Štev 275. Posamezna številka stane 1 Din. V LMlinl. v Me!< dn? 14. decembra 1922. LeioL Naročnina za državo SHS: a) pi pošti mesofino Din 12 b, doaavljenon dom mese nu......„ 10 za inozemstvo: mrertno...... Din 20 ±s Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji ..... Din IS t innremstvu......,3. HesBčn prBif i: Vistalk SBZ se Ren« inseratom: e» Boostolpn* fietltai vrsta malt oglasi po Dln.1'— Ia Din. i bO, veliki oglati aad 45 mm vt-itae po Dla. i —, poslana itfc po D ule doklade povišati tudi ostalim, ki so t; peli v vojni. Poslanec dr. Šimrak je pre ; ugal, naj se to vprašanje reši tako. da p" da vdovam 500 Din mes. doklad. Dalje se je na seji sklenilo, da dobo predsednikL-pravoslavnih duhovnih sodišč po 80 Din, člani pa po 60 Din doklad dnevno. Glede patriarha se je začetkoma predlagalo 160 Din dnevne doklade, pozneje pa se je ta svota znižala na 120 Din. Poslanec dr. Dulibič je ob tej priliki zahteval, naj se zagrebški nadškof izenači s patriarhom, ker je njegov položaj tak, da se ga more smatrati za najvišjega poglavarja katoliške cerkve v državi. Zatem se je prešlo na razpravo o dokladah škofom in episkopom. Vlada je početkoma predlagala, da morejo dobivati dnevnice samo pravoslavni episkopi, pozneje pa, da jih morejo dobivati tudi katoliški škofje, ki prejemajo plačo iz državnega proračuna. Ob tej priliki je povdarjal dr. Dulibič, kako velika je krivica, ako se ne dajo doklade vsem katoliškim škofom, ter predlagal, naj se draginjske doklade popolnoma izenači, o. Z ozirom na to je stavil predlog, naj se tozadevni odstavek vrne finančnemu ministru in ministru za vere, ki ga naj predelanega predložita ponovno finančnemu odboru. Nadalje se je sklepalo o nakupu poslopja za zunanje ministrstvo. V to svrho je bil dovoljen kredit 8 in pol milijona dinarjev. Na koncu seje je bil odobren kredit ministru za promet za povišanje doklad inženirjem na železnicah. Belgrad, 13. dec. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je predlagal finančni minister, naj se poštnim in pogodbenim uradnikom in poštnim pomočnikom v Dalmaciji nakažejo draginjske doklade kakor drugim uradnikom. To stvar je zagovarjal posanec dr. Dulibič, ki je naglašal, da so bili ti uradniki jx> krivici in samo vsled pogreške izpuščeni iz tozadevne naredbe. Finančni odbor je sprejel ta predlog. Pogodba z Grško sa podafjša. Belgrad. 13. dec. (Izv.) »Tribuna : no-roea iz poučenega vira, da se bo pogodba, sklenjena leta 1913 med Srbijo in Grško podaljšala na novi podlagi. To je bil tudi povod poseta grškega zunanjega ministra Politisa v Belgradu. Ob tej priliki sta se dr. Ninčič in Politis sporazumela o podaljšanju srbsko-grške zveze in o tozadevnih izpremembah pogodbe. Dr. Ninčič se je o tem pogajal tudi z Venizelom v Lausanni, kjer sta se oba definitivno sporazumela o izpremembah, ki se naj izvrše v pogodbi o jugoslovansko-grški zvezi. Odločna izjava Pomcareja. FRANCIJA PRIPRAVLJENA POSTOPATI SAMOSTOJNO. Pariz, 13. dec. (Izv.) V svoji izjavi napram zastopnikom tiska je izjavil francoski ministrski predsednik Poincare med drugim: Mi smo odločno pripravljeni postopati samostojno, četudi osamljeni, ako se za 15. januar sklicana reparacijska komisija izreče za nov moratorij Nemčiji. Na vsak način i>a se pred 15. januarjem ne morejo storiti nobeni ukrepi. Pariz, 13. dec. (Izv,) Ministrski predsednik Poincare je včeraj po svojem povrat-ku iz Londona izjavil zastopnikom tiska, da se v zadevi nemških zastavnin popolnoma razlikujeta francosko in angleško stališče. Izjavil je in bo tudi v petek ponovil v parlamentu, da ne bo Francija dovolila nobenega moratorija, tudi za kratek rok ne, ne da bi se prej polastila zastavam. Bonar Law o evropskih London, 13. dec. (Izv.) V poslanski zbornici se je izjavil ministrski predsednik Bonar Law, da ne bo podal pred obnovitvijo londonskih razgovorov v Parizu nobene izjave, ki bi mogla prinesti nevarnost za uspeli nadaljnjih razgovorov. Glede evropskih in zavezniških dolgov pfl je izjavil, da ie dejal, da bi ne bilo pravično, ako bi se ureditev izvršila na ta način, da bi bila Anglija edina dežela, ki bi v resnici plačevala odškodnino. Meni se zdi pravično, je dejal, da se preračuna celotna vsoto, prejeta od Nemčije Rekel pa je: Ker no boste mogli prejeti od Nemčije vsega, kar ste pričakovali, se bo moral dolg znižati. Nadalje je tudi izjavil: Ako bi imeli upanje na gotovost in popolnost, bi bili pripravljeni prevzeti golova bremena, če bi namreč prejeli od zaveznikov vsaj to, kar bi mogoče imeli plačati Ameriki. Pristavili pa smo, da bi bilo brezmi-selno, delati nove koncesije, ako bi se vnovič pričelo razpravljati celo vprašanje. MUSSOLINI BONAR LA\VU. Rim, 13. dec. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini ie pri odhodu iz Anglije naslovil na angleškega ministrskega predsednika B« i ar Lawa brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prijateljski sprejem ter izjavlja, dn t.n se prijateljski odnošaji med obema državama ojačili, kar je velikega pomena za skupno obrambo »n za ohranitev svetovnega miru. Svetovni mirovni kongres. Haag, 13. dec. (Izv.) Na svetovnem mirovnem kongresu je imel tajnik mednarodne strokovne zveze Fimmen govor o nalogah organiziranih delavcev z ozirom na svetovni mir ter se je pri tem ostro izrazil proti vojni, kakor tudi proti oboroženemu miru. — Kakor poroča Agence Havas, se je zavzel Radek za razredni boj polom oborožene akcije. Vandervelde mu je odgovarjal, da bi boljševiki bolje storili, ako bi osvobodili Georgijo, kakor pa morili socialiste. Ako se je treba proti vojni borib" z vsemi sredstvi, potem se mora na drugi strani priznati pravica do obrambe narodom kakor Franciji in Belgiji, kakor tudi do zahteve po obnovi opustošenih pokrajin. Moskovska razorožitvena konferenca ponesrečila. Hclsingfors, 13. dec. (Izv.) Moskovska razorožitvena konferenca se je ponesrečila, ker so se Rusi branili podpisati dogovor, da ne sme nobena stranka napasti, preden se ne skiene pogodba o zmanjšanju oboroževanja. Vstaja v Sudanu. London, 13. dec. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Kaire, da je izbruhnila v Sudanu vstaja. Domačini so pomorili nekaj policistov in trgovcev. Napadli so tudi vladno policijsko poslopje v Sedi, a so bili odbiti. Uvedene so kazenske protiodredbe. AMERIKA ZA EVROPO. Wasliington, 13. dec. (Izv.) V Beli hiši se izjavlja, da se bavi vlada z raznimi evropskimi problemi in da zlasti v zadevi re-paracijskega vprašanja ni ostala nedelavna, VPRAŠANJE RATIFIKACIJE WASIHN(i-TONSKIH POGODB. London. 13. dec. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz \Vashingtona, da je senat sprejel predlog Hitchcocka, v katerem se naproša državni urad za zunanje stvari, naj predloži poročilo, v koliko je napredovalo ratificiranje washingtonskih pogodb pri tujih državah. Stran 2. SLOVENEC, Abend« poroča baje iz poučenega vira, da sta Francija in Češkoslovaška zavzeli nasprotujoče stališče proti dr. Zimmermannu kot generalnemu komisarju v Avstriji. Svojega stališča ni nobena teh dveh držav utemeljila, vsled č^sar antanta ni vpostevala protestov proti dr. Zimmermannu radi njegovega Vemeem prijaznega postopanja. PRDIANJKLJA.T DUNAJA. Dnnaj, 13. dec. (Izv.) Proračun mesta Dunaja izkazuje 1.3 bilijonov. Deficit i v znesku 300 miliard nameravajo pokriti z zvišanjem dosedanjih davkov in uvedbo novih. VELIK POTRES NA JAPONSKEM. Osaka, 13. dec. (Izv.) Na otoku Kiusiu je bil velik potres, pri katerem je bilo 25 oseb ubitih, 22 pa ranjenih. Osaka, 13. dec. (Izv.) Pri potresu na otoku Kiusiu je bilo 23 oseb ubitih, 22 pa ranjenih. Potres traja dal e. Šest milj od Nagasakija je pričel bruhati vulkan. Prebivalstvo beži. EKSPT.OZTJA V TOVARNI. Uavana, 13. dec. (Izv.) Vsled eksplozije kctla v neki tovarni je bilo 100 delavcev deloma ubitih, deloma ranjenih. NA DOSMRTNO JEČO OBSOJENI KOMUNIST. BudimpeSta, 13. dee. \ Izv.) Komunistični agitator Evgen Kiss je bil danes obsojen radi veleizdaje, ki da jo je izvršil potom agitacije v ujetniških taboriščih, na dosmrtno ječo. »TEGETTH0FK« PONESREČIL. Benetke. 