« ^ J-J cj -in c en "O M £ ® Q — > OJ Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalnlParkPtuj@sava.sl S a. Hi V Štajerski Kronika Slovenija • Nevarne plastične igrače iz spletnih trgovin O Stran 7 Ptuj, petek, 29. novembra 2024 Letnik LXXVII • št. 93 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Podravje • Praznični sladki nakupi bodo občutno dražji -KHQ: Čokolada in kava vse bolj luksuzni dobrini Številni si obiska ali prazničnega darila ne morejo predstavljati brez podarjene čokolade ali stogramske kave. Glede na zadnje podražitve teh dveh dobrin bo verjetno marsikdo pretehtal, ali dar odtehta ceno. Težko je namreč razumeti, daje 250 gramov čokolade postalo dražje od kilograma mesa. Več na strani 3. Aktualno Ptuj. Tretjina delavcev Agis Tehnologies ponovno na delu O Stran 2 Politika Zavrč. Na gradbenih parcelah ne more rasti koruza O Stran 5 Črna kronika Dornava. »Matej, najboljše je, da odstopiš« O Stran 12 Podlehnik Í ft-r: že štiri leta kali v • nočni mir m V središču • Župani brez izjeme $ nezadovoljni z višino povprečnine NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Štajerski ^Ml | . radioPTUJ J SUlilIJ DECEMBER JU Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. iffy ZDENKA * nGše noro*" MOHtv INPLAN Več na strani 5 2 Štajerski Aktualno petek • 29. novembra 2024 Podlehnik • Krajani zahtevajo zamenjavo svetlobnega znaka Utripajoča luč že štiri leta kali nočni mir domačinov Pred približno štirimi leti je občina Podlehnik v Kozmincih (cesta Podlehnik-Žetale) po naročilu direkcije za infrastrukturo postavila svetlobno signalizacijo (oranžni semafor), ki opozarja na prehod za pešce. Izkazalo se je, daje utripajoča luč zaradi močne svetilnosti moteča za bližnje prebivalce, pa tudi za voznike, pravi domačin Zlatko Pernat, ki že več let poziva občino, naj zmanjša moč svetilnosti semaforja. »Predstavljajte si, da bi vam že štiri leta vsak večer in čez noč utripala luč v dnevni sobi ali na dvorišču,« je slikovito dejal domačin. Utripajoči svetlobni znak je od najbližje hiše oddaljen slabih 200 metrov, a postavljen je ravno tako, da sveti v bivališča krajanov, obenem je po občutku več sogovornikov svetilnost tega semaforja močnejša od drugih. 27 let delal na špediciji, a tako močnega semaforja ni videl »Utripajoča svetloba ne moti le mene, temveč tudi sosede in vznemirja domače živali,« pravi Pernat in dodaja: »Dal sem celo Evropo skozi, 27 let sem bil na špediciji, vendar tako močnega semaforja še nisem zasledil. Namen tega svetlobnega znaka je, da te opozori na prehod za pešce, ta semafor v Kozmincih pa te kot voznika tako zaslepi, da ne vidiš ničesar.« Ob tem pravi, da se že več kot leto dni intenzivno bori, da bi občina zamenjala svetilo ali kako drugače uredila opozarjanje na prehod za pešce. »Preklical sem vse, direkcijo za ceste, pristojni inšpektorat, večkrat sem bil na občini z željo, da rešimo to zadevo, vendar dosegel nisem nič. Nazadnje je bilo rečeno, da imajo občinsko sejo, na kateri bodo obravnavali rebalans, in da bodo takrat odločali. Sklenili pa so, da ni toliko denarja, da bi zamenjali ta svetlobni znak, da naj počakamo še eno leto, vendar obljubam več ne verjamem.« Sedem tisočakov za zamenjavo Oranžno utripajoč svetlobni znak je več kot očitno moteč za okoliško prebivalstvo. Zakaj torej občina še ni ukrepala, zamenjala svetila? »Smo stopili v kontakt z do- baviteljem, to je Meblo Signalizacija, ki je pripravil ponudbo za nov svetlobni znak, saj obstoječega sistema ne more nadgraditi. Pogovarjali smo se, da bi v prihodnje postavili sistem, ki bi deloval senzorsko, torej, ko bi se pešec približal prehodu, bi znak zasvetil. Ponudba, ki smo jo prejeli, obsega slabih 6.000 evrov, z montažo in menjavo še kakšnih tisoč evrov več, česar pa v proračunu za letošnje leto nismo imeli,« je odgovoril župan Sebastian Toplak. Glede postavitve svetlobnega znaka pa je še dodal, da ga je zahtevala direkcija za infrastrukturo, znak pa je postavil edini ponudnik z vsemi potrebnimi certifikati, že omenjeno podjetje Meblo Signalizacija. »Žal, pa ne moremo znaka preprosto ugasniti.« Odgovor župana Pernata ne zadovolji, saj pravi, da če se je našel denar za obnovo Leskovške ceste, za katero naj bi bilo tudi povedano, da se obnova zamika, bi se lahko tudi za zamenjavo spornega svetlobnega znaka, ter da je žalostno, da občina nima nekaj tisočakov za zamenjavo motečega svetila. Župan pa dodatno pojasnjuje in se zavezuje: »Odbor je ocenil, da je dotrajana cesta bolj potrebna obnove kot zamenjava svetlobnega znaka. Bomo pa v prihodnjem proračunu izvedli zamenjavo.« Poleti ne upajo na sprehod Domačin Zlatko Pernat pravi, da je izgradnja pločnika nujna, in se sprašuje, kaj bi morali narediti, da bi se gradnja vendarle začela. Ker se je projekt v državnem proračunu premaknil po letu 2027, pa pravi: »Naj pridejo sem gospodje iz Ljubljane, naj si pogledajo, za kako nevaren odsek gre, še posebej poleti, ko je cesta polna turistov.« Kraj Kozminci je tudi mejni kraj med občinama Žetale ter Podlehnik, in kot pravi Pernat, se počutijo pozabljene, odrinjene na rob. Spomnil je na začeto, a nedokončano investicijo izgradnje pločnika ob regionalni cesti Žetale-Podlehnik. »Cesta je za pešce resnično nevarna, saj nimamo primerne bankine, kamor bi se lahko Svetlobni znak, ki ponoči z utripanjem vznemirja ljudi in domače hišne ljubljenčke. Foto: Mojca Vtič umaknili, poleti, torej v času turistične sezone, pa niti ne upamo sprehod. Žal mi je tudi za sosedo invalidko, ki ne more nikamor, saj cesta ni toliko varna, da bi se lahko peljala z vozičkom. Rešitev za vse bi bil pločnik. Obljubljeno nam je bilo, da bo pločnik zgrajen v treh fazah, prvih 100 metrov so zgradili, nato pa je investicija obstala. Vem, da nismo bogata občina, vendar naj se vsaj 50 metrov pločnika na leto zgradi, če več ni mogoče,« je neomajen domačin. Župan Toplak pravi, da je občina za vse tri faze izgradnje pločnika pripravila projektno nalogo, ki je bila tudi recenzirana, z direkcijo za infrastrukturo pa so dosegli dogovor, da si bodo strošek gradnje razdelili. »Menim, da smo naredili vse, kar smo lahko, sami smo izdelali projektno dokumentacijo. Pločnik Kozminci je bil uvrščen tudi v državni proračun, vendar je bil lani projekt zamaknjen, tako je trenutno predviden šele po letu 2027, enako kot krožišče pri podvozu v Podlehniku. Ne moremo pa sami izpeljati projekta, ker je prevelik zalogaj.« Mojca Vtič Foto: MV Ptuj • Dejavnost Agis Technologies prevzel poslovni partner Tretjina delavcev se je vrnila na delo 27 delavcev podjetja Agis Technologies, kije v stečaju, je od tega tedna ponovno na svojih delovnih mestih. Stečajna upraviteljica Petra Pa-vličič jim je pogodbe o delovnem razmerju podaljšala do konca leta, proizvodnjo bo financiral eden največjih partnerjev propadle družbe Agis Technologies, švedsko podjetje Haldex. Po besedah stečajne upraviteljice Pavličičeve namerava Haldex v Sloveniji ustanoviti podružnico, izkazali so namero, da bi kupili nepremičnine Agis Technologies in nadaljevali proizvodnjo. „Sodišču smo predlagali nadaljevanje poslov dolžnika ter oddajo nepremičnin in strojev v najem podjetju Haldex, ki je tudi zagotovilo denar za plačilo 27 delavcev. Do konca leta smo jih zaposlili preko Agisa, Haldex sedaj ureja vse potrebno za podružnico v Sloveniji, proizvodnjo bi na Ptuju nadaljeval in zaposlil delavce. S podjetjem smo za pol leta sklenili najemno pogodbo za nepremičnine in opremo, višina mesečne najemnine je 12.000 evrov. Na nepremičninah smo ustanovili predkupno pravi- co, Haldex je namreč zainteresiran za odkup. Menim, da je resen partner. Za zdaj ima prostore in stroje za šest mesecev v najemu, do konca leta je prevzel stroške dela 27 zaposlenih delavcev," je pojasnila upraviteljica Petra Pavličič. Z novim letom bi delavce predvidoma prezaposlili na Haldex. „Če bomo zastavljeni načrt uresničili, se lahko stečaj Agis Technologies za vse deležnike reši dokaj ugodno. Za zdaj kaže dobro," je dejala Pavli-čičeva. Haldex bi podjetje kupil že pred desetletjem Nekdanji sindikalist v podjetju Franc Šuen je zadovoljen, da je proizvodnja stekla in se je tretjina delavcev vrnila na delo. Upa, da se bodo načrti s podjetjem Haldex uresničili in bo dejavnost z novimi lastniki na Ptuju živela naprej. S tem bodo delavcem zagotovljena tudi delovna mesta. Šuen pravi, da je bil Haldex Agisov poslovni partner več desetletij. „Bil je zanesljiv in korekten kupec, svojčas smo zanj delali 90 odstotkov proizvodnje. Za nakup podjetja je bil zainteresiran že v preteklosti, vendar se takrat dogovori niso izšli. Napovedali so krčenje števila delovnih mest, zlasti v režiji, s čimer se takratno vodstvo podjetja ni strinjalo," je dejal Šuen, ki pričakuje, da bodo med stečajnim postopkom vsi delavci poplačani. Podjetje Agis Technologies jim dolguje regres, plače, odpravnine in jubilejne nagrade. Čeprav je s stečajem podjetja brez dela ostalo 72 ljudi, se je situacija za večino relativno dobro iztekla. Kar nekaj jih je bilo blizu upokojitve, drugi so si delo poiskali v podjetjih s sorodno dejavnostjo, tretji so se sedaj vrnili na svoja stara delovna mesta. Tam bi lahko tudi ostali, če bo Haldex sledil načrtom, kot jih je predstavil stečajni upraviteljici. 27 delavcev se je manj kot mesec dni po razglasitvi stečaja vrnilo na delovna mesta. Proizvodnjo je zagnalo podjetje Haldex, eden največjih kupcev izdelkov podjetja Agis Technologies. Rok za prijavo terjatev 4. februar Stečajni postopek Agis Technologies se vodi pri okrožnem sodišču na Ptuju, ki je doslej odobrilo vse predloge stečajne upravitelji- ce. Upniki imajo čas za prijavo terjatev do 4. februarja 2025. Stečajni dolžnik ima v lasti poslovne prostore v industrijski coni na Ptuju, in sicer livarno, prostore za mehansko obdelavo ter montažo, skladišče in objekt s pisarnami. Podjetje je tudi lastnik livarskih, CNC in drugih strojev. Navedene nepremičnine in stroje ima do konca maja 2025 v najemu Haldex, ki je tudi resen interesent za njihov nakup. Mojca Zemljarič Foto: CG petek • 29. novembra 2024 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Praznični sladki nakupi bodo občutno dražji Čokolada in kava vse bolj luksuzni dobrini Cene čokolade, kave in mesa Številni si obiska ali prazničnega darila ne morejo predstavljati brez podarjene čokolade ali sto-gramske kave. Glede na zadnje podražitve teh dveh dobrin bo verjetno marsikdo pretehtal, ali dar odtehta ceno. Težko je namreč razumeti, daje 250 gramov čokolade postalo dražje od kilograma mesa. Podražitve čokolade so sladkosnedci zaznavali že skozi leto, ko so po nekaj centov rasle cene čokoladnih izdelkov, toda preddecembrski oz. predpraznični skok določenih čokoladnih tablic je bil resnično izrazit. Cena priljubljene 250-gramske milke je dosegla 5,5 evra, medtem ko manjša različica stane okrog dva evra. Iz Spara odgovarjajo, da je razlog za višje cene tudi za 200 % višja cena surovine - kakava. O sami ceni čokoladnih izdelkov znamke Milka pa so dejali: »Nabavna cena čokolade Milka se je v enem letu povišala od 35 do 46 % (velja za Milka čokoladne tablice). Na te dvige cen v Sparu žal nimamo direktnega vpliva, vendar pa se pred vsakim povečanjem aktivno pogajamo z dobavitelji, da zadržimo rast cen čim nižje, hkrati pa se trudimo, da vseh dvigov cen ne občutijo naši kupci.« Tako potrošnikom predlagajo, da se ozrejo tudi za drugimi znamkami, med drugim trgovskimi, kjer da je na voljo kakovosten izbor čokolad po še vedno ugodni ceni. Tudi iz Mercatorja zavračajo krivdo za podražitve čokoladnih izdelkov in kave, saj da so višje cene posledica zvišanja cen pri dobaviteljih. »Glavni razlog za podra- Redna cena Akcijska cena žitev čokoladnih izdelkov je rekordno visoka cena kakava, ki je ključna sestavina čokolade. Od začetka leta 2024 so cene kakava na svetovnih trgih dosegle najvišje ravni v zadnjih 47 letih. To je posledica slabe letine, neugodnih vremenskih razmer in povečanja povpraševanja. Podražitev je vplivala na številne čokoladne izdelke, ne zgolj na posamezne znamke,« so pojasnili. O podražitvah čokoladnih izdelkov po- 5,49 € 4,39 € ročajo tudi v tujini, kjer pa izpostavljajo bojazen pred skrčflacijo, torej ko je za isto ceno na voljo manjši izdelek, ter nadomeščanjem obstoječih sestavin s cenejšimi. Za četrtino dražja tudi kava Ob čokoladi se je znatno podražila tudi kava, in sicer 100-gramski zavoj med SIo- 1,89 € / venci priljubljene kave Barcaffe stane že 1,89 evra. Podražitev na trgovinskih policah naj bi bila prav tako posledica dviga nabavne cene, ki je v primerjavi z lani višja za 25 %, pravijo v Sparu. V Mercatorju pa dodajajo: »Povečanje cen kave je posledica več dejavnikov. Neugodne vremenske razmere in slaba letina v glavnih državah pridelovalkah, kot sta Brazilija in Vietnam, so povzročile zmanjšanje ponudbe kave. 7,99 € 3,99 € Vir: Spar Poleg tega podnebne spremembe, kot so suše, še dodatno otežujejo pridelavo. Povečanje stroškov je povezano tudi z logističnimi težavami, kot so motnje v dobavnih verigah, ki so povzročile višje stroške prevoza in distribucije kave.« 250-gramska čokolada dražja od kilograma mesa Kava in čokolada, še posebej določenih blagovnih znamk, tako postajata luksuzni dobrini. Njuna cena pa bode v oči v primerjavi s ceno svinjskega mesa, ki v raznih posebnih ponudbah dosega ceno okrog štiri evre za kilogram, kar je krepko pod redno (občasno tudi akcijsko) ceno 250-gramskih različic čokolade Milka. Pa tudi, če preračunamo redne (ali akcijske) cene mesa, čokolade in kave na kilogram, se lahko le »primemo za glavo«. Za kilogram Milke bi namreč po redni ceni odšteli 21,96 evra (po akcijski ceni 17,56), za kilogram Barcaffe 18,90 evra, za kilogram svinjskih reber pa 7,99 evra. Mojca Vtič Foto: MV Po podatkih Spara se je nabavna cena 100 g čokoladne tablice znamke Milka zvišala za 35 %, medtem ko 250-300 g čokoladne tablice za 46 %. Zanimivo pa je, da v avstrijskem Sparu 300-gramska milka stane štiri evre, medtem ko pri nas evro in pol več. Spodnje Podravje • V Dravi milijoni kubičnih metrov gramoza Voda v strugi več nima prostora Poveljnik gasilske zveze občin Markovci, Cirkulane in Zavrč Franc Prelog je ob nedavnem obisku ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka v Spodnjem Podravju dejal da bi lahko bilo v Dravi šest milijonov kubičnih metrov gramoza, ki bi ga bilo treba iz struge odstraniti. Lokalne skupnosti so nad stanjem struge Drave, v kateri je že skoraj več gramoza kot vode, precej zaskrbljene. Še posebej skrbi dejstvo, da bodo Dravske elektrarne Maribor (DEM) čez slabi dve leti izsušile in obnavljale dravski kanal proti Forminu, vso vodo iz Ptujskega jezera pa spustile čez zapornice v staro dravsko strugo. Bojazen pred poplavljanjem Drave je upravičena. Kot dogma je v vodarskih kabinetih desetletja veljalo, da Drava zaradi zajezitev ni prodo-nosna reka, to pomeni, da novih količin proda vzdolž struge več ne odlaga. Čeprav so ljudje trdili drugače, se na Direkciji za vode niso dali prepričati, da je proda v strugi vedno več. Prepričalo jih ni niti dejstvo, da so v strugi ogromne sipine gramoza, celi otoki in polotoki. Struga desetletja zapostavljena Drava je silovito poplavila leta 2012 in v okolju povzročila znatno škodo, a se v protipoplavno zaščito območja v njenem spodnjem toku ni veliko vlagalo. Več poudarka so dali papirologiji, a dokumenti, strategije in načrti so vnovič ostali samo v predalih. Lani avgusta so podivjani vodotoki razdejali skoraj polovico države in takrat so se tudi na Direkciji za vode spomnili, da bi bilo vendarle treba ukrepati tudi v zvezi z gramozom, ki ga je v strugi Drave nizvodno od Markovcev že toliko kot kaše v pravljici Lonček, kuhaj. Direkcija sedaj priznava, da je Drava gramoz nosila in odlagala ves čas, tudi po izgradnji Ptujskega jezera pred 50 leti. Gramoz v strugi so lani izmerili, a podatka, koliko ga je, z javnostjo ne želijo deliti. „Natančnih podatkov o skupni količini gramoza, ki se je v strugi reke Drave nabral v zadnjih 30 letih, nimamo, saj se prod ob večjih pretokih premika po strugi dolvod-no. Lanske meritve so pokazale, da prodonosnost zaradi izgradnje hidroelektrarn ni prekinjena." Ob rekonstrukciji kanala vsa voda v staro strugo Na Direkciji za vode so pojasnili, da bo med rekonstrukcijo kanala HE Formin ves pretok približno devet mesecev tekel po strugi reke Drave. „Zavedamo se, da bodo v tem obdobju pretoki povečani, zato že nekaj let namenjamo dodatna sredstva za vzdrževanje struge Drave od jezu Markovci do Zavrča. Med izrednimi ukrepi smo iz struge odstranili približno 10.000 m3 proda. Trenutno je v pripravi strokovna podlaga za oceno obstoječe pretočnosti struge, sledi usklajevanje z naravovarstveniki in s kmeti, da dosežemo dogovor o ustrezni pretočnosti struge, ki jo bomo nato redno vzdrževali. Na podlagi teh dogovorov bomo lahko tudi odločili o uporabi odvzetega proda ter opredelili, koliko proda bi bilo še možno trajno odstraniti iz struge Drave za nadaljnjo uporabo," so poudarili. Za resne in korenite posege v strugo, ki bodo dejansko omogočili boljšo pretočnost, bodo vodarji morali prepričati naravovarstvenike. Na ministrstvih za infrastrukturo ter naravne vire in prostor si sedaj prizadevajo, da bi gramoz iz Drave uporabili pri gradnji ceste Ormož-Markovci. Čeprav pozno, je bolje kot nikoli, bi lahko ocenili njihova prizadevanja. Naravovarstveniki se ne dajo ... In kje se zatakne, ko je govora o odstranjevanju proda iz rečne struge? „Za morebitno odstranjevanje proda iz struge je treba pridobiti naravovarstveno dovoljenje, ki ga posege v Dravo izda mariborska enota Zavoda RS za varstvo narave," pravijo na Direkciji za vode. Zavod za varstvo narave je pri vprašanju gramoza očitno trd kot granit. Na naše eksplicitno zastavljeno vprašanje, kakšno mnenje bi podali v postopku izdaje dovoljenja za izkop gramoza iz struge Drave, so odgovorili kot vedno: splošno, pavšalno. „Na območjih, ki imajo zaradi naravovarstvenega pomena določene naravovarstvene statuse, kot je na primer območje Natura 2000, je skladno s slovensko in evropsko zakonodajo mogoče izvesti vse posege, ki prekomerno ne poslabšajo stanja narave. Na odseku Drave med Markovci in Zavrčem je bilo po letu 2012 odvzetih iz struge vsaj 150.000 m3 naplavin (gramoza v Dravi naj bi bilo šest milijonov m3|). Če je možno zagotoviti, da nek poseg ne bo prekomerno vplival na bistvene značilnosti narave, je mogoče k posegu podati pozitivno mnenje," se glasi odgovor ZRSVN na naše vprašanje. Mojca Zemljarič 2268 Štajerski Podravje torek • 26. novembra 2024 Kidričevo • Letošnji Talumovi nagrajenci Izročili štiri zlate metulje V Talumu ob tovarniškem prazniku konec novembra tradicionalno nagradijo svoje zaposlene. Posebej izstopajo priznanja zlati metulji, kijih podelijo sodelavcem za izstopajoče dosežke in uspešno delo. Foto: Stanko Kozel Z leve: Franc Mlakar, Bojan Ornik, Borut Žemljic in Brigita Lukman Vsako leto podelijo tudi zlatega metulja za življenjsko delo. Letos je šel v roke ekonomistki Brigiti Lukman. V Talum je prišla kot srednješolka, bila je Talumova štipendistka. Po zaključku srednje ekonomske šole se je v podjetju zaposlila kot pripravnica v računovodstvu. Od delu je diplomirala, v 38 letih službovanja je v računovodstvu postavila visoke standarde profesionalnosti. „Njeno delo v računovodstvu je za podjetje nepogrešljivo, saj z neomajno predanostjo izpolnjuje zahtevne naloge, je vzgled sodelavcem, predvsem mlajšim, ki se v stroki šele uveljavljajo," pravijo v vodstvu podjetja. Letošnji prejemniki zlatih metuljev so tudi Franc Mlakar, Bojan Ornik in Borut Zemljič. Franc Mlakar je v Talumu od leta 1988, začel je v livarni, kjer je napredoval do delovnega mesta vodje izmene. Vseskozi je sodeloval pri procesih tehnoloških izboljšav in optimizacije delovnih procesov. Od leta 2016 načrtuje proizvodnjo in je mentor mlajšim sodelavcem. Bojan Ornik se je v Talumu zaposlil leta 2000, najprej v delovni enoti rondelice, nato pa v orodjarni, kjer je eden ključnih sodelavcev. Svoje delo opravlja izjemno natančno in odgovorno, kos je tudi zahtevnejšim nalogam. Borut Zemljič je danes vodja orodjarne, v podjetje je prišel kot štipendist. Po opravljenem pripravništvu se je zaposlil kot tehnolog. Na delovnem mestu vodje orodjarne je od leta 2002. Sodeloval je pri tehnološki preobrazbi obrata, ključno pa je njegovo prizadevno delo pri vodenju ekipe. Vodstvo Taluma je prejemnikom zlatih metuljev za predano delo ter trud, ki ga vlagajo v podjetje, iskreno