Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Pa poitl prejemu: n celo leto naprej 26 K — b p el leta » 18 » — ► četrt» » 6 » 50» meseo » 2 »20» V apravnlitvu prejemal: ■elo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » ietrt » » 6 B — » ■eeeo > 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na meiec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narotnlne lo inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve nlice It. 9 Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Urednlitvo je v Semenskih ulicah St. 2, L, 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 231. V Ljubljani, v sredo, 7. oktobra 1903. Letnik XXXI. Liberalna farba- Velblodji želodec pa glava naših liberalcev sta si res čudovito podobna. Oba preneseta, karkoli pride vanju. »Narod« naj spusti fie večje neumnosti v svet, liberalcev se prime in če bi bilo fie jasneje, da ne more biti res. Tako se godi dan za dnem, leto za letom, tako seveda tudi ob zasedanju kranjskega deielnega zbora. Sedaj fie prav posobno! Pribijmo nekaj takih zanimivosti, da se i njimi morda odpre, če je to sploh mogoče, tudi trda butica kakega liberalca. 1. Preden se je sefiel deželni zbor, je pisal »Narod«, da so vsled njegovega sklicanja klerikalci vsi preplašeni, da ne vedo, kaj bi storili. S svojim pisanjem je namerjal »Narod« prepričevati svoje bravce, kako zelo želi njegova stranka deželnega zbora in kako se ga naša boji. Pred par dnevi je pa začel druge strune. Prinaša namreč veBti, da bo deželni zbor odložen, in sicer — tako se dela — po zaslugi liberalnih poslance v. P e n i ž e k -Malovrhiada, ki se je zadnjo scboto skuhala v »Narodu«, je imela očividno ta-le namen: Vi klerikalci, če ne boste v torek lepo pohlevno ubogali liberalcev in odložili orožje ter se jim udali, smo mi že preskrbeli, da ne bo deielnega zbora. Vlada je — po zelo naravnostni poti preko »Narodnih listov« — nam sporočila, da zaključi deželni zbor, če se nadaljuje obravnavanje nujnih predlogov. Pokličimo sedaj zadnjega pastirja z Ble-gaša in mu povejmo, kaj misli o tem klerikalci se branijo deželnega zbora in nanje se najložje pritisne s tem, da se deželni zbor zaključi. Stranka, ki more oziroma mora to verjeti, mora shirati za be-bostjo. 2. Nafii stranki so obetali »Narodovci« zelo živahno, da bo njihovih poslancev potrpežljivost ponehala in da že pokažejo našim, po čem je maslo. Namigavali so tudi* da se tak junaški čin izvrfii v torek, čakali smo in prišli sta dve izjavi: Vstal je Š v e -gelj in je nekaj bral; za njim pa Tavčar, ki je na podlagi Švegljevih misli sestavil slovenski sestavek. Teh izjav jedro je bilo, da liberalci zahtevajo, naj se nafii prej brezpogojno udajo v zbornici, predno je zagotovljena volivna reforma. Iz besedi, ki jim jih je odgovarjal dr. Susterfiič, sklepamo po pravici, da sta liberalni stranki s svojim glasovanjem za nujnost predloga glede na vo-livno reformo hoteli samo nafie vjeti. Včeraj so slišali, da se to ne bo zgodilo. Nam se silno čudno zdi, kako so prišli združeni liberalci do svojih izjav, ko imajo vendar v ustavnem odseku najlepfio priliko, da spravijo v rod deželni zbor. Dr. Susterfiič je v svojem govoru naglašal mirno a odločno, da prej ne bo rednega deželnega zbora, preden se ne zagotovi volivna reforma. Liberalci so po ti njegovi izjavi glasovali za nujnost njegovega predloga; priznali bo torej, da je treba glede na volivno reformo nekaj storiti. In Bedaj te izjave 1 Zlodej rasumi to logiko! Prizor za bogove je bil, ko je Svegelj govoril proti obfitrukciji, Tavčar pa za kmeta. Svegelj je bil svoj čaB y drž. zboru najtesnejše zvezan z nemškimi ob-fitrukcionisti. In takrat se je filo za pravice čefikega naroda. Obštrukcijo proti tem pravicam je podpiral. Sedaj se gre za pravice našega naroda. In dosledno je seveda zopet proti. — Tavčar s svojim knofom pa za kmeta ! O tem ne zgubljamo nobene besede. Prizor je komičen in fikoda slabiti moč te komike s kakim modrovanjem. Se nekaj : v včerajšnji seji- je dr. Tavčar zaklical dr. Šusteršiču besedo s u r o v e ž. Svegelj v borbi proti obštrukoiji, Tavčar veliki vojščak za olikan in fin ton — evo, ljubi liberalčl^i, spravite to v svoje glavice! Nam vplivajo ti prizori samo na trebušno mrenico in jo pretresaj^^a hojj, kakor berilo o junaških činih rajntfga Kljukca. 3. Izza deželnozborskih kulis smo zvedeli sledeče: Včeraj popoldne je bil sklican finančni odsek. Pri tem odseku so si liberalci razdelili vse količkaj važne referate; v večini so, torej je to umljivo. A pri tem so Bklenili, dane bodo v odseku nič poročali, dokler ne pride vanj deželni proračun, to se pravi, dokler se nafii poslanci ne udajo. Referate prevzeti in ne poročati, to je najnovejše ! Za gospodarstvo v deželi so odgovorni edino-le liberalci, ki so v ve čini. To so tudi priznali, ko so sprejeli referate. A delati nečejo. Cela vrsta prošenj bi se lahko v najkrajšem času rešila. Naši po-s'anci so bili pripravljeni sodelovati v tem oziru in pomagati bednim prosilcem. Liberalci pa tudi bedo manj uvažujejo, nego svoj boj proti nam. Ali se bo posvetilo kedaj liberalnim volivcem ? — O nas že dobro poldrugo leto kriče, da zaviramo rešitev prošenj bednega ljudstva. Včeraj so dokazali, kdo je vzrok, da se ne rešijo. Prosivci poznajo sedaj adreso, kamer naj se obrnejo. Liberalni člani finančnega odseka imajo v rokah njihove prošnje in Be igrajo ž njimi. Vprašujemo : ali ni to najgorji način obštruk-cije ? Vefiina, ki obfitruira — tega še svet ni videl. Kranjski liberalci so to zmogli ! Mi smo navedli dejstva, ki jih nihče ne more utajiti. Zapisali smo jih za pametne ljudi. Komur je »Narod« infiltriral možgane s svojo gnojnico, tak je tako ali tako neozdravljiv. Vreden je, da ga »Narod" farba! In mi nimamo nič proti temu. Iz deželnih zborov. V včerajšnji seji je čefiki deželni zbor izvolil komisijo 24 članov, ki bo iz-gotovila načrt o razširjenju dežel, volivnega reda. Komisija je izvoljena na polovico iz kurij, na polovico pa iz zbornice. Na galeriji so soc. demokratje priredili veliko de-mostraeijo za