13. dec. (Izv.) Stara avstrijska križarka »Tegetthofk, ki je bila nn potu v Pulj, kjer so jo nameravali razorožiti, je nasedla na plitvino. Jugoslovansko dijaštvo v StenčIJi, (Iz Berlina.) V dneh 25. in 26. novembra so se zbrali v Berlinu delegati jugoslovanskih visoko-šolcev, ki študirajo v Nemčiji. Zbrali so se na kongres, ki ga je sklicala ^Jugoslovanska študentska zadruga v Berlinu«. Zastopane so bile vse jugosl. dijaške organizacije v Nemčiji. Na tem kongresu se je položil temelj osrednje organizacije, ki ima nalogo zastopati gospodarske in kulturne interese jugosl. dijuštva v Nemčiji. Kakor se glasi v oficielnem poročilu o tem kongresu, naša mladina pri tej priliki >ni mogla molče preiti političnega položaja v domovini. Kajti ravno ta politični položaj je ono, kar škoduje speoielnim dijaškim interesom v tujini najbolj, ter je ovira, težja od vseh ostalih zaprek, proti katerim se mora naše dijaštvo boriti.« Spomenica in resolucija, ki so bile sprejete z ogromno večino, so bile odposlane belgrajskemu parlamentu. V spomenici, v kateri so utemeljene resolucijo, se slika današnji položaj v Jugoslaviji tako, kakor ga zre rojak in državljan iz tujine. Zato se spomenica peča z današnjim režimom v Jugoslaviji, ki je >režim Bile in privilegijev«. O pripravah za 4. obletnico osvobojenja, katera se bo vršila (1. dec. 1922. Op. ur.) ob zvokih vojaške godbe, v mokrih kazematah pa bodo ječali politični obsojenci, po Črni gori, Hercegovini in Dalmaciji pa bo medtem kraljeval glad. ^Dosedanja metoda državnega ujedi-njevanja od zgoraj je prestala strahovit krah. Široki sloji jugosl. naroda so od ujedinjenja pričakovali oživljenje socialne pravice, najširšo politično in državljansko pravo, največjo svobodo mišljenja, zborovanja in govorjenja.« »Jugoslovanski vla-stodržci ne samo da niso izpolnili svojih ta-kozvanih obljub, pač pa so prešli v odkrite napade na ves narod, na njegove temeljne politične in državljanske pravice. Brez vsake zakonite podlage jo vlada izvršite napad na delavske organizacije. S tem se v našem političnem življenju začenja doba glasovitih obznan in zakona o zaščiti države kakor tudi sklepanja ustave ob odsotnosti enega velikega dela našega naroda. S kupovanjem glasov trohnele fevdalne aristokracije za ceno narodnih milijonov se pričenja negiranje, pravo prodajanje parlamentarizma.« V nadaljnem delu spomenice jugoslovanski akademiki v Nemčiji obsojajo režim vislic (slučaj Keroševič in drugih) ter prehajajo na to na jugoslovanski fašizem. >V zadnjem času doba obznan in zakonov proti >antidržavnim« elementom prehaja v dobo takozvanega fašizma. En del jugoslovanske šovinistične in korumpirane omladine je prevzel na se nedostojno in popolnoma reakcionarno vlogo pandurjev današnjega režima. Kot eksponenti zelenaške bankokra-cije jugoslovanski fašisti skupaj s policijo in soldatesko duše svobodo mišljenja, tiska in zborovanj, ne plašeč se niti pred barbarskimi nasilji. Na ta način dunašnji režim, podpiran po fasitovskih legijah, policiji in militarizmu zavestno pripravlja državljansko vojno in tira narod v propast. To je v največjih potezah žalostna slika štiriletnega državnega ujedinjevanju nasilnim potom od zgoraj.« Po teh ostrih obsodbah in označbah sedanjega režima slede resolucije, ki so istotako kot spomenica sama soglasen odmev mišljenja jugoslovanske mladine, ki študira v Nemčiji. Resolucije se glase: 1. Jugoslovanska akademična mladina v Nemčiji najodločnejše protestira proti današnjemu režimu v Jugoslaviji, ki brutalno gazi državljanska prava in uvaja narodno, plemensko in razredno tlačen je; 2. jugoslovanska akademična mladina v Nemčiji protestira proti današnjim režimskim metodam, ki s silo in predpravicami zanašajo v družbo razsulo in korupcijo. Proti vsem takim odredbam se bo mladina sedaj in v bodočnosti energično borila v interesu narodne celoto, nikdar pa v interesu privilegiranih skupin; 3. jugoslovanska akademična mladina v Nemčiji zahteva od vlade, da razpusti vse fašitovske organizacije v Jugoslaviji; 4. zahteva amnestijo za vse nedolžno obsojene politične krivce iz vseh vprizorje-nih procesov; 5. v iuteresu jugoslovanskega dijaštva v Nemčiji zahteva, da se merodajui činitelji na nemškem poslaništvu v Belgradu zaradi težkega šikaniranja nemških dijakov, ki so hoteli lansko leto obiskati svojce v Vojvodini, opraviči; 6. jugoslovanska akademična mladina v Nemčiji protestira proti vsem dokazanim slučajem mučenja jugoslovanskih dijakov naše in ostalih narodnosti, ki so se zgodili doma in na tujem; 7. obsoja nezakonito teptanje akade-mičnih svoboščin na naših domačih univerzah; 8. protestirajo proti vsem zvijačam, ki imajo namen, da ovirajo svobodno študira-nje jugoslovanskih dijakov v Nemčiji; 9. protestirajo proti vsem koruptivnim kriterijem pri podeljevanju ustanov in podpor, ki so šal postale monopol sebične strankarske politike; tO. zahtevajo, da se za vsa gospodarska vprašanja naših dijakov v Nemčiji nastavi poseben prosvetni referent. NezaupanJe do Mus&o-lini)a. V članku »Italv and her neighboursc v londonskih >Catholic Times« od 25. novembra t. 1. opozarja naša, rojakinja miss Annie Hristič angleško javnost na nevarnost italijanskega imperializma. Da svari Angleže spričo znanih toza-tevnih miroljubnih izjav Mussolinija pred preveč optimističnim gledanjem položaja, opozarja naša publicistka na italijansko politiko v mali Aziji. Po pravici vidi v vsem obnašanju fašistovske Italije /. ozirom na turško vprašanje prizadevanje zasidrati se v Anatoliji in postati dedič Grčije, katero je pomagala poraziti. Anglija in Francija morata fašistovsko zunanjo politiko zelo pazljivo zasledovati. Italija je svoje imperialistične težnje zadosti očitno razkrila, ko je ob priliki kulminacije gospodarskega propadanja Avstrije javnemu mnenju hotela sugerirati misel, da bi bilo na bolje to republiko razdeliti, pri čemer bi na Italijo največ odpadlo. Najbolj pa mora navdajati Evropo z nezaupanjem nasproti Italiji dejstvo, da sledn a noče izvršiti rapallske pogodbe. Musso ini je, preden je prišel na vlado, sam izjavil, da se mora pogodba, ki pušča Dalmacijo Jugoslaviji, revidirati, ako patriotični elementi dobijo v roke krmilo Italije. Nato miss Hristič opisuje teror italijanskega vlad-stva v pokrajinah, ki jih je dobila iz av-stro-ogrske dedščine, v prvi vrsti v IstrL > Italijanske metode v Istri in sploh v vseh pokrajinah jadranskega Primorja, niso take, da bi mogle spoprijazniti njene novo državljane z italijanskim gospodstvom.« Predočujoč angleškim čitateljem še druge okolnosti iz italijansko-jugosiovanskih odnosa jev, ki so nam dobro znane, omenja na koncu prijateljske pozdravne brzojavke med Mussolinijem in Ninčičem, ki položag izpreminjajo v toliko, ~>da vzbujajo boljša nade-c. Vidi se pa, da naša publicistinja na Angleškem položaj gleda slejkoprej z nezaupanjem, to je tako, kakršen je v resnici. Na vsak način resničnejše, nego ga glodajo naši oficielni krogi. Politične vesti. -r Članek poslanca Karla Škulja fe zadel režimovce v živo. On nudi neizpodbitne dokaze za sistematično zapostavlja« nje katolištva v naši državi v prid frama-sonsko prelakiranemu oficielnemu pravo-slavju, katero je steber bizantinstva naše-ga režima. Članek pa je tudi zato velikega pomena, ker ga bodo brali iu primerno komentirali v inozemstvu, posebno v Franciji, Angliji in Ameriki, kjer se živo zanimajo za naše razmere, zlasti odkar pašu-jeta v Jugoslaviji Pašič in Pribičevič. —-»Jutro« si na to ne ve drugače pomagati, kakor da se obeša na podatke o pristranskem postopanju režima nasproti usmi« ljenkam. Na to odgovarjamo »Jutru« na drugem mestu, tu pa opozarjamo naše re-žimovce na to, da « Jutro« popolnoma molči o ostalih izvajanjih poslanca Škulja, ki so šc veliko bolj podčrtana nego ona o usmiljenkah. Gospoda tu molči, ker ni-česar ne more odgovoriti in ker katoliško cerkev namenoma zapostavlja in na poseben le njej lasten neevropski način tre« tira zato, da bi jo udinila svojim režimskim ciljem. Dosegla seveda ne bo nič, ic manj kot nič. -j- Fantazije. 2c delj časa trosijo demokratski in zajedničarski listi vesti, kakor da bi se Jugoslovanski klub Pašiču ponujal, da vlada seveda glede tega v klubu nekak »razdor«, da frčijo v tej zadevi taj-nostne brzojavke iz Belgrada v SpUt h« tako dalje. «Jugoslavija«, ki od tistega časa sem, ko je dobila za gospodarja znani bančni koncern, sploh prednjači v kričavi zaletavosti in neresnosti, trdi celo, da je SLS pripravljena stopiti v vlado, «ako bi se ji izpolnile nekatere njene zahteva i ozirom na Slovenijo.