čestitalo. MZ Ormož • OŠ Stanka Vraza odprla vrata Čim več znanja za večjo samostojnost Kako poteka delo z učenci s posebnimi potrebami, na ormoški OŠ Stanka Vraza enkrat letno že tradicionalno predstavijo na dnevu odprtih vrat. Obiskovalci dneva odprtih vrat so spoznali, kako poteka delo z učenci s posebnimi potrebami. Z letošnjim odzivom so zelo zadovoljni, saj si je delo v učilnicah in drugih prostorih šole ogledalo veliko obiskovalcev, tudi župana Danijel Vrbnjak in Toni Jelovica. Kot je poudarila ravnateljica Darja Vezjak, ki je vodenje šole prevzela konec lanskega šolskega leta, je njeno glavno poslanstvo učencem s posebnimi potrebami pomagati, da poleg osnovnih šolskih znanj pridobijo čim več znanj za vsakdanje življenje, da ga bodo preživeli karseda samostojno. Pred dnevi so za en postali prostovoljci. Obiskali so namreč ormoški Rdeči križ, pomagali pri pripravljanju paketov hrane in spoznali, kaj pomeni pro-stovoljstvo. Na šoli sicer otroke izobražujejo v dveh ločenih programih; prvi je namenjen otrokom s posebnimi potrebami, ki ne morejo doseči izobrazbenega standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, drugi pa otrokom z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. V šolskem letu 2024/25 šolo obiskuje 34 učencev. Na šoli deluje tudi mobilna specialno pedagoška služba, kar pomeni, da strokovni sodelavci prav tako delajo z otroki s posebnimi potrebami, ki so vključeni v osnovne šole in vrtce v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Teh dodatnih strokovnih obravnav, vključno z delovno terapijo in fizioterapijo, pa so seveda deležni tudi učenci matične šole. Sveti Andraž • Več kot mesec dni prireditev ob občinskem prazniku Stavijo na sodelovanje in druženje V Svetem Andražu praznujejo 26. rojstni dan samostojne občine, kije nastala po razpadu nekdanje skupne občine Destrnik-Trnovska vas, zadnjih deset let pa jo vodi Darja Vudler Berlak. Ob prazniku smo se z njo pogovarjali o opravljenem delu v preteklem letu in načrtih za prihodnje. Lanska neurja so krepko posegla v dinamiko začrtanih nalog, saj je bilo treba nastalo škodo takoj sanirati. »Zaradi plazov smo morali v Drbetincih postaviti kar dva dolga oporna zidova, ki sta stala vsak po 90.000 evrov, prav toliko je nanesla še preplastitev, za 50.000 evrov smo dodali pločnik in avtobusno postajo ter poskrbeli za odvodni kanal. Sredstva za te sanacije smo v celoti pridobili iz državnega proračuna. Skupaj z že dokončanim krožiščem v Drbetincih smo tako zaključili moderno podobo vpadnice v našo občino,« je zadovoljna županja. Nekaj sanacij po neurjih jih čaka še v prihodnjem letu, med drugim je gradnja mostu čez Pesnico proti Trnovski vasi, obnova cest in postavitev opornih zidov. Vreme pa ni prizaneslo niti šoli. Toča je namreč povsem uničila žaluzije na šolskem poslopju, zato so jih morali nadomestiti z novimi, prav tako je poškodovala streho in omete na Hrgovi domačiji. Na vrsti je sakralno kulturni objekt Kot vsako leto so nekaj denarja tudi letos vložili v posodobitev cest; asfaltirali so cestne odseke v Novincih-Hvaletincih v skupni dolžini 1,5 kilometra, za kar so odšteli približno 100.000 evrov. Obnovili so zastarelo čistilno napravo, na novo lokacijo pod pokopališčem preselili režijski obrat in zanj nabavili nov traktor. »V letu 2025 bo med našimi glavnimi investicijami gradnja sakralno kulturnega objekta in postavitev žarnega zidu na pokopališču, ki je ocenjena na Foto: osebni arhiv Darja Vudler Berlak: »Naša posebnost je zadnja leta bogata decembrska okrasitev občine, ki dokazuje našo povezanost in skupnega duha.« Vsak dan se znova začenja svet. Tako se knjiga sestavlja. Tako življenje proslavlja svoj sad in cvet. (Tone Pavček) Spoštovane občanke in občani, iskrene čestitke ob 26. prazniku Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Darja Vudler Berlak, županja 300.000 evrov. Ker na vidiku ni razpisov, na katerih bi lahko kandidirali za sofinanciranje, bomo očitno objekt v celoti plačali iz lastnih sredstev, a ga res potrebujemo.« Poleg tega iz Dogovora za razvoj regij pričakujejo denar za projekt zelene agende Zeleni Vi-tomarci, ki zajema ureditev in ozelenitev dveh najbolj frekventnih lokacij v središču občine: okolice župnijske cerkve in podružnične osnovne šole, kar naj bi stalo dobrih 600.000 evrov, občina pa bi jih morala primakniti nekaj čez 45.000. »Prijavili se bomo še na razpis za varnost pešcev in uredili manjkajoči pločnik od gasilskega doma do osnovne šole v Vitomar-cih ter tako poskrbeli za varno hojo občanov, zlasti šolarjev. Gre za projekt, ki smo ga že večkrat prestavili, zato se veselim, da ga bomo slednjič uresničili.« V proračunu za prihodnje leto bodo namenili več denarja za delovanje vaških odborov in društev, saj še vedno stavijo na sodelovanje in druženje. »Naša društva so med seboj povezana in si pomagajo, kar potrjujejo skupne prireditve. Tudi ob letošnjem prazniku, ko se pri nas intenzivno dogaja več kot mesec dni. Naša posebnost je zadnja leta bogata decembrska okrasitev občine, ki se je začela z Vitomarci, zdaj pa se vse bolj širi še v druga naselja, kar samo še dokazuje našo povezanost in skupnega duha. To opažajo ljudje iz drugih občin, ki se vsak december v vse večjem številu pripeljejo k nam ter se sprehodijo med našimi lučkami in prijaznimi občani. Ljudje potrebujejo takšno vzdušje.« Senka Dreu Ko zasijejo luči, yayVfcjjr srca. Priz|g 9—p- . 12. 2Ü24-P ,ob 18. . uri- Ptuj • Položili temeljni kamen za gradnjo najemnih stanovanj za starejše Na voljo bo 30 stanovanj za starejše Na Potrčevi cesti na Ptuju so v sredo položili temeljni kamen za gradnjo novega objekta s 30 najemnimi stanovanji za starejše od 65 let. Investitor projekta je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, gradil bo Pomgrad. Projekt je vreden 4,2 milijona evrov, je povedal direktor omenjenega sklada Andrej Hudoklin. Stanovanja bodo velika od 51 do 70 m2 in bodo prilagojena starejšim eno- in dvočlanskim gospodinjstvom. Predvidena oprema vključuje kuhinjo, kopalnico, prilagojeno gibalno oviranim, ter širše odprtine in prehode brez arhitektonskih ovir. Razpis za oddajo stanovanj bo predvidoma objavljen proti koncu leta 2026, ko bo projekt zaključen. Ur Foto: Stanko Kozel torek • 26. novembra 2024 Politika Štajerski 29 Zavrč • Na občini resno razmišljajo o dvigu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mladi bi ostali doma, a ne morejo do gradbenih parcel V občini Zavrč je trenutno kar 22 hektarjev stavbnih zemljišč nezazidanih. Za marsikoga je nesprejemljivo, da na teh površinah raste koruza, medtem ko številni mladi ne morejo do gradbenih parcel. To pomeni veliko oviro za mlade družine, ki bi želele ostati in graditi svoj dom v domačem okolju. Velik del nezazidanih gradbenih parcel je že desetletja v lasti posameznikov, ki so jih podedovali ali jih hranijo za svoje potomce, ne glede na višje davke, ki jih plačujejo. Župan Slavko Pravdič poudarja: »Takšna situacija onemogoča gradnjo mladim, ki bi radi ostali v naši občini, a preprosto nimajo kje. Nekateri imajo v lasti kmetijske površine in bi jih radi spremenili v gradbene, vendar pri tem niso uspešni ravno zaradi ogromnega števila nezazidanih stavbnih zemljišč v občini.« Pristojne institucije pobude za spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskih v gradbene zaradi takšnega stanja praviloma zavrnejo. Občina želi zatečeno stanje spremeniti, zato bo Skupna občinska uprava pripravila dopise lastnikom, ki jih bodo pozvali k razmisleku o smiselnosti nadaljnjega ohranjanja parcel, pri čemer lahko podražijo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za nezazidane parcele. S pomočjo prostorskega informacijskega sistema PISO nameravajo prikazati vse nezazidane stavbne parcele v občini. »Nekateri občani morda niti ne vedo, da takšne parcele imajo, ker so jih npr. podedovali in danes živijo kje drugje. Ljudje so na svojo zemljo čustveno navezani Lastniki nezazidanih gradbenih parcel se najverjetneje ne bodo odpovedali svojim gradbenim parcelam, četudi bo občina zvišala NUSZ. Mnogi so na svojo zemljo čustveno navezani, saj sojo podedovali od svojih staršev ali pa so imeli z njo posebne načrte za prihodnost. Poleg čustvene vrednosti pa so te parcele na trgu tudi veliko dražje kot kmetijska zemljišča. Na spremembe OPN čakajo že šest let Ena izmed ovir za pridobitev novih gradbenih parcel v občini Zavrč so dolgotrajni prostorski postopki. Kot je pojasnil župan Slavko Pravdič, občina že šest let čaka na spremembe OPN. Postopki so se podaljšali zaradi zahteve po izvedbi poplavne študije. Slednja bo med drugim pokazala, ali je občinsko zemljišče, kije dober kilometer oddaljeno od občinske stavbe, primerno za gradnjo. Če bo študija dala zeleno luč, bodo takoj začeli razparceliranje in omogočili gradnjo novih stanovanjskih objektov. V Zavrču je trenutno kar 22 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč. Na številnih gradbenih parcelah v občini Zavrč, kjer bi lahko stale nove hiše, danes raste koruza. Mogoče so med njimi tudi taki, ki ne nameravajo več graditi in razmišljajo o prodaji ali spremembi namembnosti. Vsi skupaj bi morali stremeti k temu, da našim mladim omogočimo gradnjo doma, v nasprotnem primeru bodo svoj domači kraj zapustili,« je kritičen župan, ki je naklonjen dvigu NUSZ. Pri tem ga načeloma podpira tudi večina občinskih svetnikov. Vuzem: »Na gradbenih parcelah ne more rasti koruza« Na zadnji seji občinskega sveta je podžupan Robert Vuzem predlagal, da bi to točko uvrstili že na naslednjo sejo: »Davek za nezazidane stavbne parcele bi morali maksimalno povečati. To, kar se dogaja v naši občini, res ni normalno. Ne morejo ljudje na gradbenih zemljiščih saditi koruze in drugih poljščin. Vsi bi se morali zavedati, da vseh teh mladih, ki bi danes radi gradili doma, čez deset let ne bo več v naši občini. Zato moramo čim prej ukrepati!« Dodal je, da nima nič proti kmetom, vendar naj bodo kmetijske površine namenjene kmetijstvu, gradbena zemljišča pa gradnji. Oglasil se je tudi Gregor Koto-lenko, predsednik Društva mladih Zavrč: »V Zavrču imamo veliko mladih, ki bi radi ostali v domačem kraju in tu gradili, vendar zaradi trenutne situacije nimajo te možnosti.« Med drugim je poudaril, da je želja mladih po tem, da ostanejo v domačem kraju, redka in dragocena priložnost, ki je druge občine pogosto ne doživijo. Ob tem je pozval k hitremu ukrepanju, da se nezazidana zemljišča sprostijo ali povrnejo v kmetijsko rabo. Med razpravo je bilo mogoče slišati tudi očitek, da je občina s prepoznavanjem omenjenih težav že vsaj deset let prepozna. Kljub temu so se navzoči strinjali, da je nekje treba začeti. »Če bomo zdaj sprejeli prave ukrepe, bomo omogočili mladim, da ostanejo v Zavrču. To ni samo naša odgovornost, ampak tudi priložnost, da občina raste in se razvija,« je zaključil župan Pravdič. Estera Korošec Foto: CG Destrnik • Občinska uprava znova v prostorih, ki jih je pred časom prodala Najeli dve Ilešičevi pisarni Če bi poslovno-občinska stavba lahko govorila, bi imela kaj povedati, saj je v zgolj nekaj letih, odkar je zrasla v Jane-žovskem Vrhu 42, doživela prenekatere spremembe, če ne že pretresov. Zadnja novica, ki je pricurljala v javnost, je ta, da je občinska uprava najela prostore, ki jih je pred približno petimi leti prodala, da je s prejeto kupnino pomagala krpati proračunsko luknjo, ki je nastala zaradi sodne poravnave, po kateri je bila občina podjetju EM-grad dolžna plačati vrtoglavih 920.000 evrov. Še kralj Matjaž bi bil ponosen Večletna zgodba o občinskih prostorih ima že zares dolgo brado, ki se je ne bi sramoval niti sam kralj Matjaž, obsega pa več županskih mandatov, od prvega župano- vanja Franca Pukšiča, nato mandata Vladimirja Vindiša pa Pukšičeve vrnitve na destrniški prestol vse do ženskega prevzema vodenja občine pod taktirko Vlaste Tetičkovič Toplak. Zaradi prodaje štirih pisarn v »občinski etaži«, ki jih je takrat Pukšič prodal podjetniku in nekdanjemu profesionalnemu kolesarju Aldu Inu Ilešiču oziroma njegovemu podjetju Doxakey, sta se morala v preostale manjše prostore, ki so ostali občinski upravi, seliti tako župan kot njegova tedanja direktorica, danes pa županja. Ilešič, ki je do takrat od zadruge Lipa že kupil tudi kletne prostore, je sprva nameraval postati lastnik celotne zgradbe, občinska uprava pa naj bi se, spomnimo, selila na svoj nekdanji sedež v Vintarovcih 50, v stavbo, ki bi jo bilo treba pred tem še obnoviti. A jo je pandemija covida-19 tako kot mnogim drugim podjetjem zagodla tudi Doxakeyu, zato je Ilešič kljub plačilu varščine od kupoprodajne pogodbe v začetku leta 2021 odstopil, saj bi v »poslovno tako zahtevnih časih nakup nepremičnine pomenil prevelik riziko«. Takrat je tudi povedal, da njegov interes za nakup ostaja nespremenjen in da ga bo izpeljal takoj, ko bo to mogoče. Do odkupa ni prišlo Tedanja opozicija je županu očitala prodajo občinskega premože- nja pod dejansko vrednostjo, saj naj bi ob nakupu nove stavbe in kasnejši poravnavi cena za kvadratni meter znašala več kot 3.000 evrov, prostore pa naj bi kasneje prodajali samo še za 1.255 evrov po kvadratnem metru. Na koncu je torej ostalo samo pri prodaji štirih pisarn, ki pa so bile nato nekaj časa predmet pogovora o morebitnem odkupu od Ilešiča, saj so v občinski upravi ugotovili, da se preveč stiskajo v pisarnah, ki so jim ostale. Zakaj občina slednjič teh prostorov ni odkupila nazaj, uradno ni znano, je pa bilo slišati, da naj bi se Pukšič in Ilešič sprla zaradi višine kupnine. A pod novim vodstvom Tetičkovič Topla- Dve od štirih pisarn v »občinski etaži« stavbe v Janežovskem Vrhu 42, ki jih je občinska uprava pred nekaj leti prodala podjetniku Ilešiču, je zdaj vzela v najem. kove je, kot kaže, vendarle prišlo do nekega dogovora, saj dve od Ilešičevih pisarn, kot je razvidno iz napisov na vratih, spet uporablja občinska uprava. Za pojasnilo smo prosili županjo, ki nam je po- trdila, da so zanjo in za zaposlene v upravi najeli dve od štirih pisarn, na mesec pa zanju, je še povedala, skupaj z materialnimi stroški plačajo 280 evrov. Senka Dreu KUPON ZA NAGRADO Ime in priimek: SLADKI DECEMBER OČIUKE ŠTAJERSKEGA TEDH Naslov: Telefon: Podpis: Datum: Kupone pošljite po pesti na naslov: Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj IN P L A N ali jih prinesite v tajništvo do 7. decembra. ✓ i ¿UIJUDIIMBA m Decembra v Štajerskem tedniku razveseljujemo naše redne naročnike z akcijo Sladki december. V sodelovanju s podjetjem Inplan bomo nagradili 10 zvestih naročnikov s slastno torto Marlenka (800 g). Na voljo bosta dva okusa Marlenke kakav ali oreh. Kako sodelujete? Izrežite kuponček iz časopisa in ga najkasneje do 7. decembra 2024 pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj d.0.0., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Nagrajence bomo obvestili, nagrade pa bodo prevzeli v trgovini Inplan Foto: SD 6 Štajerski V središču petek • 29. novembra 2024 Konec oktobra so vlada oz. finančni minister Klemen Boštjančič in predsedniki Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije (z izjemo Združenja občin Slovenije) podpisali dogovor o višini pov-prečnin za leti 2025 in 2026 ter o višini dodatka za podfinancirane občine. Povprečnina naj bi sicer po podpisu dogovora med vlado in združenji občin za leto 2025 znašala 771,33 evra (46 evrov več kot letos), leta 2026 pa 775,29 evra po prebivalcu. Za variabilni del financiranja občin, namenjen odpravi nesorazmerij v financiranju občin in zmanjševanju razvojnih razlik, pa bo občinam razdeljeno skupno 47,9 milijona evrov, in sicer bi se 75 % teh sredstev namenilo za odpravo ne- sorazmerij v financiranju občin ter 25 % za zmanjševanje razvojnih razlik. Tako višina povprečnine kot razdelitev variabilnega dela povprečnine pa večini županov Spodnjega Podravja ne ustreza. Opozorili so, da je dogovorjena pov-prečnina še veno prenizka za vse naloge, ki jih morajo občine opravljati, še več kritike pa je namenjene ključu razdelitve dodatka. Višina povprečnine z dodatki za občine Spodnjega Podravja, v evrih Občina Dohodnina Sredstva za uravnoteženje Dodatna sredstva Cirkulane 2.354.645 312.676 39.428 Destrnik 2.329.300 220.499 27.803 Dornava 2.243.851 192,652 24.292 Gorišnica 3.144.848 167.249 21.089 Hajdina 2.969.928 117.443 14.807 Juršinci 2.109.619 226.674 28.581 Kidričevo 5.146.108 208.404 26.278 Lenart 6.341.745 362.724 139.275 Majšperk 3.988.298 504.515 63.615 Markovci 3.056.947 148.311 18.701 Ormož 10.537.622 1.081.588 136.377 Podlehnik 1.990.640 306.294 38.621 MO Ptuj 16.272.825 432.819 1.164.601 Slovenska Bistrica 20.982.671 1.242.796 156.703 Središče ob Dravi 1.684.499 179.437 55.459 Sveta Trojica 1.977.798 148.493 18.909 Sveti Andraž 1.131.066 126.606 15.964 Sveti Tomaž 2.022.153 276.524 34.867 Trnovska vas 1.269.382 145.505 18.346 Videm 5.281.442 585.088 73.772 Zavrč 1.424.668 165.656 83.264 Žetale 1.496.441 261.463 32.966 Vir: MF Ptuj: bistvenih izboljšav poldrugi milijon ne prinaša Povišanje povprečnine v naslednjem letu pomeni za Mestno občino Ptuj okrog 1,5 milijona evrov dodatnih sredstev. Točnega zneska še ne vedo, saj izračune še čakajo. Ptuj bi sicer že letos potreboval okrog 842 evrov povprečnine po prebivalcu, da bi pokril vse stroške iz nalog, ki jih opravlja. V naslednjem letu pa bo zaradi dviga plač in drugih dejavnikov razlika med veljavno in potrebno povprečnino še večja. »Za zdaj predvidena višja povprečnina bo zelo dobrodošla, da zapolnimo vrzel med prihodki in odhodki, ki nastaja zaradi vse višjih stroškov, ki jih imamo občine, nalaga pa nam jih država,« je povišanje komentirala ptujska županja Nuška Gaj-šek. Kot pravi, se stroški v zadnjih letih drastično višajo, tudi na račun višjih plač javnih uslužbencev. Z dodatnimi sredstvi na račun višje povprečnine bodo sicer lažje poplačali vse obveznosti in bolj konkretno zastavili cilje in projekte za prihodnost, dodatnih naložb pa na ta račun ne bo. »Prednost je to, da se ne bomo zanašali na zapiranje proračuna s prodajo premoženja. Bistvenih izboljšav pa ta milijon in pol ne prinaša,« še dodaja Gajškova in vztraja, da ostajajo mestne občine kljub dvigu podfi-nancirane zaradi vseh nalog, ki jih izvajajo in jih morajo plačevati. Te predstavljajo velik delež proračuna. Na MO Ptuj upajo, da bodo v prihodnje končno prišli do pravilnega načina financiranja: »Takšnega, ki bo mestni občini omogočil razvoj in napredek.