Bplošno in enako volivne pravico. Deželni maršal je dal izprazniti galerije. Ie deželnega zbora Niijeavstrij-s k e g a poročajo: Člani nemške ljudske stranke so sklenili, da bodo zopet zahajali v seje in da izdajo v tem obziru izjavo vo-lilcem. Poslanci Strohbach in tov. so ulo-žili interpelacijo radi vsprejema neke deputacije dunajskih liberalcev po predsedniku kazenskega sodišča radi sestavljanja porot-nifikih listin. Mej čitanjem te interpelacije je prišlo do hrupnih mejklicev. Interpelacija povdarja, da izjava rečenega predsednika po-menja udarec v obraz zastopstvu večine glavnega mesta. Poslanec B i e 1 o h 1 a w e k je bil pozvan na red radi besede »Sclnvindel« (sleparija). Poročilo o dež. zavodih za umobolne je bilo odobreno. Koroški deželni zbor je imel včeraj sejo, v kateri je rešil razne računske zaključke. Deželni poslanec A b u j a je obolel. Vštajarskcm dežel, zboru je včeraj dr. Dečko predlagal regulacijo S»vinje pri Calju. Poslanec Einspiener je predlagal, da morajo deželni uradi svoje potrebščine naročevati samo pri domačinih. Ogrska. Cesar se pogovarja s S z e 11 o m , o katerem Be sodi, da bo prihodnji ministrski predsednik. Szell bo le nerad prevzel zopet mesto ministrskega predsednika, a ker je vsak drug sedaj skoro nemogoč in ker je tudi cesar uvidel, da ne more vzdržati Ile-dervaryia, do katerega ima veliko zaupanje, se bo Szell pač udal. Szellov program bi bil isti, kakor Khu-enov vzdržanje Korber Szellovega dogovora in v vojaških vprafianjih one koncesije, katere je dobil Khuen Hedervary. Opozicijo bo skušal pridobiti s koncesijami izven vojaških zadev. Ni pa izključeno, da kralj poveri Szellu za sedaj samo nalogo, da v družbi s Kbuenom posreduje z opozicijo. Od Szella tudi pričakujejo, da bo pripravil liberalno stranko do tega, da se ne bo držala svojega sklepa, ki se je glasil, da ne odobri nobenega ministrskega predsednika, kateri ne obsodi Korberja. V Budimpešti zatrjujejo, da ima Korber sedaj stališče nekakega kancelarja, ki vodi vodi vse skupne zadeve, ker se je Goluohowski posvetil samo vodstvu zunanjih zadev. Težave bo tudi Szell imel z predsednikom zbornice Apponyjem, ki hoče krono prisiliti, da njemu izreči ministrsko predsedstvo. Čaje se torej tudi, da Szell ne bo hotel toliko časa prevzeti ministrskega predsedstva, dokler ne bo na mestu zborniškega predsednika drug mož. Del opozicije, katero vodi Ugron stoji neomajano na stališču, da brez madjarskega armadnega povelja ne preneha z bojem. Popolnoma mogoče' je torej, da razni okraji, ki na Ogrskem volijo politične uradnike, prepovedo uradnikom izvršiti nabore. V tem slučaju bi vladar poslal v te okraje svoje kraljeve komisarje, ki bi okrajem odvzeli upravo in bi brez dovoljenja zbornice dobili vojaške novince. Kaj se bo razvilo iz sedanjega zamotanega položaja pač nihče ne ve. Nekateri pravijo, da je vladar pripravljen nastopiti s strogimi sredstvi. Iz Budimpešte se poroča nekaj jako čudnega. Častniki so pričeli z vojaštvom govoriti samo ma-d j a r s k i. Namesto nemških napisov, odredb i. t. d. postavljene so madjarske. Pravijo, da je to odredil vojni minister. Velike demonstracije v Szegedinu. Včeraj so Madjari praznovali spomin smrti 13 aradskih mučenikov. Pred Košuto-vem spomenikom v Szegedinu je zjutraj ležal venec z napisom : »Vojaki, katere so pridržali, Tvojemu svetemu spominu«. Takoj dopoludne je zapovedal vojaški poveljnik Czalany venec odstraniti in ga prinesti v mestno hišo. Po rekviju, ki se je daroval za padle žrtve, je velikanska množica pod vodstvom posl. Polernerja šla pred mestno hišo in prisilila mestnega glavarja, da jim je izročil venec. Množica je nato obeBila venec na Košutovo sabljo. Ob 3. uri popoludne sta prikorakali dve stotniji vojakov pred spomenik. Velika množica ljudstva se je nakrat zbrala ondi. Nek vojak je stopil na spomenik in je vzel venec, nakar je vojaštvo z vencem odkorakalo. Množica je sledila vojaštvu. Nakrat je priletel iz množice kamen in nevarno ranil nekega vojaka. Množica je pričela z demon stracijami proti vojaštvu, kateremu je zaprla pot v vojašnico. Končno so vojaki prodrli v vojašnico. Ljudstvo je burno zahtavalo. naj se venec izroči nazaj. Ker ni bilo odgovora, je množica pričela s kamni bombardirati vojašnico. 30 oken je razbitih. Vrata vojašnice so se odprle in pod poveljstvom stotnika Dominika sta dve stotniji z nasajenimi bajoneti šle proti množici ter izpraznili trg. Demonstracije so se po mestu nadaljevale. Na stanovanjih častr.ikov so razbita okna. Magistrat je sklenil po deputaciji zahtevati od vojaštva, da izroči venec nazaj ter pri vladi protestirati. Včerajšnja demonstracija v Szegedinu je imela povse revolucionarni značaj, Iz množice so bili oddani tudi Btreli. En častnik in pet vojakov je ranjenih. Nato so vojaki enkrat ustrelili. Več oseb je aretiranih. Magistrat je izdal prokla-macijo, v kateri prosi prebivalstvo, naj bo mirno. Hrvatska stranka prava. Združena hrvatska opozicija se kakor znane, organizira ravnokar v tej stranki. Osrednji odbor hrvatske stranke prava je imel predvčerajšnjim svojo sejo, v kateri je izvolil predsednikom saborskega kluba in predsednika stranke g. dr. Š. pl. Bresz-tyenszkeja. Nadalnji sklepi se dobesedno glase : „1. Čista stranka prava, pošto je pri-hvatila program od g. 1894, ako se izjavi, da usvaja zaključke skupštine hrvat stranke prava, držane dne 29. s ečnja g. 1903 , može da stupi u hrvatsku Btranku prava i u je-dinstvenu organizaciju za zajednički rad. II. Obzirom na neke novinske glasove, kao da su se izaBlanici čiste stranke prava uSuljali u središnji odbor hrvatske stranke prava u svrbu, da saznadu tajne odbora, pa lh onda izdadu bivšemu banu grofu Ileder-varyu, ečituje središnji odbor hrvatske stranke prava na naročitu želju zastupnika čiste stranke prava: 1. da je upravo iz središnjega odbora hrvatske stranke prava jošte prošle godine potekao poziv na čistu stranku prava, neka izašalje svojo izaslanike u odbor, i 2. da mu o izdavanju tobožnjih tajna nije ništa poznato. III. središnji odbor hrvatske stranke prava sudjelovat