« Kako slabo je informirano to časopisje, dokazuje izjava dr, Korošca, priobčena povodom intervjuva t njim v splitskem »Jugoslavenskem Naro-du«, v kateri načelnik naše stranke ln kluba decidirano pravi: «Ako bi nas kdo pozival v novi kabinet, bi ga mi morali vprašati za program. Ne bi mogli iti v nobeno vlado, katera ne bi hotela ta-k o j začeti delati za sporazum s Hrvati in Slovenci in katera ne bi bila voljna hitro iti v volitve,« — Režimovci in zajedni-čarji bi pa tudi brez te izjave lahko vedeli za načelno stališče naše stranke, ki se je ponovno povdarjalo. Sicer vedo zanj, ampak si ne morejo odreči skromnega ve- Packa. Francoski napisal Renč Bazin veni! A. B. fDalie.l m Pošlo- Glej, kako gre po tihem v svojih opan-kah do svoje kuhinje, kraljestva miru in molka. Grem za njo. Dvoje stvari ni nikoli prišlo tja notri: prah in ropot. Samoten lišček v pleteni kletki, obešeni na brunu, zažvižga zdaj pa zdaj ostro, kovinsko tiktakanje stenske ure edino oživlja molčečo kuhinjo. Vsede se na nizek stolček, kjer ob popoldnevih plete. — Magdalena, ali veš, da se bom oženil? Počasi vzdigne glavo. — Vem, v Parizu. To dela gospodu toliko bridkih ur. — Videla boš mojo izvoljenko, Magdalena. — Mislim, da nikoli, gospod Fabien. — Boš, boš in videla boš, da stric nima prav. — Ne spominjam se, da bi on kedaj ne imel prav. — Pa saj ne gre za to. Poroka jo gotova 6tvar, zalo hočem, da bi tudi stric pritrdil. Hazunieš? Hočem se ž njim sprijazniti. Magdalena iznova zmaje z glavo. — Ne bo se vam posrečilo. — Oh, Magdalena! — Ne, gospod Fabien, ne bo se vam posrečilo. — Ali se je tako spremenil? — Tako, da mi ne boste verjeli. Čudno, da se še jaz nisem spremenila ob njem! Včasih je imel tako dober tek, danes so ga same kaprice. Zastonj mu delam priboljške, zastonj mu kupujem prvega sadja: ko vstopim s svojim presenečenjem v sobo, gleda skozi okno. Zvečer večkrat pozabi oditi na vrt in obsedi pri mizi s komolci na razgrnjenem prtiču in glavo med pestmi ter misli bogve kam. Ce vhs j omenim — saj veste, gospod Fabien, da sem poskusila — odide razkačen in mi prepove še katerikrat črhniti o vas. Naša hiša je žalostna, gospod Fabien. Vsi so že opazili spremembo. Gospod Lorinet in gospa ne prestopila več našega praga G. Hublette in g. Horlet prihajata šo na partijo whista, da bi gospoda malo razvedrila, pa se mi zdita kot pogrebca. Celo stranke mi zatrjujejo, da jih gospod sprejema kot pse in da bi že lahko prodal svojo pisarno. — Ali še ni prodana? — Ne še, toda po mojem mnenju se bo to zgodilo v kratkem. — Poslušajte me, Magdalena: vedno ste mi bili dobri in udani, vem, da me imate še radi. Dajte, storite mi še zadnjo dobroto. Treba je, da ostanem tukaj, ne da bi stric za to vedel. — No da bi za to vedel, gospod Fa-bleu! — Da, na primer v knjižnici; tja ne zaide nikoli. Od tam ga bom opazoval, ne da bi on vedel, od tam bom prežal na ugodno priliko, ker ga poznam, kakšen čudak je. Če se bo ponudila prilika, jo bom porabil. Samo znamenje od tebe, pa pridem doli. — Toda, gopod Fabien .., — Moram, Magdalena, moram najti prilike, da se ž njim dogovorim do jutri pred deseto uro, ker pride moja zaročenka. — Parižanka? Pride sem! — Z vlakom ob devetih, njen oče bo tudi ž njo. — Ža božjo voljo, ali Je mogoče? — Da vidi tebe, Magdalena, da vidi slrica, da sklene mir. Ali ni to lepo? — Lepo, gospod Fabieu... to se pravi, da se že naprej tresem, če pomislim, kaj bo iz tega... Toda vseeno sem vesela, da bom poznala vašo gospodično, veste? Tako sva se domenila. Magdalena ne bo črhnila stricu, da sem v Bourgesu, par korakov od njega. Čo bi videla svitanje v mračni slabovoljnosti gospoda Mouillarda, me bo obvestila. Če se bo stvar zavlekla do jutra in bo treba prebiti noč na diva-nu v knjižnici, mi bo prinesla kolač, odejo in »blazino, ki ste jo imeli o počitnicah, ko ste bili še majhni.« Tako sem torej v veliki knjižnici v prvem nadstropju, ki ima na eni strani vrata v salon, na drugi v vežo nasproti sobi gospoda Mouillarda. Dvoje oken gleda na vrt. Kako diši vse po onem ljubeznivem malomestnem ozračju: Hrastov tlak se sveti, četvero steklenih omar nosi četvero bronastih kipov: Herodoi, Homer. Sokrat in Marmontel. Nič ni premaknjenega: knjige so na tistem mestu, kjer sem jih videl pred dvajsetimi leti, Volter pri Kusoju, ob Kollinovi zgodovini jo leksikon. Tenka, lepo vezana Premišljevanja sv. Ignacija se tišče ogromnega dela iz živinozdravni-ške stroke. Indijanske puščice, o katerih pravijo, da so zastrupljene in ki so me včasih navdajale s strahom, so še vedno v pavovem repu nad pečjo. Lajna, ki se je do osemnajstega leta nisem smel dotakniti, počiva še vedno v kotu na levici in na pisalni mizi pri pivniku in pisemskem papirju stoji v vsem veličastvu še vedno gibljiva zemeljska kroglja, »kjer so zaznamovana tri potovanja kapitana Cooka tja hi nazaj.« Oj, kapitane, kolikokrat sva hodila skupaj. Kako lepe poti sva premerila t ugodnim vetrom mod otoki z večno-mla-dim zelenjem, ki so naju pozdravljali in nama ponujali vse svoje bujne cvetlice, da bi naju privabili, da bi zaspala v njihovent nevarnem vonju: toda midva sva slutila past, videla sva lesketajoče se osti puščic med visoko travo; s svojim moškim glasom si dal povelje in že se razprostira pred nama neskončna cesta, že brzimo proti novim zemljam in novim odkritjem tja do usodnega otoka Owhyhee, tja do pi-čico na zemeljski obli, ki jo je omočila solza... kajti jokal sem zn svojim kapitanom v času, ko so se solze same od sebe porajale iz očarane duše! Na stolnici je odbila sedem, vrtna vratica se s truščem zapro: stric so je vrnil domov. (Dalje.) gtev. 27S. SLOVENEC, flnfj 14. dieftn^m TO21 Shte 8. elja si kaj izmišljati in malce natolcevati ;adar gre za SLS. -f Dobro jih poznajo. Kakor poroča Vreme«, samostojni kmetje niso nič kaj adovoljni z vladno krizo. «Klub samostoj-lih kmetijaca bi želel ostati v vsaki vladi, takorSnakoli se sestavi.« — To je glavni »olitični princip samostojnežev: Biti v rladL Če je vlada dobra, slaba, poštena ali lepoštena, to je vseeno. Samo da so v dadi. T Zadnja rezerva. »Pravda« poroča, la «za socialiste vstop v vlado ni več na-Selno, ampak le taktično vprašanje. To lačelo so odobrili tudi centrumaši ob pri-iki ujedinjenja v enotno stranko. Trenotek ^a vstop socialistov v vlado še ni prišel, [oda če bo vlada predložila kakšne zakone, ki stoje v programu stranke, bodo so-:ialisti vlado podpirali.« 4- Radikali in sporazum s Hrvati. — Poslanec Miša Trifunovič (radikal) sc je izrazil dopisniku zagrebškega »Jutarnjega Ista« 11. dec. na vprašanje, če je res vsakdo, ki je proti reviziji ustave, tudi proti sporazumu s Hrvati, sledeče: Mislim, da je lako stavljeni problem pogrešen. Ko bi bili Hrvati došli vsaj po izglasovanju ustave f belgrajski parlament, prisegli nanjo In ne vdeleževal i parlamentarnega dela, kakor n. pr. Stojan Protič, potem bi bili postali važen činitelj v parlamentu. Kadarkoli bi se Hrvati obrnili do radikalne stranke za razgovore, pogajanja in sporazumevanje, našli bi vsikdar radikalno stranko to pripravljeno. Vsi resni politiki v radikalni stranki ao vedno obžalovali, da niso Hrvati vsaj po vzprejetju ustave prišli v Belgrad in v parlament. Dolgo časa smo f preteklosti preživeli v razdvojenosti, zato bi bilo potrebno biti zdaj več v stiku drug z drugim, da udejstvimo one ideje, za katere se je prelilo toliko krvi. -f Nasilne volitve? Zagrebška »SI. Tribuna< poroča 12. t. m., kako je Sv. Pribičevič zadnje čase dal večkrat razumeti, da je pripravljen tudi na takozvani »Staats-streich«, na diktaturo in revolucijo, ako bi s» uvedel bistveno drugi re??m, kakor je njegov in Pašicev. Za slučaj, da bi bodoče volitve prinesle večino, ki bj ne bila ne v njegovem ne v Pašičevem smislu ^državotvorna r in dovolj centralistična, da bi poskusil državo tudi n silo rešiti »pred razsulom«, pa če bi bilo treba tndi proti volji večine volivcev in samega parlamenta. Jugoslovanskemu Tisi oziroma Musso-liniju se seveda hoče za vsako ceno krvi in bratomornega boja, ker se mora pač vsakdo ravnati le po tisti osnovni črti, ki jo ?e odkazal razvoju države — on s pomočjo Pašičeve velikosrbske ideje. Vemo, da se za volitve vrše v »Narodni Odbrani? in v »Orjuni« skrbne priprave, kako bi terorizirali volivce in tudi za ceno krvi slavno zmagali. Kdor sledi pisavi strogo režimskih in orjunaških listov, ve, da bi bile volitve v skupščino zelo krvave in nasilne, če bi jih imela v rokah Pribičevič in Pašič. Vemo. da bi Žerjav ne zaostajal za svojima vzoroma in bi tudi pri nas poskušala ta jugoslovanska trojica uvesti -mc-cedonskec volitve s pomočjo »kmetijaca« in drugih enakovrednih pajdašev; vemo pa tudi, da bi v Sloveniji kaj korenito ponesrečil vsak teror. Naj blagovolijo vzeti na blagohotno upoštevanje vsi naši Bismarck?, Tisze in MnssoUniji! 