Skupaj na ulici proti odvisnosti Predstavitev knjige zgodovinarja Jožeta Pirjevca Trst je naš V Celovcu so Poldeju Zundru slovesno podelili jubilejno 30. Tischlerjevo nagrado / 12 Primorski SREDA, 28. JANUARJA 2009 Št. 23 (19.422) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Zgolj nagajanje slovenski • v manjšini SandorTence Nagajanje slovenski manjšini in nič drugega. Vprašanje, ki sta ga senatorja Saro in Camber naslovila notranjemu ministru Maroniju, nima nobene pravne osnove, temveč je izrazito politična poteza, ki je usmerjena predvsem proti Beneškim Slovencem. Nova klavrna epizoda v dolgi verigi nagajanj, izigravanj in pritiskov, ki imajo za tarčo najšibkejši člen naše skupnosti, to se pravi Slovence, ki živijo v videmski pokrajini. Saro in Camber sta vse prej kot novinca v politiki, zato dobro vesta, da notranji minister ne more spremeniti odloka predsednika republike, ki je bil izdan septembra leta 2007. Na-politanovega dekreta ne more spremeniti niti vlada, ki bi morala za spremembo seznama občin iz zaščitnega zakona na novo začeti ves postopek, začenši z imenovanjem novega paritetnega odbora. Morda je prav to, kar zanima senatorja desne sredine. Njun glavni cilj je vsekakor, kot rečeno, nagajanje slovenski manjšini. Morda v vidiku junijskih občinskih volitev v Benečiji, kjer si desnica obeta predvsem ponovno zmago v Špetru, kjer je zadnjič zmagala zaradi neverjetnih razkolov v levi sredini. Senator Saro je lansko jesen potožil predsednikoma SKGZ in SSO Pavšiču in Štoki, da dejansko ne razume razlogov, zakaj Slovenci v Italiji v glavnem volijo za levo sredino. Odgovor je dokaj enostaven in ne zahteva velikih razmislekov. trst - Šolstvo Pozitivno o vertikalizaciji slovenskih šol TRST - V Trstu bo kot kaže prišlo do ustanovitve dveh slovenskih večstopenjskih šol. O tem predlogu, ki ga je prejšnji teden iz-nesla Občina Trst, se je na včerajšnji seji v prostorih Deželnega šolskega urada za Furlanijo-Julijsko krajino v večino glasov pozitivno izrekla deželna komisija za slovenske šole, ki deluje na podlagi zaščitnega zakona. Sklep pa je obsodil tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik, po mnenju katerega je komisija s tem ustvarila nevaren precedens. Na 2. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € DAN SPOMINA NA HOLOKAVST - Številne slovesnosti po vsej državi, v Trstu in Gorici Naj zlo ne utone v pozabo, da ne bi znova pognalo korenin Spomin na grozote proti vsem oblikam nestrpnosti in šovinizma Tržaška Rižarna je naravno prizorišče za obhajanje dneva spomina na holokavst: tam je včeraj dopoldne potekala osrednja krajevna svečanost s polaganjem vencev, govori, recitacijami in verskimi obredi kroma RIM/TRST/GORICA - Na včerajšnji dan, ki je posvečen spominu na holokavst, so se po vsej državi odvijale številne spominske svečanosti. V Trstu je bila osrednja svečanost v Ri-žarni, deportirancem so se po pohodu od koronejskih zaporov poklonili tudi pri spominskem obeležju na železniški postaji, na prefekturi pa so podelili priznanja preživelim. V Gorici so upravitelji položili venec k spomeniku pri železniški postaji, v avditoriju so odprli razstavo, 240 dijakov pa bo prihodnji teden obiskalo uničevalno taborišče Auschwitz. Na 7. in 15. strani Saro in Camber zahtevata nov seznam I • »V • | I v • dvojezičnih občin Na 3. strani Vloga Informesta v krizi še bolj dragocena Na 4. strani Zahodni Kras: obračun rajonskega sveta za leto 2008 Na 8. strani Tridesetletni delavec se je ponesrečil v tovarni Ansaldo Na 14. strani Šestdesetletnica novogoriške knjižnice s porastom članstva Na 16. strani zda - Novi odnosi Obama pozval muslimane k partnerstvu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Dmitrijem Med-vedjevom, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel. Z Medvedjevom je govoril o izboljšanju odnosov med Washing-tonom in Moskvo, z Merklovo in Sarkozyjem pa o aktualnih problemih v svetu. V pogovoru za televizijo Al Arabija pa je pozval muslimanski svet k "novemu partnerstvu in medsebojnemu spoštovanju". Na 18. strani gorica - Zaradi slabega delovanja protipožarnega sistema Sprožil se je alarm za evakuacijo, panika in beg iz nove bolnišnice GORICA - Alarm je včeraj sprožil paniko in beg iz nove goriške bolnišnice. Okrog 12.15 je registriran moški glas skozi zvočnike, v italijanščini in angleščini, naenkrat začel pozivati vse, naj takoj odidejo iz poslopja skozi najbližji izhod. Gneča ljudi se je pognala iz ambulant, čakalnic in bolnišniških sob, kdor je bil v gornjih nadstropjih je ubral stopnice, med ljudmi in pacienti, ki so hiteli ven, pa so bili tudi nekateri zdravniki, bolničarji in drugo osebje. Glas iz zvočnika je še nekaj minut ponavljal poziv k evakuaciji, tako da ni nihče podvomil v alarm, nazadnje pa se je izkazalo, da je šlo za tehnično okvaro oz. za slabo delovanje protipožarnega sistema. Na 14. strani 2 Sreda, 28. januarja 2009 ALPE-JADRAN / ŠOLSTVO - Deželna komisija za slovenske šole včeraj izglasovala pozitivno mnenje V Trstu po novem dve slovenski večstopenjski šoli Nastali bosta pri Svetem Ivanu in Svetem Jakobu - Močnik: SSk obsoja zadržanje komisije TRST - Vse kaže, da bo s prihodnjim šolskim letom 2009/2010 v Trstu prišlo do ustanovitve dveh večstopenjskih šol s slovenskim učnim jezikom, ki naj bi zaživeli pri Svetem Ivanu (z združitvijo tamkajšnjega didaktičnega ravnateljstva z Nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda) in pri Svetem Jakobu (z združitvijo didaktičnega ravnateljstva in NSŠ Ivana Cankarja). Pozitivno mnenje je z glasovi večine prisotnih članov na včerajšnji popoldanski seji v prostorih Deželnega šolskega urada Furlanije-Julijske krajine v Trstu sprejela deželna komisija za slovenske šole, ki deluje na podlagi zaščitnega zakona. Komisija, ki je na včerajšnji seji tudi izrekla mnenje o pouku drugega evropskega jezika oz. nemščine v okviru predmetnika na nižjih srednjih šolah za prihodnje šolsko leto in odobrila večletni načrt uporabe sredstev za sestavljanje in prevajanje učbenikov ter drugega didaktičnega materiala, je s privoljenjem v vertikali-zacijo, kot se reče združitvi vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol pod eno samo ravnateljstvo, v bistvu prišla naproti predlogu Občine Trst o ustanovitvi dveh slovenskih večstopenjskih šol, ki ga je predstavnik te občine iznesel na delovnem sestanku pri tržaški pokrajinski odbornici za šolstvo Adele Pino prejšnji petek, 23. januarja. Z mnenjem se je mudilo, saj mora Pokrajina Trst do konca januarja deželni upravi predložiti načrt za racionalizacijo šolske mreže v okviru sprememb, ki jih italijanska vlada načrtuje na šolskem področju. Glede možnosti ustanovitve slovenskih večstopenjskih šol pa nam je odbornica Pinova v petek dejala, da bo upoštevala mnenje deželne komisije za slovenske šole. Kot smo izvedeli, je na seji pozitivne in negativne aspekte predloga orisal predsedujoči komisiji in vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič. Z ustanovitvijo večstopenjskih šol obstaja resda vtis, da se Slovenci odpovedujemo dvem ravnateljstvom, vendar je po drugi strani z administrativnega vidika to boljša rešitev. Novega razpisa za slovenske ravnatelje - katerih število je nezadostno - namreč ni na obzorju, trenutno stanje, po katerem posamezni ravnatelj vodi več ravnateljstev, pa je skoraj neznosno, zato bi bilo z vertika-lizacijo manj birokracije, olajšano pa bi bilo tudi sodelovanje med šolami v luči učne kontinuitete. Predlog pa ni prepričal nekaterih članov, pri čemer sta pomisleke izrazila predvsem predstavnik nižješolskih profesorjev Ivan Peterlin in predstavnik dijakov Matia Mosenich. Glavni pomislek je v ugotavljanju pomanjkanja poglobljene razprave v okviru slovenske narodne skupnosti o modelu večstopenjskih šol, pri čemer je tudi prišlo do predloga o enoletnem odlogu odločitve, da se v manjšini izoblikuje skupen predlog. Ta linija očitno ni prodrla in tako se je na končnem glasovanju sedem članov izreklo za pozitivno mnenje o večstopenjskih šolah, štirje pa so se vzdržali. Glede včerajšnjega sklepa komisije gre beležiti že prvo reakcijo. Tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik namreč v sporočilu za javnost piše, da njegova stranka obsoja zadržanje komisije. V slednji je po njegovih besedah kljub pozivu, da je treba zadevo bolje poglobiti in kljub pomanjkanju stališča civilne družbe in sindikatov, prišlo do preglasovanja tistih, ki se sklepom niso strinjali, s čimer je komisija ustvarila izredno nevaren precedens: »Namesto, da bi se zoper-stavili z vsemi močmi rezanju manjšinskega šolstva, ki gre proti ustavi in mednarodnim pogodbam, ter zahtevali mesta, ki nam po vseh zakonih pritičejo, so se osebe, ki imajo odgovornost za manjšinsko šolstvo odločile za poseg, ki bo morda zadovoljil Gelminijevo ali Tremontija, ne vemo pa koliko tiste manjšinske komponente, vključno s šolskimi, ki o vsej zadevi niso bile nikoli obveščene in niso mogle objasniti svojega stališča,« je zelo oster Močnik, za katerega tako početje ni sprejemljivo. SSk, piše njen tržaški tajnik, ki opozarja, da je mnenje komisije neobvezujoče, bo zato napela vse sile, da se zadevo ponovno premisli in se o njen še ne izrečejo pristojni organi. Poslopje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu: bo tam zaživela večstopenjska šola? kroma SLOVENIJA - HRVAŠKA - Slovenija zadovoljna s pobudo EU Pahor napovedal, da se bo skušal s Sanaderjem dogovoriti za srečanje LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj napovedal, da namerava v prihodnjih dneh po telefonu govoriti s hrvaškim kolegom Ivom Sa-naderjem in se dogovoriti za srečanje. Kot je pojasnil na novinarski konferenci ob obisku makedonskega premiera Nikole Gruevskega, se mu tako srečanje zdi pomembno v luči iskanja poti za napredek pri iskanju rešitve spora. Dejal je še, da Slovenija "z zmernim optimizmom" spremlja poskuse Evropske komisije, da bi z mediacijo dokončno rešili vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. "Če bi Evropska komisija formalizirala to pobudo in jo predstavila obema stranema, ki bi se zanjo tudi odločili, potem to vzbuja zmerni optimizem, da bi lahko letošnje leto izkoristili kot leto ureditve tega vprašanja, ki obremenjuje obe državi že 17 let," je dejal slovenski premier. "Slovenija je s pobudo o mediaciji zadovoljna in menimo, da gredo stvari v pravo smer," je pojasnil Pahor in dodal, da je še pre- Borut Pahor zgodaj reči, "ali bo dosežen dogovor, da se bomo za to pot tudi odločili". Slovenski premier je še zatrdil, da se bo pred vsako morebitno spremembo stališč glede spora s Hrvaško temeljito posvetoval s predsedniki vseh parlamentarnih strank in parlamentarnim odborom za zunanjo politiko. "Naj tukaj v Sloveniji ne bo nobenih skrbi," je dejal. Pahor je glede slovenske blokade Hrvaške na poti v EU ponovil, da Slovenija ne bo spremenila svoje odločitve, Ivo Sanader če se ne bodo spremenile okoliščine, zaradi katerih je do te odločitve prišlo. "Odločitev, da lani damo rdečo luč Hrvaški za nadaljevanje pohgajanj, ni bila naš cilj, ampak sredstvo, ki je bilo neizogibno za to, da se spremenijo nekatere stvari, ki so ogrožale naše nacionalne interese," je dejal. "Danes je sen-zibilnost evropske politike za obseg problema, ki zadeva reševanje spora med Slovenijo ni Hrvaško, bistveno večji, kot pred našim decembrskim ravnanjem. Mi smo tega veseli," je dodal. (STA) Peterle v Sofiji prejel nagrado za boj proti raku SOFIJA - Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle (EPP-ED/NSi) je v ponedeljek v Sofiji prejel nagrado bolgarske organizacije za boj proti raku (Apoz), ki jo enkrat letno podeljujejo posameznikom ali organizacijam, ki bistveno pripomorejo k boju proti raku, so sporočili iz Peterletove pisarne v Bruslju. Peterle je ob tej priložnosti tudi nastopil na okrogli mizi o raku. Omenjena organizacija je okroglo mizo organizirala ob koncu tedna boja proti raku na materničnem vratu, potekala pa je v bolgarskem parlamentu pod vodstvom njegovega predsednika Georgija Pi-rinskega. Lojze Peterle je v svojem nastopu zbrane pozval k preventivnemu delu z zdravimi, da bi tako zmanjšali pritok novih bolnikov. Sodišče Popoviču zaradi neupravičenega pripora prisodilo odškodnino LJUBLJANA - Ljubljansko okrožno sodišče je koprskemu županu Borisu Po-poviču prisodilo odškodnino v višini 6000 evrov za pripor v letu 2003 med preiskavo glede domnevnih davčnih utaj, ko je bil še podjetnik. Popovič pa meni, da je "iz dodeljene odškodnine nedvomno in kristalno jasno razvidno, da je v naši državi nekdo storil zgrešeno odločitev". Od države je koprski župan zahteval dobrih 16.000 evrov odškodnine. Po-povičev odvetnik Franci Matoz meni, da je sodno določena odškodnina prenizka; zato se bodo pritožili na višje sodišče. Kosovelovelova knjižnica danes vabi v Kozino KOZINA - Sežanska Kosovelova knjižnica zaključuje mesec januar z današnjim srečanjem v knjižnici na Kozini. Gostja bo novinarka Vida Petrovčič, ki bo obiskovalcem ob 12.30 uri govorila o poklicnem delu in življenju ter prostem času, ob 17.uri po o svoji knjigi z naslovom 70 receptov za hujšanje, ki je izšla pri založbi Modrijan iz Ljubljane, in o tem, kako zmanjšati telesno težo s pravilnim kombiniranjem hrane. Z avtorico se bo pogovarjala slovenistka in francistka Patricija Dodič. V februarju pa napovedujejo tri srečanja, ki jih organizirajo v sodelovanju s Centrom za duhovno kulturo iz Ljubljane. Tako bodo v knjižnici na Kozini 11. februarja spregovorili o moči pozitivne samopodobe z Branetom Kra-pežem, v divaški knjižnici 17. februarja o mejah v odnosih- znate reči Ne z Leom Ivandičem in 20. februarja v knjižnici v Komnu z Boštjanom Trtni-kom o jezikih ljubezni- poti do sebe in drugih. (O.K.) LIPICA - Podatke posredovalo Mednarodno združenje za Lipico Z nedovoljenim sredstvom Improvac v kobilarni lani cepili deset žrebcev LIPICA - Zgodba o uporabi nedovoljenih sredstev za zdravljenje virusnega arteritisa v Kobilarni Lipica (KL) je dobila novo nadaljevanje. V Mednarodnem združenju za Lipico (MZL) so javnosti posredovali imenski seznam desetih žrebcev, ki so jih s cepivom Improvac prvič cepili 5. avgusta ter 5. in 16. septembra lani, injiciranje pa ponovili čez mesec dni. »Seznam smo pridobili od prič, med katerimi so tudi zaposleni v KL,« je povedal predsednik MZL Etbin Tavčar. »Njihovih imen ne bomo razkrili, v pravilnost naših trditev pa so nas prepričali tudi izidi testosterona v krvi žrebcev.« O tem smo poročali pretekli teden. Po trditvah Tavčarja je Improvac strokovnemu vodji KL Marku Marcu skupaj z navodilom za aplikacijo predal direktor avstrijske državne kobilarne Piber Max Do-bretsberger. »Predal mu je 40 ml cepiva. Marc je za vsako vakcino porabil po 1 ml, kar pomeni, da še vedno razpolaga z 20 ml vakcine. Od vsega Etbin Tavčar začetka je bil glede prepovedanih aplikacij seznanjen tudi direktor Pust.« Poklicali smo v Piber. »Neposrednih stikov nisem imel. Vem, da so v KL vakcino uporabljali, vendar sem bil prepričan, da to počnejo veterinarji,« je povedal Dobretsberger in dodal, da z omenjenim cepivom v Pi-bru v sodelovanju z Univerzo na Dunaju izvajajo raziskovalni projekt, s katerem naj bi ugotovili uporabnost Improvaca pri zdravljenju virusnega arteritisa. »Da bi iz teles okuženih žrebcev odstranili virus, je treba znižati raven hormonov. Doslej se je to opravilo s klasično kastracijo, pri nas pa preizkušamo, kako bi to naredili na umeten način. To pomeni, da virus po zdravljenju izgine, hormoni se dvignejo in žrebci so znova uporabni za razplod.« Način poznajo v Švici in v Južnoafriški republiki, v Avstriji pa bo na izide treba počakati še nekaj mesecev. Za komentar Tavčarjevih trditev pa smo seveda zaprosili tudi direktorja KL Matjaža Pusta. »Trditve o uporabi vakcine je treba dokazati. Sicer pa na veterinarski upravi (VURS) delajo naprej in mislim, da bodo podatke MZL upoštevali pri svoji raziskavi.« Po podatkih z VURS so inšpektorji doslej opravili pet pregledov v KL in enega v veterinarski ambulanti v Sežani, s katero KL sodeluje, 38-im žrebcem pa so odvzeli kri. Namen je bil ugotoviti vrednosti testosterona in protiteles na Improvac. Izidi prvega testiranja so že znani, na re- zultate drugega pa bo treba še počakati. »Na Veterinarski fakulteti (VF) se trudijo najti laboratorij, ki bo opravil ta testiranja,« je povedala direktorica VURS Vida Čadonič Špelič. »Improvac se uporablja izključno pri prašičih in laboratoriji za analize konjske krvi zato niso ustrezno opremljeni. Z VF pa se dogovarjamo, da bi opravili še preiskave semena in testisov žrebcev, ki naj bi tudi pokazale, ali je bila vakcina uporabljena.« Kot je še dodala Čadonič-Špeličeva, pa so inšpektorji KL že prepovedali distribucijo semena lipicancev, ker za to dejavnost nima registracije, vodstvo pa so opozorili na materialno in kazensko odgovornost za prikrivanje podatkov. V MZL pa k ukrepanju pozivajo tudi predsednika vlade. Zahtevajo, naj čim prej odstavi vodstvo in predsednika Sveta KL, zahteva izredno revizijo poslovanja ter proti posameznikom vloži tožbo zaradi krnje-nja ugleda in dobrega imena Lipice. Irena Cunja / ALPE-JADRAN Sreda, 28. januarja 2009 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Zahteva senatorjev Sara in Camberja »Vlada naj spremeni seznam ■ V« V V« I občin zaščitnega zakona« Parlamentarca desne sredine postavljata pod vprašaj odlok predsednika republike Napolitana RIM - Vlada naj spremeni seznam občin Furlanije-Julijske krajine, kjer naj se izvaja zakon za zaščito slovenske manjšine. To dejansko zahtevata senatorja Ljudstva svobode Ferruccio Saro in Giulio Camber, ki sta se v ta namen obrnila na notranjega ministra Roberta Maronija. Parlamentarca dejansko postavljata pod vprašaj vsebino odloka, ki ga je septembra leta 2007 podpisal predsednik republike Giorgio Napolitano. Saro in Camber v uvodu vprašanja ministru navajata zaščitni zakon, njegov tretji (ustanovitev paritetnega odbora) in četrti člen, ki nalaga paritetnemu odboru dolžnost za oblikovanje seznama občin, kjer se izvaja zakon 38 iz leta 2001. Nato omenjata Napo-litanov odlok z dne 12.9.2007, ki v omenjeni seznam uvršča »kar 18 občin in naselij videmske pokrajine, kjer bi morala biti slovenska manjšina zaščitena«. Bistven je drugi del njunega parlamentarnega vprašanja. V njem senatorja desne sredine ugotavljata, »da v zgodovinski stvarnosti videmske pokrajine slovenska manjšine tradicionalno sobiva z italijanskim prebivalstvom. V 18 občinah, ki jih omenja seznam v predsedniškem dekretu, so, poleg drugega, prisotne tudi druge manjšine, ki sodijo v slovansko območje«. Saro in Camber sprašujeta ministra Maronija, če je seznanjen z zgoraj navedenimi dejstvi. Če ta dejstva pozna, kaj namerava notranji minister narediti za revizijo sklepov paritetnega odbora in eventuelno posodobiti seznam občin, kjer naj se izvaja zaščita slovenske manjšine. Upoštevajoč dejstvo - ugo- SSO - Rezija Solidarnost Draga Štoke z Luigio Negro TRST - Ob grobem napadu, ki ga je bila ob predstavitvi koledarja pred kratkim deležna v Špetru, izreka predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka Luigi Negro iskreno solidarnost in obsoja pre-napeteže, ki so s tem dejanjem dokazali, da živijo izven zgodovine in človeške omike ter sožitja med tu živečima narodoma. Rezjani so namreč s svojim slovenskim narečjem neizpodbitno del slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. LUIGIA NEGRO Solidarnost slavističnega društva TRST - Slavistično društvo Trst Gorica Videm ogorčeno obsoja javni napad, ki ga je doživela kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro na zadnjem srečanju Beneških kulturnih dnevov, in ji izraža iskreno solidarnost. Njeno pogumno in dosledno zavzemanje za ohranitev in razvoj jezikovne in kulturne dediščine Rezijanov ter za prepoznavanje Rezije v svetu, je namreč izredno dragoceno in si zasluži vso pohvalo in priznanje. Želimo ji, da bi kljub vsemu vztrajala na tej poti in s svojo iniciativnostjo, znanjem in prijaznostjo še naprej povezovala vse pozitivne sile v Reziji. Giulio Camber tavljata na koncu senatorja Ljudstva svobode - da v omenjenih občinah vi-demske pokrajine tradicionalno in zgodovinsko sobivajo različne manjšine, čeprav jih veže skupna pripadnost slovanskemu jezikovnemu območju. Namen oziroma nameni vlagateljev vprašanja so jasni. Poskus delegi-timiranja paritetnega odbora in posledično tudi Napolitanovega odloka, ki je na predlog tedanje Prodijeve levosre-dinske vlade osvojil predlagani seznam 32 občin FJK. Saro in Camber dobro vesta, da minister oziroma vlada ne Feruccio Saro moreta spremeniti vsebine predsednikovega odloka, ki je bil - kot rečeno -sestavljen prav na osnovi vladnega predloga. Pri tem seveda ne gre samo za nagajanje Napolitanu, Prodijevi vladi in paritetnemu odboru, temveč tudi in predvsem slovenski manjšini, posebno Benečanom. Napolitanov odlok navaja 32 občin tržaške, goriške in videmske pokrajine. Sara in Camberja moti videm-sko območje oziroma seznam 18 občin, ki so Trbiž, Naborjet, Rezija, Bardo, Tipana, Neme, Ahten, Fojda, Tavorjana, Podbonesec, Sovodnje, Grmek, Dreka, Srednje, Šent Lenart-Podutana, Špeter, Čedad in Praprotno. Gre za občine, kjer se izvajajo t.i. individualne pravice pripadnikov slovenske manjšine. Špeter, Naborjet, Čedad, Tavorjana, Praprotno in Dreka so izpadle iz seznama t.i. vidne dvojezičnosti, ki ga vsebuje nedavni dekret predsednika FJK Renza Tonda. Vprašanje notranjemu ministru je sestavil videmski senator Saro, Tržačan Camber mu »dela družbo« kot sopodpisnik. Bivši socialist in danes vidni deželni zastopnik Forza Italia in Ljudstva svobode Saro je svojčas vložil zakonski predlog (v kratkem naj bi ga vzela v pretres pristojna senatna komisija) za spremembo državnega zakona 482 o zaščiti jezikovnih skupnosti. V spremenjenem zakonu naj bi država zaščitila tudi vse prebivalce videmske pokrajine, ki govorijo »slovanska narečja« in ki nimajo po Sarovem prepričanju nič skupnega s Slovenci na Tržaškem in na Goriškem. S.T. PRISPEVKI - Manjšina Do sobote čas za za prošnje na Deželo TRST - Pristojni deželni urad v posebnem tiskovnem sporočilu obvešča vse zainteresirane, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem deželnih prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kolkovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v Ulici del Lavatoio 1 vsak delovnik (od ponedeljka do petka) med 9.30 in 12.30. Za prošnje, ki bodo prispele po pošti, bo veljal datum poštnega žiga. Vse informacije o tem, kdo lahko zaprosi za prispevke in kašno dokumentacijo je potrebno priložiti prošnji, ter dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it, »In evi-denza« (v ospredju). ŠPETER - Jutri v slovenskem kulturnem centru Predstavitev Trinkovega koledarja Na 280 straneh je prispevke pripravilo 45 avtorjev iz celotnega obmejnega prostora - Koledar pripravlja KD Ivan Trinko Letošnji Trinkov koledar bodo predstavili jutri v Špetru ŠPETER - V slovenskem kulturnem centru v Špetru bo jutri ob 18.30 predstavitev Trinkovega koledarja 2009, ki ga izdaja kulturno društvo Ivan Trinko. Koledar obsega 280 strani, ustvarilo pa ga je 45 avtorjev iz vsega prostora ob meji, od Kanalske doline mimo Rezije do Na-diških dolin, iz Posočja in celotne dežele FJK. Tudi letos Trinkov koledar obravnava pomembne teme za našo skupnost. V ospredju so vprašanje meje, ki je ni več in padec katere smo vsi pozdravljali z velikim veseljem, ter čezmejne kulturne in druge povezave, ki jih je vse več vzdolž italijansko - slovenske meje v videmski pokrajini. Drugo vsebinsko poglavje je vezano na zgodovino slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji in na delovanje organiziranih skupin. Lani smo zabeležili 25-letnico kulturnega društva Rozajanski dum, 30-letnico glasbene šole GM v Kanalski dolini in 40-letnico Zveze slovenskih izseljencev, letos pa bomo praznovali 25-letnico dvojezičnega šolskega centra v Špetru in 100-le-tnico rojstva msgr. Gujona. Tretje poglavje je posvečeno narečni ustvarjalnosti v različnih krajevnih govorih. Na jutrišnji predstavitvi v Špetru bodo, kot je že tradicija, spregovorili tudi sami avtorji. KOROŠKA - BZÖ v predvolilni kampanji ob slovenski manjšini našel še enega »sovražnika« Na udaru tudi prosilci za azil Deželni glavar Dörfler kritizira avstrijsko politiko priseljevanja - Na udaru predvsem Čečeni - Haiderjev poseben zavod na planini propadel CELOVEC - Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) v predvolilni kampanji dosledno sledi politiki svojega pokojnega ustanovitelja Jörga Haiderja, na udaru desničarske stranke pa so poleg slovenske manjšine tudi prosilci za azil, ki jih mora dežela po med deželami in republiko dogovorjenemu ključu vzeti v oskrbo. Čeprav Koroška dogovora ne upošteva - v oskrbi ima komaj polovico priseljencev (!) - Haiderjev naslednik na čelu deželne vlade Gerhard Dörfler (BZÖ) v predvolilni kampanji ostro kritizira avstrijsko politiko priseljevanja. Država po njegovem sprejema preveč prosilcev za azil, je začeteku tedna dejal Dörfler na novinarski konferenci v Celovcu. Koroški deželni glavar je tudi trdil, da naj bi bili priseljenci iz Čeče-nije nadpovprečno pogosto vpleteni v nasilna dejanja. Tako naj bi Čečeni od maja leta 2007 naprej na Koroškem storili 134 kaznivih dejanj, je sporočil Dörfler in obenem zagrozil, da bo vse Gerhard Dörfler (desno) skupaj s strankarskim kolegom v in članom deželne vlade Haraldom Dobernigom prosilce za azil, ki so zagrešili kazniva dejanja, deportiral v zbirališče za prosilce za azil v Traiskirchen v Nižji Avstriji. Notranjo ministrico Marijo Fek-ter (ljudska stranka - ÖVP) pa je Dörfler pozval k hitremu ukrepanju. Med drugim naj bi se pospešil postopek obravnave za dodelitev pravice bi- vanja, je zahteval koroški deželni glavar. Dörfler hoče torej očitno ravnati po Haiderjevem vzorcu. Kot je znano, je v prometni nesreči umrli Haider ob začetku leta 2007 izdal ukaz za izgon 16 prosilcev za azil iz Koroške, svoje nezakonito dejanje pa je utemeljil s tem, da so bili prosilci vpleteni v nek pretep v Beljaku. Posebna komisija je nekaj mesecev kasneje odkrila, da večina izgnanih ni bila niti na kraju nasilja, policija pa je pri državnem tožilstvu prijavila enega samega prosilca za azil. Enako protizakonito dejanje je Haider storil še najmanj dvakrat, preden mu je to sredi preteklega leta preprečila notranja ministrica Fekterjeva. Slednja je na meji med deželama Koroško in Štajersko ustavila vozilo z izgnanimi azilanti in ga napotila nazaj na Koroško. Haider je nato na osamljenem kraju na Svinski planini v okraju Velikovec ustanovil poseben zavod za prosilce azila, ki naj bi storili kazniva dejanja. Poseben zavod, ki je postal tarča ostrih kritik na Koroškem, v Avstriji in tudi v mednarodni javnosti, je medtem propadel. Od začetka leta 2009 namreč na novem zbirališču na Svinski planini ni več niti enega prosilca za azil. Vsi so kratkomalo pobegnili... Ivan Lukan 4 Torek, 27. januarja 2009 GOSPODARSTVO PODJETNIŠTVO - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo z vodstvom agencije Informest Internacionalizacija podjetij je v času krize še bolj potrebna Dragocena pomoč majhnim in srednjim podjetjem pri naložbah in trženju v tujini VIDEM - Dežela FJK je pripravljena sodelovati z agencijo Informest pri podpiranju vlaganj deželnih podjetij, posebno majhnih in srednjih, v tujini, je včeraj predstavnikom goriške razvojne agencije zagotovil predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. Na sestanku v Vidmu je predsednika Dežele spremljal poddi-rektor deželne uprave za mednarodne odnose Giuseppe Napoli, za Informest pa so se pogovorov udeležili člani upravnega sveta s predsednikom Pierluigijem Bollo in podpredsednico Silvio Acerbi. Tondo se je med pogovorom strinjal z Bollo in Acerbijevo glede vloge, ki jo agencija za storitve in dokumentacijo za mednarodno gospodarsko sodelovanje lahko igra še posebno v tem nelahkem trenutku za lokalno in globalno gospodarstvo. V smislu pomoči lokalnim podjetjem, ki se morajo vse bolj usmerjati proti hitro razvijajočim se državam za trženje svojih proizvodov in storitev. Na splošno namreč majhna in srednjevelika podjetja po svoji strukturiranosti niso sposobna biti vedno informirana o vseh instrumentih gospodarske podpore in pomoči pri internacionalizaciji, ki jih dajeta na voljo država in Evropska unija. Naloga agencije Informest pa je prav ta, da podjetjem pomaga z informacijam i, dokumentacijo, usposabljanjem, asistenco in konzulenco. Bolla in Acerbijeva sta na prvo mesto poslanstva agencije postavila ovrednotenje konkurenčnih prednosti makro-regije severovzhoda Italije v njenih odnosih z 31 državami v srednji in vzhodni Evropi (vključno z Rusijo in državami nekdanje Sovjetske zveze) in vzhodni Aziji, vključno s Kitajsko. Gre torej za izredno pomembno vlogo javne strukture, ki je nastala leta 1991 na osnovi v parlamentu izglasovanega zakona (za katerega je Tondo dejal, da je bil daljnoviden) št. 19 o obmejnih območjih. Ustanovni člani Informesta so deželi FJK in Veneto in zavod za zunanjo trgovino ICE. Ton-do je na včerajšnjem sestanku napovedal, da bo na prihodnjem srečanju s predsednikom Veneta Giancarlom Galanom predlagal, da bi obe deželi potrdili vlogo goriške agencije v čeznacionalnem sodelovanju. »Naš proizvodni sistem mora rasti tudi zunaj državnih meja, za dosego tega cilja pa je temeljnega pomena pospeševati proizvodnjo bogastva naših podjetij v tujini,« je ob koncu sestanka, na katerem je tekla beseda tudi o potrebi po nekaterih statutarnih spremembah za boljše delovanje razvojne agencije, povedal predsednik Dežele FJK. Sedež agencije Informest v Gorici bumbaca OBRT - Po raziskavi v videmski pokrajini O prenehanju dejavnosti razmišlja kar 1500 podjetij VIDEM - Gospodarska kriza, ki močno ogroža velika podjetja, ne prizanaša niti manjšim in tudi najmanjšim. Kot kaže včeraj objavljena konjunktur-na raziskava videmske stanovske organizacije Confartigianato, so prizadeta tudi obrtna podjetja, ki predstavljajo skoraj 90-odstotni delež vsega podjetniškega sistema v videmski pokrajini. Kot smo že poročali, so raziskavo izvedli med 7. in 16. januarjem na vzorcu 1669 majhnih obrtnih podjetij, po projekciji pa kar 10 odstotkov od približno 15 tisoč obrtnih podjetij v pokrajini razmišlja o tem, da bi zaprla dejavnost. Podatek je nedvomno alarmanten, po besedah predsednika vi-demskega Confartigianata Carla Fa-leschinija pa je »jasno, da gre za zelo hud problem. Soočamo se z zelo velikim številom podjetij, ki se bojijo, da ne bodo zmogla in zato vidijo pred seboj kot edino možnost prenehanje dejavnosti. Gre še posebej za podjetja s področja gradbeništva in storitev. In skoraj vsa so individualna podjetja.