če kod odkričj spomenika dru. A. Stsrčeviču po članovima svoga pred-sjedničtva: gg. dru. S. pl. Bresztyen-s z k o m u , predsjedniku dr. Marijanu Derenčinu, njegovu zamjeniku i dru. Augustu Harambafiiču, biljež-niku, kojima se mogu pridružiti članovi središnjeg odbora. Predsjednik ce u ime hrvatske stranke prava položiti vienac na spomenik". Ako se bo prihodnjo nedeljo^ čista Btranka prava spojila s hrvatsko stranko prava, ki je popolnoma nova stranka in ima namen združiti v krepki organizaciji vse hrvatske opozicijonalce, tedaj bo to srečen dan za Hrvatsko in tudi za Slovenijo. Xovi srbski ministrski predsednik Gruič je jeden najuglednejših srbskih diplomatov in je bil zadnjih deset let diploma-tični zastopnik Srbije v Petrogradu in Carigradu. Zadnjikrat je bil Gruič ministrski predsednik leta 1894 za vladanja kralja Aleksandra in je podal ostavko, ko je doznal, da je kralj Aleksander razkralja Milana pozval iz Pariza v Belgrad, da ga postavi na čelo srbske vojske. Gruič se zadnjih let ni vmešaval y srbske notranje politične zadevo in vživa ugled pri obeh radikalnih strujab. U brzojavk. London. Ministrstvo Be je tako-le izpopolnilo : AustenChamberlain, finančni minister, Alfred Littletom, kolonijalni tajnik, John Brodrik, tajnik za Indijo, Graham Murray, tajnik za Škotsko, lord S t a n 1 e y, poštni minister, Arnold Forster, vojni minister. Praga. V gosposko zbornico bodeta poklicana predsednik praške trgovske zbornice Rivnacin Neumanniz Liberc. London. Lord • predsednik tajnega sveta vojvoda Devonshier je demisi-joniral. R i m. Minister mornarice M o r i n je določil, naj tri križarke krožijo po rudečem morju. Belgrad. Bivši vojni minister polkovnik bolarevič je imenovan guvernerjem prestolonaslednika Jurija, in polkovnik M a š i n je imenovan divizijonarjem v Belgradu. Sofija. Vstaja v Makedoniji se vedno bolj širi. Skoro vsa poslopja v okraju Serres bo požgana. Vas Djumabala je t dinamitom razdejana. Turške čete so vstaši na rasnih krajih zapodili v beg. Pri Nerokrokopu je bilo strahovit) klanje in so bili Turki po gnani v beg. Vojašnica je razstreljena v zrak in tudi ostala poslopja so razrušena. Brno. Prvi natis vseslovenskih raz glednic izdajatelja Melihaveka na Velehradu je vlada zaplenila. Bukarešt. lvanblavici, bivši izdajatelj rumunske »Tribune«, ki je moral radi preganjanja pobegniti na Rumunsko, je iz Budimpešte poslal Rumuncem oklio, v katerem poziva Rumune, naj podpirajo Habs-buržane proti madjarski predrznosti in naj zvesto stoje pod črno rumeno zastavo. Belgrad. Kralj je bivše ministre odlikoval z redovi. Pariz. Stavka tekstilnih delavcev v Armentiere8u in IUIlninu se nevarno širi. Stavka 25.000 delavcev, a število stavkujo-čih bo skoro gotovo narastlo na 50.000. Belgrad. Novo ministrstvo se je včeraj predstavilo kralju Danes v sredo je bila skupščina s kraljevim prestolnim nagovorom slovesno otvorjena. Kralj se ni spominjal dogodkov dne 11. junija in afere v Nisu Dnevne novice. V Ljubljani, 7. oktobra. Liberalna nesramnost. V včerajšnji seji kranjskega deželnega zbora je predlagal Luckmann naj bodo vsak dan seje, po tem ko je že deželni glavar izjavil, da bo danes (v sredo) ob 10. dopol. seja ustavnega odseka. Dežel, glavar se je torej dosledno izrazil proti Lukmanovemu predlogu in je odredil bodočo sejo za v petek. Vsled tega je nastal grozovit vrišč. Kričal je F e r j a n č i č , kregal se dr. Tavčar, dr. M a j a r o n, S c h \v e g e 1, S c h a f f e r in njihovi dru-govi. Glavar je izjavil, da je dolžan braniti zakonite pravice dežel, glavarja. Po sklepu seje so se godile zanimive reči: S c h w e g e 1 je vpil, da je postopanje glavarjevo pre -lomitev ustave in zahteval, naj glavar odstopi. Župan Hribar, ki ima sam posla s poslovniki, je zatrjeval: Glavar ima prav. Tudi Tavčar je mimogrede polglasno izustil: Meni se tudi zdi, da ima glavar prav. Sinoči pa prinese »Slov. Narod" ostuden napad na dež. glavarja, ki bi ne mogel nikjer drugje zagledali belega dne, razen v glasilu naših liberalcev. Glavarju očita, da je krivično postopal in na koncu popolnoma v tonu kakega pijanega šnopsarja zabesni te le besede: »Glavar, ki izrablja svoje pravice na ta način, da sam z odkladanjem sej ovira in preprečuje vsako delovanje dežel, zbora, naj se le pripravi, da zapiha enkrat vetreo, ki naredi konec temu početju in ki njega samega iz kraljevskih prostorov v deželnem dvorcu odnese v tisto raztrgano bajto, ki se imenuje Ajmanov grad«. Uboštvo raztrgane bajte torej očita glavarju. Če je to reB, potem je to častno za moža, ki deluje dolgo vrsto let v deželni službi in jasen do kaz njegove nesebičnosti; če pa ni res, pa dokazuje barabski znašaj »Narodovega« napada. A pojdimo k stvari! Poglejmo poslovnik! § 16 opravilnika slove tako-le: Deželni glavar določi na koncu vsake seje dan in uro prihodnje seje, on ustanovi z deželnim zborom vred sejin dnevni red, ter ga da v zbornici nabiti. § 2. slove: Seje deželni glavar ustanavlja, začenja in sklepa. § 33 dež. reda, torej deželne ustave, ki se ne more izpremeniti razen z dvotretjinsko večino ob navzočnosti tri četrtine vseh poslancev, se glasi: Deželni poglavar sejeukazuje, začenja in končava. (Nemški: Die Sitzungen werden von dem Landeshauptmann angeordnet, erofTnet und gesohlossenj. Na deželno ustavo je glavar prisegel. Liberalei pa zahtevajo naj jo prelomi, naj se odreče ustavno zajamčeni svoji pravici. In to se n-h t e v a v listu, ki mu je glavni urednik dr. Tavčar, deželni poslanec in deželni odbornik. Ali imamo kako tako ojstro besedo, ki bi označevala to postopanje. Mi pribijemo: Schvvegel se je kmalu po seji prepričal, da ima glavar prav, Hein je izjavil, da je po deželnem redu in opravilniku glavar v pravu, Hribar je to izrekel, Tavčar mu je potrdil. — »Narod« pa tako piše!! Ali ni to lopovstvo, ki ga mu ni para! Najstrožje objektivnosti ne more našemu glavarju nihče odrekati. Kot glavar je vedno z vso resnostjo izkušsl napraviti red v deželnem zboru in zagotoviti mirne razprave in kat. narodni poslanci pač ne morejo trditi, da je z njimi