Kopujmo vojne bonde in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 5% CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 13, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII I KRALJ EMANUEL SE BO ODPOVEDAL TAKOJ PO ZAVZETJU RIMA i Neapelj, 12. apr. — Italijanski kralj Viktor Emanuel je i danes obvestil italijanski narod in ves svet, da bo izročil vla-! do v roke svojega sina Umberta tisti dan, ko bodo zavezniške čete stopile v Rim. i Kralj, ki je star 74 let, se bo popolnoma umaknil iz javnosti na tisti dan ter je izjavil, da je to njegov končni in nepreklicni odlok. Tako se je podal laški kralj, ki je vladal 43 let, pritisku političnih strank, ki so se protivile sodelovati z vlado, dokler j je kralj na prestolu. "Čas bo pa prišel," je rekel kralj Emanuel, "ko se bodo naša globoke rane zacelile in zopet bomo zavzeli svoj prostor kot svoboden narod med svobodnimi narodi." Zavezniški zastopniki, ki so bili včeraj pri kralju, so mu rekli, da nimajo nič proti temu odločilnemu koraku. Zastopnik Zed. držav, Robert Murphy, je Roosevelt in pa Churchill sta se sestala? London. — Neka nemška radijska postaja je trdila, da je šel predsednik Roone-velina Karih'/jyi-o morje, da se tam sestane s premier je r>i Churchillom, da bosta na-iravila zadyj,, načrte glede bojevanja v Evropi tekom prihodnjih lednov. "Znači!;' > je.'* je govor':', nemški oznanjemlec. "da je bil zopet. Churchill tisti, ki se je podal preko Atlantiku ■in ne Roosevelt., M ni v ■' :i 'i orni niti, enkrat še obiskci Anglije." -o—:- Amerikanci so zopet napadli Zagreb RADIO IZ VICHY TRDI, DA JE BADOGLIO PRIZNAL! VLADO TITA, TODA BADOGLIO j IZJAVLJA, DA TO NI RES i Kongresnik zahteva, da odloča ves kongres glede I mirovnih pogajanj I Wash i ngton.—K o n g r e s n i k Bloom je vložil v poslanski zbornici predlog, glasom kate-iga bi imeli obe zbornici kongre-'sa besedo pri mirovnih pogaja-| njih. Predlog vsebuje dve gJav-j ni točki in sicer, 1) predsednik i naj dela mirovne pogodbe po | nasvetu in s privoljenjem kon-i gresa, mesto samo od senata, in j 2) večina v obeh zbornicah naj • zadostuje, da se uveljavi mirov-i na pogodba, ali sploh kakadru-jga pogodba. Ustava sedaj govori, da ima pravico to odločevati samo senatna zbornica in sicer je po-jtreba dve tretjini glasov. -o- Dobro bode zaigrali j Nocoj bodo imeli v gostilni I Tino Modica na 6030 St. Clair j Ave. fino godbo, ki bo igrala I prave kranjske komade. Igrali bodo namreč E<*die Simms, ki služi pri mornarici, njegov stric Matt in Peter Srnovršnik. Eddie Simms se bo vrnil v petek v San Diego, Cal., kjer je inštruktor in zabavnik pri mornarici Nafcorns komisije nimajo pravice oprostiti vojaka Naborne komisije v državi Ohio nimajo pravice oprostiti registriranca vojaščine radi dela. To se tiče onih, ki so stari manj kot 26 let. Za njih oprostitev se morajo obrniti delodajalci na državni urad za obvezno vojaško službo. Za mornarico se zdaj izahfeva 32 bilijonov dolarjev za 1945 Washington.—Poslanska zbor-inica je dobila v roke proračun za mornarico, ki je največji v i London, 12. apr. — Radio iz Vichy, Francija, ki je pod nemško kontrolo, je danes poročal, |da je* italijanski premier, maršal Badoglio, uradno priznal vlado maršala Josipa Brozovi-ča (Tita), to je vlado partiza-I nov v Jugoslaviji, i Radijsko poročilo, ki ga ob-i javlja Associated Press, je na-1 dalje trdilo, da se bo Italija odpovedala pristaniščem na Istr- jskem polotoku, vključnp Reki. * * * I j Neapelj, 12. apr.—Urad pre- t mierja Badoglie je danes izjavil, da italijanska vlada ni priznala vlade Tita, vodje jugoslovanskih partizanov in da se ni odpovedala pristaniščem v Jadranskem morju, vključno Reke. "To ni nič drugega kot osiška propaganda," izjavlja Badogli-jev urad. Nato je vladni urad ponovno zatrdil, da stoji premier Badoglio še vedno na stališču, da se vprašanje meja reši po vojni. pa izjavil, da bo ta kraljevi korak podlaga za boljšo, bolj demokratično vlado. Ta korak kralja Emanuela so naznanili danes popoldne narodu potom radia. To pa še ne pomeni, da se bo Emanuel odpovedal prestolu. To samo pomeni, da se bo umaknil z vlade, dočim bo postavil prestolonaslednika Umberta kot svojega regenta pri vladi. Podoben slučaj je bil v Angliji, ko je leta 1811 kralj Jurij III. radi bolezni imenoval sina Jurija regentom, ki je vladal do očetove smrti 1820, nakar je bil šele kronan kraljem. Ta korak italijanskega kralja je cena, katero je plačal, ker se je pred 22 leti predal Mussoli-nijn. V prvi polovici svojega vladanja je bil Emanuel priljubljen pri narodu in zdelo se je, da gleda za koristi naroda Toda pod vlado Benito Mussolinija je njegov vpliv zatemnel Vdal se je vsem zahtevam, ki so vodile Mussolinija do diktature. Toda njegov dan je prišel 25 julija lanskega leta, ko je pomagal vre-či Mussolinija, nakar je postavil na vlado svojega prijatelja, maršala Badoglio. Naši fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO zgodovini. Za prihodnjih 12 mesecev, začenši od 1. julija, se zahteva za mornarico $32,647,-134,336. Ako bo kongres odobril to vsoto, bodo s tem odobreni skupni stroški za vopno od leta 1940 v ogromni vsoti $350,-000,000,000. V tej vsoti, ki jo zahteva mornarica, sta glavni postavki za letala in za ladje. Za letala se zahteva nad 8 bilijonov dolarjev, za nove ladje pa nad 7 bilijonov. Zgradilo bi se 24,230 i modernih letal. 807'bojnih ladij in 30,151 ladij raznih drugih kategorij. Vse to je v glavnem namenjeno za boj proti Japoncem, je izjavil admiral King, ki priporoča odobritev te vsote. o---— Ohijski farmarji bodo dobili delavce iz angleške Jamajke Okrog 1. maja bo dospelo iz angleškega otoka Jamajke od. 800 do 1,000 delavcev, ki bodo delali na ohijskih farmah preko poletja. Ti delavci bodo poslani v kraje, kjer je največje pomanjkanje istih. Prvih 100 delavcev iz Jamajke bo poslanih v okraj Lake. Druga skupina, okrog 400, bo dospela okoli 15. maja in tretja, enako število, sredi junija. Tisti, ki bodo poslani v okraj Lake (Painesville), bodo nastanjeni v barakah blizu mesta, ki jih lastuje neka sadonosnica. -o-- Titova misija je zdaj prišla v Moskvo London. — Radio iz Moskve je včeraj naznanjal, da je prišla tje Titova vojaška kmiisija iz Jugoslavije. -o- Poroka V soboto, 15. aprila se bosta poročila v cerkvi sv. Alojzija na 10932 St. Clair Ave. ob devetih dopoldne Joseph Chervan iz 15908 Holmes Ave. in Miss Victoria Voutar iz 669 E. 117. St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Deveta obletnica V nedeljo, 16. aprila bo darovana v cerkvi sv. Vida ob 11:30 maša v spomin devete obletnice smrti Jennie Stupar. V zadnje slovo Članice društva Waterloo Grove št. 110 W. C. naj pridejo nocoj ob osmih v Svetkov po grebni zavod, da se poslove oc pokojne sestre Pavlino Brate Okraj Franklin ie izbral Frank J. Lauscheta za pvernerskega kandidata Columbus, O. — Redna demokratska organizacija v okraju Franklin (Columbus) je sinoči zborovala za zaprtimi vrati, da izbere kandidata za guvernerja na demokratski listi. Po seji je izjavil načelnik Walter J. Heer, da so člani eksekutive 40 po številu, indorsirali Franka Lauscheta. Od-40 glasov jih je bilo oddanih 37 za Lauscheta, eden za Huff-mana, dva pa.nista glasovala. Značilno je to, da je ta demokratska organizacija i z b r v 1 a Lauscheta, dasi tam kandidira za demokratsko nominacijo tudi James W. Huffman, zet bivšega guvernerja Vic Donaheya. Huffman je že dolgo let član ijste ozganizacije, ki je zdaj indorsi-rala Lauscheta. Kot je izjavil načelnik Heer so izbrali Lauscheta zato, ker ir-a on največjo prilko biti iv>-miniran in hoče vsak biti z zmagovalcem. Pred to sejo so demokrati« priredili Lauschetu večerjo, pri kateri je kandidata predstavil načelnik Heer, ki je bil pred dvema letoma sam kandidat za guvernerja in katerega je zlasti podpiral Ray T. Miller. Lausche je izjavil, da ga veso-!i ker ga bo podpirala ta demokratska organizaciji' in upa. da se bodo topogledno izjavile tudi demokratske organizacije v drugih okrajih. Frank Lausche je tudi izjavi', da kjer bi grozila razdvojeno-1 \ okraju, raje vidi. da se ga ne in-iorsira, ker moramo gledati m to, da ostane stranka sol i dm skupaj. Franklin okraj je že drug med najvažnejšimi v Ohio, ki ji indorsiral Lauscheta. Prvi ga .if indorsiral okraj Mahoning, k i?na sedež v Yourig-'townu. Predsednik Roosevelt je odšel na oddih W a s h i n g t o n.