« Majhna obrtna podjetja pa niso samo neposredne žrtve gospodarske krize, ampak so zašla v težave tudi zaradi krize velikih podjetij, za katere delajo. Če predelovalni sektor ne proizvaja več v velikem obsegu, odpade tudi z njim povezano delo, ki ga opravljajo manjša podjetja. Faleschini se zato obrača na institucije in politiko: »Instrument dopolnilne blagajne seveda ne more biti edina rešitev. Potrebna so sredstva, ki so bolj prilagojena sedanjemu trenutku, kot npr. možnost izobraževalnih tečajev, na katerih bi npr. gradbene delavce usposobili za delo v sektorjih, kjer še ni krize.« Na videm-skem Confartigianatu so prepričani, da bodo k tesnejšemu sodelovanju z institucijami pomagali tudi rezultati omenjene konjunkturne raziskave in da bodo prvi ukrepi sledili že v naslednjih tednih. Ni zato naključje, da je predstavitev konjunkturnih rezultatov potekala včeraj na sedežu Pokrajine Videm in da se je je udeležil tudi njen predsednik Pietro Fontanini. GLOBALIZACIJA - Švicarski ekonomski inštitut KOF Po stopnji globaliziranosti Slovenija 20., Italija pa 28. na svetu ZÜRICH - Sodeč po indeksu globalizacije, ki ga pripravlja švicarski institut za ekonomske raziskave KOF, je Belgija že četrto leto zapored najbolj globalizirana država na svetu, medtem ko Mjanmar nasprotno velja za najmanj globalizirano izmed 154 držav, vključenih v raziskavo. Slovenija je na 20. mestu, med članicami EU pa je prehitela 11 držav. Belgiji na lestvici sledijo Irska, Nizozemska, Švica, Avstrija, Švedska, Danska, Kanada in Luksemburg, deseterico pa zaokrožuje Madžarska. Med deset najmanj globaliziranimi državami so Bangladeš, Nepal, Sudan, Tad-žikistan, Centralnoafriška republika, Ruanda, Niger, Burundi, Demokratična republika Kongo in Mjanmar. Med članicami EU so poleg že omenjenih pred Slovenijo njo še Češka (11. mesto), Finska (13.), Portugalska (15.), Francija (16.), Estonija (17.), Španija (18.) in Ciper (19.), za njo pa so se uvrstile Nemčija (22.), Malta (23.), Slovaška (24.), Velika Britanija (27.), Italija (28.), Poljska (30.), Litva (31.), Grčija (32.), Lat-vija (34.), Bolgarija (39.) in Romunija (44. mesto). ZDA so se znašle na 38. mestu, Rusija na 61. mestu, Japonska na 70. mestu, Kitajska pa na 91. mestu. Precej visoko je uvrščena Hrvaška (25. mesto), med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, vključenimi v raziskavo, pa ji sledita BiH (43. mesto) in Makedonija (89. mesto). Indeks meri ekonomsko, družbeno in politično razsežnost globalizacije. Pri ekonomski dimenziji se upoštevajo tako tokovi blaga, kapitala in storitev kot informacija in zaznave, ki spremljajo tržne transakcije. Poleg tega, da meri dejanske trgovinske in naložbene tokove, upošteva tudi, do katere mere države omejujejo pretok blaga in kapitala. Pri družbeni dimenziji globalizacije indeks meri razširjenost idej, informacij, podob in interakcije z ljudmi iz drugih držav, politična dimenzija pa zajema razpršenost vladnih politik. Ekonomsko najbolj globalizirane države so Singapur, Luksemburg, Irska, Malta, Belgija, Nizozemska, Estonija, Madžarska, Bahrajn in Švedska, najmanjšo stopnjo ekonomske globali-zacije pa so zabeležile Kenija, Benin, Burkina Faso, Burundi, Etiopija, Bangladeš, Nepal, Iran, Niger in Ruanda. Slovenija se je po ekonomski dimenziji globalizacije uvrstila nekoliko slabše kot v splošnem indeksu, in sicer na 27. mesto. Po socialnih kriterijih so najbolj globalizirane države Luksemburg, Švica, Irska, Antigva in Barbuda, Ciper, Portoriko, Singapur, Avstrija, Grenada in Belgija, najmanj pa Nepal, Čad, Etiopija, Mali, Sierra Leone, Bangladeš, Centralnoafriška republika, Kongo, Niger in Mjanmar. Slovenija se je uvrstila na visoko 14. mesto, takoj za Kanado in pred Nizozemsko, Dansko in Švedsko. Po političnih kriterijih pa so najbolj globalizirane države Francija, Italija, Belgija, Avstrija, Švedska, Španija, Švica, Kanada, ZDA in Poljska, najmanj pa karibske in tihomorske otoške državice. Slovenija se je po tem kriteriju uvrstila šele na 56. mesto. (STA) Furlansko vino se kljub krizi dobro prodaja CASARSA - Vinska klet Cantina Vini iz Delizie di Casarsa v porde-nonski pokrajini je končala zadnji poslovni obračun (od 1. septembra 2007 do 31. avgusta 2008), ki se nanaša na trgatev v letu 2007, z 10-od-stotnim povečanjem prometa glede na leto prej, saj je dosegel vrednost 20,3 milijona evrov. Prodaja ustekleničenih vin se je povečala za 12 odstotkov in dosegla 15 milijonov steklenic, katerih 52-odstotni delež je bil prodan na domačem, ostalo pa na tujih trgih. Največ izvoza je šlo v Združene države Amerike. Doseženi rezultati, ki so jih upravitelji nanizali na občnem zboru članov vinske zadruge, so bili ocenjeni za zelo pozitivne, še posebno spričo dejstva, da so bili doseženi v času upadanja porabe in splošne gospodarske stagnacije vsega italijanskega vinogradniško-vi-narskega sektorja. Dario Ermacora bo vodil deželno Coldiretti VIDEM - Dario Ermacora je bil izvoljen za novega predsednika deželne stanovske organizacije kmetov Coldiretti. Za njenim krmilom je zamenjal Dimitrija Žbogarja, ki je največjo deželno organizacijo kmetov vodil od julija 2004. Adria Airways z novim letalom v floti LJUBLJANA - Slovenska letalska družba Adria Airways je včeraj izpopolnila svojo floto z novo pridobitvijo, letalom Canadair Regional Jet CRJ 900. Slovenska posadka je v Kanadi prevzela novo letalo in ga pripeljala na domače letališče. Kot je povedal predsednik uprave Adrie Airways Tadej Tufek, so želeli z novim 86-sedežnikom, ki je popolnoma enak tistemu, ki so ga pripeljali malo pred novim letom, v floto dobiti še eno sodobno letalo, ki z emisijami in hrupom varuje okolje, hkrati pa zagotavlja manjšo porabo goriva in večjo udobnost potnikov. Letalo je bilo vzeto v operativni najem po skupni obrestni meri 4,1 odstotka fiksirano za 10-letno obdobje, kar v danih razmerah kaže na zaupanje tujih poslovnih bank, gre za banko Bayern, v poslovne rezultate Adrie Airways, so poudarili v družbi. EVRO 1,3174 $ +1,42 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. januarja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 27.01. 26.01. ameriški dolar 1,3174 1,2990 japonski jen 117,59 115,82 ruski rubel 43,5350 8,8826 42,8528 63,0920 danska krona 7,4527 7,4335 0,93950 švedska krona 10,5375 10,6000 8,8935 češka krona 27,638 27,712 estonska krona 15,6466 15,6466 285,41 poljski zlot 4,3540 4,3430 1,5864 avstralski dolar 1,9884 1,9558 1,9773 1,9558 romunski lev 4,2380 3,4528 4,2517 3,4528 latvijski lats 0,7030 3,0462 0,7040 3,0050 islandska krona 290,00 2,1377 290,00 hrvaška kuna 7,3608 7,4157 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 27. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,41125 1,18438 1,6775 1,97063 LIBOR (EUR) 1,77 2,1325 2,23625 2,33875 LIBOR (CHF) 0,31 0,5425 0,67667 0,97833 EURIBOR (EUR) 1,785 2,13 2,239 2,335 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.873,88 € -141,52 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,71 IMTCDCI IDr»DA -2,98 KRKA I I IKA KOPER 55,00 -2,51 +0,16 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 24,00 159,58 -0,08 -0,13 -1 53 TELEKOM SLOVENIJE 264,93 121,08 +0,76 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 26,81 DELO PRODAJA -rrm i«nn -3,84 _i 11; ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 T) D/1 .DÍ1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 9,40 +0,11 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 47,54 11,77 +1,56 -3,29 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 241,67 -4,28 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,49 -0,18 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 27. januarja 2009 -°,28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,348 5,205 11 49 +1,35 -2,53 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,24 1 14 +0,70 -0,99 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,765 +3,26 -0,79 -1 32 EDISON ENEL ENI 0,975 4,3075 1702 -1,26 FIAT FINMECCANICA 3,67 1175 -0,47 -1,14 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,26 1 78 -3,85 -1,93 -0 11 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,35 146 +1,40 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,36 +2,60 -1,13 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,7325 6,91 1 202 +2,61 -1,00 -1 07 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,235 1006 +0,86 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,25 -2,24 +1,83 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,09 4,31 +0,62 +3,42 TENARIS TERNA 1,077 7,89 2 4175 +2,09 +0,64 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,4175 -0,82 -2,45 UNICREDIT 9,705 1,262 -3,24 -1,41 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 42,14 $ +1,35 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.829,51 901,64 -0,82 -0,60 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.713,09 974,05 -1,84 -0,30 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.554,16 549 15 -0,56 +0,51 DCICA 1 J, DQJUIOU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 244,85 2.016,99 -2,23 -0,37 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.544,22 2.225,94 +2,27 +0,94 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.174,73 1.19441 +0,72 +0,83 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 845,68 841,91 4.323,42 4 19441 +1,09 +2,00 -0,08 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 2.954,53 1.640,37 -0,35 -0,03 +0,44 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 769,2 2.224,62 +0,04 -0 10 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI Sinnaruir 8.061,07 1.685,23 +4,93 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 12.578,60 -- Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 1.990,66 9.004,08 +3,80 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 28. januarja 2009 5 OGLEDALO Kriza, reforme in stvarno soočanje (3) Ace Mermolja 55 *9 V prejšnjem Ogledalu sem izpostavil politični okvir, ki pogojuje spremembe v organizacijski strukturi slovenske manjšine v Italiji. Ugotovitve, da bi manjšina potrebovala spremembe, inovacijo, reformistični pristop itd., niso nekaj izvirnega. Dovolj je, da prelistamo raziskavo SLORI-ja v knjigi »Pre-misliti manjšino« in bomo brali več trditev, kako je potrebno v manjšini nekaj spremeniti. Sredi splošne gospodarske, politične in celo moralne krize sam večkrat slišim, da so to trenutki, ki lahko pospešijo spremembe. Veliko bolj megleni so odgovori na vprašanja: »Kdaj? Kaj? Kako?« Zahteve po spremembi so včasih celo pretirane in izzvenijo pavšalno. Modro bi bilo, ko bi na osnovi dokumentov, ki so nastali med in po Programski konferenci, nadaljevali s konkretno razpravo. Brez domišljavosti bi ponudil nekaj izzivov tako, da upoštevam lastne izkušnje in izkušnje organizacije, v kateri delujem, to je SKGZ. Obvezen bo kak korak v preteklost, da ne bi prodajali staro za novo. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je zanimiva, ker je bila dolga leta v bistvu najmočnejša nestrankarska organizacija Slovencev v Italiji in je zaznamovala tisto preteklost, ki se je pričela po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo leta 1954. Vodilni ljudje, ki so ustanovili SKGZ, so bili dejavni že pred vojno, med njo in takoj po vojni. SKGZ je nastala kot svojevrstna organizacija. Njen narodno-obrambni značaj je bil »sindikalni«, obenem pa nekaj več. Z določenih aspektov je sicer njena zgodovinsko - ideološka zapuščina neaktualna, mnoga izhodišča, vsebinska in praktična, pa ostajajo sodobna. SKGZ je bila ideološko opredeljena. Bila je zagovornica jugoslovanske poti v socializem. Njeni pogledi na narodno in torej manjšinsko vprašanje so bili marksistični. Najjasneje jih je v svojih spisih opredelil dr. Karel Šiškovič. Gre za poglede, ki jih je teoretiziral Edvard Kardelj, slednji pa se je nanašal na spise Lenina in Stalina. Nemajhen del omenjenih tez povzemajo tudi sodobni teoretiki in zgodovinarji. Politični voditelji SKGZ pa v praksi niso bili tako dogmatični, kot so jih prikazovali nasprotniki. V resnici SKGZ ni predpostavljala razrednega vprašanja narodnemu in niti ni zagovarjala nekega anacionalnega internacionalizma. Sicer bi nikoli ne prišlo do sintagme »država v državi« in do neredkih nesporazumov z italijanskimi tovariši. Ko se je sredi sedemdesetih let pričelo v okviru SKGZ močno razvijati gospodarstvo, ni bilo to neka samoupravna skupnost. Že omenjeni Ši-škovič je zagovarjal tezo, da je potrebno ustvariti v manjšini, ki je bila tedaj v glavnem skupnost proletarcev in polk-metov, trdno meščansko jedro (danes bi temu rekli srednji sloj), ker da je slednje najmočnejši nosilec nacionalnih interesov. Ko je taisto gospodarsko zašlo v krizo, ni bil vzrok zanjo prevelika integracija, ampak premajhna in prevelika odvisnost od Jugoslavije, ki je ugašala. Vsekakor pa je SKGZ od ustanovitve zagovarjala sožitje in soočanje z italijansko večinsko stvarnostjo. V tem smislu se je odločila, da ne bo stranka, ampak, da naj se Slovenci vključijo v napredne italijanske skupine. Kljub temu niso bili odnosi med SKGZ in strankama, kot sta bili KPI in PSI, nekritični in podrejeni, nasprotno. Bistveno pa je, da se je SKGZ od nastanka zavzela za poklicni pristop do jezika in kulture ter z vsemi močmi podprla slovenske ustanove, kot so gledališče, glasbena šola, knjižnica in nato SLORI , ki naj znanstveno utemeljuje zahteve po pravicah. Organizacija je ohranila Primorski dnevnik in se borila za njegov, ne vedno lahek, obstoj. Ustanovila je poklicno založbo, skrbela za knjigarno in likovne razstave ter tudi v ljubiteljsko kulturo vnašala zah- tevne elemente. Ni bil slučaj, da se je predsednik Klavdij Palčič zavzel, da pride do spremembe v imenu Prosvetne zveze, ki je postala Zveza slovenskih kulturnih društev. Cilj je bil dvigniti kakovost tudi na množični ravni. Ko se je gospodarstvo razvijalo, je SKGZ naglaševala kadrovsko in strokovno vprašanje v gospodarstvu, trudila se je, da bi dvignila izobrazbeno raven Slovencev v Italiji še na tem področju. V boju za pravice Slovencev se je SKGZ , kot že zapisano, zavzemala za strokoven pristop, obenem pa je bila pomemben dejavnik enotne delegacije. SKGZ je v ugodnih trenutkih znala najti inovativne rešitve. Ko je bila na višku svoje moči, je npr. omogočila nastanek dvojezične šole v Špetru. Slednje bi brez SKGZ, ki je v Benečijo posegla še z gospodarskimi objekti in dajala ljudem delo, preprosto ne bilo. Napačno je misliti, da je pod režijo SKGZ in s podporo Jugoslavije teklo vse kot po maslu. Obstaja obširna dokumentacija o cikličnih in dramatičnih krizah slovenskega gledališča. V težave je večkrat zabredel Primorski dnevnik, kjer so dolga leta novinarji prejemali krepko nižjo plačo od sindikalne. Možnosti za delovanje na Goriškem so bile izrazito skromne. Porajale so se dileme, predvsem v Sloveniji, ali naj se nadaljuje s pomočjo Benečiji, ali pa naj se tamkajšnje Slovence prepusti usodi. Prevladala je opcija okrepljene pomoči. Skratka, SKGZ je zgodovinsko podpirala boj za pravice Slovencev v Italiji, podpirala je njihovo izobrazbeno rast in izboljšanje gmotnega položaja. V manjšini je skušala ohranjevati kakovost, podpirala je najrazličnejše posamezne umetnike in raziskovalce itd. Ne idealiziram, ampak podajam dejstva. Ob tem ni dvoma, da so ljudje, ki so se izoblikovali v ilegali, v vojni, v NOB, v partijskih šolah, uvajali dovolj stroge hierarhične lestvice in demokratični centralizem. Tako je ostalo dalj časa. V praksi pa se je marsikaj že pred mnogimi leti kazalo kot »šibko«, vendar so prevladovale ideološke odločitve. Kot pozna reakcija na fašizem in na požig Narodnega doma je npr. obveljala ideja, da je treba teritorij, kjer živijo Slovenci, »posuti« s kulturnimi domovi. Kaj kmalu je bilo očitno, da so posamezne vasi in društva sposobna ju-rišati pri obnovi ali gradnji doma, ko pa je bil dom zgrajen, so zmanjkale ideje in denar. Kljub temu še danes marsikdo s ponosom »tišči« zase svojo neuporabno hišo. Ni več razlogov, da ne bi en dom kril širši teritorij. Same poklicne ustanove in organizacije so pričele dobivati težo in razsežnost, ki ji manjšina ni bila kos in ki je verjetno niti ni potrebovala. Če je bila v začetku potrebna določena oblika, je pozneje poklicne ustanove pričel razvoj skupnosti prehitevati. Manjšina je vsestransko rastla. Množil se je njen intelektualni potencial. Jasno je postalo, da ne bo možno zaposliti vseh raziskovalcev, umetnikov, znanstvenikov in drugih profilov. Nastala je potreba po agilnih jedrih, ki bi bila koristna vsem tistim, ki uspešno delujejo tudi izven organiziranega manjšinskega kroga. Potrebni bi bili informativni centri z novimi tehnologijami, servisiranje, dajanje možnosti za »odskok« in še kaj. Ogrodje slovenske hiše pa je bilo že tako vraščeno, da se ga ni dalo premikati kot lego kocke. V tem smislu je simptomatičen šport. Ko se je iz »telesne kulture« prelevil v šport kot kompetitivno panogo, so se potrebe radikalno spremenile. Sanjski košarkarski Jadran je sovpadal z viškom »družbenega« gospodarstva. Pozneje in v krizi pa je bilo nemogoče tekmovati, npr. v nogometu, brez italijanskih igralcev in trenerjev, brez drugih sponzorjev, skratka, brez iskanja kisika izven slovenskega kroga. Zato je ZSŠDI racionalno izbralo, da posveti svoje sile naraščaju in vzgoji mladih ter tako ujelo duh programske konference. Vse se je, pred tem, dodatno in krepko spremenilo, ko se je Slovenija osamosvojila in Jugoslavija razpadla. Takrat je del manjšine, ki je bil protiko-munistični in protijugoslovanski, dobil enakopravno priznanje, enaka sredstva in v bistvu isto izhodiščno moč, kot jo je imela SKGZ. O tem sem pisal v prejšnjem Ogledalu. Posledica »izenačenja« so bila nova razmerja v manjšini, žal pa logike »pol-pol« ni uspelo graditi v smislu skupnega »dobrega«: uveljavila se je neekonomična dvojnost, to je hči ideoloških razdalj. Zrastli so novi domovi, širile se nove založbe in tisk, nastala je nova glasbena šola itd. Problemi, ki so bili že pred tem očitni, so se povečali. SSO je hodila po poteh, in napakah SKGZ. Lažje je bilo proizvesti dvojnike ali trojnike, kot pa preseči spore in nezaupanja ter zapolniti vrzeli, ki so bile v manjšini že prisotne. Včasih je bilo storjenih tudi nekaj korakov nazaj. Slovenci v Italiji nimamo več poklicne založbe. V Trstu ni kakovostne likovne galerije, ni več knjigarne, kot je bila. Gledališče s težavo ohranja nekdanjo raven, zmanjkali so nekateri agregacijski centri itd. Na umetniškem in drugih področjih se je težje prebiti v širšo slovensko javnost, razen, če kdo ne odide sam. Pri nepremaganem nezaupanju ne bi omenjal gospodarstva in imovine. Po krahu TKB nova SKGZ ni imela kaj deliti. Vztrajni so bili tisti, ki so leta lepili črepinje in ustvarili nekaj povsem drugačnega od prejšnjega družbenega gospodarstva. SKGZ je pomagala kot sila, ki je še vedno imela neko »moralno« moč, kar so pokazale volitve za Zadrugo Primorski dnevnik na Pomorski postaji v Trstu. Smer, ki se danes nakazuje, je v rahlejših in bolj fleksibilnih strukturah. Spreminjata se okolje in čas. Na robu bivše meje rastejo kot gobe univerze in univerzitetne smeri in to tudi v Novi Gorici in v Kopru. Pogoji za sodelovanje in interakcijo s kulturnimi in drugimi stvarnostmi so objektivno boljši. Povezave in praktične razdalje so se skrčile. To naj bi izkoristili. Pomembneje od kopice novih domov, ki nam jih ponuja zaščitni zakon, bi bilo imeti pro-dajno-kulturno središče sredi Ljubljane. Samo s fizično prisotnostjo postaneš del nekega prostora, ki je v tem ozi-ru osrednje slovenski. Del italijanske stvarnosti postaja receptivnejši (glej zanimanje za Borisa Pahorja). Slovenski kulturni center namenjen italijanski večini pa ima smisel le, če postane prodorno podjetje. »Mašinerija«, ki je v Italiji »dvignila« Borisa Pahorja, je bila visoko profesionalna. Bistveno je zato vlagati v ljudi, ki delujejo kot poklicni »povezovalci« in manj v strukture, ki pomenijo permanenten finančni problem. Ne mislim na neko splošno »demontažo« stvarnosti. Mislim na to, da ni primarnega pomena to, kar se avtomatično ohranja, ampak to, kar je resnično koristno manjšini in njenim ljudem. Bistveni so zato vodilni kadri tudi v kulturnih in založniških strukturah. Krovna organizacija je lahko povezovalec, sindikalno-politični subjekt, ki brani pravice in potrebe, lahko ustvarja priložnosti za srečanja in soočanja, preprečuje, če ji uspe, da ne bi manipulirala s podporami kaka zlovešča politična roka, ne more pa nadomestiti odborov, ki imajo jasne dolžnosti in najbolje poznajo svojo stvarnost. Zato je med prioritetami usposabljati odbore in odbornike, da ubirajo racionalne smeri, da so zavestni in samozavestni, da tudi sami zastavljajo cilje in prilagajajo podobo organizacij resničnim potrebam. Pomembni so posamezniki. Verjetno je bodočnost manjšinske skupnosti v manjši strukturni organizaciji in v večji povezavi med sposobnimi in iznajdljivimi ljudmi. Naj ne bi bil človek po meri hiše, ampak hiša po meri človeka, kar večkrat pozabljamo tudi v vsakodnevnem in zasebnem življenju. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Jeklo - plemenita kovina Na fašistični propagandni razglednici je otrok, ki lula na tako imenovane »krivične sankcije« (»inique sanzioni«). Le-te je določila mednarodna skupnost v Društvu narodov, da bi pritisnila na Italijo zaradi njene krute kolonialne vojne v Etiopiji. Konec 1935. leta so začeli v fašistični Italiji propagandno akcijo »Zlato za domovino«. Vsi Italijani naj bi darovali domovini svoje poročne prstane, da bi ji pomagali iz težav, nastalih zaradi ekonomskih in siceršnjih mednarodnih sankcij. Zaradi propagandnega (in policijskega) stroja se ni mogel nihče izmuzniti svoji patriotski dolžnosti. Iz časopisov so kmalu vsi zvedeli, kako so se vedli tisti, ki so v Italiji kaj pomenili: kraljica Helena je izročila svoj po- ročni prstan, princ Humbert svoj zlati ovratnik, Viktor Emanuel pa nekaj zlatih ingotov. Poleg kraljeve družine so se bolj ali manj izkazali sam Mussolini, Pirandello, D'An-nunzio, Marconi. V Rimu so kmalu nabrali 250 tisoč poročnih prstanov, v Milanu 180 tisoč. S to akcijo, ki je bil uvod v dobo italijanske avtarkije, so zbrali čez 33 tisoč kil zlata in 90 tisoč kil srebra. Tistim, ki so darovali domovini svoj poročni prstan, so v zameno izročili jeklenega. »V Mussolinijevi Italiji,« tako je pisalo v časopisih, »je jeklo edina plemenita kovina!« Seveda, kdor si je lahko privoščil, je kupil zlat prstan in tega izročil fašistični Italiji. Svojega pravega poročnega prstana ni izročil, saj ga je raje skril doma. Pravijo tudi, da se je veliko kil nabranega zlata »izgubilo« po poti... PISMA UREDNIŠTVU Dopolnilo k članku o Zimskih športnih igrah Ko se pisec poda v pisanje, danes že zgodovinskih dogodkov našega športa, se mora dobro pripraviti, predvsem pa vprašati, kaj sploh ve o tistem času, o dogodku itd. Vse kar piše, bo namreč ostalo zapisano v zgodovini in če bodo informacije nepopolne, ali celo napačne, bodo naši potomci lahko imeli pred seboj napačno sliko. Zato bi rad k članku o zimskih športnih igrah, ki je bil objavljen v soboto 24. januarja 2009, dodal pripis, kako so zimske športne igre sploh nastale. Citiram (Zapisnik SPDT-ja iz leta 1966):"Pavletič si je zamislil tudi Zimske športne igre. S tedanjo predsednico Slovenskega planinskega društva Trst dr. Sonjo Mašero in s pristopom prvega predsednika Športnega združenja Bor Jožetom Cesarjem se je organiziralo v Črnem vrhu nad Idrijo prvo smučarsko tekmovanje. To je bilo prvo večje sodelovanje med takrat edinima mestnima društvoma (SPDT in ŠZ Bor), kjer so se zbirali Slovenci." Se pravi sodelovali so odborniki obeh društev. Rad pa bi dodal še tehnološko zanimivost, ki je bila nekoliko bolj od- mevna, kot prihod elektronskih ča-somerilcev. Začetno "mahanje" zastavice na startu, so kasneje nadomestile piščalke, leta 72, kar je bilo za tiste čase res prava novost, pa so uporabljali oddajno-sprejemne aparature, ki jih je posodilo organizatorjem slovensko podjetje IRET. To je bilo nekaj res izrednega, saj v tistih letih nihče drug ni imel na progah takih pripomočkov. Planinci in Borovci so bili res avantgarda, kar se tiče uporabe tehnologije na športnih manifestacijah. Ob koncu pa bi se rad tudi zaustavil še pri članku o mladinskih zimskih olimpijskih igrah Alpe Jadran, ki je bil objavljen v P.D. 18. 01. 2009. Pisalo je:"Slovenija na letošnjih igrah ne bo nastopila". Za ljubitelje statistik naj omenim, da je bila Slovenija najboljša, saj je osvojila štiri zlata odličja in pet bronastih. Trikratni športni zdravo! Marij Šušteršič 6 Sreda, 28. januarja 2009 ITALIJA / POLITIKA - Senat ga je sinoči dokočno potrdil z izglasovanjem zaupnice vladi Protikrizni odlok je zakon Vlada pa že išče nove rešitve Danes krizno omizje o avtomobilskem sektorju - Veltroni izzval Berlusconija na televizijsko soočenje VELIKI BRAT Athos, Pathos, Aramix ••• Slediti italijanskemu televizijskemu Velikemu bratu zna biti zabavno. Ne samo zaradi vse večje razuzdanosti vedno bolj prsatih in manj oblečenih mladenk ter vse bolj zehajočih mladcev, pač pa tudi zaradi novih kulturnih spoznanj, ki vsak dan prekipevajo iz televizijske umetne hiše v domove italijanskih družin. Konec prejšnjega tedna so protagonisti kot iz rokava stresli z ekrana celo vrsto cvetk, bodisi zgodovinske bodisi pesniško-pravljične narave. Bilo je, ko so morali odgovoriti na niz preprostih vprašanj, ki bi jim bil kos vsak kolikor toliko dovzeten šolar. V hiši Velikega brata so očitno tako ustvarjalno študirali, da so dosedanjim znanim pojmom dali novo, nesluteno vsebino. Tako so gledalci izvedeli, da sta bila med sedmimi rimskimi kralji tudi »novinca« Tullolos in Pommolos, zgodovinske Cezarjeve marčne ide pa niso so bile nič drugega, kot pesnitev Ode di marzo (ki jo je uglasbil... Lucio Battisti). Za nove televizijske zvezdnike je bilo povsem nepomembno, kdo se je kralju pokoril z znanim »Obbedisco!