postopal premehko. Tako daleč pa značaj, kakoršen je pl. Datela, ne bo padel, da bi izdajal svoje pravice v prilog katerikoli stranki. Toliko ga poznamo! Mi vemo, kaj hočejo liberalci. Radi bi z nagajanjem pripravili dež. glavarja, da bi odstopil in kakor čujemo, ima Hein že pripravljenega sladko-gladkega možička za glavarsko mesto, ki bi mu bil namestu opravilnika Sjhvveglova priznano vsem pravična beseda in Tavčarjeva sloveča objektivnost Počasi, gospodje. Ti načrti so od muh! Odtod izvira sedanja časnikarska besnost proti glavarju. Radi blamaž, katere so liberalci včeraj doživeli, se nam tako duševno stanje, ki se kaže iz gorenjih besed, ne zdi nerazumljivo, vendar pa je značilno za veliko liberalno predrznost in domišljijo, s katero izvestna klika hoče razpolagati z mestom deželnega glavarja. »Narodov« izbruh je vzbudil pri vseh pametnih ljudeh skrajno obsodbo, ker vsakdo g. glavarja pozna kot moža pravice. G. Malovrh naj si pa ne domišljuje, da bi bb na njegov predlog nastavljali in od-stavljali deželni glavarji. Liberalci so s tem svojim izbruhom le zopet pokazali, da jim je zvesto izpolnjevanje stanovskih dolžnosti nerazumljivo in da hočejo kljub jasnemu besedilu poslovnika terorizirati kat. narodne poslance, kar se jim pa seve nikdar ne bo posrečilo. Kranjski deželni zbor. Včerajšnja seja deželnega zbora je liberalce tako popa-rila, da si /»Narod« ni mogel pomagati drugače, nego da je pisal, da se je dr. Suster-šiču vse smejalo, celo galerija, dočim je res, da so liberalci delali silno kisle obraze in di je bil baron Hein ves bled, dr. Tavčar pa rudeč kakor rak in nervozen tako, da je v družbi z dr. Ferjančičem padel iz ene blamaže v drugo. Galerija je uprav viharno nad pet minut pritrjevala dr. Susteršiču. Li beraloi naj le nikar ne bodo predrzni, ker ljudstvo je iz včerajšnje seje videlo, daje liberalcem volivna reforma le komedija in da nočejo dati pravične volivne reforme ter da bo treba proti liberalcem še edločnejše nastopati, »Narodu« pa priporočamo, naj mirno spravi v iep velikansko blamažo, kajti v javni seji dež. zbora je sam zastopnik vlade pripoznal, da so bile vse notice in članki »Narodovi« in »Tagespošte« o vladnih namerah zlagani in da je torej »Slov. Narod« metal nezadovoljnim liberalcem le peska v oči, ko je pisal, o vspehih imenitne taktike narodnonaprednih poslancev. Liberalci so reB reveži, da se morajo pustiti od svojega glasila tako nalagati. Povsod se obratnp kaže vspeh izborne taktike k a t o -liško-narodnih poslancev. Liberalci delajo eno nerodnost za drugo. Sedaj so sklenili, da nočejo delati v odsekih in tudi ne v finančnem odseku, ki bi se bil moral izreči v nujnem predlogu dr. Suster-šiča za pomoč bednemu prebivalstvu in pozvati vlado naj hitro pomaga. Liberalci so to odklonili, dasi se mudi pozvati vlado, da da dokler ima še kaj sredstev na razpolago. S tem so pokazali, da nimajo nič srca za ljudstvo, ker niti v takih slučajih ne morejo dušiti svojih strastij. Naši poslanci so pokazali resno voljo pomagati prebivalstvu, liberalci pa so se zopet pokazali kot sovražniki ljudskih pravic in ljudskih korist i j. Ljudstvo bo s takimi »prijatelji" že obračunalo! Če moremo torej govoriti o liberalni taktiki, tedaj moremo govoriti le o skrajno nerodni taktiki liberalnih poslancev, ki spravljajo svojo stranko v vedno večje zadrege in v vedno večje nasprotstvo z ljudstvom. — Prihodnja seja dež. zbora bo v petek ob 10. uri dopoludne. V pokoj je šel nadučitelj I. Gantar v Čatežu. Državni poslaneo vitez Berks, kateri je bil pred kratkim operiran, je toliko okreval, da bode mogel v nedeljo dne 11. oktobra t. L na političnem shodu vVe-1 e n j u poročati o svojem delovanju v državnem zboru. Volivna preosnova v itajarskem dež zboru. Kakor znano, so slovenski poslanci in nemški katoliški poslanci vložili v štajarskem dež. zboru predloge za spre-membo deželnega volivnega reda, ki naj pomnoži število k m e t • skih poslancev, da se uvede tajna in direktna volitev, da se ustanovi tudi četrta kurija. »Domovina« piše o tem : »Najznamenitejša točka v preosnovi dež. volilnega reda je pa zahteva, katero povdarja zlasti tudi predlog slovenskih poslancev, naj se uvede po načinu kakor za državni zbor tudi v deželnem zboru tako-zvani splošni volilni razred, v katerem bi prebivalstvo brez ozira ali davke plačuje ali ne, po okrajih volilo za celo deželo še povrh gotovo število poslancev. Da se uvede ta splošna kurija, ti zahtevi hočejo vsaj navidezno ustreči vse stranke. Seveda vladajoči Btranki hočete ti kuriji prepustiti le kakih šest poslancev, dočim zahtevajo kmetski poslanci večje število. Ali se bode v tem oziru kaj doseglo in koliko, je še zelo negotovo, kajti nemške stranke bodo gledale na to, da bode na kmetsko ljudstvo prišlo kar najmanj poslancev, na pd milijona Slovencev hočejo preračuniti baje kar samo enega novega poslanca v splošni volilni kuriji. Če bi pa Btvar bila taka, tedaj store Slovenci edino prav, ako v zvezi z nemškimi konservativci ob sklepanju zopet zapustijo deželni zbor in onemogočijo sklepanje o šekrivičnejšem volilnem redu nego je dosedanji. Sklenemo pa lahko kratkoma, da od vseh poskusov volilne preosnove v našem dežel, zboru za nas Slovence ni nič ugodnega pričakovati in bi bila tudi velika zmota, sploh pričakovati pravico iz Gradca. Najzdravejše načelo, katerega Be držimo je pa, da neumorno delujemo za vsestranski narodni napredek doma na Spod. Stajarskemi kajti to bode najzanesljivejša in najtrdnejša podlaga naše boljše bodočnosti * f Kaplan Janez Kozina. It Dolenje vasi smo dobili naslednje poročilo: Predvčerajšnjim opoldne je umrl v Dolenji vasi g. kaplan Janez Kozina. Komaj je nastopil svojo službo, — le 12 dni je bil kaplan v Dolenji vaai — že ga bolezen jetika hitro položila na mrtvaški oder. Rojenje bil 30. decembra 1877 in posvečen v mašnika 14. julija 1902. V nedeljo ob 10. uri je še levitiral v Ribnici pri cesarski maši. Ko je ob 2. uri popoldne domov prišel, se je vlegel ves truden v posteljo, pa čez dve uri je zopet vstal rekoč, da ložej prenaša bolečine