—Predsednik Roosevelt se-je odpeljal nekam na jug, da se odpočije. Zunaj bo ostal par tednov. Spremlja ga njegov osebni svetovalec admiral Leahy in osebni zdravnik vice admiral Mclntire. NA VOJAŠKEM TANKU SAMO $2 ŠKODE Los Angeles. — Tukaj sta trčila vojaški tank in nek potniški 'avto. Policija, ki je zadevo preiskala, je poročala sledečo škodo : na avtu $800, na tanku $2. -o- Oltarno društvo vabi Oltarno društvo fare sv. Vida ima nocoj po pobožftoffi mesečno se jo. Vse članice na; pridejo in r * iti i druge so vab'jene, rta pridejo in se vpišejo. Važna seja Jutri večer bo seja Kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vsi zastopniki in zastopnice naj bodo gotovo navzoči. Prememba pogreba Pogrebna maša za Frank Kuž-nikom bo v soboto ob desetih in ne ob devetih, kot prvotno določeno. Ranjki zapušča tudi bra-fanca Louis Rozmana. Zavezniški bombniki že neprestano pet dni bombardirajo Evropo. TARČA STA RAJH IN AVSTRIJA Washington. — Ohijski senator T aft pravi, da je položaj novačenja postal tako zmešan, d^i se nihče več ne spozna iz njega. Zato svetuje, naj vlada napravi tak načrt, ki bo jasen in stalen in po katerem se bo nabiralo novince za armado in delavce za industrijo. Ko boi enkrat vlada napravila ta na-j črt, naj ostane pri njem tako, j da bodo oni v vojaških letih en-| krat vedeli, kaj jih čaka. Senator Taft je še lansko leto predlagal, naj se družinskih očetov nad 30 leti ne kliče v armado. Predlog je bil takrat zavrnjen, zdaj je pa prišla vlada po velikih ovinkih prav na isto, trdi senator. "Čas je prišel," izjavlja Mr. Faft, "da se nehamo igrati z obstojem ameriških mož in njih družin. Saj je vendar bedasto, kot se godi zdaj ko se družinski očetje poslove od svojih družin, pustijo delo, prodaje svojo trgovino, ker so klicani \ armado, pa se jim v zadnjem trenutku pove, da je to vse pomota in da jim ni treba iti, naj gredo kar lepo domov. Pa n« za stalno, ker prav lahko bode zopet poklicani jutri." -o- Oljni tanker torpediran 33 mož pogrešajo San Francisco.—Sredi marca je bil torpediran in potopljen v Arabskem morju ameriški oljni tanker H. D. Collier. Od posadke pogrešajo 33 mož, dočim se jih je deset rešilo. London, 12. apr. — Silna zračna ofenziva, da se požene sovražno zračno armado izpod neba in razbije tovarne, ki gradijo letala. je v teku že neprestano pet dni. Ofenziva nad Nemčijo in njenimi zaveznicami gre od dveh smeri: iz Anglije in Italije. Več kot 500 ameriških bombnikov je danes bombadirralo tvornice letal pri Dunaju, dočim so drugi bombardirali železniške naprave in letališča pri Zagrebu. Druga zavezniška zračna armada je pa poletela z Anglije na Hitlerjevo Evropo. Bombniki so metali bombe na vojaške naprave po severni Franciji in Belgiji, dočim so drugi razbijali tarče drugod. Bombniki 15. ameriške zračne armade so leteli z italijanskih baz na tvornico letal pri Dunajskem Novem mestu, 30 milj južno od Dunaja. Nemci tukaj izdelujejo letala tipa Messer-schmitt. Vrnivši letalci poroča, jo o dobrem uspehu. Medtem, ko .je letela ena formacija ameriških bomb nikov nad Zagreb, je druga obiskala Split v Dalmaciji. V prvih štirih dneh te zračne ofenzive so zavezniški letalci sklatili Nemcem 352 letal, mnogo so jih pa bombe uničile na tleh. Pri napadu na Oscherleben in Bernburg so Amerikanci včeraj izgubili 64 bombnikov in 16 bojnih letal, dočim so jih izgubili Nemci v istem času 164. iz BOTKETRONTE (Četrtek, 13. aprila) RUSIJA—Ruske čete, ki prodirajo na Krim, so napredovale včeraj za 46 milj. Dospele so že na pol pota do trdnjave Sevastopol. V ZRAKU—Berlin poroča, da so bili zavezniški bombniki sinoči zopet.nad severno-za-padno, centralno in južnoza-padno Nemčijo. Zavezniška zračna armada napada Nemčijo že neprestano 72 ur. To je največja zračna ofenziva v zgodovini. PACIFIK—Ameriški bombniki so včeraj z Aleutov napadli otočje Kurile, ki je oddaljeno samo 1,000 milj od Tokia. To je bil že drugi napad v dveh dneh. -o- Odsek je odobril važno točko za mestni carter Postavni odsek mestne zbornice je sinoči odobril ordinanco, ki bo poslana v zbornico za odobritev. Ordinanca določa, da mora vsak, ki izda letake, brošure, okrožnice, ali ki priobča v časopisu članke, ki bi povzročili versko ali plemensko sovraštvo, tiskati na istih svoje ime in svoj poštni naslov. Tako bo napadeni, poedinec ali skupina, lahko videl in vedel, kdo ga napada in kje tistega lahko poišče. Nov grob Danes zjutraj je umrla Mary Rozar roj. Stefančič, stanujoča na 15406 Calcutta Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod, čias pogreba in drugv poročamo jutri. SENATOR TAFT PRAVI, NAJ SE ŽE ENKRAT NEHAJO IGRATI Z VOJAŠČINO Pto je, ce vesle | P]Angli'i° i" Portugalsko ■ eta 1374 podpisana po-K' Je garantirala vza-' K QP°ro in vzajemno pri- Heli°' Z zaS°tovilom. da so' K ene države, prijatelji 1L s°vražniki ene, sovra- Pogodba je še' , [LVeliavi, pa vendar Por-J ^ Mg deli svoje prijateljstvo' . Nemčijo, ker po- " ■L C13i važen material za1 . |l av tako kot Angliji. y' B* * * n rder!°jerojenih v AmerL n Ipfj za vsakih 500 de- L EL J^tni zaploditvi je pa1 44 dečkov na 500 de- H K niška veda si ne ve ft § vz>'oka temu. * * in fti 'skl Uniji je sedem dr-. ■Lastnih listih ne za-1 K Jave o legitimnem roj-Bnd 6 S0: Kalifornija, |zl K v Massachusetts, Ne-jg: EJew Hampshire, New.SJ I y°ming. |n. K * n ■L, * * j n ■Šsk , armada razpošilja; n BL/ e8a studia radijske J ■'An?1 ^ v°.iaških tabo- na 4est v SH* ■fch , • Razpošiljanje je' HL flevof i n ■Pn0 ur m namenjeno iiri|o meriškim Rojakom zal* K ln informacije. Hr * * P n Konjih vlad v južno!tJ HL^ ,r.ePublikah, jih je sa-j a"' bile izvoljene od| Ke Jla!ih 12 se je polasti-! ■L Ustavnim potom s' ■L* * * \a v južnem Pacifiku P K v, 0rriačine za nosilce' J ■ke er>ašaj0 ranjene!/ Bhni°jake- Kljub njih h Bij. sti- Pa postopajo ti1 ^ ■ v0ja/anJenci tako nežno,' k-W\J , nosili "angeljčki,",1' I • J Ki Voiv,- |Wko Porabimo osem-■»ivrt gaz°lina, kot smo ga C :|7»i vojni. ~ ir i, * * * 1: »o?!e vojaku V-pošto, n naPisati na kuver- a »a in nasl°va. Do d vKgj, m je zadržanih vsak v •ij0 °dPošiljatelji tega ne - Hi 4 t B^tit. * * C fckjf1* posl°PJu v Wash- £ ■f ' 'n L S° nastanJeni voja- t- m* Hai Ltei'° Posl°PJ'e sma" I BNije irnejše na svetu, [ ■Nod'13 Posebna dekleta, V našega dela ves dan, } If Vs.?meščaj° prežgane -j %) nadome- ] ■Nlo •' električnih ( : %Pju Je pa do 70.000. ( S^v •. * .. ] E^to), v°Jne agencije v ■ B(tij0 • kot urad za vojno H^it(j'Urad za vojne infor- • R VuK?ajo telefonsko šte- ■ itevjj7500. To je cen-^K^lef ' 0(i katere gre pa W^cij^^ih številk na ra. ■f.^eti' J se zgodi s stra-| « tab0a-Vojaka' ker Je iz"i P s lšča brez dovolje-( 8potoma Uide? Stra-| RHoi-a^ °dsedeti kazen,' ai sicer oni brez "do-1 K Br'ttf * * ^Htb v h HI^O)) .Večje mesto v drža-Vanport, ki šteje Bp. ' je staro samo 14 ftv PvN'^ 0-- "i Alneriki, kupujte in znamke. Mr. in Mrs. Joseph Modic, I 10033 E. 62. St., sta prejela iz ( Italije pismo od sina, korpora-la Johna, ki opisuje bruhanje £ ognjenika Vezuva, kar si je ( ogledal iz največje bližine. ^ Dim in planemi so švigali na tisoče čevljev visoko proti nebu, j piše John. Kosi goreče lave, , veliki kot avtno kolo, so frčali po zraku in padali na tla vse- , naokrog. Obiskal je tudi Pom-peje, ki jih je Vezus pokril z lavo leta 79. Pogleda na bruha-1 j oči Vezu ne bo nikdar pozabil, j trdi John. «s tsa m Mr. in Mrs. Lawrence Bandij 'sta bila za veliko noč veselo 'presenečena, ko je prišel na do-, pust sin Louis in sicer na prvi! .'dopust, odkar je v vojaški službi. Razume se, da je bila njegovega prihoda pa še najbolj - vesela soproga Eleanor. Ostal i bo za par dni doma, potem pa l odpotuje v taborišče Carson, . Colorado, od tam pa najbrže kam čez morje v kratkem. Nje-? gov naslov je: Pfc. Louis G. Bandi, 35912951 H & S 171st Engr. (C) BN, Camp Carson, Colorado. Sin Johnny, ki se nahaja že eno leto nekje na južnem Pa-: cifiku, je pa za veliko noč raz-' veselil svojo mamico z lepim ' voščilom in lepo duhtečo cvet-' ko, ki si jo je mati pripela s po-' nosom. Njegov naslov je: Sgt. 1 John M. Bandi, ASN 35525466, " 452nd Amphibian Trk. Co., " APO 709, c/o Postmaster, San ! Francisco, Cal. B R fS Mr. in Mrs. John Glivar, 15908 MoCracken Rd., Maple i j Heights, O., sta prejela od sina 3' Johna pismo, v katerem naroča -(pozdrave vsem prijateljem in i | znancem po Maple Heights in ,-! Clevelandu, zlasti pa za Father !- Baznika pri sv. Lovrencu. Ve-j sel bo, če se ga spomnijo s ka-.1 ko kartico. Njegov naslov je: a Joseph Louis Glivar, S 2/C U. S. S. Piedmont Div. 2, c/o Fleet ;e Post Office, San Francisco, Cal. 2- Starši so mu naročili sobotno 5. Ameriško Domovino, da bo čist tal novice iz domačih krajev. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 13, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA 11 AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBXFVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HSndernon «628 Cleveland S. Ohio. ____Published dally accept Bun days and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto »6.50, pol leta »3.50. četrt leta »2.00 ___Posamezna itevllka 3 cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »6.50 per year. Cleveland, by mail, »7.50 per year U. S. and Canada, »3.50 tor 6 months. Cleveland, by mail. »4.00 for 6 months C. s. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mail »2.35 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year; »3.50 for 6 months. »2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 190», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. •»83 No. 87 Thur., April 13, 1944 Pričevanje slovenskega naprednjaka Osvobodilna Fronta in Jugoslavija V letu 1941 je vodstvo OF še priznavalo Jugoslavijo/ Pa ne iz prepričanja, ampak iz golega preračunanja, ker je' vedelo, da je bilo v Sloveniji jako malo komunistov in se je moglo njihovo števifo pomnožiti samo na ta način, da pritegne k sebi narodnjake in meščanske kroge, ki niso bili pod nobenim pogojem pripravljeni zatajiti Jugoslavije. Zato je odredila eksekutiva OF, da se praznuje 1. december 1941 kot narodni praznki, prav tako kot je bila navada v Jugoslaviji. V začetku leta 1942 je pa OF mislila, da je njena organizacija tako močna, da ji Jugsolavija ni več potrebna za masko. Poleg tega so v decembru 1941 Rusi začeli svojo prvo ofenzivo. Eksekutiva OF je bila gotova, da se bo ruska ofenziva nadaljevala tako dolgo, da bo Nemčija prisiljena kapitulirati. Računala je s tem, da bo Sovjetska Rusija po skorajšnji zmagi diktirala mirovne pogoje celi Evropi. Glasilo OF, Slovenski Poročevalec, je začetkom 1943 pisal, da pride do absolutne ruske zmage že koncem istega leta. Temu prepričanju je OF podredila vse svoje ukrepe. Isti list je pisal, da bodo Sovjeti zavladali nad vso Evropo v nekaj mesecih in bodoča Evropa bo samoposebi umevno — komunistična. Osvobodilna Fronta je znala s svojim listom in zlasti s propagando od ust do ust s tako gotovostjo prepričevati, da bo konec vojne že v letu 1942, da je to velika večina Slovencev res verjela. Glede na prihajajočo komunistično dobo je mislila OF, da je treba odkrito spregovoriti o bodoči politični ureditvi Slovenije. To je storila v svojem listu "Slovenski Poročevalec." Postavila je odtočno zahtevo, da mora biti nova Slovenija samostojna država in sicer komunistično urejena. Če se bo ta državica priključila Rusiji ali komunistični Italiji ali celo komunistični Nemčiji, glede tega si še niso bili na jasnem. Poglavitna stvar jim je bifa, da bo Slovenija komunistična. To se pravi, da bodo imeli vodje OF popolno oblast nad vsemi Slovenci in nad vsem njihovim imetjem. Ta želja komunističnih vodij, da bi se polastili absolutne oblasti, spremlja kot rdeča nit vse delovanje OF. V prepričanju, da bo Rusija narekovala mirovne pogoje, se slovenski komunisti niso zadovoljili s tem, da si ustanove komunistično Slovenijo, ampak so smatrali za potrebno, da uničijo in iztrebijo vse državnotvorne Slovence, da pobijejo vse, ki so ostali zvesti Jugoslaviji in kralju in ki bi utegnili pozneje kdaj širiti jugoslovansko idejo. Slovenska politika pod vodstvom OF je tako prišla v najbolj umazano dobo. V letu 1942 se OF ni borila zoper laškega okupatorja in tudi ne zoper Nemce. Ne enim ne drugim ni povzročila nobene resne škode na njihovi vojaški zmožnosti. Pač pa je začela krvavo preganjanje lastnih rojakov, ki so ostali zvesti Jugoslaviji. In razume se, da so bili ti preganjani Slovenci obenem prijatelji Angležev in Amerikancev. Že poprej smo na podlagi dejstev dokazali kako je OF pobijala slovenske domoljube. V naslednjem bomo strogo dokazali, da je imela OF čvrsto namero, uničiti vse borce za Jugoslavijo in ubiti vse one Slovence, ki so bili v preteklosti, ali pa bi postali v bodočnosti, nosilci jugoslovanske ideje in se zanjo borili. Nameravali so odstraniti vse one, ki bi utegnili postati voditelji naroda. Komunistična propaganda niti ni prikrivala te namere, ampak je smatrala za svojo dolžnost, da vsak slovenski izobraženec izve, da je njegova glava na smrtni listi. OF je take vesti pismeno in ustno pridno razširjala in jih smatrala za izredno dobro sredstvo svojega strahovladnega sistema. Navedli bomo nekaj primerov, iz katerih se jasno vidi komunistična namera, pobiti vse Jugoslaviji zveste pobor-nike. Inženir Franc Emer je bil vodja dijaške mladine in je zbiral četnike za Mihajfovičevo vojsko. Radi tega ga je OF obsodila na smrt in so ga partizani ubili v Ljubljani dne 5. decembra 1941. Emer je že v Jugoslaviji organiziral Četnike na Gorenjskem in so ga radi tpga nazivali "gorenjski vojvoda." Zato so Nemci zgrabili njegovega očeta. Ivo Peršuh, rezervni kapitan jugosl. vojske je bil organizator rezervnih oficirjev za jugosl. vojsko. Radi tega ga je OF obsodila na smrt in je bil ubit v svojem uradu 2'6. maja 1942. Tako so bili tudi drugi organizatorji jugosl. vojske obsojeni na smrt in ubiti, na primer 26. jan. 1942 žendarmerij-ski komandant Lenič, 11. dec. Vinko Urankar, ki je organiziral delavce. Posebno žalostna usoda je zadela Pavla Vor-snarja 10. januarja 1943. Pobili so ga komunisti s topim orožjem in na srečo ni podlegel ranam. Toda zato so ga obsodili na smrt ponovno pozneje v takozvanem "kočevskem procesu," o katerem bomo spregovorili v naslednjem. Ta kočevski proces najjasneje dokazuje namere OF. Vršil se je v dneh od 9. oktobra 1943. O tem procesu objavlja, uradna izjava OF naslednje: "Obsojen je na smrt Voršnar Pavle — Vidmar, kapetan 1. klase, ker je razposlal oficirjem pozivnice za redno jugoslovansko vojsko v imenu Mihajloviča in kralja Petra II. Mi-Ianovič Mladen —Vojko, žend. narednik, ker je bil član osebne straže majorja Novaka, MihajloviČevega komandanta za Slovenijo. Not Stanko, podporočnik, ker je bil glavni inten- dant Mihajlovičeve vojske. Mavec Jakob, kaplan, ker se je pridružil Mihajlovičevim četnikom. Marinčič Rudolph, starosta Sokola na Viču pri Ljubljani, ker je bil gl'avni zaupnik Mihajlovičevih četnikov. Jerman Marjan in Bačnik Marjan, ker sta bila pripadnika Mihajlovičevih četnikov. Obsojenci so bili ustreljeni dne 15. oktobra tega leta v Kočevju." Tako se glasi poročilo OF. Bolj jasnega dokaza in bolj nepobitnega, da komunisti skušajo pobiti vse Jugoslaviji verne Slovence, ne more biti. O tem procesu smo malo obširneje spregovorili, ker je londonski radio BBC v svojem prenosu za Jugoslavijo poročal: "V Kočevju so obsodili izdajalce domovine!" In je dostavil' radostno: "Smrtna obsodba je že izvršena!" V zvezi s tem procesom moramo povedati o napadu Osvobodilne Fronte na del jugoslovanske vojske, ki so ga napravili komunisti skupno z Lahi za časa laške kapitulacije 8. septembra 1943 v vasi Grčarice pri Kočevju. Po odredbi Mihajloviča je ta oddelek, ki je štel 170 mož, taboril' v Grčaricah z namenom, da prične boj z okupatorjem, ako dobi tako povelje. Dne 7. septembra so pa ta oddelek napadle močnejše partizanske čete, ki so dobile orožje od laškega generala v Novem mestu, čeprav premirje z Bodogliem še ni bilo podpisano. Tri dni je jugosl. vojska hrabro odbijala vse napade. Komandant iz Ljubljane ji je sporočil, naj se drži, ker ji bodo vsak čas prišli na pomoč Mihajlovičevi vojaki iz Like. Ker je ta pomoč izostala in so partizani dobili od Lahov še artilerijo, se je ves oddelek moral vdati. Pri pogajanjih za predajo so se zastopniki OF zavezali, da bodo ravnali ž njimi kot z vojnimi ujetniki. Toda kakor hitro so Mihajlovičevi vojaki oddali orožje, so jim komunisti zvezali roke z žicami, jih surovo pretepli ,jim odvzeli vse, kar so imeli na sebi, celo golenice in čevlje, in so take odgnali v Kočevje. Tam so počeli nad njimi vsakovrstne surovosti in jih mučili z namenom, da bi se izneverili prisegi Jugoslaviji in kralju in prestopili v komunistični tabor. Toda moštvo je ostalo zvesto svoji prisegi in je svojo zvestobo plačalo z lastno glavo. Naskok na te ljudi so komunisti vedno napravljali pod geslom: "V boj zoper kraljeve pse!" Od vseh 170 mož jih le majhna skupina mogla pobegniti. Vse druge so slovenski komunisti poklali, odno-sno so poginili na posledicah strašnih muk. (Dalje prihornjič.) Najlepša je mladost... Spomlad, cvetje, zelen gaj in livada, žgolenje ptic, od cveta do cveta brneča čebelica, sto-barvni metuljček, otroška razigranost, krik in vik pri igri, tulipan v gredi in nedolžno bela šmarnica pod oknom nas vabi v naravo, da se z njo v globokem čuvstvu raduje oko in srce. Kako bi si mogli misliti pomlad brez pesmi in melodije, katera ovenča cvet, budi dušo, odpre srce, da vzkipi v naravi radostno življenje. Mladost in pomlad sta si v življenju najbolj podobni dobi — pesem in melodija jih veže in v mladih srcih kuje bodočo srečo. V spomin tem srečnim dnevom naj veljajo te moje vrstice. Pred desetimi leti so se na liobudo kulturno zavednih