Komunalno gospodarstvo naj bi v Ljubljani reorganizirali
V četrtek, S. oktobra, bodo zbori skupščine mesta Ljubljana obravnavali Izhodišča organiziranosti komunalnega gospodarstva v Ljubljani. Gradivo je pripravila posebna delovna skupina z name-nom oblikovati stališča in usmeritve za oblikovanje učinkovitih pred-pisov in učinkovito reorganizacijo komunalnega gospodarstva v Ljub-Ijani z odpravo dosedanjih pomanjkljivosti, ugotovljenih na posamez-nih področjih. Gradivo vsebuje tudi možne oblike organiziranosti izvajalcev, virov financiranja, odgovornosti in pristojnosti družbeno-politične skupnosti. Dosegli naj bi večjo racionalizacijo in učinkovi-tost komunalnih dejavnosti v Ljubljani.
Kotnunalno          gospodarstvo
Ljubljane je organizirano v 5 de-lovnih organizacijah: Vodovod-kanalizacija, ki ima v svoji sestavi tri tozde in delovno skupnost, Ko-munalno podjetje Ljubljana z de-vetimi tozdi in dvema delovnima skupnostima, Energetika Ljub-Ijana s tremi tozdi in delovno skupnostjo, enoviti organizaciji Ljubljanski potniški promet ler Dimnikarstvo Ljubljana. Skupaj je zaposlenih 5899 delavcev.
V Ljubljani pa deluje tudi 17 SIS materialne proizvodnje in skladov z različnim povezovanjem do republiških ravni, kjer se opravlja tudi usklajevanje. Ti so: Komunalna skupnost ljubljanskih občin, Skupnost za ceste Ljub-
ljana, Energetska skupnost Ljub-Ijana, Stanovanjska skupnost Ljubljana, Sklad stavbnih zem-ljišč Ljubljana, ObmoČna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, Skup-nost za preskrbo Ljubljana, Kme-tijska zemljiška skupnost (občin-ska), Območna skupnost za goz-darstvo Ljubljana, Skupnost za varstvo pred požarom (občinska), Temeljna skupnost za železniški in luški promet, Območna skup-nost za PTT promet, Skupnost za letališko dejavnost Slovenije, Skupnost za elektrogospodarstvo ln premogovništvo Slovenije, Skupnost za nafto in plin Slove-nije, Sklad skupnih rezerv (občin-ski) in Sklad za izgradnjo zaklo-nišč. Na vseh treh ravneh na po-
dročju gospodarske infrastrukture (občina, mesto, republika) deluje v mestu prek 50 SIS oz. skladov. Vse ocene kažejo, da gre za preor-ganiziranost, neracionalnost in ne-celovitost tega zelo pomembnega dela dmžbene reprodukcije.
Priprava tega gradiva in njegova obravnava sovpada v čas priprave ustavnih dopolnil in novih po-dročnih zakonov. Po drugi strani pa reforma gospodarskega sistema zahteva tudi ustrezno prilagoditev komunalnih dejavnosti. Novi roki, ki jih postavlja Zakon o po-djetjih, so pripeljali do zamika oblikovanja novih izvirnejših reši-tev na področju »javnih služb« in nas silijo, da v časovni stiski pre-več težimo k ohranitvi obstoječega stanja pod novim imenom. Odpi-rajo se nova spoznanja in možno-sti, da dejansko tudi v komunalne dejavnosti vgradimo več tržnih elementov in s konkurenčno po-nudbo omilimo sifer potrebne monopole. Družba kot oblika jav-nega podjetja odpira možnosti za bistveno Sirši krog zainteresiranih ustanoviteljev.