v prsih in odrobu, če se drži pokoncu. Vedno je zdihoval, da ga v prsih in po drobu peče. Začel je pljuvati kri. Noč je še mirno prestal pa brez spanja in večkrat je začel ka-šljati. Ponedeljek zjutraj se je še napravil, da bo šel maševati, pa odložil je mašno obleko, s težavo je šel domov ter se vlegel v posteljo. Slabost je bila vedno večja. Prejel je še bv. zakramente za umirajoče in nekaj minut čez 12 uro je sklenil svoje časno življenje. Pogreb je bil danes v sredo zjutraj iz farne cerkve v Dolenji vasi, kjer bodo sv. maše in potem so ga ponesli v njegovo rojstno faro v Ribnico, kjer je bila ob 10 uri zopet sv. maša in velike bilje, potem pa pogreb. Drugo sredo 14. oktobra bo 7. dan zjutraj ob 7. uri v Dolenji vasi in ob 10 uri zopet v Ribnici sv. maše zadušnioe. Naj v miru počiva! Nemški ulom v slovensko posest. Na mesto notarja Radaja v Mariboru je imenovan nemški notar. Tudi v Konjicah bo nadalje nemški notar. Sleparije pri volitvah v gorenje-rzdgonskl okraj. Slovenski dež. poslanci ho v štajerskem deželnem zboru vložili interpelacijo glede sleparij pri teh volitvah. Dobil je legitimacijo Bračkov pristaš Cer-njavič, ki je volil za občino Hrastje-Mota, dasi ni bil volivni mož in je bil pravi volivni mož Jakob Misleta, ki bi bil volil s slovensko stranko. Če se glas Bračkovega privrženca černjaviča razveljavi, kar se po pravici pričakuje, mora se razpisati za kmečke občine nova volitev, ker je sicer na obeh straneh število glasov enako. Ker bode pa mesto Černjaviča v tem slučaju volil Misleta za Slovence in ker tudi znani Muhič vsled sramotenja, ki ga je doletelo vsled iz dajstva o Bračku noče nič več slišati, dobo Slovenci prav lahko večino v kmetskih občinah in s tem tudi obenem večino v okrajnem zastopu, kjer že desel let gospoduje nemčurska stranka! Desetletnioa »Sloven. planinskega društva", blovensko planinsko društvo prosi, da se gospodje in gospe, ki se mi« sijo vdeležiti skupnega obeda o priliki de-satletn cj, pravočasno javijo odboru po dopisnici in sicer najkasneje do 8. t. m. Vna-njim vdeležnikom naznanjamo, da je v nedeljo 11. v gledališču opera Otello* Posor! Volitve v cestni odbor velikolaški so razpisane. — Vrhniške novice. Pred kratkim smo imeli požar v Verdu. Pogorel je le kozolec obložen s sinom in žitom. Bil je menda last gostilničarja, pod če^ar streho se večkrat pleše. — Kmalo dobimo vodovod. Dalo hitro napreduje. Le v zadnjem času so začeli delavci nekoliko štrajkati. — Nova šola je že tudi pod streho. Sezidana bo prav udobno po najnovejših pedagogičnih in zdravstvenih oravilih. Celo kopališče bodo imeli otroci. Stroški seveda bodo tudi ogromni. Vsakdo ve, govori ljudstvo, »nove šole je treba, vendar nekako s Ino drage«. — V nedeljo imamo navadni občni zbor »Katoliškega polit čnega društva« za sidnji okraj vrhniški. Poročat pride g. poslanec P o v š e. Vsi somišljeniki prihitite v obilnem številu in pripeljite seboj še novih udov. Torej na svidenje v nedeljo ob 4. uri v našem »Katoliškem domu!" — Govorice. V Vidmu izhajajoči list »Li Patria del Friuli« piše, da se širi v Vidmu govorica, da je imenovan msgr. dr. F a i d u 11 i za škofa v Poreču, poreški škof msgr. F I a p p da pojde za pomožnega škofa v Trident, a prošt v Gorioi da postane pre-čaBt. g. Sion. Tako »Patria del Friuli«. Ko smo pa že pri govoricah, naj pa še mi eno zabilježimo. Po Gorici se namreč govori, da postane v resnici msgr. dr. F a i d u 11 i pomožni škof v Tridentu — Nesreča na železnici. Včeraj popoludne ob V>3. uri je v zaseki pod Radovljico skočilo s tira šest vagonov od tovornega vlaka. Tekli so čez pragove 1 kilometer daleč. En vagon je bil popolnoma razbit. Druge nesreče ni bilo. Zamude je vlak imel dve uri. — Preskuinje vsposobljenosti za ljudske in mežčanske šole se bodo pri c. kr. izpraševalni komisiji v Gorici začele dne 4. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prošnje morajo biti doposlane rečeni komisiji vsaj Ao 15. t m. — Zopet otvorjeni promet. Jutri zjutraj zopet otvorijo promet na železniški progi mej Ukvami in Pontafljem. Brzovlak bo jutri zopet pričel voziti ter bodo potniki tako zopet imeli direktno zvezo z Italijo. — Laiki dijaki sklicali so bili shod v ponedeljek zvečer v Trstu, kateri je bil, kakor pravijo laški listi, jako dobro obiskan in na katerem se je imelo sklepati, kakor spraviti kolikor mogoče veliko število laških dijakov v Inomost. Resnica pa je, da so na shodu sklenili, da radi pre-pičle vdeležbe prenesejo to zborovanje na nedoločen čas, ko pride več dijakov. — Nesreča. Konj splašil se je dne 6. t. m. Simnu Miheliču na Rodinah, fara Breznica. Kolo je šlo Miheliču večkrat čez njega in ga tako zelo poškodovalo, da bo težko ozdravil. — Umrla je danes dne 7. oktobra v St. Vidu nad Ljubljano mati vi. g. Janko J o v a n a , kapelana v Bohinjski Bistrici, gOBpa Marija Jovan v 59. letu svoje starosti. Priporočamo jo vsem prijateljem in znancem v hvaležen spomin in molitev ! Ro-dovini naše iskreno sožalje. — Ricmanje- Deputacija Ricmanjcev je bila predvčerajšnjim na tržaškem namest-ništvu ter je zahtevala, naj se reši njihova vloga za prestop v pravoslavje. Dal Bog, da bi R cmanjci uvideli da s tem store jako nesrečen korak in da bi Be dobil način, da se razmere v Ricmanjih v okrilju katoliške cerkve z lepo poravnajo. — Radi zadnjih občinskih volitev v Trstu bo razprava 28. t. m. pri administrativnem sodišču na Dunaju. — Samomor orožnika. V nedeljo 4. oktobra se je na cesti iz Podrošta v S jrico vstrelil orožnik Janez Ravšelj, rojen 1. 1875 v Drenovem, okraju krškem. — Pri njem so dobili pismo, v katerem se poslovi od svojih tovarišev. — Vzrok samomoru je neznan. — Podsulo je danes posestnika Valentina Babnikav Preski. Nakladal je prst, katero je pošiljal na Jesenice. Bilje na mestu mrtev. — Ogenj. Iz St Jerneja nam pišejo: Zie zopet ogenj 1 Včeraj ob 9. uri dopoldan se je zsčul žalosten klic: v Grob-ljah gori! Ponesrečilo je pet gospodarjev. M i h a t u G o r e n c in Jožefu L e k š e ja pogorelo prav vse. 