« Bolj so jih privlačili Dumasovi mušketirji: Athos, Pathos, Aramix! (Asterix in Obelix še prideta...). V hiši Velikega brata so zapisali tudi novo stran zgodovine o štirih italijanskih pomorskih republikah. Teh je bilo kar nekaj več: poleg Genove in Benetk tudi San Marino (pomorska republika na gori Titano!), Piemont (dežela brez morja...) in Sicilija. Uboga Pisa in Amalfi že napovedujeta priziv na evropsko sodišče... Vsevednost je pljusknila tudi v pravljični svet Snegulj-čice in njenih sedmih palčkov, med katerimi sta se znašla tudi... Dondolo in Embolo. Mesarji na Škornju sedaj nestrpno čakajo, da se jim pridruži še - Ombolo. Kljub vse tem modernističnim prijemom, so se protagonisti Velikega brata izkazali za res pristne patriote. Vsa njihova domoljubnost je izžarela v (sicer malce za-fušani) himni: Frate-e-lli d'Ita-a-lia / l'I'Ita-a-lia s'e de-e-stra! Kot so bila nova kulturno-zgodovin-ska spoznanja Velikega brata dokaj veren odsev (in ogledalo) družbe, tako je bila tudi himna povsem v sozvočju s sodobnim italijanskim političnim vsakdanom. M.K. Pogled na senatno zbornico ansa RIM - Odlok s protikriznimi ukrepi, ki ga je vlada sprejela 28. novembra lani, je postal zakon. Senat ga je namreč včeraj dokončno potrdil z izglasovanjem enajste zaupnice vladi v tej zakonodajni dobi. Za je glasovalo 158 senatorjev, proti jih je bilo 126, 2 pa sta se vzdržala. Odlok obsega razne oblike podpore za revnejše družine s številnimi otroki, pa tudi davčne olajšave in druge ugodnosti v korist podjetjem. Kot so socialne sile in opozicija že od vsega začetka napovedovale, pa se je sveženj vladnih ukrepov proti gospodarski krizi že izkazal za povsem nezadostnega. Tako se bo danes v Palači Chigi zbralo krizno omizje za avtomobilski sektor. Sinoči je bilo pripravljalno srečanje med predstavniki vlade ter Fiata. Med drugimi so se ga udeležili predsednik vlade Silvio Berlusconi, predsednik in podpredsednik Fiata Luca Cordero di Montezemolo in John El-kann ter pooblaščeni upravitelj turinske avtomobilske družbe Sergio Marchionne. Kaže, da vlada razmišlja o tem, da bi spodbudila potrošnjo. Voditelj sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epifani je včeraj dejal, da bi morala vlada »končno odpreti oči« ter sprejeti ukrepe, ki bi res ustrezali težkim razmeram, s katerimi se spopada italijansko gospodarstvo. V podobnem smislu se je izrazil voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni. Govoreč na televizijski oddaji Porta a porta, je Vel-troni izzval Berlusconija na televizijsko soočenje o krizi. ZADEVA BATTISTI - Brazilija noče izročiti terorista Italija odpoklicala svojega veleposlanika iz Brazilije RIM - Diplomatski odnosi med Italijo in Brazilijo so se hudo poslabšali. Italija je namreč včeraj odpoklicala svojega veleposlanika v Braziliji Micheleja Valensiseja na posvetovanja v Rim, ker je brazilski glavni javni tožilec Antonio Fernando de Souza predlagal, naj se arhivira proces za izročitev Italiji nekdanjega rdečega terorista Cesa-reja Battistija. Italija je zahtevo po izročitvi vložila na brazilsko vrhovno sodišče. Glavni javni tožilec de Souza je svoj predlog o arhiviranju zadeve utemeljil, sklicujoč se na dejstvo, da Battisti zdaj uživa v tej latinskoameriški državi status političnega begunca. Pred tednom dni mu ga je podelil pravosodni minister Tarso Genro. To je naravnost raztogo-tilo Rim. »Od prijateljske države, kot je Brazilija, si nismo čakali takšne poteze,« je dejal italijanski zunanji minister Franco Frattini. »Prav zaradi tega je naš odziv tako hud,« je pristavil. Oglasil se je tudi notranji minister Roberto Maroni. Po njegovem bi se moral Rim »maščevati« tako, da ne bi povabil Brazilije na prihodnji vrh G8 v Italijo. Po načrtih italijanske vlade bi moral biti ta vrh razširjen na uspešno razvijajoče se države, kot je Brazilija. Cesare Battisti je bil v Italiji obsojen na dosmrtno ječo zaradi dveh umorov. Dalj časa je užival politično zatočišče v Franciji, zdaj pa ga v Južni Ameriki. Cesare Battisti se ta čas mudi v zaporu v Braziliji ansa Fini napadel škofa, ki zanika holokavst RIM - Najvišji državni predstavniki s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom na čelu so se ob včerajšnjem Dnevu spomina poklonili žrtvam holokavsta. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je v priložnostnem nagovoru obsodil vse tiste, ki zanikajo, da bi nacisti sistematično iztrebljali Jude. »Še posebno sramotno pa je, da takšna stališča zagovarjajo verski predstojniki,« je dejal. Fini se je kajpak nanašal na Lefebrovega škofa Ric-harda Williamsona, ki zdaj spravlja v zagato tudi Vatikan, saj je papež pred nedavnim skupno z drugimi preklical odlok o njegovem izobčenju. Drugi Le-febrovi privrženci pa so včeraj v pismu papežu Williamsona izrecno obsodili ter prosili papeža za odpuščanje. Vladna večina dosegla dogovor o prisluškovanju RIM - Vladna večina je sinoči dosegla dogovor o telefonskem prisluškovanju. V bodoče bo le-to dovoljeno v preiskavah dejanj, za katera je predvidenih najmanj 5 let zaporne kazni, kot že velja zdaj, toda to za največ 45 dni, ki jih bo mogoče podaljšati le še za 15. Izjemo bodo predstavljala teroristična dejanja. Vladna večina je dejansko napravila korak nazaj, saj je do včeraj napovedovala, da bodo po novem telefonska prisluškovanja dovoljena v preiskavah dejanj, za katera je predvidenih najmanj 10 let zaporne kazni. Očitno je upoštevala kritike, ki so se oglašale iz vrst preiskovalcev, pa tudi opozicije. V Španiji aretirali prva moža camorre MADRID - Španska policija je v okolici Madrida včeraj aretirala domnevnega vodjo neapeljske camorre Antonia Caiazza in njegovega namestnika Francesca Simeolija. Caiazzo je bil na begu od marca 2007, ko ga je neapeljsko sodišče obsodilo na 12 let zapora. Caiazza in Simeolija je policija aretirala, ko sta zapuščala restavracijo v Maja-dahoni, mestecu v bližini španske prestolnice. Pred tem naj bi španska policija v sodelovanju z italijanskimi kolegi že dlje časa vodila preiskavo, v kateri so obema aretiranima tudi prišli na sled. Neapeljsko sodišče je 50-letnega Caiazza že maja 2007 obsodilo na 12-letno zaporno kazen, zaradi česar je bil vse do včeraj na begu. Le mesec kasneje, junija 2007, je policija zaradi domnevnih povezav s camorro izdala zaporni nalog tudi za 40-letnega Simeo-lija ter še za približno 30 oseb, ki naj bi bile povezane z italijansko mafijo. Včerajšnji aretaciji sta sicer le zadnji v nizu podobnih akcij v Španiji. Tam naj bi pripadniki mafije domnevno sodelovali s kolumbijskimi preprodajalci droge. RIM - Za zapahi štirje Romuni, ki so posili 21-letno dekle v Guidonii Karabinjerji aretirali štiri posiljevalce Razbesnela množica jih je skušala linčati RIM - Rimski karabinjerji so aretirali štiri moške, ki so v noči med četrtkom in petkom v Guidonii blizu Rima posilili 21-let-no dekle, njenega zaročenca pa pretepli in zaprli v prtljažnik avtomobila. Gre za štiri romunske državljane, stare od 20. do 23. let. Poleg njih sta priprta še druga dva Romuna, ki sta obtožena, da sta četverici hudodelcev pomagala na begu. Tudi v tem primeru je bilo za preiskovalce odločilnega pomena telefonsko prisluškovanje, ki ga sicer sedanja vladna večina namerava hudo omejiti. Prav s to tehniko so namreč karabinjerji prišli na sled kriminalcem. Eden izmed njih je uporabil mobilni telefon, ki ga je ukradel dekletu. Sledeč premikom telefona, so kara-binjerji prijeli hudodelce. Takoj po aretaciji so mlade Romune pripeljali v karabinjer-sko kasarno v Guidonii, kjer so jih temeljito in, kot kaže, tudi uspešno zaslišali. Najmlajši med aretiranci je namreč priznal krivdo. Med zasliševanjem se je okoli kasarne zbrala množica krajanov, saj se je novica o aretaciji kmalu razširila. Ko so obtožence prepeljali iz kasarne v zapor, pa je prišlo do trenutkov hude napetosti. Razbesne-la množica je namreč psovala hudodelce in malo je manjkalo, da ne bi prišlo do linčanja. »Izročite jih očetu dekleta,« so nekateri kričali. Drugi pa so glasno zahtevali, naj oblasti dokončno zaprejo romska naselja v okolici. Medtem se je oglasilo tudi dekle, ki je bilo deležno nasilja. »Hvaležna sem karabinjerjem. To je konec more. Ti ljudje zdaj ne bodo mogli prizadeti drugim zla, ki so ga meni,« je dejala. Kaže, da so preiskovalci povabili dekle, naj si ogleda areti-rance, da bi potrdilo, ali gre res za krivce. Eden izmed aretirancev pred karabinjersko kasarno v Guidonii ansa LAMPEDUSA - Protest Nova stavka proti gradnji sprejemnega centra za priseljence LAMPEDUSA - Skoraj vseh 6000 prebivalcev otoka Lampedusa, preplavljenega z nezakonitimi priseljenci, je včeraj ponovno stavkalo zaradi nestrinjanja z gradnjo novega sprejemnega doma za tujce, ki jo je napovedala vlada. Kot je dejal župan Lampeduse Bernardino De Rubeis, je sprejemni dom na otoku, ki sprejme približno 800 oseb, postal »koncentracijsko taborišče«. »Ta ustanova, center, ki bi moral služiti za identifikacijo, je v zadnjem času postal koncentracijsko taborišče,« je poudaril in dodal, da »življenjski pogoji v njem niso zagotovljeni«. De Rubeis je na protestnem shodu, ki se ga je udeležilo približno 1500 ljudi, še dejal, da je »načrt iz Lam-peduse narediti zapor pod milim nebom zgrešen«. Ponovno je poudaril, da prebivalci Lampeduse nasprotujejo notranjemu ministru Robertu Maroniju in njegovi napovedi o gradnji novega sprejemnega doma za identifikacijo in izgon tujcev. Krajevni župnik Stefano Nastasi je ob koncu protestnega shoda v spomin na tujce, ki so med plovbo proti italijanski obali izgubili življenje, v morje vrgel venec cvetja. 1300 tujcev, ki so zaradi nevzdržnih razmer na otoku protestirali v soboto, je v času protestnega shoda prebivalcev Lampeduse ostalo v sprejemnem domu, kjer so pod strogim policijskim varstvom. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 1 4 Sreda, 28. januarja 2009 APrimorski ~ dnevnik DAN SPOMINA NA HOLOKAVST - Včeraj osrednja svečanost v tržaški Rižarni Dolžnost spominjanja Nagovora županov Roberta Dipiazze in Mirka Sardoča - Polaganje vencev, recitacije in verski obredi »Spričo prehajanja generacij in redčenja števila prič je naša dolžnost ta, da se spominjamo in pri tem uporabimo katerokoli obliko sporočanja ter se učimo ravno od preživelih, ki so, tudi preko književnosti, znali posredovati tiste tragične dogodke.« Tako je tržaški župan Roberto Dipiazza zaključil svoj govor ob dnevu spomina na holokavst včeraj dopoldne v Rižarni. V nekdanjem nacističnem taborišču je potekala namreč osrednja svečanost ob dnevu, ko se spominjamo osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz, ki je simbol nacističnega pomora šestih milijonov Judov, pa tudi nasplošno fašističnega in nacističnega terorja. Včerajšnje ne ravno množično obiskane svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki krajevnih oblasti in diplomatskih predstavništev, ki so se spominu na žrtve fašizma in nacizma poklonili s polaganjem vencev in prisluhnili recitacijam, ki so jih podali umetnica Or-nella Serafini ter mala Nika Pregarc in Diego Muratori ob spremljavi saksofonista Marca Castellija. Žrtev so se v svojih molitvah spomnili tudi tržaški škof Evgen Ravignani (v italijanščini in slovenščini), judovski rabin Itzak David Margalit, grško-pravoslavni arhiman-drit Gregorios Milaris in srbsko-pravo-slavni paroh Raško Radovic. Osrednja govora sta držala tržaški župan Dipiazza v italijanščini in zgoni-ški župan Mirko Sardoč v slovenščini. Medtem ko je Dipiazza med drugim poudaril dejstvo, kako se je v Rižarni končal tisti pluralni Trst, ki ga je bogatila prisotnost različnih ras in veroizpovedi (tržaški župan je posebej poudaril doprinos judovske skupnosti h gospodarskemu razvoju in družbeni rasti mesta) in kako so v tem taborišču našli smrt ne samo Judje, ampak tudi Slovenci, Hrvati, Romi, homoseksualci, partizani in navadni občani, ki jih je okupator aretiral brez razloga, pa je Sardoč opozoril tudi na dejstvo, da se še vedno najdejo ljudje, ki zanikajo holokavst in obstoj uničevalnih taborišč. Zato naj bo dan spomina na holokavst tudi »dan proti vsem oblikam nestrpnosti, šovinizma, negacionizma in revizionizma, ki še danes zastrupljajo ozračje,« je dejal zgoniški župan, ki pot in cilj prihodnosti vidi v spoštovanju in priznavanju drugega v njegovi celoti, brez politične in ideološke računice. Del odgovornosti, da se to uresniči, pa je tudi »v nas samih, v naših pogovorih, v naših dejanjih, v našem stalnem izobraževanju in osveščenosti, pozornosti in kritičnosti do tega, kar nas obdaja,« je še poudaril Sardoč. Ivan Žerjal V Rižarni so odmevale besede recitatorjev (desno) in govornikov: tržaškega župana Dipiazze (levo zgoraj) in zgoniškega župana Sardoča (levo spodaj) kroma DAN SPOMINA - Slovesnost na tržaški prefekturi Priznanja preživelim Prejelo jih je devet bivših vojaških in civilnih internirancev, ki so bili odpeljani na prisilno delo Ob dnevu spomina na holokavst so po svečanosti v Rižarni na tržaški prefekturi izročili spominska priznanja nekaterim preživelim internirancem, ki so jih nacistični okupatorji kot vojne ujetnike ali civiliste odpeljali v taborišča in na prisilno delo v korist nemške vojne ekonomije (na sliki KROMA). Na slovesnosti, ki so se je udeležili prefekt Giovanni Balsamo, tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic in predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman, so priznanja prejeli Ermanno Antonazzo, Salvatore Chirico, Bruno De Carli, Co-stantino Grauner, Isidoro Iurlina, Antonio Musizza, Gaetano Paccione, Alberto Pieri in Aldo Pockai. Rabin proti papežu »Žal je ta papež dialog med Judi in kristjani popeljal nazaj za sto let.« To je ob robu včerajšnje slovesnosti v Rižarni dejal novinarjem tržaški rabin Itzak David Margalit (na sliki KROMA). Gre za odmev na preklic izobčenja štirih tradicionalističnih škofov, med katerimi je tudi Richard Williamson, ki je zanikal holokavst, kar Margalit ne more razumeti, niti sprejeti in opravičiti. DAN SPOMINA NA HOLOKAVST - Tihi pohod od koronejskega zapora do železniške postaje Po žalostni poti deportirancev Bivši partizani in deportiranci z ramo ob rami s slovenskimi in italijanskimi višješolci - Venec k obeležju na železniški postaji - Govora Stanke Hrovatin in Riccarda Goruppija Tržaška železniška postaja je za premnoge pomenila kraj odhoda v smrt kroma Na kraje spomina bomo lahko še prihajali, če ne bomo dovolili ponovnega raz-bohotenja klic fašizma in nacizma. S to mislijo je tržaška predsednica Vsedržavnega združenja partizanov Italije Stanka Hro-vatin v italijanščini in slovenščini nagovorila udeležence tihega pohoda od koro-nejskega zapora do tržaške železniške postaje po žalostni poti deportirancev, ki so jih med drugo svetovno vojno iz Trsta odpeljali v nacistična taborišča. Pohodniki so, na čelu s predstavniki nekdanjih partizanov, deportirancev in protifašističnih političnih preganjancev, podali izpred zapora po Ul. Coroneo, Ober-dankovem trgu, ulicah Beccaria in Ghega in Trgu Liberta do Ul. Flavio Gioia in železniške postaje, pri čemer so se po poti ustavili pred obeležij, ki spominjajo na na-cifašistične zločine v Trstu: ti so na pročelju nekdanjega sedeža Gestapa na Ober-dankovem trgu, na pročelju konservatori-ja Tartini v spomin na tam obešene talce in na pročelju nekdanjega silosa v Ul. Fla-vio Gioia. Končno so dospeli do železniške postaje, kjer že nekaj let stoji plošča v spo- min na deportirance. Venec Občine Trst sta k obeležju položila tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki sta v italijanščini in slovenščini počastila padle, nato je o grozotah, ki so se zgodile v teh krajih, na kratko spregovorila predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, ki je tudi posvarila pred ponovnim oživljanjem nestrpnosti. Spregovoril je tudi bivši deportiranec Riccardo Goruppi, ki je spomnil, kako so morali zaporniki oditi okoli petih zjutraj, ko zaradi policijske ure ni bilo nikogar na ulicah, nato pa so jih natrpali v živinske vagone. Pohoda so se letos udeležili tudi nekateri razredi licejev Carducci in Prešeren. Slednjega so predstavljali dijaki 4.A, 4.C, 5.C in 5.B razredov s profesorji Veroniko Brecelj, Dunjo Nanut in Samom Miotom, ki so se udeležili tudi poznejše osrednje svečanosti v Rižarni. Kot nam je povedala prof. Brecljeva, so se o pobudah informirali in organizirali v bistvu sami, saj na šolo po njenih besedah že nekaj let ne prihaja vabilo Občine Trst k udeležbi, medtem ko je v preteklosti prihajalo. (iž) 8 Sreda, 28. januarja 2009 ŠPORT / rajonski svet - Obračun delovanja v preteklem letu Zahodni Kras: na 26 sejah 98 vprašanj (a 87 brez odgovora) Tako izhaja iz poročila predsednika Bruna Rupla - Majhno zanimanje krajanov Celovit obračun delovanja v preteklem letu, to je skratka bilo poročilo, ki ga je predsednik Bruno Rupel podal na prvi letošnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Rajonska skupščina se je lani sestala 26 krat, povprečno enkrat vsaka dva tedna. Svetniki so vložili 98 vprašanj, od katerih je bilo 20 pisnih. Odziv občinskih uradov na pisna vprašanja je bil malo več kot polovičen: vsega 11 odgovorov. Preostalih 78 ustnih vprašanj pa - kljub številnim posegom predsednika Rupla - še vedno čaka, da jih občinski uradi vzamejo v poštev. Le za spoznanje boljši je bil odziv na resolucije. Rajonski svet jih je izglasoval pet, prejel pa je odgovor le na tisto, ki je zadevala nasprotovanje poletnemu zaprtju občinske izpostave na Proseku. Skupščina je nadalje izreklo 39 mnenj o gradbenih dovoljenjih (21 pozitivnih, 15 negativnih, tri pa še čakajo na pojasnila pristojnih občinskih uradov), 9 mnenj o pravilnikih (6 pozitivnih, 3 negativna), 7 mnenj o upravnih aktih (dve pozitivni, 5 negativnih). V lanskem letu sta se sej udeležili dve tržaški občinski odbornici. V začetku februarja je takratna odbornica za finance Sandra Savino predstavila skupščini proračun 2008, v začetku julija je rajonski svet obiskala novoimenovana odbornica za decentralizacijo Marina Gruden Vlach. Maja je rajonski svet prizadela tragična smrt v prometni nesreči svetnika Demokratske stranke Mateja Lachija. Njegovo mesto je prevzela prva neizvoljena Mariagrazia Villi. Predsednik Rupel je poročal tudi o odnosih rajonskega sveta s prebivalstvom, krajevnimi društvi in organizacijami. Sosvet je sodeloval pri številnih kulturnih, TRŽAŠKA OBČINA - Predhodni načrt »Pokopališče za majhne živali« Bruno Rupel športnih in verskih prireditvah in k njim prispeval nekaj več kot 4.600 evrov. Žal se je sej rajonskega sveta udeležila le peščica krajanov, zaradi česar bi bilo treba poiskati nove prijeme, da bi spodbudili večjo prisotnost domačinov na sejah skupščine. Pozitiven pa je bil obisk učencev proseške osnovne šole Avgusta Černigoja, ki so se seznanili z delovanjem rajonskega sveta in spoznali, kako delujejo občinske službe. Rupel je zatem omenil najbolj pomembna javna dela, ki so jih tržaška občina in podjetje AcegasAps opravila na območju zahodnega Krasa. Izpostavil je obnovo zvonika proseške cerkve, tlakovanje ulic v vaškem jedru v Križu in obnovo tamkajšnjega rekreacijskega središča, zatem obnovo kanalizacije pod Kontovelom, prenovo vhoda na proseško pokopališče in zamenjavo hrupnih pokrovov kanalizacije na Proseku. Ob koncu je še podal obračun prisotnosti na sejah: Albino Debernardi (26), Igor Daneu (25), Bruno Rupel, Niko Ten-ze in Sergij Ukmar (24), Ivo Starc, Roberto Barnaba in Alberto Viatori (23), Roberto Cattaruzza (22), Annarosa Benvignu Danilo Tenze in Mariagrazia Villi (17). M.K. Trst bo dobil svoje »pokopališče za majhne domače živali«. Uredili ga bodo na občinskem zemljišču na pobočju ob Ul. Commerciale v smeri proti Rojanu. Po predhodnem načrtu, ki ga je pripravil arh. Camillo Botticini iz Bre-scie, bi struktura stala čedna 2 milijona 950 tisoč evrov, župan Roberto Di-piazza pa je med razpravo na zadnji občinski seji izrecno poudaril, da »bo treba projekt prilagoditi dejanskim potrebam«. V bistvu: pomembno bi bilo odobriti ta zelo okviren načrt, dokončni naj bi bil finančno mnogo lažji. Svetniki desnosredinske večine in levosre-dinske opozicije so mu prisluhnili in predhodni načrt odobrili z 31 glasovi in šestimi vzdržanimi. Občinski odbor se je odločil za gradnjo »pokopališča za male domače živali« konec leta 2004. Junija 2005 je inž. Botticini izdelal svoj predhodni načrt. Struktura naj bi nastala na nekaj več kot 32 tisoč kvadratnih metrov obsežnem zemljišču. Na njem naj bi uredili parkirišče za 14 mest, servisno poslopje z didaktičnimi učilnicami in dvorano z 80 sedeži, knjižnico, bar, razgledno teraso obsežno skoraj 500 kvadratnih metrov na treh stopnjah, nadalje paviljon z veterinarsko sobo za nego in zdra- vljenje živali, območje za pokop kakih 500 domačih živali, upepeljevalnik, spominski zid s kakimi 3.400 nišami in sprehajalno pot v bližnjem gozdiču, ki se razteza do tamkajšnjega potoka. V začetku leta 2007 se je rajonski svet za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolo-njo in Škorkljo izrekel za gradnjo mestnega parka s »pokopališčem za male domače živali«, a je izrekel negativno mnenje o načrtu, češ da predvideva gradnjo povsem nepotrebnih struktur, kot so knjižnica, bar, terasa in sprehajalna pot, zaradi česar bi morali posekati številna drevesa. Kljub tem pomislekom predstavnikov krajanov je občinski odbor vključil gradnjo pokopališča v triletni načrt javnih del. Dve leti kasneje je odlok vendarle priromal v občinsko skupščino. Sam župan Dipiazza je poudaril, da živi v mestu mnogo ljubiteljev živali, mačk in psov, ki so navezani na svoje »male prijatelje«, zato naj bi bilo dobro, da bi le-tem ponudili počivališče, kjer bi jih gospodarji »obiskovali« in se jih spomnili. Izrecno pa je podčrtal, da ne bo občina za to delo potrošila denarja, ki ga predvideva predhodni načrt. M.K. dan spomina - Kulturne pobude v Rižarni Doživljanje grozot skozi umetnost in dnevniške zapise fWfl i j: i Osrednja svečanost v Rižarni včeraj ni predstavljala edinega dogodka ob obhajanju dneva spomina na holokavst. V nekdanjem tržaškem nacističnem taborišču so včeraj popoldne potekale kar tri kulturne manifestacije v spomin na grozote, ki jih je proizvedel nacistični uničevalni stroj. Gre za tri razstave, ki bodo v Rižarni na ogled do marca oz. maja. Prva, ki jo je postavila fundacija Centra za sodobno judovsko dokumentacijo, se nanaša na preganjanje Judov v Italiji med leti 1938 in 1945, se pravi od razglasitve fašističnih rasnih zakonov do konca druge svetovne vojne. Razstava, ki prikazuje tragedijo skozi doživljanje posameznikov, bo na ogled do 1. marca. Druga razstava se nanaša na dnevnik, ki ga je v ujetništvu pisal interniranec Nicolo Chiucchi z Lošinja, muzeju Rižarne pa ga je lani poklonil Chiucchijev sin. Razstava bo na ogled do 10. maja. Tretja razstava pa je posvečena umetniškim delom, ki so prav tako nastala za bodečo žico. Gre za stopetdeset likovnih del (risb, oljnatih slik in akvarelov), katerih avtor je Mario Moretti, ki se je kot častnik italijanske vojske znašel v nemških taboriščih za italijanske vojaške internirance (na sliki KROMA eno od razstavljenih del). Ob delih, ki so nastala med leti 1943-1945, je na ogled tudi dnevnik, ki ga je Moretti pisal v tistih letih. Razstava, ki sta jo priredila odborništvo za kulturo Občine Trst in ravnateljstvo mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev, postavila pa Francesco Fait in Anna Krekic, bo prav tako na ogled do 10. maja. REVIJA MLADIKA - 37. izvedba Dobitniki nagrad literarnega natečaja Komisija literarnega natečaja Mladike, ki se je sestala v sredo, 21. januarja 2009, na sedežu Slovenskeprosvete v Ulici Donizetti 3, je obravnavala 76 prispevkov v prozi in 55 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na uredništvo revije. Komisija je po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov podelila sledeče nagrade: PROZA Prvo nagrado prejme novela z naslovom Vračanje, ki je prispela pod šifro Vračanje, avtorice Manke Kremenšek Križman iz Ljubljane. Novela iz današnjega življenja je večplastna, glavni junak se spominja svojega otroštva, življenja v bloku in skritih družinskih tragedij v soseski. Avtorica se odlikuje s smislom za podrobnosti. Drugo nagrado prejme novela z naslovom Čakajoča, ki je prispela pod psevdonimom Silvan. Napisala jo je Mateja Gom-boc iz Ljubljane. Zgodba se dogaja v Trstu in avtorica je znala zajeti obmorsko atmosfero polno hrepenenja in pričakovanja. Tretjo nagrado prejme novela z naslovom Reka, ki je prispela pod psevdonimom Policist. Napisala jo je Nataša Konc Lo-renzutti iz Šempasa. Napeta pripoved pritegne bralca in ga sooči z nevarnostmi današnjih dni. Komisija priporoča za objavo še novele: »Učitelj v podružnični šoli« Primoža Vresnika iz Ljubljane, »Na Kubo po skrivnost« Jane Kolarič iz Ljubljane, »Odlomek iz dnevnika« Ivane Hauser iz Radelj ob Dravi, »Kava, kafe, kavica« Darinke Kozinc, »Teta Mara in vlak« Darke Zvonar Predan iz Maribora, »Odhajanje« Olge Paušič iz Lendave, »Potovanje v K-raj« Tarcisie Galbiati iz Ljubljane. POEZIJA Prvo nagrado prejme cikel pesmi »Dobro, pa se še izboljšuje«, ki je prispel pod psevdonimom Žardna. Avtorica je Lidija Golc iz Ljubljane. Avtorica je ujela v verze življenjsko realnost, ki se včasih zdi banalna, vendar nas njene besede nagovarjajo k razmišljanju. Drugo nagrado prejme cikel pesmi brez naslova. Prispel je pod psevdonimom Scorpio, avtorica je Andrejka Jereb iz Idrije. Pesmi odlikuje globoka uglašenost z naravo, izvirna metaforika in zavedanje človeške krhkosti. Tretjo nagrado prejme cikel pesmi brez naslova pod psevdonimom Brest. Avtorica je Stanka Devjak iz Maribora. Pesmi odražajo odnos avtorice do zgodovinske dediščine, religije in narave. Podelitev nagrad bo v ponedeljek, 9.februarja, ob 20.30 na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettije-va ulica št. 3. Drevi na Opčinah javno srečanje o spravi Politična skupina Mladi za mlade prireja drevi ob 20.30 v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah javno srečanje na temo Sprava kako, čemu in zakaj? Debato bosta s svojima referatoma uvedla zgodovinarja prof. Jože Pirjevec in prof. Samo Pahor. Sledila bo odprta razprava, ki jo bo moderiral pokrajinski tajnik MzM Trst Primož Sturman. Mladi Tržačan • V 1*11 v • v je v žepu skrival hasis Karabinjerji z Rocola so zaradi posesti mamil včeraj na prostosti prijavili sodstvu 22-letnega Tržačana R. Marca. Karabinjerji so mladeniča ustavili na Ul. Marchesetti med običajno kontrolo prometa. Ugotovili so, da je R. Marco v žepu skrival 8 gramov mamila, ki je bil po vsej verjetnosti hašiš in ki so ga karabinjerji zaplenili. Gradbenik ni upošteval varnostnih predpisov Karabinjerji s postaje na Mira-marskem drevoredu so v prejšnjih dneh v sodelovanju s pokrajinskih inšpektoratom za delo in pokrajinsko direkcijo za delo v okviru akcije glede varnosti pri delu kontrolirali gradbišče v Rojanu in ugotovili, da ni gradbeno podjetje upoštevalo vseh varnostnih predpisov. Zaradi tega so prijavili sodstvu predsednika upravnega sveta podjetja. Ta je vsekakor takoj odpravil vse nepravilnosti in se bo tako lahko rešil z globo 1.000 evrov, ki jo bo moral plačati v roku 30 dni. Devin-Nabrežina: prispevki za dijake V sklopu ukrepov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin-Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte in pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje je treba z ustreznimi obrazci predložiti občinskemu uradu za protokol do 16. februarja 2009. Informacije nudi urad za šolstvo Občine Devin-Nabrežina -Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). Prispevki za učence in dijake, prebivalce dolinske občine Odborništvo za šolstvo in socialo Občine Dolina obvešča družine, bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec- prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008-2009 (D.Z. 10/80 - 2. člen, 1. odst., črka a). Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v osnovno šolo, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati € 15.493,71. Prošnja mora biti predložena občinskim uradom do 12. ure dne 06/02/2009. Prošnji je treba priložiti potrdilo ISEE izpolnjeno na podlagi dohodkov iz leta 2007, račune/fakture, ki dokazujejo stroške za knjige. Prošenj z nepopolno dokumentacijo ne bodo upoštevali. / TRST Sreda, 28. januarja 2009 9 ZGODOVINA - Predstavitev v Novinarskem krožku Pirjevčeva Knjiga Trst je naš tudi za razmislek o današnjem Trstu Avtorja in njegovo delo sta predstavila Marina Rossi in Gorazd Bajc Čeprav so pred vhodom v Novinarski kožek ves čas stali trije policisti (drugi v civilu so bili med občinstvom), je sinočnja predstavitev knjige Jožeta Pirjevca Trst je naš potekala ne samo brez incidentov, temveč tudi brez kakršne koli polemike. Razprava, ki je sledila uvodnim izvajanjem, je bila umirjena, kar dokazuje, da se lahko tudi o kočljivih zgodovinskih temah razpravlja strpno in brez nepotrebnih napetosti. Avtorja in njegovo delo sta predstavila zgodovinarja Marina Rossi in Gorazd Bajc, v imenu prirediteljev pa Fabio Amodeo (Novinarski krožek) in Giancarlo Ber-tuzzi (Inštitut FJK za odporniško gibanje). Poglobljeno oceno knjige je preprečilo dejstvo, da je izšla v slovenščini in da je nepoznavalci slovenskega jezika niso še prebrali. »Tipično tržaška zgodba,« je stvar ocenila Ros-sijeva, ki je izpostavila velike jezikovne pregrade, katerih »žrtve« so tudi številni tržaški zgodovinarji, ki ne poznajo slovenščine in zato nimajo neposrednega dostopa do zgodovinskih Predstavitve knjige Jožeta Pirjevca v Novinarskem krožku se je udeležilo veliko ljudi kroma virov in dokumentov v tem jeziku. To močno omejuje njihovo raziskovalno dejavnost. Zato bi bilo res dobrodošlo, da bi knjigo čimprej prevedli v italijanščino. Tržačani, ki ne razumejo slovenščine, imajo v glavnem zgrešeno predstavo o tem, kaj je za Slovence pomenil in še danes pomeni Trst. Marsikdo zato misli, da je »Trst je naš« neke vrste slogan, ki je tako ali drugače vezan zgolj na dogodke maja in junija leta 1945. V resnici pa ni tako. Pir-jevec piše (o tem je govoril tudi sino- či) o pomladi narodov in o revoluciji leta 1848, ko je za Slovence pod Av-stro-ogrsko monarhijo Trst pomenil dostop do morja, kar danes ni več. To je vsekakor prvo poglavje knjige, ki obravnava dogajanja do leta 1954, ko je bilo mesto dokončno priključeno Italiji. Mednarodno zanimanje za Trst je po Pirjevčevih besedah dokončno splahnelo leta 1948 z resolucijo Informbiroja, ko je Jugoslavija za zahodne zaveznike postala neke vrste novi branitelj pred Stalinom in Sovjetsko zvezo. Knjiga poglobljeno obravnava fašizem, a tudi fojbe in obdobje 40-dnevne navzočnosti jugoslovanske vojske v mestu. Kaj pa Trst danes? Pirjevec je prepričan, da je mesto po tej poti obsojeno na postopno osamitev ter na gospodarsko in družbeno nazadovanje, če že ne na propad. Nekateri še vedno iščejo zunanje krivce ali celo zunanje sovražnike (prva na seznamu je seveda Slovenija, prej je bila to Jugoslavija), v resnici pa je za takšno nespodbudno usodo Trsta kriva Italija. Rešitev iz tega zelo težkega položaja Pirjevec vidi v priznanju enakopravnosti jezikov in kultur, ki sobivajo v mestu. Slednje se še vedno boji ne samo svojega zaledja, temveč tudi someščanov, ki govorijo slovenščino in druge slovanske jezike. Luciano Ceschia, ki je kot direktor založbe ERI-RAI izdal Pirjev-čevo uspešnico o tragedijah nekdanje Jugoslavije, se je javno zahvalil zgodovinarju. Ne samo za njegovo zadnjo knjigo, temveč za dragoceno raziskovalno in publicistično delo, ki nam pomaga, da boljše spoznamo ta »prelepi, a obenem tako protislovni Trst«. S.T. DSI - Tatjana Rojc na predstavitvi Jakominovega Malega cerkvenega slovarja »Velik kulturni praznik« Novo delo Dušana Jakomina so predstavili na ponedeljkovem večeru v Peterlinovi dvorani Jakominov Mali cerkveni slovar je velik kulturni praznik. Tako je prof. Tatjana Rojc strnila pomen knjige, ki so jo predstavili v ponedeljek, 26.1., v Peterlinovi dvorani v Trstu. Knjiga zapolnjuje vrzel na področju strokovnih slovarjev in prav zaradi tega nima samo verske, ampak tudi splošno kulturno vrednost. Prof. Rojc je nadalje poudarila, da ni slučaj, da je omenjena knjiga nastala v Trstu, to je na jezikovnem obrobju, kjer je potreba po besedi in besedah še bolj pereča kot v osrednji Sloveniji. In prav beseda ter jezik pa sta bila že od nekdaj vez med Slovenci in katolištvom. Brižinski spomeniki niso samo najstarejši slovenski pisani dokument, ampak ponazarjajo tudi intimni odnos preko ljudskega jezika z Bogom. Povezavo med slovenščino in vero zasledimo tudi pri Trubarju, ko s svojim znamenitim Lu-bi Sloveci ustvari iz konglomerata posameznikov pravo skupnost. Jezik srednjeveških rokopisov poudarja, da je bila slovenščina že takrat v glavnem enotno zapisana. Za razumevanje tega bogatega zgodovinskega in verskega izročila pa je zlasti sedanjemu bralcu potrebna od časa do časa tudi strokovna pomoč za razumevanje posameznih detajlov. Prav zaradi tega je tiskana izdaja tega Jakominovega Malega cerkvenega slovarja nadvse dobrodošla in potrebna novost. Novost, ker v času računalnika in interneta, taka dela nastajajo zlasti za računalniško uporabo. A kaj! Knjiga je vsekakor nekaj otipljivega in priročnega, s katero si lahko pomagamo kjerkoli. Poleg tega pa je knjiga predmet, ki predstavlja idejni most med preteklostjo in prihodnostjo. Prof. Rojc pa je v svoji predstavitvi izpostavila delo, ki ga je opravil gospod Jakomin. Po eni strani je skorajda samoumevno, da se je za tako delo odločil dušni pastir, ki si celo življenje prizadeva za obstoj jezika, ne nazadnje ker je bil sam žrtev nasilnega časa, v katerem je bila uporaba našega jezika prepovedana. Gospod Jakomin se v svojem delu pa ni omejil le na pojme iz katoliškega sveta, temveč je razširil pogled tudi na pojme iz protestantiz-ma, pravoslavja, islama in židovstva. Prav zaradi tega je knjiga, kot je poudarila prof. Rojc, dobra podlaga za vse tiste, ki se ukvarjajo s pisanjem o verskih temah. O tem je v svojem prispev- V knjigi zbrani prispevki so izhajali v Našem vestniku ku govoril dr. Rafko Valenčič, ki je bil med prvimi, ki je gospoda Jakomina nagovarjal, naj pač zbere in objavi v knjižni obliki prispevke, ki so nastajali za Naš vestnik. Valenčič je izpostavil pomanjkljivo znanje verske terminologije , zaradi katere prihaja v sredstvih javnega obveščanja pogosto do napačnih interpretacij. Valenčič je omenil tudi nekaj zanimivih podatkov, in sicer, da je Jakomin predstavil v svoji knjigi kar 1348 gesel, v katerih dobi bralec ne samo razlago besede, ampak tudi pravilen naglas ter celo etimologijo. Gospod Dušan Jakomin se je v svojem posegu kroma zahvalil vsem sodelavcem, ki so omogočili, da je knjiga nastala - od oblikovalca in fotografa Aljoše Novaka do lektorice Slavice Bandi. V predstavitvi in v debati pa je prišlo na dan, da glede verskih izrazov v slovenščini obstajajo še številne dileme, ki izvirajo tudi iz političnih in ideoloških razlogov. Ze samo zapisovanje besed Bog ali bog, Božič ali božič predstavljajo še dandanes vprašanja, ki niso povezana (le) s slovničnimi pravili in/ali normami. Peter Rustja Albanese: italijanski častnik v Dalmaciji Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja vabi na odprtje fotografske razstave Fabia Albane-seja, ki je bil med drugo svetovno vojno z italijansko vojsko v Dalmaciji. Odprtje bo danes ob 17. uri v dvorani Sala del Giubileo na Nabrežju tretjega novembra 9. Razstavljene fotografije bosta predstavila Franco Cecotti in Dragan Umek. Razstava bo na ogled do 11. februarja (15.30 - 19.30). Carlo Sgorlon v Trstu Furlanski pisatelj Carlo Sgorlon bo danes (ob 17.30) gost Palače Gop-cevich. Pogovor z njim bo vodil novinar Alessandro Mezzena Lona, osredotočen pa bo predvsem na njegov avtobiografski zadnji roman La penna d'oro, v katerem je izrekel marsikatero kritiko na račun sodobnih mitov. Koncert Zlatka Kaučiča Uveljavljeni glasbenik Zlatko Kau-čič bo s svojimi bobni in tolkali gostoval v kavarni Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a). V petek ob 20. uri se bo predstavil s solističnim recitalom jazz glasbe. Tržaška Cerkev in judovsko vprašanje Kakšen odnos je med drugo svetovno vojno imela tržaška katoliška Cerkev do judovskega vprašanja? Na to temo bo jutri predaval Sergio Galimberti. Srečanje bo ob 18. uri na sedežu društva Studium Fi-dei (v pastoralnem centru Pavel VI., Ul. Tigor 24/1). Niz filmov Da bi ne pozabili ... V petek bo stekel letošnji niz filmov Da bi ne pozabili, ki ga krožek Charlie Chaplin prireja ob dnevu spomina. Ob 20.30 bodo v Multi-kultura centru v Ul. Valdirivo 30 zavrteli The young lions (Mladi levi), ki ga je leta 1958 posnel Edward Dmytryk; film, v katerem nastopajo Marlon Brando, Montgomery Clift in Dean Martin, pripoveduje o srečanju med nemškim vojakom Christianom in Američanoma Noahom in Michelom. Predvsem pa o blaznosti nacizma in vojne. Dan kasneje bo, prav tako ob 20.30, na sporedu Assisi underground, v katerem je režiser Alexander Ramati ovekovečil prizadevanja patra Ruffina, da bi v asiškem samostanu skril čim več judov in pribežni-kov. Klavirski recital V sklopu niza večernih koncertov bo nocoj na konservatoriju Tartini (UL. Ghega 12)nastopil Rinaldo Zhok. Še ne tridesetletni tržaški pianist, ki je že posegel po številnih mednarodnih nagradah, se bo ob 20.30 predstavil z recitalom, med katerimi bo izvajal Haydna, Schu-manna, Granadosa in Beethovna. Koncert in predavanje V Hiši glasbe v Kavani se jutri obeta neobičajen koncert. Pianist Ar-rigo Cappelletti, eno vodilnih imen državne jazz scene, in tržaški kitarist Andrea Massaria se bosta namreč od 20.30 dalje pogovarjala o knjigi, ki jo je Cappelletti posvetil Paulu Bleyu, in o jazz glasbi. Ki jo bosta seveda tudi izvajala v živo. Film v Škednju V kulturnem društvu Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bodo danes predvajali film Smrt nekega predsednika, v katerem je režiser Gabriel Range predstavil hipotetični atentat na ameriškega predsednika Bus-ha. Večer prireja kinematografski krožek Lumière, pričetek ob 20. uri. 10 Sreda, 28. januarja 2009 ŠPORT / 28. JANUAR 1994-2009 - Ob 1 5-letnici atentata v Mostarju Objavili nov razpis Sklad Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin bo tudi letos nagradil najboljše novinarje, fotografe, snemalce Danes mineva petnajst let, kar je granata sredi Mostarja ubila televizijsko ekipo tržaškega sedeža Rai. Sestavljali so jo Dario D'Angelo, Marco Luchetta in Saša Ota, ki so za osrednji italijanski dnevnik TG1 pripravljali prispevek o bosanskih otrocih. Sklad, ki nosi po njih ime (a tudi po snemalcu Miranu Hro-vatinu, umorjenem v Mogadišu z novinarko Ilario Alpi), bo danes objavil šesti razpis za nagrado Luchetta. Vse informacije bodo v italijanščini in angleščini od danes na voljo na novi spletni strani www.premioluchetta.it. Nagrada, ki jo bodo julija podelili na tržaškem Velikem trgu, je kot znano namenjena italijanskim in tujim novinarjem, snemalcem in fotografom (objavljamo posnetek Riccarda Ventu-rija, lanskega zmagovalca nagrade Hro-vatin), ki postavljajo v središče svojega dela otroke in istočasno spodbujajo vrednote solidarnosti, miru in bratstva. Rok za prijavo zapade 10. aprila 2009. dan spomina - V petek v Narodnem domu Pričevanje Marije Rudolf Predstavili bodo knjigo - življenjsko zgodbo partizanske kurirke in deportiranke v nacistična taborišča V petek bo v Narodnem domu v Trstu ob 17. uri predstavitev knjige Tutto questo va detto (Pričevanje slovenske taboriščnice Marije Rudolf), ki je izšla pri založbi Nuova di-mensione iz Portogruara. Na tržaški predstavitvi bodo spregovorili avtorica knjige Gabriella Nocentini, pričevalka Marija Rudolf, zgodovinar Marco Coslovich. Prireditelja večera sta Narodna in študijska knjižnica v Trstu in založba Nuo-va dimensione. Srečanje se odvija v sklopu mednarodnega dneva spomina, ki smo ga proslavljali 27. januarja. Pred nami je knjiga spominov, ali bolje rečeno pričevanje gospe Marije Rudolf. To je pretresljivo pričevanje, ki nas ne more pustiti ravnodušne. Po drugi strani pa je popolnoma prav, da se take zgodbe in taka pričevanja zapišejo v knjižni obliki. Tako ostane trden in zapisan spomin. Tragedija taborišča ne sme toniti v pozabo. Marija Rudolf se je rodila leta 1926 v slovenski družini. Najprej doživi nasilje fašističnega režima, ki se je še posebej znašal nad Slovenci v takratni Julijski krajini. Po padcu fašističnega režima (25. julij 1943) in po kapitulaciji Italije (8. september 1943) se sedemnajstletno dekle pridruži partizanskemu gibanju in postane partizanska kurirka. V aprilu 1944 jo aretirajo in zaprejo v zapor: najprej v Gorici, nato v Trstu. Nato doživi grozoto nemških uničevalnih taborišč. Najprej jo nemški okupator odžene v taborišče Auschwitz, nato v Flossemburg in Plauen. Preživi vse grozote taborišč in se avgusta 1945 vrne. Po vojni si ustvari družino, danes živi na Opčinah pri Trstu. Marija Rudolf je ženska, ki se je naučila presegati meje. Iz tega je izoblikovala svoj življenjski smisel z uvajanjem dialoga, s soočanjem, z obujanjem spominov. Njena pripoved je umirjena in istočasno pretresljiva. V italijanščini objavljeno pričevanje se obrača tudi na slovenske rojake. To seveda ne pomeni, da so iz omenjenega okvira izključeni ostali narodi, saj je spomin Auschwitza absolutna last vseh ljudi in narodov. Na vsak način ne smemo pozabiti, da sta fašistični nacionalizem in nasilni nacizem povzročila velike žrtve tudi slovanskim narodom. Marija Rudolf torej govori tudi v imenu svojega slovenskega naroda. Taboriščna izkušnja jo je vsekakor zaznamovala za vse življenje. V zadnjih letih je dežela Toskana organizirala za šole vrsto obiskov nacističnih taborišč skupaj s preživelimi taboriščniki. Med deportiranko Marijo Rudolf in profesorico Gabriello Nocentini je nastala trdna vez in prijateljstvo, ki se je okronalo z objavo tega besedila. Milan Pahor Včeraj danes Danes, SREDA, 28. januarja 2009 TOMAŽ Sonce vzide ob 7.31 zatone ob 17.05 -Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 8.22 in zatone ob 19.32 Jutri, ČETRTEK, 29. januarja 2009 VALERIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1000 mb ustaljen, veter 20 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (na vogalu z Ul. Valdi- rivo - 040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050). Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Stella«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Italians«; 16.00, 19.00, 21.30 »Defiance - I giorni del coraggio«; 15.45, 18.45, 20.30, 21.45 »Austra-lia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«; 16.15, 18.10 »Beverly Hills Chihuahua«; 17.40, 20.00, 22.20 »Set-te anime«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Yes man«; 15.50 »Madagascar 2«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 19.45, 21.15 »Valzer con Bashir«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Viaggio al centro della terra«; 18.45, 22.15 »Appaloosa«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 19.00, 21.45 »Austra-lia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.20 »Reci da«; 17.40 »High School Musical: Zadnji letnik«; 16.30 »Madagaskar 2«; 21.00 »Mamma mia«; 20.00 »Shine a Light«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 20.15, 22.15 »Sette anime«; 16.30 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 2: 18.00, 20.45 »Australia«; 16.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Tutti insieme inevi-tabilmente«; 18.30 »Il bambino con il pigiama a righe«; Dvorana 4: 16.15, 20.00, 22.15 »Defiance - I giorni del coraggio«; 18.30, 22.10 »Il respiro del Diavolo«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »Australia«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Viaggio al centro della terra«. Čestitke Dragi KARLO! Ko danes praznuješ tvojih prvih 80 let, ti iz srca želimo zdravja, sreče in ti kličemo še na moga leta vsi od Št. Viško Kraške klape. Danes praznuje v Križu 80 let Ančko Tence -Roke .Še veliko tekem Vesne, branja priljubljenih kriminalk in predvsem zdravja mu voščijo vsi njegovi ^J Mali oglasi IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigre-jem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva mala psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810. NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KATINARI namerava tehnološko opremiti učilnice s tremi še ne dotrajanimi ali zastarelimi računalniki za učence. Za jezikovni in glasbeni pouk iščemo 11 parov delujočih zvočnikov. Prijazne darovalce naprošamo, da pokličejo na šolo, tel. 040-390716. PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM PSIČKE nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel.: 338-5098764. PRODAM 4 originalna platišča (cerc-hioni), 7y x 15 et 39 za audi a3 in 4, s petimi luknjami v odličnem stanju, 180,00 evrov za vse štiri. Tel.: 348-7730389. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xedi, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servovolan, abs, alu platišča, strešne sani, tonirana stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 347-6853813. PRODAM vago macchi 300 kg in žago za kosti. Tel. 335-6322701. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve Skupina Mladi za mlade prireja javno srečanje Sprava kako, čemu in zakaj? S svojima referatoma bosta nastopila zgodovinarja prof. Jože Pirjevec in prof. Samo Pahor Srečanje bo potekalo DANES, v sredo, 28. januarja v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Pričetek ob 20.30. J spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040214309 ali 333-2130947. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje znamka sime, model avant 30/50 ts, z vgrajenim bojlerjem, prisilnim zračenjem (tiraggio forzato) kot nova, letnik avgust 2006, prodam po polovični ceni. Tel. 3480353904. IH Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmi-co v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. S Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. ODDAJAM PISARNO v Zgoniku. 348-7949375 Loterija 27. januarja 2009 Bari 74 39 44 78 31 Cagliari 74 32 29 23 56 Firence 31 12 64 46 49 Genova 23 65 86 52 53 Milan 44 60 1 39 35 Neapelj 65 90 29 35 24 Palermo 51 59 82 77 42 Rim 20 19 18 68 54 Turin 29 54 79 66 30 Benetke 71 79 25 2 83 Nazionale 66 44 30 22 38 Super Enalotto Št. 12 20 31 44 51 65 74 jolly 71 Nagradni sklad 3.941.985,25 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 37.166.399,86 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 17 dobitnikov s 5 točkami 34.782,23 € 1.400 dobitnikov s 4 točkami 422,35 € 57.196 dobitnikov s 3 točkami 20,67 € Superstar 66 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 42.235,00 € 270 dobitnikov s 3 točkami 2.067,00 € 4.284 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 29.495 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 65.747 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 28. januarja 2009 1 1 M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira ob nedeljah avtobusni izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa na parkirišču glavnega križišča na Opčinah ob državni cesti 202 ob 6.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št.3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU prosimo vse vpisane za ogled jaslic v Sloveniji v soboto, 31. januarja, da potrdijo svoj vpis do četrtka, 29. januarja, popoldne, na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. Za drugi avtobus bi se moralo javiti še vsaj dvajset ljudi. V soboto, 31. januarja bo avtobus odpeljal ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.15 iz Se-sljana, 7.20 iz Sv. Križa, Ob 7.25 iz Pro-seka in ob 7.35 iz Opčin. Potrebna je topla obutev in obleka. SPDT organizira v nedeljo, 1.februarja izlet po Tržaški okolici. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9. uri. Napotili se bomo po krožni poti od tre-benskega Kala, proti Frankovcu, čez mejo do nekdanje smodnišnice, velikega kraškega brezna - Golokratne jame, Gropade in se vrnili po stari poti nazaj v Trebče. Pohod predvideva približno štiri ure nezahtevne hoje. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji narave! VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. H Šolske vesti UČITELJICE OŠ OTONA ŽUPANČIČA PRI SV. IVANU vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo danes, 28. januarja, ob 17.30 na sedežu šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisovanja za šolsko leto 2009/2010, ki bo v ponedeljek, 2. februarja na sedežu ravnateljstva, Na-noški trg 2, s sledečim urnikom: ob 16.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole; ob 17.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroškega vrtca. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l. 2009/10 v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frausin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure. RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKARJA v Trst sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole v četrtek, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12; začetek vpisov bo v ponedeljek, 2. februarja. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Ka-tinari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal od 2. do 6. februarja v šolskih prostorih. Program dejavnosti: v ponedeljek, 2. februarja od 14. do 15.30 ura pravljic, v torek, 3. februarja od 8.30 do 10. ure glasbena delavnica, v sredo, 4. februarja od 14. ure do 15.30 likovna delavnica, v četrtek, 5. februarja od 8.30 do 10. ure krožek folklore in petek, 6. februarja od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. Informativni sestanek za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred pa bo v sredo, 4. februarja, ob 17. uri na šoli v ul. Marchesetti 16, tel.: 040-910302. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barko-vljah in v Lonjerju. Dneva odprtih vrat v Barkovljah (ulica Vallicula, 11) sta danes, 28. in 29. januarja, od 11. do 12. ure. Dneva odprtih vrat v Lonjerju (Lo-njerska cesta, 240) sta 30. januarja in 6. februarja, od 10. do 12. ure. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: skupni za vse otroške vrtce in osnovne šole na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) - 4. februarja, ob 17. uri za otroške vrtce, ob 18. uri za osnovne šole; OV Mavrica MILJE - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin BORŠT - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec BO-LJUNEC - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica RI-CMANJE - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje -10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Ven-turini« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ P: To-mažič (Trebče) 5. februarja, od 15. do 16. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Gradnik (Col) 4. februarja, od 15.30 do 16. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure; OV A. Fakin (Col) 3. februarja, od 10. do 11. ure. Ü3 Obvestila CCYJ- Centro Culturale Yoga Jnana-kanda: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom (farmacevt in Ph.D iz nevroznanosti) ob petkih ob 20. uri, dne, 30. januarja ter 6. februarja na ulici Mazzini št.30, 5 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 3292233309. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 28. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KRUT - nadaljujejo se srečanje izmenjave tehnike Reiki. Vse, ki so opravili pri nas tečaje, vabimo, da se udeležijo srečanja, ki bo danes, 28. januarja, ob 17.30. Za dodatne informacije lahko pokličete tel. št. 040 - 360072. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel danes, 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kul-turnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je danes, 28. januarja sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. MLADI DEMOKRATI sklicujemo pokrajinsko skupščino Mladih Demokratov, ki bo v četrtek, 29. januarja, ob 18.30 na sedežu v ulici Donota,1. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s slede- čim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 0402017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. PILATES - SKD France Prešeren Bolju-nec - Skupina 35-55 sporoča, da v petek, 30. januarja odpadeta Pilates in telovadba. Ure vadbe lahko nadoknadite v torek ali v sredo, po običajnem urniku. SKD VESNA vabi na občni zbor in praznik včlanjevanja v soboto, 31. januarja v kulturnem društvu A. Sirka. Prvi sklic bo ob 18. uri, drugi sklic pa ob 18.15, sledil bo srečelov. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN De- vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 31. januarja,od 15.30 dalje, DELAVNICO SLIKANJA NA STEKLU, za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop Vsi toplo vabljeni! UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-dolina.it«. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na info@ztt-est.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. natečaj za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Razpis je na voljo na spletni strani »www.zskd.eu«. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju s SKD Slovenec iz Boršta in z združenjem Ac-quamarina, organizira v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu, pobudo v spomin na Sašo Ota »...In življenje se nadaljuje« ob 15-letnici tragičnega dogodka v Mostarju. Toplo vabljeni! POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 3488012454. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Roveredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire - Sporoči mi (Mladika, 2008). KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije tel. 040-360072. MLADINSKI DOM BOLJUNEC ob dnevu Slovenske kulture vabi na predavanje in diaprojekcijo »Primož Trubar v Trstu na domu škofa Bonoma« predava prof. Marta Ivašič v torek, 3. februarja, ob 20. uri v mladinskem domu v Boljuncu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi vse člane na občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja s pričetkom, ob 16. uri srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. za ples bo igral »Duo Melody«. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uprabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. 15 Prireditve DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Skrivnostni Kras« Claudie Raza v četrtek, 29. januarja, ob 18. Umetnico bo predstavila slikarka Jasna Merku. Razstava bo na ogled do 15. februarja, ob sobotah (od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure) in nedeljah (od 10. do 12. ure). Toplo vabljeni! KD IVAN GRBEC (Škedenjska ulica 124) vabi v petek, 30. januarja, ob 20.30 na zanimiv večer »Uganda moj Afriški biser...«. Prostovoljka Biserka Cesar bo v sliki in besedi prikazala svojo delovno izkušnjo v Afriki. SLOVIK prireja v petek, 30. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah drugi seminar iz ciklusa »Kriza: revolucija ali rutina.« Prof. Franjo Štiblar iz univerze v Ljubljani bo predaval na temo Svetovna kriza in Slovenci. Vstop z vabili. Za prijave in kotizaije: in-fo@slovik.org ali tel.: 334-2825853. BAMBIČEVA GALERIJA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi v soboto, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob Prešernu«: odprtje razstave Mateja Su-siča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc,igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec-harmonika in Piero Pu-rini-sax. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 1. februarja na dan slovenske kulture »Dragi Prešeren!«. Ob nastopu mladih violinistov iz razreda prof. Armina Seška iz Ljubljane, sodelujejo učenci OŠ Finžgar iz Barkovelj. Začetek ob 18. uri. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sporočamo, da napovedani koncert ansambla kontrabasov »Bass Chorus« na sporedu v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, iz tehničnih razlogov odpade in je prenesen na kasnejši datum (22.marca 2009). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje - Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), 1. februarja, ob 17. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Treb-če, PO Ilirska Bistrica; Hrpelje-Dom kulture; 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. Prispevki Ob 20. obletnici smrti dragega očeta in nonota Svetkota »Barona« se ga s hvaležnostjo spominjajo in darujejo v njegov spomin 50,00 evrov za Slomškov dom in 50,00 evrov za otroški pevski zbor A. M. Slomšek iz Bazovice hči Ines ter vnuka Marko in Marina. Popravek: Namesto cvetja na grob Irme Lange Tavčar darujejo Neva, Marko, Birgit, Giorgio, Marina, Ivan, Katja in Stojan 190,00 evrov za AŠD Polet - košarkarska sekcija. V spomin na pokojno Paolo Sopar daruje Ema Križmančič 10,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na dobrega moža Zorkota Pe-tarosa daruje žena Neva z družino 40,00 evrov za bazovsko cerkev. V spomin na drago Paolo Mlač daruje Silvestra Kraljeva z družino 15,00 evrov za SKD Lipo. V spomin na očeta Ludvika Nibranta darujejo hčeri Ksenija in Cinzia 200,00 evrov za oktet Odmevi. V spomin na drago Vilmo Slavec por. Zerjal darujeta Mirko in Gabrijela Kosmač 20,00 evrov za KD Slovenec. V spomin na Edija Godnika darujeta družini Jogan in Polak 50,00 evrov za Skupnost S. Martino in Campo (Don Vatta). t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Aleksander Calzi Zalostno vest sporočajo žena Zdenka, sin Marjan z Livijo in vnuk Sandi s Sanijo, sestra Zorka (odsotna), svaka, svakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 30. januarja, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Trebče. Trebče, 29. januarja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Z Marjanom, Zdenko in Sandijem sočustvuje družina Kuzmič 12 Sreda, 28. januarja 2009 KULTURA / TRŽAŠKA MLADIKA - Ob desetletnici smrti Na zgoščenki glasbena iskanja Primoža Ramovša Na cd-ju tudi posnetka dveh koncertov niza stare in sodobne glasbe na Repentabru S sodobno solistično (orgelsko) in komorno glasbo so se sodelavci in glavni promotorji stare in sodobne glasbe na Repentabru (skupaj sta to organizirala v letih 1981-97 Gallus Consort in Slovenski program Deželnega sedeža RAI za Furla-nijo Julijsko krajino) spomnili 10. letnice smrti sodobnega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša, ki je bil kot avtor in izvajalec (organist) reden gost teh (nedeljskih) popoldnevov. V okviru predstavitve del starih mojstrov z avtentičnimi inštrumenti in ob upoštevanju izvajalske prakse posameznih obdobij, je bila na Repentabru vedno na vrsti tudi sodobna glasba. V šestnajstih sezonah se je nabralo kakih 70 skladb, od teh jih je kar 21 doživelo prve izvedbe. Med njene predstavnike zagotovo sodi P. Ramovš. Saj so bili nekateri (avtorski) koncerti posvečeni samo njegovim delom: 13. okt. 1985 in 15. sep. 1991. Na omenjeni plošči z vsega prek ene ure Ramovševe glasbe tako lahko slišimo (žive) posnetke s teh dveh koncertov pa še od 1985 do 1995; med njimi so tudi take, ki jih je P. Ramovš posvetil tako Repentabru kot ansamblu in solistom Gallus Consort: Eirene (1989) za violo da gamba, ki jo igra Irena Pahor, troje orgelskih improvizacij (trajanje ok. 15 min.), za katere so teme prispevali Tržačan Giampaolo Coral (roj. 1944), Slovenec Aldo Kumar (roj. 1954) in Italijan Fabio Nieder (roj. 1957). Vse tri Ramovševe (orgelske) improvizacije so iz leta 1991. Tu so še Miniature za flavto in violo da gamba (1985; Miloš Pahor in I. Pahor) in V soglasju za orgle in dve violi da gamba (1995; Dina Slama-orgelski pozitiv, I. in M. Pahor). Na vseh izkazanih posnetkih in v kar šestih Ramovševih delih je zaznati značilnosti njegovega zadnjega opusa. Ta je odraz njegovih glasbenih iskanj, saj je prav v pričujočem predstavljenem ustvarjalnem fragmentu »gradil iz zvoka in samo zaradi zvoka« (A. Rija- Primož Ramovš na fotografiji, ki jo je dr.Tihomir Pinter posnel za Križnarjevo knjigo Sodobni slovenski skladatelji vec). Izvajalci in vsi (žal neimenovani!) tonski sodelavci in izdelovalci ter izdajatelji omenjene plošče so se potrudili, tako, da kljub predstavitvi Ramovševe glasbe v živo, še vedno lahko stojimo za njegovim opusom. Poleg tega pa je zanimivo še dejstvo, da se razen omenjene diskografske izdaje, ki je izšla v tujini, v domovini skoraj nihče ni spomnil omenjene 10. letnice Ramovševe smrti (10. jan. 2009). Dr. Franc Križnar ZALOZBA ZRC Zapuščina Nika Kureta Pri Založbi ZRC so izdali štiri knjige: Čar izročila. Zapuščina Nika Kureta (1906-1995) urednice Ingrid Slavec Gradišnik, Biti direktor v času socializma urednikov Jurija Fikfaka in Jožeta Prinčiča, Interdisciplinarnost slovstvene folklore Marije Stanonik ter Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas, ki jo je uredila Marija Stanonik. Bibliografija Nika Kureta po besedah urednice Ingrid Slavec Gradišnik sicer ni popolna, je pa »doslej najiz-črpnejša bibliografska evidenca njegovih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del«. V knjigi, ki je nastala ob 100. obletnici rojstva akademika ter dve leti po konferenci, posvečeni Kuretu, se prepletajo tri ravni. Prva raven je osebno-značajska oz. biografska raven, druga opisuje Kuretovo umeščenost v čas, kraj ter politične in družbeno-zgodovinske razmere, tretja pa je posvečena presoji njegove znanstvene in strokovne dediščine. Slavec Gradišnikovi je pri delu pomagala Helena Ložar Podlogar. Ideja za pionirsko delo na področju interdisciplinarnega raziskovanja podjetništva v obdobju slovenskega socializma z naslovom Biti direktor v času socializma: Med idejami in prakso, je na nastala na podlagi enostavnega vprašanja. Jeffrey D. Turk, ki je pozneje sodeloval pri knjigi, je vprašal: »Zakaj je bila Slovenija pri prehodu iz socialističnega v kapitalistično gospodarstvo uspešnejša od drugih držav?« Knjiga je rezultat študija dokumentiranega gradiva ter intervjujev s pomembnimi slovenskimi direktorji iz časa nekdanje Jugoslavije. Je plod sodelovanja štirih avtorjev različnih strok, ki so osvetlili problematiko iz humanističnega, družboslovnega pa tudi zgodovinskega in ekonomskega vidika. (STA) CELOVEC - Pobuda KKZ in NSKS Župnik Poldej Zunder prejel trideseto Tischlerjevo nagrado Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) sta v petek v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu slovesno podelila jubilejno 30. Tischlerje-vo nagrado. Odlikovanje, poimenovano po ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev in prvemu ravnatelju Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischler-ju, je prejel župnik v Železni Kapli in vodja Mladinskega centra na Reberci Poldej Zunder (66). Podelitev, katere so se udeležili številni gostje iz Koroške in Slovenije, med njimi tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih in predsednik Komisije DZ za Slovence v zamejstvu Miro Petek, je potekala tudi v znamenju 30. obletnice smrti Joška Tischlerja. Podelitev nagrade je bila tudi priložnost za predstavitev Zbornika o Tischlerjevem simpoziju, ki je bil januarja 2008 v Domu v Tinjah in o ka- terem je obširno poročal tudi PD. Župnik Poldej Zunder je prejel nagrado »za ves trud, ki ga je kot dušni pastir vložil v treh farah, za njegovo vsestransko kulturno delovanje, za obsežno delo z mladino in za oživitev rebrške Komende kot mladinskega centra«, je bilo poudarjeno na podelitvi. »Duhovnik Poldej Zunder doseže ljudi kot kulturen človek. To se vleče kot rdeča nit skozi njegovo življenje,« je lik 30. Tischlerje-vega nagrajenca čutno zaznavno predstavil slavnostni govornik Stanko Wa-kounig, publicist in kulturni delavec, ki je v ponedeljek v Ljubljani prejel srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Veliko osebnost nagrajenca pa sta v svojih pozdravnih besedah izpostavila tudi predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Grilc je ob tej priložnosti spregovoril tu- Letošnji 30. Tischlerjev nagrajenec župnik Poldej Zunder s predsednikoma NSKS Matevžem Grilcem (levo) in Krščanske kulturne zveze Jankom Zerzerjem di o idejni oporoki kulturnika, učitelja in narodnega politika Joška Tischlerja in jo postavil v soj sedanjih narodno-po-litičnih razmer. Za Tischlerja je dejal, da je v zgodovinsko težkih časih iskal skupne pozicije slovenske narodne skupnosti. Idejna oporoka Joška Tisc-hlerja je slej ko prej aktualna, je dejal Grilc. Leta 1989, ko je prejela Tischler-jevo nagrado Slovenska gimnazija, sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev prvič razpisala tudi govorniški natečaj. Zmagovalka letošnjega je Amina Majetic, dijakinja 7.A-razreda Slovenske gimnazije. Glasbeno sta letošnjo jubilejno podelitev Tischlerjeve nagrade popestrila cerkveni pevski zbor iz Železne Kaple in Moški pevski zbor Valentin Po-lanšek z Obirskega pod vodstvom Bo-žota Harmanna. Ivan Lukan KNJIŽEVNOST Pahor kandidat za Nobelovo nagrado? Tržaški pisatelj in publicist Boris Pahor je letos spet kandidat za Nobelovo nagrado. Univerza v Ljubljani, ki je Pahorju lani ob koncu leta podelila častni doktorat, je na predlog filozofske fakultete zanj vložila kandidaturo za Nobelovo nagrado za literaturo. Tako je včeraj poročal slovenski dnevnik Finance. Novinarka Marjana Virant je za pojasnilo vprašala rektorico Univerze v Ljubljani Andrejo Kocijančič, ki je prepričana, da bi Pahorju lahko uspel veliki met. »Če ne bi verjeli, da ima velike možnosti, ne bi šli v prijavo. Z našim predlogom izkazujemo prepričanje, da si njegovo delo zasluži svetovno pozornost in Nobelovo nagrado.« Podobno razmišlja tudi urednik zbirke Beletrina pri Študentski založbi Mitja Čander, kjer je pred kratkim izšla Pa-horjeva avtobiografska knjiga Moje suhote. »Gre za evropsko prepoznavnega avtorja, ki izdaja knjige pri resnih založbah in se udeležuje različnih relevantnih debat po Evropi. To je prvi pogoj za kandidaturo, vendar je pri izboru za Nobelovo nagrado vedno v igri več dejavnikov. Nikoli ne gre le za kakovost literarnega dela, temveč tudi za politično odločitev švedske akademije. Nagrado v glavnem dobivajo pisatelji, ki so angažirani.« Nobenega dvoma ni, da je Boris Pahor angažiran pisatelj, zaradi česar torej ustreza parametrom švedske akademije, »največja ovira pa je v tem, da je nagrado leta 2002 dobil madžarski pisatelj Imre Kertesz, ki piše o podobnih stvareh kot Pahor in s katerim sta se pred kratkim tudi srečala v nabito polnem pariškem gledališču Odeon,« so zapisale Finance. »Vprašanje je, ali bo švedska akademija v nekaj letih dala že drugič nagrado pričevalcu nacističnih grozot. Ni pa izključeno, saj je Pahor zelo resen kandidat,« meni Čander, ki je tudi prepričan, da bi Nobelova nagrada izrazito povečala razpoznavnost slovenske književnosti. (pd) Slovenci na festivalu Transmediale V Berlinu se je s performansom v Hiši svetovnih kultur sinoči začel festival Transmediale, ki bo v okviru tematike Skrajni sever raziskoval ve-črazsežnostni pojav klimatskih sprememb kot paradigmatično spreminjajoče se izhodišče. Slovenijo bodo zastopali skupina Reartikulacija, tandem Leban/Kleindienst in Marko Peljhan. Otvoritveni performans Eveline Domnitch (Minsk) in Dmitrija Gelfanda (Sankt Peterburg), ki je potekal v avditoriju Hiše svetovnih kultur, ima naslov »Sonolevitation«. Skupino Reartikulacija sestavljajo Marina Gržinic, Staš Kleindienst, Sebastjan Leban in Tanja Passoni. Na Transme-dialah se bo predstavila z istoimenskim projektom, ki je nastal iz precizne interventne logike: s sodobno teorijo, kritiko, umetniškimi projekti, aktiviz-mom in samoorganizacijo poseči v slovenski, balkanski in mednarodni prostor. Projekt Barons tandema Le-ban/Kleindienst - umetno ustvarjena blagovna znamka pitne vode - obravnava globalni problem privatizacije vode s strani treh korporacij Suez, Vivendi in Thames River, ki so vodilne na področju privatizacije vodnih virov in vodne infrastrukture. (STA) Od jutra do jutra. Od doma do doma, od bralca do bralca. Primorski dnevnik, tudi v letu 2009, v vsak vaš dan. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31 .januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Gorica- . DARILO ZA VSE NAROČNIKE: KOLEDAR 2009 ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK Znižana naročnina za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT44V05040 št. računa: IT48 E 05484 št. računa: IT80 O 05484 št. računa: IT56P03018 št. računa: IT34 R 08532 št. računa: ITI 0 F 08928 02208 000001136670 12401 001570404860 02200 004570422289 02200 010570002197 64560 000000019102 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici 1 4 Sreda, 28. januarja 2009 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Včeraj okrog poldne zaradi slabega delovanja protipožarnega sistema Sprožil se je alarm za evakuacijo, panika in beg iz nove bolnišnice Zdravniki, osebje in ljudje zbežali iz stavbe, hospitalizirani pacienti ostali v sobah - Brez pojasnila Alarm je včeraj sprožil paniko in beg iz nove bolnišnice. Okrog 12.15 je registriran moški glas skozi zvočnike, v italijanščini in angleščini, naenkrat začel pozivati vse, naj takoj odidejo iz poslopja skozi najbližji izhod. Gneča ljudi se je pognala iz ambulant, čakalnic in bol-nišniških sob, kdor je bil v gornjih nadstropjih je ubral stopnice, med ljudmi in pacienti, ki so hiteli ven, pa so bili tudi nekateri zdravniki, bolničarji in drugo osebje. Glas iz zvočnika je še nekaj minut ponavljal poziv k evakuaciji, tako da ni nihče podvomil v alarm, nazadnje pa se je izkazalo, da je šlo za tehnično okvaro oz. za slabo delovanje protipožarnega sistema. Kdor je včeraj doživel neprijetno pustolovščino paničnega bega iz bolnišnice, pa tega tudi po vrnitvi v strukturo ni izvedel, saj nihče si ni prevzel skrbi, da bi pobegle seznanil z razlogi alarma. Poziv iz zvočnikov je bil glasen, ni bilo časa, da bi kogarkoli vprašali, kaj se dogaja, osebje ni ničesar vedelo, tako da so brez pomišljanja stekli proti izhodu. Nekatere je zagrabila panika, druge obšla slabost, zaradi preplaha so začeli jokati, nekateri pacienti so bežali v pižamah - vendar hospitalizirani bolni- ki so ostali v posteljah -, v veži, pred izhodom, so naleteli na skupino bolnikov na vozičku, opazili so tudi otroka, ki je v spremstvu zapustil pediatrični oddelek z masko za vdihavanje kisika. Med begom je nekdo padel po stopnicah, k sreči brez hujših posledic. »Hiteli smo ven, nismo vedeli zakaj, pomislili smo, da gre za vajo evakuacije, a smo misel takoj opustili, saj je bil beg paničen in neurejen, le sreča je, da se ni nihče huje ponesrečil in da nas ni zadela kap,« je povedala pobegla gospa. Nekaj sto ljudi - z zdravniki in bolničarji vred - se je nazadnje znašlo na parkirišču in zvedavo čakalo, da jim bo kdor koli pojasnil, kaj se dogaja. Slišati je bilo različne hipoteze, vendar nič se ni zgodilo in nikogar ni bilo na spregled, zato so se po približno dvajsetih minutah začeli vračati v bolnišnico. Jasno jim je bilo le, da je šlo za lažni alarm. Popoldne so v zdravstvenem podjetju povedali, da je alarm sprožilo napačno delovanje protipožarnega sistema; alarm zaradi padca pritiska v ceveh bi moral opozoriti tehnično osebje na okvaro, ne pa sprožiti evakuacije. Tehniki so se takoj lotili dela, vodstvo bolnišnice pa je zagotovilo, da bo problem odpravljen. zagraj - 72-letni Romano Meani Umrl na ulici Pred lekarno je bila zanj usodna nenadna slabost Nenadna slabost ga je obšla pred lekarno v ulici Dante v Zagraju; 72-letni Romano Meani se je naenkrat zgrudil tla in umrl ob prihodu osebja službe 118. Dogodek se je pripetil včeraj popoldne nekaj po 17. uri v središču Za-graja; moški je hodil po osrednji zagraj-ski ulici, ko je nameraval vstopiti v lekarno Luciani, je občutil bolečino v prsih. V nekaj trenutkih je izgubil zavest, mimoidoči pa so opazili njegove težave in nemudoma poklicali na pomoč. Osebje reševalne službe je takoj prihitelo na kraj. Moškega, ki se je zdravil zaradi težav s srcem, so skušali oživiti, vendar zanj ni bilo več pomoči. Meanijevo srce je nehalo biti, tako da je osebje iz bolnišnice lahko le potrdilo njegovo smrt. Ker se je dogodek pripetil na osrednji zagrajski ulici, je v prometu prišlo do zastojev. Vozniki so morali znižati hitrost svojih avtomobilov med vožnjo skozi vas, tako da se je prometni zamašek sprostil le, ko so reševalci odšli s kraja dogodka. Pokojnik je bil stric zagrajskega občinskega svetnika Daria Meanija. TRŽIČ Aretirali preprodajalca Karabinjerji so včeraj dopoldne v Tržiču aretirali 34-letnega domačina zaradi preprodaje prepovedanih opojnih substanc. Moškega, katerega istovetnosti niso posredovali, so prijeli pri oširku v ulici Marcelliana; njegov avto so nameravali pregledati med rednimi kontrolami prometa, ki jih tržiški karabi-njerji izvajajo pod vodstvom polkovnika Santeja Picchija. Moški je ob pogledu na karabinjerje odvrgel plastični zavojček skozi okno avtomobila, vendar so agenti njegovo početje opazili. Pregledali so avtomobil in se istočasno lotili iskanja zavojčka; po nekaj minutah so ga našli in ugotovili, da je v njem bilo 7 gramov heroina in metadona. Moškega so aretirali; po vsej verjetnosti je droga prihajala iz Slovenije, 34-let-nik pa naj bi jo nameraval prodati na Tržiškem. Alarm je odgnal ljudi, zdravnike in drugo osebje na parkirišče pred bolnišnico, kjer so zaman čakali na pojasnilo o dogajanju bumbaca gorica - S poslopja nove bolnišnice Odstranjujejo azbest Po zagotovilih zdravstvene ustanove bodo poseg zaključili v roku desetih dni Poverjeno podjetje je s pomočjo žerjava začelo odstranjevati eternit z ograj na terasah nove bolnišnice bumbaca Poverjeno podjetje je včeraj začelo odstranjevati azbest oz. eternit z ograj na stavbi nove splošne bolnišnice. Po zagotovilih vodstva zdravstvene ustanove bodo poseg zaključili v roku desetih dni. Odkritje azbestnih plošč je pred dobrimi desetimi dnevi naredilo velik vtis v javnosti in sprožilo val kritik na račun zdravstvenega podjetja, ki se je opravičilo, da ni bilo obveščeno, polemika pa je zajela tudi občinsko upravo in posebej župana. Leva sredina je namreč zahtevala, da si župan Ettore Romoli prevzame politično odgovornost za prisotnost azbesta, ki zanikuje njegove trditve, da je poslopje bolnišnice sodobno, tehnološko opremljeno in povsem prenovljeno. Kot znano, so eternit našli na ograjah teras na starejši stavbi v južnem delu kompleksa bolnišnice, odkritju pa je botroval občinski svetnik SKP Livio Bianchini. Bolnišnico sta si prišla ogledat tudi deželni odbornik Vladimiro Kosic in predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki je izjavil, da tamkajšnji azbest ni škodljiv. Kljub temu pa je dežela poskrbela, da so ga prišli čim prej odstranit. gorica - De Nadai zadolžen za prostovoljce v zaporih Bellavite novi direktor skupnosti Arcobaleno Andrea Bellavite bumbaca Andrea Bellavite je novi direktor skupnosti Arcobaleno s sedežem v ulici San Michele, med Štandrežem in Gorico. V skupnost sprejemajo v oskrbo ljudi, predvsem mlade, ki doživljajo hudo stisko, povezano z odvisnostjo, a ne samo, saj so med drugim močno angažirani za pomoč zapornikom. Bellavite, ki je bil zaradi županske kandidature suspendiran od opravljanja duhovniškega poklica in podeljevanja zakramentov, je posebej poverjen za stike s Cerkvijo in institucijami. Na mesto duhovnika Alberta De Nadia so ga imenovali na začetku januarja, ko so predsedniško mesto zaupali Renzu Grazianiju. 77-letni De Nadai, ustanovitelj in duša skupnosti Arcobaleno, ostaja v njej dejaven, posvečal pa se bo zlasti svoji novi zadolžitvi, saj je bil imenovan na čelo deželne konference za prostovoljno delo v zaporih. Ravno v soboto minulega tedna je konferenca zasedala na sedežu goriške skupnosti Arcobaleno. tržič - V tovarni Ansaldo Delavec skoraj ob prst V tovarni elektromotorjev Ansaldo v Tržiču se je včeraj okrog 16. ure poškodoval roko 30-letni delavec, ki je bil skoraj ob prst. Med delom v oddelku, kjer gradijo role, je postavil roko pod bat, ki mu je zmečkal prst. Moškemu so nudili prvo pomoč sodelavci, ki so takoj klicali službo 118. Posredovalo je osebje iz tržiške bolnišnice, ki je moškega prepeljalo v Pordenon. V tamkajšnji bolnišnici deluje namreč kirurški oddelek, ki je specializiran v zdravljenju rok. Na kraju nesreče je posredovala tudi policija; agenti so opravili po zakonu predvideno ekspertizo, s katero bodo skušali ugotoviti vzrok nesreče. V Pordenonu so ponesrečenca sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo, vendar upajo, da mu bodo prst rešili. Nesreča na delu se je včeraj pripetila tudi v tržiški ladjedelnici. Zaradi nesporazuma je delavec usmeril žerjav proti varilcu in ga zadel v prst. Ponesrečenca so z zlomljenim prstom prepeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28. januarja 2009 1 5 GORICA - Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta svečanost in posvet Poklonili so se deportirancem in mladini namenili opomin Krajevni upravitelji položili venec k spomeniku pred železniško postajo - V avditoriju odprli razstavo Praporščaki pred spomenikom deportirancem (levo); Romoli nagovarja mlade v deželnem avditoriju (spodaj) bumbaca V Gorici se se včeraj poklonili umrlim v nemških koncentracijskih taboriščih, hkrati so mladini namenili opomin, da je treba skrbno negovati spomin na tragične dogodke izpred več kot šestdeset let. Osrednja svečanost je potekala pri spomeniku pred železniško postajo. Ob prisotnosti pokrajinskega odbornika Marka Marinčič, občinskih odbornikov Fabia Gentileja, Guida Pettari-na, Daria Baresija in Silvane Romano ter predstavnikov vojaških sil so spregovorili župan Ettore Romoli, prefektinja Maria Augusta Marrosu, predsednik združenja političnih deportirancev ANED Milovan Bressan in Silvino Poletto v imenu VZPI-ANPI. Predstavnika židovske skupnosti iz Trsta sta prebrala molitev v spomin na goriško judovsko skupnost, ki je bila med drugo svetovno vojno v celoti odpeljana v taborišča. Svečanosti je sledil posvet o taboriščih, ki ga je že peto leto zapored priredil šolski sindikat UIL in je bil tudi tokrat namenjen dijakom raznih goriških šol. Uvodoma je spregovoril deželni tajnik sindikata UIL Scuola Ugo Previti, nato sta mlade nagovorila župan Ettore Romoli in prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je izročila priznanja nekaterim bivšim deportirancem in njihovim sorodnikom; večinoma je šlo za pripadnike vojaških sil, dva prejemnika priznanj pa sta bila odpeljana v Nemčijo kot civilista. Sledil je posvet, med katerim so spregovorili zgodovinar Fulvio Salimbeni, profesorica Elisabetta Loricchio in državna tajnica sindikata UIL Scuola Noemi Ranieri; zatem so predvajali muzikal, ki ga je taboriščem posvetilo sicilijsko združenje »Quelli della rosa gialla«. Posveta so se udeležili tudi dijaki slovenskih tehničnih zavodov Ivan Cankar in Žiga Zois. Dopoldne je svečanost potekala tudi pri spomeniku Ara pacis v Medeji. Skupino šolarjev so nagovorili domači župan Alberto Bergamin, pokrajinski odbornik Marin- čič, prefektinja Marrosujeva in Vilma Brai-ni iz Štandreža. Že v ponedeljek so v deželnem avditoriju odprli razstavo o Auschwit-zu, ki jo je pripravil Antonio Fabris v sodelovanju s Prijatelji Izraela. Ob prisotnosti občinskega odbornika Daria Baresija in poslanca Alessandra Marana je spregovoril pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni. (dr) GORICA - Tassin predaval dijakom licejskega pola Grozote iz Visca Ob koncu ogled pretresljivih posnetkov iz koncentracijskih taborišč v Gonarsu, Viscu in na Rabu Ferruccio Tasin (zgoraj) in dijaki licejskega pola bumbaca Dijaki zadnjih treh razredov licejskega pola Trubar-Gregorčič so ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta v šolskem avditoriju prisluhnili zgodovinarju Ferrucciu Tassinu, ki jim je spregovoril o internacijskem taborišču v Viscu. V vasici nedaleč od Palmanove je namreč med med letoma 1942 in 1943 delovalo eno izmed enaintridesetih koncentracijskih taborišč na takratnem italijanskem ozemlju (znotraj današnjih italijanskih meja jih štejemo šestindvajset). Ukaz za izgradnjo taborišča v Viscu so fašistične oblasti dale decembra leta 1942. Prvotni načrt je predvideval, da bi v Viscu internirali 10.000 oseb; v resnici je taborišče sprejelo največ 4.500 ljudi, saj so ga zaradi časovne stiske zgradili v »čudežnih« (s to besedo so se višji oficirji pohvalili zaradi hitre gradnje) dveh mesecih. Prve internirance so v taborišče vselili 20. februarja leta 1943; pretežno so bili slovenskega in hrvaškega rodu. V taborišču so vojaki hoteli predvsem, da bi interniranci drugih narodnosti čutili občutek manjvrednosti. Tassin je pri tem dijake spomnil, da se je sovraštvo do Slovencev v Julijski krajini začelo pojavljati že na polovici 19. stoletja, v pravo preganjanje pa se je prelevilo z nastankom fašizma. V 18. in na začetku 19. stoletja je po Tas-sinovih med Slovenci in Furlani potekalo veliko izmenjav tako na kulturnem kot na trgovskem področju. »Takratni prebivalci tega ozemlja so nekdanjo mejo izkoriščali za obogatitev obeh strani, ne pa za napihovanje sovraštva med naro- di,« je dodal Tassin in pri tem citiral besede furlanskega pesnika Celsa Macora. Po navedbah Tassina je občina Visco pred prvo svetovno vojno pripadala avstro-ogrskemu cesarstvu in goriški pokrajini; zaradi prevelikega števila Slovencev v le-tej so Italijani leta 1915 občino Visco odvzeli goriški in jo priključili videmski pokrajini. Taborišče v Viscu je delovalo do 14. septembra leta 1943, saj so karabinjerji, ki so bili v njem nastanjeni, zbežali takoj po kapitulaciji Italije. V sedmih mesecih delovanja je v Viscu umrlo 25 ljudi; med temi so trije umrli v bolnišnici v Palmanovi. Vseh 25 mrtvih je bilo slovenskega rodu. V taborišču so zgradili tudi cerkvico, ki so jo v povojnem obdobju porušili, da bi zgradili vojaško kasarno, ki je svojemu namenu služila do leta 1996. Poleg tega je danes Visco eno redkih italijanskih koncentracijskih taborišč, ki je ohranjeno v celotni razsežnosti, saj še stoji kar dvajset barak, v katerih so bili zaprti interniranci. Na pokopališču v Viscu so Italijani v petdesetih letih prejšnjega stoletja postavili tudi eno izmed prvih tablic v spomin slovenskim žrtvam med drugo svetovno vojno. Predavanje se je zaključilo z ogledom pretresljivih dia-pozitiv-posnetkov iz koncentracijskih taborišč v Gonarsu, Vis-cu in na Rabu; prebrali so tudi pesmi Iga Grudna, ki je bil interniran v Viscu. Ravno tu je napisal ciklus Rabske pesmi, v katerih je povzel grozljive pripovedi internirancev, ki so v Visco prišli z Raba. (av) GORICA - 240 mladih se prihodnji teden odpravlja z Vlakom spomina v Auschwitz Sprašujejo po spominu Višješolce bo spremljala Vilma Braini iz Štandreža - V okviru letošnje pobude bodo pozornost posvetili tudi globljemu razumevanju vojn na Balkanu Mladi si želijo spoznati polpreteklo zgodovino in še predvsem tragedijo nemških koncentracijskih taborišč, v katerih je med drugo svetovno vojno umrlo več milijonov ljudi. Zaradi tega je bil odziv višjih srednjih šol iz goriške pokrajine na tretjo izvedbo pobude Vlak spomina tudi letos množičen, tako da se bodo prihodnji teden odpravili v Auschwitz dijaki domala vseh goriških višješolskih zavodov. Seveda bo iz vsake šole odšlo na Poljsko le nekaj predstavnikov, tako da bo goriško pokrajino v okviru skupno 240 članske delegacije iz dežele FJK predstavljalo približno sto višje-šolcev; med njimi bo tudi 16 dijakov z vseh smeri slovenskega višješolskega pola. Pobudo so včeraj predstavili na goriški pokrajini; uvodoma je spregovorila prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je pohvalila pobudo zaradi njenega velikega vzgojnega pomena, zatem sta v imenu prirediteljev spregovorila pokrajinski odbornik Marko Marinčič in Corrado Altran. Mladi so po njunih besedah začeli spoznavati zgodovino koncentracijskih taborišč v začetku decembra s predavanji in ogledi filmov, med 3. in 8. februarjem bodo obiskali Krakov ter taborišči Auschwitz in Birkenau, ob povratku domov se bodo v tematiko še dodatno poglobili, pri čemer bodo spoznali tudi dogodke med vojnami na Balkanu iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Mlade bo na Poljsko spremljala tudi Vilma Braini, bivša deportiranka iz Štandreža, ki je bila od februarja leta 1945 do osvoboditve zaprta v taborišču Bergen Belsen. »Pred dvema letoma smo se v Auschwitz odpravili z avtobusom in se vozili petnajst ur. Lani smo odpotovali z vlakom, kar je bilo zame še posebej ganljivo, čeprav smo imeli na razpolago spalnike. Seveda je bilo utrudljivo, ker so mladi med potjo hoteli izvedeti čim več. Ure in ure sem jim govorila o svojih težkih izkušnjah, njihovih vprašanj pa ni bilo nikoli konec,« je med včerajšnjo predstavitvijo pobude povedal Brainijeva. Vlak spomina bo v torek, 3. februarja, zvečer odpotoval iz Vidma, še pred tem pa se bodo udeleženci zbrali v tržaški Rižarni. (dr) Z leve Maria Augusta Marrosu, Marko Marinčič in Vilma Braini bumbaca 16 Sreda, 28. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Novogoriški ŠENT in tržiško društvo Drop in Na ulicah skupaj pomagajo odvisnikom Ustanovi sta stik vzpostavili marca lani - Čezmejno sodelovanje bosta okrepili Da bi skupaj pomagala odvisnikom, sta Slovensko združenje za duševno zdravje - ŠENT in društvo Nuova entrata libera - Drop in iz Tržiča stopila na pot sodelovanja. »Pred tremi leti smo odprli dnevni center v Tržiču, v katerem nudimo odvisnikom možnost, da se ogre-jejo, spijejo kaj toplega, se pogovorijo s socialnimi operaterji. Med pogovori z odvisniki smo razumeli, da so mamila v goriški pokrajini zelo razširjena, sploh pa smo želeli naše delovanje razširiti tudi na Gorico. Ko smo s prostovoljno dejavnostjo začeli na Goriškem, smo izvedeli, da podobne programe izvaja tudi no-vogoriški dnevni center za odvisnike od prepovedanih drog. Ker se v Novo Gorico odpravlja po mamila tudi več italijanskih državljanov, smo se odločili za vzpostavitev stikov z novogoriškimi operaterji,« je v imenu tržiškega združenja Drop in povedal Luciano Capaldo med včerajšnjo predstavitvijo projekta, ki je potekala na skupnem trgu pred novo-goriško železniško postajo. Po besedah Capalda so s slovenskimi socialnimi operaterji začeli sodelovati lani marca; enkrat tedensko so se skupaj z njimi odpravili na novogoriške ulice in prišli v stik z italijanskimi odvisniki, prisluhnili njihovim težavam, jim nudili nove brizgalke, sterilni pribor in jih informirali o manj tvegani uporabi prepovedanih drog. »V letošnjem letu nameravamo sodelovanje še okrepiti,« je v imenu no-vogoriškega dnevnega centra poudaril Matjaž Strnad in pojasnil, kako poteka terensko delo z odvisniki. Po njegovih besedah gre za eno od ključnih dejavnosti nizkopražnih programov na področju drog, ki slonijo na konceptu zmanjševanja škode. »Ta strategija se je začela razvijati sredi osemdesetih let zaradi širjenja aidsa in drugih prenosljivih bolezni med intravenoznimi uživalci drog,« je povedal Strnad in pojasnil, da so skupaj z operaterji iz Tržiča vzpostavili stike z italijanskimi odvisniki; po njegovih besedah je treba sodelovanje še nadgraditi, saj bo lahko le kontinuirano delo z odvisniki uspešno. Po besedah Strnada vključuje terensko delo tudi zbiranje uporabljenih brizgalk; lani so jih v Novi Gorici zbrali 25.000, medtem ko so razdelili 23.000 novih. Pri terenskem delu je pomembno tudi informiranje in svetovanje odvisnikov, ki imajo zatem možnost vstopiti v druge programe odvajanja od odvisnosti, če si tega želijo. »Programi zmanjševanja škode se ozirajo k realno dosegljivim ciljem, ki so vidni v zmanjšanju števila okužb in smrtnih pri- tržič - Porast uživanja opojnih substanc med delavci Mamila v ladjedelnici Med dolgimi delovnimi izmenami si predvsem zaposleni pri zunanjih podjetjih pomagajo s sintetičnimi drogami »Med delavci iz tržiške ladjedelnice narašča uživanje opojnih substanc; po mamilih posegajo predvsem zaposleni pri zunanjih podjetjih, ki morajo opravljati dolge delovne izmene in zaradi tega iščejo pomoč v drogi.« Alarm so včeraj sprožili socialni operaterji društva »Nuova entrata libera - Drop in«, ki opozarjajo, da je v Tržiču uživanje mamil vezano tudi na težke delovne pogoje v industrijskih obratih in v ladjedelnici družbe Fincantieri. Delavci, ki so zaposleni pri zunanjih podjetij, so namreč pri-morani delati tudi po 12 ur na dan, saj so le-tako njiho- ve plače dostojne. Da zdržijo takšne delovne ritme, nočni počitek seveda ni dovolj, pač pa morajo delavci posegati po anfetaminih in drugih stimulansih. Samo po sebi umevno je, da z uživanjem prepovedanih drog narašča tudi izpostavljenost delovnim nesrečam, zato pa operaterji iz združenja »Drop in« opozarjajo, da gre za hud socialni problem. Po njihovih besedah stojijo ob tem za preprodajo mamil kriminalne združbe, ki se v tržiškem mestu okrožju širijo tudi zaradi prisotnosti številnih delavcev iz drugih italijanskih dežel. (dr) Včerajšnja predstavitev na trgu Evrope - Transalpini bumbaca merov, posledičnemu zmanjšanju kriminala in izboljšanju socialnega, zdravstvenega in ekonomskega stanja uporabnikov,« je pojasnil Strnad in poudaril, da tovrstni programi pomenijo izboljšanje kakovosti življenja celotne lokalne skupnosti, saj odvisniki vzpostavijo drugačen odnos z družbo. »V Sloveniji obravnavajo problem odvisnosti od drog na veliko bolj odprt način, medtem ko dajo institucije v Italiji večjo pozornost represivnim programom,« je dodal Capaldo in naglasil, da je uspeh policijskih akcij največkrat ničen, saj odvisnike pahnejo v ilegalo in kriminal. Zaradi tega si Capaldo nadeja nadaljnjega sodelovanja s slovenskimi so- cialnimi operaterji, sploh pa upa tudi na večjo pomoč javnih ustanov. Doslej po njegovih besedah združenje Drop in ni bilo deležno velike podpore, čeprav nudi pomoč množici socialno ogroženih posameznikov. Capaldo je nazadnje napovedal, da bo med 12. in 14. marcem v Trstu potekala vladna konferenca o dro-gah, ki jo prireja vladni podtajnik Carlo Giovanardi. Na njej bodo prisotna tudi združenja, ki si kot tržiški Drop in, prizadevajo za pomoč odvisnikom brez njihove kriminalizacije. »Če bo potreba, bomo med konferenco tudi dvignili glas, saj je treba odvisnikom pomagati, ne pa jih zapirati v kaznilnice,« je zaključil Ca-paldo. (dr) sovodnje Goriška vez za Genchija Italijanski premier Silvio Berlusconi je pred dnevi napovedal največji škandal republike in prst usmeril v Gioacchina Genchija, dolgoletnega visokega policijskega funkcionarja, izvedenca v informatiki za potrebe pravosodja (sodeloval je tudi v preiskavah zaradi smrti sodnikov Falconeja in Borsellina) in nazadnje svetovalca nekdanjega javnega tožilca v Catanzaru Luigija De Magi-strija. Po premierovih trditvah naj bi nadziral 350 tisoč ljudi in posnetke telefonskih prisluškovanj hranil v svojem arhivu. Genchi je očitke zavrnil, zavrnil je tudi obstoj arhiva in dejal, da je zadeva v resnici velika mistifika-cija in da je tarča podlih napadov, ker je bil priča nečednim poslom nekaterih sodnikov iz Catanzara, v katere naj bi bili vpleteni podjetniki, obveščevalne službe in novinarji. Zaradi Berlusconijevih izjav in politične razprave okrog vladne reforme zakona o prisluškovanjih pa je njegovo ime že nekaj časa deležno velike medijske pozornosti. Genchi je rojen v pokrajini Palermo, kjer živi z ženo in tremi sinovi - kot sam navaja na svoji spletni strani, na kateri vodi tudi blog z namenom »zakonite obrambe« -, ravno žena pa ga je povezala tudi z Goriško. Poročen je namreč z goriško rojakinjo, s So-vodenjko Tanjo Hmeljak, ki je po študiju na slovenskem liceju v Gorici in pravni fakulteti odšla opravljat poklic državne tožilke in nato sodnice v Palermo. Krpajo luknje po mestu Delavci cestarske službe pri goriški občini so včeraj dopoldne zakrpali luknjo na cestišču v ulici Cipriani, medtem ko so podoben poseg v prejšnjih dneh opravili v ulicah Campagna Basa, Brolo in Levada. Prejšnji teden so z asfaltom napolnili luknje v ulicah Rafut, Mazzini, Rabatta, Barzellini, Sauro, Udine, Grappa-te, Ariosto, IV Novembre, Magazzini, Ca-dorna, Giustiniani in Pellico. Med številnimi vzdrževalnimi posegi gre omeniti tudi zamenjavo ploščic na korzu Verdi 63 in kock iz porfirja v ulici XXIV Maggio. Okradli črpalkarja Črpalkar iz Ronk je v petek zvečer doživel tatvino. Med povratkom proti domu se je moški ustavil v baru, med tem pa sta tatova vlomila v njegov avto in mu prerezala dva pnevmatika. Črpalkar je opazil njuno početje in stekel iz lokala, ne da bi ju uspel ujeti. Tatova sta zbežala s torbama, v katerih je bilo nekaj divjačine in salam; verjetno sta mislila, da je bil v torbah dnevni zaslužek bencinskega servisa, ki ga je iz previdnosti črpalkar imel pri sebi. Sindikat brez izjav za javnost V ponedeljek je v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica potekala seja sindikata Glosa, Sindikata kulture Slovenije, v katerega je v gledališču včlanjenih 39 od skupno skoraj 80 zaposlenih. Kot je včeraj povedal Borut Bašin, predstavnik za stike z javnostjo v SNG Nova Gorica, je sindikat na seji obravnaval poročilo o delu v letu 2008 in aktualno problematiko, povezano z razrešitvijo umetniškega vodje Primoža Beblerja. Bašin je pojasnil tudi, da so se v sindikatu odločili, da ne bodo dajali nobenih izjav za javnost, ampak bodo vse postopke peljali tako, kot je to predpisano po internih aktih, oziroma, da bodo zadeve reševali znotraj pristojnih organov hiše. (nn) Danes ne bo stavke Predstavniki delavcev v Elektru Primorska in vodstvo družbe so v ponedeljek dosegli kompromisne rešitve za vse tri stavkovne zahteve - glede dežurstev, pripravljenosti na domu in 9,5-odstotnega dviga plač. Sindikat v družbi je tako preklical za danes napovedano stavko. Uprava je sicer ponudila 2-odstotno zvišanje plač. Cronenberg v Doberdobu Drevi ob 20.30 bodo v Modra's galeriji društva Jezero v Doberdobu predvajali zadnji Cronenbergerjev film »La pro-messa dell'assassino«. Tragična smrt najstnice spodbudi porodničarko Anno, da s pomočjo pokojničinega dnevnika skuša odkriti sorodnike dekletovega dojenčka. Ob iskanju razlag v ruščini napisanega dnevnika se njene poti prekrižajo z brezkompromisno rusko mafijo. V filmu igrajo v glavnih vlogah Viggo Mor-tensen, Naomi Watts in Vincent Cassel. nova gorica - Danes prireditev ob 60-letnici Goriške knjižnice Franceta Bevka Jubilej s porastom članstva V zadnjih letih vsako leto po 1.500 novih članov - Uredili so tudi atrij s klopmi in vodometom, ki bo bralcem na voljo, ko se malo otopli Direktor Boris Jukic in hrbtna stran novogoriške knjižnice, kjer bo, ko bo topleje, zaživel atrij foton.n. V novogoriški knjižnici se bo danes ob 18. uri začela kulturna prireditev ob 60-letnici Goriške knjižnice Franceta Bevka, ki je bila ustanovljena 18. januarja 1949 kot Okrajna študijska knjižnica s sedežem v Šempetru. 1. maja 1953 je bila prvič odprta za javnost, v letu 1954 pa je dobila prvega strokovnega sodelavca. Leta 1959 se je preselila v stavbo Skupščine Nova Gorica, devet let kasneje pa v nove prostore v trgovskem centru. Leta 1970 se je preimenovala v Goriško knjižnico Franceta Bevka. Petnajst let kasneje se je knjižnica preselila v ulico Gradnikove brigade, 8. februarja 2000 pa je bilo svečano odprtje sodobne Goriške knjižnice Franceta Bevka, ki je locirana med stavbo novogoriške občine in gledališčem. V knjižnici, na katero bi lahko bila ponosna še precej večja mesta od Nove Gorice, je kar 6.177 kvadratnih metrov bruto notranjih površin, investicijska vrednost projekta, ki sta ga zasnovala arhitekta Vojteh Ravnikar in Robert Potokar, pa je znašala sedem milijonov evrov. V goriški knjižnici, ki jo od aprila 2002 vodi direktor Boris Jukic, je trenutno 38 zaposlenih. Po Jukicevih besedah sodi no-vogoriška knjižnica med večje v Sloveniji, saj ima skupaj okrog 450 tisoč enot, samo knjig pa je okrog 370 tisoč. S tem se postavlja ob bok ljubljanski mestni knjižnici ter mariborski in celjski knjižnici, vse ostale po Sloveniji imajo vsaj 50 do 100 tisoč enot manj. Pojasnil je še, da beležijo vsako leto približno 1.500 novih članov. »V letu 2007 smo imeli okrog 14 tisoč aktivnih članov, t.o se pravi takih, ki so se vsaj enkrat v letu oglasili v knjižnici; vsakodnevno novogoriško knjižnico obišče okrog tisoč ljudi,« je še povedal Jukic. Glede šestdesetletnice je pojasnil, da nameravajo letos izdati kar nekaj brošur o knjižnici oziroma njeni zgodovini in arhitekturi. Do jeseni bo izšel tudi nov knjižnični zbornik, v katerem bo podrobneje obdelanih zadnjih deset let delovanja ustanove. V zvezi z današnjo prireditvijo je Jukic povedal, da bo potekala v atriju za knjižničnim poslopjem, kjer so uredili nekaj klopi in vodomet, kar bo bralcem v toplejših dnevih, ki se nezadržno bližajo, pripravilo posebno bralno atmosfero. Ob tej priložnosti bo postavljena priložnostna razstava o zgodovini knjižnice, direktor založbe Educa Štefan Krapše pa bo predstavil knjižni projekt založbe Evropski literarni utrinki. Za glasbeni program bosta poskrbela David Šuligoj (kitara) in Doris Kodelja (flavta), zbrane bo nagovorila tudi podžupanja Darinka Kozinc. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28. januarja 2009 1 5 gorica - Predstavitev v galeriji Ars V zbirki pol stoletja poezij Zore Tavčar Žarenje je naslov knjižice, ki je ob izteku leta 2008 izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Gre za zbirko oz. antologijo poezij Zore Tavčar, ki je po svojem literarnem in kulturnem delovanju dobro poznana tako v zamejstvu kot v Sloveniji, saj je njena življenjska pot razpeta med rodno Loko pri Zidanem mostu in Trstom ali bolje Opči-nami, kjer si je z možem Alojzem Rebulo ustvarila družino; možu tudi posveča to knjigo v zahvalo za »pol stoletja ljubezni«. Izbor pesmi se nanaša na obdobje od leta 1947 do leta 2007, avtorica, ki je pred kratkim slavila 80-letnico življenja, pa ta življenjski lok prikaže v nekakšnem modernem »feedbacku«. V prvem delu, ki nosi naslov Žarenje, so objavljene novejše pesmi, v drugem delu Iz mlajših dni pa seže njen pogled nazaj, v ustvarjalnost mladostnih let. V njeni zgodnji poeziji so zajeti motivi iz zasavske pokrajine in Tržaškega krasa ter obale, prežeti z ljubezensko tematiko. Z zbirko Žarenje odstira avtorica najbolj intimno plat svojega ustvarjanja, saj se bogastvo njene notranje podobe najbolj izraža ravno v pesmih, je zapisal izdajatelj. Predstavitev bo danes ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici; ob avtorici in založniku bo sodelovala Tatjana Rojc. NOVA GORICA Istrske štorije in štorjice V okviru ciklusa Art sredica bosta v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma drevi ob 20.15 nastopila dramska igralka Nevenka Vrančič in harmonikar Jure Tori. »Vzor mi je bilo pripovedovanje zgodb ob kmečkih opravilih, prirejeno za današnji krog poslušalcev v mestu, ki je vajeno tudi gledališča in koncertov,« je o gledališkem projektu Zlato zelje povedala Nevenka Vrančič, ki ga je pripravila ob praznovanju 30-letni-ce svojega umetniškega delovanja. Vrančičeva, ki je publiki poznana po kratkih, a intenzivnih vlogah v predstavah SNG Nova Gorica, je projekt pripravila po besedilu Marjana Tomšiča in Nelde Štok-Vojska. Ob prijetni glasbi harmonikarja Jureta Torija bodo v svoji prekaljenosti, veselju in žalosti zaživeli čarobni liki iz istrskih štorij in štorjic Šavrinka Plavka, Začarana hiša, Cigan in vrag ter Za-vajon, mineštra, Šmarska cesta. (nn) [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. 3 Gledališče GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Italians«. Dvorana 2: 17.50 - 21.10 »Australia«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Milk«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Italians«. Dvorana 2: 17.50 - 21.10 »Australia«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »Viaggio al centro della terra«. Dvorana 4: 17.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.00 - 21.45 »Il bambino con il pigiama a righe«. Dvorana 5: 18.00 »Yes Man«; 20.10 -22.15 »Sette anime«. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes in v četrtek, 28. in 29. januarja, ob 20.45 bo gledališka predstava Carla Goldonija »Trilogia della villeggiatura« v režiji Tonija Servilla; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v četrtek, 29. januarja, ob 20.45 bo nastopila Akademija Mozartovega orkestra Claudia Abbada; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH: v četrtek, 29. januarja, ob 20.30 bo predstava Kaj bodo rekli ljudje Branislava Nušica v izvedbi dramskega odsega PD Štandrež; v soboto, 31. januarja, bo predstava Gospodična Papillon v izvedbi dramskega odseka SKPD Mirko Filej - Oder 90; predstavi bosta v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici ob 20.30. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 7. februarja, ob 16.30 bo predstava »La leggenda di coniglio Volante« skupine De Bastiani/Puche; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih C TA v Gorici (tel. 0481537280). fí Razstave V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici je na ogled mednarodna slikarska razstava Terpictura; do 6. februarja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v petek, 30. januarja, ob 18. uri odprtje skupinske razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN V GORICI je na ogled razstava slik in risb Italica Brassa na temo prve svetovne vojne; do 15. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava del Alessandre Lazzaris in Gior-gia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVA GORICA na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava Pretrgana železna cesta; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). ~M Koncerti Uprava Primorskega dnevnika / v ul. Garibaldi 9 v Gorici bo V PETEK, 30. JANUARJA 2009, ZAPRTA SOVODENJSKA POJE 2009 bo v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; revijo prireja domače kulturno društvo. 9 Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici od 2. do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. Predstavitve šolske ponudbe bodo potekale danes, 28. januarja, v Štandre- žu (vrtec ob 17. uri, OŠ ob 18. uri) in Pevmi (vrtec ob 16. uri in OŠ ob 17. uri); informacije na tel. 0481-531824. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat v vrtcih. Danes, 28. januarja: ul. Brolo od 10.30 do 11.30, ul. Max Fabiani od 10. do 11. ure in Krmin od 10. do 11. ure. V četrtek, 29. januarja: Števerjan od 10. do 11. ure. V petek, 30. januarja: Pevma od 10. do 11.30 in Štandrež od 10.15 do 11.45. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat na osnovnih šolah: Plešivo danes, 28. januarja, od 8.35 do 9.20; Števerjan danes, 28. januarja, od 8.30 do 10. ure; ul. Brolo danes in jutri, 28. in 29. januarja, od 8.30 do 9.30; Štan-drež jutri in v petek, 29. in 30. januarja, od 8.30 do 9.30; Pevma v petek, 30. januarja, od 8.30 do 10. ure. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. SDGZ v sodelovanju s SDZPIjem prireja dvomesečni tečaj uporabe infor-matskih mrež kot sredstvo raziskovanja in informiranja. Začel se bo v februarju, trajal bo skupno 20 ur (4 ure teorije, 16 ur prakse) in bo potekal na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje na korzu Verdi v Gorici, kjer tudi sprejemajo prijave (tel. 0481-81826). Na razpolago je še nekaj mest. SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A2 (72 ur, 72 evrov) in nadaljevalna stopnja B1 (120 ur, 120 evrov); informacije na tel. 0481-81826 in na go@sdzpi-irsip.it. SDZPI vpisuje na tečaj informatike za pripravo na osnovni ECDL (72 ur, cena 72 evrov); tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure; informacije na tel. 0481-81826. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 1. februarja, na zimsko turo Forca del Vallone (2.180 m) -zahodne Julijske Alpe. Zelo zahtevna pot z višinsko razliko 1.190 m, izhodišče na nadmorski višini 990 m - most za Bele vode (pot za kočo Brunner). Obvezna zimska oprema za visokogorje, prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) bo v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri. Vodita Stanislav Ja-blanšček in Hedvika Lesica. POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). 23 Obvestila SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 1. in 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Žlebeh (Ne-vejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. AKCIJO CEPLJENJA LISIC je zdravstveno podjetje izvedlo na območju vseh občin goriške pokrajine. Po gozdovih in poljih so nastavili 4.700 vab s cepivom, ki ni nevarno za domače in divje živali, ljudje pa se vab ne smejo nikakor dotikati. Če pride cepivo v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in ga umiti z milom ter se nemudoma odpraviti na oddelek za prvo pomoč goriške ali trži-ške bolnišnice. Ob poteh in stezah, kjer so vabe nameščene, so postavleni rdeči letaki z informativnim obvestilom. Do 9. februarja mora biti gibanje psov in mačk omejeno. Pse, ki se bodo prosto sprehajali po območjih s cepivom, bodo prepeljali v goriški pesjak. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo danes, 28. januarja, zasedal deželni svet SSO v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v petek, 30. januarja, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu nadaljujejo glasbena srečanja Odraščajmo z glasbo vsako sredo med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). KD OTON ŽUPANČIČ vabi na volilni občni zbor danes, 28. januarja, v zgornjih prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža zbira prijave za sodelovanje pri pustnih prireditvah. Kdor želi imeti pustno obleko in se v njej poditi ob pustnem vozu, naj kliče na tel. 338-7956855 (Erika). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo s februarjem odprta po novem urniku, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. Prireditve GORIŠKA POKRAJINA IN INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prirejata ob Dnevu spomina posvet in koncert z naslovom »Judovski glasbeniki in Šoah« v četrtek, 29. januarja, v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju s prostim vstopom. Na posvetu s pri-četkom ob 16. uri bodo sodelovali Qui-rino Principe, Gerold Gruber, Roberto Calabretto in David Macculi. Koncert se bo začel ob 21. uri in bodo nastopili pianista Barbara Magnoni in Lu-ca Rosso, kontralt Irene Vallner in sopran Jarica Rudolf. KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič tridnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. KD SABOTIN ob praznovanju sv. Valentina vabi na kulturno prireditev na sedežu društva (okraj Znorišče 4) v Štmavru v soboto, 31. januarja, ob 20.30. Na programu nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave mizarskega orodja Zdravka Grudna, ogled dokumentarnega filma o Solkanu in solkanskih mizarjih Mirana Brumata in koncert MePZ Slavec Solkan. PRIHODNJA OTROŠKA URICA v Fei-glovi knjižnici v Gorici bo v ponede- Goriška Mohorjeva družba vabi na predstavitev pesniške zbirke ZORE TAVČAR ŽARENJE Pesmi 1947-2007 DANES, sreda 28. januar, ob 17.00 v galeriji Ars, Travnik 25 v Gorici. O delu bo ob avtorici spregovorila prof. Tatjana Rojc ljek, 2. februarja, ob 18. uri. Dijakinja klasičnega liceja Giulia Battisti bo pripovedovala pravljico Prav posebna pošast. SEKCIJA VZPI-ANPI ZA DOL IN JAM- LJE v sodelovanju z AŠKD Kremenjak in KD Kras Dol-Poljane prireja večer z naslovom Spomini bledijo (vpogled v italijanski neofašizem) v sredo, 4. februarja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Prisotna bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško Mario La-vrenčič, ki bosta uvedla predvajanje dokumentarca o delovanju italijanskih neofašističnih in neonacističnih skupin Nazirock. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v četrtek, 29. januarja, ob 17.30 predstavitev romana Giancarla Reja »La vendetta di Eracle«. Sodelovali bosta Giovanna Ludovico Gian-nattasio in Mariolina De Feo. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo v petek, 30. januarja, ob 18. uri pisatelj Alberto Custerlina predstavil svoj prvi roman »Balkan bang!«. Z njim se bo pogovarjal novinar Antonio Caiazza. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri Marko Pogačnik predaval na temo Civilizacija kamna in zavest zemlje. V MODRA'S DVORANI na sedežu KD Jezero v Doberdobu bo v soboto, 31. januarja, ob 20. uri predavanje o zgodovinskih in političnih razlogih spopada na območju Gaze. Odprli bodo rastavo mlade zamejske fotografinje Erike Buzin z naslovom »Palestina: tihi vzroki - uničevalne posledice«, ki bo na ogled do 15. februarja, od ponedeljka do sobote od 18. do 21. ure. 0 Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubiteljem živali; tel. 048178107 v popoldanskih urah. MUCO ČRNE BARVE (samec) smo 11. januarja našli na Oslavju. Ima bele tačke in bel podbradnik, verjetno je bila pred kratkim operirana na levi tački in ima zmečkano levo uho; tel. 3287429406 (Sonja). S Poslovni oglasi MIZARSTVO, izdelava polken, vhodnih in notranjih vrat, stopnic ter pohištva iz masivnega lesa. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31-373087 Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Arduino Ia-cumin iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane. DANES V TRŽIČU: 10.50, Gesualdo Micarelli iz bolnišnice na pokopališče. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Gemma Feresin vd. Ballaben (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda, 28. januarja 2009 SVET / ZDA - Prvi mednarodni stiki novega ameriškega predsednika Obama po telefonu poklical Medvedjeva, Sarkozyja in Merklovo Z Medvedjevom je govoril o izboljšanju odnosov, z Merklovo in Sarkozyjem pa o aktualnih problemih WASHINGTON/MOSKVA -Ameriški predsednik Barack Obama se je v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel. Z Medved-jevom je govoril o izboljšanju odnosov med Washingtonom in Moskvo, z Merklovo in Sarkozyjem pa o aktualnih problemih v svetu. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so v Moskvi po pogovorih sporočili, da sta Obama in Med-vedjev govorila o tem, kako izboljšati odnose med ZDA in Rusijo. Državnika sta se strinjala, da je nujen konstruktiven pristop do reševanja odprtih vprašanj in se zavzela za čim prejšnje srečanje, so sporočili iz Kremlja, vendar datuma srečanja niso navedli. S francoskim predsednikom pa se je Obama po navedbah Elizejske palače pogovarjal o "najpomembnejših vprašanjih v mednarodni skupnosti". Pri tem sta izpostavila svetovno gospodarsko krizo, glede katere sta obe strani priporavljeni na tesno sodelovanje, še posebej v luči prihodnjega vrha skupine 20 najrazvitejših in hitro razvijajočih se držav G20, ki bo 2. aprila v Londonu. Sarkozy je pozdravil "pogumne ukrepe" novega ameriškega predsednika, pri čemer je izpostavil zaprtje zapora za osumljene terorizma v Guan-tanamu na Kubi, Obama pa je izrazil zadovoljstvo nad prizadevanji Francije za rešitev krize v Gazi. Napovedal je še, da bo njegov posebni odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell med svojo prihodnjo turnejo obiskal tudi Pariz. Sarkozy je še pozdravil načrte Obame za oblikovanje nove strategije glede Afganistana, ki bi bila obenem vojaška, gospodarska in politična. Ob tem mu je zagotovil, da bo Francija pri tem ostala trdna zaveznica ZDA. Kot je v sporočilu za javnost, ki ga povzema AFP, še zapisal urad francoskega predsednika, je pogovor trajal približno pol ure. Iz Berlina so medtem sporočili, da sta novi ameriški predsednik in nemška kanclerka v prijateljskem pogovoru izpostavila predvsem gospodarsko in finančno krizo, pri čemer sta se strinjala, da bo krizo moč premostiti le s tesnim sodelovanjem. Obama in Mer-klova sta govorila tudi o prihodnjem vrhu zveze Nato, Afganistanu, Bližnjem vzhodu in podnebnih spremembah. (STA) ZDA - V pogovoru za televizijo Al Arabija Obama poziva muslimanski svet »k novemu partnerstvu« Ameriški predsednik Barack Obama med intervjujem za televizijo Al Arabija ansa WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je pozval muslimanski svet k "novemu partnerstvu in medsebojnemu spoštovanju". "Amerika ni vaš sovražnik," je dejal Obama v pogovoru za televizijo Al Arabija, prvem po zaprisegi prejšnji teden. Palestince in Izraelce je pozval, da je čas za vrnitev za pogajalsko mizo, ponudil pa je tudi roko Iranu. "Včasih delamo napake in nismo popolni. Vendar pa, če pogledate nazaj, Amerika ni bila rojena kot kolonialna sila in ni razloga, da ne bi obnovili partnerstva, ki sta ga imela Amerika in muslimanski svet pred 20 ali 30 leti," je dejal ameriški predsednik in spomnil, da je tudi sam odraščal v muslimanskem svetu v Indoneziji in da so ga tudi poti po muslimanskih državah prepričale, da imajo ljudje ne glede na vero podobna upanja in sanje. Obama je napovedal še, da bo muslimanski svet nagovoril tudi iz prestolnice kake muslimanske države, kot je to napovedal že med pred- volilno kampanjo. "Uresničili bomo moje zaveze, da se bomo bolj učinkovito približali muslimanskemu svetu, da ga bomo bolje slišali in ga tudi bolje nagovorili," je še dejal Oba-ma za arabsko televizijo. Prav tako je pozval Palestince in Izraelce, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. Napovedal je, da bo njegova administracija skušala doseči trajen mir na Bližnjem vzhodu, prvi korak k temu pa je pot njegovega posebnega odposlanca Georgea Mitchella v regijo. "Prepričan sem, da je čas zrel za obe strani, da spoznata, da pot, ki sta jo ubrali, ne bo prinesla blagostanja in varnosti njihovim narodom," je dejal. "Namesto tega je čas za vrnitev za pogajalsko mizo," je še dodal. Pri tem je sicer opozoril pred previsokimi pričakovanji o hitrem napredku po izraelski ofenzivi nad palestinskim gibanjem Hamas na območju Gaze. Bližnjevzhodno vprašanje ne more biti rešeno v nekaj mesecih, "toda če bomo začeli proces reševanja odprtih vprašanj, potem sem prepričan, da nam bo v sodelovanju z Evropsko unijo, Rusijo in vsemi arabskimi državami v regiji uspelo doseči pomemben napredek," je še menil. Ponudil pa je tudi roko Iranu in režim v Teheranu pozval, naj "razklene pest". Napovedal je, da bo v naslednjih mesecih predstavil splošne okvire politike do Irana. "Kot sem že dejal v svojem inavguracijskem govoru, če bodo države, kot je Iran, razklenile svojo pest, potem mu bomo tudi mi podali roko," je dejal ameriški predsednik. "Zelo pomembno je, da v odnosih z Iranom izkoristimo vsa orodja ameriške moči, vključno z diplomacijo," je dodal. Pred tem je sicer nova ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Susan Rice napovedala, da bodo ZDA za Iran uporabljale tudi neposredno diplomacijo. Obamov tiskovni predstavnik Robert Gibbs je kasneje v Washingtonu dejal, da je Riceova le potrdila to, kar je znano, in sicer, da bodo ZDA uporabile vse elemente nacionalne moči za ukvarjanje z iranskim jedrskim programom. (STA) RUSIJA Kiril novi patriarh Patriarh Kiril MOSKVA - Metropolit Smolenska in Kaliningrada Kiril je bil včeraj izvoljen za novega patriarha ruske pravoslavne cerkve. Kiril, ki bo na položaju nasledil decembra lani umrlega Alekseja II., je prejel 508 glasov od 701 udeleženca splošnega zbora ruske pravoslavne cerkve. 