rojakov v Clevelandu organizirali mladinski pevski zbori. Njih ognjišče so tvorili Slovenski narodni domovi. Tudi pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road, je bil organiziran mladinski pevski zbor. Štel je j krog 200 otrok in njih učitelj je bil med starši in otroci priljubljen I kulturni delavec g. Louis Šeme. Dal 'je tenr otrokom vse — dušo in srce. Delal je iz mladeži čudeže, peli so, da nam je bilo v ponosu in dobrem uspehu toplo pri srcu. Žal pa so se pričele zborove vrste polagoma redčiti in danes je pri zboru le še 45 dobro treniranih pevcev in pevk. Med tem, ko je velika večina mladinskih pevskih zborov prenehala obstojati, je naš zbor obstal in imel redno vaje. Razvil se je celo tako daleč, da je iz njih vrst organiziral svojo instrumentalno godbo, ki je ponos naselbine. Za ves ta napor, vso veliko požrtvovalnost moramo' biti hvaležni onim našim staršem in uradnikom, ki so z neverjetnim trudom, neupogljivo voljo in nesebično podvzetnostjo vodili zbor skozi vse stresijaje, ki so se zaradi depresije in malomarnosti pojavili. Danes vodi ta zbor gdč. Alice Artel, kateri je v veliko pomcič ga. Anna Vadnal. Pod vodstvom omenjenih zbor tako le- dinskega pevskega zbora s premijevanjem na klavir. Po-setnikonr se bo nudil izredno izbran program, adonela bo slovenska pesem in melodija iz grl naše mladine, ki je up in nada naše narodne bodočnosti. Rojaki in rojakinje, Slovenci in Slovenke, vaša pot je k njim, ne pustite, da bi to naše zlato zrnje drugi pobrali. Kujmo srečo vašemu in mojemu otroku. John Sorz -o- Iz Warrensville, 0. Vsako leto se članice podružnice št. 73 SŽZ na belo nedeljo udeležimo skupnega svetega obhajila v cerkvi sv. Lovrenca, kot v spomin na obletnico ustanovitve. Tudi za letos smo naročile sv. mašo ob sedmih za prihodnjo nedeljo. Zato pa vabim vse članice naše podružnice, da pridete v nedeljo 15 minut pred sedmo uro zjutraj pred cerkev sv. Lovrenca, da bomo potem skupno odkorakale v cerkev k sveti maši. Veliko mater nas je, ki imamo svoje sinove v vojaški službi. Ne vemo kje so, ne moremo jim pomagati, jih učiti in tudi ne svariti. Kar more sedaj ljubeče materino srce storiti za svojega sina, ki je daleč tam na bojnem polju, je leto, da moli zanj. Zato pa priporočam članicam naše podružnice št. 73 SŽZ, spomnimo se v nedeljo pri sveti maši naših sinov-vojakov. Upam, da boste vse članice prepustile za v nedeljo svojim mo-žičkom, da si bodo za enkrat sami skuhali zajtrk, me članice pa se jih bomo poleg sinov spomnile v molitvi. Torej članice /laše podružnice, ne pozabite, kaj je v nedeljo za vas. Se-sterski pozdrav, Alojzija Turk -o- "Hunski govor" Nemški cesar Viljem II. je ; rad veliko govoril. Njegov ži-! vahen temparament in njegova ! velika samozavest sta ga pa dostikrat zapeljala, da se je v | svojih govorih* zaletel, s čemer je odgovornim državnikom če-I sto povzročil marsikatero ne-j priliko. En tak govor je imel BESEDA IZ NARODA Ob 25-letnici Waterloo Grove 110 W. C- v bivši Birkovi dvorani na St. Clair Ave. Bilo je res dosti truda, veliko dela, potov in skrbi z vsemi igrami, vinskimi trgatvami, plesnimi veselicami in poleti s pikniki, a vendar ni bilo to zaman, ker pridobile so si lepo blagajno, da se je lahko skozi vsa dolga leta izplačevalo bolnim članicam podporo in nabavilo druge potrebščine, ker to društvo samo skrbi za izpla-čitev bolniške podpore. Torej drage članice, pomnite, da proslava te 25. obletnice bo v dobrobit vseh, zato pa ne kritizirajte ,če morate kupiti eno vstopnico. Koliko je članic, ki plačajo vstopnico in še pomagajo delati kolikor mogoče. Saj to je vendar vaše društvo in gotovo ne bi rade videle, da bi pr«jehalo napredovati. Samo ene in iste članice pa tudi ne morejo vedno same delati in dajati. jNaj nobena ne pozabi nedelje, 23. aprila, ko bomo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. imele svojo priredbo. Večerjo se bo pričelo servirati ob 6. uri zvečer, in ko.t prejšnje čase, bo veselični odbor skrbel za najboljšo postrežbo. Vstopnina k večerji in plesu je $1.00, samo k plesu pa 50 centov. Igral bo Vadnalov orkester. Vabljeni so tudi prijatelji in znanci, da nas poseti-jo na ta Večer. V sredo, 19. aprila se vrši redna mesečna seja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7:30 uri zvečer. Prosim vse članice, da se gotovo udeležijo, ker ta seja se vrši par dni pred prireditvijo in bo še čas ako ima katera članica kakšno zadevo v korist 25. letnice. S pozdravom Gertrude Laurich, taj. -_e>-- Cleveland, Ohio. — V nedeljo, dne 23. aprila bo društvo "Waterloo Grove," št. 110 W. C. praznovalo svojo 25. letnico obstoja z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road'. Žalostno je, da se društveni srebrni jubilej mora vršiti baš v tem kritičnem času, ko je celi svet v vojni. Veliko naših članic je radi tega prizadetih, matere so težkih src, ker njih sinovi se borijo in prelivajo kri za nas in našo Ameriko. A Vendar ne moremo in ne smemo postati pasivne in kar zaostajtai z vsemi aktivnostmi. 25. letnico obsotja društva si moramo šteti v čast, zato pa bomo tudi poskusile, da na ta dan vsaj nekoliko razveselimo naše članice, prijatelje in znance. Med nami imamo 24 članic, ki so pri tem društvu že 25 let, torej od vsega početka. Na ta večer bodo lahko ponosne, ker izkazalo se jim bo posebno čast. Iz glavnega urada so poslali krasne zlate zaponke, v znak priznanja za 25 let članstva. Društvo je bilo ustanovljeno marca meseca leta 1919 s 17 članici in enim članom. Zbrali so se v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Ni bilo dolgo, pa so marljive članice pridobile veliko več članic, in društvo danes šteje 248 članic. Že prihodnji mesec, ko .je bilo društvo ustanovljeno, so članice priredile ples in- prosto zabavo v Kunčičevi dvorani, in potem so skoro vsak mesec imele kakšno prireditev. Tukajšnja naselbina se lahko spominja kako so bile te članice skozi vso dobo 25 let aktivne in pridne, ter so vprizorile že veliko krasnih iger. Bila sem zelo majhna, a se še vedno dobro spominjam na prvo igro, "Elizabeta, grofinja Turinška." Kako marljivo so članice delale in šivale. Zbrale so se enkrat tu, enkrat tam, in napravile so v resnici krasne obleke v najlepših barvah, da je vse izgledalo tako živo, kot, da je bilo stotine let nazaj, ko se je igra odigrala. Igralci in igralke so bili izvrstni. Igro se je vprizorilo v Slovenskem domu na Holmes Ave., nato pa se jo je ponovilo po napreduje, da se lahko kosa z vsako pevsko skupino med nami ali drugorodci v Clevelandu. Cast in priznanje gospodični Artel in gospej Vadnal na njih požrtvovalnem delu. V zank proslave desetletnice obstoja bo zbor vprizoril v nedeljo popoldne 16. aprial komično opereto, poleg tega pa bo na programu tudi petje mešanega zbora, kvarteta in solistov. Nastopila bo tudi godba mla- poleti leta 1900 pred nemškimi mornarji, ki so odhajali proti tako zvanim "boksarjem" na Kitajsko. Dejal je med drugim : "Ujetnikov ne delajte! Kdor vam pade v roke, naj bo po njem. Kot so se pred tisoč leti Huni pod svojim kraljem Atilo proslavili, tako naj bo nemško ime za tisoč let na Kitajskem v takem spominu, da se ne bo nikoli noben Kitajec drznil Nemca tudi le postrani Licia Albanese v operi "La Traviala" V copatah okoli sveta Leta 1940 se je po devetletni odsotnosti vrnil v Kodanj na Danskem neki Peter Anderson, ki je vseh devet let potoval po svetu. Potovanje je pričel zaradi visoke stave, ki mu je nad drugim zagotavljala brezplačno oskrbo, toda pod pogojem, da ne bo v tem času nikoli obul pravih čevljev, temveč hodil samo v klo-bucevinastih copatah. Pogoje j,> natančno izpolnil in s seboj je prinesel v domovino 136 ponoše-nih copat. Cleveland, O.—Licia Albanese, ena najboljših sopranistk današnjega časa, bo nastopila v operi "La Traviata," katero bo podala Metropolitan operna družba iz New Yorka v cleve-lanclskem Public avditoriju v torek večer, 2. maja. Ta opera je bila še vselej najbolj priljubljena clevelandskim ljubiteljem opere. To bo druga opera v rzmed osmih, ki bodo podane v opernem tednu v Clevelandu ocl 1. do 6. maja. Poleg Licie Albanese pa nastopijo v tej operi še sledeči: Charles Kullman, Lawrence Tibbett, Thelma Votipka, Mona Paulee, John Dudley, George Cehanovsky in drugi. Albenese bo tudi nastopila v vlogi Micaela v operi "Carmen," ki bo podana v soboto popoldne 6. maja. Na programu so Mozartova mojstrska dela kot je opera "The Marriage of Figaro," ki bo v sredo 3. maja; "iVIignon," v kateri nastopijo Jennie Tourel, Patrice Munsel in James Melton ter bo v četrtek, 4. maja; dalje bo Wagner jeva opera "Tannhaue-ser," v kateri nastopijo poleg pogledati." Ta govor J« vzbudil ogorčenje vse%]{! turnega sveta in Povzr.