« Kar se tiče delitve variabilnega dela pov-prečnine, v višini 47,9 milijona evrov, se z načinom delitve na ptujski občini strinjajo. Ormož: povprečnina bi morala znašati 810 evrov V Ormožu pozdravljajo povišanje sredstev iz naslova povprečnine, vendar še vedno ne bodo zadoščala za vse stroške, ki jih mora občina pokriti za zakonsko določene naloge. Prihodnje leto bodo iz naslova povpreč- nine prejeli 10,5 milijona evrov, kar bo dobrih 580.00 evrov več kot letos. Občina bo za uravnoteženje razvitosti občin prejela dober milijon, natančneje 1.081.588 evrov, kar je za 71.735 evrov več kot letos. V 2025 bodo dobili še dodatna sredstva v višini 136.377 evrov. Kljub povišanju povprečnine pa v občinski upravi, kot rečeno, ugotavljajo, da znesek ne bo zadoščal za pokritje z zakonom določenih nalog občine, zato menijo, da bi višina povprečnine morala znašati okrog 810 evrov. Kritični so tudi do delitve variabilnega dela povprečnine oz. sredstev za uravnoteženje razvitosti občine, ki bodo razdeljena po ključu 75 odstotkov za odpravo nesorazmerij v financiranju občin in 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. »Ormoška občina, ki ima upravno središče in mesto, nima pa statusa mestne občine, je pri teh izračunih gotovo prikrajšana. Z 'dodatnimi' sredstvi, ki so namenjena odpravi nesorazmerij v financiranju občin, so bile med drugim z višjimi deleži še dodatno sofinancirane mestne občine, ki poleg vseh financiranj prejemajo tudi sredstva iz Mehanizma celostne teritorialne naložbe (CTN). S tem se v primerjavi Foto: P. Lavre Foto: CG petek • 29. novembra 2024 V središču Štajerski 7 Formula za vse občine ne obstaja »Združenja občin smo skupaj predlagala izhodišče, da povprečnim za leto 2025 znaša 818,50 evra, za leto 2026 pa 857 evrov,« je dejal predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj ter ob tem še pojasnil, da bodo stroški za izvajanje nalog po izračunih presegali 870 evrov na prebivalca v povprečju, predlagana povprečnina pa je za 100 evrov nižja. Prav tako se v ZOS ne strinjajo z načinom delitve dodatnih sredstev za občine. Ključ za delitev je po njihovem prepričanju nedorečen, ne temeljni na preverjenih izračunih, pri tem je veliko neznank in dilem, zato ga ne morejo podpreti. Smrdelj tudi meni, da formula, ki bi ustrezala vsem občinam, ne obstaja, in vztraja, da mora država pri določanju višine povprečnine čim bolj slediti dejanskim stroškom, ki so v zadnjem obdobju v porastu. Foto: M. Vaupotič z mestnimi občinami samo še dodatno povečuje razlika financiranja nemestnih občin, ki imajo upravna središča. V naši občini delujejo številni zavodi, ki jih je treba financirati. Tudi za razvoj je treba poskrbeti. Zato smo prepričani, da bi morala država sprejeti drugačno shemo delitve ali pa uvesti nov dodatni finančni mehanizem, ki bi bil namenjen nemestnim občinam z upravnimi središči, kot smo to že tudi večkrat predlagali,« so nam pojasnili v občinski upravi. Slovenska Bistrica: raje višje povprečnine kot krivično razdeljeni dodatki »Po izračunih Združenja občin Slovenije so ocenjeni stroški 870 evrov, kar pomeni, da je razkorak med dodeljeno povprečnino in ocenjeno 100 evrov. In ta razkorak je v zgodovini ocenjevanja stroškov največji do sedaj. To je bistvena težava,« jasno pravi bistriški župan Ivan Žagar, ki je nezadovoljen tudi z razdelitvijo dodatnih sredstev: »S tem se uvaja diskriminacija občin in najbolj diskriminirani so tisti, ki imajo že sedaj največje težave z zagotavljanjem sredstev. Gre mimo logike gospodarnega ravnanja. Če si ravnal varčevalno, gospodarno in prihranil na tekočih stroških ter jih preusmeril na investicije, si sedaj kaznovan. Kako si lahko podfinanciran ali nadfincniran na področju vrtcev, če pa to področje opredeljuje enotna zakonodaja?! Če sem ciničen, dobile so tiste občine, ki so najbolj bogate, ki so v preteklosti najbolj porabljale denar. Na primer, mi imamo en velik javni zavod za predšolsko vzgojo, kar pomeni zgolj enega direktorja, nekatere občine imajo več tovrstnih zavodov, torej tudi več direktorjev. Drugi primer je število zaposlenih v kabinetih, mi imamo enega človeka v županovem kabinetu. Koliko jih imajo drugje? Zanimivo bi bilo primerjati tudi število zaposlenih v občinskih upravah. Menim, da bi bilo bolje, če ne bi bilo teh dodatnih 47,9 milijona evrov, temveč da bi se dvignila povprečnina po kriterijih, ki so. Če pa kriteriji niso ustrezni, ker je enačba že stara toliko in toliko let, naj se spremenijo, vendar na podlagi analize!« Podlehnik: nerealno in populistično Občina Podlehnik po novih izračunih prejme 156.264 evrov več zgolj na račun višje povprečnine. »Žal pa ne moremo biti zadovoljni z razdelitvijo dodatnega denarja. V osnovi bi morala biti povprečnina z upoštevanim razvojnim indeksom tako visoka, da bi bili stroški pokriti, sedaj pa se razvojni indeks upošteva le v 25 %. Vsi plačujemo davke in treba je gledati, da imajo občani oz. državljani povsod po državi enake možnosti. Verjetno se vsi s tem strinjamo. Vendar, če želiš to zagotavljati tudi na območjih avtohtone razpršene poselitve, na obmejnih območjih, potem moraš več vložiti po prebivalcu. Ne more se primerjati občin, na primer mesta s 300.000 prebivalci, kjer ima en meter sto prebivalcev, pri nas pa je ponekod na en kilometer en prebivalec. Občutek imam, da sta sicer kompleksni temi povprečnina in razvojni indeksi postali populistični. Malim občinam se nam ne zdi prav, da se tako poenostavlja tematika,« je svoje stališče predstavil pod-lehniški župan Sebastian Toplak. Mojca Vtič, Senka Dreu in Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Zveza potrošnikov Slovenije svari pred nakupom nevarnih igrač Nevarne plastične igrače iz spletnih trgovin Nedavna raziskava danske potrošniške organizacije je pokazala, daje vsaka peta analizirana plastična igrača, kupljena v priljubljenih spletnih trgovinah Temu, Wish, Shein ali Amazon, vsebovala škodljive ftalate v višjih vrednostih, kot je dovoljeno za igrače v EU. Foto: Pexels Nakupovanje na nizkocenovnih spletnih straneh, kot so Temu, Wish, Shein ali Amazon, je priljubljeno tudi v Sloveniji. Pri tem je pomembno zavedanje, da njihovi izdelki pogosto ne ustrezajo visokim standardom, ki jih glede varnosti in vsebnosti v EU nedovoljenih in zdravju škodljivih kemikalij zahteva evropska zakonodaja. Igrače niso izjema. Danska potrošniška organizacija For-brugerradet Tank je objavila izsledke testa, na katerem so preverjali prisotnost škodljivih kemikalij v plastičnih igračah. Rezultate so objavili v sklopu pobude THINK Chemicals, ki se osredotoča na ozaveščanje potrošnikov o prisotnosti škodljivih kemikalij v izdelkih vsakdanje rabe, kot so igrače, kozmetika, oblačila in drugi izdelki široke potrošnje. Temu, Shein, Wish in Amazon prodajajo igrače, ki vsebujejo nedovoljene ftalate. Preverili so 40 plastičnih igrač, ki so jih kupili na priljubljenih spletnih straneh omenjenih trgovin. Prevelika vsebnost ftalatov večinoma v žogah Vsaka peta plastična igrača je vsebovala škodljive ftalate v višjih vrednostih, kot je dovoljeno v EU. V EU je najvišja dovoljena meja vsebnosti ftalatov 0,1 % celotne teže izdelka. Preverili so 40 naključno izbranih igrač in v osmih izmerili preseženo vsebnost treh ftalatov: DEHP, DBP in DIBP. Visoke ravni teh problematičnih snovi so bile večinoma v plastičnih žogah - kar šest od osmih izdelkov s preveliko vsebnostjo ftalatov so bile žoge. Preverili so sicer različne igrače, od žog, punčk, živali in junakov iz risank do napihljivih igrač. Največjo vsebnost so izmerili v plastični žogi z Amazona, ki je vsebovala skoraj 33 % ftalata DBP. V eni od žog s Temuja so izmerili 24 %, v drugi pa 7 % ftalata DIBP. Ena od plastičnih žog z Wisha je vsebovala 12 % ftalata DBP, lutka s Sheina pa 14 % ftalata DEHP. Delež igrač s preseženo vsebnostjo ftalatov je bil skoraj enak na vseh štirih platformah, vendar so bili najslabši rezultati za izdelke, kupljene na Shein. com, kjer sta dva od osmih izdelkov presegla dovoljeno mejo. Wish.com je imel najnižjo stopnjo presežka, ftalati so bili prisotni v dveh od 11 izdelkov. Hormonske motnje in razvojne težave Ftalati so skupina sintetičnih kemikalij s širokim spektrom uporabe. Proizvajalcijih uporabljajo za povečanje prožnosti plastike, kar je pomembno na primer pri napihljivih žogah in plastičnih lutkah. Ftalati plastiko mehčajo inji dajo gladek videz ter povečajo odpornost materialov proti obrabi in lomljenju. Dokazano je, da lahko ftalati v igračah prehajajo v telo z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Za otroke so toliko bolj problematični, saj igrače pogosto dajejo v usta, njihov organizem pa je zaradi razvoja in manjše telesne mase bolj občutljiv na hormonske motilce in druge škodljive snovi. Dolgotrajna izpostavljenost ftalatom lahko škoduje njihovemu razvoju, reproduktivnemu zdravju in delovanju endokrinega sistema. Nadzor nad naročenimi izdelki ni vedno zagotovljen Uporaba ftalatov DEHP, DBP, DIBP in BBP je v EU prepovedana v vseh igračah in izdelkih za otroke. Prav tako so prepovedani v izdelkih, s katerimi smo v neposrednem dolgotrajnem stiku. Trije drugi ftalati, DINP, DIDP in DNOP, so prepovedani v igračah in otroških izdelkih, ki lahko pridejo v stik z usti. Zaradi teh tveganj so ftalati v igračah v EU strogo regulirani, nekateri pa povsem prepovedani. Na žalost pa nadzor nad igračami (in drugimi izdelki), ki jih naročamo in uvažamo iz držav zunaj EU, ni vedno zagotovljen. Kljub prepovedi uporabe ftalatov v igračah vsako leto še vedno odkrijejo prisotnost te kemikalije. Velika težava s platformami zunaj EU Največja težava nakupovanja na spletnih straneh zunaj EU je odsotnost nadzora. Ko oblasti zaznajo kršitve kemijske zakonodaje znotraj EU, lahko proti proizvajalcem ukrepajo. To pa ne velja za spletne platforme, na katerih potrošniki običajno kupujejo izdelke neposredno od podjetij zunaj EU. Danska potrošniška organizacija je prodajalce igrač obvestila o rezultatih testov. Amazon, Shein, Temu in Wish so nevarne izdelke s svojih spletnih strani odstranili, kar pa še ni zagotovilo, da takšnih izdelkov ni in ne bo še več. Amazon, Shein in Temu so sicer na seznamu zelo velikih spletnih prodajalcev in so dolžni odstraniti nevarne izdelke s platform, to pa ne velja za manjše spletne platforme s sedežem zunaj EU. Cilj potrošniških organizacij je, da bi tudi spletne platforme s sedežem zunaj EU odgovarjale za primerno kakovost izdelkov, ki jih prodajajo državljanom EU. Zato v Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo nakupe pri preverjenih proizvajalcih, ki zagotavljajo kakovost in upoštevajo direktivo EU o varnosti igrač. In ne pozabite: povpraševanje je tisto, ki dela ponudbo. Maja Fister (ZPS) 8 Štajerski Podravje petek • 29. novembra 2024 Videm • 28. dan gasilcev GZ Videm »Gasilci nismo dragi, smo zastonj« Gasilska zveza Videm, ki povezuje šest gasilskih društev iz občin Videm, Podlehnik in Žetale, je pred dnevi obeležila 28. dan gasilcev GZ Videm. »Dan gasilcaje dan, ko opozorimo nase in na delo, ki ga opravljamo,« je dejal predsednik gasilske zveze Janez Merc. ! nj Foto: Črtomir Goznik Dolgoletni in večkrat odlikovani gasilec je poudaril, da je gasilsko delo prostovoljno, a hkrati profesionalno, humanitarno, a obenem tvegano. Povedal je, da v okviru Gasilske zveze Videm uspešno izvajajo program gasilskega dela, izobraževanja, modernizacije voznega parka in opreme. Ob tem je izpostavil gradnjo novega gasilskega doma v Leskov-cu, obnovi domov v Tržcu in na Selih ter projekt obnove v Vidmu. »Gasilci nismo dragi, kot nekateri menijo, gasilci smo zastonj. Imajo pa tehnika, priprave in vzdrževanje operativnega gasilca do- ločeno ceno. Izzivi splošnega reševanja so vedno zahtevnejši, tveganja vedno večja, čas vedno dragocenejši. Škoda je le v tem, da vrednost gasilca in gasilskega dela mnogi prepoznajo prepozno, nekateri pa nikoli. Malo je služb, ki so tako zahtevne, kot je gasilska. Smo pa redki v družbi, ki še nismo vrednot prostovoljstva, humanosti in tovarištva dali na stran.« Dodal je, še, da je dan gasilcev praznik za vse opravljeno, obenem pa tudi praznik družin gasilcev. »Čas namreč jemljemo družini, tistim, ki nam na koncu edini ostanejo.« Zbrane gasilke in gasilce je nagovoril tudi slavnostni govornik župan občine Videm Brane Ko-lednik: »Ste junaki vsakdana, ki s predanostjo in požrtvovalnostjo skrbite za varnost naše skupnosti. Ko zaslišimo gasilsko sireno, vemo, da ste pripravljeni pustiti vse in iti tja, kjer je najtežje. Vaša prisotnost pomeni upanje in zaščito.« Izpostavil je še pomen gasilske zveze, ki omogoča, da gasilska društva delujejo usklajeno, da imajo dostop do izobraževanj, opreme in izmenjave znanj. Mojca Vtič Makole • Prvi koncert Vikija Podjavorška »Viki je legenda« Harmonikar, glasbenik Viki Podjavoršek je dokaz, da se trdo delo, vaja, predanost, vztrajnost vendarle poplačajo. Pred dnevi je glasbenik, ki živi na meji občin Poljčane in Makole, izvedel svoj prvi koncert. Foto: osebni arhiv Domačini ocenjujejo, da toliko obiskovalcev, kot jih je bilo na koncertu Vikija Podjavorška, v Makolah še ni bilo. V domu krajanov v Makolah, ki je resnično pokal po šivih, so ga pri velikem glasbenem podvigu podprli sorodniki, številni glasbeni prijatelji, znanci, ki jih je v 25 letih srečal na svoji poti. Kdor vsaj malce pozna Vikija, ve, koliko truda v primerjavi z večino vloži v igranje frajtonari-ce in kako neomajna je njegova predanost in ljubezen do tega inštrumenta. Pred leti je harmoniki celo posvetil pesem Harmonika je moja ljubica, za katero je besedilo in melodijo napisala Vera Šolinc, priredbo pa sta pripravi- la Mike Orešar in Miha Kropeč. Izdal je še pesem Ne toči solz zame, za obe pesmi pa je posnel tudi videospot. Za igranje harmonike ga je še kot otroka navdušil stari oče iz Starega Gradu pri Makolah, prvič pa je meh frajtonarice raztegnil pred približno 25 leti, ko je s prihranki in mamino pomočjo po več letih varčevanja kupil prvo harmoniko. Znanje igranja diato-nične harmonike ja začel usvajati sprva pod mentorstvom Vesne Kidrič, kasneje Darje Gajšek, nato pa v sodelovanju z drugi- mi glasbenimi prijatelji. Je mu-zikant s srcem, ki ima za seboj že številne nastope na različnih praznovanjih, budnicah, dogodkih, kot omenjeno pa je pred dnevi pripravil prvi samostojni koncert. Poleg Vikija so nastopili še ansambel Galama, Maruša in Blažka Mlakar, skupina Gemaj in ansambel Vklop, prireditev pa je povezoval gasilec Sašo oz. Sašo Dobnik, ki je o Vikiju dejal: »Viki je legenda.« In z njim so se z glasnim aplavzom strinjali vsi obiskovalci. MV Ptuj • Učenci OŠ Ljudski vrt nastopili za svoje babice in dedke Marsikatero oko se je zarosilo Telovadnica Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj je ponovno pokala po šivih, saj so učenci za svoje dedke in babice pripravili še eno težko pričakovano in nepozabno prireditev, polno veselja, glasbe in čustev. V telovadnici OŠ Ljudski vrt je za svoje babice in dedke nastopilo okoli 320 učencev. Plesni, glasbeni in dramski nastopi so bili izvirni in pisani. Zaradi velikega zanimanja morajo na matični šoli omejiti število vstopnic na otroka in zajeti le učence do 4. razreda, saj je bil naval obiskovalcev glede na kapaciteto dvorane vedno prevelik. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je v svojem nagovoru poudarila pomembno vez med vnuki in starimi starši: »Srečni so vnuki, ki imajo stare starše, da jim nudijo svoj čas, toplino in ljubezen ter jim predajajo bogate življenjske izkušnje. Obenem tudi stari starši prejemajo od vnukov tisto, kar sami potrebujejo za življenje - ljubezen, energijo in veselje.« Prireditev, ki je letos nosila naslov Glasba skozi čas, je obiskovalce popeljala na potovanje skozi različna glasbena obdobja. Na izviren in humoren način so jo popestrili učenci, ki so prevzeli voditeljske vloge in se prelevili v dedka, babico ter njuna vnuka. Njihove simpatične prigode in iskrivi komentarji so povezovali program ter poskrbeli za številne nasmehe. Učenci so se izvrstno izkazali v plesnih nastopih, ki so obudili spomine dedkom in babicam na njihovo mladost. Zaplesali so na zimzelene uspešnice skupin, kot so ABBA, The Beatles in drugih legendarnih izvajalcev tistega časa. Plesni vložki so bili prava paša za oči, navdušenje v dvorani je bilo neizmerno. Marsikatero oko se je orosilo od ponosa in ljubezni. Ravnateljica se je zahvalila zaposlenim v šoli za brezhibno izvedbo dogodka. Posebno pozornost so namenili tudi spremljajočemu dogodku - darilnemu bazarju. Obiskovalci so lahko izbirali med unikatnimi izdelki učencev, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni za nakup laserskega rezalnika za šolo. Prireditev za dedke in babice vsako leto izvedejo tako na matični kot na podružnični šoli Grajena. EK Promocijsko sporočilo Črni petek v Ocentru Ptuj prinaša neverjetne popuste V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Ocentru v Puhovi, bo na današnji črni petek živahno do večernih ur, saj bodo trgovine odprte vse do 21. ure. Bodite del nakupovalnega vrveža in preverite ponudbe, ki so jih pripravili v naših prodajalnah, saj se jim ne boste mogli upreti, in kar je najpomembnejše - prihranili boste. Črni petek v prodajalni Intersport prinaša -30 % na oblačila in obutev, -25 % na opremo za šport in prosti čas, ob nakupu izdelkov po rednih cenah v skupni vrednosti nad 30 evrov. Popust se obračuna v košarici in ne velja za izdelke z oznako Splača se. Prodajalna Pandora na črni petek ponuja 25-od-stotni popust. Ponudba velja od 27.11. 2024 do 1.12. 2024 na točno določen asortiman. Popust izključujetekoče promocije, akcije in mehanizme. V prodajalni Premium pet so ob črnem petku, 29. in 30. novembra, pripravili številne akcije: 30% popust na vse prenosne torbe, 30% popust na vse plaščke za pse, 30% popust na vse My Family obeske + brezplačno graviranje, 20% popust na vse MPS transporterje za v avto, 20% popust na vse vozičke za pse, 20% popust na vse praskal-nike za mačke, 15% popust na vse akvarije, 15% popust na vse posipe za mačke, 30% popust na Christopherus mehke priboljške, 30% popust na vse Pet Kingdom piškote ter 20% popust na vse Gimdog, Gimcat in Gimbi priboljške za živali. V prodajalni Sportsdirect dobite v času črnega petka na vsakih zapravljenih 100 evrov bon (voucher) za 20 evrov. Bon je moč unovčiti po 9.12.2024 in velja dve leti. Preverite tudi nepremagljive Black Friday ponudbe v prodajalni Bags&More, navdušeni boste. Tudi Tuš drogerija ob črnem petku pripravlja izjemno ugodno ponudbo - zavijte v njihovo poslovalnico v Qcentru Ptuj in izbirajte med številnimi izdelki, kijih samo ob črnem petku dobite po izjemno ugodnih cenah. Obiščite tudi turistično agencijo Playa in ne zamudite njihovih Black Friday popustov. Izkoristite akcijo brez stroškov prijavnine in druge super ugodnosti na izbrane aranžmaje. V Trafiki 3dva bodo svoje kupce pri nakupu nad 40 eur nagradili z darilcem. V trgovini Mana v Ocentru Ptuj pa ob črnem petku od 28. do 30. 11. izkoristite ekskluzivni 30% popust pri nakupu nad 25 evrov na VSE v redni prodaji! Foto: CG petek • 29. novembra 2024 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Katarinin sejem obudil mesto in upravičil svoj sloves Bodo metle in grablje kmalu muzejski eksponat? Kje so časi, ko seje na Katarinino na Ptuju prodalo tudi 5.000 metel in več? Ker ni več malega kmeta, tudi po grabljah ni več povpraševanja, vikendaši so si nabavili kosilnice in jih tudi več ne potrebujejo. Še ne tako dolgo nazaj so prodajalci suhe robe tri metle prodali za 1.000 tolarjev, letos je ena stala sedem evrov. Ljudje so kupovali po dve skupaj, pri nakupu treh pa so lahko privarčevali evro ali dva, če so se odločili za nakup oz. malo barantali. Nekoč je bil za prodajalce katarinin sejem na Ptuju najboljši sejem od treh ptujskih tradicionalnih letnih sejmov, smo izvedeli od nekaterih starejših prodajalcev, ki na Ptuj prihajajo že desetletja. Njihove zgodbe so prave enciklopedije v malem, vredne poglobljenega zapisa. „Zdaj nas suho robo prodaja veliko, zato je prodaja veliko manjša, odvisno pa je tudi od tega, kje prodajaš. Ptuj ima boljša in slabša prodajna mesta. V preteklosti sem prodajal na številnih sejmih po Slo- veniji, zadnja leta prihajam le še na Ptuj. Prvič sem bil na enem od ptujskih sejmov že leta 1955 z očetom. Tradicija mi nekaj pomeni. Ne vem še, kako dolgo bom lahko še prihajal na Ptuj. Borimo se, kmečka pokojnina je majhna. Žena je plačevala v obrtniški sklad 35 let, zdaj pa prejema borih 67 evrov na mesec iz tega sklada," je povedal Vinko Lovšin iz Ribnice, prestolnice suhe robe v Sloveniji, ki se ob tem sprašuje, ali bodo metle in grablje kmalu le še muzejski eksponat. Včasih je naložil 300 metel in vse prodal. Uspešno barantanje Tona iz Žetal je na sejmu kupil rešeto, da bo presejal ječmen. Prodajalec je zanj želel imeti 30 evrov, na koncu sta se dogovorila za 20 evrov. Med sejemskimi obiskovalci je srečal le sošolca Vinka. Privoščil si je klobaso, špricarja ni spil, ker se je na Ptuj pripeljal z avtomobilom. Večkrat se je sprehodil po sejmu, da bi srečal še kakšnega znanca, da bi malo poklepetala, a ga ni uzrl. Sicer pa rad prihaja na sejme. Lepo je videti polne ulice ljudi, ki pa so Če je vreme lepo, so tradicionalni letni ptujski sejmi dobro obiskani. Foto: Črtomir Goznik Ptuj svojo sejemsko zgodbo živi že od 9. oz. 10. stoletja. tokrat bolj gledali kot kupovali, je ocenil Tona. Marija iz okolice Ptuja je prišla po sanke, večina jih je prodajala po 50 evrov. Cena je bila po njeno malo navita, kupila jih je za 40 evrov. Kupila je tudi suho sadje, slive, ki so bile po 7,99 evra za kg, in orehe, kilogram je stal 11 evrov. Za praznično peko orehi morajo biti, ne glede na ceno, je povedala. Ustavila se je tudi pri medičarju Matiji Pužu, kjer je kupila medenjake in srčke za svoje najdražje, pa tudi že parkeljne. Povedal je, da je bila letošnja katarinina prodaja dobra. Če je vreme lepo, ljudje pridejo in kupijo, da razveselijo svojce in prijatelje. Že od nekdaj je tradicija, da je na sejmu treba kupiti vsaj nekaj malega, si privoščiti klobaso ali pečenko, kakšno drugo dobroto, tudi odojka so letos ponujali. Če kdaj, so bile vsaj na katarinino ptujske go- stilne polne. Gneča je bila tudi ob sejemskih gostinskih stojnicah. Od kramarije do kakovostnih obrtnih izdelkov Miran Gajšek na ptujske sejme prihaja redno, letošnjo prodajo pa je ocenil kot povprečno. Je lastnik trgovine na drobno na stojnicah in tržnicah s sedežem v Kamniku, sicer pa je domačin, županjin bratranec. Na njegovi stojnici je bilo mogoče kupiti različno obutev