62-letni Kiril, ki bo kot 16. patriarh ruske pravoslavne cerkve ustoličen v nedeljo, je bil izvoljen v prvem krogu glasovanja. Za položaj se je potegoval še metropolit Kliment, beloruski metropolit Fi-laret pa se je tik pred glasovanjem umaknil in podprl Kirila, ki je po smrti Alek-seja II. začasno vodil rusko pravoslavno cerkev. Glasovanje je trajalo štiri ure, iz volilne skrinjice pa so potegnili 700 lističev. Od tega jih je bilo 677 veljavnih, 23 pa neveljavnih. Izvolitev je naznanilo 16 udarcev velikega carskega zvona v katedrali Kristusa odrešenika v Moskvi. Kiril je veljal za favorita, saj je v nedeljo v prvem krogu glasovanja v zboru višje duhovščine prejel več kot 60 odstotkov glasov, s podporo metropolita Filareta pa je imel zmago tako rekoč že zagotovljeno. Pred tokratnim izborom novega patriarha, prvem pa razpadu Sovjetske zveze, je bila v Rusiji prava medijska gonja proti metropolitoma Kirilu in Kli-mentu. Metropolitu Kirilu so mediji očitali zlorabe v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bila ruska pravoslavna cerkev oproščena davka na alkohol in cigarete. Kirilovi privrženci so medtem konservativnega metropolita Klimenta obtoževali, da je v koncil ruske pravoslavne cerkve, ki je včeraj volil novega patriarha, namestil svoje ljudi in da je preveč prijazen do katoličanov. Nobeden od metro-politov obtožb ni komentiral. Patriarhu Alekseju II., ki je umrl 5. decembra lani, star 79 let, je po več desetletjih represije nekdanje Sovjetske zveze uspelo ponovno vzpostaviti avtoriteto ruske pravoslavne cerkve. Veljal je za osebo s karizmo, ki ga je odlikovalo prijazno izražanje in moralna avtoriteta med milijoni ruskih vernikov. (STA) ŠVICA - Danes se bo pričel tradicionalni Svetovni gospodarski forum Letošnji forum v Davosu o svetovni gospodarski krizi Med gosti premiera Wen Jiabao in Vladimir Putin DAVOS - V mondenem švicarskem smučarskem središču Davos se bo danes začelo srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Rdeča nit tokratnega srečanja bo oblikovanje sveta po koncu gospodarske krize. Davos bo sicer letos manj zvezdniški kot v preteklih letih - srečanja se ne bosta udeležila ne Bono ne Angelina Jolie. Foruma, ki bo potekal do 1. februarja, se bo udeležilo približno 2500 političnih in gospodarskih voditeljev ter predstavnikov civilne družbe, med katerimi bodo številni igralci, pisatelji, oblikovalci in arhitekti. Toda letos v Davosu ne bo frontmana irske glasbene skupine U2 Bona Voxa in ameriške igralke Angeline Jolie, ki sta se v preteklih letih redno udeleževala srečanja. Ob številnih svetovnih voditeljih in finančnih ministrih je v Davosu pričakovati tudi predstavnike nekaterih najpomembnejših svetovnih podjetij, čeprav organizatorji menijo, da bo slednjih bistveno manj kot v preteklih letih, saj se prav zdaj ukvarjajo z blaženjem posledic krize. "Še vedno smo globoko v krizi, to je treba Švicarski predsednik HansRudolf Merz je sinoči sprejel kitajskega premiera Wen Jiabaa ansa priznati," je povedal ustanovitelj foruma Klaus Schwab, ki tokrat poteka že 39. "Toda že zdaj je treba pomisliti, kako bomo oblikovali svet po koncu krize, saj gre za transformacijsko krizo in svet bo po njej nedvomno drugačen." Tiskovni predstavnik WEF Mark Adams je prepričan, da bo letošnje sreča- nje v Davosu potekalo v drugačnem vzdušju kot v preteklosti. "Prepričan sem, da bo vzdušje letos drugačno, predvsem v smislu, da resnično moramo nekaj storiti. Predvidenih je približno 230 delavnic," je pojasnil Adams. Svetovna gospodarska kriza, do katere je prišlo zaradi sesutja ameriškega trga hipotekarnih posojil, je glavna tema foruma. Beseda pa bo tekla tudi o energetiki, klimatskih spremembah, prosti trgovini in razvojnih pomočeh. Udeležence bo med svetovnimi voditelji prvi nagovoril kitajski predsednik vlade Wen Jiabao, sledil pa bo govor ruskega premiera Vladimirja Putina. Srečanja v Davosu naj bi se udeležili tudi britanski premier Gordon Brown, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, nemška kanclerka Angela Merkel, japonski premier Taro Aso in mehiški predsednik Felipe Calderon. V Davos pa ne bo pripotoval novi ameriški predsednik Barack Obama. Nova ameriška administracija bo v švicarsko letovišče poslala le enega od Obamovih svetovalcev. Bodo pa na srečanje WEF pri- potovali številni predsedniki centralnih bank po svetu, med drugim predsednik ameriške centralne banke federal Reserve Ben Bernanke. Za varnost bo skrbelo na stotine policistov in približno 5000 vojakov. Stroški varovanja se bodo povzpeli na okoli sedem milijonov dolarjev. Kot vsako leto so antikapitalistične in antiglobalistične skupine tudi za letos napovedale številne demonstracije proti srečanju v Davosu. Tamkajšnje oblasti jim zaenkrat niso dale dovoljenja za demonstracije, v Ženevi pa so demonstracije prepovedali. Kljub temu se bo nekaj posameznikov zagotovo podalo na ulice. Vzporedno z WEF pa se je v brazilskem mestu Belem včeraj začel Svetovni socialni forum, na katerem bo govora prav tako o krizi. Forum prav tako poteka do nedelje, med pomembnejšimi gosti pa velja izpostaviti pet latinskoameri-ških predsednikov: brazilskega Luiza Inacia Lule de Silve, bolivijskega Eva Moralesa, ekvadorskega Rafaela Correo, ve-nezuelskega Huga Chaveza in paragvajskega Fernanda Lugo. (STA) w 1 4 Sreda, 28. januarja 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Drevi 21. krog v A-ligi Inter in Catania brez trenerjev na klopi Mourinho in Zenga diskvalificirana - Medsebojni spopadi najslabših za obstanek smučanje - Nočni slalom v Schladmingu Herbst vrhunsko Moelgg 4., Vajdič 6. SCHLADMING - Kar 48.000 gledalcev je sinoči spremljalo nočni slalalom v avstrijskem Schladmingu, enega najbolj prestižnih in najtežjih v sporedu svetovnega smučarskega pokala. V veliko veselje množice se je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra zavihtel domači ljubljenec Reinfried Herbst, ki je bil najhitrejši v obeh vožnjah in je na koncu slavil s sekundo 16 stotinkami prednosti pred rojakom Man-fredom Prangerjem, tretji pa je bil Hrvat Ivica Kostelic (+1:23), medtem ko je juž-notirolski »azzurro« Manfred Moelgg (+1:52), tretji po prvi vožnji, pristal na nehvaležnem 4. mestu. Izvrstno se je odrezal ta čas najboljši slovenski slalomist Bernard Vajdič, ki se je z odlično drugo vožnjo s 13. povzpel na končno 6. mesto (+1,87), zahvaljujoč se tudi mnogim odstopom (Raich, Grange, Matt). Teh se je okorisitl tudi Mitja Dragšič, ki je bil na koncu 18., kljub visokemu zaostanku 3,71 sekunde. Še boljše od njega se je odrezal Italijan Giuliano Razzoli, ki je bil 12., kar je njegov durgi najboljši rezultat po 3. mestu v Zagrebu. Veteran Giorgio Rocca je bil 17., očitno pa ni več v takšni formi kot je bil nekoč. Medtem so se oglasili zdravniki, ki skrbijo za ponesrečenega Švicarja Daniela Albrechta, ki je hudo padel med smukom v Kitzbuehlu. Zaradi pljučne infekci- Reinfried Herbst je bil najhitrejši v obeh vožnjah ansa je ga še niso obudili iz umetne kome, so pa optimisti, ker se možganska krvavitev postopno absorbira. ROKOMET Znani polfinalisti rokometnega SP ZADAR - Francija, Hrvaška, Danska in Poljska so polfinalisti svetovnega rokometnega prvenstva na Hrvaškem, ki je, kot vedno, povsem evropsko obarvan. Polfi-nalna para sta Hrvaška - Poljska in Danska - Francija EPILOG - Ruske oblasti so 23-letne-ga Jurija Macoro, ki je oktobra lani do smrti povozil nekdanjega olimpijskega prvaka v smučarskem teku, 44-letnega Alekseja Prokurorova, v Vladimirju obsodile na pet let zaporne kazni in mu za vedno odvzele vozniško dovoljenje. KOREN - Dobre predstave slovenskega reprezentanta Roberta Korena v angleškem prvoligašu West Bromwich Al-bionu niso ostale neopažene. Kot poročajo nekateri otoški mediji, si ga je v svojem moštvu zaželel trener Fulhama Roy Hodgson. Trenutno desetouvrščeni klub premier league naj bi za 28-letnega vezista pripravil ponudbo v višini 2,5 milijona funtov. Del Piero (levo) danes v Vidmu proti Udineseju ne bo igral. V konici napada ga bo zamenjal Iaquinta ansa Po samih treh dneh premora bodo A-ligaši drevi znova na delu, med-tedenski 21. krog pa predvideva istočasno igranje vseh desetih tekem. Tako vodilni Inter kot prvi zasledovalec Juventus bosta igrala v gosteh, medtem ko bo Milan igral pred svojimi navijači, vendar proti zahtevnejšemu tekmecu. Inter bo gostoval v Catanii, s klopi pa bo lanskega prvaka vodil pomožni trener Baresi, saj je Mourinho diskvalificiran. Isto velja tudi za Adriana, ki je drago (s tremi krogi prepovedi igranja) plačal udarec s pestjo Ga-staldellu med nedeljsko tekmo proti Sampdorii. V začetni postavi naj bi njegovo mesto prevzel Cruz. Portugalski trener bo lahko znova razpolagal z Ibrahimovicem, ki je obratno komaj prestal kazen. Tudi trener Catanie Zenga je diskvalificiran, to se pravi, da si bosta trenerja delala družbo na tribuni. Juventus bo gostil v Vidmu. Udinese je v hudi krizi, tako da je tudi trener Marino vse bolj pod vprašajem. Predsednik Pozzo je bil doslej zelo potrpežljiv, vendar nov spodrsljaj bi lahko bil za nekdanjega trenerja Cata- nie usoden. Marino naj bi tokrat zaupal trojici napadalcev Pepe-Quaglia-rella-Di Natale, a največje težave imajo Furlani v obrambi (z 32 prejetimi goli četrta najslabša obramba prvenstva). Po dolgem času je na seznamu igralcev Juventusa »na razpolago« tudi David Trezeguet. Danes bo francoski napadalec dobil mesto na klopi za rezerve, saj je še daleč od najboljše forme, vendar pa v Vidmu nepričakovano ne bo igral del Piero, ki ga je trener Ranieri pustil doma skupaj z Zanetti-jem. Milan bo na San Siru gostil Ge-noo, ki je črnordečim za petami. S prihodom Beckhama in potrditvijo Ka-kaja igra Milan zelo učinkovito, tokrat pa naj bi v začetni postavi dobil mesto tudi Ronaldinho, ki je bil zadnje čase nekoliko na robu dogajanja. Gasperini je še v dvomu, če zaupati Militu že od prve minute, ne glede na to pa se trener gostov ne bo odrekel dokaj napadalni igri, ki je Genoo pripeljala do četrtega mesta. Zelo pestro bo tokrat na dnu razpredelnice, saj sta na sporedu dvoboja med štirimi »najslabšimi« ekipami. Torinu zamenjava trenerja ni zelo koristila, bomo videli, če bo povratek Or-landija na klop Reggine (Pillonova vladavina je trajala le 40 dni) imel bolj blagodejne učinke. Chievo pa bo na Bentegodiju gostil Lecce. Z zmago bi Di Carlovo moštvo prehitelo neposrednega tekmeca v boju za preživetje. (I.F.) DANAŠNJI SPORED (ob 20.30): Atalanta - Bologna, Cagliari -Siena, Catania - Inter, Chievo - Lecce, Fiorentina - Napoli, Milan - Genoa, Roma - Palermo, Sampdoria - Lazio, Torino - Reggina, Udinese - Juventus. Triestina: Odšel Piangerelli Kot je bilo pričakovati je Triesti-no včeraj zapustil vezni igralec Trie-stine Lugii Piangerelli, ki v klubu ni bil zadovoljen s svojim statusom rezerve. Sezono bo nadaljeval v Ceseni. Trie-stina ga je nadomestila s Claudiom Pa-gnijem (letnik 1986), dosedanjim članom Cagliarija. Izid ponedeljkove teKme: Anco-na - TrevisO 2:1. APrimrski ~ dnevnik tenis Dokovic jezen na organizatorje MELBOURNE - Srbskemu teniškemu asu Novaku Dokovicu v novi sezoni ne gre prav nič po načrtih. Po spodletelem turnirju v Brisbanu so mu zdaj zagodli še organizatorji odprtega prvenstva v Mel-bournu, češ da niso upoštevali njegove želje in prestavili dvoboja na zanj ustreznejši termin.V Brisbanu, kjer je že v prvem krogu po dveh nizih izgubil proti Latvijcu Ernestsu Gulbisu, ki je na teniški jakostni lestvici šele na 53. mestu, je muhasti Dokovic valil krivdo na lopar, za včerajšnji izgubljeni dvoboj proti sedmemu nosilcu Andyju Roddicku v Melbournu (7:6 (3), 4:6, 2:6, 1:2) pa krivi organizatorje odprtega prvenstva Avstralije. Srbski teniški zvezdnik, ki ne bo ponovil lanske pravljice, ko je prav v državi »tam spodaj« slavil zmago na prestižnem Australian Opnu, tako organizatorjem prvenstva očita, da mu niso dovolili, da bi igral v zanj ustreznejšem večernem terminu in je zaradi izčrpanosti predal dvoboj, ker ni več mogel prenašati hude vročine in je bil povsem izžet po prejšnjem obračunu s Ciprčanom Marcosom Bagh-datisom. Ta je proti Srbu klonil šele po štirih nizih. »Na igrišču je žgala huda vročina s temperaturo zraka več kot 40 stopinj Celzija, ki me je povsem izčrpala. Poleg tega pa si še nisem opomogel od prejšnjega nočnega dvoboja. Samoumevno bi bilo, da bi zaradi takšnih okoliščin organizatorji prestavili dvoboj na večerni termin, a tega niso naredili,« je bil jezen Dokovic po koncu obračuna z Roddickom. »Očitno televizija postavlja pravila,« je modroval teniški zvezdnik. Srb v zgodnji fazi dvoboja sicer ni kazal znakov utrujenosti. Na začetku tretjega niza pa je prvič zahteval zdravniški odmor, kasneje pa se je po novem pogovoru z zdravniškim osebjem odločil za predajo. Poleg Roddicka se je v polfinale z gladko zmago proti Argentincu Juanu Martinu del Potru uvrstil drugopostavlje-ni Švicar Roger Federer. Končni izid je bil 6:3, 6:0 in 6:0. Zdaj ga le še dve zmagi ločita do 14. zmage na grand slamih, s katero bi izenačil rekord Američana Peta Samprasa. Federer je avstralski grand slam dobil že trikrat. V ženski konkurenci ni bilo presenečenj. Sedmopostavljena Rusinja Vera Zvonareva ni imela nikakršnih težav s 16. nosilko Bartolijevo, ki je izgubila s 3:6 in 0:6. Tretjepostavljena Safina pa si je polfinale priigrala z nekaj več mukami. S 6:4, 4:6 in 6:4 je odpravila presenečenje letošnjega turnirja, domačinko Jeleno Dokic, ki je v Mel-bournu igrala s posebnim povabilom. atletika - Člani tržaškega kluba Marathon Trieste Mladi tržaški tekači na klubski evropski pokal v Turčijo TRST - Mladinci tržaškega atletskega kluba Marathon Trieste bodo konec tedna odpotovali na evropski klubski pokal v krosu (European Champions Clubs Cup Cross Country) v Istanbul v Turčijo. V nedeljo bodo na evropskem klubskem pokalu zastopali Italijo Tržačani Andrea Wruss, Francesco Limoncin, Luca Sponza, Federico Viviani, Giovanni Limoncin in Matteo Smillovich, ki jih trenira trener Roberto Furlanic. Ekipo in tržaško odpravo so včeraj dopoldne predstavili na sedežu tržaške fundacije CRTrieste v Trstu. Glavno besedo sta imela predsednik tržaškega kluba Claudio Ster-pin in podpredsednik Roberto Furla-nic. Oba sta poudarila, da je za Trst nastop na atletskem pokalnem tekmovanju velika čast. »V zadnjih letih smo pri našem društvu zbrali kar nekaj obetavnih mladih tekačev, ki trenirajo zelo resno in dosegajo tudi zelo dobre rezultate. Na Tržaškem smo se po dolgih letih le poenotili in končno je prišlo do dogo- vora, da lahko nastopamo enotno. Pri Marathonu imamo moško agonistično ekipo, CUS pa ima žensko. To je dobro za celotno atletsko gibanje pri nas,« je dejal Sterpin, ki je obenem do- dal, da je že sam nastop v Istanbulu velik uspeh za tržaško atletiko, ki v zadnjih letih - čakajoč na odprtje novega stadiona Grezar - doživlja pravo prebujanje. (jng) 20 Sreda, 28. januarja 2009 ŠPORT / LOKOSTRELSTVO - Konec tedna v telovadnici na Opčinah Pri Zarji uspešno izpeljali dvoransko deželno prvenstvo Moreno Granzotto za las ob 1. mesto, Paola Zorzut 4. - Zarja ekipno 2. Organizatorji bazovske Zarje so zelo pozitivno ocenili dvoransko absolutno deželno prvenstvo (tarče na razdalji 18 metrov), ki je konec tedna potekalo v telovadnici na Opčinah. »Nastopilo je okrog 170 lokostrelcev, kar res ni malo. Mi smo nastopili z dvajsetimi tekmovalci, pri organizaciji pa je pomagalo še enkrat toliko prostovoljcev,« je dogajanja na deželnem prvenstvu orisal duša bazovske-ga društva Moreno Granzotto, ki sam za las ni segel po članskem deželnem naslovu. Trener in tekmovalec Zarje Granzotto je še dodal: »Pri Zarji smo ponosni, da nam zaupajo organizacijo tovrstnih prvenstev. V zadnjih letih smo v Bazovici ustvarili čedno lokostrelsko šolo in privabili številne mlade lokostrelce. Trudimo se, da bi še izboljšali svojo ponudbo in da bi delali še bolj kakovostno. Mislim, da je Zarja na Tržaškem prava lokostrelska velesila.« V še kar množični konkurenci so lo-kostrelci Zarje dosegli tudi nekaj dobrih rezultatov. Deželnemu naslovu se je pri članih najbolj približal Moreno Granzot-to, ki se je moral zadovoljiti z 2. mestom. Usoden je bil zanj slab prvi strel zadnje serije, pri katerem je zadel ničlo. Moreno je osvojil 545 točk, le štiri več pa jih je dosegel zmagovalec Lorenzo Artuso. Dobro se je uvrstil tudi Andrea Katalan, ki je bil na koncu 8. (532 točk). Od ostalih zarja-nov se je Alessandro Zudek uvrstil na 19. mesto (496 točk), Damijan Gregori je bil 22. (473 točk), Alberto Mirelli pa 23. (460 točk). Pri članicah je slavila zmago Fabiana Patrarco (562 točk). Paola Zorzut (Zarja) je bila solidna 4. (532 točk), Sara Modu-gno pa 7. (463 točk). Zorzutova se je absolutno uvrstila prav tako na 4. mesto. Nekaj dobrih uvrstitev so loko-strelci Zarje dosegli tudi v raznih mladinskih kategorijah. Pri mladincih je bil Diego Geri 10. (469 točk), pri naraščajni-kih pa Ivan Zudek 3. (505 točk) in Davide Fegez 6. (331 točk). Pri dečkih je bil Emanuele Petracco 9. (308 točk), pri deklicah pa Sara Detela 3. (451 točk). Pri najmlajših se je Emil Zubalič uvrstil na 2. mesto (457 točk). Bazovska Zarja je ekipno osvojila solidno 2. mesto. Bazovski lo-kostrelci so zbrali 1573 točk. Zmagali so člani goriškega kluba Arcieri Isonzo (1607 točk). Nove deželne dvoranske prvake sta nagrajevala nekdanji olimpijec in trener državne ženske reprezentance Matteo Bisiani ter predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. (jng) Člani in članice bazovskega lokostrelskega kluba Zarja v popolni postavi, skupaj z olimpijcem in trenerjem ženske državne reprezentance Matteom Bisianijem iz Gorice (četrti stoje od leve proti desne) kroma HOKEJ NA ROLERJIH ZKB Kwins obdržal varno sedmo mesto Poletovi hokejisti na rolerjih so bili v 10. krogu A1-lige prosti, kljub temu, da niso igrali, pa so na lestvici obdržali 7. mesto, ki skupaj z 8. še vodi v končnico za napredovanje oziroma zagotavlja predčasni obstanek. Poletova glavna zasledovalca sta namreč izgubila. Arezzo j dobil pri prvaki Asiagu pravo lekcijo (9:0), Ferrara pa je izgubila v Civitavecchii. Na vrhu lestvice vztraja tržaška Edera, ki je po hudem boju odpravila moštvo Milano 24 Quanta. Izidi 10. kroga: Edera Belletti Trst -Milano 24 Quanta 7:5, Draghi Turin - Libertas Forli' 2:7, Asiago Vipers - Lions Arezzo 9:0, Pirati Civitavecchia - Ferrara 7:4, Montebelluna - Diavoli Vicenza 3:6, ZKB Kwins je bil prost. Vrstni red: Edera Trst 25, Vicenza 24, Asiago 22, Civitavecchia in Milanom 24 Quanta 18, Forli' 13, ZKB Kwins 12, Arezzo 9, Ferrara 4, Montebelluna in Turin 1. Prihodnji krog (31.1. ob 21.00): ZKB Kwins - Civitavecchia □ Obvestila TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 14. ZIMSKE MLADINSKE IGRE ALPE JADRAN - Letos v Dolomitih Zlato, srebro in bron za FJK V namiznem tenisu nastopili tudi člani ŠK Kras - Najuspešnejša dežela Lombardija pred Slovenijo in Koroško - Poletne igre 2010 v Pordenonu rtRi ■ f K^th Najuspešnejši zamejski športnik na zimskih igrah v Dolomitih: koroški Slovenec, namiznoteniški igralec Milan Sima ALLEGHE - V Dolomitih v deželi Veneto so pretekli teden potekale medtem že 14. zimske mladinske igre Alpe-Jadran na katerih je sodelovalo nad 600 mladih športnikov in športnic do 17. leta iz skupno 12 regij dežel iz Italije, Avstrije in Madžarske ter - kot državi - Slovenija in Hrvaška. Sodelovala je tudi dežela Furlanija-Julijska krajina, njeni športniki in športnicami pa so bili najuspešnejši v nordijskem smučanju, kjer so osvojili zlato v moški štafeti ter srebro in v posamični konkurenci v teku na smučeh. Članice in člani Krasa pa so nastopili v namiznoteniški konkurenci v športni dvorani v Fel-treju. Našo deželo so zastopali Elisa Rotella, Claudia Micolaucich, Stefano Rotella in Tom Fabiani. V skupini proti Madžarom in Avstrijcem so bili 2., nato pa je obe ekipi izločila Lombardij. KOŠARKA - Derbi deželnega prvenstva under 19 na stadionu 1. maja v Trstu Jadran še bolj prepričljivo Vodilni na lestvici je tokrat drugo uvrščene borovce povsem nadigral - Gostje prevladali zlasti pod košema Bor Nova Ljubljanska banka - Jadran Za- loženi Gerjevičevi fantje pa so pridno pol- družna kraška banka 49:85 (11:27, nili nasprotnikov koš in do glavnega od- 24:52, 33:69) mora povsem dotolkli nemočne gostitelje. BOR: Pertot 7, Pancrazi 5, Celin 16, Bernetič in ostali so predvsem prevladali Gombač, Filipac 9, DAmbrosio 4, Preprost, Formigli 6, Devčič 2, trener Fabio Sancin. TRI TOČKE: Celin 3, Filipac in Pancrazi 1. JADRAN: Malalan 9, Semolič 13, Ban 25, Starec, Sossi 14, Regent, Žužek 2, Hrovatin 7, Bernetič 15, trener Mario Ger-jevič. TRI TOČKE: Ban 4, Malalan 3, Hro-vatin 1. Kdor je napovedoval, da bi lahko drugo uvrščeni borovci presenetili nepre-magane jadranovce, se je bridko zmotil. Z razliko od prvega je bil povratni derbi slovenskih bančnih zavodov povsem enosmeren, saj so Jadranovi mladinci že od prvih minut popolnoma nadigrali Borove vrstnike. Pred velikim številom mladih in navdušenih gledalcev so gostje takoj pre-rešetali domačo obrambo z zelo agresivnim pristopom, protinapadi in trojkami (tri zaporedne je prispeval Matej Malalan). Borov trener Sancin je moral že po nekaj minutah poklicati na klop običajno najbolj koristnega posameznika Martina Devčiča, ki si je nakopal tri osebne napake. Razpo- pod košema, tako da so izborili veliko skokov v napadu in posledično računali še na drugi napad. V drugem polčasu so borovci skušali reagirati, niso pa našli orožja, s katerim bi prišli do živega očitno boljšemu tekmecu. Izenačena je bila v bistvu le zadnja četrtina (16:16). Nekaj več je v domačih vrstah pokazal najmlajši na igrišču Diego Celin (letnik 1993), daleč najboljši mož derbija pa je bil res vse boljši Borut Ban, ki je bil tudi prvi strelec tekme s 25 točkami. UNDER 12 MOŠKI Chiadino B - Breg 45:38 BREG: Rossi, Pregarc, Sparta, Gregori 2, Matarrese 2, Zobec 10, Fonda 10, Giacomini 14, Stagni. Chiadino A - Breg 31:30 BREG: Zeriali, Pregarc 4, Tul, Ma-tarrese, Zobec, Fonda 7, Giacomini 19, Košir, Stagni. Trener Borut Sila Prejšnji teden so mladi Brežani dvakrat igrali, v torek proti Chiadinu B in v soboto proti Chiadinu A. Žal so obakrat na- Jadranovci so bili v ponedeljek zvečer proti Boru na 1. maju zelo razpoloženi kroma stopili v okrnjeni postavi, kar v kakovest-nejši skupini začetnikov na koncu tudi plačaš. Obe tekmi sta bili izenačeni in se za- ključili v prid gostiteljev. Kljub porazoma je bila igra Silovih varovancev zadovoljiva in zato vsi zaslužijo pohvalo. Tudi v deželni reprezentanci Koroške sta sodelovala tudi dva pripadnika slovenske manjšine: namiz-noteniški talent Milan Sima iz Vrbe ob Vrbskem jezeru, ki je s koroško ekipo osvojil bron in se v posamični konkurenci prebil v osmino finala, v teku na smučeh pa mlada Lena Druml, sestra juniorskega svetovnega prvaka v nordijski kombinaciji Tomaža Drumla. Posamično konkurenco na 5 kilometrov je končala na 25. mestu. Najuspešnejši športniki in športnice s Koroške so bili deskarji s kar štirimi kolajnami (2 zlati, 1 srebrna in 1 bronasta), z močnimi predstavami pa so blesteli tudi hokejisti, ki so šele v finalu klonili Slovencem s 3:5 in osvojili bron, ter moška štafeta v teku na smučeh, ki je prav tako osvojila bron. S skupno štirimi zlatimi in dvema srebrnima kolajnama je bila najuspešnejša reprezentanca letošnjih vzorno organiziranih iz izpeljanih iger Lombardija, druga pa z devetimi, od tega štirimi zlatimi in petimi bronastimi kolajnami Slovenija. Takoj za Slovenijo pa so se uvrstili Korošci s sedmimi kolajnami - dvemi zlatimi, dvemi srebrnimi in tremi bronastimi. Tekmovanje alpskih smučarjev in smučark pa ni bilo, ker so jih prireditelji zaradi prevelike količine no-vozapadlega snega morali odpovedati. Med najuspešnejšimi v reprezentanci Slovenije so bili namiznote-niški igralci. Fantovska ekipa v postavi Jan Žibrat, Ervin Železen in Jurij Zdovc je osvojila zlato medaljo, v posamični konkurenci pa sta Žibrat in Zdovc dodala zlato in bron. Dekleta Katja Šapek, Nina Zupančič in Nina Pavlin pa so med dekleti osvojile ekipni bron, Pavlinova pa je bila bronasta med dekleti tudi v posamični konkurenci. Eva Sever Rus, Tjaša Zupan in Nika Razinger so na štafetni tekmi smučark tekačic osvojile bron, medtem ko so fantje s četrtim mestom (šele za Koroško!) razočarali. Zato je s posamično zmago blestel Rok Tršan. Med deskarji se je z bronom v veleslalomu izkazal Matic Prešeren. Na sestanku vodij delegacij oz. predstavnikov članic-držav oz. dežel in regij DS Alpe Jadran je bilo še sklenjeno, da bo gostitelj poletnih mladinskih iger 2010 kraj Pordenone v Furlaniji-Julijski krajini. Ivan Lukan / ŠPORT Sreda, 28. januarja 2009 21 NAŠ POGOVOR - Zvezni igralec Primorja in trener najmlajših Pomladi Dejan Makivič »V drugem delu bomo gotovo zbrali več točk« Dvojčka Aljoša in Jan Čok sta zelo obetavna - Pri najmlajših Pomladi solidni letniki 1995 Primorju letos ne gre od rok. »Igramo dobro, napadamo, ampak točke nabirajo nasprotniki,« je dejal zvezni igralec proseškega kluba Dejan Makivič iz Sežane (letnik 1976), ki si takole razlaga delne neuspehe proseškega kluba v nogometni 2. amaterski ligi: »Na sredini igrišča se trudimo in igramo dobro. Žoga lepo kroži in ustvarimo številne priložnosti za gol. Težave pa se nato začenjajo v napadu, ker ne uspemo zatresti nasprotnikovih mrež. Nismo natančni in preveč grešimo. Upoštevati pa moramo tudi, da smo pretežno mlada ekipa in posledično tudi neizkušena.« Po prvem delu je torej obračun ... Vsekakor pozitiven. Vzdušje v ekipi je zelo dobro. S fanti - Merlakom, Pipanom in ostalimi - sem se zelo dobro ujel. Prepričan sem, da bomo v drugem delu prvenstva igrali dobro in bomo prav gotovo zbrali več točk kot v prvem.