^ sarju Viljemu in nje?0 vi nemalo škode. rtiii«^ K Debevčevim s®0/^ no prav, da smo Prj? ujjj živahni debati med K* 1 Tonetom in med šo polovico. Debata- j lahko imenovali mir0 m v . i ferenco, se je vršila ( cah, ki vodijo iz kuh'« f sol j ni svet. To se je sedet na stopnicah- .j pa stali med kuhinj^ ti. Kolikor smo mog11 p sti, je prihajala bese0 j kuhinjskih vrat, doli na stopnicah PJ'e^ nižjo zbornico, ki Je^oij samo poslušala. San do časa je napravila K .jjJ niča kak pohleven # jI je bil pa takoj poi"aZe rej. .j Konferenca je u' ' |j' krompirja, torej o | nem vprašanju, s^.jt* krompir, tisti, ki d1' je) pokonci pa mašnah ali pa v to'' ^ kot so ga imeli na 1 ; četi. ^ "O čem se pa razg ^ sem ju prijateljsK° i Rabil sem nalašč f govarjata," čeprav J , razgovor precej oS jj, jf Bazo razgovora J koj razložila Debe* ^ z jako konkretnim1 koč: g p1* "še včeraj sem ^ naj mi prinese 12 ]jte/ krompirja. Pa nll? ^p' je? Najmanj Pets ^ mu rekla: Tone, P^il kov mi prinesi iz ^eV,0 ^ tolikokrat mi jef* 4. grem prec ponj! . sem ga začela Pr?sl soboto, in danes je jf I poldne, pa je kro^l no tam, kjer je ' ne vem, kaj bi na1 "Ce ne veš, kaj ^ ti pa jaz lahko P®" Tone svoje ljubo ze ^ "No, pa povej, 9«/* mi itak ne boš PoV | kla ona. tvoi't 1 "Če bi bil jaz n* .o' ' stu, bi šel kar safl\fit 1 pir. Od včeraj, s p*J 1 vprašala za kromP^/j ' nes, bi si ga lah*0 f kleti za pet let. »j0 ^ *j : nobenkrat-rekel, bili mi tam, ni m0^,, > pir, ker je bil zaP^ Pohvalil nas je> ^ zapeli sem čez j if1 V nal nas je, da s^ rekli z njegovim - .^"j Tone nas je P°d VV mazal z neko te ..ve1^ dobro štimo. P1'1 P cu je naš France g javil: irti^in1 - Vinska trta da bi vince *a f . Pa je reklo . , klonk, klonk, pa pahnilo štime, » \e.O f se reče. Ko smo Tonetu, smo se v kempo, kjer n^ r* grnjena miza. 1 • mislili, da nas j LICI4 -ALBANESE drugih Marjorie Lawrence, Lauritz Melchoir, Alexander Kipnis in Rose Bampton ter bo podana v petek popoldne 5. maja. Poleg" teh pa so na programu še sledeče opere: "The Tales of Hoffman," "Lucia de Lammermoor" in "Rigoletto." Vstopnice dobite pri: Northern Ohio Opera Association, Union Bank of Commerce, Cleveland, O. Cena vstopnicam je $1.20, $2.40, $3.60, $4.80, $6 in $7.20, pri tem že vključen novi federalni davek. i.: AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 13, 1944 Pred nekaj leti je živel v vasi Fouly ubog kmet Viljem Mo-na. Razen nekaterih njiv je imel tudi lep sadovnjak z različnim drevjem. Semkaj je vsako noč zahajal medved, kateremu je sočno sadje silno ugajalo. Zlasti pa so mu dišale hruške. Kdo bi verjel, da ima žival skoraj tak okus kot človek in da izbere v sadovnjaku najbolj sočno sadje! Slučajno je pa tudi kmet izmed vseh drugih sadežev najrajši jedel te hruške. Trdno je bil prepričan, da mu delajo škodo nepridipravi; zato jih je hotel malo prestrašiti. Vzel je puško, jo napolnil s soljo in se podal na prežo. Šlo je že proti enajsti uri, ko je zaslišal v daljavi tuljenje. "Glej ga no," je rekel, "medved je v bližini." Deset minut pozneje je'pono- vno zaslišal tuljenje, to pot tako blizu, da je mislil, da ne more več uteči v hišo. Zato se je ulegel na zemljo in se tolažil z upanjem, da prihaja medved*po hruške, a ne ponj. ,Res se je žival kmalu pojavila v sadovnjaku. Šla je ob desni meji vrta, kakih deset korakov od našega junaka in splezala urno na drevo. Veje so pokale pod veliko težo. Medved je jedel s tako slastjo, da je bilo jasno, da po dveh podobnih obiskih ne bo na drevesu niti sadeža več. Ko se je pošteno nasitil, je počasi splezal z drevesa, kakor da mu je žal, da ni mogel vsega pojesti. Počasi je šel mimo našega lovca, katere-nu zdaj ne bi bila dosti koristila s soljo nabasana puška. Kmalu je medved izginil v bližnjem gozdu. Vse to je trajalo dobro uro, ki se je zdela kmetu daljša nego medvedu. Vendar pa je bil mož junak. Ko je šel medved-zadovoljno mimo njega, je čisto tiho pristavil: "Je že dobro, kar pojdi; to ne 'oo šlo kar tako, sicer se bova pa še videla!" Naslednjega dne ga je zalotil sosed, ki ga je prišel obiskat, ko je ves zadovoljen žagal rogove vil. "Kaj vendar delaš?" ga je vprašal. "Zabavam se," mu je odvrnil Viljem Mona. Franc je vzel v roko koščke želeža, jih od vseh strani ogledoval kot človek, ki se na to razume, nato je malo pomislil in dejal: "No, Viljem, če hočeš povedati resnico, boš priznal, da morejo ti koščki predreti skozi debelejšo kožo kot je oslovska." "Mogoče," je odvrnil Viljem. "Ti veš, da sem strokovnjak v tej stvari. Ce hočeš, poj diva skupaj'nad medveda. Dva več naredita kot eden." "Nikakor ne," je dejal Viljem in žagal naprej. "No," je nadaljeval Franc "celo kožo ti bom odstopil, raz delila si bova le meso in pa na grado." "Imam rajši vse sam," je re kel Viljem. "Zabraniti mi pa le ne mo reš, da ne bi šel iskat medvedove sledi in če jo najdem, mi tudi ne boš branil iti na prežo." "Kakor hočeš." Medtem je Viljem odžagal tri koščke. Nato pa je napolnil naboj za smodnik, ki je bil dvakrat večji od navadnega. "Zdi se mi, da se misliš dobro oborožiti," je zopet povzel besedo Franc. "Malenkost! na tri šibre iz železa se bolj zanesem kot na eno iz svinca!" "Vso kožo ti bodo pokvarile." "Pa bodo bolj gotovo ubile." "Kdaj nameravaš na lov?" "To ti bom povedal jutri." "Zadnjikrat ti pravim, no- ; češ?" "Ne." I "Takoj poj dem iskat sled." : "Mnogo sreče." i "Zbogom, Viljem!" ; "Želim veliko uspeha." Ko je sosed odšel, je napolnil 1 puško in jo položil v kot delav- i nice. • Zvečer je prišel Franc mimo i njegove hiše. Opazil je Viljema, < ki je sedel na klopi pred hišo 1 in mirno kadil pipo. Stopil je k r njemu in mu rekel; i "Našel sem medvedovo sled; š sedaj te ne potrebujem več. Ker 1 pa nisem zanesljiv, sem prišel, l da ti še enkrat ponudim, da ga I ubijeva skupno." i "Vsak zase," je odgovoril Vi- 1 ljem.v j 1 Franc je nato molče odšel 1 domov. Ob enajsti uri je žena videla j Viljema, da je vzel puško, vzel i vrečo' pod pazduho in šel ven. i Ni si upala vprašati, kam gre. I Kajti Viljem ni bil mož, ki bi i njej razodeval svoje namene. ^ Franc je v resnici našel med- 1 vedovo sled. Šel je po sledi do i Viljemovega sadovnjaka. Ker j pa ni imel pravice čakati ga na £ sosedovem vrtu, se je ustavil 1 na robu smrekovega gozda, ki \ je bil med hribom in vrtom. Ker i je bila noč precej jasna, je vi- r del soseda, ki je prihajal skozi j zadnja vrata. Viljem je šel na- \ prej in se ustavil pri sivi skali, 1 ki se je privalila z griča do srfe- 1 de-vrta. Od hruške je bila od- I daljena največ dvajset kora- j kov. Plaho se je ozrl okrog, ali ^ ga kdo ne zalezuje. Odvil je i vrečo, zlezel vanjo, zunaj je i pustil samo glavo in roke. Nato I se je naslonil na kamen. Ker ' je stal popolnoma nepremično, : se je po barvi tako pri ličil kamnu, da ga sosed, ki je vedel, da 1 je tam, ni mogel ločiti od kam- : na. Četrt ure je minilo v pričakovanju na medveda. Končno ga je naznanilo tuljenje. Čez pet minut ga je Franc zagledal. Mogoče je bil medved tako prebrisan, ali pa ga je zavohal, da ni šel po navadni poti. Naredil je ovinek in namesto, da bi prišel z leve strani, kakor je to storil prejšnji večer, je to-, krat prišel z desne strani izven ; območja Franceve puške, toda kvečjemu deset korakov od Viljema. Viljem se ni ganil. Ker proti medvedu ni pihal veter, ni zavohal sovražnika; zato je urno nadaljeval pot proti dreve- su. V trenutku, ko se je dvignil na zadnji nogi, objel s prvimi deblo in imel prsi popolnoma razgaljena, je naenkrat blisk razsvetlil skalo, cela dolina pa je odmevala od poka puške in od tuljenja, ki ga je povzročala smrtno ranjena žival. Gotovo ni bilo v vasi človeka, ki bi ne bil slišal poka in tuljenja. Medved se je počasi umikal, ne da bi opazil deset korakov vstran Viljema, ki je potegnil glavo in roke v vrečo in je tako-postal podoben skali. iSosed je bled in zasopel gledal ta prizor. Klečal je oprt na levo roko, v desni pa je držal puško. Dasi je bil bahav lovec, je pozneje vendar priznal, da bi bil v tem trenutku rajši ležal v postelji kot na preži. Še mnogo huje pa mu je bilo, ko je videl ranjenega medveda, ki je iskal svojo včerajšnjo sled, katera bi ga bila privedla naravnost k njemu. Prekrižal se je, priporočil dušo Bogu in se uveril, ali je karabinka dobro opremljena. Medved ni bil več kot petdeset korakov od njega. Tulil je od bolečine, se valjal in si grizel rano, potem pa je šel naprej. Vedno je prihajal bliže. Samo še dva koraka naj bi bil šel proti Francu, pa bi ga njegova krogla zadela. A nenadoma se je ustavil, se obrnil proti vasi in zadihal zrak, ki je prihajal od vasi, grozno zatulil in se vrnil v sadovnjak. "Varuj se, Viljem, varuj se," je zakričal Franc in stekel za medvedom. Vse je pozabil, samo na prijatelja je mislil. Dobro