iz umetnega usnja od 12 do 29 evrov za par. Večina je kupila obutev za dom, hišne copate, ki so stali od 12 do 15 evrov po paru. Lahko bi dejali, da je na ptujskih tradicionalnih sejmih mogoče kupiti najrazličnejše izdelke, nove, rabljene, stare, ki že sodijo med starine. Slednje je na katarinino na Foto: Črtomir Goznik Ptuju prvič prodajal Primož Horvat iz Maribora. Kupčija je bila dobra, za najcenejši stari izdelek iz mesinga je bilo treba odšteti pet evrov. Na Ptuj bo še prišel, sicer pa redno prodaja na bolšjem sejmu v Mariboru. Prvi prodajalci so omagali že okrog trinajste ure, nekaterim pa se ni mudilo domov, saj je bilo treba še kakšno reči s prijatelji tudi po koncu prodaje. Četudi imajo ta sejem nekateri za kramarskega, ki bi ga bilo treba ukiniti, je tradicija in z njim povezano druženje nekaj, kar mora živeti, kar je vredno ohranjati in bogatiti, saj vsak od ptujskih tradicionalnih letnih sejmov ponuja tudi zelo kakovostne izdelke, delo izkušenih obrtniških rok, nekateri med njimi imajo certifikat izdelka domače in umetne obrti. MG Videm • Odprtje prenovljenega gasilskega doma »Ko rečemo, da se dobimo v domu, vsi vemo, kje« Selški gasilci so po 12 letih končali temeljito prenovo gasilskega doma, kije več kot le prostor za gasilsko opremo. Zgradba s sv. Florijanom na pročelju je drugi dom članov in članic PGD Sela, kjer že desetletja domujejo krajani, povezani v prostovoljstvu in vrednotah gasilstva. »Zaradi povezanosti nam je tudi uspelo uresničiti cilje. Pozivi za delo so prihajali pogosto in običajno zadnji trenutek. Ponosen sem na to, da ste se vedno odzvali. Brez vaših pridnih rok ne bi zmogli. Ne bom navajal posameznih imen, želim se zahvaliti vsem. Hvala, tovariši,« je dejal predsednik PGD Sela Jure Pignar. »Gasilci redko rečemo, da gremo v gasilski dom, običajno si povemo le, da se dobimo v domu in vsi vemo, kaj s tem mislimo,« pravi Pig-nar. A njihov dom je kljub rednemu vzdrževanju načel zob časa, ob tem je tudi sodobni način gasilskega dela zahteval nadgradnjo z novimi tehnologijami in prostori. »Začeli smo tam, kjer je bil objekt v najslabšem stanju. Že leta 2013 smo zaključili obnovo vhodne avle v dom in kulturno dvorano ter sanitarije, nato smo zgradili temelje za teraso na zadnji strani gasilskega doma, leta 2018 povečali sejno sobo v prvem nadstropju gasilskega doma. Dela smo po premoru zaradi epidemije nadaljevali v letih 2021 in 2022, ko smo celovito prenovili prvo nadstropje in uredili večjo pi- Foto: Črtomir Goznik PGD Sela, ki je bilo ustanovljeno pred 75 leti, povezuje več kot 130 gasilk in gasilcev. sarno, nove prostore za krajevno skupnost in prenovili sobo za društvo upokojence. Lani smo zgradili še novo garažo za gasilko vozilo, ki ga pričakujemo leta 2026, in dodali sobo za delovanje kulturnega društva, zamenjali notranje stavbno pohištvo, fasado,« je osrednja dela naštel predsednik. Za pomoč se je zahvalil članom in članicam ter občini in vsem županom, ki so jih v teh 12 letih podpirali. Zbrane je ob dogodku, ki bo zagotovo našel prostor v analih društva, nagovoril še Dejan Jurko-vič, predsednik regijskega sveta - Podravska regija, ki je izpostavil dosežke gasilske mladine PGD Sela na področju kviza in orientacije, in župan Brane Kolednik. Slednji je povedal: »Prenovljen gasilski dom je simbol napredka in podpore. Z njim želimo poskrbeti, da boste imeli prostore za usposabljanje, druženje in povezovanje. Je naložba v prihodnost naše skupnosti. Želim si, da bi vas čim manjkrat poklicali na pomoč, a vem, da ko boste poklicani, boste pripravljeni.« Mojca Vtič Ormož, Ptuj • Učenci navdušeni nad skupnim delom Kemija povezuje in združuje znanje To so sredi novembra dokazali učenci OŠ Ormož, ki obiskujejo izbirni predmet Poskusi v kemiji in učenci OŠ Breg iz Ptuja, ki obiskujejo izbirni predmet Kemija v življenju. Foto: N. P. Učenci OŠ Ormož in OŠ Breg iz Ptuja pred kletjo Puklavec Family Wines Skupno druženje se je začelo z ogledom kleti Puklavec Family Wines. Spoznali so, kako poteka postopek pridelave vina iz grozdja, in ponovili svoje znanje o fermentaciji. Ob tem so se seznanili s poklici, ki so pri njih dobrodošli. Delo in zaporedje procesov jim je predstavil Marko Zidarič, ki jih je ob zaključku razveselil še s suhim ledom. Nato je sledila eksperimentalnica s suhim ledom na OŠ Ormož. Da je delo potekalo bolj zabavno, so se učenci obeh šol pomešali v skupinah in izvedli šest poskusov. Učiteljici Nataša Rizman Herga iz OŠ Ormož in Nevenka Petek iz OŠ Breg menita, da je sodelovalno učenje oblikovano tako, da vsak učenec doseže najboljši učinek pri lastnem učenju, pomaga pa tudi drugim, kar pripelje do boljših rezultatov. S tem se krepi medvrstniško sodelovanje, izboljšajo se medsebojni odnosi in samopodoba. Druženje pozitivno vpliva na motivacijo, učenci lažje opravljajo miselno zahtevno delo, učinkoviteje se učijo in se ob tem tudi dobro počutijo. Glede na vtise učencev je bil ta dan super, z veliko poučne zabave, zanimivih poskusov, med katerimi je zmagal poskus z meglo. Bravo, bodoči kemiki! Takih druženj si želimo še več. Nevenka Petek 2274 Štajerski Kultura torek • 26. novembra 2024 Knjigarnica GRIGOR IN ČEBELA Ilustrirane knjige za otroke, ki z naslovnice vabijo s podobo otroka, ta pa je med drevesi, obdan z rastlinjem in živalcami, me vedno pritegnejo. Še posebej, če ilustracija deluje nekoliko staromodno, če se lahko tako izrazim. Torej če je likovna tehnika nekje med akvarelom in risbo, zagotovo natančneje pogledam med platnici. Zraven tega je založba Maline porok za dobro branje. In res, nekoliko zajetnejše branje za cicibane, kakor so knjigo Grigor in čebela označili v najbližji knjižnici, je odlična pripoved za mlade bralce in tudi za družinsko, šolsko, zdravilno branje. Med drugim zgodba preseneti s travmatičnim dogodkom, ki se ga bralec niti ne zave takoj. Hkrati je to pripoved o današnjem šestletniku in njegovi družini, ki živi v soseski s čudovitim novim parkom. Pisatelj Juan Kruzlgerabide je z izjemnim posluhom in navdihom povezal rastlinski in živalski svet z življenjem mestnih otrok. Knjiga je razdeljena na štiri naslovljene dele: Nekoč v parku, Nekoč v živalskem vrtu, Nekoč v bolnišnici, Nekoč na kmetiji. Prvi ima devet kratkih zgodb, kjer se s časovnim zaporedjem zvrstijo prigode Grigorja in živalic: Čebela in lilija, Metulj in pikapolonica, Vrabec in kos, Polž in lazar, Martinček, Pajkovišče, Paglavci, Netopir, Taščica. Čebela je tista, ki ves čas prijateljuje z Grigorjem in se z njim pogovarja v prijetnem, nekoliko čebeljem jeziku. Seveda se fantič ob tem sreča z nasilnimi učenci, včasih sam trmari, spoznava svet in odrašča, predvsem pa je pozoren do narave. Tako se spoprijatelji tudi s taščico, ki se želi naučiti brati. Drugi del knjige razgrinja Grigorjeve dogodivščine v živalskem vrtu, kamor se je njegova družina odpravila na izlet. Toda te prigode z medvedi, levi, sloni, krokodili, tjulnji so prepredene z drugačnimi izkušnjami, kot jih ima fantič iz parka. Nekatere teh živali mu grozijo in celo strežejo po življenju. Čemu je tako, spretno popiše avtor v poglavju, ki se odvija v bolnišnici, ko je Grigor brez sposobnosti govorjenja. Zadnji del knjige opisuje čas počitnic, ko se vse izteče v veselje otrok in odraslih. Tudi novi učitelj, ki se sprva izkaže vse prej kot primeren za pedagoški poklic, preseže svoje prve dni pouka: »Moji otroci! Moji otroci! Ste dobro? Kako ste me prestrašili!« Objel jih je po tri in tri, po štiri in štiri, po pet in pet. Po pol ure je bil na šoli mir. Hišnik je s ključavnico zaklenil ograjo ... Globoko je vdihnil. »Oprostite mi moje prejšnje obnašanje. Na začetku šolskega leta sem vedno živčen in se tako čudno vedem. To je neumen način, da se zaščitim.« Medtem ko se je učitelj pripravljal na branje zgodbe, je Grigor razmišljal o počitnicah. Zdelo se mu je, da je minilo celo stoletje, odkar se je vrnil s kmetije. Zaželel si je, da bi se prihajajoče leto spet vrnil tja. Knjigi je dodana poglobljena spremna beseda (Ne) znani Juan Kruz Igerabide (str. 133 do 141) urednice Barbare Pregelj, na strani 142 je navedena Literatura, na strani 143 pa teče beseda O prevajalcih, poznavalcih in ljubiteljih španskega jezika. Prevod je izšel s podporo Baskovskega inštituta Etxepare in Evropske unije, programa Ustvarjalna Evropa. Tudi ta Knjigarnica je namig decembrskim obdaroval-cem. Liljana Klemenčič Hajdina • V Skorbi 40 let gledališkega ustvarjanja 198 odraslih in 192 otroških predstav Kulturno društvo Skorba je nedavno obeležilo 40 let gledališkega ustvarjanja. V sproščenem vzdušju so obujali spomine ob fotografijah in posnetkih preteklih gledaliških predstav. Foto: KD Skorba Skupna fotografija igralcev, režiserjev in drugih posameznikov, ki so s svojim delom in predanostjo prispevali k bogatemu gledališkemu ustvarjanju v Nekateri igralci so z občinstvom delili svoje spomine na igralsko obdobje, obujali anekdote z nastopov in zanimive prigode iz zakulisja. Njihove zgodbe so občinstvo navdušile, saj so razkrile pristne in čustvene trenutke, ki so pomembno zaznamovali njihovo življenje. V štirih desetletjih je na odru doma krajanov v Skorbi nastopilo veliko igralk in igralcev - vsak s svojim talentom in predanostjo. Nekateri so v gledališki skupini sodelovali dolga leta, drugi pa so se posvetili gledališkim sanjam za krajši čas. Vedno pa je skupino bogatil prihod novih mladih talentov, ki so s svojo energijo in zagnanostjo skrbeli za nadaljevanje te izjemne tradicije. Skupaj so ustvarili predstave, ki so pustile pomemben pečat v domačem kra- ju. Renata Gabrovec, predsednica KD Skorba, je spomnila, da se je skupina amaterskih gledališčnikov v letu 1984 zbrala na pobudo Ivana Ogrinca, delovala pa je pod okriljem mladinskega aktiva Skorba. Začeli so z nepozabnimi predstavami, kot so Domačija, Podlaga za zakonsko srečo, Roksi in Začarana Ančka. Po nekajletnem zatišju je gledališko življenje v Skorbi leta 1996 znova zaživelo z ustanovitvijo Kulturnega društva Skorba. Že naslednje leto je bila premiera predstave Trojčki, ki je požela izjemen uspeh in bila celo posneta za kulturno oddajo Televizije Slovenija. To je bil začetek novega poglavja, v katerem so gledališčniki vsako sezono pripravili novo predstavo in navduševali občinstvo tako doma kot na gostovanjih. Za najzaslužnejše posameznike Linhartove značke in društvene zahvale Ivan Ogrinc je bil prava gonilna sila gledališkega ustvarjanja. Ne le, da je neutrudno iskal nove igralce in zanimive predstave, ampak je tudi skrbno pripravljal prostor za vaje, poskrbel za ogrevanje, okre-pčilo za igralce, prevoze in številne druge naloge, ki so bile ključne za nemoteno delovanje skupine. Njegova energija ni pojenjala niti pri organizaciji nastopov, promocije in snemanju predstav, kjer je vedno poskrbel, da je vse potekalo brezhibno. Med najbolj priljubljenimi deli so bila Klobčič, Zakonci stavkajo, Butalci gremo naprej, Županova Micka in Mož moje žene. Svoj pečat so pustili tudi režiserji in režiser- ke: Jože in Jožica Skok, Silvo Vučak, Maks Fridl, Marija Černila, Janko Turnšek, Simona Hazimali. Skupaj s ponovitvami so v štirih desetletjih odigrali 198 odraslih in 192 otroških predstav, na kar so lahko upravičeno ponosni. Najzaslužnejši posamezniki so bili ob tej priložnosti nagrajeni z Linhartovimi značkami in posebnimi društvenimi zahvalami. Ta priznanja so poklon njihovemu predanemu delu, izjemnemu prispevku k ohranjanju kulturne dediščine in gledališke ustvarjalnosti. Dogodek so z glasbenimi nastopi obogatili mladi gledališčniki: Tilen Zelenko, Ela Gabrovec, Hana Ver-bajs, Ema Lenart in Mia Veselič. V imenu hajdinske občine je skorb-skim gledališčnikom čestitala Hilda Bedrač, predsednica Zveze kulturnih društev Hajdina. Estera Korošec Ptuj • Salon Radka Poliča - Raca Poklon igralskemu velikanu Nekdanja gledališka kavarna v MG Ptuj je dobila novo vsebino. Odkar so jo zaprli in prostor dobili nazaj, so razmišljali o tem, kako bi ga osmislili, da bi ponovno živel in dobil pravo vsebino, ki bo povezana z gledališko zgodbo Ptuja in širše. Poimenovali so ga Salon Radka Poliča - Raca ter se tako poklonili velikanu slovenskega gledališča in filma, kije tudi večkrat igral na ptujskem odru. Malokdo pa ve, da je v svoji mladosti nekaj časa tudi živel v našem mestu. Direktor MG Ptuj Peter Srpčič je v salon najprej postavil sliko Aleksandra Fenosa, ki je narisal portret Radka Poliča - Raca,. S ptujskim gledališčem je bil zelo povezan, nekaj zadnjih velikih vlog je namreč odigral prav na odru MG Ptuj. Med njimi vlogo Lazarja in Lazarusa v Žabah, za katero je MG Ptuj prejelo nagrado Društva slovenskih gledaliških kritikov in teatrologov na 45. festivalu Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev. Za vlogo Lazarja in Lazarusa pa je Radko Polič - Rac prejel nagrado satir na slovenskem festivalu komornega gledališča Skup leta 2012. Ta igralska nagrada pa je bila tudi zadnja, ki jo je prejel za igro. Na ptujskem odru pa je zaigral tudi v veliki vlogi Picassa. Radko Polič - Rac je ustvaril izjemno igralsko zgodbo z več kot stotimi vlogami v gledališču, več kot petdesetimi filmskimi vlogami ter več desetimi radijskimi igrami. Leta 2002 je prejel Borštnikov prstan, Foto: Črtomir Goznik V Mestnem gledališču Ptuj so nekdanjo gledališko kavarno preuredili v družabno-kulturni prostor, ki so ga poimenovali po velikanu slovenskega gledališča in filma Radku Poliču - Racu. leta 2007 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2015 nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Slavil je tudi na ptujskem festivalu monodrame leta 2001, kjer je prejel nagrado za najboljšo monodramo: Rac - jaz Polič. Salon Radka Poliča - Raca v MG Ptuj tako na svojstven način pri- poveduje zgodbo tega izjemnega igralca. Krasijo pa ga tudi fotografije iz njegovih predstav in nekaterih drugih, da bo prostor dobil svojega žlahtnega duha, kot pove Peter Srpčič. MG Ptuj se je pred tem tako poklonilo že tudi Zlatku Šugmanu s poimenovanjem nagrad na festivalu monodrame. Srpčič je povedal, da se zelo trudijo, da bi na oder MG Ptuj vrnili festival monodrame in nato še festival komornega gledališča. V Salonu Radka Poliča - Raca se bodo družili po predstavah in drugih dogodkih, tudi literarnih večerih. Možno ga bo tudi najeti. MG petek • 29. novembra 2Q24 Za kratek čas Štajerski ll Potrebujete: 1 kg jabolk, 6 dl vode, 200 g sladkorja, 2 vrečki vaniljevega pudinga (skupaj 80 g), pol žličke cimeta, 2 škatli maslenih petit beurre keksov (skupaj 400 g), 250 ml sladke smetane, po želji kakav ali naribano čokolado za posip NEMŠKI POLITIK (PAUL) NJEGOV "OČE" JE JULIAN ASSANGE PANKERZ INDIJANSKO FRIZURO (2ARG.) IGRALKA MILAN BARVNO SLEP ČLOVEK ENEJA PO DOMAČE PRIMORSKO PRAZNOVANJE (NAREČNO) AGATA PO DOMAČE BARU OMAKA IZ MLETEGA MESA EVAIRGL MOČNO ANGLEŠKO PIVO PEVEC BARANJA OSAMU FUD2IMURA AVTOR: JANEZ PRESEČNIK PREIZKUSNI MODEL LINDA EVANS GORA V ITAL. DELU JULIJCEV NALIV ZNAK ZODIAKA ZLORABA ZAUPANJA ELEMENT HOJE AVATAR VIŠNUJA AM. FILM. IGRALEC (ROBERT) OKLEŠČENA PRIPADNIK VEJA KAROKOV VERSKA LOČINA ČASTNIK TOMA2 ERTL STAROVEŠ. MITOLOŠKI VELIKANI BOGOVI V AZGARDU DniTiurvi NAJVEČJI pivSi KITAJSKI azijska H» NEODVISNA P0DCEUNA __DRŽAVA__ ŠALA, SMEŠNICA DENIS ŠME PERNATO BITJE E Priprava: Operite, olupite in naribajte jabolka ter jih dajte kuhati v vodo skupaj s sladkorjem (pred kuhanjem jih nikakor ne ožemajte). Kuhajte jih 5-10 minut, da se lepo zmehčajo. Med kuho prah pudingov iz obeh vrečic dobro zmešajte z 12 žlicami hladne vode, to pa nato vmešajte v zmehčana jabolka. Dodajte še malo cimeta in vse skupaj med neprestanim mešanjem kuhajte tako dolgo, da se bo vse lepo povezalo in zgostilo (5-10 minut). Nato v pekač zložite vrsto keksov (odvisno od velikosti vašega pekača lahko nekaj keksov tudi prelomite), prekrijte jih s pripravljeno kuhano maso, prekrijte s keksi ter znova prekrijte z maso, po vrhu pa razporedite še preostale kekse. Pustite, da se dobro ohladi, nato pa po vrhu premažite s kremo iz stepene smetane (najbolje šele naslednji dan - čez noč pustite kolač na hladnem, da bodo keksi vpili sok jabolk in se zmehčali ter da se bo povezal nadev - tako ga boste lažje nare-zali na rezine). Preden boste postregli, lahko rezine po vrhu posipljete še s kakavom ali z naribano čokolado. Tedenski horoskop S j OVEN (21. S. - 20. 4.) Magnetična energija vam bo v samopomoč. Pogumno boste stopili naprej in s svojim znanjem in privlačnostjo pomagali drugim. Intenzivno bo v ljubezni in nakazano je, da se bodo vrata sreče odprla na stežaj. Ne spreglejte smerokazov na delovnem mestu. BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Sprostila vas bo dobra družba in prijatelji. Ugotovili boste, kako pomembno bo, da naredite analizo in na takšen način ločite zrno od plev. Varovati se bo treba trme, ki bo izrazita v ljubezni. Vendarle je pričakovati tudi več romantike. Na delovnem mestu boste zelo marljivi. « Spremljala vas bo povečana delavnost in pridnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in naredili korak naprej. Po drugi strani bo to tudi čas povečanega nemira in pravilno bo, da boste našli tiste dejavnosti in tehnike, ki vas bodo sprostile. Vsekakor bo v ospredju pogovor. c O TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) Blesteli boste v pogledu denarja in naredili načrt. Držali se boste določenih omejitev. V partnerskem življenju vas bo spremljala povečana resnost in odgovornost. Napredovali boste s pomočjo pogovora. Veliko se učite od svojih otrok in bodite bolj umetniški in kreativni. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Ozrli se boste po prehojeni poti in ugotovili, kaj boste lahko spremenili. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki bodo lepe in prijetne. Razvajali se boste. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Ugotovili boste svoje prioritete in se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Morali boste odločno zagovarjati svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja določenih načel. V prostem času boste veseli in polni notranje energije. DAVI, Robert - ameriški filmski igralec, MIKAT, Paul - nemški politik, nekdanji minister, MILAN, Lita - ameriška filmska igralka (mdr. v filmu Goli na soncu, 1957) Gorišnica • Na Dominkovi domačiji praznovali katrejino Poklon vsem Katarinam in tradiciji Dominkova domačija seje minulo nedeljo prelevila v prizorišče praznovanja godovnega dne svete Katarine. Tradicionalni dogodek - katrejino -je obudil spomine na čase, ko so bili godovni dnevi priložnost za veselo praznovanje. Obiskovalce je pozdravila Kata ter jih povabila na pogostitev ter skupno druženje. Na predvečer godovnega dne svete Katarine so tako kot nekoč muzikanti obiskali Kato in jo razveselili z igranjem ljudskih melodij. Domačin Anže Čeh jo je povabil na ples in s tem simboličnim dejanjem obudil spomin na stare čase, ko so se ob godovnih dneh vaščani zbrali, peli, plesali in se veselili v krogu družine in prijateljev. Kata, zadnja prebivalka in gospodarica Dominkove domačije, je osrednja figura katrejinega praznovanja, saj je njeno življenje na domačiji močno zaznamovalo zgodovino tega kraja. Tokrat je njen lik oživila domačinka Darinka Žnidarič, ki je v igrani zgodbi predstavila Katine priprave na godovni dan. S svojo interpretacijo je obiskovalcem približala vsakdanje življenje in praznično vzdušje, kot ga je nekoč doživljala Kata, ter obudila spomin na bogato dediščino domačije. Bogato kulturno dogajanje so obogatile domače Ljudske pevke in učenci otroške folklorne skupine ter Župan Borut Kolar in predsednik VO Gorišnica Boštjan Kolar sta vsem godovnicam čestitala in izročila rdeče naglje. mladi muzikanti s sodobnim imenom Ženi.smo. Župan Borut Kolar je v nagovoru izrazil hvaležnost vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka, in čestital godov-nicam za njihov praznik. Skupaj z Boštjanom Kolarjem, predsednikom Vaškega odbora Gorišnica, sta vsaki izmed njih izročila simbolično darilo - rdeč nagelj. »Hvala vsem, ki s svojo prisotnostjo oživljate ta biser preteklosti. Katarinam, Katam in vsem z različicami tega čudovitega imena pa iz srca voščim za njihov praznik,« je povedal župan in dodal, da bo občina tudi v prihodnje podpirala tovrstne prireditve. Na stojnicah so svoje izdelke predstavili lokalni ponudniki, člani Društva upokojencev in gospodinje pa so poskrbeli za pogostitev z domačimi dobrotami. Estera Korošec (21. 6. - 22. 