'Jožefu Rolih je ostal svinjak in ko- zoleo; Janezu K o r o š i c je ostala hiSa; Janezu Z a g o r o pa samo kozolec Vrl a požarna bramba Šentjernejska je bila takoj na kraju nesreče ter neumorno delovala, da ni bila nesreča še večia Vsa čast in hvala ji. Pa tudi Kostanjevčani so bili hitro z brizgalnioo na mestu ter pomagali divji element lokalizirati. Bog povrni plemenito delo. Ker je sedaj taka suša, ljudje pa ao bili večinoma po vinogradih in na polju, se je ogenj kaj hitro razširil. Sreča v nesreči je, da so omenjena poslopja na vzhodni strani vasi; ko bi bila na zapadni strani, bi bila šla vsa 47 hišnih številk broječa vas z oer kvijo vred. Ogenj je nastal, — pravijo — ker je nek fantalin vrgel še tlečo cigareto v hlevu proč. Ponesrečeni so bih le za male svete zavarovani ter so nagle pomoči silno potrebni. Vsak darek se hvaležno sprejme. Hudo je, ako pride taka nesreča spomladi. A kdor v tem času pogori, ko so vsi pri delki do malega pod streho — dvakrat pogori! — Vojaški novinci Iz Novega Mest* nam pišejo: Preveč korajže imeli so rekruti France in Janez Papež, Anton Miklič in Alojzij Stangel. Ti so dn« 4 okt. nri Po-gancih Janeza in Jožeta Ucman-a iz C;ro*ca v pijanosti razburjeni pretepli in ju toliko poškodovali, da sta bila prepeljana v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Drug srboritnež iz Virčne vasi se pa tudi nahaja istotam, mesto da bi služil pri vojakih. — Hrvatske novice. V zagrebškem občinskem svetu je občinski svetnik predlagal prešnjo na vlado, da naj se tretjeletnike takoj odpusti domov. Predlog je bil izročen odseku. — Stavka krojaških pomočnikov v Zagrebu je končana. Pomočniki so dobili višjo plačo. — Letošnji mošt kupu jejo zagrebški trgovci od kmetov zagrebške okolice staro vedro (56 litrov) po 8 kron. Tako cenen mošt že davno ni bil.— Radi poneverjenja 1160 kron v Stolnem Belemgradu se je ustrelil v Zagrebu Rudolf Bauer iz Budimpešte. — Ljudske knjižnice so ustanovili v Noski in Starem Grabovcu. — Kapucinsko Nadvojvoda Franc d a 1 v a t o r je odpotoval v Pariz. — Dijaki politiki. Iz Budimpešte se poroča : Ko je hotel pevski zbor gimnazije v Szatmaru na dan cesarjevega godu peti cesarsko pesem, začeli so učenci tako sikati, da je ravnatelj zapovedal, naj se s petjem neba. — Nesreča na ž e 1 e z n i o i. Iz Petrograda se poroča: Na postaji sibirske železnice Sima je skočil raz tir osebni vlak. 3 osebe so mrtve, 5 lahko ranjenih. — Strajki. Iz Marzelja poročajo: Delavci tukajšnje tovarne za žveplo n k e so stopili v štrajk in zahtevajo cerkev na Reki bodo povečali. — RadiljuboBumnosti je ustreli 1 po plesu v kraju Barleta pri Gospicu kmetski fant Nikola Narančič N i k o 1 o Gagula. — Varaždinako drž. pravdništvo toži 70 kmetov iz Ku-novca radi zadnjih nemirov. — Stavka zidarjev v Oseku traja že teden dnij. — Kraljevo himno so doslej zaklju čili na Hrvatskem : »S njenom snagom za viek složi — Stjepanove krune sjaj". Preteklo nedeljo pa so zapeli dijaki pri šolski maši v Oseku nakrat: »Hrvatskenam krune sjaj". Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet je imel včeraj po daljšem presledau zopet avojo sejo. Privatni pedagoški tečaj. Najvažnejša točka je bilo pač poročilo o dovolitvi kredita za otvoritev privatnega pedagoškega tečaja za absolventke mestne višje dekliškešole. Mnogo absolventinj te šole se je namreč posvetilo učiteljevanju, a sedaj je znatnemu številu gojenk zaprta pot tudi na učiteljišče v Gorico, ker imajo ondi dovolj domačink, ki prenapolnijo ondotno učiteljišče. Zato je kuratorij mestne višje dekliške šole prišel na pametno misel ustvariti nekak pedagoški tečaj, kjer bi se boljše gojenke proti odškodnini 10 kron na mesec privatno pripravljale za sprejemni izpit na učiteljišču. Občinski svet je pritrdil ustanovitvi takega tečaja, ako bb oglasi saj 8 gojenk in je dovolil v ta namen letnih 800 kron. Velevažna točka včerajšnjega dnevnega reda je bilo tudi poročilo o pogojih Za dovoljenje uvosa prašičev iz okuženih krajev Ogrske in Hrvatske. V tej zadavi je vložilo ulogo ns občin, svet tudi 19 klavcev, ki povdarjajo, da bi bilo, ako bi se to izvedlo, prešičje meso znatno ceneje. Viada je dovolila tako uvažanje v majhnih transportih od slučaja do slučaja pod pogojem, da se izključi vso možnost zane-šenja kuge. Vlada zahteva, da mesto v ta namen napravi kontumačni hlev, kar mesto 4e ima in da se na tehtnici v klavnici tehtajo samo taki prašiči, ki klavnice več ne zapuste, kar se itak ie sedaj z malimi izje- mami godi. Nadalje vlada zahteva desinfeci-; ranje osobja in da si mesto nabavi trans-i portni voz, ki bo prevažal prašiče od kolodvora v klavnico. Občinski svet je sklenil naročiti tak transportni voz za ceno 1000 do 1200 K Napad na domače obrtništvo. Poročevalec o tej zadevi je bil d r. B 1 e i w e i s , ki je dejal, da transportnega voza ne kože naročiti pri domačih obrtnikih, ker bi napravili kaj takega, kar bi ne bilo umestno. Dr. Bleiweis res nizko ceni ljubljansko obrtništvo, da meni, da v Ljubljani m obrtnika, ki bi bil sposoben napraviti tak transportni voz Obrtniki si bodo tega gospoda dobro zapomnili. Zato, da se delo izroči kakemu domačemu obrtniku Bta govo rila obč. svetnika Predovič in Kozak. Obč. svetnik Predovič je priporočal, naj bi se od vsakega prašiča v transportnem vozu pobirale pristojbina 20 v. Nedeljski počitek. Občinski s>et je sklenil, da se peticiji proti nedeljskemu počitku, katero hoče vložiti društvo trgovcev na Nižje Avstrijskem, ne pridruži. (Konec prih.) Za ljubljansko pokopališče je baje od ločen prostor na Ijubljauefcem polju za Ja-neževemi nasadi bmelja. Kakor čujemo, b i Ljubljančani imeli rajše pokopališče v Stefanji vasi. ka mor jim je že davno priljubljen sprehod k božjemu grobu, in prav bi bilo, da bi merodajni faktorji uvaževali te želje, ker proti ljubljanskemu polju se bode mesto še širilo, in vesti, da bi bil v Stefanji vasi moker svet, tudi niso resnične. Iikooavanja bo dognala ravno nasprotno. Pri Stef<ko pa je odšlo 11 Hrvatov. Huda služfcinja. Služkinja Albina Maček v sltiibi pri ključarju Francu Veber na Trnovskem pristanu št 4, je včeraj dopoludne 17 