je vedel, da je izgubljen, če ni zopet napolnil puške; medved ga je namreč zavohal. Nekaj korakov je napravil, pa je že zaslišal presunljiv krik. Bil je krik človeka, ki je zbral vse svoje moči "in vse prošnje do boga in ljudi. Potem pa ni nič več slišal, čelo joka ne. Franc ni tekel, kajti letel je po strmem pobočju. Kolikor bolj se je bližal, tem bolj razločno je videl pošastno žival, ki je mečkala Vilj'etn'OVo"te]o in ga trgala na kose. Ko je bil štiri korake od njega, se mu je zdelo, da je medved v žrtev tako zaverovan, da ga ne vidi. Vendar se ni upal streljati iz strahu, da bi ne zadel Vi-ljema. Tako se je tresel, da si ni bil svest strela. Pobral je kamen in ga vrgel v žival. Ta se je besno obrnila proti novemu sovražniku. Tako blizu sta bila drug drugemu, da se je medved postavil na zadnje noge, da bi ga tako s prvimi objel in zadušil. Franc je ročno naslonil prst na petelina in strel je zletel. Žival je padla vznak; krogla ji je šla skozi prsi in zlomila hrbtenico. Med tuljenjem se je vlekla naprej. Franc jo je pustil in stekel k Viljemu. To ni bil več človek, da celo truplo ni bil; kepa zme-čkanega mesa in kosti je ležala na tleh. Videl, je, kako se premikajo luči, ki so prihajale izza oken. Začel je klicati, da bi naznačil kraj, kje je. Nekaj kmetov je priteklo s puškami. Kmalu je bila vsa vas zbrana na vrtu. Tu-'cli žena je prišla. Strašen prizoi se jim je nudil. Vsi, ki so bili tu, so jokali kot otroci. Za ubogo vdovo so po vsej dolini Rodana zbirali miloščino. Franc ji je dal še nagrado, ki jo.je dobil za ubitega medveda. Vsakdo je pomagal zapuščeni vdovi. (A. Dumas.) --o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. DELO DOBIJO DELO DOBIJO DELO DOBI Driver za kladivo in pomagači pri kladivih za kovaška dela Smith Armstrong Forge, Inc. 1209 Marquette Rd. HE 0320 (89) PRESS OPERATORJI Moški in ženske DELO NA STROJIH Plača od ure in bonus ZA TRUCKE ZA DELO NA JARDU ZA MATERIAL Visoka plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (91) MALI OGLASI Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo iž sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grelce za vročo vodo • Cevi za mrzlo in vročo vodo • Termostate za tanke za vročo vodo • Vodne pipe ^ • Potrebščine za kopalnico (J • Perllnike • Odvodne cevi Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo. Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave. KE 5461 __„ ženitbena ponudba Vdovec brez otrok želi znanja v svrho ženitve z samsko žensko ali vdovo v starosti med 45 in J 60 let. Katero zanima, naj se zglasi od 2 ure popoldne naprej pri Steve Valko, 1042 E. 67. St., zgorej. ^ (88) . Peč in pohištvo Naprodaj je dobro ohranjena kuhinjska peč (Grand) in -več pohištva. Zglasite se na ? 1064 E. 61. St., zgorej. (88) ' Zelo dober kup Naprodaj je hiša za 2 druži- < ni, cena $6,250, Glenville, severno od St. Clair. Vsaka družina 5 lepih sob; dohodki $76 na mesec. Spodaj se lahko takoj vselite. Izredno dober kup. . LynwOod Taylor PO 8300. 1526 Hayden East Cleveland. _(87) Dobite lahko pri Grdinovih ŠŠŠŠŠ! ŠŠŠŠŠ! Nikomur ne povejte, ampak mi smo dobili pravkar nekaj bele emajlirane posode. Ferkolatorje za kavo, sauce pans, bread pans, sauce pots In double GRDINA HARDWARE 6137 ST. CI,AIR AVE. ENdicott 9559 Moške in ženske splošna tovarniška 1S dela se potrebuje e« 6 dni v tedna 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77Vžc na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. I National Carbon Co., Inc. ___(91) Učenci in izkušeni Na Lathe stroje Turet Lathe operatorji Roll Grinderji Milling Machine operatorji Delavci za kafeterijo Težaki in pomagači Najvišja plača za začetek Delo 55 ur na teden in plačano za 62*/>ur The Yoder Co, W. 55th St. in Walworth Ave. 2 cesti od Lorain in W. 53. St. ____(91) OSKRBNICE 'oln čas 5:10 »opoldne do 1:40 zjutraj šest noči v tednu y mestu— j 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— : 1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. \ko ste zda] zaposleni »rl vojnem delu. se ne priglasite. Employment Oflice odprt >d 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. ' J,rn rft ''-« ir'lHjWy** razen v nedeljo. Zaliteva se dokaz o državljanstvu. rhe Ohio Bell Telephone Co 100 Prospect Ave., Soba BQ1 __(x) Lahko hišno delo Išče se žensko za lahka hišna dela, navadna kuha, nič težkega dela, perilo se daje ven, v sredo prosta, boljša družina, Aobra plača. 41 E. 214. St. ali pokličite pred 11 dopoldne KE ■ 2225. (x) ' ženske za čiščenje uradov Nočno delo Dobra plača; stalno delo ) Vprašajte Mr. Stocker, od 9 zjutraj do 5 popoldne ,0 10515 Carnegie Ave. e (Apr. 21) ;e ___ v ... ( Lepa služba , Sprejme se dekleta ali ženo za lahko hišno delo in za varstvo otrok pri slovenski druži-, ni; lahko ostane čez noč ali ho-r, d i domov ;v nedeljo je prosta; 1' plača, je $18 na teden. Pokličite ERievicnv 0498. (88) Previdnost je na mestu. — Ko zavezniški vojaki preženejo Nemce na bojiščih v Italiji, potem previdno napredujejo in pregledajo še vsa neporušena poslopja, ce bi mogoče ne bita tam nastavljena kaka past ali polo žena mi m, ki bi. pomenila gotovo smrt za vsakogar, ki bi stopil v dotično poslopje. Na sli ki vidimo, ko Pvt. Rim J. Hook iz Chattanooga, Tenn. previdno pritiska s palico m vrata neke zapuščene hiše. Vstran pragozda JAMES OLIVER CUR WOOD: Lov na medveda nine, ki ga je držal pravkar v roki. In kos je padel Piku prav pred nos. In Pik je bil silno lačen! Zapeljivi vonj tega grižljaja je demoraliziral njegovo opreznost. Samo še par trenotkov se je branil, potem pa je lezel.bliže in bliže ter naenkrat šavsnil po kosu in ga pogoltnil. Breault se je iskreno zasme- ' j al, in ko so se prvi žarki vzhajajočega solnca razgrnili po j okolici, se Piku ni zdel nič več neprijatelj. Kajti prvemu kosu je sledil drugi, a drugemu tretji in nato je položil Breault še novo slanino na ogenj. "To je le majhna nagrada za to, kar si za nas storil takrat tam na severu," je rekel napol sam sebi. "Ako bi tebe ne bilo _>>' Obenem pa se je delal, kakor bi se zanj sploh ne brigal. Zakaj poznal je pse morda še bolje kakor ljudi. Pomil je posodo, žvižgal in pel, položil svoj nahrbtnik zopet na plav ter se odpravil na nadaljno potovanje po reki. Pik je ostal ob kraju goščave zbegan in bržčas tudi s čustvom osamljenosti. Prav za prav mu ta mož ni neprijatelj in ostavlja ga prav tako, kakor sta ga ostavila gospod in gospa. Zacmevkal je in Breault še ni izginil iz vidika, ko se je Pik vrnil na peščino in izlah-ka zopet našel Roger j ev in Nadin sled. Breault je pustil ondi še kose konserviranih krompirjev, in Pik jih je goltal, kakor prej slanino. Nato pa je začel, kar je Breault pač želel, slediti njegovemu plavu. Breaultu se ni mudilo. V njegovem počasnem, a pravilnem veslanju z dolgim kolom je bila neka skoraj mehanična gotovost, dasi je vedel, da je čoln daleč pred njim. Na bregu ni nič ušlo njegovi pozornosti. Trikrat je do opoldne videl, kje je čoln pristal, in vselej se je zahohotal, spominjajoč se basni o želvi in zajcu. Povsod se je ustavil za dve ali tri minute ter se odpravil nato zopet naprej. Pik je bil naravnost očaran po mirni vztrajnosti tega moža. Sledil mu je, ga opazoval in enakomerna enoličnost ga je zanimala čim dalje bolj. Vedno isti gib navzgor in navzdol z dolgim drogom, lahko nihanje Breaultovega telesa, vedno enako se kodrajoči valčki za cedro-vima debloma in včasih oblački dima, kadar si je mož prižgal pipico. A niti enkrat ni Pik opazil, da bi se bil mož ozrl. Breault pa je videl vendarle vse. Petkrat je opazil Pika, a i ga ni niti poklical niti mu po-migal. Opoldne je krenil s plavom zopet na breg, da si pripravi obed. Ko je užgal ogenj in razložil svoje kuhinjske potrebe, je zaklical naenkrat z istim brezbrižnim glasom, kakor bi se razumelo samo po sebi, da ga Pik takoj posluša: "Sem, Pik! — Sem! — Pojdi prijatelj!" In Pik je šel. Upirajoč se poslednjemu ostanku instinkta, ki ga je silil, naj se drži v ozadju, je najprej pomolil glavo iz goščave in gledal na Breaulta. Ta pa se navidezno sploh ni več i brigal zanj ter je rezal slanino I na kose. Ko je priletel vonj | pekočega se mesa do Pikovega j nosu, je stopil nekoliko bliže in se cmevkajoč zgrabil po tleh. Breault je slišal cviljenje ter je samo^zagodrnjal v odgovor. "Ali si zopet lačen, Pik?" je nato vprašal kakor mimogrede. Imel je že pripravljen kos slanine od zajtrka in trgal ga je na drobtine ter mu jih metal, misleč pri tem: (Dalje prihodnjič.) -—o- Kupujmo obrambne obveznic* in znamke 1 Ho Se Je počel° dani" y S0 dospeli iz barja, je I j, V* zablesk solnca. Ta-IV .tudi Breault s ihje J)r°st*m Pravom k peak sta Nada in Roger iijar Poprej. !0se Je bil Breault, ventil .mu oči svetile, ko je lora ne korake na pesku jjjl Veselo se je zahoho-iab e Celo tako dobre vo-tisle nihče ne slutil, kak-ij, je ta Breault. C,ren mož je bil, z j« ^ sice in volka, kadar fcčuv' da človeka, $ aerie vztrajnosti in od-Odibrez usmiljenja (tu v , i« J so sodili o njem g0Ve srePe> mežeče D ,e tenke ustnice in ^aj • na obrazu so Slr!??