7.) RAK Poglobili se boste v raziskovanje skrivnosti in spremljala vas bo sreča. Plodna energija bo tista, ki vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobili samozavest. Več časa namenite sebi. m LEV (23. 7. - 22. S.) V tem tednu boste morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči, s katerimi ste odlašali. Na instinktiven način se boste postavljali na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in AK-, Vil DEVICA S? (23. S. - 22. S.) V zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili in ugotovili, kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in se zanjo borili. V ljubezni bo lepo in harmonično. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. V prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo lahko opazilo malenkosti. Težje bo, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob. VODNAR (21. 1. - 18. 2. Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali po svoji poti in boste zelo napredni v razmišljanju. Pazite, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo skrivala v tem tednu v partnerstvu in spoznali boste, kako veliko moč bo imela ljubezen. RIBI (1S. 2. - 20. 3.) Ustvarjalna in umetniška energija vam bo v pomoč in oporo. Odločili se boste in naredili nekaj, kar vam bo v samopomoč pri samozavesti. Na delovnem mestu boste zelo harmonični in polni prijetnih dogodkov. Dobro se boste znašli v skupinskem delu. Foto: EK 12 Štajerski Črna kronika petek • 29. novembra 2024 Dornava, Slovenija • Od Zorka se odvračajo tudi njegovi (nekdanji) največji podporniki Ni več član stranke, v javnosti pozivi k odstopu Po tem, ko je najprej završalo po celotnem Podravju, nato pa v vseh nacionalnih medijih še dobesedno eksplodirala vest o domnevnem dogovarjanju dornavskega župana Mateja Zorka za intimno srečanje z mlajšim mladoletnikom, se od njega odvračajo tudi nekateri njegovi dosedanji največji podporniki. Med njimi je nekdanji dornavski župan Rajko Janžekovič, ki je z Zorkom pred leti delil enako strankarsko izkaznico. Bila sta člana stranke SDS. Na lokalnih volitvah 2018 se je Janžekovič kot kandidat SDS potegoval za ponovni županski mandat, Zorko pa takrat za mandat občinskega svetnika, prav tako na listi SDS. Prvemu izvolitev na župansko funkcijo več ni uspela, medtem ko je drugi postal občinski svetnik. Na volitvah pred dvema letoma pa sta bila Janžekovič in Zorko tekmeca za župansko mesto. Janžekovič je bil neodvisni kandidat s podporo volivcev, Zorko kandidat stranke SDS. Uvrstila sta se v drugi krog, v katerem je Zorko prepričljivo zmagal, zbral je 75 odstotkov glasov volivcev. Janžekovič ga zdaj javno poziva k odstopu. »Resne obtožbe, ki se tičejo najbolj ranljivih« 37-Ietnega župana Dornave so javno obsodili tudi v Gibanju Svoboda. „Menim, da gre za izjemno resne in težke obtožbe, zato župana Zorka v imenu poslanske skupine Svoboda pozivam k odstopu. Glede na njegovo funkcijo in odgovornost v Svobodi menimo, da Župan Matej Zorko na novinarska vprašanja odgovarja: »Zaradi poteka preiskave ne morem in ne smem komentirati ničesar, kar bi imelo vpliv na potek preiskave.« je to nujno, saj odstop lahko omogoči neodvisno in nepristransko preiskavo. Gre za resne obtožbe, ki se tičejo najbolj ranljivih v naši skupnosti in tega ne moremo kar ignorirati. In seveda je treba dopustiti vsem organom pregona, da opravljajo svoje delo. Tudi zato naš poziv k odstopu," je v izjavi za medije navedla poslanka Tereza Novak. SDS: »Absolutno obsojamo pedofilijo« Iz stranke SDS, katere član je bil Matej Zorko do pred kratkim (neuradno naj bi ga izključili pred mesecem dni, ko se je zgodil incident), so sporočili, da so s primerom seznanjeni zgolj iz medijev. „Pričakujemo, da bo zadeva čim prej formalno preiskana, hitreje, kot na »Matej, najboljše je, da odstopiš« primer poteka preiskava zlorab v zadevi Fotopub. V stranki absolutno obsojamo pedofilijo in imamo ničelno toleranco do izkoriščanja mladoletnih oseb, ne glede na to, kdo je storilec teh zavržnih dejanj." Zorko je v SDSu kotiral relativno visoko. Med drugim je bil asistent nekdanje evropske poslanke, predstavnik za odnose z javnostmi in strokovni sodelavec v državnem zboru. Vodil je tudi občinski odbor stranke. Po šestih tednih še brez uradnih informacij... Šest tednov po dogodku v Poljčanah, ko je Zorko prijavil rop, kasneje pa je sledilo javno razkritje, da naj bi se dogovarjal za intimno srečanje s 14-letnikom, organi pregona o preiskavi še vedno molčijo. „Podatke oziroma odgovore na vprašanja lahko nudimo zgolj v okviru določil zakona o varstvu osebnih podatkov in zaščite interesov vpletenih oseb," so povedali na Policijski upravi Maribor. „Poteka intenzivna kriminalistična preiskava. Poudarjamo, da policija vseh svojih postopkov, že izvedenih ukrepov, preiskovalnih dejanj in načrtov o nadaljevanju preiskave ter podrobnosti primera „Ob zadnjih informacijah sem razočaran, jezen, besen... Mateja Zorka sem podpiral vseskozi, mu dajal priložnosti javnega nastopanja. Med drugim je lahko vodil državno proslavo ob dnevu Rudolfa Maistra in povezoval večino občinskih praznikov. Videl sem ga kot dobrega naslednika, čeprav meje mogoče presenetil in izdal. Kljub vsemu sem upal, da bo dober župan. A slednja dejanja mečejo slabo luč na njega in celotno skupnost. Zato je najboljše, Matej, da odstopiš. Da občina začne čim prej normalno delovati. Če ti je kaj do občine Dornava, boš to storil še v tem tednu. Sam sem z lokalno politiko končal, ni pa mi vseeno, kaj se z mojo občino dogaja. Človek je doma tam, kjer je njegovo srce. Za pedofilijo, v kakršnikoli obliki, ni nobene tolerance. S kakršnimikoli dejanji zoper spolno nedotakljivost se lahko otroka zaznamuje za celo življenje," je na svoji Facebook strani v začetku tedna zapisal Janžekovič, kije dornavsko občino vodil med letoma 2006 in 2018. ne more razkrivati javnosti, saj bi tako ogrozili samo preiskavo, ki še poteka, prav tako pa bi izpostavili mladoletne osebe, katerih pravice je treba še posebej varovati," je ta teden pojasnila Anita Kovačič Čelo-figa iz PU Maribor. Tudi na tožilstvu, kjer smo poizvedovali, sum katerih kaznivih dejanj pravzaprav bremeni lokalnega politika ter konkretno katera kazniva dejanja tožilstvo in policija v zvezi s primerom preiskujeta, so se zavili v podoben odgovor kot pri policiji. „Podatek o tem, ali se zoper točno določeno osebo vodi predkazenski postopek, je varovan osebni podatek in tudi s prikrivanjem imena osebe v odgovoru ni mogoče zagotoviti njene anonimnosti. Sporočanje zaprošene informacije bi zato pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov," je navedel vodja okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Tilen Ivič. UR Foto: MZ Lenart • Zagorelo ostrešje v Mercatorjevi stavbi v središču mesta Evakuirali kupce in trgovke Lenarški gasilci so bili v torek nekaj pred pol četrto popoldan obveščeni o požaru v trinadstropni zgradbi na Partizanski cesti 1. Stavba je sicer v zgornjih nadstropjih prazna, v pritličju pa je Mercatorjeva prodajalna. Kot je povedal vodja intervencije Matjaž Dobaj iz PGD Lenart, so bili gasilci na prizorišču požara že dve minuti po obvestilu, zahvaljujoč tudi dejstvu, da je njihov gasilski dom v neposredni bližini. »Zato nam je uspelo požar ustaviti, še preden se je začel zares širiti, tako da je uničene 'samo' približno 40 kva- dratnih metrov strehe. Kljub temu smo preventivno poskrbeli za varnost Mercatorjevih kupcev in tam zaposlenih, zato smo jih evakuirali iz stavbe.« Požar je 59 gasilcev iz PGD Lenart, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Selce in Sveta Trojica s 14 vozili hitro pogasilo, nekaj jih je nato ostalo še na požarni straži, zaradi višine stavbe in ostrešja pa so na pomoč poklicali tudi moštvo Gasilske brigade iz Maribora, da je pripeljalo avtolestev. Dobaj je zadovoljen, da v požaru ni bilo poškodovanih in da jim je s hitro akcijo uspelo preprečiti večjo škodo. Kolikšna škoda je nastala in kaj je povzročilo požar, pa bodo raziskali strokovnjaki. Dobra novica je tudi ta, da je bila Mercatorje-va prodajalna že naslednji dan, torej v sredo, spet normalno odprta za svoje kupce. Samo hitri intervenciji gasilcev gre zahvala, da Mercatorjevo ostrešje ni v celoti zgorelo. Foto: SD www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Na Andreja (30.) sneg, z žitom kreg. Danes bo več jasnine na zahodu in več oblakov na vzhodu države. Po kotlinah osrednje Slovenije bo zjutraj in del dopoldneva megleno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 13 °C. OBETI V noči na soboto bodo ponekod na vzhodu rahle padavine, ki bodo do jutra ponehale. Napoved za Podravje Nedelja 1.12. I Ponedeljek 2.12. < \ pretežno jasno Vir: ARSO Rokomet Še dobro, da štejejo točke in ne igra... Strelstvo Sašo Stojak znova v finalu Stran 14 Stran 14 Nogomet Pokali zaJakla, Mikica, Velečica in Bezjaka Stran 15 Rolkanje Nastja Glavica z drznim nastopom do 2. mesta Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. SNL Oba trenerja nezadovoljna z remijem, ta vendarle pravičen Kety Emmi&Impol Bistrica - Aluminij 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Susso (29.), 1:1 Zaj-šek (41.). BISTRICA: Erjavšek, Zajšek, Pore-doš, Lebar, Bukovec, Opačic (od 69. Brumec), Frešer, Marsetič, Martin-čič, Krapuhin (od 87. Korošec), Tava-res (od 69. Dukaric). Trener: Robert Pevnik. ALUMINIJ: Banic, Kolednik (od 57. Pristovnik), Šubaric, Hunjet, Zeljko-vic, Maher (od 69. Gorenak), Jagic, Kočar (od 82. Simonič), Tanyi (od 69. Prenkpalaj), Susso, Domjan (od 82. Saitoski). Trener: Jura Arsic. Na igrišču v Slovenski Bistrici je bila sredi tedna odigrana zadnja tekma jesenskega dela sezone v 2. ligi. V dvoboju najuspešnejših ekip zadnjega obdobja - Bistrice in Aluminija - sta se po enakovredni igri tekmeca razšla s končnim remijem. Termin tekme - v sredo ob 13. uri - je bil za navijače res neprijazen, kljub temu pa se jih je zbralo kakšnih 250. V domači vrsti trenerja Roberta Pevnika je v prvi postavi zaigrala trojica nekdanjih šumarjev, to so bili Domen Zajšek, Stanislav Krapukhin in Rok Frešer, v drugem polčasu je s klopi vstopila še dvojica Domen Bru-mec-Anej Dukaric. Tekma se je začela v visokem ritmu z obeh strani, kljub zahtevnemu terenu (celoten dan je deževalo) so igralci razmeroma dobro kontrolirali žogo, kar ob agresivnih obrambah na obeh straneh sploh ni bilo enostavno. Bolj konkretni so bili v napadalnem smislu na začetku šumarji, predvsem zelo gibljivi in spretni Sus-so je domačinom povzročal veliko težav. Prvič je nevarno poskusil v 8. minuti (golman Erjavšek je žogo Nogomet • 2. SNL Triglav na odmor z zmago, Aluminij in Gorica z remijem Med tednom so bile odigrane še zadnje tri tekme jesenskega dela sezone v 2. ligi, v katerih so bile na delu štiri ekipe iz vrha lestvice. Edini so do zmage prišli nogometaši Triglava, za katere je proti Iliriji zadel Lan Pi-skule. Bistrica in Aluminij sta v medsebojnem srečanju remizirala, to pa velja tudi za Goričane, ki so si razdelili točke z domačini v Velenju. Domačini so z golom veterana Dejana Djermanovica povedli 2:0, nato pa je z isto mero pri gostih vrnil Adriano Bloudek (vnuk nekdanjega trenerja Marina Bloudka), ki je v igro vstopil v 2. polčasu. Gorica in Aluminij sta točkovno poravnana na vrhu, še tri ekipe - Tabor, Triglav, Brinje - pa so na razmiku štirih točk. Vse to obeta zanimiv prestopni rok in spomladanski del prvenstva. Foto: Andrej Petelinšek / Večer Bamba Susso (Aluminij) je v 29. minuti dosegel prvi zadetek na tekmi v Slovenski Bistrici. odbil v kot), v 17. minuti pa je sprožil čez gol, podobno kot Kolednik v 18. minuti. Vratnica domačinov, nato gol na vsaki strani Domačini so odgovorili po protinapadu v 20. minuti, a je Hunjetu uspelo žogo v zadnjem trenutku blokirati. Še bližje zadetku so bili domačini v 24. minuti, ko je Opačič iz prostega strela podal v kazenski prostor, kjer je Krapukhin z glavo žogo poslal v vratnico, od koder se je odbila v polje. V 29. minuti je vendarle prišlo do spremembe rezultata, a na drugi strani: Maher je odlično podal za obrambno vrsto Bistrice, odlično je akcijo spremljal Susso in žogo čez vratarja poslal v mrežo - 0:1. V tem ZAOSTALE TEKME 16. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - Aluminij 1:1 (1:1); Triglav - Ilirija 1911 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Piskule (55.); Rudar Velenje - Gorica 2:2 (2:0); strelca: 1:0 Djermanovic (15.), 2:0 Djermanovic (41.), 2:1 Bloudek (47.), 2:2 Bloudek (55.). delu srečanja so imeli gostje pobudo in bi lahko po podaji tokrat odličnega Kolednika kmalu povečali vodstvo, avtogol Lebarja ob nespretnem izbijanju pa je preprečil vratar Erjavšek z odlično obrambo. V 40. minuti so si Kidričani privoščili veliko napako na sredini igrišča in Martinčič bi lahko stekel sam proti Banicu - le izjemno tvegano (a uspešno) posredovanje Banica na približno 40 metrov od gola je to preprečilo. Končno je bilo nekaj zaporednih napadov domače vrste kronanih v 41. minuti, ko je visoko podajo v kazenski prostor z glavo učinkovito zaključil neovirani Domen Zajšek - 1:1. Tudi začetek drugega dela je minil v dinamični predstavi, priložnosti so se izmenjevale na eni in drugi strani. Začelo se je v 49. minuti s prostim strelom domačega kapetana Mar-tinčiča, Banič pa je bil na mestu. Na drugi strani je atraktivno poskusil Domjan s „škarjicami", žoga pa je zletela tik mimo gola ... Najlepšo priložnost v drugem polčasu je v 61. minuti zapravil Krapuk-hin, ki je po odlični globinski podaji stekel sam proti Banicu, a je toliko izgubil nadzor nad žogo, da mu je vratar Aluminija s skokom pod noge blokiral zaključni strel. Sledile so številne menjave na obeh straneh, že v prvi akciji po vstopu na igrišče je nase opozoril Anej Dukarič, ki je z natančnim strelom zelo namučil Banica, da je žogo odbil v kot. V sklepu tekme so imeli več priložnosti Kidričani (Domjan, Saitoski, Susso). Susso se je v 78 minuti že veselil gola, ki ga je dosegel v gneči pred vratarjem Erjavškom, a ga je sodnik razveljavil zaradi prekrška nad vratarjem. V zadnji lepi priložnosti se je najboljši igralec tekme - Bamba Susso - po podaji Prenkpa-laja znašel v 86. minuti, njegov strel pa so domači branilci v zadnjem trenutku toliko ovirali, da je lahko posredoval vratar Erjavšek. Oba trenerja sta bila po tekmi videti precej razočarana, enostavno sta si s svojimi varovanci oba želela zmage. Kljub temu se zdi remi najpravičnejši izid tekme . Luka Hunjet, Aluminij: „Prikazali smo dobro igro, žal pa rezultat ni takšen, kot smo si ga želeli pred tekmo. Na igrišču smo dali vse od sebe, poskušali smo pokazati to, kar smo se pripravljali skozi cel teden, tako da lahko gremo z dvignjenimi glavami na odmor. Gledano v celoti je bila tekma dokaj izenačena, oboji smo imeli svoje priložnosti, vsak pa je izkoristil po eno - neizkoriščene ne pomenijo veliko. Teren je bil nekoliko mehak, a je bilo za oboje enako, v tem ne smemo iskati izgovorov in moramo sami prevzeti odgovornost." Jaša Martinčič, Bistrica: „To je bil pravi derbi, v katerem smo si oboji želeli zmage. V prvem polčasu smo imeli več priložnosti, tudi v drugem vsaj dve res lepi, tako da bi si zaslužili tri točke. A Aluminij je čvrsta ekipa, bori se za vrh, tako da je tudi točka pozitiven dosežek. V zaključku sezone smo imeli res uspešno serijo devetih tekem brez poraza, dosegali smo veliko golov, seveda sem zadovoljen tudi s svojim učinkom." Jura Arsic, trener Aluminija: „Gle-de na vremenske razmere in stanje Nogomet • Ženska liga Odpor šumark trajal en polčas 1. GORICA 16 9 6 1 35:19 33 2. ALUMINIJ 16 10 3 3 27:16 33 3. TABOR SEŽANA 16 9 5 2 35:19 32 4. TRIGLAV KRANJ 16 9 3 4 30:18 30 5. BRINJE GROSUPLJE 16 8 5 3 27:15 29 6. DRAVINJA 16 8 2 6 19:18 26 7. K. E. BISTRICA 16 6 7 3 28:21 25 8. JADRAN DEKANI 16 6 3 7 16:18 21 9. BELTINCI TRATNJEK 16 6 2 8 21:21 20 10. BILJE 16 5 5 6 17:17 20 11. KRKA 16 5 3 8 14:19 18 12. SLOVAN 16 3 5 8 15:22 14 13. ILIRIJA 1911 16 3 5 8 14:28 14 14. RUDAR VELENJE 16 2 7 7 14:28 13 15. DRAVA PTUJ 16 3 3 10 14:35 12 16. TKK TOLMIN 16 3 2 11 14:26 11 JM Olimpija - Aluminij 9:0 (2:0) STRELKE: 1:0 Ana Milovic (38.), 2:0 Neva Kumalic (43.), 3:0 Laura Šenk (51.), 4:0 Zala Omerza (59.), 5:0 Zala Omerza (6o.), 6:0 Ana Milovič (65.), 7:0 Urška Bratuša (69.), 8:0 Zala Omerza (71.), 9:0 Ana Milovič (89.). ALUMINIJ: Maša Šibila (od 65. Maruša Rupnik), Tjaša Jasenc Jakop, Dairine Yahweh Rovšek (od 80. Milana Škopič), Marija Gvero, Eli Bezjak, Sanja Lipič, Anja Lončarič, Maša Potočnik, Taja Lončarič, Barbara Krivec (od 76. Ana Kurnik), Lara Knuplež. Trener: Sebastjan Jambriško. S tekmami 13. kroga se je zaključil jesenski del sezone v ženski ligi. Simbolični naslov jesenskih prvakinj so osvojile igralke Mure None iz Murske Sobote, ki so nanizale same zmage in so na dobri poti do ubra-nitve naslova državnih prvakinj. Tik za njimi so s porazom v medsebojnem srečanju igralke Olimpije, na tretjem mestu pa je še drugi klub iz prestolnice, Ljubljana. V zadnjem krogu so Kidričanke gostovale pri Olimpiji ter vse do zaključka prvega polčasa ohranile mrežo nedotaknjeno. Takrat Martinčič: »Tega nikoli ne moreš vedeti ...« Po tekmi se je kar nekaj navijačev spraševalo, ali je domači kapetan in najboljši strelec jesenskega dela sezone Jaša Martinčič proti Aluminiju že odigral zadnjo tekmo v dresu Bistrice, saj naj bi se za njegove usluge zanimalo kar nekaj tujih in domačih klubov. „Tega nikoli ne moreš vedeti, sedaj bo vsekakor najprej čas za počitek," je ostal skrivnosten 23-letni domačin. igrišča se je tekma odvijala povsem po pričakovanjih. Želeli smo se kar najbolje prilagoditi na te razmere, kar nam je v večini tekme tudi uspevalo, lahko pa bi bilo še bolje, saj imamo v ekipi več kakovosti. So pa tudi Bistričani pokazali pravi karakter in hrabrost. Imeli smo nekaj več pobude od Bistrice, žal mi je predvsem za neizkoriščenimi priložnostmi iz prekinitev, ki smo jim v pripravi na tekmo posvetili veliko pozornosti. Konec koncev remi ni neuspeh, odigrali smo tekmo v slogu celotne jeseni: organizirano, hrabro, predano in kakovostno." Robert Pevnik, trener Bistrice: „V zadnjem delu sezone smo pokazali, da spadamo med najboljše ekipe lige. Glede na prikazano v tem srečanju smo mi tisti, ki lahko bolj žalujemo za zmago. V petek in soboto nismo imeli očiščenega igrišča, kar se je poznalo v zadnjem delu tekme, ko nam je padla dinamika - o takšnih stvareh bodo morali v prihodnje v klubu več razmišljati. Vseeno fantom čestitam za prikazan karakter in za borbenost. Glede na uvodni poraz z Aluminijem (v 1. krogu 2:1, op. a.) je tokratni remi vendarle pozitiven, ekipa je skozi sezono res pokazala napredek." Jože Mohorič sta Ana Milovič in Neva Kumalic vendarle domačo vrsto popeljali v vodstvo. V drugem delu so varovanke trenerja Zdenka Maučeca dodobra napolnile mrežo Kidričank, pri čemer so med 51. in 71. minuto v polno merile kar šestkrat. Ana Milovič je tokrat dosegla tri gole, s 35 zadetki je najboljša strelka sezone. Za Olimpijo sta zaigrali dve nekdanji članici ptujske Drave, Neli Hofman in Urška Bratuša, slednja se je tudi vpisala med strelke. JM REZULTATI 13. KROGA: Radomlje Medex - Ljubljana 0:2 (0:1), Olimpija - Aluminij 9:0 (2:0), Primorje Tosla Nutricomestics - MB Tabor 8:1 (2:1), Cerklje - Krim 1:1 (1:0), Gažon Le-Log - Mura Nona 0:10 (0:4). 1. MURA NONA 13 13 0 2. OLIMPIJA 13 12 0 3. LJUBLJANA 13 8 2 4. PRIMORJE TOSLA 13 7 5. RADOMLJE MEDEX 13 7 6. KRIM 7. CERKLJE 8. ALUMINIJ 9. MB TABOR 10. GAŽON LE-LOG 13 6 13 4 13 3 13 1 13 0 0 109:7 39 1 105:10 36 3 46:23 26 48:27 23 30:18 22 21:26 19 26:37 11:67 0 12 12:112 0 13 4:85 13 10 3 0 14 Štajerski Šport petek • 29. novembra 2024 Rokomet • Liga NLB, 13. krog Še dobro, da štejejo točke in ne igra ... Koper - Jeruzalem Ormož 31:36 (17:17) JERUZALEM: Zemljič (9 obramb - ix7m), Ranfl; Mlač Černe, Munda 2, Bogadi, Sok 5, Vincek, Bura 9, Šulek 1, G. Hebar 1, Lukman 5, Ude Tkalčec, Korže Lesjak 4, Pungartnik 5, Krabonja, Jerenec 4. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Koper 6/5; Jeruzalem /. IZKLJUČITVE: Koper 6; Jeruzalem 20 minut. RDEČI KARTON: Šulek (32.). IGRALEC TEKME: Lucian Bura (Ormož). POTEK REZULTATA: 0:2, 3:3, 4:6, 7:7, 12:12, 12:14, 18:17, 18:19, 20:22, 26:29, 30:34, 31:36. O tekmi Kopra in Jeruzalema ni treba izgubljati preveč besed, saj je bila po kakovosti ena najslabših letošnje Lige NLB - pravi derbi začelja ... Domačim v zakup lahko vzamemo Liga NLB REZULTATA 13. KROGA : Koper - Jeruzalem Ormož 31:36 (17:17), Krka - Urbanscape Loka 28: 25 (12:14). 