4- Mažari in Turki. - Novi Lisd* javlja iz Budimpešte, da bo v kratkem odpotoval znan? Štefan Friedrich v R5m, od tam pa v Angoro, kjer se bo sestal s Kemal-pašo. Profesor Fran Uerbit t Na mrliškem odru leži danes mož — mož bolečin, pravi svetopisemski Job. — 0?em dolgih let — od julija 1914 — je neusmiljeno mlatila po njegovem, že po naravi bolj šibkem telesu besna bolezen v colkih, mlatila brez oddihljeja, noč in dan, dokler "a ni popolnoma, do zadnje mrvice, zdrobila in strta. Mož bolečin. Prijatelji, smo ga obiskovali skozi teh osem let, smo z grozo gledali to mnkepolno borbo mladega, za delo vnetega moža s potuh-ijeno morivbo, ki ji ni nikakor bilo rao-loče nrifi do živega. Toliko bolečin pač !e malokateri zemljan izpite iz keliba trpljenja, ki nam je odločen vsem; rajnik je izpil vse do dna. — Pred 15 leti si je bil ustanovil idea^o rodbinsko življenje: soproga, Karolina Wind, Dunaičanka, bivša meščanska učiteljica, je bila vzor dobre, plemenite žene in matere; lepo sta vzgajala troje otročičev, dva dečka in deklico. Hajnik je služboval kot profesor prirodo-slovja na I. državni gimnaziji v Ljubljani, licenci so ga ljubili; saj jim je bil dober nčitelj, ki se ie'izredno vestno pripravljal ?a predavanje. Poleg šole pa je pomagal pri naših organizacijah, zlasti pri Zadruž-zvezi, pri kateri je bil član nadzorstva ves čas do smrti. Zapisniki sej nadzorstva [lasno govorijo o njegovem razumu in de-ii. Z vso vnemo je sodeloval pri vodstvu livšefra Vzajemnega podpornega društva, •edan*'e Vzajemne posojilnice. Podučeval e hidi več let na dvorazredni trgovski šoli. Še v bolezni, ko ni mogel več hoditi, jc istregel prošnji vodstva Strojnih livaren, a so mu pošiljali voz in se je vozil podu-evat vajence. — Kako lepo, kako plodo-osno bi bilo življenje rainikovo, da ni kakor strela udarila vanj bolezen. Par let je še hodil — ob palici — v šolo z neizmernimi bolečinami; končno je moral šolo pustiti. Ali brez dela ni mogel, ni hotel biti. Dasi skoro vse noči brez spanja, je zjutraj vstajal in pisal. Spisal je lepo delo: BJagoznanstvo za trgovske šole v dveh delih, I. anorganski, II. organski. Izlila sta oba v letu 1921 v Založbi šolskih tarig. Rajnik je na tem polju ledino oral. Knjigi sta pisani v lepem domačem jeziku. — V strahu, da ga ne bi upokojili — kako naj bi potem živela družinica — se e ponudil Profesorskemu društvu, da bo pisal priroclopisne knjige za srednje šole. Nabavil si je v ta namen vso potrebno literaturo, najnovejša dela te stroke. Letos fflajnfka meseca je oddal višjemu šolskemu svetu v rokopisu Živalstvo za I. razred — pisano zopet v njegovem prijetnem domačem slogu. Gotovo bi bila to izborna učna knjiga. Ali tiska ni doživel. Takoj nato se e hotel lotiti spisovanja Botanike I. in II. razred. Toda vmes so prišle love nesreče, ki so mu življenjsko meč Popolnoma strle. Pred tremi leti mu ie bila umrla hčerka v starosti 5 let; a letos, dne 25. avgusta, mu ie umrla njegova naj-voČja opora v dolsi bolezni — soproga. Na-je bila najbrž bolezen, ko ga je v ;?akem vremenu spremljala v šolo in iz sole, in ga podpirala pri hoji; in večkrat "to v mrazu ali dežju morala počivati ob ^slah. Denarja, da bi se vozil v šolo, se- veda ni bilo Ob tolikem udarcu, ko je smrt že drugič tako kruto posegla v njegovo neposredno bližino, se je bilo bati. da bo rajnik izgubil pogum. Ali prenašal je vse s pravo krščansko vdanostjo. Upal je še do zadnjega ... Tn zdaj ?e odšel od nas, pač zrelo zrno za nebeško žitnico. Življenje je bilo zanj pač samo očiščevanje v ognju trpljenja. Med boleznijo je večkrat prejel sv. obhajilo, zadnjič v soboto. Koliko tragike je v življenju rajnega profesorja Fr. Verbica! Prvič sem ga spoznal kot šestošolca leta 1891. če sc ne motim. Bil ie droben mladenič ali bistrogled in v šoli marljiv kot mravlja. V gimnaziji je druge poučeval in se s tem preživljal; starši — oče. ki še živi, je bil krojač v Zg. Logatcu, z obilno družino — mu pač niso mogli dosti pomagati. Po maturi je odšel na Dunaj. Tam se mu je godilo, kakor premnogim siromašnim slovenskim dijakom: ni čuda, če se je stradanje od mladih nog tako strašno maščevalo. Na Dunaju je takoj vstopil v >Danicoi, ki je takrat preživljala najhujše čase. Zato so pa bili elani vsi kot jeklo; in tak jeklen značaj ie bil rajnik: katoliški veri, katoliškim idejam je ostal zvest do zadnjega. Najra ši se je v svoji bolezni spominjal Dunaia in krščansko socialnega gibanja, ko ie često imel priliko slišati slavnega Karla Luegeria ali slovečepa ljudskega govornika p. Abela. Z vsemi člani takratne »Danice*' ca je vezala do smrii tesna vez nerazrušljivega prijateljstva in ljubezni. Njegov značaj je bil tih. krofak, mi-ren, vztraien. Dve leti ie bil tudi urednik "Zore« na Dunaju. — Po dovršenih študijah ie prišel kot suplent na T. dr/, gimnazijo v Liubljani; eno leto je bil suplent tudi v Kraniu; nato na je bil stalno nastavljen na L drž. gimnaziji v Ljubljani. In danes, ljubljeni prijatelj. Te bomo spremili na grobišče k sv. Križu; presolil se bo? k rajnemu dr. Kreku, ki Te je tako cenil in ki si mu bil tako vdan; počival boš v bližini svojega otroka in svoje zveste Ti soproge. Prepričani smo, da uživate vsi Bosa, sa.i ste ga v življenju očitno spoznavali. Za teboj pa plakajo Tvoji ubogi, priletni stariši, bratje, sestra in dve siroti-ci... in pa vs? Tvoji pri jatelji, ki smo s Teboj izeubili tako zvesto srce. Zlasti starešine ' Danice smo zopet siromašnejši.. • Konec je bolečin — počivaj v Bogu; m? Te ne pozabimo nikdar! J. D. — Rojstni dan kralja Aleksandra. Pokrajinska uprava objavlja: V nedeljo, dne 17. decembra 1922, rojstni dan Nj. Vel. našega kralja Aleksandra I., se bo v tukajšnji stolnici vršila svečanost, kar sledi: Po slovesni sv. maši, ki se prične ob 10. uri, se bo zapela zahvalna pesem «Te Deum« s pripadajočo molitvijo in z molitvijo za kralja. Nato se bo na koru zapela državna himna. — Oblastva in uradi se udeleže slovesne sv. maše in njej sledečih cerkvenih obredov. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. — Po službi božii v stolnici bo gospod pokrajinski namestnik v nameslniSki palači sprejemal česiitke in poklonitve predstavnikov oblastev. uradov in korporacij. Gospod pokrajinski namestnik priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel, kralja tudi slavnostni zajutrek ob 13. — Pribičevičevi prazniki. Ministrstvo za prosveto je izdalo statut o šolskih praznikih, ki so ti-le: 1. december kot obletnica zedinjenja, 17. dec. — kraljev rojstni dan, 24. maj kot god sv. Cirila in Metoda, 28. junij — Vidovdan, 27. januar — sv. Sava, 30. april — spominski dan Zrinjske-ga in Frankopana in 4. februar kot rojstni dan škofa Strossmayerja. Državni prazniki veljajo za vse šole v državi, cerkveni pa za posamezna veroizpovedanja. — Truplo pokojnega tomišeljskega župnika Frančiška Gabrška je zadnji torek prepeljal mestni pogrebni zavod iz D. M. v Polju na Homec, kjer je bilo čez noč v rojstni hiši na odru. V sredo 13. decembra ob 9. uri ga je pokopal g. kanonik Iv. Lavrenčič ob asistenci 10 duhovnikov. Domači župnik g. Anton Mrkun je opravil črno sv. mašo. Udeležilo se je pogreba obilo domačega in sosednjega ljudstva, župljani iz Tomišlja in homška Marijina družba z zastavo. Ginljiv govor je v cerkvi govoril g. kanonik Lavrenčič. Pevci pa so mu zapeli žalostinke «Vigred«, «Blagor raiiv jn «Nad zvezdami« na domu, v cerkvi in ob grobu. Truplo pokojnega so položili med groba njegove stare matere in njegovega očeta. — Tebi, dragi Francelj, večni mir in pokoj v svojem rojstnem kraiu, ki si ga toliko ljubil! — Županski tečnj v Kostanjevici priredi >Županska zveza za Slovenijo« v nedeljo, dne 17. decembra t. 1. — Vsi župani. občinski svetovalci in občinski odborniki so vabljeni, da se tega tečaja pol-noštevilno vdeleže — ne le iz kostanjeviš-kega, ampak tudi iz krškega sodnega okraja. — Prihodnji županski tečaj bo v četrtek, 21. t. m. v Stični za višnjegorski sodni okraj. Vdeleže naj se ga tudi občinski zastopniki žužemberškega in trebanjskega sodnega okraja. — Županska zveza za Slovenijo*. — Umrl je v ponedeljek v Kompoljah pri Dobrepolioh bivši župan Jožef Grm, 43 let star, in sicer vsled bolezni, ki si jo je nakopal v ruskem