Žale lePŠ0 mise1' J' imel katero' cenili vsesplošno k cl°veški stroj, ki ne Vkjs ' IVavcat stroj fe« u Porabljal i pro-lik ' katerih ni mogel hjjfcu«r. NLpa se je njegov 'Je, ^ .11 v uprav zlobno %ti.]Je Zal£eda! Pe-stopinje, dasi ®\]e®nocnem vztrajnem SovaiVSe k°Sti hl miŠi" Cuf se Je. da mu je fclil epih> in dasi ni si-: glasno, je zdaj Sle , !^j'^asl°n.ien na ska- Voo Kay- Vtisk kaže Nel0 ' ^el a se varata. Ta- Vk]Ztnerom usodna." ?!t L .ar -ie bil sam, si je '51. uzdo nekoliko Sby r bl bil izpustil je lz .leče. Na primer po]^, i« ni žvižgal gr- 5 (!oživ]°r v mislih na ne- A W ]a-j-In zdaj si je llev anine in pest >CeTm pa je pr epi 1 Je zvenela ' kak° pozornim l'Š!la sn ni 1 n Pilm- Hoi je Priplazil sko- Ss,?^ in -le le®el Je" . korakov dalje, ^iiitp. ''ajoč vonj slanine i 0 iz svojega skro- sico in volka, k V ?aulta in niti slu-1 p taL 4 mož žvižga in j Glasno. In kmalu • HwUlt> okrenjen k Pi-X Sklical z najbolj na svetu: p' m>. Pik, zajtrk je S • so se presene-i"1 k 111 ko se je Breault ®m'u ^r ga smeh- k^kSv,ZOpet kot naj" je Pik docela v" v V°j sklep, da se bo v'' če f ve* čas ter se X mreba, ali pa utekel. yv^Uje vrgel kos sla- t)oe boti iS DENAR: , J c v°jnih bondov \ * 2r>amk. ^ilj^J na banko vsak ^an—tukaj na ^ 1> L ubl'c Square AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1 tkalnici njegovega očeta. Nekaj malega je potem res izboljšal tudi v teh sramotnih razmerah . . . ustanovil je fond za pokojnine in bolniško blagajno . . . Toda to je bilo pred pet in dvajsetimi leti, teta, in za vse ogromne izpremembe, ki so se poslej izvršile na svetu, je kratko in malo slep in gluh." Mirne, jasne oči zdravnice so se odvrnile od pletenja in poro-male ob sobnih stenah k naslikanemu portretu starega Lode-wijka, velikega tirana, in k malemu, na steklo delanemu svet-lopisu njegovega sina Nicolaa-sa z visoko pleteno ovratnico in ostrega, bolno koničastega obraza; ta je gotovo deset let govoril in se boril, pa vendar ni nikdar mogel prepričati svojega očeta o koristi parne sile. Spodaj pa je visela obledela fotografija Abrahamovega sina Heina, katerega je njegov oče pustil oditi iz hiše in iz tovarne, ker se je drznil podvomiti o nravni upravičenosti otroškega dela. Zdaj pa je sedel pred njo Stevenov sin, popoln otrok svojega časa, starilcavega resnega obraza in iščočih, nemirnih oči, in je kot svoje najgloblje prepričanje oznanjal, cla živi tudi njegov oče v zaostalih in omejenih nazorih. Izpočetka je staro zdravnico imelo, da bi vsa ta velika vprašanja življenja in svetovnega nazora, katera so Coornveltovi otroci nagrmadili pred njo, z dovtipom osmešila in njih same skrenila v malo bolj humo- ristično pojmovanje teh stvari. ^ Imeli so toliko svobode, kolikor, so si je le mogli želeti, vse mo-J goče prilike za duhovno izobrazbo in vse zabave so jim bile na razpolago ... in vendar, kako redki so bili bodri in zadovoljni! Pri vsem tem je čutila, da se otroci krvavo resno bore s temi življenjskimi vprašanji, in bila jim je hvaležna, da so vsi prihajali k njej, k stari ženi, da bi našli, če že ne pomoči in nasveta, pa vsaj pazljiva ušesa in mirno razumevanja svojih izlivov srca, česar j-im starši zaradi nakopičenega in napornega dela očitno niso mogli dati. Lody Coornvelt je bil izpočetka zelo zaprt proti njej; pozneje ji je smeje se priznal, da se je bal, da bo ravnala z njim preveč kakor z otrokom. Starejši ljudje so bili vendar po večini tega mnenja, da fant izpod pet in dvajsetih let sploh še ni upoštevanja vreden . . . "Ce bo čez pet let prav tako mislil kakor sedaj," je dejal njegov oče, ko mu je fant prvič predložil svoj načrt o socializaciji tovarn, "potem sem pripravljen na resna razpravljanja s teboj." Od tete doktor prav za prav ni pričakoval drugačnega odgovora, toda ona ga je prijetno razočarala. Skrajno pazljivo je poslušala vse, kar ji je pravil o svojem potovanju v Rusijo in o svojem študiju v sovjetski državi, o brezmejnem navdušenju in nezlomljivi veri v zdravilno moč. bodoče države, ki tam pre-šinja ljudi, kateri popolnoma Zmeraj je bila bolj po meni kakor pa ostali. Da . . . Priznati moram, da sem si zmeraj strašno domišljal zaradi nje, in že pred leti bi pobil vsakega fanta! ina, ki bi se to prekrasno dekle drznil le pogledati. Puck ima trenotno piko na psihoanalizo, pa sveto zajtrjuje, da, sem,' "fiksiran" na svojo najmlajšo hčer. To je prav mičen sport, ta psihoanaliza. O samem sebi izveš stvari, katere bi poprej z največjim ogorčenjem tajila. Ti si pač zdravnica iz stare šole, draga teta, najbrž nočeš o tej stvari nič vedeti, toda jaz sem prepričan, da bo to postala znanost bodočnosti." Zdravnica se je sklonila malo naprej, da bi si ogledala fotografijo, ki je stala na Steve-novi pisalni mizi in katero je med pogovorom že večkrat vzel v roko in jo zopet postavil nazaj. "Ali smem tole malo bliže pogledati?" je prosila.-"Moje starp oči ne sežejo tako daleč." "Kaj, podobo? Ne, to ni Kit-tyna slika. Toda seveda . . . lahko jo pogledaš, mislim, da ne poznaš te deklice . . . Prav daljna sorodnica je, Coornvel-tova iz angelške veje, vnukinja mojega strica Heina, saj veš, socialista, ki ni hotel več delati v tovarni pri svojem očetu in se je izselil v Anglijo. Mati je bila strastna bojevnica za ženske pravice in ji je bilo Evelyn Dawson ime. Bila sta poročena le nekaj let, potem se je ona dala ločiti, češ da je zakon le poniževanje in zatiranje. Na ta način je hči malo divje dorasla, vendar je vrl dečko; v vojni je celo opravljala službo za linijo. V našo deželo je prišla z vojnimi ujetniki, določenimi za izmenjavo, in tedaj je Doroteja slučanjo naletela nanjo takrat je delala pri 'Rdečem križu,' zdaj ima pa službo ho-landske korespondentinje pri nekem velikem angleškem listu." Motreči pogledi Elize Wijs-man so razbrali pri polni soln-čni svetlobi posneto sliko zelo vitke deklice v belem športnem kostumu, mičen, toda izzivajoč obraz, in zmagoslavno kretnjo, s katero je mlada stvarca vihtela nad glavo svoj reket. "To deklico sem že nekje videla . . ." Celo stare žene se je nabralo v gube. Ta velika, poželjivo čutna usta, ta premišljeni smeh, ki je razkrival vso vrsto zob, je nekoč napravil bežen, toda neprijeten vtis nanjo. CLEVELAND ORCHESTRA SEVERANCE DVORANA Četrtek, 13. aprila —8:30 Sobota, 15. aprila —8:30 VLADIMIR GOLSCHMANN. gost-dirigent v Severance dvorani. CE 7300. Počisti "zimo" — dene novo življenje v vaš avlo—da vam 10 koristi za eno ceno! D Tukaj je pomladanski "pick-up," ki prinese novo življenje v zastaran avto! Čudovit novi SOHIO produkt za čiščenje motor j a—SOHIOTONE— naglo in uspešno odstrani saje, blato in drugo navlako, ki se je nabrala tekom mesecev vozarenja v mrzlem vremenu. Pomaga oprostiti tesne valves, izboljšano delovanje krogov, restorira silo in gladko delovanje z eno preprosto ne-mehanično operacijo. Vrhu tega "ALL-OUT" postrežba odstrani izrabljeno, motorno olje in olje v kolesju. Vi dobite izmenjavo motornega olja 5 KVORTOV FA-MOZNEGA SOHIO MOTORNEGA OLJA—IN KOMPLETNO IZMENJAVO KOLESNEGA OLJA (to je kar potrebuiete za transmisijo in di-ferencijo). Vse za $3.69. Dobite SOHIO "ALL-OUT" SPECIAL sedaj—in vozite boljši, bolje zavarovan avto. 1 RESTORIRA SILO! Da večjo v gazolinski, mil,laži potom silo in novo moč izčrpanim mo- "ALL-OUT" postrežbi, torjem. 7 OLJE OSTANE ČISTEJŠE! 