1. LL GROSIST SLOVAN 12 10 1 1 21 2. CELJE PIVO. LAŠKO 12 9 2 1 20 3. GORENJE VELENJE 12 8 1 3 17 4. KRKA 12 7 2 3 16 5. TRIMO TREBNJE 12 7 2 3 16 6. URBANSCAPE LOKA 13 4 4 5 12 7. SLOVENJ GRADEC 12 5 2 5 12 8. RIKO RIBNICA 12 3 2 7 8 9. MISTERAL KRŠKO 12 4 0 8 8 10. JERUZALEM ORMOŽ 13 4 0 9 8 11. SVIŠ IVANČNA GORICA 12 2 2 8 6 12. KOPER 12 1 0 11 2 V Kopru ni bilo veliko razlogov za smeh ... Foto: Spela Stajnko številčne odsotnosti poškodovanih igralcev, Jeruzalemu utrujenost po evropski tekmi v Estoniji. Konec koncev bo igra hitro pozabljena, za vedno pa bodo štele točke, ki so jih v boju za obstanek osvojili Prleki. Primorci so v 1. polčasu vodili le enkrat, in sicer v 27. minuti, ko je za- del Fran Lončaric (16:15). Gre za nesojenega igralca Jeruzalema, ki je na koncu iz velenjskega Gorenja prestopil v Koper. Gostje so preostali del tekme ves čas vodili za gol ali dva, ob tem pa po tekočem traku zapravljali priložnosti za +3. V prvi polovici 1. polčasa je pri gostih blestel Gašper Pungartnik, ki je do 17. minute dosegel pet zadetkov. V 2. polčas sta kluba vstopila poravnana (17:17). V 33. minuti je gostiteljem še zadnjič na tekmi uspelo povesti (18:17). Obe ekipi Strelstvo • MT Hungarian Open 2024 J Kegljanje • KK Drava Ptuj Stojak znova v finalu V Budimpešti je minuli konec tedna potekalo tradicionalno mednarodno strelsko tekmovanje z zračno puško in pištolo na 10 m, na katerem je zelo uspešno nastopal tudi Ptujčan Sašo Stojak. Aktualni državni prvak se je v zelo zahtevni konkurenci, z udeleženci iz 14 držav, uvrstil v finale in osvojil končno 6. mesto. Stojak je v kvalifikacijah dosegel 574 krogov (97, 94, 98, 96, 94, 95) in postavil sedmi najboljši rezultat, meja za vstop v finale je bila tokrat pri 572 krogih. S 578 krogi je najboljši rezultat dneva postavil Slovak Balaz Peter, v finale pa sta se uvrstila še po dva Španca, dva Južnokorejca, češki in finski strelec. Stojak po dobrih kvalifikacijah v finalu ni bil dovolj sproščen, zaradi česar je v prvem strelu zadel osmi-co, nato pa v petem še sedmico - s tem je pristal na zadnjem, 8. mestu. V naslednjih petih strelih se je zbral, zadel je dve desetici in tri devetice ter se dvignil na sedmo mesto. Nato je ohranil zbranost in nizal dobre de-vetice oziroma desetice ter prehitel Finca Voutilainena in Španca Pabla, ki sta osvojila končno osmo in sedmo mesto. Po štirinajstih strelih je Stojak na šestem mestu zaostajal za 1,9 kroga za Južnokorejcem Kimom. V petnajstem in šestnajstem strelu sta tako Stojak kot Kim dosegla enaka zadetka (9,5 in 10,2 kroga), a v obratnem vrstnem redu, kar je pomenilo, da je razlika med njima ostala nespremenjena. Stojak je tako zaključil z nastopom in osvojil končno šesto mesto. Z dosežkom v Budimpešti je bil Stojak zelo zadovoljen, saj je dobil pomembno tekmovalno in finalno izkušnjo, ki jo bo lahko s pridom izkoristil na naslednjih velikih mednarodnih tekmovanjih, ki bodo v decembru sledila v Zagrebu, Beogradu, Osijeku in Trzinu oz. Mengšu. Simeon Cone Ceršak dvakrat boljši od Drave V 8. krogu sta ekipi Drave gostili ekipi iz Ceršaka in v obeh dvobojih potegnili krajši konec. Tokrat je prvič na „domačem" kegljišču pokleknila tudi moška ekipa, ki je doslej v Radencih dvakrat zmagala in dvakrat remizirala. Poraz je boleč, saj se je pričakovala nova zmaga, na katero bo pač treba še počakati. V nedeljo, 1. decembra, bo nova priložnost, ko se bo v 9. krogu Drava v Radencih pomerila z ekipo Špedicija RCM iz Črne na Koroškem. 1. B državna liga - vzhod (ž) 1. MIKLAVŽ 2. CELJE 3. KRŠKO 4.CERŠAK 5. FUŽINAR 6. ŠOŠTANJ 7. REM0PLAST2 8. LITIJA 2001 9. BREŽICE 10. DRAVA 8 8 0 0 8 6 8 5 8 5 8 5 8 4 8 3 14 8 1 8 10 7 8 0 1:16 16 1 1 44:19 13 1 2 43:21 11 0 3 34:30 8 0 3 33:31 0 4 31:32 30:34 1 6 23:41 17:47 0 8 16:48 Foto: Strelski klub Ptuj Sašo Stojak (SK Ptuj) se je u Budimpešti uvrstil v finale s 574 krogi in osvojil končno 6. mesto. Z dosežkom svojega varovanca je bil zadovoljen tudi trener Zlatko Kostanjevec. Drava - Ceršak 2:6 (2804:2932) DRAVA: Tjaša Kramberger 425, Nada Fridl 462, Milena Štampar Golob 487, Marjana Šauperl 395, Marina Kramberger 499, Melita Krušič 536 Ptujčanke so se gostjam dobro upirale, vendar jim kaj več od častnega poraza ni uspelo iztržiti. Poznala se je odsotnost Lidije Hrenko in ce-lotedenska bolezen Nade Fridl, ki ni bila na ravni svojih prejšnjih nastopov. Točki sta osvojili Milena Štampar Golob in Marina Kramberger. Najboljša v vrsti Drave Melita Krušič (536 kegljev) je izgubila dvoboj z najboljšo gostjo Bernardo Vrtin, ki je podrla 546 kegljev. 2. državna liga - vzhod (m) 1. DRAVOGRAD TR0 8 7 0 1 49:15 14 2. D0RME0 8 6 0 2 41:23 12 3. BREŽICE 8 5 1 2 36:28 11 4. CERŠAK 2 8 5 0 3 29:34 10 5. LITIJA 20012 8 3 1 4 29:34 7 6. DRAVA 8 2 2 4 27:37 6 Velika priložnost za Top 16 v Pokalu EHF Na prvi tekmi 3. kroga Pokala EHF so si Ormožani z zmago v Talinu (34:30) priigrali izjemno priložnost, da se prvič v zgodovini kluba uvrstijo med šestnajst najboljših klubov v evropskem Pokalu EHF. Po videnem na prvi tekmi bodo Ormožani proti estonski Mistri v vlogi popolnega favorita. Škoda, da so v zaključku prve tekme zapravili prednost kar devetih zadetkov. V ekipo Mistre se bo na Hardeku vrnil njihov najboljši strelec, Ukrajinec Sergei Orlovski, ki je tekmo v Športni dvorani Kalev izpustil zaradi poškodbe gležnja. „V tekmo moramo vstopiti maksimalno motivirani in Estoncem takoj na začetku pokazati, kaj si želimo. To je zmaga pred polno domačo dvorano in napredovanje v 4. krog. O ničemer drugem sploh ne smemo razmišljati. Smo kakovostnejši, kar smo dokazali že na prvi tekmi. Zdaj je treba postaviti še piko na i našemu napredovanju, ki bo novi mejnik v zgodovini ormoškega rokometnega kluba," je pred tekmo proti Mistri povedal kapetan David Bogadi. Uradni del tekme med Jeruzalemom in Mistro se bo v Športni dvorani Hardek začel v soboto, 30. novembra, ob 17.50. Vstopnice za tekmo gredo lepo v prodajo in znova je za pričakovati polni Hardek. sta katastrofalno igrali v obrambi, dvoboji ena na ena so se izgubljali kot po tekočem traku. Na koncu je zmagovalca odločila individualna kakovost posameznikov ter večje število obramb vratarjev na strani Ormožanov. Veseli, da so vratarski dvoboj dobili gostujoči vratarji (9:5), a tudi 9 obramb pri takšni igri obeh moštev ni kaj preveč pohvalen podatek. Pri Ormožanih je v drugem delu tekme zablestel Lucian Bura, ki je dosegel kar devet zadetkov. Poleg novinca v dresu Jeruzalema je skozi celotno tekmo solidno igral Jure Lukman. V zaključku tekme so igralci Kopra spretno in uspešno izkoriščali slabo vračanje v obrambo gostov. Na gole Jeruzalema so odgovarjali z goli iz hitrega centra ter ves čas dihali za ovratnik Štajercem. Končni rezultat sicer kaže na dobro igro in gladko zmago Jeruzalema, a resnica je povsem drugačna. Ne gre si metati peska v oči, ker se to v nadaljevanju prvenstva ne bo dobro končalo. Ormožani so sposobni igrati za tri prestave višje, s podobnimi predstavami, kot je bila v Kopru, pa v decembru ne bo veliko točk na tekmah državnega prvenstva. V 14. krogu na Hardek prihaja Sviš iz Ivančne Gorice (11. mesto, 6 točk), ki je še eden izmed neposrednih tekmecev Jeruzalema (10. mesto, 8 točk) v boju za obstanek v ligi. Tekma je na sporedu v soboto, 7. decembra, ob 19.00. Uroš Krstič Namizni tenis • Članski TOP Aleks z odličnimi predstavami v višjo skupino 7. FUZINAR 8 2 1 5 31:33 5 8. ŠPEDICIJA RCM 8 2 1 5 26:38 5 9. ŠOŠTANJ 8 2 1 5 26:38 5 10. TR0 K0R0TAN 8 2 1 5 25:39 5 Drava - Ceršak 2 2:6 (3074:3118) DRAVA: Boris Premzl 534, Bojan Krušič 527, Uroš Krušič 499, Mitja Kramberger 225, Janez Čuš 244, Robi Golob 546, Marko Godec 499 Moška ekipa je po odličnem nastopu pred 14 dnevi, ko je v Radencih padel Korotan iz Prevalj s kar 8:0, pričakovala novi dve točki. Ptujski igralci so se zavedali, da se ekipa iz Ceršaka, v kateri igrajo starejši igralci (njihova prva ekipa, v kateri nastopajo mlajši, tekmuje v 1. B-ligi), ne bo zlahka predala. Začelo se je zelo dobro in obetajoče za Dravo, ki je po prvih dveh dvobojih povedla z 2:0 in je imela 60 kegljev prednosti. Žal pa je bilo to tudi skoraj vse, kar so tokrat pokazali Ptujčani, saj se je potem potek tekme in rezultat obrnil povsem v prid gostov. Tudi menjava v domači ekipi ni spremenila poteka tekme. Domači so igrali nesproščeno, v krču, gostje pa so to znali izkoristiti. Robi Golob je bil s 546 keglji sicer najboljši v domači vrsti in najboljši na tekmi, podrl je tudi šest kegljev več od Marjana Pocrnjiča, ki je v mladih leti igral tudi za Konstruktor. Igralec Ceršaka II je dvoboj dobil v setih s 3:1 in tako je ostalo pri le dveh točkah domačinov iz začetka tekme. David Breznik Aleks Koren (NTK Cirkovce) je slavil v drugi skupini Članskega TOP turnirja na Koroškem. Robi Golob (KK Drava Ptuj) Na Ravnah na Koroškem je v organizaciji NTK Fužinar Interdiskont potekal prvi TOP turnir v sezoni, na njem je nastopilo 22 najboljših slovenskih igralcev in 8 igralk. Fantje so bili razdeljeni v tri kakovostne skupine (1 - 8, 9 - 16, 17 - 22), v drugi sta nastopila Aleks Koren (Cirkovce) in Nino Šegula (Ptuj). Mladi član NTK Cirkovce (še vedno kadet) je vedno bolj suveren tudi v članski konkurenci, kar je na najlepši način dokazal na Koroškem. Izmed sedmih tekem (igra se po sistemu vsak z vsakim) jih je kar šest zaključil v svojo korist, edini poraz je doživel v 4. krogu proti Aljažu Goltniku (Mengeš), bilo je 2:3 za tekmeca. Kasneje je nadaljeval v zmagovitem ritmu in je zasluženo osvojil 1. mesto. Turnir je odlično začel Nino Šegu-la, nanizal je štiri zmage (Palchiko-vskiy, Lipič, Goltnik, Lapajne). Tukaj se je njegova serija ustavila in po treh porazih (Kraser, Koren, Novel) je pristal na končnem 4. mestu. Koren in Šegula sta odigrala zanimiv in izenačen medsebojni dvoboj, na koncu pa je bil z izidom 3:1 (7, 13, -5, 9) boljši Koren. Skupina 2, vrstni red: 1. Aleks Koren (Cirkovce) 6 - 1 2. Matija Novel (Arrigoni) 5 - 2 3. Boštjan Kraser (Muta) 4 - 3 4. Nino Šegula (Ptuj) 4 - 3 5. Aljaž Goltnik (Mengeš) 4 - 3 6. Oleksandr Palchikovskiy (Vesna) 3 - 4 7. Blaž Lapajne (Muta) 2 - 5 8. Jan Lipič (Murexin) 0 - 7 V najboljši skupini je bil suveren član domačega kluba Mitja Horvat, ki je ostal neporažen. Izmed štirih igralcev Murexina in Puconcev je bil najboljši Gregor Zafoštnik, ki je pristal na 3. mestu. Skupina 1, vrstni red: 1. Mitja Horvat (Interciskont) 7 - 0 2. Andraž Novak (Kajuh Slovan) 5 - 2 3. Gregor Zafoštnik (Murexin) 5 - 2 4. Damjan Zelko (Murexin) 4 - 3 5. Tomaž Pelcar (Murexin) 3 - 4 6. Jure Smodiš (Murexin) 2 - 5 7. Erik Paulin (Arrigoni) 2 - 5 8. Matevž Črepnjak (Maribor) 0 - 7 Najbolj razburljivo je bilo pri dekletih, kjer so kar tri igralke dosegle identičen izkupiček zmag in porazov (6 - 1), tako da so o končni razvrstitvi odločale medsebojne tekme in razlika v dobljenih nizih in točkah. Po tem je prvo mesto zasedla Lea Paulin (Arrigoni, 5:4 v nizih v medsebojnih tekmah), za njo pa sta se zvrstili Lara Opeka (Kajuh Slovan, 4:4) in Katarina Stražar (Mengeš, 4:5). JM petek • 29. novembra 2024 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • Naj nogometaš MNZ Ptuj 2024 Pokali za Jakla, Mikica, Velečica in Bezjaka V skladu s tradicijo zadnjih let je Medobčinska nogometna zveza Ptuj objavila razpis Naj nogometaš 2024. Za najboljšega igralca, vratarja, trenerja in glavnega sodnika v ligah MNZ Ptuj so glasovali trenerji in ka-petani članskih ekip, glavni sodniki članskih tekem, delegati članskih tekem, člani Izvršnega odbora in vodstva tekmovanja lig MNZ Ptuj. Na razpis so prejeli 42 predlogov, med katerimi so izbrali najboljše posameznike za minulo leto. Slavnostno podelitev pokalov in praktičnih nagrad so izvedli v torek v Hotelu Roškar v okviru zadnje seje izvršnega odbora MNZ Ptuj. Priznanja najboljšim je podelil predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar, ki je o izboru povedal: „V ta izbor smo vključili vse tiste, ki v nogometu aktivno sodelujejo. Trenerji, igralci, sodnik in delegati so s svojimi glasovi izbrali najboljše. Mislim, da je glede na prikazano in dosežene rezultate izbor zares korekten.« V kategoriji Najboljši igralec v ligah MNZ Ptuj za leto 2024 je bilo nomini-ranih devetnajst igralcev. Največ - 11 - glasov je med njimi dobil Klemen Jakl. Mladi igralec Središča je bil ob prejemu priznanja nekoliko presenečen in je ob tem dejal: „To je ena izmed prvih nagrad, ki sem jih dobil. To, da sem prišel na vrh kot najboljši igralec, mi zares veliko pomeni. S svojo igro v minuli sezoni sem kar zadovoljen, čeprav vem, da bi bilo lahko tudi boljše in imam še nekatere rezerve za prihodnost. Moja ekipa Središče je trenutno na lestvici tam, kjer smo načrtovali, tako da lahko rečem, da je za nami uspešna prva polovica tekmovalne sezone.« Pred leti se je na seznamu nagrajencev za najboljšega vratarja že zna- Rolkanje • Državno prvenstvo Nastja Glavica z drznim nastopom do 2. mesta Slovenska rolkarska zveza in društvo Rollera sta v soboto v Centru urbanih športov Stožice izvedla državno prvenstvo v rolkanju v streetu in parku. Znotraj odprtega prvenstva so okronali tudi najboljše mladince v tem atraktivnem športu. Z vedno več mladimi, ki se navdušujejo nad rolkanjem, in s podporo lokalne skupnosti ter Društva urbanih športov Ptuj se ustvarja odlična osnova za razvoj tega športa tudi na Ptuju. Velik prispevek k odličnemu zaključku sezone in razvoju rolkanja je na novo zgrajen Skate park, ki je Foto: Amadej Seršen Nastja Glauica je na držaunem pruenstuu osuojil 2. mesto. Maša Babič, Leila Becirouic in Ana Kolednik Foto: Amadej Seršen šel Luka Mikič, ki je takrat branil za Zavrč. Sedaj odlično brani za Bukovce in je drugič prejel nagrado za najboljšega vratarja. Sproščen hrvaški čuvaj mreže je ob vnovičnem priznanju dejal: „Oba osvojena pokala sta zame enakovredna. Za osvojitev tega pokala se zahvaljujem vsem soigralcem, vsem, ki delajo v Bukovcih, in navijačem. Sam sem s svojim hranjenjem v tem jesenskem delu sezone zadovoljen, saj sem po lastnem občutku branil za oceno devet. Upam, da bom v spomladanskem delu sezone branil za oceno deset in da bomo osvojili naslov prvakov Super lige." Med dobitniki priznanj se je za svoje delo in uspehe kot najboljši trener v ligah MNZ Ptuj v letu 2024 znašel Marko Velečic. Nekdanji trener Ormoža (ekipo je vodil v sezoni 2023/24) je bil vesel potrditve in je po prejemu pokala dejal: „To je nagrada omogočil boljše pogoje za treninge in organizacijo dogodkov. Državno prvenstvo je jasno pokazalo, da Ptuj postaja pomemben člen slovenske rolkarske scene. Društvo urbanih športov Ptuj je na državno prvenstvo v Ljubljano poslalo štiri svoje tekmovalce, ki so prikazali zelo dobre nastope. Pogled na njihove nastope je podal predsednik Društva urbanih športov Ptuj Amadej Seršen: „Ptujčani so v Ljubljani pokazali zelo dobro pripravljenost in veliko tehničnega znanja. Njihovi nastopi so bili dinamični, polni energije in dobro premišljenih trikov. Vsak tekmovalec je prispeval k odlični predstavitvi našega mesta, kar je lepo odražalo napredek ptujske rolkarske scene." Nastja Glavica, Ana Kolednik, Leila Bečirovič in Maša Babič so tekmovali v disciplini street. Za kakšno disciplino rolkanja gre, je pojasnil Seršen: „Disciplina street je ena najbolj priljubljenih rolkarskih disciplin, ki simulira urbani okoljski prostor. Tekmovalci izvajajo trike na različnih strukturah, kot so stopnice, ograje, klopi in rampe, ki posnemajo ulično arhitekturo. Osnovni cilj je kreativna uporaba teh elementov za izvajanje čim bolj zahtevnih in elegantnih trikov.« Nastja Glavica je pokazal svoje znanje in osvojil 2. mesto v Sloveniji, kar je res lep uspeh. Seršen je ob tem dejal: „Nastja je navdušil z natančno izvedbo tehnično zahtevnih trikov in izjemnim občutkom za tekoče linije med različnimi elementi. Njegov nastop je bil usklajen, brez večjih napak, kar je navdušilo sodnike. Prvi del tekmovanja je bil sestavljen iz treh kvalifikacijskih 'runov', ki so trajali po 45 sekund. Glavica je izstopal z drznostjo in inovativnostjo že v kvalifikacijah, v finalu pa je s tremi dodatnimi 'runi' po 45 sekund potrdil svoj vrhunski nivo in si priboril zasluženo drugo mesto." Dekleta tik za stopničkami Ptujska dekleta so se zvrstila tik za najboljšimi tremi: Ana Kolednik je bila četrta, Leila Bečirovič peta in Maša Babič šesta. O nastopu deklet je Seršen dejal: „Dekleta so dokazala, da v slovenskem rolkanju ni prostora za stereotipe. Njihovi nastopi so bili samozavestni in plod zavzetih priprav. Skozi celo poletje so trenirale v novem Skate parku na Ptuju, kar se je odrazilo na tekmovanju. Prav tako so že predhodno v sezoni uspešno nastopale na drugih tekmovanjih po Sloveniji in večkrat zasedle stopničke. Njihova prisotnost je nedvomno poskrbela za dodatno raznolikost in dinamiko na tekmovanju.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Luka Mikič, Klemen Jakl, Marko Velečic, Blaž Bezjak, Janko Turk in Stanko Glažar za dobro delo v preteklosti in spodbuda za še boljše delo vnaprej. V Ormožu je moja ekipa šla čez proces dela, ki je trajal tri, štiri leta in nam je prinesel lepe uspehe. Za ta osvojeni naziv se zahvaljujem predvsemsvoji ekipi, ker brez njih ne bi mogel osvojiti tega pokala. To priznanje posve- čam svoji ekipi." Biti sodnik je težka naloga, a jo na različnih nivojih - na domačih in mednarodnih tekmah - uspešno opravlja Blaž Bezjak. Njegovo dobro delo so potrdili tudi glasovalci, ki so ga ponovno izbrali za najboljšega glavnega sodnika v ligah MNZ Ptuj za leto 2024. Serijski zmagovalec je po ponovni osvojitvi nagrade povedal: „Glede na moj trud in predano delo, ki ga opravljam v vlogi glavnega sodnika, sem po tihem to nagrado pričakoval. Ponosen sem, da sem tretjič osvojil ta pokal." David Breznik Judo • 2. slovenska liga Drava po treh tesnih porazih peta Pet ekip - Olimpija, Triglav Kranj, Apolon Maribor, Z'dežele Sankaku in Drava Ptuj - se je v soboto v Slovenj Gradcu pomerilo za naslov najboljšega v 2. slovenski judo ligi Telekom Slovenije. V vseh dvobojih po kakovosti prvoligaških ekip, ki iz različnih razlogov ne nastopajo v 1. ligi, smo videli izjemno izenačene dvoboje, po katerih so na koncu slavili tekmovalci Apolona. Mariborčani so do tega prišli s štirimi zmagami in 21 osvojenimi posa- mičnimi točkami. Na drugo mesto se je s tremi zmagami in 16 točkami uvrstil JK Olimpija, bronasto odličje je pripadlo judoistom JK Triglav Kranj (13), četrto mesto je osvojil JK Z'de-žele Sankaku (10), peto pa J K Drava Ptuj (10). V vrstah Drave je bil nepremagljiv v kategoriji do 81 kg Luka Perkovič, tri zmage je prispeval odlični Andi Karameta, po eno zmago so prispevali še Rene Kloar, Mai Pak in Tim Brodnik. O nastopu svojih varovan- Foto: Darko Petelinšek/JZS Drauaši so se takole predstavili na odprtju play ojja 2. SJL. cev je trener Drave Vlado Čuš povedal: „Po uvodnem porazu 1:6 proti Apolonu smo bili v nadaljevanju v vsakem dvoboju blizu zmage. Proti Triglavu, Olimpiji in Sankaku (trikrat 3:4) smo lovili zaostanek, saj so naši tekmovalci v lažjih kategorijah proti realno močnejšim nasprotnikom, med katerimi so bili tudi državni prvaki, izgubljali. Nam je pa zaostanek z odličnimi nastopi Luke Perkoviča, Reneja Kloarja in Andija Karamete uspelo v vseh teh dvobojih izenačiti pred zadnjo borbo. Žal sobota ni bila srečen dan za Damirja Amidžiča, ki je vse tri odločilne borbe v super težki kategoriji nad 100 kg izgubil. Sodniki so sicer korektno sodili, žal se jim je pripetilo nekaj napak in tudi to je bilo med drugim krivo za poraz Drave proti Sankaku ter Olimpiji." Impol državni prvak Slovenj Gradec je gostil tudi finale 1. judo lige, na katerem so tekmovale ekipe Impola, Acrona Slovenj Gradec, Bežigrada in Maribora. Zmagali so judolsti iz Slovenske Bistrice, ki so v odločilnem dvoboju premagali domačine iz Slovenj Gradca z rezultatom 4:3. Končni vrstni red: 1. JK Impol, 2. Acron Slovenj Gradec, 3. J K Bežigrad, 4. J K Branik Maribor. David Breznik Kikboks • Mednarodno tekmovanje na Hrvaškem Larisa Vidovič in Rok Jagarinec do finala Tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj so konec tedna nastopali na mednarodnem turnirju Kutina Open v kikboksu, ki je potekalo v Kutini na Hrvaškem. Na turnirju je nastopalo okrog 800 tekmovalcev iz devetih držav. Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, le Maj Štrucl je nastopal še v light kontaktu. Tokrat je ekipa Ptuja štela le pet članov, saj je zaradi poškodb in bolezni pol ekipe ostalo doma. Kljub temu so bili doseženi rezultati zelo dobri. Rezultati: 2. mesto sta osvojila: - Rok Jagarinec, dečki do 24 kg - Larisa Vidovič, st. kadetinje + 65 kg 3. mesto so osvojili: - Rok Jagarinec, dečki do 27 kg -Vito Goričan, st. kadeti do 52 kg - Maj Štrucl, st. kadeti nad 69 kg v point fightlngu in light kontaktu Tim Amuš je med starejšimi kadeti do 52 kg osvojil 5. mesto. Ekipo sta vodila Filip Janžekovič in Vladimir Sitar, sodili pa so tudi ptujski sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar in Sabina Kolednik. Franc Slodnjak 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 26. novembra 2024 Šah • Štajerska kadetska liga Članici ŠD Ptuj Ajda Špes in Alisa Beranič z zlatimi medaljami V organizaciji ŽŠK Maribor Poli-gram je potekal drugi turnir Štajerske kadetske lige za sezono 2024/25. Tokratna udeležba je bila številčnejša od prve, saj je v vseh treh kate- gorijah nastopalo kar 116 mladih ša-histk in šahistov iz številni osnovnih šol mariborsko-podravske regije in širše. Šahovsko društvo Ptuj je sodelovalo s petimi člani, ki so sicer zastopali posamezne osnovne šole, najboljši med njimi pa sta bili Alja Špes in Alisa Beranič, ki sta posegli po najvišjih mestih. Kikboks • Turnir MMA v Ljutomeru Borilne veščine pred 1200 gledalci Ni treba ponovno poudarjati, kako pomembno je to tekmovanje za osnovnošolce, saj vsakokratna udeležba to potrjuje (na prvem 99, tokrat 116). Veseli tudi dejstvo, da je med njimi kar precejšnje število deklet, posebej še v skupini do 12 let, kjer jih je bilo tokrat 12. Medtem ko je bila Ajda Špec na prvem turnirju v konkurenci do 9 let prva med dekleti in šesta absolutno, je tokrat pomet-la z vso 29-člansko konkurenco in je zmagala tako absolutno kot med dekleti. Ob tem je premagala tudi 1. nosilca. Za drugo zlato medaljo je poskrbela Alisa Beranič med dekleti do 15 let. Blizu stopničk sta bila tudi Žan Bajde, ki je v najštevilčnejši konkurenci do 12 let pri fantih zasedel 4. mesto, in Zarja Gomboši, ki je bila v isti starostni kategoriji kot najmlajša med 12 dekleti peta. V zadnjem času organizatorji izvedejo še tako imenovani Open turnir, na katerem nastopijo spremljevalci, trenerji in drugi prisotni, ki ne spadajo v nobeno od treh »otroških« skupin. Tokrat se je prvič pomeril tudi član ŠD Ptuj Anej Zlatolas, ki je še v prejšnji sezoni uspešno nastopal med osnovnošolci, na tem turnirju pa je osvojil odlično 4. mesto med 16 sodelujočimi. Tretji turnir bo že 6. decembra, ostalih šest pa bo v letu 2025 (17. 1., 28. 2., 21. 3., 11. 4., 9. 5. in 30. 5. 2025). Vrstni red na 2. turnirju: - U9 (29): 1. (21.) Ajda Špec (OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec) 6 točk (1. tudi absolutno), 2. (14.) Vitaliy Loth I. (OŠ Celje) 6, 3. (2.) Marko Breznik (ŠK S. Bistrica) 5,5 točke ... - U12 (52): 1. (4.) Mara Predin (OŠ Bojana Ilicha MB) 6 točk (1. tudi absolutno), 2. (3.) Luka Markota Jakopin (OŠ F. Rozmana Staneta) 5,5 (1. med fanti), 3. (21.) Lučka Heric (OŠ Selnica ob Dravi) 5.5 (2. med dekleti) ... 7. (9.) Žan Bajde (OŠ Kidričevo) 5 točk (4. med fanti) ... 11. (18.) Zarja Gomboši (OŠ Breg) 4, (5. med dekleti) . - U15 (35): 1. (1.) Alojz Skarlovnik (Prva OŠ Sl. Gradec) 6,5 točke, 2. (7.) Roko Dujič (OŠ bratov Polančičev) 5,5, 3. (2.) Anej Borovinšek (OŠ Draga Kobala) 5 ... 15. (13.) Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 4 (1. med dekleti) . Silva Razlag Športni napovednik Kikboks klub Pomurje - MMA TEAM iz Ljutomera in Valhalla Fight Night (VFN) sta v ljutomerski športni dvorani ŠIC pripravila nastop v mešanih borilnih veščinah (MMA). Atraktivni dogodek z nastopom peterice tekmovalcev iz domačega kluba na amaterskem turnirju in osrednjo borbo Blaža Emeršiča si je ogledalo okoli 1.200 privržencev tovrstnega športa. Iz pomurskega kluba, ki ga vodi nekdanji svetovni prvak v kikboksu David Žibrat z Mote pri Ljutomeru, so se borili Aleks Donoša v lahki, Ma- tej Ciglarič v velterski, Mariusz Ligor v srednje težki, Narsej Lackovič v poltežki in Sani Žnidarič v težki kategoriji. Vsi so prikazali veliko znanja, Žnidarič pa je izgubil šele v finalu. Blaž Emeršič je ob odlični pripravljenosti in s prikazanim kakovostnim bojem zlasti v prvi in drugi rundi dvoboj po sodniški odločitvi izgubil, a so bili njegovi privrženci kljub porazu zadovoljni. Turnirja so se udeležili vrhunski tekmovalci s številnimi borbenimi izkušnjami iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, BiH in Srbije. NŠ ■ ■■■■ v ■■ ■ ■ v ■ ■ Veliko povpraševanja in razprodani aranžmaji Pri turistični agenciji Palma letos beležijo veliko povpraševanja za predbožična in novoletna potovanja. Zasedenost je večja kot prejšnja leta, mnoge de-stinacije pa so že razprodane, predvsem zaradi pomanjkanja kapacitet. Čeprav se v zadnjem trenutku vedno najde kakšno prosto mesto, letos velja pravilo, da je na last-minute ponudbe težko računati. Po opažanjih turistične agencije Palma decembrsko potovalno navdušenje med Slovenci ne pojenja. Zelo priljubljeni so kratki enodnevni ali večdnevni izleti v najlepše okrašena evropska mesta z avtobusom ali letalom. Tradicionalno so najbolj priljubljena mesta v naši soseščini, in sicer Dunaj, Salzburg, Gradec, Trst, Benetke, Budimpešta, Dunaj, Celovec in Kitzbuhel. Cene takšnih enodnevnih izletov se gibljejo od okoli 30 pa do 80 evrov. Tovrstni izleti v mesta, ki so znana po čarobnih božičnih sejmih, se hitro polnijo. »Beležimo več rezervacij kot lani v enakem obdobju,« pravijo v agenciji Palma. Veliko gostov se odloči za počitnice v toplih krajih, daljša potovanja na druge celine ali pa si privoščijo razvajanje v slovenskih termah ali na Hrvaškem. Med največjimi uspešnicami je letos obisk Božička na Laponskem, kjer so vsi štirje Carterji iz Ljubljane že polno zasedeni. Veliko je zanimanja tudi za Porto, Lizbono, London in Apu-li. Za novoletni oddih so izjemno iskane tople destinacije, med katerimi izstopajo Madeira, Malta, # i i 1 , &.? Egipt, Madrid, Dubaj. Mnogi bodo najdaljšo noč v letu preživeli na Balkanu, saj je zanimanje za Sarajevo in Beograd še vedno zelo veliko. Nič manj ni povpraševanja za druge evropske prestolnice in mesta, kot so Budimpešta, Bratislava, Pariz, London, Amsterdam, Barcelona, ter destinacije, kot so Sicilija, Apulija in Sardinija. V Palmi opažajo tudi kar nekaj zanimanja za potovanje v Albanijo in Ohrid ter sanjske destinacije, med katerimi je največ povpraševanja za Maldive, Sejšele, Zanzibar in Dominikansko republiko. »Podobno kot lani so v porastu potovanja po svetu, se pravi daljši potovalni (V!em> za krepitev odpornosti Vabljeni v svet savn Flavia v Grand Hotelu Primus, kjer vas od petka do nedelje Savna mojstri Slovenije naučijo, kako s savna rituali poskrbite za boljše počutje in okrepite svojo odpornost. 15. decembra vas čakajo posebni rituali ob polni luni, takrat luna poskrbi za še boljše učinke. PRIHAJA CAS OBDAROVANJ IN RAZVAJANJA Podarite svojim bližnjim darilni bon za sprostitevvsavnah in bazenih Term Ptuj ali razvajanje v Valens Augusta Wellnessu. Možnost nakupa darilnih bonov preko naše spletne strani: www.sava-hotels-resorts.com/si/poisci-in-rezerviraj/darilni-boni ali na recepcijah Term Ptuj. +386 2 74 94 150 | wellness@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Grand Hotel Primus TERME PTUJ odklopi in raziskovanja - odpravljamo se na Tajsko, Bali, v Mehiko, Oman, Šrilanko,« pravijo v agenciji Palma. Veliko zanimanja je tudi za smučanje ter krajše odklope v Sloveniji in sosednji Hrvaški. Atraktivna večdnevna potovanja Potovanja v času božično-novole-tnih praznikov so letos še posebej priljubljena, kar gre najverjetneje pripisati tudi dolgim šolskim počitnicam. Osnovnošolci in dijaki bodo namreč konec decembra doma kar 12 dni, kar številnim družinam omogoča, da načrtuje- jo daljša potovanja ali počitniške oddihe. V potovalnih agencijah Sonček in Palma opažajo večjo zasedenost kot lani, številna potovanja pa so že razprodana. Zaradi omejenih kapacitet opozarjajo, da na ponudbo v zadnjem trenutku ni mogoče računati. V Sončku pojasnjujejo, da so cene primerljive z lanskim letom, medtem ko v Kompasu beležijo okoli petodsto-tni dvig cen krajših potovanj, kar pripisujejo višjim stroškom drugih storitev na trgu. Palma poroča o podražitvah med 10 in 15 odstotki, pri čemer končni znesek variira glede na destinacijo in termin potovanja. Kolofon Priloga Veseli december, 29. november, 2024 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Zoran Franc, Estera Korošec, MPA in Agencija Palma Lektura: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing Radio-Tednik Ptuj 2 VESELI DECEMBER, oglasna priloga SiajpfkSSBii ednika Ob košari dišečega kruha presenetite z Začel se je mesec, ko se skoraj povsod že prižgejo praznične lučke, girlande na vhodnih vratih pa vabijo v trgovine in domove. Ste že razmislili, kako boste letos presenetili svoje goste? Pripravite slastne, a preproste namaze, ki bodo na svežem kruhu več kot odlično kulinarično doživetje. Hrenov namaz Sestavine: 2 trdo kuhani jajci, 4 žlice sveže naribanega hrena, 2 žlici olivnega olja, 1 žlica kisa, 2 žlici kisle smetane, sol in poper. Priprava: Jajci olupimo in drobno sesekljamo ter stresemo v skledo, kjer ju pomešamo z naribanim hrenom, oljem, kisom, kislo smetano, soljo in poprom. Namaz za pol ure postavimo v hladilnik. korenje, stisnemo česen, dodamo orehe in sivko ter dobro premešamo. Mešanici dodamo skuto in kislo smetano ter znova premešamo, da se sestavine lepo razporedijo. Na koncu po okusu solimo in popramo. Tunin namaz z dimljenim sirom Sestavine: 200 g tunine v slanici, 1 čebula, 2 žlički vloženih kaper, 150 g sirnega namaza, 100 g kisle smetane, 50 g dimljenega sira, sol in poper. Priprava: Čebulo olupimo, kapre odcedimo in oboje drobno sesekljamo. Tunino odcedimo in stresemo v skledo, dodamo čebulo in kapre, sirni namaz in kislo smetano ter dobro premešamo. Dodamo nariban sir, sol in poper. Še enkrat dobro premešamo, po okusu začinimo in za pol ure shranimo v hladilnik. lAIV IV Domača pašteta s slanino Zelenjavni namaz z orehi in sivo Sestavine: 300 g puste skute, 4 žlice kisle smetane, 2 trdo kuhani jajci, 4 kisle kumarice, 1 korenček, 2 stroka česna, pest mletih orehov, pol žličke posušene sivke, sol in poper. Priprava: Jajci olupimo in drobno sesekljamo ter stresemo v skledo. Primešamo na drobno sesekljane kisle kumare in čebulo, naribamo Sestavine: 250 g masla, 1 čebula, 2 stroka česna, 5 rezin mesnate slanine, 500 g piščančjih jeter, 1 dl belega vina, žlica provansalskih začimb, sol in poper. Priprava: Čebulo olupimo in sesekljamo, česen stremo. Piščančja jetra očistimo in drobno zrežemo. Slanino narežemo na koščke. V ponvi razpustimo 50 g masla, prepražimo čebulo in česen, dodamo slanino in jetra ter pražimo, dokler se jetra lepo ne zapečejo. Dodamo provan-salske začimbe in vino ter solimo in popramo. Kuhamo, dokler skoraj vsa tekočina ne povre. Ohladimo in stresemo v sekljalnik. Dodamo maslo in sesekljamo do gladkega. Po okusu še začinimo. Ohladimo. {.'fx- •■ J.Z . i L H i II ■J 28.11. 2024 - prižig lučk in odprtje drsališča ob 17.00 29.11. 2024 - prihod sv. Miklavža s parklji ob 18.30 30.11. 2024 - Katra Band od 19.00 4.12.2024 - Sladko palčkovanje ob 17.00 5.12. 2024 - prosta zabava, DJ in otroške igre 6.12. 2024 - zabava s Spidijem - karaoke show in fešta z Miklavško Severino in Tino Turner - Petra show od 16.00 naprej 7.12. 2024 - Fešta band Supreme Stil iz Apač ob 18.00 8.12. 2024 - naučimo se drsati z inštruktorji in prosto drsanje z DJ 10.12. 2024 - Miklavžev dobrodelni koncert v večnamenski dvorani Starše ob 17.00 11.12. 2024 - Cirkovško čarovniška predstava Tina in Matjaž - Arbadakarba med 18.30 in 19.30 12.12. 2024 - disko drsanje 13.12. 2024 - Mehiški večer 14.12. 2024 - Alenka Kolman in jelenček Rudolf ob 17.00 15.12. 2024 - praznični sejem med 15.00 in 19.00 18.12. 2024 - lutkovna predstava vzgojiteljic Najdihojca: Mišek Matiček med božičnimi prazniki + božični bazar, ob 17.00 21.12. 2024 - Katra Band ob 19.00 24.12. 2024 - Dejan Dogaja v večnamenski dvorani Starše ob 10.00 za učence OŠ Starše in P0Š Marjeta 27.12. 2024 - igra Hajdi - KD Ptičica ob 17.00v večnamenski dvorani Starše - vstop prost 27.12. 2024 - Macooh band ob 20.00 29.12. 2024 - nastop Eve Brumen Košar ob 18.30 31.12. 2024 - silvestrovanje z ansamblom Galama od 17.00, drsanje do 1.00 Drsališče obratuje od 28.11. 2024 do12.1. 2025 po naslednjem delovnem času: • sreda in četrtek: med 17. in 21. uro • petek: med 17. in 22. uro • sobota: med 15. in 22. uro • nedelja: med 15. in 21. uro 3 LI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika okusnimi namazi Korenčkov namaz z bučnicami Sestavine: 4 korenčki, 150 g bučnih semen (bučnic), sok limete, 1 žlica tahinija, 1 strok česna, sol, poper. Priprava: Česen stremo in sesekljamo. Korenje očistimo in naribamo. Bučna semena posebej sesekljamo. Vse skupaj nato stresemo v sek-ljalnik, dodamo limetin sok, tahini in česen ter zmeljemo, da nastane gladek namaz. Po okusu začinimo s soljo in poprom. Pesin namaz s hrenom Sestavine: 4 kuhane rdeče pese, 3 stroki česna, 3 žlice olivnega olja, pest orehov, 2 žlici balzamičnega kisa, 100 g sira feta, ščepec rožmarina, žlička hrenove paste, sol, poper. Priprava: Stroke česna stremo, orehe nekoliko potolčemo. Vse sestavine stresemo v sekljalnik in mešamo, dokler ne nastane gladek namaz. Po okusu še dosolimo in popramo. Namaz postavimo za pol ure v hladilnik. Namaz iz pečenih paprik in lešnikov Sestavine: 3 žlice olivnega olja, žlička dimljene paprike, 250 g vloženih paprik, 2 stroka česna, 1 žlica paradižnikove mezge, 100 g lešnikov, sol, poper, 2 žlici balzamičnega kisa. Priprava: V ponev zlijemo olje in dodamo dimljeno papriko. Segrevamo, da zadiši, nato odstavimo. Česen stremo. V sekljalnik dodamo odcejene vložene paprike, lešnike, česen, paradižnikovo mezgo, kis in sol. Mešamo, da se sestavine prepojijo, dodamo olje. Če je namaz pregost, dodamo nekaj vode. 1 - ......... Miklavževi parklji iz kvašenega testa Približuje se dan, ko bo otroke na predvečer obdaroval prvi od dobrih decembrskih mož, Miklavž. Ta je med prazniki še najmanj sko-mercializiran, je nepokvarjen in samo otroški. Darila, ki jih prinese, naj ne bi bila bogata in razkošna, temveč skromna. Na krožnikih, ki jih otroci nastavijo na okenske police, ali v nogavicah pusti orehe, medenjake, jabolka, suhe fige ... Miklavža in parkljev se otroci tako v mestu kot na vasi še vedno veselijo, čeprav Miklavž s seboj nosi tudi strahospoštovanje, ki ga vzbujajo predvsem parklji. Prav te pa babice še vedno simbolno rade spečejo vnukom. Zakaj jih ne bi tudi vi? Potrebujete: 600 g pšenične bele moke, 90 g masla, 80 g sladkorja, 40 g kvasa, 3 dl mleka, 4 rumenjake, 2 žlici ruma, ščepec soli, nastrgano lupino polovice limone; za premaz: 1 jajce; za okraševanje: rozine in rdeč jeziček iz papirja. Priprava: v skledo presejte moko in na sredini naredite jamico, kamor dodajte maslo, sladkor, kvas, mleko in rum. Sestavine v jamici rahlo premešajte in pustite 15 minut, da kvas vzhaja. Testo nato zgnetite z rokami, pri tem pa pazite, da je mehko in prožno. Dobro pregneteno testo pustite počivati dobre pol ure, da vzhaja za vsaj polovico začetne velikosti. Ko se dovolj dvigne, se lotite oblikovanja parkljev. Pustite domišljiji prosto pot in budite kreativni. Okrasite jih z rozinami ali čokoladnimi mrvicami ter jim narišite oči, gumbe in parklje. Oblikovanega parklja nato premažite s stepenim jajcem in ga pustite vzhajati na toplem 10 minut. Parklje pecite od 10 do 15 minut vvnaprej ogreti pečici na 180 stopinj Celzija. Promocijsko sporočilo AdventvVaraždinu Lanski hit, letos še bolj čaroben Ob misli na adventne dogodke mnogi najprej pomislijo na živahne ulice glavnih mest in gnečo. Zakaj letos ne bi izbrali mirnejšega, bolj intimnega vzdušja, ki ponuja popolno kombinacijo prazničnega duha, pristnosti in topline? Advent v Varaždinu, ki so ga lani razglasili za najlepšega na Hrvaškem, je idealna izbira. Morda Varaždin ni največje mesto ali prestolnica, a v času adventa se njegovo zgodovinsko jedro spremeni v najbolj čaroben kotiček Hrvaške. Čarobno dvigalo - potovanje skozi oblake do Božička Letos se podajte na nepozabno virtu-alno potovanje, ki vas popelje naravnost do Božičkove hiše. Vstopite v magično dvigalo v Čarobnem mestu Božička, povzpnite se visoko nad oblake in odkrijte topel ter razkošen Božičkov dom. Ko se dvigalo odpre, vas pred prasketajočim kaminom pričaka najbolj izviren Božiček, kar ste ga kdaj srečali - z nasmehom na obrazu in odprtimi rokami, pripravljen, da z vami deli čarobnost praznikov. Ko mu zašepetate svojo željo, prisluhnite zgodbi babice Mraz, katere hiša skriva pravo malo razstavo starih igrač. Razstavaje kot časovni stroj, ki razkriva, kako so se otroci skozi generacije igrali in kaj je nekoč veljalo za največji zaklad pod božičnim drevescem. Od preprostih figuric in doma izdelanih igrač do industrijsko izdelanih primerkov iz različnih držav sveta - vsaka igrača pripoveduje zgodbo o otroštvu naših babic in dedkov. Pri starejših obudi nostalgične spomine, medtem ko otrokom omogoča raziskovanje, kajje bilo pred modernimi igračami in digitalnimi napravami. Obiščite Delavnico-ustvarjalnico, kjer potekajo različne ustvarjalne dejavnosti, kot so peka piškotov, oblikovanje gline, LEGO božična pustolovščina in priljubljene delavnice »baking & wine« za odrasle. Posladkajte se s toplo čokolado ali okusnimi vaflji v Sladki hiški, ne izpustite pa niti Grinchevejame. Še več glasbe, okusov in doživetij Adventna ponudba vključuje tudi druge atrakcije, kot so panoramsko kolo, s katerega se odpira čudovit pogled na praznično okrašeno mesto, ter Ledena čarovnija z enim največjih zunanjih drsališč na Hrvaškem, ki se razprostira na kar 1.200 m2. Uživajte v prazničnih okusih v adventnih hiškah in se ob vikendih sprostite ob glasbenem programu na dveh odrih, kjer nastopajo lokalni glasbeniki in znani izvajalci. Ko pomislite, da lanskoletne pravljice, ki je Varaždinu prinesla naziv »Najlepši advent na Hrvaškem«, ni mogoče preseči, vas Advent v Varaždinu še enkrat navduši! Vse podrobnosti programa poiščite na www.adventuvarazdinu.com. (V~ VARAZDIN Varaždinska županija 4 VESELI DECEMBER, oglasnapriloga Šta^^skgg^ednika r RAVLJICNO DfcSAUSCE OD 2.12.2024 NA PTUJSKI MESTNI TRŽNICI. VABLJENI! Zahvaljujemo se vsem partnerjem, ki so nam pomagali pri uresničitvi projekta. javne službe ptuj Naj praznični december tudi disi I Če se te dni sprehodite po trgovinah, boste zagotovo opazili razširjeno ponudbo dišečih sveč, eteričnih olj, dišav v obliki razpršila. Že res, da ima večina izmed naštetih čudovit vonj, a mnogo dišav vsebuje tudi sestavine, ki so nevarne zdravju. Ustvarite zato svojo dišavo, takšno, ki bo zdravju prijazna in bo dišala tako, kot ste si zamislili. Kakav in cimet V kozici z malo vode prekuhajte nekaj zrn kave in cimetovih paličic. Po prostoru se bo hitro razširil prijeten vonj. Vonj po sveže praženi kavi vas bo spomnil na udobno kavarniško okolje in ob spremljavi cimeta tudi na prihajajoče decembrske praznike. Intenziven vonj lahko shranite v stekleničko. Tekočino skupaj s kavnimi zrni in ci-metovimi palčicami prelijte v eno izmed steklenic in jo dobro zaprite. Ko se vam spet zahoče tega vonja, pa mešanico zlijte na izparilnik. Ob takem odišavljenju zrak v prostoru ne bo presuh, kar se sicer v sezoni ogrevanja rado zgodi. Na- mesto kave in cimeta lahko vodi dodate borovo vejico, janež, nageljnove žbice ... Kavna zrna so lahko okrasek in dišava Za eno od glavnih sestavin ohranite kavna zrna in pripravite preprosto, a čudovito darilce. Kavna zrna so odlična izbira zato, ker vpijajo neprijetne vonjave in oddajajo prijeten vonj kave (seveda če vam kava diši). Nasujte jih v stekleno posodo in v sredino namestite čajno svečko ali belo svečo ter jo okrasite z rdečim trakom in pentljo. Namesto navadne steklene posode si lahko omislite steklene (ali plastične) posode za shranjevanje s pokrovom in tako podarite izvirno in večnamensko darilo, ki bo v prihajajočem času prišlo še kako prav, a ne bo preveč izpraznilo vašega žepa. Možnosti je veliko. Tako kot kava tudi soda bikarbona odlično nevtralizira neprijetne vonjave. Nasujte jo v stekleno skledo in pokapljajte z izbranim eteričnim oljem. Po stanovanju bo prijetno zadišalo. Potpuri Pripravite sladek vonj iz cimetove skorje, klinčkov, lovorovih listov, žajbljevih listov in cvetov kamilice. Cimetovo skorjo zdrobite in dodajte preostale sestavine. Premešajte in pokapljajte z limoninim sokom. Naredite potpuri iz začimb in čajev. Izvrstne