mesecev starega sina svojega gospodarja s palico tako pretepla, da ga je telesno poškodovala in so morali poklicati zdravnika. Književnost in umetnost. * Slovensko gledišče. Nekaho skeptično smo pričakovali sinočnje prve operne predstave v tej sezoni. In to tudi ne brez vzroka. Kdor je imel kedaj priliko slišati Verdijevega »O teli a« v večjih gle diščih, ki razpolagajo z najboljšimi močmi in največjim gledališkim aparatom, mora priznati, da je treba mnogo poguma spraviti to opero v naših razmerah na oder. A strah naš se ni uresničil, ravno nasprotno, reči moramo, da smo bili prijetno iznena-djeni. Vsebine opere nam menda ni treba ponavljati, vsaj je tako že obče znana in tudi naš list jo prinesel ob kratkem pred dvemi dnevi. Zadostuje naj, ako kritikujemo samo sinočno izvajanje. G'ede godbe bi omenili, da se ji je sicer poznalo, da je imela za opero več skušenj, a želeli bi še več preciznosti zlasti v piano-partijah, kjer je marsikak stavek popolnoma teman ostal. Tudi spremljevanje je bilo mnogokrat preglasno, da solisti niso megb priti do veljave. Vse priznanje pa moramo izreči gosp. Orzelskemu. Njegov v resnici orjaški tenor očarati mora vsakega ; a največ vredno je to, da je jednako simpatičen v nežnem pianissimo kakor v polnem fortissimo. Ta gospod je gotovo najboljša moč letošnje sezone. Zvesta družca bila mu je gdč. Skalo v a. Tu ii ona razpolaga z obsežnim, jako prkupljivim glasom, ki zveni zlasti lepo v nižjih legah. Tudi Jago g. Angel i-ja nam je jako ugajal, a zdi se nam, da mu ne bi b la na kvar maska, ki bi se bila še bolje uiemala z inačajem, ki ga je imel pred-stivljati. Zdel se nam je nekako prenežen po vsej svoji vnanjosti. Jednako zadovoljni pa nismo bili z ostalimi igralci. Rodrigo in Csssio pač nista bila koa svoji nalogi ne glede svojega glasu, še manj pa v svoji igri. In v tem je bil, žal, največji nedostatek sinočne predstave, ki je v ostalem tako dobri utisek pokvaril. Tudi pri zboru Bmo opazili parkrat nekoliko ne gotovosti, zlasti že takoj v začetku. Upamo, da bo prihodnja predstava te oper?, kateio želimo še mnogokrat slišati v našem gleda-I šču. še bolje vspala. -- Omenjamo Se, da je bito eledališče, vsaj kolikor je bilo mogoče videti, popolnoma razprodano. Ia to je tudi prav. —x. * Repertolr slovenskega gledališča. V petek, 9. t. m. se ponovi prvič nova opera »O t e 1 1 o". — V nedeljo, dr.6 11. t. m. Bta dve predstavi: popoldne ob pol 3 uri se igra prvič v sezoni Ijubez-njiva pravljica „P e p e 1 k a" (v naslovni ulogi nastopi gdč. Kreisova), zvečer pa se igra prvič burleska b petjem in plesom O. Fastra .Lepa L i d a". Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Mrtvega tožijo. Podjetnik proge nove železnice od Ljubnega do Sf Petra Josip Muzika je meBeca junija umrl. Muzika toži 79 delavcev, češ, da jim še dolžan 1400 kron. — Ponarejalci denarja. V Budimpešti so prijeli železniškega delavoa Gregorja Pataki in še dva druga, ker so ponarejali denar. — Buri. Ii Londona se poroča: Botha je na nekem shodu poročal, da se je v Evropi nabralo za Bure 130000 funtov šterlingov. Ta svota Be je razdelila med Kapsko, oranjsko naselbino in Trans-val. 30.000 funtov šterlingov se bode porabilo za vzgojo otrok. Onih 15.000 funtov šterlingov, katere je Delarejr poslal, niso všteti. Botha je na shodu vspodbujal Bure, naj ohranijo neodvisnost, in sicer tako, da gojijo svoj materini jezik. — Atentati blaznih? Iz Londona pišejo: V »Beli palači« v Washingtonu je bilo, odkar se je predsednik Roosevelt vrnil, že šest blaznih prijetih. Etliott, katerega so prijeli, ko je hotel udreti v palačo, je rodom Svedec in mehanik v Minneapohs ter strog soeijalist. Ker so ga pa zdravniki spoznali za blaznega, bil je izročen vva&hingtonski blaznici. — zboljšanje svojega položaja. — Na b v o j o ženo je streljal in jo težko ranil na Dunaju 42letni izdelovalec srebrnega orodja Adalbert K o s t e r. Nato je samega sebe vstrelil. — 18 letna morilka. V vasi Cianytelek je neko 181etno dekle umorilo triletnega dečka ter ga zagrebla v gozdu. — »Narodni Listi« demontirajo vest, da bi bili prodani. — Hitra vožnja. Iz Berolinu poročajo, da bo na progi Marienfeld-Zossen včeraj poskušali hitro vožnjo z Siemensovimi vozovi električne železnice. D >segli so hitrost 201 kilometer na uro. Električna železnica med Kolinom in Barolinom bo vozila na uro s hitrostjo 175 kilometrov ter bo prevozila to progo v treh urah. — Iz Benetk poročajo, da nameravajo ondi napraviti še en most, ki bi vezal Benetke s trdno zemljo. — Poneveril je poštni ekspedijent v Kostellcu na Češkem M a r e š 50.000 kron. — Sestanek avstrijskih zdravniških zbornic se vrši te dni v Lincu. Telefonska in brzojavna poročila. Duiiaj, 7. oktobra. Danes je cesar sprejel v avdijenci Kol. S z e 11 a. Avdijenca je trajala od 11. do 1. ure. Po avdijenci je dejal Szell, da je vladar hotel od njega poročilo o položaju na Ogrskem in da je podal vladarju tako poročilo. Dunaj, 7. oktobra. Dvorni kapel-nik K a r o 1 B r u c k n e r si je danes z britvijo prerezal vrat. 1 Cu »p»- •OTUji Stanje barometra. T mm. Temperatura _ po Čeblja VetrejL Nebo 11* » ► 6, 9. ived. 737-7 16-2 | brezvetr. skoro obl. 00 7| 7. zjutr | 2 popol. 737 5 7d6-6 12 8 1 sr. svzh. 21-9 1 sr. zah. del. obl jasno Budimpešta, 7. okt. Nekateri listi priobčujejo še ne potrjene vesti, da so romunski demon, včeraj streljali na ma-djarske vojake, ne da bi za to čakali povelja. Nek častnik jo trgovcu Aleksa presekal glavo. Dva vojaka sta nevarno ranjena. Szegedln, 7. oktobra. Razburjenje se še ni poleglo. Ko se je razširila vest, da pride iz Temešvara v pomno-ženje posadke polk vojakov, je na stotine ljudi šlo pred kolodvor. Na poti na kolodvor je množica pobila nekemu stotniku okna. Množici nasproti so prišli honvedi, katerih stotnik je ukazal, nabasati puške in streljati takoj, kadar pade kak kamen. Posredovanju mestnega glavarja se je posrečilo, napraviti za nekaj časa red. Vlak iz Temešvara ni pripeljal vojakov. Množica je demonstrirala potem po mestu. Ob 2. uri po noči bi skoro prišlo do ostrih bojev mej vojaštvom in demonstranti. Še-le ob 3. uri zjutraj je nastal mir po mestu. Vojaštvo in policija hodi po mestu. Zagreb, 7. okt. Kakor poročajo, je hrvatska drž. delegacija protestirala proti v inkompatibilitetnem odseku z enim glasom izrečenem sklepu o in-kompatibiliteti hrvatskega ministra To-masiča ter vidi v tem kršenje nagodbe in kršenje prava hrvatskega sabora. Darmstadt, 7. okt. Včeraj opolu-dne se je vršila civilna poroka princa Andreja grškega z princezinjo Alico Batenberško. London, 7. oktobra. Laški kralj pride na Angleško 17. novembra. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306.2 m, nednji zračni tlak 736*0 mm Srednja včerajšnja temperatura 17-8', normale 12 0*. Dunajska borza dnč 6. oktobra Skopni državni dolg v notah Siupni državni dolg v »rebra . Avstrijska zlata renta 4% Avstrijska kronska renta 4% . Avstrijska inv. renta 3', % Ogrska zlata renta 4 % ... Ogrska kronska renta \<% . . Ogrska inv. renta 3'/,* . . . Avstro-ogrske bančne delnic« . Kreditne delnice..... London vista...... Nemški drž. bankovci za 100 m. i 20 mark........ 20 frankov....... Italijanski bankovci . . . . 0. kr cekini....... drž. v 100 — »9-95 119 55 100 — 9150 118-20 97 75 89 10 15'70 651'50 239 37'/, 117-30 23-48 19-02'/, 9610 1134 Rogaški ..templjev vrelec' napravi tik, pospešuje prebavljanji, urejuje pretvor. 1322 1-1 1319 1-1 Ivan in Ivana Počnlk naznanjava prijateljem in znancem žalostnim srcem, da se je najina najmlajša, 1'/, leta stara hfierka, iskreno ljubljena Pavelca danes popoldne ob 6. uri preselila iz doline solz v boljšo domovino, v sveta nebesa. Ljubeznjiva hčerka, prosi pri Bogu za svoje stariše, bratce in sestrice! S t o ž i c e, 6. oktobra 1903. 1320 1-1 Poziv. Osebo, katera je od 2. do 5 t m. pri mojem šefu izjavila, da sem se jaz pripeljal z neko žensko v svoje stanovanje, potem pa svojo soprogo do krvi pretepel, tako, da drugi dan ni mogla iti v tobačno tovarno na delo, naj mi to dokaže, sicer bodem postopal sodnij8kim potom. Bož. Salloker, odvetniški uradnik r Ljubljani. Mlad trgovski pomočnik sa trgovino s mešanim blagom, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi s 15. novembrom premenlti sedanjo službo. Natančneje se izve pri upravništvu „Slo-venoa«. 1321 2—i z znamko 449 104-57 Aiigeljnovo milo Marzeljsko (beio> milo___ mr* Vino po posredovanju preskuševalne kleti se toči v gostilni pri „;lati ribi" Cviček iz kleti erospe Hočevar v Krškem, Burgundec, iz kleti gospe Ferjančič na Slapu in tudi pristni Bizeljec. mr Kuhinja priznano dobra. pra^c Rozman. sta najbolj koristni tedil&i mili za hišno rabo. Dobivate jih po špecerijskih jtacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sved v Ljubljani. 1251 8—5 VALENTIN GOLOB (preje Druškovič) Ljubljana, Mestni trg 10 priporoča svojo veliko zalego pristne pezlačenil} nadgrobnih križev ===== po najnižjih cenah. Ceniki na zahtevo brezplačno. 1295 3-3 Izpraznjena je služba cerkvenika in organista v St. L&mbertu, p. Sava j. ž. Rokodelci imajo prednost; nastop takoj. Župni urad v Št. Lambertu, dn«5 4. oktobra 1903. Josip Plantarič, 1316 3—1 župnik. Oskrbnik za večje posestvo star 35 let, ki se dobro razume na živino, poljedelstvo, na lesno trgovino ter gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v primerno službo. 1291 3-3 Pojasnila daje naše uredništvo. SttTVB £Cl ZIC611CG i)eri v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 19 11—2 Vnanja naročila proti povzetju. 1357 56 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnlžke obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najniijih cenah- Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ciril-Metodove biškote zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. v Naročila sprejema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu. Vsak petek in postni dan velika izbefa svežih morskih rib. Ob vsakem dnevnem času žive postrvi in ščuke. Rastlinska maščoba kg. po 68. kr. Bogata zaloga vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, čaja in peciva za Čaj po najnižjih cenah <3 J. C. praunseiss eksportna trgovina 8 speoerljo, dellkateaaml ln kranjskimi klobasami z vinom in plvotoftem. 1239 6—5 _* Nove zboyšane gramofone z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priljubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon ### *** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. 1079 60—14 t^cdclf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. «s T3 1) u o TJ 3 S R 'e? R O T3 M 2 Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah. Naznanilo. Otvoritev velike na novo urejene trgovine ur, zlatenine, srebr-nine, bivalnih strojev, blclkeljnov itd. Franc Čuden urar v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, fllljalka v prejšnji trgovini na Glavnem trgu. Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Union" v Brelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba. Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes. Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne. Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem. Za obilen poset in obisk se priporoča gornji._1292 2 Ceniki brezplačni in poštnine prosti. j J Najnižje cene £ f" Zalagatelj —' državnih uradnikov Največja izbera Kozuhovina mufov, koljerjev, ovratnikov, čepic Najnovejše in najboljše Rokovice za gospode, dame ln otroke glace, Iz srnine trlco In sukna 1293 10—3 I Hajnovejše krasni modni klobuki ■a dame in deklice žalni klolmki klobuki ae sprejemajo tudi v moder niziranje. I Trgovina za llšp, modno blago in nagrobne vence. Mestni | trg 24. Karol Recknagel Ljubljana. Žamet za bluze meter K 1*50 In višje OljJ5 svileni žemef rilo, svileno blago v vseh barvah Nagrobni venci In trakovi za vence. Najnovejši Naravni venci Krasni In po ceni. I U I j Trgovina s klobuki za dame. fl\estnl trg 3. Naročajte iBbOH&O IjubljNEUlkO d©l&IŠlB© pi^© 0 ™ 104-40 [z pivovarne v Žalcu in Laškem trga. W ZNsfesro^U*« Hpr« ieiii» .1« ■ » i»i«J»r»a«» v Sodaae milice 4L. Isdajaleij » od«ov«r«i at«uuk:. Ur. IgaaoiL*'«'* Tuk »Katoliške Iiikarn«