2 IZČISTI MOTOR! Motor se Ko je blato odstranjeno bo lahko in naglo izčisti znotraj. ' ostalo olje čistijše dlje. Q VZAME SAJE VEN! Mnogo 8 ŽIVLJENJE KOLES- ** saj se omehča in izvzame s sta- ^ansmi&i^a in diferenci- rim oljem, dokler čakate. ^izgubi škodljivo navlako . . redko zimsko olie se nadomesti 4 ODSTRANI BLATO! Pomaga z svežim poletne kakovosti SO-odstraniti iz motorja škodljivo HIO oljem za kolesje. blato, ki se je nabralo v mo-q DALJŠE ŽIVLJENJE AVTA! tornem ogrodju preko zime . " Ko B0Vrnefce kravje v vaš dra- 5 VALVES IN RINGS SPRO- gocen motor, transmisijo in di-ŠČENI IN OČIŠČENI! "ALL- ferencijo, SOHIO'S "ALL-OUT" Special izboljša delova- OUT" Special v resnici pomo-nje krogov in pomaga sprostiti re do daljšega življenja avtu. zatikajoče valves—ter da s tem-jQ VARSTVO V GORKEM VRE-boljšo kompresijo. MENU! Z osveženim motoi- g POMAGA HRANITI GAZO- jem in zavarovanimi nevarnimi LIN! Mnogi lastniki avtov točkami, ste ' zavarovani pri poročajo o vidnem izboljšanju vožnji v vročem vremenu. "Gazolin ojači napad—ne potroščite ga niti kapljice" Cleans out "Winter" SOHIO East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za poDravtla In barvanje vašega avtomobila. D«le to&tv in dobro. (Ponudba samo za določen čas) Kraška kamnoseška obrl 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELQV Al. NIČA NAGROBNIH BPOM»NIKO» SOHIO RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. popravimo vaS avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding 1 J, POZNIK — M. ŽELODEC _GLenvUle 3830._ FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdleott 035» 07o pivo, vino, žganje ta dober prigrizek. Se priporočamo m. obisk. Odprto do 2:30 zjutraj "ALL-OUT" Special je posledica širokega SOHIO raziskovanja za boljše obratovanje avtov. ' Začeli smo lansko leto in je bilo sprejeto od ohijskih lastnikov avtov s takim navdušenjem, da ga obnovimo letošnjo vojno pomlad. Avtomotivni eksperti in navadni vozniki enako priznavajo izboljšano delovanje avtov, ki ga da SOHIO'S "ALL-OUT" Special. THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO) Delujoč za zmago na vsaki fronti P....... Jk Jos. Žele in Sif | POGREBNI ZAVOP T^ M E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri n^.et\jo s|i I, E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo jI' = 6502 ST. CLAIR TVENUE Te, :, / M E COLINWOODSSI CBA" l&^Mfl S 452 E. 152nd STREET. Tel.: (|||i 111111! II1111 ■ 1111111111111111111M111111111111111111111111111 i 111111 ■ I < 11 >11" | nil a stara žena porogljivo, "nisem ravno preveč poučena, vendar sem pa čula, da opisuje Freud neke kretnje kot 'simptomatiko početje'." Njen pogled je obtičal na njegovi veliki roki, ki se je zopet oklenila okvira kakor dragocenega zaklada, dočim so njegovi prsti božajoče prebegnili steklo. Urno je postavil podobico zopet na mizo in ponovno je videla, kako je, svest si krivde, močno zardel. "Neumnosti, teta," je dejal čemerno. "Tega otroka imam pač rad, živahna je, pogumna, polna življenjske radosti ... Z njo lahko sijajno plešem in igram tenis ..." j OD VČERAJ IN JUTRI Ai se ti ne zdi, fant moj, da starejša in mlajša generacija zmeraj trdo treščita druga ob drugo? Tvoj oče gotovo ni bolj trmast in se ne oklepa starega bolj krčevito kakor drugi . . . preden . . ." Lody Coornvelt, Stevenov in Dorotejin drugi sin, je z grenkim smehom prekinil pomirjujoče besede stare zdravnice, i "O da," je vzkliknil porogljivo, dočim se je njegova mala, suha postava še globlje po-greznila v stari naslanjač; "na zunaj je moj oče zelo napreden in si celo nekaj domišlja na to, da so ga kot mladega moža imenovali 'rdeči Steven,' da se je pri stavki leta osem in devetdesetega zavzel za delavce in da je na nekem zborovanju celo govoril o lakotnih mezdah, ki so jih pi'ejemali delavci v "Morda si jo videla kdaj tu pri nas," se je pošalil Steven napol v zadregi. "Doroteja se je izpočetka, ko je dekle šele prišlo v deželo, zatfelebala vanjo in jo je povabila za nekaj mesecev. Takrat se ji je zdelo, da bo živahni duh, osebni pogum in čudovita delavnost te mlade stvarce morda vzgojno vplivala na otroke . . . Toda saj veš, kako je pri ženskah. Doroteja je pač vajena, da mladi ljudje spoštljivo gledajo lc njej navzgor in ji kadi, Milicenti pa pač ni po srcu, da bi se udeleževala tega kulta . . . "Milicent . . ." je ponovila stara žena in umolknila; njene malce kratkovidne oči so strmele v praznoto kakor oči blazni-ce. Toda v njeni glavi je stroj misli in sklepanja dobro opravljal svoje delo. Zdaj je vedela, kaj pomeni Stevenova malo raz-bičana veselost in žalostno trudni izraz Dorotejinega obraza. Nečak ji je na svoj neposreden način vzel sličico zopet iz rok, da jo je ostri rob srebrnega okvira urezal v prst. "O psihoanalizi," je pripom- p od rej a jo lastno korist boju in delu. Ni se mu na široko, po-smehovala kakor njegov oče, niti ni razdirala cenenih dovti-pov kakor njegove sestre; knjige, ki jih je s toplo pohvalo prinesel, je v nekaj dneh res prebrala. V splošnem ni Lody Coornvelt nič kaj prida cenil žene in njenih sposobnosti, zlasti pa ne mladih deklet lastnega kroga. Vsak dan sproti so dokazovale, je rad ponavljal, da je bilo zaupanje modernega človeštva v njih duhovni razvoj zelo neumestno — toda svojo teto Lizo Wijsman je rad priznal kot izjemo. Z njo si se lahko pogovarjal kot mož, ker je imela to redko lastnost, da je gledala na vse stvari brez vsakega osebnega interesa. Pogledal jo je, kako je sedela strumno zravnana in mirna pri oknu, v staroverskem naslanjaču, čigar pisano vezenino, katero je ona tako občudovala, ki pa je bila po njegovem okusu seveda brezupno grda, so vezle še roke njene matere. Vi- del ~je~ njene nenffl°J% roke in mir, ki je M I na tihem, brezbarv®«", nem obrazu, nni. y .j zasidran pokoj, & < navzočnosti prebaj«1 p In dočim je svoje b^ ... kane hlače potegi"1 I vzgor, prekrižal noge ^ jel za eno izmed | čevelj najnovejše rt^« obšla misel, da vend»i biti živahnejši i'1 življenja edini vzr \M današnjemu človek J gotovost. Naposled J »j ta doktor živela P0,^« načinu, življenje P° J : dela in težke, nenf| nosti in je stala §e Jj kaj leti sredi P°litlC i ža. . ^ In vendar jo 16 \A ■ znal kot mirnega- J | , človeka, zmeraj Je J | ■ njej odprta ušesa | ■ roške povesti in oste ^ ■ majhne dogodke sv * Ijenja, katere sta °J i na njegovo grenko ■ povečini tako hit^JjB ZOPET TO POMLAD.... ' ' ' . . ■ 'i''."'".' PwgE'i-j:';.! ' da bo vaš avto boljše vozi!.... naj dlje vztraja za zmago Standard Oil ponavlja novi MOffr&RMl ^^^P^K^S^^IIO MOTOR CLEAN-OUT KOMPLETNO PREMEMBO KOLESNEGA OLJA 5 KVT. SOHIO MOTOR OIL IZMENJAVA Obnovljeno na splošno zahtevo —kjerkoli vidite ta napis! NAZNANILO IN ZAHVALA > • r VS. ' Z žalostnim in globeko potrtim srcem naznanjam*; ^ r^ Ifij, nikoni, prijateljem in znancem prežalestne vest, da J. jit cal k sebi in izgubili smo za vedno našega preljtiblJeI dar pozabljenega soproga in očeta 'i)) Ferdinanda Starin J , ,i V w'V t , ki je spreviden s svetimi zakramenti po dolgi bolez" ,5 & . (| izdihnil svojo blago dušo in mirne v Bogu zaspal d" J I. 1944. Doma je bil iz Bisce pri Ihanu. L Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. -kgp'^ j žen k večnemu počitku Une 18. marca, 1944 na Calvary ^„,0 ^ 0 V dolžnost si štejemo, da se prav prisrčno sPr'V Franci* Baragi, za molitev ob krsti pred pogrebom, ^ iz A. Grdina in Sinovi pogTebne kapele v cerkev in na ob^ za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene Naša prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so se t019*°J v ga obiskovali v njegovi bolezni, vsem, ki ste nam 1»,! A pomoč na en način ali drugi v teh najbolj težldh .j S , ' dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, 1" $t ' [j pekropit, v em, ki sc z nami čuli in mclili ob krsti ter svete maše in pogreba. ... »ft« Pi i?rčno sc želimo zahvaliti vsem onim, ki so <)li ^ D>> j krasnimi venci v blag spomin pokojnemu in sicer: ^ Kjt [h Frank Stalin družina, Mr. in Mrs. John Zdovc Jr- [tit tl iT/ 1 O.: Mr. in Mrs. Stanley Starin, Mr. in Mrs. A. ^ ,0,vitzK f1* Detroit, Mich.; Mr. in Mrs. Jc.hn Zdovc družina. T^L,di>)|!f/ ™ žina Anton Grdina in Sinovi, Mr. in Mrs. Jos. p . in J || Anton Anzur, Mr. in Mrs. John Stiftar družina. J'm.li;li O II Pastwa, Mary Bolta in družina, Mrs. Kralick druz ,rBjH> f Mrs. Mary Stih, Mr. in Mrs. Frank Pengo družina. P jg || 5 SMZ, društvo Slovenec, št. 1 SDZ. . ^ IsCtrena hvala sojsedomi iz Lake Ct. za krasen ' L sicer: John Kavalek, Anna Bole. Mrs. E. Mainer, Ma J Antcn Rolaski, Mary Hočevar, Mike Vukstanik, M^r, i* %( hči, Mr. in Mrs. R. Puccl, Mr. in Mrs. Frank Hoc*Bi»9 Jj Dalman. Lepa hvala tudi nabiralcu Mr. Joseph p j njegov trud. r0fi'i?;|) , 9 Naša piisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki £0 fr^" maše za mirni pekoj blage duše namreč: Mr. in Mr-S' gti%j/ rin Jr.. Mr. in Mrs. John Zdovc in družina. Miss LoUi o ^ Josephine Somrak, Mr. in Mrs. Zajc, Mr. in Mrs. 0\t®t in družina, Mr. Franfc Gartroza, Mr. in Mrs. Frank pc'1'!/ % žina. Mr. in Mrs. Stanley Stalin, Mr. in Mrs. Edwara ^ ^ in Mrs. Lcuis Cimperman, Mr. Joseph Jaklič, M1'- icS&Kf ' družina Fiank Kepic in Julia, Mr. in Mrs. Louis ^„flrse(/ it, Stiaus», Kcrensek družina, Mi-, in Mrs. Kokal, Mrs. 5iils in Mis. Jaklich, Mr. John Stih. Mrs. Iannarelli, Mrs-trcza, Mr. in Mrs. Charles Levee družina. . ^t't" Obenem tudi prisrčna zahvala vsem, ki so dali S i bile brezplačno pri pogrebu. Ki \ Hrti^' Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo člani Pou - ft SMZ in društva Slovenec, št. 1 SDZ, ki so nosili krsto J spremili do groba in ga položili k večnem počitku. ^oi* V Prav prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu z Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežljivo naklo»J . lepo urejen pogreb. pt