ujetništvu. Bil je vedno zvest pristaš SLS ter dalje časa župan v Kompoljah, ugleden gospodar in vzoren krščanski mož. Pogreb se je vršil včeraj dopoldne. N. p. v m.I — Velik bančni krah. Kakor poročajo iz Brna, je sklenil glavni občni zbor delničarjev moravsko-šlezke banke zavod likvidirali. Do likvidacije je prišlo vsled ogromnih poneverb, ki znašajo okoli 148 milijonov čeških kron. — «MaIa matura«. Po najnovejših predpisih bodo morali sedaj čctrtošolci delali ^maturo«, ki se bo imenovala »mala matura«. Za srednješolske učitelje ta no-volarija ni poseben izraz polivale. Človek bi namreč mislil, da v štirih letih učitelji že lahko fantiče toliko spoznajo, da vedo vsaj približno, ali je dečko «zrel« za nadaljevanje šole ali ne. Prosvetna uprava pa učiteljem le spoznavalne sposobnosti očividno ne prisoja. — Dr. Sima Markovič pred sodiščem. Bivšega komunističnega voditelja — bivšega i ozirom na znani vladni ferman — so sodili po § 90 srbskega kazenskega (ali kakor ga Srbi imenujejo: krivičnega) zakona. Ta paragraf se glasi v originalu: «Ko javno, rečima pečatnim ili nc.pečatnim pismenim sastavom poziva na dela, koja su predvidjena po poslednjoj tački paragrafa 87 (državni udar) kao izdajničko preduze-če kazniti imaju, ako jc to bez sledstva ostalo, da se kazni robijom do deset godina.« — Zanimivo je, da pri procesu niso zaslišali nobenih prič. Dr. Markovič jc dobil dve leti ječe, kakor smo že poročali. — Za vojne slepce. Freleklo nedeljo je darovala vesela družba povodom blagoslovjjenja nove Levu jeve liiSe v Prevojah po domaČem duhovniku g. Štritofu 1100 K za vojne slepce. — Vlom v Črnomlju. Vlomilci so odnesli tvrdki Bunc & Klemenčič v Črnomlju avtomobilski magnet, vreden 45.000 kron. — Vlom na Brezovici. S ponarejenim ključem je bilo vlomljeno v stanovanje Jakoba 1'avlo-viča ua Brezovici. Vlomilec je odnesel blaga in denarja v vrednosti 15.200 krou. — Ker jo kriulla brozovino v nasadih rečnega nndzornišlva v Dolskem, jc prisodilo deželno sodišče liezi Klemenčič iz Sp. Brekra 3 ledne ječe. — Čevlji za zimsko Tremo, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. ae dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina & Ko., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še znloga traja. 5322 mm pred sortnem. Is Radovljice. — Kakšno veselje jc vladalo med liberalno radovljiško gospodo in samostoj nimi kmeti radovljiškega okraja, ko je bil dne 10. moja t. 1. naš župan Vinko Resman od deželnega sod'Šča v Ljubljani obsojen zaradi pregreha obrezuspeienja izvršbe! Prepričani so bili, da ?e jim je posrečila velika politična poteza in da se iznebe enkrat za vselej enega svojih najvplivnejših :n najrevnejših političnih nasprotnikov. Naš okrajni glavar je takoj izdal ukaz, h katerim je županu Kesuiaiiu odvzei županske posle in ga suspendiral od izvrševanja vseh javnih funkcij. Enaka usoda je doletela tudi g. Vinka Hudovernika, ki je MT obenem z županom Reamanom tudi obsojen. Tudij on je bil takoj suspendiran kot občinski odbornik': in kot odbornik Mestne hranilnice. Gotovi gospodje, ki ao celo to afero uprizorili v povsem pro-zornom namenu, da uničijo moralno in kolikor mogoče tudi gmotno svojega političnega nasprotnika, so se po gostilnah javno priduSali, da Racman ne bo nikdar več radovljiški župan, da izgubi celo volivno pravieo itd. Blatili so ga med ljudstvom kot hudodelca in goljufa in vse storili, da bi tudi lesni tvrdki Hudovernik & Co. vzeli pri ljudstvu ugled in dobro ime, ker sta župan Rea-man kakor tudi Vinko Hudovernik družabnika te trgovske družbe- Celo na odličnih mestih v Belgradu so si mnogo prizadevali, da s to afero Rea-mana in Hndovernika naslikajo kot moža nepo-štenjaka, brezčastna goljufa. Toda stvar se je končala na neizmerno žalost radovljiške liberalne gospode čisto drugače. Mi smo že od vsega početka zastopali mnenje, da nikakor ne more ostati pri obsodbi in da mora sodišče Resniana in Hudovernik« oprostiti, že je sploh 5e kaj pravice na svetu. Nismo mogli razumeti, da bi bila župan Resman in Hudovernik zagrešila kaj kaznivega, ako sta terjala od svojega dolžnika plačilo in če sta to plačilo od svojega dolžnika prejela. Da je bilo to naše prepričanje pravilno, je dokazala godba Stola nedmorice t Zagreba kot orhovncffa in kasacijskega sodiila. Stol sedmorice v Zagrebu je namreč ničnostni pritožbi, ki sto jo župan Resman in Hudovernik vložila po svojem zagovorniku dr. Natlatenu, ugodil in sodbo deželnega sodišča ljubljanskega z izrecno pritrditvijo erhomega driavnega pravilnika samega razveljavil ter zadevo vrnil deželnemu sodišču v Ljubljani » zopetno razpravo in razsojo. Stol nedmorice oprostilne sodbe ni mogel sam izreči vsled pomanjkanja potrebnih ugotovitev na prvi instanci, toda značilni so razlogi, s katerimi je Stol sedmorice sodbo deželnega sodižča razveljavil; v teh razlogih namreč stoji dobesedno: »Ugotovljeno je, d-a je ob tam inkriminiranega dogovora tvrdki Hudovernik & Co. pristojalo s plačilo dospela in izvršljiva terjatev :oper Franca Fajfarja v znesku K 133.000.—. Bila *ta tedaj družabnika tvrdke, obtoienec Vinko Resman in Vinko Hudovernik. brez ozira na druge upnike upravičena zahtevati od dolinika Fajfarja takojšnje plaiilo, ki se je po zakonu bai moglo zgoditi tudi z dajatvijo namesto plalila. Kolikor pa sta se obtožena Resman in Hudovernik posluiila t g olj svoje pravice, nista mogla s tem zagrešiti pregreilct os. prestopka po § 1. zak. od 25. 5. 1883, drž. zak. št. 78, naj sta tudi z zahtevanjem in prejemom dajatve namesto plačila prehitela in tako oškodovala druge upnike. Nasproti drugim upnikom je imel obveznosti pai dolžnik Fajfar in ni smel svojevoljno odtujiti stvari tako, da je vprid nekaterim upnikom umaknil drugim upnikom sredstva, da dosežejo plačilo; nista pa imela takih obveznosti Resman in Hudovernik kol Fajfar jeva upnika. Pogrošni ju tedaj pravni nazor izpodbijane razsodbe, kolikor meni, da je ie i ugotovljenim prigovarjanjem dolžnika h kritju dejansko obstoječe in do-tekle terjatve utemeljena sokrivda upnikov ...« Z ozirom na te razloge Stola sedmorice državnem pravdnistvu pač ni preostalo drugega kakor da obtožbo proti županu Resmanu in Vinku Hudo-veruiku umakne, ker ta dva nista storila drugega, kakor da sta od svojega dolžnika zahtevala plačilo lega, kar jima je bil dolžan plačati. Deželno sodiile pa je z ozirom na to, da je drž. pravd-ništvo obtož"bo umaknilo, kazensko postopanje proti županu Resmanu, Vinku lludoverniku kakor tudi proli knjigovodji Vidicn ustavilo. S leui je ta afera, ki je vzbudila med juristi svoj čas upravičeno začudenje, končala častno *a župana Resmana in njegove tovariše. Sodba Stola sedmorice in tej sledeča umaknitev po drž. pravdnistvu pomeni za župana Resmana in njegovo tovariše častno zadoščenje, tisti pa, ki so iz grdega političnega sovraštva ler osebne maščevalnosti to afero uprizorili, in jo v svojo nečedne namene izrabljali, sloje pred javnostjo, ki jih dobro pozna, osramočeni. Okrajni glavar Mencinger pa bo pač moral svojo odloke, s katerimi je Resmana in Hu-dov ernika v izvrševanju javnih funkcij suspendiral, sedaj revocirati, če tudi mu bo to grenko. Najlopše na celi stvari je pa še tole. česar javnosti tudi ne smemo zamolčati: Kazensko ovadbo je podal na sodni zapisnik Franc Fajfar. Sprejel jo je na sodni zapisnik ne praznik Sv. Štefana, torej na dan, ko sodišln za stranke sploh ne uraduje. sodnik dr. Stuller. Kdo je Fajfarja do le kazenske ovadbe pripravil. nočemo raziskovati, dasi bi ne bilo težko uganiti. Fajfar je bil potem pri radovljiškem sodišču zaslišan trikrat kot priča zoper obdolženca Resmana in tovariše. Končno pa je bil tudi on radi istoga dejanja obtožen kakor Resman in njegovi tovaritJ. Bil je tudi obenem x Resmanom obsojen na pel dni strogega zapora, a je bila sodba tudi glede njega pri Stolu sodmorice iz razlogov ničuostne pritožbe zagovornika Vinka Resmana in njegovih tovarišev razveljavljena. Toda dočim je drž. pravdništvo glede Vinka Hudovernika in Josipa Vidica sedaj obtožbo umaknilo, je stavilo glede Fajfarja istočasno predlog, da se zoper njega odredi topel glarna razprava. Pregovor: Kdor drugim jamo koplje.. se je še malo kdaj lako doslov-no uresničil, kakor v tem slučajn. Zahvali pa naj se Fajfar za vse to onim svetovalcem, od katerih se je dal zlorabiti v njih nečedne politične in osebne namene. Mi pa županu Resmanu tn njegovim tovarišem, ki so po dolgem in težkem boju dosegli popolno rehabilitacijo, prav iskreno na uspehu čestitamo. Stran 4 SLOVENEC, dne I?. fleoemEra KJ2S. Btev. 878. štatersfee novice. s Posojilnica v Makolali zgorela. Prejšnjo nedeljo zvečer je v Makolah nastal požar v hiš! tamkajšnje Posojilnice. V hiši je bil nastanjen tudi konzum. Škoda, ki jo je povzročil požar, je ogromna. Poso-jilnične poslovne knjige so oteli. nepoškodovana je ostala tudi zborovaina dvorana. 