sestavine so rožmarin, žajbelj, kamilica, timijan, cvetovi vrtnic, cimet in klinčki. Promocijsko sporočilo Uživajte življenje, ljubite in se objemajte Živi čas, ki mineva. So objemi, ki nas zaznamujejo za vse življenje. Objemi, ki nič ne pravijo, nič ne zahtevajo, so samo podarjeni zate od srca. So objemi, ki nam narišejo nasmeh na obraz in ostanejo za vedno skriti v kotičku naših ustnic. So objemi, ki nič ne govorijo, dajo nam pa zelo veliko, napolnijo te z energijo. Čas mineva... Ta prisrčni, pristni objem si boš za vedno zapomnil, ga nosil v srcu. V kotičku očesa bo stekla solza hvaležnosti in ljubezni. Stekla bo solza hrepenenja po tvojem čistem objemu, ker veš, da ti da samo dobro. Ta objem, v času, ki mineva... Ta objem, ki te spomni, takrat, ko pozabiš, da si minljiv, da si vreden ljubezni in vsega lepega v življenju. Ta objem, ki ima neverjetno moč, ker je podarjen z ljubeznijo... Naj te veter življenja pelje tja, kjer živijo pristni objemi. Podari objem vsem tistim, ki zaslužijo tvoj objem ... Med objemom v telesu pospešeno nastaja hormon oksitocin, ki premaguje stres, sprošča telo in duha, spodbuja občutek sreče, zmanjša se količina kortizola, kar zelo pozitivno vpliva na zdravje našega srca. Vsakič, ko nekoga iskreno objamemo, prenesemo svojo ljubezen, kije ne moremo izraziti z besedami. Skrbi se spremenijo v zaupanje, naš dan postane lepši. Objem je več kot srečanje dveh duš. Pristen objem pomirja, krepi in utrjuje čustveno povezanost med ljudmi. Uživajte življenje, ljubite in spoštujte vsa živa bitja. Ne pozabite, da smo del narave, da smo vsi eno. Največja energetska dejavnost srca je med 11. in 13. uro popoldne. Posluša j-te, kaj vam takrat sporoča vaše srce. Poleg primerne prehrane, pristnih objemov, lepih srčnih odnosov, ki so temelj našega zdravja in dobrega počutja, pa si lahko pomagamo tudi s koen-cimom Q10. Koencim Q10 krepi delovanje srca, ubija proste radikale, ki ši-bijo naše srce. Poznamo več vrst antioksidantov, eni so rastlinskega, drugi vitaminskega izvora. Danes bomo spoznali enega, ki ima lastnost antioksidanta, a ima bistveno pomembnejšo biološko funkcijo. To je CoQ10, ki se je prvič pojavil pred približno 50 leti v okviru raziskav mitohondrijske-ga transportnega sistema. Poudariti je treba, da CoQ10 ni vitamin in ga telo samo proizva- ja. Proizvodnja CoQ10 pa z leti pada. S hrano v resnici v telo vnašamo zelo malo CoQ10. Za primer vzemimo oljčno olje, ki vsebuje 10,9-16 mg CoQ10 na 100 g živila. Avokado vsebuje 1 mg CoQ10 na 100 g. Poglejmo, katera je njegova fiziološka funkcija. Njegova fiziološka funkcija je ustvarjanje energije v mitohon-drijih. CoQ10 služi kot faktor za pridobivanje energije. CoQ10 je ključna snov za zdravje, a s starostjo začne telo manj proizvajati CoQ10, zato ga je priporočljivo dodajati kot prehransko dopolnilo. Ostajamo v stebru pozitivne energije. Vedno, ko si v življenju zadamo cilj, je pomembno, da sledimo sebi. Da verjamemo v svoje zmožnosti in odločitve. Sreča je v majhnih stvareh, pristnih objemih, stisnjenih dlaneh. Vse novo leto 2025 Vam želim takšnega bogastva. Z ljubeznijo in hvaležnostjo, Matejka Kosi Trgovina Avena se nahaja na Ptuju, v Vegovi ulici 2e (bivša Metalka). Pri njih najdete izdelke za zdravo in polno življenje, vedno pa vas pričakajo tudi s prijaznim nasvetom. Njihovo ponudbo pa si lahko tudi ogledate in naročite v udobju svojega doma na spletni strani www.avena.si. V trgovini Avena so se odločili, da bodo trem izmed vas polepšali praznike in podarili izdelek za krepitev zdravja in dobrega počutja - Koencim Q10 MegaDose kapsule. Če želite ta izdelek, izpolnite priloženi kupon in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, najkasneje do 9. 12. 2024. Izmed vseh bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrado. O prevzemu nagrade bodo obveščeni. LI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 ■ ■ ■ ■■ ■■■ I W ■ W V ■ ■ V Ustvarjalne ideje za božično aranz ranje sveče Brez skrbi, če niste ravno spretni ali vas ne odlikuje ustvarjalna žilica. Potrebujete le nekaj zamisli, s pomočjo katerih boste izbrane kose umestili v namizni aranžma. Medtem ko nekateri prekipevajo od kreativnih idej, drugi potrebujejo nekoliko navdiha in pozitivne vzpodbude. Pa nič zato! Kar zavihajte rokave! Kako dekodirati svečo? Sveče so že stoletja del prazničnih dekoracij, ki jih v prostor umestimo zlasti v prednovoletnem času. Prijeto prasketanje in risanje senc na stene pa lahko popestrimo z aranžiranjem sveč, ki že z malo navdiha postanejo osrednji del namiznega pogrinjka. Kam torej postaviti svečo? Že z namestitvijo v stekleno posodo, kozarec ali na krožnik boste postavitvi vdahnili dotik elegance. Če slednjemu dodate še pesek ali okrasne kamne, steklene dodatke, novoletne bunke, svileno cvetje ali zimzelene vejice in plodove iz narave, pa bo učinek še lepši. V zadnjem času so ponovno priljubljene lanterne, v katere preprosto postavite čajno svečko. Kakopak vseh naštetih in želenih elementov ne morete vključiti v aranžma brez razmisleka in občutka za estetiko. Če vam torej sled- nje ni ravno pisano na kožo, le sledite idejam na fotografijah. Verjamemo, da vam bo uspelo. V steklen kozarec natočite vodo, dodajte liste in plodove bodike ter čajno svečko. Kaj pa porečete na svečke v pomaranči? Mmmmm, kako lepo diši! Domiselna ideja: svečke v jabolčnem objemu. •/T Dekoracijo lahko popestrite s cimetom in janeževimi zvezdicami, kise prav tako ponašajo z omamnim vonjem, značilnim za decembrske dni. Dekoracija, ki diši Kako se lotiti dekoracije iz pomaranč in klinčkov? Povsem preprosto. S pomočjo debelejše šivanke na pomarančno lupino zaznamujte želeni vzorec. Manjši kot bo, manj klinčkov boste potrebovali, če pa mu boste posvetili večjo površino, vas čaka nekoliko daljše ustvarjanje, potrebovali pa boste tudi več potrpežljivosti. V luknjice, ki ste jih naredili s šivanko, zabadajte nageljnove žbice in tako sledite vzorcu, ki ste si ga zamislili. Prav kmalu vas bo začelo v nosu prijetno ščemeti, skozi luknjice v pomarančni lupini se bo namreč izmuznil omamen vonj in se združil z vonjem klinčkov, ki vsebujejo zavidljivo paleto eteričnih olj. Lepe decembrski dni vam želimo Vidovič Jože, Apače 300, Lovrenc na Dr. Polju v telefon 041579 827 Čebelarstvo _ Vidovič Njihova ponudba zajema: • cvetlični med • • akacijev med • • gozdni med • • kostanjev med • • lipov med • • matični mleček • • cvetni prah • So prejemniki naslova državni prvak za cvetlični med leta 2019, znaka kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij, več zlatih medalj na Agri, tudi za leto 2024. www.cebelarstvo-vidovic.si, https://www.facebook.com/cebelarstvo.vidovic OLJARNA SVENSEK Oljarna Svenšekje ponosna prejemnica Zlate sončnice v kategoriji pridelava in predelava, podeljene s strani Kmetijsko gozdarske zbornice, časopisa Kmečki glas in portala Agrobiznis. Za bučno in sončnično olje so prejeli zlato medaljo na Dobrotah slovenskih kmetij. Njihova vrhunska ponudba vključuje: • bučno olje • pražena bučna semena • sončnično olje O Oljarna Svenšek, telefon 041 507 005 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 29. novembra 2Q24 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553. PRODAM hrastove fosne (mostnice), naravno sušene, dolžine približno 4 m, debeline 4 cm, širine približno 60 cm, 2 m3. Tel. 051 414 303. KUPIM motokultivator Gorenje Muta in traktor s priključki. Tel. 041 597 984. NESNICE, rjave, bele, grahaste, črne in rjave, sulmix, v 20. tednu starosti, prodajajo, dostava po celotni Sloveniji. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. NEPREMIČNINE KUPIMO starejšo hišo na Ptuju ali starejšo dvosobno stanovanje z balkonom na Ptuju. Tel. 070 270 130. V NAJEM vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel. 041 298 959. NAPRODAJ - Rotman-Juršinci, stanovanjska hiša l. 1983, velikost 133 m2 uporabne površine s pripadajočim zemljiščem v izmeri 10.230 m2. Cena: 125.000,00 €. Kontakt: 051 455 010 ^ RE/MAX ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio OSEBNI STIKI OSAMLJEN moški, star 64 let, želi spoznati žensko, staro od 58 do 65 let. Resne pokličite na tel. 041 273 681. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA PVC OKNA, VRATA ABA ■ rtu ji GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com .novareha.si www.roletarstvo-arnus.si Houa Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Štajerski1 v digitalni knjižnici: www.dlib.si KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek • 22. novembra 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, svaka in strica Franca Tementa Z RIMSKE PL. 18 NA PTUJU živel v Sp. Gruškovju 23a, Podlehnik se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom za pomoč v času njegove bolezni in sosedom za izrečena ustna sožalja. Patru Jožetu Petku za opravljen obred, g. Dragu Plajnšku za govor, ge. Darinki Miložič za molitev, hvala podjetju Mir ter pevcem in godbeniku za odigrano melodijo. Žalujoča: žena Marija Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, svečko v spomin prižgite, očenaš zmolite, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Justine Lah S POBREŽJA 152A 6. 4. 1931-17. 11. 2024 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za izražena sožalja, darovane sveče in cvetje ter svete maše. Hvala govornikoma Robiju in Žani za ganljive besede slovesa, duhovnikoma za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo. Še posebej gre zahvala osebju ambulante Videm, ki so ji pomagali lajšati težave v zadnjih tednih, ge. Mariji Šosterič in Zdenki Kmetec za pogoste obiske ob bolniški postelji. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre Elizabete Vindiš IZ VIDMA PRI PTUJU 36 se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za lepe besede, cvetje, sveče, darovane svete maše. Hvala vsem iz srca. Njeni najdražji KOMORNI MOŠKI ZBOR PTUJ dirigent Gregor LAČEN VABI NA KONCERT ob 10 letnici smrti Franca Lačna v petek, 29. novembra 2024, ob 19.00 uri NARODNI DOM PTUJ Vljudno vabljeni! PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 29. november 00:00 VTdeo strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 MIc Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Koncert ans. Lojzeta slaka v Gorišnici 10:00 Martinova nje v Zavrču 11:00 Utrip Ormoža 11:45 Ptujska kronika 12:15 Za prijatelje 13:00 starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje na Gorel 19:30 MIc Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Martinovanje v Gorisriici 20:20 Katrejino na Dominkovl domačiji 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 30. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 03:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 21. košnja na stari način in Izidorjevo 10:40 Ptujska kronika 11:10 Utrip Ormoža 12:00 Za prijatelje 13:30 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Martinova nje na Gorci 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Srečanje starejših iz občine Markovci 21:00 Za prijatelje 22:00 Polka in Majolka 23:00 Starpoint prodajno okno 00:05 Video strani HEDELiJA, 01. december Video strani Jutranja telovadba Otroška oddaja Kronika iz občine Hajdina Martinovanje v Pobrežju Koncert Okteta Dornava Martinovanje v Gorišnici Katrejino na Dominkovi domačiji Martinovanje na Gorci Mednarodni OPF Brežice 2024 2.del Adventni koncert Vox Arsana Urškin večer v Prepoljah Starpoint prodajno okno Video strani PONEDELJEK, 02. december Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Martinovanje v Leskovcu Ptujska kronika Utrip Ormoža Martinovanje na Gorel Polka In majolka Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Martinovanje v Pobrežju Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Srečanje starejših iz občine Markovci Adventni koncert Glasis Starpoint prodajno okno Video strani Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zazn&movalivas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Božja roka te je prezgodaj vzela, a v naših srcih vedno boš živela. SPOMIN 1. decembra bosta minili žalostni dve leti, odkar te ni več med nami, naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica Lizika Viher IZ KRČEVINE PRI PTUJU Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižgete svečko. Vsi njeni, ki jo hranimo v lepem spominu Za zdravo pftno votlo v Halozah afo dogovarjanja Ici delegatskega MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE H®! ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! majda.segula@radfo4ediiik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tediiik.si, tel. 02 749 3410, za večje abjave predhodna pokličite. Štajerski Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 22. novembra 2024 Ptuj • Društvo generala Maistra Ptuj Prlekija • Vlak na relaciji Ormož-Murska Sobota »Spreminjanje narodne zavesti ni enkratno dejanje« Ptujsko Društvo generala Maistra je eno izmed 27 v Sloveniji, ki ohranja spomin na izjemnega moža slovenske države in njegove vrednote, ki ima svoje korenine tudi na Ptuju, kjer seje rodil njegov oče. 23. novembra so člani položili cvetje ob njegovem kipu na mestni tržnici. Na ta dan je leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno službo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Foto: Črtomir Goznik Člani ptujskega Društva generala Maistra so se spomnili dogodkov 23. novembra leta 1918 v Mariboru. „V Društvu generala Maistra Ptuj se zavedamo pomena številnih vizionarskih in pogumnih dejanj, ki jih je za obstoj slovenskega naroda in nastanka samostojne države opravil general Rudolf Maister. Obujanje spomina na naše velike očake je pomembno predvsem z vidika obujanja narodne zavesti, ki se dotika sleherne VID MDNT Velika zimska akcija OKEN, NOTRANJIH VRAT, TALNIH OBLOG. Salon pred Q-centrom. Akcija traja do 20. decembra 2024. Telefon 051 385 719 www.vdmont.si Slovenke in slehernega Slovenca. Spreminjanje narodne zavesti namreč ni enkratno dejanje, ki se je dogodilo nekoč v zgodovini. V svetu hitrih geopolitičnih in gospodarskih sprememb smo namreč podvrženi številnim dejavnikom, ki vplivajo na spremembo narodne zavesti in posledično v najbolj temnih scenarijih tudi izgube lastne države. Kot predsednik društva sem bil mnogokrat oka-ran, ker častim napačnega človeka, ki nas je iztrgal iz germanskega in nas popeljal v slovanski svet. Ob takih polemikah se človek šele zave, kako pomembno je pravilno razumevanje in ocenjevanje zgodovinskih dogodkov in dejanj narodnih buditeljev. Pozabljanje in nepoznavanje razmer, načrtov in dejanj, ki so jih različni zavojevalci slovanskih narodov izvajali skozi zgodovino, je sila naivno in nevarno. Gola statistika žrtev fašizma v drugi svetovni vojni jasno pokaže, da je bilo pobitih in razseljenih trikrat več slovanskih narodov, med njimi mnogo Slovenk in Slovencev, v primerjavi z Židi. Pravijo, da se zgodovina rada ponavlja. Da se ne bi ponovila v obliki in vsebini druge svetovne vojne, je še kako pomembno, da ohranjamo spomin na tiste narodne buditelje, njihove vrednote in dejanja, ki so veliko pripomogli k temu, da smo Slovenke in Slovenci danes samozavesten narod z lastno državo in s tem enakopravni sogovornik pri vseh ključnih geopolitičnih in ekonomskih vprašanjih," je ob tej priložnosti povedal predsednik Društva generala Maistra Ptuj Štefan Čelan. MG Železničarski praznik Mineva 100 let, odkar je med Ormožem in Mursko Soboto zapeljal slavnostni vlak, s katerim je prekmurska prestolnica dobila železniško povezavo z drugimi deli Slovenije. Tako se je Prekmurje pet let po priključitvi k matični domovini povezalo tudi z železnimi tirnicami. Z madžarskim železniškim omrežjem se je Murska Sobota prek Hodoša povezala že 26. junija 1907, železniški promet na slovenskem odseku te proge pa so 61 let pozneje ukinili in tire razdrli. Leta 2001 so vlaki ponovno zapeljali med Mursko Soboto in Hodošem ter naprej na Madžarsko, leta 2016 pa je bila celotna proga od Ormoža do Hodoša ob temeljiti prenovi tudi elektrificirana. Na slovesnosti v prostorih gasilskega doma Mekotnjak so tovrstnemu zgodovinskemu dogodku nekaj besed namenili Marija Gaube, predsednica Turističnega društva Stara Cesta, Janko Špindler, podžupan občine Ljutomer, Franc Zemljič (Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar), Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije pri SŽ, in slavnostna govornica Zala Rau- Železničarska slovesnost v Mekotnjaku ter, avtorica nagrajene etnološko raziskovalne naloge Rekli so jim vranglovci, v kateri je predstavila način življenja ruskih emigrantov v lokalnem okolju ob gradnji že- leznice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota in njihovo sobivanje z okoliškimi prebivalci ter izgradnjo odseka v Žerovincih. NŠ \> ksihta F* t0,lk°'la Sl n'e" Z"""" \ ^¿i^r1^ O 1 v • ,nmet šel za med. 1 v An V» še snezm zamex 1*1 Zime postajajo taksne, maaa če ob globalnem segrevanju ostaja človeku pravnic ne pomaga, ce Čeprav je nav ada železna srajca, železna srajca \ pogosta navada. AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje 0^0 T iz: 12 J UC.I: V Praznični decembrski dnevi so vse bližje in z nj'imi številna dogajanja decembrske pravljice, ki jih bodo v številnih mestih in krajih začeli s svečanim prižigom lučk. Na Ptuju jih bodo prižgali v ponedeljek, ko bo začelo obratovati pravljično drsališče in ko se bo prvič zavrtel tudi pravljični vrtiljak. Decembra bo imelo na Ptuju vse pravljični prizvok. Že to nedeljo, ki je hkrati prva adventna nedelja, pa bodo starši skupaj z otroki lahko uživali na brezplačni lutkovni predstavi Šivilja in škarjice, na katero vabijo v PMPO. V Mozirskem gaju bodo lučke zasvetile že jutri. Odprli bodo vrata v že 9. Božično bajko Slovenije, ki bo tokrat zasijala v 1,9 milijona lučk. Inspiracijo za letošnjo bajko so črpali iz družinske ljubezni in povezanosti. Tematski vrtovi bodo zasijali v pretežno eni ali dveh barvah lučk, vsaka barva pa bo tudi tokrat nosila sporočilo in svojo zgodbo. Tudi letos bosta Božično bajko obiskala Miklavž in Božiček. Obiskovalci se bodo lahko ogreli s toplimi napitki, pripravili pa so tudi nekaj novosti. Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture se bo veliko dogajalo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptu-j-Ormož, v ptujskem gradu in v Grajski pristavi v Ormož. Tretjega decembra bodo omogočili prost vstop v muzejske zbirke ptujskega gradu med 10. in 16. uro. Javno vodstvo bo potekalo po razstavi Luigija Kasimirja v vzhodnem stolpu ptujskega gradu ob 11. uri. Tis J f .1.1 d an sJ. Po razstavi bodo vodili študenti oddelka za umetnostno zgodovino FF Univerze v Mariboru, ki so razstavo postavili v okviru projekta Mladi kustos. Javno vodstvo bo potekalo tudi po razstavi Dediščina in moč mitov v Miheličevi galeriji. Tudi v Grajski pristavi v Ormož bo prost vstop v muzejske zbirke med 9. in 16. uro. Odprli bodo nadvse zanimivo razstavo pod naslovom Če si mejo boks šolje pa svetejši gvant, si bijo lep. Le-ta bo predstavila čevljarsko, krojaško in šiviljsko obrt na Ormoškem. V povezavi z razstavo vabijo 3. decembra tudi v refektorij minoritskega samostana na Ptuju, kjer bo potekal literarni večer, na katerem bo Danica Ozvaldič predstavila biografski roman Krojenje tišine. V Zgodovinskem arhivu Ptuj pa bodo praznični dan kulture obeležili s predavanjem dr. Dejana Zadrav- ca z naslovom Ptujski fotograf Johan Winkler (1840-1928) in digitalna rekonstrukcija njegove izjemne zapuščine. Uspelo jim je pridobiti in digitalizirati več kot 600 fotografij. Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom dirigenta Gregorja Lačna danes zvečer vabi v Narodni dom, kjer bodo izvedli koncert ob 10. obletnici smrti njegovega dolgoletnega zborovodje Franca Lačna, se poklonili njegovemu spominu in delu na področju zborovskega petja. V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla pa bo zvečer potekal že 29. tradicionalni dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije, na katerem bodo zbirali sredstva za pomoč ljudem v stiski. Vsaka pomoč dobrih ljudi v tem času bo zelo dobrodošla. Na vprašanje o tem, kdaj so mestne sodnike na Ptuju zamenjali župani, to se je zgodilo leta 1787, bo nagrado za pravilen odgovor prejela Zdenka Krajnc iz Ptuja. Danes sprašujemo, kdaj je bila pri minoritskem samostanu ustanovljena župnija sv. Petra in Pavla. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 6. decembra. Foto: Črtomir Goznik Ptujski knjižni čebelnjak v podobi panjskih končnic je nekaj posebnega med knjigomati.