« Ali bi mogoče omenil kakega obetavnega mladega nogometaša? Omenil bi Aljošo in Jana Čoka, ki po mojem mnenju imata premajhno mi- nutažo. Oba sta zelo obetavna in dobra nogometaša. Vsakič sta prisotna na treningih in predvsem poslušata nasvete trenerja in ostalih starejših igralcev. V zadnjih krogih ste igrali tako proti Bregu kot proti Zarji Gaji. Kako bi ocenili ostali dve ekipi naših društev? Pri Bregu se vidi roko trenerja Da-vorja Vituliča, ki je sestavil zelo solidno ekipo. Povrh tega imajo v napadu odličnega Cermelja, ki izkoristi vsako minimalno priložnost. Zarja Gaja pa je nepremagljiva predvsem na domačem igrišču, kjer so rumeno-modri zbrali veliko število točk. Če Breg ima Cermelja, Zarja Gaja ima odličnega Vilija Bečaja, ki je še vedno pravi steber in najbolj nevaren mož Zarje Gaje. Tako Breg kot Zarja Gaja se lahko v drugem delu prvenstva uvrstita v play-off. Kaj pa vi? Mi se bomo v glavnem borili za obstanek in za mesta na sredini lestvice. Naša letošnja sezona je bolj prehodnega značaja. Dejan Makivič kroma Tudi v letošnji sezoni trenirate pri Pomladi. Pri najmlajših imate kar obetavno skupino, čeprav ste izgubili oba pomembna dvoboja proti CGS-eju in Opicini ... Na lestvici zasedamo tretje mesto in smo kljub porazoma še v boju za prvo mesto. Imam dobro skupino, ki se na treningih trudi. Fantje so od samega začetka prvenstva veliko napredovali. Letniki 1995 so zelo obetavni in se z njimi da dobro delati. Zelo soliden pa je tudi leto dni starejši Christian Paoletti. Kakšna pa je situacija pri NK Tabor v Sežani, pri katerem ste igral še v prejšnji sezoni? Lani smo napredovali v 3. slovensko ligo. Uprava pa ni pozorna do članske ekipe in večina nogometašev je odšla drugam (Antončič k Ponziani, Ži-berna k Vesni itd.). Situacija ni dobra. Kaj pa na mladinski ravni? Mladinski sektor pa je le boljše organiziran. V Sežani imajo vse mladinske ekipe od U6 do U18. (jng) DANES - Breg bo v zaostali tekmi deželnega pokala za ekipe 2. AL nocoj v Žavljah ob 20.30 gostil Romano. Za uvrstitev v polfinale mora Breg premagati tržiško ekipo. Z neodločenim izidom se bodo v polfinale uvrstili gostje. NOGOMET Juventina zamenjala trenerja Nedeljski neodločen izid proti neposrednemu tekmecu za obstanek v promocijski ligi Centro Sedii je Juventininemu sodu izbil dno. Vodstvo štandreškega društva se je na ponedeljkovem večernem sestanku odločilo, da zamenjajo trenerja. Dosedanjega Danteja Portellija - na sliki - (Ju-ventino je prevzel v sezoni 2007-08) je zamenjal 48-letni Giovanni Tomizza, ki je do lani treniral v Marianu, pred tem pa Centro Sedio. »Z veliko težavo smo se odločili za to potezo, saj smo bili s trenerjem Portellijem veliki prijatelji. Žal pa ekipa potrebuje nove motivacije, saj je naš položaj na lestvici vse prej kot rožnat,« je odstavitev trenerja komentiral športni vodja Gino Vinti. Ju-ventina ima 18 točk in jo od mest, ki vodijo v nižjo ligo, ločita le točki. NOGOMET - »Naše številke« Breg dosegel gol proti Primorju prvič po 26 letih 100. tekma Mattea Pipana Nedeljski derbi med Primorjem in Bregom, ki je bil 20. po vrsti se je končal z zmago Brega z 2:0. To je bila obenem prva zmaga, ki so jo dosegli Breža-ni v gosteh proti Primorju. V prejšnjih 19 derbijih je Breg zmagal le trikrat in to vedno na domačih tleh in sicer 2:0 v 2. derbiju v Boljuncu 28.4.1968, osmi v Dolini 5.11.1978 se je končal z 1:0 in dvanajsti 4.5.1980 kar s 3:0. Zanimivo je tudi da Brežani v zadnjih petih derbijih niso zatresli mreže Pri-morja, saj so se trije končali pri neodločenem rezultatu 0:0, dvakrat pa je zmagalo Primorje: v 16. derbiju na Proseku 20.4.1986 s 3:0 in v 17. v Dolini 17.10.2004 z 2:0. Breg torej ni zatresel mreže Primorja že 26 let in to od 14. der-bija 31.3.1982, ko sta se ekipi v Dolini razšli pri neodločenem izidu 2:2. Po teh podatkih bi lahko sklepali, da nedeljski rezultat predstavlja presenečenje, kar pa ne drži, če pogledamo rezultate, ki sta jih doslej dosegli ekipi v letošnjem prvenstvu. Po obetavnem začetku, v 8. krogu je Breg bil na drugem mestu lestvice, Primorje pa na petem, nato pa je nekoliko »zaškripalo«. Brežani so sicer po treh zaporednih porazih (Fo-gliano, Chiarbola, Esperia) odločno reagirali in se vzpenjajo vedno višje na lestvici, tako da so že v coni play-offa. Pri-morje pa na lestvici tone vedno nižje, saj ima le pet točk prednosti nad pred-predzadnjim mestom na lestvici, kar pomeni izpad. Proseška enajsterica je zadnjo zmago dosegla v 7. krogu (2.11.2008) proti Beglianu s 3:1, v preostalih devetih tekmah pa je doživela štiri poraze in igrala petkrat neodločeno. Kljub temu pa pri Primorju še ne govorijo o krizi, vsi so prepričani, da ekipa ne bo imela proble- 1.AL (sezona 2003/04), ko ga je takratni trener Primorja Giacomo Di Summa (sedanji trener Zarje Gaje) poslal na igrišče v začetni postavi v Tržiču 21.9.2003. Tekma se je končala z izidom 2:1 za Fin-cantieri. V tej sezoni je Pipan odigral 17 tekem. V naslednji sezoni je šel na posodo Vesni, vendar mu je trener Calo v elitni ligi zaupal le trikrat, tako da se je v sezoni 2005/06 vrnil k Primorju in igral 21 tekem ter dal dva gola, prvega 27.1.2005 (Primorje-Medea 2:2). V sezoni 2006/07 ga je trener Massai poslal na igrišče 24-krat. Edini gol je dosegel proti Gallery (7.10.2006). V lanski sezoni, ki je bila povsem negativna za Pri-morje, saj je iz 1. izpadlo v 2.AL, je odigral 24 tekem in dal dva gola. V letošnji sezoni pa je doživel prvo izključitev na tekmi Primorje-Opicina 3:1. V nedeljo je s 14. odigrano tekmo prišel do stotega prvenstvenega nastopa v »rdeče-rume-nem« dresu. Bruno Rupel Prav na derbiju Primorje - Breg je v proseških vrstah igral 100. prvenstveno tekmo 23-letni vezni igralec Matteo Pipan, ki bo po zgledu svojega očeta Wal-terja verjetno še več let teptal nogometna igrišča. Oče Walter je nogometno kariero začel pri Vesni, kjer je igral kar deset sezon zaporedoma od 1977/78 vse do sezone 1986/87. Skupno je odigral 233 prvenstvenih tekem in dal 17 golov. V sezoni 1987/88 pa je prestopil k Primorju in pri proseškem klubu igral šest sezon zaporedoma, do vključno 1992/93. Skupno je v 113 tekmah dal 7 golov. Sin Matteo pa je debitiral v članski ekipi Primorja v prvi prvenstveni tekmi Razstava o SŠI na 1. maju v Trstu Potujoča fotografska razstava, ki so jo pripravili ob priliki petdesetletnice začetka Slovenskih športnih iger, je od ponedeljka na ogled na Stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu. Možno si jo je ogledati samostojno v času odprtja športnega središča - nahaja se v prostorih nasproti društvenega bara - in vodeno po dogovoru. Po postankih v tržaškem Narodnem domu, v Gorici in v Zgoni-ku bo bogata razstava (slikovni prerez skozi poldrugo desetletje Športnih iger in življenja Slovencev v Italiji nasploh) na Prvem maju predvidoma do petka, 20. februarja. Ogled je posebej priporočen šolam, tudi z ozirom na bližino vseh slovenskih tržaških višjih srednjih zavodov. ¥ ¥ ¥ IZIDI 40. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER Danes objavljamo popolne uvrstitve članov slovenskih društev iz Italije na nedeljskih 40. zimskih športnih igrah na Trbižu v priredbi SPDT. SUPER BABY MOŠKI: 1. Jure Brlogar (Pivka) 28,22; 2. Janko Ger-dol (SPDT) 30,47. BABY SPRINT MOŠKI: 1. Luka Samokec (Snežnik) 24,81; 3. Enrico Rožič (Devin) 25,63; 7. Marko Vi-dali (Brdina) 29,05; 9. Jan Godnič (Devin) 29,18; 13. Nicolas Starc (Devin) 37,33; 14. Matija Marincic (SPDG) 1:10,36. BABY SPRINT ŽENSKE: 1. Katjuša Rupnik (Javornik) 25,28; 3. Petra Udovič (Devin) 26,40; 7. Mojca Gerdol (SPDT) 28,69; 8. Nika Pu-rič (Mladina) 28,83; 10. Tereza Kovic (SPDG) 30,41; 11. Andrea Craievich (Devin) 30,66; 12. Lejla Juretič (SPDG) 31,52; 13. Francesca Malič (SPDG) 36,09. SNOWBOARD: 1. Marko Ci-vardi (SPDT) 1:00,77. SUPER VETERANI B: 1. Jože Inocente (Kalič Postojna) 56,23; 2. Giuseppe Pangos (Devin) 57,39; 3. Vittorio Trovi (Mladina) 59,83; 4. Aldo Žezlina (SPDT) 1:03,72. SUPER VETERANI A: 1. Alojz Faletič (Gorica) 45.36; 3. Alessandro Hrovatin (Devin) 47,63; 4. Roberto Greco (Devin) 48,73; 5. Mario Rapo-tec (SPDT) 51,45. SUPER DAME: 1. Liljana Mavri (Gorica) 52,29; 3. Nadja Košuta (Mladina) 1:21,04. VETERANI: 1. Marko Veliko-nja (Gorica) 41.67; 3. Alex Corbatto (Brdina) 43,40; 6. Alessandro Car-ciotti (Devin) 44.83; 9. Piero Perti (Brdina) 47,24; 11. Robert Devetak (SPDT) 48,51; 12. Gabriele Rossi (Brdina) 48,57; 13. Claudio Skerk (Devin) 48,67; 18. Paolo Ghezzi (Mladina) 52,41; 19. Paolo Jez (Brdina) 53,39; 20. Marco Fantini (SPDG) 54,33; 21. Alessandro Caprara (SPDG) 54,81; 22. Marko Lutman (SPDG) 54,90; 23. Claudio Strain (Brdina) 55,75; 24. Alberto Ziani (SPDG) 57,88; 25. Davorin Gregori (Brdina) 58,01; 28. Livio Semolič (SPDG) 1:00,72; 30. Marko Marin-čič (SPDG) 1:04,01. DAME: 1. Mateja Penko (Pivka) 56,69; 3. Sabina Slavec (Brdina) 58,59; 4. Tatjana Košič (SPDG) 1:00,62; 5. Mariagrazia Legiša (Devin) 1:01,48. MIŠKI: 1. David Pivk (Javornik) 47,19; 2. Jan Ostolidi (Brdina) 48,73; 5. Carlo Francesco Rossi (Brdina) 49,46; 6. Igor Gregori (Brdina) 50,33; 7. Sebastjan Cettul (Devin) 54,92; 8. Rudi Skerk (Devin) 55,74; 10. Sandor Ciuch (Devin) 57,14; 11. Andrea Facchini (Brdina) 57,63; 12. Matej Udovič (Devin) 1:03,35; 13. Tommaso Pilat (Devin) 1:03,38. MIŠKE: 1. Alenka Trček (Ja-vornik) 46.14; 2. Katrin Don (Brdina) 47,41; 8. Patrizia Zarotti (Devin) 54,75; 9. Petra Basezzi (Devin) 54,76; 10. Lorenza Jež (Brdina) 55,80; 13. Sofia Semolič (SPDG) 1: 01,72. DEČKI: 1. Andraž Dobovšek (Gorica) 44.83; 3. Erik Gergori (Brdina) 47,73; 6. Mirko Juretič (SPDG) 48,83. DEKLICE: 1. Gaia Musina (Devin) 47,97; 8. Alessia Bussolini (Devin) 1:14,78. NARAŠČAJNIKI: 1. Miha Sirk (Gorica) 41,87; 5. Marco Ventin (SPDG) 44,63; 7. Marco Berte' (SPDG) 48,10; 8. Nicolas Semolič (SPDG) 48,47; 9. Federico Ziani (SPDG) 48,69; 11. David Raida (SPDG) 49,51; 12. Danjel Antoni (Brdina) 50,72. NARAŠČAJNICE: 1. Lea Lazar (Kanin Bovec) 43,51; 5. Alessia Fantini (Devin) 46,66; 7. Elisa Košuta (Devin) 47,34; 11. Vanessa Strain (Brdina) 50,39 . AMATERJI: 1. Samuel Boro-vinšek (Idrija) 39,77; 11. Franco Parmesan (Devin) 46,21; 14. Corrado Ciuch (Devin) 47,88; 15. Luka Vuga (SPDT) 48,76; 16. Marzio Farinelli (Devin) 51,01; 21. Max Ostolidi (Brdina) 56,41; 23. Maurizio Vidali (Brdina) 1:07,95. STAREJŠE ČLANICE: 1. Eva Šuštaršič (Pivka) 45,60; 4. Barbara Toros (Devin) 56,87; 7. Erika Hrovatin (Devin) 1:01,89. STAREJŠI ČLANI: 1. Aljoša Gorjan (Brdina) 42,07; 4. Andrej Kosmač (SPDT) 46,37; 7. Alex Pernar- cich (Devin) 47,26; 9. Paolo Skerk (Devin) 49,01; 10. Valentino Juretič (SPDG) 50,37; 11. Matija Colja (SPDT) 50,63; 13. Igor Devetak (SPDT) 54,36 . ČLANICE: 1. Vanja Celigoj (Pivka) 43,38. ČLANI: 1. Luka Pavlovič (Kalič Postojna) 41,95. MLADINCI: 1. Bernard Purič (Mladina) 40.04; 2. Ivan Kerpan (Mladina) 40.15; 4. Matej Skerk (Devin) 41,20; 5. Mattia Rožič (Devin) 41,30; 6. Aleksander Košuta (Mladina) 41,43, 9. Gulielmo Ziani (SPDG) 45,41; 13. Danijel Simonettig (Devin) 47,93; 16. Gregor Nanut (SPDG) 58,87. MLADINKE: 1. Veronica Ten-ce (Mladina) 42,36; 2. Meri Perti (Mladina) 42,49; 3. Lara Purič (Mladina) 42,57; 6. Mateja Nanut (SPDG) 43,84, 8. Mateja Hrovatin (Devin) 45,34; 9. Dana Purič (Mladina) 45,48, 10. Francesca Fantini (SPDG) 50,02; 11. Veronika Don (Brdina) 53,18; 12. Nina Von Egitz (Devin) 58,20. Veliko dela za organizatorje 40. Zimskih športnih iger 2 2 Sreda, 28. januarja 2009 PRIREDITVE / občinsko gledališče - Na sporedu danes in jutri Toni Servillo v Tržiču Uspešnica Trilogia della villeggatura je bila v ponedeljek proglašena za najboljšo predstavo leta 2008 Sto trideset ponovitev po številnih italijanskih mestih in uspešna mednarodna turneja, ki je predstavo popeljala v Berlin, Budimpešto, Moskvo, New York, Pariz in Sankt Peterburg. V ponedeljek pa še zmaga v Milanu, kjer so podelili osrednja italijanska gledališka priznanja, nagrade UBU 2008: s tako reklamo se lahko ponaša Trilogia della villeggiatura, ki bo danes in jutri na sporedu v občinskem gledališču v Tržiču. Predstavo je režiral Toni Servillo, večkrat nagrajeni gledališki in filmski igralec (nazadnje smo ga videli v uspešnicah Il divo in Gomorra), ki v komediji tudi nastopa v vlogi Ferdinanda. V njej je združil tri komedije Car- la Goldonija in ustvaril zanimiv kolaž štirih mladih buržujev iz 18. stoletja, predstavil njihovo sentimentalno vzgojo in počitniške dogodivščine. In neizprosno izrisal nekatere pomanjkljivosti meščanskega razreda. Koprodukcija neapeljskega Teatri uniti in gledališča Piccolo Teatro di Milano, spada kot rečeno v abonmajsko sezono občinskega gledališča v Tržiču, kjer bo danes in jutri na sporedu ob 20.45 (vstopnice so na prodaj tudi v tržaškem Ticketpoint in v goriški knjigarni Antonini). V petek, soboto in nedeljo pa si jo bo mogoče ogledati tudi v gledališču Verdi v Pordenonu. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada - Orazio Bobbio Tullio Kezich: »Italo Svevo genero let-terario«. Nastopa Ariella Reggio v režiji Francesca Macedonia. Brezplačna izvenabonmajska predstava za abonente gledališča La Contrada. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 28. in jutri, 29. januarja ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Trilogia della villeggiatura«. V režiji Tonija Ser-villija nastopata gledališči Teatri Uniti, Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 28. januarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Jutri, 29. januarja ob 17.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V petek, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V torek, 3. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 4. februarja ob 11.00 in 18.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V petek, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Danes, 28. januarja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »En španski komad«. Jutri, 29. januarja ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. V ponedeljek, 2. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V torek, 3. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnine or We Are The Nation On The Best Location«, gostuje Rozinteater. V četrtek, 5. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 28. januarja ob 19.30 / Moliere: »Namišljeni bolnik«. Gostuje SSG iz Trsta. Jutri, 29. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V petek, 30. januarja ob 10.00 in 13.00 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«. V soboto, 31. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V torek, 3. februarja ob 12.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 4. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 5. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena Danes, 28. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. Jutri, 29. januarja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V petek, 30. januarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V soboto, 31. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 3. februarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 4. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina »Hagada«. V petek, 6. februarja ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče V petek, 30. ob 19.30 in v soboto, 31. januarja ob 19.00 / A. Jaoui, J.-P. Ba-cri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 2., v petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V četrtek, 5. februarja ob 17.00 / A. Ni- colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: jutri, 29. in v petek, 30. januarja (premiera) ter od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. Jutri, 29. januarja ob 19.30, Linhartova dvorana / Ivan Cankar: »Za narodov blagor«. Nastopa Drama SNG Maribor v režiji Sebastijana Horvata. V soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Nastopajo: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: v petek, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30, v nedeljo, 1. februarja ob 19.30, v ponedeljek 2. in v torek, 3. februarja ob 11.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello San-ti. Urnik: jutri, 29. ob 19.30 in v soboto, 31. januarja ob 17.00 ter v torek, 3. februarja ob 19.30. V nedeljo, 1. februarja ob 16.00 bo izredna predstava. Dvorana De Banfield Tripcovich V petek, 30. januarja ob 20.30 / Izredni koncert v poklon Raffaellu De Ban-fieldu. Dirigent: Donato Renzetti, solistka Tiziana Carraro. Gledališče Rossetti Danes, 28. januarja ob 21.00 / »Teo Teocoli Show«, ob noven letu prireja združenje trgovcev na drobno. Jutri, 29. in v petek, 30. januarja ob 20.30 / »The Best of Parsons«. Umetniški vodja in koreografije: David Parsons. V soboto, 31. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 1. februarja ob 16.00 / »Mummenschanz "3x11"«. Priredba: Floriana Frassetto in Bernie Schürz. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna galerija (Veliki trg):do 1. februarja razstavlja Skulpture koprski umetnik Loris Morosini. Odprto vsak od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: od sobote, 31. januarja (otvoritev ob 18.00), do 13. februarja bo pod naslovom »Un inti-mità preziosa« razstavljal slikar Tizia-no Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi v soboto, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob Prešernu«: odprtje razstave Mateja Susi-ča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc, igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec - harmonika in Piero Purini - sax. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: od jutri, 29. januarja do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma, bo v petek, 30. januarja, ob 18.00 odprtje skupinske razstave del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Ba-ky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Ka-lajdžiski (Slovenija), Karacsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Dela bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih; na ogled bo do 16. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: na ogled razstava »Biena-le male laične ilustracije«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 2. februarja bo na ogled fotografska razstava Oskarja Moleka »Andske sledi in vtisi«. CERKNO Cerkljanski muzej: od 5. februarja do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javor-nika do Porezna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. 1. 2009) Vodoravno: skavt, Spa, kardiolog, Argo, Tour, Bernardo, Don, Evian, antika, rock, ost, emirat, E. N., lasek, rate, solarlj, Mills, eremit, biljet, jak, J. O., Ota, Ta; na sliki: Cirila Kralj. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 31. januarja 2009 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Izlet na Thingwellir 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Mr. & Mrs. Smith (akc., ZDA '05, r. D. Liman, i. B. Pitt) 23.00 Dnevnik 23.05 Aktualno: Porta a porta 0.40 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Cartoon Flakes 7.25 Risanke 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Resničnostni show: X Factor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Resničnostni šov: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.05 Šport: Speciale 90° minuto 1.00 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik, sledi Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Speciale Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.10 Srečanje predsednika Ustavnega sodišča z novinarji 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Dnevnik - GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.10 Nan.: Un caso per due 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik in vremenska napoved Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nad.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 15.55 Film: Salvo DAcquisto (dram., It, i. M. Ranieri) 18.35 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Miami Supercops - I poliziotti dell'8 strada (kom., ZDA, '85, r. B. Corbucci, i. T. Hill) 23.05 Šport: Controcampo Canale 5 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: Grande Fratel-lo Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Resničnostni show: Amici Aktualno: Matrix Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Still standing 6.35 Risanke 9.00 Nan.: La tata 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: Will & Grace 10.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Friends 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: I Simpson 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 17.10 Risanke 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Nan.: CSI Miami Nan.: CSI: NY 23.05 Nan.: The Closer 23.55 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno 8.10 Storie tra le righe 8.50 Klasična glasba 10.30 Nan.. Don Matteo 6 11.00 Nan.. Lessie 12.00 Kratke vesti 12.55 Dokumentarec o naravi 13.50 Aktualno: ... Attualità 14.30 Klasična glasba 15.30 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Ritmo in Tour: La tv dei viaggi 20.05 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Fra ieri e oggi 21.00 Film: Il testamento (triler, '67, r. G. Gentili, i. D. Hoffmann) 22.30 Variete: Di Roccia e di cielo 23.30 Šport: Triestina - Bari La 7 ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Omnibus Life 10.25 Aktualno: Due minuti un libro 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Rappresaglia (dram., It, '73, r. G. Cosmatos, i. M. Mastroianni) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.:Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Cold Squad 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Amore mio aiutami (kom., It., '69, r. in i. A. Sordi) 23.20 Nan.: Sex and the City 23.55 Nan.: The L Word 1.15 Dnevnik If" Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.30 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelj s pri- soj (pon.) 9.55 Potplatopis (pon.) 10.15 Nan.: Berlin, Berlin 10.40 Knjiga mene briga (pon.) 11.00 Z glavo na zabavo (pon.) 11.25 Dok. serija: Družina 12.00 Dok. odd.: Šoa, teža, molka (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polemika (pon.) 14.25 DDigitron (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.. Nils Holgerson 16.10 Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Hum. nad.: Fina gospa 18.00 Žrebanje lota 18.15 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Popoln zločin 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Omizje 0.15 Turbulenca (t* Slovenija 2 6.30 9.30, 2.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 14.50 Z glasbo in plesom (pon.) 15.15 Impromptu 15.40 Sedma noč osamosvojitve 16.05 17.10 17.25 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.55 22.50 23.25 13.45 14.00 14.20 15.15 16.30 17.00 17.30 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 22.50 10.30 11.30 17.10 18.00 18.45 19.00 19.55 20.30 21.00 22.00 Hri-Bar (pon.) Črno beli časi Mostovi-Hidak (pon.) Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Nad.: Kmetje (pon.) Turbulenca Nogomet: Everton - Arsenal Slovenska jazz scena Nad.: Inšpektor Wallander (pon.) Koper Dnevni program 0.50 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Globus Film: Raj Biker explorer Dok. odd.: Spoznavajmo Agrigen-to Avtomobilizem Vsedanes: Vzgoja in izobraževanje Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik Dok. oddaja Pogovorimo se o... Dok.odd.: City Folk Mediteran Festival Folkest 2008 Artevisione i Tv Primorka 12.00, 23.30 Videostrani 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved Nad.: Jelena Maja in čarobna skrinja Kulturni utrinek Športni ponedeljek EPP Objektiv - Unistar Odprta tema Polka in Majolka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naprej od spomina in pozabe; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 28. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI Ciklon, ki je trenutno na Jadranu vpliva tudi na vreme pri nas. Danes se bo počasi pomikal proti jugozahodu, a bodo kljub temu tudi v naslednjih dneh še pritekali vlažni višinski severovzhodni n tokovi. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino vremensko občutljivih ljudi obremenilen. Proti večeru bo vremenska obremenitev popuščala. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 Dolžina dneva 9.34 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 8.22 in zatone ob 19.32 PLIMOVANJE Danes: ob 4.56 najnižje -15 cm ob 10.25 najvišje 39 cm, ob 17.08 najnižje -60 cm, ob 23.50 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.59 najnižje -15 cm ob 10.49 najvišje 31 cm, ob 17.29 najnižje -54 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................660 Vogel.................290 Kranjska Gora.........95 Krvavec..............245 Cerkno...............140 Rogla.................135 Mariborsko Pohorje . 100 Civetta...............300 Piancavallo..........360 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................350 Na Žlebeh ...........470 Mokrine..............300 Podklošter...........210 Bad Kleinkirchheim . 180 (NAPOVED ZA JUTRp Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme, čeprav bodo tudi možne kratkotrajne razjasnitve. Jutri bo na Primorskem delno jasno s šibko burjo. Drugod bo pretežno oblačno, v vzhodni Sloveniji bo občasno še na-letaval sneg. V petek bo suho vreme. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER vesolJe - Po ugotovitvah francoskih strokovnjakov Led na Marsovem severnem polu je zelo čist nemčiJa - Ženska ga je naročila po internetu Zaradi nakupa kalašnikova v zapor PARIZ - Pri velikem ledenem pokrovu, ki so ga znanstveniki odkrili na Marsovem severnem polu, gre po vsej verjetnosti za zelo "čist led", so francoski strokovnjaki zapisali v mednarodni raziskavi, ki so jo objavili v torek. Posnetki, ki jih je na Zemljo poslal ameriški satelit za opazovanje Marsa kažejo, da ledeni pokrov dosega kar 95-odstotno čistost. Znanstveniki na podlagi prejetih podatkov iz satelita tako domnevajo, da se na Marsovem severnem polu nahaja kar od dva do tri milijone kubičnih kilometrov ledu. To je približno 100-krat več, kot je skupna prostornina severnoameriških Velikih jezer. Ta namreč znaša dobrih 22,5 kubičnih kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali se je na Marsu kdaj pojavila kaka oblika življenja. Z D A - Vsi se poč utijo dobro V Kaliforniji so se rodili osmerčki LOS ANGELES - Neka Američanka je v Južni Kaliforniji v ponedeljek rodila osmerčke, šest dečkov in dve deklici. Po navedbah zdravnika iz porodnišnice Bellflower blizu Los Angelesa, ki je osmerčkom pomagal na svet, se mati in novorojenčki počutijo dobro. Po pisanju časnika Los Angeles Times so osmerč-ki prišli na svet s carskim rezom, presenetili pa so celo ekipo 46 zdravnikov in babic, ki so pričakovali "le" sedem otrok. Dojenčki so ob rojstvu tehtali med 880 in 1470 gramov, v zdravniški oskrbi pa bodo po napovedih ostali še najmanj dva meseca. Rojstva osmerčkov so sicer zelo redka. V ZDA so se prvi osmerčki rodili leta 1998 v Teksasu, med njimi jih živi še sedem. (STA) nemčiJa - Nesrečna prigoda Iskal je ključe, ostal v smetnjaku BERLIN - O tem, da je treba biti previden tudi takrat, ko v zabojnik za smeti odvržemo odpadke, priča prigoda 39-letnega Nemca. Ta je v smetnjak po pomoti odvrgel ključe, nato pa se je odpravil v zabojnik, da bi ključe poiskal med smetmi. Avantura se je zanj končala precej nesrečno, saj se je v smetnjaku zataknil, rešili pa so ga šele gasilci. 39-letnik iz Monchengladbacha na zahodu Nemčije se je za izgubljenimi ključi takoj odpravil v zabojnik za smeti, vendar se je v odprtini smetnjaka nesrečno zataknil in se ni mogel več premakniti niti naprej niti nazaj. Nesrečnikova prijateljica, ki je slučajno prišla mimo smetnjaka, je o nesreči nemudoma obvestila gasilce. (STA) FRANKFURT - Neka Nemka bo morala za eno leto za zapahe, ker je po internetu naročila kalašnikov iz ZDA. 49-letnica je bila prepričana, da gre le za okrasno orožje in je kalaš-nikov želela obesiti na steno v dnevni sobi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kalašnikov, za katerega je Nemka odštela 169 evrov, so zasegli na letališču v Frankfurtu. Orožje sicer ni delovalo, bi ga pa bilo po navedbah strokovnjakov dokaj lahko usposobiti. Nemka, ki zatrjuje, da kalašniko-va ni nameravala uporabljati, bo svojo nepremišljenost drago plačala. Za leto dni bo morala v zapor in opraviti 150 ur družbeno koristnega dela. Kot znano, je kalašnikov avtomatska puška, ki nosi ime po ruskem izumitelju Mihailu Kalašnikovu. V svoji zvrti velja za eno najboljših.