8 Umrla jo v St. Jurju ob J. i ga. Josipina Vriil, roj. Weber nadveterinarjeva soproga. i Tovarno ta iiinike — žreblje — gradi v Mariboru na Teznu veletržec z železni no g. Ivan Korailja. Tovarna začne z obratom že spomladi. i Is Jugoslavije izgnan je za dobo 10 let avstrijski državljan, rojen Mariborčan, steklarski pomočnik L j u d e v i t J o b. PrekpirJe. Pncljev shod v Murski Soboti. Dne 8. t. m. se je pripeljal g. minister Pucelj v Mursko Soboto v spremstvu nekaterih kortešov. Menda ga je spremljal tudi en belgrajski >žandar«. Sokolsko uredništvo p;a je navdušeno sprejelo ter mu delalo časten špalir na shodu in pri kosilu. Shod se je vršil v hotelu Dobrav, a krog hotela pa so bile postavljene policijske straže. V dvorani sami ni bilo sicer policijskih straž, pač pa je vsak posamezni liberalni uradnik imel svoj prostor, okrog katerega je miril ljudi ter jih s ploskanjem poskušal navdušiti. Toda poleg liberalnih uradnikov so prišli na shod samo naši kmet e, ki so se šalili. Minister Pucelj ie govoril poldrugo uro ter se tako poveličeval, da so ljudje mislili: Zdaj pa zdaj se bo od samega samonoviševanja dvignil v zrak. Pripovedoval je, da je on v Belgradu vsemogočen, >Jugoslovanski klub« pa da je pritlikavec, napadal je dr. Korošca, duhovščino, trdil, da ni proti veri itd. Naletel pa je na hude in ostre medklice, ki so sa zelo razburili. Mlad mož iz Bratonec, Miha Erjavec, mu je vrgel v obraz očitek, da je g. minister skoval pravilnik za osrednje kmetijske šole, v katerih pa ni niti govora o verskem pouku in verskih vajah. G. minister je na to vedel le odgovoriti, r'a to ni res. Ker ;e medtem zače'o zvoniti angelsko češčepie, je g. glavar Linovšek dregnil g. ministra, naj preneha, ker bo treba moliti. Pucelj je res nehal govoriti ter je pozval nekeea mladeniča, ki mu je delal slane medklice, naj on moli. Fant na je odgovoril: Naj le Pucelj moli naprej, saj stoji visoko. G. minister se obotavlja, nato na iziavi, da ne zna moliti. CHrnnni medklici. Pucelj grozi, da bo tožil.) Za besedo sta se oglasila za Pucljem dva domačina. Erjavec in še neki fant. Pa ima niso dali besede. Govoril pa je še Profenig in za njim Mermolja, ki je obljubil kmetom, da bodo odslej smeli klati živino tudi drugi mesarji, ne le Benko, kateri je kmete imel čisto v svoji oblasti. To dovoljenje je bilo na podlagi mdklicev sklenjeno in razglašeno kar na shodu. Nato je nastopil domačin, učitelj iz Bogojine, ki so ga hoteli Sokoli vreči z mize, a Pucelj je >otroku« dovolil govoriti. Ampak ta »otrok« ;e g. Puc-Iju začel take praviti, da je g. minister nekaj časa gledal, molčal, nato pa na vsako trditev le še izjavljal, .ia bo tožil. Grožn'a s tožbo je g. Puclju sploh priljubljeno sredstvo za politični uspeh. 9n tožari vse vprek — samo ne belgrajskih listov. Na koncu je govornik-domačin pozval g ministra, naj stopi na mizo ter naj pod častno besedo še enkrat izjavi, da bo v 4 dneh izuosloval, kar je glede klavnic obljubil. Za druge obljube mu pušča 3 mesece časa. Toda g. minister tega ni storil. Stopil 'e pač na mizo, prekrižal roke in kratico dejal: >Zdaj Bte ga slišali otroka, ampak jaz ga naučim!« Medtem so se že kmetje sperekli z liberalnimi uradniki, Mermolja se je jezil. Medtem so obdelovali gospodje mladega govornika, naj podpiše neki papir, vabili ga v obednico. Zaman. Nato so dali na glasovanie neko resolucijo, za katero pa skoro nihče ni glasoval. Ko je prišel na vrsto voditelj demokratov g notar Koder, sedaj kot samostojnež, je bilo že vsega konec. To se pravi g. Koder in g. Pucelj sta šla z liberalnimi uradniki vred na skupni obed. In tam se je demokratsko-samostoni shod šele pravilno vršil. 'ff^nmbr^tn g Kr. šnmska npravii v Kostanjevici na Dolenjskem odda na Opatovi gori okrog 1500 plm bukovega porabnega lesa, ki se spravi po žičnici v bližino vasi Orehovec do konca julija 1923. Pismene, predpisano sestavljene, z 20 Din kolekovane ponudbe s pripombo, da so ponudnikom znani splošni in posebni pogoji za prodajo lesa in da se jim podvrže, naj se vloži z 10 odstotno jamščino do 22. decembra 1922 do 10. ure dopoldne pri podpisani upravi. Na ovitku se mora navesti: * Ponudba za bukov les na Opatovi gori-;. g Žitni Irg. Nn novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče eene: pšenica 16.00 K, ječmen 11.00—11.10 K, koruza 11.90 K, pšenična moka (št. 0) 23.00 K. — Tendenca nespremenjena. g Cene soli v monopolni prodaji. Zakupniki soli morajo oddajati sol preprodajalcem po slede- čih cenah loeo zakupnikovo skladišče: Drobna kuhinjska sol iz Kreke 250 Din za 100 kg, poleg tega za vrečo 11 Din, morska sol, kuhinjska iz Senja -40 Din za 100 kg, poleg tega vreča 10 Din. gNaS isvoz. V mesecu septembru smo izvozili blaga za 206,696.868 Din. — V prvih 9 mesecih 1922 skupno blaga zn 2.460,077.610 Din. g Elektrifikacija angleških in italijanskih le-lesnic. — Dve največji angleški strojni družbi »Armstrong Whitwoths« in »British Houston Thompson Company< sta sklenili skupno izvesti elektrifikacijo angleških železnic, ki se baje prične že tekom enega leta. — Novo organizirani sindikat italijanskih kapitalistov je ponudil vladi milijardo lir za elektrifikacijo laških železnic. Pri teh delih bi se zaposlilo polovica nezaposlenih delavcev. BOPZA. Curilt, 18 decembra. Devize: Pešta 0.23, Berlin 0.065G. Italija 26.87, London 24.49, Newyork 528, Pariz 87.40. Praga 16.65, Dunaj 0 0075, Bukarešt 3.20, Sofija 8.95, Zagreb 1.65, Var«ava 0.0325, Ilolland 212.05. — Valute: n. a. K 0.0076. Zagreb, 13 decembra. Devize: Pešta 8.10— 8.40, Berlin 0.94—1.14, Italija 3.71—8 75, London 338.50—343.50, Ne\vyork 74—75, Pariz 5.2350— 5.2850, Praga 2.3450—2.3750, Dunaj 0.1126 -0.1175, Zurich 14—14.10, Bukarešt 46, Sofija 54—56, .Amsterdam 29, Stockholm 20, Briissel 4.70, Varšava 0.45—0.55, Kopenhagen 15.40, Kristjanja 14. — Valute: ogr. K 310—3.40, lira 3.67—3.71, funt str. 333.50—338.50, dolar 73—74, fr. frank 5.1 S50— 5.2350, n. a. K 0.1140—0.1170, lei 47, levi 53 -56. Dunaj, 13. decembra. Devize: Pešta 3065. Berlin 8.55, Italija 3526, London 328700, Nevyork 70975, Pariz 5014, Praga 2227, Zlirich 13435, Belgrad 859, Sofija 544.50, Briissel 4604., Zagreb 214.75, Varšava 8.95, Amsterdam 284.50._ Ljubljanske novice. lj Člani kat. akad. starešinstva se vabijo, da se udeleže pogreba tov. profesorja V e r b i c a , starešine «Danice«. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne izpred hiše Metelkova ul. 1. — Predsednik. lj Kje je volivni akt z ugovorom? V ponedeljek 11. t. m. oh pol 2. uri popoldne je g. Habič vložil svoj znameniti ugovor zoper obč. volitve. V zmislu zakona fc imajo ugovori zoper volitve z vsemi volilnimi spisi predložiti pokr. upravi tekom 8 dni. Toda mi prašamo: Ali je res tako nujno potrebno, da magistrat čaka na ta osmi dan? Ali že ni dovolj zavlačevanja? Ali ni interes celokupne mestne uprave, da se vprašanje mestnega zastopa hitro reši? Zato bi bili pričakovali, da bo ugovor na pokr. upravi že po preteku dveh dni. Kolikor pa nam je znano, je ugovor z aktom še vedno na magistratu. Morda gotovi gospodje nimajo interesa, da bi se zadeva pospešila. Mesto ga pa ima! Zato opozarjamo g, vladnega komisarja, ki se ie ves čas izkazoval korektno, da opozori podrejene organe na nujnost zadeve. lj "Slovenskemu Narodu« v vednost. Torkov «Slov. Narod« poroča, da je neki Habič vložil ugovor proti veljavnosti obč. volitev v Ljubljani. Nato pa se naivno radovedno popražuje: «Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je ta Habič vložil ugovor na lastno inicijativo, ali je bil v to najet.« —■ Da «Slov. Narodu« omogočimo izpolnitev njegove želje, smo se informirali in dognali: Urar g. Habič, ki je vložil ugovor zoper veljavnost obč. volitev, je pristaš NSS, ki je šla skupaj v volivni boj z «Narodovci«. Če hoče tedaj «Slov. Narod« vedeti, ali je NSSar g. Habič vložil ugovor na lastno incijativo ali najet, lahko to hitro poizve. G. Habič stanuje v Soteski št. 8. Svojemu glasilu bo gotovo rad dal zaželjeno informacijo. lj Cena amerikanske masti je takoj drugi dan po končanih občinskih volitvah poskočila od 94 K na 116 K, ravnotako so z včerajšnjim dnem velecenjeni peki stolnega mesta Slovenije zopet podražili krušno ceno od 24 K na 28 K pri 1 kilogramu. lj Družabni klub vabi svojo čč. člane in po njih vpeljane goste na družabni, večer, ki se vrši v petek (ne v soboto) dne 15. t- m. ob 20. uri v srebrni dvorani hotela Union. Na sporedu zanimivo predavanje. — Predsednik. lj Sentpelerska podružnica Slor. Straže ima danes zvečer ob pol 8. zvečer v Prosveti svoj redni občni zbor. člani iu prijatelji vabljeni. lj Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom: Davčna administracija v Ljubljani ne razpošilja več plačilnih nalogov za različne davke, ampak samo razglaša v Uradnem listu, da so predpisi davkov v vpogled davčnim obvezancem skozi 15 dni, in da imajo prizadeti pravico pritožbe skozi nadaljnih 15 dni. Na ta način pa davkoplačevalec le težko obdrži evidenco o zapadli plačljivosti davkov in mu naraščajo nepotrebni troški. Priporočamo vsem trgovcem, do zaprosijo za vsak davek prepis davčnega predpisa. Troški za to so tako malenkostni, da ne pridejo v nikak poštev proti škodi, katero trpi davkoplačevalec, če nima evidence o predpisanih mu davkih, lj Ravnateljstvo mestnega dohodar.strenpga urada so preseli v nove uradne prostore na Go-sposvetsko cesto (bivša mitnica). Radi tega se v petek in v soboto 16. t. m. no uraduje. lj Klub esperanlistov v Ljubljani. V proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa, iznajditelja espe-runtskega jezika priredi podpisani klub za svoje, člane in prijatcljo esperanta v petek, dne 15. t. m. ob 20. uri v salonu pri »LeviK no Gosposvetski cesti na to nanašajoče se predavanje. Vstopnina t Din. Op. Pouk zu tečaj B se vrši vsled tega v četrtek dne 14. t. m. od 19.30—21. ure. — Odbor. Ij Umrli »o v Ljubljani: S. Dolinšek Doroteja Elizabeta, usmiljenka, 53 let. — Jožef Miklič, invalid, 3G let. — Fran Poljanšek, krojaški pomočnik. 42 let. — Mark.iretn Blantschani, zasebnica. 60 let. — Miran alinee, sin polic, agenta, 10 tednov. — Antonija Zbogar, žena jetn. paznika, hi-ralka, 28 let. — Fran Keber, železničar v p., 88 let. — Ana Kogoj, hiralka, 68 let. — Katarina Ma-zek, čevljarjeva vdova, 78 let. — Anton de Schiava, gostilničar in posestnik, 77 let lj Medvedje meso. V Loškem potoku je v nedeljo g. Ivan Rus ml., trgovec in posestnik, ustrelil žo nastreljeno, 180 kg težko, poldrugo leto staro medvedko. Smrtonosni strel jp počil iz neposredne bližine. Srečni lovee je pripeljal svojo trofejo v Ljubljano, kjer je dal lepo medvedko nagačiti, izborno meso pa je podaril mestni občini ljubljanski na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Plemenitemu lovcu želimo še nadaljnih lovskih vspehov. Meso se prodaja na stojnici g. Ivana Javornika v bližini zmajskega mostu po 60 K kg. lj Tatinska družabnika. Peter Birk, 1R letni fant, je služil za hlapca pri trgovcu z usnjem Francetu Orkmanu od julija do septembra letos. Pri Grkmanu je spravljal sejmar Franc Perko »sklenjen zn.boj usnja. Tekom časa so ugotovili, da je Birk kradel usnje Perku in Gerkmanu. Poizvedbe so pa tudi ugotovile, da je Birka napeljal k tatvinam in z njim delil dobiček čevljarski mojster Jože Pavlin. Deželno sodišče je prisodilo Birku 8 in Pavlinu 5 mescev težke ječe. lj Zaradi pohujšanja je bil po § 516 k. z. obsojen kleparski pomočnik Vinko Malenšek na 3 mesece strogega zapora. lj Policijska kronika. Dne 13. decembra ob 1. uri ponoči je na glavnem kolodvoru razgrajal Franc Rupar iz Zelč. Ko ga je stražnik Levšek pozval, naj se dostojno obnaša, se je spri še s stražnikom, ki gn je končno aretiral. Rupar, kateri je bil že 10 krat sodno kaznovan do 1 leta ječe zaradi pijanosti pi šestkrat, bo presedel pet dni v policijskem zaporu. — V kavarni »Evropa« je bila ukradena bančnemu uradniku Francu Ramovšu 8000 kron vredna »uknja. !j Koncert. Od danes naprej vsako sredo, sobolo in nedeljo koncert salonskega orkestra v ka^nrni >Tratnik« na sv. Petra cesti št. 25. Začetek ob pol 21. do pol 1. ure ponoči. Za obilen obisk se priporoča L. Tratnik. 5330 lj Zditbil se je mlad velik pes volčjs ppsme. Kdor ve zanj, naj ga odda proti nagradi pri Jos. Jelačinu, Dolenjska cesta. Prosveta. pr Josip Sicherl m« Stanko Premrl: Pridite molili Jezusa! Božične Fesml (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi in drugi napevi) za mešani zbor uredila... Drugi pomnoženi in popravljeni natis. Na-tisk dovolil knezoškofijski ordinariat v Ljubljani 19. 9. 1922, št. 3570. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani 1922. 16 starejših priljubljenih slovenskih božičnih pesmi je zbranih v tej zbirki (ena novejša je Sicherlova) in preprosto, pa v celoti lepo, deloma vzorno prirejenih. Niso 3icer vse enako vredne, če pogledujemo njih glasbeno plat, vendar pa bodo vse zelo dostojno slavile prelepe, presrčna božično skrivnosti. Izmed skladeb je 6 Riharjevih, 3 Cvekove, 3 Vavknove, po eno imajo Belar, Smo-lej, Zupan. Ta zbirka bo poleg sijajnih desetero Premrlovih. boiifnih najlepše darilo našim zborom in obiskovavcem službo božje, ki jim zlasti ob božičnih praznikih srce tako hrepeni po teh starih, milih napevih, da se jim duša topi v radosti, kakor so jo občutili, ko so kot otroci prvič poslušali te, z otroški verno dušo spočete pesmi. Posebej priporočati zbirke pač ni treba, saj so pesmi, ki jih noben hlad ni mogel srcem omrziti, same sebi najboljše priporočilo. pr Al. Remec: Is moje domovine. — Mlade povesti. 1922. Založila Goričar in Leskovšek, Celje. Natisnila tiskarna A. Rod<5 v Celju. Strani 195. Cena vez. 24 Din, broš. 18 Din. — »Po letih groze, ko se je bestija - človek zgrizla do besnosti, ko je iz potokov krvi vzkrvavela samo ena resnica: da ni pravice na svetu, tedaj si v samotni uri vzel v roke svoje ljudi, oblikovano v mladih časih bojev in zmot. Z resnobo moža jih presojaš, kakor kipar med sohami detinskih dni sediš med njimi. Okorni so, nelepi, popravil bi jih.« Str. 192. Tako piše avtor v ipismu sebi«, ki zaključuje in opravičuje pod zglavjem -..Iz moje domoviner enajstero mladih povesti«. Pismo je zanimivo, ker jo v njem iskreno očrtana pisateljeva življenska pot, knjiga bi pa zagovor lahko pogrešala, ker če bi ga kdo rabil, bi mu ga nadomeščale dovoljno letnice, ki označujejo postanek povestic. Knjiga bi morala iziti 1919, a ker je izšla te dni, je od najnovejše črte preteklo že — deset let. »Nonum prematur in annuml« tedaj. »Okorni so, nelepi, popravil bi jih« si piše avtor, a se jih ni dotaknil. Ce bi se jih, bi kipi iz mladosti razpadli in škoda bi jih bilo, saj so le lepi spomeniki mlade umetniške poti. V Domu in svetu, Domačem prijatelju in Slovencu smo jih že brali in prav je, da so :>raztreseni udi« zbrani v celoto, ob kateri bo naš človek z zadovoljstvom preživel prijetno uro. Ambicijozna ni ta knjiga. Rekel bi, da jo je potreba in stiska naših dni vrgla na kjiževni trg, jPo dolgih letih« se vrne iz mesia na Kras učitelj Komljanec in obnavlja svoje življenje, »Peter Puščoba gre po svetu« iz goriškega ghetta, kjer je prišel že ob vso voljo in ga je samozavestno dekio rešilo in mu pokazalo pravo pot .... V romantično preteklost življenja in čuvstvo-vanja naših ljudi nns prestavi »Cigan«, edinec bogate hiše, ki sc je zagledal v ciganko Snno in šel tsi njo. kronika iz »Anno domini« 1682 pa nnm ri- le zgodbo vaškega gradu in usodno tragiko dr®. žine de Vacaneis v zvezi z grozno morilko — Srno smrtjo, »ltekrut Janez« bo ostal verna slika trpljenja naših fantov v proslulih kasarnah avstrijskega trinošiva, kjer so imeli in hoteli imeli it stroje — samo človeka ne. Morem reči: Knjiga je pestra in kakor bo zadovoljila Goričane, iz katerih domovine je vzra-stel pisatelj in zajel motive, bo dobrodoilo ČUvo tudi vsem drugim, — saj lokalnost je le rahlo podana — ki se jim ne mudi v »najmodernejši« svet. Posamezne napake, ki pa v celoti ne motijo teksta, je najbrže pisatelj prezrl — ali pa ni tiskarna vpoškevala korektur. L, Narodno Gledišče. DRAMA. Četrtek, 14. decembra: IDIJOT. ZctCc'.ek ob pol osmi uri. Red B. Petek, 15. decembra: KRALJ NA BETAJNOVl Red C. Sobota, 16. decembra: SVATBA KRECINSKEOA. Red A. Nedelja, 17. decembra ob 8. popoldne: KROJACBK-JUNAČEK. Izven. — Ob 8. svečer: KRALJ NA BETAJNOVl. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Izven. Pondeljek, 18. decembra: PLOIIA. Red D. OPERA. Četrtek, 14. decembra: GORENJSKI SLAVCEK, Red C. Petek, 15. decembra: MADAME BUTTERFLT, go- stovanje gospe Ade Poljakove. Red E. Sobota, 16. decembra: Zaprto. Nedelja, 17. decembra: JENUFA. Svečana predata, va v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Izven. Ponedeljek, 18. decembra: Zaprto. Svečani predstavi v proslavo rojstnega v. . : >WJ»S Up Vsem članicam in zadrugarjom naznanjamo žalostno vest, da je mnogoletni načelnik našega nadzorstva, gospod Frani: IkrMc gimnazijski profesor, Itd. po daljši bolezni preminul. Pogreb bo v četrtek. 14. decembra fc. 1. ob 8. uri popoldne. Vrlemu možu blag spomin! Ljubljana. 13. decembra 1922. Zadružna zveza v Ljubljani. za dame, gospode in otroke po znižanih cenah pri A. SINKOVIC nasl. K. S0SS UUBLJPN2, Mestni trt; Stev. 1». Zahvala. Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega ljubega sina, brata, gospoda Franca Kelbl sprevodnika drž. žel. na njegovi zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo čast. duhovščini, domačim pevcem za ginljlvc žalostlnke in tovarišem pokojnega za obilno spremstvo. Bodi stotero povrnjeno vsemi Boh. Bela, 12. dec, 1922. Žalujoča rodbina KELBL. Delniška stavhinska družba „Union- v Ljubliani naznanja pretužno vest, da je naš dolgoletni, velezaslužni Član upravnega sveta, gospod Franc Verbic kr, g!mn. profesor dne 12. decembra 1922 ob pol 11. uri zvečer po dolgotrajni Mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika se vrši v četrtek, dne 14. decembra 1922 ob 4. uri popoldne iz Metelkove ulicc štev. 1 na pokopališče pri Sv. Križu. Velezaslužnemu dolgoletnemu članu ohranimo blag spomin. Upravni svet Delniške stavbinske družbe „Union" v Ljubljani. „Vzajemna posojilnica" v Ljubljani naznanja pretužno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod m §f J j lir, mm /■» pr< dne 12. decembra ob pol 11. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika se vrši v četrtek, dne 14. decembra ob 4. uri popoldne iz Metelkove ulice 1 na pokopališče k Sv. Križu. Velezaslužnemu dolgoletnemu članu ohranimo blag spomin. Raviieljsivo „Vije« posojilnice" v LjnMiani. I m |!£jfl ram m b" % iS Stran 6. BlX3VENEC, dne 14. decembra i ■ im • i Vtor. 319, Zahvala Za vse dokaze srčnega sočutja in za ljubeznivo spremstvo na zadnji poti našega predragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Antona de Schiava gostilničarja in posestnika izrekamo vsem dragim spremljevalcem našo iskreno hvalo. Posebej pa se zahvaljujemo čast. duhovščini, gostilniški zadrugi in stanovskim tovarišem, slavnemu pevskemu društvu „Slavec" za tolažbepolno petje ter vsem ljubeznivim darovalcem prelepih vencev in šopkov. Ljubljana, dne 13. decembra 1922. Žalujoči ostali. 'i: *'," ; • i >■> Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinnrje.l S5SBBI KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kollnrjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28 Korn T., Poljanska cesta štev. 8. KLOBUKI-: in TELOV. POTREBŠČINE: Kimovar Ivan, Stari trg štev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: OIup Josip, Pod Trančo. PARNA PEKARNA: lean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2 SPEDICIISKA PODJETJA: »Orienl« d. d.. Sodna ulico 3, Tel 463 Ranzinger R., Cesta na iuž. železn. 7—9. TRGOVINA Z ŽELEZNINO: Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljana TRGOV 7. DEŽNIKI IN SOLNCNIK1: Mikuš L, Meslni trg 15 TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Volvu-zorjev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta štev. 17. Poravnalte naročnino! Generašnajooravifa automobilov! g* ^ v 13 Predelovanje in izdelovanje uovib karoserij, lakiranje in poniklHaje. EJ I Prodala £pac^aHtet: | K STEYR autoaiobiii, angleški B. S. A, lootorji in b cikli, nadalje francoske g] H MICIIELIN „CAHLE" pneumatibe, amerik. vACUUM olje, mast, bcncin in gj giiražiranie automobilov. Strokovno solidno dalo In zmerno cene. iS E JUSd-AUTO «f„ z e. i., LiUBUAMA, »unajska «ss»n It. 3*. ® EJ ___SI ------------------------—f^Prasnsi1 Spesialiiete: Poročne oprsm?. Opreme za nomcjenčke, m dame in gospode priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje tvornica M. JS!6šovecf Uubii«na, Cankarjevo nabrežje 1. Raznovrstno perilo vedno v zalogi. — Prilično za božična darila. K H p m o H K ■ » ■ ■ s ■ I ST Skupina kompresor, koudeasatorjev z 1COO do 500.000 sirzllne na uro C02 iu NH3, Serpentine gladke in z veternicansi. Generatorji za led lu priiikline. Potrebščine za industrijske hladilne naprav«"., SESflLKF. Z BETOm, CEi\TR.HJGRLNE IN KROŽEČE. Krožeči ventilatorji za visoko napetost. Ing. R. Musso - Miiano - Corso M agenta, 96 Inserati v »SLOVENCU« imajo popolen uspeh! Zimska sezija! e množine zli ravnokar ( 8. 8 E. Skatae Velike množine zimskega blaga ravnokar došie. Ljubljani Mestni tre 10 ; JELENE, SRNE, ZAJCE. JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD. kupuje vsako fcuožino iu plačti po ucijt)ol]5iti ceaali 1? U, Č AKO VEG: MEDJI1VSURJE Izvoz d.vja>":ine in perutnino. Brzojavi: VAJDA CAKOVEC. Telefon interurban Stev. 39. RSON ^r^m^mvmmmmmiLvmM------ GUMIJEVE PETE PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERS0N-KAU6UK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. Inseriraife u »Slosencu"! Opravilna številka: E 793/22. 12 ' Zavezana stranka Janko in Kamilo Tomps, veleposestnika nc Prešuun pri šmartnem v Rožni dolini. Drolbeni oklic in poiiv h napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Posojilnice v Celju bo dne 28. decembra 1922 predp. ob 10. uri, pri tem sodišču, v izbi st. 4 na podstavi ob enem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška vL knjiga it. Sv. 126 Jun- 142 gert 143 191 192 216 217 241 253 312 označba nepremičnin grajščina hiša št. 8 gospodarska in druga poslopja njive travniki in pašniki vrtovi gozdi ribniki skupaj Skupna cenilua vrednost zaokrožena na cemlna vrednost K najmanjši ponudek K 1284.000 30.000 379.300 468.359 669.671 26.475 800.834 15.645 3,674.284 3,994.250 2,662.850 K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Jungert vi. št 126, 142,143,191, 192, 216, 217, 253 in 312 spadajo sledeče pritikline: 1 par težkih konj, 2 žrebeta, 5 krav in 3 telice, 4 vozovi, 1 navaden voz. 4 brane, brana za travnike, sejalnica, miatilnica z motorjem, 1 cirkularna žaga, 1 slamoreznica, 1 obračalnik za seno. 1 kosilni stroj, obračalni plug, 2 pluga, 1 osipalnik, 1 se» jalnik za koruzo, 1 gepelj, 2 konjski opremi, 6 sodov, 4 kadi, 10 grabelj. 10 vil, 10 lopat. 5 krampov, 2 žagi, 2 sekiri v cenilni vrednosti 319.950 K. Vadij znaša 400.000 K. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 7. dec. 1922. Iščemo za stalno službo z večletno prakso za cesino omrežje, po možnosti izvežban v instalacija h j»o zgradbah, kot upravitelj mestnega, omrežja. Istotako iščemo 2 ali 3 mlade instalaterje. Ponudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval in pa zahtevo mesečne plače upravi ELEKTRIČNE CENTRALE VALJEV0. 5389 v ♦ * mestni tesarski mojilar Ljubijana, Linhartova ulica it. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. ♦ ♦ * * TRGOVCI IN TOBAKARNE! Monopolna uprava je svojo prvotno naredbo prenaredila v toliko, da se doplača samo prava diferenca med staro in sedanjo monopolno takso pri vžigalicah, katera diferenca znaša sedaj pri C. M. vžigalicah 48 vin. pri škatljici, t. j. K 2400-— pri zaboju. V »lučaju, če se je pa s prvim odlokom odmerjena monopolna taksa že plačala, se bodo izvidi, glasom zadobljenih informacij revidirali pri monopolni direkciji in se bode preveč plačana taksa od tam povrnila. Na podlagi setlan e monopolne takse stane škatljica C. M. vžigalic 2 60 ali orig. zaboj 13.000 kron. Pri odjemu 5 zabojev stane škatlilca 2*52 ali zaboj 12.600 K franko kolodvor Ljubljana. Prodajati se sme škatljica po 3 K in mora biti cena aa vidnem prostoru označena. Za takojšnja naročila sc priporoča tvrdka Ivan Perdan. TOVARNA USNJA JNDliS" d. d. KUPU)?, po najvišjih cenah Ia, to so na čisto izdelane svinjske kože brez lukenj in zarezkov po 35 kron kilo Ila, to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože po ........18 kron kilo Od hrvaških in ogrskih prašičev po 12 kron kilo Kože prevzemamo v znanem skladišču KARL POLLAK. Ltubliana, Dunajska testa $123. Izdaja konzorcij ^Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubliani. lugoslovanska tiskarna v Ljubljani.