pij REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR MANDAT SEJNI ZAPISI VI DRŽAVNEGA ZBORA SEJA 2 2. SEJA (16., 17., 18. in 19. april 2012) / // it / \Vi! S z > O 2 P < o — O — m r- 4 5 £ 5 i % % £ ° o* « Vx ^VflhiflB*** UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 2. seja (16., 17., 18. in 19. april 2012) Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2012 www.dz-rs.si REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/1. seja DNEVNI RED 2. SEJE 1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH (ZGD-1F), NUJNI POSTOPEK, EPA 205-VI 2.A točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA LETO 2012 (ZDIU12-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 244-VI 2.B točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2J), NUJNI POSTOPEK, EPA 246-VI 2.C točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2H), NUJNI POSTOPEK, EPA 247-VI 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (ZSMKR-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 74 - VI 4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 100-VI 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH IN SISTEMIH (ZPlaSS-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 197-VI 6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM JAMSTVENEM IN PREŽIVNINSKEM SKLADU (ZJSRS-F), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 2304-V 7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU (ZZVZZ-M), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 98-VI 8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP-E), PRVA OBRAVNAVA, EPA 53-VI 9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ DOLGOROČNEGA POSOJILA V VIŠINI 440 MILIJONOV EVROV, KI GA NAJAME TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, D. O. O., PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI, ZA FINANCIRANJE PROJEKTA POSTAVITVE NADOMESTNEGA BLOKA 6 MOČI 600 MW V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ (ZPODPTEŠ), PRVA OBRAVNAVA, EPA 112-VI 10. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIGITALNI RADIODIFUZIJI (ZDRad-B), PRVA OBRAVNAVA, EPA 182-VI 11. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O VZPOSTAVITVI FUNKCIONALNEGA BLOKA ZRAČNEGA PROSTORA SREDNJE EVROPE (MSVFBZP), EPA 736-V 12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO (MPUEMS), EPA 1905-V 3 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/1. seja 13. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O STABILNOSTI, USKLAJEVANJU IN UPRAVLJANJU V EKONOMSKI IN MONETARNI UNIJI MED KRALJEVINO BELGIJO, REPUBLIKO BOLGARIJO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MADŽARSKO, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, REPUBLIKO POLJSKO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, ROMUNIJO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO, REPUBLIKO FINSKO IN KRALJEVINO ŠVEDSKO (MPSUUEMU), EPA 80-VI 14. točka dnevnega reda: PREDLOG ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE 4. ODSTAVKA 24. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (ORZLV24), EPA 146-VI 15. točka dnevnega reda: URADNI PREČIŠČENI BESEDILI ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU (ZViS-UPB7), EPA 2217-V IN ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-UPB8), EPA 2292- V 16. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE Ugotovitev o prenehanju mandata poslanca na podlagi 9. člena Zakona o poslancih, EPA 254- VI Predlog za izvolitev kandidatke v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Cerknici s predlogom sklepa, EPA 231-VI, in predlog za izvolitev kandidatke v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani s predlogom sklepa, EPA 250-VI Predlog sklepa o razrešitvi člana Nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije, EPA 241-VI Predlog sklepa o razrešitvi člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, EPA 256-VI Predlog sklepa o imenovanju člana Statističnega sveta Republike Slovenije, EPA 257-VI Zahteva Okrajnega sodišča v Kopru o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Orjano Trunkl, EPA 60-VI Obvestilo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Preiskovalni oddelek, o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca mag. Marka Pogačnika, EPA 220-VI Predlog sklepa o razrešitvi podpredsednika in imenovanju podpredsednika Ustavne Komisije, EPA 258-VI Predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo, EPA 264-VI Predlog sklepa o spremembi sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, EPA 266-VI Sklep o ugotovitvi prenehanja funkcije podpredsednika Odbora za infrastrukturo in prostor, EPA 269-VI Predlog sklepa o imenovanju podpredsednice Odbora za infrastrukturo in prostor, EPA 268-VI 4 DZ/VI/1. seja VSEBINA Določitev dnevnega reda....................................................................................................................16 JANKO VEBER.....................................................................................................................................16 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................17 ALOJZIJ POTOČNIK............................................................................................................................17 JANKO VEBER.....................................................................................................................................17 16. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.............................................................18 Ugotovitev o prenehanju mandata poslanca na podlagi 9. člena Zakona o poslancih, EPA 254-VI.........................................................................................................................18 1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV...............................................19 JANKO VEBER.....................................................................................................................................19 MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................19 JANEZ JANŠA......................................................................................................................................20 MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................21 MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................21 JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 21 MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................21 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................22 JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 22 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................23 JANEZ JANŠA......................................................................................................................................23 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................23 MAG. MELITA ŽUPEVC.......................................................................................................................24 JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 24 MAG. MELITA ŽUPEVC.......................................................................................................................25 JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 25 JOŽE TANKO ....................................................................................................................................... 25 JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 26 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................26 MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................27 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................27 MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................28 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................28 SAMO BEVK......................................................................................................................................... 29 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................29 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................29 SAMO BEVK......................................................................................................................................... 30 ALENKA JERAJ...................................................................................................................................30 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................30 MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................31 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................31 MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................32 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................32 TINA KOMEL........................................................................................................................................33 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ...................................................................................................................... 33 MAG. TRUDA PEPELNIK....................................................................................................................33 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................33 MIRKO BRULC..................................................................................................................................... 34 TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 34 RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 35 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................35 5 D R ŽAV N I Z B O R DZ/V|/2 seja RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................36 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................36 RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................36 FRANC JURŠA.....................................................................................................................................36 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................37 FRANC JURŠA.....................................................................................................................................38 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................38 JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................38 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................38 JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................39 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................39 JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................40 JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................40 DR. BOŽO PREDALIČ.........................................................................................................................40 JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................41 DR. BOŽO PREDALIČ.........................................................................................................................41 JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................41 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................42 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................42 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................43 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................43 TAMARA VONTA.................................................................................................................................43 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................43 TAMARA VONTA.................................................................................................................................44 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................44 MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................44 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................45 BRANKO FICKO...................................................................................................................................45 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 45 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ.................................................................................................................... 46 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................46 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ.................................................................................................................... 47 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................48 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ.................................................................................................................... 48 DR. LÄSZLÖ GÖNCZ...........................................................................................................................48 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................49 DR. LÄSZLÖ GÖNCZ........................................................................................................................... 49 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................50 MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................50 TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................50 MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................51 TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................51 MATEJA PUČNIK.................................................................................................................................51 DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................51 MATEJA PUČNIK.................................................................................................................................52 DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................52 MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................53 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ...................................................................................................................... 53 MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................54 MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................................................................................................54 TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................54 MAG. ŠTEFAN TISEL..........................................................................................................................55 IVAN HRŠAK........................................................................................................................................55 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................55 IVAN HRŠAK........................................................................................................................................56 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................56 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 56 MIHAEL PREVC...................................................................................................................................57 6 DZ/VI/1. seja ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................57 ROMANA TOMC...................................................................................................................................58 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................58 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................59 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................59 KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................60 DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................60 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................61 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................61 POLONCA KOMAR..............................................................................................................................62 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................62 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................63 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................63 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................64 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................64 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................65 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................65 MIRKO BRULC..................................................................................................................................... 65 MAG. ANDREJ VIZJAK ....................................................................................................................... 65 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................66 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 66 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................67 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ.................................................................................................................... 67 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 67 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ.................................................................................................................... 68 TAMARA VONTA.................................................................................................................................68 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................68 TAMARA VONTA.................................................................................................................................68 DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................69 MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................69 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 69 RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 70 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 70 RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 71 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 71 RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 72 2.A točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA LETO 2012 (ZDIU12-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 244-VI ..................................................................................................................... 72 JANI MODERNDORFER......................................................................................................................72 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ...................................................................................................................... 72 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................73 ROMANA TOMC...................................................................................................................................73 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................74 BOJAN STARMAN...............................................................................................................................75 MARIJA PLEVČAK .............................................................................................................................. 75 ROMAN ŽVEGLIČ................................................................................................................................75 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 76 2.B točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2J), NUJNI POSTOPEK, EPA 246-VI....................................................................................................................................................76 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................77 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................78 7 DZ/VI/1. seja BOJAN STARMAN...............................................................................................................................78 MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................79 ROMAN ŽVEGLIČ................................................................................................................................79 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................80 MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................81 SREČKO MEH......................................................................................................................................81 MIRKO BRULC.....................................................................................................................................82 SAMO BEVK.........................................................................................................................................83 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ......................................................................................................................83 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................84 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ......................................................................................................................84 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................85 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................85 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 85 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................86 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................87 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................88 JOŽEF JEROVŠEK .............................................................................................................................. 89 2.C točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2H), NUJNI POSTOPEK, EPA 247-VI....................................................................................................................................................89 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ...................................................................................................................... 89 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................90 BOJAN STARMAN...............................................................................................................................91 MARIJA PLEVČAK .............................................................................................................................. 91 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................91 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 92 PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................93 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................93 SREČKO MEH ...................................................................................................................................... 94 JOŽEF JEROVŠEK .............................................................................................................................. 94 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................95 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................96 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................97 JANKO VEBER..................................................................................................................................... 98 JOŽEF JEROVŠEK .............................................................................................................................. 99 2.A točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................100 2.B točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................100 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................100 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................100 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................101 JANKO VEBER...................................................................................................................................101 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................101 BOJAN STARMAN.............................................................................................................................102 SREČKO MEH....................................................................................................................................102 SAMO BEVK.......................................................................................................................................102 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................103 2.C točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................103 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................103 JANKO VEBER...................................................................................................................................103 8 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/1. seja MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................104 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH (ZGD-1F), NUJNI POSTOPEK, EPA 205-VI...................................................................................................................104 MAG. UROŠ ROŽIČ...........................................................................................................................104 MAG. UROŠ ROŽIČ...........................................................................................................................104 MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................105 IVAN HRŠAK......................................................................................................................................105 JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................105 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................106 MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................106 MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................107 MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................107 BOJAN STARMAN.............................................................................................................................107 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (ZSMKR-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 74-VI..........................................................................108 BRANKO RAVNIK..............................................................................................................................108 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................108 ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................109 JANEZ VASLE....................................................................................................................................109 BRANKO FICKO.................................................................................................................................109 TOMAŽ LISEC....................................................................................................................................109 MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................110 MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................110 8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP-E), PRVA OBRAVNAVA, EPA 53-VI..................................................................................................................111 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................111 MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................111 EVA IRGL............................................................................................................................................113 MIRKO BRULC...................................................................................................................................114 RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................114 IVAN HRŠAK......................................................................................................................................115 JASMINA OPEC.................................................................................................................................116 MIRKO BRULC...................................................................................................................................116 RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................116 SREČKO MEH....................................................................................................................................117 KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................118 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................118 PATRICIJA ŠULIN..............................................................................................................................119 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................119 ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................120 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................121 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................121 JANKO VEBER...................................................................................................................................122 MAG. ALENKA BRATUŠEK..............................................................................................................123 MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK........................................................................................123 BOJAN STARMAN.............................................................................................................................124 MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................125 9 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/1. seja JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................125 JASMINA OPEC.................................................................................................................................126 MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................126 DR. SENKO PLIČANIČ......................................................................................................................127 IVAN VOGRIN.....................................................................................................................................127 SREČKO MEH....................................................................................................................................128 DR. SENKO PLIČANIČ......................................................................................................................128 10. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIGITALNI RADIODIFUZIJI (ZDRad-B), PRVA OBRAVNAVA, EPA 182-VI................................................................................................................129 JANI MODERNDORFER....................................................................................................................129 ALEKSANDER ZORN........................................................................................................................129 TAMARA VONTA...............................................................................................................................130 MATEJA PUČNIK...............................................................................................................................130 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................131 RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................132 MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................133 JASMINA OPEC.................................................................................................................................133 DR. LASZLO GONCZ.........................................................................................................................134 JANKO VEBER...................................................................................................................................135 RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................135 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................136 SAMO BEVK.......................................................................................................................................136 POLONCA KOMAR............................................................................................................................137 MAG. BORUT AMBROŽIČ.................................................................................................................137 MIRKO BRULC...................................................................................................................................138 SREČKO MEH....................................................................................................................................138 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................138 ALEKSANDER ZORN........................................................................................................................139 ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................140 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................140 MIRKO BRULC...................................................................................................................................141 MIRKO BRULC...................................................................................................................................141 ALEKSANDER ZORN........................................................................................................................141 SAMO BEVK.......................................................................................................................................141 SAMO BEVK.......................................................................................................................................142 4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 100-VI...................................................................................................................142 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ....................................................................................................................142 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................142 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................143 MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................143 BOJAN STARMAN.............................................................................................................................144 MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................144 JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................144 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................144 ALOJZIJ POTOČNIK..........................................................................................................................145 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH IN SISTEMIH (ZPlaSS-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 197-VI.............................................................................................145 10 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/2. seja DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ MATJAŽ HAN.................. MARIJA PLEVČAK......... JANEZ RIBIČ................... MAJA DIMITROVSKI....... MAG. ANDREJ ŠIRCELJ 145 146 146 146 146 147 147 9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ DOLGOROČNEGA POSOJILA V VIŠINI 440 MILIJONOV EVROV, KI GA NAJAME TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, D. O. O., PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI, ZA FINANCIRANJE PROJEKTA POSTAVITVE NADOMESTNEGA BLOKA 6 MOČI 600 MW V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ (ZPODPTEŠ), PRVA OBRAVNAVA, EPA 112-VI......................147 SREČKO MEH....................................................................................................................................148 BOJAN STARMAN.............................................................................................................................148 IVAN HRŠAK......................................................................................................................................149 JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................150 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................151 JOŽE VELIKONJA.............................................................................................................................152 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................154 MIRKO BRULC...................................................................................................................................155 MIRKO BRULC...................................................................................................................................155 JANKO VEBER...................................................................................................................................155 JANI MODERNDORFER....................................................................................................................156 JANKO VEBER...................................................................................................................................156 JANKO VEBER...................................................................................................................................156 JANI MODERNDORFER....................................................................................................................157 SAMO BEVK.......................................................................................................................................157 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................157 MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................158 SREČKO MEH....................................................................................................................................158 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................159 DANIJEL KRIVEC..............................................................................................................................161 MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................162 ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................163 ZVONKO ČERNAČ.............................................................................................................................164 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................165 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................166 JANI MODERNDORFER....................................................................................................................166 ZVONKO ČERNAČ.............................................................................................................................167 LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................167 SONJA RAMŠAK...............................................................................................................................167 SREČKO MEH....................................................................................................................................167 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................169 JOŽE TANKO.....................................................................................................................................171 MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................171 ZVONKO ČERNAČ.............................................................................................................................172 SREČKO MEH....................................................................................................................................172 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................173 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................174 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................175 ZVONKO ČERNAČ.............................................................................................................................175 11 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/1. seja 6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM JAMSTVENEM IN PREŽIVNINSKEM SKLADU (ZJSRS-F), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 2304-V.............................................................176 ALENKA JERAJ.................................................................................................................................176 MAG. DUŠAN SEMOLIČ....................................................................................................................176 PATRICIA ČULAR..............................................................................................................................177 MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................178 JASMINA OPEC.................................................................................................................................178 IVA DIMIC...........................................................................................................................................179 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................179 ALENKA JERAJ.................................................................................................................................180 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................180 MAG. TRUDA PEPELNIK..................................................................................................................181 7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU (ZZVZZ-M), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 98-VI................................................................................181 MAG. LEJLA HERCEGOVAC............................................................................................................181 PETER POŽUN...................................................................................................................................182 BRIGITA ČOKL...................................................................................................................................182 JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................183 JANEZ VASLE....................................................................................................................................183 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................183 MAG. ŠTEFAN TISEL........................................................................................................................184 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................185 KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................185 IVAN HRŠAK......................................................................................................................................185 14. točka dnevnega reda: PREDLOG ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE 4. ODSTAVKA 24. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (ORZLV24), EPA 146-VI.........................................................................................................................................................186 EVA IRGL............................................................................................................................................186 JANI MODERNDORFER....................................................................................................................187 IVAN PIŠEK........................................................................................................................................187 16. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................187 Določitev kandidatke, ki v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v Državni zbor postane poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat, EPA 265-V............................................................................................................187 Predlog za izvolitev kandidatke v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Cerknici s predlogom sklepa, EPA 231-VI, in predlog za izvolitev kandidatke v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani s predlogom sklepa, EPA 250-VI...................................188 Predlog sklepa o razrešitvi člana Nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije, EPA 241-VI.........................................................................................................................188 Predlog sklepa o razrešitvi člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, EPA 256-VI........................................................................................188 12 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/1. seja Predlog sklepa o imenovanju člana Statističnega sveta Republike Slovenije, EPA 257-VI..........................................................................................................................................188 Zahteva Okrajnega sodišča v Kopru o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Orjano Trunkl, EPA 60-VI.......................................................................188 Obvestilo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Preiskovalni oddelek, o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca mag. Marka Pogačnika, EPA 220-VI...............................189 Predlog sklepa o razrešitvi podpredsednika in imenovanju podpredsednika Ustavne Komisije, EPA 258-VI.........................................................................................................189 Predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi sveta za radiodifuzijo, EPA 264-VI..................................................................................................................................................189 Predlog sklepa o spremembi Sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, EPA 266-VI............................................189 Sklep o ugotovitvi prenehanja funkcije podpredsednika Odbora za infrastrukturo in prostor, EPA 269-VI..............................................................................................189 Predlog sklepa o imenovanju podpredsednice Odbora za infrastrukturo in prostor, EPA 268-VI...........................................................................................................................189 4. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................190 5. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................190 9. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................190 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................190 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................190 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................191 6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................191 7. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................191 14. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................191 1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................191 MAG. ALENKA BRATUŠEK..............................................................................................................191 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................192 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................192 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................192 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................192 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................192 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................192 MAG. ALENKA BRATUŠEK..............................................................................................................193 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................193 FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................193 ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................193 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................193 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................194 13 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/1. seja ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................194 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................194 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................195 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................195 DR. GREGOR VIRANT.......................................................................................................................195 JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................195 DR. GREGOR VIRANT.......................................................................................................................195 SAMO BEVK.......................................................................................................................................196 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................196 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................196 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................197 2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................197 3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................197 8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................197 MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................197 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................198 10. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................198 RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................198 11. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O VZPOSTAVITVI FUNKCIONALNEGA BLOKA ZRAČNEGA PROSTORA SREDNJE EVROPE (MSVFBZP), EPA 736-V....................................................................................................198 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................198 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................198 12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO (MPUEMS), EPA 1905-V....................................................................................................................199 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................199 JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................199 MAJA DIMITROVSKI..........................................................................................................................200 13. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O STABILNOSTI, USKLAJEVANJU IN UPRAVLJANJU V EKONOMSKI IN MONETARNI UNIJI MED KRALJEVINO BELGIJO, REPUBLIKO BOLGARIJO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MADŽARSKO, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, REPUBLIKO POLJSKO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, 14 D R ŽAV N I Z B O R DZ/V|/2 seja ROMUNIJO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO, REPUBLIKO FINSKO IN KRALJEVINO ŠVEDSKO (MPSUUEMU), EPA 80-VI...................................................200 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................200 JANI MODERNDORFER....................................................................................................................201 JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................201 15. točka dnevnega reda: URADNI PREČIŠČENI BESEDILI ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU (ZViS-UPB7), EPA 2217-V IN ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-UPB8), EPA 2292-V.............................................................................................202 15 DZ/VI/1. seja Državni zbor VI. mandat 2. seja 16., 17., 18. in 19. april 2012 Predsedujoči: dr. Gregor Virant.................................................predsednik Državnega zbora Renata Brunskole........................................podpredsednica Državnega zbora Romana Tomc.............................................podpredsednica Državnega zbora Seja se je začela 16. aprila 2012 ob 14. uri. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 2. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednja poslanka in poslanci: Alenka Pavlič, Jakob Presečnik, Matevž Frangež, Matjaž Zanoškar in Borut Pahor. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministre in generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 6. in 7. točki dnevnega reda, predsednika Sodnega sveta dr. Mira Cerarja k 16.a točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. aprila 2012, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posameznih točk z dnevnega reda nisem prejel, pač pa moramo, preden preidemo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda, najprej odločiti o zahtevi za odločanje Državnega zbora o odločitvah Kolegija. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 13. seji 13. aprila 2012 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb obravnavata po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 33 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Samom Bevkom, zahtevala, da Državni zbor odloči o navedenih odločitvah Kolegija. Zato na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora prehajamo na obravnavo zahtevo, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb obravnavata po nujnem postopku. Besedo dajem najprej predstavniku vlagatelja zahteve za predstavitev stališča. Gospod Janko Veber, prosim, beseda je vaša. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo, predsednik, in lep pozdrav vsem. Kot je predsednik že v uvodu predstavil, gre za zahtevo o ponovnem odločanju pri obravnavi zakona o dohodnini in zakona o dohodku pravnih oseb. Oba namreč drastično posegata v javne finance. Pri zakonu o dohodku pravnih oseb bodo dohodki v proračunu za 170 milijonov nižji in zaradi predlaganega zakona o dohodnini bodo seveda prihodki manjši za 67 milijonov. Gre za zelo velik poseg v proračun in ob dejstvu, da se srečujemo s predlogom Vlade, ki govori o tem, da je treba zmanjšati porabo z rebalansom proračuna za 800 milijonov evrov, predstavlja ta dodaten izpad blizu 340 milijonov evrov zelo resen problem. Zato skupina poslancev predlaga, da ponovno odločimo o samem poteku obravnave teh zakonov. Če ne izglasujemo danes obravnave teh zakonov po nujnem postopku, bo omogočena obravnava po rednem postopku, kar pomeni, da bomo oba zakona lahko obravnavali v sklopu rebalansa, ki je ravno tako že predložen Državnemu zboru v obravnavo. Rebalans pa je tisti akt, ko se bomo pogovarjali o tem, kako bomo zagotovili čim boljšo prihodkovno stran in kako se bomo dogovorili o tem, koliko lahko zmanjšamo javno porabo. Torej čas za razpravo o teh dveh zakonih je v okviru rebalansa za leto 2012 in ne nazadnje to sledi tudi iz razlage Vlade pri obeh zakonih. Vlada sama govori o tem, da se ta dva zakona navezujeta tudi na obravnavo rebalansa za leto 2012. Zato predlagamo, da ponovno odločimo o postopku obravnave in da ne izglasujemo nujnega postopka in s tem omogočimo mirno in trezno razpravo o teh dveh zakonih v okviru rednega postopka. Hvala. 16 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala predstavniku predlagatelja za predstavitev stališča. O tej proceduralni zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu, tako da prehajamo na odločanje. Prosim, če kolegice in kolegi preverite delovanje glasovalnih naprav. Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 31. (Za je glasovalo 46.) (Proti 31.) Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo Državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku. Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od dohodka pravnih oseb se obravnava po nujnem postopku. Glasujemo. Ni obrazložitve glasu, gospod Veber. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 22. (Za je glasovalo 46.) (Proti 22.) Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo Državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda. Vlada je v obravnavo Državnemu zboru predložila Predlog zakona o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, nujni postopek, in pa navedena dva zakona, glede katerih smo pravkar odločali o nujnem postopku, torej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, nujni postopek, in Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, nujni postopek. Vlada je z dopisom z dne 13. aprila 2012 predlagala, da se z obravnavo navedenih predlogov zakonov razširi dnevni red 2. seje zbora. Predlog za širitev ste sprejeli 13. aprila 2012. Predlagam, da o predlogih za širitev razpravljamo skupaj, o vsakem predlogu pa bomo glasovali posebej. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljice zakonov? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, če se prijavite k razpravi oziroma predstavitvi stališč. Gospod Jože Tanko, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, prosim. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani kolegi! V naši poslanski skupini bomo glasovali za to, da se omenjeni trije zakoni uvrstijo na to sejo Državnega zbora. Ocenjujemo, da so ukrepi, ki jih prinašajo te trije zakoni, nujni, kajti prinašajo mnoge rešitve predvsem pa dodatne vire kot olajšavo za raziskave in razvoj, ker se izboljšuje olajšava in pa izboljšuje se tudi olajšava za investicije. To pa je dobra podlaga za to, da se odprejo nova delovna mesta. Z razvojem prihajajo nova delovna mesta in delovno mesto, izboljšano ali novo, je pravzaprav najboljši protikrizni ukrep, boljši, mnogo boljši kot povečevanje transferjev, ki rešujejo kakšne socialne stiske na tem področju. Zato ocenjujemo, da je treba tudi na tej seji obravnavati omenjene zakone in glasovali bomo za. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo gospod Alojzij Potočnik. ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani! V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije nasprotujemo, da se omenjeni predlogi zakonov obravnavajo po nujnem postopku na tej seji Državnega zbora. Tako iz obrazložitve vladnih ukrepov kot tudi dejstva, da so bili ti akti obravnavani skupaj s predlogom rebalansa državnega proračuna, izhaja, da njihova obravnava pred obravnavo rebalansa v Državnem zboru seveda ni smiselna. Da obravnava na tej seji ni smiselna, izhaja tudi iz prehodnih določb teh zakonov, ki določajo rok uveljavitve 1. junij oziroma izplačila regresa se vežejo na datum po uveljavitvi rebalansa državnega proračuna. 14 dodatnih dni ne more nikomur škoditi, ga prikrajšati ali nagraditi. Torej predlagamo razpravo ob rebalansu. Vlada in vladajoča koalicija bi s tem tudi kršile dogovore seje Ekonomsko-socialnega sveta. Sindikatom, kakor nam je znano, je bilo obljubljeno, da se bo mogoče o vladnih ukrepih usklajevati ves čas postopka sprejemanega rebalansa. To je bilo poudarjeno večkrat. Slednjega za omenjene predloge, ki niso nevažni, zakonov po sprejetju na tej seji pač ne bo več mogoče. Vlada je tudi obljubila, da bo pripravila nabor ukrepov, s katerimi bi zagotovila dodatne prilive v proračun, s čimer je sledila pozivom sindikatov na pogajanjih, naj vlada pripravi ukrepe tudi na prihodkovni strani proračuna. Celo predvideva, da bi bilo nekatere mogoče uvesti že z zakonom o uravnoteženju javnih financ. Naj samo spomnim, zakon o dohodnini bomo v Državnem zboru v enem mesecu obravnavali trikrat. Iz povedanega ne more izhajati nič drugega, kot da neutemeljeni in nekonsistentni predlogi v takih okoliščinah ne morejo biti in ne morejo dobiti naše podpore. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Razširitve dnevnega reda s tema dva točkama, torej z zakonom o dohodnini in z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb ne 17 DZ/VI/1. seja bomo podprli. Če samo pogledamo potek te seje, je dovolj argumentov za to, da lahko govorimo o slabem organiziranju Državnega zbora, če bo ta razširitev sprejeta. Predvideno je, da se danes po zaključku poslanskih vprašanj sestane Odbor za finance in začne z obravnavo teh dveh zakonov. Lahko si predstavljamo, da glede na število prijavljenih vprašanj bo ta seja potekala kar dolgo in da bodo pozno v noč o tem razpravljali še na delovnem telesu. Jutri zjutraj je že 1. točka dnevnega reda ali pa začetek seje praktično že povezan s tema dvema zakonoma, ob 9. uri se začne pa že zasedanje. Seveda je treba vmes pripraviti tudi poročilo in ga predložiti Državnemu zboru. Menimo, da je takšen odnos do dela v Državnem zboru neprimeren. Ali je resnično Državni zbor zgolj in samo servis Vlade? Če si je Vlada zaželela, da to obravnavamo na tej seji Državnega zbora, v redu, je to njen legitimen predlog. Ampak na način, kot je predlagan, pa mislim, da to močno vpliva na organizacijo dela Državnega zbora. Zakaj ne bi te točke dnevnega reda bile obravnavane v četrtek ali petek, tako da bi imeli možnost normalno izpeljati tudi delovna telesa in opraviti kvalitetno razpravo o dveh pomembnih zakonih, ki bistveno posegata v proračun oziroma rebalans proračuna za leto 2012, ki je ne nazadnje že predložen Državnemu zboru v obravnavo. Hkrati ta dva zakona pomenita tudi poseg v socialni dialog in lahko govorimo o tem, da gre za neprimeren odnos Vlade do socialnega dialoga. Če pa dnevni red razširimo s temi točkami, pa mislim, da lahko govorimo tudi o neprimernem odnosu Državnega zbora do socialnega dialoga. Po mojem mnenju si Državni zbor takšne odgovornosti ne sme vzeti, še posebej pa ne take, ki jo lahko razumemo v negativnem smislu v odnosu do socialnega dialoga, ki pa je ključen za dogovor in sprejetje izjemno pomembnih rešitev oziroma odločitev, ki bodo stabilizirale javne finance v Sloveniji. V Poslanski skupini Socialnih demokratov seveda ne bomo podprli razširitve dnevnega reda in upamo, da bo tudi večina sledila tem ugotovitvam v ostalih poslanskih skupinah. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Odločali bomo o treh predlogih za širitev dnevnega reda. Najprej odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda z obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, nujni postopek. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 32. (Za je glasovalo 48.) (Proti 32.) Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet. Državni zbor bo navedeni predlog zakona kot 2.a točko dnevnega reda obravnaval jutri, 17. aprila 2012. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, nujni postopek. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 32. (Za je glasovalo 48.) (Proti 32.) Ugotavljam, da je predlog sprejet. Državni zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval jutri kot 2.b točko dnevnega reda. Odločamo še o predlogu za širitev dnevnega reda s Predlogom zakona o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, nujni postopek. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 32. (Za je glasovalo 48.) (Proti 32.) Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet. Državni zbor bo tudi ta zakon obravnaval jutri, in sicer kot 2.c točko dnevnega reda. Odločali bomo še o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in z izglasovanimi širitvami. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 31. (Za je glasovalo 49.) (Proti 31.) Ugotavljam, da je dnevni red 2. seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Naprej prehajamo na obravnavo Ugotovitve o prenehanju mandata poslanca na podlagi 9. člena Zakona o poslancih. Mestna občina Ljubljana je Državnemu zboru posredovala sklep z dne 11. aprila 2012, Izjavo gospoda Zorana Jankoviča z dne 11. aprila 2012 in Potrdilo mestne volilne komisije o izvolitve župana Mestne občine Ljubljana. Obvestilo Mestne občine Ljubljana je obravnavala Mandatno-volilna komisija. Na podlagi tretje alineje 36. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Mandatno-volilna komisija Državnemu zboru, da se na podlagi prvega in drugega odstavka 9. člena Zakona o poslancih seznani z naslednjim sklepom: Državni zbor na podlagi obvestila Mestne občine Ljubljana z dne 11. aprila 2012 ugotavlja, da je poslanec Zoran Jankovič nastopil funkcijo župana, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, zato mu v skladu s peto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih preneha mandat poslanca s 16. aprilom 2012. O navedenem sklepu bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da Državnemu zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v Državni zbor postal poslanec oziroma poslanka za preostanek 18 DZ/VI/1. seja mandatne dobe namesto gospoda Jankoviča, ki mu je prenehal mandat. Na podlagi obvestila DVK bo Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pripravila poročilo in Državnemu zboru predlagala potrditev mandata novi poslanki oziroma novemu poslancu. Bivšemu kolegu poslancu gospodu Jankoviču se zahvaljujem za opravljeno poslansko delo in mu želim uspešno delo na funkciji župana Mestne občine Ljubljana. S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v četrtek, 19. aprila 2012. Prekinjam pa tudi sejo Državnega zbora, ki jo bomo ob 15. uri nadaljevali s 1. točko dnevnega reda, z vprašanji poslank in poslancev. Se vidimo kmalu. (Seja je bila prekinjena ob 14.22 in se je nadaljevala ob 15.01.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo prekinjeno sejo. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. Pozdravljam predsednika Vlade ministrico, ministre, generalnega sekretarja Vlade. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave dvainštiridesetih poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora in v skladu z dogovorom z vodji poslanskih skupin. Na prva tri vprašanja poslank opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja tri minute, predsednik Vlade, ministri in generalni sekretar Vlade odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj za odgovor pet minut. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora. Ne sme postaviti dodatnega vprašanja, ampak lahko zahteva samo dopolnitev odgovora, in bi vas prosil, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministra ali generalnega sekretarja Vlade, o čemer odloči Državni zbor brez razprave. V primeru da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, minister ali generalni sekretar pisno odgovoriti v tridesetih dneh. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, pa lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. Na klop ste prejeli tudi pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Gre za dve takšni vprašanji. Gospod Veber imate proceduralni predlog. Prosim. JANKO VEBER (PS SD): Hvala, predsednik, za besedo. Imam proceduralni predlog, ki ga želim podati predvsem tudi ob prisotnosti predsednika Vlade, kajti dejstvo je, da je napovedana v sredo seja Vlade na terenu, kljub temu da smo sejo Državnega zbora na Kolegiju dali v program Državnega zbora že 7. februarja. Torej več kot dva meseca je bila ta seja načrtovana, Vlada pa je očitno ocenila, da ne želi aktivno sodelovati z ministri na tej seji in načrtuje sejo Vlade na terenu. Ker gre za redno sejo, se mi zdi izjemno pomembno, in to je tudi moj proceduralni predlog, da zagotovite v sredo pri obravnavi zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah in o finančnem poslovanju ter o digitalni radiodifuziji prisotnost ministra mag. Radovana Žerjava, dr. Senka Pličaniča in dr. Žige Turka. Gre za zelo pomembne točke in pričakujemo, da bodo ministri pri obravnavi teh točk dnevnega reda prisotni v Državnem zboru. Ponovno poudarjam, da gre za tako imenovano prvo redno sejo, od kar je bila vlada imenovana, in menimo, da bi s tem tudi Vlada pokazala primeren odnos do Državnega zbora. Razumel bi, če bi šlo za sklic izredne seje, ki bi jo zahtevali poslanci in bi posegli nekako v načrt Vlade. V tem primeru pa gre za redno sejo, ki je bila načrtovana in tudi pravočasno sporočena Vladi. Menimo, da tudi sicer napovedana sredina stavka javnega sektorja ne more biti razlog za morebitno neprisotnost ministrov na tej seji oziroma morebiten celo pobeg Vlade iz Ljubljane, ko bi potekala stavka v Ljubljani. Zato predlagam, da poskušate zagotoviti prisotnost ministrov na sredini obravnavi točk dnevnega reda. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod Veber. Ta predlog je bil predvsem za ušesa Vlade. Vlada je to, verjamem, vzela na znanje. Lahko preidemo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri poslanska vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Janez Janša. Prvo poslansko vprašanje bo zastavila mag. Alenka Bratušek. Prosim. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu, še posebej predsedniku in celotni vladi! 19 DZ/VI/1. seja Spoštovani predsednik Vlade gospod Janez Janša, zakaj je po vaši oceni danes treba tako radikalno posegati v vrsto socialnih pravic državljank in državljanov, ko so na voljo tudi druge poti do istega cilja? Mislim, da nam je vsem v tej dvorani jasno, da je varčevanje v naših javnih financah nujno. Prav tako nam je verjetno vsem jasno, da z nekaterimi ukrepi zamujamo. Predvsem so to strukturni ukrepi, ki bi imeli dolgoročen in trajen učinek. Za te ukrepe očitno ocenjujete, da še niso potrebni, saj ste manj kot leto dni nazaj zelo podpirali referendum, na katerem so padle tri, lahko rečemo, ključne reforme. Že takrat sem to težko razumela, danes, ko poslušam, kakšne radikalne ukrepe predlagate našim ljudem, razumem še težje. Res je, da je neposredni učinek na pokojninsko blagajno zaradi pokojninske reforme v prvem in drugem letu relativno majhen, je pa posreden učinek pri ceni denarja gromozanski, med 200 in 300 milijoni. Malo? Jaz mislim, da je to ogromno. 300 milijonov je trikrat več, kot damo za štipendije, toliko, kot damo za porodniške in toliko kot damo za otroške dodatke. In ne boste verjeli, več kot desetkrat toliko, kot damo za brezplačni vrtec. Spoštovani predsednik Vlade! V Pozitivni Sloveniji bomo zelo veseli, če nam boste po skoraj dveh mesecih uspeli poslati projekcije javnofinančnih agregatov in vpliv vaših predlaganih varčevalnih ukrepov na gospodarstvo. Kako naj vam, po vsem povedanem v lanskem letu, po rušenju vseh reform in nepodpori ukrepom, vse dokler niste prevzeli krmila vlade v roke vi, verjamemo mi in kako naj vam verjamejo ljudje? Kako naj vam verjamejo, da so potrebni tako radikalni ukrepi, kot jih predlagate? Pravite, da niso radikalni. Na e-mail mi je pisala mamica z imenom in priimkom, ne anonimno, mamica štirih otrok, starih 5 let, 3 leta in dvojčkov starih 1 leto. Mož je javni uslužbenec, vaši predlagani ukrepi bi naj tej družini vzeli tisoč evrov na mesec. Dve civilni iniciativi vam sporočata podobno. Otroci so vaša glavna tarča pri varčevanju, začnete pri porodniških nadomestilih in končate pri radikalnem zniževanju sredstev za visoko šolstvo. Na vrsto pa seveda pride vse ostalo vmes. Pri tako imenovanih materialnih stroških ste uspeli privarčevati celih 60 milijonov evrov, pri pisarniškem materialu sredstva celo povečujete, in to za 6 in pol milijonov evrov, ob tem pa zahtevate od naših družin, da se odpovedo tudi do 1000 evrov mesečno. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade gospod Janša. JANEZ JANŠA: Najprej hvala za vprašanje. Če primerjamo ukrepe, ki jih je predlagala vlada in ki še niso sprejeti in je tudi opozicija vabljena k njihovemu oblikovanju, s tem, kar so delale druge države v Evropski uniji, ki so nekje na podobni stopnji razvoja in podobnem položaju, potem ti ukrepi niso radikalni. Če pa te ukrepe primerjate s tem, kar se je delalo doslej, potem pa lahko uporabite tudi to besedo. Ampak vsi ti ukrepi izhajajo iz preprostega dejstva, da ima Slovenija za letošnje leto, ki ni na začetku, ampak je mimo že skoraj tretjina, sprejet proračun, ki je bil oblikovan in sprejet pred dvema letoma in več. In ta proračun, ne samo, da je popolnoma nerealen, je tudi popolnoma neoperativen. Vsak dan, ko mine brez tega, da javno porabo uskladimo z realnostjo, potrošimo na račun prihodnjih generacij, se pravi otrok, ki ste jih v vašem vprašanju imenovali najmanj desetkrat, še nekaj dodatnih milijonov. Oni so tisti, ki bodo morali to odplačevati. In zdaj mi povejte, kje je tukaj pravičnost. Drugo, ukrepi so uravnoteženi. Posegajo na različna področja ravno zaradi tega, da ne bi bili radikalni. Bi pa bili radikalni, če bi šli samo v en sektor. Tretjič, ti ukrepi so predlagani na podlagi primerjav, kaj so naredili drugi, ki so bili v podobnih situacijah. Primerjajte različne socialne transfere, ki jih imamo v Sloveniji, primerjajte normative v šolstvu, primerjajte dolžino porodniškega dopusta, primerjajte subvencije za vrtce in tako naprej z državami, ki so na enaki razvojni stopnji ali celo bogatejši od nas, in videli boste, da nič od tega, kar predlagamo, ni radikalno. Če bi bilo tako preprosto poiskati rešitve brez tega, da bi se katerikoli socialni transfer ali katerakoli dotacija zmanjšala, potem bi se to najbrž že zgodilo. Saj so se rešitve iskale tudi v zadnjih mesecih in v zadnjih treh letih, pa jih očitno ni bilo. V strukturnih reformah, ki jih bo treba narediti, kratkoročnih učinkov za proračun ni. In napaka v preteklosti je bila ravno v tem, da smo se stvari lotevali na napačnem koncu. Se pravi, skušali smo opraviti nekatere stvari, ki jih je treba opraviti, ampak bodo dale učinke šele čez nekaj let, nismo pa naredili tistega, kar bi morali narediti takoj. Ko hiša gori, je treba najprej gasiti in potem popravljati temelje, ne pa najprej popravljati temeljev. Zato smo danes v tem položaju, ko so šle stvari v razkorak. In tudi ne drži, da so tukaj glavni načrtovani prihranki na socialnem področju. Tukaj tudi, če bodo ti ukrepi sprejeti, pravice, ki bodo veljave v Sloveniji, ne samo da so primerljive s pravicami v drugih državah na isti stopnji razvoja, ampak so marsikje ali bodo marsikje tudi bistveno višje. In ne nazadnje te ukrepe mi ne delamo in ne predlagamo in vi jih ne boste sprejemali ali zavračali, ker bi si želeli, da v prihodnjih letih plače ne bi rasle, da ne bi imeli dovolj denarja za solidarnost in pomoč tistim, ki so jo potrebni, ampak ravno nasprotno. Ti ukrepi so predlagani zato, da se Slovenija ohrani tudi kot socialna država, vendar na ta način, da bomo sposobni te pravice tudi financirati. Zadnja tri leta jih nismo. Financirale so se iz zadolževanja. In zdaj jih je treba odplačati. Tudi če bo ta rebalans sprejet, bo še vedno več kot milijarda evrov 20 DZ/VI/1. seja zadolžitve in proračunskega primanjkljaja. Od te milijarde evrov bo šlo 700 milijonov evrov za obresti, za tisti denar, ki se je porabil v prejšnjih letih, ker nismo šli v parlament s temi ukrepi. Če bomo letos zamudili, bo naslednje leto samo še hujše. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Alenka Bratušek, želite dopolnitev odgovora? Prosim, beseda je vaša. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Dopolnitev vprašanja. Gospod predsednik... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Oprosite, ne morete dopolniti vprašanja, lahko zahtevate dopolnitev odgovora. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Dopolnitev odgovora. Gospod predsednik, vsi ti argumenti, ki so bili navedeni, bi lahko nekako razumela, če ne bi v vaši vladi sedeli ljudje, ki so še lani govorili tako: "Pa se ne strinjamo s tem, da bi velik del te krize ali teh posledic krize na svojih plečih nosili prav tisti, ki so socialno najbolj ogroženi. Ne morem se strinjati s tem, da bi zamrznili pokojnine, ne morem se strinjati s tem, da bi zamrznili socialne transferje, da se spuščamo v vrtce, skratka na tista področja, ki so zelo socialno občutljiva." Besede gospoda Žerjava. "Če je politika te države v tem, da je pomembno, da se zasleduje večja rodnost in s tem rast nacije, potem morajo temu slediti tudi ustrezni ukrepi na vseh segmentih, ki dajejo temu podlago. Očitno so se stvari v preteklih letih nekako začele s tem dodatkom za velike družine, s to ugodnostjo glede vrtca, s številnimi drugimi ukrepi, ki so omogočili, da so se ljudje lažje odločili za to, da imajo otroke. Če se bo ta politika nehala uresničevati, bomo spet nazaj v situaciji, ki za nas dolgoročno ni dobra." Besede gospoda Černača. In oba sta govorila ob sprejemanju interventnih zakonov v lanskem in predlanskem letu. Zdaj so ukrepi bistveno, bistveno bolj radikalni, kot so bili predlagani takrat, pa ste jih takrat z velikimi besedami o socialnem čutu in pomembnosti družinske politike zavračali. Spoštovani predsednik Vlade, zakaj mislite, da bi ljudje verjeli vašim besedam o potrebnosti tako radikalnih ukrepov, kaj se mora spremeniti v glavah politikov, da lahko v manj kot enem letu tako radikalno spremenijo svoje mnenje? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade gospod Janez Janša. JANEZ JANŠA: Kar zadeva najšibkejše v tej družbi, so vsi ukrepi, ki bi lahko prizadeli tudi njih, opremljeni s cenzusom, kar pomeni, da ne bodo veljali za tiste, katerih plača ne dosega 64 % povprečne plače. Ko gre recimo za otroške dodatke, se ti za 10 % znižujejo samo v 5. in 6. razredu, ostali razredi se puščajo nedotaknjeni. In ta cenzus 64 % povprečne plače je ohranjen skozi celo serijo teh ukrepov. To kot prvo. Drugo. Marsikaj, kar delamo letos, ne bi bilo treba ali pa bi bili ti odstotki restrikcij bistveno manjši, če bi to delali pred enim letom, dvema letoma ali pred tremi leti ali kakšne stvari tudi pred štirimi, petimi ali šestimi ali desetimi leti. Pa jih nismo. In če tega ne bomo naredili letos, bo naslednje leto nekdo drug stal tukaj za to mizo, kjer danes stojim jaz, in vam bo razlagal še bistveno težje ukrepe, kako jih morate sprejeti, drugače bodo leto kasneje še težji. V zadnjih treh letih krize je slovensko gospodarstvo izgubilo 60 tisoč delovnih mest. 60 tisoč ljudi dela manj, neslovenskih državljanov, ki so delali leta 2008 na podlagi delovnih dovoljenj. 120 tisoč ljudi danes dela v Sloveniji manj kot pred tremi leti. Hkrati se je javni sektor povečal za 9 tisoč ljudi. Če se to ne bi zgodilo v zadnjih treh letih, bi bili problemi, o katerih danes govorimo, za tretjino manjši. Pa se je šlo v razkorak in ob tem se je ohranila praktično cela plejada pravic, ki obstajajo v javnem sektorju in niso primerljive s tem, kar je v gospodarstvu. Samo povprečna dolžina dopusta v javnem sektorju je za 10 dni daljša od povprečne dolžine dopusta v gospodarstvu. Mislim, da je zelo krivično zahtevati, da bo samo en segment te družbe nosil bremena krize, drugi pa pač ne. Mi bi si želeli, da tega ne bi bilo treba predlagati, želeli bi si, da bi lahko predlagali povišanje plač, otroških dodatkov in drugih transferov, še morda kakšne draginjske dodatke, kot je bilo to včasih možno, vendar to enostavno ni možno financirati. In to je treba razumeti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Alenka Bratušek, prosim. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Proceduralno. Ker z odgovorom predsednika Vlade ne morem biti zadovoljna, z večino, kar je povedal, se lahko celo strinjam, je pa vprašanje, ali je pot, ki jo je ta vlada ubrala, pravilna. Že v osnovi je bilo moje vprašanje zastavljeno, ali ne obstaja do enake rešitve tudi kakšna drugačna pot. Zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da Državni zbor na naslednji seji o odgovoru predsednika Vlade opravi razpravo, in sicer razpravo o tem, zakaj Vlada ne ubere drugačne poti - poti, ki nas bo v dveh letih prav tako popeljala pod 3 % primanjkljaja, poti, kjer bi bili ukrepi na obeh straneh proračuna, odhodkovni in prihodkovni, poti, ki bi Slovenijo popeljala navzgor in ne še bolj navzdol. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanj. Naslednja bo poslansko vprašanje predsedniku Vlade zastavila mag. Majda Potrata. 21 DZ/VI/1. seja MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica, ministri, predsednik Vlade! Izhod iz krize je skupni cilj. Uravnoteženje javnih financ je nujno, varčevanje tudi, vendar tudi razvoj in rast, toda ne za ceno izničenja socialne države. Vlada ni predstavila celovitega koncepta izhodne strategije. Iz predloženih in že sprejetih dokumentov pa sledi, da se pod krinko kratkoročnih varčevalnih ukrepov skrivajo sistemski ukrepi, ki bodo povzročili spremembe družbenih razmerij in prerazporejanje družbenega bogastva. Socialna država je glavni instrument za zagotavljanje skupnih potreb prebivalstva, instrument socialne solidarnosti in povezanosti. Zato javni sektor ni monopolist, ki bi za večjo učinkovitost nujno potreboval konkurenco v prenosu funkcij socialne države na zasebni sektor in na trg. Ukrepi, ki jih predlaga Vlada, pa so usmerjeni prav v slabitev javnega sektorja, kar bo imelo za posledico zmanjšanje dostopnosti, kakovosti in obsega javnih storitev. Povečevanje socialnih razlik, potiskanje vse večjega dela prebivalstva, zlasti družin na prag ali celo pod prag revščine, klestenje zaposlitvenih možnosti predvsem za mlade izobražene ženske ne morejo biti motivacija za razvoj in iskanje izhoda iz krize. Izhod je v močni in učinkoviti socialni državi, ki ne bo zagotavljala javnega izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in drugih javnih storitev le socialno najšibkejšim. Ne zagovarjamo revne države za reveže, medtem ko si bodo premožni lahko privoščili elitno zasebno izobraževanje, zdravstvo in tako dalje, sofinancirano tudi iz javnih sredstev. Varčevalni ukrepi, ki jih Vlada Republike Slovenije predlaga brez resne namere doseči širše družbeno soglasje, bodo globoko posegli v življenje vseh. V primerjavi z načrtovanimi posegi v javnem sektorju so zlasti nesorazmerne in prekomerne predlagane spremembe na področju izobraževanja, znanosti in kulture, ker bodo zmanjšale dostopnost do kakovostnega javnega izobraževanja ter dolgoročno zavrle razvoj države. Zato vas sprašujem: Kako bo mogoče uresničevati ustavna in zakonska določila ter dosegati cilje iz mednarodnih dokumentov, ki v izobraževanju zagotavljajo posamezniku enake pogoje za polni razvoj sposobnosti in inovativnosti ter izvajalcem v izobraževanju in znanosti omogočajo strokovno avtonomijo in dajejo možnost za poklicno rast? Hvala za odgovor. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima predsednik Vlade. JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje. Odgovor lahko poiščemo v primerjavi. Leta nazaj, ko so bili v Sloveniji normativi v vzgoji in izobraževanju podobni tem, ki jih predlagamo s temi spremembami, je v slovenskih šolah sedelo več dijakov in študentov ter otrok v osnovnih šolah, manj učiteljev je bilo, njihovi rezultati pa so bili na številnih področjih enaki ali boljši, kot so danes. Potem je število otrok upadalo zaradi padanja rodnosti, mi pa smo povečevali zaposlenost in zmanjševali normative. To je bilo v redu in idealno bi bilo, če bi vsak kot v antični Grčiji, ko je bilo to možno za nekatere, učenec je imel svojega učitelja, in bi bil en pedagoški delavec na enega, ki dela šolo. To bi bilo idealno, vendar tega družba ne more sfinancirati. Tukaj ne gre za prenos pravic iz javnega v zasebni sektor, celotno zasebno šolstvo v Sloveniji ne dosega niti 1 % celotnega šolstva in so te primerjave tudi nemogoče. Tudi po prilagoditvi teh normativov, o katerih sprašujete, oziroma po tej racionalizaciji ali varčevanju, bodo standardi v Sloveniji nadpovprečni glede na povprečje v razvitih državah oziroma državah članicah OECD. Lahko vam navedem tudi konkretne številke. Povprečje v OECD je več otrok v skupini in manjše število učiteljev in tudi večje število ur učiteljev. Ne vem, če veste, ampak v Sloveniji je lahko predavatelj na univerzi redno zaposlen, ob tem da opravi na teden 4 do 8 ur delovnih obveznosti, pa ima redno zaposlitev. Mislim, da ne obstaja država v Evropi, kjer bi bila situacija podobna. Seveda je to v redu, če je to možno plačati in sfinancirati, vendar v tej situaciji to v Sloveniji ni možno in bodo tukaj nujne prilagoditve, vsaj za določen čas. Kar se tiče socialne države v povezavi z izobraževanjem. V Sloveniji jo je in jo bo tudi v prihodnosti še veliko, vendar jo bo toliko, kolikor bo to sfinanciralo gospodarstvo, kajti samo zdravo gospodarstvo, samo gospodarska rast je lahko osnova blaginje in tudi socialne države. Če tega ne morete plačati, pa hočete vseeno imeti, se morate zadolžiti. Mi smo to delali v zadnjih letih, sedaj smo pred zidom. Ne samo, da je nadaljnje zadolževanje drago, če mi teh ukrepov ne sprejmemo, se lahko upravičeno bojimo, da ne bo nikogar več, ki nam bo sploh bil pripravljen denar posoditi. To se je zgodilo Latviji pred tremi leti. Niso bili pod mejo, ko je prepovedano oziroma kaznovano zadolževanje v Evropski uniji, bilo so pod nami, tam nekje nad 30 %, vendar si denarja niso mogli sposoditi, ker jim ga ni nihče posodil, ker nihče ni verjel, da bodo v takem stanju, kakršnem so bili, ta denar bili sposobni vračati. Treba je to upoštevati. Slovenija je na neki zelo pomembni prelomni točki. Mislim, da je tudi prav, da dejansko spregovorimo o nekem resnem problemu v našem izobraževalnem sistemu, ki se ga samo s tem nismo lotili, čeprav ste vi govorili o sistemskem pristopu, to pa je, da tudi v tem trenutku velik del generacije, ki se šola na slovenskih univerzah, v prihodnjih letih ne more računati, da bo dobil zaposlitev, ker se vpisuje, vlada pa odobrava, prekomerno vpisovanje in študij na usmeritvah in fakultetah, za katere v prihodnosti ne v Sloveniji in ne v Evropski uniji 22 DZ/VI/1. seja ne bo dela. S tem so se zavajale cele generacijo. Gradile so se šolske kapacitete, domovi, financirale humanistične fakultete, danes je jasno, da izobražujemo ljudi za brezposelnost. In tukaj bo potrebna sistemska sprememba. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo dajem mag. Majdi Potrata za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod predsednik. Ampak pri navajanju podatkov iz študije OECD je vendarle treba biti natančen. Tam je Slovenija po deležu študentov oziroma učencev na učitelja, kar zadeva polno zaposlitev, nekje na sredini. Res pa je število učencev na prvi stopnji, to je do šestega razreda, manjše, ampak dejstvo je tudi, da je v študiji OECD priporočilo, da je kakovost izobraževanja v Sloveniji visoka, res pa je tudi cena za to visoko kakovost precejšnja. Treba je izhajati, ko mi ponujajo podatek o Koreji in o številu učencev v Koreji in v Sloveniji, kakšna je poselitev v Sloveniji in kakšna je v Koreji. To je statistični segedinar, oprostite, ker 50 % občin in šol je iz demografsko ogroženega področja. Nacionalni konsenz moramo doseči o tem, ali pristajamo na to, da se šole zapirajo. In opozarjam ravno na to, da je poleg vseh drugih ukrepov, ki bodo zadevali tisto v javnosti najbolj žgoče vprašanje, vprašanje plač, ampak gre za dosti hujše spremembe, ki bodo iz tega sledile. Gre preprosto za to, da bo dostopnost do javnega izobraževanja zmanjšana. Ob tem, ko se za 110 milijonov skrčijo sredstva za terciarno izobraževanje in za znanost, je še vedno v igri tudi ustanavljanje novih univerz. V mandatu prve vaše vlade smo ustanovili kakšno fakulteto, ki je tudi družboslovna, ne ravno tista, o kateri vi govorite. In kar zadeva samo še ta podatek, Slovenija ni nič na boljšem glede povprečja, je celo z nadpovprečno obremenjenostjo na učitelja, če jemljemo vse segmente. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo dajem predsedniku Vlade za dopolnitev odgovora. JANEZ JANŠA: Hvala. Čeprav dodatnega vprašanja ni bilo, lahko samo povem, da lahko citirava lestvico OECD ali kogarkoli drugega in se prepirava o teh številkah. Ni glavni problem v teh primerjavah, glavni problem je v tem, da lahko porabimo tudi za izobraževanje toliko denarja, kot ga imamo. Bili bi vsi zelo veseli, če bi ga lahko več, vendar ga nimamo. In to, da bosta eden ali dva otroka več v skupini oziroma v razredu in da bo tedenska obremenitev učitelja ena ali dve ure več, to niso drastični ukrepi. To je zagotovo dodatni napor, niso pa to drastični ukrepi. Drastični ukrepi bi dejansko bili, če bi morali ukinjati šole in delati tisto, kar so delali v nekaterih vzhodnoevropskih državah v sklopu teh varčevalnih ukrepov. Kar se tiče neustrezne strukture, pa ta velja tako za javni sektor kot za zasebni sektor, to imate popolnoma prav, s tem da je zasebnega sektorja za en odstotek slovenskega izobraževanja, in to v sami strukturi ne pove veliko. Je pa to ravnotežje povsod in se bosta oba dela morala prilagoditi realnosti v prihodnosti in ne bo možno več vpisovati dva do trikrat več novinarjev, sociologov, politologov, ekonomistov in pravnikov, kot jih slovensko gospodarstvo potrebuje, s tem da večina teh profilov ne more dobiti zaposlitve izven Slovenije, za razliko od tehničnih in naravoslovnih poklicev. Zavajamo, še enkrat rečem, cele generacije in tudi za letošnje leto je Vlada v začetku leta dala soglasje k razpisnim pisnim mestom, ki je popolnoma v škarjah z realnimi potrebami. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Proceduralni predlog. Mag. Majda Potrata, izvolite. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala. Predlagam, da v skladu z drugim odstavkom 246. člena Državni zbor opravi razpravo o odgovoru predsednika Ivana Janše na zastavljeno poslansko vprašanje. Edino v tem primeru bi dobili dovolj prostora za razpravo o stvareh, ki so s predlaganim rebalansom in z nujnimi postopki jutrišnjega dne do neke mere že zakoličeni. Gre za mnogo širša vprašanja, kot jih je bilo mogoče zdaj nakazati. Res je, ne gre samo za primerjavo strogih ali samo iztrganih statističnih podatkov, gre preprosto za to, da bodo ljudje šele sčasoma ugotovili, da je poseg v varčevanje pri javnih uslužbencih, zlasti pri šolstvu, pri celi izobraževalni verigi nekaj, kar jih bo v jedru zadelo, če ne pri njihovih otrocih, pa potem pri njihovih vnukih. Gre preprosto za to, da se bo treba soočiti s tem, da Vlada namerava zaokroževati šolske okoliše in popolnjevati oddelke. Do zdaj je po šolski zakonodaji mogoče prešolati otroka samo v primeru, ko gre za posebne vzgojne ukrepe, in tam ni potrebno soglasje staršev. Zdaj bo šlo, če sta v kraju dve šoli ali celo tri, govori se pa da bodo zaokroževali zlasti v mestih, za velike posege v mrežo javnih šol. Okarana sem bila, da ne bodo ukinjali podružničnih šol. V Mariboru se je ena takšna že prestavila za naslednjo jesen oziroma za naslednje šolsko leto na glavno šolo. Glavne šole bodo postale podružnične šole, če ne bodo imele dovolj velikega števila oddelkov. In marsikaj se bo spreminjalo. Opozarjam predvsem na to, da so stvari predvsem na videz horizontalne in samo na videz so vprašanja ali 7,5 % znižanje plač ali 10 % znižanje plač. Ukrepi, ki se skrivajo v rebalansu, ki se skrivajo v nacionalnem reformnem programu, so dosti 23 DZ/VI/1. seja bolj daljnosežni in zlasti, če se izrazim z besedam ministra Turka, je treba monopol javnega sektorja izpostaviti konkurenci zasebnega sektorja, ker ni rečeno, da je vse v javnem sektorju že samo po sebi dobro. Seveda bi pa rada tudi slišala odgovor na to vprašanje, ker me spominja na tisto zgodbo o kruhu in potici, kako je lahko zmanjševanje sredstev motivacija za iskanje izhoda iz krize. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: O predlogu mag. Majde Potrata, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade, bomo odločali v četrtek v okviru glasovanj. Naslednja bo poslansko vprašanje predsedniku Vlade postavila mag. Melita Župevc. MAG. MELITA ŽUPEVC (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, enajsto leto vojne v Afganistanu. Včerajšnja novica, Afganistan pretresajo samomorilski napadi ob začetku spomladanske ofenzive talibanov. Današnji časopisi, Največji napad na Kabul v enajstih letih. Francija napoveduje, da se bo iz Afganistana umaknila leto prej, kot je bilo načrtovano, 2013. Nizozemska je svoje vojake umaknila že pred dvema letoma in tja napotila inštruktorje. Že nekaj let svoje vojake pospešeno umikajo praktično vsi. In Slovenija, že leta 2009 smo se odločili, da bomo letos opravili temeljito razpravo o tem, ali bomo svojo misijo v Afganistanu nadaljevali. Predsednik vlade Pahor je dal lani poleti jasno sporočilo, "vojaško se bomo iz Afganistana kmalu umaknili ob dogovoru zaveznikov, podpori Državnega zbora in javnosti". Takšen sklep sta sprejela tako Vlada kot Državni zbor. Iz Afganistana naj bi torej odšli oktobra letos. A ni bilo nobenega napovedanega razmisleka in razprave, bila je samo samovoljna odločitev nove vlade, politika izvršenih dejstev, da v tej nemirni državi ostanemo do konca leta 2014. Osem let že sodelujemo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo te države, slovenski vojaki svoje delo opravljajo zavzeto, profesionalno. Po vseh teh letih, po grozljivi bilanci te vojne, vojne, za katero je nekdanji poveljnik sil ISAF general McChrystal še pred kratkim izjavil: "ZDA in Nato sta šele na pol poti realizacije svojih ciljev v Afganistanu." V vseh teh okoliščinah v Sloveniji z neznansko lahkotnostjo sprejemamo tako pomembne odločitve. Sprašujem vas, spoštovani predsednik Vlade: Zakaj je vaša vlada čez noč, brez razprave, mimo dogovorov sprejela odločitev, da ostajajo slovenski vojaki v Afganistanu do konca leta 2014? Kot suverena država suvereno sprejemamo odločitve o tem, kako, kje in na kakšen način bomo prispevali k mednarodni varnosti. Govoriti o drastičnem upadu mednarodnega ugleda Slovenije, o velikem madežu, slabem obetu za slovensko zunanjo politiko, kar govorijo vaši ministri, pa je v tem resnem času precej neresno. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade gospod Janez Janša. JANEZ JANŠA: Hvala za to vprašanje, ne pa tudi za nekatere trditve. Ne Državni zbor, ne katerikoli odbor Državnega zbora, ne Vlada v prejšnjem mandatu nikoli niso sprejeli nobenega sklepa glede časovne omejitve sodelovanja Slovenije v Afganistanu, kaj šele, da bi določili datum umika. Ne Državni zbor, ne pristojni odbori Državnega zbora, ne Vlada. Tu imam sklep, ki ga je sprejel Odbor za obrambo januarja leta 2011, ko je obravnaval omenjeno točko oziroma problematiko in se je seznanil s strategijo delovanja Republike Slovenije v prizadevanjih mednarodne skupnosti in tako naprej ter sprejel sklep: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Vladi, da možnost popolnega umika ne umešča v nobeno časovno obdobje." Janja Klasinc, predsednica odbora. Res je odbor naložil vladi, da naredi oceno razmer, ki naj jo obravnavali lani jeseni. Vlada je začela lani delati to oceno razmer. Mi smo dobili v roke predlog oziroma osnutek, ki v Državni zbor ni bil poslan, ne vem, zakaj. Mi smo nadaljevali to proceduro in nismo nič bistveno spreminjali tega, kar je bilo predlagano, s to izjemo, da smo misijo zmanjšali. Ta vlada je zmanjšala število vojakov, ki jih Slovenija pošilja v Afganistan. Presojali smo tudi med pozitivnimi in negativnimi učinki sodelovanja in se na koncu odločili za odločitev oziroma sklep, ki je znan: ostali bomo do konca aktivnosti. Takšni so bili tudi signali, ki so jih prejšnje vlade vseskozi te akcije dajale. Treba je vedeti, da v zavezništvu v Afganistanu sodeluje 50 držav, da so nekatere od teh držav sodelovale s kontingenti, ki so šli v desettisoče in v tisoče, Slovenija pa z nekaj ali z nekaj deset vojaki in pripadniki. Od teh 50 držav imata manjši kontingent v Afganistanu od Slovenije samo Islandija in Luksemburg. Toliko o tem, da ne bo kdo mislil, kako Slovenija nosi kakšno glavno breme te akcije v Afganistanu. To je naša suverena odločitev. Lahko bi se odločili tudi drugače. Lahko bi tudi govorili nedoločeno v tem smislu, kot govorijo nekatere druge države, ko pravijo, se bomo umikali, pa potem nekaj naredijo v eno smer, drugo v drugo smer. Slovenija želi biti verodostojen zaveznik v tistih operacijah, za katere se odloči. Leto 2014 bo prišlo še v okviru tega mandata. Upamo, da bo akcija oziroma da bo celotna ta misija, kolikor je možno, uspešna, ker vse druge alternative so slabše in bi se lahko delali, kot da nas to ne zadeva, da Slovenija ni del tega sveta, da nismo člani Nata, nismo člani EU, nismo člani OZN. Nekaj časa bi verjetno to šlo, potem bi pa to 24 DZ/VI/1. seja imelo seveda na drugi strani posledice, ki bi bile bistveno hujše. Mislim, da je Vlada sprejela dobro odločitev. Ni šlo tu za to, da bi karkoli spreminjali od sklepov, ki so bili doslej sprejeti. Enostavno nadaljujemo politiko, ki so jo vodile vse vlade doslej, in jaz mislim, da je to pameten pristop. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Melita Župevc bo zahtevala dopolnitev odgovora. MAG. MELITA ŽUPEVC (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. To preprosto ni res. Obstajajo še drugi sklepi in drugi dokumenti, ki jih je sprejemala tudi Vlada. Ne nazadnje govorijo jasno tudi o posvetovanjih z Državnim zborom. Ampak to je neka druga tema in drugo vprašanje. Poglejte, v Sloveniji smo doslej vedno sledili enemu izmed treh ključnih načel. Poleg usklajevanja z zavezniki, ki ste ga omenili, ter operacij, ki imajo podporo varnostnega sveta OZN, smo bili in smo v mednarodnih operacijah prisotni skladno s svojimi zmožnostmi. Prej ste sami dejali pri odgovoru kolegici Potrata, da lahko porabimo toliko denarja, kot ga imamo. In za šolstvo ga očitno nimamo. To je dejstvo. To ni populizem pred največjo stavko v zgodovini Slovenije in namenoma ne želim govoriti o rezih v bolniška, porodniška nadomestila, otroške dodatke, dodatka za upokojence. Pričakovala pa bi, da bo vlada, ki nam vsak dan dopoveduje, da so razmere v naši državi grozne in da bodo še hujše, razmislila o svojih prioritetah. Ali je torej danes ena izmed najpomembnejših prioritet te države res vojna v Afganistanu?! Leta 2004 so stroški slovenskega kontingenta v Afganistanu znašali 814 tisoč evrov. Lani 7 milijonov in pol. Kakšni bodo stroški naslednje leto? 8? 9? 10 milijonov? Jaz vem, kaj pomeni članstvo v Natu, izpolnjevanje obveznosti, soodgovornost za mednarodni mir in varnost, vendar pa je načinov, kako lahko prispevamo, več. In kot je dobro ponazoril predsednik parlamentarne skupščine Nato, mi odobrimo sredstva, ki se namenjajo nacionalni in kolektivni obrambi. Zato imamo ključno odgovornost, da te odločitve pojasnimo našim ljudem. In ta naloga je težja kot kadarkoli doslej. Ali boste, predsednik Vlade, vi to storili, ljudem to pojasnili, ali pa se vam zdi to v teh časih preveč nepomembno? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima gospod Janša. JANEZ JANŠA: Jaz mislim, da vse vlade od začetka te operacije, ki so bile v tem času v Sloveniji, to delajo in pojasnjujejo. In tudi ne drži, da se tukaj sredstva ne zmanjšujejo. Jaz sem povedal, da od oktobra naprej, ko začne teči ta rotacija, o kateri smo mi odločali, do oktobra je odločala še prejšnja vlada, se bo slovenski kontingent v Afganistanu zmanjšal, temu ustrezno pa se bodo zmanjšala tudi sredstva oziroma stroški. Treba je vedeti tudi to, da velik del teh stroškov Slovenija dobi nazaj preko pomoči, ki jo dobimo od zaveznikov, bodisi v tej konkretni operaciji bodisi pri izvajanju drugih usposabljanj, za kar Slovenija nima lastnih kapacitet. Ko bi tukaj sešteli pluse in minuse v finančnem smislu, bi zelo težko govorili, da ta operacija kaj bistveno obremenjuje slovenske davkoplačevalce. V določeni meri pa jih, in to je pač naš strošek, naš prispevek za skupno varnost, ki se tudi zmanjšuje, kot sem dejal, v teh razmerah, ko se zmanjšujejo sredstva za vse. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še zadnje vprašanje predsedniku Vlade bo postavil gospod Jože Tanko. Prosim. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav! Razmere v državi so resne in državljani razumejo in sprejemajo, da je treba nekaj storiti, ker tako enostavno ne gre več naprej. Predolgo je država živela na veliki nogi ter trošila pravice in denar prihodnih generacij, ne da bi te imele možnost, da se izrečejo o ravnanju svojih staršev. Strošek tega razkošja, ki ga plačujemo v obliki obresti, zelo hitro narašča. Naša poslanka Romana Tomc je ocenila, da bomo letos samo za plačilo obresti namenili toliko, da bi lahko vsem upokojencem izplačali dve dodatni pokojnini ali pa vsem dijakom in študentom zagotovili štipendije za naslednji dve leti. Ta strošek bo, če ne bomo storili ničesar, samo še naraščal, in vsako leto bo odnesel le še več pokojnin ali štipendij, le še večji kos socialne države in socialne pravičnosti. Ukrepi, če se bomo želeli kdaj kasneje izviti iz tega kroga pretiranega zadolževanja, pa bodo samo še radikalnejši, le še ostrejši, saj bo višina dolga samo naraščala. Populistične, poenostavljene in zavajajoče razlage dela politike in dela sindikatov tega stanja zagotovo ne bodo izboljšale, temveč se z njimi tlakuje le nadaljnja pot navzdol. Naročena stavka javnega sektorja pa bo povzročila veliko škode tudi v gospodarstvu, ki se že brez tega ubada z veliki težavami. Vlada je v zelo kratkem času pripravila obsežen nabor ukrepov za zagon gospodarstva in za zmanjšanje potreb po zadolževanju, ki se nanaša na vsa potrebna področja od investicij do socialnih transferjev in družinske politike. Predvsem mnogi posegi v slednji kategoriji so še posebej občutljivi, saj se mnogi le težko sprijaznijo celo z začasno žrtvijo pridobljenih pravic. Spoštovani predsednik Vlade, sprašujem vas: Kako bodo ukrepi vplivali na posamezne socialne skupine in kdaj lahko pričakujemo, da se bo lahko pristopilo k ponovni obnovi znižanih pravic oziroma standardov? Hvala za odgovor. 25 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade gospod Janša. JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje. Kot sem povedal že v odgovoru na prvo vprašanje danes, tudi s temi varčevalnimi posegi oziroma z ukrepi za racionalizacijo ohranjamo veliko stopnjo socialnih pravic, s cenzusom, ki je vgrajen v vse ukrepe, kar pomeni, da ti ukrepi ne posegajo v standard tistih, ki živijo pod povprečjem oziroma ki ne dosegajo dohodkov na družinskega člana pod 64 % povprečne plače. To je socialna varovalka tudi pri teh ukrepih, ki jih nekateri imenujete radikalne. Drugo. Mnogi ukrepi so vezani na omejen čas trajanja. To pomeni, da bodo veljali toliko časa, dokler Slovenija ne bo ponovno dosegala gospodarske rasti tam 2 % do 3 %, kar omogoča, da se lahko tudi več namenja za socialne transfere in druge pravice, ne nazadnje tudi za pravice iz dela za plače in druge dodatke. Tukaj ne gre za neke reze, ki bi bili, kot je bilo prej napačno rečeno, usmerjeni sistemsko v tem smislu, da bi bili to dolgoročni trendi v Sloveniji, ki jih želi uveljaviti ta vlada, ker ima, ne vem, kakšen neoliberalistični ali, bog ne daj, kakšen podoben pristop. S temi ukrepi mi rešujemo situacijo, ki smo jo dobili v roke. Kakšne bodo posledice, če tega ne storimo, poglejte okoli sebe, ni treba gledati daleč na jug do Grčije, lahko pogledate v Bolgarijo, v Romunijo, nekatere srednjeevropske države, lahko pogledate v baltske države in proučite ukrepe, ki so jih tam sprejemali. To, kar čaka Slovenijo, če letos ne sprejme tega paketa za racionalizacijo in tudi nekaterih drugih obvez, ki izhajajo iz evropskih pogodb, to ni takoj usoda Grčije, je pa v veliki meri to situacija Latvije, ki je že pred leti prišla enostavno v položaj, ko ni mogla sfinancirati lastne javne porabe, zadolževanje je bilo omejeno oziroma na neki točki svojih obveznic niso mogli več prodati na finančnih trgih in so bili prisiljeni v dejansko radikalne reze, 30 % znižanje zaposlenih v javnem sektorju. Tistim, ki so ostali, so pa znižali plače za 20 % do 30 %. Še danes lahko srečate po raznih konferencah po Evropi ljudi, ki so bili včasih latvijski ambasadorji, danes so pa brezposelni in iščejo delo v tujini. To je pač naslednji korak, ki Slovenijo čaka, če bo še eno leto odlašala. To, kar mi predlagamo, ne predlagamo iz kakšnega velikega veselja, pa navdušenja nad tem, da se moramo s tem ukvarjati. Bistveno lažje je bilo v našem prejšnjem mandatu, ko smo dosegali visoko gospodarsko rast, ko je bilo dejansko možno mnoge od teh pravic povečati. Zdaj pa je situacija drugačna in se je tej situaciji treba prilagoditi, vendar z jasnim vedenjem, da to delamo zaradi tega, da bomo ponovno rasli, da bodo šle lahko ponovno plače navzgor, tudi otroški dodatki, pravice iz dela, pokojnine in tako naprej, vendar bo to postavljeno na realno rast, kar pomeni, da bomo to financirali iz tega, kar bomo ustvarili, ne pa iz zadolževanja, ki ga bo nekdo drug plačal, pa tudi mi še. Kot sem dejal že prej, letos v rebalansu ali brez rebalansa, ker to je treba plačati, bomo dali 700 milijonov evrov za obresti, naš proračunski primanjkljaj, če bo rebalans sprejet, bo dobra milijarda, se pravi 70 % našega primanjkljaja bo samo denar za obresti. In naslednje leto bo tega še več in leto kasneje še več in bo manj za šolstvo, za pokojnine, za plače, za standard v javnem sektorju in sicer. To je alternativa in mislim, da je popolnoma jasno, katera je tista, ki je dobra za nas, da jo izberemo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. S tem smo krog poslanskih vprašanj predsedniku Vlade zaključili. Zahvaljujem se gospodu Janši za udeležbo. Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev ministrici in ministrom. Najprej bo vprašanje zastavila mag. Barbara Žgajner Tavš, in sicer ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ministrski zbor! Zelo kratko vprašanje: Kakšna je vladna strategija oziroma strategija pristojnega ministra na področju razvoja družinske politike v Sloveniji? V koalicijski pogodbi ste, spoštovani minister, zapisali: "Koalicijski partnerji bomo na področju socialne zaščite sledili celoviti družinski politiki." Če se je v vašem prejšnjem mandatu 2004-2008 Vlada hvalila, da smo z Zakonom o starševskem varstvu dobili enega najnaprednejših in najboljših sistemov v Evropi in da smo s spremembo zakona o starševskem varstvu uvedli ukrep, s katerim je želela Vlada zvišati rodnost, ne razumem, zakaj danes rušite tisto, kar ste sami zgradili in za kar ugotavljate, da je dobro, celo najboljše v evropskem prostoru. To nakazuje na, oprostite, pomanjkanje dolgoročne strategije in zelo nevarno početje - igranje z ljudmi in z družinami. Pa ne bom primerjala Slovenije z Latvijo in Grčijo, kot to rad dela predsednik Vlade. Celo ekonomisti opozarjajo - rezanje v državo blaginje je dolgoročno pot nazaj, kajti država blaginje je civilizacijski napredek, ki je vzdržen, če imaš normalne politike, delujoč sodni sistem in uspešno pobiraš davke. V aktualni koalicijski pogodbi ste med drugim zapisali, da "boste ustvarili družinam naklonjeno davčno, stanovanjsko in socialnovarstveno zakonodajo", to je citat iz koalicijske pogodbe. Stanje danes na podlagi tistih vladnih ukrepov, ki so nekateri na Vladi že sprejeti in so že priromali v Državni zbor: nižanje porodniških nadomestil, ukinjanje davčne olajšave za nakup stanovanja za mlade družine, ukinitev pravice do brezplačnega vrtca za drugega otroka, ukinitev dodatkov k štipendijam, znižanje otroških dodatkov, subvencionirane prehrane otrok in dijakov, 26 DZ/VI/1. seja znižanje nadomestil za nego in varstvo otroka, bolniške za nego otroka, napovedane nižje plače v javnem sektorju in odpuščanje. Med drugim, ko pogledam rebalans proračuna, se drastično nižajo sredstva tudi na rejniškem področju in na področju zagotavljanja dodatnih sredstev otrokom za posebno nego in varstvo. Ukrepi na področju družinskega varstva, spoštovani minister, ki jih je pripravila aktualna Vlada, niso pozitivni z vidika dviga kakovosti življenja družin, verjamem, da se s tem strinjate, izboljšanja razmer za mlade družine ali družine z več otroki, pomenijo pa tudi odmik od pozitivnih ukrepov za povečanje rodnosti. In če se vrnem zdaj k prvotnemu vprašanju,sprašujem: Kakšna je vaša strategija, spoštovani minister, na področju družinskega varstva? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Vizjak, beseda je vaša. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka, spoštovane poslanke in poslanci! Dolgoročna strategija te vlade je zagotavljati pogoje za državo blaginje, za gospodarsko rast in tudi državo, ki je družinam prijazna. Ključno je seveda, da ustvarimo te pogoje. Pot, po kateri gremo sedaj, pot, po kateri v tej državi že nekaj let zapored 20 % več porabimo, kot ustvarimo, je pot v pogubo. Če želimo zagotoviti tej državi in tudi družinam blaginjo, moramo stabilizirati javne finance v državi, moramo torej prilagoditi odhodke države prihodkom. Vlada in Državni zbor zgolj razporejata sredstva, ki jih ustvarijo slovenski davkoplačevalci in gospodarstvo. Mi pravzaprav preusmerimo iz virov k tistim, ki so potrebni, na podlagi nekaterih načel, kot so solidarnost, socialna država in podobno. Mi ne moremo preusmeriti denarja, ki ga nimamo. In zato ne govoriti o varčevanju in o rezih, temveč o prilagajanju odhodkov države temu, kar v tej državi ustvarimo. In še enkrat, če želimo blaginjo, če želimo prijazno družinsko politiko, moramo najprej prilagoditi odhodkovno stran s prihodkovno. Zato tudi na področju ki ga pokrivam, dela, družine in socialnih zadev, na nekaterih načelih posegamo v obseg nekaterih pravic. Kaj je pomembno in ključno načelo, ki ga je danes tudi predsednik Vlade nekajkrat poudaril? To je selektivnost, da ne prizadenemo socialno najšibkejših. Ta selektivnost velja praktično pri vseh ukrepih s področja družinske politike, ki jih predlagamo za uravnoteženje javnih financ. Kaj to pomeni? To pomeni, da ne bodo izgubili pravice do otroškega dodatka ali do katere koli druge, dodatka za veliko družino ali za darilo ob rojstvu otroka, tisti, ki zaslužijo več kot 64 % povprečne bruto neto plače. Koliko je to? To je približno 620 evrov na družinskega člana. Če poenostavim, darila ob rojstvu otroka poslej ne bo več deležna le tista družina, to govorim o tričlanski družini dveh staršev in otroka, ki zasluži več kot približno tisoč 800 evrov neto, govorim o družinskem proračunu. S tem, kot ocenjujete lahko sami, ne posegamo v socialno najbolj šibke. Ko govorimo o dodatkih za veliko družino, poslej do dodatka ne bo upravičena tista družina, ki presega 3 tisoč 100 evrov družinskega proračuna. Jaz mislim, da so iz teh dveh primerov nazorno ponazorjeni selektivni ukrepi, ki ne rušijo družine. Kdaj se družina najlažje razvija? Kadar živi v stabilnih, ekonomsko spodbudnih razmerah. Zato jih želimo tudi s temi ukrepi ustvariti. Potrebno za razvoj družine je, da rešimo Slovenijo bremena krize, da rešimo in vlijemo optimizem v ljudi. Zato so potrebni ukrepi, ki uravnotežijo javne finance na vseh področjih. Del ukrepov na področju družinske politike je tudi začasne narave, na primer poseg v otroške dodatke. Doslej je prejela otroški dodatek tudi družina, ki je bila v osmem dohodkovnem razredu. Na primer, štiričlanska družina, kjer sta oče in mati zaslužila vsak po približno 2 tisoč evrov neto, in sta dobila za enega otroka oziroma za drugega po dvajset evrov otroškega dodatka. To se pravi približno štiri tisoč evrov družinskega proračuna, kar znaša torej štirikratnik 99 % povprečne neto plače, je bil cenzus za otroški dodatek. In mi povejte, prosim, ali mislite, da bo usodno zarezalo v družinsko politiko dejstvo, da sedaj ta osmi razred ni več upravičen do otroškega dodatka, 40 evrov pri 4 tisoč evrov mesečnega dohodka te iste družine. Spoštovani, mi si želimo z ukrepi zagotoviti stabilno okolje in pogoje poslovanja in razvoja gospodarstva in družin v tej državi. To moramo žal začasno v krizi delati tudi s takšnimi nepriljubljenimi ukrepi. Ne misliti, da sem jaz zadovoljen in srečen, da jih moram jaz predlagati. Vendar razumite, dolgoročna politika je politika, da stabiliziramo razmere, da okrepimo gospodarstvo in ne nazadnje, da vlijemo optimizem v tej državi. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Mag. Barbara Žgajner Tavš bo zahtevala dopolnitev odgovora. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa. Minister, težko verjamem, da vlivate družinam optimizem s tem početjem. Na ulicah se bodo zgodili protesti, protestirajo v Društvu družinska pobuda, v Društvu za pomoč in podporo doječim materam, v ženskem lobiju -proti čem? Proti takšnim ukrepom, ki pomenijo nedopusten poseg na področju družinskega varstva. Minister, ni res, da so vsi ukrepi, ki jih predlagate, nujni potrebni. Ni res! Zmanjševanje nadomestil za čas porodniškega varstva je političen ukrep, ki pomeni poseg v sistemsko ureditev, kakršno poznamo danes. 2,5 milijona evrov, če se prav spomnim, bi bil podatek, kolikor boste privarčevali s tem ukrepom. 2,5 27 DZ/VI/1. seja milijona evrov na letni ravni. Po drugi strani beremo v časopisih, da je v državnem podjetju oziroma v podjetju, katerega večinski lastnik je država - Elektro Ljubljana, na letni ravni dobička približno 8 milijonov evrov. Imamo alternativo, samo prioritete je treba zelo jasno postaviti. Mimogrede, niti enega pozitivnega ali pa ukrepa nasploh nisem slišala iz vaše razprave oziroma odgovora, ki bi govoril o dolgoročni strategiji na področju družinskega varstva. Niti enega ukrepa, ki bi bil usmerjen proti oziroma nasproti dvigu rodnosti v naši državi. Evropa nas opozarja, da smo ena izmed najstarejših družb, ker imamo premajhno rodnost. S temi ukrepi se odmikate od tega, da bi bili konkurenčni in da bi bili še vedno zgled državam Evropske unije na področju urejenega družinskega varstva. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dopolnitev odgovora. Mag. Andrej Vizjak, izvolite. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka! Sem oče treh šoloobveznih otrok in približno vem, kaj je pomembno za razvoj družine in za razvoj otrok v tej družbi, ker čutim to na lastni koži, zato težko poslušam te očitke, ki so nekoliko tudi osebne naravne. Jaz tudi vem, da poslanka še ne razpolaga z zakonom in ne more poznati tudi številk, zato je navedla napačne številke. Ko govorimo o nadomestilu za varstvo in nego otroka, imamo v Sloveniji, mednarodno primerjalno gledano, razmeroma ugodno rešitev, torej imamo 100 % porodniški dopust prve tri mesece in potem imamo 100 % nadomestilo za čas odsotnosti za varstvo in nego otroka. In tega skoraj nobena država ne pozna. Ko smo tehtali med tem, ali bi predlagali znižanje časa prejemanja tega nadomestila za en mesec, da bi bilo namesto 9 mesecev 8 mesecev tega nadomestila za varstvo in nego otroka, ali pa bi posegli nekoliko v višino, smo se odločili za slednje. Tudi tukaj posegamo bistveno bolj nežno ali manj kot nekatere druge države, tudi v naši neposredni soseščini. Predlagamo znižanje nadomestila iz 100 % prvih šest mesecev na 90 % in potem zadnje tri mesece na 80 %, in za vse tiste matere, ki bi s tem padle pod minimalno bruto plačo, ohranjamo ta spodnji limit minimalne bruto plače. Ni res, spoštovana poslanka, da je finančni učinek tega 2,5 milijona. Letos da, kajti ukrep začne veljati od sprejetja naprej in seveda ne more imeti posledic, če je prve tri mesece 100 %. In tiste, ki bodo 80 % dobivale zadnje tri mesece, sploh ne padejo več v letošnje leto, temveč v prihodnja leta, kajti ukrep ne velja za tiste, ki so že nastopile s to pravico in jim je že priznana z odločbo ali kakorkoli. Gre torej od uveljavitve ukrepa naprej. Ta ukrep bo imel učinek približno 40 milijonov na letni ravni, to je prihodnje leto in prihodnja leta. To je številka in ta 2,5 milijona je zaradi zakasnelosti uveljavitve v letošnjem letu izkrivljen. Ni res, spoštovana, da je to kakršenkoli politični ukrep. Nasprotno. Predvsem mednarodna primerjava in prikaz nekaterih drugih praks kažejo, da smo tukaj med državami, ki so zelo, zelo naklonjene in s tem tudi družinam prijazno ravnajo pri tem ukrepu. Ni res, da ni niti enega ukrepa, ki bi spodbujal neko razvojno komponento. Cel paket ukrepov je. To je paket ukrepov za izhod iz krize, za uravnoteženje javnih financ, da bo jutri bolje. To je bistvo. Če tega ne bomo danes naredili, bo čez čas treba ukrepati samo še bolj... / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predlog za razpravo o odgovoru., Mag. Barbara Žgajner Tavš, izvolite. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa. Tudi sama bom, ker mi omogoča poslovnik, predlagala, da se o odgovoru na to temo na naslednji seji opravi širša razprava. Zakaj? Ker pravim, da bodo ti varčevalni ukrepi, ki absolutno niso razvojno naravnani, kar se tiče življenje in kakovosti življenja slovenskih družin, prizadeli ne najšibkejše, ampak širok srednji sloj. In ta srednji sloj bo padel zelo nizko. Nekatere napovedi so celo, da se bo stopnja revščine v naši državi zaradi varčevalnih ukrepov bistveno povečala. In bistveno pomeni že en procent. Zamolčana resnica je, spoštovani minister, da želite te ukrepe, ki pomenijo, še enkrat pravim, političen poseg na sistemski ravni v temelje socialne države uvesti trajno in ne le začasno. Trajno, ne le začasno. Sklicujete se na primerjavo z državami Evropske unije. Predsednik vlade je danes dejal, "primerjate dolžino porodniškega dopusta". Jaz imam primerjavo. Med 16 državami v Evropski uniji sta samo dve državi, ki imata nižji porodniški dopust od Slovenije, govorim o porodniškem dopustu. Te podatke hrani Evropska komisija za leto 2011. Na podlagi vsega tega, kar sem povedala, jaz še vedno trdim, da bodo družine zaradi varčevalnih ukrepov v bistveno slabšem položaju. Samo ena od zgodb, ki te dni kroži in s katerimi smo seznanjeni poslanke in poslanci. Na račun nižjega otroškega dodatka in brezplačne šolske malice, ki bi bila na voljo le še socialno najbolj ogroženim, bi enostarševska družina z enim šolarjem na leto imela na voljo 480 evrov manj. Družina z dvema vrtčevskima otrokoma bi na račun ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka in nižjega otroškega dodatka letno ostala brez 3 tisoč 723 evrov. Par s tremi otroki, od katerih dva obiskujeta vrtec, eden pa osnovno šolo, pa kar brez 4 tisoč 776 letno, saj bi ostali tudi brez nadomestila za veliko družino. In mimogrede, ker pravi minister, "poslanka še ne razpolaga z zakonom". To je žalostno. Vlada je v četrtek na seji sprejela ta mega zakona, ki posega v tako pomembne poslance, pa poslanke in poslanci državnega 28 DZ/VI/1. seja zbora danes, v ponedeljek, nimamo zakona. In kot slišim, ga niti ne bomo imeli pravico videti, dokler ga ne bo vlada predstavila javnosti. Tudi sindikati ga očitno še nimajo. Spoštovane, kolegice in kolegi! To so tisti argumenti, s katerimi utemeljujem svojo pravico, ki mi jo daje poslovnik, in vas prosim za podporo, ko bomo razpravljali o tem, da se o tej temi na prihodnji seji opravi širša razprava. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Odločanje o vašem predlogu bomo opravili v okviru glasovanj v četrtek. Besedo dajem gospodu Samu Bevku, ki bo zastavil poslansko vprašanje dvema ministroma, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu in ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žigi Turku. Prosim. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Vlada Republike Slovenije je konec leta 2009 sprejela sklep o likvidaciji rudnika živega srebra Idrija. Od takrat dalje poteka vrsta aktivnosti, kako nadaljevati in urediti zakonske obveznosti, ki izhajajo iz zakona o preprečevanju posledic poltisočletnega rudarjenja v Idriji. Po likvidaciji rudnika bo še vedno treba skrbeti za vzdrževanje nezalitega dela rudnika, opravljati monitoring nad zapiralnimi deli, sanirati okolje ter poskrbeti za opravljanje in vzdrževanje bogate kulturne, naravne in tehniške dediščine, povezane z idrijskim rudiščem. Gre za izrazito medresorsko vprašanje, ki zadeva poleg gospodarskega in kulturnega ministrstva vsaj še ministrstvi za okolje in zdravstvo. Vlada je julija lani sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki naj bi skrbelo za dediščino ob skorajšnjem vpisu na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Ob tem je bil leta 2008 na pobudo okoljskega ministrstva ustanovljen tudi informacijsko-raziskovalni center za živo srebro, ki bo imel pomembno funkcijo v svetovnem merilu, ko bo leta 2013 sprejeta svetovna konvencija o živem srebru, ki jo pripravlja OZN in pri kateri aktivno sodeluje tudi naša vlada. Vse te načrtovalne aktivnosti pomenijo izjemen razvojni projekt tako za Idrijo kot tudi za državo Slovenijo. Ministra,^ pristojnega za gospodarstvo, mag. Radovana Žerjava in ministra, pristojnega za kulturo, dr. Žigo Turka sprašujem v zvezi s skorajšnjo likvidacijo rudnika živega srebra: Kako bo urejeno vzdrževanje rudnika in zagotovljena varnost mesta Idrije ter upravljanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine v luči skorajšnjega vpisa Idrije na seznam svetovne dediščine pri Unescu? Poleg tega pa me tudi zanima: Kako je z uresničevanjem vladnega sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija? Obema ministroma se že v naprej zahvaljujem za njun odgovor. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Odgovor bo podal minister Radovan Žerjav. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za vprašanje. Utrjevalna dela v idrijskem rudniku so zaključena. Kot ste rekli, Vlada v prejšnjem mandatu je sprejela sklep o pričetku postopka redne likvidacije družbe. Likvidacijski postopek poteka po planu in je v zaključni fazi. V aprilu in maju letos bodo potekali tehnični pregledi. Na podlagi le-teh bo izdana ustrezna odločba o delni ukinitvi rudarske pravice. Likvidacijski upravitelj mora nato pripraviti zaključno poročilo. Do zaključka redne likvidacije rudnika živega srebra je vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring zagotovljeno na podlagi letnega programa dela družbe, ki ga sprejema Vlada Republike Slovenije vsako leto v skladu s petletnim programom, za obdobje 2008-2012. Višina sredstev za letošnje leto bo dokončno določena v proračunu. Sredstva so seveda predvidena za ta namen. V zvezi z uresničevanjem sklepa Vlade o ustanovitvi državnega javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je v medresorski obravnavi predlog ukrepov in aktivnosti. Nosilec je sicer Ministrstvo za izobraževanje, sodelujeta pa tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in Ministrstvo za zdravje. Za uresničitev vladnega sklepa mora biti najprej pripravljen in finančno ovrednoten program dela zavoda z opredeljenimi aktivnostmi in kadrovsko strukturo, šele na tej podlagi bo lahko Vlada sprejela ustrezne sklepe. Hvala lepa. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa. Če lahko še jaz nekoliko dopolnim s stališča varovanja kulturne tehnične dediščine. Dejstvo je, da je Slovenija v preteklih letih razmeroma malo naredila za to, da bi to dediščino pravilno vrednotili, da bi se tudi kot država trudili, da se stvari vpisujejo v Unescov seznam. Mi želimo, delamo na tem, da se ta trend spremeni. Imamo veliko naravnih arhitektonskih, umetniških, tudi tehnoloških spomenikov, ki tovrstno varstvo zaslužijo. Na ministrstvu pozorno spremljamo uvrščanje idrijskega rudnika živega srebra v Unescov seznam. Ravno prejšnji teden sem se srečal tudi s špansko veleposlanico. Vi namreč veste, da rudnik živega srebra uvrščamo v Unescov seznam skupaj s podobnim rudnikom Almaden v Španiji. Na robu zasedanja sveta ministrov EU za kulturo se bom tudi srečal s španskim kolegom, da uskladiva akcijo in da se ta postopek čim prej zaključi. V zvezi z oblikovanjem javnega zavoda, to je Centra za upravljanje z dediščino 29 DZ/VI/1. seja živega srebra Idrija, ki je na nek način tudi pogoj za to, da bo ta Unescova dediščina najprej uvrščena na seznam in da bomo potem zanjo dobro skrbeli, postopki, kot je deloma povedal že kolega Žerjav, napredujejo. Skladno z določili tega sklepa Vlade, ki je bil še v letu 2008, smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pred tedni sklicali več sestankov. Na eni strani z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in z Ministrstvom za zdravje. Ugotavljamo, da je center nacionalnega pomena in da se ta sklep Vlade o ustanovitvi tega centra realizira. 5. aprila smo se sestali s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, 11. aprila z lokalno skupnostjo, torej z občino Idrijo, z Rudnikom živega srebra, d. o. o. - v likvidaciji in z Mestnim muzejem Idrija. Zavezujemo se, da bomo v čim krajšem času, torej v dveh mesecih pripravili usklajen načrt dela na tem področju, torej za Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, vključno s programom po področjih in s posameznimi finančnimi obveznostmi resorjev. Vse bo, kot pravim, v roku dveh mesecev predloženo v obravnavo Vladi Republike Slovenije. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod Bevk. Zahteva za dopolnitev odgovora. SAMO BEVK (PD SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Zahvaljujem se tako mag. Žerjavu kot dr. Turku za temeljite odgovore na moje poslansko vprašanje. Bi pa izpostavil en problem. Minister, pristojen za rudarstvo, je dejal, da obstaja vladni program za obdobje 2008-2012, se pravi, da je tudi za tiste obveznosti, ki izhajajo iz zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v idrijskem rudniku, da tudi potem, ko bo likvidiran in ko bo rudnik dejansko zaprt, bo treba skrbeti za nezaliti del rudnika, bo treba skrbeti za monitoring, se pravi za varnost samega mesta Idrije, za vzdrževanje turističnega rudnika oziroma tistega rudnika, ki bo tudi v naprej ohranjen za oglede, zato bi v okviru tega poslanskega vprašanja dal tudi pobudo, da se čim prej pripravi ta srednjeročni program 20132017, da bo vsaj srednjeročno zagotovljeno, da bo še naprej rudnik vzdrževan, da bo še naprej monitoring nad opravljenimi zapiralnimi deli. Vsekakor pa je to projekt, ki nudi nadaljnje razvojne možnosti. Poleg zagotavljanja varnosti samega mesta je tu ta svetovni center za živo srebro in končno skupaj, upam, tretjič uspešen vpis Španije in Slovenije na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želite, minister, dopolniti odgovor? Ne. Hvala. Gospa Alenka Jeraj bo postavila poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žigi Turku. Prosim. ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport želim vprašati v zvezi z napovedanimi spremembami normativov v osnovnih šolah, glede na primerjavo z drugimi državami. Zdi se mi prav, da ne bi breme dejansko padlo samo na uporabnike teh uslug, ampak da bi nekaj naredili tudi na izhodišču. Normative smo v zadnjih letih res povečevali oziroma spreminjali v prid temu, da bi bilo šolstvo tudi kakovostnejše, zato je moje vprašanje tudi, ali smo dejansko dosegli določeno kakovost. Vemo, da smo v zadnjih letih obravnavali cel kup raznih raziskav, mednarodnih raziskav, v katerih se naši šolarji niso najbolje odrezali. Zanima me: Kakšno je dejansko stanje na tem področju, kakšna je dejanska zasedenost in koliko otrok sedi v posameznih razredih v osnovnih šolah - ker se pojavljajo različni podatki o tem - in koliko ocenjujete, da bi to lahko tudi dejansko pocenilo tako uslugo, če bi bolj popolnili razrede? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima minister dr. Turk. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje. V teh debatah, ko se pogovarjamo o tem interventnem zakonu oziroma o varčevanju na področju znanosti, kulture, izobraževanja in športa, se dejansko veliko stvari vrti okrog teh normativov. Naj začnem z nekaj statistike kar po celotni izobraževalni vertikali. Če govorimo o vrtcih, potem je povprečna velikost, povprečno število otrok na vzgojiteljico, vzgojitelja v vrtcu v evropskih državah 13,7 otroka. V Sloveniji je to med 8 in 9,4 v nižji oziroma v višji starostni skupini, torej smo krepko pod povprečjem. Če gledamo velikost oddelkov v osnovni šoli. Povprečje držav OECD je natančno 21,4 otroka v oddelku v osnovni šoli, v Sloveniji je ta številka 18,5. Pri tem je treba ugotoviti,da so OECD najbolj razvite države na svetu, najbolj bogate države na svetu, to je klub, v katerega smo se vključili pred kratkim. V srednjih šolah je povprečje OECD 24 otrok v razredu, v Sloveniji je v razredu v povprečju 19,8 otroka. Če pogledamo terciarno izobraževanje, torej vpis na fakultete, univerze in tako naprej, je Slovenija država, v kateri se največji delež vse mladine vpisuje na univerze in na terciarno izobraževanje. Jaz ne govorim o tem, ali to izobraževanje tudi končajo, ampak prav gotovo obremenjujejo tam zaposlene, prostore in vse resurse, S tem da se vpišejo, pomeni tudi, da ne zaključijo nekega uporabnega srednješolskega izobraževanja. Če bi delali primerjavo normativov dela učiteljev, koliko časa učitelj preživi z učenci v razredu. V državah OECD 780 ur na leto, v Sloveniji 690 ur na leto. Ponavljam, OECD so najbogatejše države, skoraj vse so bogatejše od nas. Povedano drugače, v članicah 30 DZ/VI/1. seja Evropske unije dela učitelj v osnovni šoli z otroki med 19 in 23 urami na teden. Kdo bo rekel, da v Sloveniji je tudi normativ tukaj nekje. Ampak, pozor! To so ure, ki imajo 60 minut, ne ure, ki imajo 45 minut. V Sloveniji preživi z otroki 16 ur in pol, takšnih s 60 minutami. Tisto, kar predlagamo v tem strašnem večanju normativov, ki naj bi naredili celo katastrofo na področju izobraževanja v Sloveniji, je, da bi namesto 16 ur in pol bili v razredu 17 ur in 15 minut, torej eno šolsko uro več, še vedno globoko pod evropskimi 19 do 23. urami. V zvezi s kvaliteto izobraževanja v Sloveniji moramo ugotoviti, da osnovno šolstvo ni slabo. To kažejo testi PISA, predvsem matematika, naravoslovje je med boljšimi državami na svetu, primerjalno slabši rezultati so pri slovenščini. Pada pa potem kakovost slovenskega izobraževanja, ko ljudje dlje časa hodijo v šolo. Univerze, visoko šolstvo, tukaj pa ne dosegamo več enake kvalitete kot na drugih področjih. Stalno se pojavlja vprašanje, ali večji normativi ali večje skupine pomenijo padec kakovosti. Tukaj se lahko naslonimo na eno študijo OECD, ki smo jo velikokrat citirali, pregled za Slovenijo, leta 2010 so ga izdali, veliko so se ukvarjali z izobraževanjem in šolstvom in direktno so priporočali cenovno učinkovitejši šolski sistem, izobraževalni sistem. Eksplicitno so napisali, da v vsem pregledu članic OECD v dolgih desetletjih niso opazili, da bi velikost oddelkov imela kakšno zvezo s kakovostjo rezultatov. In nekaj podobnega za tiste, ki ne želijo verjeti OECD, kot da je to neka mednarodna zarota kapitala, nekaj podobnega je prejšnja vlada vprašala Računsko sodišče in je Računsko sodišče odgovorilo, da ocenjuje, da povečan normativ ne vpliva na slabšo kvaliteto. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Mag. Stanko Stepišnik bo zastavil poslansko vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo, gospod minister. Spoštovani ministri, spoštovana poslanka in poslanci! Na 10. redni seji 12. aprila 2012 je Vlada Republike Slovenije sprejela nacionalni reformni program za leti 2012 in 2013 in pooblastila Ministrstvo za finance, da ga posreduje Evropski komisiji. V tem programu so upoštevani ukrepi za javnofinančno konsolidacijo in prioritete, cilje in strategije Republike Slovenije ter EU do leta 2020. Poleg navedenega vsebuje NRP tudi ključne strukturne ukrepe za spodbudo gospodarske rasti. Priloga je tudi standardna tabela za ocenjevanje specifičnih priporočil in makrostrukturnih ukrepov v NRP. Ta vsebujejo glavna področja: javne finance, trg dela z ukrepi, trg proizvodov in storitev, to je samo nekaj, kar bi bilo mogoče v zvezi z gospodarstvom, en ukrep je ustanovitev neodvisne agencije za varstvo konkurence, finančni trgi, ukrepi, ki vplivajo na makroekonomski scenarij. Iz vsega tega navedenega ni skoraj nič ukrepov za spodbudo gospodarske rasti - signal, ki smo ga poslali v evropsko skupnost. V NRP, v tabeli Ključni kazalniki gospodarske rasti, je bil kot priloga, je Slovenija za leto 2009-2013 navedla naslednje podatke: manjši bruto družbeni produkt, -0,9 %, zasebna potrošnja, -1,2 %, investicije, -1,5 %, in izvoz je v porastu +1,4 %, kar kaže na globok padec gospodarske rasti in manjši družbeni bruto produkt. Še posebno pa kaže ta padec gospodarske rasti na dogajanja, ki so danes v okolju, to se pravi na številna podjetja, ki čakajo in so tik pred insolventnostjo in stečajem. Gospod minister, vaše obljube pred volitvami so bile, da se je treba boriti za vsako delovno mesto. S to predvolilno obljubo ste verjetno dobili kar precej glasov. Trenutno vključevanje vašega ministrstva v ohranjanje delovnih mest v podjetjih Primorje, Radeče papir, Pinus, Kongrad, CM Celje in tako naprej pa ne kaže velike vneme, da bi predvolilne obljube izpolnili in držali. Vprašanje: Kdaj in kako boste obrnili trend negativne gospodarske rasti? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Žerjav, beseda je vaša. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, za to vprašanje. Jaz upam, da te številke, ki ste jih navajali, ne očitate meni, glede na to, da smo v funkciji tako dolgo, kot smo. Jaz sem prišel na to sejo praktično z novinarske konference, kjer smo predstavili rebalans proračuna in ukrepe za spodbuditev gospodarstva v tem letu. Lahko rečem, da je bilo predstavljenih več kot 25 ukrepov, za katerimi stoji skoraj 400 milijonov evrov. Pa naj začnem. Žal se nekateri ukrepi, ki jih nenehno ponavljamo in so ključni po naši oceni, da bomo spodbudili gospodarsko rast, uporabljajo kot, bom rekel, nedopustna argumentacija za to, da se rušijo varčevalni ukrepi. mi Menimo, da je treba delati predvsem na konkurenčnem poslovnem okolju, torej s horizontalnimi ukrepi na račun vertikalnih ukrepov. In v Državnemu zboru so že nekateri ukrepi v obliki zakonov prisotni, kot ste jih obravnavali, ne vem, če na tej seji, se mi zdi. Prvi ključni je seveda to, da bomo znižali davek od dohodka pravnih oseb. Zakaj to počnemo? Zato, ker tekmujemo s poslovnimi okolji v okolici, kjer imajo ta davek od dohodka pravnih oseb nižji. Vsi se zavedamo, da na področju znižanja stroškov dela, ki je ključni problem slovenskega gospodarstva v tem trenutku, ne moremo storiti ničesar, ker nimamo prostora. Meni je žal, da je padla pokojninska reforma. V tem primeru bi najbrž tudi na temu segmentu bilo možno kaj storiti za konkurenčnejše poslovno okolje. Torej to ni možno. Predlagali smo torej znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, da ustvarimo 31 DZ/VI/1. seja konkurenčnejše poslovno okolje ne samo za naše investitorje, ampak tudi za tuje investicije, ki jih želimo privabiti. Drugič, neomejena 40 % davčna olajšava za investicije v opremo in neopredmetena sredstva. Zakaj? Zato, ker želimo spodbuditi investicije. Dalje,, 100 % splošna davčna olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj, najpomembneje, da bomo spodbudili gospodarstvenike, da bodo vlagali v razvoj in raziskave, da bomo ustvarjali nova delovna mesta. Ne bom omenjal spremembe zakona o dohodnini. Za vse štiri ukrepe je namenjenih približno 150 milijonov evrov. Lahko naštevam naprej. Ukrepi^ finančnega inženiringa za gospodarstvo. Želimo sodelovati predvsem pri malih in srednjih podjetjih pri zagotavljanju virov financiranja z garancijami za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. V tem trenutku je zunaj razpis za 27 milijonov, pripravlja se novi v višini 54 za garancije za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte in tako naprej. Ostajamo pri inštrumentih tveganega kapitala, kar se mi zdi pomembno. Približno 60 milijonov tveganega kapitala je na razpolago za inovativna in perspektivna podjetja. Ukrepi za podporo pri začetnem delovanju podjetij. S tem bomo nadaljevali. Začelo se je v tistem mandatu tam, prejšnji mandat je nadaljeval in nadaljujemo s tem. Dodajamo še nadgradnjo s programi mreženja in mentorstva. Želimo zapolniti tisti najbolj tvegani čas nastajanja novih podjetij, ki je najbolj tvegan na začetku, da se tam gospodarstvenikom in podjetnikom pomaga. Nadaljujemo z razvojnimi centri. 16 jih je. Nadaljujemo s podpornimi okolji, s spodbujanjem podpornih okolij, ki jih predstavljajo različni subjekti. Vstopne točke, tehnološki parki, inkubatorji in tako naprej. Da ne govorim o administrativnih ovirah. Omenil bom še nekatere pomembne, ki se mi zdijo ključne. Za enkrat ostaja dvostranski obvezni pobot, odgovor na plačilno nedisciplino, in pripravljamo v zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih nepreklicni plačilni instrument, izvršnico, s katero bo upnik prišel do svoje terjatve brez pomoči sodišča. Želimo skrajšati ta čas, da bo upnik do svoje terjatve prišel v nekem realnem času. In bom potem še nadaljeval. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Mag. Stepišnik, izvolite. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa. Nekaj spodbudnih besed je bilo, to me zelo veseli. Ti ukrepi dejansko povečujejo konkurenčno sposobnost našega gospodarstva, ki ste jih navedli. Vendar pa so preskromni, da bi povečali gospodarsko rast in povečali družbeni bruto produkt. Zato bo verjetno treba začeti z večjimi infrastrukturnimi investicijami v Sloveniji, kot so transportne, prometne poti, železniški tir, pomol, hidroelektrarne in tako naprej. Vem, da je izredno težko dobiti denar za to, a vendar to je napor, in ta napor morate vi storiti, ker ste v vladi. Vi vladate, ne vladamo mi. To nam bo odprlo pot naprej, ker bomo lahko zaposlili teh 110 tisoč nezaposlenih, od tega je 36 tisoč mladih od 20 do 35 let, in ustvarili nove davke in prispevke, ker jih nujno potrebujemo v državnem proračunu. Zato bi predvsem prosil, da se ti postopki - iz medijev razberemo, da bi se lahko železniški tir Koper-Divača začel graditi, vendar so birokratski postopki tako dolgi, da to ne bo mogoče letos ali drugo leto. Če je kriza, potem naj bo kriza za vse. In tudi te birokratske postopke je treba skrajšati iz tistih 30, 60, 90 dni na krajši rok. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Žerjav. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Podpišem vse, kar ste dejali. Absolutno se strinjam. Glejte, modernizacija obstoječe proge Divača-Koper. V mojem času so bila pridobljena štiri gradbena dovoljenja. Jaz ne vem, zakaj zadeve ne tečejo. Bomo preverili, zakaj se v tem času ni zgodilo nič. Strinjam se, ja, te infrastrukturne investicije so ključne. In tudi zaradi tega govorimo o tem, da je treba narediti konkurenčnejše poslovno okolje, da bomo pridobili tuj kapital. Sami ga žal nimamo. Tega se zavedamo vsi, ker če bi ga imeli, bi zadeve najbrž že tekle. Če pa želimo privabiti tuji kapital, mora biti poslovno okolje takšno, da bo ta kapital prišel sam, in ustvariti model, na osnovi katerega bo takšne investicije tudi možno financirati, ali bo to javno-zasebno partnerstvo ali kaj drugega. Še nekatere ukrepe bom omenil, ki se mi zdijo ključni. Intenzivno se pripravlja združevanje agencij PDP, AUKN, Sod in Kad, z vključitvijo določenih skladov, med njimi je tudi sklad za nasedle naložbe, zato da prečistimo bančne bilance, da omogočimo bankam, da bodo z novim svežim kapitalom, ki bo prišel od zunaj, začele opravljati svojo funkcijo. Tisto bodo pa opravljali ljudje, ki znajo upravljati s slabimi naložbami. To se mi zdi ključno. Zakon o prevzemih je že v obravnavi. Dvigujemo prevzemni prag na 33 %. Želimo spodbuditi in pospešiti trgovanje na slovenski borzi. In še nekaj, kar je pomembno, operacionalizirati je treba poroštveni zakon, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mandatu. Na razpolago je skozi ta zakon še vedno za milijardo poroštev. Ampak ta zakon je mrtev in ne deluje. Zato intenzivno pripravljamo uredbo, ki bo ta zakon operacionalizirala, in upam, da bodo ta poroštva na razpolago slovenskemu gospodarstvu in da s tem na nek način vendarle omejimo kreditni krč, ki je tukaj in duši slovensko gospodarstvo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Tina Komel bo postavila poslansko vprašanje ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču. 32 DZ/VI/1. seja TINA KOMEL (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Spoštovani gospod minister! Kot veste, so konec marca banke, k imajo vzpostavljene kreditne odnose s Casinojem Portorož, zaplenile vsa likvidnostna sredstva na transakcijskem računu družbe, ki jih je Casino imel pripravljene predvsem za plače zaposlenih. Casino naj bi tako padel v insolventno stanje, o čemer naj bi bili obveščeni tudi lastniki. Naj omenim, da Casino zaradi likvidnostnih težav zaposlenim dolguje že plačilo prispevkov za zadnjih nekaj mesecev, napitnine, regrese in še bi lahko naštevala. Z zaplembo s strani bank naj bi se preprečila prepotrebna dokapitalizacija. Dolgo podaljševanje položaja brez izvedene dokapitalizacije bi bilo za Casino usodno. Družba je namreč že dalj časa v finančnih težavah in najbrž brez dokapitalizacije ne bi preživela oziroma je zrela za stečaj. Iz medijev so izvedeli, da naj bi Ministrstvo za finance oziroma vi kot pristojni minister na paradržavna sklada Kad in Sod, ki sta največja oziroma večinska lastnika Casinoja, naslovili dopis, v katerem se strinjate z načinom sanacije družbe, kot jo je predlagala uprava Casinoja. Torej ste jih pozvali k reševanju te igralniške družbe na način, da naj bi prišlo do dokapitalizacije s strani sedanjih lastnikov in lokalne skupnosti. Ne glede na vaš omenjeni dopis pa naj bi Kad in Sod zavlačevala s postopkom sanacije družbe, čeprav naj bi bili doseženi že nekateri dogovori. Kot poslanka bi vas vprašala: Kaj boste kot pristojni minister storili, da bi prekinili zavlačevanje pri sanaciji, ki povzroča dodatne nepotrebne izgube, da bi se omogočilo preživetje Casinoja Portorož in s tem ohranitev delovnih mest ter da z izgubo igralniške družbe ne bi bila okrnjena turistična ponudba enega od naših turisti č nih biserov? Hvala za odgovor. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Šušteršič. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Hvala za vprašanje. Dejansko drži, da je bilo vprašanje Casinoja Portorož in njegove dokapitalizacije eno od vprašanj, s katerimi smo se srečali takoj, ko smo prevzeli posle. Seveda smo tudi, kot ste sami rekli, v neki točki izrazili neko mnenje tudi pisno, da želimo, da se te zadeve rešujejo v skupnem interesu. Seveda je pa treba biti zelo jasen glede pristojnosti, ki jih tu ima minister za finance. Kar se tiče Kada in Soda, jim ne more ničesar naročiti, lahko jim samo priporoča. In v okviru teh pristojnosti smo tudi ravnali, kot smo sami razumeli situacijo. Ima pa minister za finance oziroma ministrstvo nekaj drugih pristojnosti, ki so vezane specifično na področje iger na srečo, in sicer smo se morali najprej odločiti, ali dopustimo Kadu in Sodu prodajo teh delnic. Tak sklep je Vlada 22. februarja 2012 sprejela in je tudi dovolila prodajo in s tem naredila prvi korak. To je bilo nekaj, kar ni bilo povsem enostavno narediti. Bila so različna mnenja tudi znotraj ministrstva, morali smo precej natančno pregledati zadeve. Drugi korak je pa seveda vprašanje, ali potem dovolimo konkretni družbi, da pridobi delnice Casina. Tukaj moramo upoštevati, preden to odločbo izdamo, vsaj dva predpisa ali dve načeli. En predpis je Zakon o igrah na srečo, ki med drugim določa tudi minimalni delež države na 50 % pa še nekaj pogojih in oceno, ali je tisti, ki te delnice pridobi, dejansko je v dejanski in poslovni kondiciji, da je sposoben zagotavljati neki stabilen razvoj podjetja v tem primeru Casina, ki ga prevzame. Kot rečeno, v prvi fazi ni bilo možno dati soglasja nobenemu od interesentov, se je pa pokazala neka možnost, rešitev se našla, smo pač hoteli spodbuditi dinamiko reševanja te rešitve in kot kaže smo bili pri tem uspešni. Mislim, da bo v kratkem dejansko lahko prišlo do dokapitalizacije in da bo s tem neka rešitev za perspektivo Casina tudi zagotovljena. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Naslednje poslansko vprašanje bo postavila mag. Truda Pepelnik, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DLGV): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, postavljam vam vprašanje za konkretno investicijo na področju državnih cest, in sicer gre za rekonstrukcijo regionalne ceste Mariborska-Falska cesta na območju občine Ruše. Za navedeno investicijo je bil že izbran izvajalec, pogodba pa je bila podpisana s strani župana Občine Ruše. Prosim za informacijo o trenutnem stanju objekta in predvidenem pričetku dela. Hvala za odgovor. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod minister Černač, prosim. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za vprašanje. Vsem lep pozdrav! Kot veste, se javne finance v letošnjem letu gibljejo v zelo zaostrenih okvirih in del teh zaostrenih okoliščin je tudi ustrezna racionalizacija oziroma zmanjšanje predvidenih sredstev na področju cestne infrastrukture. Samo za podatek, v okviru proračuna za leto 2012, kjer je bilo predvideno na odhodkovni strani 10 milijard in 300 milijonov evrov, je bilo treba skozi te restriktivne javnofinančne okvire skozi predlog rebalansa, ki je bil na Vladi sprejet in ga bo v kratkem obravnaval Državni zbor, ta razkorak zmanjšati za približno milijardo evrov. Popolnoma logično in jasno je, da so zmanjšanja na vseh področjih oziroma na vseh pravicah porabe, in teh 200 milijonov manj sredstev, ki jih predvidevamo na področju delovanja Ministrstva za infrastrukturo in prostor, 33 DZ/VI/1. seja je tistih, v okviru katerih se bomo prisiljeni gibati v letu 2012. V letu 2012 ne bo na voljo 717 milijonov evrov sredstev, kot je bilo nerealno predvideno v letu 2010, ko je bil ta proračun zastavljen, pač pa 509 milijonov evrov, če bo Državni zbor ta rebalans potrdil. Prej smo poslušali o tem, da so predvidene restrikcije na socialnovarstvenem področju. Mogoče je tudi to razlog, da je bilo treba v tem letu malo izdatneje poseči na tisti del, ki ne bremeni toliko socialnovarstvenih vprašanj, ki zadeva naše splošno okolje, našo splošno infrastrukturo, vendar z zavedanjem, da v okviru sredstev, ki jih imamo na voljo v tej finančni in naslednji finančni perspektivi, lahko vseeno po vsebini storimo vse, kar je predvideno. Konkretno na področju rekonstrukcije in obnove državnega cestnega omrežja bo v letošnjem letu na voljo približno 50 milijonov manj sredstev, kot je bilo predvideno. Ta številka se giblje nekje na ravni 156 milijonov evrov namesto prej skoraj 200 milijonov evrov. Glede konkretnega odgovora na konkretno vprašanje pa lahko povem, da je ta regionalna cesta Mariborska-Falska cesta v občini Ruše tik pred sklenitvijo ustrezne pogodbe za izvedbo, da se bodo dela še posebej po tistem, ko je to pogodbo sopodpisala občina Ruše oziroma njen župan, lahko začela kljub vsemu v letošnjem letu in da bodo zaključena v skladu s finančnimi načrti v letu 2013. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Naslednje poslansko vprašanje bo postavil gospod Mirko Brulc, in sicer ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju. MIRKO BRULC (PS SD): Lep pozdrav vsem prisotnim! Spoštovani gospod minister! Leta 2007 je Onkološki inštitut v Ljubljani omogočil bolnišnici v Novi Gorici, se pravi bolnišnici Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, zdravljenje onkoloških bolnikov. Enako ponudbo so dobili tudi bolnišnica Celje in Maribor, vendar te bolnišnice tega niso začele izvajati. V Šempetru pri Gorici so pa usposobili kader, vložili so veliko sredstev tudi v investicijo, se pravi v lekarno, v opremo, vse iz lastnih sredstev, ampak v teh letih je nastalo za cirka milijon stroškov, ki jih Onkološki inštitut ne prizna, ker pravi, da s tem, ker so bolniki zdravljeni na regionalnih bolnišnicah, ni kakšnega posebnega zmanjšanja pri njih. Jaz verjamem, zato, ker je žal teh bolnikov vedno več in se je to število tako povečalo, vendar, spoštovani minister, to je velika pridobitev za paciente, ki se v nasprotnem primeru morajo dnevno voziti v Ljubljano, pa to ne samo z Nove Gorice tudi iz Bovca, s Kobariškega in od drugod, se pravi, 150 kilometrov v Ljubljano, 150 nazaj v takšnem stanju, to so tudi stroški prevoza. In zato sprašujem: Gospod minister, ali ste se pripravljeni angažirati pri rešitvi tega primera, se pravi pri plačilu opravljenega dela? Jaz bi rad posebej omenil, da splošna bolnišnica Franca Derganca doslej ni imela finančnih težav zaradi marljivega in tudi skrbnega varčevanja. Druge bolnišnice so v preteklosti dobivale velike finančne injekcije, ta bolnišnica pa ne. In da ne bi bili kaznovani zato, ker so delali racionalno, vas res prosim, če se lahko angažirate pri dogovoru z Onkološkim inštitutom in bolnišnico, da bi bila stvar razrešena. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Gantar. TOMAŽ GANTAR: Hvala za vprašanje. Spoštovane poslanke in poslanci! Torej v resnici, kot je bilo rečeno, seveda število onkoloških bolnikov po svetu in tudi v Sloveniji z leti narašča, in to je bil tudi razlog, da je tudi ministrstvo podprlo splošni dogovor, ki je bil sprejet v lanskem letu in ki je podeljeval nekaterim bolnišnicam, kot rečeno bolnišnici v Šempetru, Celju in Mariboru, da obravnava določeno število onkoloških bolnikov. S tem je mišljeno predvsem sistemsko zdravljenje teh bolnikov ne ta operativni del, ki ga tudi sicer izvaja večina bolnišnic. In nekako zagotovilo je bilo s strani bolnišnic, da razpolagajo z zadostnim osebjem in pogoji, da lahko te bolnike prevzamejo. Splošni dogovor pa je določal, da bo stroške teh zdravil, ki so seveda izredno draga, pa kril iz svojega proračuna, se pravi glede na pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Onkološki inštitut. Ob tem je bilo seveda jasno, da bodo nastali vzporedno še nekateri drugi stroški, ker je trebao te bolnike nenazadnje pripraviti, določene laboratorijske preiskave, eventualno kri, če jo potrebujejo in tako naprej, in da se bo te vzporedne stroške seveda analiziralo tekom naslednjega obdobja. In sredstva za to naj bi seveda zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz rezerve, do katere bi prišel pri prevozih teh onkoloških bolnikov na Onkološki inštitut, glede na to, da bi se zdravili v matičnih bolnišnicah. Onkološki inštitut je v celoti poravnaval stroške zdravil, nedorečeni so ostali stroški, ki so v domeni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na drugi strani se je potem izkazalo, da so ti dodatni stroški precej višji, kot so sredstva, s katerimi iz prihrankov razpolaga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naj omenim še to, da si pri zdravljenju katerekoli bolezni prizadevamo zato, da bodo imeli ti bolniki približno enak standard zdravljenja po celi državi, v skladu z nekimi kliničnimi smernicami, potmi in tako naprej. In ugotovitev, do katere se je potem prišlo, je, ko se je te dodatne stroške zdravljenja bolnikov preverjalo, da so ti stroški na sekundarnem nivoju precej višji, kot so stroški za enako obravnavo, okviri 34 DZ/VI/1. seja terciarne obravnave na Onkološkem inštitutu. In smo v tej fazi, da je treba videti, od kje višja cena na sekundarnem nivoju, se pravi v regionalnih bolnišnicah, zakaj je do tega prišlo. Potem je pa seveda stvar sistemskega dogovora v financiranju s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje. Onkološki inštitut svoje obveznosti v tem delu izpolnjuje. V dogovoru in seveda z verjetno ustreznim aneksom ali spremembo splošnega dogovora bo pač treba zagotoviti ustrezno financiranje. In tu bo ministrstvo seveda tudi sodelovalo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospa Renata Brunskole bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču. Prosim. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! V pristojnosti ministrstva za infrastrukturo in prostor je priprava državnega prostorskega načrta, ki se zaključi s prejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu na Vladi Republike Slovenije, zato ministra za infrastrukturo in prostor, gospoda Zvonka Černača sprašujem: Ali ima ministrstvo v načrtu sprejetje katerega izmed državnih prostorskih načrtov za tretjo razvojno os oziroma v povezavi s tem tudi za druge, ostale razvojne osi, ki so v načrtih? Nadalje ministra sprašujem tudi: Ali bodo vsa zagotovljena sredstva v proračunu Republike Slovenije za leto 2012 ostala v rebalansu proračuna Republike Slovenije za leto 2012? Namreč pri pregledu predloga rebalansa ugotavljam, da je, na primer za tretjo razvojno os - južni del, iz 2,5 milijona evrov predvideno znižanje za 1,2 milijona evrov na milijon 300 tisoč evrov. Ta sredstva v višini 2,5 milijonov evrov so bila predvidena za odkupe zemljišč na območju od Novega mesta do Malin. Zakaj to še posebej govorim? Danes je bilo tudi veliko razprave o interventnih ukrepih, o pomoči, o 110 tisoč brezposelnih, od tega 36 tisoč mladih ljudi, ki so brez dela, in na tem območju razvojnih osi južnega dela iz Novega mesta do Malin govorimo o, večkrat smo tudi v prejšnjem mandatu govorili, mediji so tudi tako pisali, o paradnih konjih slovenskega izvoza - Krki in Revozu. Ugotavljamo, za Krko je izvozna pot iz avtoceste urejena, s tem ko za Revoz lahko rečemo, da izredno slabo, da ne rečem lepše ali grše, mačehovsko. 200 tovornjakov s priklopniki se pelje oziroma nekako zaustavi celoten promet na Dolenjskem, v Novem mestu in na poti proti Beli krajini oziroma iz Bele krajine proti Ljubljani. In v povezavi s tem, ko govorimo danes v veliki meri in - ob 20. uri bomo na seji Odbora za finance - o razvoju, podpori gospodarstva, do zakonov o dohodnini, davkih, olajšavah in tako dalje, vse to podpiram, vendar če bodo ljudje imeli delo, če se bodo gradile ceste, razvojne osi, bodo podjetja imela delo in zagotovo potem tudi ljudje in lažje bomo vsi skupaj preživeli. Prosim, gospod minister, za odgovore v zvezi s terminskim planom in v zvezi s tem, ali se boste borili, da bodo sredstva ostala v rebalansu. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Černač. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Najprej tudi tukaj mogoče nekaj podatkov. Umeščanje tretje razvojne osi v prostor se je v severnem delu začelo v letu 2004. Zdaj pišemo leto 2012 in uredba še vedno ni sprejeta, osem let. V drugem delu, v južnem in v osrednjem pa je bila ta pobuda dopolnjena v letu 2006, šest let tudi nobena izmed uredb ni sprejeta. Jaz sem, kot veste, ta resor prevzel pred dobrima dvema mesecema, in ena izmed prioritet je bil pregled vseh aktivnostih, ki potekajo na umeščanju posameznih objektov infrastrukturnega pomena v prostor. Prioriteta je bila dana še posebej tistim infrastrukturnim projektom, ki so pomembni z vidika nadaljnjega razvoja posameznih območij v naši državi in z vidika pospešenega prispevka k gospodarski rasti. Gotovo je tretja razvojna os tako v severnem kot v južnem delu eden izmed tistih projektov, ki je za to državo in za posamezna okolja izjemno pomemben. Vendar pa tudi, če v tem obdobju maksimalno pospešimo aktivnosti in zaključimo vsaj dva od predvidenih državnih prostorskih načrtov na tej trasi v letošnjem letu, kaj bistvenega v letošnjem letu ne bo mogoče na odkupih postoriti, ker vi veste, da mora biti najprej državni prostorski načrt sprejet, šele potem lahko pristopimo k odkupom zemljišč na tej trasi. Tudi to je razlog, da se sredstva, ki so bila predvidena v nerealno načrtovanem proračunu za leto 2012, ki je bil načrtovan v letu 2010, na tej postavki zmanjšujejo, kar pa ne pomeni, da bodo ogrozila aktivnosti pri postopkih pridobivanja in pospeševanja umeščanja te trase v prostor. Dodatno težavo na tej trasi predstavlja tudi dejstvo, da se je v preteklih obdobjih, v preteklih letih poskušalo na vsak način poiskati varianto, vsaj na severnem delu te osi od avtoceste do Velenja, ki okoljsko ni bila najbolj primerna in ki se je soočala z velikanskimi težavami pri umeščanju v prostor. In da se je poskušalo ta problem rešiti na ta način, da se je v vmesnem obdobju spreminjalo pravila igre, da bi se dobilo ustrezne okoljske pozitivne odločitve. To ne gre, moramo se le zavedati, če je neka trasa okoljsko tako sporna, da je ni mogoče umestiti v prostor, potem se je treba s tem dejstvom soočiti in čim prej poiskati boljšo, alternativno, cenejšo rešitev. Vlada se tega problema zaveda in zaradi tega je tudi na seji prejšnji teden sprejela sklep, ko je obravnavala konkretno to problematiko umeščanje tretje 35 DZ/VI/1. seja razvojne osi v prostor, s katerim je naše ministrstvo zadolžila, da do konca tega meseca izvedemo ustrezne aktivnosti v sodelovanju z drugimi resorji, ki bodo pripomogle k temu, da bo določena dokaj jasna časovnica umeščanja posameznih projektov infrastrukturnega pomena v prostor, projektov, ki so pomembni za državo in za razvoj posameznih območij. Jaz ocenjujem, da je večji del te trase lahko umeščen v prostor v letu dni, s sprejemom državnih prostorskih načrtov na Vladi. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospa Brunskole. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Vas razumem, spoštovani gospod minister, da v treh mesecih res ne morete vi sami delati mogoče tako na hitro tovrstnih sprememb, ki zahtevajo daljše časovno obdobje. Vendar tukaj vas sprašujem predvsem zaradi tega, ne da bi kakorkoli želela biti do vas osebno ostra, vendar predvsem zato, ker, kolikor sem seznanjena tudi prej kot predstavnica ene izmed lokalnih skupnosti na tem območju, če govorim o južnem delu, pa tudi severni in osrednji del sta mi bila dosti poznana kot članici Odbora za promet v prejšnjem mandatu, vas sprašujem predvsem zato, ker je bil v februarju ali marcu letošnjega leta predviden sprejem prvega odseka državnega prostorskega načrta za gradnjo v južnem delu območja ravno - kot sem govorila o Krki in Revozu - iz Novega mesta do vključno predora Maline. In naj vam tudi povem, da javne razgrnitve, ki so potekale v preteklem letu od 3. marca do 4. aprila 2011, so bile v tako veliki meri konstruktivne za razliko od severnega ali osrednjega dela, da so na nek način prehitele časovnico v toliko, da je takrat prejšnja vlada in tudi Ministrstvo za promet ugotavljalo, da sta februar ali marec 2012 realnost za sprejem tega načrta. In tudi letošnji sklepi, izpred nekaj tednov, belokranjskih občin oziroma prejšnjega tedna iz Črnomlja gredo v tej smeri, da je treba s tem nadaljevati. In bi res prosila, če mi konkretno za to natančno odgovorite, ljudje v ministrstvu, predvidevam, da so v glavnem ostali, vsaj strokovni sodelavci. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister, izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Jaz imam to časovnico tukaj pred seboj zaradi tega, ker je del tega poročila, o katerem sem prej govoril. Pripravljali so jo, tako kot ste ugotovili, isti ljudje, ki bedijo nad tem, da umeščanje v severnem delu poteka že od leta 2004, pa še do danes ni zaključeno. Pripravljali so jo isti ljudje, ki bedijo nad tem, da umeščanje v južnem delu poteka od leta 2006 do danes, pa še vedno ni zaključeno. In jaz vam lahko preberem, tukaj je časovnica za južni del, za državni prostorski načrt od državne ceste AC A2 novomeškega obroča do priključka Maline - oktober 2012; za drugi del od Maline do mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug - april 2014. Lahko vam še druge roke preberem. Lahko vam tudi preberem, kaj je ugotovila medresorska skupina, ki jo je lani ustanovila vaša vlada, kjer je v enem delu ta medresorska delovna skupina, ki je bila ustanovljena izključno zato, da pomaga k pospeštivi umeščanja tega odseka v prostor, med drugim ugotovila, "da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v postopku priprave državnega prostorskega načrta oziroma preverjanja ustreznosti okoljskega poročila opozarjalo, da je varianta F2 najmanj sprejemljiva", to govorim za severni del, "in predlagalo proučitev variant na Arjo vas", to se ni zgodilo. Gospod Židan je bil takrat kmetijski minister. In zaradi tega sem jaz prej govoril, ko gre za umeščanje v prostor, kjer se ugotovi, da prostor ne prenese umestitve takšnega infrastrukturnega objekta in to ugotovi stroka, je treba pač to dejstvo vzeti na znanje in čim prej najti drugo rešitev. Jaz sem tudi na hearingu povedal, da bomo postopke pospešili, vendar ne na račun tega, da bomo vse v okolju povozili. In to bomo tudi storili. Trdno sem prepričan, da so tudi ti roki za južni del, ki so tukaj navedeni, oktober 2012 in 2014, predolgi in da se jih da skrajšati. Vendar je treba umeščanju pristopati racionalno, po pameti, upoštevati vse vidike. Tudi finančnega. Ta odsek je v celoti vreden preko 2 milijardi evrov, ki jih bo zelo težko zagotoviti iz nekih zasebnih virov. Torej nam ostane naslednja finančna perspektiva 20122014. In naša ambicija je, da ta odsek v tem obdobju zagotovimo. Zaradi tega nameravam tudi predstaviti tako vladi kot temu državnemu zboru konkreten načrt aktivnosti, ki se bodo odvijale v tem programskem obdobju, po letih in finančno ovrednoten seveda. V drugačnem primeru bomo še leta in leta načrtovali, umeščali in nič ne storili. Tako da, spoštovana poslanka, hvala lepa za to vprašanje. Naša ambicija je, da te aktivnosti seveda pospešimo in da na najbolj racionalen način ta projekt tudi izvedemo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Proceduralno gospa Brunskole. Prosim. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Jaz bi samo vljudno prosila za ta vaš pisni odgovor, ker vidim, da tudi že imate pisno poročilo. Hvala, gospod minister. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Jurša bo postavil poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Lep pozdrav vsem v dvorani! Moje vprašanje je naslovljeno ministru za kmetijstvo in okolje, povezano pa je z 36 DZ/VI/1. seja izgradnjo pomurskega vodovoda oziroma z oskrbo s pitno vodo Pomurja. Začetki oskrbe s pitno vodo Pomurja segajo že v leto 2005, ko so župani 25 občin Pomurja podpisali s takrat še Ministrstvom za okolje in prostor Pogodbo o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja. Projekt je velika pomena za Pomursko regijo. Občine s tega področja so v zadnjih letih vložile veliko sredstev za izdelavo projektne investicijske dokumentacije ter odkup zemljišč. Izbrana sta tudi že svetovalna inženirja, ki vodita vse postopke, vključno s pripravo vloge za dodelitev sredstev iz kohezijskega sklada. Znana je že ocenjena vrednost investicije, ločeno po sistemu A, B in C. Za sistem C je v okviru celotnega projekta namenjenih 50 milijonov evrov. S tem naj bi zgradili približno 222 kilometrov vodovodnega omrežja in 30,5 kilometra kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi objekti. Žal pa se projekt ne izvaja po načrtih. Odgovorni za izvedbo projekta ugotavljajo, da je odločanje o projektu zelo oteženo, v posameznih primerih celo onemogočeno. Problem je nastal na ravni države, kajti uredniki, ki so na pristojnem ministrstvu odgovorni za ta projekt, le-tega blokirajo in zavirajo s svojo neaktivnostjo in neprimernimi odločitvami. Ker se projekt ni izvajal s pričakovano dinamiko, sprašujem ministra za kmetijstvo in okolje: Kakšni so naslednji konkretni koraki, ki jih bo sprejelo ministrstvo, da bo projekt končno zaživel? Gospoda ministra tudi sprašujem: Katere aktivnosti, s ciljem uspešne realizacije projekta oskrbe s pitno vodo Pomurja, izvaja pristojno ministrstvo? Katere ukrepe se za dosego tega cilja zahteva o lokalnih skupnosti? Zanima me tudi: Kateri so ključni roki in pogoji, ki jih morajo za posamezne faze projekta doseči država ter lokalne skupnosti, da se bo omenjeni projekt končno uspešno razvijal? Ali se bodo vložili vsi napori, da se bo to tudi zgodilo? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Odgovor gospoda ministra. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav, spoštovani poslanec Jurša, spoštovani poslanke, poslanci! Vprašanje je naslovljeno na izvedbo zelo zahtevnega projekta. Projekta, ki je ena izmed večjih prioritet tudi pri delovanju Vlade Republike Slovenije in seveda s tem tudi Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Poslanec Jurša je podrobno predstavil zahtevnost tega projekta. Samo za lažjo predstavo, skupaj gre za več kot tisoč kilometrov vodovodnih cevi, se pravi vodovodnih sistemov. Gre za več kot 30 vodohramov, 40 črpališč. Ta projekt se razprostira na področju celotnega Pomurja, delno tudi na ormoškem koncu, zadnji četrti sklop, ki ni tu bil omenjen, pa na nek način tudi sodi v okvir projektov, ki se izvajajo na vodooskrbi v tem delu Republike Slovenije. Vsi se zavedamo, da gre za zelo ranljivo območje. Da gre tudi za tehnično zelo zahteven projekt. Gre za projekt, ki ga vodijo številne občine, zato je bil tudi razdeljen v tri sisteme: A, B, C. Dodan je bil na koncu še četrti sistem, ki tem predvidenim 123 milijonom še dodaja dodatnih 10 milijonov evrov. V časovnici, ki je bila za ta projekt zelo jasno izdelana v preteklosti, in ko je pogledamo danes, vidimo, da prihaja pri nekaterih terminskih planih že za dve leti zamikov. Zato je resnično nujno, da se projekt izpelje. Sedanja časovnica, ki je zelo ostra tudi zaradi samega koriščenja evropskih sredstev, ki so v veliki meri predvidene iz kohezijskega sklada na tem področju, predvideva, da bi za prvo verzijo, se pravi za ta sklop A, lahko prišli do končne vloge konec letošnjega leta, v decembru. Pomeni, da se v začetku naslednjega leta lahko začne izgradnja. Na sistemu B podoben terminski plan, prav tako tudi na sistemu C, medtem ko je na ormoškem delu možno priti do zaključka že sredi letošnjega leta in potem tudi pričeti s samo izgradnjo. Poslanec Jurša je podrobno predstavil, da projekt poteka na takšen način, da si je vsakdo v tem projektu razdelil svoje obveznosti in da je v tem delu potrebno tudi dobro sodelovanje tako lokalnih skupnosti, tistih, ki organizirajo in vodijo te projekte, kakor tudi Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Kot sem že dejal, pri pregledu in prevzemu funkcije in pri ugotavljanju pri določanju prioritet naših sodelavcev so bili ravno kohezijski projekti tisti, katerim smo se najprej posvetili, skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo in ostalimi kolegi v Vladi smo se dogovorili, da spet potekajo tedenske koordinacije in da se gre od projekta do projekta in se odpravlja pomanjkljivosti na posameznem projektu. Kar se tiče vseh teh treh projektov, je ravno za naslednji teden predviden sestanek vseh udeleženih akterjev, tako posameznih, ki vodijo v posamezne sklope, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, prav tako Ministrstva za gospodarski in tehnološki razvoj. Skupaj z inženirji želimo zelo precizno pogledati od projekta do projekta, imeti jasen terminski plan za dosego tistih ciljev, ki sem jih prej zastavil. Se pravi, da se začnejo v naslednjem letu, v za č etku leta dela na prvih treh sklopih in sredi letošnjega leta tudi že na tem četrtem sklopu. Od svojih sodelavcev zahtevam in vztrajam na tem, da je to zagotovo prioriteta številka ena, in verjamem, da smo delno že, delno pa se je še treba dodatno tudi ekipirati, da bomo te cilje, ki so v teh prepotrebnih projektih za Pomurje, tudi izpeljali. S tega mesta lahko mirno rečem, da so aktivnosti v polnem teku. Naslednji teden bomo 37 DZ/VI/1. seja tudi z vsemi odgovornimi podrobno šli skozi celotne projekte, natančno izdelali terminske plane in razdelili odgovornost. Teh odgovornosti je na obeh straneh zelo veliko in ne želim polemizirati o tem, da se želi krivda zvaliti zgolj na sodelavce v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Nikakor ne mislim reči, da so bile z naše strani zadeve idealno vodene, suportirane, zagotovo pa je teža in velikost projekta takšna, da bo treba s koordiniranim delom na obeh straneh veliko napora. Verjamem, da bomo te cilje tudi dosegli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod Jurša, dopolnitev. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Gospod minister, tudi meni, kot poslancu, ni pomembno, kdo je in kdo ni kriv, čeravno sem v mojem uvodnem nagovoru za vprašanje omenjal nekatere. Pomembno je, da ta projekt izpeljemo. To je ključnega pomena. Glede na to, da je projekt zaveden tudi v tako imenovanem pomurskem zakonu in da bo realizacija pomurskega zakona v obdobju 20102015 in da je razvojno obdobje 2007-2013 in da se bodo projekti lahko izvajali samo še do 2015, me konkretno zanima, spoštovani gospod minister, ker projekt je pomemben tudi za pomursko gospodarstvo ali pa tudi za slovensko gospodarstvo: Ali bomo uspeli pripeljati projekt v vseh štirih sistemih - vi ste govorili o štirih, jaz sem govoril o treh pomurskih sistemih: A, B in C in seveda tudi četrti je, D, ki je na ormoškem koncu - v tem času do konca? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Odgovor gospoda ministra. FRANC BOGOVIČ: Kot sem že omenil, terminski plani so bili že v preteklosti krepko prekoračeni, zato bi se ta dela že lahko pričela v tem času. Glede na sedanjo situacijo ocenjujemo, da se bodo lahko dela na prvih treh sklopih začela prej kot v enem letu, kar pomeni, da jih potem tudi v letih 2013, 2014, 2015 izvedemo in to je tudi, kot ste pravilno ugotovili, obdobje tako pomurskega zakona kot tudi obdobje te finančne perspektive. In znotraj naših prioritet v okviru rabe kohezijskih sredstev, kjer je vodooskrba ena od štirih področij s katerim se Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ukvarja, imajo prioriteto ravno ti projekti, kot sem dejal: pomurski vodovod, belokranjski vodovod, ki je po drugem zakonu in drugih programih deležen podpore z obeh strani, tako razvojnih kot tudi kohezijskih. Vse bomo naredili za to, in za enkrat ocenjujemo, da so pogoji dani, da lahko v tem kohezijskem obdobju in obdobju zakona, ki je sprejet za to območje, te projekte speljemo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod Jožef Kavtičnik bo postavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani ministri, kolegi in kolegice! Spoštovani minister, predvidevam, da ste vaše ministrstvo, ki pokriva veliko področij, prevzeli zato, ker se zavedate pomembnosti teh področij in želite v vašem mandatu narediti čim bolj in čim več za kvaliteto dela na posameznih področij. Še posebej me zanima področje izobraževanja, kajti v parlament sem prišel direktno iz šole in se še kako zavedam, kakšno je stanje in kakšno bo stanje, če se bodo uveljavile te vaše napovedi o spremembi normativov. Danes smo že slišali nekaj v zvezi z normativi. Minister oziroma ministrski predsednik je dejal, da ni nič drastičnega, če enega otroka damo zraven ali dva. Tudi vi ste dejali, da se lahko razredi popolnjujejo z otroki brez posebnih težav ali morda posledic. Vendar sem sam več kot 30 let v izobraževanju in vem, kaj pomeni en otrok ali dva otroka več v razredu, kjer smo v vseh teh letih uspešno izvedli integracijo otrok s posebnimi potrebami in tudi zelo uspešno izvajamo napredovanje otrok in nadarjenih otrok. Individualizacija v takšnem razredu, kjer je toliko različnih otrok z odločbami in posebnimi potrebami, je toliko težja. Naše bogastvo v naši državi so otroci, je mladina in njim moramo posvetiti čim več napora, da jim izboljšamo možnost za izobraževanje. Vsakemu moramo omogočiti, da razvija svoj lasten potencial. Zato vas sprašujem: Kako mislite uresničiti svoje obljube iz koalicijske pogodbe na področju osnovnega in visokega šolstva ob napovedih, da imate na voljo v rebalansu državnega proračuna za področje izobraževanja za leto 2012 kar 262 milijonov manj in 370 milijonov manj od sprejetega proračuna za leto 2012? Kako nameravate dosegati odlične rezultate ob dejstvu, da posegate v spremembo normativov, ki slabšajo pogoje dela? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister, izvolite podati odgovor. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje. V časih, ki prihajajo, bomo vsi morali z manj narediti več. Tudi temu spoštovanemu zboru se zmanjšujejo sredstva, če ne bi upoštevali tistih odpravnin. Tudi Vladi se zmanjšujejo sredstva. Vsi bomo z manj morali narediti več, tudi v šolstvu, tudi v visokem šolstvu, tudi v predšolski vzgoji. Prej sem odgovarjal kolegici Jerajevi in sem primerjal naše normative z normativi, ki veljajo v razvitem svetu, ki veljajo v državah OECD, ki so bogatejše od nas, ki si lahko dosti več privoščijo, in povsod ugotavljamo, da so v Sloveniji ti normativi zelo, zelo bogati. Tisto, s čimer 38 DZ/VI/2. seja prihajamo, je predlog, da te normative zelo zelo malo dvignemo. Gre za približno eno uro več pred tablo za učitelja v razredu, gre za enega učenca več v skupini, pa naj bo to v vrtcu ali v srednji šoli. Po številnih študijah, ki so nam dostopne, to sem tudi prej povedal, pa naj gre za OECD kot tujo organizacijo ali za Računsko sodišče kot slovensko organizacijo, stroka neke ostre povezave med velikostjo skupin in rezultati, ki jih otroci dosegajo na mednarodnih testih, ne vidi. Seveda so pa številni drugi parametri, s katerimi moramo vplivati oziroma moramo nekaj narediti za to, da bo izhod iz naše šole boljši, da bodo rezultati našega šolskega sistema boljši. Tisto, kar se kaže kot eden od parametrov, ki vplivajo na kakovost izobraževanja, je ugled učitelja. Ja, se strinjam, del tega ugleda je v tem, kakšno plačo ima in s kakšnim avtom se pripelje. Ampak se boste strinjali z mano, da to ni vse, da to ni edino, kar mu daje ugled. Ena od stvari, ki dajejo učitelju ugled, je tudi njegova samostojnost, njegova avtonomija, njegova možnost, da uči, predava, se z otroki ukvarja v zvezi s stvarmi, ki se njemu zdijo pomembne, ki njemu ležijo na srcu, ki bi jih rad povedal. Natanko te stvari urejamo oziroma so se skozi diskusijo, ki jo peljemo ob teh spremembah v dialogu z učitelji, pokazale. Mi bomo šli v smeri mehčanja togosti učnih programov, študijskih programov in tako naprej, da bomo učitelju dali to svobodo. Gotovo poznate statistiko, kje so slovenske šole oziroma kje smo dobri, kje nismo dobri, tudi geografsko. V Sloveniji obstaja izrazita razlika med kakovostjo izobraževalnega sistema v mestih in na podeželju oziroma po nekaterih delih Slovenije. Nekaj tehnoloških viškov bo zaradi teh ukrepov nastalo. Nastali bodo predvsem v velikih centrih, kjer izobraževanje zdaj ni slabo. Pripravljamo mehanizme iz evropskega socialnega sklada, kjer bomo del teh odvečnih učiteljev usmerili v to, da bodo sodelovali v pedagoškem procesu v šolah, kjer učenci dosegajo slabše uspehe. V zvezi z visokim šolstvom bomo izboljševali kvaliteto na način, da bomo na visoko šolstvo spuščal ljudi, ki so tega študija tudi res sposobni, da bomo učitelje razbremenili tega, da se ukvarjajo s študenti, ki tja niso prišli v resnici študirati. Mislim, da bom kvaliteto izboljšali tudi tako, da bomo naredili programe splošnejše, zdaj je sistem financiranja silil mnoge dele izobraževalnega sistema, da so ustvarjali čim večje število oddelkov, čim večje število programov, čim večje število smeri. Vzorci izobraževanja, ki so danes potrebni ob tem, da so detajli dostopni na internetu, ob tem, da se učimo vse življenje, je, da se je treba dobro naučiti nekaterih splošnih pomembnih osnov. Za to ne potrebujemo toliko tako drobnih in različnih smeri študija. Spraševali ste tudi v zvezi z zasebnim šolstvom, ali odpiramo možnost še večji privatizaciji šolstva v Sloveniji. Kaj mislite s tem - še večji? Slovenija ima najnižjo stopnjo privatizacijo šolstva v Evropi, približno v isti skupini so še Romunija, Litva in Latvija. To ni v Sloveniji ta hip problem, to ni težava. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev odgovora, izvolite gospod Kavtičnik. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala, gospod minister, vendar nisem spraševal tega o privatnem šolstvu, ampak nič hudega, to seveda sledi, saj se ve, za kaj se dela. Poglejte, zadeva je takšna, vi ste dejali "z manj več". Se strinjam, vendar, kako motivirati učitelje, če mu sedaj postavljamo regulative, da mora biti od sedmih do treh v šoli in mu predpišemo, da bo takrat ustvarjalen. To ne gre. Tudi z dekreti se ne bo dalo učiteljem naložiti, da bodo naredili "več z manj" in tako naprej, kot ste dejali. Seveda se pa da to narediti postopno, z dialogom, s sodelovanje, s pogovori in s tem, da vam bodo verjeli. To pa pomeni s pravim odnosom, ne pa na takšen način, kot ste peljali sedaj. Tukaj je treba vključiti stroko. Zapisali ste, da boste vključili, v koalicijski pogodbi je zapisano, da boste vključili v razpravo vse sodelujoč tako strokovne kot tudi druge ljudi in seveda tudi družbo, da bodo participirali pri teh spremembah. Kje ste vključili? Nič se ni vključilo. Da ne govorim o interesnih dejavnostih, ki jih boste dali v okvir obveznega dela. Veste, kaj je interesna dejavnost? Interesna dejavnost je interes učitelja in interes otrok. Pomeni, ko je interes učitelja večji od interesa ali takšen, da mu učitelji ne morejo zadostiti, mi poiščemo in smo pripeljali v šolo strokovnjaka, ki je lahko razvil to ustvarjalnost in ta talent pri otrocih. In zdaj bomo ločevali otroke, lahko ločevali tudi -ker se bo razvilo privatno šolstvo - po tem, v kakšni socialni družini otroci živijo. Zmanjšujete. Poznamo družinskega terapevta Juula, ki je dejal, da se agresivnost otrok v šolah povečuje. Mi pa zmanjšujemo prisotnost socialnih delavcev, ki so velikokrat nadomeščali starše ravno za otroke, ki so živeli v slabših družinskih razmerah in oni so prvi... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Spoštovani gospod poslanec, avtomatsko se prekine. Gospod minister, boste podali odgovor. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa. Nihče ni govoril o tem, da bi morali biti učitelji od 7. do 15. ure v šoli, čeprav imajo mnoge evropske države tudi te stvari urejene. Kar se stroke tiče, se opravičujem, tudi na ministrstvu je zelo veliko stroke, so tudi doktorji znanosti, pedagogi, andragogi, ki se s temi stvarmi ukvarjajo, ni nujno, da je vsa stroka, recimo, samo pri sindikatih, v OECD, na pa ministrstvu pa stroke ni. Kar se tiče socialnih delavcev, se popolnoma strinjamo s tem, da so potrebni, ampak normativ spreminjamo v smeri, da je 39 DZ/VI/1. seja število socialnih delavcev vezano na število otrok, ne pa na število razredov. Pa menda ne boste govorili, da je potrebno, da ima učilnica socialnega delavca. Še končno v zvezi s to dilemo o elitah. Zanimivo bi bilo pogledati strokovne članke, ki vam bodo povedali, da so pravzaprav elite, se pravi, otroci, recimo moji pa od mnogih od vas, ki ste visoko izobraženi, iz bogatih okolij, da so ti otroci tisti, ki imajo največ od brezplačnega javnega šolstva. To so otroci, ki gredo skozi celotno srednjo šolo, otroci izobraženih in bogatih staršev gredo na brezplačno univerzo, celotni sistem pa financirajo tudi delavci v industriji, gospodarstvu, tudi kmetje na nerazvitih območjih, ki zelo malo od vsega tega participirajo. Zasebno šolstvo zaenkrat in toliko, kot ga v Sloveniji imamo, oprostite, ni nikakršen socialni problem v smislu, da bi se tam šolali tisti, ki si to šolanje lahko privoščijo. V zasebne šole je vstop vsem dopuščen in možen. Če bi primerjali socialni status otrok na Šentviški gimnaziji ali pa na Bežigrajski gimnaziji, bi verjetno ugotovili, da je to strah, ki ga širite popolnoma, popolnoma brez potrebe. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, verjetno proceduralno. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Proceduralno, ja. Spoštovani minister, jaz sem v dobri veri, da vi želite narediti dobro šolo, prepričan sem, vendar javnost to premalo pozna. Premalo je bilo vključene tiste stroke, ki smo jo do zdaj vključevali, to pomeni, od strokovnega sveta, pedagoškega instituta itd., in ljudi v civilni iniciativi, da hočemo šolo po meri otroka itd. Zato bi bilo prav, da se o tem pogovorimo, da bodo ljudje in tudi učitelji imeli zaupanje v vas, v vse te spremembe, v vse to, kar ste sedaj dejali, in to, kar govorimo tudi mi. Zato bi bilo prav, da opravimo razpravo tukaj v Državnem zboru, da predstavite in predstavimo ljudem, kaj jih čaka in da želimo šolo narediti otrokom prijazno in kvalitetno, kajti vemo, da bo lahko le takšna šola pri otrocih razvijala ustvarjalnost, inovativnost in vedoželjnosti. V skladu s drugim odstavkom 246. člena Poslovnika zato predlagam, da se opravi splošna razprava v Državnem zboru. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. O predlogu poslanca gospoda Jožefa Kavtičnika, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v četrtek, 19. aprila 2012, v okviru glasovanj. Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju. Gospod Jerko Čehovin bo postavil vprašanje generalnemu sekretarju Vlade dr. Božu Predaliču. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav tudi pristojnim ministrom in gospodu generalnemu sekretarju Vlade, ki ga sprašujem naslednje. V prejšnjih letih se je s prenovljeno sistematizacijo državnih proslav število le-teh letno zmanjšalo okvirno z 10 na 6 do 7. Tako naj bi vsako leto imeli slovesnost ob kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad, praznovali bi dan upora proti okupatorju, dan državnosti, dan reformacije in dan samostojnosti in enotnosti. V sklopu varčevalnih ukrepov je Vlada Republike Slovenije na eni izmed sej sklenila, da se zaradi varčevanja do konca leta organizirata samo še dve državni proslavi, in sicer proslava ob dnevu državnosti in proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Tako država letos ne bo sodelovala pri praznovanju dneva upora proti okupatorju in dnevu reformacije. V sklopu državnoregionalnih koprodukcij pa vsakih pet let na državni ravni obeležujemo praznik vrnitve Primorske k matični domovini, dan Rudolfa Maistra in praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Velja pa, da v letih, ko proslave ne pridejo na vrsto, lahko Koordinacijski odbor za državne proslave ob teh proslavah organizatorjem pomaga z nasveti, s seznami vabljenih, s koordinacijo zaželenih govornikov in podobno pomočjo. Ker to naj ne bi veljajo za obe izpadli državni proslavi, vas, gospod Predalič, sprašujem: Ali lahko ob morebitni organizaciji proslav računamo na strokovno pomoč Koordinacijskega odbora za državne proslave in Službe za državne proslave? In ker iz sklepa Vlade ni eksplicitno razvidno: Ali se bo letos v sladu s koledarjem v sklopu državnoregionalni koprodukciji obeležil praznik vrnitve primorske, to je 15. september, k matični domovini, kot je bilo predvideno v sistemizaciji državnih proslav? Hvala lepa za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite odgovor dr. Predalič. DR. BOŽO PREDALIČ: Hvala lepa. Hvala tudi za vprašanje, spoštovani gospod poslanec. Verjetno ni treba posebej poudarjati, v kakšnih gospodarskih in finančnih razmerah se je znašla država in da je treba varčevati na vseh nivojih, ravno tako tudi pri praznovanjih in proslavah, zato je Vlada sprejela tudi sklepe, o katerih sprašujete. Morda bi prid tem poudaril, da je Vlada ob sprejetju sklepa o določitvi protokolarnih pravil določila, da bosta v bodoče administrativno-tehnična, finančna in organizacijska opravila za delo Koordinacijskega odbora za državne proslave zagotavljala Generalni sekretariat Vlade in Protokol Vlade Republike Slovenije. Tako da Službe za državne 40 DZ/VI/1. seja proslave, ki ste jo malo prej omenili, ni več. Tudi to je v luči boljše organizacije, cenejše organizacije delovanja države. Kar pa se tiče samega varčevanja, moram poudariti, da je bilo za letošnje leto predvideno, kljub težkemu gospodarskemu stanju, več kot pol milijona evrov samo za proslave in praznovanja. V času, ko se krčijo tudi socialne pravice, se nam je zdelo prav, da tudi ta sredstva Vlada zmanjša za polovico, tako da je za proslave namenjeno samo še nekaj čez 200 tisoč evrov. Seveda pa ob tako skrčenem budžetu praktično ne moremo kvalitetno izpeljati vseh proslav, ki so bile organizirane v preteklem letu, kajti za letošnje leto koledar še ni bil potrjen, prejšnja vlada ga še ni potrdila, tako da se je zdaj Vlada odločila organizirati samo dve državni proslavi, in sicer proslavo ob dnevu državnosti, ter proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Mnenja smo namreč bili, da sta to dve proslavi, ki najmočneje obeležujeta slovensko državnost in hkrati v nobenem pogledu ne spodbujata kakršnihkoli ideoloških pogledov in debat. Kot rečeno, sklenili smo, da bomo sredstva zmanjšali za polovico. Odločitev je bila sprejeta zaradi finančnih omejitev, kar pa ni ovira, da drugi zainteresirani organizatorji organizirajo proslave, ki obeležuje tudi druge praznike. Jaz osebno ne vidim kakšnih posebnih ovir, da bi seveda v okviru, ki ga določa tako sklep Vlade kot ostali predpisi, pomagali tudi pri organizaciji teh državnih proslav. Upam, da sem vam s tem vsaj v veliki meri odgovoril na vaše vprašanje, če pa bo treba, boste verjetno želeli dopolnitev. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, dopolnitev odgovora gospod Jerko Čehovin. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Tak odgovor sem pričakoval, čeprav še enkrat ponavljam, da iz sklepa Vlade nikjer ni bilo razvidno, da letos praznovanja priključitve Primorske, kot bi bil pravilen naziv, ne bo. Pri tem bi le rad povedal naslednje. Primorski Slovenci in Istrani so se že prve dni italijanske zasedbe Julijske krajine na osnovi premirja med Antanto in Avstro-Ogrsko, to je 3. novembra 1918, uprli italijanski okupaciji - imeli smo dva taka upora, Ostrožno Brdo v Brkinih in Marežganski upor - in v celotnem obdobju fašistične okupacije uveljavljali politični in oboroženi boj za narodno osvoboditev in združitev z matičnim narodom, prvi v okupirani Evropi. Boj za narodno osvoboditev celotnega slovenskega naroda pa lahko štejemo zgolj v letih 1941-1945 proti okupaciji nacistične Nemčije, fašistične Italije in Madžarske, ki je bila hkrati tudi program za Zedinjeno Slovenijo in njeno državnost. Naš protifašistični narodnoosvobodilni boj, njegova izhodišča in cilji so bili dosledno uveljavljeni že leta 1941 v sprejeti opredelitvi v Atlantski listini in leta 1942 še dosledneje v Paktu Združenih narodov kot obveznosti skupnega boja proti nacifašistični zvezi. Dejstvo je, da brez našega zavezniškega prispevka k temu boju ne bi sedeli na Pariški mirovni konferenci leta 1947 na strani zmagovalcev in brez osvobojene Primorske ne bi bilo današnje združene Republike Slovenije. In upam si trditi, da tudi mi ne bi tu sedeli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dr. Predalič, izvolite podati odgovor. DR. BOŽO PREDALIČ: Hvala lepa, gospod Čehovin. Sicer iz vaše razprave nisem direktno razbral dodatnega vprašanja. No, vsekakor pa, če sprašujete o proslavah, je iz sklepa eksplicitno jasno, da bosta le dve državni proslavi, in sicer proslava ob dnevu državnosti in proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. To je v režiji proračuna, kar pa ni nobena ovira, da se ne izvedejo tudi druge državne proslave. In ravno tako tudi sam osebno ne vidim nobene ovire, da se v teh okvirih tudi pomaga pri organizaciji drugih proslav. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, proceduralno. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Ja, res moram podati proceduralni predlog. Glejte, ne misliti, da sem siten, glede na to, da danes govorimo o neki usodnosti usodnega trenutka glede teh finančnih zadev. A upam si trditi, da je bilo še bolj usodno takrat, ko se je primorski narod boril za priključitev k matici. Tega praznika na pet let ni ukinila ta vlada, ukinila ga je prejšnja vlada, rekoč, da bo to vsakih pet let. Lansko leto, ko je bila prvič 5-letnica, je Prekmurje praznovalo to proslavo. Primorcem letos te proslave očitno ne privoščite. Moram povedati, da jo bomo organizirali, kot smo jo organizirali tudi vsa ta leta, kajti vse občine, razen Kopra in Pivke, so podpisale pogodbo o sofinanciranju. To proslavo bomo imeli in upam, da se jo boste udeležili v čim večjem številu, vendar moram le povedati, kako se Italija odziva na te stvari. Italijani so pred nekaj leti sprejeli praznik eksodusa in fojb, ki ga praznujejo z velikim pompom. Primorci smo na te zadeve zelo občutljivi, to moram povedati, ker se tudi ve, da se zlorablja nekatere pojme, da se falsificira fotografije in se celo obrne tako, da žrtve postanejo eksekutorji. Skratka, menim, da bi bilo dobro, da bi Vlada še enkrat premislila glede tega. Čisto na simbolni ravni se mi zdi, da to ni prav, in nenazadnje mislim, da proslava priključitve Primorske ne deli slovenskega naroda, ampak ga je Primorska šele konstituirala. Zato bi predlagal, da še enkrat razmislite o tem, če ne, pa bomo naredili tako, kot sem povedal, torej organizirali bomo proslavo, kjer bo ponovno 10 tisoč ljudi. 41 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Je to proceduralni predlog, gospod Čehovin, za širšo razpravo? Torej, o predlogu poslanca, gospoda Jerka Čehovina, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru generalnega sekretarja Vlade na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v četrtek, 19. aprila 2012, v okviru glasovanj. Naslednje poslansko vprašanje bo postavil gospod Franc Pukšič ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Lep pozdrav, kolegice in kolegi, ministri, podpredsednica! Tako, kot v prejšnjem mandatu, sem bdel nad koriščenjem evropskih sredstev in opozarjal na nepočrpanost ter možnosti, ki smo jih imeli. Tudi v tem mandatu bo treba očitno marsikaj narediti. Prav bi bilo, da slišimo že na začetku s strani ministra za gospodarstvo, ki je tudi odgovoren za črpanje evropskih sredstev, kaj in kako bo odpravil vse tiste pomanjkljivosti, ki so nastale v prejšnjih treh letih. Slovenija je konec mandata 20042008, torej prejšnje približno enake vladne koalicije, kot je danes, bila ena najuspešnejših pri črpanju evropskih sredstev, saj smo preko 95 % sredstev izkoristili, to pa je tudi maksimalno, kar je bilo možno za obdobje 2004-2006. Tudi takoj po začetku finančne perspektive 20072013 je Slovenija nadaljevala, saj je v letu 2008 pred parlamentarnimi volitvami prišlo do razpisa za približno 1,5 milijarde evrov. Od leta 2007 pa do danes je od celih 4,8 milijarde evrov počrpanih le 1,3 milijarde evrov. Spomnimo se vseh tistih peripetij med ministrstvi in državno sekretarko, pisanje v Bruselj in tako dalje. Nedvomno je najbolj zasrbljujoče stanje na področju programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture s 17,5 %. Katastrofalno stanje je prav na železniški infrastrukturi, saj enostavno projektna dokumentacija za izvedbo proge Divača-Koper ni pripravljena. Kako s tem naprej? Zato vas, minister, sprašujem: Kakšne ukrepe boste sprejeli za pospešeno črpanje evropskih sredstev, ki so praktično edina razvojna sredstva, možnost nadaljnjega gospodarskega razvoja? Kaj boste naredili, da denar iz operativnega programa razvoja okoljske prometne infrastrukture ne bo izgubljen? Kdaj bo šesti javni poziv za razvoj regij, za katerih projekte bodo sredstva namenjena? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Odgovor, gospod minister, izvolite. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Takoj ob nastopu mandata smo seveda naredili detajlno analizo črpanja evropskih sredstev in dejansko ugotovili, da je stanje resno. Poleg tega smo ugotovili tudi, da nam je grozila začasna prekinitev črpanja zaradi nekaterih nepravilnosti. Hvala bogu smo to sanirali, tako da do tega ni prišlo. Dejstvo je, do zdaj je bilo počrpanih in pripeljanih v Slovenijo 1,3 milijarde, v povprečju približno 260 milijonov letno. Če želimo počrpati še preostali del, je treba v povprečju v Slovenijo pripeljati 700 milijonov evrov. Torej, bistveno bistveno več, kot je bilo storjenega do zdaj. Ker so, tako kot ste sami dejali, to praktično edina razpoložljiva razvojna sredstva ali edini potencial za morebitne investicije, še posebej v tem gradbenem segmentu, smo seveda ponovno, tako kot je bila to praksa tudi v mandatu 20042008, uvedli redne tedenske medresorske koordinacije ministrov na to temo. Ne more se več to prepuščati nekim nižjim uradnikom, ampak je treba zadevo zagrabiti resno. Opravljen je pregled zakonodaje, navodil in pravilnikov. Predlagane bodo spremembe na to temo, vse v luči hitrejšega in učinkovitejšega črpanja sredstev. Pripravljeni so tudi rezervni scenariji za morebitne prerazporeditve iz vsebin, kjer se črpa slabše, na vsebine, kjer je mogoče doseči boljše črpanje, predvsem pa boljše gospodarske in finančne učinke. S proračunom je zagotovljena ustrezna lastna udeležba, tako da je predvidenih v temu proračunu za cirka 800 milijonov sredstev, seštevek seveda lastne udeležbe in evropskega dela, poleg tega pa še posebna proračunska rezerva v višini 100 milijonov evrov za zagotavljanje lastne udeležbe v primeru morebitnega učinkovitejšega in hitrejšega črpanja. Kar se tiče operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, dejstvo je, da so tukaj največji problemi, da je tukaj največji zaostanek. Do zdaj je počrpanih približno 19 % vseh sredstev. In gro teh problemov je seveda v infrastrukturi, predvsem na železnici. V teh dnevih se sprejemajo odločitve, ali bodo se iz teh programov dejansko storile prerazporeditve na programe, kjer je absorpcijska sposobnost večja ali ne, tako da bomo imeli že ob obisku komisije v naslednjih dneh natančen odgovor tudi na to, kar se tega tiče, s katerega projekta, na katero področje se bodo zadeve prerazporejale. Zagotovo pa si ne bomo privoščili spremembe operativnih programov, ker to preprosto traja predolgo in bi za ta namen seveda porabili preveč časa v prazno. Kar se tiče šestega javnega razpisa. Šesti javi razpis bo objavljen 11. maja. Omenil bi še, da je bilo v petek podpisanih 122 aneksov in pogodb za občine v skupni vrednosti okoli 50 milijonov, to pa izhaja še iz prejšnjega razpisa, da so zagotovljena sredstva za sofinanciranje investicijskih projektov občin v višini 43 milijonov iz naslova zakona o razvojni pomoči Pomurju, torej ta četrti razpis v višini 6,2 milijona za namene gospodarskih spodbud v regiji Pomurje. Hvala lepa. 42 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala. Dopolnitev odgovora, gospod Pukšič, izvolite. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Rrezultati črpanja so po tem, kar je zdaj minister povedal, takšni, kot sem jih tudi že sam v vprašanju napovedal oziroma so katastrofalni. Rezultati so katastrofalni, kljub temu, da sem na to opozarjal tri leta skoraj vsaki mesec. Sicer je res, da se je tam ministrov menjalo kar nekaj, na regionalnem razvoju in seveda to ni imelo za posledico boljšega črpanja, ampak še dodatni spori, ki so bili med Ministrstvom za lokalno samoupravo in ministrom za evropske zadeve Gasparijem, so prinesli k temu, da je to črpanje tako katastrofalno slabo. Razliko morate, minister, ali pa moramo v Sloveniji vsaj podpisati pogodbe do konec naslednjega leta, torej do konec leta 2013. Pravilo za črpanje je N + 2, to pomeni do 2015 lahko sredstva pridobimo iz evropske blagajne v našo blagajno, vendar mora biti seveda najprej vse ostalo narejeno. Zanima me: Ali ste na Vladi razpravljali tudi o kaj o odgovornosti posameznih ministrov in bivšega predsednika vlade, ki očitno Državnemu zboru, meni kot poslancu, niso dajali točnih podatkov oziroma so nas zavajali? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Odgovor, gospod minister. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Poglejte, jaz sam kot minister sem predvsem usmerjen v prihodnost in za mene je predvsem ključno to, da zadeve premaknemo, da jih premaknemo s točke, kjer so. Treba se je zavedati, da niti na Ministrstvu za gospodarstvo nekaj časa ni bilo ministra, tudi v Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, kot ste sami ugotavljali, je bil minister pa ni bilo ministra, pa so se menjali. Skratka, jaz upam, da bomo zdaj končno s stabilizacijo razmer, tako na eni kot drugi strani, vzpostavili pogoje, da začnemo z resnim črpanjem oziroma da pospešimo to zadevo, ki je zastala - to se vidi z vseh grafov, ki jih spremljamo. Žal jih danes nimam tukaj. In to je zame ključni moment. Jaz se ne mislim ukvarjati s preteklostjo in zgodbami, ki so za nami. Tam rešitev zagotovo ni. Rešitve so predvsem pred nami. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslansko vprašanje bo zastavila gospa Tamara Vonta, ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in vse ostalo dr. Žiga Turk, od vseh ministrstev so tako imenovanemu velikemu združenemu ministrstvu oziroma "super ministrstvu" - moram reči, da za ta izraz ne bom zahtevala avtorskih pravic, zato ker bi jih zahtevala od tistega, ki je že itak obubožan, in to so v glavnem mediji -, se pravi, znotraj tega velikega ministrstva, združenega, je prišlo do največjega varčevalnega reza, in sicer v višini 13 %. Najbolj me seveda boli, da je šlo za programe v kulturi stran kar 14 %. In največ ste odščipnili prav na tistih področjih, ki nekako ne prinašajo dodane vrednosti oziroma kapitala, materialnega mislim. Če je to seveda res, je to vredno vsega obsojanja, ampak, spoštovani minister, jaz sem prepričana, da temu ni tako, ampak da gre predvsem za to, da se sami še niste uspeli prebiti skozi materijo tega velikega ministrstva, in da morda od sodelavcev niste dobili pravih informacij. Sprašujem pa vas, glede na to, kaj smo slišali tudi pri vašem nastopu, kot ministra, v vašem govoru, ki sem ga zelo pozorno poslušala in si tudi kaj zapomnila: Kako boste kot pristojni minister izpolnili cilje iz vaše koalicijske pogodbe za vzpostavitev ugodnih razmer za kulturno rast ter krepitev slovenske identitete, če na podlagi varčevalnih ukrepov za programe v kulturi sredstva krčite za 14 %, za kulturno dediščino pa za 20 %, s tem da je proračunska rezerva na Ministrstvu za finance vezana na investicije in evropska sredstva? Namreč, ob združevanju ministrstev ste zatrjevali, da boste zaradi manjših stroškov birokracije več denarja dali ustvarjanju oziroma programom. Zdaj je jasno, da krčite še ta sredstva. Varčevalne ukrepe na tem področju bi morali, po mojem mnenju, bolj selekcionirati, da ne boste dolgoročno povzročili škodljivih posledic. Namreč, prepričana sem, da se zavedate, da kultura predstavlja konstitutivni element slehernega naroda, pa čeravno mogoče ni tako zelo profitabilna, kot bi si v teh kriznih časih želeli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister, izvolite, odgovor. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa, tudi za to vprašanje. Res je, to je veliko ministrstvo, ki ima velik proračun, še vedno, tudi imelo je velik proračun. To ministrstvo je obsegalo okrog 20 % vsega prejšnjega proračuna, obsega tudi nekaj manj kot 20 % sedanjega proračuna. Torej, na 1/5 proračuna je narejeno za okrog 1/4 prihrankov. To je res nekoliko nadpovprečno. Eden od vzrokov za to je dejstvo, da se je precej povečala postavka na servisiranju dolga, ki ga Slovenija plačuje za denar, ki si ga je že sposodila. Na to nimamo vpliva, na to so imele vpliv vse prejšnje vlade. Drugi razlog je ta, da se del sredstev za sofinanciranje evropskih projektov, tako domačih kot seveda tudi evropska sredstva, koncentrira na Ministrstvu za finance, da bi prišlo do boljšega črpanja, da nimamo 10 različnih seznamov in predalčkov po 43 DZ/VI/1. seja vsakem ministrstvu posebej, ampak da imamo del teh sredstev nekje skoncentriran na enem mestu. Kako jo je potem znotraj tega ministrstva odnesla kultura napram šolstvu, znanosti in tako naprej? Držali smo se nekje istih principov, enakih principov, kot so v celi državni upravi. Vertikalnih ukrepov na področju kulture praktično ni bilo, razen majhnega prihranka pri administraciji Filmskega centra in Javne agencije za knjigo. Sicer so posledice posledica horizontalnih ukrepov, ki povsod, po vseh javnih zavodih, pa naj gre za kulturo, naj gre za znanost, po vseh agencijah, pa naj gre za znanstvene, kulturne, kmetijske in druge agencije, krčijo sredstva za njihovo delovanje. Kot je bilo že večkrat povedano s strani mojih kolegov, nam na vladi ni v kakšno posebno veselje in užitek sprejemati ukrepe, s katerimi slabimo materialno podlago resorjev, za katere skrbimo. To delamo z velikim spoštovanjem, z veliko previdnostjo, z veliko občutljivostjo, z veliko željo, da bi ta bremena, kar najbolj pravično razdelili. Ta proračun, ta rebalans prihaja v parlament. Vi, gospe in gospodje, tukaj imate možnost reči, naj gre več na to postavko, naj se vzame tej postavki, morda je vlada spregledala kakšno možnost, ki jo imamo. Jaz bom zelo vesel, če boste prišli s kakšnim amandmajem, ki bodo izboljšale položaj, pa bi dal na prvo mesto predšolske vzgoje in na drugo mesto znanosti. In kot rečeno, vesel bom takšnih predlogov. Kar se tiče tega, kako smo delali, pa vendarle so neke številke, ki govorijo v pride tezi, da smo poskušali čim več narediti za programe, za vsebine. Na primer postavka za umetniške programe v javnih zavodih težka 51 milijonov, indeks je tukaj 99,54 % glede na veljavni proračun 2012. Delovanje javnih zavodov na področju kulturne dediščine 34 milijonov 400, indeks 99,22 procentov. Skratka, varčevanje ni šlo povsod po enakih indeksih, ampak za nekatere stvari smo poskušali zagotoviti, koncentrirati sredstva, da bi bili programi kar najmanj prizadeti. Toliko, hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev odgovora. Izvolite. TAMARA VONTA (PS PS): Razumem, da vam ni užitek rezati ta sredstva, čeprav imam včasih občutek, da komu od vaših državnih sekretarjev pa je. Recimo, dr. Rončevič označuje to, kar mi danes tukaj predlagamo oziroma se pogovarjamo o določenih rezih oziroma tudi mogoče izboljšavah, da bi mogoče skupaj našli še kje kakšno točko, kjer bi se dalo kaj dobiti, on označuje kot "veselo rajžo". Mislim, to se mi zdi zelo žaljivo. V bistvu gre za to, ko pravite, da imamo možnost predlagati, ja, predlagali bomo amandmaje, ampak vsi dobro vemo, kakšna bo njihova usoda. Ker ni pomembno, ali so amandmaji dobri ali res kaj prinašajo, ampak pomembno je, s katere strani prihajajo. In zato se mi zdi to, kar ste zdaj rekli, v bistvu, ne vem, ali ste mislili iskreno ali niste mislili iskreno, ampak zame je to neke vrste cinizem. Mi nismo niti videli tega zakona, niti ga na klopi dobili, sindikati ga niso videli. Jaz ne razumem, ne razumem, kako naj bi zdaj pripravili in tudi če pripravimo, saj vemo vsi, kako bo? A ne kolegi? Že zdaj se lahko kar stavimo, kakšen bo rezultat. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister. DR. ŽIGA TURK: Dr. Rončevič je direktor Direktorata za visoko šolstvo in znanost, ni državni sekretar. V kakšnem kontekstu je uporabil besede "vesela rajža", ne vem, ne vem. Tudi, če se bo moral zagovarjati, se bo zagovarjal sam. Prav gotovo pa tudi on maksimalno dela na tem, da bi našel ravnotežje med tem, kje varčevati in kje ne varčevati. Jaz sem s predlogom in apelom mislil resno. Niso v tem parlamentu samo opozicijski poslanci, so tudi koalicijski poslanci. Tako kot je vlada povedala že večkrat, mi razumemo, da je usklajevanje tako o rebalansu proračuna, za katerega verjamem, da ga vendarle imate, saj se operira s številkami, kot o interventnem zakonu, ki se res še pripravlja oziroma popravlja čistopis, amandmaji na oboje so možni do trenutka, ko boste vi tukaj glasovali o tem. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Mag. Matej Tonin bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču. Izvolite. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovana podpredsednica, hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi lepo pozdravljeni, lepo pozdravljen tudi spoštovani minister! Če se nam v Ljubljani in njeni bližnji okolici zdi popolnoma samoumevno, da imamo dostop do električne energije, obstajajo določeni konci Slovenije, kjer ta dostopnost ni tako samoumevna. Eno izmed takšnih področij je zagotovo Bela krajina. Ko je bila naša poslanska skupina na obisku v Beli krajini, so nas številna podjetja seznanila, da imajo že skoraj oziroma zagotovljene posle, pa jih enostavno ne morejo uresničiti, ker ni dovolj električne energije v Beli krajini. Nam se je zdelo to skoraj nemogoče v 21. stoletju, ampak dejansko to se dogaja. In bistvena stvar in rekel bom zelo dober protikrizni ukrep za Belo krajino bi bil, če bi čim prej dobili drugo fazo kablovoda Črnomelj-Ručetna vas. Minister zanima me: Ali ste seznanjeni s to problematiko in kdaj lahko Belokranjci pričakujejo ta kablovod? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. 44 DZ/VI/1. seja ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Še enkrat hvala lepa tudi za vprašanje in še enkrat lep pozdrav. Gotovo gre za eno izmed zelo pomembnih vprašanj tudi zaradi tega, ker so bila v preteklosti in bodo tudi v prihodnje namenjena znatna sredstva razvoju distribucijskega omrežja. V lanskem letu, v letu 2011 je bilo tako temu področju namenjenih skoraj 100 milijonov evrov sredstev, kljub temu pa so posamezna območja, tako kot je bilo omenjeno v poslanskem vprašanju spoštovanega kolega Tonina, posamezna območja, kjer električne energije še vedno ni dovolj, ker so omrežja prešibka. Za razvoj teh omrežij je po zakonu zadolžen sistemski operater distribucijskega omrežja SODO, ki mu pripada namenski vir, omrežnina, ki jo skladno z evropsko ureditvijo določa Javna agencija Republike Slovenije za energijo. Lastnik distribucijskih omrežij in pogodbeni izvajalec za SODO so skoraj izključno distribucijska podjetja: Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana. Investicije v ta omrežja niso povezane neposredno s proračunom ali s proračunskimi sredstvi oziroma viri, pač pa investicije izvajajo neposredno ta podjetja in ne država. Področje Bele krajine leži na območju, ki ga pokriva Elektro Ljubljana. Poleg tega območja, ki je bilo omejeno oziroma izpostavljeno v poslanskem vprašanju, je še kar nekaj področij, kjer so evidentirane gospodarske potrebe, kjer prenosne zmožnosti ne zagotavljajo potreb, po katerih trenutno povprašuje gospodarstvo. Gre za območja Domžal, Kamnika, Ljubljane Zaloga, Ivančne Gorice. Trenutno eden izmed večjih projektov na tem področju je RTP Ločna ter napajalni 110-kilovoltni daljnovod Bršljin-Gotna vas, ki se gradi zaradi tega, ker bo Krka do sredine leta 2014 potrebovala dodatnih 10 megavatov moči za tovarno, ki se že gradi. Konkretno glede kablovoda, ki je bil izpostavljen, prva faza, Ručetna vas do obrtne cone Vrtača je ta kablovod položen v celoti, pod napetost naj bi prišel do sredine maja letošnjega leta, kar bo omogočilo dodatni megavat energije in zagon oziroma pokritje prvih gospodarskih potreb v tem obdobju. Druga faza, kablovod od RTP Črnomlja do Ručetne vasi pa je v fazi projektiranja. Pridobivajo se tudi služnostne pogodbe, kjer določeno težavo predstavljajo nesoglasja posameznikov lastnikov zemljišč, po katerih bo ta trasa potekala. Investicijska vrednost v tem primeru znaša okoli 600 tisoč evrov. Obstaja tudi verjetnost, da bo treba, ker ne bo pridobljeno soglasje vseh, na določenem delu traso tudi spremeniti. Vsekakor je tukaj projekt, ki teče, in računamo, da bo v optimalnem času tudi zaključen. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod Branko Ficko bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču. BRANKO FICKO (PS PS): Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani minister, gospod Bogovič! S 1. 1. 2013 bo ustanovljena nova uprava za varno hrano, ki bo združila Veterinarsko upravo, Fitosanitarno upravo, Direktorat za varno hrano in del kmetijskega inšpektorata za varno hrano. Po mnenju stroke so tovrstne spremembe negativne, saj ne omogočajo samostojnosti uprave za varno hrano, kar negativno vpliva na objektivnost njenega dela. Ob tem strokovna javnost opozarja tudi na dejstvo, da v omenjeno upravo za varno hrano ne bo vključen zdravstveni inšpektorat. Napovedana umestitev uprave za varno hrano znotraj ministrstva za kmetijstvo zbuja resen dvom v neodvisnost in objektivnost njenega dela. Spoštovani minister: Na kakšen način nameravate slovenskemu potrošniku zagotoviti varnost hrane, ki jo kupuje? Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod Bogovič, izvolite. FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav, še enkrat. Hvala za to vprašanje, ki mislim, da je prav, da o njem spregovorimo tudi v parlamentu. Od vstopa Republike Slovenije v Evropsko skupnost in vse do danes imajo nadzor in skrbijo za varnost nad hrano v skladu z evropsko zakonodajo Veterinarska uprava RS, Zdravstveni inšpektorat RS, Fitosanitarna uprava, Direktorat za varno hrano in del kmetijskega inšpektorata. Vsi delujejo tudi danes kot organi v sestavi ministrstva razen Direktorata za varno hrano, ki je eden od direktoratov ministrstva in s tem je tudi danes že zagotovljena njihova neodvisnost in samostojnost. Uspešnost, primerljivost in neodvisnost delovanja vse teh institucij doslej je preverilo že več kot 30 revizij Urada za hrano in veterinarstvo Evropske komisije. To je eno od tistih področij, ki je zelo pregledovano in z veseljem lahko povemo, da se je Slovenija uvrstila v sam vrh evropskih držav, je namreč ena od držav, ki ima najmanj priporočil oziroma ugotovljenih nepravilnosti. Samo Avstrija in Luksemburg sta deželi, ki imata še manj priporočil tega eminentnega urada Evropske komisije, ki je krovni organ, ki skrbi za varnost hrane v okviru Evropske komisije, zato mislim, da lahko mirno rečemo, da imamo v Sloveniji učinkovit sistem, ki je tudi že mnogokrat bil preverjen tako s strani nadzornih funkcij kot v realnem življenju smo velikokrat videli, da je sposoben parirati izzivom, ki so pred to področje, kjer je hrana kot živa stvar, vedno izpostavljeni. 45 DZ/VI/1. seja V okviru koalicijske pogodbe in tudi v okviru odločitev znotraj ministrstva, študije so že iz prejšnjega mandata, je bilo dlje časa že govora, da bi bilo modro racionalno pristopiti k reorganizaciji tega področja varne hrane, da ne bi bile te institucije, ki sem jih že omenil, eden od organov v sestavi, Veterinarska uprava, Fitosanitarna uprava, Direktorat za varno hrano, del kmetijskega inšpektorata, ki se ukvarja s tem, pa tudi zdravstveni del. Osnovna ideja je, da se ustanovi Uprava za varno hrano po vzoru mnogih držav. Osnovni namen je, da se te institucije, ki se danes v različnih organih ukvarjajo z varno hrano, spravijo skupaj v enovito institucijo, ki bo nadzirala hrano v tej prehranski verigi od vil do vilic, kot radi rečemo. Poleg področja proizvodnje, predelave in distribucije živil, vključno z označevanjem živil, so tukaj vključena tudi področja krme, zdravstvenega varstva živali, zaščite živali, veterinarskih zdravil, zdravstvenega varstva rastlin in drugih področij, kot so fitofarmacevtska sredstva in podobno ostanki teh fitofarmacevtskih sredstev v živilih, v krmi, v hrani in tudi rastlinska semena in razmnoževalni material. Kot sem že dejal, je bila znotraj ministrstva na osnovi tudi zapisa v koalicijski pogodbi in siceršnje zaveze ustanovljena skupina, ki jo vodijo prav predstojniki vseh teh organov, skupaj s še predstavniki Direktorata za kmetijstvo in pa Generalnega sekretariata. In tako kot ste vi ugotovili, da je potrebna ta neodvisnost, je tudi v bodoče zagotovljena neodvisnost, kot je danes zagotovljena vsem tem organom, ki so organi v sestavi, podobno kot inšpektor deluje neodvisno, Veterinarska uprava že danes na področju varovanja deluje neodvisno in tudi v bodoče, če bo to združen organ, se tako predvideva in ne bo nič drugače. Razmisleki gredo tudi v tej smeri, kot ste omenili, da bi še za del, ki pokriva področje varne hrane in se nahaja znotraj Ministrstva za zdravje, predvsem del Zdravstvenega inšpektorata, ugotovili, ali ne bi bilo modro, da ga združimo v ta skupni organ. S kolegom ministrom sva na zadnji seji Vlade o tem že spregovorila in tudi je dogovorjeno, da se strokovni skupini obeh ministrstev sestaneta in ugotovita smotrnost in strokovnost tega početja. Zagotavljam vam, da se s tem ukvarjajo strokovno zelo kompetentni ljudje, res pa je, ko daš na kup različna področja, različni so tudi vodje posameznih organov, pride do različnih pogledov. Na kar dveh, treh usklajevalnih sestankih smo se zdaj tudi poenotili, v petek je bil zadnji sestanek, pripravila se je zakonodaja in predvideno je, kot je zapisano, da se do konca maja pripravi ves zakonodajni okvir, ki gre v parlament, tako da bi s 1. 1. 2013 ta inštitut že začel delovati. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Imate dopolnitev odgovora? Ne. Gospod Gašpar Gašpar Mišič bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču. Izvolite. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, podpredsednica. Gospod minister, kolegice in kolegi! Gospod minister Zvonko Černač, moje vprašanje je naslednje: Glede na krizo, v kateri smo se znašli, ugotavljam, da mora biti eden ključnih akterjev ustvarjanja gospodarskega zagona država s svojimi investicijami. Po drugi strani tudi ugotavljamo, da Slovenija že vrsto let zamuja pri določenih projektih nacionalnega pomena ali nacionalnega interesa. Tukaj mislim predvsem na drugi tir Divača-Koper, tretji pomol v Luki Koper in ker prihajam z Obale, kar se tiče investicij vlaganj v ceste, tudi hitro cesto Jagodje-Lucija in hitro cesto Šmarje-Dragonja in še bi lahko našteval, saj so podobni projekti, načrtovani po vsej državi, zastali ali pa se rešujejo prepočasi. Spoštovani minister, zanima me: Kdaj lahko pričakujemo sprejetje državnih prostorskih načrtov, s pomočjo katerih bodo našteti projekti dejansko umeščeni v prostor in kdaj lahko pričakujemo dejanski začetek del na teh projektih? Bistvo tega vprašanja je terminski plan, če ga Vlada sploh ima. Svoje vprašanje bi še dopolnil: Ali boste kot minister, odgovoren za področje infrastrukture in prostora, uspeli zagotoviti, da tako imenovani deseti koridor ne bo zaobšel Slovenije zaradi zamud pri izpeljavi ključnih projektov na področju prometne infrastrukture? In spoštovani gospod minister: Kje so po vašem mnenju razlogi za prepočasnost umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor? Slovenija predstavlja le delček evropskega prometnega prostora in prometnih tokov in če bom čakali, čakali in čakali, nas utegne evropski tok in tisto, kar prinaša razvoj naši premajhni državici, v primerjavi z vsemi ostalimi državami v Evropi in v svetu, zaobiti. Zato vas lepo prosim za odgovor, če se le da konkretno. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister, izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Hvala lepa tudi za vprašanje. Tu delim mnenje z vami, da v preteklosti mogoče nismo bili najbolj optimalni pri razporejanju naših strokovnih, finančnih in ostalih resursov pri umeščanju posameznih projektov v prostor. Nekje smo bili prehitri, nekje prepočasni. Zdaj se soočamo z neko dokaj absurdno situacijo, ko bi naj v tej finančni perspektivi, ki se izteka konec leta 2013, na 46 DZ/VI/1. seja železniški infrastrukturi porabili približno 450 milijonov evrov sredstev iz OPER-OPI, vendar imamo premalo operativnih projektov, da bi ta sredstva lahko porabili. Soočamo se s težavo, da moramo v relativno kratkem času del teh sredstev preusmeriti na druga področja, pa ne na katerakoli, ker jih ne moremo enostavno na del cestne infrastrukture, kjer bi bila operativnost izvedbe projektov lahko hitra, optimalna, da bomo lahko ta sredstva v tej finančni perspektivi izkoristili. S tem dajemo tudi na nek način slab signal za naprej, ker bomo izdatna sredstva na razvoju železniške infrastrukture v obdobju 2014-2020 krvavo potrebovali. Vendar ne glede na to, projekti, ki tečejo, bodo pospešeni, tisti, ki so operativni, za tisti del, kjer ni mogoče teh sredstev izkoristiti, bodo sredstva izkoriščena tudi na drugih potrebnih namenih, tako da bodo sredstva v tej perspektivi v celoti izčrpana. Zelo pomembno je, da imamo pred sabo neko daljšo časovnico razvoja prometne infrastrukture, tudi grobo finančno vrednoteno, da po njej nekako ravnamo in jo vsakih nekaj let valoriziramo. Da pogledamo, kje smo, in vidimo, kje odstopamo, in potem v skladu s tem tudi izpeljemo ustrezne aktivnosti, da ne pridemo ponovno v situacijo, kot smo danes. Zaradi tega načrtujemo to časovnico do leta 2020, 2030 in 2050. K temu nas ne nazadnje zavezuje tudi priprava za naslednjo finančno perspektivo, predvsem pa potrebe, ki jih imamo na razvoju posameznih delov prometne infrastrukture. Glede posameznih projektov, ki ste jih omenjali, drugi tir oziroma nova proga Divača-Koper, tretji pomol, hitra cesta Jagodje-Lucija. Tu so državni prostorski načrti že sprejeti, nekateri že zelo stari. Recimo, za drugi tir je bil sprejet v letu 2005 in je zdaj pred nami novelacija tega DPN, ki pa ne ovira postopkov umeščanja v prostor. Za tretji pomol je bil sprejet v letu 20ll, za hitro cesto Jagodje-Lucija v letu 2008 in ostaja nam še državni prostorski načrt za hitro cesto Dragonja-Koper, ki se je tudi začel pripravljati že v letu 2005 in smo zdaj šele pred javno razgrnitvijo. Relativno dolge časovnice, kot vidite, spoštovani kolega poslanec, ki niso dobre. Po moji oceni nek državni prostorski načrt za umeščanje v prostor neke infrastrukturne zgodbe državnega pomena bi smel imeti časovnico maksimalno dve leti od trenutka, ko se pobuda začne, pa do trenutka, ko je ta postopek umeščen v prostor, in k temu bomo stremeli, ne glede na okoljska in vsa ostala vprašanja, ki jih je treba spoštovati, upoštevati in reševati vzporedno z umeščanjem posameznega projekta v prostor. To pomeni, če naletimo na nekem območju na neka vprašanja in nasprotovanja, ki se tičejo okoljskih problemov, kmetijskih zemljišč, kakršnihkoli režimov, ki jih ne moremo povoziti, moramo takoj najti drugo alternativno rešitev. Vedno alternativne rešitve obstajajo, nesprejemljivo pa je, da se okrog neke rešitve, za katero se oceni, da ne bo sprejeta, vrtimo tri, štiri ali celo pet ali več let. Ta vaša pobuda je dobrodošla in jo bomo pri svojem nadaljnjem delovanju tudi upoštevali. Sam se bom potrudil, da bo ta terminski plan čim prej v Državnem zboru, najprej na pristojnem odboru, potem pa tudi na plenarnem zasedanju. V okviru tega bo tudi jasno razvidna časovnica glede posameznih projektov na prometnem in energetskem področju. Glede 10. in 5. koridorja, tu zaenkrat ni bojazni. 10. in 5. tudi z dopolnitvami, ki smo jih predlagali, sta tako v jedrnem kot v celovitem vseevropskem omrežju. Jedrno naj bi bilo zaključeno do leta 2030, celovito do leta 2050. Od nas samih je odvisno, ali bomo te stvari izpolnili ali ne. Ti projekti se bodo ponovno valorizirali nekje do leta 2023. In ne samo zaradi tega, ker smo to obvezo dali, predvsem zaradi tega, ker mi to potrebujemo, moramo to nalogo izpolniti. Kaj je razlog za prepočasnost? Več razlogov je. Na eni strani je razlog v tem, da se ne sprejemajo odločitve takrat, ko bi se morale. Na drugi strani pa so tudi postopki, ki mogoče niso najbolj optimalni in jih je treba spremeniti. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala. Dopolnitev odgovora gospod Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, spoštovani minister. Predvsem moram poudariti, da sem vesel glede vašega optimizma, da bomo v tej finančni perspektivi uspeli počrpati nam namenjena evropska sredstva. Jaz trdno verjamem, da vam bo tudi uspelo in vam držim fige v tej smeri. Gre za razvoj naše države. Niste mi uspeli odgovoriti na konkretno vprašanje, kaj je po vašem mnenju ključni razlog za prepočasnost umeščanja v prostor infrastrukturnih projektov. Konkretno pri projektu hitre ceste Jagodje-Lucija, za katero je DPN že sprejet, se je ustavilo pri odkupu zemljišč in plačilu odškodnin za zanemarljiv znesek, v primerjavi s pomembnostjo tega projekta za razvoj države in tudi Obale, kjer je ključna gospodarska panoga turizem in kjer se v turistični sezoni dobesedno projekt ustavi in smo odrezani od sveta v primeru kakršnekoli prometne nesreče na Valeti ali pa v Strunjanu, s čimer ste verjetno tudi seznanjeni kot podžupan Postojne, saj ste verjetno večkrat obiskal našo obalo tudi poleti. Rad bi dodal, če mi dovolite, žalostna je ugotovitev, da se tako pomembni infrastrukturni projekti umeščajo v prostor že desetletja. Še bolj žalostno je spoznanje, da so za to odgovorni državni uradniki, ki nikoli za nič ne odgovarjajo. Občutek imam, da so nekateri celo prepričani, da so lastniki delovnega mesta ali funkcije, ki jo opravljajo, vsaj po obnašanju sodeč. 47 DZ/VI/1. seja Spoštovani minister, priložnost imate, da to popravite. Predlagam vam, spoštovani minister, da vzpostavite notranji nadzor nad delom in učinkovitostjo državnih uradnikov, ki so zadolženi za vodenje, pripravo, koordinacijo in realizacijo posameznih infrastrukturnih projektov. To je nujno, če hočemo, da nam kaj "rata" v tej državi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Dodatno vprašanje je bilo, kaj je razlog za prepočasnost umeščanja v prostor. V enem delu sem jaz na to vprašanje odgovoril. V drugem delu pa lahko povem, da glede konkretnega primera hitra cesta Jagodje-Lucija drži, kar je bilo rečeno s strani spoštovanega poslanca. Nekje od marca 2011 se ti odkupi na tej trasi več ne izvajajo. Razlog, ki ga navaja Dars, je v pomanjkanju sredstev. Z novelo zakona o Darsu, ki je bila sprejeta v letu 2010, je namreč določeno tako, da je treba sredstva za vse nove projekte na dodatnem avtocestnem programu zagotavljati iz državnega proračuna. Že v lanskem letu teh sredstev ni bilo. V letošnjem jih bo še manj. Na drugi strani je bilo temu istemu Darsu s to novelo zakona leta 2010 podeljeno neodplačno stavbno upravičenje oziroma neodplačna stavbna pravica na vsem avtocestnem omrežju, ki leži na državnih zemljiščih, kjer avtoceste potekajo. S spremembo zakona, ki smo jo umestili v okvir tega interventnega zakona, nameravamo to spremeniti na tak način, da je ta stavbna pravica odplačna. Nameravamo zagotoviti, da bodo ta sredstva namenska in da se bodo lahko uporabila izključno za odkupe zemljišč za dopolnilni avtocestni program, za državne prostorske načrte, za dopolnilni avtocestni program, za projektno dokumentacijo in tako naprej. S tem se bo ta blokada, ki smo ji sedaj priča, sprostila, na drugi strani pa tudi pospešile aktivnosti, ki so tukaj v tem konkretnem primeru dejansko nujne. Če bo časovnica glede Markovca uresničena, potem bomo mi drugo leto jeseni imeli ta predor odprt, na drugi strani pa zamašek, če se ne bodo dela nemudoma na tej trasi Jagodje-Lucija nadaljevala. Tako se zavedamo resnosti teh razmer. Prav bi bilo, da se jih zavedajo tudi tisti, ki jim je bilo nekoč pooblastilo, da te postopke pospešijo, dano. Kar se tiče odgovornosti posameznikov za postopke, ki tečejo, jaz moram reči, da sem tudi sam pristaš ideje, da mora za vsak projekt konkretno odgovarjati človek z imenom in priimkom. Tisti, ki je zadolžen za konkreten projekt, mora imeti na eni strani pooblastila, da projekt suvereno vodi, da opravi vse, kar je treba, da se vse aktivnosti v okviru projekta izvajajo, če temu ni tako, da prevzame tudi osebno odgovornost za neizvajanje aktivnosti, ki so določene v okviru tega projekta. Tak princip smo v enem delu že uvedli na ministrstvu in ga nameravamo razširiti na vse projekte, ki trenutno tečejo na celotnem infrastrukturnem omrežju. Osebno mislim, da je to edini pravi način in prava pot, da bomo na eni strani izvršili tisto, za kar smo se obvezali, in na drugi strani, da bodo tudi ljudje, uradniki, uslužbenci, ki obvladajo delo, ki dobro delajo, imeli iz tega naslova na koncu neko zadovoljstvo. Verjetno ni zadovoljstvo, da delaš na nekem projektu, potem pa ni rezultatov iz njega. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod Gašpar Mišič, proceduralno. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, gospod minister. Moram priznati, da sem z vašimi odgovori zadovoljen, vendar glede na to, da je to vprašanje zelo pomembno tako za opozicijo kot za koalicijo, predlagam, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika opravi razprava na to tematiko, na to problematiko. Sicer ste tudi sami ugotovili, da bo treba pripraviti terminski plan, kar je bilo bistvo mojega vprašanja. Če se ne bomo držali in če ne bomo imeli terminskih planov, potem ne vem, kam bomo prišli. Mi moramo dejansko odgovoriti slovenski javnosti, da bomo naredili in kdaj bomo naredili. Se zahvaljujem. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. O predlogu poslanca Gašparja Gašparja Mišiča, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v četrtek, 19. aprila 2012, v okviru glasovanj. Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju. Dr. Laszlo Goncz bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospod Zvonku Černaču. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospodje ministri, spoštovani minister Černač! Odpiram problematiko, ki je bila že velikokrat odprta v Državnem zboru, pa velikega uspeha, žal, ni bilo. Z vidika dostopnosti do interneta in ostalih storitev, ki so povezane s kvalitetno telekomunikacijsko infrastrukturo, imamo v Sloveniji med različnimi območji še vedno precej neenakomerno stanje. Na tako imenovani deficitarnih predelih, ki jim pravimo tudi bele lise, je življenjski standard zaradi tega veliko slabši, kar verjetno danes ni treba posebej razlagati. Če se ozremo zgolj na Pomurje, je ponekod, na primer v občinah Lendava in Dobrovnik, še bolj pa na Goričkem, in to predvsem na narodnostno mešanem območju, 48 DZ/VI/1. seja marsikje popolnoma onemogočen dostop do širokopasovnih povezav, kar izredno negativno vpliva na gospodarsko in demografsko situacijo pokrajine. Ker na območju, kjer so te tako imenovane bele lise, tako v Pomurju kot tudi drugje po Sloveniji, obstaja velik interes vseh končnih uporabnikov za dostop do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij in ker je bilo žal v preteklih mandatih na tem področju precej manj narejenega od pričakovanega, me zanima: Kaj bo Vlada oziroma vaše ministrstvo glede na sicer otežene gospodarske in finančne okoliščine storilo v prid pospešitve izgradnje telekomunikacijske infrastrukture ter za nadgradnjo ali razširitev omrežja? Sprašujem vas tudi: Kaj v sorazmerno kratkem času se lahko narediti v prid izboljšave stanja na tem, po mojem mnenju, nedvomno prioritetnem področju? Za odgovor se vam zahvaljujem. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa spoštovanemu poslancu tudi za to vprašanje. Torej, gotovo se je mogoče strinjati s trditvijo, da je dostop do svetovnega spleta danes ena od osnovnejših dobrin in predpogojev za življenje in delovanje v tem stoletju. Vlada Republike Slovenije se je že v preteklosti zavedala situacije in problematike dostopa do širokopasovnih priključkov, predvsem na ruralnih območjih v Sloveniji. Iz tega razloga sta bila z namenom sofinanciranja upravičenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih, kjer širokopasovni priključki niso omogočeni in kjer ni tržnega interesa za gradnjo omrežja, v letih 2007 in 2010 objavljena dva javna razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 82 milijonov 300 tisoč evrov. 12 operacij iz tega naslova je že zaključenih, preostalih pet pa je v izvajanju. V letu 2012, torej v letošnjem letu, bo za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja namenjenih 11 milijonov 600 tisoč evrov. Celoten projekt zajema območje 43 občin, skupno pa bo pokritih približno 30 tisoč gospodinjstev na tako imenovanih belih listah. Glede Pomurja je treba povedati, da je bil v preteklosti tudi na tem področju narejen nek napor, recimo v občini Dobrovnik je že od leta 2004 dalje izveden pilotni projekt e-vas. Izvedlo ga je takratno ministrstvo za elektronske komunikacije. Poleg tega je bilo izključno za pomursko regijo tudi s strani ministrstva za kmetijstvo in za okolje oziroma Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja razdeljenih 4 milijone 200 tisoč evrov sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za naložbe v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij na podeželju. Za ta namen so sredstva pridobile občina Gornja Radgona, Radenci, Odranci in Črenšovci. Dodatno k navedenemu je treba omeniti še projekt, ki je bil na področju Pomurja posebej odmeven in tudi dobro sprejet, in sicer projekt postavitve javnih e-točk z brezžičnim dostopom, ki je potekal v obdobju 2006 do 2009. Spoštovani poslanec je s tem gotovo seznanjen, ker je glede tega v preteklosti - mislim, da v decembru 2009 - že izpostavil v poslanskem vprašanju to problematiko. Na podlagi tega projekta je bilo vzpostavljenih 43 javnih e-točk v skupni višini projekta 491 tisoč 800 evrov. Vse tako vzpostavljene javno dostopne točke omogočajo povezovanje s svetovni spletom preko brezžičnih komunikacij in preko uporabniških mest na fiksnih lokacijah, kar je bilo v vmesnem obdobju, ko se še ni začelo črpanje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, izjemno pozitivno za končne uporabnike. Treba pa je seveda povedati, da je bil na podlagi do zdaj prispelih vlog, predvsem na ta zadnji razpis iz leta 2010, izkazan večji interes za gradnjo širokopasovnih omrežij, kot je bilo na voljo sredstev. Izpadla so posamezna cela območja iz tega razpisa, tako da smo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor v luči tistega, kar sem govoril prej, v luči prerazporejanja sredstev predlagali tudi ustrezne prerazporeditve. Problem, ki ga imamo na tem področju, je seveda ta, da ne moremo iz OPER-OPI prerazporejati na ta sklad. Neposredno to ne gre. Potrebne so spremembe, ki terjajo določen čas. Ne glede na vse ocenjujem, da bomo na tem področju uspeli. Manjka nam približno 70 milijonov evrov evropskih sredstev, da bi lahko projekte, ki so že, tako imenovani projekti "ready to go" izpeljali, ker so pripravljeni, ker imajo vse potrebne pogoje in se lahko začnejo izvajati jutri, da bomo dosegli z ustreznimi prerazporeditvami možnost, da uresničimo tisto, za kar smo se ne nazadnje tudi v okviru koalicijske zaveze obvezali in to postavili kot eno izmed prioritet v obdobju 2012 do 2015; to je dostopnost do odprtega širokopasovnega omrežja na območju naše celotne države. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora? (Da.) Izvolite. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa, gospod minister, za korekten odgovor. Dodal bi zgolj to, da je kljub temu pa v prejšnjem mandatu, saj ne gre očitek na vas, propadla zelo pomembna zadeva, ko se je povezalo kar veliko občin v okviru občine Moravske Toplice oziroma ob občini Moravske Toplice in bi s tistim bilo res v Pomurju narejen velik korak naprej. Žal je tukaj prišlo do nekih sistemskih težav, vsaj tako je bilo takrat odgovorjeno. 49 DZ/VI/1. seja V zvezi z vašim odgovorom - govorite o spremembah: Ali menite, da so potrebne tudi zakonske spremembe za izboljšavo sistema oziroma modela? Če so potrebne,ali to pomeni prioriteto v okviru vašega ministrstva oziroma Vlade na tem področju? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. ZVONKO ČERNAČ: Hvala tudi za to dodatno vprašanje. Mislim, da zakonske spremembe ne bodo potrebne, treba pa bo spremeniti pravice porabe med posameznimi programi. Ta projekt, ki ga omenjate, je eden izmed tistih, o katerih sem govoril, da so bili prijavljeni v okviru razpisa za leto 2010 - celo Posočje je izpadlo iz tega razpisa in še številna druga območja, en del Koroške in tako naprej. Gre za velik potencial pripravljenih projektov, ki so tudi pomembni, tudi v okviru prioritet, ki se jih zavedamo tako na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot na ravni Vlade. Zaradi tega še enkrat ponovnim: aktivnosti, ki jih izvajamo v teh dneh, dobesedno v teh dneh, gredo v to smer, da tam, kjer realno ugotavljamo, da ne bo mogoče pokoristiti vseh razpoložljivih sredstev, ta sredstva po najboljši moči - tam, kjer je to le mogoče -prerazporedimo na projekte, ki so pripravljeni in jih je mogoče v tej finančni perspektivi izvesti. Eden izmed najbolj pripravljenih projektov, ki izpolnjujejo vse pogoje, je prav gotovo gradnja širokopasovnih omrežij na območjih tako imenovanih belih lis, kjer že obstaja ne samo dokumentacija, pač pa celotna pripravljena shema za izvedbo. Naredili bom seveda vse, da bi do te ustrezne prerazporeditve in možnosti za izvajanje teh projektov tudi prišlo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Mag. Lejla Hercegovac bo postavila poslansko vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Lepo pozdravljeni ministri, kolegice in kolegi! Vprašanje za kolega ministra za zdravje je: Ali bodo otroke še naprej pregledovali pediatri v Sloveniji oziroma kako boste rešili težavo primanjkljaja pediatrov v nezadostni mreži na primarnem nivoju? Gospod minister, vprašanje je resno, ker bodo napovedani varčevalni ukrepi Vlade zelo prizadeli otroke in družine. Zdravje žensk vpliva na zdravje otrok ter posledično na zdravje družbe. Organizacija zdravstvenega sistema v državi je stvar politike, ki pa vedno ne posluša argumentov stroke. Na primarnem nivoju v Sloveniji trenutno dela 230 pediatrov, potrebno bi jih bilo 320. Torej je primanjkljaj 90 pediatrov, v naslednjih treh do petih let pričakujemo primanjkljaj med 150 do 180 pediatrov. Zadeva je še slabša, 72 % pediatrov je starejših od petdeset let ali drugače povedano, 28 % je mlajših od petdeset. Programi za specializacijo pediatrov so zmanjšani, mi vemo, pa tudi Inštitut za varovanje zdravja opozarja na potencialne negativne zdravstvene učinke varčevalnih ukrepov, posebej pri otrocih in mladini. Težave z mladino se poslabšujejo. Številni kolegi so izpostavljeni hudim obremenitvam in pravijo, da ne morejo več. Prosim odgovor, hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister. TOMAŽ GANTAR: Hvala tudi za to vprašanje. Verjamem, da ne pričakujete od mene, da bi komentiral, kako bodo naši ukrepi v celoti vplivali na obolevanje otrok, ker mislim, da je tukaj ocena bistveno pretirana in da tudi ukrepi niso naravnani v to smer. Bolj se bom usmerili na vprašanje števila pediatrov. Vemo, da delajo pediatri na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju in da je primarni nivo tisti, ki zagotavlja neko široko dostopnost za te otroke in mladostnike; se pravi geografsko dostopnost brez nekih predhodnih ovir v smislu napotitev napotnic, takšnih in drugačnih. Če želimo vedeti, na kateri točki smo danes v zvezi s temi pediatri na primarnem nivoju, vam moram nekaj podatkov povedati; govorim o podatkih iz junija 2011. Če štejem pediatre na primarnem nivoju, se pravi tiste, ki imajo opredeljeno glavarino teh otrok, jih je 216 in v povprečju je glavarina tisoč 167 na pediatra. Kaj to pomeni? Sprejeta je bila Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 in ta resolucija predpisuje glavarino. Številke v tej resoluciji so takšne, da je primerna glavarina po tej resoluciji, če gledam otroke od 0 in do 19. leta starosti, tisoč 400. Če gledamo samo mlajše, je nižja, če gledamo populacijo od 6. leta do 19. leta je, mislim da, tisoč 700. Če se vrnem nazaj k številkam, je glede na zastopanost pediatrov po geografskih legijah na primarnem nivoju tako, da po večjih obremenitvah izstopata samo Gorica in Ravne, kjer so te številke tisoč 690 in tisoč 509 v primerjavi s predvideno glavarino tisoč 400. Se pravi, to sta edini dve regiji, mejna regija seveda je tudi Obala, Koper, kjer je tisoč 400 in nekaj čez, tisoč 430, ampak je še blizu temu kriteriju. Ti podatki se mi ne zdijo do te mere zaskrbljujoči, razen v teh dveh regijah. Na drugi strani imamo v tem trenutku na specializaciji v kroženju 128 specializantov s 50 DZ/VI/1. seja področja pediatrije in letos je bilo razpisanih 39 novih mest. Tu sicer nimam podatka, koliko jih je namenjenih sekundarnemu nivoju in koliko primarnemu, ampak dejstvo je, da se število kar krepko povečuje. Mogoče je potreben še en podatek, če govorim tudi o sekundarnem nivoju. V zadnjih 30 letih se je število hospitalizacij praktično prepolovilo, s tem da imamo še vedno v Sloveniji eno višjih stopenj hospitalizacije teh otrok v primerjavi s članicami Evropske skupnosti. Torej, če gledam kot celoto, lahko odgovorim in si upam odgovoriti, da bodo otroke še naprej zdravili pediatri. Da pa je smiselno pri razpisih za specializacijo iz pediatrije dejansko usmeriti nekaj več razpisov na tista področja, kjer glede na te podatke, ki sem jih navedel, tudi pediatrov specialistov primanjkuje. Toliko. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, mag. Hercegovac, dopolnitev. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Kolege pediatre skrbi, zakaj tako slabo planiranje. Moram vas popraviti, da je specializantov 54, od tega jih je samo 24 za primarni nivo. Vi imate, gospod minister, številke, ampak te številke so na papirju, v praksi je nekaj drugega. Pediater ne sme na svojem področju odkloniti nobenega otroka in mora vzeti vse, glavarine pa so napisane na regijo in ne na število prebivalcev, tako da ti podatki prav ne držijo. Verjamem, da vi tudi primarnega dela ne poznate dovolj, ker glede na to, da sem pri koncu svojega delovnega veka šla v politiko, vi pa v srednjem delu, se tukaj zelo razlikujeva. Lepo prosim, da se primarna mreža ali mreža primarnega nivoja, kjer tudi družinskih zdravnikov zelo primanjkuje, v kratkem času uredi, ker so resni problemi. Pričakujemo večjo obolevnost glede na krizo in finančne težave. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. TOMAŽ GANTAR: Torej, med nama je verjetno res kar nekaj razlik, ampak nič hudega, mislim, da je tako prav. Verjamem, da imam prave podatke, tudi glede števila specializantov na področju pediatrije. Kot sem omenil, jih nimam po številu glede na sekundarni in primarni nivo. Problem, ki se dogaja, ne samo pri pediatrih, ampak tudi pri ostalih zdravnikih na primarnem nivoju, je, da so nekateri dobri in so zelo obremenjeni, nekateri pa težko dosegajo glavarine. Res pa mi tukaj govorimo o povprečnih številkah, ker enostavno verjetno ne bi nikamor prišli, če bi poimensko po pediatru šli, kdo je bolj in kdo je manj obremenjen. Dejstvo je, da glede na te podatke, ki sem jih navedel, še enkrat, sta samo dve področji v Sloveniji, ki sta dejansko s številom pediatrov, če lahko rečem, podhranjeni - in Obala je na meji. To so podatki, ki so objavljeni, uradni in veljajo, ne glede na interpretacijo, ki si jo lahko nekdo privošči. Verjamem, še enkrat, da bomo z ustreznim razpisovanjem specializacij tudi lahko našli načni, da bomo tudi ta področja ustrezno pokrili. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslansko vprašanje bo postavila gospa Mateja Pučnik ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku. MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, spoštovani minister, dr. Vinko Gorenak! Precej prahu je bilo dvignjenega v času reorganizacije Vlade, še posebej pri združevanju ministrstev in še posebej znotraj vašega notranjega ministrstva. Do danes so se zadeve uredile in kolikor sem seznanjena, ste že reorganizirali vaše ministrstvo na samem vrhu. Združili ste direktorata za upravne notranje zadeve in migracije, na novo ste ustanovili Direktorat za tožilstvo in prepričana sem, da na vseh teh področjih delujete že s polno paro. Seveda pa se v nadaljevanju pričakuje tudi reorganizacija Generalne policijske uprave, policijskih uprav oz. policijskih postaj, kot ste tudi že sami napovedali. Če prav razumem, je temeljni problem ravno v premajhnemu številu delovnih mest policistov na lokalni ravni in po drugi strani preveliko število zaposlenih v vodstvih policijskih uprav, sploh pa na nivoju Generalne policijske uprave. Problem vidim tudi v tem, da ima policija veliko število fakultetno izobraženih ljudi, ki so pa zaposleni na nižje vrednotenih delovnih mestih. Ker smo z vseh strani deležni ogromno informacij, predvsem tudi dezinformacij, zaradi katerih so mnogi precej zaskrbljeni, vas gospod minister sprašujem: Kako ste boste lotili te reorganizacije policijskih uprav oziroma policijskih postaj? Kaj bo s tistimi zaposlenimi, ki jim grozi ukinitev delovnega mesta oziroma ali bodo ljudje izgubili delovno mesto oziroma službo oziroma zanima me, kakšne učinke reorganizacije vi osebno pričakujete? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa za vprašanje. To materijo ločim nekako na dva dela. Prva je bila tista nujna reorganizacija, ki je bila posledica Zakona o vladi, govorili ste o združevanju direktoratov itd., druga je pa tista 51 DZ/VI/1. seja reorganizacija, ki sedaj poteka po sklepu Vlade o reorganizaciji. Moram reči, ko sem sam prišel v kabinet, da me je že prvi dan v kabinetu nekako presenetilo, da v tem kabinetu dela kar 16 ljudi z najvišjimi nazivi, med drugim tudi taki, veste, ki so stari 28 let in imajo naziv sekretarja. Od kod pa?! Vemo, da se ta naziv običajno dobi nekako pri 40. letih ali pa še kasneje. Kabinet je bil popolnoma reorganiziran, ostali sta dve osebi, nekaj jih je ušlo pred mojim prihodom, nekaj kasneje, danes delujemo v kabinetu s sedmimi oziroma osmimi ljudmi, tudi s tistimi najnižjimi plačami 800 evrov. Kar se tiče ostale reorganizacije, je za mene najpomembnejša reorganizacija, ki se tiče policije. Kljub temu pa je bila do 1. aprila zelo pomembno vprašanje tudi ustanovitev Direktorata za tožilstvo. Kljub temu da je bilo nekaj težav, moram povedati, da nam je uspelo ta direktorat postaviti. V direktoratu je formalno sistemiziranih 12 delovnih mest, dela pa tam 8 javnih uslužbencev z vršilcem dolžnosti direktorja. Kljub temu da se je v javnosti pojavljala cela vrsta vprašanj, kako bo policija nadrejena tožilstvu itd., mi je v veselje, da vam lahko povem, da v tem direktoratu delajo izključno in samo tisti ljudje, ki so delali prej na Ministrstvu za pravosodje in so se večinsko ukvarjali z vprašanjem tožilstva. Torej je ta vzpostavitev šla povsem normalno, brez zapletov in brez nepotrebnega tudi političnega nakladanja v medijih. Kar se tiče reorganizacije policije, je to za mene eden pomembnejših projektov. Slovenska policija šteje danes nekaj manj kot 9 tisoč zaposlenih in njen temeljni problem je že desetletje in več ta, da na lokalnem nivoju policistov primanjkuje. Mi imamo policijske postaje, ki so zasedene 60-, 65-, 70-odstotno, imamo pa seveda vrh, kot bi jaz to imenoval - ta vrh so neoperativne službe na policijskih upravah in na Generalni policijski upravi. Sem ne štejem kriminalistične policije ali Nacionalnega preiskovalnega urada, torej ti deli pa imajo bistveno preveliko število ljudi. Zato peljemo reorganizacijo v tej smeri, da bomo po predvidevanjih - prosim pa, da me ne držite za kakšno številko kasneje, lahko da bo kaj več, lahko da bo kaj manj - približno 150 delovnih mest ukinili. To so delovna mesta, ki jih danes zasedajo javni uslužbenci, in ta delovna mesta bomo sistemizirali na operativnih službah - to pomeni predvsem v kriminalistični policiji, to pomeni tudi na policijskih postajah, to pomeni v kriminalističnih službah policijskih uprav - in vsem tem javnim uslužbencem ponudili možnost, da odidejo na takšna delovna mesta. Namreč, to bo pomenilo krepitev tiste policijske operative, za katero smo se zavezali tudi v koalicijski pogodbi. Računam, da bi ti procesi lahko bili končani nekako do konca meseca junija, tako da bi takrat že lahko ugotovili, koliko smo pojačali, če temu tako rečem, operativni del. Hkrati je treba jasno povedati, da je znotraj teh javnih uslužbencev relativno zelo veliko število tistih, ki imajo pogoje za upokojitev. Tako kot v vseh drugih ministrstvih, mislim, da to ministrstvo in policija nista nobeni izjemi. Če prideš do nekega relativno visokega in dobro plačanega delovnega mesta, pa se ti ni treba kaj veliko naprezati za lepo plačo, je verjetno to boljše kot pa imeti pokojnino. Te ljudje sicer razumem, ampak pričakujem pa, da bodo ti procesi prinesli tudi to, poudarjam, tudi to, da jih bo en pomemben del, zlasti tudi kot posledica intervencijskega zakona, se odločil za upokojitev. To pa nam bo omogočilo v letu 2013 novo zaposlovanje policistov, ki ga tudi zelo jasno napovedujem že nekaj časa. Upam, da mi boste dali možnost še treh minut, ker mi je čas potekel. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora. MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo še enkrat. Gospa podpredsednica, s temi pojasnili in odgovori gospoda ministra sem več kot zadovoljna. Upam, da so slišali tudi tisti, ki so zaradi vseh teh zadev najbolj zaskrbljeni. Lahko boste še do konca pojasnili, ker bi želela, da mi odgovorite tudi še na dodatno oziroma dopolnilno vprašanje. Namreč, v zvezi s to reorganizacijo, ki jo napovedujete, je nekako tesno povezana tudi odprava administrativnih ovir pri delu policistov. Če imam prave podatke, policist kar 60 % svojega delovnega časa preživi za mizo ob izpolnjevanju neštetih obrazcev. Zatorej bi želela tudi odgovor na to: Kdaj boste začeli z odpravo administrativnih ovir oziroma na kakšen način boste policiste razbremenili administrativnega dela, da bodo lahko bolj aktivni tam, kjer jih dejansko potrebujemo? Za odgovor se vam že v naprej lepo zahvaljujem in vam želim še uspešno delo naprej. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister. DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Naj končam tisti del, pa potem grem na administrativne ovire. Ker število uslužbencev v policiji na najnižjih nivojih že tretje leto močno pada, poudarjam, močno pada, bomo s temi prerazporeditvami in upokojitvami zagotovili tudi nekako nevtralno stanje na področju sredstev, zato da bi v naslednjem letu lahko pričeli zaposlovati policiste na elementarnem nivoju. Nisem vam še odgovoril glede fakultetno izobraženih ljudi. Spoštovani poslanci, treba se je zavedati, da ima slovenska policija 52 DZ/VI/1. seja bistveno bolj izobražene ljudi, kot pa jih mi plačujemo. V Ljubljani nam v tem trenutku hodi 300, 400 policistov, ki so plačani za srednjo šolo in imajo fakultete, tudi magisterije. Računam s tem, da bomo šli v proces, da bi do leta 2015, 2016 policijski poklic pripeljali na višješolsko izobrazbo kot elementarni poklic. Administrativne ovire, za kar me tudi sprašujete, to je pa fenomen. Mislim, da je to fenomen cele državne uprave, ko uradniki že desetletje in več na teh najvišjih nivojih preprosto producirajo predpise, producirajo neke podzakonske akte, tudi zakone, ki se včasih sprejemajo v Državnem zboru, zlasti pa gre za podzakonske akte, s pomočjo katerih podrejenim nivojem naročajo zbiranje takšnih in drugačnih podatkov, zato da oni sami opravičujejo svoj lastni obstoj. Poudaril sem, da za tatvino paštete, s čimer sem hotel zelo nazorno ponazoriti, kaj se dogaja, policisti opravijo vsa enaka administrativna opravila kot za umor. To je neumnost; popolna neumnost, da za plačilni nalog porabijo 20 minut in tako dalje. Na tem področju bomo šli v pomembne spremembe Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika in še nekaterih drugih predpisov. Spremembe uvajamo tudi na področju zavarovalnic, ker državna policija opravlja naloge za nek ekonomski subjekt, ki se imenuje zavarovalnica. Tam talajo dobičke, mi pa za njih delamo. To bo postalo plačljivo in nič drugače - vsaj upam, da boste ta zakon tudi potrdili v taki obliki. Kar se tiče Kazenskega zanika in Zakona o kazenskem postopku, pa gredo napovedane spremembe v smeri, da bi do določenega zneska kazniva dejanja bila, recimo, na pregon, na zasebno tožbo ali kaj takšnega in da ne bi angažirali policije z njenim polnim aparatom za odrgnino dveh centimetrov na avtomobilu ali pa za tatvino v vrednosti 30, 40 centov. To bo pomembno razbremenilo policiste. Ti bodo lahko posvečali več pozornosti tistemu, za kar so v osnovi najbolj plačani, to pa je težji kriminaliteti. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Mag. Damjana Petavar Dobovšek bo postavila poslansko vprašanje ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču. MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani ministri, spoštovane poslanke in poslanci! Za vas, spoštovani minister za finance gospod Šušteršič, imam vprašanje z davčnega področja. Predlog zakona o spremembi Zakona o davku od dohodka pravnih oseb predlaga spremembe treh uveljavljenih rešitev. Predvsem me zanimata dve. Glede davčne stopnje se predlaga postopno znižanje davčne stopnje z 20 na 15 % po letu 2015. Kot drugi izmed treh se predlaga povečanje splošne davčne olajšave v raziskave in razvoj s 40 % na 100 % zneska, ki predstavlja vlaganje v raziskave in razvoj. Zaradi tega se tudi ukinja dodatna regijska olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj na manj razvitih območjih države, ki so se doslej obravnavala kot državna pomoč. Sprašujem vas: Kakšne učinke in posledice predvsem na gospodarsko rast, investicije domačih in tujih vlagateljev, na zaposlenost in prihodke državnega proračuna bo prineslo predlagano znižanje davčnih stopenj na davek od dohodka pravnih oseb in zvišanje olajšav za investicije ter v raziskave in razvoj? Hvala lepa za odgovor. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod minister, izvolite. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Vam pa hvala za vprašanje. Pričakujemo, to je del tega, tako mu pravimo, stimulativnega davčnega paketa, ki ga predlagamo v bistvu že za to sejo, da ga sprejmemo, še preden se posvetimo rebalansu, ker smo skušali ciljati določene ukrepe, ki bi lahko pomagali spodbuditi gospodarstvo. Kot veste, v proračunu ni denarja za dodatne investicije, po mojem mnenju pa to tudi ni najbolj učinkovit način spodbujanja gospodarstva. Ocene temeljijo na preteklih podatkih. Kaj to pomeni tako v finančnem izpadu kot glede na učinke? Kar je morda pomembneje, odziv gospodarstva na te predloge je bil zelo pozitiven. Investicijska olajšava je bila nekaj, kar so tudi s strani gospodarstva pričakovali od Vlade, da bo naredila, zlasti v času, ko investicij praktično ni oziroma iz leta v leto padajo, sploh če govorimo o tistih v zasebnem sektorju. Tukaj je kombinacija ukrepov. Tudi zniževanje same stopnje davka na dohodek pravnih oseb oziroma obremenitve gospodarske dejavnosti je pomembno zaradi tega, ker s tem dajemo nek signal, tudi morda investitorjem v Sloveniji, da se tukaj okolje spreminja. To je tudi nekaj, kar je mogoče hitro narediti, odpravljanje administrativnih ovir, postopkov, spreminjanje zakonodaje, vendar traja nekaj dlje časa. Različni modeli nam omogočajo ocenjevati učinke. Mi smo uporabili dva ekonomska modela, kjer smo simulirali mogoče učinke; se pravi višje investicijske olajšave, zaradi tega višje investicije in potem tudi razbremenitve pri davku od dohodka pravnih oseb. Model Quest, ki ga je ocenjeval Urad za makroekonomske analize in razvoj in je posebej pripravljen s podatki za Slovenijo - približno takšna kombinacija ukrepov bi pomenila ne sicer takoj, ne jutri, ne pojutrišnjem, ampak recimo v naslednjem letu in potem v naslednjih letih, da bi se zaposlenost povišala približno za pol 53 DZ/VI/1. seja odstotka in da bi se približno za cel odstotek povečal tudi bruto domači proizvod. To se pravi, pozitivni učinek na dve ključni gospodarski spremenljivki. Sami smo pa tudi ocenili učinke z modelom splošnega ravnovesja in smo tudi prišli do zelo podobnih rezultatov, predvsem pa do zelo izrazitega pozitivnega vpliva na investicijsko dejavnost. Še to bi morda povedal, ko smo ocenjevali učinke na proračun, smo upoštevali zgolj neposreden izpad, kot ga je bilo mogoče oceniti glede na rezultate v preteklem letu ali pa v letu 2010. Pri teh stopnjah, ki jih znižujemo, oziroma pri olajšavah, ki jih povišujemo, nismo upoštevali nobenih pozitivnih učinkov v drugem koraku, potem ko se zaradi teh olajšav povečana investicijska dejavnost, zaposlenost in tako naprej. Če bi to upoštevali, pa nismo želeli, ker smo želeli konservativno planirati proračun, bi verjetno že v prihodnjem letu lahko govorili, da praktično vse to, kar zdaj s temi olajšavami dajemo gospodarstvu, se bo preko tega povrnilo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala. MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Hvala za odgovor! PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Nimate dodatnih želja po obrazložitvi? Hvala lepa. Naslednje vprašanje bo zastavil mag. Štefan Tisel, in sicer ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju. MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav, spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora, spoštovani ministri, poslanke in poslanci! Spoštovani gospod minister Tomaž Gantar, naložili ste si težko nalogo zdravstvenega ministrstva, kajti to je ministrstvo tako za tiste, ki so potrebni zdravljenja, kot za tiste, ki izvajajo, se pravi vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Vemo, da ena od osnovnih pravic državljank in državljanov je pravica do zdravstvenega varstva. Vemo, da zdravstvo na mnogih področjih, segmentih dobro teče, so pa določeni problemi, ki so sistemski, seveda v financiranju, tako da zavarovalnica pobere premalo sredstev za zdravstveno zavarovanje, pa tudi posamezni strokovni problemi, ki se pojavljajo na različnih področjih. Zlasti so ranljiva skupina otroci, kajti oni so nemočni, seveda so tukaj še njihovi starši in če pride do kakšnih nesporazumov ali težav, je ta problematika toliko bolj odmevna v medijih, ki se tudi hranijo s takšnimi zadevami. Tako smo letos januarja preko medijev izvedeli za težave pri operacijah novorojenčkov, ki so imeli napako na srčku oziroma na kardiovaskularnem sistemu. Tako se je zapleteno pri časovnem reševanju in tudi pri strokovnem reševanju teh zapletov, tako da je celo zdravstvena zavarovalnica predlagala, naj te otroke vozijo na operacije v tujino. Vemo, da je naše zdravstvo dobro organizirano in da se bodo tudi na temu področju zadev uredile v pravi smeri. Tako v Ljubljani, v Kliničnem centru operirajo sto trideset otrok. Zdaj pa sprašujem gospoda ministra: Kaj ste že ukrenili na temu področju in kaj nameravate storiti, da se bodo operacije prirojenih napak na srcu pri novorojencih izvajale strokovno ustrezno, časovno primerno in po možnosti v Ljubljani, da starši ne bodo v dvomih in v skrbeh? Hvala za odgovor. TOMAŽ GANTAR: Hvala tudi za to vprašanje. Predvsem bi želel v prvi vrsti povedati, da gre v tem primeru za zaplete oziroma probleme, do katerih enostavno ne bi smelo nikoli priti. Po razgovoru s kar nekaj vpletenih, sem še toliko bolj prepričan, da je bila težava nepotrebna, da predvsem odraža majhnost nekaterih, ki so bili v ta del vključeni, odraža slabo medsebojno sodelovanje nekaterih, slabo medsebojno razumevanje, lahko celo tudi podtikanje v določenih primerih in je bilo s tega stališča povsem nesprejemljivo. Pri tem je bila napaka vodilnih, da niso znali takoj narediti konec takšnemu načinu dela, in verjamem, da se v bodoče to ne bo ponavljalo. Naj povem, da so ti otroci, ki so bili operirani, bili ustrezno kirurško oskrbljeni v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, naj bi bilo to bodisi s strani naših kirurgov v Kliničnem centru kot tudi s strani kirurga, ki je prihajal iz Izraela, dr. Mishalyja, in da bo tako tudi v bodoče. Problem, ki se je vzporedno pri tem pojavil, da dr. Mishaly ni imel ustrezne licence in delovnega dovoljenja, je v tem času rešen. V prejšnjem tednu je pridobil še delovno dovoljenje in z njim je tudi podpisana pogodba za naslednjih 6 mesecev, da bodo tudi naprej operirali te otroke v samem Kliničnem centru v Ljubljani. Rezultati, predvsem če gledamo umrljivost, ki se spremlja na tem področju, so odlični. Dosegajo oziroma tudi presegajo veliko centrov po svetu, seveda pa se je treba zavedati, da v nekem manjšem številu, občasno, kot na drugih področjih, bo lahko še vedno potrebno zdravljenje tudi v tujini. Dejstvo pa je, da je Klinični center sposoben in da tudi mora večino teh operacij izvajati v svoji hiši, in verjamem, da to bo zagotovil, glede na razgovore, ki smo jih imeli. Lahko povem še, da trenutno čaka 36 otrok. Že v tem tednu pride ponovno dr. Mishaly iz Izraela za poučevanje naprej in tudi za pomoč srčnim kirurgom, ki se s to vejo ukvarjajo. Tudi sam se bom z njim še v tem tednu srečal, da slišim še z njegove strani, v čem je bil dejansko problem. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. 54 DZ/VI/1. seja Želite dopolnitev odgovora? Vidim, da. Izvolite. MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Hvala lepa, gospod minister. Zadovoljen sem z vašim odgovorom. Se pravi, da je včasih bolj težava v organizaciji oziroma nesodelovanju kot pa na finančnem področju. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam. Besedo pa predajam gospodu Ivanu Hršaku, ki bo zastavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. Izvolite. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala. Spoštovana podpredsednica, spoštovani ministri, spoštovane kolegice in kolegi! Dne 29. 2. 2012 je bila izvedena zaustavitev zaposlovanja v okviru projekta nacionalnih panožnih šol in s tem 127 trenerjev, delujočih na tem projektu, ki je namenjen športni vzgoji otrok in mladine, kar pomeni, da so ti trenerji dobesedno čez noč izgubili zaposlitev. V medijih je bilo sicer zaslediti, da je država že uredila zaposlitev za 90 od teh "spornih" trenerjev ter da se na ministrstvu že pripravljajo nove poteze, ki naj bi omogočile celo večje število zaposlenih od nekdanjih 127. Ob napovedi varčevalnih ukrepov je bilo veliko govora in tudi strahu prizadetih, povezanega z odpuščanji športnikov, zaposlenih v javni upravi. Nekaj od teh ljudi je že samo v letošnji smučarski zimski sezoni doseglo izjemne športne dosežke, ki Slovenijo ponovno uvrščajo v sam svetovni vrh pri osvojenih medaljah. Športnice in športniki se bodo že letos imeli možnost izkazati na poletnih olimpijskih igrah, čez dve leti pa tudi na zimskih olimpijskih igrah. Olimpijske igre so seveda vrhunec za slehernega športnika. Njihova dobra uvrstitev nedvomno prispeva k večji prepoznavnosti države, pomeni pa tudi odlično promocijo zanjo. Vsekakor je v tem predolimpijskem času zelo pomembno, da športnice in športniki usmerijo pozornost v optimalno pripravo za doseganje vrhunskih rezultatov in čim manj v reševanje lastne eksistence, zato je pomembno, da je za njih s strani države primerno poskrbljeno. Na podlagi navedenega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigo Turka sprašujem naslednje, v zvezi s prvo temo: Ali drži, da so pogodbe o zaposlitvi za 90 trenerjev že sklenjene? Kako se bo rešila situacija za preostale trenerje, ki so ostali brez zaposlitve? Ali lahko poveste kaj več o razpisih, ki jih predvideva ministrstvo na tem področju? V zvezi z zaposlenimi športnimi v javni upravi pa me zanima: Ali lahko potrdite - kljub temu da je bilo sicer na spletni strani Vlade dne 13. marca 2012 že objavljeno pojasnilo, da Vlada ni sprejela nobene odločitve v zvezi z varčevalnimi ukrepi, ki naj bi zadevale pogodbe z zaposlenimi športniki po ministrstvih, oziroma da se na ministrstvih ne načrtuje nobenih sprememb glede zaposlitve teh športnikov -, da so njihove zaposlitve varne pred učinki prihajajočih varčevalnih ukrepov? Hvala. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje. Kratek odgovor bi bil naslednji: pogodbe, o katerih ste spraševali, so šle v podpis. Noben športnik, ki je zaposlen v državni upravi, ni eksistenčno ogrožen oziroma se mu ni treba bati, da bo to službo izgubil. V pripravi so tudi drugi razpisi. Če grem zdaj na daljši odgovor. Najprej bi rad povedal, da država ne zaposluje trenerjev v teh športnih šolah, ampak sofinancira plače trenerjev v sofinanciranih programih. Skratka, programe plačujemo, neposredno ne zaposlujemo trenerjev. Tudi ne plačujemo teh plač v celoti, ker mora del plače zagotoviti klub, ki je izvajalec določenega programa, v tem klubu dela trener. Pogodbe o zaposlitvi trenerjev so bile pred časom s sklepi poslane v podpis vsem izbranim izvajalcem. Večina pogodb izvajalcev programov je že podpisana tako s strani izvajalcev kot s strani ministrstva. Pri tem je treba poudariti, da je na javnem razpisu panožnih športnih šol mogoče kandidirati izvajalcem letnega programa športa, se pravi klubom in društvom, z ustreznim programom, ki ga vodi trener, ki izpolnjuje določene pogoje; nekaj o teh pogojih kasneje. Tako se v projektu panožnih športnih šol na nacionalni ravni sofinancirajo plačila izvajalcem in ne neposredno plače trenerjem. Glede na razpoložljiva sredstva po rebalansu proračuna, ki bodo na tem področju približno enaka kot lani, o tem dokončno odločate seveda vi, bo takoj po sprejetju rebalansa proračuna objavljen dodaten razpis za enako kvoto trenerjev, se pravi, da bo celotna kvota trenerjev enaka kot lani, torej se število teh trenerjev ne bo zmanjšalo. Res je, konec februarja je prišlo do zamika pri realizaciji teh pogodb, ni bilo ustavljeno zaposlovanje trenerjev v panožnih športnih šolah, ampak so potekle pogodbe za sofinanciranje izplačil izvajalcem. Pravočasno je bil objavljen novi razpis za izbor, vendar je postopek izbora sovpadel z napovedjo nove vlade o rebalansu proračuna in ta napoved je ustavila večino izplačil iz državnega proračuna izvajalcem. Moje ministrstvo je v dogovoru z Ministrstvom za finance vendar uspelo doseči, da je bilo mogoče začeti sofinanciranje izplačil 90 nosilcem izbranih programov v panožnih športnih šolah. Po sprejetem rebalansu proračuna bo objavljen dodaten javni razpis še za preostalo število programov na nacionalni ravni za sofinanciranje izvajalcev in posledično trenerjev, ki vodijo te programe. Ta razpis bo skladno s 26. členom Zakona o športu omogočal kandidaturo na 55 DZ/VI/1. seja javnem razpisu tudi bivšim ali sedanjim vrhunskim športnikom, ki imajo ustrezno usposobljenost. To v prejšnjem sistemu oziroma v prejšnjem razpisu ni bilo mogoče, do zdaj se je namreč uporabljal samo 28. člen Zakona o športu, ki za taka dela predpisuje visokošolsko izobrazbo športne smeri. Preprosto povedano, po novem razpisu bo lahko na ta sredstva kandidirala na primer Petra Majdič, ne pa samo nekdo z ustrezno diplomo. Poleg tega razpisa za financiranje plačila izbranim izvajalcem za preostale trenerje v panožnih športnih šolah je s 15. aprilom objavljeni tretji rok za prijavo na javni razpis za izbor izvajalcev programa za zdrav življenjski slog, ki je financiran iz Evropskega socialnega sklada in sofinanciran s strani našega ministrstva. Projekt je objavil javni zavod Planica, na voljo bo 20 novih delovnih mest za trenerje otrok in mladine, v povezavi s športno rekreacijo, ki se odvija v sodelovanju z društvi, šolami, izven rednih vzgojnih programov. Načrtujemo tudi razpis za učitelje športa, ki bi lahko bili tehnološki višek, za zaposlovanje v okviru projekta Evropskega socialnega sklada v manj razvitih skupnostih za otroke, ki tovrstne projekte najbolj potrebujejo. Projekt je v nastajanju. Uvedbo pričakujemo maja ali junija. Vsekakor lahko potrdimo, da je število zaposlenih vrhunskih športnikov in trenerjev v državni upravi za sedaj enako, kot je bilo do zdaj. Ni pričakovati, da bi resorna ministrstva, ki zaposlujejo športnike in trenerje, zmanjševala število zaposlenih. Je pa treba ob tem povedati, da je število zaposlenih športnikov in trenerjev v državni upravi vezano na kadrovski načrt Vlade, kjer imajo posamezni resorji svoje pristojnosti. Torej ni to samo stvar mojega ministrstva, vendar ministrstva, ki zaposlujejo, tudi ne napovedujejo zmanjšanje števila zaposlenih športnikov in trenerjev v državni upravi. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, minister. Želite dopolnitev? (Da.) Izvolite. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Ne, samo zahvalil bi se za ta pozitiven odgovor. Izgleda, da je bil strah teh omenjenih odveč. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Tomažu Liscu, da postavi vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav. Spoštovana podpredsednica, prisotni ministri, kolegi in kolegice! Gospod minister, v zadnjem času se je name obrnilo kar nekaj posameznikov iz različnih delov Slovenije, ki imajo zelo slabe izkušnje z napadi psov, tako nanje kot na njihove otroke. Predvsem se bojijo za svoje otroke, ki so ob takšnih napadih najbolj nebogljeni in predvsem odvisni od zaščite staršev. Vsi poudarjajo, da gre le za manjši del populacije psov, ki so nevarni. Prav tako pa tudi v teh dopisih poudarjajo, da je ogromna večina lastnikov psov zelo odgovornih. Vsi predlagajo, da je zadevo na tem področju še mogoče izboljšati. Starše je tudi strah, kjer so pogosto javne površine pri šolah tudi zbirališče psov, ki so nevarni. Zato mi dovolite nekaj vprašanj: Ali se morda razmišlja o spremembah zakonodaje, predvsem tukaj mislim na Zakon o zaščiti živali, ki bi v večji meri zaščitil ljudi pred napadi psov oziroma strožje kaznoval neodgovorne lastnike? Menite, da VURS, policija ter drugi organi, predvsem inšpekcije, delo na tem področju opravljajo kakovostno? Naj povem, da iz prakse izhaja, da so starši ob zaščiti svojih otrok lahko bolj kaznovani kot neodgovorni lastniki psov, saj se lahko lastniki teh psov preko posredovanja policije zavzemajo za kaznovanje staršev in se pri tem sklicujejo na Zakon o javnem redu in miru. Tretjič: Ali je zakonodaja glede nošenja nagobčnikov pri psih šele po tistem, ko je pes že prvič ugriznil, po vašem mnenju zadovoljiva? Ali so kazni oziroma kazenske določbe v zakonu za lastnike takšnih nevarnih ustrezne? Kako bi lahko bolj ustrezno rešili problematiko cepljena teh nevarnih psov? Nazadnje: Menite, da bi bilo primerno, da bi se neodgovornim lastnikom pasov ti psi odvzeli, ker na primer ne spoštujejo določil glede nošenja nagobčnikov oziroma cepljenja? Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Hvala, gospa podpredsednica. Lep pozdrav še enkrat poslankam in poslancem! Poslancu Liscu hvala za to vprašanje, , ki se nanaša na problematiko, ki mnogokrat tudi buri duhove v Sloveniji in tudi širom po svetu in je temu primerna tudi resno obravnavana v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Kot ste že omenili, je Zakon o zaščiti živali tisti, ki v 11. členu jasno določa, da mora skrbnik psa z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna za okolico. Prav tako ta isti zakon določa obveznost skrbnika psa, da mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa, tako da je pes na povodcu. V primeru, da skrbnik krši določila zakona, lahko nadzorni organi, to sta policija in uradna veterina danes, izrečeta globo od dvesto do štiristo evrov. 56 DZ/VI/1. seja Problem ugriza psov je resen problem, naj vam postrežem tudi s podatki o številu zabeleženih primerov, ko je pes ugriznil človeka. Po posameznih letih je za zadnja leta sledeče: v letu 2010 tisoč 584 ugrizov, v letu 2011 tisoč 449 ugrizov, do srede tega meseca, do 13. 4. je bilo tudi že zaznanih 341 ugrizov; se pravi, da smo nekje v teh trendih, ki so bili tudi v preteklih letih, mogoče z manjšim upadanjem. V okviru ministrstva je v postopku sprememba Zakona o zaščiti živali, ta zakon je bil pripravljen že v prejšnjem mandatu in tudi sedaj je že v zaključni fazi. Predvideva spremembe 11. člena tega zakona in v temu 11. členu je predvidena sprememba, da bi nadzorstvo nad varovanjem psa upravljali v bodoče tudi občinski redarji. To je eno izmed določil, s katerim se bo povečalo, če bo seveda v parlamentu tako sprejeto, število nadzorov na javnih mestih in posledično, verjamemo, tudi boljše fizično varovanje psov, to pa je pogoj, normalno, da psi tudi ne napadejo človeka. Glede na zelo hude primere, ki smo jih imeli v preteklosti, je komisija, ki pripravlja ta zakon, opravila tudi že zelo obširno debato v krogu nevladnih organizacij; tudi v okviru tistih, ki se na eni strani tako zelo prizadevno borijo za varstvo živali, kakor tudi za to, da je žival čim bolje urejena. V temu predlogu je tudi predvidena možnost usmrtitve nevarnega psa, ki povzroča občutno škodo ali predvsem nevarnost za ljudi in tega ni mogoče drugače preprečiti. Verjamem, da bo to ena od takšnih zelo hudih tem, s katero se bo soočil tudi parlament, vendar se je v okviru pripravljavca zakona, kjer so ljudje, ki se na to stroko tudi spoznajo, pripravil takšen predlog. Gre tudi za to, da bo lahko uradni veterinar, tudi po tem predlogu - govorim o normalnem predlogu, ki je v postopku za usklajevanje znotraj ministrstva, kjer je tudi razmislek o tem, da se resnično mora zagotoviti šolanje predvsem teh nevarnih pasem psov in če to šolanje ni uspešno opravljeno, da imajo uradni veterinarji pri ravnanju s temi psi precej večja pooblastila, kot so jih imeli doslej. Tu bo treba tudi razmisliti o tem odvzemu in o podobnih zadevah, kot so bile pri vašem vprašanju tudi naslovljene. Kot ena večjih novosti je tudi to, da bo lahko pes razglašen za nevarnega, še preden pride do ugriza človeka. To je to, kar se nanaša na vprašanje, kdaj morajo tudi ti psi imeti nagobčnike in podobno in da resnično v temu delu zagotovimo tudi večjo varnost za naše občane, državljane, da ne bi prišlo do številnih ugrizov, predvsem pa, da tudi zagotovimo odgovorno ravnanje lastnikov psov. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod poslanec, želite dodatno obrazložitev? (Ne.) Besedo ima gospod Mihael Prevc, ki bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču. Izvolite. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovani ministri, spoštovane poslanke in poslanci! Leta 2010 je bil sprejet Zakon o rudarstvu in se je začel izvajati s 1. januarjem 2011. Ta zakon je bil sprejet izključno zaradi poenostavitve postopkov za posege pri izkoriščanju mineralnih surovin, se pravi za kopanje peska v peskokopih, in tudi zato, da so občine dobile več pristojnosti pri gospodarjenju z mineralnimi surovinami, ki so za državo manj pomembne. Glede na dejansko stanje pa je očitno, da temu ni tako, ker postopki za pridobivanje koncesij ne tečejo, kot bi bilo treba, in ker je zaradi tega oškodovana država, občine in tudi gospodarstvo. Po informacijah, ki so mi znane, naj bi bivše ministrstvo za gospodarstvo samo v letu 2011 zavrnilo približno 40 vlog za podaljšanje trajanja koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin. Prav tako je bivše ministrstvo za gospodarstvo vodilo tudi postopke za podeljevanje novih koncesij za sanacijo nelegalnih kopov, kar je bila novost tega zakona. Takoj po uveljavitvi novega zakona je bilo vloženih več vlog za pridobitev takšne koncesije, od katerih pa še nobena do danes po več kot enem letu od vložitve še ni bila rešena. Še več. Niti za en primer še ni podan predlog za sprejem koncesijskega akta. Ker v tem času ni prišlo do podaljšanja oziroma izdajanja koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin in ker je inšpekcija zaradi tega nadaljnje izkoriščanje mnogih peskokopov ustavila, je bila nekaterim gospodarskim družbam zaradi tega povzročena velika gospodarska škoda. S tem je bila seveda oškodovana tudi država in tudi občine, ki so bile prikrajšane za te koncesijske dajatve. Spoštovani, gospod minister, sprašujem vas: Ali navedeno drži? Kakšni so bili dejanski razlogi zavrnitev vlog za podaljšanje in izdajanje omejenih koncesij? Drugo vprašanje: Kaj boste storili, da se navedene nezakonitosti odpravijo oz. ali bo vaše ministrstvo v skladu s koalicijsko pogodbo zahtevalo uveljavljanje osebne odgovornosti za bivšega direktorja Direktorata za energetiko? Hvala lepa za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa, spoštovanemu kolegu Prevcu, za to vprašanje. Eden izmed namenov postavljanja poslanskih vprašanj je gotovo tudi opozarjanje na neučinkovitost izvajanja zakonodaje oz. na nepravilnosti, ki se dogajajo v zvezi s tem. Zaradi tega so poslanska vprašanja tudi 57 DZ/VI/1. seja dragocen vir oz. pripomoček pri delu posameznega ministra in so dragoceni instrument v smislu celotne parlamentarne demokracije. Vprašanje spoštovanega kolega Prevca je eno izmed tistih vprašanj. Drži, tako kot je bilo ugotovljeno, da so bile praktično vse vloge, ki so bile podane za podaljšanje rudarskih koncesij v skladu z novelo Zakona o rudarstvu iz leta 2010, ki je začela veljati s 1. januarjem 2011, in ki jih je bilo 40, zavržne zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, da niso bili izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji, predvsem 50. člena tega zakona. Drži tudi, da do sedaj ni bila podeljena še nobena koncesija za sanacijo nelegalnih kopov oz. da so se pred kratkim nekatere koncesije podelile, ampak to bistveno ne spreminja stanja na tem področju. Nesporno drži, da imamo na eni strani problem z normativno ureditvijo, katere namen, ki je bil takrat zasledovan, očitno ni bil dosežen in je treba v tem delu ta zakon spremeniti, zato so že predlagane spremembe tega zakona, ki ga bomo vložili v zakonodajno proceduro po nujnem oz. skrajšanem postopku. Drži pa tudi, da je v določenem delu treba pregledati odzivnost in način delovanja uradnikov v posameznih upravnih postopkih. V tem delu bom uvedel izredni nadzor nad tem področjem in v skladu s temi ugotovitvami tudi ukrepal. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Če ni dopolnilnega vprašanja, potem dam kar naprej oz. to je bilo že izvedeno. Dajem besedo za poslansko vprašanje gospe Romani Tomc. Postavlja poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister dr. Žiga Turk! Glede na dejstvo, da so sindikalne organizacije za sredo 18. aprila napovedale splošno stavko in da bo ta stavka seveda zadevala tudi zaposlene v šolstvu, vas sprašujem: Katere ukrepe je sprejelo ministrstvo, da ne bi prišlo do stanja, v katerem bi bila ogrožena varnost otrok v otroških vrtcih in v osnovnih šolah? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje. Res je. Sindikati so za 18. april, kot vsi vemo, napovedali splošno stavko, ki naj bi potekala tudi v vrtcih in šolah. O tej stavki sindikati obveščajo javne zavode in jim dajejo navodila, kako naj organizirajo delo v javnem zavodu, navodila o udeležbi in poteku stavke. V zvezi s tem sem tudi jaz poslal šolam okrožnico, ki jo je narekovala predvsem skrb za otroke. Oprli smo se na zakonska določila, po katerih so vrtci in šole nesporno dolžne tudi v času trajanja stavke zagotavljati delovni proces, ki v svojem minimumu predstavlja varstvo otrok, oskrbo otrok, učencev in dijakov ves poslovalni čas vrtca oziroma ves poslovalni čas šole, ni pa treba v tem času izvajati programov javne službe, to se pravi poučevati matematiko, slovenščino in druge stvari. Zahtevali smo, da so vrata šole odprta, da so sprejeti vsi, ki tja pridejo, da je zagotovljeno za red in mir, da je šola ogrevana, da se razdeli malica. V okrožnici smo navedli seznam konkretnih del in nalog v času stavke. Ta okrožnica je bila v petek objavljena na spletni strani ministrstvo. Določa, da morajo šole vsekakor zagotavljati varovanje otrok, poskrbeti za prehrano, da morajo zagotoviti prevoz za tiste, za katere je to sicer organizirano. Sindikati in gospod Štukelj so to okrožnico ocenili kot ustrahovanje, kot nedopusten pritisk, obtoževali so nas, da ne poznamo ustave, zakonodaje in podobnega in pribili, da bodo šole zaprte. Zdaj postane stvar šele zanimiva. Namreč, mi si nismo te okrožnice izmislili. Mi smo napisali natančno iste stvari v to okrožnico, kot je napisal moj predhodnik dr. Pavel Zgaga nekoč davnega leta 2000 v okrožnico šolam pred stavko, ki se je obetala takrat. Jaz in gospod Zgaga sva bila prepričana, da vladi z objavo okrožnice izpolnjujeta svojo dolžnost, da skrbita za otroke, da s tem ni kršena pravica do stavke in seveda od učiteljev ni zahtevala, da izvajajo učne obveznosti. Oba sva ravnala v skladu z zakonom, enako tudi minister Zgaga. Zanimiva pa je razlika sindikatov v tistem in v tem primeru. Takrat, leta 2000, je gospod Štrukelj poudaril, citiram, "da so sindikati v sporu z vlado, ne z otroki, da bodo za to poskrbeli za jutranje varstvo, podaljšano bivanje in prehrano otrok. Učitelji naj bi za učence in dijake in študente v času pouka pripravili tudi različne okrogle mize in druge oblike neformalnega izobraževanja." Dodal je tudi, da so zaposleni v šolstvu odločeni braniti družbeni ugled učiteljskega poklica, ne glede na to, ali bo stavka plačana ali ne. To je članek iz Dnevnika iz aprila leta 2000, ko je bil odnos tak. Tak je bil odnos v času, ko je bil nek drug minister, ko je bil nek drug predsednik vlade, danes pa sindikati pravijo, da bodo šole zaprte in pika. In zraven dodajo še kakšen citat Karla Maya. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Ni dopolnitve odgovora. Naslednje vprašanje bo postavil gospod Jožef Horvat ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču. 58 DZ/VI/1. seja JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovana kolegica podpredsednica, poslanke in poslanci, spoštovani gospodje ministri! Kot rečeno, bom vprašanje naslovil na spoštovanega ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča. Gospod minister, ne zavidam vam situacije, ki ste jo prevzeli na področju odlagališč komunalnih odpadkov ali točneje nerazumnega zapiranja odlagališč odpadkov. Tik pred nastopom nove slovenske vlade je Ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami in s pomočjo svoje inšpekcije zaprlo 11 regijskih odlagališč z obrazložitvijo, da odlagališčem v preteklosti ni uspelo dobiti okoljskih dovoljenj. To je sicer res, a res je tudi, da so odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor najprej proizvedli izjemno zapleten in hipertrofiran sistem zakonodaje, ki ureja področje ravnanja z odpadki. Zaradi lažje predstave o dimenziji problema naj povem, da gre za več kot eno tretjino slovenskih občin. Ker se je zapiranje odlagališč dogajalo tik pred nastopom nove vlade in ob zavedanju, da smeti predstavljajo dober posel, lahko špekuliram, da ni morda predčasnega in nesmiselnega zapiranja odlagališč naročil tako imenovani smetarski lobi. Kot poslanec moram na to opozoriti, saj želim, da v tej hiši sprejemamo samo dobre rešitve, dobre rešitve za vse državljane. Za nekatere primere odlagališč je bila izdana sodba Upravnega sodišča, ki je potrdila pravilnost odločitve o zaprtju odlagališč. Tako na primer inšpekcijske službe v primeru komunalne deponije v Ormožu zahtevajo zaprtje s 15. majem 2012, torej čez mesec dni, čeprav je bila deponija urejena po predpisanih zahtevah in je prostih kapacitet še za 50 tisoč ton obdelanih komunalnih odpadkov. Konkretno to pomeni, da je 19 občin potisnjenih ob zid, za ureditev deponije je bilo porabljeno veliko denarja, sredstev za zapiranje ni, prebivalci, katerih socialno stanje je vsak dan slabše, pa bodo morali plačevati odvoz odpadkov na dražje deponije. Gospod minister, sprašujem vas: Kakšni so vaši pogledi in kakšni načrtovani ukrepi za razrešitev zapletene situacije na področju omenjenih odlagališč odpadkov? Osebno pričakujem razumne odločitve v prehodnem obdobju do konca leta 2015 oziroma do zapolnitve kapacitet. Hvala za vaš odgovor in za vaša prizadevanja za razrešitev akutne problematike. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vprašanje. Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Hvala za vprašanja. Resnično so vprašanja, ki jih danes postavljate poslanke in poslanci, tista, ki se jih je treba hitro lotiti in predvsem poiskati rešitev. Kot ste dejali, je področje ravnanja z odpadki eno od tistih področij, okoli katerega je v Sloveniji marsikaj treba še postoriti. Tudi Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je v Gornji Radgoni obravnaval to problematiko, kjer smo si tudi zapisali sklepe, za katere smo tudi se zavezali, da jih izvedemo, uresničimo. Del teh sklepov se nanaša tudi na to vprašanje. V osnovi pa gre za zavezo, da do letošnjega poletja pripravimo in sprejmemo operativni program ravnanja z odpadki, ki bo uredil vsa področja od zbiranja, obdelave, odlaganja, eventualnega sežiga in vse, kar je potrebno na osnovi direktiv, zakonodaje, ki nam sledi. Problem, ki ste ga omenili, je zelo resen problem. Gre za to, da je v okviru direktiv o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, skrajšano IPPC direktiva, bilo v preteklem desetletju v Sloveniji marsikaj postorjeno in cela vrsta gospodarskih družb je bistveno hitreje in tudi odzivneje sledila tem določilom in večina, vsa podjetja so pridobila ta okoljevarstvena soglasja, dovoljenja. Razlika je še mogoče kakšna, kot tudi zloglasen primer, ki je v samem medijskem prostoru - Lafarge in podobno. Na področju ravnanja z odpadki je predvideno tudi v skladu z dosedanjim operativnim programom in z investicijami nekaj teh večjih odlagališč, ki bodo delovala in bodo v funkciji vse do leta 2030. Ocenjujemo, da je tudi teh tako zgrajenih ali pa še predvidenih za izgradnjo odlagališč dovolj, glede na to, da smo vsi zavezani, da bomo zelo hitro zmanjševali količino odpadkov. Vmesno obdobje nastopi od zdaj pa vse do konca leta 2015, ko je treba zagotoviti tudi še več odlagalnega prostora. Glede na to, da infrastruktura, ki jo je treba zgraditi, do takrat ne bo zgrajena, to danes že vsi vemo, ker je bilo v osnovi tudi prej predvideno, da bodo nekateri centri za ravnanje z odpadki, ki so planirani, prej že zaključeni. Počasi se ta mozaik polni. Celje je v obratovanju, Koroška - prejšnji teden; Puconci imajo odločbo, gredo v investicijo, prav tako Pragersko - tik pred zaključkom; nadaljuje se z Ljubljano. Tako se ta zemljevid počasi polni. Vidimo pa že vsi, da bo leta 2015 potrebno kar precej odlagalnega prostora. Problem teh odlagališč, ki so bila zaprta, to so Dobrova Ormož, Kovor Tržič, Stara Gora pri Novi Gorici, Špaja dolina Grosuplje, Leskovec Novo mesto, Globoko Trebnje, Gajke Ptuj, je to, kot ste pravilno ugotovili, da niso pridobila okoljevarstvenega soglasja. Na to temo smo imeli celo vrsto pogovorov z vsemi akterji znotraj hiše, najprej, ki so udeleženi v tem procesu, se pravi oba direktorata na okoljskem delu ministrstva, Arso in tudi inšpekcijske službe. Jasno je, da so bili roki, ki jih Evropska komisija zahteva od nas, v letu 2011 tisti, ko je bilo treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. V nasprotnem primeru so nam sledile tudi kazni, če teh zadev ne bomo izpolnjevali v skladu z IPPC direktivo tudi na dnevnem nivoju. 59 DZ/VI/1. seja Prišlo je do dokaj težke situacije, v kateri bo v tem mesecu pa naslednjem kar nekaj odlagališč dejansko ostalo brez pravne podlage za odlaganje. Naročilo in tudi aktivnosti se vodijo v tej smeri, da se dejansko potrudijo vsi, ki so udeleženi v tem procesu, da čim prej na zakonit način odpro ta odlagališča. Gre pa za to, da je najprej treba zagotoviti nekaj ključnih pogojev, ki so problematični in zaradi katerih je tudi prišlo do teh težav. Prvi je, da se zadosten procent odpadkov presortira, obdela, preden se odlaga. Drugi del je, da se uredijo težave z odcednimi vodami in monitoringi so tisti, ki morajo to potrditi. Ponekod so odlagališča tudi preveč zapolnjena, naslednji problem pa so finančna jamstva, ki jih je tudi treba zagotoviti. Kar nekaj od teh odlagališč, tri, že pripravlja ponovne vloge za to okoljevarstveno dovoljene: Kovor Tržič, Globoko Trebnje, Leskovec Novo mesto. Kolikor je meni znano, je tudi Ormož tik pred tem, da vloži to vlogo. Vsi, ki so udeleženi v tem procesu, imajo nalogo, da vzamejo to zadevo takoj v roke in čim prej, po najkrajših postopkih pridobijo tudi okoljevarstvena soglasja, hkrati pa je normalna zaveza upravljavcev, da izpolni ... /izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Imate morda zahtevo po dopolnitvi? (Ne.) Naslednja bo postavila vprašanje Kristina Valenčič, in sicer ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku. KRISTINA VALENČIČ (PS DLGV): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, prisotni ministri, kolegice in kolegi! Kljub temu da je gospod minister o reorganizaciji ministrstva in policije že orisal svoj pogled in načrtovane ukrepe, mi dovolite, da še nekoliko podrobneje spregovori o ukrepih, ki bodo vodili v krepitev prometne varnosti. Po štiriletnem premoru se namreč tudi sama vozim ponovno v službo v Ljubljano in tako več kot dve uri preživim na cestah. Državljani me opozarjajo, a tudi sama to opažam, da se je prisotnost policistov na terenu zmanjšala. Ugotavljamo, da se policisti usmerjajo predvsem v manjše prekrške oziroma na točke, ki ne predstavljajo večje nevarnosti v prometu. Zato se krepi občutek, da je delo usmerjeno v pobiranje glob in ne v krepitev prometne varnosti. Zagotovo k večji varnosti prispevajo tudi usposobljeni policisti, ki so za svoje delo ustrezno nagrajeni in niso obremenjeni z izpolnjevanjem nepotrebnih obrazcev in poročil. Zato vas sprašujem: Kakšne ukrepe lahko pričakujemo za krepitev varnosti v letošnjem letu? In: Ali je eden izmed njih tudi tako imenovani projekt Kaskade, o katerih beremo v medijih? Za kaj torej gre v konkretnem primeru? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, gospod minister dr.Vinko Gorenak. DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Na nek način res lahko nadaljujem tam, kjer sem končal. Me to v bistvu veseli, da lahko kompletneje predstavim celo zadevo. Začel bom tam, kjer ste vi končali. Projekt Kaskade - v policiji so pač navajeni vsako stvar poimenovati z nekim, takim bolj ali manj, famoznim imenom. Tako je tudi tokrat. Ampak za mene ime niti ni pomembno, pomembna je vsebina. Pri vsebini pa gre dejansko za to, na kar sem prej že odgovarjal; pomeni, da gre za prenose delovnih mest z vrha zgradbe v njene temelje. Pomeni nižanje števila delovnih mest v vrhu, zlasti tam, kjer gre za upravljanje, tam, kjer gre za usmerjanje, administracijo, kjer ne gre za klasično operativno policijsko delo v smislu preiskovanja kaznivih dejanj, v smislu tistih kaznivih dejanj, ki jih rešuje Nacionalni preiskovalni urad in tako dalje. Torej, vsega ostalega, prenašanje delovnih mest in ljudi navzdol. To je torej smisel tega projekta. Kar pa se tiče te prometne varnosti. Z vami se lahko globoko strinjam. Mimogrede naj poudarim, da v letošnjem letu beležimo, mislim, da po zadnjih podatkih, kar 40-odstotno nižanje števila mrtvih na cestah. To je relativno zelo ugoden podatek in upati je, da se bo ta trend tudi nadaljeval, ker potem bomo že prišli med tiste bolj spodobne evropske države na tem področju. Z vami se lahko strinjam. Na eni strani bo - to bo proces, tega me ne smete čez pol leta vprašati, kakšen je rezultat, ampak v času tega mandata pa vendar lahko pričakujemo bistveno krepitev števila delovnih mest policistov na lokalni ravni, tudi na področju, za katerega vi sprašujete. Tisto, kar pa se mi zdi pa najbolj kritično, tisto, kar se mi zdi najbolj problematično, pa je naslednje. Recimo, na relaciji od Ljubljane do Celja, po stari cesti, zame ni sprejemljivo, da se postavi radar na koncu neke vasi, da se postavi radar na koncu neke omejitve ali na začetku neke omejitve, ko pa vam analiza pokaže, da je tam nič prometnih nezgod. Smiselno je kaznovanje in smiselno je represivno ukrepanje tam, kjer so kritične točke. To pa pomeni, če vzameva relacijo med Celjem in Ljubljano oziroma obratno, govorim o stari cesti, da mi natanko vemo, kje so kritične točke in kje so mrtvi. Če bomo radarje postavljali tja in če bomo kaznovali tam, bom jaz "za". Ne bom pa nikoli "za", da bi se postavljali radarji tako, da je evidentno vnaprej jasno, da je zaradi denarja. Ne nazadnje te kazni ne prinesejo toliko v proračun, da bi bil kdaj zagovornik tega. Sam sem bil 10 dni pred ministrsko funkcijo deležen 60 DZ/VI/1. seja tovrstnega postopka na gorenjski avtocesti na cestninski postaji. To so nesmiselni ukrepi. Dal bom zelo jasna navodila policiji na tem področju, kdaj je potrebno represivno ukrepanje tam in na tistih točkah, kjer so posledice. Ker to je smiselno. Smiselno je kaznovati, in to kar "oreng", oprostite izrazu, na tistih odsekih, kjer imamo mrtve, kjer imamo hude prometne nezgode, ne pa tam, kjer prometnih nezgod ne beležimo že 20 let. Takšne usmeritve policiji bodo zagotovo šle in pričakujem, da bo v tej smeri šlo in nikoli ne sme biti naloga policije, in tudi ne bo - čeprav znam slišati kakšen očitek na ta račun tudi v bodoče -, da bi policija polnila državni proračun na račun kazni. Je pa res, da kolikor vem, na Ministrstvu za infrastrukturo, promet pripravljajo tudi spremembe zakona na tem področju. Tisto, kar je koalicija govorila pred samim nastopom tega mandata, namreč, da bomo tiste denarne kazni, tiste globe, uradno povedano, ki so za banalne prekrške - pozabite dati smerokaz, pozabite doma vozniško dovoljenje, to vsak policist preveri v pol minute -, da ste kaznovani s 100 evri, 120 evri. To je brez zveze. To je nesmisel. Ne bomo pa nižali kazni, kot kaže, tam, kjer gre za hude prekrške. Tudi odvzemi avtomobilov. Mi danes plačamo, oprostite, pol milijona evrov za to, da skladiščimo odvzeta vozila v zadevah, kjer to ne bi bilo treba. Ne rečem, tam, kjer gre za najtežje prekrške - da, vzeti avto, zaradi mene za veliko daljše obdobje, kot je zdaj, ne pa za banalne stvari. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Ne želite dodatnega odgovora. Besedo ima mag. Katarina Hočevar, ki bo postavila vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica, lep pozdrav kolegom, kolegicam, poslankam in vam, spoštovani ministri! Moje poslansko vprašanje se nanaša na širokopasovni internet in na njegovo uvajanje na celotnem območju Slovenije. Nekaj o tej problematiki in pa ukrepih ministrstva za infrastrukturo in prostor smo danes sicer že slišali, vendar ga sama naslavljam na vas, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, saj vaše ministrstvo v skladu z Zakonom o državni upravi opravlja tudi naloge s področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij. Zavedamo se, da je internet bistveni pogoj za gospodarski razvoj, za gospodarsko rast, ključni dejavnik na področju izobraževanja in pomemben spodbujevalec splošne informiranosti prebivalcev. V koalicijsko pogodbo smo zapisali takole: "Dostop do širokopasovnega omrežja mora biti zagotovljen vsem po dostopnih pogojih." S tem se seveda strinjamo tudi v Državljanski listi, saj menimo, da je nedopustno, da obstajajo kraji, kjer zaradi preobremenjenosti omrežja ali odsotnosti le-tega prebivalci teh območij nimajo možnosti priklopa na širokopasovni internet. Sprašujem vas, spoštovani gospod minister: Kaj ste morebiti že naredili glede regulacije za dokončanje procesa 100 % pokritosti prebivalstva Slovenije s širokopasovnim omrežjem? Oziroma: Katere ukrepe načrtujete na vašem ministrstvu na področju pospeševanje e-vključenosti? Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Minister, imate besedo. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za besedo. Gospa poslanka ima popolnoma prav. Širokopasovni internet je danes bistveni pogoj ne samo za učenje, ne samo za izobraževanje, ne samo za družabne stike, tudi za poslovanje in zato je posebej pomembno, da je enakomerno dostopen po vsej državi, to je konec koncev tudi cilj Agende 2020 oziroma njenega poglavja Digitalna agenda. V Sloveniji več kot četrtina vseh prebivalcev še nikoli ni uporabljala interneta, zato Vlada pripravlja več različnih projektov, ki so osredotočeni na področja belih lis. Bele lise obstajajo geografsko in bele lise obstajajo demografsko in bele lise obstajajo tudi socialno. Skratka, živiš na napačnem območju, si napačne starosti ali prihajaš iz socialno ogroženega območja. Konkretno bi lahko govorili, da gre za štiri sklope dejavnosti. Opozorili ste že na to, kar je govoril kolega Černač v zvezi z gradnjo širokopasovnih omrežij. V teh dneh pripravljamo zakonske spremembe, ki bodo zagotavljanje širokopasovnih storitev dajale oziroma nalagale tudi ponudniku univerzalne storitve. Pripravljamo razpise za projekte e-vsebin, katerih cilj je tudi e-vključenost, in ne nazadnje bo Vlada kmalu imenovala zagovornika digitalnih tehnologij oziroma digitalnega šampiona, kot se ti ljudje pojavljajo v različnih evropskih državah, zato da bi povečali nekako tudi javno, osebnostno, personalno vidnost teh tehnologij. V zvezi z regulacijo širokopasovnega dostopa naj uvodoma pojasnim, da na ministrstvu pripravljamo novelo Zakona o elektronskih komunikacijah, ki prinaša izboljšave na področju širokopasovnega dostopa. Osnutek zakona, ki je bil v javni obravnavi konec lanskega leta, bo vzpostavil 61 DZ/VI/1. seja pravno podlago za to, da se širokopasovni dostop vključi v univerzalno storitev. Apek, Agencija za pošto in elektronske komunikacije bo lahko glede na trenutni zakonski osnutek kot prenosno hitrost, primerno za funkcionalen dostop do interneta, ki je vključena v zagotavljanje univerzalne storitve, določala tudi prenosno hitrost, ki je prenosna hitrost širokopasovnega dostopa. Že v okviru obstoječe zakonodaje in zakonske direktive ima Vlada možnost, da določi obvezne storitve izven obsega univerzalne storitve, torej da bi izven obsega univerzalne storitve zahtevala, da se ponuja širokopasovni dostop, vendar mora za to poseči v proračun, kar pa glede na trenutno stanje ni mogoče. Na ministrstvu se zavedamo, da je eden izmed ključih pogojev za uporabo prednosti informacijske družbe tudi dobro usposobljen uporabnik. Le uporabnik je tisti, ki lahko izrabi potenciale, izboljša svojo konkurenčnost, svojo kvaliteto življenja, nasprotno pa digitalno nepismeni še hitreje zaostajajo in so izključenih iz sodobnih trendov v informacijski družbi. Ob nujni ugotovitvi, da so za spodbujevalne razvojne aktivnosti potrebni razpoložljivi investicijski viri, je naš cilj razvoj vključujoče informacijske družbe, ki bo dostopna vsem prebivalcem. Da bi to dosegli, izvajamo projekte za večjo ponudbo kvalitetnih, uporabniško prijaznih e-storitev ter projekte za hitrejšo gradnjo širokopasovnih omrežij kot infrastrukturnega pogoja za dostop do e-storitev in e-vsebin. Razpoložljivost e-storitev in njihovo dostopnost nista dovolj, za večje povpraševanje po e-storitvah in njihovo uporabo izvajamo projekte za povečevanje digitalne pismenosti prebivalstva in e-vključenosti. Prizadevamo si za uveljavitev splošnih pogojev in načinov, ki naj vsakemu posamezniku omogočijo pridobiti digitalno pismenost. Naše dejavnosti posebej usmerjamo k tistim družbenim skupinam, ki imajo slabše možnosti za vključitev v informacijsko družbo. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Ste zadovoljni z odgovorom? (Da.) Potem bo naslednja vprašanje zastavila Polonca Komar, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Zvonku Černaču. POLONCA KOMAR (PS DLGV): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem ministrom, kolegom poslancem! Naše vprašanje oziroma moje vprašanje pa je sledeče; slišali smo ga sicer že večkrat, najdemo ga tudi v kakšnem od prejšnjih mandatov, vendar še enkrat, ker je za Koroško zelo pomembno. Namreč, tretja razvojna os je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva, pretok delovne sile, razvoj turizma in povečanje blaginje pomembnega dela Slovenije. Že leta 2004 so nastale prve ideje, načrti za izgradnjo nove državne ceste, danes pa se zdi, da smo po vseh teh letih ponovno na začetku poti, a žal še ne na prvem kilometru te, za našo državo prepotrebne cestne povezave. Sprašujemo se, kaj se je zalomilo, kdo je za to odgovoren in predvsem, kdaj bo tretja razvojna os končno zgrajena? V Državljanski listi menimo, da je treba vložiti vse organizacijske in finančne napore, da zagotovimo enakomeren regionalni razvoj, ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru tako imenovane tretje razvojne osi. Razumemo, da gre za velik organizacijski in finančni zalogaj, vendar, ker do danes še ni bilo izvedenih resnih naporov do realizacije projekta, vas sprašujem: Katere aktivnosti so bile do danes izvedene na projektu tretje razvojne osi? Kakšen je terminski načrt izgradnje? Kakšna je ocenjena vrednost izgradnje in kako jo bomo financirali? Kdaj se bo izgradnja tretje razvojne osi pričela in kdaj se bomo Korošci končno lahko po tej poti tudi prvič zapeljali? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, minister, imate besedo. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa spoštovani poslanki tudi za to vprašanje. Danes smo nekaj okoli poteka tretje razvojne osi že povedali in slišali. Glede na to, da poteka od avstrijske do hrvaške meje, zadeva široki prostor in mogoče je prav, da še enkrat povem nekaj bistvenih ugotovitev. Glede na to, da celoten postopek traja že osem let, je bilo naporov kar nekaj, vendar je rezultatov oziroma učinkov premalo. Postopek umeščanja tretje razvojne osi se je pričel konec leta 2004 s pobudo takratnega ministra za promet za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto 1 Šentilj-Koper in Velenje-Slovenj Gradec-Dravograd in mejo z Republiko Avstrijo; to je bil ta prvi, tako imenovani severni del. Potem je tej pobudi iz leta 2004 sledila še dopolnitev, in sicer v začetku leta 2006 za gradnjo državne ceste med avtocesto 1 Šentilj-Koper in avtocesto A2 Karavanke-Obrežje ter med avtocesto Karavanke-Obrežje in mejo z Republiko Hrvaško. Se pravi, celotna trasa, ki poteka na območju približno 200 kilometrov, je bila razdeljena na tri odseke: severni del, ki se v prostor umešča pretežno kot štiripasovna hitra cesta v dolžini približno 62 kilometrov, srednji del, ki se umešča pretežno kot dvopasovna cesta in poteka med obema avtocestama, približno 61 kilometrov je dolžina te trase, in južni del, ki se v prostor umešča mestoma kot štiri- in mestoma kot dvopasovna cesta in poteka, kot sem že omenil, od avtoceste A2 62 DZ/VI/1. seja Karavanke-Obrežje pri Novem mestu do meje z Republiko Hrvaško v dolžini približno 79 kilometrov. Glede na zahtevnost te trase in glede na obsežnost so bili ti deli razdeljeni še na posamezne pododseke: severni del na štiri pododseke, prvi od avtoceste do Velenja, drugi od Velenja do Slovenj Gradca, tretji od Slovenj Gradca do Dravograda in četrti Holmec-Otiški Vrh do meje z Republiko Avstrijo. V srednjem delu je trasa enotna in je bila zasnovana po študiji variant ob upoštevanju tako imenovane minimalne alternative. V južnem delu je bil ta del razdeljen na tri pododseke, od priključka na avtocesti Karavanke-Obrežje, s predorom Gorjanci, do priključka Maline, drugi odsek Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj-jug in tretji pododsek od priključka Črnomelj-jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica. Zapletov pri tem umeščanju, iskanju rešitev, podvariant, variant, študij in tako naprej je bilo kar nekaj. Ključno pri celi zgodbi je pa dejstvo, da vrednost celotne trase ni tako majhna, dosega približno 2 milijardi evrov po optimalnih cenah, seveda izhajajoč iz tega, na kakšen način bo posamezen del te razvojne osi umeščen v prostor. Za severni del je predvidena umestitev prvega in drugega pododseka v letu 2012, za tretjega v letu 2013 in četrtega v naslednjih letih, za osrednji del v letu 2015 in za južni del glede odseka Novo mesto-Maline 2012, Maline-Metlika-Črnomelj 2014 in Črnomelj-Vinica 2016. Sledeč tej umestitvi naj bi tudi sledili postopki izgradnje. Prej sem omenil, da sredstev v državnem proračunu za tako zahtevno investicijo ne bo. Iz tega razloga se predvidevata dva vira, en vir je oddaja v koncesijsko razmerje, drugi vir je pa naslednja finančna perspektiva v obdobju 2014-2020. Kdaj konkretno bo cesta v prvem odseku severnega dela in v prvem odseku južnega dela zgrajena, je danes težko napovedati. Kar se mene osebno tiče, vam bom lahko dokaj zanesljivo napoved dal konec maja oziroma v mesecu juniju, ko bomo imeli, tako kot sem napovedal, celotno prometno infrastrukturo razdeljeno po posameznih odsekih, trasah, terminskih načrtih in tudi vrednostnih opredelitvah za območje celotne države. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želite dodatno obrazložitev? (Ne.) S tem smo zaključili prvi krog vprašanj poslank in poslancev in prehajamo na drugi krog. V drugem krogu ima prva možnost zastaviti vprašanje mag. Majda Potrata, in sicer ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. Izvolite. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister! Na vas se obračam z vprašanjem, ki me je zaposlovalo kar nekaj časa in sem ob nekaj različnih priložnostih tudi že na ta problem opozarjala. Gre za sklep Vlade, sprejet na seji 8. marca 2012, ki je v javnem sektorju prepovedal od dneva sprejema, se pravi od 8. marca, sklepanje vseh avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju. Sklepanje takih pogodb je mogoče zgolj izjemoma ob predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije. Ko sem slišala za ta sklep sem pričakovala, da se sklep nanaša na sklepanje pogodb v državni upravi, saj je bilo pogosto mogoče slišati očitke, koliko denarja naj bi šlo za take pogodbe. Vendar ne. Ko sem v časopisu zasledila opozorilo o tem, kaj pomeni sklepanje takih pogodb oziroma odpoved za gledališča in za RTV, se je zgodba začela odpletati drugače in pokazalo se je, da je bilo tudi ministrom naročeno, da morajo pripraviti v 14 dneh dejansko stanje in vrednosti avtorskih pogodb v posamičnih sektorjih. Še v okviru tega predpisanega roka, natančneje 19. marca, ste se obrnili z ministrstva na javne zavode in dali dva dni časa, da se pripravi seznam vseh aktivnih avtorskih pogodb, pa tudi tistih podjemnih pogodb, v katerih je omenjeno svetovanje. To pa je nekaj, kar je naložilo nadzor nad avtorskimi pogodbami tudi javnim zavodom, ne samo tistim, ki so iz države financirane, ampak tudi tistim, ki so v lokalnih skupnostih, in tukaj se seveda postavlja vprašanje pristojnosti ministrstva, da ne govorimo o učinkih. Seveda, ker smo zadnje čase veliko govorili in slišali o varčevanju, je v javnosti odmeval tudi podatek, da naj bi za 23 milijonov takih pogodb bilo sklenjenih in to naj bi bilo neupravičeno zažiranje javnih sredstev. Dejstvo pa je, da je delo v kulturi, zlasti v javnih zavodih, v gledališčih, drugače organizirano kot morebiti kod drugje, to se pa ve, da je tudi drugače organizirano v javnem zavodu RTV. Zato vas sprašujem, gospod minister: Kako se ministrstvo vključuje v iskanje rešitev, da bi se programski načrti v javnih zavodih na področju kulture nemoteno izvajali navkljub sklepu Vlade Republike Slovenije? Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, minister, imate besedo. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje. Zelo podobno, skoraj identično vprašanje sem dobil tudi od spoštovane gospe poslanke Tamare Vonta, tako da upam, veseli me, da je tudi ona zdaj v dvorani. Najprej naj pojasnim; ta sklep Vlade ni poseben sklep, ki bi nastal na predlog ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ampak je splošen ukrep, ki se nanaša na 63 DZ/VI/1. seja vse vladne službe, urade in tudi na celoten javni sektor. Ne prepoveduje sklepanja novih avtorskih, svetovalnih in podjemnih pogodb, ampak zgolj zahteva, da se te pogodbe sklepajo ob oziroma po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije. Ta sklep je bil sprejet v času, ko smo imeli nefunkcionalen proračun, ko smo imeli popolnoma nerealen proračun, ko niti izhodišč za rebalans ni bilo pred nami in ko se je Vlada zelo težko zavezovala h kakršnim koli obremenitvam, ki bi nastajale v javnem sektorju. S tem sklepom smo na nek način tudi direktorje, predstojnike vseh teh zavodov zavarovali pred tem, da bi v času, ko se pripravlja rebalans, ko finančna prihodnost njihovih organizacij ni gotova, sklepali pogodbe, s katerimi bi se zavezali k izplačilom v nadaljevanju leta, za katera bi se morda izkazalo, da ne bodo finančno pokrita. S tem ukrepom smo tudi dosegli, da so se javni zavodi in vsi ostali, ki se jih je ta sklep tikal, tudi ministrstva, tudi vladni uradi, vprašali, kaj počnejo oziroma koliki del programa nosijo tam zaposleni s plačami in koliko del programa odnašajo tisti, ki se jih plačuje z avtorskimi honorarji, katerih delovno mesto pa tudi socialna varnost in še kakšna druga pravica je bistveno slabša od vse tistih, ki so redno zaposleni. Problema, o katerem ste govorili, se popolnoma zavedam. Zavedamo se, da je delo v kulturi, znanosti, RTV, medijih in še kje po svojo naravi drugačno. Prepričani smo, da bomo morali najti neko vmesno rešitev med tako fleksibilno obliko dela, kot je avtorska pogodba, in tako nefleksibilno obliko dela, kot je delo za nedoločen čas. To je konec koncev del programa oz. študija o reformi javnih zavodov v kulturi, ki je nastala v času prejšnjega mandata in na kateri nameravamo graditi. Kako problem reševati v prihodnje oz. kako se bo problem razrešil? Mislim, da gre za vprašanja tednov. V tem času bomo prednostno obravnavali prošnje za sklepanje avtorskih pogodb, ki bodo iz zavodov prihajale. V interventnem zakonu so pa vzpostavljene trajne rešitve za to, kako se v teh sektorjih sklepajo avtorske pogodbe. Nekoliko je od organizacije do organizacije režim različen, od takega, kjer soglasje k avtorskim pogodbam daje svet zavoda, recimo Programski svet RTV, do takih, kjer to daje svet zavoda po predhodnem soglasju ministrstva, pa do takih, pri katerih je treba iti z avtorsko oz. svetovalno pogodbo na Vlado, to je tipično v primeru vladnih uradov, služb in ožje državne uprave. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želite dodatno obrazložitev? Izvolite. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za ta del odgovora. Res ganljiva je rahločutnost Ministrstva za kulturo. Prepričana sem, če imate že vse registre izdelane in poznate različne tipe zavodov, da bi potem lahko tudi selektivno zajemali podatke, ampak vi ste se generalno odločili za zbiranje podatkov v vseh javnih zavodih, tukaj se pa zastavlja vprašanje odgovornosti in posega v zakonske osnove. Sicer razumem, da je nekaterim zelo lahko kršiti zakone, saj smo nedavno tega na odboru za kulturo, šolstvo in kar se sedaj že vse drugače malo imenuje, sprejeli tudi sklep o zahtevi za razrešitev Nadzornega sveta RTV, pa nikogar ne moti, da ni zakonske osnove; enako kot ni zakonske osnove za te zadeve, o katerih sedaj govorimo. Prepričana sem, da v. d. direktor Direktorata za medije gospod Miro Petek, ki je bil v prejšnjem mandatu poslanec, natanko ve, da smo s posebno sejo razpravljali tudi o razmerju med pogodbenimi in redno zaposlenimi na RTV in da je bil dosežen dogovor o tem, kako spreminjati pogodbena razmerja v redne zaposlitve. Toliko, gospe podpredsednici, ker je zaskrbljena, da so te stvari slabo urejene. Ampak gre preprosto za poseg v pristojnosti zavoda. Sveti zavodov sklepajo, ravnatelji so kazensko in odškodninsko odgovorni za sprejete sklepe, program je sprejet na svetih. Še enkrat poudarjam, če bo o tem rečeh odločala Vlada, mene še vedno zanima, gospod minister: Kakšno vlogo bo potem imelo Ministrstvo za kulturo? Denimo, lahko bi odločanje o tem prepustilo Programskemu svetu RTV. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod minister, prosim za dodatno obrazložitev. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa, gospa poslanka. Tudi vaša rahločutnost je ganljiva, namreč skrb za avtorske honorarje v organizacijah, kjer bomo zaradi rebalansa nižali plače. Veliko vprašanj sem dobil to popoldne o normativih v šolstvu, dve vprašanji, vezani na avtorske honorarje, nihče ni vprašal o tem, kako bodo starši, recimo, plačevali vrtec. Kar se tiče skušnjav ministrstva pri odobravanju teh ali drugačnih avtorskih honorarjev, naj vam povem, da ureditev sledi v glavnem pristojnostim, ki jih ima ministrstvo, ob tem ko gre za zaposlitve v posameznih delih javnega sektorja. Torej, če je za zaposlitev novih ljudi v javnem sektorju treba pridobiti soglasje ministrstva, potem je nek podoben režim tudi vezan na avtorske honorarje. Niste me dobro slišali, ta vaša želja, da bi o avtorskih honorarjih na RTV Slovenija, ki je, mimogrede, slon v tem prostoru varčevanja, ki se ga varčevanje pravzaprav ne dotakne, bo potrjeval Programski svet RTV Slovenija in se ministrstvo, gospod Miro Petek, jaz osebno v te stvari ne bomo spuščali. Hvala lepa. 64 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želite proceduralno? (Da.) MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da opravimo v Državnem zboru razpravo o odgovoru na vprašanje, ki sem ga postavila gospodu ministru. To pa preprosto zaradi tega, ker mislim, da je očitek take narave, da pa vendar kaže malo več govoriti o stvareh. Prvič. RTV ni direkten proračunski porabnik, ampak se financira iz RTV prispevka, kar je sicer nek prikrit način financiranja ali drugače urejen način financiranja, ampak financiramo ga gledalke in gledalci oziroma poslušalke in poslušalci prek tega instrumenta, ki se imenuje RTV prispevek. Vlada bo o RTV prispevku zagotovo imela možnost še odločati v okviru zakonodaje zaradi tega, ker vemo, da ima pristojnosti tako glede zniževanja kot tudi zviševanja RTV prispevka. Gre pa za neko drugo nerazumevanje, gospod minister. Kot poslanki mi je dana možnost, pravica, odgovornost in dolžnost, da postavljam vprašanja o temah, ki se mi zdijo v širši skupnosti aktualna; pa če je vam to všeč ali ne. Če mislite, da se ne kaže zaskrbljenost iz mojih vprašanj, ki zadeva tako socialni položaj posameznika v tej državi kot družin in vseh drugih, se zelo motite. Tam, kjer se razhajava in kjer se razhajamo ... PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Spoštovana kolegica, proceduralno . MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Pproceduralno, utemeljujem, zakaj mislim, da je treba o tem razpravljati, gospa podpredsednica. Mi boste vrnili čas? Tisto, kar vam želim povedati, je, da se lahko o oceni stanja strinjamo ali pa tudi ne, o poteh za rešitev iskanja pa imamo očitno zelo različne poglede. Poudarjate samo varčevanje, jaz pa mislim, da ta vlada ni ponudila dovolj na prihodkovni strani in v okviru rebalansa ne bomo imeli poslanke in poslanci možnosti posegati v prihodkovno stran rebalansa, samo v odhodkovno. V tem je težava. O ničemer se pa ne želite pogovarjati in nas postavljate pred izvršeno dejstvo, zato se mi zdi opraviti razpravo o teh vprašanjih nujno. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vaš proceduralni predlog. O vašem predlogu, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka, bo Državni zbor odločil v četrtek, 19. aprila v okviru glasovanj. Dajem besedo oziroma priložnost za vprašanje gospodu Mirku Brulcu in bo postavil vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. Izvolite. MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani gospod minister, nisva midva kriva, da sva na koncu te oddaje pravzaprav na vrsti. V Novi Gorici imamo že kar nekaj čas gradbeno jamo, v kateri bi že moral stati varstveno-delovni center skupaj z bivalnimi enotami. Kalvarija se vleče od leta 1993, ko je dozorela potreba po takšni gradnji. Lokalna skupnost je svoj prispevek dala: zemljišče, projekte in še kaj. Žal se je že ob začetku gradnje zaradi najcenejšega izvajalca in propada firme ta gradnja ustavila. Gradbena firma je propadla, ampak to je neka druga zgodba, ki je vezana bolj na javna naročila. V tem času pa so mladostniki postali odrasle osebe, mnogim so, žal, tudi starši že umrli. Delavnice pod posebnimi pogoji delajo v Solkanu v izjemno slabih in tesnih prostorih, zato spoštovani minister sprašujem in upam, da varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli to najbolj prizadeto populacijo mladostnikov in odraslih, kajti skrb za le-te mora imeti prioriteto v naši družbi. Zato vas sprašujem: Kdaj bo ministrstvo objavilo razpis za izbiro izvajalca in tako nadaljevalo investicijo? Verjemite, najbolj vam bodo hvaležni starši in še bolj tudi varovanci tega varstveno-delovnega centra. Hvala za bo odgovor. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister, imate besedo. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, spoštovane poslanke in poslanci! Hvala lepa za to vprašanje. Res je, ta projekt ima kar dolgo brado, ključni problem pa je nastopil zaradi stečaja izvajalca, saj so se takrat aktivnosti gradnje Varstveno-delovnega centra Nova Gorica v lanskem letu, to je leto 2011, ustavile. Pred izborom novega izvajalca je bilo treba oceniti dotedanja dela in skladno s tem pripraviti nov razpis, vendar se je zgodilo to, da je ministrstvo moralo zaradi ukrepa prejšnje vlade v letu 2011 zadržati prevzemanje obveznosti in prerazporejanje sredstev v rebalansu, zato ni bilo možnosti za nadaljevanje tega projekta in za razpis in zadeva se je zamaknila v letošnje leto. Ministrstvo bo po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2012 nadaljevalo aktivnosti na tem področju in upam, spoštovani poslanec, da boste tudi zaradi tega podprli rebalans. Torej bomo objavili nov razpis za izvajalca v drugi polovici letošnjega leta. Posledično bo, žal, prišlo do zamika pri tej investiciji, vendar bo investicija na vrsti in bo končana predvidoma v letu 2013. Hvala lepa. 65 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želite dodatno obrazložitev? (Ne.) Besedo ima gospod Gašpar Gašpar Mišič, ki bo ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču ter ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču postavil vprašanje. Izvolite. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovana ministra, gospod Zvonko Černač in gospod Franc Bogovič! Ena glavnih ovir gospodarskega razvoja v Sloveniji je problematičnost umeščanja objekta v prostor, kar smo ugotovili že zdavnaj. Kar nekaj primerov poznamo, ko se je potencialni tuji in domači investitor odločil, da načrtovane investicije ne realizira zaradi dolgotrajnosti in kompliciranosti postopkov, povezanih z umeščanjem objektov v prostor. Tovrstne probleme močno čutimo na vseh ravneh, predvsem pa na lokalni, zato je moje vprašanje, spoštovana ministra, naslednje. V koalicijski pogodbi ste se zavezali k prenosu zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na lokalne skupnosti: Kdaj bo ta zaveza uveljavljena? Gre predvsem za problem umeščanja v prostor gospodarskih objektov za opravljanje obrtniških in podjetniških dejavnosti, kot so obrtne cone in infrastrukturnih projektov, ki so nujni za razvoj posameznih občin. Vodilo in podlaga, katera zemljišča potrebujejo posamezne občine za svoj razvoj, so že zajeta v predlogih občinskih prostorskih načrtov, in sicer tako v grafični kot tudi pisni obliki. Na žalost tukaj vedno vnovič trčimo v problem spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki jih lokalne skupnosti potrebujejo za izgradnjo omenjene infrastrukture, ki bi koristila ne le obrtnikom in podjetnikom, temveč celotnemu gospodarstvu in ne nazadnje tudi kmetom, saj bi s tem ustvarili pogoje, da slovenski kmet svoj pridelek proda na domačem trgu. Konkretno, ker prihajam z Obale. Na slovenski obali bi z umestitvijo v prostor, na primer ekoloških oziroma eko golf igrišč in podobnih infrastrukturnih zelenih vsebin, ob upoštevanju ugodnih klimatskih pogojev, lahko dosegli podaljšanje turistične sezone v jesenski in zimski čas, to je ravno takrat, ko so naši kmetje najbolje pripravljeni s prodajo svojih letnih pridelkov, kot so vino in oljčno olje in mnoge druge istrske dobrote. Turizem je v svetovnem merilu najbolj rastoča gospodarska panoga in ravno turizem je priložnost za Slovenijo. Z vlaganjem v turistično infrastrukturo in spremembo namembnosti objektov, ki so ovira za širitev te infrastrukture in spremljajočo obrtno-podjetniške dejavnosti, bi Slovenija lahko postala turistična destinacija 365 dni v letu. Lepo prosim za odgovor. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Boste vi, minister Bogovič? (Da.) Izvolite. Beseda je vaša. FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav še enkrat. Hvala za besedo, podpredsednica. S kolegom si deliva čas in sva se dogovorila, da sam začnem v prvem delu, ker je konkretno vprašanje s strani poslanca vezano tudi na prenos kmetijskih zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v občinsko last. V koalicijski pogodbi je v enem odstavku zapisano, in tudi v zakonskih osnovah je podlaga za to, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po štirih zakonih in po sedmih različnih kriterijih lahko prenaša zemljišča z lastništva sklada na občine. Gre za Zakon o Skladu po 14. členu in 16.a členu, kjer se lahko prenašajo nezazidana stavbna zemljišča, po 16.b členu pa tudi vodovarstvena območja. Prav tako to omogoča Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, kakor tudi Zakon o cestah in Zakon o športu. Kar se tiče stavbnih zemljišč, ki so najbolj pomembna v tem delu. Zakonska podlaga je, da se zemljišča, ki so bila po starih planskih dokumentih v letih 1993 v občinski lasti, javni lasti, pa so spremenjena v stavbna, in tudi kasnejša sprememba z junijem 2004 dovoljuje, da se lahko takšna zemljišča prenesejo na občino. Postopek je jasen in tudi poteka. Gre pa za to, da je treba skleniti pogodbo o prenosu teh zemljišč na občino. V nekaterih primerih prihaja do težav, da nekatere občine ne izpolnijo druge obveznosti, da tudi kmetijska zemljišča prenesejo na sklad. Tako ponekod prihaja tudi do težav. Drugače pa v osnovi potekajo in po vseh teh štirih postopkih ali pa štirih zakonih je bilo tudi v lanskem letu približno 400 hektarjev površin prenesenih na občine. Od tega 132 hektarjev tudi stavbnih zemljišč, 270 hektarjev približno pa sodi v ta sklop agrarnih skupnosti in vodovarstvenih območij. Kar se tiče ostalih postopkov, ki se vežejo na debirokratizacijo - da si s kolegom porazdeliva čas -, smo tudi v okviru ministrstva pristopili k intenzivnemu pregledu zakonodaje. Tako na področju vseh področnih zakonodaj od področja okolja, kjer je cela vrsta soglasij na Arsu in podobnih zadev - čez 30 tisoč jih je na leto. Govorimo o tem, da se pripravljajo predlogi, s katerimi bomo poskušali nekatere postopke poenostaviti; kar je pa še pomembneje, nekatere enostavne postopke nazaj vrniti na upravne enote, ker mislimo, da bodo tam te zadeve hitreje rešene. Ključno vprašanje, ki se bo najbrž pojavljajo pa vedno in bo vedno treba imeti pravo mero in pravi občutek, je pa sprejetje občinskih prostorskih načrtov in ta ključni moment spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, kjer smo vedno na nakovalu med 66 DZ/VI/1. seja varovanjem kmetijskih zemljišč na eni strani in na drugi strani tudi gospodarskemu razvoju. Upam, da bomo imeli v tem delu srečno roko. Zakon o kmetijskih zemljišč iz lanskega leta nam pa tudi nalaga, da sprejmemo zelo jasno mejnik med trajno varovanimi kmetijskimi zemljišči in ostalimi zemljišči, na katerih bo ta poseg še mogoč. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Minister Zvonko Černač, še vaš del odgovora. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Ne glede na to, da imamo mnogo dobre volje in da bomo delovali z roko v roki z okoljem in kmetijstvom, samo z dobro voljo seveda ne bo šlo. Tudi samo s spremembo podzakonskih predpisov žal ne, zaradi tega načrtujemo v prvem koraku najbolj nujne spremembe Zakona o graditvi objektov in Zakona o prostorskem načrtovanju. Predvidevamo večjo avtonomijo lokalnih skupnosti in računamo na nekatere spremembe glede statusa posameznih posegov v prostor v tistem delu, ki niso okoljsko nesprejemljivi, in postavitev ločnice med varovanjem kmetijskih zemljišč tam, kjer je to pomembno z vidika kmetijske proizvodnje, in ne tam, kjer to ni pomembno. Skratka, v najkrajšem času predvidevamo poleg spremembe podzakonskih aktov tudi novelacijo Zakona o graditvi objektov in Zakona o prostorskem načrtovanju. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želite dodatno pojasnilo? (Da.) GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, podpredsednica. Tudi hvala obema ministroma. Gospod Bogovič, razumem, da ta prenos zemljišč s Sklada poteka na občine. Problem je ravno v obratnem; da zemljišča, ki so kmetijska in jih občine potrebujejo za širitev svoje infrastrukture in infrastrukturnih projektov oziroma objektov, da se le-ta nekako ne morejo prenesti oziroma Sklad stoji na svojem, da teh zemljišč ne da. Dogaja se tudi to, da Sklad prodaja svoja zemljišča, za katera bi moral skrbeti. Konkretno, Forma viva - prodano pred nekaj leti za zelo mastno ceno. Mislim, da je Sklad zadolžen, da skrbi za zemljišča, ne pa, da jih prodaja, in sicer za takšno ceno, ker se je kalkuliralo, da se bo to spremenilo v stavbno zemljišče. Pojavlja se problem, da mi kot lokalne skupnosti ne moremo ničesar narediti, se razširiti in zadovoljiti potrebe obrtnikov, podjetnikov, turizma in sploh gospodarstva, če smo omejeni s spremembo zemljišč. Namembnost zemljišč je upravičena in utemeljena v predlogih občinskih prostorskih načrtov, tako da tukaj ni blefa. Treba je to samo postoriti. Glejte, zdaj se dogaja celo to, da morajo občine prenašati na državo, če država potrebuje za umeščanje infrastrukture, cest in ostalega, recimo železniških tirov. Če bi pa to bilo občinsko, bi si država lahko izposlovala, da dobi zemljišča neodplačno, če to potrebuje za infrastrukturo, in obratno. Skratka, s tem, kar je rekel gospod Černač, se strinjam. Upam, da vam bo to uspelo. Tukaj vas tudi osebno podpiram in boste vedno dobili glas "za", ko boste zemljišča prenašali na lokalne skupnosti, ker oni najbolje vedo, kaj je dobro za njihov razvoj. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Boste vi, minister Bogovič? Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Tu se prepletata dve vprašanji. Eno je sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, se pravi sprejetje OPN, v katerih se te spremembe naredijo, drugo pa je stvar prenosa kmetijskih zemljišč s Sklada na občine. Kot sem že dejal, je v tem delu trenutna zakonska podlaga, ki velja in jo mora Sklad spoštovati, ta, da kmetijskih zemljišč ne more prenašati na občine. V tem delu tudi nima Sklad nobene pravne podlage, da bi to storil. V takšnem primeru bi bila potrebna zakonska sprememba. Ključna naloga Sklada zagotovo je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, igrati preko svoje politike tudi z zemljiško politiko in ključna politika Sklada je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Ta drugi del pa se tiče samega konflikta interesov oziroma namenske rabe in se ureja s spremembo prostorskih dokumentov. Kar se tiče same politike pri prodaji kmetijskih zemljišč, je bila tudi uvedena praksa, ki jo je izposloval Sklad, da se je v preteklosti zemljišča, ki so bila na robu zazidljivih zemljišč, po internih pravilih smelo takšno zemljišče prodati zgolj po 50 % cene stavbnega zemljišča. V tem delu je bila neka varovalka znotraj Sklada narejena, da se ne bi dogajale špekulacije s prenosi. Sicer pa kot sem že dejal, gre za več področij. Eno je področje varovanja kmetijskih zemljišč oziroma dogovor o rabi in varovanju kmetijskih zemljišč pred posegi in doseči tudi ta dogovor. Druga zadeva je formalnopravna, kdaj sme Sklad prenašati zemljišča. V kontekstu zemljiške politike jih pa lahko tudi mirno kupuje, prodaja in v tem kontekstu želimo to celo spodbuditi, da bi se tudi s tem zemljiška politika, zaokroževanje kmetij lahko izpeljalo. Tretji problem je pa prostorska zakonodaja, ki je tista, ki je v okviru Ministrstva za infrastrukturo in prostor, s katero se želi dolgotrajne postopke, ki so res nemogoči - na primer, od leta 2004 pa do leta 2012 sedaj sprejemamo nove občinske prostorske načrte. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. 67 DZ/VI/1. seja Želite še proceduralno? (Da.) Izvolite. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Ja, proceduralno. Hvala lepa, gospod minister. Ocenjujem, da so bili odgovori tako kvalitetno pripravljeni, da ugotavljam, da bo treba o tem opraviti razpravo v Državnem zboru, in sicer predvsem zato, ker Sklad nima pravne podlage in je treba spremeniti zakonodajo. Gospod Černač, vam pa bo to dejansko omogočilo realizacijo zapisanega v vašem programu in v koalicijski zavezi. Da bomo pospešili realizacijo te vaše zaveze, bi predlagal, da tako pozicija kot opozicija podpreta predlog, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika v Državnem zboru opravi razprava, da se poslanke in poslanci seznanimo s to problematiko bolj podrobno in da vsak s svojega zornega kota pove, kako se njemu to zdi oziroma kako vidi ta problem. Prihajamo z območja celotne Slovenije, sam lahko zagovarjam južno Primorsko, drugi boste druge dele in bomo skupaj pomagali, da se bodo naše lokalne skupnosti bolje razvijale, kot so se do sedaj. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. O predlogu poslanca Gašpar Gašpar Mišiča, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovorih ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča ter ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v četrtek, 19. aprila 2012, v okviru glasovanj. Prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga bo postavila gospa Tamara Vonta, in sicer ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. No, gospod minister je v bistvu že dobršen odgovora dal na poslansko vprašanje gospe Majde Potrata, pa vendar. Dosti ljudi, ki imajo avtorsko pogodbo, ima tudi otroke in plačujejo vrtec. Tako bi bila lahko tu zdaj priložnost, da dopolnite tisto, kar ste si prej zelo želeli. Vprašanje: Kako plačevati vrtce staršem, ki imajo avtorsko pogodbo, pa je zdaj nimajo; recimo, da jim je konec marca potekla? Predvsem me zanima, če lahko kaj več poveste o tej vmesni obliki med zaposlitvijo za nedoločen čas in avtorsko pogodbo. Predvsem me zanima: Ali je kakšen terminski načrt, ali kako naj temu drugače rečem, kako boste te stvari reševali? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala. Izvolite, minister. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje. Ne bi rad dajal vtisa, da ne vidimo na ministrstvu problema v tem, da so avtorske pogodbe trenutno ovira, in delamo vse, kar se da, da bi se to po eni strani čim prej rešilo, da bi bila rešitev, ki je v interventnem zakonu, čim boljša. Je pa tako, da ob vseh drugih stvareh, ki se dogajajo v državi, ta ni najhujši problem od vseh. V zvezi z vprašanjem, za katerega me sprašujete, o tej vmesni obliki. Morda veste, morda ne, da je v okviru prejšnje vlade nastala delovna skupina za reformo javnih zavodov na področju kulture, da je ta delovna skupina prišla do nekih rezultatov, do nekih priporočil. S to skupino sem se sestal, imajo zanimive ideje. Izpostavljajo ravno ta problem, da se v organizacijah, ki se vežejo na kulturo, na medije - pa zdaj, ko je združeno ministrstvo in ker minister pozna tudi druga vprašanja, bi lahko sem zraven dodali še znanost in kakšno drugo zadevo -, da je status javnega uslužbenca na eni strani zelo tog, čisto svobodno pogodbeno delo je preveč fleksibilno, prinaša premalo pravic. Sam sem nad tem resno zaskrbljen oziroma nimam nobenega užitka siliti ljudi, ki delajo v kulturi, v tovrstna razmerja, tako da je ta "rahločutnost" iskrena. Delo te skupine bomo nadaljevali takoj potem, ko uredimo v proračun in interventni zakon. Pričakujem, da bomo z nekimi rešitvami prišli pred vas v parlament do jeseni. Kaj je trenutno na mizi, si lahko v poročilu te skupine preberete, od tukaj naprej bomo nadaljevali. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želite dodatno še obrazložitev? (Da.) TAMARA VONTA (PS PS): Kljub temu bi vztrajala, lahko si preberem, ampak glede na to, da vas imam zdaj tukaj pred seboj, bi izkoristila to priložnost, ki ni ravno pogosta, da mi poveste, da mi razložite, v katerih smereh ste se, recimo, pogovarjali s to skupino. Res me zanima, kakšne so te rešitve. Recimo: Ali je to odpiranje espejev ali česa? Ne vem, na kakšen način nameravate to rešiti. Verjamem, da to kje piše, ampak glede na to, da ste minister, zadolžen za to področje, vendar računam na to, da mi to lahko pojasnite. Samo še nekaj, zavedam se, da so mnogo hujši problemi, tega se verjetno vsi zavedamo, ampak na vsako vprašanje pa vendar ne moremo dobiti takega odgovora: "So hujši problemi." Lahko pa postavimo tudi vprašanje: Kateri je najhujši problem? Hvala. 68 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, dopolnite odgovor, minister. DR. ŽIGA TURK: Mislim, da sem obširen odgovor podal mag. Potrati v zvezi s to problematiko, v zvezi s tem, kako je rešena trenutno, kako bo rešena po sprejetju interventnega zakona. V zvezi s to rešitvijo absolutno ne gre v smeri nikakršnih espejev. Ne bi pa rad govoril o idejah, možnostih, variantah, o katerih razmišljamo, preden bi bila stvar, kako bi rekel, relativno zrela. Tako prosim, ne mi zameriti, ampak ne bi rad tukaj zbujal niti pričakovanj niti odporov z rešitvami, ki se lahko v naslednjih mesecih še spremenijo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Ni želje po proceduralnem. Potem pa najprej vprašanje zastavlja mag. Stanko Stepišnik, in sicer za kmetijstvu in okolje, gospodu Francu Bogoviču. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo. Porečje reke Savinje spada v najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Poplave v letih 1990, 1998, 2007 so naredile izredno veliko škode. V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 so bila zagotovljena sredstva Kohezijskega sklada tudi za področje zmanjšanja škodljivega delovanja voda v višini 74 milijonov evrov. K poglavju 3.2.5.3 Zmanjšanje škodljivega delovanja vode je vključenih šest projektov, katerih skupna vrednost je bila ocenjena na 185 milijonov evrov z DDV. Prvi in največji projekt je zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinja. Vlada je 7. 9. 2009 na vprašanje gospoda Aljoše Bonajo odgovorila, da projekt ni ogrožen, da realizacija zaradi počasnosti državne uprave ni prava ugotovitev. Vlada je zagotovila, citiram: "Lahko zagotovimo, da bodo izvedene vse aktivnosti in da bodo dodeljena sredstva porabljena v obdobju izvajanja, to je do leta 2013 in denar nikakor ne bo izgubljen." Golo naključje je, da smo dali poslansko vprašanje 13. aprila pisno, v Sobotni prilogi pa že lahko preberem kar precejšnji del odgovora. To se pravi, da je razvidno, da je Program zmanjšanja škodljivega delovanja voda prestavljen v programsko obdobje 2014-2020. To se pravi, mreža dobro dela, novinar je tudi pravi, tako da tisti, ko včasih nas napade, je tudi to napisal. Prosim za odgovor. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, minister. FRANC BOGOVIČ: Odgovor na to vprašanje, ki se tiče poplavne varnosti in se nanaša predvsem na Savinjo, je zame danes precej enostaven, glede na to, da smo prejšnji teden v Celju podpisali to pogodbo, s katero se začne kot prvi projekti z vodnega varstva, se pravi izboljšanje poplavne varnosti na porečju reke Savinji. Pogodba je z DDV vredna 45,3 milijone evrov in se nanaša na vodovarstvene objekte v Lučah, Celje z Vojnikom in tudi dolvodno od Laškega. Gre za tiste kritične projekte, ki so v okviru poplav v Laškemu, v porečju Savinje v celoti povzročale največ glavobola in tudi naredila največjo škodo. Ta projekt je podpisan in računamo, da bo vse po sreči in da bodo izvajalci ta projekt izvedeli, so lokalno znani izvajalci na vodarskem delu in verjamem, da so usposobljeni - upam tudi, da so finančno sposobni - ta projekt pripeljati do konca. V pripravi je tudi druga faza tega projekta, se pravi projekt umestitve suhih zadrževalnikov, ki bi zadrževali vodni val na poti do Celja. Vsi vemo, tisti, ki ste s tistega konca, še posebej, pa tudi drugi, ki smo se drugače ukvarjali, da je tu še kar nekaj strokovnih dilem, kjer je nasprotovanje, niso še vse stvari dorečene, vendar je ta projekt v javni razpravi. Tudi ta DPN je na dobri poti, da bo sprejet, tako da bo lahko v naslednji finančni perspektivi mogoče zopet prvi projekt, ki se bo z vodovarstvenega področja v Sloveniji zgodil na reki Savinji. Kot drugi projekt, dva projekta sta predvidena v tej finančni perspektivi, je še projekt na reki Dravi. Tu gre za velik skok teh projektov, tudi tu je vrednost dokaj velika, 38,4 milijone evrov. Tudi za ta projekt sodelavci iz ministrstva zagotavljajo, da bo v letošnjem letu sprejet. Tako sta dva projekta, ki sta predvidena za to finančno perspektivo, na dobri poti, da se izvedeta. Poleg že omenjenega projekta druge faze reke Savinje je v pripravi tudi projekt zadrževalnikov vode pred Ljubljano, se pravi nov velik projekt, ki je pomemben za samozaščito. Aktivnosti prav tako tečejo na reki Muri, tako da je en del visokovodnih nasipov v izvedbi in bo v letošnjem letu zaključen, sicer pa se zopet načrtujejo novi projekti za obdobje 2014-2020 in še naprej se predvideva črpanje kohezijskih sredstev za te projekte. Ko sem že ravno pri besedi in ko me danes poslanci, poznavajoč problematiko okolja, sprašujete resnično za tiste najbolj akutne probleme - začeli smo s kohezijo, nadaljevali s smetmi, naprej smo prišli na vodovarstvo, zaščito glede poplavne varnosti -, moram reči, da se znotraj ministrstva pogovarjamo o tem. V naslednjih mesecih, če smo prej obljubili, da bomo relativno hitro pripravili operativni program za smeti, je to naslednja, druga faza, drugo področje, katerega se želimo sistematsko lotiti. V okviru pristojnosti, ki so danes v okviru ministrstva, Arsa, Inštituta za vode, potem območnih izpostav Arsa, želimo ugotoviti, 69 DZ/VI/1. seja kakšna je najboljša organizacijska oblika, da bo na področju varovanja pred poplavami in na splošno, generalno upravljanje z vodami, zadeva prišla malce bolj v red. V zadnjih dvajsetih letih se nam je izgubil pravi nadzor in konceptualen pristop k tem projektom. Lahko še mirno rečem, da je v okviru ostalih sredstev, ki so na razpolago, tako integralno iz proračuna v okviru postavk za vzdrževanje vodotokov kakor tudi v okviru postavke vodnega sklada, predvidenih kar nekaj posegov tudi v letošnjem letu, s katerim se bo šlo naprej. Vsi vemo, da tudi sistematično poteka v okviru skupnega projekta izgradnje hidroelektrarne na spodnji Savi protipoplavna zaščita od Zidanega Mosta pa vse do hrvaške meje. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Bo v redu? Ste zadovoljni z odgovorom? Ste. Kot zadnja bo vprašanje zastavila gospa Renata Brunskole. Očitno leti tudi to vprašanje na ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča. Izvolite. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! V Evropi in Sloveniji je izkazana velika podpora izrabi obnovljivih virov energije. Mednje sodijo bioplinarne, ki opravljajo obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. V zadnjih letih se v Sloveniji prebivalci na območjih, kjer delujejo bioplinarne, soočajo s problematiko smradu iz bioplinaren in ravno tako smradu s prašičjih farm. Na to zagotovo vpliva, da nova uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov še vedno ni sprejeta, problem pa je tudi v neskladju kmetijske in okoljske zakonodaje glede vnosa mejnih vrednosti težkih kovin, kot so presežki cinka v prašičji gnojevki. V temu trenutku so prebivalci izpostavljeni zdravju škodljivemu smradu, obolevajo, počutje je slabo, ravno tako pa se vsakodnevno po poljih razliva bioplinska gnojevka, ki nastaja tudi iz odpadkov v gostinstvu. Ugotavljamo, da bi pristojne službe v okviru pristojnih ministrstev morale opravljati natančno kontrolo in evidenco vhodnih in izhodnih surovin. Potrebna je kontrola uporabe bioplinske gnojevke na kmetijskih zemljiščih. Slednje se dogaja skoraj povsod po Sloveniji, kar povzroča številne proteste okoliških prebivalcev in nevladnih organizacij. Spoštovani gospod minister, ta konec tedna vam je zagotovo bil znan protest okoljskega gibanja Proteus iz Črnomlja, ki je samo v soboto v nekaj urah privabilo dva tisoč štiristo ljudi k podpisu peticije zaradi smradu v Črnomlju in okolici, ki se širi iz bioplinarne in prašičje farme na Lokvah. Do teh protestov po mojem mnenju ne bi prihajalo, če bi pristojne službe ustrezno ukrepale že takrat, ko sva, spoštovani gospod minister, bila oba poslanca in sem postavljala podobna vprašanja takratnemu ministru za okolje gospodu Karlu Erjavcu, ki je takrat odgovoril, da gre za gnojevko drugega razreda okoljske kakovosti, kar pomeni, da se tega blata ne more uporabiti za gnojenje kmetijskih zemljišč. Vendar danes se ta gnojevka razliva po Beli krajini, po območju, za katerega pravimo, da je pomemben potencial kmetijstva, lokalne samooskrbe in tako je bilo v slabih štirih letih po kraških belokranjskih poljih politih preko sto tisoč ton gnojevke. Spoštovani gospod minister, vprašam vas: Na kakšen način boste prispevali k dokončnemu reševanju tega problema in kdaj boste prišli v Črnomelj in nas podrobneje seznanili s to problematiko? Zavedam se, da ste minister na novo, vendar ni kaj: začeli ste dobro in moram reči, da ste bili danes zagotovo med najaktivnejšimi pri odgovarjanju na poslanska vprašanja. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Res je, minister, imate priložnost sedmič odgovarjati na vprašanje. Beseda je vaša. FRANC BOGOVIČ: Hvala za to številčno priložnost in hvala za to vprašanje, o katerem je prav, da se o njem spregovori. Hvala tudi za tako veliko prisotnost v dvorani. Prejšnji mandat sem bil na drugi strani, pa ne vem, če je bilo pri zadnjem vprašanju kdaj toliko kolegov. Tako mislim, da smo vsi skupaj začeli resno s tem delom. Kar se tiče bioplinaren, mislim, da je kar nekaj problemov, s katerimi se v Sloveniji soočamo. Eden, ki smo ga tudi obravnavali, je vezan tudi na koncept, kako velike bioplinarne, kaj naj bo v teh bioplinarnah, ali je koncept, da je za to potrebnih 200, 300, 400 hektarov kmetijskih zemljišč, da zapolniš. To so ene vrste problemi. Drugi problemi, ki so bili zdaj omenjeni, se nanašajo pa tudi na prostorske umestitve posamezne bioplinarne v prostor. Mirno naj rečem, da glede na to, da je kar nekaj bioplinarn v Sloveniji - dve sta tisti, ki v tem trenutku najbolj burita duhove; ena na Gorenjskem, ena v Beli krajini. Mislim, da je ključni problem ne v kmetijski regulativi in v uredbah, ampak izvirajo problemi pri teh dveh iz same umestitve v prostor na tistem prostoru, kjer sta postavljeni. Kar se tiče samih uredb, ki so bile izpostavljene, naj povem, da sta dve uredbi, ki govorita - in ko govorimo o neskladju med dvema uredbama, je prav, da pojasnimo, za kaj gre. Prva je Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov. Ta jasno določa 70 DZ/VI/1. seja obvezna ravnanja pri obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in pogoje za uporabo in dajanje v promet obdelanih biološko razgradljivih odpadkov, tako komposta kot pregnitega blata, bioplinske gnojevke, digestata. Druga, ki je po mnenju mnogih v nasprotju ali pa v koliziji s prvo, je Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. To pa je uredba, ki določa predvsem uporabo živinske gnojevke Ta uredba se nanaša na pravila pri gnojenju z gnojevko, živinsko gnojevko, in se nanaša tako na količine in dobo v letu, kdaj se sme, kdaj se ne sme. Pri mejnih zadevah, ker je to povezano z nitrati -govori predvsem o nitratih, ne pa ostalih elementih. Nadzor nad to uredbo pa ima tudi kmetijski inšpektor. Razlika med tema dvema uredbama je, kot sem že dejal, v tem, da se ena nanaša zgolj in predvsem poudarja problem nitratov in uporabe gnojevke, druga pa se nanaša tudi na bioplinarne. V teh bioplinarnah pa je en proces predelave živalskih ostankov, kjer je tudi drugačna kemična sestava. Nova uredba bo morala ravno to urediti in v to uredbo bodo tudi zapisane smernice za stanje in tehnike kompostiranja. Ta uredba je v pripravi in bojim se, da ne bo vseh problemov, ki se pojavljajo na vsaki od teh lokacijah, rešila, ampak bo samo pojasnila nekatere stvari, znotraj katerih bo zelo jasno zapisano, kaj je dovoljeno, kaj ni dovoljeno, kajti tudi nekateri elementi, ki so omenjeni v teh, so elementi, ki so sestavni del neke prehrane in se, normalno, v tem procesu zavrtijo in so tudi določeni esencialni elementi tako za rastline kakor tudi za živali. Mislim, da je mogoče tu celo preveliko pričakovanje, da bo ta uredba vse rešila. Ključni problem - na že omenjeni lokaciji so bili številni inšpekcijski pregledi - v letu 2010 jih je bilo opravljenih 8, v letu 2011 7 in tudi letos so bili že 4, zadnji je bil 30. 3. - glede na številna opozorila, pisma. Sam sem se tudi konec prejšnjega tedna srečal na enem sicer drugačnem dogodku, ni bil namenjen temu, s črnomaljsko županjo, ki vneto tudi opozarja in prosi za ta termin. Dogovor je, da se predstavniki iz našega direktorata za kmetijstvo in sekretarka z okolja v čim krajšem času z njo sestanejo in poskušajo rešiti dotični problem, ki ni generalni problem, ki bi se nanašal na bioplinarne, ampak gre za zelo specifičen problem v specifičnem okolju, ob umestitvi v prostor, ki je bila v preteklosti storjena. Vemo pa vsi... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Hvala že za ta del odgovora. Ta bioplinarna, pa verjetno tudi morebiti še tista, ki je tudi problematična, je ravno v povezavi s problematiko okoljevarstvenega dovoljenja oziroma tudi maksimalne zmogljivosti; torej z omejitvijo, kot ste povedali, velikosti bioplinarne, vendar bi vseeno poudarila še nekaj. Danes sem imela priložnost slišati večino vaših odgovorov, je bilo veliko res govora o umestitvah v prostor, tudi o občinskih prostorskih načrtih, vaših soglasij, soglasij Agencije za varstvo okolja, ampak govorili ste tudi o kohezijskih projektih, kot je vodovod v Pomurju, pa v Beli krajini in tako dalje. V povezavi tudi s kraškim terenom v Beli krajini nas ravno to skrbi, da bo na ta način izvir Dobličice, torej podtalnica, uničen in da bo prišlo do ekološke katastrofe. Mogoče sedaj izgleda to, bi kdo rekel, preveč panično, vendar ne. Namreč vemo, kaj se je zgodilo v 80. letih z izvirom Krupe in PCB in da se ta zadeva dolga leta, morebiti še danes ne, ni v celoti povrnila v prvotno stanje - predvsem mislim z vidika varstva okolja. Tukaj gre tudi za to, ali imajo inšpekcijske službe vse vzvode, da tudi bioplinarne nekako pripeljejo do tega, da dopolnijo tehnološki postopek z dehidracijo in čiščenjem lužine do te stopnje, da bo sposobna za izpust - oziroma tudi dvom v zvezi s smradom. Namreč, ljudje dobesedno trpijo, če pa pogledate zemljino, jaz sem si ogledala, to je kot požgano zemljišče. Ne predstavljam si pridelka, ki ga ljudje jemo iz tovrstnih izpustov, torej te gnojevke. Zato bi si resnično želela, če bi rekli: "Pridem v Belo krajino, si to pogledam, in ljudem v Črnomlju povem kako in kaj, da se to reši." PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister, izvolite. FRANC BOGOVIČ: Kot sem že dejal, zavedam se tega problema. Dve točki sta v Beli krajini, kar se okolja tiče, na tej naši agendi. Danes vam resnično ne vem povedati termina. Kot sem že dejal, je v dogovoru z županjo Črnomlja, da se v miru na strokovni ravni dobijo ljudje in poiščejo te odgovore. Vem, in tu nisem navajal stvari, da je bila v lanskem letu že zaprta, dopolnjenega tehnologija. Upam, da bodo tisti, ki so strokovno odgovorni za to zadevo, svoje delo korektno in dobro opravili. Zagotovo to ni problem, ki bi ga na ministrstvu ignorirali. Obe inšpekciji, tako kmetijska kot okoljska, sta bili v projekte temeljito vključeni. S tega mesta mirno lahko rečem, da bom najprej poprosil kolege, da mi pripravijo to dokončno svoje stališče. Pogovor bodo opravili tudi z županjo. Sem pa dolžan Belokranjkam in Belokranjcem tudi še ta sestanek, kjer bomo poskušali obe temi skupaj združiti. Računam tudi sam opraviti ta razgovor z vami. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. 71 DZ/VI/1. seja Izvolite. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Gospod minister, prosila bi,če lahko vaše strokovne službe pripravijo pisni odgovor na moje vprašanje. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vaš predlog. S tem smo prišli do zadnjega vprašanja, čeprav je z nami samo en predstavnik Vlade, minister Bogovič, ki je vztrajal do konca, se ne glede na to zahvaljujemo vsem, ki so danes podali odgovore, od predsednika Vlade, vsem ministrom, generalnemu sekretarju. Sporočam, da s tem prekinjamo to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v četrtek, 19. aprila 2012, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih. S tem prekinjam tudi 2. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Še nekaj, seja je prekinjena, vendar kljub vsemu opozarjam člane in članice Odbora za finance, da čez 15 minut začnemo sejo Odbora za finance in monetarno politiko, in sicer v veliki dvorani na Tomšičevi. Ostalim pa lepo pot domov. Lahko noč! (SEJA JE BILA PREKINJENA 16. APRILA 2012 OB 21.03 IN SE JE NADALJEVALA 17. APRILA 2012 OB 9. URI.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo 2. sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in naslednji poslanci: Alenka Pavlič, dr. Andreja Črnak Meglič, Borut Pahor, Jakob Presečnik in Matjaž Han od 15. ure dalje.Vse vas lepo pozdravljam. Prehajamo na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JA NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA LETO 2012 PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Z nami je minister za finance dr. Janez Šušteršič. Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo gospodu ministru. Proceduralno gospod Moderndorfer, izvolite. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik, minister, poslanke in poslanci! Kot smo že včeraj v Pozitivni Sloveniji pisno obvestili, da ne želimo sodelovati na odboru, danes napovedujem obstrukcijo na vseh treh točkah, ki so bile vložene po nujnem postopku in s samo razširitvijo dnevnega reda. Naj povem tudi razloge, zakaj se poslanci Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ne bodo udeležili sodelovanja pri teh treh točkah. Prišli smo do točke, da pravzaprav na prvi redni seji obravnavamo zakone po nujnem postopku, kjer nam omogoča neko resno poglobljeno diskusijo že to, da smo po včerajšnji prekinjeni točki imeli nadaljevanje odbora pozno v noč in danes takoj ob 9. uri zjutraj, kar govori o sami resnosti obravnave samega gradiva. V državi zaenkrat ni nobenih izrednih razmer. Nobenega takšnega stanja ni, ki bi zahtevalo, da na redni seji obravnavamo po nujnem postopku, in to zakone, ki bi jih obravnavali lahko samo nekaj dni kasneje, ko bomo obravnavali rebalans in kjer je to tudi smiselno, da bi ob tej točki skupaj s predlaganimi zakoni obravnavali to materijo. To ne pomeni, da smo proti obravnavi teh predlogov. Daleč od tega. Niti ne pomeni, da se ne strinjamo v celoti s predlaganimi zakoni. Ne strinjamo pa se zagotovo s tem, da se Državnemu zboru jemlje diskurs in jemlje beseda, da smo prišli do tiste točke, da je Državni zbor postal navadna zelena tipka, kjer se dejansko samo brez razprave odloča o tem, kaj je potrebno in dobro, kar smatra vlada, vlada te koalicije, ki se je odločila, da bo na svojevrsten način vpeljala tisto novo, ki se mu reče parlamentarna praksa. Parlamentarna praksa v zgodovini ni pokazala, da se zakonodaja, ki je resna, občutljiva, obravnava brez razprave, po nujnem postopku, in to nekaj dni pred tem, preden bomo obravnavali rebalans. Zato v poslanski skupini zapuščamo razpravo in prevzemite sami odgovornost za to početje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Nadaljujemo sejo. Besedo ima minister za finance dr. Janez Šušteršič. Izvolite. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Lepo pozdravljeni! Vlada predlaga spremembo Zakona o dodatnih interventnih ukrepih. Gre za dve spremembi, ki bosta po našem mnenju omogočili nadaljevanje pogajanj o uravnoteženju javnih financ, ki potekajo s socialnimi partnerji. Vsi veste, da je vlada, ko je pregledala stanje v javnih financah in pregledala možnosti, ki so na razpolago za njihovo uravnoteženje, ugotovila, da te naloge ni mogoče izpeljati brez delnega posega tudi v prejemke javnih uslužbencev. Eden od predlogov vlade je bil, da se zmanjša izplačilo regresa v letošnjem in prihodnjem letu. Da bi to lahko naredili oziroma da bi se o tem lahko dogovorili, skušali dogovoriti s sindikati javnega sektorja, je treba zamakniti izplačilo regresa, sicer bi do izplačila regresa v celotnem javnem sektorju že prišlo. Potem takšna pogajanja ne bi bila smiselna in bi za letos izgubili eno pomembno orodje za uravnoteženje javnih financ ter bi morali potem predlagati 72 DZ/VI/1. seja dodatne ukrepe na drugih področjih. Zato s tem zakonom predlagamo, da se datum izplačila regresa, ki je bil sicer v tem zakonu določen s plačo za april, premakne na plačo za maj, to se pravi izplačilo v juniju, vmes pa pričakujemo, da bo dosežen dogovor s sindikati javnega sektorja glede višine tega regresa oziroma da bo Državni zbor sprejel Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki bo višino tega regresa določil. Druga sprememba prav tako sledi opozorilom, ki smo jih dobili v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, kjer so nas, ko smo začeli razpravo o regresih, opozorili na tisto, kar tudi sami vemo, na zelo visoka izplačila regresov v večini podjetij, ki so v državni lasti. Zaradi tega s tem zakonom predlagamo še dodatno določbo, da v tistih podjetjih, ki so v posredni ali neposredni državni lasti ali občinski lasti v višini 25 % ali več, regres ne more biti izplačan v višini, ki bi presegala znesek minimalne plače oziroma se izplača v višini minimalne plače, in sicer naj bi ta ukrep podobno kot številni drugi ukrepi, ki so zajeti v Zakonu o interventnih ukrepih, veljal omejeno časovno obdobje. Tak ukrep je upravičen z vidika nujnosti uravnoteženja proračuna, pogajanja o tem in hkrati je začasen, kar pomeni, da ne gre za trajen poseg v dogovorjeno. Veljal naj bi do leta, ki bo sledilo letu, kjer bo gospodarska rast prvič presegla 2,5 %. Po naši oceni je sprejetje tega zakona nujno predvsem iz tega razloga, da bi omogočili nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja na sploh v Ekonomsko-socialnem svetu o ukrepih za uravnoteženje proračuna, da s tem pridobimo dodaten čas, pridobimo tudi s tem drugim ukrepom glede regresa v podjetjih v državni lasti neko pogajalsko izhodišče, ki ga bodo sindikati sprejeli večinsko pozitivno, in s tem se nam omogoča, da se naslednje dva, tri tedne še naprej pogajamo o teh ukrepih in upamo, da bo prišlo do nekega dogovora. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko. Stališče odbora bo predstavil predsednik odbora mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister! Odbor za finance in monetarno politiko je na 16. nujni seji včeraj, 16. aprila 2012, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. Ta zakon je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom za obravnavo in sprejetje po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila predvsem z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajnopravno tehničnega vidika. Služba je podala pripombe k naslovu in določbam 2. člena predloga zakona ter opozorila tudi na odprto vprašanje v primeru, ko je bil regres že izplačan oziroma bo izplačan pred uveljavitvijo zakona. K predloženemu zakonu ni bilo vloženih amandmajev. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe, predstavniki Sindikatov državnih organov Slovenije ter predstavnik Sindikata Alternativa. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je minister za finance podal podrobnejšo predstavitev namena zakona in tudi predlaganih rešitev. Povedal je, da predlog zakona pomeni omejevanje rasti izdatkov proračuna države do sprejetja rebalansa proračuna države in časovni zamik izplačila regresa za letni dopust za javne uslužbence in funkcionarje, in sicer tako, da se regres za letni dopust izplača pri plači za mesec maj. Časovni zamik tako omogoča nadaljnja pogajanja s socialnimi partnerji. Prav tako se v 2. členu omejuje tudi višina regresa za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je posredno ali neposredno udeležena država ali občina več kot 25 %. Ta regres se omejuje največ v višini minimalne plače, in sicer vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto družbenega proizvoda. V okviru obrazložitve mnenja Zakonodajno-pravne službe je njena predstavnica opozorila, da so predlagane rešitve premalo obrazložene. Opozorila je tudi na problem omejevanja pri že izplačanih regresih in napovedala redakcijo naslova predloga zakona. Po krajši razpravi o predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, zato Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospa Romana Tomc, izvolite. ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Vlada pošilja v sprejetje enostaven, kratek in pregleden zakon, s katerim želi izplačilo regresa za letni dopust za javne uslužbence in funkcionarje prestaviti za en mesec in omejiti višino regresa za zaposlene v družbah, v katerih je država ali občina več kot 25 % lastnica premoženja. Rešitev, s katero se izplačilo regresa veže na uveljavitev rebalansa, je logična, prav tako rešitev, s katero se posega v višino regresa v javnih podjetjih, ki so v državni lasti in imajo 73 DZ/VI/1. seja zaradi svojega položaja na trgu omejeno konkurenco. Spomnimo se, kaj se je na tem področju dogajalo v lanskem letu. Nekatera, bolje rečeno večina podjetij je izplačala visoke regrese, kljub temu da je takratna vlada sprejela priporočila za njihovo omejitev. Priporočil Vlade niso spoštovala niti podjetja, ki so poslovala z izgubo in so kot pomoč za svoje preživetje prejela davkoplačevalski denar. Omejitve regresa je priporočila tudi AUKN in je celo zagrozila da bo ravnanje družb spremljala in tudi ukrepala. Vendar priporočila niso zakon, in kot takšna so nezavezujoča, zato se jih podjetja niso držala. Naj spomnim še, da je bil v javnosti eden izmed bolj odmevnih primerov primer Nove Ljubljanske banke, kjer so izplačali regres v povprečni višini tisoč 565 evrov. Tudi to je področje - izplačilo regresov za letni dopust -, kjer je javni sektor v drugačnem, privilegiranem položaju v primerjavi z gospodarstvom. Zakon o delovnih razmerjih, ki je podlaga za določitev regresa, v gospodarstvu namreč določa, da je treba regres izplačati do 1. julija in ne skupaj s plačo za mesec april, kot je to primeroma tukaj. V primerih, ko pa je delodajalec v gospodarstvu v likvidnostnih težavah, pa se to izplačilo lahko celo prestavi na kasnejši rok, in sicer do novembra. Prav gotovo lahko rečemo, da je država kot delodajalec v likvidnostnih težavah, in bi bila prestavitev izplačila celo na kasnejši rok zelo utemeljena, če bi želeli doseči vsaj približno enak položaj v javnem sektorju, kot je v gospodarstvu. Ker se bo s predlagano spremembo med drugim vzpostavil tudi enakopravnejši položaj med zaposlenimi v javnem sektorju in zaposlenimi v gospodarstvu, bo Poslanska skupina SDS zakon podprla. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani, dobro jutro! S predlogom zakona o dodatnih interventnih ukrepih Vlada dosega dvoje. Prvič, dosega zamik pri izplačilu regresa javnim uslužbencem menda z namenom, da si kupi čas za ustrezen socialni dogovor. In drugič, omejuje višine izplačanega regresa navzgor, v primerih, ko gre za družbe v lasti države ali lokalnih skupnosti, največ na raven minimalne plače. Če tudi lahko razumemo namene teh predlogov, predlogov tega zakona ne moremo podpreti. Pri tem zakonu je namreč umanjkala tista temeljna sestavina, in to je ustrezen socialni dogovor, pri čemer ocenjujemo, da socialnega dogovora v teh kategorijah ne bi bilo težko doseči. Bi pa bilo to neprecenljivo z vidika krepitve zaupanja med socialnimi partnerji, ki jih med pogajanji čakajo bistveno trši orehi. Z enostranskim poseganjem v kolektivne pogodbe, kar ta zakon nedvomno je, in vanje po tem predlogu posega Vlada, danes pa bo s sprejetjem tega zakona vanje posegel tudi Državni zbor. Naj spomnim, da smo se Socialni demokrati in vrsta drugih političnih sil v tem parlamentu, razen Slovenske demokratske stranke, ob sprejetju interventnega zakona za leto 2012 odpovedali enostranskim posegom v kolektivno dogovarjanje. Današnji korak, sprejetje tega zakona pa pomeni točno to -enostranski poseg v kolektivne pogodbe, z vidika nujno potrebnega dogovora med socialnimi partnerji, zato tak zakon ni dobra popotnica, da Vlada doseže tisto, kar v socialnem dialogu želi doseči. Še več, znana so opozorila nekaterih pravnikov, konkretno dr. Rajka Pirnata, o ustavni spornosti 2. člena predloga tega zakona. Vladni predlog, da je treba v podjetjih, kjer je država več kot četrtinski lastnik, regrese zaposlenih omejiti na višino minimalne plače, je namreč po njegovem mnenju neustavno. Po Pirnatovih besedah je regres letna pravic, ki jo delavec pridobi s pravico do letnega dopusta, kar pomeni, da delodajalec sredi leta vanjo ne more posegati. Predlagane spremembe zakona v omenjeno pravico posegajo za nazaj, kar je kršitev ustave, ki prepoveduje veljavo predpisov za nazaj. Spomnimo se, v lanskem letu so nekateri primeri razjezili slovensko javnosti, in to upravičeno, zato je mogoče tak predlog šteti kot razumen, bi pa moral biti ustrezno dogovorjen s socialnimi partnerji, kajti to so nesporne delavske pravice, ki jih s tem zakonom omejujemo. V času, ko smo soočeni z veliko varčevalno ihto, je še toliko pomembneje, da si vsi v tej skupnosti prizadevamo za krepitev zaupanja. Še posebej v teh dneh, ko Sloveniji jutri grozi splošna stavka javnega sektorja. Tudi pravica do stavke je ena od temeljnih delavskih pravic in Socialni demokrati jo spoštujemo. Hkrati pa želimo dati Vladi, delodajalcem in delavcem, sindikalno organiziranim, dodatno spodbudo, da dosežejo pameten kompromis. Dobro voljo za ta korak bi Vlada pokazala tudi tako, da neha iz javnega sektorja, iz mnogih, ki v tej državi učijo, negujejo, vzgajajo, zdravijo in varujejo naše življenje in premoženje delati ključne krivce za krizo, v kateri smo. Javni sektor ni generator te krize. Predlagamo, da nehate ustvarjati v javnem sektorju tega zaželenega, a umetno ustvarjenega sovražnika, ki ga potrebujete za obračun z javnim sektorjem. To bi bila dobra popotnica za to krepitev zaupanja v političnem prostoru kot tudi znotraj socialnega dogovarjanja. Socialni demokrati iz navedenih razlogov, predvsem zaradi ključnega, da ta korak ni socialno dogovorjen med socialnimi partnerji, predloga zakona ne bomo podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo gospod Bojan Starman. 74 DZ/VI/1. seja BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! Državljanska lista bo ta predlog podprla. Dejstvo je, da si je treba vzeti nekaj časa, končati ta težak dialog okoli zmanjšanja porabe in nekaj narediti, da ne bodo tista podjetja, ki so v lasti države, trošila denarja prekomerno na tak način, da si izplačujejo prevelike regrese. To je vendar ravno tako izguba dohodka državnih blagajn, ki je lahko dokaj veliko. Vidimo, kako težko se je lotiti zmanjševanja porabe, kako težko je priti do zmanjšanja kakšne pravice, pravzaprav ne moremo doseči prav nobenega dogovora. Povsod smo zavezani v nekih zakonih. Vsi pa vemo, da moramo nekaj narediti in da moramo zmanjšati porabo, obenem tudi povečati ta naš BDP, če hočemo živeti normalno naprej. Če ne bomo tega naredili, potem nam pa res grozi popolna katastrofa. Vidim, da je treba o teh minimalnih stvareh, ki so na mizi, najti neko soglasje in da se ne zapleta po nepotrebnem s tem, nekateri so že izplačali regrese, nekateri jih še niso. S tem bi samo zapletli dejansko situacijo in potem težko reševali določene stvari za nazaj. Mislim, da se je potrebno pogovoriti in čim hitreje najti skupni dogovor in zaključiti ta socialni dialog, ker nam praktično ne prinaša posebno dobrih rezultatov. Vemo pa, da moramo to zadevo urediti. Državljanska lista bo ta predlog podprla in upamo, da se bo čim hitreje našel pravi zaključek teh pogajanj. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine DeSUS ima besedo gospa Marija Plevčak. MARIJA PLEVČAK (DeSUS): Vsem prav lep pozdrav in hvala za besedo! Predlog sprememb Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 predvideva, da se ne glede na določbe kolektivnih pogodb izplačilo regresa za javne uslužbence in funkcionarje zamakne za en mesec, torej iz aprila v izplačilo v mesecu maju. Še posebej pozdravljamo določilo, ki omejuje obseg regresa za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je država ali občina več kot 25 % lastnik premoženja na višino minimalne plače, dokler ne bo gospodarska rast presegla 2,5 %. Dejstvo je, da se mnoga podjetja, ki so v državni lasti, obnašajo, kot da krize ni, in si delijo visoke regrese, odpravnine, nagrade. Kar je še bolj zaskrbljujoče, je to, da nekatera od teh podjetij zahtevajo, da jih država dokapitalizira oziroma jim zagotovi poroštvo za kredite, medtem ko sami zapravljajo denar za prej našteta enormna izplačila. Žal je v medijih že moč slišati, da so nekatera državna podjetja pohitela z izplačevanjem visokega regresa, saj so želeli prehiteti prihajajoči zakon, kar je po naši oceni zelo neodgovorno. Sicer pa v poslanski skupini DeSUS pričakujemo, da bo Vlada naredila nadgradnjo določbe 2. člena tega predloga zakona, in sicer da bo z zakonom omejila tudi višino plač, nagrad in odpravnin v državnih podjetjih. Naj na koncu povem, da bomo poslanke in poslanci v poslanski skupini DeSUS predlog novele podrli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani, dober dan! Nič novega ne bom povedal, če rečem, da v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagani zakon podpiramo. Smo pač v obdobju suhih krav. Gospodarstvo je doživelo svoj polom in delavci v gospodarstvu so bili deležni zmanjševanja, celo neizplačevanja plač, odpuščanj in podobno. Mnogo jih je ostalo na cesti in niso se mogli spraševati, koliko stotakov jim bo sedaj država vzela. Ostali so brez službe, brez dohodka, z otrokom ali dvema, s stroški, s krediti. Stavek, ki smo ga tudi kot opozicijska stranka mnogokrat izrekli in ki v tem trenutku vse pove, je: ko je kriza, je kriza za vse. Na vrsti je javni sektor pa če nam je všeč ali ne. Ko je kriza je kriza za vse. Breme primanjkljaja moramo razporediti in gospodarstvo razbremeniti, okrepiti. Čim prej, tem bolje. Sedaj ni čas za iskanje izgovorov, za iskanje krivcev in brskanje po magnetogramih, kdo je kdaj kaj rekel. Treba je ukrepati. Razumljivo je, da nikomur ne ustreza zmanjševanje standarda, zmanjševanje tako imenovanih pridobljenih pravic, zmanjševanje prihodkov. Razumemo vsakega, ki se bori za svoj prav, za svoje pravice. Ne podpiramo pa razumnega vztrajanja za vsako ceno, ne glede na posledice. Kam nas bo to pripeljalo? In pri kakšnih pravicah so lahko vztrajali delavci v gospodarstvu, ki so ostali brez služb? O kakšnem regresu ali celo dopustu so mogli razmišljati? Naj povem, ko je pred leti bila kriza na mlečnem sektorju, je 8 tisoč slovenskih kmetij, ki oddajajo mleko, ostalo na letni ravni za več kot sto milijonov evrov prihodkov. Kje so si lahko ta prihodek nadomestili? Nikjer. Poiskati so si morali rezerve. Naj se dotaknem še nečesa, kar ta zakon ureja, to je regres v državnih službah oziroma v družbah, v katerih je država vsaj 25 % solastnica. Prevečkrat smo slišali, da je kakšna družba denimo na področju energetike izplačevala bajne regrese, s komentarjem, da so dobro poslovali. Da ne omenjam tistih družb, ki poslujejo iz leta v leto s povečano izgubo, pa so si prav tako izplačevali bajne regrese. Ta zakon končno posega na to področje in višino regresa omejuje, kar se nam v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zdi edino pravilno. Hvala. 75 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. In še v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Dober dan, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod minister, gospod predsednik! Najprej želim izraziti zadovoljstvo, da je v poznih nočnih urah koalicija skupaj z opozicijskimi Socialnimi demokrati poskušala iskati kar najboljše rešitve trenutne zaskrbljujoče javnofinančne situacije v Sloveniji v treh predlogih zakonov, ki jih bo danes Državni zbor obravnaval po nujnem postopku. Eden od teh predlogov zakonov je tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, imenoval sem ga s pravilnim naslovom predloga zakona, kot je to predlagala Zakonodajno-pravna služba. Koalicijski partnerji se zavedamo, da ne moremo porabiti več, kot ustvarimo. Zato je treba javne finance konsolidirati predvsem z zmanjševanjem javne porabe. Čas je in situacija v Sloveniji nas je prisilila, da pri naših ravnanjih na področju javnih financ upoštevamo dobra in preverjena konservativna finančna in računovodska načela. Javno porabo pa tudi davčno politiko moramo podrejati svoji zavezi izpolnjevanja določb pakta stabilnosti in rasti s posebnim poudarkom in skrbjo za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 prinaša naslednji dve bistveni spremembi. Prvič, zamik izplačila regresa za letni dopust za javne uslužbence in funkcionarje, torej tudi za poslance, na plačilni dan plače za mesec maj, ne glede na določila kolektivne pogodbe za javni sektor. Doslej se je regres izplačeval skupaj s plačo za mesec april. Drugič, omejuje se višina regresa za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je neposredno ali posredno država ali občina več kot 25 % lastnik, in sicer največ do višine minimalne plače za obdobje do leta, ko rast bruto domačega proizvoda v preteklem letu ne preseže 2,5 %. Glede na to, da se razmere na področju javnih financ in gospodarske rasti niso izboljšale, je žal treba sprejeti dodatne ukrepe, ki se bodo izražali v spremenjenih oziroma znižanih prejemkih in delovnega razmerja in povračila stroškov javnim uslužbencem v javnem sektorju. V Novi Sloveniji pričakujemo in želimo, da bi danes vsi razumeli, da imajo javna podjetja in gospodarske družbe, ki upravljajo gospodarske javne službe, zagotovljen trg, v tem delu nimajo konkurence in so privilegirane, saj imajo prihodkovni monopol. Vlada Republike Slovenije je navedene družbe že pozvala k varčevalnim ukrepom. Nekatere družbe so priporočila ignorirale in pohitele z izplačilom regresa za letni dopust v višini kot v najboljših časih. V Novi Sloveniji takšno početje ostro obsojamo, ga razumemo kot norčevanje iz tistih, ki si prizadevamo vsak dan nositi svoj del bremena pri reševanju kriznih razmer v državi. Pozivamo nadzorne svete, da v takšnih primerih končno že opravijo svojo dolžnost, saj so moralno in materialno odgovorni za odločitve uprav, ki niso konsistentne z javnofinančno situacijo v državi. Poslanska skupina Nove Slovenije bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 podprla. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Ker na seji Državnega zbora amandmajev ni mogoče vlagati, tudi ni razprave. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili danes v okviru glasovanj pol ure po zaključku 2.c točke dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2.B TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Besedo za dodatno obrazložitev dajem ministru dr. Janezu Šušteršiču. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Pozdravljeni! Vlada je želela takoj ob nastopu mandata pripraviti nekaj spodbud za gospodarstvo. Del tega je tudi stimulativni davčni paket, ki ga danes obravnavamo, in sicer gre za dva zakona, za zakon o dohodnini in za zakon o davku od dohodka pravnih oseb. Poglavitne rešitve so med zakonoma usklajena. Pri zakonu o dohodnini gre za poviševanje dveh olajšav, ki jih uveljavljajo osebe, ki opravljajo dejavnost oziroma podjetniki, in sicer se olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj povišuje na 100 %. Olajšava za investicije pa se povišuje s sedanjih 30 na 40 % in ni več zneskovno omejena, doslej je bila vsaj pri pravnih osebah omejena. Finančni učinki so pri zakonu o dohodnini zaradi povečanja teh dveh olajšav ocenjeni na letni ravni na 12 milijonov evrov, kar je seveda obseg, ki ga je možno v proračunu zagotoviti oziroma prilagoditi temu odhodke, hkrati pa računamo, da bo to imelo pozitiven vpliv na gospodarstvo in na male podjetnike. Vlada je želela z istim zakonom prilagoditi tudi davčno lestvico pri dohodnini v segmentu, ki ureja zlasti obdavčitev srednjega razreda. Gre za znano težavo v Sloveniji, ki izhaja iz tega, da imamo zelo majhne razlike v plačah, z izjemo nekaterih izjem. Se pravi, da je dve tretjini ljudi pod povprečno plačo in se zaradi tega z zelo visokimi stopnjami obremenjujejo dohodki, ki so blizu povprečni plači in ki potem 76 DZ/VI/1. seja tudi v mednarodnih primerjavah pomenijo, da je Slovenija država, ki ima relativno visoko obdavčeno delo, kar je ena od ovir njeni mednarodni konkurenčnosti. Po oblikovanju tega predloga, sprejetje davčne lestvice, je prišlo ne samo do usklajevanja s socialnimi partnerji glede zakonov in ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ampak tudi do javne razprave. V teh javnih razpravah in zlasti s strani sindikatov so bili postavljeni ti predlogi po uvedbi dodatnega davčnega razreda za najvišje dohodke. Vlada se je odločila že na eni od svojih sej, ko je obravnavala ta zakon o spremembah zakona o dohodnini, da socialnim partnerjem ponudi možnost pogovarjanja o dodatnem davčnem razredu, četrtem davčnem razredu, s stopnjo nekje med 45 in 50 %, z začetkom meje razreda med 60 in 100 tisoč evri. Dogovora o tem še ni. Vlada pričakuje, da bi takšen dogovor o dodatnem davčnem razredu na drugi strani spremljal tudi dogovor o ukrepih za uravnoteženje javnih financ. Ker bomo o teh ukrepih za uravnoteženje javnih financ v Državnem zboru razpravljali šele takrat, ko bo prišel na dnevni red rebalans in zakon za uravnoteženje javnih financ, se je včeraj zdelo smiselno spremembo davčnih lestvic umakniti s tega zakona in s tem odpreti možnost, da pride do dogovora in da nadaljujemo ta dogajanja s socialnimi partnerji, ne samo, da ne bo pomote, o davčni lestvici, ampak o celotnem sklopu ukrepov za uravnoteženje javnih financ in s tem pridobivamo dodaten čas za ta usklajevanja. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval Odbor.za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Poročilo odbora bo predstavil njegov predsednik mag. Andrej Šircelj. Prosim. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, kolegi in kolegice, minister! Kot je že bilo rečeno, je Odbor za finance in monetarno politiko včeraj obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Vlada predložila Državnemu zboru. Obravnava je bila po nujnem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je 13. aprila sklenil, da se predlog zakona prav tako obravnava po nujnem postopku. Na podlagi pisnega nasprotovanja skupine poslank in poslancev, s prvopodpisanim Samom Bevkov, tej odločitvi Kolegija je Državni zbor 16. aprila sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Minister za finance je na včerajšnji seji v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da je cilj predlaganega zakona predvsem razbremenitev gospodarstva in posameznikov z namenom ponovnega zagona gospodarske rasti. Predlagani ukrepi so usmerjeni v doseganje večje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, kar je nujno za izhod iz krize. Predlog zakona prinaša predvsem naslednje spremembe. V lestvici za odmero dohodnine se zvišuje neto letna davčna osnova, ki predstavlja mejo med drugim in tretjim davčnim razredom, s ciljem, da se zmanjša obdavčitev dohodkov predvsem strokovnjakov in najproduktivnejših delavcev, seveda tudi tistih, ki prinesejo največjo dodano vrednost. Povečuje se olajšava za investiranje, s tem da je cilj predvsem spodbuditi dodatne investicije ter s tem povezano večje zaposlovanje. Povečuje se tudi olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pravnega mnenja povedala, da so bile pripombe te službe pretežno upoštevane v vložnih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Opozorila je na pripombo k 2. členu, da iz predlagana zakonske spremembe ni jasno, kaj zajema izraz "druge podobne pravice". Opozorila je tudi, da predlagano podaljšanje roka na 29. junij 2013 ni usklajeno z rešitvijo v predlagani noveli zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Člani odbora so razpravljali o predlaganih rešitvah 4. člena ter k njim vloženim amandmajem. Poslanska skupina DeSUS je z amandmajem sledila rešitve in predlagatelja z znižanjem meje med drugim in tretjim dohodninskim razredom in s tem razbremenitvijo srednjega sloja, predvsem strokovnjakov in najproduktivnejših delavcev. Hkrati pa je predlagala dodatni dohodninski razred s 50 % stopnjo obdavčite za dohodke nad 60 tisoč bruto letno. S tem bi se prihodki po ocenah Poslanske skupine Socialnih demokratov povečali za približno 40 milijonov. Koalicijski poslanci so se strinjali, da so stroški dela v Sloveniji visoki, kar skupaj s slabo produktivnostjo prinaša zelo nizko konkurenčnost naše države, kljub temu pa predlagani novi dohodninski razred po njihovem mnenju ne bo prinesel želenih učinkov. Minister za finance je v razpravi pojasnil, da s predlaganim četrtim dohodninskim razredom ne bi dosegli večje konkurenčnosti države, prav nasprotno, zaradi prevelike obremenitve dohodkov ne bi bili tudi zanimivi za tuje investitorje, hkrati pa bi se lahko domači strokovnjaki zaposlovali v tujini. Povedal je, da s socialnimi partnerji proučujejo idejo četrtega dohodninskega razreda, zato so poslanske skupine koalicije predlagale, da se odločanje o spremembi dohodninske lestvice odloži na čas, ko bo dosežen dogovor s socialnimi partnerji. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje koalicijskih skupin k 2., 4., 8., 9., in 10. členu. Glede na sprejete amandmaje ja ne podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa. 77 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani! Nova vlada je kot temeljni cilj zapovedala javnofinančno konsolidacijo. Da, tudi mi se strinjamo, javne finance je treba spraviti v red. Ocenjujemo pa, da je predlagana pot javnofinančne konsolidacije napačna. Kaj pravzaprav počnemo, če na eni strani jemljemo šibkim, mladim, mladim družinam, otrokom, brezposelnim, učiteljem in policistom? Z zakonskimi spremembami, ki jih ima Državni zbor na klopeh danes, zmanjšujemo javnofinančne prihodke. Vse za to, da dosežemo linearno razbremenitev gospodarstva, iz katere si nekateri obetajo pot gospodarskega okrevanja. S tem ne bomo dosegli ne gospodarskega okrevanja in ne resnega prestrukturiranja in modernizacije gospodarstva, ker se zdi, da vlada ignorira ključni problem gospodarstva, to je njegova visoka prezadolženost. O tem, na kakšen način bomo razbremenili gospodarstvo njegove visoke prezadolženosti, zaenkrat nismo videli nobenih predlogov, prav tako ne predlogov o tem, kako bomo zagnali nujno potrebno kreditno aktivnost. "Ko je kriza, je kriza za vse," je prej dejal eden od predgovornikov. Naj to velja tudi ob sprejemanju rešitev v tem zakonu. Družbena bremena je namreč treba primerno razporediti, da odsevajo temeljno pravičnost v naši skupnosti. Obstaja namreč zmerna, alternativna pot do javnofinančne konsolidacije, bistveno lažja za ljudi, ampak bistveno težja za politiko, ki bi morala vse sile usmeriti v odpravljanje strukturnih neravnovesij v naših javnih financah. Mi imamo v javnih financah problem predvsem v tem, da nam dolg hitro narašča. Ta pa narašča zaradi virov nestabilnosti, kot sta pokojninski sistem in siva ekonomija. To je tisto polje, kamor moramo usmeriti svoj pogled in po možnosti rešitve sprejeti že letos. Velika varčevalna ihta na eni strani, na drugi strani pa zmanjševanje javnofinančnih prihodkov. Poglejmo, kaj so naši cilji, kaj so naše zaveze. Rekli smo, da bomo do leta 2015 dosegli izravnan proračun. Upajmo, da s pametnim mehanizmom proticiklične politike. Do leta 2013 pa moramo skladno z našimi zavezami v Evropski uniji svoj dejanski primanjkljaj spraviti na raven pod 3 % BDP in strukturni primanjkljaj na raven odstotka in pol, da bi ga potem v letih 2014 in 2015 lahko spravili na raven izravnanosti naših javnih financ. Obstaja alternativna pot. In eden od korakov na tej poti je uvedba dodatnega dohodninskega razreda. Jaz se zahvaljujem enemu od slovenskih časnikov, ki je danes zjutraj zelo ilustrativno pokazal, kaj Socialni demokrati pravzaprav predlagamo. Predlagamo, da bo tisti, ki zasluži 3 tisoč evrov neto na mesec, tej državi na letni ravni podaril en tablični računalnik. Predlagamo, da tisti, ki zasluži 10 tisoč evrov neto na mesec, tej državi pokloni eno potovanje na Karibsko otočje. In predlagamo, da tisti, ki zasluži v tej državi 250 tisoč evrov neto, tej državi pokloni terenca luksuzne blagovne znamke. Na drugi strani smo soočeni s tem, da radikalno posegamo v socialni položaj velikega števila naših ljudi. Tukaj pa govorimo o tem, da se bo zelo majhen del slovenskih ljudi moral odpovedati tistemu nadstandardu, tistemu luksuzu, katerega je deležen v svojem življenju. Zato je danes to velika priložnost za koalicijo, podprite predlagan dodatni dohodninski razred s 50 % obdvačitvijo dohodkov nad 60 tisoč evrov bruto, to konkretno pomeni, da bo s tem razredom obdavčen človek, ki zasluži 2 tisoč 700 evrov neto na mesec, in na ta način prispevajte k temu, da bomo zgradili nujno potrebno ozračje pravičnosti v naši družbi. Da bo v temeljnem mehanizmu prerazporejanja družbenega bogastva mogoče zaznati ključne elemente solidarnosti. To je neizogibno in neobhodno, če želite doseči pameten in razumen dogovor s socialnimi partnerji. Kajti prav odsotnost občutka, da živimo v neki pravični družbi, je temeljni razlog za to, da se v tej drubžbi razrašča nezaupanje. V času, ko potrebujete opozicijo za to, da sprejmete fiskalno pravilo, bi bilo dobro, da ne samo sindikatom, ampak tudi opoziciji stopite korak naproti in upoštevate njene predloge. Še posebej zato, ker so ti dobri za to državo in njene ljudi. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo gospod Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala za besedo še enkrat. Prav vesel sem, ko prihaja na mizo eden od predlogov, ki bodo izboljšali pogoje poslovanja naših podjetij, govorimo o zakonu o dohodnini espejev. To je nujno potrebno, o tem smo govorili pred volitvami in čakamo na to, kako si bomo izboljšali konkurenčen položaj našega gospodarstva. Danes dajemo možnost, da si kar precej ljudje lahko privarčujejo oziroma jim odpustimo davek. Tisti, ki poslujejo pozitivno, bodo lahko uveljavljali olajšave, in sicer namesto 30 % za nakup razne investicijske opreme bo 40 %. Še bolj pomembno pa je, da ni več omejitve 30 tisoč evrov, se pravi, gre vse skupaj v olajšavo. Za tiste, ki pa zmorejo tudi investicije v raziskave in razvoj, je pa olajšava 100 % in se lahko uveljavlja kot davčna olajšava. Mislim, da se bodo tisti espeji in podjetniki, ki dobro delajo, ki imajo dobre načrte, zelo razveselili tega predloga. Seveda je učinek 12 milijonov evrov relativno majhen, približno toliko manj bo po načrtih priteklo v državni proračun. Na drugi strani pa je lahko učinek od tega investiranja in 78 DZ/VI/1. seja posledično tudi odpiranja delovnih mest precej večji. Zaradi tega sem zelo vesel in Državljanska lista bo ta predlog podprla. Vesel sem na nek način tudi, da smo na Odboru za finance in monetarno politiko umaknili predlog, ki ga je posredovala Vlada za zmanjšanje davkov in prispevkov, dohodnine v srednjih razredih, se pravi korekcija lestvice, in tudi nismo sprejeli predloga Socialnih demokratov, da se uvede nov dohodninski razred s 50 % obdavčitvijo. Mislimo, da je stvar obdavčitve dohodnine in ostalih stroškov, ki jih podjetja plačujejo za svoje delavce, izredno problematična, zahteva bolj kvalitetno presojo tako o dodatnih razredih, kjer si lahko naredimo le veliko škodo, po drugi strani pa tudi o skupnih obdavčitvah, ker smo še vedno država, ki ima najbolj obdavčeno delo v vseh oblikah. Ker nismo bili pri tem pozorni, smo izgubili mnogo delovnih mest, kar je znanstveno dokazano, bi rekel, v vseh tistih branžah, ki so bile delovno intenzivne. Se pravi, da je delo nosilo preveč davčnega prihodka in preveč obvez. Zaradi tega je prav, da se resno posvetimo temu problemu in poiščemo odgovor, kako zmanjšati te obremenitve dela in s tem dvigniti konkurenčnost gospodarstva. Pri teh podjetjih in vseh stvareh je to začetek, neko darilo države tistim, ki so sposobni, ki imajo vizijo, imajo cilje, ki so pripravljeni investirati, in to je veliko. Morali bomo pa zelo hitro dodati še marsikaj drugega, da se bo konkurenčnost našega gospodarstva dvignila. Ena od teh stvari je tudi v tem, kot ste rekli, da se znižajo stroški dela, obdavčitev dela. Druga stvar so določene stvari, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje. Mislim, da je to prožni trg dela, uvedba 8-urnega delavnika brez malice, 6 % bi to prineslo. Nikjer na svetu nimajo malice plačane in vštete v norme in tako naprej. To so nekatere stvari. Pri malih podjetnikih je pa treba obvezno članstvo in obvezno plačilo čim prej ukiniti in omogočiti, da se bodo sami odločali, kaj bodo pri Obrtni zbornici, tako kot je bilo pri Gospodarski zbornici, naredili. Se pravi, nekaj točk je še nujno treba urediti, je pa to eden od prvih korakov, ki izboljšuje, in sem siguren, da bodo vsi tisti, ki bodo izkoristili to možnost, zelo veseli današnjega sklepa, če bomo to sprejeli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu poslanske skupine DeSUS ima besedo gospa Marija Plevčak. MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Finančna kriza in recesija še kar ne pojenjata in povzročata v Sloveniji težke gospodarske razmere, razvojni zastoj, zmanjšuje se potrošnja in veča se število brezposelnosti. Področje davčne politike v okviru širše ekonomske je ključnega pomena za uspešno gospodarsko okolje, od oživitve slednjega pa je odvisna prihodnja splošna blaginja vseh Slovencev. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je treba napraviti odločne korake v smer razbremenitve gospodarstva, da bi lahko prišlo do ponovnega zagona gospodarske rasti. Tako je pred nami danes nekaj ukrepov, ki pomenijo razbremenitev gospodarskega sektorja in možnosti za povečanje konkurenčnosti. Ukrepi v tej noveli prinašajo povečanje olajšave za raziskave in razvoj kar na 100 % zneska in povečanje olajšave za investicijska vlaganja za 10 %. To prinaša ustvarjanje novih znanj, novih patentov, možnosti za izboljšave in uvajanje novih produktov in storitev. Skratka, povečujejo se možnosti za več investiranja in s tem tudi za več zaposlovanja, kar je pri nas velik problem. Predlog novele zakona o dohodnini je sprva predvideval spremembo trenutno zelo progresivne dohodninske lestvice v Sloveniji, in sicer tako, da bi se povišala davčna osnova za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji. S tem bi se seveda v poslanski skupini DeSUS strinjali. Ta ukrep je bil torej usmerjen v zmanjšanje obremenitve dela, kar je po oceni vlade nujno treba storiti pri strokovnjakih in najproduktivnejših delavcih, da nam ne bodo odhajali drugam, kjer so bistveno bolje plačani. Po naši oceni je treba veljavno dohodninsko lestvico spremeniti, in sicer na način, da se uvede več dohodninskih razredov, s čimer bi dosegli pravičnejšo obdavčitev glede na višino zaslužka. Ne glede na to, da je mnenje ministra temu nenaklonjeno, menim, da bi bilo to treba storiti, saj so v ta zadnji dohodninski razred praktično zajete vse davčne osnove oziroma zaslužki nad 1,3-kratnikom povprečne plače. Vemo, da je za to spremembo še čas, tako je povedal tudi minister, mi pa upamo, da bo rezultat dialoga s socialnimi partnerji šel v tej smeri, saj, kot smo včeraj videli oziroma slišali na seji odbora, so pripravljeni tudi na dialog. V tem trenutku je pomembno, da se prav vsi zavedamo, da ne smemo ostati samo pri tem, kar danes sprejemamo pri tem zakonu, pač pa bo treba naše ekonomsko politiko pošteno nadgraditi, če želimo kreniti na pot okrevanja in doseči blaginjo izpred nekaj let. Predvsem pa, da bomo prišli do pravičnejše porazdelitve davčnega bremena. Poslanke in poslanci DeSUSa bomo to novelo podprli ob pripombi glede dohodninskih razredov. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani! Glede na dejstvo, da je vladna koalicija zaradi pogajanj s sindikati, ki so še v teku, iz tega zakona umaknila spremembo dohodninske lestvice, ki je sprožala največ polemik, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da je predlog novele zakona postal 79 DZ/VI/1. seja tudi najširše sprejemljiv. V tej noveli smo tako vseeno uspeli ohraniti načrtovano povišanje nekaterih davčnih olajšav za naložbene dejavnosti, kar je v teh ekonomskih razmerah vsekakor dobrodošlo. Verjetno na tem mestu znova velja poudariti, da je tudi povišanje nekaterih davčnih olajšav eden izmed pomembnih ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Tako dvigujemo olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, in sicer s 40 % na 100 %. Glede na to, da je v letu 2010 to olajšavo izkoristilo samo 21 zavezancev in da vse skupaj predstavlja manj kot 1 % celotnega skupnega zneska uveljavljenih olajšav, v Slovenski ljudski stranki takšen ukrep absolutno podpiramo. Tudi zviševanje olajšave za opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva na 40 % bo po našem prepričanju spodbudno delovalo na poslovanje podjetij, ki plačujejo davke slovenski državi. Seveda se obe olajšavi medsebojno izključujeta in jih skupaj seveda ni mogoče uveljaviti. V razpravi smo od nasprotnikov te rešitve večkrat slišali, da zviševanje olajšav ne pomeni gospodarske rasti. Jaz se seveda sprašujem, ali potem zniževanje olajšav in povečanje davkov pa pomeni večjo gospodarsko rast. Jaz tega ne razumem. Seveda novela zakona vsebuje tudi podaljšanje prehodnega obdobja za določitev katastrskega dohodka od proizvodnje vin in oljčnega olja ter pavšalne ocene dohodka na panj, vse do uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. V Slovenski ljudski stranki to podaljšanje absolutno podpiramo, dokler ne bo dokončno opredeljen nov sistem. Čeprav dohodninske lestvice nismo spreminjali, pa v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke njene spremembe nedvomno pričakujemo. Na tem področju je predvsem pomembno, da bo Slovenija glede obdavčevanja osebnih dohodkov povsem konkurenčna vsaj okoliškim državam in svojim največjim izvoznim trgom, če ne celo celotnemu evropskemu prostoru. Tako je nujen vsak dvig neto letne davčne za prehod v najvišji dohodninski razred, če ne celo bolj obsežna preureditev dohodninskih razredov. Najbrž se vsi strinjamo, da ni najbolj smiselno, da je vsak zaposleni, ki le za odtenek preseže povprečno plačo v Sloveniji, obdavčen po najvišji stopnji. Tukaj ni nikakršne progresivnosti. V večini razvitih držav so na tak način obdavčeni izključno ljudje z izredno visoki osebnimi dohodki, medtem ko mi praktično najbolj obdavčujemo velik del izobražene in bolj produktivne delovne sile. Naša podjetja, predvsem tista s področja visoke tehnologije, imajo nedvomno velike težave pri konkuriranju na tujih trgih ob takšnih davčnih obremenitvah in ob taki ceni svojega delavca. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tako omenjeno novelo podpiramo in, kot rečeno, upamo še na dodatne dopolnitve v okviru socialnega dialoga. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvale lepa, gospod predsednik. Vsem še enkrat prav lep pozdrav! V Novi Sloveniji z zadovoljstvom podpiramo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Podpiramo stimulativne ukrepe, ki jih v državni zbor prinaša vlada, stimulativne predvsem za slovensko gospodarstvo. Ocenjujemo, da gre za smele odločitve vlade in upam tudi državnega zbora. Med drugim predlog novele zakona o dohodnini povečuje olajšavo za investiranje v opremo in neopredmetena osnovna sredstva s 30 na 40 % investiranega zneska. Ravno tako se povečuje olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj s 40 % na 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. Zaradi tega se ukinja tudi regijska olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj na manj razvitih območjih države. Naj spomnim, da smo prav to regijsko olajšavo v zakonodajo vnesli v mandatu 2004-2008. Ko sem se takrat pogovarjal z mnogimi pomembnimi gospodarstveniki, so me spraševali, zakaj olajšave za vlaganje v razvoj ne dvignemo na 100 %.To danes počenjamo. Treba je prisluhniti gospodarstvu in še enkrat, kot sem že velikokrat, tudi s tega mesta zatrjujem, da bodo gospodarsko krizo v Sloveniji rešili gospodarstveniki oziroma gospodarske organizacije. Politika pa jih pri tem ne sme ovirati in omejevati. Tudi sam sem včeraj glasoval za umik vladnega predloga za spremembo davčne lestvice. Potreben je dodaten razmislek. V Sloveniji trdim, da je predrag inženirski kader. Predrag je za delodajalca, delojemalci, v tem primeru inženirji, pa dobijo prenizek neto prejemek oziroma prenizko neto plačo. In potem se seveda čudimo, zakaj nam kvalitetni kadri odhajajo. Prav tako moramo biti pozorni, če visoke dohodke preveč obdavčimo. Normalno je, da ljudje, ki želijo ustvariti kariero, ki si želijo ustvariti dober standard, potem zapuščajo Slovenijo. Pozdravljamo torej te, kot sem povedal, stimulativne ukrepe in smele ukrepe vlade, tako da ne govorimo samo o varčevalnih ukrepih, ko govorimo pravzaprav o denarju, ki ga ni. Ko govorimo o varčevalnih ukrepih, govorimo o zmanjšanju proračunskih odhodkov oziroma o zmanjšanju višine kredita, ki ga mora Slovenija seveda za visoke obresti najemati. Ko pa govorimo o spremembah dohodninske zakonodaje in tudi spremembah zakona, ki ga bomo obravnavali pri naslednji točki, to je zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, pa govorimo o denarju, ki je, ki obstaja. Obstaja pri gospodarstvu. In z novelami teh dveh zakonov se vlada davkom odpoveduje, ta denar pušča pri gospodarskih subjektih, ki ga bodo, sem prepričan, znali kvalitetno izkoristiti za razvoj, za nove tehnologije in nova delovna mesta. To pa 80 DZ/VI/1. seja je pravzaprav tudi ključen namen in ključna naloga pozicije oziroma te koalicije. Kot rečeno bomo mi v Poslanski skupini Nove Slovenije novelo Zakona o dohodnini podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo mag. Damjana Petavar Dobovšek. MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Lepo pozdravljeni, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister za finance, spoštovani kolegi poslanci in poslanke! Cilji Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini izhajajo iz ciljev pogodbe za Slovenijo 2012-2015, v skladu s katerimi je treba z ukrepi ekonomske politike zagotoviti pogoje za ponoven gospodarski zagon v državi. S Predlogom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini se povečuje olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena osnovna sredstva s 30 % na 40 % investiranega zneska. Z neomejeno investicijsko olajšavo se pričakujejo boljši pogoji gospodarjenja, s tem se bodo spodbudili samostojni podjetniki, pa tudi kmetje z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki ugotavljajo dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in na ta način dosegajo večjo dodano vrednost, zaradi česar bodo bolj konkurenčni. Cilj višje olajšave za investiranje je spodbuda davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost, k dodatnim investicijam, kar posledično spodbuja gospodarsko rast, zaposlovanje in izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ravno tako se s to novelo povečuje olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj s 40 na 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. Zaradi tega se ukinja dodatna regijska olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj na manj razvitih območjih države. Z večjimi investicijami v raziskave in razvoj naj bi se ustvarila nova znanja, novi patenti, novi izdelki in dal tudi jasen signal investitorjem, da se podpira družbo razvoja in znanja. V noveli zakona se izključi hkratno uveljavljanje olajšave za investiranje in olajšave za vlaganja v razvoj po tem zakonu, saj bi sicer, glede na to, da bi zavezanci za določeno opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva lahko uveljavljali tako olajšavo za investiranje kot olajšavo za raziskave in razvoj, to pomenilo davčno olajšavo v višini 140 % za določeno opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. V prehodne določbe zakona se vključujejo določbe, ki urejajo obravnavo olajšav, ki so se uveljavljale v preteklosti, a pred letom uveljavitve tega zakona niso bile v celoti izkoriščene. Predlog zakona predvideva njegovo uveljavitev naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pomembno pa je, da se uporabi že pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov za leto 2012. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki zahteva takojšnje ukrepanje za izboljšanje slovenskega gospodarstva, in glede na to, da je za dejanske učinke davčnih ukrepov na gospodarstvo potreben določen čas, je nujno, da se davčni ukrepi, ki so namenjeni razbremenjevanju gospodarstva, uveljavijo čim prej. Zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini podpiramo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju. Imamo en amandma, in sicer k 4. členu. V razpravo dajem 4. člen in amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov k 4. členu. Prosim, če se prijavite za razpravo. Prijava teče. Besedo ima gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Prijazen pozdrav, gospod minister, seveda tudi poslanke in poslanci, gospod predsednik! Pravzaprav je danes zanimiva situacija, da pozicija predlaga spremembe v zakonu, ki bistveno vplivajo na bodoči položaj ljudi in pri tem uporablja način, ki ni dober. Če mi želimo v tem parlamentu in tej Sloveniji doseči nek skupen cilj, ta skupen cilj pa je, da to krizo premagamo oziroma ustavimo, potem je naš dialog potreben, potem ni prav, da ustvarjamo izredne razmere, ker si lahko vzamemo čas in razpravljamo o tako pomembnih zakonih, ki pomembno vplivajo. Jaz predlagam, gospod minister, pozicija, iščite skupne rešitve in sprejmite tiste, ki morda prinašajo kakšno boljšo stvar. Jaz ne morem pristati na dejstvo, da je za vse kriv javni sektor. Oprostite, javni sektor ni zavozil te situacije. Javni sektor ni tisti, na katerega bi lahko obesili vse, kar se v tej državi dogaja. Mnogi pravijo, da je za to situacijo krivo gospodarstvo. Za gospodarski položaj gospodarskih družb je krivo gospodarstvo. Oni so tisti, ki so vodili podjetja, in oni so tisti, ki so tudi marsikdaj ustvarjali skozi svoje sisteme zakone in okolje, v katerem smo. To, kar danes vlada predlaga, je predvsem z dveh strani podprto. Najprej podpira to gospodarstvo, torej tudi obrtna in gospodarska zbornica, socialnega dialoga s sindikati pa ni. Ne morem se znebiti občutka - ker se na noben način ne pristane tudi na amandmaje, ki jih Socialni demokrati predlagamo -, da se na ta način poskuša vsa krivda prevaliti na tiste, ki so najbolj ranljivi in ki imajo najmanj v tej družbi. Jaz ne morem pristajati na tezo, da so inženirji preveč obdavčeni. Oprostite, premalo dodane vrednosti je za inženirsko delo, torej v družbah je premalo tiste dodane vrednosti, s katero bi lahko inženirji potegnili razvojni projekt. In razvojni programi bi morali biti tisti, ki bi lahko potegnili voz iz 81 DZ/VI/1. seja situacije, v kateri smo. In če tega dela niso opravili in če mi zdaj prav inženirjem želimo zmanjšati oziroma povečati dohodke, potem me res zanima, kako bomo naredili to selekcijo, kateremu inženirju lahko povečamo in kateremu ne moremo povečati. Tistemu, ki je uspešen, ali tistemu, ki je neuspešen? Potem nekdo pravi, da bogatim ne smemo vzeti. Ja, za boga svetega, komu pa naj vzamemo? Revežem? Tistim tako ni več kaj vzeti. Tistim lahko samo še zadrgnemo nekaj okoli vratu in ne samo okoli pasu. Jaz mislim, da če gre za enakomerno prerazporeditev, moramo vzeti bogatim. In zagotovo je to prava stvar. Še enkrat naj se vendarle obrnem na ta naš socialni dialog. Socialni demokrati ne obstruiramo, ne poskušamo ustvariti situacije, v kateri boste pozicijske poslanke in poslanci v situaciji, da sami odgovarjate za vse tisto, kar se bo tukaj zgodilo. Poskušamo sodelovati, predlagati, dajemo amandmaje in predlagamo. Sprejmite kakšen predlog, ki morda ni tako slab, kot mislite, da je, ker je recimo od opozicije. Gospod minister, imam predlog. V nobenem zakonu nismo zapisali, kaj se bo zgodilo, ko bomo sprejeli te spremembe zakona, tokrat recimo o dohodnini, o davčnih razredih. Napišimo, da se v letu 2012 ne bo nič zgodilo. Napišimo pa, da se bo leta 2013 povečala ta stopnja za 3, 4, 5 %. Naredimo kriterije, pa vas bom podprl, in bom veliko naredili za to, da vas bomo podprli. Tokrat ni nič ovrednoteno, kaj se bo zgodilo. Preprosto pravimo, da mislimo, da bomo s tem naredili to, da se bo potem spremenila situacija in da se bo povečala gospodarska rast in zaposlovanje, ni pa ni noben kriterij ovrednoten. Govorili smo o regijskih olajšavah in o tem, da s tem, ko so 100-odsotne olajšave, ni več regijskih olajšav. Morda je to dobra rešitev. Morda bi vprašali tudi tiste, ki poskušajo na raziskavah in razvoju oblikovati regijske centre, ki imajo nosilce, ki niso samo potrošniki denarja. Če bi vprašali, po regijah, kaj mislijo s posameznimi regijskimi centri, ki že danes delajo, bi morda vendarle ne rekli, da regijskih olajšav, da teh centrov ne bi podprli, ko govorimo o olajšavah za razvoj. Niso situacije vsepovsod take, kot lahko izgledajo samo na prvi pogled. Ni treba vsega uničiti, oprostiti, ukiniti, kar je bilo v prejšnjem sistemu. Ohranimo tisto, kar je dobro. Iz tega razloga je seveda amandma k 4. členu tisti amandma, ki lahko pomaga povedati, da bomo poskušali naša bremena enakomerno prerazporediti, da bomo ta bremena enakomerno nosili. Jaz predlagam slovenski vladi, da si pri vsakem zakonu in spremembah zakona ovrednoti, kaj želi doseči, in da pove, da če tega ne bo dosegla, ne bo imela potem dohodkov, osebnih dohodkov ali pa bomo lahko potem zahtevali sankcijo, ko govorimo o tem, kakšne cilje želi vlada doseči. Še enkrat predlagam, pogovarjajmo se. Mi se ne moremo pogovarjati zvečer, ob 9., 10., 11. uri je bila seja Odbora za finance, danes zjutraj ob 9. ali 10. uri smo to obravnavali. To ni dobro, ni v redu, niso izredne razmere. Lahko pa do izrednih razmer pridemo. Te izredne razmere se lahko začnejo jutri, zato je prav, da je socialni dialog, da ne podcenjujete delavcev, ne podcenjujete sindikata in najmanj javnega sektorja. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Lepo pozdravljeni! Res v čudnem vzdušju poteka današnja in tudi verjetno bo jutrišnja seja Državnega zbora. Vlada se je umaknila oziroma pobegnila iz glavnega mesta, ker tukaj postaja prevroče. Jaz vprašam, kdo kuha izredne razmere - ali parlament ali vlada? Ministrom je žal zelo uspelo spreti javni sektor z realnim sektorjem. Te dni poslušamo, kako se v javnem sektorju nič ne dela, živi potratno, nič ne prispevajo k reševanju krize. Krasno. Ja, so rezerve, povsod so rezerve, vendar je treba vedeti, kako se k temu pristopa. Državljani in državljanke gledajo televizijo, Odmeve, zaskrbljeni so. In tam se sliši, ko nek minister pravi, da mu je rekel delavec v železarni, naj pride kdo iz javnega sektorja za en dan v železarno. Ja, naj pride kdo iz železarne, iz nekega materialnega dela proizvodnje v osmi razred neke devetletke za en dan, pa na urgenco in še kam. Ampak vsako delo mora biti cenjeno, brez žalitev, brez podtikanj, brez podcenjevanj. Ampak tej vladi je uspelo to, da se prav kregamo in si predlagamo take, dobesedno, neumnosti. Predlagani zakon zopet daje več bogatim, ki naj bi to finančno darilo namenili za raziskave, investicije, nova delovna mesta. Žal izkušnje kažejo, da v preteklosti taki popusti niso šli v to, da bi dvignili produktivnost novemu razvojnemu ciklusu in tako dalje. Resnica je, da bo ta denar šel v razkošne avtomobile, osebni luksuz, ki ga pa ta vlada ne želi posebej obdavčiti. Razmišljate celo drugače, zmanjšati je treba stroške za prevoz na delo, za malico, kar je bilo danes slišati. Seveda, če bi se vsaj z minimalno plačo dalo normalno živeti. Če pa ne, pa brez teh dodatkov delavec, delavska družina ne preživi. In komu bo šlo zopet v žep to, če bomo te prispevke zmanjševali? Celo DeSUS pravi, da upokojenci ne bodo prizadeti, pa jim jemljemo nekatere pravice, regres za počitnikovanje ali kakorkoli to imenujemo, ki ga porabijo za to, da si kupijo osnovno živilo. Ampak bodo že volivci svoje povedali. Tudi upokojenci so danes kaznovani zaradi krize, ki so jo povzročile banke, tajkuni in v mnogih primerih nesposoben menedžment, ki je skrbel izključno za sebe, za svoje žepe, za blazne mercedese in še kaj. Tega niso krivi ne upokojenci, ne družbene dejavnosti, če tako imenujem ta drugi sektor. Nikakor pa nočete poseči v sivo ekonomijo, kjer se valja ogromno 82 DZ/VI/1. seja denarja. Nikakor se ne začenjate ukvarjati s pokojninsko zakonodajo, kar od nas zahteva Evropska unija. Sprašujem, kje so danes tisti kričači, ki so tri leta rušili reformne zakone, ki bi jih danes krvavo rabili in bi bili v dosti boljšem položaju. Kje so sedaj tisti ljudje? Eni so postali ministri, enih pa ni nikjer. Vse navedeno me seveda napeljuje na to, da spremembe zakona ne bom potrdil, če ne bo sprejet amandma, ki smo ga predlagali Socialni demokrati. Prepričani smo, da bi to bil en majhen del rešitve problema, o katerem danes govorimo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Samo Bevk, izvolite. SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Seveda bom podprl amandma Socialnih demokratov k 4. členu novele zakona o dohodnini, ker bomo tako pridobili tudi na prihodkovni strani državnega proračuna. Rad bi tu podal primerjavo, ker sedaj govorimo o teh finančnih zadevah, finančnih zakonih pri varčevanju, pri ustvarjanju novih prihodkov, kakšna je razlika recimo med Slovenijo in Švico. Švica je sprejela zlato fiskalno pravilo že leta 2003. Seveda je lahko oblikovala nekakšen sklad proračunske rezerve, s katerim pomaga državnemu proračunu v letih, ko se je tudi sama znašla v težavah. Slovenija pa danes hiti s tem fiskalnim pravilom, ne predvsem zaradi tega, da bi oblikovala nek sklep proračunskega rezerve za težka leta, ampak zato da bi se izognila referendumu na finančne zakone. Zato je dobro, da predvsem poskrbimo za prihodkovno stran državnega proračuna in da se ne ukvarjamo zgolj z jemanjem na odhodkovni strani, kot to počenja in ima glavni cilj mega zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerim naj bi v državnem proračunu prihranili več kot 800 milijonov evrov. Če bi Vlada v obdobju 2004-2008 ne izvedla davčne reforme, bi že imeli teh 800 milijonov evrov in več denarja, kajti manko na letni ravni zaradi Bajukove davčne reforme je skorja 900 milijonov evrov letno. Če temu prištejemo še številne predvolilne zakone, ki jih je takratna vlada leta 2008 sprejela, in ponesrečeno reformo plač v javnem sektorju, potem danes seveda ne bi bilo treba s tako rigoroznimi ukrepi prihajati v Državni zbor in strašiti državljane. Kot rečeno, predlagam, da kolegice in kolegi, predvsem iz koalicije podprete amandma Socialnih demokratov, ki uvaja četrti dohodninski razred, ki bi s 50-odstotno dohodnino obdavčil tiste letne oziroma bruto plače, ki znašajo več kot 60 tisoč evrov ali okoli 3 tisoč evrov neto na mesec. To bi pomenilo, da bi tisti, ki prejme 3 tisoč evrov neto plačila na mesec, nekako izgubil 420 evrov, kolikor znaša cena enega tabličnega računalnika, ali tisti, ki dobi na mesec pet tisoč evrov neto plače, bi prispeval skoraj enak odstotek, kot je prej kolega Frangež rekel, za eno eksotično potovanje v tople kraje, ali pa, recimo, tisti, ki ima 25 tisoč evrov neto mesečne plače - tudi taki so seveda v Sloveniji -, pa bi prispeval v državni proračun skoraj 60 tisoč evrov, kar je cena enega zelo prestižnega avtomobila visokega cenovnega razreda. Konec koncev Socialni demokrati s tem predlogom prinašamo na prihodkovno stran državnega proračuna 40 milijonov evrov in za toliko bi lahko potem tudi zmanjšali ta mega zakon za uravnoteženje javnih financ; kajti tista vlada bo uspešna, ki bo predvsem naredila nekaj na prihodkovni strani, kajti jemati je zelo enostavno, ustvarjati nov dohodke pa izredno težko. Tukaj je ta ustvarjalnost, ki jo v tej Sloveniji rabimo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo dajem ministru dr. Šušteršiču. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Glejte, uvajanje četrtega davčnega razreda pri dohodnini je vprašanje ali pa je predlog, ki je povezan z veliko vprašanji, tudi tveganji, ki jih je treba ob tem imeti pred očmi. Ena stvar, ki je zelo pomembna, so te mednarodne primerjave, kjer bi takšen razred v tej višini, kot jo predlagate, to se pravi 50 % nad 60 tisoč celotnega dohodka, pomenil zelo visoko mejno stopnjo obdavčitve dohodkov od dela, kajti z dohodnino obdavčujemo dohodke od dela. S tem bi Slovenija signalizirala, da je okolje, v katerem je delo zelo močno obdavčeno, kar je že danes, to pa bi bil še dodaten signal v to smer. Če pogledamo nekaj drugih držav, ki imajo podobne stopnje. Recimo, Avstrija ima stopnjo 50 %, ki se začne pri 60 tisoč, ampak ne dohodka, kar vi predlagate, ampak davčne osnove. Pri čemer je pri njih bistveno višja kot pri nas splošna olajšava in je nižja kot pri nas stopnja socialnih prispevkov, kar pomeni, da se ta osnova 60 tisoč prevede v bistveno višje dohodke, kot bi jih pri nas obdavčili s to stopnjo. Če dam še primer države, ki se pogosto navaja kot zgled socialne solidarnosti Švedske. Tam imajo 56-odstotno mejno davčno stopnjo, vendar pri osnovi nad 548 tisoč evrov. To je eden od problemov. Drugi problem, ki je v Sloveniji zelo značilen, je, da tisti ljudje, ki jih običajno označujemo z besedo bogati in jih imamo pri tem pred očmi, niso postali bogati z dohodki, ki jih obdavčujemo z dohodnino. Nekateri premožni ljudje, tisti, na katere včasih kdo kaže s prstom, lahko prijavljajo zelo nizke dohodke v dohodninskih napovedih. Nekaj tega ste lahko ugotovili tudi sami, če ste, recimo, pozorno spremljali razkritje dohodninskih napovedi predsednikov političnih strank pred volitvami. Zato bi težko zgolj s tem dosegli ta cilj, da se solidarnostno obdavčijo najpremožnejši. Zaradi tega je Vlada v zakonu o uravnoteženju javnih financ predlagala nekaj drugih ukrepov, recimo, dodatno protikrizno solidarnostno obdavčitev 83 DZ/VI/1. seja nepremičnega premoženja nad vrednostjo milijon evrov, dodatno obdavčitev velikih in zmogljivih vozil in plovil ter še nekaj drugih ukrepov v tej smeri. Tretja stvar, prejemniki tako visokih aktivnih dohodkov z določenimi izjemami bi del teh dohodkov hitro prenesli v drugačne oblike. Kar je pa najpomembnejše, mi se tu pogovarjamo o povezanem naboru ukrepov. Tudi mi si želimo, da bi prišli do nekega dogovora, vendar ni mogoče najprej dogovoriti in sprejeti ter uveljaviti zgolj enega od elementov tega možnega dogovora. Vlada je, kot sem že rekel, tudi sama predlagala socialnim partnerjem - tak predlog velja tudi Državnemu zboru -, da se je pripravljena pogovarjati o rešitvah za četrti davčni razred, morda ob upoštevanju teh pomislekov, ki sem jih navedel, ki bi morda kazali nekoliko nižjo stopnjo in višjo mejo tega razreda. Seveda tudi s strani nekaterih sindikatov nam je bilo rečeno, da ni absolutno nujno, da je ta stopnja 50 %, in tudi ni nujno, da je ta meja tako nizko postavljena. Tu je prostor za dialog, je tudi možnost nekega dogovora, ki pa mora biti povezan tudi z drugimi pomembnimi odločitvami, ki jih bomo morali ta mesec sprejeti. Gre za način uravnoteženja javnih financ, katere ukrepe bo na koncu Državni zbor sprejel, katere ukrepe bodo socialni partnerji pripravljeni sprejeti, in gre seveda za vprašanje fiskalnega pravila. Oboje, tako dogovor s socialnimi partnerji kot sprejetje ali nadaljevanje postopka za sprejetje fiskalnega pravila, ima svojo vrednost, ki se lahko izkaže tudi v načinu, v dinamiki prilagoditve javnofinančnega primanjkljaja. To je tisto, kar je na mizi, in koalicija je predlagala umik tega člena v tem hipu ravno zato, da lahko te stvari kot nek pogajalski paket ali pa kot stvari, o katerih se je treba na povezan način dogovoriti, ostanejo na mizi in so ti pogovori v nadaljevanju tudi mogoči. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Frangež. Prosim. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Hvala za besedo. Zanimivo je, da se tu bojimo tveganj, ki jih prinaša naš predlog. Zanimivo je, da se tu sklicujemo na potrebne analize in preračune. Zanimivo pa je, da v 818 milijonov evrov vrednem varčevalnem paktu nimamo za podlago nobene analize, imamo samo tabelo, ki drastično znižuje prihodke mnogih družbenih skupin našega prebivalstva. Tam analize niso potrebne, ko jemljemo; tu, kjer bi lahko nekaj vzeli, zato da zagotovimo v družbi več pravičnosti in solidarnosti, tu pa potrebujemo analize, tu potrebujemo preračune, tu so tveganja prevelika. Mednarodne primerjave. Seveda 60 tisoč evrov v Avstriji v Sloveniji ni enako. Zakaj? Zato, ker imata Avstrija in Švedska enkrat višji BDP. Zato menim, da je pa vendar smiselna primerjava. Poglejte, kaj govorite! Pravite, da bomo s temi ukrepi postali nekonkurenčni, na drugi strani pa imajo države identično najvišjo stopnjo obdavčitve za prihodke, ki so glede na slovenske razmere in naš BDP nižji, na drugi strani pa so vendar to države, ki so bistveno bolj konkurenčne od nas. Države, kot so Švedska, Belgija, Nizozemska, Danska, Avstrija, Velika Britanija, Finska, Nemčija in Francija - vse države imajo višjo najvišjo mejno davčno stopnjo dohodnine v svojih ureditvah kot mi; Švedska in Avstrija, ki ju je omenjal minister, to mejo pri 60 tisoč evrih. To mejo, ki jo imamo danes nastavljeno na 15 tisoč evrih pri nas. Zato smo včeraj Socialni demokrati želeli pritrditi vladnemu predlogu in rekli: "Da, smiselno je premakniti to mejo najvišjega davčnega razreda z 1,2-kratnika povprečne plače na 1,5-kratnik." Ampak hkrati s tem, ko razbremenjujemo srednji sloj v naši državi, in to je smisel, uvedimo tudi najvišji davčni razred. Gre za vprašaje volje in pravzaprav ugotavljam, da ni volje zagotoviti temeljno družbeno pravičnost in porazdelitev bremen z obdavčitvijo najbogatejših. Gospod minister, zakaj v resnici ne? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želi še kdo razpravljati? Bom odprl še en krog razprav. Prijava teče. K razpravi pa se je prijavil tudi minister, dr. Šušteršič. Prosim. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Samo na to vprašanje, zakaj v resnici ne, bi odgovoril. Več kot to, da sedemkrat povem, da je volja, da se o tem pogovarjamo, res ne morem narediti. Imeli smo pa kar nekaj primerov v zgodovini, ko je bilo nekaj narejeno vnaprej z namenom, da bo temu sledil nek dogovor, pa tega dogovora ni bilo. Glede konkurenčnosti, seveda Švedska ni konkurenčna zato, ker ima 56-odstotno mejno stopnjo pri dohodnini, ampak zaradi drugih razlogov, kjer Slovenija ni niti približno tam, kjer je Švedska, in kjer smo imeli v preteklosti kar nekaj neuspešnih poskusov reform. Enostavno moramo poseči po ukrepih, ki so morda enostavnejši, pa vsaj tisti lahko delujejo. Ti davčni ukrepi, ki jih danes predlagamo, gredo v to smer. Tretjič. Ko delate primerjave glede na raven BDP, seveda 60 tisoč v Avstriji in v Sloveniji ni isto, tudi zaradi tega, ker enkrat govorimo o davčni osnovi, drugič pa o celotnem dohodku. Ampak tudi sicer upam, da boste te primerjave glede na to, kaj je primerno glede na raven BDP, ki jo kakšna država ima, upoštevali tudi takrat, ko bomo govorili o tem, recimo, kakšne normative v izobraževanju si lahko kakšna država privošči, kakšne prejemke v javnem sektorju si lahko kakšna država privošči in podobno. Hvala. 84 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima mag. Katarina Hočevar. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV): Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi! Presenečena sem nad tem, da smo s strani opozicije v zadnjem obdobju bili večkrat deležni kritik, naj končno za vraga predlagamo ukrepe za zagon gospodarstva. Ko pa imamo takšne predloge na mizi, pa spet nekomu nekaj ni všeč. Toliko o tem delu zakona o dohodnini, kjer dajemo možnosti, da gospodarstvo končno zadiha. Glede dohodninske lestvice pa to. Nekje sem prebrala, da je majhna država draga država. In če kje, potem v Sloveniji zagotovo to drži. Ne bi bil sporen, gospod Frangež, višji davek za premožne, ampak sporno pa je, če za premožne tako rekoč razglasimo vse. Tudi jaz se strinjam, da je treba prevetriti dohodninsko lestvico. Žal pa se ne morem strinjati s tem, da za najpremožnejše razglasimo tudi tiste, ki zaslužijo 3 tisoč 625 evrov na mesec. Toliko o vašem predlogu za amandma. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Replika, gospod Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): V družbi se je treba zavzemati za nizke socialne pravice. Razumem, da to ni vrednota vseh v Državnem zboru, ampak trikratnik povprečne plače, mislim, da je tista meja, ko lahko rečemo, da nekdo v tej družbi je bogat, če ne, pa vsaj to, da ima več kot drugi. In da je v tej družbi treba biti ponosen na to, da je Slovenija v nekaterih merilih tudi prva v svetu med najrazvitejšimi državami. Sam sem ponosen, da smo prvi v tem, kako dobro poskrbimo za naše otroke, kako dobro poskrbimo za mlade mamice in podobno. Na to je treba biti ponosen... / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Gospod minister, nas verjetno kje posluša. Hvaležen sem kolegici Katarini in ne bom ponavljal tega, kar je povedala v zvezi z očitanim deficitom ukrepov za zagon slovenskega gospodarstva. Seveda spoštujem razpravo spoštovanih kolegov iz socialne demokracije, ki je konsistentna z njihovim političnim profilom. Upam, da bo spoštovano tudi moje razmišljanje z mojega političnega profila, ki pa ne izključuje solidarnosti, da ne rečem celo karitativnosti. Ampak, poglejte spoštovani kolegi, predlagatelji amandmaja, najbrž se vam je zgodila pomota, ali kakorkoli bi temu rekel, ko ste v obrazložitvi amandmaja napisali: "Socialni demokrati menimo, da morajo breme krize nositi tisti, ki so krizo povzročili." Ta je pa, kakorkoli, malo prehuda. S tem ste povedali, da tisti, ki so uspešni, ki imajo večje prihodke - saj niso vsi lopovi! So tudi uspešni, so pridni, ki ne vedo, kaj je regres za letni dopust, ki ne vedo, kaj je dopust, ki delajo, ki zaposlujejo in tako dalje. Vi ste jih pahnili v eno vrečo in ste jim rekli, da so tudi oni, ker so uspešni in imajo visoke prihodke, povzročili to krizo! Vprašanje je, če imamo v Sloveniji definicijo, kdo je bogat in kdo je reven. Kdo je bogat? Tisti, ki ima visoke prihodke iz naslova plače ali iz naslova dejavnosti, če je samostojni podjetnik? Ali je morda to tisti, ki ima hišo, vredno nekaj milijonov? To je vprašanje. Ali pa tisti, ki se vozi z debelim avtomobilom? Tu so naša razmišljanja včasih še daleč od tradicionalnih evropskih razmišljanj. Kolega Samo Bevk, me prav veseli, oba sva bila skupaj na razgovoru s švicarskimi kolegi. Ko sem bral, kaj se v njihovi državi dogaja, pred približno enim mesecem so imeli referendum: zelo zanimivo referendumsko vprašanje je bilo in zelo zanimiva odločitev. Kar 66 % švicarskih volivcev je zavrnilo predlog, da bi imeli šest tednov plačanega dopusta. Rajši ostanejo na samo štiritedenskem plačanem dopustu. To je Slovenija. Ne, to je Švica! Ampak mi bi želeli biti Švica. Ko sem govoril v stališču Poslanske skupine Nove Slovenije o inženirskem kadru, sem pravzaprav prenašal misli gospodarstvenikov, s katerimi se pogovarjam. Tudi sam sem skoraj četrt stoletja bil v gospodarstvu, in to ponavljam: inženirski kader je pri nas predrag za delodajalca, na drugi strani pa inženirji s svojimi neto plačami, od katerih živijo oni in njihove družine, dobijo premalo. Zato gredo ven. Če se danes pogovarjate z ljudmi, ki vodijo uspešne proizvodne firme, in jih vprašate, kako je s ponudbo inženirskega kadra, vam bodo odgovorili, da ga ni, v Sloveniji žal nimamo dovolj inženirskega kadra - seveda takšnega, ki nekaj ve. Zadnjič smo bili tudi poslanci in poslanke severovzhodne Slovenije na rektoratu mariborske univerze, rektor je bil sicer diplomat, prorektor pa je povedal, da vsako leto dobijo bruce oz. maturante z vedno manj znanja. Univerza kot nekakšna zadnja faza v izobraževanju - kaj naj potem naredi? Pravzaprav potrebuje dve leti, da ustvari nek nivo znanja, ki ga v razviti Evropi obvladajo srednješolci. Vprašajmo gospodarstvenike, kaj prihaja z univerz, spet tukaj mislim na inženirski kader. Nekdanji minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan je hodil okrog in maturante nagovarjal, da se vendar naj vpisujejo v naravoslovne fakultete, doživljal je posmeh, doživljal je pa tudi rezultat. Ta vpis se je povečal. Seveda z vsem spoštovanjem do družboslovcev, ampak govorimo o proizvodnji, o novih delovnih mestih, o novih fabrikah, ker če tam ne bo dobrih inženirjev, ki bodo tudi dobro plačani, pa ne na socialistični način, po njihovih rezultatih, potem se nam dejansko slabo piše. 85 DZ/VI/1. seja Ta lestvica, spet bom šel nazaj v obdobje 2004-2008. Bili so očitki, da je takratni finančni minister dr. Bajuk izvedel slabo davčno reformo. To je bila takrat edina resna reforma, ki se je izvedla in v okviru Partnerstva za razvoj, če me spomin ne vara, je takratno zmanjšanje progresivne davčne lestvice v Zakonu o dohodnini podprla tudi takratna Poslanska skupina Socialnih demokratov v pogajanjih, kasneje pa je bilo glasovanje malo drugače. Mi se ne smemo bati bogatih, uspešnih ljudi, ki imajo visoke dohodke, če jih dosežejo z rezultati svoje dela in znanja. Drugo vprašanje - in ni stvar Zakona o dohodnini - pa so lopovi. Oprostite grdemu izrazu. Tistemu pa potem pravimo pravna država. Ne bi bilo korektno ali etično, da sedaj grdo govorimo o pokojnem dr. Bajuku, lahko pa samo še to povem. Takrat, ko je bil še živ, je bila v enem od slovenskih dnevnikov, ne bom delal propagande, narejena anketa. Vprašanje je bilo, kateri od finančnih ministrov je bil najboljši - do zadnjega, zadnji je bil takrat dr. France Križanič. Glasovalo je nekaj čez tisoč 700 bralcev in dr. Bajuk je dobil 47 % glasov. Ja, samo! Jaz sem s tem rezultatom zadovoljen. Seveda si lahko tukaj ocene delimo. Tudi ne podcenjujem poslanstva sindikatov, ker včasih poslušamo očitke, da mi zavračamo sindikalno delo itd. Ni res! Zakaj se pogajamo, zakaj jim gre Vlada naproti? Se pa strinjam s tem in na neki način sočustvujem s poštenimi delavci v javnem sektorju, to so izjemni ljudje, ki se trudijo in se zavedajo, da so servis državljanom. Seveda pa so najbrž tudi takšni, ki predstavljajo slab servis za državljane in si po njih potem mi ustvarjamo sliko o celotnem javnem sektorju, pridnim pa se potem žal godi krivica. Kot povedano, Poslanska skupina Nove Slovenije tega amandmaja ne bo podprla. Mislim, da temu amandmaju tudi nekaj manjka; manjka garancija, ki bi zagotavljala, da strokovni kader, ki z znanjem in pridnim delom veliko, malo več ali nadpovprečno zasluži, da bo ostal doma, ker drugače lahko ta amandma razumem tudi kot izgon pridnih in znanja polnih ljudi. Izgon iz Slovenije. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Vsekakor je ob tem amandmaju bilo izrečenih tudi nekaj splošnih zadev, ki jih je treba komentirati na eni strani, na drugi strani pa postaviti v nek pravilen kontekst oziroma vsaj v kontekst, ki izhaja iz dejanskega stanja. Prvič. S to zakonodajo ne gre za nobeno ustvarjanje izrednih razmer. Zakonov, ki so bili sprejeti in obravnavani po nujnem postopku v Državnem zboru, je bilo že veliko in veliko jih tudi verjetno še bo. Navsezadnje so prišla vprašanja, zahteve, pobude za to, da se ustvari bolj konkurenčno okolje za gospodarstvo in to so eni izmed ukrepov, ki bodo predstavljali bolj konkurenčno okolje za gospodarstvo. Niso edini in niso seveda tisti, da bi zdaj samo po davčnih stopnjah, višini davčnih stopenj, efektivnih stopnjah ugotavljali, ali je neko okolje bolj ali manj konkurenčno. V mednarodni strokovni javnosti obstaja 11 kriterijev ozirom meril po slovensko, ki dejansko določajo, kaj pomeni, da je država konkurenčna. Tukaj gre tudi za fleksibilnost delovne sile, gre tudi za to hitro možnost izobraževanja, sprememba izobrazbe, sprememba poklicev in tako naprej. Skratka, v mednarodni literaturi si lahko vsi skupaj še enkrat pogledamo, katera so merila za konkurenčnost gospodarstva. Tudi ni res, da kdor koli oziroma da v Slovenski demokratski stranki ali, če želite, v koaliciji krivimo za navedeno stanje javni sektor. To je umetno, to je danes umetno govorjenje, da nekdo krivi nekoga. To ni res. Dejstvo pa je, da je bilo leta 2008 nezaposlenih 60 tisoč ljudi v Sloveniji in poleg tega je bilo zaposlenih nekaj 10 tisoč več ljudi, predvsem tistih, ki so prišli iz drugih krajev, drugih držav in dežel. Danes je 120 tisoč nezaposlenih, 60 tisoč razlike. Seveda če so vsi ti nezaposleni in če je eden izmed staršev v družini nezaposlen in če ima ta družina v povprečju enega otroka, so to trije ljudje, je to potem 60 krat 3, skoraj 200 tisoč ljudi oziroma 180 tisoč v slabšem položaju zaradi izgube delovnega mesta v obdobju 2009-2012. To so seveda rezultati. In ne krivimo tukaj gospodarstva! Tukaj lahko govorimo o tem, da je šlo za različne dejavnike, zakaj je do tega prišlo. Šlo je tudi za svetovno krizo. Tudi zaradi tega, ker je naše gospodarstvo strukturno takšno, kakršno je, ki dosega zaradi različnih razlogov premajhno dodano vrednost. To so tudi tisti razlogi, ki jih je treba danes upoštevati. Nesporno statistično dejstvo pa je, da je imela leta 2008 država 30 milijonov primanjkljaja. 30 milijonov v letu 2008 po ESA 95. In nesporno dejstvo je, da je bil v letu 2007 suficit oziroma presežek v državnem proračunu. In nesporno dejstvo je, da je ta presežek bil ustvarjen na podlagi tako imenovane davčne reforme dr. Andreja Bajuka. Takrat je bilo eno izmed dveh let, ko je bil dosežen presežek v celotni zgodovini Slovenije. To so statistični podatki, ki jih lahko komentiramo. Ne moremo komentirati na pamet. Nesporno dejstvo je, da je potem nekdo izračunal, kaj bi bilo, če bi veljala še vedno Mramorjeva reforma in če bi veljala še vedno Mramorjeva reforma, s katerimi smo obdavčevali mobitele, parkirišča, 50-odstotno stopnjo smo imeli, zaradi katere je v tistih letih bežal kapital iz države, če govorimo seveda zdaj o davčni zgodovini. Ne želim govoriti o davčni zgodovini, vendar ker se stalno omenjajo besede obdobje 2004-2008, si moramo tukaj enkrat povedati, kaj se je dejansko takrat dogajalo. V letu 2007 je bil presežek na podlagi zakonov, ki so bili uveljavljeni 1. januarja 2007; 86 DZ/VI/1. seja in potem bi bili danes v popolnoma drugačnem stanju in potem je vprašljivih teh 900 milijonov, o katerih se govori, kaj bi bilo, če bi bilo. Nesporno dejstvo pa je, da v letu 2008 lahko govorimo še o nekako izravnanih javnih financah, danes ne moremo več govoriti. Zakaj ne? Zato, ker je leta 2009 bilo porabljeno približno za dve milijarde več, kot je bilo dejansko ustvarjeno. In ker je bilo leta 2009 dve milijarde več porabljeno, je seveda bil primanjkljaj v višini dveh milijard, ki je potem do leta 2012 bil višini 6,4 % bruto družbenega proizvoda in to so dejstva in to so statistični podatki. Če govorimo tudi o tisti reformi v tistem času, potem lahko osebno zagotovim, da je takrat v okviru Partnerstva za razvoj, ta reforma bila izredno široko sprejeta, tudi sindikati so sprejeli takratno reformo in tudi v okviru Partnerstva za razvoj Socialni demokrati. To so neka dejstva, ne rečem, da se ne bi moglo tudi takrat stvari urediti boljše, vendar so se na način, ki je dajal dejansko presežek v javnih financah. Danes težko govorimo, da je krivo gospodarstvo za to krizo. Vsekakor je v gospodarstvu prišlo do anomalij, verjetno precejšnjih, verjetno tudi vse anomalije niso bile popravljene, vendar gospodarstvo je danes tisto, ki se trudi in ustvarja dodano vrednost. Tudi javni sektor ustvarja dodano vrednost, 15 % v okviru bruto družbenega proizvoda, v okviru makroekonomskih analiz, to so podatki. In 15 % od 36,5 milijarde, vemo, da je to nekaj čez 5 milijard in iz tega tudi izračunamo, koliko je to na dan, če govorimo o 240 delavnih dneh, in koliko je to na en dan, četudi javni sektor ne dela. Tukaj je težko reči, da ni dialoga s sindikati. Kolikor vem, se pogajajo vsak dan. Kolikor vem, se s sindikati Vlada pogaja vsak dan, ni pa bilo dialoga morda v nekem prejšnjem sistemu glede pokojninske reforme. Ni bilo dialoga s sindikati in sindikati so takrat dejansko bili tisti, ki so rekli, da ne bodo podprli pokojninske reforme. Tako kot vi danes pravite iz socialne demokracije, da ne podpirate tistih rešitev, ki niso usklajene s socialnimi dialogi, takrat tudi Slovenska demokratska stranka ni podprla rešitev, ki niso bile podprte s socialnim dialogom oziroma kjer se niso morali dejansko uskladiti. Mi lahko govorimo o nekih specifikah v teh davčnih zakonih in lahko govorimo o regijskih olajšavah, ki jih danes več ni, ker ji ne more več biti, ker je olajšava za raziskave in razvoj priznana 100 % v celotni državi in ne more biti 200 %, ker se tako matematično ne izide. Zaradi tega nobenega regionalnega centra tukaj ne bomo zaprli ali pa se mu ne daje zadostni poudarek, ampak to izhaja iz čiste matematike in logike. Če zdaj govorimo o teh davčnih zadevah, bi gledal to bolj naprej, malo v preteklost je bil odgovor na to, kar se stalno ponavlja o nekih reformah, ki so bile ne tako dobre, o nekih izračunih, ki so bili naknadno narejeni s strani ministrstva za finance, kolikor vem, in tako naprej. Dejstvo pa je, da s temi ukrepi in tudi s tistimi ukrepi, ki bodo še prišli, ki jih bo Vlada še pripravila, bomo poskusili to, da bo gospodarstvo imelo boljše pogoje in da se bo začel preobrat v smislu povečanja bruto družbenega proizvoda, večje zaposlenosti in tako naprej. To je dejansko strategija in ti ukrepi so del te strategije, eni izmed ukrepov, niso edini. Nesporno dejstvo pa je, da brez teh ukrepov ne bomo dosegli gospodarskega razvoja, kakor tudi brez ukrepov, s katerimi bomo zmanjšali porabo v javnem sektorju, ne bomo dosegli konsolidacije javnih financ. Konsolidacija javnih financ pa je, da sedanji primanjkljaj 6,4 % bruto družbenega proizvoda uravnotežimo tako, da bomo najprej dosegli maastrichtske kriterije, za katere smo se zaobljubili. In nesporno dejstvo je, da tudi ta presežek porabe v zadnjih treh letih ni šel v produktivne namene, zato da ne bi bruto družbeni proizvod stagniral oziroma padal. To je zdaj nekako obrazložitev in tudi odgovor na vse to, kar je bilo tu povedanega. Mislim, da je treba te ukrepe sprejeti z optimizmom, s tem da pomenijo nekaj novega za gospodarstvo, nekaj dobrega za gospodarstvo in s tem, seveda, da bo gospodarsko dejansko zaživelo, kajti samo uspešno gospodarstvo pomeni razvoj za državo in tudi večjo blaginjo ljudi. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Še enkrat odpiram krog prijav za razpravo. Besedo ima gospod Franc Pukšič. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav, kolegice in kolegi, gospod minister! Glede spreminjanja zakona o dohodnini in uvajanju novega dohodninskega razreda je bilo veliko govora ob vsakem spreminjanju dohodnine. Spomnim se tudi štiri, pet let nazaj, ko smo o tem veliko razpravljali. Glede predloga Socialnih demokratov, ki so ga pripravili, bi rekel, da je tako - imeli so možnost, imeli so koalicijo, vodili so vlado tri leta, pa s kakšno spremembo niso prišli, razen, žal, z zadolžitvijo države in nespoštovanjem zakona o javnih financah, kjer piše, kar je tudi gospa Bratušek večkrat povedala, da morajo biti prihodki in odhodki uravnoteženi. Žal, tega prejšnje vlade niso upoštevale. Ko sem včeraj poslušal razpravo na Odboru za finance, je minister dr. Šušteršič dal vedeti, da predlog, ki ga opozicija tokrat predlaga, ni takšen, da ga ne bi bilo mogoče sprejeti. Vendar je jasno dal vedeti, da so potrebni dogovori; tako s sindikati, s katerimi bodo pogajanja danes tudi potekala, na drugi strani pa z opozicijo, kar je bilo s strani kolega Frangeža tako rekoč dano na pladenj, češ, podprite predlog, mi vas pa bomo podprli, saj nas pri fiskalnem pravilu rabite. Vsi se 87 DZ/VI/1. seja zavedamo, da to fiskalno pravilo rabimo. Tudi zato da bo dejansko katerokoli vlado, katerokoli koalicijo to enostavno vezalo; vezalo bolj, ker bo pač to ustavno pravilo, kot pa to veže in se ne spoštuje, čeprav bi se seveda moral, Zakon o javnih financah - to, kar sem že prej omenil -tam od 1999. leta naprej. Glede na to, da imam že kar nekaj kilometrine v tem državne zboru, se še kako z grenkim priokusom spominjam obljube v letu 2008, ne obljube, dogovora s takratnim ministrom za lokalno samoupravo Žagarjem, da bo takratna opozicija SD podprla spremembo; torej, podprla je spremembo ustave v zvezi s pokrajinami in potem naj bi podprla tudi ustanovitev pokrajin. To se ni zgodilo. Če bi se to leta 2008 zgodilo, letos 2012 ne bi imeli takšnega katastrofalnega stanja v državi. Prepričan sem, da marsikatero podjetje ne bi propadlo; od manjših podjetij definitivno ne, zato ker bi na regijah peljali politiko regionalnega razvoja drugače, kot pa je to peljala, vsaj zadnja tri leta katastrofalno slabo, prejšnja vlada s štirimi ali petimi ministri na lokalni samoupravi in kot smo včeraj slišali, tudi katastrofalno slabo koriščenje teh evropskih sredstev. Obstaja bojazen, da bo milijarda ali pa mogoče celo več investicijskega denarja ostalo v Bruslju. Tako se je SD takrat, ki je bila v opoziciji, dogovorila, je bilo dogovorjeno, usklajeno za šest zakonov, pa potem na koncu 1. februarja 2008 je zmanjkalo v Državnem zboru - mislim, da 4 ali 5 glasov, da bi ustanovili pokrajine. Kolegi iz opozicije, upam, ker pozitivno razmišljam, da tokrat vendar mislite nekoliko bolj resno in odgovorno, saj ste s svojo neodgovornostjo pripeljali državo, kamor ste jo. Žal, bili ste največja vladna stranka in v tem času se je državo zadolžilo za 6,5 milijard evrov in iz te zadolžitve ni niti enega najmanjšega nastavka za razvoj gospodarstva. Zato tudi ti trije zakoni, ki jih danes sprejemamo, gredo izključno v tej smeri, da se tudi na gospodarskem področju nekaj premakne. Tako bo že naslednji predlog o davku od dohodka pravnih oseb in tako dalje. Upam, če mislite resno, da bo ta dogovor mogoč, dovolj možnosti in časa imamo, minister je dal vedeti včeraj na odboru - tisti, ki ste ga dobro poslušali -, da lahko z rebalansom proračuna ponovno odpremo ta zakon. Če se dogovorimo glede teh dveh zadev oziroma če se bodo tako sindikati dogovorili oziroma če se bo vlada s sindikati dogovorila in istočasno koalicija z opozicijo pri podpori fiskalnega pravila, je odprta pot temu 4. dohodninskemu razredu. Ali je številka 60 tisoč evrov na letni dovolj ali ne, po mojem prepričanju bi ta številka morala biti višja in nekoliko nižji procent. Ravno na 50 % ne bi šel, da mu vzameš polovico od zasluženega, ampak nek nižji procent. Sama številka pa naj bi bila tudi nekoliko višja za tiste, ki zaslužijo na letni ravno preko 100, 200 ali še več tisoč evrov. Danes tega amandmaja ne bomo podprli, s tem pa nismo zaprli vrat. Tako kot pravim, tako je bilo tudi jasno sporočilo s strani ministra; ob nadaljnjem sprejemanju rebalansa in možnosti ponovnega odprtja te točke tega zakona na tem področju, vendar je potreben najprej zavezujoč dogovor, ne pa obljuba z figo v žepu, potem to ne velja. Toliko z moje strani. Ravnal bom v tem duhu, da danes tega ne naredimo oziroma ne podpremo tega amandmaja, bom pa v tem duhu naprej, da bi do tega prišlo, vendar da se dogovorimo v paktu za ukrepe, ki so več kot potrebni. Nekateri pravite, zakaj zategovanje na takšen način. V bistvu ne gre za zategovanje, da bi porabili to, kar ustvarimo - ne bomo! Mi si bomo še dodatno kljub vsem tem varčevalnim ukrepom morali milijardo evrov izpostaviti. Kaj je najhujše? Najhujše je, da je ta sposojeni denar postal tako strašno drag. Vsi tisti dolgovi, ki so bili narejeni - spomnim se, imeli smo v proračunih tam po 150 do 200 milijonov evrov za obresti, danes jih bomo imeli 600, 700 milijonov, zelo hitro lahko pridemo na eno milijardo, to je 10 % celega proračuna samo za odplačevanja obresti. Tega ne zdrži, ne more vzdržati nihče, kaj šele tako majhno gospodarstvo, kot je naše! Če v Nemčiji zapiha veter, se pri nas pozna, če gre tam v pozitivno smer, zelo počasi in malo. Če gre tam v negativno smer, pa se pri nas pozna toliko bolj. Če poenostavim: če se zakreditira nekdo, ki ima 600, 700 evrov plače, za 200, 300 evrov na mesec, je to gromozanski strošek, za nekoga, k[ ima 2 ali 3 tisoč evrov - je to bistvena razlika. Žal, naše gospodarstvo je malo gospodarstvo, ni prilagojeno vsem tem turbulencam, sploh zaradi gnile kapitalizacije, gnile "prihvatizacije", ki se je žal zgodila z vsemi temi zadevami, s tako gnilo zakonodajo. Zato smo danes tam, kjer smo. Žal vsi v tej državi čutijo negativne posledice, nekaj posameznikov je pa v teh pozitivnih, žal, uživalo. Spomnimo se tiste tako imenovane luknje in razdajanja slovenskega premoženja nekaj posameznikom v tej državi. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo ima mag. Katarina Hočevar. Izvolite. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV): Hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav! Glede na razpravo v prejšnjem krogu sem dolžna pojasnilo mojemu kolegu Frangežu, da se tudi v Državljanski listi zavedamo in podpiramo socialno državo, ampak s to razliko, da se mi zavedamo, da je treba najprej ustvariti in šele na to deliti. Če želimo še kaj deliti, spoštovane kolegice in kolegi, moramo nujno vzpostaviti sistemsko okolje, da bo gospodarstvo zadihalo; in to danes delamo. Včeraj je lepo rekel naš kolega Veber, da Državni zbor ni servis vlade, se popolnoma strinjam z njim, smo pa servis državljanom in gospodarstvu. 88 DZ/VI/1. seja Danes bomo s temi ukrepi ustrezen servis, da bo naše gospodarstvo zadihalo in da bomo lahko kaj delili. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek. JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z moje strani. Danes obravnavamo zakone s finančnega področja, ki naj bi prinesli izboljšave in vlili nekaj svežega pospeška v razvoj našega gospodarstva, izboljšali razmere. V tej luči se mi zdi, da je tudi predlog - jaz jemljem predlog Socialnih demokratov o uvedbi četrtega dohodninskega razreda za konstruktivnega. Namreč ob zakonu, kjer se povečujejo olajšave za investiranje in se povečujejo olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, je legitimno razmišljati tudi o novem dohodninskem razredu, ki bi naj bolj obremenil bolje plačane v danih razmerah. Moram reči, da sem bil že intimno nekako pristaš takega četrtega dohodninskega razreda - takrat, ko ga nismo sprejeli, takrat sem prisluhnil argumentom. Med tem časom je minilo nekaj let, ko so se gospodarske in finančne razmere drastično obrnile in moram reči, da sem pogrešal tak predlog. Če Socialni demokrati popravljajo svojo napako, da te priložnosti niso izrabili takrat, ko so bili večinska stranka, to jemljem za pozitivno. Jemljem tudi na znanje in vem, da je tako kot pravi minister, da bomo temu sledili, ko bomo o tem dosegli tudi dokončen dogovor -upamo, da ga bomo s socialnimi partnerji in sindikati - in da bo takrat priložnost za to, da to, kar se je pokazalo na nek način kot praznina v zakonu, dopolnimo. Želel bi reči, ko pravim, da jemljem ta predlog za konstruktiven in kot konstruktivno ravnanje opozicije, kajti daje tudi priložnost, da o tem razmišljamo, kako izboljšati zakonodajo. Moram reči, da je današnje obnašanje Pozitivne Slovenije, kljub temu da gre za legitimen institut, anarhistično. Preden so rekli v parlamentu kakršno koli besedo o teh zakonih, so jo že popihali, so si vzeli prosti dan! Gospe in gospodje, to je pravzaprav paktiranje z dokaj anarhističnem obnašanjem sindikatov, ki so napovedali stavko, preden so bili ukrepi znani! Danes je Pozitivna Slovenija odpeketala, preden je izrekla eno besedo. To ni konstruktivno, je legitimno, je v okviru procedure, ampak ni konstruktivno. Je korak naprej h temu, da se bi destabiliziralo državo, da bi se vtis kaosa v državi ustvaril. Povedati moram, da s takšnim ravnanjem nekako spreminjajo predznak svoje stranke, ki so si ga nekritično nadeli - s Pozitivne Slovenije v negativno Slovenijo. S tega mesta jih pozivam, da naj razmislijo o svoji konstruktivnosti, o tem, ali bodo ljudje sprejeli tak način obstrukcije iz prve minute. Obstrukcija je institut, ko si izrabil vse možnosti, recimo pri glasovanju. Da se vrnem nazaj na četrti dohodninski razred in na vse to, kar bi naj to prineslo. Kot pravim, danes sprejemamo dokumente, da je bilo to včeraj umaknjeno in da tudi danes tega ne bomo podprli, zato ker potekajo neka pogajanja, dogovori in upamo, da bomo prišli do tega tudi v okviru teh pogajanj s socialnimi partnerji in da bomo takrat dejansko našli neko pametno mejo, kje uvesti tudi ta dohodninski razred s stopnjo obdavčitve, ki mora biti razumna. Upam, da bomo na ta račun dobili v proračun nekaj malega denarja, ki ga moramo po drugi strani razporejati za te olajšave za investicije in razvoj. Kajti, le z razvojem, z investicijami bomo začeli graditi nova delovna mesta in potem na ta način pospeševali obtok države, ki naj bi prinesel pozitivne rezultate. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati od tistih, ki imajo čas na voljo za to? Ne vidim želje po ponovni razpravi, zato zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes, v okviru glasovanj, in sicer pol ure po prekinjeni 2.c točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2.C TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Prav bi bilo, da v okviru tega dobi besedo Vlada. Vidim, da minister prihaja, ki bo dopolnilno obrazložil ta predlog. Izvolite, minister. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Lepo pozdravljeni! S spremembami zakona o davku od dohodkov pravnih oseb uvajamo oziroma povišujemo enake olajšave kot s predhodno obravnavanim zakonom o spremembi zakona o dohodnini. Gre za olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj, ki jo povišujemo na 100 %, in za olajšavo za investicije, ki jo povišujemo na 40 %, in odpravljamo omejitev zneska priznane olajšave. To se nam zdi v tem času nujen ukrep, kajti, kot veste, se za letos napoveduje ponoven upad BDP, investicije, zlasti zasebne investicije, iz leta v leto upadajo. To se nam zdi morda najbolj učinkovit način, da jih ponovno spodbudimo. Tretji ukrep, ki ga predlagamo s to spremembo zakona, pa je postopno zniževanje stopnje davka od dohodka pravnih osebe, in 89 DZ/VI/1. seja sicer letos z 20 na 18 % in potem vsako nadaljnje leto za eno odstotno točko navzdol, dokler ne pridemo do 15-odstotne stopnje. Tukaj se spet mednarodne primerjave nekoliko težavne. Marsikatera država v Evropski uniji ima sicer nekoliko višjo stopnjo, res pa je, da ko te stopnje primerjamo, se moramo zavedati, da v veliko teh držav imajo dve stopnji; se pravi, nimajo samo ene stopnje, nižjo stopnjo imajo za manjša podjetja. Druga stvar, v zadnjih letih od leta 1995 je bil očiten trend zniževanja teh davčnih stopenj pri davku od dohodka pravnih oseb praktično v vseh državah. Nekatere, tiste po katerih se običajno zgledujemo, so se te stopnje zniževale tudi za 10 in več odstotnih točk, medtem ko jo je Slovenija tukaj znižala za 5 odstotnih točk. Spet imamo to dilemo, kje lahko hitro in enostavno nekaj pridobimo pri naši konkurenčnosti. Po našem mnenju je to eden od teh ukrepov. Nekaj bi še rad rekel o pričakovanih finančnih in ekonomskih učinkih. Naj začnem s slednjimi, zato da bo jasno, da gre pri zniževanju te obremenitve gospodarske dejavnosti za ukrep, ki želi pospešiti gospodarsko dejavnost, jo olajšati. Ocene, ki so bile narejene z različnimi ekonomskimi modeli, govorijo o tem, da bo ta davčna sprememba omogočila povečanje BDP nekje do 1 % in povečanje zaposlenosti nekje na ravni približno 0,5 %, kar pomeni od 3 do 4 tisoč delovnih mest v zasebnem sektorju. Na drugi strani ta učinek, ki je napovedan z modeli, ni zanesljiv, lahko je tudi večji, seveda ne bo nastopil čez noč, ampak, recimo, tekom prihodnjega leta, ko se bo gospodarsko prilagodilo na te ukrepe. Skratka, na drugi strani s tem učinkom lahko primerjamo izpad ali pa ocenjeni izpad javnofinančnih prihodkov, kjer je po našem mnenju ta izpad v primerjavi z učinkom majhen oziroma takšen, da predstavlja neko smiselno investicijo. Ocene izpada so približno takšne: znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb za 1 odstotno točko pomeni v celem letu zmanjšanje prihodkov za približno 32 milijonov; v letošnjem letu bo tega manj zaradi tega, ker bo po naši oceni le malo podjetij uveljavljalo spremembo akontacije že med letom, pač pa se bo to pokazalo prihodnje leto pri obračunih tega davka. Druga stvar, ki je pomembna, je učinek olajšav. Tu je vprašanje, koliko bo dodatno uveljavljenih olajšav za investicije. Podatki, ki jih imamo na voljo, na žalost govorijo samo o tistih podjetjih na podjetniški ravni, ki so to investicijo v preteklosti uveljavljala, vse ostalo so pa makroekonomski podatki. Ocene - nekatere so tudi v gradivu omenjene - govorijo o možnem izpadu do 100 milijonov. Seveda je pa glede na dejansko realizacijo teh olajšav ta izpad lahko tudi manjši, tu gre za neko skrajno oceno. Kar je še zelo pomembno, če bi to ocenjevali s pomočjo teh modelov, bi se nam pokazalo, da bo izpad v resnici manjši, približno pol manjši, ker bi upoštevali tudi že povečanje gospodarske aktivnosti. Mi smo želeli biti konservativni in zato svoje ocene teh sekundarnih učinkov še nismo vključili, bo pa to mogoče storiti takoj, ko bodo dejanski učinki tega zakona vidni. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Andreju Širclju. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister! Odbor za finance in monetarno politiko je včeraj, dne 16. aprila 2012, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Ta zakon je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom, da se obravnavo opravi po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je besedilo zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Ob tem je Zakonodajno-pravna služba v okviru splošnih pripomb predlagala spremembo naslova zakona in v okviru konkretnih pripomb opozorila na določbi 2. in 7. člena predloga zakona. Izmed kvalificiranih predlagateljev so na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vložile koalicijske poslanske skupine amandmaje k 2., 7. členu in k naslovu zakonskega predloga . Istega dne pa je Poslanska skupina Socialnih demokratov vložila amandma za črtanje 3. in 5. člena zakonskega predloga. V dopolnilni obrazložitvi členov je minister za finance poudaril, da predloženo besedilo predstavlja del davčnega paketa ukrepov, namenjenih spodbudi, oživitvi in nadaljnji stimulaciji gospodarstva. S tem je osnovni cilj uvedbe nižje davčne stopnje v zagotovitvi dodatnih prostih sredstev tistemu delu gospodarstva, ki posluje s pozitivnimi rezultati, kar bo posledično povečalo gospodarsko rast in zaposlenost. V okviru poglavitnih rešitev besedilo tako javnosti kot gospodarstvu pošilja signal, da se z načrtovano rastjo in razvojem, predvsem pa z večjo stopnjo zaposlenosti, Slovenija ponovno obnavlja. Po drugi strani je uvedba višje olajšave za investiranje primerna podlaga tako za nove investicije kot za zaposlovanje. S tem kljub pričakovanemu znižanju davčne obveznosti ob vzporednih stimulativnih učinkih na gospodarstvo predvsem zaradi odpiranja novih delovnih mest lahko čez leto ali dve pričakujemo enoodstotno povečanje bruto družbenega proizvoda. 90 DZ/VI/1. seja Ob predstavitvi mnenja Zakonodajno-pravne službe je predstavnica navedene službe navedla, da konkretna pripomba v zvezi z nejasnostmi dikcije 2. člena v delu, kjer določba eksplicitno ne definira tako imenovanih drugih podobnih pravic. V razpravi je bilo besedilu s strani koalicijskih poslancev izražena podpora, medtem ko so bile s strani opozicij izraženi določeni pomisleki, predvsem glede predlaganih rešitev, predvsem v zvezi z znižanjem davčne stopnje. Odbor je ob obravnavi sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, k 2. in 7. členu ter k naslovu zakonskega predloga. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjen predlog zakona je sestavi del tega poročila. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta. V imenu poslanske skupine bo mnenje predstavil gospod Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala lepa. Če bomo sprejeli ta zakon, bo to še eno dobro sporočilo našim podjetnikom, ki bodo verjetno odločitve o sprejemu tega zakona oziroma dodatnih davčni olajšav zelo veseli. Zakon prinaša enako kot zakon o dohodnini, vendar so nosilci oziroma uporabniki tega drugi, to so pravne osebe, podjetja praktično. Ravno tako se povečuje splošna olajšava za vse investicije, povečuje se olajšava za investicije v razvoj, ki nima omejitev. Razlika je samo v tem, da je tukaj kar precej večji učinek na našo blagajno, kar pa ni velik problem, če je vsaj približno točno to, kar je bilo povedano v predstavitvi, da bomo z vložkom, eventualnim zmanjšanim prihodkom, v proračun omogočili 4 do 5 tisoč novih delovnih mest oziroma bomo zagotovili toliko in toliko ljudem boljše pogoje za delo. Približno 86 tisoč imamo vseh podjetij. V lanskem letu je približno 30 tisoč ljudi bilo plačnikov dohodnine oziroma davka od dohodkov pravnih oseb in so prinesli v blagajno 629 milijonov evrov, tako da bo ta strošek, to sem hotel prej povedati, bistveno manjši, kot pa prihodek povečanja bruto dodanega proizvoda in prihodek v državno blagajno zaradi večjega števila zaposlitev. To je eden od zelo pomembnih ukrepov, ki je pomemben, da je sprejet hitro. Povedati moram, da smo zelo slabo konkurenčni, ponovno ponavljam to, treba hitro dodati še nekaj ukrepov, predvsem za povečanje konkurenčnosti, zmanjšati bo treba na nek način obdavčitev dela, narediti bo treba prožnejši trg delovne sile in mogoče bi bilo res enkrat pravilno, kot sem že prej povedal, da ukinemo plačani čas za malico in za toliko podaljšano svoj delovni čas, kot imajo vsi po svetu. Skratka, še nekaj ukrepov bo zelo koristnih in potrebnih. S tem pa, ko dvigujemo te olajšave, to lahko koristijo tisti, ki še držijo glavo nad vodo oziroma poslujejo pozitivno in imajo idejo, na kakšen način se lahko še bolje razvijajo in ustvarijo večjo novo vrednost oziroma iščejo nove zaposlitve. Zato smo veseli, da lahko danes podpremo ta predlog in upam, da ga bodo podjetniki zelo veseli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev gospa Marija Plevčak. MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Delno je ta novela zakona vezana na prejšnjo točko dnevnega, torej na prej obravnavane spremembe in dopolnitve dohodninskega zakona, in sicer v delu, ki se nanaša na povečanje investicijskih olajšav in olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj. Druga sprememba tega zakona pa se nanaša na ukrep, ki bo vplival na povečevanje gospodarske aktivnosti s postopnim zniževanjem danes 20 % davčne stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb, v naslednjih treh letih bi ta davek postopoma zniževali, tako da bi bil na koncu 15 % davčne osnove. Po ocenah Ministrstva za finance bosta ta predlog in predlagane spremembe v dohodninskem zakonu imele pozitiven učinek na povečanje likvidnosti gospodarskih subjektov, na povečanje trošenja prebivalstva, vse to pa bo prispevalo k ponovnemu gospodarskemu zagonu. V Poslanski skupini DeSUS se strinjamo tudi s to novelo in jo bomo podprli. Kot rečeno že v stališču ob predlogu sprememb in dopolnitev zakona o dohodnini, pa se zavedamo, da bo treba storiti še veliko več, kot predlagati ti dve danes obravnavani noveli, seveda če hočemo, da bomo nekaj privarčevali, po drugi strani pa zagnali naše gospodarstvo, ki nam bo dalo še možnost naprej dobrega dela in seveda izboljšanja naše situacije. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Franc Pukšič. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi, gospod minister, podpredsednica! Ja, tokrat Vlada in koalicija prihajata s predlogom spremembe zakona, kjer se ne sprašuje, kaj lahko ta država naredi za mene, ampak v tem primeru končno postavljamo pravo 91 DZ/VI/1. seja vprašanje: kaj lahko naredimo mi za to, da bo ta javni sektor lahko čim uspešnejši, da bo lahko čim boljši ta suport, vendar za to rabimo pravi temelj, trden temelj, to pa je gospodarstvo. Brez tega seveda ni ničesar, vse ostalo pade, če ni temelja. Zato lahko jasno in glasno povemo, da je znižanje davka od dohodka pravnih oseb do leta 2015 eden izmed temeljnih gospodarskih ukrepov, tudi programa Slovenske ljudske stranke. To je eden od teh temeljev, veliko tega še prihaja. Če si res želimo, da bi naša podjetja, predvsem tista, ki so izvozno usmerjena, bila zmožna konkurirati tako z izdelki, tehnologijo, storitvami, jim moramo najprej kot država dati, ponuditi možnost, začetna izhodišča, kot jih imajo v primerljivih državah. Nekatere kritike opozicijskih poslancev gredo predvsem v smeri, da predlagani ukrep znižuje proračunske prihodke in od nas zahtevajo še dodatno zategovanje pasu. To, kolegice in kolegi, enostavno ni res. Na daljši rok je to edina pipa, ki bo v kozarec javne porabe dajala infuzijo. Drugega ni. Spoštovani! Če naših podjetij ne bomo tudi davčno razbremenili, marsikatero izmed njih sploh ne bo več imelo možnosti še kaj plačevati ali še huje, svoj davek, seveda nižji, se bo lahko plačeval v drugih državah. V zadnjih treh letih smo se, upam da, naučili, da dolgoročno oziroma konstantno zmanjševanje prihodkov v proračun slej ko prej mora pomeniti tudi zmanjšanje odhodkov, kajti tujih finančnih virov je enkrat konec, pa če ne samo konec, enostavno so predragi. Zato je res čas, da se nekoliko zazremo bolj srednjeročno - in v prihodnost države - ter razmišljamo tudi, kaj bo kdo vplačal v proračunsko blagajno jutri in pojutrišnjem, in ne samo, kaj lahko iz nje vzamemo danes. In še to, kar vzamemo danes, vzamemo in še vedno jemljemo na račun prihodnjih generacij, kar pa je nedopustno. Zato v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo ta ukrep, ker resnično izkazuje drugačno razumevanje ekonomske politike v smeri postavljanja realnega, torej podjetniškega sektorja na prvo mesto v tej državi in javnega sektorja kot vzporednega sektorja, kot pomoč temu gospodarskemu sektorju. Vsi dobro vemo, da samo delujoče napredno gospodarstvo, torej edino napredno gospodarstvo zagotavlja socialno državo, dostojne pokojnine, kakovostno šolstvo, zdravstvo in tako dalje. To si moramo enostavno samo še priznati. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zato te omejene ukrepe absolutno podpiramo. Predlagane rešitve so tiste, za katere verjamemo, tako kot je tudi minister rekel, da prinašajo nova delovna mesta in nov priliv za javno porabo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat. Izvolite. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister! V program Nove Slovenije smo med drugim zapisali, da morajo biti davki in prispevki določeni v skladu z načeli davčne pravičnosti oziroma nepristranskosti. Davčni sistem, ki naj učinkovito prispeva k napredku, ne sme dušiti osebne pobude in motivacije državljanov. Ocenjujemo, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb korak v pravo smer. Želimo izpostaviti, da je to smeli predlog Vlade, da je to stimulativni ukrep in ko poslušamo gospodarstvo, gospodarstvo pravi, da je ukrep je dober, v tej smeri je treba tudi nadaljevati. V Novi Sloveniji pravimo, da mora Slovenija v tem trenutku ponuditi več kot nam primerljive države oziroma kot povprečje Evrope. Zakaj? Zato, ker zaostajamo. Ponuditi moramo več, da bomo zanimivi za domače investitorje in tudi za tuje investitorje. Predlog novele zakona o davku od dohodka pravnih oseb bo Poslanska skupina Nove Slovenije z zadovoljstvom podprla, in sicer predvsem zaradi tega, ker predlog predlaga spremembe, kot so: prvič, postopno znižanje davčne stopnje z 20 % na 15 % do leta 2015, v prehodnem obdobju do leta 2015 se bodo po letih predlagale naslednje davčne stopnje, in sicer za letošnje leto 18 %, za naslednje leto 17 % in za leto 2014 16 % in, kot rečeno, za leto 201515%. Drugič. Preoblikovanje olajšave za investiranje na način, da bi se povečal odstotek olajšav s 30 % na 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva ter da se zgornji prag koriščenja olajšave 30 tisoč evrov odpravi. Tretjič. Predlaga se povečanje splošne davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj s 40 % na 100 % zneska, ki predstavlja vlaganje v raziskave in razvoj. Zaradi tega se, seveda logično, ukinja dodatna regijska olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj na manj razvitih območjih države. Olajšava pač večja kot 100 % ne more biti. Mi trdimo, da če želimo imeti najboljšo socialno politiko, moramo imeti tudi najboljša in dovolj delovnih mest. To je preprosta formula, vendar bolj kot so formule preproste, težje jih je realizirati in jih permanentno držati tudi v dobri kondiciji. To je pravi korak tudi v smeri, da se bo gospodarstvo lažje tehnološko prestrukturiralo in da bomo spet imeli dejansko gospodarske subjekte oz. delovna mesta z večjo dodatno vrednostjo. Da ne bomo na področju mednarodne proizvodnje kooperacije, kot se to lepo sliši, zgolj "lonarbeiterji". Poslanska skupina novelo zakona podpira. Hvala. 92 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospa Patricija Šulin v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim! Zaradi finančne krize in krize evra, ki je zajela tudi Slovenijo, ter zaradi napovedi globlje recesije tudi v letu 2012 je potrebna takojšnja razbremenitev gospodarstva, s čimer bi prišlo do ponovnega zagona gospodarske rasti. Da bi se davčni ukrepi čim prej odrazili tudi v razbremenitvi gospodarstva, jih je treba uveljaviti čim prej. Cilji predlaganega zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o davku od dohodkov pravnih oseb izhajajo iz ciljev Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, ki so v prvi vrsti zagotoviti pogoje za ponoven gospodarski zagon v državi. Spremembe zakona so stimulativni davčni ukrepi, ki so jih v gospodarstvu pozitivno sprejeli tudi zaradi tega, ker se investicije v zasebnem sektorju zmanjšujejo iz leta v leto. Predlog zakona predlaga spremembe treh členov obstoječega zakona, in sicer se v 55. členu obstoječega zakona predlaga povečanje splošne davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj s 40 % na 100 % olajšave, zaradi tega se obstoječa regijska olajšava ukine. V prehodni določbi je določeno, da lahko zavezanci, ki imajo pred uveljavitvijo tega zakona neizkoriščen del regijske olajšave iz preteklih davčnih obdobij, za ta znesek znižujejo davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih. Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj ter olajšava za investiranje se med seboj ne seštevata, to pomeni, da zavezanec za opremo, za katero uveljavlja olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj, ne more hkrati uveljaviti še olajšave za investiranje in obratno. V 55.a členu se predlaga oblikovanje olajšave za investiranje na način, da bi se povečal odstotek olajšave s 30 na 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, hkrati pa se ukine najvišja vrednost omejitve tovrstne olajšave, ki je bila doslej 30 tisoč evrov. V 60. členu se glede davčne stopnje predlaga postopno znižanje davčne stopnje z 20 % na 15 % od leta 2015 dalje. Predlog zakona v vsej svoji celoti pomeni izboljšanje pogojev za zagon gospodarstva in spodbuja hitrejšo rast, zato bo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona od davka od dohodka pravnih oseb podprla. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Matevž Frangež. Izvolite. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani! Spet zakon, ki radikalno znižuje javnofinančne prihodke. V letu 2012 bo javnofinančnih prihodkov zaradi učinka tega zakona za 170 milijonov evrov manj, v celotnem obdobju do 2015 pa 266 milijonov evrov, s čimer bomo radikalno povečali tudi naš strukturni primanjkljaj. Gre za utvaro neoliberalne paradigme, da bomo s tovrstnimi razbremenitvami dosegli prestrukturiranje gospodarstva, njegovo silno razbremenitev in nov gospodarski razcvet. Gre za utvaro. Tudi splošni model analize in splošnega modela ravnotežja kaže, da bo ta zakon imel minimalne učinke na vse elemente bruto domačega proizvoda. Še več, to trdijo tudi ugledni ekonomisti, nekdanji finančni minister dr. Mramor meni, da gre za populistični ukrep Vlade, ki ne bo povečal ne povpraševanja in ne gospodarske rasti. Mramor nadaljuje, da že iz preteklih izkušenj in izračunov vpliva dodatnih investicijskih olajšav, znižanja stopenj davka na dohodek pravnih oseb in podobnih ukrepov vidimo, da so učinki zanemarljivi ali celo negativni. Še več, tudi analize Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da je vpliv znižanja davkov na gospodarsko rast zelo nizek. Posebno nizek pa je v primerih majhnih odprtih ekonomij, kakršna je Slovenija. Inštitut za ekonomska raziskovanja jasno dokazuje, da ob nespremenjeni potrošnji takšno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ne povzroči večjih sprememb makroekonomskih agregatov, hkrati pa se dodatno povečajo proračunski primanjkljaj, plačilo obresti in bruto dolg. Pozitivni učinki na drugi strani pa se lahko povečajo samo ob hkratnem, ampak radikalnem povečanju tujih vlaganj. Prof. Bole na drugi strani trdi, da so muliplikatorji fiskalnega interveniranja z zniževanjem davkov namreč praviloma znatno oziroma za polovico manjši od interveniranja multiplikatorjev s povečanim javnofinančnim trošenjem, učinki na javnofinančni saldo pa so enaki. Predlagane korekcije davčnega sistema so torej uperjene v dolgoročno povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, s sedanjo ekonomsko-politično usmeritvijo v čim hitrejše zapiranje javnofinančnega salda pa nimajo nič skupnega. Dejansko le nadaljujejo tam, kjer je končala davčna reforma v letu 2006. In kaj je prinesla davčna reforma v letu 2006? 900 milijonov evrov zmanjšanih prilivov v državni proračun ob povečanih prilivih zaradi Virantove davčne reforme v znesku 250 milijonov evrov in novih pravic v višini 60 milijonov evrov. Torej je prinesla zmanjšan učinek na javne finance za milijardo 200 milijonov evrov. Če napačnih potez takratne 93 DZ/VI/1. seja vlade v letu 2007 ne bi bilo, bi mi leto 2011 končali s primanjkljajem nekje med 2 in 3 %. Brez intervencij v enkratne dokapitalizacije bank in pomembnih gospodarskih subjektov bi zanesljivo končali primanjkljaj pod 2 % bruto domačega proizvoda. Zakaj se je naša vlada zadolževala? Zato da smo na takšen način, na neboleč način sanirali napake vaše prve vlade. Selektivne olajšave za gospodarstvo so dobrodošle. Tudi mi bi jih želeli podpreti, smiselne pa so tedaj, kadar je splošna stopnja davka dovolj visoka. Kje v tej primerjavi je pravzaprav Slovenija? Vidimo lahko - in gre za analizo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani -, da je Slovenija že danes davčno ugodna z vidika obdavčitve dohodka pravnih oseb. Da so države, ki so bistveno bolj konkurenčne, bistveno bolj inovativne in, verjemite, tudi bistveno bolj zanimive za tuje neposredne investicije, države, ki imajo hkrati efektivno bistveno višjo stopnjo obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb. Francija 31 %, Velika Britanija 28 %, Nemčija 28 %, Luksemburg 25 %. Upoštevajoč zniževanje splošne stopnje in selektivnih olajšav boste dosegli to, da bomo efektivno stopnjo tega davka spravili pod 10 %. Bojimo se, da brez učinka. Učinek, in ta bo negativen, bo ta zakon imel samo na javne finance. Raje se v smislu spodbud gospodarstva osredotočite na njegove ključne probleme. Ključni problem gospodarstva je njegova prezadolženost, ko je v obdobju prve Janševe vlade bruto zunanji dolg Slovenije narastel s 15 na 39 milijard evrov. Ta problem je problem, ki terja ... / znak za konec razprave/ ... politike, priporočamo, da se ga lotite. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Prehajamo na razpravo o 5. členu in o vloženem amandmaju k temu členu. V razpravo dajem 5. člen ter amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim za prijavo k razpravi. Prijavljeni so trije razpravljavci. Za začetek dajem besedo gospodu Srečku Mehu. SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa. Zopet smo v zanimivi situaciji, ko poskušamo na eni strani razlagati, da zmanjšujemo obdavčitve gospodarstvu, in na drugi strani govorimo o javnofinančnem uravnoteženju oziroma uravnoteženju proračuna Republike Slovenije. V teh vseh primerih poskušamo dopovedati, da to dvoje ne gre skupaj in da ni popolnoma prav, kar se dela. Marsikaj govora je bilo tudi pri prejšnji točki dnevnega reda, ki na nek način zadeva tudi to točko. Gre za smer, za ukrepanje, ki po našem mnenju vodi v napačno smer. Preizkus bi bil ponovno ta, da nekdo reče, da tako bo, da nekdo reče 170 milijonov evrov bomo pustili gospodarstvu in zato bomo imeli toliko novih delovnih mest. Bilo je rečeno 3 tisoč, 4 tisoč, 5 tisoč, če bi nadaljevali, bi prišli do 10 tisoč delovnih mest. Ampak dobro bi bilo napisati v absolutnem znesku, kolikšna bo stopnja brezposelnosti, ali jih bo 110 tisoč, 100 tisoč, 111 tisoč; da to zapišemo in da je to naš kriterij, po katerem bomo ocenjevali, ali so bili predlagani ukrepi takšni, ki so pomagali gospodarstvu. Tudi sam mislim, da je osnovni vzrok v gospodarstvu, osnovni vzrok je v prezadolženosti gospodarstva, v tem, da banke ne opravijo svojega dela. Najbrž ga opravljajo, tako kot banke mislijo, da je prav, ne pa za tisto, kar bi bilo prav, da bi gospodarstvo lahko potegnilo iz te situacije. Ali bomo zato imeli zmanjšan kreditni krč? Bomo za to naredili kaj, da se bo ta krč popravil, da bo gospodarstvo dobilo kredite? Vse to se ne bo zgodilo. In ko bomo govorili o ukrepih jutri ali pojutrišnjem, o insolventnosti gospodarskih družb, bomo ugotovili, da so v veliki meri krivec za to banke in posledično sistem prezadolženosti podjetij. Vendar bi si vzel čas in prebral, kaj se je zgodilo v preteklih letih in če smo naredili prav, ko smo v preteklih letih, v letih 2004 do 2008 uvedli davčno reformo, ki je znižala javnofinančne prilive za 900 milijonov evrov. O tem je gospod Frangež govoril. Sprememba dohodninske lestvice je bila za 160 milijonov evrov, znižanje stopnja davka za pravne osebe za 114 milijonov evrov, odprava davka na izplačane plače 637 milijonov, torej to je teh 900 milijonov. Pa znižanje davkov ni izboljšalo konkurenčnosti, saj se je zunanjetrgovinski primanjkljaj izrazito poslabšal in leta 2008 dosegel skoraj 2 milijardi in 500 milijonov evrov ali preko 6 milijonov bruto družbenega proizvoda. Znižanje davkov je povečalo domačo porabo in vplivalo na hitro inflacijo. To je v sistemu z indeksiranjem plač dodatno znižalo konkurenčnost. Če še rečemo, da je bila v letu 2008 uvedena Virantova tako imenovana reforma plač javnih uslužbencev, je še povečala javnofinančne izdatke za 250 milijonov evrov. Seveda se je še marsikaj drugega vmes zgodilo. Naš amandma, da ostane stopnja takšna, kot je bila, torej 20 %, pomeni, da poskušamo v tem primeru ohraniti prihodke na ravni, ki so bili vsaj leta 2011, in da lahko v tem času zagotovimo še kakšno spremembo in tudi na ta način potem poskušamo čisto konkretno povečati konkurenčnost gospodarstva na pravih področjih, ne pa na področjih, ki po našem mnenju ne prinašajo tistega uspeha, ki bi ga morali, ki bi ga želeli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa gospod Meh. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek. JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Domnevam, da si v naši državi tudi ekonomski finančni strokovnjaki niso na jasnem, kaj pospešuje razvoj gospodarstva, kaj 94 DZ/VI/1. seja pospešuje rast in kaj jo znižuje. Temu sem priča že dolga leta in izgleda, da recepta dejansko ni; kajti če bi obstajali recepti, zelo eksaktni in predvidljivi, potem ne bi bili v situaciji, kakršni smo. Kljub temu pa me preseneča argumentacija Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki ugotavlja, da so davki od dohodka pravnih oseb v Sloveniji že sedaj prenizki. S tem se primerja z drugimi državami in nikjer ne piše, da so tiste države ne vem kakšen optimum. Na nek način je treba pospeševati. Kolikokrat sem poslušal, gospodarstveniki kar naprej govorijo, da je treba zmanjšati obremenitve gospodarstva. Ta ukrep, te spremembe gredo v to smer. Seveda se iz političnih potreb da dokazovati, da bi bili drugi instrumenti, neki imaginarni instrumenti v tem trenutku bolj koristni, bolj učinkoviti in bi prej prinašali pozitivne spremembe. Verjamem, da je pri nas še toliko zdravih podjetij in tudi takšnih, ki so se na podlagi tega pripravljeni odločiti za bolj smele korake, ki bodo takšno zmanjšanje obdavčitve in druge olajšave izkoristila in na ta način dejansko šla v nek nov ciklus, ki bo sčasoma prinašal koristi. Ko je bilo tu prej rečeno, da je to zelo napačno, je bilo tudi rečeno, da je prejšnja vlada na neboleč način sanirala napake predhodnikov. S tem se ne morem strinjati, kajti reči, da je bilo zadolževanje neboleče - danes imamo izjemno hude posledice pretiranega zadolževanja in sedanja vlada išče poti iz te slepe ulice. Pri tem še enkrat z žalostjo ugotavljam, da največja stranka v parlamentu pa sploh pri razbremenitvi gospodarstva noče razmišljati, noče sodelovati. Ker je lep dan zunaj, so si vzeli prost dan; včeraj, ko je deževalo, so bili tu, danes, ko je lep dan, jih pa ni. Kako lahko gledamo v prihodnost? Kaj si mislijo danes gospodarstveniki v tej državi? Ta amandma jemljem kot konstruktivnega tudi zaradi tega, da imamo vsaj osnovo za razpravo, da izmenjujemo misli, da izmenjujemo poglede. Ampak oni si predstavljajo, da so uspešni gospodarstveniki, da so zastopniki gospodarstva, da imajo dosti finančnih strokovnjakov, pri razpravi v parlamentu pa nočejo sodelovati. Takšno anarhistično ravnanje je za mene nekaj najbolj zavržnega. Tistim, ki sodelujemo, ni vseeno, ali se bo ta država zrušila, ali bo na podlagi jutrišnjega anarhističnega nastopa sindikatov zašla v kaos! Mi se moramo tu spraševati, ali smo sposobni, ali imamo instrumente, da državo popeljemo iz teh nevarnosti, tudi z zakonskimi rešitvami. Mislim, da je naravnanost vladnih ukrepov pozitivna, saj nekaj je treba premakniti v vsakem primeru. In tudi na simbolni ravni - saj ne vem kakšnih učinkov ne bo - dati gospodarstvu signal: mislimo na vas, vemo, da je dodana vrednost edina stvar, ki lahko dolgoročno popelje državo iz težav. Če katera od strank misli predvsem na davke, s katerimi se financira tudi javni sektor, je to legitimno, ampak mislim, da Vlada razmišlja konstruktivno in pozitivno. Ne nazadnje, ko govorite, kakšna napaka je bila v letu od 2006 do 2007 - ja, na dejanski ravni je bila takrat konjunktura posledica, sam se spominjam konjunkture. Ko so se pa razmere spremenile, je pa bilo dovolj priložnosti, da bi te zveličavne finančne instrumente prejšnja vlada uvedla, ne pa, da govori, da so se je na neboleč način popravljale napake prejšnje vlade. Tisti način je bil izjemno boleč in ga bodo čutile naslednje generacije. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Najprej o tem, kaj pravzaprav predlagamo z amandmajem. V 5. členu predlagamo, da stopnjo davka zadržimo na ravni 20 % v letih 2012, 2013 in 2014, nato pa jo znižamo, kot to predlaga Vlada. Na ta način bomo državi v teh letih javnofinančne konsolidacije prihranili 266 milijonov evrov in zmanjšanje javnofinančnih prihodkov. To je tretjina zneska, to je slaba polovica zneska, ki ga skušate privarčevati z radikalnimi rezi v javnem sektorju in socialnih transferjih. Priporočamo, da resno razmislite o tem, še posebej zato, ker vse ugotovitve, mednarodne primerjave in ugledni ekonomisti trdijo, da večjih učinkov na okrevanje gospodarstva zaradi znižanega davka od dohodkov pravnih oseb ne bo. Ne trdimo, gospod Jerovšek, da je davek od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji prenizek, kot očitate. Trdimo, da je glede na stanje stvari primeren. Trdimo pa tudi, da je glede na to, kakšen davek imajo druge države, ki so bistveno konkurenčnejše od nas, bistveno bolj inovativne od nas in imajo tudi bistveno večji delež tujih neposrednih investicij v svojem BDP, višji. To je vse, kar trdimo. Zato je preprosto utvara, da bomo z zniževanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 15 % doživeli gospodarski razcvet, kot je mogoče slišati v tej današnji razpravi. Naj se ne uveljavi napačen vtis, češ da so naši predlogi usmerjeni proti gospodarstvu. Prav nasprotno! Odkar opozarjamo na napačno ekonomsko politiko Vlade - in opozarjati smo začeli ravno pri zakonih, kot sta Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb -, opozarjamo na to, da s tem znižujete javnofinančne prihodke, ne razrešujete pa ključnega problema slovenskega gospodarstva. Ključni problem slovenskega gospodarstva je to, da je prezadolženo; da je bruto zunanji dolg v zelo kratkem obdobju štirih let narastel bolj kot prej v 15 letih slovenske samostojnosti. Mi imamo v javnih financah še relativno stabilno sliko. Odpravimo tiste vire nestabilnosti, ki povzročajo hitro naraščanje tega dolga. To so predvsem pokojninska reforma, 95 DZ/VI/1. seja velik obseg sive ekonomije in podobno. Sicer smo tukaj na ravni 48 %, kar je gotovo med boljšimi performansi med evropskimi in evrskimi državami. Tu je naš problem. To je slika gibanja strukturnega primanjkljaja. To je obdobje prve Janševe vlade. Tukaj vidimo, po modri črti, da je strukturni primanjkljaj zgrmel, tudi zato je bilo zadolževanje javnih financ v obdobju vlade Boruta Pahorja boleče, kot pravi gospod Jerovšek. Boleče. Zato, ker smo poskušali in v veliki meri smo odpravili negativne učinke predhodnega obdobja. Zakaj to govorimo? Saj ne gre za to, da bi ta parlament spremenili v areno, kjer se kar naprej obtožujemo za to, kdo je za kaj kriv. Gre za to, da če hočemo zdraviti sedanje stanje, moramo poznati ne samo diagnoze, in pri tem se zdi, da vladna večina ignorira polovico diagnoze, ampak moramo spoznati tudi, kako smo do te diagnoze prišli, kaj je torej botrovalo temu, da smo oboleli. Za to pa te pripravljenosti ni, ker ne gre za to, kdo je na koncu kriv, gre za to, da se osredinimo in da se strinjamo pri tem, kaj je v tej državi v resnici narobe. Da, javni dolg je en del problema in njegovo hitro naraščanje, drugi del problema pa je prezadolženost gospodarstva. Mi smo že dali nekaj predlogov, na katere pa, žal, koalicija zaenkrat ni odgovorila. Beremo sicer o nekih skladih. Naša ideja je zelo jasna: s skladom, s tako imenovanim corporate tournament fund, skušajmo s pametnim upravljanjem nasedlih naložb, predvsem takšnih, ki jih imamo v bankah, s privabljanjem zasebnih investitorjev, s čimer jim bomo dali dodaten svež kapital, omogočiti prestrukturiranje teh nasedlih naložb. Na drugi strani je zagotovo potrebno preseganje kreditnega krča. Tukaj je edini ukrep, ki ga obljublja Vlada, zaenkrat dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke s strani zasebnih investitorjev. Moja bojazen pred tem je, da bomo na zelo zelo poceni način v obsegu 400 milijonov evrov pravzaprav izgubili večinski paket delnic, ki jih imamo v tej banki. To ni neka lokalna bančica, to ni izjemno velika in zapacana banka, to je banka, za katero tuji investitorji ocenjujejo, da je imela relativno konzervativno naložbeno politiko. Opozarjam na to, da po letih slabitev, verjetno dveh, bo prišel tudi čas, ko bo prav ta banka prinašala dobiček. In pazite, da ne bo enoletni dobiček poslovanja Nove Ljubljanske banke približno takšen, kot bo znesek, za katerega boste to banko prodali. Nismo usmerili pogleda samo na politiko, usmerili smo pogled tudi na centralno banko in rekli, naj razmisli o tem, da nekoliko omili kapitalske zahteve, ki jih postavlja banka. To bi bilo neprecenljivo za zagon kreditiranja našega gospodarstva, zato da bi gospodarstvo prišlo do pravih virov. To je prava gospodarska politika. Predlagam vam, da nehamo iskati rešitve v nekih neoliberalnih paradigmah, ki na koncu ne bodo prinesel rezultata, poznali se bodo samo na radikalnem negativnem učinku v javnih financah. Poglejmo problemom, pravim problemom v oči in jih skušajmo rešiti. Dober začetek te poti bo sprejetje amandmaja, kot smo ga predlagali Socialni demokrati. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Prijavljenih v tem krogu ni več, vendar čas še ni potekel. Želi še kdo razpravljati? (Da.) Razpravljavcev je več, odpiram še enkrat razpravo. Čas za prijavo teče. Ponovno so trije prijavljeni za razpravo. Prvi ima besedo gospod Franc Pukšič. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Lep pozdrav še enkrat kolegice in kolegi, minister! Razmišljal sem, kaj naj rečem pri tem amandmaju, in sem razmišljal, kako bi lahko ta amandma Socialnih demokratov podprl, potem mi je prišlo v glavo spomin na zadnje proračune zadnjih treh let, ko jih je pripravljala socialdemokracija. Če se spomnite leta 2008, ko smo zapuščali koalicijo oziroma so bile nove parlamentarne volite, je bilo v proračunu 69 milijonov evrov plusa. No, in ta amandma Socialnih demokratov bi se dal celo podpreti tako, če bi oni zraven napisali še, da se ne glede na 60. člen zakona davek plačuje po stopnji 20 % od davčne osnove za leto 2012, 2013, 2014 in državo, prvič, dodatno zadolžili za leto 2012 1,4 milijarde evrov, za naslednje leto 1,8 milijarde evrov in za naslednje leto 1,7 milijarde evrov. Tu bi Socialni demokrati naredili piko in konec. In kaj potem - smo še v slabšem kot v grškem scenariju! To pomeni, da je takšen amandma popolnoma nesprejemljiv in popolna neumnost. Ker to, kar ste delali, ste imeli priložnost občutiti, to sedaj občutimo vsi v tej državi in kar je najhuje, spodkopan je gospodarski temelj. To je na eni strani. Na drugi strani je zadolžitev tako katastrofalna, da človek še v sanjah ni smel upati ali ni upal na kaj takšnega, da je to mogoče; na tretji strani za to zadolžitev ne samo da bodo to morale plačati naslednje generacije, obresti so tako visoke postale, da nas danes glava in nas bo še dolgo glava bolela. Na tretji strani enostavno ni drugega ukrepa zraven tega, da moramo zmanjšati javno porabo - končno -, ampak ne še danes, žal še ne danes, na tisti nivo prihodkov - torej, na tem nivoju so lahko tudi odhodki. Ampak še vedno se bomo morali letos še dodatno zadolžili za več kot 1 milijardo in tudi to bomo morali vrniti in tudi za to bomo plačali velike obresti. Nenormalno je pa videti podjetnike, gospodarstvenike, celoten realen sektor kot neke pokvarjene podjetnike, ki komaj čakajo, kako bodo ogoljufali državo, kako bodo spravili vse v svoj žep, kako bodo odpeljali na Kajmanske otoke in tako dalje. Res je, da smo tisti, ki smo bili v prejšnjem mandatu v preiskovalni komisiji Alenke Jeraj, ugotovili za marsikaterega 96 DZ/VI/1. seja gospoda iz Ljubljane, da je odpeljal kapital na Kajmanske otoke. In to s 25 leti! Si predstavljajte? To so podjetniki, ki se vozijo s 140 tisoč evri dragimi mercedesi, imajo po 25 milijonov evrov, v enem letu zapravijo več kot milijon evrov. To so podjetniki. Kako je bilo že z njihovimi srednjimi šolami? Nekje drugje so opravljali izpite, ko so hodili v šolo. Skratka, ponoriš! Res! Verjetno so to podjetniki, o katerih imate mišljenje, da razmišljajo, kako državo spraviti na kant, kako obogateti na kratek, hiter način, ampak upam - glede na to, da poznam veliko davčnih dokumentov, kot član preiskovalne komisije sem to imel možnost videti -, da bodo organi končno kaj naredili. Veste, kolegi iz socialdemokracije, če bi vaša politika bila vsaj malo konsistentna, potem ne bi bili edini, ki ste državo zavozili v treh letih. V dvajsetih letih ste v bistvu edini, ki vam je to uspelo. Danes nam drugega ne preostane, kot da damo infuzijo, in sicer izključno preko gospodarstva. Brez gospodarstva, to nam je lahko popolnoma jasno, ne bo ne pokojnin, ne delovnih mest v javni upravi, katastrofalno slabo bo na vseh področjih družbenega življenja, če tega ne naredimo. Dejstvo je, da samo s tem, da bomo dali gospodarstvu primerljiva izhodišča, kot jih imajo v sosednjih državah - seveda ne moremo, ampak jasno je, s kom se moramo primerjati. Ja z razvitimi! Poslušajte, zakaj pa vendar gospodarstvo normalno cveti v Švici, Avstriji, Nemčiji!? Saj vsi gredo naprej, samo mi crkujemo v temu delu Evrope! Pa saj to ni normalno! Seveda, na takšen način, kot smo delali oziroma ste delali zadnja tri leta, ne gre. Verjamem v to, da bodo ti multiplikativni učinki prav s takšnimi zakoni, ki se bodo vrstili v naslednjih dneh mesecih, eden za drugim, prinašali to, kar si želimo: nova delovna mesta, razvoj gospodarstva in s tem večjo blaginjo za vse v tej državi. Enostavno druge možnosti nimamo. Zato je tisto moje začetno navdušenje nad podporo amandmaja popolnoma splahnelo, ker si niti slučajno ne želim tudi s to zadolžitvijo, ki jo bomo imeli s tem rebalansom še vedno za eno milijardo evrov, kar je problematično, ampak enostavno brez tega ne gre. Upam, da zaradi vseh teh sprejetih ukrepov bo tudi, tako kot je včeraj rekel minister za gospodarstvo, Evropska komisija sprostila možnost nadaljnjega koriščenja sredstev iz operativnih programov, kjer je cca. 3,5 milijarde evrov še neporabljenih sredstev, in da se bo Vlada lahko dogovorila s Komisijo za preusmeritve v tiste projekte, ki so izvedljivi, ne pa za tisto, kar je bilo samo napihnjeno in ne bo mogoče realizirati. Zato takšnega amandmaja, kot so ga kolegi Socialni demokrati pripravili ... Mislim, niti pomisliti ne moreš, kako sploh lahko pridejo s takšnim predlogom v tej resni situaciji, v kateri smo danes. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, podpredsednica. Kolegi in kolegice, minister! Kakorkoli že, nisem se mislil še enkrat prijaviti k besedi, vendar glede na to, da se kar pogosto pojavljajo ene in iste zadeve, podatki, da se pravzaprav išče krivca iz preteklosti itd., čeprav je nekoč pred nekaj meseci bilo rečeno, da se po preteklosti ne bomo ozirali, sem se vseeno javil. Pa ne zaradi tega, da bi tukaj polemiziral in da bi zaradi tega povedal, kako je bila neka druga vlada bolj uspešna, ampak predvsem zaradi tega, da je treba vseeno razjasniti neke osnove glede tega, kaj je prinesla kakšna davčna reforma ali spremembe zakonodaje. Zaradi tega, v bistvu še enkrat ... Tukaj je bilo večkrat povedano, da je 900 milijonov tisti znesek, ki bi ga država dobila več. 900 milijonov - na kaj? 900 milijonov - v primerjavi s čim? Kako je opredeljenih teh 900 milijonov? Glede na novo situacijo, ki je bila v letu 2007, 2008, glede na gospodarsko rast, ki je bila v letu 2007, 2008, v letu 2005 pa tega dejansko ni bilo? Tukaj ostane nekaj neodgovorjenega. S tem, ko so bile narejene spremembe v letu 2006, je nastalo drugačno okolje za gospodarjenje, zaradi tega je bila v tistem obdobju večja gospodarska rast, ker je bila večja gospodarska rast, so bili večji dobički, večja zaposlenost, je bilo več prispevkov, je bila večja dohodnina in tako naprej in tako naprej. In da ne bo odvisno samo od tega: seveda, bila je tudi svetovna evropska konjunktura. Tudi to je bilo, da ne bomo tako povedali. Če pa mi enostavno prenesemo glede na pogoje, glede na stanje neke stopnje iz preteklosti in so nam takrat v začetku leta 2009 pomagali to izračunati na Ministrstvu za finance, potem je pa to to; sedaj se ta podatek vrti - je pa s tega zornega kota po mojem vedenju zelo problematičen. Drugo, kar moramo povedati. Takrat je bil zagon gospodarstva, takrat je šlo gospodarstvo navzgor, še malo višje stopnje bi pa dela še malo več prihodkov oziroma dohodkov. Tukaj je bil tako imenovani znani davek na izplačane plače, ki je bil unicum v Evropi in v svetu, ki je ob progresivni davčni stopnji, z največjo davčno stopnjo 50 %, še dodatno obdavčeval plače. To so bili tisti časi. Treba je tudi pogledati, kdaj je bila sprejeta prva odločitev o tem, da se ukine davek na izplačane plače. Tudi nisem čisto prepričan, da je bilo to v času Janševe vlade. Gospod Rop mi je nekoč rekel, da je že on sprejel to, da se ta davek ukine. Morda je to treba preveriti, tako je pač nekoč bilo. Kakorkoli že, izvedlo se je to in prav je, da se je izvedlo. Ob tem amandmaju, ki je popolnoma legitimen pa nastane vprašanje, ali večje stopnje pomenijo tudi večje prihodke. Zgodovina davkov, zgodovina držav kaže, da temu vedno ni tako. Glede na to, da je kolega Frangež navedel nekatere znanstvenike, strokovnjake itd. 97 DZ/VI/1. seja z ekonomske fakultete, si osnovo lahko pogledamo v Lafferjevi krivulji. Tam se enostavno vidi, da vedno večje stopnje ne prinašajo vedno večjih prihodkov; zaradi različnih razlogov, bega kapitala, zaradi tega, ker ljudje nimajo volje do podjetništva, ker se preveč obremeni gospodarstvo itd. Tudi primerjava, o kateri sem že prej govoril, je seveda še precej vprašljiva. Če govorimo sedaj o nekaterih znanstvenikih in strokovnjakih na področju davkov, mislim, da so ti ljudje bolj strokovnjaki na kakšnem drugem področju. Lahko pogledamo tudi Nobelovega nagrajenca Miltona Friedmana in pogledamo, kaj on o tem pravi, kako on govori o davkih, koliko naj bi bilo davkov in kakšna naj bi bila podjetniška iniciativa. Prišli bomo do različnih mnenj, idej. Navsezadnje sem vesel, da si ta mnenja dejansko tukaj povemo, vendar pa to, kar se govori, da večji davki pomenijo večjo rast, večje prihodke, večji razcvet gospodarstva, kot je bilo tukaj omenjeno, to enostavno ni res. Ali pa, da to ne drži, da je to samo zaradi tega, ampak v nekaterih državah morda še zaradi marsičesa drugega, o čemer sem že govoril prej in se zdaj ne bom ponavljal. Govorimo seveda tudi o bruto zunanjem dolgu. Tukaj je treba povedati, kaj je bruto zunanji dolg. Bruto zunanji dolg je zadolžitev države, prebivalstva in gospodarstva. Nobena vlada, niti vlada Janeza Janše ne more vplivati na zadolževanja gospodarstva in prebivalstva. Tukaj so pač vsi subjekti na trgu avtonomni in tega se je treba zavedati. Seveda se tega zavedajo tudi oni in odgovornosti in tako naprej. Lahko rečemo, da takrat določene stvari glede zadolženosti niso šle v pravo smer, je pa treba tudi pogledati, kakšna pooblastila ima vlada v tem primeru in kakšna je odgovornost. Tukaj ni vlada tista, ki je dejansko za to odgovorna, če se zadolžujejo ljudje ali gospodarstveniki. Vlada pa je odgovorna, če se zadolžuje država in država se je pa med leti 2009 do 2012 zadolžila še za enkrat več, na 16 milijard - mislim, da je bilo v začetku 7, 8 milijard. Zdaj imamo dolg 48 % bruto družbenega proizvoda oziroma dolg v višini 16 milijard in to pomeni 700 milijonov obresti, ki jih bodo plačevali prihodnji rodovi. Večje davčne stopnje, večja obremenjenost gospodarstva tukaj ne pomenijo razcveta in avtomatično ne pomenijo večjih prihodkov. To je bilo dokazano že marsikje in marsikdaj tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah. Kakorkoli že, vesel sem, da bomo skupaj iskali rešitve, tudi glede dokapitalizacije in tako naprej. Glede zahteve oziroma ideje o kapitalskem znižanju oziroma znižanju kapitalskega količnika za banke in napotila centralni banki pa se je treba zavedati, da imamo tukaj Basel III, ki določa kapitalsko ustreznost. Slovenija je del evra, je del monetarne unije in ne moremo delati mimo direktiv, ki so sprejete na območju evra. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janko Veber. Izvolite. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lahko v uvodu povem, da se strinjam z vsemi tistimi razpravljavci, ki govorijo o tem, da ni dobro medsebojno obdolževanje ene vlade, druge vlade o tem, kdo je kriv in odgovoren, kakšno stanje danes je. Zagotovo pa mislim, da je zelo pomembno, da se vsi nečesa naučimo iz vsega tega obdobja in to je po mojem mnenju tudi smisel podatkov, ki jih imamo na razpolago, tako iz Drnovškovih vlad, Janševe vlade, Pahorjeve vlade in ne nazadnje stanja, v katerem smo danes. Če se pogovarjamo o teh podatkih, je vendar nesporno naslednje, da je dejansko bruto dolg 39 milijard in se je povečal od leta 2004 do leta 2008 s 15 milijard na 39 milijard. Seveda se tukaj šteje zadolževanje gospodarstva, države, ljudi, vse drži. Vsi ti podatki držijo. Vendar dejstvo je, da se je v tistem obdobju sprejela davčna reforma, ki je po ocenah Ministrstva za finance pomenila izpad v višini 900 milijonov evrov. Se strinjam, lahko je ta ocena nekaj nižja, lahko je višja, glede na gospodarsko rast, glede na vsa ta dogajanja, vendar dejstvo je, da če ocenjujemo ukrep kot ukrep zmanjševanje davka na izplačane plače, torej zmanjševanje davka od dohodka pravnih oseb, dohodninske lestvice. Ko potegnemo črto in ugotovimo, kje smo danes, ugotovimo, da vse to ni prineslo gospodarske rasti. V tem je problem. V tem je problem! Nesporno pa imamo prezadolženo gospodarstvo in nesporno imamo prezadolžene državne banke. To je dejstvo, to je rezultat. Če pogledamo, kaj je počela socialdemokratska vlada. Odločili smo se, da poskušamo reševati banke. Zato se je država zadolžila za eno milijardo, zato da smo reševali banke. Različen pogled Socialnih demokratov od vseh tistih, ki se danes tu pogovarjamo, je v tem, da eni trdite, da država ne sme reševati bank, da naj bo to prepuščeno odprtemu trgu, in tisti, ki ima možnost, naj pač postane solastnik bank in bo problem rešen. Vendar se pri tem ne zavedamo, da v tistem trenutku, ko izgubimo državne banke, ko izgubimo zavarovalnice, ko izgubimo pomembne deleže v naših najpomembnejših podjetjih, izgubimo svojo razvojno politiko. V tem je problem. Zato nasprotujemo neoliberalizmu in temu odprtemu pristopu, kjer se pravzaprav nihče noče ničesar naučiti na tem, kar je bilo v dosedanjem delu vseh vlad narobe. Po našem mnenju je bilo narobe to, da se v času gospodarske rasti gospodarstvo še dodatno razbremenilo s takratno davčno reformo in ta razbremenitev ni šla v razvoj, ampak je šla 98 DZ/VI/1. seja očitno v lastninjenje in odliv kapitala iz Slovenije v razne davčne oaze, ki skrbijo varno za cel kup denarja, ki bi ga danes v Sloveniji še kako potrebovali. In to je napak. To je bilo napačno, zato imamo danes v Sloveniji težave. Razlika med tem, kar smo Socialni demokrati počeli v zadnjih treh letih, in tem, kar se nam poskuša očitati, da nismo imeli posluha za gospodarstvo in tako naprej, je pač samo v tem, da smo dobili v roke, če lahko temu rečem, ponovno poudarjam, zadolženo gospodarstvo in zadolžene banke. Kako lahko rešiš gospodarstvo in banke takrat, ko upade gospodarska rast, ko nastopi nova kriza? In nastopila je kriza! Socialni demokrati smo vladali v krizi. To je bistvena razlika od vseh prejšnjih vlad. In sprenevedati se, da je dolg nastal v državi zato, ker smo Socialni demokrati povzročili svetovno krizo, je res nekorektno ponazarjanje teh dejstev. Kajti, če bi imeli tako veliko moč, da bi Socialni demokrati v Sloveniji lahko povzročili svetovno krizo, vam zagotavljam, jo bi danes tudi že rešili. Dejstvo pač je, da je bilo treba pomagati podjetjem. Dejstvo je, da je bilo treba ohranjati delovna mesta, zato smo tudi subvencionirali delovni čas, uvedli skrajšani delovni čas, pomagali ljudem, ki so čakali na tisti trenutek, ko je naročilo prišlo, in da so podjetja lahko začela ponovno delati. Vendar dejstvo je tudi, da smo v javnem sektorju imeli previsoke oziroma zvišane plače zaradi davčne reforme oziroma plačne reforme takratne vlade. Ali je to res ali ni res? Dejstvo je. In če ne bi ustavili Socialni demokrati izvajanja te plačne reforme, Virantove reforme, bi danes bilo ne 250 milijonov evrov obremenitev zaradi tega, ampak že 500 milijonov evrov. Poskušamo samo povedati, da smo morali ustaviti ta trend in da smo se morali zadolževati, če smo želeli ohraniti tudi brezplačnega otroka v vrtcu, če smo želeli omogočiti občinam, da so širile vrtce, če smo želeli plačevati brezplačne malice in prevoze in ne vem, kaj še vse ni bilo v času gospodarske rasti uvedeno od takratne vlade, ki je to politiko vodila. Opozarjamo na to in dajmo se naučiti, da takrat, ko bi bilo mogoče varčevati, se ni varčevalo. Danes se pa krči javna poraba. Vsi smo v zelo težkem položaju. Če se vrnem konkretno na ta zakon. Nerazumljivo je, da se pogovarjamo o tem, da je treba v letošnjem letu za 800 milijonov evrov zmanjšati porabo, hkrati pa se danes pogovarjamo o zakonu, ki bo pomenil 240 milijonov izpada v tem proračunu. To pač ne gre skupaj. To, kar me še bolj skrbi pri tem zakonu, je pa to. Namreč Socialni demokrati smo tudi edini od vseh vlad uvedli konkretne ukrepe na območjih, ki jih je gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela, to je bilo Pomurje in Pokolpje. Poseben zakon in posebni ukrepi preko zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, za gospodarsko rast, za zaposlovanje, za izgradnjo infrastrukture in vse ostale potrebne ukrepe, ki jih taka območja potrebujejo. Namreč, razlike v razvoju teh dveh območij so bile prevelike in zato smo sprejeli konkretne ukrepe. Kaj uvaja ta zakon? Ta zakon izenačuje pogoje zniževanja davka od dohodkov pravnih oseb za vlaganja v razvoj, ne glede na to, kje to podjetje je. Pomeni, da uvajate ponovno povečevanje razlik med razvitim delom Slovenije in delom, ki je bil upravičen do dodatnih razvojnih spodbud. Naš predlog, če bi nas danes spraševali o tem, kaj predlagamo glede davka od dohodkov pravnih oseb, je, da za 100 % oprostimo davek od dohodka pravnih oseb lesnopredelovalni industriji. To je rešitev, ki jo lahko dejansko uspešno vpeljemo. Imamo surovino, neizkoriščeno, predelovalna industrija propada, vendar mi tega s tem zakonom ne počnemo, ampak počnemo kar za vse panoge -ta nam bo pa pred nosom propadla, imamo pa lastno surovino. To je bistvena razlika med Socialnimi demokrati in tem, kar je zapisano v tem zakonu. Poleg tega pa opozarjam, razvojne razlike se bodo s tem zakonom zopet povečevale med območji, ki jih je gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela, in tistimi, ki imajo manj razvojnih težav. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Čas za razpravo še ni za vse potekel, zato sprašujem, ali se želi še kdo prijaviti in razpravljati? Morda še kdo ali lahko damo besedo kar gospodu Jerovšku? (Ne.) Gospod Jerovšek, ste edini, imate besedo. JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Na zadnje izvajanje gospoda Vebra bi imel vprašanje. Če so po nekih analizah ugotovili, da je rešitev za Slovenijo 100 % opustitev davka lesnopredelovalni industriji, in če je to mogoče -sam mislim, da ni mogoče znotraj Evropske unije -, zakaj tega niste predlagali? Les kot surovino imamo že od nekdaj. V zadnjih letih, tudi v času vaše vlade, se je izplen lesa samo slabšal. Vedno več hlodovine smo prodali sosedom, imeli pa vedno manj finalnih izdelkov, lesnopredelovalna industrija je hirala, je ugašala. Če bi to bilo mogoče, mislim, da je treba tak predlog dati na mizo. S tem amandmajem ste zdaj dali nekaj, da lahko diskutiramo, in ste v tem smislu konstruktivni, za razliko od Pozitivne Slovenije, ki se je pokazala za "negativno Slovenijo". Sam tudi vidim prednosti v lesnopredelovalni industriji, vendar tako stvar je treba dati na mizo, podpreti z nekimi analizami, predlagati Vladi in tako naprej. Toda glede na to, da tega niste predlagali v času, ko je lesnopredelovalna industrija začela zelo hirati, pa ste imeli te instrumente, mislim, da je to predlog, ki ste ga 99 DZ/VI/1. seja bolj tako navrgli v razpravo, nimate tega razdelano, hkrati pa mislite, da bo učinkovalo. V vseh svojih nastopih ste se branili, kot da bi kdorkoli rekel, da ste vi najslabša stranka. Sam mislim, da niste. Mislim, da so tisti, ki se opredeljujejo za Pozitivno Slovenijo, slabši, ker sploh ne nastopajo, sploh ne želijo sodelovati pri reševanju države, in to danes, ko govorimo o olajšavah gospodarstvu, o razvojnih podporah in tako naprej. Torej, zaključil bi s tem: če smo konstruktivni in če želimo pomagati, potem je res treba vsak konstruktiven predlog dati na mizo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Ugotavljam, da je čas za razpravo ostal samo še tej strani, zato sprašujem, ali je še želja po razpravi. Gospod Veber, vaš skupni čas poslanske skupine je potekel, tako da časa za razpravo nimate več. Niti za repliko. Glede na to, da tukaj ne vidim nobene želje po razpravi, zaključujemo razpravo in bomo o amandmaju v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, to je čez pol ure, torej, ob 13.15 uri. S tem prekinjam tudi 2. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali prav tako ob 13.15 uri. Hvala lepa. (Seja je bila prekinjena ob 12.44 in se je nadaljevala ob 13.15.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Prehajamo na glasovanje Državnega zbora o odločitvah, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Nadaljujemo s prekinjeno 2.a točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 po nujnem postopku. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmaja na seji Državnega zbora ni bilo mogoče vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Nihče. Individualno? Tudi ne. Potem bomo glasovali. Glasujemo. Navzočih je 52 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 6. (Za je glasovalo 46.) (Proti 6.) Morda komu ni delovala glasovalna naprava? Vse je v redu. Dobro. Ugotavljam, da je zakon sprejet. Nadaljujemo s prekinjeno 2.b točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini po nujnem postopku. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju k 4. členu. K 4. členu imamo amandma poslanske skupine Socialnih demokratov. Obrazložitev glasu. Želi kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas? Gospod Frangež v imenu poslanske skupine Socialnih demokratov, prosim. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Parlament ima ob tem glasovanju veliko priložnost, da pokaže pomemben signal. To je signal, da želimo v tej državi zgraditi pravično družbo kot temelj, iz katerega bomo gradili povečano zaupanje za to, kar mora Slovenija zahtevnega narediti na poti do javnofinančne konsolidacije. Vsa bremena v tej družbi niso enako porazdeljena. Medtem ko s procesom javnofinančne konsolidacije jemljemo tistim, ki so v naši družbi najšibkejši, mladim družinam, mladim mamicam, otrokom, učiteljem, policistom, brezposelnim, vrsti prejemnikov socialnih transferjev, je prav, da pokažemo, da v tej družbi obstaja tudi neka druga struktura ljudi, ki ji gre dobro. Z glasovanjem za nov dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo prihodkov nad 60 tisoč evrov bruto, to je tistih prihodkov, ko posameznik zasluži neto plačo višjo od 2 tisoč 700 evrov na mesec, bomo dali tak znak, da smo pripravljeni s pametno, pravičnejšo in solidarnejšo prerazporeditvijo družbenih bremen dati jasno sporočilo, da ta Slovenija na koncu te poti ostaja pravična družba in da bomo pravičnost v tej družbi okrepili. Vladna koalicija, ki je v dosedanji razpravi zavračala ta amandma, se je sklicevala na potek pogajalskega procesa, ima torej tukaj priložnost, da tudi socialnim partnerjem v tem napornem pogajalskem procesu da zelo jasno sporočilo, da je pripravljena nekaj narediti tudi pri tistih, ki imajo v tej družbi največ. Vljudno vas vabim, da amandma socialne demokracije podprete, Socialni demokrati bomo ta amandma podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije bo glas obrazložil gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Že v razpravi sem povedal, da Poslanska skupina Nove Slovenije tega amandmaja kolegov Socialnih demokratov ne bo podprla. Resnično je pretrd stavek iz obrazložitve, kjer pravi: "V Socialni demokraciji menimo, da morajo breme krize nositi tisti, ki so krizo povzročili." Ne moremo danes na tiste, ki s svojo pridnostjo, znanjem ustvarjajo dohodek s svojim podjetjem, z espejem ali pa tudi tiste, ki si s svojim znanjem, kvalitetnim delom zaslužijo 100 DZ/VI/1. seja visoko plačo, kazati s prstom, da so krivi za krizo. In v Sloveniji moramo dejansko enkrat preklopiti, kar zadeva naše razmišljanje glede bogatih državljank in državljanov. Niso vsi bogati in niso si vsi pridobili premoženja na nepravičen način. Prej bi lahko rekel, da tisti, ki so najbogatejši, tega premoženja danes nimajo več v Sloveniji, ampak nekje drugje, čemur se reče davčne oaze. In ni res, kot je bilo prej povedano, ne želim polemizirati, ker se zavedam poslovniškega določila, ampak ta zakon nikomur nič ne jemlje, še najmanj družinam, otrokom in upokojencem. Ko gre za ta amandma, mi v Novi Sloveniji ocenjujemo, da ni dober in ga zaradi tega tudi zavračamo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Želi še kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas? Ne. Želi kdo obrazložiti svoj glas, individualno? Potem pa bom kar pozval k prijavi. Obvestil bi vas še o tem, da sem se odločil, da bomo v skladu z dosedanjo parlamentarno prakso večkrat pozivali k obrazložitvi glasu. Takšna je bila doslej parlamentarna praksa, na posvetu vodij poslanskih skupin sem sicer predlagal na podlagi predloga služb določeno racionalizacijo, ki bi se mi zdela pametna, vendar soglasja okrog tega nismo dosegli. In ker mislim, da moramo za spremembo parlamentarne prakse vendarle imeti tudi soglasje opozicije, bomo ohranili dosedanjo prakso. Poslanski skupini Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov sta bili proti tej spremembi, ostajamo pri stari praksi, kar pa seveda ne spreminja dejstva, da se moramo pri obrazložitvi glasu držati obrazložitve glasu, da ne polemiziramo, ne razpravljamo, ampak povemo, zakaj glasujemo za ali proti neki odločitvi. In zdaj pozivam k prijavi za obrazložitev glasu. Besedo ima gospod mag. Dejan Židan Prosim. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Predsednik, najlepša hvala. Pri vsakem ukrepu, ki ga sprejemamo ali ne sprejemamo, se mi borimo za socialno državo. Tudi pri tem zakonu je tako. Ne velja samo to, da skušamo državo reševati tako, da matematično rešujemo na ravni srednje šole, odštevamo in delimo še včasih, ampak tudi tako, da tam, kjer je mogoče, kot prvo, doseči, da se nekatere razbremenitve, ki v tem trenutku niso nujno potrebne, zlasti pa ne dajo nobenega učinka, ne izvedejo, ali pa se po drugi strani uvedejo kakšne nove obremenitve, ki breme krize, ki je prisotna, in te krize niso povzročili delavke, delavci, kmetje in tudi ne upokojenci, pravično porazdelijo, takšne stvari je treba podpreti. In jaz moram reči, jaz sem relativno žalosten, ko opazujem razpravo v Državnem zboru, ker mi iščemo nek nov družbeni konsenz. In iskanje na ta način, da niti pogovor ni možen, da se našim argumentom samo smehljate in včasih potem s kakšno zgodovino, ki včasih poseže skorajda 100 let nazaj, udarite nazaj, to ni ta tip pogovora, ki ga ta država v tem trenutku potrebuje. Jaz vas tudi tukaj pozivam k pameti, saj Slovenija bo lahko napredovala samo na način družbenega dogovora, ne pa delovanja enega proti drugemu. In ta zakon je točno takšen. Niste se pripravljeni pogovarjati, pa bi se dalo doseči konsenz. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Obrazložitev glasu ima gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Amandma bom podprl. Menim tudi, da je pravzaprav zelo enostavno in pričakovano, da poskušamo razpravljati in predlagati ukrepe tudi za uravnoteženje javnih financ na način, da poskušamo z ustrezno davčno politiko obravnavati čim bolj sorazmerno vse davčne zavezance. In s tem amandmajem pravzaprav predlagamo samo to, da uvedemo nov dohodninski razred, s katerim bi za približno 40 milijonov evrov povečali prihodke v državni proračun. 40 milijonov evrov bi prispevali v državni proračun tisti, ki imajo najvišje prihodke v Sloveniji ali, če hočete, tudi tisti najbogatejši. In res je, da kar velik del najbogatejših je v veliki meri odgovoren za slab gospodarski položaj, ker so mnogi od teh izčrpavali slovenska podjetja in s tem spravili v težek položaj številne delavce v številnih podjetjih. Delno poplačilo tega je možno tudi s sprejetjem tega amandmaja, kajti vendarle ne bo treba, če se pogovarjamo o 800 milijonih, ki jih je treba v letošnjem proračunu zmanjšati pri javni porabi, pa se pogovarjamo o 750 oziroma 760, kar je vendarle nekaj manj. Pa če je nekaj družin, ki zaradi tega ne bo prizadetih vključeno v to, pa smo že veliko naredili. Podprl bom obdavčitev najbogatejših, zato da pomagamo lahko tudi tistim, ki imajo bistveno nižje prihodke. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Želi še kdo obrazložiti glas? Gospod Frangež, izvolite. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Jaz se najlepše zahvaljujem današnjemu časopisu Finance, ki je zelo ilustrativno, sam ne bi znal tako, pokaza, kaj pomeni uvedba novega dohodninskega razreda. Pomeni, da bo nekdo, ki zasluži 3 tisoč evrov neto na mesec, tej državi dal dodatno en iPad ali, drugače, 420 evrov. Da bo tisti, ki zasluži 5 tisoč evrov mesečne neto plače, državi poklonil enajstdnevno križarjenje na otoku Bora Bora. In da bo tisti, ki zasluži neto na mesec 25 tisoč evrov, državi na letni ravni podaril BMW X5 ali 59 tisoč evrov dodatno plačane dohodnine. Mimogrede, ostalo mu bo še vedno 200 tisoč. Kaj to ponazarja in zakaj je ta primerjava res genialna? Zato ker kaže, katerim segmentom svoje potrošnje se bodo ti ljudje morali odpovedovati: nujnim življenjskim 101 DZ/VI/2. seja stroškom, kot je iPad, nečemu, od česar se ne da preživeti, kot je potovanje na otoku Bora Bora, ali nečemu, s čimer se ne da premikati, kot je luksuzni terenec. V tem istem trenutku lahko naredimo to zato, da bo ta družba bolj solidarna in da bomo imeli pravičnejšo porazdelitev družbenih bremen, na drugi strani pa manj jemali tistim, ki jim jemljemo po varčevalnih ukrepih sedanje vlade: mladim mamicam, upokojencem, učiteljem, brezposelnim, tistim, ki jim jemljemo in znižujemo porodniško, ukinjamo del otroških dodatkov ali zmanjšujemo malice v srednjem šolstvu. To je odločitev, o kateri odločate danes. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še enkrat pozivam k prijavi za obrazložitev glasu. Gospod Bojan Starman, izvolite. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala lepa za besedo. Nisem se hotel oglasiti, pa vendar. Pred sedmimi osmimi leti sem dobil veliko pozivov in prošenj, naj naredimo nekaj, da se ta obdavčitvena lestvica spremeni. Dobil sem pozive iz Leka in iz novih podjetij, ki zaposlujejo zelo uspešne strokovnjake tehničnih in drugih strok. Lepo so me prosili, dajte nekaj narediti, da bodo ti ljudje ostali pri nas. Vse službe, vse te stvari so se selile iz države, ker je praktično 50 % obdavčitev pa 23,8 % prispevkov iz bruto plače, plus 16,5. Takrat je bilo še 14,5 % dodatnega davka za večje plače na plačilno listo. To pomeni, da je delavec od, na primer, 5 tisoč evrov dobil tisoč 800 evrov v roke, vse ostalo je šlo pa za davke in za državo, kar je popolnoma nestimulativno. In če si želimo samo delavcev, ki bodo imeli nižje plače, potem ne bomo imeli ne prispevkov ne davkov in ne drugih zadev. Zato se mi zdi to res zelo neumno vprašanje. Sem za to, da obdavčimo bogate, da je ta lestvica pri 100, 150 tisoč evrih. Ti ljudje že tako ali tako plačujejo maksimalne obremenitve. In škoda je, da se tega ne zavedamo in s trapasto politiko zapiramo vrata takim kadrom, namesto da bi le-ti ostali v Sloveniji. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Amandma je po mojem mnenju treba podpreti, ker ne gre za to, ali so menedžerji krivi, ali so tisti, ki so bolje plačani, krivi za tako situacijo, temveč gre za to, ali lahko vsi enako prispevamo v tej kritični situaciji. Morda bodo šli bolje plačani kadri ven, morda pa je resnica, da gredo ven tisti kadri, kjer so lastniki tuje firme in so uprave in vso ostalo pamet odpeljali iz Slovenije. Takih primerov ni malo, vam jih lahko povem. Lahko naredite kar primerjavo med Lekom in Krko, pa še kje drugje, med Gorenjem, ki hoče narediti ravno to ta trenutek, in se mi s tem ne ukvarjamo. Se pravi, če na eni strani pristajamo na to, kot je nekdo od nas danes tu rekel, da naj bi bili krivi za to situacijo bogati - nisem proti bogatim -, potem je antiodgovor na to: Ali mislite, da so za to situacijo krivi revni? Delavci? Brezposelni? Tisti, ki težko živijo, ki ne morejo živeti? Tisti, ki niso v tej stavbi, ki niso nikjer drugje? A so oni krivi? Niso krivi! Zato je ta porazdelitev med tiste, ki lahko plačajo, in tiste, ki ne morejo plačati. Nekaj pa je čudno, gospe in gospodje. Čudno je, da vam danes mi iz opozicije predlagamo, da zmanjšate primanjkljaj za skoraj 400 milijonov evrov, ki jih hočete skoraj v celoti pridobiti z zmanjšanjem plač v javnem sektorju in z nekaterimi drugimi posegi. Ni prav, ni pravično! Ta amandma pa vendar uvaja pravičnost - da plača več tisti, ki ima več.In tako je tudi prav. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Samo Bevk, izvolite. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Za razliko od vlade, ki z mega zakonom za uravnoteženje javnih financ znižuje pravice oziroma sredstva iz naslova več kot 40 zakonov, Socialni demokrati z amandmajem k 4. členu novele Zakona o dohodnini povečujemo prihodkovno stran državnega proračuna za 40 milijonov evrov. Takih predlogov bi moralo biti v Državnem zboru še več, da bi povečali prihodkovno stran, ne pa da znižujemo sredstva, recimo iz naslova zakona o zdravstveni dejavnosti, o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o osnovni šoli, o vrtcih, o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, o šolski prehrani, o naravnih nesrečah, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o štipendiranju, o vojnih invalidih, o vojnih veteranih in tako dalje. Predlagam, da podprete amandma Socialnih demokratov k 4. členu, da s tem dvignemo prihodkovno stran državnega proračuna za 40 milijonov evrov, da bodo tako, kot je povedal kolega Matevž Frangež, k večjemu proračunu prispevali tisti, ki prejemajo najvišje prihodke, ki prejemajo več kot 3 tisoč neto na mesec pa tja do 25 tisoč evrov na mesec, da bodo tudi oni s tem prispevali k blaginji naše družbe. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Prehajamo na glasovanje o amandmaju Poslanske skupine Socialnih demokratov k 4.členu. Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti 47. (Za je glasovalo 8.) (Proti 47.) Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet. Končali smo z glasovanjem o amandmaju k 4. členu in s tem tudi drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi 102 DZ/VI/1. seja predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas tudi, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Morda kdo želi obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? Gospod Frangež, izvolite. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Žal vladna večina ne izkoristi dobre priložnosti za to, da najde skupni jezik z opozicijo. Ker naš amandma ni bil sprejet, je ostal neizpolnjen edini izmed pogojev, ki smo jih postavljali za podporo temu zakonu. Socialni demokrati bomo zato glasovali proti predlogu zakona o dohodnini. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še kdo v imenu poslanske skupine? (Ne.) Kdo individualno? (Ne.) Glasovali bomo o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 7. (Za je glasovalo 50.) (Proti 7.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 2.c točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb po nujnem postopku. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 17. aprila 2012. Imamo amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov k 5. členu. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Prosim, če se prijavite, kdor želi. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Z amandmajem k zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb predlagamo, da se uveljavitev znižanja davčne stopnje z 20 na 15 % uveljavi šele po zahtevnem obdobju javnofinančne konsolidacije. Samo v letu 2012 bo znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb državni proračun stalo 170 milijonov evrov, kar je četrtina zneska, ki ga želite privarčevati z vašimi ukrepi javnofinančne konsolidacije, ki so boleči in jih bodo plačali na koncu ljudje. Premislite o tem koraku, ker ta predlog temelji na neoliberalni utvari, da bo tovrstna razbremenitev gospodarstva pripeljala do gospodarskega razcveta. Ne bo. To jasno kažejo izračuni, prepričanja nekaterih uglednih slovenskih ekonomistov, pa tudi splošne ugotovitve organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Ne nazadnje pa to kaže tudi praksa davčne reforme in ukrepov v času vlade Janeza Janše v obdobju 2004-2008, ko je bil celoten rezultat davčnih sprememb predvsem znižanje prihodkov in povečanje odhodkov v skupni vrednosti milijarde 200 milijonov evrov. To je tudi ključni razlog za to, da imamo danes takšen primanjkljaj in ga poskušamo na silo, v škodo ljudi, na način, da to breme plačajo ljudje, na silo, na hitro pokrpati. Priporočamo vam v dobro javnofinančne konsolidacije, da znižamo bremena, ki jih v tem trenutku nalagate ljudem, da sprejmete ta amandma in čas zniževanja javnofinančnega primanjkljaja nekoliko zamaknete. Tudi če boste podprli ta amandma, bo Slovenija glede na obdavčitev dohodkov pravnih oseb med konkurenčnejšimi državami v Evropi. Bistveno višji davek imajo države, kot so Nemčija, Švedska, Avstrija, države, ki so konkurenčnejše, inovativnejše in ki privabijo tudi bistveno večji obseg tujih neposrednih investicij. To je utvara, ki ne rešuje ničesar, radikalno pa poslabšuje naš javnofinančni položaj. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? (Ne.) Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ja. Dajem možnost za prijavo. Gospod Janko Veber, izvolite. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Amandma bom podprl še posebej iz razloga, ker dejansko ta zakon brez sprejetja tega amandmaja drastično posega predvsem na območja, ki imajo velike razvojne probleme zaradi gospodarske in finančne krize. Gre seveda za Pomurje kot tudi Pokolpje, kamor spadata Bela krajina in Kočevska. Sam zakon sicer na videz uvaja zelo lep ukrep, in sicer davčne olajšave za raziskave in razvoj s 40 % povečuje na 100 %, vendar dejstvo je, da bo to veljalo na vsem območju Republike Slovenije, s tem se pa seveda izniči tista razvojna spodbuda v manj razvitih območjih, ki je bila sprejeta z zakonom o Pomurju in z zakonom o skladnem regionalnem razvoju. Ta zakon bo razvojne razlike v Sloveniji povečeval, kar je povsem v nasprotju s tem, kar mislim, da lahko pričakujemo v Sloveniji, kajti vendarle več kot 50 % ljudi živi na podeželju in več kot 50 % ljudi bo imelo težave, kje si poiskati zaposlitev, kajti vlaganja v raziskave in za razvoj ne bodo usmerjena na oddaljena območja, ampak območja ob avtocestah, večjih mestih, in to je povsem zgrešen ukrep. Menim tudi, da v času, ko nam primanjkuje sredstev v državnem proračunu, zmanjšujemo ta sredstva še za dodatnih 170 milijonov, pa me ne preseneča, da ta pogajanja s socialnimi partnerji in vlado ne pridejo na isti imenovalec in ne morejo priti. Če danes zmanjšujemo sredstva, s katerimi bi lahko rešili ta socialni dialog, bi rešili položaj marsikaterega posameznika v Sloveniji. Hvala. 103 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Mag. Majda Potrata, izvolite. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. To je ena redkih priložnosti, ko lahko opozicijski poslanci in poslanke povemo, kaj si mislimo o predlaganih zakonskih rešitvah, ki jim sledimo zadnje čase predvsem v smeri varčevanja in zniževanja stroškov. Tu pa je predlog zakona, ki posega v stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Ne bom ponavljala tistega, kar je kolega Frangež povedal, kakšni so bili rezultati pričakovanih znižanj in ukrepov iz mandata 2004-2008, ampak naj navedem še en argument. Če tega ne storimo, lahko prihranimo tisto, samo za primerjavo, 174 milijonov manj bo proračuna za šolstvo, za izobraževanje - brez znanosti in visokega šolstva. Mi se odrekamo prihodku 170 milijonov v proračun in ob nespremenjeni porabi znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ne povzroči večjih sprememb makroekonomskih agregatov, so ugotovili strokovnjaki. Hkrati se tudi dodatno povečajo proračunski primanjkljaj, plačilo obresti in bruto dolg. In pozitivni učinki povečanih tujih vlaganj se pokažejo le ob občutnem povečanju teh vlaganj. To je razlog, da bi dobil amandma podpro. Če pa ta amandma podpore ne dobi, potem res ne morem glasovati za zakon, ki je proti racionalnim rešitvam in ki bi bremena vendarle porazdelil nekoliko pravičneje. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Socialnih demokratov k 5. členu zakona. Glasujemo. Navzočih je 55 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti 46. (Za je glasovalo 8.) (Proti 46.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Končali smo z glasovanjem o amandmaju in s tem z drugo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili, da bi zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, zakon bil neusklajen, zato lahko preidemo na odločanje. Odločali bomo o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 7. (Za je glasovalo 50.) (Proti 7.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam tudi 2. sejo Državnega zbora. Spoštovane kolegice in kolegi, vidimo se jutri ob 9. uri. (SEJA JE BILA PREKINJENA 17. APRILA 2012 OB 13.47 IN SE JE NADALJEVALA 18. APRILA 2012 OB 9. URI.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo 2. redno sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Alenka Pavlič, Marjana Kotnik Poropat, Borut Pahor, Jakob Presečnik, Branko Marinič in Mihael Prevc. Vse vas lepo pozdravljam. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Urošu Rožiču. Izvolite. MAG. UROŠ ROŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe poslanke in poslanci! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah prenaša določbe direktive 109 iz leta 2009, ki poenostavljajo postopek statusnega preoblikovanja. Ta direktiva spreminja oziroma dopolnjuje zahteve za poročanje, dokumentiranje v primeru statusnega preoblikovanja z združitvijo ali delitvijo ter čezmejno združitvijo. Ta direktiva iz leta 2009 spreminja štiri ostale direktive Sveta in Komisije o čezmejnih združitvah kapitalskih družb, po delitvah kapitalskih družb in o združitvah kapitalskih družb in o varovanju interesov družbenikov in tretjih oseb. Predlog zakona, ki je danes v obravnavi, odpravlja podvajanje poročil pripojitvenega oziroma delitvenega ustanovitvenega revizorja. Uzakonja se uporaba osrednje elektronske platforme za objavo sporočil o statusnih preoblikovanjih družb preko portala Ajpes, poenostavlja se priprava in izvedba skupščine, ki bo odločala o statusnem preoblikovanju za porabo elektronskih sredstev, recimo z elektronsko pošto in na spletnih straneh družbe, in odpravlja zahteva za izdelavo vmesne bilance, kadar je družba v skladu z direktivo pripravila polletno poročilo. Rok za implementacijo te direktive v naš pravni red je potekel 30. 6. lanskega leta. Komisija je Republiko Slovenijo pozvala, da v roku dveh mesecev od prejema, torej od konca januarja, zaradi nenotifikacije prenosa direktive sprejme ukrepe potrebne za uskladitev z 104 DZ/VI/1. seja obrazloženim mnenjem. Vlada Republike Slovenije je 15. marca zakon sprejela in ga posredovala v sprejem Državnemu zboru in zakon je v nujnem postopku. Rok za odgovor oziroma za implementacijo se izteče v sredini maja. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora gospodu Matjažu Hanu. MATJAŽ HAN (PS SD): Spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi dobro jutro! Odbor za gospodarstvo je na prvi seji 4. aprila kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah že omenjenega zakona o gospodarskih družbah. Kolegij predsednika Državnega zbora je na deveti seji 20. marca sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Na seji odbora so sodelovali, kot po navadi, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ZPS, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica in Trgovinska zbornica. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona preučila z vidika skladnosti z našo ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. Služba je podala zlasti nomotehnične pripombe k nekaj členom, natančno k 1., 5., 6. in 12. členu predloga zakona. Nato so sledili amandmaji k predlogu zakona, ki so ga vložili poslanci koalicije, in sicer k 1., 5., 6., 7. in 12. členu predloga zakona. Odboru je bil dodatno posredovan predlog za amandma odbora Trgovinske zbornice Slovenije k 5. členu predloga zakona, upoštevanje mnenje, ki ga je predstavnica Zakonodajno-pravne službe podala na seji, da se odbor do tega amandmaja Trgovinske zbornice Slovenije ni opredelil. Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj je dal začetna dopolnila in obrazložitev členov, nato je dala pripombe še zakonodajno-pravna služba. Moram reči, da odbor o vsebini predlaganih rešitvah ni razpravljal. Odbor je obravnaval vložene amandmaje poslanskih skupin koalicije, kot sem že povedal, k 1., 5., 6., 7. in 12. členu predloga zakona in jih je tudi sprejel. Odbor je glasoval o vseh členih predlogov zakona skupaj in tudi ta zakon sprejel. Glede na sprejeti amandma, je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je tudi sestavni del poročila. Lepa hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej v imenu Poslanske skupine DeSUS gospod Ivan Hršak. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Stališče poslanske skupine DeSUS glede predloga novele zakona o gospodarskih družbah. Že v letu 2007 je bilo na ravni Evropske unije dogovorjeno, da se obremenitve družb do leta 2012 zmanjšajo za 25 % z namenom izboljšanja konkurenčnosti družb v skupnosti. V ta namen je bilo sprejetih kar nekaj direktiv, ki jih države članice niso vse uporabljale. Z direktivo 2009/109 pa se dosedanje možnosti, ki so bile dane na voljo državam članicam, da jih lahko uporabijo, spreminjajo v obvezo. Slovenija je že krepko v zamudi z njenim prenosom, saj smo tik pred tem, da nam bo sodišče EU naložilo denarno kazen za neizvedbo prenosa. Zakonska novela prinaša določbe evropske direktive, ki z namenom izboljšanja konkurenčnosti gospodarskih družb, ki so v postopkih statusnega preoblikovanja, zmanjšuje upravne obremenitve. Predlog zakona torej prinaša za gospodarstvo pozitivne posledice, saj zmanjšuje administrativne stroške. Poslanska skupine DeSUS bo predlog zakona podprla. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod državni sekretar, poslanke in poslanci! Poslanci Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da je izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva v sklopu Lizbonske strategije poleg zagotavljanja finančne stabilnosti evrskega območja najpomembnejši izziv, s katerim se trenutno spopada Evropska unija. Pritisk ostalih hitro razvijajočih se svetovnih gospodarstev je namreč zelo močan. Sprejemanje in dosledno izvrševanje ukrepov, ki bodo to omogočili, je zato izjemnega pomena. Predlagana novela Zakona o gospodarskih družbah tako predstavlja enega izmed kamenčkov v mozaiku izboljšanja konkurenčnosti evropskega in s tem tudi slovenskega gospodarstva. Predmet danes obravnavane novele Zakona o gospodarskih družbah je uskladitev s pravom Evropske unije, ki zadeva izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, in sicer z znižanjem upravnih obremenitev za gospodarske subjekte v obsegu 25 % do leta 2012. Namen direktive, ki se s predlaganim zakonom prenaša v slovenski pravni red, je torej izboljšanje konkurenčnosti družb z zmanjšanjem upravnih obremenitev, povezanih s postopki 105 DZ/VI/1. seja statusnega preoblikovanja gospodarskih družb. Predlagani zakon tako bistveno poenostavlja postopke združitev in delitev med matičnimi in hčerinskimi družbami, določa obvezno poročanje poslovodstva o spremembah premoženja družbe, zmanjšuje obseg zahtevanih poročil v postopkih združitev oziroma delitev družb, odpravlja podvajanje revizorjevih poročil v postopkih ustanavljanja novih družb ali povečanja osnovnega kapitala v okviru združitve ali delitve ter prilagaja izvedbe priprave skupščin, ki odločajo o statusnem preoblikovanju sodobnim tehnologijam, predvsem elektronskemu poslovanju. Predlagani zakon uvaja tudi osrednjo elektronsko platformo za objave o statusnih preoblikovanjih družb, ki bo vzpostavljena na spletni strani Ajpesa. Ob podobni dinamiki postopkov statusnega preoblikovanja, kot je bila značilna za leto 2009, predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah družbam prinašajo približno 300 tisoč evrov prihranka iz naslova zmanjšanja administrativnih bremen, kar v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pozdravljamo. To je sicer majhen, a pomemben korak k odpravi administrativnih ovir za slovensko gospodarstvo ter izboljšanju njegove konkurenčnosti. Majhnim korakom pa že sledijo večji koraki v obliki ukrepov, ki bodo korenito razbremenili slovensko gospodarstvo in ustvarjali prijazno poslovno okolje, zanimivo za različne profile investitorjev. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da so predlagane spremembe ustrezne, zato bomo predlagano novelo Zakona o gospodarskih družbah z veseljem podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Spoštovane kolegice in kolegi, gospod predsednik, spoštovani državni sekretar, vsem voščim prav lep dober dan! Na zasedanju Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007 je bilo dogovorjeno, da je treba upravne obremenitve družb do leta 2012 zmanjšati za 25 %, da bi se izboljšala konkurenčnost družb v skupnosti. Od tega dogovora je torej dobrih pet let. Na podlagi tega dogovora je bila 16. septembra 2009 sprejeta Direktiva 2009/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Predlog novele Zakona o gospodarskih družbah prenaša v pravni red prav določbe omenjene direktive, ki poenostavlja postopke statusnega preoblikovanja družb. Ta direktiva spreminja oziroma dopolnjuje zahteve za poročanje, dokumentiranje v primerih statusnega preoblikovanja z združitvijo ali delitvijo ter čezmejno združitvijo. Predlog zakona upošteva ključna načela, ki so usmerjena v večjo gospodarnost in poenostavitev postopkov ter zmanjšanje administrativnih bremen. Načelo gospodarnosti ter načeli poenostavljanja postopkov in zmanjšanja administrativnih bremen prispevajo k večji konkurenčnosti družb zaradi zmanjšanja upravnih obremenitev povezanih z izpolnjevanjem zahtev glede poročanja in objave nekaterih listin pri postopkih s statusnih preoblikovanjem. Načelo uporabe elektronskih sredstev je prilagoditev Zakona o gospodarskih družbah tehnološkemu napredku, se pravi, prilagoditev Zakona o gospodarskih družbah tehnološkemu napredku, ki uvaja uporabo elektronskih medijev, zaradi poenostavitve in pocenitve postopkov. Tako da se bo lahko krepila konkurenčnost družb z zmanjševanjem nastalih upravnih obremenitev. Žal Slovenija pri prenosu navedene direktive v slovenski pravni red zamuja, saj je rok za prenos direktive potekel že junija lansko leto in Slovenija že dobiva opomine Evropske komisije. Spoštovani. Brez gospodarske rasti so in bodo vse naše nadaljnje razprave v Državnem zboru zelo jalove. Ko bomo uredili birokratske ovire, bomo pripomogli k izgradnji ustreznejšega poslovnega okolja, ki bo dalo tudi nova delovna mesta. Novela Zakona o gospodarskih družbah bo prispevala, sicer kamenček, k boljšemu poslovnemu okolju, zato poslanka in poslanci Nove Slovenije to novelo podpiramo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije mag. Stanko Stepišnik. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Spoštovani, gospod predsednik, spoštovani gospod sekretar, spoštovani poslanke in poslanci! Cilj predloga zakona je prenos določb direktive 2009/109/ES v slovenski pravni red. Njen glavni cilj pa je izboljšanje konkurenčnosti družb, zmanjšanje upravnih obremenitev, ki so povezane z izpolnjevanjem zahtev glede poročanja in objave nekaterih listin pri postopkih statusnim preoblikovanjem. Prav tako se, zaradi tehnološkega napredka uvaja uporaba elektronskih medijev za poenostavitev in pocenitev vseh postopkov. Tako naj bi se povečala konkurenčnost naših družb, zaradi zmanjševanja upravnih obremenitev, in sicer zmanjšanje zahtev za poročanje v okviru statusnih sprememb, se pravi združitev, delitev, spojitev, odprava pravil, ki povzročajo dvojno poročanje in s tem za družbe ustvarjajo nepotrebne stroške, prilagoditev pravil o obveznosti objave in zagotavljanja skladnosti pravil tretje in šeste direktive ter nedavnih sprememb pravnega reda EU na področju prava. Poglavitne rešitve predloga zakona, ki prinaša določbe direktive 2009/109/ES so: uporaba osrednje elektronske platforme za objave o statusnih preoblikovanjih družb, obvezno poročanje poslovodstva o morebitnih 106 DZ/VI/1. seja spremembah premoženja, priprava in izvedbe skupščine, ki bo odločala o statusnem preoblikovanju, poenostavljene združitve in delitve med matičnimi in hčerinskimi družbami. S predlaganimi poenostavitvami postopkov statusnega preoblikovanja družb se predvideva zmanjšanje administrativnih stroškov v navedenih postopkih predvsem zato, ker ne bo treba več pripravljati nekaterih poročil, omogočala bi pošiljanje kopij listin delničarjem elektronsko in brezplačno. Uporabljale se bodo nove rubrike znotraj spletne strani za objavo obvestilu o predložitvi listin registrskemu organu na Ajpesu, objavo listin na spletni strani družbe in drugo. Predlog zakona bo imel pozitivne posledice za gospodarske družbe, ki se statusno preoblikujejo. Pomembno se nam zdi dejstvo, da predlog zakona nalaga družbam, da uporabijo Ajpesove spletne strani, kjer bodo morale najmanj en mesec pred zasedanjem skupščine, ki bo odločala o statusnem preoblikovanju družbe, objaviti obvestilo o predložitvi listine registrskemu organu in opozoriti delničarje na njihove pravice v skladu s prvim odstavkom 586. člena ZGD, kar smatramo za pozitiven korak k zaščiti pravic delničarjev. V Pozitivni Sloveniji bomo predlog vsekakor podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, mag. Marko Pogačnik. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi generalnemu sekretarju. Spoštovane kolegice in kolegi! S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah se v slovenski pravni red prinaša določbe direktive Evropske skupnosti, ki poenostavljajo postopke in omogočajo, da se v nekaterih primerih zahteve za poročanje zmanjšajo. Glavni cilj spremembe zakona pa je izboljšanje konkurenčnosti družb z zmanjšanjem upravnih obremenitev, ki so povezane z izpolnjevanjem zahtev glede poročanja objave nekaterih listin pri postopkih za statusno preoblikovanje. Bistveni cilji pri odpravi administrativnih bremen so: zmanjšanje zahtev za poročanje v okviru združitev in delitev, odprava pravil, ki povzročajo dvojno poročanje in s tem za družbe ustvarjajo nepotrebne stroške, prilagoditev pravil o obveznosti objave in pa zagotavljanje skladnosti pravil tretje in šeste direktive ter nedavnih sprememb pravnega reda Evropske unije na področju prava. Predlog zakona upošteva ključna načela, ki so usmerjena v večjo gospodarnost in poenostavitev postopkov ter zmanjšanje administrativnih bremen in prispevajo k večji konkurenčnosti družb. Zato bo Poslanska skupina SDS predlagane spremembe zakona podprla. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Matjaž Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa še enkrat. Zelo na kratko: Socialni demokrati bomo zakon seveda podprli. Dobro je, da se zmanjšujejo administrativne ovire, da se zmanjšujejo tudi nekatera finančna sredstva zato. Seveda pa pri Socialnih demokratih pričakujemo, da bo Vlada na gospodarstvu naredila še bistveno večje korake, da bo zmanjšala administrativne ovira in da se bo posvetila oživljanju gospodarstva. Socialni demokrati bomo ta zakon podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste, gospod Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Tudi Državljanska lista bo ta zakon podprla. Ker sem zadnji, ne bom razlagal, kaj ta zakon pomeni - prenos neke direktive v naš pravni red. Mogoče bi ob tej priliki, ko govorimo o zmanjšanju administrativnih postopkov, pa nekaj predlagal. Zakaj vnašamo v naš pravni red direktive, ki so praktično obvezne, ki jih moramo vnesti? Ne moremo glasovati proti. Zakaj peljemo cel zakonodajni postopek klasično, kot da je to kaj drugega? Jaz mislim, da bi bila v primerih, ko se samo vnašajo direktive, da bi morala biti to trajna naloga vseh naših služb, vladnih in tistih, ki naj strokovno pripravijo predloge, in nas o tem seznanijo. Škoda je razpravljati o stvareh, o katerih nimaš kaj povedati oziroma nič ne moreš spremeniti. To je dolžnost in to je treba narediti. Zato se mi zdi nesmiselno tukaj cel postopek z vsemi stališči in z vsemi stvarmi peljati, in to za stvari, ki so že sprejete. Mogoče je bolj pametno, da se bi posvetili pri sprejemanju direktiv v Evropski uniji, da bi bili bolj pozorni in da bi dajali več postopkov. Tako da bi bilo dobro za parlament in za naš čas, da se se dejansko te procedure na nek način skrajša. Vladi bi predlagal, da v primerih, ko prihajajo te spremembe zakonov zaradi vnosov raznih direktiv, ki smo jih obvezani sprejeti, v proceduro, da pogledajo te zakone in dodajo res tiste stvari, ki so pa mogoče v takšnih zakonih, kot je na primer tudi Zakon o gospodarskih družbah, pa res nujno potrebne. Potem bi bil pa postopek en in seveda bi obravnavali tudi te stvari na takšen način. Drugače pa res, mislim, da bi bila velika racionalizacija, če bi to zelo poenostavili. Kot sem že rekel, strokovne službe naj to vnesejo in seznanijo o tem, kdaj se je to zgodilo, parlament, da bomo potrdili čistopis spremembe zakona. Pa si bomo precej časa prihranili na odborih, na sejah in povsod. Hvala lepa. 107 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Gospod Branko Ravnik, državni sekretar, izvolite. BRANKO RAVNIK: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci! S sprejetjem Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je bil leta 2002 določen pravni okvir za ureditev registracije sort kmetijskih rastlin ter predelave in trženja semenskega materiala kmetijskih rastlin, takrat je bil usklajen s pravnim redom Evropske unije. To področje sicer ureja 11 direktiv Sveta, imenuje se marketing direktive, in s številnimi izvedbenimi predpisi urejajo to področje, ti predpisi pa se pogosto tudi spreminjajo in dopolnjujejo. V letu 2010 je bila sprejeta direktiva Komisije 2010/60/EU o določitvi nekaterih odstopanj pri teh ureditvah, se pravi pri trženju semenskih mešanic krmnih rastlin, predvsem namenjenih za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja. S to spremembo se omogoča, da se z odstopanjem od določb EU direktiv o trženju semena kmetijskih rastlin na ravni EU zagotovijo enotni pogoji za predelavo in trženje tako imenovanih ohranjevalnih semenskih mešanic, to je mešanic semen namenjenih za ohranjanje naravnega okolja v okviru ohranjanja genetskih virov oziroma biotske raznovrstnosti. In za uskladitev te direktive je potrebna sprememba Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin in pa sprejetje posebnega pravilnika o pridelavi in trženju ohranjevalnih semenskih mešanic. S tem zakonom, spremembo zakona v naš pravni red prenašamo temeljne določbe omenjene direktive. Zakon daje podlago za sprejem podzakonskega predpisa, ki je potreben za prenos ostalih določb omenjene direktive. V skladu s predlogi in priporočili iz nacionalnega akcijskega načrta za zmanjšane administrativnih ovir za 25 % do leta 2012 pa se s predlagano novelo zakona spreminjajo in dopolnjujejo nekatere določbe, ki se nanašajo na postopek registracije dobaviteljev, postopek uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin ter na izvajanje programa posebnega preizkušanja sort rastlin kot javne službe na področju semenarstva. Predlog zakona nima neposrednih finančnih posledic za proračun Republike Slovenije. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod državni sekretar. Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Dejanu Židanu. Prosim. MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je na 2. seji 5. 4. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin. Na seji odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja zakona, to je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Zakonodajno-pravna služba in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je podala konkretne pripombe k 3. in 6. členu predloga zakona. Pripombe k 6. členu predloga zakona je odbor upošteval v svojih amandmajih, ki so razvidni v poročilu odbora. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlog zakona podpira. V poslovniško določenem roku nihče od kvalificiranih predlagateljev ni vložil amandmajev k predlogu zakona. O predlogu zakona člani odbora niso razpravljali. V razpravi je sodeloval le predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je odbor seznanil, da zbornica k predlogu zakona nima pripomb in ga podpira. Odbor je na podlagi pisnih predlogov Ministrstva za kmetijstvo in okolje za amandmaje odbora v kateri so, kot že rečeno, upoštevane pripombe Zakonodajno-pravne službe v skladu z 8. odstavkom 131. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel tri amandmaje k 6. členu. Glede na sprejete amandmaje in na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila odbora. Spoštovane poslanke in poslanci, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ga je potrdil z vsemi glasovi prisotnih poslancev. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. 108 DZ/VI/1. seja V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Dober dan vsem skupaj! Zakon o semenskem materiali kmetijskih rastlin iz leta 2002 je določil pravni okvir za ureditev registracije sort kmetijskih rastlin in pridelave ter trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu z ureditvijo v Evropski uniji. To področje je na nivoju Evropske unije urejeno v številnih direktivah, ki se zelo pogosto spreminjajo, temu pa morajo slediti tudi spremembe v notranjem pravnem redu držav članic. Predlagana novela Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je že tretja sprememba osnovnega zakona, njen glavni namen pa je prenos nekaterih določb direktive 2010/60/EU v slovenski pravni red. Sprejetje predlaganega zakona sicer ne bo pomenilo izpolnitev vseh obveznosti iz navedene direktive, bo pa omogočilo pravno podlago za sprejetje podzakonskega akta, ki bo v celoti prinesel direktivo v slovenski pravni red. Temeljna rešitev predlaganega zakona je torej prenos direktive 2010/60/EU, katere glavni namen je določitev enotnih pogojev za pridelavo in trženje ohranjevalnih semenskih mešanic, državam članicam pa tudi nalaga ohranjanje ekološko pomembnih območij kot območij vira ohranjevalnih semenskih mešanic. Poleg tega direktiva in s tem tudi predlagani zakon opredeljuje pogoje za pridelavo in trženje ohranjevalnih semenskih mešanic, le-te pa morajo biti podvržene ustrezni sledljivosti. Poleg vsega navedenega predlagani zakon sledi tudi priporočilom nacionalnega akcijskega načrta za zmanjševanje administrativnih ovir za 25 % do leta 2012, saj se spreminjajo določbe osnovnega zakona glede postopkov v zvezi z registracijo dobaviteljev in potrjevanja semenskega materiala. Ker je rok za prenos omenjene direktive v slovenski pravni red potekel že konec lanskega novembra, je torej sprejetje predlaganega zakona nujno, če ne želimo, da Evropska komisija proti Sloveniji uvede postopek, zaradi nespoštovanja prava EU. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da so rešitve iz predlaganega zakona ustrezne in dejansko omogočajo najustreznejšo zaščito in ohranitev različnih sort semenskih mešanic, zato ga bomo soglasno podprli. Lahko bi celo rekli: Naše seme, vaš uspeh. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (NSi): Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni sekretar, dober dan! S spremembami in dopolnitvami Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin seveda usklajujemo slovensko ureditev z evropsko direktivo. Kot je že gospod Žveglič omenil, je ta rok potekel že novembra lani, zato tudi v Novi Sloveniji menimo, da je zakon nujno čim prej sprejeti in ga bomo poslanci Nove Slovenije podprli. Države EU moramo skrbeti za ohranjanje še preostalih ekološko neobremenjenih področij, kot je na primer Natura 2000, kjer lahko ohranjamo rastlinske genetske vire. Prav na te vire pa se nanaša direktiva. Pomena biotske raznovrstnosti se žal pogosto ne zavedamo, dokler se ne pojavijo problemi, ko različnih dobrin začne primanjkovati, se poslabša njihova kakovost ali ko pride do okvare zdravje, na primer hrana, gorivo, zrak in tako naprej. V Novi Sloveniji menimo, ne dvomim pa, da tako ne bi mislili tudi vsi naši sodržavljani, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti zelo pomembno. Omenjena direktiva želi, da bi se na tej ravni v EU določili enotni pogoji za pridelavo in trženje semenskih mešanic, krmnih rastlin namenjenih za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja v okviru ohranjanja genetskih virov. S tem bodo omogočeni boljši pogoji za pridelavo in trženje semenskega materiala, sort, ki so naravno prilagojene lokalnim in regionalnim razmeram, ter so ogrožene zaradi genske erozije ter mešanic semen namenjenih za ohranjanje naravnega okolja v okviru ohranjanja genetskih virov. Nova Slovenija bo, kot rečeno, novelo zakona podprla. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Branko Ficko. BRANKO FICKO (PS PS): Lep pozdrav vsem skupaj! Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin bomo v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije podprli s slabo vestjo zaradi časovne zamude. Zakaj? Gre za določbe direktiv Komisije EU od 30. 8. 2010, ki bi jih Republika Slovenija morala prenesti v svoj pravni red najpozneje do 30. 11. 2011. Danes pa smo že 18. 4. 2012. Tu ravno nismo vzor. In ker gre za postopek implementacije glede sledljivosti semenskih mešanic oziroma za njihov nadzor na tržišču, lahko samo upamo, da zaradi zamude nenadzorovana semena niso medtem že vzklila. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Spoštovani državni sekretar, predsednik, kolegice in kolegi! Pred nami je eden izmed zakonov, ki v naš pravni red prinaša eno izmed mnogih EU direktiv, poleg tega pa novela izboljšuje nekatere ureditve, za katere se je ob izvajanju zakona izkazalo, da jih je treba oziroma jih je smotrno 109 DZ/VI/1. seja spremeniti. Direktiva je bila, kot je bilo že večkrat povedano, sprejeta z namenom, da se na ravni EU zagotovijo enotni pogoji za pridelavo in trženje semenskega materiala sort, ki so naravno prilagojena lokalnim in regionalnim razmeram ter so ogrožena zaradi genske erozije ter mešanic semen, namenjenih za ohranjanje naravnega okolja v okviru ohranjanja genskih virov. Morda se sliši komplicirano, a v Poslanski skupini SDS verjamemo, da vsi tisti, ki jim je sprememba namenjena, točno vedo, kaj spremembe prinašajo. Upamo tudi, da pri prenosu te direktive nismo preveč pikolovski zopet v želji po ugajanju EU in da se kmalu zopet ne bomo srečali z naslednjo novelo tega zakona, kjer bomo spet spreminjali kakšno malenkost. Kajti preveč sprememb na tako specifičnem področju, ki prinaša še spremembe podzakonskih aktov, prinesel v prakso le zmedo. Nepoznavanje pa lahko prinese tudi globe, ki so v tem primeru zelo visoke. Morda v teh časih ni nepomembno, da za izvedbo novopredlaganih rešitev zakona ne bodo potrebna dodatna finančna sredstva, niti državnega proračuna niti druga javnofinančna sredstva. V SDS bomo zakon podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste mag. Katarina Hočevar. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DLGV): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Najpomembnejša novost, ki jo prinaša novela Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin so določbe, ki omogočajo pridelavo ohranjevalnih semenskih mešanic, to je mešanic semena, nabranega na naravnem travinju, na tradicionalen način, kot so jih pridelovali naši predniki. Seme teh mešanic bo mogoče uporabljati za obnovo naravnih habitatov, na degradiranih območjih, na površinah, ki so bile prizadete zaradi poplav, plazov, hudournikov. Posebej pomembna bo njihova uporaba v krajinskih parkih in drugih območjih, ki jih Zakon o ohranjanju narave opredeljuje kot posebna ohranitvena območja, na primer območje Nature 2000. V Državljanski listi smo prepričani, da bo uporaba ohranjevalnih semenskih mešanic pomembno prispevala k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zaradi tradicionalnega načina pridelave pa bo imela pozitiven vpliv na podobo kulturne krajine in njene estetske in naravne vrednosti, zato spremembe tega zakona podpiramo. Drugo področje, ki ga na novo ureja novela zakona, je posebno preizkušanje sort kmetijskih rastlin. Splošno znano je, da na pridelek v enaki meri vplivajo okoljski dejavniki, tehnologija pridelave in sorta. Poznavanje lastnosti sorte in njenega odziva na klimatske in talne razmere, v katerih se prideluje, je za pridelovalce izjemnega pomena. S posebnim preizkušanjem sort, ki se izvaja na podlagi veljavnega zakona, se pridelovalcem zagotavljajo nevtralni in strokovno utemeljeni podatki o sortah, preizkušenih v naših agroklimatskih razmerah in različnih lokacijah pri različnih načinih pridelovanja in za različne namene uporabe sort. Program posebnega preizkušanja sort se v skladu z veljavnim zakonom izvaja kot javna služba na področju semenarstva, na podlagi 7-letnega programa, ki ga sprejme minister. S programom se določijo tudi sorte, ki se vključijo v posebno preizkušanje sort. Sredstva za izvajanje tega 7-letnega programa, ki je bil sprejet za obdobje 20072013 se v celoti zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Z novelo zakona bodo stroške za izvedbo naslednjega 7-letnega programa od leta 2014 dalje krili tudi lastniki sort, in sicer za sorte, ki jih bodo sami predlagali v program posebnega preizkušanja sort. Zaradi navedenih razlogov bomo poslanci Državljanske liste podprli novelo zakona. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. In še v imenu Poslanske skupine DeSUS mag. Jana Jenko. MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Spoštovani gospod predsednik, državni sekretar, poslanke in poslanci! Poslanke in poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo podrli predlog novele Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin, saj gre zgolj za prenos direktive, četudi s polletno zamudo. Predlog novele zakona bomo podprli tudi zato, ker v pravnosistemskem smislu v ničemer ne spreminja temeljne zasnove in uveljavljenih rešitev obstoječega zakona. Predlog spreminja zgolj tiste rešitve, za katere se je pri dosedanjem izvajanju pokazalo, da jih je treba revidirati in se nanašajo na postopek uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin ter na izvajanje progama posebnega preizkušanja sort rastlin kot javne službe na področju semenarstva. Kot rečeno, bomo poslanke in poslanci Poslanske skupine DeSUS predlog zakona podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanski skupin. Amandmajev nimam, tako da zaključujem drugo obravnavo zakona. Odločanje o zakonu bomo opravili v okviru glasovanj v skladu s časovnim potekom seje zbora jutri. Prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI 110 DZ/VI/1. seja INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Predstavnikov Vlade ni med nami? Je. Besedo dajem ministru Pličaniču, če želi, za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Izvolite gospod minister. Ne želi? Dobro. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, v njenem imenu gospod Jožef Horvat. Prosim. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat prav lep pozdrav spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister s sodelavko! Prepričan sem, da bo pri poslanskih skupinah interes za razpravo o tem predlogu zakona. Naj spomnim, prejšnja vlada je 12. januarja letos sprejela predlog novele insolventnega zakona, s katero želi povečati možnosti za ohranitev zdravih jeder, dodatno zaščititi upnike in delavce ter uvesti institut male prisilne poravnave. Novela med drugim spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi z najmanj 50 % v štirih letih na 30 % v osmih letih. Takrat je po seji vladi takratni minister za pravosodje, ki je opravljal tekoče posle, gospod Aleš Zalar povedal, da se postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pri krepitvi možnosti za prestrukturiranje podjetij med drugim nanašajo na zaostrovanje meril za ugotavljanje, kdaj je družba insolventna. Zanimiva je časovna koincidenca, namreč čas Zalarjevega pisanja predloga se ujema s časom priprav na insolventna postopka nad družbama Viator&Vektor in Primorje, katerih največja lastnika sta vidni član LDS in oseba, ki so ji nekoč ponudili kandidaturo za župana na listi LDS. Ampak to je zgolj ugotovitev, lahko tudi špekulacija. To so dejstva in v Novi Sloveniji vidimo to zanimivo časovno koincidenco. Ko študiramo predlog novele zakona in ko beremo mnenja reprezentantov, to se pravi Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, potem vidimo, da ta dva gospodarska reprezentanta nista našla skupnega imenovalca. To nas skrbi in to nas dejansko tudi navaja k temu, da Poslanska skupina Nove Slovenije ne bo dopustila, da bi ta zakon šel v nadaljnjo obravnavo. Se pravi, mi bomo podprli sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, če bo takšen sklep predlagan. Želeli bi si namreč, da na tem izjemno zahtevnem in kompleksnem področju dobimo neko celovito rešitev, saj je namreč frekvenca spreminjanja tovrstne zakonodaje prevelika. V zadnjih petih letih smo ga spremenili oziroma je Državni zbor to zakonodajo spremenil najmanj petkrat. In to je prevelika motnja za gospodarske subjekte, posebej tiste, ki imajo težave. Seveda je to velika motnja oziroma velik vprašaj predvsem tudi za upnike. Tudi mi bi se želeli zgledovati po naših sosedih Avstrijcih, ki so podobno zakonodajo napisali leta 1914 in je potem vse do leta 2010 niso spreminjali. To so, po našem mnenju, po mnenju poslanske skupine, prave zakonske rešitve. Res je, da smo mlada demokracija, res je, da so adaptacije gotovo v naši zakonski materiji nujno pogostejše, ampak s skrbnim premislekom, s sodelovanjem vseh sodelujočih, ki jih ta zakon prizadene, sem prepričan, da lahko pridemo do boljše rešitve, do celovite rešitve. Kot rečeno, in s tem zaključujem, poslanska skupina tega predloga zakona ne bo podprla. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije mag. Stanko Stepišnik. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat spoštovane poslanke in poslanci! Poglavitne rešitve in cilji Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju so: ohraniti zdrava jedra v podjetjih, zato predlaga omilitev pogojev za začetek prisilne poravnave, znižuje pogoj glede poplačila terjatev v postopku prisilne poravnave s sedanjih 50 % na 30 % v štirih letih oziroma na 40 % v primeru poplačila terjatev v osmih letih; uzakoniti poenostavljeno prisilno poravnavo za espeje in mikro podjetja; omilitev pogojev za začetek postopka prisilne poravnave predstavlja bistveno cenejši, hitrejši in pogostejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte; izboljšati položaj delavcev, upnikov insolventnega dolžnika uvaja nov razlog za ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če delodajalec delavcem ne plačuje redno mesečnih plač v višini minimalne plače in z njim povezanih davkov in prispevkov; dopolniti pravila, ki ovirajo imenovanje za člana upniškega odbora; določiti dodatne izpodbojne domnevne insolventnosti, ki upnikom olajšajo položaj, kadar predlaga začetek stečajnega postopka; dopolniti pravila o glasovanju o prisilni poravnavi. Usklajenost predloga. Predlog zakona podpira Gospodarska zbornica nasprotuje pa mu Obrtna zbornica. Obrtna zbornica nasprotuje omilitvi pogojev za začetek postopka prisilne poravnave, ki določa, da mora dolžnik upnikom s predlogom prisilne poravnave ponuditi najmanj 30 % poplačila v roku štirih let oziroma če ponudi najmanj 40 % poplačila, obdobje poplačil ne sme biti daljši od osmih let. Veljavna ureditev minimalno poplačilo v višini 50 % terjatev v roku 111 DZ/VI/1. seja štirih let. Obrtna zbornica meni, da predlagatelj s tem, ko na eni strani rešuje zdrava jedra insolventnega podjetja, spravi v velike likvidnostne težave in insolventen položaj njegove upnike, do zdaj zdrava mala mikro podjetja in obrtnike. Obrtna zbornica se strinja z uvedbo poenostavljene prisilne poravnave, vendar pa ugotavlja, da so pogoji za sprejetje prisilne poravnave za mikro podjetja in podjetnike bistveno strožji od prisilne poravnave, ki velja za vsa druga podjetja. Poleg soglasja upnikov, katerih skupni znesek terjatev je najmanj šest desetin vseh navedenih terjatev, je potrebno še soglasje več kot polovice vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v seznamu terjatev dolžnika. Argumenti za. S sprejetjem novele bi se omogočilo ohranjanje zdravih jeder gospodarstva. Omogočeno bi bilo izpeljati postopke insolventnosti brez večjih stroškov tudi za mala mikro podjetja in espeje. Z novelo bi lahko pripomogli k temu, da se bodo nekatera podjetja, ki bi sicer šla v stečaj, lahko ohranila in zaživela na novo. S predlaganim znižanjem zahtevanega poplačila upnikom in podaljšanju roka zanj, bi lahko omogočili, da bi bili upniki poplačani v večjem obsegu, predvsem pa hitreje. Z uveljavitvijo omenjenih sprememb bi se izognili množičnem stečajem podjetij, ker bi bila v primeru tega olajšanega pogoja izvedba prisilne poravnave sposobna nadaljevati poslovanje, to se pravi, da imajo konkurenčni položaj na trgu, imajo produkt, ki se prodaja. V primeru prisilne poravnave je zainteresiranim upnikom omogočeno, da preko upniškega odbora sprejmejo sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi stvarnimi vložki. Tako bi lahko upniki vstopili v lastniško strukturo insolventnega dolžnika namesto dotedanjih lastnikov, ki niso izvedli povečanega osnovnega kapitala družbe z novimi vložki, čeprav bi to odpravilo vzroke insolventnosti. Argumenti proti. Poslabšanje položaja malih in mikro podjetij ter obrtnikov, zmanjšanje zaščite interesa malih upnikov. Prisilna poravnava ne sme biti namenjena le zaščiti in ohranitvi dolžnika. Nekaj iztočnic iz javne predstavitve mnenj, udeleženci so poudarili: največ polemike in pomislekov je izzval ta predlagani 5. člen o znižanju praga poplačila v prisilnih poravnavah s 50 % na 30 %. V samo petih mesecih so v prejšnjem mandatu na Ministrstvu za pravosodje že začeli s postopki za pisanje tega novega zakona z utemeljitvijo, da je začetkov postopkov prisilnih poravnav vse premalo glede na obdobje pred uveljavitvijo zakona in da je več kot očitno prag previsok. Vsak mesec je bilo približno 50 stečajev, prisilnih poravnav praktično nič, 3. To se pravi, da je vzrok za spremembo tega je ravno to, da je s prisilno poravnavo veliko podjetij šlo v naslednji postopek stečaja. Veliko bolj kot začetki postopkov prisilnih poravnav je pomembno število potrjenih, torej izglasovanih postopkov prisilnih poravnav, in kar je najpomembnejše, koliko poravnav je bilo uspešno končanih. Rešitve, ki so danes predlagane, bi morale biti podkrepljene s konkretnimi številkami o začetih, potrjenih in zaključenih prisilnih poravnavah in z izkušnjami dosedanje prakse uporabe prisilne poravnave. Tudi tukaj je bilo stališče, da je precej prisilnih poravnav dokaj pozno prijavljenih. Do takrat so že podjetja v težkem finančnem položaju, narejeni so tudi že določeni obvodi in tukaj se ni držalo teh zakonskih rokov. Roka med prisilno poravnavo in stečajem ni v višini poplačila upnikov niti v možnosti nadaljevanja dejavnosti, tudi ne v ohranitvi delovnih mest in blagovne znamke, pač pa je bistvena razlika v usodi obstoječe praviloma nesposobne lastniške in upravljavske strukture. Slednja se v primeru stečaja zamenja, v vsakem primeru pa se v "prisilki" ohranja ekipa, ki je družbo pripeljala v stanje insolventnosti. In prav ohranitev nesposobne vodstvene garniture je največkrat temeljni razlog za nadaljnji oziroma vnovični neuspeh gospodarskega subjekta kljub finančni reorganizaciji, ki se zgodi predvsem na pleči upnikov. Težko bo na zeleno vejo podjetje spravil tisti, ki ga je pripeljal v insolventnost. Glede na te predpostavke je z mnogo vidikov, sploh pa v naših razmerah, stečaj boljša možnost, ne le z vidika upnikov, tudi dolgoročno z narodnogospodarskega vidika za same zaposlene delavce. Zamenjava lastniškoupravljavske strukture je zato eden temeljnih pogojev, da poslovni subjekt sploh splava iz težav. To je po sedanji ureditvi mogoče le z uvedbo stečaja, ki je voden strokovno, transparentno in pošteno. Vsak insolventni postopek bi moral za seboj potegniti tudi spremembo lastništva. Novelo je treba v celoti ali pa vsaj v spornem delu, na primer 5. člen, zavrniti in dopolniti in se čim prej lotiti priprave povsem nove insolventne zakonodaje, ki bo slonela na bistveno drugačnem konceptu in bo v ospredje postavila upnike. Pogoj za uspešno prisilno poravnavo je umik ali omejen vpliv lastnikov, nadzornikov, ki bi morali biti bolj v neki koordinaciji, v nekem sodelovanju s predstavniki upniških odborov. To možnost omogoča sprejetje novele zakona z dodatnima 199.b in 199.č členoma, ki pomenita v paketu, da se upniku in zunanjim strateškim partnerjem zagotovi vstop v lastniško strukturo insolventnega dolžnika namesto dotedanjih lastnikov, ki ustrezne dokapitalizacije niso zagotovili. Podpiramo stališče Sodnega sveta. Citiram. Sodni svet tudi meni, da bi bilo z namenom enakopravnega obravnavanja vseh upnikov insolventnega dolžnika in boljšega varstva njihovih interesov namesto določb člena 199.b in 199.c novele zakona smotrno postopek prisilne poravnave urediti tako, da bi v primeru sklenjene prisilne poravnave le-ta vplivala na adekvatno zmanjšanje poslovnih deležev lastnikov zadolžene družbe v korist upnikov. 112 DZ/VI/1. seja Tako naj bi upniki v vsakem postopku prisilne poravnave smeli zahtevati, da se jim za odpuščeni del njihove terjatve prizna kapitalski delež v družbi, da se jim torej najmanj 30 % delež njihove priznane terjatve poplača v denarju v največ štirih letih, nepoplačan presežek terjatve pa se konvertira, spremeni v lastniški delež insolventnega dolžnika. Na ta način upnik praktično ne izgubi nič in ima istočasno pravico za upravljanje. Pravica do te zahteve bi lahko bila v sodnem postopku prenosljiva na drugega upnika za primer, da kateri od upnikov ne bi želel postati solastnik zadolžene družbe, istočasno pa lahko tisti, ki ta delež nekako konvertira v lastniški delež, ta delež tudi proda, odsvoji, podari, da za garancijo ali karkoli. Na tak način bi se breme prisilne poravnave porazdelilo tudi na lastnike, ki očitno z družbo niso dobro gospodarili, upniki pa bi bili manj oškodovani. Upniki bi tako kot solastniki insolventnega dolžnika lahko v skladu z zakonskimi možnosti vplivali na poslovanje zadolžene družbe, svoj poslovni delež pa bi lahko tudi, tako kot sem povedal, prodali, založili ali karkoli. Osebe, ki insolventno družbo dokapitalizirajo z novimi vložki pa že na podlagi vloženega svežega kapitala pridobijo vloženim sredstvom ustrezne kapitalske deleže, ki jim zagotavljajo tudi pravico do upravljanja insolventnega dolžnika. Favoriziranje teh oseb nasproti upnikom, ki so morda konvertirali v insolventnega dolžnika bistveno višje zneske terjatev odplačanih svežih sredstev teh oseb, namreč ni skladno z načelom enakopravnega obravnavanja in zato ni primerno. Če bo ta novela zakona dopolnjena s temi mnenji, stališči, amandmaji, bomo zakon v Pozitivni Sloveniji podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospa Eva Irgl. EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister! Gospodarstvo v Republiki Sloveniji je trenutno v zelo težkem položaju. Zaradi gospodarske krize so številna podjetja morala uvesti insolventne postopke. K temu je seveda svoje dodala tudi plačilna nedisciplina, vse to pa se odraža na način, da nekoč uspešna podjetja ali obrtniki ne morejo poravnavati svojih obveznosti in so tik pred stečajem, čeprav bi sicer lahko ohranili zdrava jedra svojih podjetij, ki bi z dejavnostjo potem tudi nadaljevala. Dosedanja zakonodaja na področju insolventnih postopkov se ni učinkovito prilagodila gospodarski realnosti, zato so spremembe potrebne in nujne - na to je opozorila Gospodarska zbornica Slovenije -, in sicer zato, da se preprečijo stečajni postopki v podjetjih, ki so sposobna izvesti finančno prestrukturiranje in ohraniti delovna mesta. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije se je dosedanja ureditev, najmanj 50 % poplačila v največ štirih letih kot pogoj za začetek prisilne poravnave, izkazala za neuresničljivo, zato je treba ta pogoj prilagoditi gospodarski realnosti. Vendar pa, kot opozarjajo še v Gospodarski zbornici Slovenije, morajo biti spremembe tudi sistemske narave in predvsem dolgoročne, da se zagotovijo učinkoviti in predvidljivi insolventni postopki, kar je v interesu tako upnikov kot dolžnikov. Gospodarska zbornica Slovenije je večkrat poudarila, tudi na javni predstavitvi mnenj, da je nedopustno, da se insolventna zakonodaja novelira približno enkrat letno in da se ne predvideva celostne, sistemske in trajne rešitve po zgledu dobrih praks iz sosednjih držav. Na to je opozorila Gospodarska zbornica Slovenija, čeprav se v večini svojih razmišljanj ne strinja z Obrtno-podjetniško zbornico. V zadnjih petih letih smo insolventno zakonodajo spreminjali že najmanj petkrat, če ne že večkrat. Obrtna zbornica Slovenije pa, kot že povedano, predlagani spremembi insolventne zakonodaje, za razliko od Gospodarske zbornice Slovenije, v celoti nasprotuje, saj meni, da bi jo s spremembami najslabše odnesli obrtniki, ki bi bili kljub opravljenemu delu še manj poplačani v primeru stečaja dolžnikov, kar bi posledično ogrozilo njihovo dejavnost. Najbolj je sporen predlog za spremembo 143. člena insolventne zakonodaje, in sicer glede omilitev pogoja za začetek postopka prisilne poravnave, ki določa, da mora dolžnik upnikom s predlogom prisilne poravnave ponuditi najmanj 30 % poplačilo v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih let oziroma v primeru, da dolžnik upnikom ponudi najmanj 40 % poplačilo, pri čemer obdobje poplačila ne sme biti daljše od osmih let. Sprejetje omenjenega predloga, s katerim bi se lani uveljavljen pogoj minimalnega poplačila v višini 50 % navadnih terjatev v roku 4 let še znižal, bi pomeni, kot pravijo v Obrtno-podjetniški zbornici, neposredno legalizacijo kraje malim upnikom in poslabšanje položaja majhnih in srednjih podjetij. V letu 2010 uveljavljen pogoj minimalnega poplačila v višini 50 % navadnih terjatev v roku 4 let za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije predstavlja tako minimum za zaščito interesov upnikov. Kot še dodajajo, bi moralo vsako spreminjanje insolventne zakonodaje izhajati iz temeljnega načela, da se zaščiti interesov upnikov in ne tako kot doslej, da je prisilna poravnava namenjena le zaščiti interesov in ohraniti dolžnika. Seveda pa so znotraj tega zakona, ki ga danes tukaj obravnavamo, tudi dobre rešitve, kot je, na primer, uzakonitev male prisilne poravnave za espeje in mikro podjetja, s cenejšimi in hitrejšimi postopki finančnega prestrukturiranja za ta podjetja, možnost dokapitalizacije insolventnega dolžnika s strani upniškega odbora in še nekaj sprememb. Vendar pa v Slovenski demokratski stranki sprememb in dopolnitev zakona ne moremo podpreti, ker ne predstavljajo 113 DZ/VI/1. seja kompromisne rešitve, s katero bi bili zadovoljni tako v Obrtni zbornici Slovenije kot v Gospodarski zbornici Slovenije. Prav tako ne predstavljajo zaveze, ki smo jo dali tudi v koalicijski pogodbi, da bomo sprejeli celotno reforme stečajne in insolventne zakonodaje po zgledu Nemčije, Avstrije in drugih držav. V najkrajšem možnem času, upam da bo Vlada oziroma ministrstvo pripravilo celovitejše reševanje tega problema, se pravi, insolventne zakonodaje, zato bomo v SDS ta zakon, ki ga danes obravnavamo zavrnili oziroma glasovali, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani, gospod minister. Lep pozdrav vsem prisotnim! Ključni razvojni problem Slovenije je visoka prezadolženost gospodarstva. Ta se kaže v poslabšani kondiciji bank in posledičnem kreditnem krču zaradi nasedlih naložb in mejne kapitalske ustreznosti bank, predvsem pa v tem, da podjetja zaradi svoje prezadolženosti niso več sposobna servisirati svojih obveznosti. Pri bankah pa zaradi prezadolženosti ne prejmejo ustrezne podpore za svoje prestrukturiranje, in to je eden od osnovnih problemov, ki terjajo hiter odziv celotne politike, predvsem pa vlade, ki vse do danes ni predstavila nobenega ukrepa ali vsaj ideje, kako se namerava resno in sistematično lotiti tega vprašanja. Število stečajev raste, vedno več je brezposelnih, zato mora biti reševanje vsakega delovnega mesta naša skupna prednostna naloga. Slovensko gospodarstvo zato potrebuje učinkovit postopek prečiščenja, da na zakonit in pravičen način upniki prejmejo poplačilo svojih terjatev, podjetja pa se še razbremenijo obveznosti, ki jih tiščijo pod vodo, s tem pa ohranjajo zdrava jedra in delovna mesta. Postopki po obstoječem zakonu o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju so se izkazali kot premalo učinkoviti in predolgi, zaradi česar ne upniki in ne dolžniki z insolventnimi postopki nimajo optimalnega načina prečiščenja nakopičenih obveznosti gospodarskih družb. Socialni demokrati bomo novelo zakona podprli, ker vidimo v njej možnost večjih pravic delavcev in ohranitve zdravih jeder, predvsem z izboljšanim načinom plačila novih deležev v prisilni poravnavi. Zato podpiramo spremembo v teh pravilih. V tem postopku vidimo možnost, da uredimo postopek hitrega stečaja, ki bo omogočil hitro konverzijo upniških terjatev v lastniške deleže. Zato pozivamo vladajočo koalicijo, da podpre ta zakon in v nadaljevalnem postopku omogoči njegove spremembe in dopolnitve. Gospodarska realnost nam ne daje časa, da bi nakopičene gospodarske probleme ignorirali. Potrebujemo hitre in učinkovite rešitve, zato bomo Socialni demokrati novelo zakona podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Rihard Braniselj. RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovani predsednik, spoštovani minister! V Državnem zboru je bila 28. marca letošnjega leta predstavitev mnenj o predlogu novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je že peta v prav toliko letih. Največ polemik je bil deležen 5. člen te novele, ki bi najmanjši dovoljeni delež poplačila dolgov v prisilni poravnavi, uveden z novelo pred manj kot letom dni, zmanjšal s 50 na 30 %. Ostale predlagane spremembe uvajajo malo prisilno poravnavo za espeje in mikro podjetja, kar naj bi pomenilo bistveno cenejši, hitrejši in pogostejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte, z razširitvijo možnosti dokapitalizacije insolventnega dolžnika s strani upniškega odbora tudi za primer konverzije terjatev v lastniške deleže, z omejitvijo organov insolventnega dolžnika v postopku prisilne poravnave in z možnostjo prenosa vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic. Novela se tako v celoti nanaša na postopek prisilne poravnave, ki je namenjena ohranitvi gospodarskih subjektov, kar je bistvena razlika od stečaja. Namen prisilne poravnave je, da se insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. In seveda je namen prisilne poravnave tudi ta, da se upnikom zagotovi ugodnejše pogoje poplačila njihovih terjatev, kot bi jih dobili, če bi bil uveden stečajni postopek. Bistveno za uspešnost prisilne poravnave je tako to, da se ta predlaga takoj, ko je dolžnik trajneje nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben, kar pomeni, da več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo 20 % svojih obveznosti oziroma je prezadolžen oziroma je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Kot vemo, pa v slovenski realnosti ta pravila upoštevajo le redki. Kapital je večinoma ob vložitvi predloga za začetek postopka že krepko negativen. To jasno kaže, da največja težava insolventnih postopkov pri nas ni v sami zakonodaji, temveč v tem, da se ta ne spoštuje, takšno nespoštovanje pa se ne sankcionira. Uprave in nadzorni sveti družb so dolžni vsak trenutek spremljati kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ter nemudoma predlagati ukrepe za upravljanje likvidnostnih tveganj, sicer nosijo v celoti kazensko in solidarno odškodninsko odgovornost za povzročitev oškodovanja upnikov. V Sodni praksi v zadnjem času postajajo potrjene prisilne poravnave redkost, poplačane obveznosti iz potrjenih prisilnih poravnav pa zgolj izjeme. Nikakor pa niso izjeme, celo prej pravilo, zlorabe prisilnih 114 DZ/VI/1. seja poravnav, ki so predlagane bistveno prepozno in z namenom kupovanja č asa in preslepitve upnikov zaradi dokončnega izčrpavanja dolžnika ter poteka vseh rokov za izpodbijanje spornih dejanj v stečajnem postopku. Iz analiz izhaja, da je kapitalska ustreznost gospodarskih družb v prisilnih poravnavah zelo slaba, uvedba praga poplačila na najmanj 50 % jo je nekoliko izboljšala. Znižanje tega praga, kakor se predlaga s to novelo, pa bi jo ponovno poslabšala. Predlagano nižanje tega praga je tako za Državljansko listo popolnoma nesprejemljivo in novele v temu delu izrecno ne podpiramo. Novela sicer po drugi strani vsebuje tudi nekaj korakov k učinkovitejši regulativi, kot na primer strožje preverjanje insolventnosti, dodatne omejitve dejanj uprave dolžnika, preprečitev vključevanja povezanih družb v upniški odbor, izboljšanje položaja delavcev upnikov, omejitev pravice glasovanja posameznih družb in podobno, kar pa bistveno ne prispeva k kvaliteti te novele in posledično k kvaliteti zakona. Državljanska lista meni, da je predlog novele neprimeren za nadaljnjo obravnavo na matičnem odboru, kljub eventualnim kasnejšim amandmiranjem, zato Državljanska lista te novele ne bo podprla. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine DeSUS, gospod Ivan Hršak. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovani predsednik, spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi! Stališče Poslanske skupine DeSUS glede predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilni poravnavi. Pred nami je zakon, ki ga je kot nujnega vložila že prejšnja vlada. Tudi pristojni minister v tej sestavi vlade je že na sami predstavitvi javnih mnenj zakon predstavil kot nujnega za sprejetje, če želimo zagotoviti učinkovite in realne možnosti prestrukturiranje insolventnih podjetij. To je ključnega pomena za ohranitev zdravih jeder gospodarstva in delovnih mest. Seveda se s tem v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije popolnoma strinjamo in si želimo, da prisilnih poravnav, stečajnih postopkov sploh ne bi bilo. Vendar ti postopki so žal del življenjskega cikla podjetij. Pojav teh postopkov je odvisen od več faktorjev, med njimi je po moji oceni ključen eden, in to je sposobnost in poštenost menedžerjev oziroma vodstva posameznega podjetja. Res je, da je porast tako imenovanih "prisilk" in stečajev zaskrbljujoč, ampak vendarle si priznajmo, da so mnogi izmed njih zlonamerno povzročeni, premoženje podjetja ponikne, upniki vključno z delavci pa ostanejo praznih rok. Res je tudi to, da je gospodarska kriza zahtevala svoj davek imamo pa tudi podjetja, ki so kljub temu ne samo obstala, pač pa so se na krizo pravočasno odzvala in celo povečala ter razširila svojo proizvodnjo, promet, dobiček pa tudi zaposlovala nove ljudi. Torej se ob tem zastavlja vprašanje, ali je res srž slabih razmer v gospodarstvu in tako visokega števila stečajev v državi slaba insolventna zakonodaja in na katerih točkah je slaba oziroma ali ne bi morebiti pomislili na to, da je obstoječi sistem prevečkrat zlorabljen in kako to odpraviti. S tem zakonom naj bi se izboljšal predvsem postopek prisilne poravnave, ki se je doslej izkazal kot precej sporen institut, saj je bil dostikrat izigran, ker se je dejansko večina "prisilk" končana s stečajem. Namen prisilne poravnave pa vemo, da je reševanje zdravih jeder, nadaljevanje poslovanja, ohranjane delovnih mest in tudi optimalno poplačilo upnikov. Ta novela zakona sicer res prinaša nekaj dobrih rešitev. Lahko bi podprli kar nekaj od predlaganega, kot so, recimo, vsi administrativni ukrepi in dopolnitve, ki so pripravljeni na podlagi predhodnih izkušenj in prakse. Prav tako ocenjujemo, da verjetno ni zadržkov za podporo uvedbe poenostavljene prisilne poravnave za samostojne podjetnike in mikro podjetja. Sprememba, ki je za nas pri tem zakonu vprašljiva, je omilitev pogojev za začetek prisilne poravnave insolventnega podjetja iz 50 % na 30 % možnosti poplačila terjatev, saj menimo, da bi s tem poslabšali položaj malih upnikov. Tako bi prišli do tega, da bi le-ti bili ob 70 % svojih terjatev, kar pa menimo, da bi povzročilo hude likvidnostne težave zdravih malih in mikro podjetij ter obrtnikov ter posledično celo ustvarjanje verige nadaljnjih prisilnih poravnav in stečajev le-teh. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije se strinjamo, da je stečajna zakonodaja izredno zahtevna materija, zato zahteva posebno pozornost, predvsem pa mora temeljiti in izhajati iz izsledkov stroke in upoštevati dejanske razmere v gospodarstvu in dosedanje izkušnje, ki jih je pokazala praksa. Poslanska skupina DeSUS se strinja glede tega, da je treba obstoječe rešitve nadgraditi, vendar jih je treba tudi domisliti na način, da bodo dale učinkovite rezultate in preprečevale anomalije, kot jih poznamo, ter da ne bodo šle v škodo upnikov, predvsem tu mislim na male upnike oziroma mala in mikro podjetja ter obrtnike. Ker smo ocenili, da je področje insolventne zakonodaje treba celoviteje domisliti, v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije menimo, da ta predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospa Jasmina Opec. 115 DZ/VI/1. seja JASMINA OPEC (PS SLS): Lep dober dan vsem skupaj tudi v mojem imenu. Spoštovani! V Slovenski ljudski stranki smo bili v zelo veliki dilemi, kako glasovati o tej noveli Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilni poravnavi. Vedeti moramo namreč, da se je v zadnjih letih ta zakon spreminjalo kar nekajkrat in dobro vemo, da to ni dober signal. Čeprav smo tudi v Poslanski skupini SLS zelo zadržani do 5. člena tega zakona, ki znižuje prag obveznega poplačila upnikov pri prisilni poravnavi, pa je v tem zakonu tudi nekaj zanimivih, če ne celo potencialno koristnih rešitev, recimo tista o možnosti konverzije terjatev v lastniške deleže ali pa možnost prisilne poravnava tudi za samostojne podjetnike in mikro podjetja. Toda dejstvo je, da tudi sedaj veljavni zakon še ni v popolnosti zaživel, saj sedanja ureditev velja nekaj več kot eno leto. Če bi se, recimo, odločili, da v tej noveli 5. člen umaknemo in v nadaljevanju povzamemo samo nekaj drugih rešitev, bi še vedno morali sistemske rešitve iskati v nadaljevanju oziroma še letos. Po pogovoru s pristojnim ministrom ter tudi s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice, ki nasprotujejo večini predlaganih rešitev, je bilo jasno nakazano, da bodo v bližnji prihodnosti potrebne še dodatne spremembe tovrstne zakonodaje, in jasno je, da s to novelo kljub možnosti amandmiranja ne moremo rešiti prav vseh težav teh postopkov. Spoštovani. Institut prisilne poravnave ponuja možnost, da upniki dobijo z nadaljnjim poslovanjem podjetja v nekaj naslednjih letih večji del svojega vložka nazaj, kot pa bi ga s takojšnjim stečajem. Skratka, pozitivna zadeva, ki pa je bila v preteklosti, tako kot tudi že marsikatera stvar pri nas v Sloveniji, včasih tudi zlorabljena. Tudi tako, da se je podjetjem brez vizije in razvoja umetno podaljševalo možnost preživetja tako, da so zaradi predhodnega tihega dogovora med podjetjem in večinskimi lastniki kratko potegnili predvsem preostali manjši upniki. Ta skrb očitno ostaja zdaj še bolj poudarjena. Kot že rečeno, trenutno veljavni zakon ni tako katastrofalno slab, da bi morali s spremembami tako hiteti. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bi želeli že ob prvem letu kar dvakrat popravljati tako kompleksnega zakona. Zato bomo danes glasovali proti nadaljevanju obravnave, hkrati pa pričakujemo čimprejšnjo pripravo celovitega zakona. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani! Kot sem že rekel v predstaviti, je namen novele zakona omogočiti prestrukturiranje insolventnih podjetij s tem, da se pogoj za začetek prisilne poravnave čim bolj omili. V javni razpravi, ki je bila tukaj - in moram pozdraviti tiste, ki so to organizirali -, je bilo žal premalo tistih, ki imajo s takšnimi postopki zelo velike težave, en ali dva in tista sta povedala svojo kalvarijo, ki je res obupna. Takrat se je pojavil tudi seznam kapitalsko neustreznih družb v prisilni poravnavi, verjetno je teh danes še toliko več, nekatere družbe na tem seznamu pa so že mrtve. Novela bo zavarovala interes upnikov v postopkih prisilne poravnave, kar je zelo pomembno, obenem pa tudi povečuje odgovornost lastnikov in tudi poslovodij družb. Tej odgovornosti do zdaj ni sledil nihče, ti so pa krivi, da je neka družba zašla v insolventnost. Novo je tudi to, da predlog daje možnost konverzije terjatev v lastniške deleže, tudi brez soglasja lastnikov. To so mogoče drobne stvari, ki se v tem zakonu ne vidijo tako zelo, ampak vsekakor so velika novost. Krepi pa se tudi položaj tistih, ki vlagajo v svež kapital, ki so pripravljeni vlagati svež kapital. In zato mislim, čeprav bi bilo treba v tem zakonu mogoče res še kakšno novelo spremeniti, vendar za začetek je to prvi korak in prav bi bilo, da ga vsi skupaj podpremo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Rihard Braniselj, za njim mag. Borut Ambrožič. RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Lep pozdrav! Hvala za besedo še enkrat. Bilanca naše krize 6 tisoč 111 plačilno nesposobnih pravnih oseb v letu 2011, kar je 20 % več kot leto prej. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti je 475 milijonov evrov, kar je 56 % več kot leto prej. Blokiranih 8 tisoč 520 poslovnih subjektov v letu 2011. V letu 2010 za polovico več stečajev kot v letu 2009 ter v letu 2011 za kar tretjino več kot v letu 2010. Povprečno, beremo na Ajpesu, 20 stečajnih postopkov dnevno. 80 % družb, ki predlagajo prisilno poravnavo, konča v stečaju, o ostalih 20 % ni podatka o uspešno zaključenih, pri čemer je možno, da so tudi te družbe končale v stečaju. Kar nam pove, da prisilna poravnava ta trenutek in v preteklih letih sploh ne odigra svoje vloge, pa kakorkoli jo že popravljamo in zakon v tem delu amandmiramo. Dolžniki, prezadolženi dolžniki praviloma prepozno vlagajo postopke za insolventnost. Če poenostavimo. Dolžniki tisti trenutek, ko ne morejo plačati ene same položnice, morajo ukreniti vse potrebno, da nadzorujejo svoja finančna tveganja. Mi pa imamo primere, ko se te obveznosti po zakonu zanemarjajo in se vlagajo prisilne poravnave, kaj šele stečaji, takrat ko je že vse prepozno, ko ni nikakršnega premoženja več in so insolventni dolžniki že totalno izčrpani in za upnike ne ostane ničesar več. Ko govorimo o prisilnih poravnavah, lahko govorimo o mojstrih prisilnih poravnav, 116 DZ/VI/1. seja seveda v pejorativnem smislu, mojstri prisilnih poravnav v preteklosti so ta institut izrabljali na ta način, da so za zdrave firme predlagali prisilne poravnave, preko poveznih družb in prijateljskih družb pravzaprav izglasovali dobršen del odpisa terjatev in potem na ta način kar precej ogoljufali upnike. Mojstri prisilnih poravnav so ta trenutek tisti, ki predlagajo 15, 16 % poplačilo, kar je popolnoma nesprejemljivo, od lanskega leta naprej, ko je bil ta prag postavljen na 50 % poplačila, to seveda ni več možno. Opozarjam na kazensko in odškodninsko odgovornost uprav in nadzornih svetov, ki se v praksi izjemoma ali sploh ne uveljavlja. Tukaj imajo upniki velike možnosti za poplačilo svojih terjatev, ki pa jih praviloma ne uveljavljajo. Tudi postopki prisilnih poravnav potekajo predolgo, kar eno leto traja od načrta finančne reorganizacije in do izglasovanja poravnav, vendar pa za to ne moremo kriviti niti sodišč niti zakona, pač pripad insolventnih postopkov je tako velik, da je to za sodišča skoraj neobvladljivo. Predlagana novela, kot rečeno, prinaša nekaj dobrih stvari, vendar pa menimo, da je tako neusklajena v tistih bistvenih stvareh, pa tudi sicer bi si želeli mogoče bolj sistemskega premisleka in bolj sistemskega posega v to materijo. Jaz bom glasoval za to, da predlagana novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo v zakonodajnem postopku. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Mag. Ambrožič se je odpovedal razpravi. Na vrsti je gospod Srečko Meh, za njim gospa Kristina Valenčič. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovani poslanke in poslanci, gospa predstavnica oziroma predsednik! Na ta način mi najbrž ne pridemo daleč, da ne bomo razpravljali tu, kjer je pravzaprav mesto demokracije in kjer bi razpravljati morali, ker se odpovedujemo in ne povemo stališč, ki so morda izjemno pomembna za slovenska podjetja, za upnike in za trenutek, v katerem smo. Če odmislimo, da danes stavka en del ljudi in da se mi s tem problemom ne ukvarjamo, pa bi se lahko ukvarjali vsaj s problematiko, ki je za ta slovenski prostor izjemno problematična. Če danes govorimo, kakšno je stanje na področju insolventnosti stečajev in položaja gospodarskih družb, se moram z vsemi tistimi, ki govorijo o tem, da je stanje kritično, slabo in da je nekaj treba narediti, seveda popolnoma strinjam, da je eden od vzrokov tega tudi plačilna nedisciplina in da je eden od poglavitnih generatorjev plačilne nediscipline tudi država z vsemi svojimi posrednimi in neposrednimi instituti in vsem ostalim. In če kaj predlagam, danes predlagam, da sprejme Vlada pobudo in se odloči, da bo prva med tistimi, ki bo plačilno disciplino spravila na plačilne roke, da ne bo zamujala in da po Vladi to naredijo tudi občine in vsi ostali, ki smo tako ali drugače vpeti v državni sistem. Pa bomo veliko naredili tudi za to, da bodo težave v slovenskem prostoru, slovenskem gospodarstvu bistveno manjše. Zelo pogosto nas opozarjajo podjetniki, obrtniki, manjši in tudi ostali, da je to eden od glavnih vzrokov in da ne dobijo plačila in da si ne upajo tudi povedati, ker bodo potem kaznovani z nakazili in vsem ostalim, kar se bo dogajalo. To ni dobro stanje. In če česa mi nimamo v temu trenutku, najbrž nimamo časa, da bi govorili tako, kot je, recimo, kar nekaj predlogov. Tega predloga spremembe zakona ne bomo podprli, zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in bomo seveda naredili celovit, nov zakon, ki bo celovito reševal probleme insolventnosti in probleme vsega, kar se dogaja na področju plačilne nediscipline in stečaja podjetij. Ampak vseeno je nekaj z dobrimi programi treba narediti. Ni prav, da jih kar preprosto odmislimo in rečemo, dobri programi -eden od takšnih primerov je v Radečah, kjer se je občina poskušala lotiti dobrega programa - in tukaj bi nekaj lahko naredili zato, da dobri programi ostanejo. Ampak oprostite, prisilna poravnava v takšni obliki, kot je danes, da prisilno poravnavo vodi tisti, ki je podjetje pripeljal do stečaja, je seveda situacija, kot da bi mu preprosto povedali: "Imaš še dva, tri mesece časa, naredi tisto, kar moraš narediti, podjetje spravi totalno na kolena, naredi vse obvode, ki jih je treba narediti, in potem bo stečaj, v katerem te ne bo več v podjetju." To smo naredili, recimo, v primeru Vegrada, ko smo imeli prisilno poravnavo, ki je bila popolnoma neuspešna. V času prisiljene poravnave se je zgodilo še vse tisto, kar se sicer ne bi bilo treba zgoditi. Zato bi bilo prav, gospe in gospodje, da v času pred prisilno poravnavo takoj zamenjamo menedžment, takoj zamenjamo menedžment, ki je v to pripeljal, takoj zamenjamo lastnike in pripravimo do tega, da bodo tisti lastniki, ki imajo interes, da to podjetje ne gre v stečaj, potem tudi upravljali s tem podjetjem, to pa so tudi upniki. Mi se v tej dvorani, kot je bilo rečeno, 18. nismo dogovorili o tem, kakšna je primerna rešitev, ne Obrtna zbornica, ne Gospodarska zbornica, seveda tudi upniki sami ne, Društvo upnikov je bilo tudi v tej dvorani. Razpravljali so o tem, da je nekaj treba narediti in jaz se lahko s tem strinjam, da ta sprememba zakona ni najboljša, lahko se strinjam tudi, da ni dobra, ampak oprostite, je edina. In v temu času nimamo nobene druge spremembe kot to, ki morda nekaj naredi in prinese, sicer bomo čakali, čakali, da bo Vlada pripravila kompletno in celovito rešitev z vsemi partnerji, ki pri tem sodelujejo in niso enotni, in na koncu bomo prišli do predlagane rešitve oziroma do neke nove rešitve, ki jo bo koalicija seveda sprejela. Zaradi tega predlagam, da podpremo nadaljevanje tega postopka, da razpravljamo o tem, da pripeljemo 117 DZ/VI/1. seja do neke boljše rešitve, kot je ta, da nekaj naredimo, da sprejmemo tisto, kar morda vendarle prinese to, da bodo lahko upniki, dobri programi zavarovani, predvsem pa, gospe in gospodje, zavarovati moramo delavce, zavarovati moramo ljudi, ki niso prav nič krivi, ki niso imeli prav nobene možnosti na to, da bi vplivali na vodenje podjetja, na menedžment, niso ga ne izbirali, ne postavljali. Ti ljudje od nas pričakujejo, da nekaj naredimo, torej tudi obrtniki, tudi samostojni podjetniki. Zato vas prosim, da premislite, da ob glasovanju omogočite nadaljevanje postopka, ki ga lahko kadarkoli ustavimo, ta čas pa lahko slovenska vlada naredi kakršenkoli predlog hoče, celovit od A do Ž, ki bo upošteval ali ne bo upošteval predlogov, ki so v teh spremembah zakona in bodo morda vendarle doprinesli kanček več, kot je danes. Hvala vam lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospa Kristina Valenčič, za njo gospod Gašpar Gašpar Mišič. KRISTINA VALENČIČ (PS DLGV): Hvala za besedo. Kot članica odbora sem tudi sama imela priložnost spoznati oziroma prisluhniti stroki, gospodarstvenikom, ki so šli skozi postopek insolventnosti oziroma stečaja, pa tudi upnikom. In na podlagi tega sem trdno prepričana, da stečajna oziroma insolventna zakonodaja potrebuje korenito in celovito prenovo, in to v smeri poenostavitve izpeljave postopka insolventnosti in stečaja ob upoštevanju enakopravnega obravnavanja vseh upnikov. Tudi strokovnjaki so na javni predstavitvi mnenj poudarili, da ni težava v zakonodaji temveč v spoštovanju in izvajanju te zakonodaje. Danes lahko ugotovimo, da večina podjetij predlaga postopek prisilne poravnave prepozno, torej ne ko je kapitalska ustreznost družbe na 0 %, kot to določa zakonodaja, temveč ko je ta že na -50 na -100 %. Res je, da predlagane spremembe prinašajo tudi nekatere pozitivne učinke, kot je na primer poenostavljena prisilna poravnava za manjše upnike, žal pa strokovnjaki menijo, da gre le za mrtvo črko na papirju, ki v praksi ne bo imela pozitivnih učinkov, saj v praksi običajno prevlada moč velikega. Menim torej, da je treba vložiti dodaten napor v pripravo prenovljene novele, ki bo poenostavila izvajanje postopkov prisilne poravnave kot tudi stečaja in seveda zato apeliram pristojnega ministra oziroma Vlado, da se čim prej loti dela. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Gašpar Gašpar Mišič, za njim gospa Marija Plevček. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, gospod minister, kolegice in kolegi! Pred nami je zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila prejšnja vlada, tako je bilo tudi prej rečeno. Osebno ocenjujem, da ta zakon niti ni tako slab, da bi ga kar tako zavrnili, lahko bi ga amandmirali in bi bila zadeva ob upoštevanju mnenja Sodnega sveta in mnenja vseh zainteresiranih, ki jih ta zakon nekako obravnava. Problem Državnega zbora in problem Vlade je, da vse prevečkrat sprejemamo določene zakone, novele, novele na novelo, zakona na zakon, dopolnitev na dopolnitev, to prav nikamor ne vodi. Primer je tudi da dohodnino spreminjamo prvič, drugič, v tem sklicu že dvakrat in v skladu s predvidenim zakonom o uravnoteženju javnih financ bomo tudi tretjič spremenili dohodnino. Zato, dragi kolegice in kolegi, za v bodoče napotek, ko delamo zakon, dajmo upoštevati zakon vseh, ki jih ta zakon obravnava, ne le nekaj svetovalcev in strokovnjakov znotraj Vlade oziroma ministrstva. Ali bi bilo kaj narobe, če bi se, ko je bil ta zakon v sami pripravi, vključile Obrtno-podjetniška zbornica, Gospodarska zbornica in še mnoge druge zbornice. Ne, to ni bilo narejeno tako. Zato se znebimo občutka, da ta zakon koalicija zavrača zdaj, kot sem slišal, samo zato, ker ga je vložila v proceduro prejšnja vlada. Morda bi bilo dobro razmisliti, da se ta zakon dejansko samo dopolne z amandmaji - 5. člen je najbolj sporen -, vendar ugotavljamo, da s tem ne rešimo celovitega problema, ki je pred nami, ne rešimo. Insolventnost je bila v praksi do zdaj samo neke vrste predprostor, v katerem so velike gospodarske družbe izkoristile ta položaj, da so izsušile podjetje in spravile podjetje v stečaj. Temu naj ne bi bilo tako v praksi. Prevečkrat smo se opekli in za v bodoče naj bi ravnali popolnoma drugače oziroma pravilno. Prisluhnimo prav vsem in čim prej predlagajmo spremembo oziroma novelo, ki bo rešila celovito sliko, ki bo preprečila plačilno nedisciplino, le-ta je največji sovražnik te družbe oziroma gospodarskih družb, malih in mikro podjetij, kajti delovna mesta so danes in jutri bodo še bolj, najbolj iskana, zato se tudi selijo gospodarske družbe v druge države, ker jih vabijo, jim omogočajo ustrezne in boljše pogoje, da se preselijo, aklimatizirajo, da bi zaposlila njihove državljanke in državljane, naša podjetja pa odpuščajo delavce, zato tudi upravičeno stavkajo nekateri. Drage kolegice in kolegi, danes sem se veliko pogovarjal tudi s predstavniki Obrtne zbornice, tudi z našimi kolegi iz poslanske skupine, ker me je skrbelo, kako se bo ta stvar odvila. Pa vidim, da bo morda najbolje, če se ta zakon, to novelo kot tako zavrne, in potem pripravite zakon, s katerim se bomo strinjali vsi prej omenjeni. Osebno se strinjam z mnenjem Sodnega sveta, ki predvideva, da se razlika od 118 DZ/VI/1. seja 30 do 40 % konvertira oziroma spremeni v lastniške deleže nekega podjetja, vendar, ali je to rešitev? Danes je najbolje, da damo jasno sporočilo vsem podjetnikom, obrtnikom: Ko delate za kogarkoli, preverite njegovo plačilno sposobnost, zavarujte se maksimalno, kar se da, kajti le takrat in tako boste zavarovani, da boste poplačani za svoje storitve, za svoje delo. Mnogo malih podjetij in obrtnikov je pred zlomom ravno zaradi plačilne nediscipline in zaradi tega, ker ta sistem oziroma naša zakonodaja ni predvidevala ustreznega zavarovanja za poplačilo storitev oziroma za poplačilo opravljenih del. Predvsem so tu žrtve obrtniki in mala podjetja. Preprečiti moramo, da bi bili žrtve tudi v bodoče. Pa tudi banke upnice, ki so največji upniki velikih podjetij - na žalost so te banke v večinski lasti države in spet lahko rečemo, bumerang se vrača, udari vse na državo, zato tudi smo tam, kjer smo. Dogovorimo se, da bomo v bodoče sprejemali zakone, ki ne bodo invalidni, ki bodo dobri, kajti sprejemati invalidne zakone naj bo greh v tem hramu demokracije! Mi smo tisti, ki moramo sprejeti odgovornost za sprejete zakone, ki so številne gospodarske družbe, mala in mikro podjetja spravili do obupa. In danes beremo v časopisu, da se celo število samomorov povečuje iz dneva v dan, iz meseca v mesec -zakaj?! Mi smo tisti, ki smo krivi, in moramo to sprejeti in moramo to napako popraviti. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospa Marija Plevčak. (Ne.) Gospa Patricija Šulin, besedo imate. PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim! Postopki zaradi insolventnosti se pričnejo, kadar družba ni zmožna z lastnimi sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih družbenikov, delničarjev ali upnikov, ustaviti negativna gibanja poslovanja. Skrb vseh nas je preprečiti propade podjetij, ki še lahko ohranijo zdrava jedra. Družba, ki postane insolventna, mora po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga danes obravnavamo, naj bi omilil pogoje za začetek prisilne poravnave z načinom, da bi z zdajšnjih 50 % poplačil navadnih terjatev v največ štirih letih spremenili tako, da bi poravnava prešla na najmanj 30 % poplačila teh terjatev v največ štirih letih, če pa bi dolžnik ponudil višji odstotek poplačila, bi poplačilo bilo v predlaganih 40 % v največ osmih letih. Vprašati se moramo, ali so ti predlogi pravični ali so le enostransko napisani v prid nekomu. Menim, da taki predlogi dolžniku ponujajo še večjo mero možnosti slabitve upnikov. Če bi tak zakon začel veljati, bi se poslabšal že tako slab položaj malih in mikro podjetnikov ter obrtnikov kot tudi drugih šibkejših gospodarskih družb, s čimer bi se povečale likvidnostne težave upnikov, kar v nadaljevanju pomeni verižno stanje insolventnosti, ki bi prešlo tudi na upnike in bi jih lahko spravilo do stečaja. Če je skrb vseh nas preprečevati propade podjetij in ohranjati delovna mesta v že tako šibkem in načetem gospodarstvu, potem tako predlaganega zakona ne moremo podpreti. Treba ga je ponovno celostno prenoviti, poenostaviti in skrbno določiti njegove spremembe, ki bodo pomenile dobre rešitve tako za dolžnike kot za upnike. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Matevž Frangež. Za njim gospod Roman Žveglič. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Dober dan! Večkrat smo že opozorili, da je ključni problem Slovenije ta hip prezadolženost gospodarstva. Če želimo preprečiti to, da se bodo druga za drugo podjetja znašla v stečaju v dolgih in zapletenih postopkih, kjer ne vidimo konca, smo prisiljeni pristati na to, da bo Slovenija izgubljala delovno mesto za delovnim mestom. Slovensko gospodarstvo danes potrebuje hitre in enostavne rešitve. V zakon o postopkih zaradi insolventnosti, o finančnem poslovanju podjetij in prisilnem prenehanju je bilo v preteklih letih vnesenih že nekaj sprememb. Gre za zakon, ki se je relativno pogosto dopolnjeval in spreminjal. Verjetno je res, da imamo relativno slabo delujoči sistem, ki ne omogoča hitrega, učinkovitega, pravičnega in zakonitega poplačila upnikov in preko tega prečiščenja našega gospodarstva. Očitno potrebujemo na tem področju drugačne rešitve. Bojim pa se, da nimamo tega luksuza, ki se mu reče čas, da bi si ministrstvo in vlada vzela veliko časa za to, da pripravita nov sistemski zakon, ker nam gospodarska realnost kaže, da potrebujemo rešitve zdaj. Socialni demokrati smo že v javni predstavitvi mnenj, ki je bila precej dinamična in ki je zelo ilustrativno pokazala, da zapleteni postopki ne dajejo nujno tudi pravičnih rešitev. V tej dvorani smo lahko takrat prisluhnili izpovedi mnogim upnikov, ki so zelo jasno pokazali, na kakšen način so se tovrstni postopki do zdaj zlorabljali za to, da so veliki upniki prišli do boljšega poplačila, praviloma pa, da so kratko odnesli številni upniki, najbolje pa obstoječi lastniki in menedžment prezadolženih gospodarskih subjektov. To je situacija, ki jasno kaže na alarm in pozornost politike, da se moramo temu problemu posvetiti in ga jasno rešiti. Mnoge dileme so odprte tudi v tej noveli. Jaz v vsakem primeru pozivam vladajočo večino v Državnem zboru, da danes ne zapre možnosti za spremembe, ki so na mizi. Ne zato, ker bi verjel, da so spremembe, ki jih imamo danes grajene v novelo tega zakona optimalne, pač pa 119 DZ/VI/1. seja za to, ker verjamem, da nimamo časa in da je mogoče znotraj tega postopka speljati nove rešitve. Imamo torej slabo delujoč sistem, ampak je to vendarle sistem, ki, četudi slabo, deluje. Predlagamo, da ob tem sistemu z istim zakonom vgradimo mehanizem hitrega stečaja. Kaj je ideja hitrega stečaja? Vse do danes velja prepričanje, da stečaj pomeni prenehanje stečajnega dolžnika, da je to torej konec pravne osebe, s tem preneha ne samo pravna oseba, ampak prenehajo zaposlitve, delovna mesta, prenehajo patenti, poslovni procesi, prenehajo nenazadnje tudi reference, kar je zelo dramatičen primer v primeru še edinega preostalega velikega slovenskega gradbinca. Kaj torej potrebujemo? Potrebujemo mehanizem prečiščenja. Gospodarstvo je prezadolženo, banke zaradi obsega nasedlih naložb in previsoko postavljenih kapitalskih zahtev ne zmorejo servisirati potreb prezadolženega gospodarstva, ki zaradi svoje prezadolženosti na eni strani in na drugi strani težav, ki jih imajo same banke, ne dobijo več spremljave za ustrezno finančno prestruktiranje podjetij, zato da bi ohranila zdrava jedra, zato da si kupijo čas, zato ker čez noč pač podjetij ni mogoče rešiti. Predlagamo torej, da bi v nadaljnjem postopku znotraj te novele uvedli možnost hitrega stečaja. Kaj so temeljni parametri tega postopka. V primeru, ko bi po jasno določenih kriterijih podjetje zašlo v stanje insolventnosti, bi imeli obstoječi lastniki 15 dni možnosti, 15 dni časa, da z novimi vplačali kapitala podjetje rešijo stanja njegove insolventnosti. Če ne, se uvede postopek hitrega stečaja. Hitri stečaj pomeni, da v roku, strokovnjaki ocenjujejo, da je to mogoče doseči v roku 45 dni. Podjetje proporcionalno glede na vrednost upniških terjatev razdelimo novim lastnikom, torej današnjim upnikom. To je seveda nezapletena operacija, ko govorimo o nespornih terjatvah. Ugotovimo, da imata oseba A, B in C vsaka svoje terjatve in proporcionalno glede na stanje terjatev razdelimo lastništvo v tem podjetju, razlastninimo pa obstoječe lastnike. Seveda je bistveno bolj zapletena situacija v primeru, če so te terjatve sporne. V tem primeru bi predlagali, da v postopku hitrega stečaja to gre na poseben kup in se za obseg te nerešene sporne terjatve rezervira obseg lastnih delnic podjetja. Na ta način bi lahko v kratkem roku, relativno kratkem roku 45 dni prišli do prečiščenja dolgov nekega podjetja. To torej pomeni, da bi imelo to podjetje nove lastnike, dovčerajšnje upnike, rešilo pa bi se vprašanje dolgov. Posebno poglavje v tem postopku je seveda vprašanje bančnih posojil, ki so praviloma zavarovana s hipotekami. Banke bi imele v tem primeru možnost, da se odločijo, ali bodo z vrednostjo dane hipoteke sodelovale v lastniški konverziji in na ta način tudi same postale lastnice podjetij ali obdržale hipoteko, unovčile to hipoteko, če ne pride do drugačnega dogovora in se seveda likvidno poplačale iz te hipoteke, ki pa jo, se pravi samo nepremično, še vedno lahko da v najem temu podjetju, ki bi šlo skozi tak postopek hitrega stečaja. Kaj s tem dobimo? Če bi ta postopek premišljeno vnesli v zakonodajo, morebiti in upam, da že v tem postopku, lahki pridemo do hitre rešitve tega velikega krča, v katerem smo se znašli. Vrsto podjetij bi razbremenili njihovih dolgov, vrsto lastnikov, na katere smo pogosto jezni, ker čakajo do zadnjega trenutka, zadaj pa je še morebiti prenekatera zgodba zlorab, odliva premoženja in tako dalje, vse to, kar danes omogočajo dolgi postopki, da lastniki in menedžment premoženje, iz katerega bi bilo mogoče poplačati upnike, spravijo nekam na varno. Vrsta primerov v slovenski zgodovini je tudi v zadnjem obdobju, ki kažejo na to, da je to mogoče in da imajo naša podjetja dovolj znanja, da to tudi dosežejo. Ampak to je težava, ker na koncu tega postopka ne ostane nič. Ne ostane zaokrožen poslovni proces, katerega output je nek proizvod, je neka storitev, ki dosega neko dodano vrednost. In danes smo v situaciji, ko se je treba boriti za vsako podjetje, ko se je treba boriti za vsako delovno mesto. Jaz se še enkrat pozivam vladajočo koalicijo, da resno razmisli o tem predlogu, ki bi zmanjšal zadolženost gospodarstva na relativno hiter in enostaven način, povečal likvidnost v gospodarstvu in na ta način omogočil mnogim gospodarskim subjektom nov začetek ob tem, da bi mnogi, mnogi ljudje obdržali svoje delovno mesto. Rešitev v insolventnih postopkih je torej ta, da dovčerajšnji upniki postanejo novi lastniki podjetij, ker so očitno obstoječi lastniki podjetje pripeljali predaleč. Jaz vas pozivam, da glasujete za primernost tega zakona ob jutrišnjem glasovanju in omogočite, da se na delovnih telesih še natančneje pogovorimo o tem. Škoda bi bilo časa, ki ga nimamo, da razmišljamo o velikih spremembah in novem zakonu. Rešitve terja slovensko gospodarstvo in slovenska realnost zdaj. Vljudno vas vabim, da pri tem sodelujemo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Roman Žveglič, za njim gospod Darko Jazbec. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani! Ko se pogovarjam z obrtniki mi seveda vsi pravijo, da je treba predlagane rešitve zavrniti, da je to nič drugega kot uzakonjena kraja in da je bil pripravljen v času z namenom reševanja nekega posebnega tajkuna. Seveda gospodarstveniki govorijo drugače. Jaz osebno sicer ne poznam uspešne prisilke v slovenski zgodovini, sploh pa je ne poznam, da bi bila hitra. Lahko da se motim. Predlagane rešitve tukaj notri, ki so, pa jaz ne vidim, da bi bile hitre, učinkovite predvsem pa seveda pravične. Jaz si seveda želim, da bi bile te rešitve podprte tudi še s kakšno drugo ustrezno kazensko zakonodajo. Prav ta rešitev, o kateri je govoril moj predhodnik, okoli hitrega stečaja, se mi zdi zelo smiselna, vendar ne vem, če lahko zdaj v 120 DZ/VI/1. seja tem zakonu. Jaz si želim, da bi mi imeli zakon o hitrem stečaju brez prisilne poravnave. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospoda Jazbeca ni, mag. Barbare Žgajner Tavš tudi ne. Mag. Dejan Židan, beseda je vaša, za njim gospod Jožef Horvat. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister s sodelavko, lep pozdrav! To je tipičen zakon, kjer ni potrebna politična razprava, in mi je všeč, da takšna razprava tukaj tudi ne poteka. Ima pa naša poslanska skupina dejansko samo eno prošnjo in ta je naslednja. Vsi smo nezadovoljni s trenutno zakonodajo. Ta zakonodaja je še eden primerov slovenske posebnosti, ko naredimo toliko izjem, da postaja zakonodaja neizvršljiva in v osnovi ščiti tiste, katere ščititi ne sme, to vemo. Zdaj edino pot vidimo mogoče na dva načina; ena pot je, in tudi spoštujem voljo gospoda ministra, da pripravi nov zakonodajni predlog v celoti, je pa to eden najbolj zapletenih zakonov. Tako da se zna zgoditi, da tega zakona ne bo možno v zelo kratkem času pripraviti. Imamo pa mi operativne težave. In zaradi teh operativnih težav, ki v osnovi pomenijo, da izgubimo preveč gospodarskih družb, ki v osnovi pomenijo, da je zakonodaja v temu trenutku takšna, da lahko lastniki, ki so načrtno ali nenačrtno uničili podjetje, črpali to podjetje še kar nekaj mesecev, je potem naš predlog, da vsaj to zlorabo, ki jo neuspešno lastniki izrabljajo, preprečimo tudi na ta način, da je prisilna poravnava možna prej in jo je lažje izvesti. Seveda pa tudi jaz zagovarjam, da se čim prej pripravi predlog, da izvršimo hitri stečaj. Šele takrat, ko bo možna hitra menjava lastništva, nam bo omogočeno, da marsikatero podjetje, ki smo ga izgubili zato, ker stari lastniki izkoriščajo zakonodajno zapletenost in naredijo vse, da ne pride do zamenjave lastništva, na koncu prizadene delavce. Namreč končni produkt je - kaj? Stari lastniki uspejo umakniti del premoženja, del finančnih virov, Slovenija pa ostane brez gospodarske aktivnosti in tisto, kar je najpomembnejše, da naši delavci ostanejo brez dela. Spoštovana koalicija, spoštovani kolegice in kolegi, jaz vas pozivam, da ta vaša pripravljenost v besedah, da ste pripravljeni sodelovati tudi z opozicijo, kadar gre za interese ljudi, državljank in državljanov, se izkaže v praksi. Sedaj imate lepo možnost in vas pozivam, da omogočite nadaljnjo obravnavo tega zakona. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jožef Horvat, za njim mag. Katarina Hočevar. JOŽEF HORVAT (PS NSI): Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Kar nekaj poslancev nas je bilo prisotnih na izjemno dobro pripravljeni prireditvi Gospodarske zbornice, ko je Gospodarska zbornica podeljevala tradicionalne nagrade najboljšim podjetnikom v Sloveniji. Tam je bil zbran, kot radi rečemo, cvet slovenskega gospodarstva, ki nam je iz odra in potem tudi po individualnih razgovorih povedal naslednje: "Ne prosimo vas denarja," torej vas in nas politikov, "prosimo pa vas, da nam naredite pravno državo." Pravzaprav nič novega, ampak velika naloga za Državni zbor. Mi v Novi Sloveniji bi si želeli, da bi si o vsebini te zakonodaje, ki jo danes obravnavamo, se pravi zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, resnično strinjali vsi akterji. Govorim o reprezentanci, na eni strani slovenski Gospodarski zbornici, na drugi strani pa o Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Ampak pred obravnavo te novele zakona, ki je sicer, lahko rečemo, minimalna, gre za minimalno adaptacijo zakona, se žal ti dve gospodarski organizaciji nista poenotili. Gospodarska zbornica Slovenije tej noveli zakona pritrjuje, jo podpira, na drugi strani Obrtno-podjetniška zbornica tem rešitvam, ki so v tej noveli zakona predvidene, nasprotuje. Še več, tudi Sodni svet je s podpisanim predsednikom dr. Mirom Cerarjem dal sicer minimalno, a po mojem mnenju tehtno pripombo. Sodni svet ima pripombo zoper prvi odstavek 1. člena predloga novele, ki določa, da ima upniški odbor pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj. In potem obrazložitev te pripombe: "Taka določba je v nasprotju z načelom enakopravnega obravnavanja upnikov." Člani upniškega odbora so namreč le nekateri največji upniki, katerim bi možnost pregleda poslovne dokumentacije in celotne dokumentacije v zvezi s stečajnim postopkom zagotovila neupravičeno prednost pred ostalimi upniki. S tem bi ti upniki lahko pridobili informacijo o tem, kakšna dokazila ima stečajni dolžnik o obstoju in višini njihovih terjatev. To je tehtna pripomba Sodnega sveta. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je 27. marca letos, se pravi dan pred javno predstavitvijo mnenj o noveli zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju organizirala okroglo mizo z naslovom Prisilna poravnava ali stečaj, pro et contra noveli zakona. Naj naštejem samo nekaj točk, in samo tiste, da ne boste rekli, da morda jemljem te zaključke iz njihove okrogle mize, da jih trgam iz konteksta, ampak bom prebral samo tiste, ki so napisane z odebeljenim tiskom. Prvič. Gospodarska zbornica Slovenije pravi: "Nedopustno je, da se tako pomemben zakon letno novelira. Zato je nujno pristopiti k oblikovanju sistemskih, trajnih in medsebojno usklajenih rešitev po vzoru dobrih praks sosednjih držav, ki lahko zagotavljajo tudi konsistentno sodno prakso, na primer, kot sem že v predstavitvi stališča poslanske skupine 121 DZ/VI/1. seja povedal, avstrijske insolvečne zakonodaje, ki datira na leto 1914 in je bila spremenjena prvič šele leta 2010. Slovenska gospodarska zbornica nas navaja, da se pri snovanju tovrstne zakonodaje zgledujemo, in sicer pravi takole: "Zgled za organiziranost sodišč in upravljavcev insolvenčnih postopkov najdemo v Avstriji, Nemčiji in tudi Poljski." Te države so zgled za normativno ureditev vodenja insolvenčnih postopkov, posebej prisilnih poravnav. In še ena, zadnja takšna ugotovitev: "Ključni osebi, ki narekujeta tek postopkov prisilne poravnave in stečajnih postopkov, sta upravitelj in sodnik. Če obstoječa zakonodaja omogoča, da ob njunem osebnem angažmaju postopki tečejo učinkovito, proaktivno, pravično in primerno hitro. Že obstoječa zakonodaja to omogoča." V Novi Sloveniji imamo problem z razhajanjem mnenj Gospodarske zbornice Slovenije, pripombo je napisal Sodni svet, z rešitvijo pa se ne strinja Obrtno-podjetniška zbornica. Se pravi, naš razlog ni v tem, kot je mogoče spoštovani kolega gospod Gašpar Gašpar Mišič zaključeval, da mi zakon zavračamo zaradi tega, ker ga je napisal prejšnji minister Zalar. Zaupam pa sedanjemu ministru in njegovi ekipi, da bo v najkrajšem možnem času z vključitvijo vseh vpletenih napisal tudi dobro rešitev. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janko Veber. Pripravi naj se gospod Jožef Jerovšek. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav predvsem ministru, ki je danes tukaj med nami. Če se spomnite, sem na začetku druge redne seje opozoril na to, da bi bilo neprimerno, če bi danes prav vsi ministri odšli iz Ljubljane in ne spremljali razprave v Državnem zboru, tako da pozdravljam takšno ravnanje in sem vesel, da lahko razpravljamo v Državnem zboru o tako pomembni temi skupaj z ministrom. Zakon, ki ga danes obravnavamo, je sicer vložila že prejšnja vlada in zaradi zahtevnosti same vsebine je bila predlagana tudi splošna obravnava in tudi vložena s strani koalicijskih poslancev zahteva za redni postopek, kar kaže na to, da je poslovanje naših podjetij in predvsem podjetij, ki se ukvarjajo s težavo insolventnosti in mogoče tudi vprašanjem stečaja, zelo aktualna tema. Pri tem je vendarle treba po mojem mnenju slediti interesu, da te postopke čim prej zaključujemo in da ne omogočamo izkoriščanja ali pa izčrpavanja teh podjetij na račun predvsem zaposlenih, ki običajno pozneje ostanejo tisti, ki so najbolj prizadeti. Seveda je ta insolventnost povezana tudi z drugimi poslovnimi partnerji in običajno ne gre samo za eno podjetje, gre za včasih usodno povezavo tudi z drugimi, predvsem manjšimi podjetji, ki jih lahko to pahne v izjemno težek položaj in tudi pri tem lahko propadejo oziroma gredo v stečaj. Rešitve, ki so možne v tem zakonu in o katerih se pogovarjamo, bi vendarle bilo treba preučiti tudi v tem smislu, da bi deleže, ki ne bi bili poplačani v tem postopku, vendarle poskušali obravnavati tudi kot možnost vstopa v lastniško strukturo tega podjetja, ki je insolventno, in s tem omogočiti vsem tistim, ki ne dobijo poplačanih terjatev, da upravljajo s tem podjetjem in mogoče rešijo tako to podjetje, delovna mesta v tem podjetju, kot tudi svoje podjetje. Tukaj je sicer Sodni svet opozoril na pomanjkljivost, ki lahko nastane v primerjavi s tistimi, ki vložijo svež kapital v to podjetje in uveljavljajo v celoti potem tisti delež pri upravljanju, nekdo drug, ki je mogoče izgubil celo več denarja v tem postopku insolventnosti, pa se mu prizna samo nepoplačani delež kot lastniški delež, pa bo imel nekaj manj možnosti na upravljanje tega podjetja. To je dilema, ki jo je treba zagotovo tudi s pravnega vidika izčistiti in predvsem tudi z odnosa, da ne bi naredili mogo č e kakšne rešitve, ki bi bila potem ustavno sporna in bi se s tem zadržalo izvajanje zakona, in tako ne bi naredili potem pri reševanju težkega položaja podjetij prav ničesar. Sam bi pa dodal k temu še eno, lahko rečem tudi izkušnjo, ki mislim, da bi jo bilo dobro preučiti predvsem v tistem smislu, ko postane banka odločilna pri tem, ali bo neko podjetje obstalo ali na kakšen način bo obstalo. Mi smo podoben primer ali eden od takšnih primerov reševali v primeru Adrie, kjer se je del dolga transformiral v lastniški delež in je banka postala potem tudi solastnik Adrie in s tem to podjetje posluje naprej, brez da bi to podjetje prenehalo ali pa prišlo v še neke resnejše težave, ker ne bi imelo možnosti poplačevati dolgove. Podobno mislim, da bi lahko uredili tudi za ostala podjetja, seveda dogovor z bankami, verjamem, da bo skorajda misija nemogoče, vendar bi pa veljalo proučiti možnosti, ki jih imamo na drugih ravneh. V Sloveniji namreč obstaja tako imenovana mreža podjetniških inkubatorjev ali tudi tako imenovanih tehnoloških razvojnih centrov, ki razpolagajo z določenimi sredstvi, s katerimi se pomaga ali ustanavljati podjetje ali zagotoviti nek svež kapital, da neko podjetje lahko začne poslovati. Gre pa za denar, ki ga tako podjetniški inkubatorji ali pa tehnološki centri pridobivajo iz evropskih sredstev, državnih sredstev in tudi občinskih. To se mi zdi ena od možnosti, da lahko preko podjetniškega inkubatorja vstopimo v to podjetje in tudi poplačamo mogoče nek dolg do banke in če je ocenjen program, ki ga to podjetje ima, kot perspektiven, je po mojem mnenju realno pričakovati, da če zmanjšamo obveznosti, ki so pri tem bile do banke, seveda ponudimo možnost normalnega poslovanja in tudi obstoja tega podjetja. Po mojem mnenju principi obstajajo. Niso nedosegljivi ali neizvedljivi. Z nekoliko več truda pri vseh akterjih se lahko slika v gospodarstvu in pri reševanju brezposelnosti bistveno hitreje spremeni, kot bi si mogoče predstavljali, da bo samo nek nov zakon vedno 122 DZ/VI/1. seja prinesel nove, tiste prave rešitve, vsi tisti, ki so v proceduri, pa da temu niso kos ali ne bodo kos v dovolj veliki meri. Razumem sicer intenco, da želi nova vlada oblikovati nove zakone, nova izhodišča, nove rešitve, ampak vendarle, te rešitve, ki so danes na klopi, na naših mizah so bile pretehtane v strokovni javnosti kot tudi na nivoju uporabnikov ali zbornic. Te izkušnje in napotki po mojem mnenju vendarle niso odveč. Zato menim, da bi bilo vendarle modro nadaljevati s tem postopkom in nekatere stvari reševati že v tej fazi, pozneje pa nadgraditi še nekatere druge rešitve, ki bi šle lahko v to smer, kot sem nakazal, da dejansko tudi država ne vstopa neposredno v ta podjetja, ki imajo dober program, ampak preko tako imenovanih podjetniških inkubatorjev, s tem se pa ohranijo številna delovna mesta in tudi dobri programi. Papirnica Radeče je eden od teh primerov, kjer lahko govorimo o tem, da je program zelo dober, ima trg, tudi mednarodni trg, ampak enostavno ne znamo zaključiti tega postopka na način, da ne bi bil tako usoden za to dejavnost znotraj Slovenije in za zaposlene pri nas. Še huje je, če se nam zgodi, da potem vso to tehnologijo nek drug partner iz tujine vzame in odpelje to znanje, ki ga imamo, iz Slovenije. Predvsem zaradi tega, da ohranimo tehnologijo, ki jo imamo, znanje, ki ga zagotovo imamo, v čim večji meri na operativni ravni, so razmisleki o tem, da se mogoče res vpeljejo hitri stečaji, zelo pomembni, ampak da vemo, kaj potem temu hitremu stečaju sledi, kdo je tisti, ki bi lahko čim prej stopil, potem v to družbo. Upam, da kljub vsemu današnja razprava pripomore k tem rešitvam in da bo ta zakon preživel. Potem pa ga bomo nadgradili z novimi, svežimi idejami, ki jih bo najbrž vlada tudi oblikovala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Ker gospoda Jerovška ni, ima besedo mag. Alenka Bratušek. Pripravi naj se mag. Melita Župevc. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Bom sama kratka, ker bo naša glavna razmišljanja v nadaljevanju povzel gospod Stepišnik, bi si pa želela, da bi njegova vsebinska razmišljanja slišali malo več poslancev koalicije, ker če sedaj dobro pogledam, jaz mislim, da je samo naše poslanske skupine v dvorani več kot vseh koalicijskih poslancev. Sedaj pa k bistvu. Ne morem verjeti, če pa uporabim njegove besede, bom rekla, da sem zgrožena, da danes ob obravnavi te teme z nami ni ministra za gospodarstvo gospoda Žerjava. Lep pozdrav ministru za pravosodje, javno upravo in vse, kar spada zraven, ampak ob tako pomembni temi bi pričakovala, da bi ob vas sedel tudi minister za gospodarstvo - "borec za vsako delovno mesto", kot se je rad poimenoval, nam je do zdaj pokazal, da ga resnično zanimajo samo delovna mesta v njegovem kabinetu, koga in za koliko denarja bo zaposloval v svojem kabinetu. Žalostno in zaskrbljujoče. Po naši oceni bi se dalo z amandmaji dopolniti tako, da bi bil boljši. Verjetno ne najboljši, ampak boljši, kot je sistem, ki ga imamo danes. Zato tudi mi upamo, da boste to kolegi v koaliciji spoznali in dovolili, da razprava o tem zakonu in postopek teče naprej. Verjamem pa, da je to problem, če manjka idej, kako se teh zadev lotiti. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima mag. Damjana Petavar Dobovšek, pripravi se gospod Bojan Starman. MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, podpredsednica Državnega zbora, spoštovani minister, predstavniki Vlade, spoštovani kolegi in kolegice poslanci in poslanke! Rada bi povedala, da sem tudi jaz včeraj pogrešala Poslansko skupino Pozitivne Slovenije, ko smo imeli predstavitev davčnih zakonov, in sem vas prav pogrešala pri razpravi, ko sem imela tudi sama eno od predstavitev, ko sem govorila praznim stolom. Saj pravim, sem vas pogrešala tudi pri zelo pomembnem sprejemu zakonodaje, torej davčne zakonodaje. V zvezi s to predlagano novelo bi želela izpostaviti, da prihajam iz okolja, kjer je večina mikro, malih in srednjih podjetij, espejev in obrtnikov, ki se borijo za svoj obstoj in dve veliki gospodarski družbi. Ena od teh je zaradi nelikvidnosti in plačilne nesposobnosti v postopku insolventnosti, najprej v prisilni poravnavi in zdaj v stečajnem postopku. Vzrokov za stanje, v katero je to podjetje prišlo, je verjetno več. Eden od teh, ki se mi zdi zelo pomemben, je zaradi nepravilnih poslovnih odločitev lastnika in uprave, v tem primeru enotirne uprave. Solidarna, odškodninska in kazenska odgovornost zoper tistega, ki je zaradi nepravilnih poslovnih odločitev povzročil takšno stanje, se ne izvaja in ne spoštuje. To je problem in anomalija, ki povzroča škodo in stiske predvsem zaposlenim, ki na te odločitve enotirne uprave niso imeli prav nobenega vpliva, in seveda tudi odločitve lastnika. In zdaj, ko je podjetje v stečaju, na kolenih in ko lastnik v dogovarjanju z bankami ni pripravljen ponuditi niti evra svojega premoženja, kot je razbrati to iz medijev, v zastavo za kredit, za obratna sredstva, ki jih podjetje nujno potrebuje za zagon, za zagon zdravega jedra, za ohranitev tehnologije in predvsem za ohranitev delovnih mest, se zaposleni enostavno pojavijo na seznamu za odpoved iz delovnega razmerja. In po drugi strani tudi upniki, ki se jim povzroča škoda ali posledično tudi insolventni postopki, torej podizvajalci, dobavitelji, med njimi tudi mikro, mala, srednja podjetja, pa tudi propad 123 DZ/VI/1. seja samostojnih podjetnikov in obrtnikov. Mala, srednja, mikro podjetja predstavljajo v Sloveniji osrednji del gospodarstva, in v Sloveniji bi morali prav tem podjetjem dati prioritetno pozornost za ponovni zagon in gospodarsko rast, torej tudi espejem in obrtnikom, mikro, malim in srednjim podjetjem. Sprašujem se, ali je ta novela zakona, ki je pred nami, v smeri zaščite teh malih upnikov, mikro, malim in srednjim podjetjem. Ena od dobrih rešitev v tej noveli je tudi poenostavljena hitra prisilna poravnava za te majhne upnike, vendar jaz osebno v tem ne vidim rešitve dejanskih težav, torej rešitve samo na papirju. Ali res mislite, da bodo mikro, mala in srednja podjetja ter obrtniki preživeli pod pogoji, ki jih nudi ta novela, da bodo osem let čakali na poplačilo teh 30 oziroma 40 % sredstev? In da Obrtno-podjetniška zbornica nasprotuje večini predlaganih členov v tej noveli, tudi nekaj pomeni in daje jasen signal, da je treba zakon temeljito prenoviti, da bodo postopki jasni, kratki, hitri in učinkoviti in da se bo zakon tudi izvajal. Predvsem pa je treba razmisliti tudi v smeri, da se ukrepa in terja tudi solidarna, odškodninska in kazenska odgovornost zoper tiste, ki so podjetja pripeljali v takšen položaj. Glasovala bom proti predlagani noveli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bojan Starman, pripravi naj se prosim mag. Marko Pogačnik. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Mene ne moti, kdo je predlagal zakon, če bi bil takšen, da bi ga bilo možno ustrezno dopolniti, tako kot bi si želel, potem me ne bi to motilo. Vendar pa se mi zdi, da ta zakon s temi spremembami ne omogoča v teh postopkih, da bi ga ustrezno dopolnili, ker enostavno določeni členi, ki bi bili potrebni nujnih korekcij, niso odprti. Zato je nujno treba ta zakon zavrniti in pripraviti res enostaven, učinkovit zakon, kratek, enostaven. Ni treba, da čakamo nanj pet let, po nujnem postopku bi moral iti, ker tukaj je res ena popolna zmeda. Sam sem bil v svoji zgodovini priča raznim dogodkom, raznim postopkom, pa moram reči, da je pred petnajstimi leti bil zakon bolje dodelan, kot je zdaj. Ta zakon se ne dotika stečajnih postopkov in vsega tega. Stečajni postopki so dejansko ena smrt za podjetje, nekje zunaj to razumejo kot nov začetek. Stečaj pri nas, če povem za primer, ki sem ga imel zadnjega, stečajni pride in začne postopke. Vsi morajo prijaviti svoje terjatve, potem pa so postopki vseh cenitev, zbiranje raznih revidiranih in drugih izkazov in potem se začnejo postopki priprav za licitacije, to je veliko časa, se pravi, to je smrt. V poslovnem svetu vemo, da podjetje, ki ne živi, saj to je tudi normalno, človek, ki ne živi po navadi več kot eno uro, potem ne bo več zaživel. In je konec debate. To je potem samo stvar postopka in potem se začnejo licitacije, razprodaje in vse skupaj. Dejansko je vse namenjeno temu, da bi bili upniki zaščiteni v tem procesu. Navsezadnje pa so upniki slabo zaščiteni, saj po navadi tako ali tako nič ne ostane oziroma upniki dobijo zelo malo. Zato bi bilo dobro v tej stečajni zakonodaji narediti zelo enostavno zadevo, ko se ugotovijo pogoji za stečaj, pride stečajni upravitelj. To sem jaz v Kranju v Planiki doživel, prišel je stečajni upravitelj, zelo natančno smo načrtovali, tisti dan smo imeli na mizi dovoljenje o nadaljevanju proizvodnje, s točnim programom nabav, številom delavcev, kupcev in smo imeli to dovoljenje za tri mesece na mizi. Ker je bilo poslovanje planirano in tudi dejansko izvajano, smo za vsak dan vedeli, koliko dobička smo ustvarili in smo povečevali stečajno maso. In nič se ni dogajalo v podjetju, mi smo normalno poslovali, niti ure proizvodnje nismo prekinili. Delavci so dobili odločbe, nekaj jih je bilo viška, tisoč 600 jih je pa ostalo na delu. Dobili so dve odločbi, eno o prekinitvi zaradi stečaja, drugo o nadaljevanju. Ko smo izvedeli o stečaju, je bilo razdeljenih v eni uri 2 tisoč 400 odločb, pa še enkrat toliko, tistim, ki so nadaljevali z delom, tam jih je bilo pa, kaj jaz vem, tisoč 800. Vse je bilo natančno pripravljeno, vse je natančno potekalo. Potem smo pa nadaljevali s proizvodnjo. Stečajni ni počel nič, zbiral je terjatve, koliko jih je in tako naprej. Potem se je pa zgodil dogovor z upniki, ki so konvertirali svoje terjatve oziroma je podjetje zadržalo njene terjatve in obljubilo, da bo poravnalo. Proces je potekal zelo koordinirano, zelo natančno, z veliko konkurenčnostjo in dobičkonosno smo poslovali, tisoč 600 ljudi je imelo delo, zagotavljali smo dovolj naročil, dovolj materiala. Tisti, ki so vlagali v času postopka, so pridobili večje deleže in trajalo je šest mesecev, ko se je "Planika v stečaju" črtalo in je ostala Planika, poslovala je brez problemov, finančno konsolidirana in poslovala normalno naprej. Mislim, da je bil to še en tak večji primer v Sloveniji, več jih pa ni bilo. Ko sem prišel v Muro, sem mislil, da se bo dalo podobno narediti. Nič se ni dalo. Tam so šli vsi postopki in tako naprej. Zelo malo je treba v teh zakonodajah, stečajni bi prišel, bi ugotovil, kdo so upniki podjetja, potem pa omogočil čim hitrejši prenos lastništva prejšnjih lastnikov na nove, to se pravi na upnike, in jim tudi dejansko in fizično omogočil prevzem vodenja podjetja, se pravi, da predstavijo svoje vodje in poskrbijo za svoje terjatve, ki jih imajo, in z dobrim delom gre podjetje naprej, počistijo podjetje, imajo možnost dati višek ljudi iz podjetja, ker drugače jih ne moreš dati, te ubije. In s tem se podjetje očisti, zagotovi se nadaljnje poslovanje, odslovi se stečajnik, ker so novi lastniki, ni več potreb za stečaj. To je ena od variant, ki je bila pri kolegu nakazana, ampak je možna. Tudi v postopkih prisilne poravnave so določene stvari možne, enostavne. Seveda pa pri nas stvari zakompliciramo do take mere, da nihče več ne ve in ne zna, razen špekulantov, ki so dobro pripravljeni. Mene je kar groza, ko 124 DZ/VI/1. seja začnemo govoriti o prisilni poravnavi, dobimo strokovnjake, ki za 70, 100 tisoč evrov takoj pripravijo predlog prisilne poravnave, ni problema, "tukaj notri boste odpisali vse to, na koncu bo pa toliko dobička, namesto 10 milijonov izgube, bo deset milijonov dobička", ko bodo vsi to "pošmerglali". Potem pa začnemo revidirane bilance, vse to so obvezni postopki in ko je program pripravljen, potem pa teče ta debata okrog doseganja tistega kvoruma, da se ta prisilna poravnava izglasuje. Kup ljudi je tukaj notri, ki služi, zelo malo je pa tistih, ki bi poskrbeli, če je podjetje prišlo v težavo, da bi šlo naprej. Ko sem gledal ta spisek, mi gredo lasje pokonci, ampak koliko je teh podjetij, ki so praktično v nemogoči finančni situaciji, govorimo o kreditnem krču. Konec koncev so pa dejansko tisti, ki so denar dajali tako in na tak način v ta podjetja, krivi. Naj poskrbijo za reševanje svojega denarja te banke, zakaj jih bomo samo mi "futrali" z davkoplačevalskim denarjem, naj prej pridejo v ta podjetja in zagotovijo tako upravo in tako vodenje, da bodo ta denar enkrat nazaj dobili, ne pa samo odpisovali in tako naprej. To so stvari, ki jih je treba narediti in mislim, da ni treba, da jih dolgo delamo, da ni treba razpravljati o tem, kateri zakon, da pa je škoda časa izgubljati s tem in popravkom teh členov, ker ne bomo niti 5 % tega, kar jaz mislim, da je treba narediti, sploh zaradi postopkovnih zadev naredili. Zato predlagam, da ga zavrnemo in naložimo, da se po hitrem postopku uredi. Res je nujno, da tukaj nekaj spremenimo zelo na hitro in omogočimo, da ne bo vse to, kar je nekje na poti propada, da bo vsaj kaj od tega ostalo. Dejansko se z birokracijo izgubljajo delavna mesta, ko bi v normalnih pogojih, v normalnih kreditnih situacijah ljudje lahko tekoče pozitivno poslovali. Seveda, kjer je izgubljeno vse, tam ne more nihče pomagati. Ampak je veliko stvari, ki so izgubljene zaradi neumnosti menedžerjev, zaradi neumnosti in pohlepnosti bank, ki so prekomerno vlagale denar v te zadeve. Naj za kakšno stvar prevzamejo odgovornost pa plačajo ceho tisti, ki to povzročijo, ne vedno neki drugi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima mag. Marko Pogačnik. Pripravi naj se gospod Jerko Čehovin. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Mislim, da je stečajna zakonodaja ena ključnih, ki so potrebne temeljite prenove, in je tudi ena izmed tistih, ki so krive za to, da so se gospodarstvo in podjetja znašla v težavah, v kakršnih so zdaj. Obstoječa zakonodaja je preobsežna in bi jo bilo treba poenostaviti, saj to nikamor ne pelje, da sedanja zakonodaja obsega približno 400 strani in da se v njej izgubljajo vsi. Predvsem pa to izkoriščajo dolžniki, ki potem z dolgotrajnimi postopki zmanjšujejo stečajno maso in oškodujejo upnike. Vemo, da je ta zakonodaja prišla na mizo s strani prejšnje vlade. Sam absolutno ne bom podprl teh postopkov, pa ne zaradi tega, ker je to predlagala prejšnja vlada, pač pa zaradi tega, ker ta zakonodaja ne ponuja celovitih rešitev za rešitev tega. Nov zakon bi moral temeljiti predvsem na treh segmentih, in sicer: zaščititi upnike, pospešiti in poenostaviti postopke ter preprečiti izčrpavanje podjetij. Ključna zadeva, ki je v tem predlaganem zakonu sporna, je, da se instrument prisilne poravnave zopet znižuje, to pomeni, na račun upnikov. Sam sem absolutno za to, da se podjetja rešujejo, vendar se ne smejo reševati na račun upnikov. Ne razumem Gospodarske zbornice, da se strinja s takšnim predlogom. Sam sem bistveno bolj naklonjen stališču Obrtne zbornice. Ponovil bom besede podpredsednika Grosarja: "Tisti, ki podpirate takšno rešitev prisilne poravnave, dajte mi 100 tisoč evrov, jaz vam jih bom pa vrnil čez 8 let 40 tisoč." Verjetno ni junaka tukaj, ki bi takšno ponudbo sprejel. Ampak to predvideva obstoječa zakonodaja: zopet na račun upnikov reševati podjetja. Mislim, da pri tej zakonodaji noben popravek ne bo deloval, če hkrati ne bo uvedena možnost, da se takoj zamenja uprava, ko pride do insolventnih postopkov, in jo naj postavijo upniki. Upniki so tisti, ki so dolžni to storiti, obstoječim lastnikom se da pa možnost, na primer, 25, 30 dni, da zadevo dokapitalizirajo oziroma rešijo, če pa ne, imajo pa upniki možnost, da spremenijo terjatve, konverzije v lastniški kapital. Tako se dela v tujini, in tu je pomembna hitrost postopkov, saj je treba zadeve opraviti takoj. Še enkrat apeliram na Vlado, na ministra za pravosodje - verjetno bo pri tem sodeloval tudi minister za gospodarstvo -, da se ta zadeva čim prej pripravi tako, da bo prijazna predvsem do upnikov, ne pa, da bo zakon ščitil dolžnike. Smiselno pa bi bilo mogoče tudi, da se v to zakonodajo vključijo tudi elementi kaznivih dejanj, kazenskega zakona. V primeru, da upniki ne bodo poplačani iz stečajne mase manj kot 50 %, se obstoječe poslovodstvo za to kazensko preganja. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jerko Čehovin. Pripravi naj se gospod Ivan Hršak. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. No, še eno skromno anarhistično mnenje. Kadar podjetje pride v prisilno poravnavo ali stečaj, dejansko iz gospodarske sfere preide v pravosodno sfero in pod ingerenco pravosodnih oblasti. To pomeni, da mi lahko sprejemamo še take zakone, če bomo nadaljevali s tako prakso, kot jo izvaja do zdaj 125 DZ/VI/1. seja pravosodje, se bodo v bistvu zelo počasi reševale te zadeve. Praksa, ki jo tudi sam dobro poznam, ker sem vso svojo življenjsko delovno dobo preživel v gospodarstvu, je pač takšna, da se ohranjajo neki standardni prijemi. Ne glede na gospodarsko krizo, ne glede na družbene probleme ni nikakršnih drugačnih praks. Torej gre zadeva obupno počasi. V nasprotju z večinskim mnenjem koalicije menim, da ima predlagana novela zakona več pozitivnih kot negativnih plati, in to prav zaradi stvari, ki sem jih omenil. Poročevalec naše skupine je že povedal, da se da te stvari z nekimi popravki tudi izboljšati, vendar gre pa predvsem za to, da v današnjem času nujno potrebujemo ohranitev slehernega delovnega mesta. Ker če nam tudi zaradi pomanjkljive insolventne zakonodaje oziroma zakonodaje, ki ureja to tematiko, podjetja prehitro preidejo v stečaj ali imajo morda zdrava jedra, imajo morda tudi celo programe in tržišča, in to se je velikokrat dogaja. Te stvari, o katerih so bili pomisleki, se nanašajo predvsem na tista podjetja, ki izhajajo iz lastninjenja tako imenovane družbene lastnine, iz podjetij, ki so nastala iz zasebne pobude ali kjer so lastniki ljudje, ki so sami ustvarili ta podjetja, tudi ta podjetja dostikrat pridejo v težave. Nekaj takih primerov je tudi tukaj med nami. Vendar mislim, da ne poznam podjetnika, ki bi želel to svoje podjetje uničiti, sam sebi škodovati. Hočem povedati, da tu ni nekega vzorca, da ne gre tu za neke špekulacije, ko se z raznimi prijemi, takšnimi ali drugačnimi, tudi s pomočjo te zakonodaje, s prisilkami in tako dalje postavlja nek način izčrpavanja podjetij ali pa drugi načini slabitve premoženja. Mislim, da je v tem trenutku, ko bi gospodarstvo moralo imeti prednost, ko bi morali gospodarski ukrepi imeti prednost tudi pred temi varčevalnimi ukrepi, ki zarežejo tako v to socialno državo, pa nimamo pomislekov glede hitrosti, nimamo pomislekov glede začasnosti in tako dalje, da tu pa nekako kar pustimo, da zadeva gre naprej. Ne nasprotujem, da ministrstvo oziroma vlada pripravi nov zakon. Naj pripravi boljši zakon, kot je sedanji, vendar mislim, da tudi te stvari, ki so v tej noveli, na nek način pomagajo k reševanju gospodarstva. Zato bi predlagal, da se tako, kot je bilo rečeno, ponovno prek matičnih delavnih teles poskušajo oblikovati amandmaji, ki naj izboljšajo predlog, ki naj se le sprejme, vlada pa naj pripravi po svoji prioriteti boljši in nov zakon. Za oboje bom z veseljem glasoval. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa, gospod Č ehovin. Na vrsti za razpravo je, vidim, kar nekaj odsotnih kolegic in kolegov. Mag. Branko Grims. (Ga ni.) Gospa Romana Tomc se je odjavila. Gospa Jasmina Opec, izvolite. JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo. Vsi se strinjamo, da naša država, naše gospodarstvo potrebuje hitre ukrepe. Vendar pa vsak zakon, ki ga sprejemamo v tem državnem zboru, ne more biti sam sebi namen, ampak mora prinesti rešitve, ki bodo subjektom, na katere se bo določen zakon nanašal, dejansko olajšale njihova življenja in njihovo delo. Sprejetje novele zakona o finančnem poslovanju, o postopkih zaradi insolventnosti in prisilni poravnavi ob nasprotovanju naših obrtnikov in podjetnikov, na katere se dejansko ta zakon nanaša, bi bilo od nas neodgovorno dejanje. Pri iskanju pravih rešitev na področju insolventnosti moramo prisluhniti pripombam, predlogom tistih, ki so neposredno vpeti v materijo omenjene zakonodaje, in sprejeti rešitve, ki bodo dejansko koristile slovenskemu gospodarstvu in ne bodo nikogar oškodovale, nikogar pahnile v obup ali, kot smo že danes slišali, v še kaj hujšega. Naš cilj mora biti priprava zakonodaje, ki bo učinkovita, ki bo pravična in v katero bodo naposled verjeli tisti, zaradi katerih se določena zakonodaja tudi sprejema. Verjamem, da bo ministrstvo v sodelovanju in ob podpori obeh zbornic, tako gospodarske kot obrtno-podjetniške, pripravilo zakonodajo, ki bo imela za končni rezultat dejansko pomoč slovenskemu gospodarstvu in ohranitvi delovnih mest. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima mag. Stanko Stepišnik, pripravi se gospod Matjaž Han. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica Renata za besedo. Nič več ne razumem. Gospodarstvo je v izredno težki situaciji, ta situacija se prenaša na javni državni sektor, na socialo, in tam, ko bi lahko nekaj naredili, nočemo nič narediti. Blokada podjetij. Več kot 2 tisoč subjektov je mesečno že v blokadi. To se pravi, da se je ročnost poplačil obveznosti zmanjšala. Bolj kot se manjša, bolj se peljejo naši gospodarski subjekti v insolventnost. Insolventnost pomeni, da nisi več sposoben poplačati svojih dolgov. Ta insolventnost lahko nastane, ne tako, kot nekateri razmišljajo, samo s tajkuni, kradljivci, lopovi in tako naprej, insolventnost lahko nastane iz različnih vzrokov. Tudi takšnih vzrokov, za katre podjetje ni krivo - ali se mu poslabša tržni položaj, nastane na trgu vojna, se mu odlije kader ali se zainvestira pri investiciji, ali pa se je tudi premalo vlagalo v razvoj in raziskave. Ko je podjetje insolventno, mu je treba pomagati, če ima zdrava tehnološka jedra, če ima produkte, ki so na konkurenčnem trgu tržni, če je tehnološka raven teh produktov tako velika, da je z malo denarja možno te produkte še narediti bolj konkurenčne. Vendar izgleda, da pri nas prave volje za reševanje teh problemov ni. 126 DZ/VI/1. seja Nujno je zaradi te kritične situacije takšnim podjetjem, ki imajo zdrava tehnološka jedra, pomagati v tem smislu, da se ohranjajo delovna mesta. Ni v prvi vrsti to, kar nekateri govorite kot advokati obrtne zbornice, da se zaščitijo upniki. Ampak naloga je, da se ohranijo delovna mesta. S tem, ko bomo ohranili delovna mesta, bomo ohranili, če hočete, dobavitelje, upnike in tako naprej. Današnja rešitev, ki je bila predlagana, da upniki 30 % dobijo poplačanih v štirih letih, ker podjetje, ki mu je steklo toliko in toliko krvi, tega ni sposobno prej narediti in ga ne moremo ubiti, 70,% terjatev pa gre v lastniško strukturo, ki se spremeni, spremeni se tudi kapitalska struktura, spremeni se sposobnost podjetja dobiti na trgu dovolj kredita in denarja za nadaljnje poslovanje, ta nova lastniška struktura pa lahko preko skupščine zamenja tudi upravo. Vse to, kar ste govorili, je s tem predlagano. Eden, dva amandmaja temu zakonu, pa bi po moje lahko rešili precej podjetij. Drugače bomo do junija imeli izredno veliko stečajev. Naša slovenska podjetja so prezadolžena. Podatek v primerjavi z Evropo je zastrašujoč. To se je zgodilo zaradi hitre rasti, potem je pa udarila recesija. In danes je veliko podjetij pred tem, da bodo insolventna. Če ne bomo hitro nekaj naredili, se nam bo zgodilo to, da bo upadanje števila delovnih mest v realnem sektorju hitrejše, kot je bilo do sedaj. Veste, da se znižalo s 490 tisoč na 420 tisoč, v javnem sektorju pa nekoliko povečalo. Jaz ne vem, od kod bo država v ta proračun dobila denar, če ne bomo ohranjali delovna mesta. In ohraniti delovno mesto je cenejše, kot pa ustanoviti novo. Veliko besed je izgovorjenih, češ, bomo zgradili nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Kdor je kdaj že ustanovil takšno delovno mesto, ve, kako je to težko. Koliko energije je treba vložiti, koliko razvoja in raziskav, denarja je treba vložiti, da ustanoviš dva, tri, pet, novih delovnih mest. Mi imamo pa nezaposlenih že 115 tisoč. Jaz mislim, da bi morali nadaljevati razpravo o tem zakonom, ga dopolniti, potem pa v miru pripraviti, če imate boljše rešitve, kot so to, nov zakon, ki bo dosti boljši za upnike, to se pravi, da bodo poplačani več kot 100 %, da bodo vsa delovna mesta ohranjena in da bo vsem lepo. Če boste ta zakon zavrnili, se bomo soočali z izredno velikimi stečaji. Te številke, kot sem povedal, blokade podjetij rastejo, 2 tisoč subjektov v februarju 2012. Potem imamo izračunane točke tveganja, ki so tako nizke, ki kažejo trend, da se bo v enem letu skoraj 20 % naših gospodarskih subjektov znašlo v insolventnem oziroma stečajnem postopku. In ta zakon je predlagan ravno zaradi tega, ker dosedanja 50 % povrnitev terjatev ni učinkovita, ker nobena insolventna razprava oziroma postopek se ni končal drugače kot s stečajem. Jaz vas prosim, koalicija, to je za vas dobro, podprite tak zakon in razpravo, da bomo lahko omogočili ohranitev delovnih mest. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospoda Hana ni. Na vrsti je predlagatelj, to je Vlada. Gospod minister dr. Senko Pličanič, bi želeli besedo? Izvolite. DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Nekaj kratkih misli za konec. Želja in cilj ali pa moj načrt je, da pripravimo dobro zakonsko ureditev, ki bo omogočila v resnici prestrukturiranje tistih podjetij, ki so prezadolžena, da bodo lahko preživeli. V tej predlagani noveli je kar nekaj dobrih rešitev, hkrati pa ocenjujem, da je tudi precej drugih možnosti za izboljšanje te zakonske ureditve. Želeli bi tudi, da je ta zakon usklajen z vsemi tistimi ključnimi akterji, ki na tem področju delujejo, ne samo z Obrtno-podjetniško zbornico, tudi še z nekaterimi drugimi, ki so izrazili nasprotovanje v tem postopku sprejemanja. Zato je tudi moja ocena, da je najbolje, da se ta novela zavrne in potem v najkrajšem možnem času pripravi širša in bolj celovita, zlasti pa usklajena zakonska ureditev tega področja, ki bo v resnici takšna, da bo tudi v praksi lahko funkcionirala bolje, kot je do sedaj. Torej cela vrsta dosedanjih zakonskih rešitev, ki so bile do sedaj veljavne in so se želele s to novelo do določene mere popraviti, je bilo takšnih, da v praksi niso dobro funkcionirale. V celoti se strinjam z mnenjem poslanca Pozitivne Slovenije gospoda Mišiča, ki je v svojem izvajanju poudaril, da bi v tem hramu moral biti greh slab zakon. Torej cilj, ki ga imam, je ta zakon popraviti, tako da bo dober, da bo v praksi deloval in da bo dosegel cilj, o katerem je gospod Stepišnik govoril. To pomeni, da bo v resnici omogočal prezadolženim podjetjem, da se izvlečejo iz težav, da ponovno zaživijo in da ne pridejo v stečaj. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa, gospod minister. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Prosim za prijavo. Ugotavljam, da sta dva prijavljena razpravljavca. Vsak ima na voljo 5 minut. Prvi je na vrsti gospod Ivan Vogrin. MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Spoštovana predsedujoča, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Danes obravnavamo zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju družb. Temeljno se je vprašati, kdo je danes insolventen. Če začnemo pri vrhu, država. Danes imamo štrajk, ker država ne uspeva poravnavati z zakonom sprejetih obveznosti. To se pravi, vsi. In tako nonšalantno zavrniti ta 127 DZ/VI/1. seja zakon v prvi obravnavi, se mi zdi pravzaprav dokaj neodgovorno. Veliko dobrih predlogov je bilo slišanih v Državnem zboru, žal pa jih ne slišimo. Običajno je tako, da dokler sami ne doživimo kakšne osebne izkušnje, težko razumemo določene stvari. Gospod mag. Stanko Stepišnik je dal čudovit predlog, dober predlog, na osnovi katerega bi bilo treba zakon nadgrajevati in ga v prvi obravnavi vendarle sprejeti. Ne glede na to, da je prišel predlog iz opozicije, menim, da je naša odgovornost, da vse dobre predloge sprejemamo. Sprašujem, kaj se bo moralo zgoditi, da bomo začeli poslušati ljudi, ki delajo v praksi, ki so delali v praksi in ki razumejo probleme. Ne da jih prepišejo in tu preberejo in zagovarjajo neko stališče, ki je posledica, milo rečeno, nekega črednega nagona. Vsi približno vpijemo v isti rog, karavana pa gre dalje. Ko smo leta 2008 uvedli tako imenovano plačno reformno, so približno isti ljudje kot danes opozarjali, da je plačna reforma napačna, da nismo tako bogati, da bi javni sektor tako dobro plačevali. Danes smo pravzaprav v čudni situaciji, ko tisti, ki so takratno plačno reformo, ki je tudi naredila to državo insolventno, pravzaprav govorijo, dajmo ukiniti to plačno reformo, dajmo javnemu sektorju čim več vzeti. Kje je tu etika in morala? Mislim, da je od etike "e", od morale pa "m". Moj predlog je, da v prvi obravnavi ta zakon podpremo, da pa naredimo ekspertno skupino. Mi v Državnem zboru imamo vsaj dva eksperta -verjetno vas je več, vendar jaz ta dva zelo dobro poznam, z njima sem se pogovarjal - za zakon o gospodarskih družbah in tudi zakon, ki je sedaj v obravnavi. Sta pa zakona v tesni povezavi in naj bi pomagala razbremeniti gospodarstvo in delati v smislu, da se ohranijo delovna mesta. To sta mag. Stanko Stepišnik in gospod Bojan Starman. V ekspertno skupino dajmo še tretjega in delajmo na zakonu naprej ter napravimo zakonodajo takšno, da bo pomagala ohranjati delovna mesta, ne pa jih ukinjati. Vse ostalo pa je bilo v razpravi že povedano. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane gospe in gospodje, naj vas vprašam, če mi lahko kdo pove, kolikšen je bil odstotek poplačila upnikov pri stečaju Vegrada in kolikšen bo odstotek poplačila upnikov v primeru Vegrada. Še v postopku stečajnega postopka bodo zadovoljni, če bodo lahko plačali, pa smo neko gradbeno firmo uničili v tistem trenutku, ko smo to lahko naredili zaradi zakonodaje. Danes je bilo tukaj veliko dobrih predlogov, absolutno mislim, da je gospod Stepišnik, veliko vas je govorilo izjemno, vsi pravzaprav, saj zato smo v parlamentu, v hramu demokracije, kjer razpravljamo zato, da bi zagotovili primerne pogoje. Ta predlog je dober zato, ker je edini, ni boljšega, ker ta trenutek moramo nekaj narediti, ker bomo sicer imeli še večje težave, še več stečajev bo, še več ljudi bo na cesti, še več bo problemov. Tudi predlog gospoda Vogrina ni slab, ker nam omogoča nadaljevanje, ker lahko naredimo nekaj boljšega od tega, kar je danes, to pa je naš primer. Tukaj ne gre ne za leve, ne za desne, ne za prejšnje ne za sedanje, ne za pozicijo in ne za opozicijo. Gre za delavce, za ljudi, za tiste, za katere bi nekaj morali narediti. Slabše je pravzaprav lahko. In edini predlog, jaz verjamem, da bi slabše ne smelo biti, ko govorimo o položaju podjetij in položaju ljudi, delavcev, insolventnosti in vsem, kar je bilo danes povedano, ampak morda pa lahko s tem zakonom, s popravkom tega zakona napravimo to, da ne bo šlo navzdol, da se bo ustavilo, da bomo lahko ohranili zdrava delovna jedra in da se bo gospodarska situacija tudi umirila in obrnila navzgor. Zaradi tega niso upniki v tej situaciji, ko podjetja drvijo v stečaj, v nobenem boljšem položaju. Pogosto so celo v slabšem položaju, posebej nezavarovani upniki, tisti, ki nimajo prednostnih pravic, in tisti, ki niso zavarovali. In še en problem je, v težavah so ali smo tudi investitorji. V tistem trenutku, ko gre nekdo v stečaj, in je bil naročnik tisti, ki je naročil investicijo, smo v zelo velikih težavah tudi investitorji. Govorim seveda v imenu naše občine, kjer smo bili v zelo velikih težavah zaradi tega, ker smo težko zavarovali tisto, kar smo plačali, našo lastnino, ker pa gre ta lastnina, če nisi zelo nabrit, potem lahko tudi v stečajno maso in zato je lahko tudi problem. Zaradi tega, še enkrat, podpiram predloge, ki so bili danes tukaj dani. Do jutri imate čas, spoštovane poslanke in poslanci iz pozicije, da spremenite to svoje stališče, ki ste ga danes povedali ob glasovanju. Vas, gospod minister, pa bi prosil, da poveste danes tukaj pred tem našim visokim zborom, kdaj boste pripravili zakon in kdaj boste potem v proceduro dali zakon, da bomo lahko ljudem povedali, da bomo imeli rok, sidro, na katerega se lahko obrnemo, da bomo lahko povedali, da slovenska vlada je nek predlog, ki je bil pripravljen skladno z gospodarsko zbornico pa še s kom drugim, zavrnila skupaj s koalicijo, naredila pa bo odličen predlog do takrat. Do takrat pa pomeni, da bo stekla zadeva tako, kot je danes.Gospe in gospodje, hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sedaj ni več možna razprava. Gospod minister, izjemoma vam še lahko sedaj dam besedo.. Izvolite. DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Samo kratek odgovor, že prej bi to lahko povedal. Naš načrt je iz obstoječe novele vzeti tisto, kar je v redu in kar je bilo tudi v današnji razpravi ugotovljeno, da je v redu, in temu dodati še druge izboljšave tega sistema. Dogovorjen sem z ministrom za gospodarstvo in 128 DZ/VI/1. seja ministrom za finance, da se skupaj lotimo tega projekta, in še z drugimi, recimo izvršbe in zavarovanja in mogoče še česa, in v najkrajšem možnem roku to pripravimo. Roka zdaj seveda ne morem specificirati in ga opredeliti, vsekakor pa je to ena od prioritet, ki jih bo ta delovna skupina in vlada pripravila. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa, gospod minister. Zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri, 19. aprila 2012, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIGITALNI RADIODIFUZIJI. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 10 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jankom Vebrom, zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Proceduralno, izvolite, gospod Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovana predsedujoča, poslanci in poslanke! Glede na to, da vemo, da ta vlada danes zaseda na Ptuju in da ni sposobna pri posameznih točkah zagotavljati svojih predstavnikov, kot veleva poslovnik, in ker ni pokazala niti minimalnega dostojanstva do tega zbora, predlagam, da prekinemo sejo in počakamo na predstavnika, ki bo v skladu s poslovnikom, nekimi manirami in ne nazadnje s parlamentarno prakso, ki je uveljavljena v tem prostoru, lahko nadaljeval svoje delo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Upoštevali bomo vaš predlog oziroma naj vas tudi seznanim, da smo s strani Vlade prejeli obvestilo, da se nam bodo lahko pridružili v roku 15 minut. Torej ob 12.15 bomo nadaljevali sejo. Prekinjam to točko za 15 minut in ob 12.15 nadaljujemo. (Seja je bila prekinjena ob 12.uri in se je nadaljevala ob 12.15.) PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji. Pridružil se nam je tudi predstavnik Vlade. Lepo pozdravljam tukaj gospoda Aleksandra Zorna, državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Prehajamo k dopolnilni obrazložitvi predloga zakona in dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Zornu. ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Slovenija je v letu 2010 izvedla prehod iz prizemne analogne na prizemno digitalno radiodifuzijo. V pripravah na ta prehod sta bila sprejeta strategija in zakon o digitalni radiodifuziji. V skladu z navedenim so bile Radioteleviziji Slovenija brez razpisa dodeljene frekvence za multipleks A, predvsem pa opravljanje javne službe. Za komercialni multipleks B pa je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije izvedla javni razpis, na katerem je bilo kot najboljši ponudnik izbrano tuje podjetje. Obstoječi zakon izrecno omogoča, da javna radiotelevizija na svojem multipleksu, dokler je ta edini delujoči multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije, v okviru prostih zmogljivosti zagotavlja prenos tudi drugih TV programov, kar vključuje komercialne TV-programe. Taka možnost je bila aktualna, dokler multipleks B ni dosegel zahtevane pokritosti, in je bila tudi takrat dejansko uporabljena. Razmere na trgu pa se niso spremenile, kljub vzpostaviti komercialnega multipleksa B z zahtevano pokritostjo. Komercialni TV-programi so v nasprotju s strategijo prehoda z analogne na digitalno radiodifuzijo ostali na multipleksu A. Glede na jasnejše besedilo spremenjenih direktiv s področja elektronskih komunikacij iz leta 2009, so postale sporne določbe prvega in drugega odstavka 15. člena Zakona o digitalni radiodifuziji, ki govorijo o možnosti razpolaganja s prostimi kapacitetami multipleksa, podeljenega brez javnega razpisa predvsem za namene javne radiotelevizije. V zvezi z uporabo kapacitet multipleksa, ki je bil dodeljen brez javnega razpisa za prenos komercialnih programov, nam je vprašanja že postavila tudi Evropska komisija. Hkrati je Evropska komisija zoper Slovenijo tudi že izčrpala predsodne postopke ugotovljene kršitve zaradi neprenosa celotnega paketa direktiv s področja elektronskih komunikacij iz leta 2009, kar je v relevantnem delu povezano tudi z obravnavano novelo. Namen novele je predvsem uskladitev nacionalne zakonodaje na področju digitalne radiodifuzije z direktivami s področja elektronskih komunikacij. Hkrati se v skladu z načelom pravne varnosti izboljšuje jasnost zakonske ureditve. Iz predloga novele zakona sedaj jasno izhaja, da se pridobitev frekvenc brez razpisa lahko nanaša le na prenos programskih vsebin, ki so v javnem interesu in 129 DZ/VI/1. seja so torej namenjene javni radioteleviziji in prenosu drugih programov posebnega pomena v skladu z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija in Zakonom o medijih. Le v teh primerih gre namreč lahko za nujno zasledovanje javnega interesa, ki dovoljuje pridobitev frekvenc brez odprtega postopka, zato bo glede na predlog tudi razpolaganje z morebitnimi prostimi kapacitetami multipleksa A možno le za potrebe izvajanja javne službe in za prenos drugih programov posebnega pomena. S to novelo se hkrati dopolnjujejo prekrškovne določbe obstoječega zakona ter uvaja prehodna določba, ki določa tridesetdnevni rok za uskladitev izdane odločbe za multipleks A z določbami tega zakona. Hkrati se določa daljše, šestdesetdnevno obdobje za uveljavitev zakona, da se bodo udeleženci na trgu prizemne digitalne radiodifuzije, predvsem pa sektorski regulator Apek lažje pripravili na potrebne spremembe. Spoštovane poslanke in poslanci, predlagana sprememba zakona je nujno potrebna zaradi uskladitve z evropskim pravnim redom, zaradi nadaljnjega razvoja digitalne prizemne radiodifuzije v konkurenčnih pogojih in zaradi zagotavljanje pluralnega medijskega prostora. S strani Vlade predlagamo, da obravnavno zakonsko novelo po splošni razpravi podprete in tako omogočite nadaljnjo obravnavo predloga tega zakona. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa predstavniku Vlade gospodu Zornu. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija. Gospa Tamara Vonta, izvolite TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji je nekakšno nadaljevanje igranja na strune dveh multipleksov, multipleksa A in multipleksa B, ki je bil očitno brez prave ocene slovenskega trga izdajateljev televizijskih programov pripravljen in sprejet leta 2007. Tako smo kot na skoraj vseh področjih medijskega dogajanja dobili nenavadne javno- komercialne tvorbe. Na multipleksu A, ki ga upravlja RTV Slovenija, danes na nacionalni ravni oddajajo programi TV Slovenija 1, 2, 3, Pop TV, Kanal A, Pink.si in še nekaj programov na regionalni ravni. Začasno gostovanje teh programov na tako imenovanem javnem multipleksu je Vlada dovolila leta 2010 in do nedavnega je bil tako imenovani komercialni multikompleks B v upravljanju slovenskega Norkgringa, ki je bil za to tudi ustanovljen in kot najboljši ponudnik, kot smo slišali, izbran na mednarodnem razpisu Agencije za pošto in elektronske komunikacije decembra 2008. Res je, da je dobil 10-letno koncesijo, a je obupal, ko je ostal še brez zadnje družbe, ki je oddajala na tem multipleksu. Razlog naj bi bilo nekonkurenčno okolje in neodzivnost državnih organov, demontirali naj bi tudi opremo. Smo torej pred veliko dilemo. Prvič, evropska direktiva res določa, da je nacionalni operater namenjen zgolj javnemu nacionalnemu oddajanju in ne komercialnemu oddajanju. Drugič, Norkring zahteva konkurenčno okolje in vlaga ovadbe ter prijave na protikorupcijsko komisijo. Tretjič, RTV na multipleksu ustvarja precejšen del svojih prihodkov, ki bi po novem predlogu odpadli. Gre za tako imenovane prihodke iz naslova tržni dejavnosti, ki jih javna televizija lahko uporablja tudi za sofinanciranje javne službe. In četrtič, po drugi strani pa so zmogljivosti multipleksa za javno radiotelevizijo prevelike, medtem pa si želijo še novega multipleksa za HD-oddajanje. Skratka, zmeda je popolna, interesi so različni, eni vijejo roke, da ni konkurence, drugi se pritožujejo, da je prevelika, prostor na multipleksu je, pa ga spet ni, pika na i je potem še tu seveda evropska direktiva. Novi predlog zakona pa te zmede ne rešuje in ne omogoča razjasnitve razmer na tem področju. V Pozitivni Sloveniji menimo, da je zaradi močnih nasprotujočih si interesov in bojev, ki se bijejo v ozadju, predlog potreben dopolnitev. Do tega predloga smo torej v Pozitivni Sloveniji zelo zadržani. Jasno nam je, da bo nekaj na tem področju treba narediti, ampak zaradi tega ne sme na drugi strani nastati velika škoda javnemu servisu. Skratka, do predloga smo zadržani. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa gospe Vonta. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Gospa Mateja Pučnik, izvolite. MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci ter predstavniki Vlade! Namen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuzije je uskladiti nacionalno zakonodajo na področju digitalne radiodifuzije s spremembami direktiv na področju elektronskih komunikacij. Gre za čimprejšnji prenos Direktive 2009/140/ES, ki spreminja direktive na področju elektronskih komunikacij, katerih prenos je bil zagotovljen v Zakonu o elektronskih komunikacijah in v Zakonu o digitalni radiodifuziji, saj je postavljeni rok za prenos 25.5.2011 že potekel. Predlagatelj je tudi ugotovil, da sta določbi prvega in drugega odstavka 15. člena Zakona o radiodifuziji, upoštevaje njuno uporabo in razumevanje v praksi, ob premalo jasni dikciji postali sporni z vidika evropskega sekundarnega prava na področju elektronskih komunikacij. Za pripravo te novele se je predlagatelj tako odločil skladno z navedenim in ob hkratnem upoštevanju določb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, Zakona o medijih ter po načelu 130 DZ/VI/1. seja pravne varnosti in jasnosti ureditve in predvsem tudi zaradi usklajenosti s pravnim redom Evropske unije na tem področju. Sedanje stanje ni bilo ustrezno, saj je RTV Slovenija v multikompleksu gostila kanale za svojo konkurenco v obliki komercialk, ni pa bilo prostora za oddajanje njenih lastnih programov v HD-tehnologiji. To pa je z vidika slovenske in še posebej evropske pravne ureditve sporno. Z novelo zakona bo to področje urejeno skladno z evropsko pravno ureditvijo, odprt pa bo tudi dodaten prostor za bogatitev slovenskega medijskega prostora z oddajanjem nacionalne RTV Slovenija v HD-tehnologiji. Novelo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji bomo v Poslanski skupini SDS podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov. Gospa mag. Majda Potrata bo predstavila stališče. Izvolite. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod državni sekretar, poslanke in poslanci! Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagane novele zakona ne podpira, predlagala pa je tudi, da opravimo splošno razpravo. Navajamo dva sklopa razlogov, eni so postopkovne, drugi vsebinske narave. Menimo, da ne gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, niti ni mogoče vrsto postopka skriti pod manj zahtevno uskladitev s pravom Evropske unije. Menimo namreč, da vladni predlog ne sledi javnemu interesu ampak skuša Vlada z zakonom na škodo gledalk in gledalcev zagotoviti posel upravitelju multipleksa B norveškemu Norkring. Ta bi bil po sprejetju predloga zakona monopolist, saj bi bil edini v državi, ki bi lahko prenašal programe komercialnih televizij. Predhodno bi bilo za to vnovič treba pridobiti mnenje pristojnih institucij, ali je sprejemljivo in dopustno, da zakonodajalec administrativno in v nasprotju z javnim interesom določi monopol na nekam področju. In še vsebinski razlogi. Predlog gre na škodo gledalk in gledalcev. Ti lahko sedaj komercialne programe spremljajo na multiplesku nacionalke, ki ima pokritost praktično celotnega področja države, če pa bi bil zakon sprejet, pa bo zaradi slabše pokritosti multipleksa B programe lahko spremljalo manj gledalcev, in to zlasti tistih, ki živijo na težje dostopnih oziroma depreviligiranih območjih. Poleg tega bo zaradi sprejetja takega zakona treba ali povišati RTV prispevek ali pa bodo gledalci za svoj denar dobili slabši program, kot so ga bili vajeni doslej. Radiotelevizija Slovenija namreč s prenašanjem komercialnih programov prek svojih oddajnikov zasluži dodatna sredstva, ki bodo v primeru sprejetja zakona izgubljena. Dejstvo torej je, da sprejetje predloga zakona onemogoči vsakršno konkurenco na trgu digitalne radiodifuzije. Poleg tega v času, ko se s trga umika operater drugega multipleksa, ostaja vrsta vprašanj odprtih. Recimo: Kaj je potem s frekvenčnim spektrom? Kaj je s komercialnimi postajami, ki ne bodo smele oddajati na prvem multipleksu? Kakšna je sploh strategija nadaljnjega razvoja digitalne radiodifuzije? Potencialna rešitev bi lahko bila vzpostavitev tretjega multipleksa, ki bi zagotovil vsaj minimalno konkurenčnost. Tretji multipleks bi lahko upravičil svoje delovanje z oddajanjem programov v HD ločljivosti, ti namreč na multipleksu zasedajo več prostora. Vprašanje pa je, ali je napovedana rešitev ustrezna, ko enega monopolista zamenjuje drugi monopolist. Kateri so torej argumenti, zaradi katerih zakona ne podpiramo? Kot rečeno, Vlada ustvarja monopol zasebnika. Res je v strategiji Republike Slovenije zapisano, d uvajanje novih multipleksov za digitalno radiodifuzijo na sproščenem delu spektra postavlja cilj 4 do 5 multipleksov za TV v standardni in visoki ločljivosti v letu 2011. Med operaterji multipleksov naj se razvije konkurenca, pravijo; ampak zasebnik Norkring, upravitelj drugega multipleksa, je že napovedal odhod iz države oziroma celo pričel demontirati opremo, zakon pa določa, da mora Apek v 30 dneh od uveljavitve zakona uskladiti odločbo o dodelitvi frekvenc. Glede na prikazane napovedi se torej lahko pripeti, da v 30 dneh od uveljavitve novele komercialne postaje niti ne bodo imele možnosti za oddajanje na drugem multipleksu. Zato sprašujem Vlado, ali bo temu primerno predlagala tudi kakšne dopolnitve predloga, ali bo pripravila amandmaje. Omenili smo že, da sprejetje zakona ni v interesu gledalk in gledalcev zaradi zmanjšanega dostopa do programov. Ukrep ne nazadnje jemlje milijon 200 tisoč evrov na leto nacionalki, ki jih pridobiva iz tržne dejavnosti. In še zadnji argument. Multipleks B prosto posluje na trgu, multipleks A pa ne. Proti predlagani noveli zakona je tudi Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport pri Državnem svetu. Vprašljivo je tudi, ali je člen direktive, ki naj bi po mnenju Vlade Republike Slovenije preprečeval gostovanjem komercialnih ponudnikov na multipleksu, namenjenemu javnemu servisu, mogoče res razumeti samo tako, kot pojasnjuje Vlada. Naj sklenem. Določene spremembe, ki bi omogočile nadaljnji razvoj digitalne radiodifuzije so nujne, a monopolizacija komercialnega oddajanja gotovo ni prava pot. V slovenskem frekvenčnem prostoru je treba pogoje za delovanja konkurence zagotoviti, zato bi bilo primerno, da bi Apek v najkrajšem mogočem času objavil razpis za tretji multipleks. Ne nazadnje pristojno ministrstvo je napovedovalo prizadevanje za čim prejšnjo 131 DZ/VI/1. seja objavo. Tehnološki preboj oddajanja v visoki ločljivosti bo tretji multipleks tudi zahteval. Menimo torej, da novela ni primerna in bomo tako tudi ravnali. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa, mag. Potrata. Besedo ima Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta, gospod Rihard Braniselj. RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Predlagani osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji nastalo situacijo rešuje zelo parcialno in prinaša škodo za vse izdajatelje TV programov, ki trenutno dajejo svoje programe v multipleks, ter za operaterja multipleksa A. Predlog zakona o digitalni radiodifuziji ukinja možnost trženja proste zmogljivosti, kar prinaša občuten izpad prihodka, ter da Slovenija oddelek Oddajniki in zveze iz tega naslova - oz. ukinja enega od sistemskih virov financiranja TV Slovenija in njegove javne službe. Prav tako močno posega v sedaj konkurenčni operaterski trg, saj ga s tem ukinja in uvaja monopol na tem področju. Komercialni programi bodo odvisni od enega samega operaterja, ki s spremembo zakona pridobi monopolen položaj in vse negativne lastnosti, ki so s tem povezane, to je slabša kakovost in višje cene. V primeru sprejetja predloga novele bi bilo treba za ohranitev konkurence razpisati še en multipleks še pred uveljavitvijo spremembe zakona, kar je glede na znano število TV-izdajateljev, ki so pripravljeni za digitalno prizemno oddajanje, nesmiselno in bi predstavljalo zelo neracionalno porabo frekvenčnega spektra. Zakon mora področja operaterstva digitalnih multipleksov urejati na najboljši mogoč način za vse izdajatelje televizijskih programov, posledično imajo največ koristi tudi gledalci. S sprejetjem predloga novele bi se na multipleksu A oddajali le program javnega servisa, proste zmogljivosti pa bi bile neizkoriščene, kar bi predstavljalo neracionalno izrabo tega dela frekvenčnega spektra. Primeri iz drugih evropskih držav, kot so Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Latvija, kažejo, da se na prvem multipleksu, ki ima tudi največjo pokritost države, poleg programov javnega servisa oddajajo tudi komercialno programi. Takšen način je najugodnejši za vse izdajatelje in ga predvideva tudi sedaj veljavna zakonodaja. Dosedanja pravna ureditev je za majhen slovenski trg optimalna in omogoča prehod na digitalno oddajanje tako za programe TV Slovenija kot tudi ostale. Menimo, da zaradi napačne odločitve in naknadne poslovne politike tujega operaterja ni treba spreminjati Zakona o digitalni radiodifuziji na predlagani način. V primeru sprememb bi morali upoštevati tudi smiselno spremembo 15. člena, prvi odstavek - omejitev na en multipleks za TV Slovenija - in v četrtem odstavku -prepoved kandidiranja za multipleks B ter nujno razpisati še en multipleks za vzpostavitev konkurence. Sedaj veljavni 15. člen zakona je nedvoumno skladen z 2. točko 5. člena Direktive 2002/20/ES, saj le-ta dopušča, da se brez odprtega postopka javnega razpisa podeli radijska frekvenca, če gre za doseganje cilja splošnega interesa. Splošni interes pri podelitvi frekvence TV Slovenija za multipleks A je bil in je še vedno nedvoumno izkazan, saj že delovanje TV Slovenija predvsem v javnem interesu, kot jasno izhaja iz zakona o TV Slovenija in zakona o medijih. Dejstvo pa je, da Direktiva 2002/20/ES ne preprečuje, da bi se na multipleksu, ki je podeljen brez razpisa, v javnemu interesu oddajani tudi komercialni programi. Treba je celo ugotoviti, da direktiva ne preprečuje, da bi se na multipleksu, ki je bil podeljen brez javnega razpisa, predvajali le komercialni programi, le da je to v okviru doseganja cilja splošnega interesa. V drugi točki 5. člena direktive je namreč celo izrecno navedeno, da direktiva ne posega v merila in postopke, ki jih države članice sprejemajo za podelitev pravic uporabe radijskih frekvenc ponudnikov storitev. Glede na to, da po veljavnih predpisih TV Slovenija lahko trži proste zmogljivosti, je takšno merilo uporabe radijske frekvence nedvomno skladno z navedeno direktivo. Direktiva tako ne more biti razlog za sprejetje oziroma noveliranje 15. člena Zakona o digitalni radiodifuziji. Predlagatelj v obrazložitvi navaja, da sta določbi prvega in drugega odstavka 15. člena, upoštevaje njuno uporabo in razumevanje, v praksi ob premalo jasni dikciji postali sporni z vidika evropskega sekundarnega prava na področju elektronskih komunikacij. Očitno je, da določba v zakonu ni sporna, pač pa je sporna uporaba in njeno razumevanje, zato ni treba spreminjati zakonodaje, pač pa jo le pravilno izvajati. Zelo nenavadno tudi je, da naj bi bilo treba predlagano spremembo sprejeti že v maju 2011, pa jo sprejemamo z enoletno zamudo in se sprašujemo, zakaj ta že ni bila do sedaj sprejeta. Predlagatelj jasno zapiše, da bi predlagani zakon lahko imel kratkoročne negativne posledice na gospodarstvo v smislu omejitve konkurence in tudi za TV Slovenijo pri komercialnih dejavnostih. Pričakovali bi, da bi državna uprava v tej državi delovala po načelu "in dubio pro patria" in ne v smislu omogočanja monopola z visokimi zaslužki tujemu podjetju v škodo nacionalnega javnega zavoda TV Slovenija, ker mu bo s tem onemogočena komercialna dejavnost in iz tega nastalimi prihodki na škodo domačim gospodarskim medijskim družbam, ker bodo zaradi monopola prisiljeni imeti z oddajanjem na multipleksu B bistveno višji stroški, ter na škodo približno 400 132 DZ/VI/1. seja tisoč naših gledalcev na demografsko ogroženih območjih, ki trenutnih programov na multipleksu B ne bodo več videli. Poslanci Državljanske liste se bodo šele po končani javni obravnavi dokončno odločili, ali je predlagana novela zakona primerna za nadaljevanje razprave na matičnem odboru, vendar le ob jasnem pogoju, da Agencija za pošto in elektroske komunikacije nemudoma razpiše koncesijo za postavitev vsaj še multipleksa C in s tem omogoči konkurenco ter da se razjasnijo vsa odprta vprašanja na področju digitalne radiodifuzije in medijev. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, mag. Jana Jenko. MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Spoštovana gospa podpredsednica, državni sekretar, poslanke in poslanci! Podajam stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah Zakona o digitalni radiodifuziji. Kot pojasnjuje predlagatelj zakona, gre pri temu zakonu za uskladitev zakona s pravom Evropske unije na področju digitalne radiodifuzije. Kasneje bo opravljena še uskladitev na področju Zakona o elektronskih komunikacijah, kar bo prineslo celostno in splošno usklajenost z evropsko direktivo. Dotična direktiva, ki ureja skupni regulativni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, bi namreč morala biti v naš pravni red prenesena že pred letom dni. Za zamudo smo bili že opomnjeni, lahko se zgodi še plačilo kazni. Ne smemo pa zanemariti še nevarnosti tožbe podjetja, ki je pri nas zgradilo drugo oddajno omrežje za namen digitalnega oddajanja. Kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je 15. člen veljavnega Zakona o digitalni radiodifuziji v praksi postal sporen z vidika evropskih pravil svobodnega trga in konkurence. V Sloveniji obstajata dve omrežji za prenos digitalne RTV. Torej govorimo o multipleksu A in multipleksu B. Slednji v času prehoda z analognega na digitalno oddajanje ni bil pripravljen, zato je bilo nekako dogovorjeno, da lahko komercialni programi ostanejo na multiplesku A, ki pa ga upravlja RTV, le-ta pa naj bil namenjen predvajanju nacionalnih programov in programov posebnega pomena. Javna RTV na svojem omrežju tudi danes še vedno gosti svojo komercialno konkurenco po nižjih cenah, kot jo je sposoben ponuditi ponudnik zasebnega omrežja. Glavna sprememba, ki jo prinaša novela zakona, je, da se frekvence, ki so bile dane v rabo javni radioteleviziji za javni interes, tudi res uporabljajo za potrebe izvajanja javne službe v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, in za potrebe zagotavljanja prenosa drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom, ki ureja medije. Sprememba Zakona o digitalni radiodifuziji po naši oceni ne pomeni samo upoštevanje pravnega reda Evropske unije, k čemur smo zavezani, pač pa daje jasno sporočilo tudi tujim investitorjem, da se bo naša država do njih korektno obnašala. Kakor hitro bo zaživel multipleks B, se lahko pristopi k izdaji novega razpisa za tretje, morebiti tudi četrto oddajno omrežje, in to pomeni, da bo zagotovljena tudi konkurenca. Gledalcem bo sprememba v prihodnosti omogočila tudi, da bodo programi javne televizije lahko spremljali v HD tehnologiji, kar je bilo doslej mogoče le z dodatnimi stroški naročnine ponudnikov kabelske ali IP televizije. V naši poslanski skupini se strinjamo, da je zatečeno stanje treba spremeniti, da to ne nazadnje narekuje tudi evropski pravni red, zato se strinjamo, da gre novela v nadaljnjo obravnavo. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo dajem Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke in gospe Jasmini Opec. JASMINA OPEC (PS SLS): Spoštovani! V Slovenski ljudski stranki upamo, da bo današnja splošna razprava o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji razčistila še tistih nekaj dilem in podala odgovore na nekatera sporna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s tem zakonom. Bistvena rešitev, predlagana v noveli zakona o digitalni radiodifuziji, je prepoved gostovanja komercialnih televizijskih programov na omrežju Radiotelevizije Slovenije oziroma na tako imenovanem multipleksu A, saj je multipleks B, ki je bil zgrajen z zasebnim kapitalom in je namenjen izključno komercialnim televizijskim programom, zaradi sedanje ureditve praktično neizkoriščen. Za nekatere, tudi za poslance Slovenske ljudske stranke, je predlagana rešitev povsem razumljiva, še posebej, če gre pri tem za uskladitev s konkurenčnim pravom Evropske unije in je Slovenija zaradi neizpolnjevanja le-tega tik pred tožbo Evropske komisije pred Sodiščem Evropske unije. Leta 2009 je bila sprejeta Direktiva 2009/140/ES, ki je korenito spremenila nekatere direktive na področju elektronskih komunikacij, kar zajema tudi področje digitalne radiofuzije. Rok za prenos omenjene direktive v slovenski pravni red, zaradi česar bi bilo treba spremeniti Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o digitalni radiodifuziji, je potekal 25. maja 2011, Slovenija pa do danes ni sprejela ne prvega ne drugega. Zaradi tega nam grozi postopek pred 133 DZ/VI/1. seja Sodiščem Evropske unije, saj je Evropska komisija po nekaterih informacijah že tik pred vložitvijo tožbe proti Sloveniji. Odgovori in obrazložena mnenja slovenske vlade Komisiji, zakaj teh sprememb še nismo prenesli v svoj pravni red, ne zaležejo več. Zato mora do uskladitve priti čim prej. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji odpravlja delitev multipleksa, ki je namenjen javni radioteleviziji, na javni in zasebni del, saj tako imenovani multipleks A, ki je bil uporabljen za zagotovitev uspešnega prehoda na digitalno televizijsko oddajanje in gosti vse slovenske komercialne televizijske programe, ni več edini multipleks v Sloveniji, zato določba 15. člena zakona, ki se s predlagano novelo spreminja, ni več potrebna. Hkrati je namreč bil zgrajen tudi multepleks B, ki ga je na podlagi javnega razpisa zgradilo norveško podjetje Norkring z namenom trženja frekvenc za komercialne televizijske programe. Vendar so frekvence na multipleksu B ostale praktično nezasedene, pred dobrima dvema mesecema je z njega odšel še edini televizijski program, ki je gostoval v omrežju tega multipleksa, TV3. Vsi ostali ponudniki komercialnih TV programov so namreč raje gostovali na multipleksu A, saj jim je javna RTV omogočila ugodnejše pogoje za gostovanje, na podlagi česar imajo ponudniki komercialnih programov tudi večje dobičke. Televizijski signal multipleksa A namreč pokriva kar 98 % celotnega ozemlja v državi, medtem ko je pokritost multipleksa B približno 89 %, kar je vseeno še bistveno več, kot je bila pokritost komercialnih ponudnikov programov, konkretno PRO PLUS, pred prehodom na digitalno oddajanje. Pokritost z analognim signalom je bila namreč okrog 60 %. Očitno je za ponudnike komercialnih TV programov odločilnih tistih 9 % razlike v pokritosti s signalom, ki so zagotovljeni na multipksu A. Jasno je torej, da je javna RTV omogočila komercialnim programom, ki gostujejo na njenem multipleksu, ki je, mimogrede, bil zgrajen iz javnih sredstev, bistveno povečano gledanostjo in s tem tudi občutno povečanje oglaševalskih prihodkov. RTV sama pa se med tem ubada s konstantnim zniževanjem deleža gledanosti in sredstev iz naslova oglaševanja. V Slovenski ljudski stranki menimo, da se s predlagano novelo zakona o digitalni radiodifuziji odpirajo vrata konkurenčnejšemu okolju na področju digitalne radiodifuzije. Prepričani smo, da morajo biti frekvence, ki so dane v rabo javni televiziji za javni interes, dejansko v uporabi za izvajanje javne službe, torej za zagotavljanje programov javne televizije in drugih programov posebnega pomena. Komercialno omrežje pa mora biti od tega jasno ločeno in ustrezno regulirano s strani pristojnega regulatorja. Kot zavajajoče označujemo tudi navedbe, da bodo zaradi zmanjšanja pokritosti z digitalnim signalom gledalci ostali brez nekaterih komercialnih programov, s čimer naj bi bila kršena ustavna pravica do obveščenosti. To ne drži, saj je ta pravica zagotovljena s programi javnega servisa, torej s programi na multipleksu A. Poleg tega pa je pokritost s signalom multipleksa B zelo visoka, skoraj 30 % višja, kot je bila pokritost s signalom komercialnih programov v času analognega TV oddajanja, kar ponudnikom komercialnih televizijskih programov še vseeno prinaša precej visoke dobičke iz oglaševanja. Zaradi vsega navedenega, predvsem pa zaradi dejstva, da je Slovenija tik pred tožbo Evropske komisije, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo nadaljevanje postopka glede predlagane novele Zakona o digitalni radiodifuziji, s čimer bomo zakonskemu predlogu dali možnost za izboljšanje pred njegovim dokončnim sprejetjem ter tako vsaj začasno pomirili Evropsko komisijo. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, dr. Laszlo Goncz. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi! V primeru Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji gre pretežno za uskladitev nacionalne z evropsko zakonodajo, pri čemer je treba poudariti, da se s tem časovno že krepko zamuja. S tega vidika je smiselno, da se dopolnitev oziroma sprememba zakona sprejema v okviru skrajšanega postopka. V zvezi s tem pa je treba poudariti tudi to, da zaradi sorazmerne majhnosti slovenskega medijskega prostora ter nekaterih drugih specifik, ki veljajo za naš prostor, določeni strokovni krogi menijo, da bodo zakonske spremembe lahko imele tudi negativne posledice na sedanje stanje. Na primer, da bo lahko morebitna monopolna vloga posameznemu ponudniku glede uporabe radijskih frekvenc za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev na področju tržne dejavnosti škodljiva. Predlagatelj zakona je mnenja, da temu ni tako ter tudi opozarja na potencialne napačne odločitve v preteklih letih na tem področju. Zato tudi predlaga rešitve v prid preprečitve morebitnim negativnim učinkom. Predvsem zaradi tega je v drugem odstavku 15. člena predloga zakona predvidena sprememba, ki bo skupaj z določbami Zakona o RTV Slovenija in Zakona o medijih, vsaj po mnenju Vlade, primerno uredila sporna vprašanja v smislu, da bo to v duhu omenjenih zakonov, torej Zakona o medijih in Zakona o RTV. Verjetno temu lahko do neke mere pritrdimo, ker drugi odstavek 15. člena predloga 134 DZ/VI/1. seja dejansko določa, da javna televizija lahko s prostimi zmogljivosti multipleksa v skladu s prvim odstavkom 15. člena predloga zakona prosto razpolaga za potrebe izvajanja javne službe, vendar mora v vsakem primeru upoštevati prepoved diskriminacije. Z vidika narodnih skupnosti je pomembno, da bodo rešitve strokovno dobre in korektne, vendar v zvezi s predlaganim besedilom zakona trenutno ni posebnih specifik ali težav, ki bi zahtevali posebne ukrepe z narodnostnega vidika. Sicer gre v primeru vsebin v zvezi z digitalno radiodifuzijo za precej kompleksno, hitro spreminjajoče se področje, zato se nam zdi smiselno, vsaj če prav razumemo, da Vlada na tem področju pripravlja nov, bolj celovit zakon oziroma nove rešitve na tem področju. V okviru tistega si lahko morebitne nejasnosti in sporna vprašanja še bolj celovito uredijo. Na koncu naj poudarim, da upamo, da se bo besedilo v procesu sprejemanja tega zakona še lahko nadgradilo. Zato bova najverjetneje glasovala tako, da podpirava predlog, da je ta predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Končani smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Moje mnenje je, da tako napisan zakon o digitalni radiodifuziji sploh ne bi smel priti v parlament v takšni vsebini. Gre za dejstvo, da s tem zakonom uzakonjamo monopol norveški družbi Norkring, ki ima v Sloveniji tri zaposlene in bo v bistvu ustvarjala en milijon evrov dobička na račun Pop TV, ki bo lahko oddajal samo preko omrežja Norkringa, in na račun Kanala A in drugih komercialnih televizijskih hiš, ki pač delujejo v našem prostoru. Zelo nenavadna odločitev, ki pa sega v obdobje 2004-2008, torej prvi mandat Janševe vlade, in očitno je že takrat bil dogovor sprejet, da preko omrežja Radiotelevizije Slovenije komercialne postaje ne smejo oddajati, lahko pa oddajajo preko zasebnega omrežja, ki pač je v lasti norveške družbe. Če ne bi šlo za tako visoke dobičke pa če ne bi bil RTV izključen iz možnosti, da se prijavlja na nadaljnje razpise za multiplekse, ki jih je mogoče še vedno razpisati v Sloveniji, potem bi človek razumel, da je pač treba nekako ločiti javno-zasebno, ampak dejstvo je, da ta ločitev pomeni monopol enega omrežja pred drugim. In če tu govorimo o tem, da prikrajšamo še Radiotelevizijo Slovenija za pomemben prihodek, potem res ne vem, kakšen interes naj bi bil nacionalnega Državnega zbora ali pa Vlade, da tako drastično posega v to področje medijev. Poseben problem, ki ga vidim pri tem, pa je, zakaj pravzaprav zaradi tega moramo kaznovati nekje okoli 200 tisoč gospodinjstev v Sloveniji, katerim ne bo, če bo ta zakon sprejet, dostopen signal Pop TV, Kanala A in drugih komercialnih televizijskih postaj, ki bodo oddajale preko Norkringa. Nerazumna odločitev: RTV Slovenija ima pokrito omrežje praktično 99 %, Norkring nekje 83 %. In zakaj naj bi podprl ta zakon? Prav nobenega razloga ne vidim, da bi ta zakon lahko podprl, kaj šele razpravljal o njem v naslednjih obravnavah, torej v drugi in tretji obravnavi, kajti dejansko, če prikrajšamo velik del ozemlja v Sloveniji, to pa je običajno prav podeželje, to so obmejna območja, zato da nimajo dostopa do Pop TV in do Kanala A, in da na drugi strani omogočamo izjemen prihodek, milijon evrov dobička neki tuji družbi na tem področju, hkrati pa siromašimo tudi slovenske komercialne postaje, je res skregano z vsako logiko oziroma daleč od tistega, kar bi mi narekovalo, da lahko podprem tak zakon. Resnično upam, da se bo večinski del poslank in poslancev v parlamentu vendar odločil, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da ne nazadnje omogočimo vsaj širši ali pa praktično na celotnem območju Republike Slovenije vendar dostop do čim širšega gledanja različnih televizijskih postaj, zato da si lahko tudi potem sami ustvarjajo stališča o tem, kaj je primerno, kaj ni dobro, če se pa ne želi tudi preveč pozabavati s tem, kaj se poroča s političnega področja, pa si lahko vsaj ogleda kakšen film, ki ga je mogoče gledati preko Pop TV ali Kanala A. Skratka, siromašenje dostopa do gledanosti slovenskega prebivalstva na območju Republike Slovenije je zagotovo nekaj, kar po mojem mnenju nikoli ne bi smelo biti zapisano v nobenem zakonu, ki bi prišel v Državni zbor. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rihard Braniselj, pripravi naj se gospod Roberto Battelli in potem naprej gospod Jožef Kavtičnik. RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovani! Hvala za besedo. Lep pozdrav še enkrat. Osnovna težava predlagane novele je ravno ta, da uvaja nedopusten monopol. Če pogledamo, kako je primerjalno pravno to urejeno v primerljivih državah, lahko ugotovimo, da ima, recimo, Velika Britanija šest multipleksov, Finska tri, Avstrija dva multipleksa, s tem da oddaja še vedno tudi analogno, Italija dva, z oddajanjem tudi v analogni tehniki, Francija pet multipleksov, plus analogno, Slovenija po uveljavitvi predlagane novele zgolj samo multipleks B in nikakršne konkurence. V Sloveniji je tako po strategiji vlade kot po 135 DZ/VI/1. seja tehničnih zmožnostih pravzaprav prostora za osem multipleksov, pri čemer sta podeljena le dva. Strategija, o kateri govorim, strategija Republike Slovenije za prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo je bila sprejeta na Vladi 16. februarja 2006. Po časovnici te strategije bi morala biti multipleks C in multipleks D podeljena oziroma vzpostavljena v začetku leta 2011. Sprašujem se, zakaj se ta strategija do sedaj ni izvajala oziroma zakaj takšna zamuda. Investicija v multipleks B, v celoten projekt, je bila ocenjena na milijon in pol evrov, letna najemnina, ki bi jo v tem primeru na multipleksu B dosegel Norkring, seveda ob popolni zasedenosti, pa bi znašala dva milijona in pol evrov. Poglejmo, kako veliki dobički so tukaj v igri. Za primerjavo, stroški hrvaškega multipleksa so kar 3,7 krat nižji od slovenskega. Hrvaška cena je 1,70 evra na en megabajt na sekundo na tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa kar 6,40. Če pogledamo še primerjavo med stroški multipleksa A in multipleksa B in pokritostjo ter druge parametre, ki so v tem primeru izredno pomembni, ugotovimo, da ima Norkring pokritost okoli 83 % gospodinjstev, TV Slovenija pa 99 %. Norkring 26 oddajnikov, TV Slovenija 160. Kot rečeno, takšen monopol oziroma prehod vseh na multipleks B bi prizadel ljudi oziroma gledalce predvsem na demografsko ogroženih območjih in teh je zagotovo več kot 200 tisoč. Ne bi se spuščal na razpise oziroma ne bi problematiziral razpisa, na podlagi katerega je Norkring prišel do tega multipleksa, to je stvar drugih organov, s tem se ne bi ukvarjal, vsekakor pa še enkrat poudarjam, da v primeru, da bo ta novela bila procesirana do konca in da bo uveljavljena, bomo prišli do nedopustnega monopola. Kar pa se tiče izgovorov, da zgolj izvajamo pravzaprav zaveze iz direktiv Evropske unije, pa mislim, da temu ni tako. Pravzaprav bi tudi rad videl te raznorazne grožnje s tožbami s strani Evropske komisije. Tega nismo nikoli dobili in lahko o tem tudi dvomim. In končno, zaščitimo naše gledalce, zaščitimo javno radiotelevizijo, zaščitimo ljudi na demografsko ogroženem območju, kajti njim bomo tukaj jemali, seveda bomo jemali tudi našim domačim medijskim hišam, ki bodo predvidoma plačevale višje stroške za oddajanje na multipleksu B. V temu smislu delujmo državotvorno, naredimo vse, da vzpostavimo konkurenco. Pogojno bi ta novela lahko prestala današnjo razpravo oziroma bila uvrščena v nadaljnji postopek, če dobimo jasne zaveze, da bo multipleks C v doglednem času oziroma do končnega sprejetja vendar bil podeljen in se bo konkurenca vendar vzpostavila. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospoda Batellija ne vidim tukaj, zato ima besedo gospod Jožef Kavtičnik. Izvolite. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem! Spoštovani, v zadnjem času velikokrat slišimo in verjetno bomo v naslednjih dnevih še večkrat, kaj moramo vse storiti zaradi tega, ker nam Evropa to nalaga. Mi smo tukaj v slovenskem parlamentu, mi se moramo truditi, da bomo vzpostavili čim boljše pogoje za življenje naših ljudi, naših zavodov, za naša podjetja in tudi za vse, ki živimo na temu prostoru. Zato predlaganega zakona ne bom podprl, ker ne mislim biti zraven, ko bomo dali še en udarec slovenski radioteleviziji. Večina držav članic Evropske unije prilagaja svoje zahteve oziroma svoje življenje in svojo zakonodajo evropskim zahtevam. Zakaj ne bi tudi mi, čeprav smo majhni, ampak mislim, da se naš glas ravno tako lahko sliši in upošteva v Evropi, da tudi mi prilagodimo določeno zakonodajo našim potrebam, našemu trgu, našemu majhnemu trgu, ki ima določene specifike. Zaradi tega je prav, da damo mi možnost našim zavodom, tako kot je sedaj tukaj Radiotelevizija, da ustvarja nek dohodek, neko dodano vrednost, kajti denar bo potem namenila za bolj kvalitetne programe, za zmanjševanje stroškov in prispevkov, ki jih morajo državljanke in državljani plačevati. V nasprotnem primeru se bo sigurno cena gledanosti teh programov dvignila ali pa se bo kakovost programov zmanjšala. Zato ne želim sodelovati pri tem in bom nasprotoval temu zakonu. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Samo Bevk, imate besedo namesto gospoda Janka Vebra. Naslednja pa je na vrsti gospa Polonca Komar. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Slovenija je s 1. decembrom 2010 na podlagi Zakona o digitalni radiodifuziji prešla iz analognega v digitalno oddajanje televizijskega programa. Po začetnih težavah so lahko prebivalke in prebivalci spoznali številne prednosti, ki jih prehod prinaša; možnost uvajanja novih tehnologij, pestrejša ponudba programov ter boljša kakovost slike in zvoka so le nekatere med njimi. Z digitalizacijo so tako tudi prebivalke in prebivalci geografsko težje dostopnih območij končno pridobili možnosti spremljanja priljubljenih komercialnih televizijskih programov, in to v spodobni kakovosti slike in zvoka. Zdi se, da je bila možnost gledanja priljubljenih filmov, nadaljevank, oddaj in športnih dogodkov, ki jih lahko spremljamo samo na komercialnih televizijah, za del gledalk in gledalcev zgolj začasna. V primeru sprejetja predloga novele zakona o radiodifuziji bo 136 DZ/VI/1. seja namreč del Slovenije ostal brez dostopa do treh televizijskih programov. Nekatere ocene kažejo, da bo ukrep prizadel 30 tisoč gospodinjstev. Če pa bo operater drugega multipleksa uresničil svoje napovedi o odhodu iz Slovenije, pa bo takšnih kar 200 tisoč gospodinjstev. Naj opozorim, da je pred nekaj dnevi, natančneje v nedeljo 15. aprila, operater drugega multipleksa na svoji spletni strani objavil sporočilo, da je 2. aprila 2012 pričel z demontažo radiodifuzne opreme v svojem omrežju. Iz tega je mogoče sklepati, da operater drugega multipleksa zapušča Slovenijo. Takšno ravnanje zato sproža številne pomisleke o smiselnosti nadaljevanja postopka, saj bi s sprejemom predloga in ob predpostavki, da bo operater drugega multipleksa prenehal z dejavnostjo, komercialnim televizijah onemogočil oddajanje preko tega načina prenosa. Posledica sprejema novele zakona bo poslabšanje dostopnosti televizijskih programov, kar je en razlog, zakaj predloga Vlade Republike Slovenije ni mogoče podpreti. Drugi razlog je nepojmljivost ravnanja, s katerim Vlada Republike Slovenije skrbi za uspešnost poslovnega modela zasebnega podjetja in mu zavestno omogoča monopolni položaj na trgu. Še več, s takšnim početjem povzroča tudi poslovno škodo upravitelju prvega multipleksa javnemu zavodu RTV Slovenija, ki ga je ustanovila država. RTV Slovenija z razpolaganjem prostih zmogljivosti ustvari več kot milijon evrov prihodkov letno. Tudi navedbe, da je bila vključitev komercialnih televizij v oddajanje na prvem multipleksu tako ali tako že od začetka mišljena zgolj kot začasen ukrep, pa ne držijo. V obrazložitvi predloga iz leta 2007, ki ga je tudi takrat v Državni zbor poslala Janševa vlada, je zapisano, da bo v nadaljevanju, ko bo vzpostavljen drugi multipleks, razpolaganje s prostimi zmogljivosti vprašanje poslovne odločitve javne RTV Slovenija. Kot kaže, je javna RTV Slovenija po mnenju desnosredinske koalicije v teh petih letih izgubila poslovno sposobnost, zato jo namesto nje uresničuje kar Vlada Republike Slovenije sama. Ne nazadnje je to funkcijo prevzela že s sklepom o prepovedi sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb ter jo nato zelo uspešno nadgradila z nezakonito kriminalizacijo dela Nadzornega sveta RTV Slovenija. Vlogo urednikovanja že prevzema ministrski zbor, seznam nezaželenih oddaj pa je javno objavljen v časopisu največje vladne stranke in na njenem twitu. Predloga zakona, ki zasebnemu sektorju zagotavlja monopol, gledalkam in gledalcem televizijski mrk, javnemu zavodu pa izgubo prepotrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti v javnem interesu, seveda ne morem podpreti. Zato bom glasoval proti sklepu, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala tudi vam. Besedo ima gospa Polonca Komar, naslednji pa bo na vrsti mag. Borut Ambrožič. POLONCA KOMAR (PS DLGV): Hvala lepa za besedo. Dovolite, da tudi jaz s tega mesta izrazim nekatere svoje pomisleke ob sprejemanju predloga novele zakona. Namen predlagatelja novele zakona je uskladiti nacionalno zakonodajo na področju digitalne radiodifuzije s spremembami direktiv na področju elektronskih komunikacij. Dejstvo namreč je, da imamo v Sloveniji dva multipleksa dveh različnih operaterjev. Njune skupne zmogljivosti so prevelike za trenutne potrebe slovenskih izdajateljev TV programov. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji nastalo situacijo rešuje zelo parcialno, hkrati pa ni povsem jasno, kakšno morebitno škodo ta sprememba prinaša za vse izdajatelje TV programov, ki trenutno oddajajo svoje programe v multipleksu A, ter za operaterja multipleksa A RTV Slovenija. Predlog novele zakona namreč ukinja možnost trženja proste zmogljivosti na multipleksu A, kar hkrati zagotovo prinaša izpad dela prihodka RTV Slovenija, predvsem pa obstaja bojazen, da s posegom v operaterski trg omogoča ustvarjanje monopola na tem področju. Da bi po sprejetju predloga novele zakona ohranili konkurenco, bi bilo treba razpisati dodatne multiplekse, multipleks A pa bi oddajal le program javnega servisa in proste zmogljivosti na tem multipleksu bi bile neizkoriščene. Ob tem se sprašujem tudi o morebitni škodi, ki bi jo utrpele gledalke in gledalci, ki jih s spremembo tega zakona prikrajšujemo za ogled nekaterih programov. Gre predvsem za tiste državljanke in državljane, ki živijo v predelih, ki jih multipleks B ne pokriva. Pričakujem torej konkretne rešitve, ki bodo zagotovile konkurenčnost, ki ne bodo posegale v prihodke javnega zavoda RTV Slovenija in ki bodo gledalkam in gledalcem zagotovile enakopraven dostop do televizijskih programov. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Borut Ambrožič, izvolite, naslednji pa je na vrsti gospod Mirko Brulc. MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica, in pozdravljeni vsi prisotni! V Pozitivni Sloveniji se zavedamo, da evropska direktiva narekuje ureditev tega odprtega vprašanja, kljub temu pa menimo, da predlagani zakon oziroma predlog, o katerem bomo najprej glasovali, torej o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji, ne ponuja ustreznih rešitev zaradi danes večkrat 137 DZ/VI/1. seja poudarjenih pomanjkljivosti, zato se bom tudi sam pri glasovanju vzdržal. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite gospod Brulc, naslednji pa je na vrsti gospod Srečko Meh. MIRKO BRULC (PS SD): Strokovnih razlag je bilo danes že veliko povedanih. Samo vprašam, če bi ta zakon že veljal, ali bi nocoj gledali nogometno tekmo Chelsea : Barcelona ali 200 tisoč prebivalcev Slovenije tega ne bi videlo. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Meh, izvolite. Naslednji je na vrsti gospod Ivan Grill. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani gospod Zorn! Vprašanje je približno tako: Kateri so razlogi, da je predlog Vlade Republike Slovenije, da zmanjša prihodke javni radioteleviziji za milijon 200 tisoč evrov? S tem povezano vprašanje: Na kakšen način namerava Vlada Republike Slovenije nadomestiti primanjkljaj Radiotelevizije Slovenije? Kaj so razlogi, da peljemo v to smer, da uvajamo dejanski, če rečemo, monopol nekomu in da istočasno zmanjšujemo prihodke naši radioteleviziji in zmanjšujemo gledanost vsem, ki so do sedaj bili zadovoljni s temi storitvami? Mi bi morali skrbeti za to, da bi gledalci dobili boljšo sliko, da bi bila pokritost še večja in da ne bi oškodovali javnega zavoda. Zaradi tega mislim, da tega ne morem podpreti; da gre dejansko za privatizacijo in da teh razlogov, ki jih navajate, ne vidim. Se mi pa zdi prav, da spoštujemo evropsko zakonodajo, ni pa prav, da bi to delali na škodo naših zavodov. Pa še eno vprašanje se bo postavilo z vidika gledanost, ki morda ni danes na dnevnem redu, bo pa z vidika prebivalk in prebivalcev v bolj oddaljenih področjih izjemno pomembno. Gre seveda tudi za ostale televizije, za ostale mreže, ki so še kako potrebne na nek način gostovanja in tega, da lahko tudi regionalne televizije ali lokalne televizije, če lahko tako rečemo, opravijo svoje poslanstvo, kajti pogosto je informiranost prebivalk in prebivalcev v krajih izven centra Slovenije odvisna od tega, koliko informacij dobimo na teh lokalnih televizijskih in drugih postajah. Zato se mi zdi, da bi bilo tudi o tem treba razmišljati oziroma voditi račune. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospoda Grilla ne vidim med nami, zato dajem besedo naprej naslednji razpravljavki, mag. Majdi Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Temeljni razlogi, zakaj Socialni demokrati nasprotujemo sprejemu te novele zakona, so bili že pojasnjeni, ampak vendar naj spomnim na to, da je bil predlog novele zakona pripravljen, pa da se takrat, ko smo kot največja vladna stranka imeli možnost tudi odločati o tem, kaj v vladno proceduro oziroma državnozborsko proceduro uvrstiti in česa ne, nismo odločili. Razloge, zakaj tega nismo storili, je pojasnil nekdanji minister, pa ne tičijo samo v tem, da takrat vlada Boruta Pahorja ni imela več večine, ampak predvsem tudi pomisleki, ki jih je znova izrazil dr. Igor Lukšič ob vložitvi te novele zdaj. Razlogi torej ostajajo enaki, so bili že večkrat omenjeni, je pa zanimivo, kaj se za naglico, s katero je to bilo, skriva. Dejstvo je namreč, da v prejšnjem mandatu tudi grožnja s tožbami in odškodninami, ki bi jih Slovenija morala plačati, tedanje opozicije ni prepričala, da bi podprla kakšne zakonske predloge, ki so, mimogrede, tudi segali v območje medijske zakonodaje. Kot poslanka ugotavljam, da so mediji za različne interesne skupine zelo interesantni, zato tudi ni za mene presenetljivo, da imamo včasih tako zelo različna stališča do teh vprašanj, ampak človek bi pričakoval, da če minister nekega področja trdi, da je potrebno zagovarjati konkurenčnost, potem se človeku zdi najmanj čudno, če ne kaj drugega, da vlaga in brani novelo zakona, ki pa konkurenčnost zmanjšuje in odpira prostor monopolistom. To je prvo tako vprašanje, ki se mi postavlja. Drugo pa, zakaj je taisti minister v svoji izjavi tudi očital, ko je govoril o gostovanju komercialnih programov na multipleksu A, da se financira ali da se je financiral iz RTV prispevka, ko je popolnoma jasno, da se je financiral iz razvojnih sredstev. No, mimogrede, na seji Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino je bil sprejet sklep, ki tako ali tako onemogoča črpanje teh sredstev v nadaljevanju. Tako je to še en dokaz, kam pravzaprav pes taco moli -finančno destabilizirati nacionalno radiotelevizijo, posegati v temeljne odločitve, tudi v tiste, ki so v pristojnosti uprave največjega javnega zavoda, to je RTV Slovenija, in prevzemati tisto, kar mora delati uprava in kar mora delati programski svet. Da pa je nadzorni svet dobil zaušnico, je bilo pa danes tudi že povedano, nezaupnica je bila izglasovana. In zanimivo, kakšen sklep je bil - celo zaposlenim je bilo naloženo, da morajo odpoklicati predstavnike nadzornega sveta. Zelo zanimivo se gibljejo predstave o tem, kako so razporejene pristojnosti. Ampak, kot rečeno, poleg vsega, o čemer smo že govorili in poudarjali, je le treba malo z rezervo vzeti zatrjevanje, kadar koalicija govori, da je v središču njenega ravnanja vendar interes vseh - vsaj 200 tisoč gospodinjstev zagotovo ne, če bomo sprejeli to novelo. Hvala lepa. 138 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu predlagatelja oziroma Vlade gospod državni sekretar Aleksander Zorn, želite besedo? Izvolite. ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Spoštovani! Najprej bi želel poudariti vsaj troje: prvič, to je tako rekoč predhodna obravnava in imeli boste še priložnost, da se o tem na široko razgovorite in tudi kaj dopolnite, če smo kaj pozabili. Druga stvar, očitki, da smo lahko samostojni glede na Evropsko unijo, so seveda pogumni, pametni in jih podpiram. Vendar smo del Evropske unije in ta čudna osamitev se mi ne zdi ravno smotrna. Tretja stvar, ki izhaja iz tega, pa je to: če ne bomo upoštevali direktiv Evropske unije in tudi Norkring bo imel kakšno besedo pri tem, kaj se mu je zgodilo, nas lahko čaka do 20 milijonov evrov kazni. Če se vam zdi to primerno, potem pač vkalkulirajte to v tisti izgubljeni profit televizije, ki bi ga s tem izgubila. In nazadnje, ali se vam ne zdi čudno, da nacionalna televizija sama daje možnost na svojem multipleksu svoji lastni konkurenci, da ji konkurira, in to v svojem medsebojnem dogovoru, za katerega smemo dvomiti, da je ravno blagonameren, pač pa, da je to nezdrava konkurenca, če ni kar koruptivna konkurenca. Tako je konkurenca tisto, kar je tu najdražje in bo ostalo najdražje, če bo tržila nacionalna televizija tako rekoč ves televizijski prostor v državi. Imam pa še nekaj konkretnih odgovorov, kajti predvideli smo jih. Ugovori zoper to so tako splošni in znani in lobisti so vas zelo dobro naučili, tako imam nekaj tega kar pripravljenega in bom prebral, kljub zapletenemu tehnološkemu jeziku. Domnevno onemogočanje konkurence. Treba je poudariti, da predlagana novela ne omejuje konkurence na trgu, saj je konkurenca v primeru uporabe omejenega javnega dobra, kakršen je radio frekvenčni prostor, zagotovljena z javnim razpisom. Tudi po mnenju Urada za varstvo konkurence, ki je zdaj prišlo, je zavajajoča trditev, da je konkurenca v primeru prepovedi proste uporabe zmogljivosti na multipleksu A v odsotnosti drugih multipleksov omejena. Konkurenca je namreč zagotovljena na vsakem posameznem razpisu za vsak posamezni multipleks in se zagotovi z izbiro najboljšega ponudnika, ki kot tak ne more ustvarjati monopolnih rent. Po mnenju UVK je glede na konkurenco, konkurenčno in evropsko pravno ureditev, kot jo predvideva novela, nujno potrebno ravno s tega vidika preprečiti izkrivljanje konkurence. Glede na razpise za nove multiplekse pa se pričakuje spoštovanje strateških usmeritev iz Strategije Republike Slovenije za prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo, ki predvideva razpise novih multipleksov, ki jih izvede Agencija za pošto in elektronsko komunikacijo, Apek. Drugič. Očitek manjše pokritosti signala multipleksa B. Med drugim gre za 10 tisoč, ne za 100 tisoč gospodinjstev, ampak glede pokritosti pojasnjujemo, da signal multipleksa A pokriva 98 % prebivalstva, multipleks B pa 89 % prebivalstva. Pred digitalnim prehodom pa je na primer imel Pop TV 70 % pokritost, Kanal A pa 60 % pokritost prebivalstva s svojim signalom. Ob tem je treba pojasniti, da je prizemno radiodifuzno oddajanje le ena izmed prenosnih tehnologij za razširjenje komercialnih programov, ki so lahko dostopni tudi preko kabelskih in širokopasovnih omrežij ter satelitov. Očitek, da naj predlagatelj zagotovi precej daljše prehodno obdobje. Predložena novela že določa daljši čas za uveljavitev zakona, ki naj bi omogočal, da se bodo udeleženci na trgu prizemne digitalne radiodifuzije, predvsem pa Apek lažje pripravili za potrebne spremembe. Skladno z navedenim se z novelo zakona uvaja prehodna odločba, ki določa 30-dnevni rok za uskladitev izdane odločbe multipleksa A z odločbami tega zakona ter določa še daljše obdobje za uveljavitev zakona, to je običajno 60 dni po objavi v Uradnem listu. Ali je glede na najavljeni odhod družbe Norkring iz Slovenije novela zakona še potrebna? Pri tem si dovolim opombo, da nekateri namigujete oziroma ste namigovali, da služimo Norkringu, hkrati pa zatrjevali, da odhaja. Ja, odhaja. Demontira svoje stvari. To se pravi, da mu lahko nekoliko služimo kvečjemu pri demontaži. Morebitni odhod družbe Norkring iz Slovenije in posledično nedelovanje multipleksa A, ne glede na morebiten sprejem novele, ne bo imel posledice, da bi komercialni programi ostali brez multipleksa. Po izrecni odločbi tretjega odstavka 15. člena obstoječega zakona, ki se z novelo ne spreminja, je namreč še vedno omogočeno, da v primeru, da je multipleks A edini delujoči multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije, komercialni programi lahko tudi ostanejo do spremembe stanja, izvedbe razpisov novih multipleksov s strani Apek in vzpostavitve novih omrežij. Nadalje. Očitek, da je bil multipleks A res dodeljen brez razpisa, vendar je RTV Sloveniji skladno z zakonodajo ni bilo dovoljeno kandidirati na javnem razpisu za drugi multipleks. Zakonodaja je v celoti sledila Strategiji Republike Slovenije za prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo, ki je ravno zaradi zagotovitve razvoja digitalne prizemne radiodifuzije v konkurenčnih pogojih predvidela delovanje vsaj dveh operaterjev prizemne radiodifuzije. Javni zavod RTV Slovenije je tako pridobil frekvence za multipleks A brez javnega razpisa za potrebe izvajanja javne službe. Da bi se zagotovila konkurenca med drugim 139 DZ/VI/1. seja multipleksu B RTV Sloveniji zanj ni bilo potrebno niti kandidirati. Za operaterja multipleksa B je bilo tako izbrano eno izmed komercialnih podjetij, ki so kandidirala na razpisu. RTV Slovenija bo spet lahko kandidirala na razpisih za naslednje multiplekse. In še to, da ne pozabim: Norkring je bil pri tej kandidaturi najuspešnejši, ker je bil tudi najcenejši. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Zorn. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ugotavljam, da čas za razpravo še ni potekel, zato sprašujem, ali je še kdo pripravljen in zainteresiran za prijavo. Prosim, prijavite se. Trije prijavljeni. Vsak lahko dobi 5 minut. Prvi je na vrsti gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Izziv je bil to, kar je državni sekretar govoril na koncu. Razumem, da se lahko del cinizma in posmeha Državnemu zboru zreducira na trditev, da smo bili dobro podučeni in zlobirani s strani lobistov. To nesramnost bi vam lahko vrnil, pa bi rekel, da ste vi pa dobro natrenirani, da strašite ljudi. Tu ste nas strašili z 20-milijonsko kaznijo, za katero je v resnici mogoče, da bo zapadla. Ampak ni mesto, niti čas, niti prostor za tovrstne emocije, da bi diskriditirali diskusije poslank in poslancev, ki jih skrbi v resnici dvoje. Na to nisem dobil prav prepričljivega odgovora, razen strašenja, da nas bo Evropska komisija kaznovala z 20 milijoni evrov kazni. Nisem pa dobil odgovora, kaj boste in kako zagotoviti 20 tisoč ljudem televizijo, ogled programov, in niste mi povedali, kako nadomestiti izpad milijona evrov prihodkov javni televiziji. Glede na to, da smo poslanke in poslanci, ki moramo skrbeti za to, kar se v tej državi dogaja, smo vas to spraševali. Opozarjali smo vas na to, da je prišlo do nekega vakuuma, do neke vakuumske zgodbe, v kateri nimamo odgovora za 200 tisoč ljudi in nimamo odgovora za javno televizijo, ki tako in tako hira in se z njo ukvarjamo in povečujemo naročnine za izpad prihodka, ki ga dajemo sedaj neki privatni tuji firmi. Zato bi prosil državnega sekretarja, da se vzdrži tovrstnih komentarjev, ko govori, kdo je bil s kom zlobiran. Mi ali jaz osebno vsakega lobista prijavim. Nisem pa siguren, če ste vi vse svoje prijavili, odkar ste državni sekretar. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo ima mag. Majda Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo. Včeraj sem slišala, da nekateri živimo na Luni. Ne vem, ni bilo rečeno, da kdo drug pa mogoče na Marsu ali na Veneri, kar je tudi včasih mogoče slišati, zakaj obstajajo med nami razlike. Ampak k besedi sem se priglasila zaradi tega, ker sedaj, kot kaže, bo kar splošno sprejeto dejstvo, da parlament ni prostor razpravljanja. Zadnjič je pri poslanskih vprašanjih imel s tem težave minister, sedaj ima s tem težave njegov državni sekretar. Če me je pri prvem to še čudilo, ker ni imel parlamentarne prakse, se pa pri drugem temu zelo čudim zaradi tega, ker pozna navade in pozna, kaj imamo poslanci v zakonodajnem postopku možnost storiti. Zato spotikanja ob to, da smo zahtevali splošno obravnavo, ne štejem za politično korektno ravnanje. Toliko glede tega. Ali se komu ljubi na argumente odgovarjati, je druga zgodba, kako prihajamo do informacij o stvareh, je tretja zgodba. Pravzaprav pa sem se oglasila za razpravo v nadaljevanju še zaradi nečesa. V mnenju ene od poslanskih skupin je bilo mogoče zaznati tudi očitek, češ da naj si pa nacionalna televizija pridobi veščine za širjenje oglaševalskega dela. No, ampak zanimivo je, da je Slovenska ljudska stranka v prejšnjem mandatu bila ravno tista, ki je pri sprejemanju zakonodaje uspela s krajšanjem časa za oglaševanje na nacionalni televiziji. Treba si je zastaviti temeljno vprašanje: Ali je za javni servis sprejemljivo, da se delež oglaševanja približuje časovnemu deležu oglaševanja komercialne televizije ali ne? In če v večini primerov sledimo željam gledalk in gledalcev, ki menijo, da je prednost spremljanja nacionalnega programa ravno v tem, da je oglaševanja manj, potem to ne more biti razlog za argumentacijo, kako zniževati možnost prihodka za nacionalno televizijo. Kar pa zadeva vprašanje gledanosti in s tem zvezanega pristajanja ali nepristajanja na programsko politiko nacionalnega servisa, se je pa treba vedno znova vrniti izhodiščnemu stališču, to je, da o programu odloča programski svet, da za njegovo izvajanje skrbi uprava javnega zavoda in da je nadzornemu svetu naloženo, da spremlja oba. Zdaj tu ne bom še česa drugega rekla, ampak tisto, kar se mi zdi nujno potrebno: treba je izhajati iz Zakona o RTV in iz tega, kaj je javnemu servisu pravzaprav naloženo. In znova in znova je treba povedati, da za bogatenje slovenske medijske krajine, za pluralizacijo medijev je odgovornost javnega servisa ravno v tem, da skrbi tudi za tiste vsebine, ki jih drugi servisi, zlasti komercialni, ne ponujajo. In če se sklicujem na javnomnenjske raziskave in na strokovno spremljanje politike nacionalnega medijskega programa, potem moram reči, da je iz odgovorov vprašanih mogoče zaslediti ravno to, da si želijo več tistih medijskih vsebin, ki jih komercialni programi ne ponujajo. To pa je več kulturnih programov, več znanstvenih oddaj, več oddaj, namenjenih mladini. Torej, vsega tistega, kar lahko marsikdaj, tudi zaradi odločitev 140 DZ/VI/1. seja programskega sveta, nekatere zainteresirane skupine spremljajo zunaj elitnih terminov. Je pa še drugo vprašanje sklepanja pogodb in me prav zanima, kaj je mislila Vesna Kuljaj, zakaj se je oglasila v zvezi s pogodbami. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): To, kar se dogaja te dni, me napeljuje na to, da vas vprašam: Ali vas mogoče vodi Opus Dei? / oglašanje iz dvorane/ Ja. Glejte, razlogi in tako dalje - kaj so? Vprašajte zunaj stavkajoče, ki točno vedo, kaj so razlogi za vse spremembe zakonodaje in vse tiste, ki se napovedujejo. Razlog, želja je, da je tisto, kar je javno, da je slabo. Konec. In če je slabo, ga je treba privatizirati, in če je treba privatizirati, imaš neko drugo moč nad tem. To, da bo ministrstvo odločalo o pogodbenem delu na teh medijih -kaj je to drugega kot to, da povem lahko zdaj deset imen, ki ne smejo več priti na televizijo ali radio?! To je namen, saj ni drugega! To ni varčevanje, to ni ne vem kaj! Televizija bo primorana vrteti stare filme in neke oddaje, zato da bo zapolnila program. To je namen. V šolstvu - kaj je namen normativu? Ne mi reči, delal sem devetnajst let v šolstvu! Ni problem dva otroka več imeti v razredu v Ljubljani. Ampak ukinili bomo podružnične šole, osiromašili podeželje, prevažali otroke v mesto, v velike šole. To je namen! In televizija - kaj je tu namen? Podeželje, tam naj bo, naj se ljudje matrajo, naj gojijo živino in kosijo travo. To je namen. Pa ne me prepričati, da je drugače! To niso varčevalni ukrepi, to ni šparanje. Tega ne morem podpreti, ker živim na vasi, ker živim s tem podeželjem, pa kot župan sem ga servisiral bolj kot mesto. Saj otrok, dijak, srednješolec, študent z nekega Pohorja ali pa z / nerazumljivo/ se ne bo mogel več v Ljubljani izobraževati, tudi če je inteligenten - stokrat bolj kot tukaj od nekega tajkuna sin ali pa hčerka. To je namen in to boste dosegli in tu so še druga področja, ne samo ta! Da ne grem na zdravstvo in podobno! Če se mi v Ljubljani kaj zgodi in sem na Kliničnem centru operiran, me operacija slepiča stane desetkrat več kot v Šempetrski bolnišnici, ker ni Klinični center. Dajmo ljudje! So rezerve, ampak to, kar bi podeželje, kar bi okolica morala imeti, naj ima. RTV Slovenija naj bo tista dominantna televizija, če ne - mi smo se pred petimi, desetimi leti na Goriškem norca delali iz Italijanov, ker smo govorili o "berlusconizmu" -same oslarije po televiziji! Tega Slovenija 1 na srečo ne dela, ampak bo morala, očitno, če bo hotela preživeti. Imejmo pamet in glasujmo tako, da ne bomo dovolili, da se nam ruši vse, kar je javno, vse, kar je dobro funkcioniralo še v Jugoslaviji in še danes. Sociala in še kaj. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Aleksandru Zornu, državnemu sekretarju. Pet minut, izvolite. MIRKO BRULC (PS SD): Po poslovniku nima... - ampak dobro, naj ima pet minut. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Po poslovniku se gospod Zorn ne more prijaviti, je pa gospod Zorn nakazal pred tem, da bi želel besedo. Drugič pa, gospod Zorn, vas prosim, da upoštevate, da naj kolegi poslanci in poslanke to vašo željo tudi jasno vidijo in se prijavite zelo nazorno. Imate besedo, pet minut. ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Opravičujem se, če nisem pravočasno prijavil končne besede. Zahvaljujem se vam za razpravo, mislim, da se je izkazala takšne vrste, da je nujno potrebno, da jo nadaljujemo, kajti cela vrsta strokovnih vprašanj je bila začeta, tudi deloma odgovorjena, ne pa docela. Tako predlagam, da gre zadeva v drugo razpravo. Kar pa se tiče moje osebe, ki je nekaterim med vami preprečila, da bi razumeli ali da bi bil to prostor dialoga, se opravičujem, čeprav dvomim, da je kdo v tej državi takšen, da bi gospe Potrati lahko odvzel besedo, če tega sama ne bi hotela, ali pa, da bi gospod Jakič kakšno osebno pripombo lahko zadržal, če si jo želi. Če sem že žrtev tega, potem moram reči, da je razprava uspela, kajti argumente smo pozabili. In ti so, da moramo o multipleksih še govoriti in da moramo zakon novelirati. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Proceduralno? Izvolite. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica, spoštovani zbor! Glede na določila 71. člena Poslovnika mislim, da ste v tem primeru ravnali napačno in v nasprotju s Poslovnikom, ko ste dali besedo državnemu sekretarju, dr. Aleksandru Zornu, ker se ni prijavil k razpravi. V svojem nastopu je sedaj spodbudil kar nekaj poslancev, če bi lahko imeli pravico do replike, pa jo tudi po poslovniku nimajo. Lahko bi tudi kolegici Potrati in kolegu Jakiču dali besedo. Nimam nič proti temu, da se opravlja v Državnem zboru temeljita diskusija, da se izmenjajo različni pogledi, da tudi Vlada zelo aktivno sodeluje, sem pa za to, da se striktno upošteva Poslovnik Državnega zbora. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vašo pripombo. Gospod državni sekretar 141 DZ/VI/1. seja je bil opozorjen, da se drugič prijavi bolj odločno, da ga vsi vidimo. S tem zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 19. aprila 2012, v okviru glasovanj. Se opravičujem. Vas ne vidim. Zdaj vas vidim. Želite proceduralno? (Da.) SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Ne vem, če se lahko še bolj odločno pozove nekoga. Pozove se Državni zbor, ali želi še kdo razpravljati ali ne, to ste storili v skladu s Poslovniku, če se pa potem urgira, se koga povpraša, naj se še bolj odločno prijavi k besedi, tudi to pot ste malo zgrešili. Upam, da v bodoče takih kiksov, oprostite temu izrazu, pri vodenju Državnega zbora ne bo več. Nisem pa proti diskusiji, še posebej sem vesel, da so tudi predstavniki Vlade tukaj, čeprav so na terenu v večini, in da je tudi državni sekretar dr. Zorn prišel v Državni zbor. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Še enkrat hvala lepa za vaše opozorilo. Sem ga zelo dobro razumela. Seveda pa na tem mestu vseeno pojasnjujem, tistim, ki morda to ne vedo, da se gospod državni sekretar oziroma Vlada v tem primeru ne more javiti s pritiskom na gumb, zato tudi ni evidentiran na ekranu, se pa ni dovolj nazorno in odločno javil k besedi z roko, za kar je bil opozorjen, in upam, da v bodoče teh težav ne bo. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. prekinjam tudi 2. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Hvala lepa. (SEJA JE BILA PREKINJENA 18. APRILA 2012 OB 13.50 IN SE JE NADALJEVALA 19. APRILA 2012 OB 9. URI.) PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam z nadaljevanjem 2. seje Državnega zbora. Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in poslanca: Alenka Pavlič, Irena Tavčar, Jakob Presečnik in Branko Marinič. Vse ostale prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade ministru dr. Janezu Šušteršiču. Izvolite. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovane poslanke, poslanci, podpredsednica, dobro jutro! Dovolite mi, da na kratko predstavim razloge za te spremembe zakona o davčnem postopku. Kot je pogosto pri tovrstnih spremembah, gre enostavno za prenos zakonodaje Evropske unije v slovenski pravni red, in sicer konkretno za direktivo o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi. Bistvene spremembe, ki jih s to spremembo zakona predlagamo, so razširitev področja uporabe upravne pomoči pri izterjavi na te terjatve, se pravi v povezavi z davki in carinami, ki doslej še niso bile zajete v okviru teh mednarodnih dogovorov oziroma evropske zakonodaje; uvedba novih pravnih inštitutov, in sicer enotnega izvršilnega naslova in enotnega obrazca za vročitev, kar naj bi olajšalo upravno sodelovanje med državami članicami; in kot neposreden način izmenjave podatkov se uvaja tudi možnost navzočnosti tujih pooblaščenih oseb pri izvajanju nalog davčne službe. Rok za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo je bil sicer 31. december lani, zato je tudi Vlada predlagala, da se ta predlog sprememb zakona obravnava po skrajšanem postopku. Mislim, da to kot uvod v to obravnavo zadošča in se vam zahvaljujem za pozornost. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Andreju Širclju. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, kolegice in kolegi, minister s sodelavko, poslušalci na tribuni, lepo pozdravljeni! Odbor za finance in monetarno politiko je na 2. seji 4. aprila 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada po skrajšanem postopku. Ta postopek je potrdil tudi Kolegij predsednika Državnega zbora. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki v splošnem delu opozarja na nekatere nejasnosti predlaganih rešitev zaradi uporabe različne terminologije, ki izkazujejo različne vsebine ali določene nedoslednosti. Zakonodajno-pravna služba je podala tudi konkretne pripombe k nekaterim členom zakonskega predloga. Iz vrst kvalificiranih predlagateljev so na podlagi navedenega mnenja v poslovniškem roku koalicijske poslanske skupine vložile amandmaje k 1., 4., 6., 13., 14. in 16. členu zakonskega predloga. V okviru dodatnega delovnega gradiva je bil odbor seznanjen še s tremi predlogi za amandmaje odbora, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance v sodelovanju z Zakonodajno-pravno 142 DZ/VI/1. seja službo. V uvodni dopolnilni obrazložitvi členov je državni sekretar iz Ministrstva za finance obrazložil sam namen predloženih rešitev. Odboru je pojasnil, da besedilo uvaja področno direktivo sveta o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi v slovenski pravni red. S tem se razširja področje uporabe tovrstne vzajemne pomoči na terjatve v zvezi z davki in carinami, ki doslej niso bili zajeti v vzajemno pomoč. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi mnenja poudarila, da predloženi amandmaji poslanskih skupin in odbora v pretežni meri zadoščajo danim pripombam. Ob obravnavi posameznih členov predloženega besedila odbor ni razpravljal. Odbor je kot amandmaje odbora sprejel amandmaje k 5., 14., 27. členu zakonskega predloga. Hkrati je odbor sprejel tudi amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k 1., 4., 6., 13., 14. členu v delu, s katerim se dodaja 223.a člen, in k 16. členu zakonskega predloga. Ob tem je amandma koalicijskih poslanskih skupin k 14. členu v delu, ki se nanaša na 223.b člen, zaradi sprejetja vsebinsko širšega amandmaja odbora postal brezpredmeten. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del tega poročila. Hvala za pozornost. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Lahko kar ostanete za govornico, glede na to, da sledi predstavitev stališč poslanskih skupin in imate besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Evropska unija temelji na določenih izhodiščih, in to je prost pretok blaga, storitev, kapitala. In ker temelji na takšnih rešitvah, ki so osnova delovanja Evropske unije, imamo v Evropski uniji tudi skupno valuto in tudi kapital. Ta kapital prehaja iz države v državo, pomembno pa je, da je ta kapital obdavčen. Če ta kapital in ti dohodki niso obdavčeni, potem nastanejo davčne utaje. In te davčne utaje je treba sankcionirati. Imamo eno valuto in vsaka država ima svojo davčno upravo, kar seveda pomeni, da je treba poglobiti sodelovanje, še predvsem zaradi tega, ker so tudi davčni sistemi različno urejeni v državah. Navadno so posamezniki obdavčeni tam, kjer imajo stalno prebivališče, lahko tudi tam, kjer imajo začasno prebivališče, lahko tam, kjer imajo življenjske ali ekonomske interese. To pomeni, da posamezniki prehajajo pod jurisdikcijo različnih davčnih uprav. Lahko tudi prejemajo dohodke v različnih državah in zaradi tega nam bo ta sprememba Zakona o davčnem postopku omogočala večji nadzor nad temi posamezniki in s tem tudi manjše število davčnih utaj. Podobno je tudi s pravnimi osebami, ki so običajno obdavčene po sedežu, tam, kjer imajo sedež, lahko pa tudi tam, kjer poslujejo, po poslovnih enotah in tako naprej. Skratka, dohodke dobivajo iz različnih virov, iz različnih držav, zaradi je ta obdavčitev dejansko v različnih državah. To pomeni, da mora ena davčna uprava vedeti, kaj dela druga, predvsem glede določenega davčnega zavezanca, in da si morata izmenjevati podatke o tem, kakšne in katere davke posamezni davčni zavezanci plačujejo v različnih državah Evropske unije. S to dopolnitvijo Zakona o davčnem postopku bomo povečali učinkovitost preprečevanja davčnih utaj, zmanjšali bomo tudi število davčnih utajevalcev in povečali učinkovitost davčnih uprav. Zaradi tega bo Slovenska demokratska stranka podprla ta zakon. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo stališče predstavil gospod Matjaž Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, minister, kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ne nazadnje ga je vložila že prejšnja vlada, vlada Boruta Pahorja. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2010/24. Gre za ureditev vzajemne pomoči v zvezi z izterjavo, ki je bila prvič določena v Direktivi Sveta 76/308/EGS z dne 15. marec 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter terjatev davkov in carin, ki je bila v slovenski pravni red prenesena v letu 2004. Navedena direktiva in akti, ki so se spreminjali, so bili kodificirani z direktivo Sveta iz leta 2008. Direktiva 2010/24 samo nadgrajuje vsebino vzajemne pomoči pri izterjavi med državami članicami, tako da razširja področje uporabe vzajemne pomoči pri izterjavi ter terjatve v zvezi z davki in carinami, ki še niso bili zajeti v okviru vzajemne pomoči pri izterjavi, in olajšuje njeno izvajanje v praksi. Prenos tako pomeni vsebinsko manj zahtevno uskladitev zakona s pravom Evropske unije. Zaradi vsega navedenega, kar pomeni tudi poenostavitev, bomo Socialni demokrati podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. 143 DZ/VI/1. seja V imenu Poslanske skupine Državljanske liste Gregorja Viranta ima besedo gospod Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Kot sem že včeraj smiselno povedal, kaj mislim glede prenosa direktiv v naš pravni red, bi tudi danes ob tej priložnosti rekel, da Poslanska skupina Državljanske liste tu ne bo podajala svojega stališča, saj je le-to znano. Prenos direktive je obvezen, zato se mi zdi, da stališč ni treba ponavljati. Enako predlagam tudi pri naslednjih točkah, da malo skrajšamo svoje nastope. Seveda pa bomo to podprli, ker se drugače niti ne da in ne sme. Te direktive moramo prenesti v naš pravni red, ker že tako ali tako z vsem kasnimo. Menim, da bi bilo treba pri tem vzpostaviti avtomatizem, da strokovne službe pripravijo tekoče vnose direktiv in potem ustrezno obvestijo Državni zbor, ki nato potrdi čistopise teh sprememb zakonov, s tem da smo seveda tudi seznanjeni, kaj se tu dogaja. Sicer se mi pa res zdi nesmiselno razpravljati in podajati stališča za stvari, ki so že sprejete in jih ne moremo spremeniti, jih ne smemo spremeniti. Rekel sem pa že, da mogoče premalo pozornosti damo pri sprejemanju evropskih direktiv, kjer ima vsak pravico predlagati drugačno verzijo oziroma druge stvari, takrat pa je vpliv na to, kakšna bo ta evropske direktiva. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ima besedo gospa Marija Plevčak. MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Dober dan in lep pozdrav! Poslanke in poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo predlog seveda podprli, saj smo o njem razpravljati tudi že na raznih odborih. Gre namreč za prenos direktive, ki nadgrajujejo vzajemno pomoč pri izterjavi med državami članicami, tako da razširja področje uporabe vzajemne pomoči pri izterjavi na terjatve v zvezi z davki in carinami. Upam, da bodo te relacije delovale, ker sicer ta zadeve ne bodo imele svojega smisla in da bodo kontrole dosledne. Predlog bistveno ne spreminja temeljnih načel zakona in obstoječih rešitev veljavnega zakona, zato bomo, kot sem že v uvodu povedala, ta predlog v Poslanski skupini DeSUS podprli.. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica, minister, poslanke in poslanci! Predlagano novelo bomo podprli, saj gre za manj zahtevne uskladitve zakona s pravom Evropske unije. Na ta način v slovenski pravni red vnašamo vzajemno pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki še niso bili zajeti v okviru vzajemne pomoči pri izterjavi, in olajšujemo izvajanje postopkov v praksi. Uredba določa nekaj novih pravnih instrumentov, in sicer hkratno uvaja vzorce standardnih obrazcev enotnega izvršilnega naslova ter hkrati nekaj pravil o vročitvah. Skrbi nas sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja na nedoslednost terminologije, in se strinjamo z mnenjem, da je noveliranje zakona lahko namenjeno tudi uskladitvi oziroma poenotenju terminologije zakona. Rok za prenos direktive v nacionalne pravne rede držav članic je bil 31. december 2011, pa se to zaradi objektivnih okoliščin ni zgodilo, zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da je sedaj primeren čas za prenos direktive. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala. Gospod Jožef Horvat ima besedo v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani gospod minister s sodelavko! Z novelo Zakona o davčnem postopku, ki jo obravnavamo, v slovenski pravni red prenašamo direktivo 2010/24. Vzajemna pomoč med državami članicami Evropske zveze pri izterjavi medsebojnih terjatev in terjatev Evropske zveze prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga, zagotavlja fiskalno nevtralnost, državam članicam Evropske zveze pa omogoča, da odstranijo diskriminatorne zaščitne ukrepe v čezmejnih transakcijah, sprejete za preprečevanje goljufij in proračunskih izgub. Omenjena direktiva nadgrajuje vsebino vzajemne pomoči pri izterjavi med državami članicami Evropske zveze tako, da razširja področje uporabe vzajemne pomoči pri izterjavi na terjatve v zvezi z davki in carinami, ki še niso zajeti v okviru vzajemne pomoči pri izterjavi in olajšujejo njeno izvajanje v praksi. Direktiva 2010/24 kot novost uvaja enotni izvršilni naslov in enotni obrazec za vročitev. S sprejetjem enotnega izvršilnega naslova v zaprošeni državi članici Evropske zveze in s sprejetjem enotnega obrazca za vročitev aktov se rešujejo težave v zvezi s priznanjem in prevajanjem aktov, ki izvirajo iz druge države članice Evropske zveze, saj so bile te težave glavni vzrok neučinkovitosti dosedanje ureditve zajemne upravne pomoči. To pomeni, da slovenskemu pristojnemu organu ni več treba dopolnjevati ali kakorkoli drugače spreminjati akta, ki ga v izvršitev prejme od države prosilke, saj enotni izvršilni naslov vsebuje podrobnejše podatke o dolžniku in terjatvi za katero se zaproša pomoč. 144 DZ/VI/1. seja V Novi Sloveniji želimo ponovno ob tej priliki opozoriti, da davčni postopek predstavlja občutljivo razmerje med zasebno in javno koristjo, zato je uporaba temeljnih načel davčnega postopka še posebej pomembna. Načela namreč postavljajo dopusten okvir med zasebnim in javnim interesom. Zaradi izjemnega pomena upoštevanja načel o davčnem postopku je treba spomniti vsaj na najpomembnejša. Ta so univerzalna in veljajo tudi znotraj Evropske zveze ter so naslednja: načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti, načelo varovanja davčne tajnosti, načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, načelo dolžnosti dajanja podatkov, načelo pravice do pritožbe, načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči, načelo materialne resnice in načelo ekonomičnosti. Ker je Evropska zveza prostovoljna skupnost držav, Slovenija pa je njena enakopravna članica, Poslanska skupina Nove Slovenije podpira implementacijo direktive 2010/24 v slovenski pravni red, zato bomo podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo gospod Alojzij Potočnik. ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovana podpredsednica, spoštovani minister, kolegice, kolegi! Obravnavane spremembe skupaj z amandmaji, ki so bili sprejeti na matičnem odboru, nadgrajujejo že do sedaj uveljavljen institut vzajemne pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davščinami, ki jih določajo predpisi Evropske unije in tudi predpisi držav, ki so članice Evropske unije. Direktiva, ki jo vnašamo v naš pravni red, širi obseg upravne medsebojne pomoči, določa davščine, ki so predmet postopka, pristojnosti in v podrobnosti ureja upravno in administrativno tehniko, ki se sproži na podlagi zaprosila za pomoč. Strinjanje s predlogom zakona je logično, vendarle bi opozoril na predzadnji, 26. člen predloga zakona, ki ureja obveščanje in poročanje Evropski komisiji o številu poslanih in prejetih zaprosil za pomoč, znesku terjatev in izterjane zneske. Ker pa ti postopki, o katerih sedaj govorimo, niso od včeraj, ampak imam s tem bržčas v naših institucijah že kar nekaj izkušenj, bi bilo tudi za današnjo razpravo zanimivo poznati podatke o do sedaj opravljenih postopkih, njihovem obsegu in uspešnosti, povezani s to izterjavo, da bi torej iz opravljene prakse vedeli, o čem pravzaprav govorimo danes in o čem bomo odločali. Poslanska skupina sicer zakon podpira, čeprav je vsebinsko najbrž zrel za obsežnejšo rekonstrukcijo predvsem v smeri poenostavitve davčnega postopka in večje učinkovitosti pobiranja davščin. Govorim posredno tudi o strani prihodkov, s katero se bomo kmalu srečali. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenem predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj po končani 16. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH IN SISTEMIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade ministru dr. Janezu Šušteršiču. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani! Gre še za enega od teh zakonov, pri katerem se strinjam z načelnim stališčem Državljanske liste. To najbrž ne preseneča, da ni kaj dosti za dodati k temu, kar moramo prenesti v naš pravni red. Moramo zato, ker smo se seveda tako odločili skupaj z drugimi državami članicami, da ne bo kakšne pomote. Seveda gre za našo lastno odločitev. Gre pa za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, in sicer za prenos direktive, ki določa pristojnosti evropskega nadzornega organa. Tako kot pri prejšnjem zakonu je tudi tukaj bil rok konec lanskega leta, prejšnja vlada je začela to domačo nalogo, mi jo pa zdaj dokončujemo. Predlog zakona predpisuje obveznost Banke Slovenije, da obvesti evropski odbor za sistemska tveganja in evropski nadzorni organ, če začne postopek zaradi insolventnosti proti kakšnemu članu plačilnih sistemov. Hkrati pa mora obveščati evropski organ za vrednostne papirje in trge o pomembnih plačilnih sistemih. Se pravi, gre za obveznost poročanja o stvareh, ki so lahko tvegane, in se zdaj to poročanje ureja tudi na ravni sodelovanja evropskih nadzornih organov. Spremenjena je tudi zahteva glede izračuna začetnega kapitala za plačilne inštitucije in družbe za izdajo elektronskega denarja. Ureja se veljavnost izdanih dovoljenj tem inštitucijam za opravljanje plačilnih storitev, kadar so te plačilne inštitucije udeležene v statusnem preoblikovanju gospodarskih družb. To se pravi, če bodo plačilne inštitucije udeležene pri združitvi ali delitvi nekih družb, bodo za to morale dobiti dovoljenje Banke Slovenije, da bodo lahko ohranile dovoljenje za opravljanje 145 DZ/VI/1. seja plačilnih storitev. In še zadnja stvar, uvaja se tudi razlikovanje med čisto družbo za izdajo elektronskega denarja in hibridno družbo, ki poleg tega opravlja tudi plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja. Predlagamo, da takšen predlog zakona, v katerega so že vključeni sprejeti amandmaji, podprete. Jaz se vam tudi opravičujem, ker verjetno zaradi odhoda v tujino verjetno ne bom mogel biti do konca obravnave te točke tukaj prisoten. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želimo srečno pot ministru. V nadaljevanju bo stališče Odbora za finance in monetarno politiko, ki je predlog obravnaval kot matično delovno telo, predstavil predsednik mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa podpredsednica, spoštovani minister, kolegi in kolegice! Odbor za finance je bil tudi tokrat matično delovno telo in je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Ta zakon je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Obravnavan je bil po skrajšanem postopku. Ta skrajšani postopek je potrdil Kolegij predsednika Državnega zbora. Odbor je dobil mnenje Zakonodajno-pravne službe, in sicer je služba dala pripombe k določbam 5. in 18. člena predloga zakona. Te pripombe so bile upoštevane v amandmajih, ki so jih k predloženemu zakonu vložile poslanske skupine koalicije. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državni sekretar Ministrstva za finance podal podrobnejšo predstavitev namena in ciljev zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v dodatni obrazložitvi povedala, da so pripombe Zakonodajno-pravne službe ustrezno upoštevane v obeh amandmajih. V skladu s 130. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor sprejel amandmaje koalicije k 5. in 18. členu zakona. Glede na sprejeta amandmaja je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega sta vključena sprejeta amandmaja. Dopolnjeni predlog zakona je tudi sestavni del tega poročila. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Matjaž Han ima besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Še enkrat, lep pozdrav! Jaz se bom držal navodila, kar je rekel gospod minister, in bom relativno kratek. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli zakon, katerega cilj je v slovenski pravni red prenesti direktivo. Ne bom govoril, kaj ta direktiva pomeni in kaj vnašamo, bi pa rad spomnil ministra tudi na to, da tudi oni naredijo svojo domačo nalogo. Socialni demokrati pogrešamo dejanske ukrepe, ki bi preprečevali plačilno nedisciplino. Vlada Janeza Janše na primer ni prevzela sprememb Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki jih je pripravila že prejšnja vlada, katerih ukrepi bi ugodno vplivali na razvoj gospodarstva v Sloveniji. Prav tako se postavlja vprašanje, ali je treba razširiti pristojnosti Ajpesa, da bi postal nek nov tako imenovani SDK. Kot pa sem že v začetku omenil, bomo to direktivo podprli. Od Vlade Republike Slovenije pa pričakujemo, da začne aktivno sodelovati in delati na preprečevanju plačilne nediscipline.Lepa hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ima besedo Marija Plevčak. MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Poslanska skupina DeSUS podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah. Gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve predloga zakona zaradi uskladitve s pravom Evropske unije. V slovenski pravni red se prenaša evropska direktiva o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev. Banka Slovenije bo morala poročati o začetku postopka zaradi insolventnosti proti članom plačilnih sistemov. Določa se tudi poseben položaj družbe za izdajo elektronskega denarja kot udeleženca plačilnega sistema. Osebno pa bi k temu še dodala, strinjam se z gospodom Hanom, da je treba uvesti kontrolo nad pretokom finančnih sredstev. Tisti, ki ste malo starejši, se spominjate službe SDK, ki je strogo nadzirala vse delovanje in finančne tokove, in mislim, da nam tega manjka, kajti nismo še odrasla demokratična družba, ki bi pošteno delali in pošteno razmišljali. Kot rečeno, ima tudi ta predlog novele podporo celotne poslanske skupine. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke - stališče bo predstavil gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani! Predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah je še eden od v vrsti zakonov, katerih glavni namen je uskladitev nacionalne zakonodaje s pravom Evropske unije. 146 DZ/VI/1. seja Glavni namen predlaganega zakona je prenos direktive, ki spreminja pristojnosti treh evropskih nadzornih organov: evropskega bančnega organa, evropskega organa za vrednostne papirje in trge in evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine v slovenski pravni red. Poleg tega se s predlaganim zakonom spreminjajo in dopolnjujejo tudi nekatere določbe osnovnega zakona, za katere se je pri izvajanju zakona pokazalo, da jih je treba jasneje napisati. Tu gre predvsem za določbe, ki se nanašajo na družbe za izdajo elektronskega denarja. S predlaganim zakonom se tako določa obveznost obveščanja pristojnih organov v primeru začetka postopka zaradi insolventnosti udeležencev plačilnih sistemov, določa se poseben položaj družb za izdajo elektronskega denarja, in sicer na način, da se njihov položaj približuje položaju plačilnih institucij. Prav tako se s predlaganim zakonom jasneje določajo tudi postopki izdajanja elektronskega denarja za hibridne družbe. Določa se namreč, da se za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja kapitalska zahteva za izdajanje elektronskega denarja poveča za vrednost kapitalske zahteve za opravljanje plačilnih storitev, če le-te niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, jasneje pa se določa tudi izračun kapitalske zahteve v drugih primerih. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da se s predlaganim zakonom omogoča večja transparentnost glede stanja udeležencev plačilnih sistemov, kar bo po našem mnenju vplivalo na izboljšanje stanja plačilnih storitev znotraj Evropske unije, zato ga bomo soglasno podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo Maja Dimitrovski. MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani! Glavni namen tokratnih sprememb in dopolnitev zakona o plačilnih storitvah in sistemih je prenos direktive 2010/78 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. december 2010, ki sicer spreminja več že izdanih direktiv in ureja pristojnosti evropskega nadzornega organa, in sicer evropski bančni organ, evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter evropski organ za vrednostne papirje in trge. S predlogom zakona se spreminjajo in dopolnjujejo tudi določbe Zakona o družbah za izdajo elektronskega denarja, za katere se je pri izvajanju zakona pokazalo, da jih je treba jasneje zapisati. Cilj novih pravil je določiti način obveščanja evropskega odbora za sistemska tveganja drugih držav članic in evropskega nadzornega organa o začetku postopkov in ukrepov zaradi insolventnosti udeleženca plačilnega sistema ter določiti način obveščanja evropskega organa za vrednostne papirje in trge o pomembnih plačilnih sistemih. Predlog zakona zasleduje naslednja načela, in sicer načelo uskladitve pravnega reda Republike Slovenije s pravnim redom Evropske unije, načelo pravne varnosti glede izdaje elektronskega denarja ter načelo večje transparentnosti glede obveščanja o začetku postopkov in ukrepov zaradi insolventnosti udeleženca plačilnega sistema. V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije bomo predlog zakona zaradi strinjanja z omenjenimi načeli in predlaganimi rešitvami podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. In še v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, kolegi in kolegice! Slovenska demokratska stranka bo podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah. Sama vsebina je bila že natančno pojasnjena. Tukaj naj poudarim predvsem to, da se s tem zakonom dosega in uveljavlja v slovenski pravni red večja pravna varnost in večja transparentnost. Hkrati se zagotavlja tudi večja gotovost, saj ta zakon ureja tudi kapital in kapitalsko ustreznost nekaterih plačilnih inštitucij in tudi natančneje ureja nadzor in nadzorne mehanizme nad tistimi pravnimi osebami, ki izdajajo elektronski denar. Ta zakon prinaša v državo večjo stabilnost, večji nadzor, večjo pravno varnost in večjo transparentnost, zato bomo v Slovenski demokratski stranki ta zakon podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj po končani 16. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ DOLGOROČNEGA POSOJILA V VIŠINI 440 MILIJONOV EVROV, KI GA NAJAME TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, D. O. O., PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI, ZA FINANCIRANJE PROJEKTA POSTAVITVE NADOMESTNEGA BLOKA 6 MOČI 600 MW V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ. 147 DZ/VI/1. seja Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina štirih poslancev, s prvopodpisanim Srečko Mehom. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina desetih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Samom Bevkom, zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja Srečku Mehu. Izvolite. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane poslanke in poslanci! Vloženi zakon o poroštvu Republike Slovenije je zakon, s katerim bomo obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj tudi sprejeli in s tem gradnjo omogočili. Poroštvo je potrebno, saj bi v nasprotnem primeru morala država odpisati skoraj milijardo vrednosti svojega premoženja in z dokapitalizacijo zagotoviti okoli 450 milijonov za tako imenovano revitalizacijo blokov 4 in 5 v Termoelektrarni Šoštanj ob nadaljevanju proizvodnje ter prispevati vsaj 300 milijonov ali blizu 300 milijonov sredstev na podlagi posebnih zakonov za zapiranje Premogovnika Velenje. Sprejetje zakona o poroštvu in posojilo pri Evropski investicijski banki je ekonomsko najbolj smotrno, saj so posojila, ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka, ugodna ali zelo ugodna. S sprejetjem predlaganega zakona bo zagotovljena podlaga za sklenitev poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko, s katero bo Republika Slovenija posojilodajalcu - Evropski investicijski banki jamčila za obveznosti TEŠ iz posojilne pogodbe. Sklenitev poroštvene pogodbe in njena ratifikacija sta poglavitna pogoja za črpanje posojila v višini 440 milijonov evrov, ki bo TeŠ omogočil nemoteno nadaljevanje investicije, postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj. Danes je prva obravnava zakona. Spoštovani poslanke in poslanci, predlagam, da zakon podprete. Pričakujem, da bo Vlada pripravila vzporedno s poroštvenim zakonom vse potrebno, da bo možno čim hitreje izdati poroštvo za dejanski najem kredita pri Evropski investicijski banki. Pripraviti je treba tudi ratifikacijo poroštvene pogodbe, ki jo mora Državni zbor še sprejeti. Tako bo mednarodna poroštvena pogodba veljavno prenesena v slovenski pravni red in bodo izpolnjene predpostavke za črpanje kredita. Sprejetje zakona o poroštvu TEŠ 6 je možno, po moje pa tudi potrebno, pred 20. majem, ki naj bi bil skrajni rok za sklenitev tudi definitivne pogodbe o črpanju kredita oziroma pogodbe z Alstomom. Na predvideni majski seji pričakujem podporo zakonu o poroštvu, saj je Vlada zakon podprla, seveda s pripombami in zahtevami. Vlada Janeza Janše naj še posebej povem, je že 7. oktobra 2006 uvrstila projekt TEŠ v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Posebej želim poudariti, da je TEŠ 6 nadomestna investicija za bloke 1, 2, 3, 4 in 5, s tem da 1, 2, 3 in 4 gredo v dejansko likvidacijo, 5 pa ostane v hladni rezervi. Nadomestni blok TEŠ 6 bo v primerjavi z obstoječima blokoma 4 in 5 porabil skoraj milijon ton manj premoga, emitiral v zrak 1,2 milijona ton manj CO2 oziroma za 30 % znižal emisije CO2, znižal emisijo NOx za 4 tisoč 522 ton oziroma za 66 %. Na podlagi tega projekta bomo dejansko prispevali k znižanju izpustov. Prav tako je trebna omeniti, da bomo s tem energetskim projektom zagotovili zanesljivo oskrbo z električno energijo v Sloveniji. Tudi v letošnjem letu lahko zasledimo, da je v zelo malo vodnatem letu in mrzlem vremenu prišlo do težav pri oskrbi z električno energijo iz domačih virov. Sprejemanje zakona o poroštvu Republike Slovenije za izgradnjo nadomestnega bloka 6 ima dolgo zgodovino. Veliko preveč je bilo povedanega in napisanega, seveda pa je bilo veliko tudi narejenega, saj investicija v Šoštanju teče in je že kar v dobri kondiciji, če lahko tako rečemo. Danes lahko poslanke in poslanci naredimo pomemben korak za izgradnjo pomembnega energetskega projekta. Predlagam, da predlagani zakon podprete. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sledila naj bi predstavitev mnenja Vlade, vendar Vlada žal ni mogla zagotoviti predstavnikov, ki bi lahko podali to mnenje. Minister za finance se je osebno opravičil in navedel razloge. Minister Zvonko Černač, ki pa bo z nami tukaj prisoten, pa je na poti. Ne glede na to, ste vsi dobili tudi pisno mnenje Vlade. Jaz predlagam, da nadaljujemo z razpravo. Minister Zvonko Černač se bo lahko v razpravo vključil kasneje v okviru sicer splošne razprave. Zato prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta in v njenem imenu gospod Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DLGV): Še enkrat dober dan vsem skupaj! Poslanci Državljanske liste bomo ves čas sprejemanja tega zakona v dilemi. Manjka nam kar precej odgovorov na kar precej vprašanj. Mi vemo, da je investicija v teku, mi vemo, da je obseg investicije izredno velik, gre za preko milijardo 300 milijonov evrov. Vemo, da se je ta investicija že mnogokrat podražila, vemo, kakšno je mnenje Vlade, da bo podprla predlog za garancijo države pod določenimi pogoji, še vedno pa so odprta vprašanja oziroma nismo dovolj seznanjeni z njimi. Tudi če sproti prebiramo razna mnenja in razprave zadnjih štirih let po medijih, ne dobimo nikjer nobene 148 DZ/VI/1. seja natančne informacije, ki je za takšno investicijo in takšno odločitev hudo hudo potrebna. Nimamo enega res jasnega elaborata, kakšna bo donosnost te investicije, kako je z vplivi na okolje, ali je dovolj premoga, nekaj smo slišali o tem, vendar kakšnih zanesljivih podatkov nimamo. Dobivamo različne informacije, predvsem pa, kako je pristopil investitor Termoelektrarna Šoštanj in njen lastnik Holding Slovenskih elektrarn, da je ta pristop in začetek gradnje, brez tega da so urejeni vsi potrebni dokumenti, pridobljena vsa soglasja in pokrita finančna konstrukcija, zelo zelo neroden, da se tako vodi en tak velik projekt, ki ima lahko res posledico za vse državljane. Lahko predpostavljamo, da je odločitev prava, ne bomo se mogli strinjati s tem, da se cena tako drastično povečuje. Motijo nas tudi razni dopisi tudi iz Evropske unije, ki nas prosijo, naj z namenom zaščite okolja naredimo vse, da se ta gradnja ne bo nadaljevala. Mislim, da je za nas najvažnejše to, da si zagotovimo natančne informacije, kakšna je ročnost samega kredita, kako je zagotovljeno vračanje kreditov iz same amortizacije oziroma iz dohodkov, ki jih bo ta novi investicijski projekt ustvarjal. Ne vem, ali je dovolj denarja, ali bo dovolj dobička, ali se bo dovolj sredstev ustvarjalo s tekočo prodajo elektrike, da se bo lahko ta kredit vračal. Če se ta kredit ne bo vračal, takrat nastopi ta možnost, da mora država vskočiti in vrniti celo zadevo. Poznamo že kar nekaj primerov tudi v elektrogospodarstvu, ko smo načrtovali, ker smo imeli dileme in govorili o raznih nasedlih investicijah. Ne bi rad, če naj bi bila to kakršna koli naslednja investicija, potem je to seveda lahko velik problem in bolje, da jo končamo čim prej. Zato je treba dejansko narediti vse, da se razčisti eventualna prihodnost. Tukaj me motijo, na primer, določene stvari tudi v delovanju celega energetskega trga, sprememb na teh trgih, redistribucija dobička in dohodka. Med drugim tudi, da nekje elektrogospodarstvo dobičke plasira v Novo Kreditno banko po naročilu države, ki je prav tako tudi lastnik in upravljavec našega elektrodistribucijskega sistema. Veliko je torej dilem, kako se določajo cene elektrike. To postaja vedno bolj tržno, tako da dejansko bomo mi pri svoji odločitvi nekoliko počakali še na kakšne dobre argumente, potem pa se bomo odločili in upamo, da se bomo odločili tako, kot bo prav, in to ne samo za nekatere posameznike, temveč za vse državljane Slovenije. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije in gospod Ivan Hršak. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi! Predstavil bom stališče poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6, moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj. Pred nami je predlog zakona, ki slovensko javnost deli na izrazite zagovornike in odločne nasprotnike projekta TEŠ 6 in državnega poroštva le-temu. Tudi v Poslanski skupini DeSUS smo skrbno tehtali argumente za in proti poroštvu. Pri tem smo poslušali tako argumente investitorjev, ki so nas poskušali prepričati, zakaj naj podpremo predlog zakona, ter tudi argumente tistih, ki poroštvu države odločno nasprotujejo predvsem iz ekoloških razlogov. Na eni strani smo se soočali s sumi obstoja korupcije in netransparentnosti pri izvedbi projekta, morebitnimi povečanimi obremenitvami okolja, morebitno nezmožnostjo odplačevanja posojila, dodatnimi obremenitvami državnega dolga in podobno. Imeli smo tudi pomisleke glede uporabe fosilnih goriv, ki jih termoelektrarna uporablja, saj živimo v dobi obnovljivih energetskih virov, ki so do okolja precej bolj prijazni, kot pa je to lignit. Na drugi strani pa lahko vidimo, da je šel projekt že predaleč, da bi ga lahko zaustavili. V projekt je bilo vloženega že preveč denarja, v okolju so bili narejeni velikanski posegi za izgradnjo novega bloka, v projekt pa je vpetih že preveč izvajalcev. Odškodnine, ki bi jih morali plačevati zaradi zamujenih rokov, so previsoke, da bi si jih lahko privoščili. Nedokončanje projekta bi lahko pomenilo tudi veliko socialno bombo za področje Savinsko-šaleške doline. Od izgradnje novega bloka so namreč odvisna tudi druga podjetja, kot na primer velenjski rudnik ter seveda tudi mnoga druga. Termoelektrarne po naši oceni spadajo med bolj stabilne vire električne energije, kajti pri svojem delovanju niso odvisne od vsakokratnih vremenskih pojavov. Trenutna suša je zaradi izredno nizkega vodostaja slovenskih rek hidroelektrarnam močno otežila delovanje, kar bo precej zmanjšalo količino dobavljene elektrike. Glede na naraščajočo porabo električne energije v slovenski in na sploh celotni družbi je nujno, da smo na področju dobave električne energije čim bolj neodvisni. V poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije menimo, da bo TEŠ z novim blokom izdatno pripomogla k večji samooskrbi Slovenije z električno energijo. Bojimo se, da bi v primeru, da poroštvo ne bi bilo izdano, država morala odpisati skoraj milijardo vrednosti svojega premoženja in z dokapitalizacijo zagotoviti okoli 450 milijonov evrov za revitalizacijo blokov 4 in 5 ter prispevati blizu 300 milijonov evrov na podlagi posebnih zakonov za zapiranje premogovnika Velenje. 149 DZ/VI/1. seja Tega pa si v današnjih časih Slovenija preprosto ne more privoščiti. Kot je bilo iz povedanega že moč razbrati, smo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije naklonjeni temu, da se odobri poroštvo za izgradnjo novega bloka TEŠ, zato bomo predlog zakona v prvi obravnavi podprli. Pričakujemo pa, da bo investitor izpolnil vse štiri pogoje, ki jih je postavila Vlada: znižati vrednost projekta in zmanjšati stroške, skleniti pogodbo o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni iz NIP 4 med TEŠ in Premogovnikom Velenje, zagotoviti dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu ter omejiti izpuste emisij CO2 v skladu z investicijskim programom. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanske in poslanci! Zgodovina projekta izgradnje novega šoštanjske termoelektrarne sega že v devetdeseta leta prejšnjega stoletja.Že takrat se je nakazovalo, da se država očitno zaveda, kako pomembna je lastna energetska samooskrba. Bile so tudi drugačne razmere na trgu z elektriko. Vlaganje v sodobno tehnologijo na področju termoelektrarn je bilo v polnem teku tudi v državah zahodne Evrope, ki so danes, slabih petnajst let pozneje, zelo neodločne glede svoje energetske prihodnosti. Odločitev za šesti blok je tudi posledica dejstva, da je najmlajši od petih blokov šoštanjske elektrarne, ki skupno proizvede približno tretjino energije v državi, v kriznih časih pa skoraj polovico, star več kot petintrideset let. Najbrž ne rabim poudarjati, da gre za zastarelo tehnologijo in že junija leta 2004 je bila sprejeta odločitev, da se namesto popolne obnove obstoječe infrastrukture zgradi nov, sodoben, zmogljivejši in tudi, resnici na ljubo, z novo tehnologijo okolju veliko bolj prijazen šesti blok, kot bi kadarkoli lahko bili stari obnovljeni bloki. Finančni prihranki med obnovo in novim blokom so marsikje jasno vidni. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke razumemo, da je proizvodnja elektrike tesno povezana tudi z visokimi vlaganji, iskanji večjega prihranka, izkoriščenosti in tako naprej. Vse do konca leta 2008 večjih polemik o projektu ni bilo zaznati, res pa je, da do takrat v novi blok praktično še ni bilo vloženih kakšnih konkretnih milijonov. Potekale so samo priprave dokumentacije, nekaj pogodb in tako naprej. Potem je nastopila svetovna gospodarsko-finančna kriza. Razmere so se zaostrile, šok za slovensko gospodarstvo je bil hud. Takrat se je tudi v Slovenski ljudski stranki prvič pojavilo vprašanje, ali je glede na bistveno spremenjene gospodarske razmere in tudi razmere na finančno-kreditnih trgih obseg projekta še smiseln. Tudi takrat se ni nihče razburjal. Tedanja, torej prejšnja koalicija je nastopila svoje delo, tedaj druga največja koalicijska stranka, danes izven parlamenta, največji kritik projekta šestega bloka se takrat s tem problemom niti najmanj ni obremenjevala. Sledilo je zelo odmevno poslansko vprašanje Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke takratnemu predsedniku Vlade Republike Slovenije Borutu Pahorju v zvezi z reorganizacijo slovenske energetike oziroma v zvezi z novelacijo nacionalnega energetskega programa. Seveda je bilo bistvo vprašanja ravno TEŠ 6. Današnji minister za kmetijstvo in okolje gospod Franci Bogovič je takrat iz opozicijskih poslanskih vrst želel slišati povsem jasno in glasno stališče takratne vlade do tega projekta. Torej ali ni glede na spremenjene razmere na gospodarskem področju, splošnemu padcu porabe elektrike zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti, padca cene elektrike po sprejetem energetsko okoljskem paketu, ki je bil sprejet v okviru Evropske komisije, resnično čas, da se resno in odgovorno razmisli o projektu, na katerega je bilo takrat vezanih samo izključno 25 milijonov evrov. To je bila potencialna izguba tistega trenutka - 25 milijonov evrov. Državni zbor je o tem vprašanju celo opravil splošno razpravo. Večjega interesa na naš poziv, da se vsaj resno razmišlja o zmanjšanju projekta, torej ne o popolni zaustavitvi, temveč, ali je 600-megavatni blok resnično optimalen ali bi se lahko shajalo tudi z manjšimi, ni bilo. Projekt je v nespremenjeni obliki tekel naprej. Še več. Spomladi tistega leta je predsednik Vlade Republike Slovenije vodilnim ljudem Evropske investicijske banke, glavnemu financerju projekta, povsem jasno obljubil, da država z vso odgovornostjo stoji za projektom tudi s finančnega vidika. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da v vseh državah Zahodne Evrope beseda predsednika vlade nekaj velja. Verjetno so to domnevali tudi investitorji v ta projekt. Danes zopet kot država izpadamo kot popolnoma nekredibilen partner v mednarodnem poslovanju. Tako kot na mnogih drugih področjih. Ker smo v preteklosti mnogokrat tujim partnerjem eno govorili, na koncu pa naredili čisto drugače. Tako imenovani blok TEŠ 6 ima tudi okoljski vidik. Vsi vemo, da bo tudi naprej prihajalo do določene stopnje onesnaževanja, vendar zaradi naprednejše tehnologije do manjše, kot je do sedaj. Ideja, kako bo človeštvo pridobivalo energijo samo iz sonca, vetra ali iz vodnih virov, je žal še zelo, zelo oddaljena od uresničitve. V tem času pa naša država potrebuje električno energijo. Jo bomo kupovali v tujini pri teh cenah nafte, plina? Ne. Potrebujemo svoj vir, ki bo oskrboval naše gospodarstvo. Država brez vsaj delne energetske oskrbe je v primeru 150 DZ/VI/1. seja kakršnekoli krize ali šoka povsem odvisna od dobrote drugih držav. Ali poenostavljeno rečeno, to je področje, kjer se ne da zanašati na druge, saj se lahko kaj hitro znajdemo v temi. Brez novih in konkretnejših zmogljivosti pa tega cilja ne moremo doseči. Na tem mestu tudi stroka premoga kot vira energije še ni odpisala. V Slovenski ljudski stranki smo še enkrat preverili podatke in premog nedvomno ni težava tega projekta. Danes je v projekt vloženih preko pol milijarde evrov, konstrukcija praktično stoji, oprema je nakupljena. Naj ga torej sedaj ustavimo? In kaj potem? Ali imamo alternativo, ali imamo rezervni načrt, ali si v časih, ki nas čakajo, lahko privoščimo v koš vreči desetine in desetine milijonov državnega denarja, ne da bi iz tega dobili en sam megavat električne energije? V Slovenski ljudski stranki se nam zdi pomembno, da sta v projekt še vedno zelo močno vključena Evropska investicijska banka in tudi druge. Verjemite, da ti dve banki ne delata stvari na pamet in da sta prav dobro proučili ta projekt in tudi finančno stanje slovenske države, da o tem, kako dobro lahko ocenijo prihodnja gibanja cen električne energije, niti ne govorim. Oni očitno bolj verjamejo v ta projekt kot mi sami. Naj bo seveda popolnoma jasno. Danes v Slovenski ljudski stranki govorimo o projektu kot takem. Druga stvar so vprašanja o tem, kako je bil voden, kaj se je tam dogajalo, ali je bilo obnašanje vseh uprav racionalno in tako dalje. Toda, spoštovani kolegice in kolegi, na ta vprašanja ne moremo odgovarjati mi poslanci. Zato ima ta država svoje institucije, ki lahko preiskujejo, revidirajo, sprašujejo, pregledujejo, kličejo na odgovornost in tako dalje. Še enkrat poudarjam, stališče Slovenske ljudske stranke je, če je kdo pri tem projektu storil kaj narobe, naj za to tudi odgovarja. Toda sodb nikakor ne moremo dajati na podlagi domnev, medijskih obtožb, navzkrižnih obtožb. Vsak pa lahko nepravilnosti prijavi, vendar potrebujemo tudi kakšen epilog v tej zadevi in ne samo medsebojnega obtoževanja. V Slovenski ljudski stranki si sicer težko predstavljamo, kakšne posledice bi imelo neizglasovanje poroštva. Lahko tudi najhujše, torej umik sredstev, možna je tudi zaustavitev projekta. Kdo bi iz tega potegnil kratko? Državna energetska podjetja so namreč svoj denar že vložila. V Slovenski ljudski stranki se bojimo, da s tem, ko danes ne moremo zavzeti enotnega stališča na tem področju, ko stvar politiziramo in podobno, škodimo predvsem sami sebi in svojim zanamcem. Danes je morala odgovornost za nadaljevanje projekta prevzeti sedanja vlada, tista, ki je vse opisano dogajanje podedovala pred dobrima dvema mesecema. Danes v Slovenski ljudski stranki upamo na korektno razpravo. Zavedati pa se moramo, da sprejemamo zelo pomembno načelno, strateško in tudi politično odločitev. Zato upam predvsem na nadaljnjo konstruktivno razpravo, ki ne bo sestavljena samo iz obtoževanj, temveč bomo pogledali, kaj lahko s projektom naredimo danes, ko je stanje takšno, kot je, in da si sami ne povzročamo še dodatnih stroškov. Več pa v nadaljevanju razprave. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo zakonu v prvi obravnavi dali zeleno luč. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSI): Spoštovana podpredsednica, drage kolegice, kolegi lepo pozdravljeni! Medtem ko v Sloveniji v tem trenutku namenjamo milijardo evrov za termoelektrarno, širom Evrope milijarde evrov namenjajo za obnovljive vire energije. Jaz danes ne želim razpravljati o smiselnosti Termoelektrarne Šoštanj 6, ampak predvsem o poroštvu, ki je tudi predmet današnje razprave. Vprašati se moramo, komu dajemo poroštvu, kakšnemu podjetju. Jaz bi vam želel citirati en članek, ki zelo zgovorno govori o poslovanju tega podjetja in je bil objavljen na multimedijskem portalu RTV 25. februarja, pravi pa naslednje: "Ugotovitev je neusmiljena. TEŠ je računalniško opremo kupoval preko posrednikov na poti do TEŠ-a pa je cena računalniške opreme pri nekaterih primerih skokovito narasla. To ni vse. V verigi posrednikov se pojavljajo tako imenovani "missing traderji", podjetja, ki v davčnem vrtiljaku ne plačujejo DDV. Sledimo poti denarja: TEŠ od HP preko distributerja DISS, d. o. o., kupi računalniško opremo. DISS opremo, ki je HP stala 707 tisoč evrov, posreduje podjetju Stroka produkt za skoraj 754 tisoč evrov. Za slabih 4 tisoč evrov več gre oprema naprej k podjetju Netlink, od tam pa kar za astronomskih 928 tisoč evrov več v podjetje Trendnet, ki je sicer HP-jev partner. Do končnega naročnika - TEŠ pride vsa dobavnica, tako kaže, na isti dan, 3. 10. 2008, in sicer še za 120 tisočakov več. Natančen pregled družb v verigi razkrije, tako neuradno DURS, da je družba Netlink, "missing trader", naloga družbe v verigi pa naj bi bila zgolj dvigovanje cene." To je zgolj eden izmed mnogih člankov, ki se je pojavil o poslovanju in načinu poslovanja TEŠ. Med drugim tudi protikorupcijska komisija v svojih ugotovitvah piše, da je bil projekt zasnovan in izveden netransparentno, ob pomanjkljivem nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi. Jaz mislim, da vsi poznate ta graf, jaz sem ga sprintal za vse tiste novoizvoljene poslance, ki mogoče niso sledili vsem stvarem od začetka, ampak projekt TEŠ 6 je še leta 2006 stal oziroma je bil ocenjen na 600 milijonov evrov, potem je pa krepko zrasel čez milijardo evrov. Med drugim tudi protikorupcijska komisija ugotavlja, njena je ugotovitev, da pri 151 DZ/VI/1. seja poslovanju s tremi različnimi dobavitelji, s katerimi je bilo sklenjenih deset pogodb v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov, je poslovodstvo TEŠ v izogjb pridobivanju soglasij nadzornega sveta TEŠ prikazovalo nižjo pogodbeno vrednost. Država naj bi torej dajala poroštvo podjetju, ki prikriva stvari celo svojemu lastnemu nadzornemu svetu. Ali je to gospodarno dejanje? Potem naprej navaja protikorupcijska komisija, da v postopku zbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme je poslovodstvo omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi enega izmed ponudnikov drugemu ponudniku, ki je bil na koncu izbran. Se vam zdi to zdrava konkurenca? In še naprej ugotavljajo, daj je bil član tehnične komisije za nabavo tehnološke opreme poslovno povezan z izbranim ponudnikom tehnološke opreme. To je nekaj podobnega, kot če bi bil glavni ali pa vidni sindikalni voditelj glavni vladni^ pogajalec. Revizija, ki jo je v TEŠ naredila PricewaterhouseCoopers, je pokazala številne pomanjkljivosti. Nobenega pravega odziva ni bilo, ko je Vlada zahtevala določene ukrepe od HSE, je HSE tako pišmeuharsko odgovoril Vladi, češ, da Vlada za to niti ni pristojna, da od njega nekaj zahteva ali pa da mora takšne sklepe dati AUKN. To je približno tako, kot če bi vas jaz opozoril, da je za ovinkom nevarnost, vi bi pa rekli, kdo pa sploh si ti, da me na takšne stvari opozarjaš. Vsak razumen človek bi takšno opozorilo sprejel. Takšnemu podjetju torej nameravamo dati poroštvo. V Novi Sloveniji za take stvari enostavno nismo pripravljeni prevzemati odgovornost in zato tega poroštva ne bomo podprli. Zanima pa nas, zakaj TEŠ potrebuje poroštvo, če pa nenehno poudarja, da je projekt popolnoma ekonomsko upravičen. Zakaj torej sredstev ne pridobijo pri komercialnih bankah, če je zadeva popolnoma ekonomsko upravičena? Kako lahko damo poroštvo, če pa naj bi bila potrebna za državno poroštvo 9 % donosnost, ki je pa seveda projekt T6 ne dosega. Vlada je dala štiri pogoje za to poroštvo. Eden izmed teh je bil, da investitor poskuša z vsemi dobavitelji izpogajati nižjo ceno. Kaj se je zgodilo v tem zadnjem obdobju? V javnosti so se pojavila obvestila, da so se samo stroški v zadnjem obdobju zaradi montaže opreme povečali za 100 milijonov evrov.To je recimo zelo konkreten odgovor na vladno zahtevo. Potem druga zahteva je bila, da se relativno fiksira cena premoga iz Premogovnika Velenje. Pa mislim, da so predstavniki TEŠ javno govorili, da je to praktično nemogoče oziroma zelo težko. Tretji pogoj je bil, da je treba postaviti javne okvire, kdaj in kako bo ta investicija zagotovljena in rečeno je bilo tudi, da je treba zagotoviti omejitve izpustom CO2, kar pa bo tudi zelo težko, če vemo, da bo hkrati poleg Termoelektrarne 6 delovala tudi 5. V Novi Slovenijo ocenjujemo, da niso izpolnjeni nobeni pogoji, da bi država lahko dala poroštvo temu projektu, zato bomo temu poroštvu tudi nasprotovali. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ima besedo gospod Jože Velikonja. JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice poslanke in poslanci! Tehnološki del projekta izgradnje Termoelektrarne Šoštanj 6 je bil zasnovan že v letu 2003, in sicer kot nadomestilo za vse obstoječe bloke Termoelektrarne Šoštanj. Skupna moč dosedanjih objektov je presegala 700 megavatov, blok 6 pa bo imel 600 megavatov in bo zaradi boljših izkoristkov v primerjavi z blokoma 4 in 5 za proizvodnjo 3,4 teravata energije porabil skoraj milijon ton manj premoga, imel skoraj 1,2 milijona ton manj emisij CO2, znižal bo tudi emisijo NOx za preko 4 tisoč ton. Energetsko dovoljenje za 600 megavatni blok je TEŠ pridobil v letu 2006, čeprav je bilo v osnovi izdano za 520 megavatov. V istem letu je bil blok 6 dodan v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih Vlade Republike Slovenije ter potrjen na skupščini HSE in vnesen v razvojni načrt HSE. Okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor za Termoelektrarno Šoštanj je bilo izdano leta 2009 in okoljevarstveno dovoljenje leta 2011. Gradbeno dovoljenje za hladilni stolp in gradbeno dovoljenje za blok 6 kot celota je bilo izdano v letu 2011. Finančna konstrukcija, potrebna za izgradnjo TEŠ 6, je sledeča: kredit Evropske investicijske banke v vrednosti 550 milijonov evrov, od tega je 440 milijonov evrov zavarovanih z državnim poroštvom in 110 milijonov evrov z garancijo komercialnih bank. Kredit Evropske banke za razvoj v vrednosti 200 milijonov evrov je zavarovan s poroštvom HSE in odstopom dolgoročnih terjatev TEŠ do HSE in lastni viri TEŠ in HSE so v skupni vrednosti 552 milijonov evrov. Za kredita obeh bank je TEŠ pridobil soglasja Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance ter pismo podpore Vlade RS v letih 2007 in 2010. Leta 2010 je TEŠ podpisal pogodbo o financiranju projekta z Evropsko investicijsko banko v skupni vrednosti 550 milijonov evrov ter sklenil garancijsko pogodbo s petimi komercialnimi bankami za 110 milijonov evrov kredita EIB; te so garancijo tudi izdale. V letu 2011 je TEŠ z Evropsko banko za razvoj podpisal še pogodbo o financiranju projekta bloka 6 v skupni vrednosti 200 milijonov evrov z zavarovanjem matične družbe HSE. Na podlagi teh pogodb je TEŠ do konca leta 2011 črpal 110 milijonov evrov kredita EIB in 82,5 milijona evrov kredita Evropske banke za razvoj. Do konca leta 2011 je TEŠ plačal za projekt že 447,5 milijona evrov. Premostitveno financiranje HSE je bilo sklenjeno za obdobje do izdaje poroštva s strani Republike Slovenije za kredit EIB v vrednosti 440 milijonov evrov. To poroštvo 152 DZ/VI/1. seja pa bo zaradi povezanosti pogodb obeh bank omogočilo še črpanje 117,5 milijona evrov kredita Evropske banke za razvoj. Podporo izgradnji Termoelektrarne Šoštanj nam utemeljuje pretežni del strokovnih dejstev. Naj nekatere povzamem. Glede na dejstvo, da vse države v Evropi uporabljajo premog, je treba ugotoviti, da Slovenija s proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv ni izjema. Celo nasprotno, ko govorimo o brezogljični družbi, ima energetski sektor 60 % proizvedene brezogljične energije in s tem ustreza okoljskim kriterijem s predvideno tehnologijo Termoelektrarne Šoštanj 6. Pomembno je tudi omeniti, da je ta odstotek energije pretežno proizveden iz domačih zalog premoga, lignit iz premogovnika Velenje pa bo edino gorivo za TEŠ 6. Dejstvo v prid termoenergije je tudi to, da je s termoelektrarnami lažje pokrivati nihanja v elektrodistribucijskem sistemu in s tem zagotavljati določeno stopnjo energetske neodvisnosti. Osrednji blok 6 z izkoriščanjem odpadne toplotne oziroma sekundarne energije za ogrevanje objektov v Šaleški dolini daje dodaten pozitiven učinek stroškovniku obratovanja, vsekakor pa omogoča zaključiti rudarjenje v Velenju brez bremen za davkoplačevalce. Tudi zagotavljanje oziroma ohranjanje delovnih mest v premogovniku in Termoelektrarni Šoštanj ter posrednih delovnih mest v Šaleški dolini pri tako velikem objektu ni nepomembno. Seveda pa se ni možno izogniti tudi nasprotovanjem nadaljevanju izgradnje TEŠ. Okoljevarstvene organizacije pretežno utemeljujejo svoje pomisleke glede smotrnosti izgradnje TEŠ 6 ter o možnostih pridobivanja električne energije na za okolje prijaznejši in po njihovih navedbah cenejši način. Njihovo glavno nasprotovanje nadaljevanju izgradnje TEŠ 6 je zaradi možnosti hkratnega obratovanja blokov 5 in 6 ter s tem možnega povečanja izpustov nad dovoljenim, kar omogoča izdano okoljevarstveno dovoljenje, zato podpirajo obnovo blokov 4 in 5, to pa je pasé. Bojazen za prvo trditev je odveč, ker premogovnik fizično ni zmožen zagotoviti zadostne količine premoga za hkratno obratovanje obeh v daljšem časovnem obdobju, pa tudi izkoristki tehnologije bloka 6, ki so nad 43 %, pomenijo več energije, manj izpustov CO2 na enoto proizvedene energije, torej obratovanje bloka 5 bi poslabšalo tudi obratovalne rezultate termoelektrarne 6. Obnovitev blokov 4 in 5 bi v primerjavi s tehnologijo bloka 6 pomenila po nekaterih ocenah tudi manjše prihranke, večje izpuste in manjšo energetsko neodvisnost. Dejstva, ki niso v prid podpori izgradnje TEŠ 6, so tudi naslednja: projekta izgradnje TEŠ 6 ni v veljavnem nacionalnem energetskem programu, ki izhaja iz energetskega zakona kot dokument, ki zagotavlja širok konsenz državljanov o dolgoročni energetske politiki. Je pa res, da je sedaj v treh od petih predlogov novih variant nacionalnega energetskega programa. Ne smemo spregledati tudi nekaterih trditev, da je blok 6 verjetno predimenzioniran, kar povečuje tveganje doseganja donosnosti sektorske politike v času obratovanja TEŠ 6. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi številnih očitkov o nepravilnostih pri izvajanju projekta izdelala vmesne ugotovitve in stališča v zvezi s projektom TEŠ 6. Lahko trdimo, da je postopek, po katerem se sprejema ta zakon o poroštvu, neobičajen in ministrstvo, pristojno za energetiko, zaradi teh dejstev ne more prelagati odgovornosti za izvajanje in stanje projekta na zakonodajalca oziroma na HSE in TEŠ. Vlada Republike Slovenije je na svoji 3. seji obravnavala informacijo o projektu Nadomestni blok TEŠ 6, stanje februar 2012, in sprejela sklep o pripravljenosti prevzema dodatnega tveganja za izdajo državnega poroštva za projekt bloka TEŠ 6 v višini 440 milijonov evrov pod pogojem, da investitor s pogajanji z vsemi dobavitelji zniža vrednosti iz noveliranega investicijskega programa 4 in jih čim bolj približa vrednosti iz NIP 3, pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi stroški, da je treba med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj pred odobritvijo državnega poroštva skleniti pogodbo o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni iz NIP 4, to je 2,25 evra za giga joule, da mora investitor zagotoviti dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu in pridobiti uporabno dovoljenje do 15. 2. 2016, da mora investitor zagotoviti vse pogoje za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike in da mora zagotoviti omejitev izpustov emisij CO2 skladno z investicijskim programom. Opozoriti velja, da sta poročilo o sprejetih ukrepih Vladi, TEŠ 6 in HSE dostavili do 15. marca. Vlada pa o poročilu še ni seznanila javnosti. Direktor TEŠ je takrat menil, da so zahteve Vlade izpolnili, čeprav ni mogel trditi, da lahko stroške projekta znižajo za 100 milijonov evrov. Iz slednjega izhaja, da TEŠ ni izpolnil oziroma še niso bili izpolnjeni navedeni sklepi Vlade glede znižanja vrednosti na NIP 3 oziroma bi lahko bili ti stroški celo višji, kot so bili ocenjeni v NIP 4. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo TEŠ lahko zagotovil vse pogoje za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike in ali bo investitor zagotovil dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu. Vlada je ob obravnavi mnenja o Predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, sprejela še naslednje sklepe. Naložila je ministrstvu, pristojnemu za energetiko, da za naslednjo sejo Vlade pripravi celovito informacijo o projektu in na podlagi že opravljenih revizij postopka priprave projekta TEŠ 6 in na podlagi recenzijskega poročila k NIP 4 izvede ustrezne postopke za uveljavljanje odgovornosti za 153 DZ/VI/1. seja ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti pri projektu najkasneje do 30. aprila 2012. Naložila je vodstvu družb TEŠ in HSE, da ugotovljene nepravilnosti pri dosedanjih pripravah in vodenju projekta postavitve nadomestnega bloka 6 ustrezno sankcionira ter najkasneje do 15. marca 2012 pripravi pisno poročilo o izvedbi ukrepov, navedenih iz izjav vodstev Termoelektrarne in HSE z dne 5. oktobra 2011. Sedanja vlada se s sprejetimi sklepi ne more izogniti politični odgovornosti za projekt TEŠ 6. Vlada je skoraj v enaki sestavi, kot je bila v mandatu 2004-2008, zato je izražena skepsa Nove Slovenije do tega projekta oziroma soglasje Vlade za poroštva absurdna. Bivši, sicer že pokojni predsednik Nove Slovenije in takratni minister za finance je poleg takratnega ministra za gospodarstvo politično soodgovoren za projekt TEŠ 6. Pozitivna Slovenija do danes še ni bila seznanjena s tem, da bi TEŠ in HSE sankcionirala ugotovljene nepravilnosti. Pri tem v Pozitivni Sloveniji mislimo poleg sprožitve kazenskih postopkov tudi na ugotavljanje odškodninske odgovornosti za sklepanje škodljivih pogodb, malomarnega dela in zlorab položaja. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je problematika TEŠ 6 v veliki meri posledica neustreznega nadzora, neodzivnosti, sistemske neurejenosti in neusklajenosti državnih organov. Očitek se nanaša na vse vlade od leta 2007 naprej. Komisija za preprečevanje korupcije ne opozarja zgolj na kazensko odgovornost, temveč tudi na vse oblike odgovornosti, povezane z nasprotjem interesov in integriteto v javnem sektorju, in sicer navaja, da je bil projekt obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi, zaradi česar so bila in so še v povezavi s projektom podana visoka tveganja za korupcijo ter nasprotje interesov. Omenjena tveganja so prisotna še danes, saj Vlada razen napovedi pristojnega ministra, da bi lahko prišlo do zamenjave vodstva HSE in TEŠ, ni storila še ničesar. V Pozitivni Sloveniji podpiramo dokončanje TEŠ 6, to smo zapisali tudi v predvolilnem programu. Hkrati smo zahtevali revizijo postopka, ki pa ni bila opravljena v celoti. Zato s svojim glasovanjem za poroštvo ne želimo prevzeti odgovornosti za projekt, ki po našem mnenju ni bil voden transparentno. Poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije se bodo pri glasovanju vzdržali oziroma bodo glasovali po svoji vesti. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Kolegi in kolegice, poslušalke in poslušalci! Danes govorimo o finančnem zakonu, govorimo o zakonu, s katerim naj bi država dala garancijo Evropski investicijski banki za 440 milijonov evrov, ki naj bi ga dobila družba, ki gradi TEŠ 6. To seveda pomeni, da so pomembna tudi energetska vprašanja za Slovenijo, vendar je temelj na finančnem vprašanju in temelj tega projekta je, kako je bil voden. In če sedaj govorimo o teh zadevah, potem je treba najprej povedati, da je cena tega projekta po tekočih cenah zrasla v štirih, petih letih s 691 milijonov na 1,3 milijarde. To seveda pomeni, da so bili podpisani številni aneksi k že obstoječim pogodbam, k tisti prvi pogodbi, ko je bil izbran prvi izvajalec. In ta prvi izvajalec verjetno ni dal dokončne ponudbe in dokončne cene. Morda je kdo drug dal dokončno ceno in danes morda ne bi bili tukaj in ne bi obravnavali tega zakona. Morda bi bil takrat tudi že projekt končan ali bi šel proti koncu. To pomeni, da je ta projekt podoben glede vodenja številnim projektom, s katerimi smo gradili avtoceste v Sloveniji. In seveda zaradi tega potrebuje ta projekt revizijo, popolno revizijo finančnega področja, popolno revizijo ekonomičnosti in tudi poiskati je treba tiste ljudi, če so prekršili kakršne koli pravne norme glede kazenskih zakonikov. Unovčenje garancije ne pomeni dodatne obveznosti za Republiko Slovenijo, finančni učinek te garancije pa dejansko pomeni 11 milijonov. 11 milijonov je kredit Evropske investicijske banke ugodnejši od nekega kredita, ki bi ga to podjetje dobilo na trgu. Zaradi tega in zaradi določenih nepravilnosti, na katere je bilo tukaj že opozorjeno, je Vlada Republike Slovenije sprejela številne pogoje, ki morajo biti uresničeni glede tega projekta, glede nadaljevanja projekta in tudi glede tega na kakšen način in kako se bo ta projekt vodil v prihodnosti. Prav gotovo je treba znižati ceno, navsezadnje se je ta cena podvojila v tem obdobju izgradnje. Vsekakor je treba pregledati vse pogodbe in tudi pravno gospodarnost in smotrnost vseh pogodb tako z glavnim izvajalcem, z dobavitelji opreme in z podizvajalci. Na podlagi poročila je možno sprejeti odločitev o tem, ali nadaljevati s projektom ali poiskati morebiti kakšno drugo rešitev. Glede na to, da danes govorimo o poroštvu, ne govorimo pa o celotnem projektu, je seveda na en način tudi jasno, da 11 milijonov letnega prihranka, kar prinese učinek posojila oziroma kredita Evropske investicijske banke, navsezadnje za ta projekt niti ni malo, kljub temu da se je ta vrednost podvojila na 1,3 milijarde. V Slovenski demokratski stranki bomo počakali do dokončne opredelitve o tem projektu v vseh poročilih, ki jih bodo dale pristojne institucije in tudi vlada na podlagi tega poročila. V koalicijski pogodbi je zapisano, da bo ta vlada podprla ta projekt, ob tem da se bo naredila temeljna revizija in nadzor nad izvajanjem tega projekta. Hvala lepa. 154 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Lepo pozdravljeni! Predsedujoča, sprašujem, če ima smisel nadaljevati, ker ni nobenega iz Vlade, ni ministrov, ni nič in sami sebi tu nekaj pravimo. Naj vseeno nadaljujem? PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite. Bomo nadaljevali. MIRKO BRULC (PS SD): Če ni treba, lahko greste ven. Spoštovani, v Socialni demokraciji večina poslancev podpira Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznost iz dolgoročnega posojila v višini 440_ milijonov evrov, ki ga najema Termoelektrarna Šoštanj. Ta kredit najema pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6, moči 600 MW, v Termoelektrarno Šoštanj. Izdaja poroštva je nujna, ker bo v nasprotnem primeru morala država odpisati skoraj milijardo vrednosti svojega premoženja in z dokapitalizacijo zagotoviti okoli 450 milijonov za tako imenovano revitalizacijo blokov 4 in 5 v TEŠ ter prispevati blizu 300 milijonov sredstev na podlagi posebnih zakonov za zapiranje premogovnika. Sprejetje poroštva zakona in najetje posojila pri Evropski investicijski banki je ekonomsko najbolj smotrno zaradi tega, ker posojila s strani EIB zagotavljajo najbolj ugodna posojila. Čeprav novela energetskega zakona dopušča možnost, da TEŠ zastavi objekte kot zavarovanje za kredit, bi bila cena kredita bistveno višja, kot bi bila v primeru, da je kredit zavarovan s poroštvom države. Dodatne finančne obremenitve projekta pa imajo za posledico višjo ceno električne energije oziroma poslabšajo ekonomiko naložbe. Neposredni finančni učinek zadolžitve s poroštvom države je za 2,5 % nižja obrestna mera za posojilo za 440 milijonov evrov, kar znaša 11 milijonov evrov na leto. Na podlagi praktičnega izračuna za 25-letno posojilo to pomeni, da bo kredit za 180 milijonov evrov nižji od kredita brez poroštva za TEŠ 6. S sprejetjem predlaganega zakona bo zagotovljena podlaga za sklenitev poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko, s katero bo Republika Slovenija posojilodajalcu EIB jamčila za obveznosti TEŠ iz posojilne pogodbe. Sklenitev poroštvene pogodbe in njena ratifikacija sta poglavitna pogoja za črpanje posojila v višini 440 milijonov evrov, ki bo TEŠ omogočil nemoteno nadaljevanje investicije, se pravi postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj. Vsekakor pa v Socialni demokraciji načeloma podpiramo dodatno postavljene pogoje s strani Vlade glede odobritve poroštva za TEŠ 6. V vsakem primeru se strinjamo s tem, da opravi investitor pogajanja z vsemi dobavitelji s ciljem znižanja vrednosti iz noveliranega investicijskega programa številka 4 - gre za milijardo 302 milijona evrov - in jih čim bolj približa vrednosti iz prav tako noveliranega investicijskega programa številka 3, pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi stroški, tudi stroški povezovalnega voda na priključitev na elektroenergetski sistem. Prav tako je logično, da mora biti med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj pred odobritvijo državnega poroštva sklenjena pogodba o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni iz noveliranega investicijske programa številka 4, se pravi 2,25 evra na giga joule. Zaradi vsega navedenega bo večina poslancev Socialnih demokratov podprla predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj v prvi obravnavi. Od koalicije oziroma Vlade pa pričakujem, da bodo pripravili predloge amandmajev, ki bodo upoštevali dodatne pogoje s strani vlade o poroštvenem zakonu. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Jaz bi vas rada pred nadaljevanjem splošne razprave obvestila, da sem dobila obvestilo ministra Černača, ki se opravičuje, ker je moral oditi na sejo Vlade. Državni sekretar pa je na službeni poti v tujini. Minister Č ernač se nam bo v splošni razpravi predvidoma pridružil po končani seji Vlade. Predlagam, da nadaljujemo s splošno razpravo poslank in poslancev. Proceduralno. Izvolite, gospod Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo, predsedujoča. V skladu s poslovnikom ni mogoče nadaljevati seje Državnega zbora. Na seji mora biti prisoten ustrezen predstavnik. Že v tem trenutku, ko smo predstavljali stališča poslanskih skupin, smo potrpežljivo počakali na to, da se bo napovedana prisotnost ministra Černača zgodila. Vendar pred nadaljevanjem razprave poslank in poslancev pa proceduralno predlagam, da sejo prekinemo, dokler ne bo minister prisoten pri tej točki dnevnega reda. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Glede na to, da je zakon v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslancev, Vlada v tem primeru ni predlagatelj, zato njena prisotnost oziroma prisotnost vladnih predstavnikov ni 155 DZ/VI/1. seja nujna. Vsekakor pa se moram strinjati z vami, da bi bila zaželena in primerna. Opravičila, ki so jih podali s strani Vlade, se mi zdijo utemeljena in pričakujemo, da se nam bo minister pridružil takoj, ko bo to mogoče. Predlagam, da vseeno nadaljujemo, pred tem pa očitno gospod Moderndorfer proceduralno. Izvolite. JANI MODERNDORFER (PS PS): Predsedujoča, jaz se res opravičujem, ampak kolega je podal zelo jasen predlog. Mi se pogovarjamo o zakonu, ki je vložen, o poroštvu 440 milijonov, in pogovarjamo se o stvareh, ki niso kar tako. In če Vlada nima časa, jih razumemo in spoštujemo, vendar dajmo prekiniti, počakajmo. Saj to ni nič narobe, če ne more. Imajo obveznosti, imajo sejo in bodo dokončali. Vendar dajmo se držati enih pravil. Parlamentarna praksa kaže zelo jasno, da je treba te stvari spoštovati, ker v nasprotnem bom smatral, da tukaj ni nobene parlamentarne prakse in se "by the book" držimo poslovnika. Poslovnik pa je jasen. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vaš proceduralni predlog. Še en predlog očitno. Gospod Veber, imate proceduralno? / oglašanje iz dvorane/ Odsotnost predstavnika Vlade oziroma drugega predlagatelja zadeve na seji Državnega zbora ne predstavlja poslovniškega razloga za prekinitev seje. Mislim in ponovno poudarjam, da so razlogi, zakaj je Vlada odsotna, zelo utemeljeni in upravičeni. Še enkrat, pričakujemo, da se bodo predstavniki Vlade seje v nadaljevanju udeležili, opravljamo splošno razpravo in predlagam, da nadaljujemo, razen če ,gospod Veber, nimate ponovno proceduralnega predloga. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Zdaj, če ne drugega, predsedujoča pričakujem, da boste dali na glasovanje proceduralni predlog. Moj proceduralni predlog je bil, da se seja prekine, dokler ne pride minister v dvorano Državnega zbora. Upam, da sem bil jasen! To je proceduralni predlog, o katerem najmanj, kar je, pričakujem, da bomo glasovali in proceduralno zahtevam, da izpeljete glasovanje o tem proceduralnemu predlogu. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Se strinjam, da bomo ta vaš predlog dali na glasovanje, predlagam pa, da pred tem glasovanjem sejo prekinemo za petnajst minut. Prekinjam sejo za petnajst minut in glasujemo oziroma nadaljujemo sejo ob 11. uri. (Seja je bila prekinjena ob 10.46 in se je nadaljevala ob 10.58.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo prekinjeno sejo. Imamo proceduralni predlog, da se seja prekine do prihoda predstavnikov Vlade. Ta proceduralni predlog bom dal na glasovanje. Želi kdo od vodij poslanskih skupin o tem proceduralnem predlogu razpravljati? (Ne.) Jaz bi prosil, če preverite delovanje glasovalnih naprav. Na glasovanje dajem predlog, da se seja prekine do udeležbe oziroma do prihoda predstavnikov Vlade. Glasujemo o sklepu. Navzočih je 62 poslank in poslancev. Za je glasovalo 31. Proti 31. (Za je glasovalo 31.) (Proti 31.) Predlog sklepa ni sprejet. Nadaljujemo s sejo. Na vrsti je splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospod Samo Bevk. Proceduralno, gospod Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo, predsednik. Glede na to, da se ponovno srečujemo s popolno ignoranco Vlade tako do dela Državnega zbora kot tudi do socialnega dialoga, predlagam, da skličete sejo Kolegija, na katerem se v skladu z 237. členom Poslovnika dogovorimo, kdo bo lahko sploh predstavljal Vlado v tej dvorani pri tej točki dnevnega reda. Informacija je bila, mislim, da je državni sekretar v tujini, in če nič drugega, bi mogoče vsaj to poslovniško določilo lahko izkoristili in pogledali, ali se lahko na Kolegiju dogovorimo, kako lahko ta seja teče. Neodgovorno se mi zdi, da Vlada pri točki dnevnega reda, ki je ena najpomembnejših točk v tem sklicu, si upam reči Državnega zbora, ko odločamo o Premogovniku Velenje, ko odločamo o Termoelektrarni Šoštanj, ko odločamo o energetski usodi bom rekel tudi Slovenije, ni ustreznega predstavnika Vlade. Predlagam, da skličete Kolegij in se dogovorimo, kdo bo zastopal Vlado v skladu s poslovnikom in tem členom, ki nam to nekako tudi omogoča, da se vsaj o tistem minimalnem standardu odnosa Vlade do Državnega zbora poskušamo dogovoriti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Spoštovani gospod Veber, samo toliko, da se razumemo. Poslovnik je glede tega, kdo lahko predstavlja Vlado, jasen. In tudi Vlada je dolžna pri vsakem predlogu, ki ga pošlje v Državni zbor, točno povedati, kdo jo bo predstavljal. Na Kolegiju smo se dogovorili, da samo tisti, ki so navedeni kot predstavniki Vlade, lahko zastopajo oziroma predstavljajo Vlado v Državnem zboru. Poslovniške določbe, ki bi določala, da Vlada mora biti navzoča na seji Državnega zbora, ni, tako obveznih procesnih razlogov za to, da se seja prekine, ni, zato sem tudi ta sklep dal na glasovanje. Gospod Moderndorfer, prosim. 156 DZ/VI/1. seja JANI MODERNDORFER (PS PS): Predsednik Državnega zbora, mene veseli, da je prišel ravno vaš čas, da vodite sejo. Mislim ravno zato, ker boste prevzeli del odgovornosti. Upam, da se zavedate vsi skupaj, poslanke in poslanci, najbolj pa vi, predsednik Državnega zbora, ker ste odgovorni za to delo, da uvajate novo prakso v ta parlament, ker ta način, da imamo te stole prazne in o zakonu, za katerega je tako ali tako nenavadno, da so ga predlagali poslanci, razpravljamo v dvorani, kjer je prostor, namenjen Vladi, prazen. Mislim, da že zaradi higienskih razlogov, ne proceduralnih, higienskih razlogov bi morali kot predsednik prekiniti sejo, omogočiti tudi Vladi, da spremlja to diskusijo, in s tem pokazati zelo jasno, kdo pravzaprav v tej državi je zakonodajno telo. In mislim, da z današnjim dnem in s to odločitvijo boste tudi jasno pokazali, kako bodo potekale diskusije in se bo temu primerno Vlada tudi prilagajala in urejala svoj urnik. Jaz upam, da država ne bo dopustila tega, da se bo parlament prilagajal Vladi, ampak bo obratno. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod Moderndorfer. Vlada si je sama kriva, da nima predstavnikov ta trenutek tukaj, kar pomeni, da bo razprava potekala brez nje. Predlog zakona je poslanski, poslanke in poslanci bomo tudi odločali o tem predlogu in kaj več se v tem trenutku ne da povedati. Jaz si ne morem uzurpirati pravice, da prekinem sejo, zato sem dal predlog na glasovanje. Predlog ni bil izglasovan in bomo nadaljevali splošno razpravo poslank in poslancev. Gospod Bevk ima najprej besedo, za njim pa gospod Bojan Starman. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Res je nerazumljivo, zakaj danes na seji Državnega zbora ne sodeluje pooblaščeni predstavnik Vlade oziroma resorni minister za finance in resorni minister za gospodarstvo. Ta projekt izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj je zastavila prav ta vlada, ki je 10. februarja letos prevzela odgovornost za vodenje države. Leta 2006 je Vlada Republike Slovenije sprejela Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in na 43. in 44. strani je kot eden izmed teh projektov naveden tudi projekt izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Ve se, kdo je bil leta 2006 minister za finance, ve se, kdo je bil minister za gospodarstvo oziroma pristojen za energetiko, ve se, kdo je bil minister za okolje, in ve se, kdo je bil predsednik Vlade - ravno predstavniki tistih strank, ki danes sestavljajo vladno koalicijo, in to iz Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. Poleg tega projekta za izgradnjo TEŠ 6 je v tem projektu tudi projekt gradnje verige elektrarn na spodnji Savi, gradnja črpalne hidroelektrarne Kozjak in izgradnja bloka Nuklearne elektrarne Krško. To je v teh projektih za obdobje 20072023, ki jih je sprejela prejšnja Janševa vlada. S tega vidika mi je res nerazumljivo, zakaj tukaj ne sedijo pristojni ministri oziroma predstavniki Vlade, da bi s svojega vidika predstavili projekt, ki so ga zastavili pred šestimi leti. Podpiram poroštvo, podpiram tudi ta projekt. Ob tem bi rad povedal tudi to, da ima Slovenija skoraj optimalno strukturo preskrbe z električno energijo, ena tretjina se proizvede v termoelektrarnah, ena tretjina v Nuklearni elektrarni Krško in ena tretjina v naših hidroelektrarnah. _ Brez investicij v Termoelektrarno Šoštanj - v blok 6, bi bloka 4 in 5 ugasnila okrog leta 2030, brez da bi imeli alternativo za 30 % električne energije iz termoelektrarn. Seveda bi lahko bila alternativa iz drugih virov, na primer vetrne elektrarne ali kakšne druge podobne potenciale, vendar vemo, kako je s temi alternativnimi viri električne energije, saj se vsaj vetrne elektrarne v naši državi več kot desetletja umeščajo v prostor in niti ene še nismo zgradili. Se pravi leta 2030 bi ostali brez prave alternative, ta investicija pa dolgoročno prinaša stabilno oskrbo z električno energijo v naši državi. Brez te investicije bi morali zapreti tudi Premogovnik Velenje. Ta strošek tudi ne bi bil tako majhen. Ocenjuje se, da bi bilo treba za zapiranje Premogovnika Velenje zagotoviti vsaj 300 milijonov evrov sredstev, tudi to ni malo. Nobena zadeva v zvezi s Termoelektrarno Šoštanj oziroma z gradnjo bloka 6 ni poceni in tudi zapiranje velenjskega rudnika bi stalo to državo več kot 300 milijonov evrov. Opozoril bi tudi, da so tudi drugod po svetu zelo nestrokovno zapirali nekatere rudnike. Naj spomnim samo na rudnike v Franciji v Loreni konec osemdesetih let, ko so enostavno zaprli rudnik in jih morajo danes sanirati. Gre za tako velika območja, kot je skoraj cela naša Primorska, in to Francijo danes zelo, zelo veliko stane. In tudi pri nas bi se to zgodilo brez te investicije. Kot rečeno, podpiram ta projekt. Nobena zadeva v zvezi s tem projektom ni poceni, najdražja pa bi bila prekinitev gradnje sredi projekta. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Bojan Starman, za njim gospod Jožef Horvat. Gospoda Starmana ta trenutek ni, torej gospod Jožef Horvat ima besedo, za njim pa mag. Stanko Stepišnik. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik, Spoštovane kolegice in kolegi! Ni čudno, da razpravljamo o elektroenergetski energiji in da je temu primerno tudi ozračje naelektreno. Pogrešam nekoliko več pietete do pokojnih. Ko se poslanec naj odloči o tako zahtevni temi, potem gotovo zbira informacije iz različnih virov. Meni je najprej^ prišla na misel ideja, da pogledam, kaj je o TEŠ 6 povedal Svet 157 DZ/VI/1. seja za varstvo okolja Republike Slovenije. Ne nazadnje ga je Državni zbor ustanovil z zakonom in Svet za varstvo okolja je v zvezi z gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj povedal naslednje: "Svet za varstvo okolja Republike Slovenije v novi sestavi se pridružuje mnenju nevladni okoljski organizaciji, da naj Vlada nemudoma organizira široko razpravo o najmanj dveh scenarijih razvoja energetskega sektorja z vidika trajnostne zasnove celotnega razvoja Slovenije in šele na tej osnovi zasnuje razpravo o nacionalnem energetskem programu kot celovitem nacionalno pomembnem in večplastnem energetsko okoljskem dokumentu." Tako Svet varstvo okolja Republike Slovenije 22. februarja lansko leto. Nisem bil zraven in ne vem, če je prejšnja vlada to nalogo opravila. Če je ni, potem je prejšnja vlada ta svet ignorirala in ga na nek način tudi ukinila. In kaj je naslednje, kar poslušam in kje zbiram informacije za svojo dobro odločitev? Seveda poslušam našega rojaka, našega komisarja dr. Janeza Potočnika o tEŠ 6. Pravi naslednje: "Vsaka država ima pravico, da se sama odloči o energetski mešanici, vendar pa se je vsaka država tudi zavezala k skupnim ciljem na evropski ravni." Te poznamo, ne bom jih ponavljal, ker mi zmanjkuje časa. Napovedani so tudi novi cilji po letu 2020, to je zmanjšanje emisij CO2 za 8 do 95 %. Ta elektrarna bo najbrž obratovala tudi takrat. To so ključna vprašanja, ki si jih postavljam, kako bomo mi prišli v nizkoogljično družbo. Postavljam si vprašanja o rentabilnosti poslovanja tega objekta. In še mnogo vprašanj se mi postavlja, na katere zaradi pomanjkanja časa enostavno ne morem odgovoriti, in se bom glede svoje odločitve odločil tudi med razpravo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Mag. Stanko Stepišnik, za njim gospod Srečko Meh. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Ta zakon o poroštvu bom podprl. Če naštejem nekaj argumentov na brzino kot matriko: gospodarski vidik pozitiven, energetski vidik pozitiven, javnofinančni vidik negativen, ekološki vidik negativen, strateški vidik glede energije, čeprav žal nacionalne energetske strategije še nimamo izdelane in bi bilo veliko boljše, če bi lahko to skupaj obdelali in umestili v to nacionalno energetsko strategijo, socialno-gospodarski zaposlitveni vidik pozitiven, politični vidik pozitiven, ogljični davek negativen, cenejša investicija pozitiven. Če se tako na hitro odločim po teh argumentih bi rekel 6 : 3, da sem za to investicijo. Opozoril bi samo na nekaj. Država bo dala poroštvo TEŠ 6. Lastnik TEŠ 6 je HSE, 100 % lastnik. 100 % lastnik HSE je pa država. To se pravi, da ja ne bi prišlo v naslednjih letih do kakšnega lastninskega preoblikovanja v HSE in TEŠ 6 in da bi to poroštvo ostalo na plečih države, ti dve družbi bi se pa privatizirali. Takrat je treba imeti to v vidu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Srečko Meh, za njim gospod Jožef Kavtičnik. SREČKO MEH (PS SD): Ko govorimo o izgradnji bloka 6, je seveda s tega vidika več vprašanj, na katera bi lahko ali morali odgovoriti, zakaj blok 6. Ampak v prvi vrsti je izgradnja bloka 6 pravzaprav strokovna odločitev in problem, o katerem se je morala odločiti stroka. Stroka najprej z vidika energetske potrebnosti, potem seveda tudi ekonomska stroka, okoljevarstvena pa še druge stroke so se odločile. In vse to je bilo potrebno, da smo prišli do ocene, da se ta investicija začne. Potem pa je tukaj nekdo, ki mora svoje povedati. To je slovenska vlada. In slovenska vlada je to naredila, ker je znotraj energetike ocenila vse parametre. Na osnovi teh parametrov je sklenila, da je takšen energetski objekt potreben. Poroštvo je seveda poroštvo z vidika, da je bilo, vsaj po mojih informacijah, že od začetka dogovorjeno, da se bo to poroštvo koristilo in da bomo jemali kredite tistih bank, ki v Evropi lahko dajo najcenejše kredite. Ni nikogar ali zelo malo je gospodarskih družb, ki bi lahko v tem obdobju pridobile 400 oziroma 600 milijonov evrov kredita iz Evropske investicijske banke in Evropske banke za razvoj, torej iz obeh bančnih institucij, ki sta temu namenjeni. Zagotovo nobena od teh bank tega denarja ne da na lepe oči. Od ene banke nismo potrebovali poroštva, od druge banke pa je bilo potrebno poroštvo vsaj v enem delu tega kredita. Zato je seveda bila prevetritev samih programov že iz teh bank dovolj velika. Seveda je bilo možno najeti tudi komercialne kredite. Pod kakšnimi pogoji, tega ne znam povedati. Sam sem sodeloval samo v javnih polemikah o tem, kako bi lahko pridobili kakšen kredit in bil tam udeležen izključno kot eden od prebivalcev Šaleške doline, morda tudi bolj odgovoren kot kdo drug. Ampak na vsak način so ta poroštva zahtevala še kakšno drugo sodelovanje, lahko tudi v lastnini same Termoelektrarne Šoštanj oziroma energetike. Pa vendarle dovolite nekaj odgovorov oziroma nekaj mnenj. Jaz ne menim, da sem energetik. Sem pa v energetiki večino svojega delovnega življenja preživel. In če lahko odgovorim na kakšno vprašanje, potem lahko z vso odgovornostjo, ker sem na tem področju tudi delal, pa to so dokazale tudi zunanje inštitucije, da je premoga za blok 6 dovolj. Tisti, ki so v to dvomili, so potem zahtevali, da smo delali mednarodne raziskave, da smo naredili kup stroškov zato, da je potem družba HSE oziroma Premogovnik Velenje dokazal, da je premoga dovolj. In to imamo črno na belem napisano. Vsi tisti, ki o tem dvomijo, lahko to tudi zagotovo preberejo. 158 DZ/VI/1. seja O donosnosti ne znam povedati kaj več kot to, da je to projekt, ki bo v 20 letih poplačal investicijo. Premoga je dovolj. Premogarji trdijo, da je 2,25 evra za giga joule dosegljivo in da bodo to tudi dosegli. V premogovniku delajo investicije v to smer. Če bi pogledali to knjigo, ki smo jo, jaz verjamem, vsi poslanke in poslanci dobili, bi ugotovili, da je Državni svet opravil pomembno razpravo in da je notri nekaj izjemno pomembnih ugotovitev, za katere pravijo, da so strokovne. Berem, kaj tu notri piše: "Stroka niti v svetovnem merilu na komercialni ravni ni sposobna ponuditi boljše tehnologije, kot je predlagana, predvidena in sedaj tudi že v izgradnji na lokaciji TEŠ 6. Zmotno pa je prepričanje, da bi ob neizgradnji bloka 6 v Šoštanju ne nadaljevali proizvodnje in da bi takrat ne bilo treba nič narediti." Ob neizgradnji bloka 6 bi morala delovati blok 4 in blok 5 pod bistveno slabšim izkoristkom in tudi z bistveno večjimi okoljskimi vplivi. Nekdo pravi, da soglasij ni bilo. Vsa soglasja, ki jih TEŠ potrebuje, je TEŠ pridobival. Lahko jih tudi tu preberemo. Prvič, decembra leta 2006 je bil sprejet razvojni načrt Holdinga Slovenskih elektrarn na seji slovenske vlade za opremo v vrednosti 600 milijonov evrov. Že takrat je bila samo oprema vredna 600 milijonov evrov, in to je takrat slovenska vlada tudi sprejela. Seveda govorimo o odločitvah tistih, ki so bili pristojni za takšno odločitev. Govora je bila, da finančna konstrukcija ni zaprta. Seveda je finančna konstrukcija zaprta. Poleg obeh kreditov bodo tukaj še lastni viri in komercialni krediti, ki jih bo najemal Holding Slovenskih elektrarn. Nekdo je danes govoril tudi o tem, da bi to lahko bila nasedla investicija. Nasedla investicija je v tistem primeru, če projekt ustavimo. Če pa projekta ne ustavimo, to ne more biti nasedla investicija. Zato je tako pomembno, da s tem projektom nadaljujemo in da lahko tudi odgovorimo na vsa vprašanja. Socialni demokrati, to ste slišali že iz stališča, nimamo enotnega stališča pri podpori tega projekta, ker je več različnih mnenj o tem, kaj bi se lahko zgodilo recimo na prostoru bloka 6. In tudi tega nismo uspeli poenotiti znotraj Socialne demokracije. Ampak podpora izgradnji bloka 6 je podpora za poroštvo, ki bi ga morali dobiti. Naj še nekaj povem o delitvi na nasprotnike in zagovornike. Seveda se to pojavlja pri vsakem vprašanju, ki ga spustimo v javni prostor, in je to tudi prav. Prav pa bi bilo, da bi opravili argumentirano razpravo in da bi na posamezna mnenja, stališča, argumentirana in neargumentirana, odgovorili tisti, ki se na to spoznajo. Kadar bi mene nekdo vprašal in rekel, da ni dovolj premoga v premogovniku Velenje, bi mu povedal, da je v premogovniku Velenje bilo narejenih 2 tisoč 500 jamskih vrtin, zunanjih 5 tisoč in da smo skozi te vrtine vsakodnevno preverili do zadnje podrobnosti količino premoga in kakovost premoga. Torej zagotavljam vam, da je premoga več, kot smo napisali, ker gre seveda za eksploacijske zaloge. Ne morem pa odgovarjati na tista vprašanja, kjer sam ne poznam zadeve, zato bi bilo prav, da strokovnjaki tudi odgovorijo oziroma da se med seboj dogovorimo. Še nekaj o korupciji in netransparentnosti. Seveda je lahko veliko govora o tem, da je znotraj tako velikega projekta tudi možnost za korupcijo, da je lahko projekt netransparenten. Strinjam pa se s tistimi, ki ste povedali, govorili in rekli, da je nekdo odgovoren za to, da kontrolira projekt, torej Holding Slovenskih elektrarn v prvi vrsti, nadzorni svetniki so tukaj in potem tudi državne institucije. Pa naj državne institucije povedo, kaj je narobe, naj sankcionirajo, naj odgovarjajo. Ampak zaradi tega, če nekdo misli in je prepričan, da je bila narobe kupljena računalniška oprema, naj za to nekdo odgovarja, naj vrne, naredimo, razčetverimo ga. Ampak ne moremo ustaviti projekta, če je nekdo naredil napako, če je nekdo naredil koruptivno dejanje, ki ga je seveda treba dokazati. Zagotavljajo pa strokovnjaki, da niso narejene strokovne napake, da je prava tehnologija, prava investicija na pravem mestu in da je to investicijo pravzaprav treba podpreti. Pa se vam za ta trenutek zahvaljujem. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jožef Kavtičnik, za njim gospod Danijel Krivec. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi! Danes govorimo o poroštvu TEŠ 6 in s tem tudi o odločitvi o tem, na kakšen način bomo v Sloveniji zagotavljali oskrbo z električno energijo. Če podpiram poroštvo, še ne pomeni, da podpiram vse nepravilnosti, morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile. Jaz govorim o morebitnih nepravilnostih, kajti za to so odgovorni tisti, ki nadzorujejo, in tisti, ki so lastniki TEŠ, to pa je preko HSE tudi država. In danes ponovno ne morem podpreti manire države oziroma Vlade, ki je ni tukaj in ignorira ta zbor in tudi ignorira to, da bi dobila informacijo o tem, kakšna je gradnja oziroma kaj si mi mislimo o gradnji. Zato so se v javnosti tudi pojavljale razne insinuacije o tem, ali je gradnja potrebna za državo ali ne. Danes smo slišali, da se je že leta 2003 začelo razmišljati o prenovi TEŠ 6, o prenovi Termoelektrarne Šoštanj in da smo že leta 2006 začeli z investicijami oziroma s pogodbami in načrtovanji. Tu v tej investiciji so bile vključene vse tri vlade oziroma dve sigurno. In da niso mogli v teh letih ugotoviti, ali je investicija smotrna za Slovenijo, me resnično skrbi. Danes je bilo rečeno tudi, da nismo revidirali energetskega nacionalnega programa. Ja, seveda ne, in če bi ta bil, potem ne bi imeli danes veliko težav in tudi v nadaljnjih izgradnjah 159 DZ/VI/1. seja bi imeli mnogo manj težav, kajti vedeli bi, kaj hočemo in potem bi znali tudi najti pot. Zakon o poroštvu, kot sem dejal, bom podprl, ker želim nemoteno oskrbo z električno energijo za vse v Sloveniji, ker želim neodvisno oskrbo z električno energijo, ker nimamo alternativ, nimamo drugih alternativnih rešitev razen uvoz. Tu pa bi bili odvisni od trgovcev, tako kot smo že danes, in ti bi nam ceno električne energije lahko spreminjali tako, kot bi oni želeli oziroma kakršna potreba bi se izkazala pri nas in temu primerno bi mi plačevali. Ne samo mi, ampak vsi državljani v tej naši državi. Svojo odločitev za bom podprl z nekaj strokovnimi ugotovitvami. Premog je med fosilnimi govori edini vir, ki bo na energetskem trgu zaradi velikega obsega zalog po vsem svetu ostal najdlje. Dokazane rezerve, govorim tistim, ki se tako bojijo, da rezerv ni, po izračunih iz leta 2009 dosegajo 729 bilijonov ton. Pri današnjem obsegu eksploatacije in stanju raziskanih energetskih rezerv po podatkih BRG imamo na svetu na voljo še 24 % nafte, 17 % plina, 2,4 % urana in torija ter kar 53,8 % vseh vrst premoga. Slovenija ima od fosilnih energetskih virov le premog. Zato je z zalogami in izkoriščanjem premoga v Sloveniji treba ravnati kar najbolj racionalno. Ker Evropska unija ne nadzira trgov nafte in plina, so tveganja pri oskrbi za naše področje izredno velika. Kljub vsem ekonomskim in ekološkim slabostim premoga Evropska unija ne bo bistveno zmanjšala sedanje porabe. Odvisnost Evropske unije od uvoza fosilnih goriv se bo do leta 2030 bistveno povečala. Fosilna goriva ostajajo dominanten primarni svetovni energetski vir in predstavljajo v projekcijah več kot tri četrtine povečanja vse porabe v obdobju do leta 2030. Premog se v pretežni meri namenja energetskemu sektorju oziroma proizvodnji električne energije, porast porabe do leta 2035 je predvidena na letni ravni približno 2,2 %. Obseg in učinkovitost strateških ukrepov za preprečevanje klimatskih sprememb ostaja še naprej glavni dejavnik, ki ga ni mogoče napovedati za prihodnje smeri razvoja trga premoga, se pa premogu v svetu po nobenem scenariju ne bomo mogli odpovedati. Združena prizadevanja v boju proti klimatskim spremembam, kot smo jim trenutno priča po celem svetu, z razvojem novih tehnologij v energetiki vključujejo z uporabo CCS tehnologije, to govori o zajemu in skladiščenju ogljika, znižanje emisije CO2 manj kot 1,5 %. Uravnoteženje trajnostnega razvoja, konkurenčnosti in varnosti oskrbe pomeni za Evropo vstop v novo energetsko obdobje. Svetovne gospodarske regije pri zagotavljanju varnostne oskrbe z energijo in stabilnih gospodarskih razmer ter pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov proti podnebnim spremembam so odvisne druga od druge. Dostop do energije je temeljnega pomena v vsakdanjem življenju vsakega Evropejca. Temeljni cilj slovenske elektroenergetike je čim večja samooskrba z električno energijo in izkoriščanje učinkovitih sinergij z nadgradnjo uravnotežene strukture energetskih virov. Tako bi vsaj moralo biti, to smo načrtovali. Sedaj imamo eno tretjino elektrike iz hidroelektrarn, eno tretjino iz jedrske elektrarne in eno tretjino iz Termoelektrarne Šoštanj. Vemo pa, kaj se dogaja. Že letos smo občutili. Pri večji suši je prišlo do oskrbe z električno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj tudi do 45 %. Raba premoga v TEŠ 6 bo usklajena z okoljskimi obveznostmi Evropske unije in naše države. Kurilna naprava v TEŠ 6 bo imela visok izkoristek. Govori se o 43 % po BAT tehnologiji. Obveznosti zmanjševanja emisij iz podnebno-energetskega paketa se bodo izpolnjevale v okviru zahtev Evropske unije. Skladno s potrebami v TEŠ je usklajena višina letne proizvodnje premoga iz Premogovnika Velenje do leta 2054. Strokovne analize in tudi vsa dognanja, tako kot je kolega Srečko dejal, govorijo o tem, da je premoga v Velenju najmanj za 50 let, da se sploh še ne odpre jama Šoštanj. Po letu 2014 bo izhodiščna cena premoga iz Premogovnika Velenja znašala 2,25 evrov na giga joule. Argumente, ki govorijo v prid investiciji v TEŠ 6, lahko strnem v naslednje točke. Prvič. Zadostne količine premoga iz Premogovnika Velenje po konkurenčni ceni z upoštevanjem vseh stroškov. Če samo potolažim tiste, ki govorijo, da bi lahko uvažali. Cene uvoženega premoga danes znašajo 4 evre na giga joule brez prevoznih stroškov. Drugič. Blok 6 bo zgrajen po BAT tehnologiji s 43 % izkoristkom. Tretjič. Investicija je v polnem teku in bo okolju bistveno manj škodljiva kot sta bila bloka 4 in 5. Četrtič. Investicija zagotavlja varnost in zanesljivost v oskrbi Slovenije z električno energijo. Investicija nadgrajuje uravnoteženo strukturo proizvodnje električne energije v Sloveniji. Petič. Energetsko lokacijo podpirajo, to je zelo pomembno, prebivalci Šaleške doline. Kljub temu da smo bili vrsto let deležni velikega onesnaženja, se sedaj s TEŠ 6, ko bi se ta bistveno zmanjšala ali zminimizirala, začnejo pojavljati tisti okoljevarstveniki, ki bi skrbeli za nas. Pred 20, 30 leti ni nobenega od zunaj. Nenazanje v Evropi večina držav podpira domače energetske vire, med temi tudi premog. In zakaj bi se mi odrekli temu viru ali edinemu viru, ki je za nas še kako dosegljiv? Ob zaključku bi želel poudariti, da so vse investicije v nove energetske objekte v Sloveniji in tudi v Evropi prispele k večji energetski, okoljski in ekonomski učinkovitosti. Na tej poti jih ne bi smeli ovirati. Zato še enkrat, poroštvo bom podprl. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Danijel Krivec, za njim gospod Janko Veber. 160 DZ/VI/1. seja DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi! Ponovno je pred nami poroštveni zakon, ki je bil oktobra leta 2011, se pravi niti eno leto ni od tega, zavrnjen v Državnem zboru. Moram reči, da smo tudi takrat veliko razpravljali o razlogih, zakaj bi to podprli in zakaj bi tega ne podprli in se sklicevali na razne študije, ki so nam bile predstavljene in ki so bile tudi podlaga za pripravo tega zakona s strani kolega poslanca. Treba se je zavedati, da ta poroštveni zakon verjetno ne bi bil niti potreben, če ne bi cena tega bloka 6 termoelektrarne v tem obdobju, ko se je pojavil kot objekt, ki naj zagotavlja energetsko oskrbo Slovenije, tako povečala. Govorimo o kar znatnih povečanjih predvsem na področju in na segmentu opreme. Če gledamo leta 2006 za gradbena dela in jih primerjamo z noveliranim programom, praktično ni odstopanja, so v enakem okviru, v rangu 80 milijonov. Če pa primerjamo opremo, ki je bila v investicijskem programu, ki je bil podlaga za umeščanje in za to, da smo ta projekt v začetku tudi enoznačno podpirali, 503 milijone evrov, in je narasel praktično na milijardo, pa je velika razlika. In tukaj notri verjetno je tista rezerva, ki jo zdajšnja vlada in tudi prejšnja nekako tudi vidi in ki je dala tudi nalogo vsem subjektom, ki skrbijo za to investicijo, da najdejo neko znižanje, se pravi da se izpogajajo za nižjo ceno. Tudi ta signal, ki je bil za prvi kredit, ki je bil najet takrat, ko je bil ta investicijski program še v nekih normalnih okvirih v rangu 900 milijonov, je nek pokazatelj, da je bila takrat investicija verjetno obvladljiva in je bila v okvirih, ki jih v Evropski uniji tudi poznajo, zato tudi za posojilo EBRD ni bilo zahtevano poroštvo. Se pravi, poroštvo je prišlo v ta parlament in tudi pred vlado v trenutku, ko se je investicija zelo podražila. Zdaj v tem primeru lahko špekuliramo na razne načine, zakaj. Verjetno pa študije, ki so bile naročene, in tudi revizije bodo našle odgovore in s tem tudi nam omogočile, da se v tem primeru odločimo, ali je to povišanje bilo utemeljeno ali ni bilo utemeljeno. In na nek način tudi tisti, ki so odločali pri tem in bili mogoče v nekih odločitvah tudi na robu zakonitosti, v tem primeru lahko odgovarjajo. Vsekakor pa je verjetno odgovore na ostala vprašanja, ki so bila tudi večkrat v preteklosti sprožena, predvsem glede zalog premoga, cene premoga, je bila stvar tudi pojasnjena in tudi večkrat že definirana. Mislim, da so v zadnjem noveliranem programu tudi časovne in rokovne omejitve sedaj definirane. Glede izpustov CO2 pa je moj predhodnik lepo povedal in je v dokumentih jasno razvidno, da je novi blok v tem primeru na nek na č in veliko, veliko boljši kot obstoje ča dva bloka, ki povzročata bistveno višje emisije. Večkrat je bilo opozorjeno, da Vlada tega ne spremlja. Jaz mislim, da se Vlada še kako zaveda pomembnosti samooskrbe in tudi pomembnosti odločitve v tem primeru. Vendar se bo Vlada odločala na osnovi dejstev in na osnovi dokumentov, ki jih bo morala skozi revizije pridobiti, ne pa na osnovi naše razprave, takšne ali drugačne. Mislim, da je jasno, da bo rabila konkretne dokumente glede tega. Veliko lažje bi se tudi odločali, če bi imeli nacionalni energetski program že sprejet, vendar tega zaenkrat še ni. Se je pa treba jasno zavedati, da se tudi v evropskem prostoru pa tudi svetovnem stvari izredno hitro spreminjajo in da so tudi takšni okviri po navadi lahko vprašljivi v primeru neke odločitve. Govora je bilo o tem, da je to resolucijski projekt. Seveda je bil resolucijski projekt, vendar je treba vedeti, da so resolucijski projekti bili kot pobude umeščeni v ta program na osnovi pobud iz gospodarstva, iz prostora, ne pa kot želja vlade ali neke ekipe, ki je sestavljala nek resolucijski program. Tako se takšen projekt, kot je neka termoelektrarna ali nek večji energetski objekt, ne da umestiti od danes na jutri in je ta procedura trajala verjetno kar precej dlje, kot mi danes govorimo, se pravi od leta 2006. Umeščanje takšnih objektov po navadi traja več let ali pa tudi več deset let, da se zadeve realizirajo. Veliko je govora o tem, da je veliko alternativnih virov, da imamo možnosti z vetrno energijo, sončno energijo, vendar se je treba zavedati, da tudi za te vire, ki jih lahko tudi skozi primerne inštrumente, ki jih Evropska unija ponuja za obnovljive vire, ti viri so na nek način omejeni. Treba je vedeti, da za nemoteno oskrbo še vedno rabimo tako nuklearne kot tudi termoelektrarne in vsaj plinske elektrarne, kajti spoznali smo - razprava je bila tudi v Državnem zboru -, kako smo zapravili neko samooskrbo na področju prehrane oziroma oskrbe s hrano. Na enak način se obnašamo tudi na področju energije. Ko je treba umeščati obnovljive vire, kot so elektrarne, kot so vetrne elektrarne, hidroelektrarne in podobni viri, imamo polno nekih pripomb, takrat ko je treba zadevo rešiti. V tem primeru se je elektrarna na nek način umestila skozi transparenten postopek in tudi lokalna skupnost pri tem skoraj večinsko podpira projekt, kar je običajno večja težava s prepričevanjem okolice kot pa ostalih. Tu je kar nekaj argumentov, ki potrjujejo to, da je ta projekt treba nadaljevati z vsemi pomisleki in vprašanji, ki so bila postavljena tako s strani poslancev v razpravi kot tudi s strani Vlade, ki je jasno postavila izhodišča in pogoje, pod katerimi se lahko pogovarjamo naprej o tem, ali se poroštvo izda ali se ga ne izda. Zmanjšanje emisij CO2, kjer govorimo o direktivah in s tem bo verjetno pogojena tudi nadaljnja cena iz takih termoenergetskih objektov, bo odvisna tudi od prodaje CO2 kuponov in od borze, ki bo verjetno enkrat vzpostavljena, vendar to ni nek argument, s katerim bi v tem trenutku to zavračali. Lastni viri bodo v prihodnje sigurno eden od pomembnih okvirov, ki jih država mora zagotavljati tako na področju druge oskrbe kot tudi na področju 161 DZ/VI/1. seja energetike, kajti odvisnost od trga se hitro pokaže kot velika težava v primeru manjše ekonomije. Z moje strani je še nekaj dilem pri tem, ali podpreti v tem trenutku poroštveni zakon, vsekakor pa je zavračanje te investicije oziroma prekinitev in zaustavljanje tega projekta najslabša rešitev. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Janko Veber, za njim gospod Matjaž Zanoškar. Gospoda Vebra ni, gospod Zanoškar. Izvolite. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovani predsednik, za besedo. Kolegice in kolegi! Ko gre za zakon o poroštvu Termoelektrarni Šoštanj, TEŠ 6, potem naj v prvi vrsti povem, da podpiram to poroštvo, vendar ob tem razumem tudi nekatere poslanke in poslance, tudi poslanske skupine, ki se jim poraja dvom v ta zakon in dvom v ta proces. Popolnoma legitimno in legalno se mi zdi, da skupina poslancev predlaga zakon o poroštvu, čeprav se mi zdi, da bi bilo bolj realno oziroma bolj normalno, če bi tak zakon predlagala vlada, tista, ki je že leta 2006 sprejela strategijo energetskega razvoja v naši državi in v kateri je opredelila TEŠ 6 kot pomemben energetski objekt, pomemben tudi za našo suverenost in energetsko oskrbo v Sloveniji. Danes je bila že nekajkrat izrečena kritika, bi tudi osebno sam soglašal s to kritiko, da ko govorimo o tako pomembnem projektu in tako pomembni odgovornosti, ki bo sledila na finančnem področju, ni predstavnikov Vlade. Zdi se mi, da na nek način Vlada beži od odgovornosti, pušča poslansko skupino, da vlaga predlog zakona o poroštvu, oni pri tem ne sodelujejo in čakajo, kaj se bo zgodilo, in na tak način ne prevzamejo celotne odgovornosti. Ve se, da energetika in energetska bodočnost je v tem, kar so že nekateri kolegi in kolegice povedali, da mi nimamo veliko drugih alternativ. Viri, kot so - nuklearka je po Fokušimi tako ali tako že na zelo črnem seznamu, da se ne strinjamo s hidroelektrarnami na nekaterih slovenska rekah, je tudi znano, da nam niso všeč vetrne elektrarne in vetrnice tudi. Tako nam na koncu koncev ostane to, kar je bilo argumentirano v mnogih današnjih razpravah, da je ena od možnosti, in verjetno realnih možnosti, Termoelektrarna 6, s tem da so vse analize pokazale tako pri izdaji gradbenega dovoljenja, tako pri izdaji vseh okoljevarstvenih soglasij, da je sprejemljiv objekt, ki ga postavljamo na mesto termoelektrarn TEŠ 4 in TEŠ 5. S tem da se zatrjuje tudi to, da je zaloga premoga taka, da bo v prihodnje lahko servisiral to termoelektrarno. Da ne govorim o sociološkem in socialnem vidiku, ki ne posega samo v Šaleško in del Savinjske doline, posega v veliki meri tudi na koroško območje. Tu je veliko delovnih mest in veliko ljudi, ki se vozi s Koroške, se zaposluje v rudniku in Termoelektrarni Šoštanj. Tako je tudi s tega vidika projekt, ki je pripravljen, absolutno sprejemljiv. Da se danes poraja toliko dvomov o tem, ali podpreti poroštvo ali ne, je verjetno krivo tudi to, da Vlada do danes še ni dala jasnih analiz, v katerih bi bilo natančneje opredeljeno in opisano, kaj se je s termoelektrarno in TEŠ 6 do danes dogajalo. Vsi vemo, da so si mnogi predstavljali, da je to vreča denarja, iz katere se lahko jemlje. Ne izključujem tudi priložnosti, ob kateri so nekateri izkoristili to, da se mora danes protikorupcijska komisija ukvarjati z nekaterimi nečednimi posli. Vendar to zaenkrat še ni tisti argument, zaradi katerega bi Termoelektrarno Šoštanj oziroma TEŠ 6 opredelili kot objekt, kot projekt, ki je nepotreben. Prepričan sem, da bi tudi podrobnejša analiza investicijskega programa, na podlagi katere bi se morala Vlada opredeliti za to, ali še obstaja upravičenost na podlagi cen, kot so predstavljene, ali ne, ali bi se na podlagi investicijskega programa ali študije upravičenosti marsikatero stvar dalo modificirati in korigirati v nam prijaznejšo smer, potem bi zanesljivo bilo danes v tej razpravi podanih še veliko več argumentov za sprejetje poroštva. Poroštvo na koncu koncev še ni tista obveznost, ki bo zadevala državo, poroštvo je le neko tveganje, ki ga država sprejme, in poroštvo se izvaja takrat, ko se celotnega energetskega objekta na podlagi študije upravičenosti ne bi dalo izvajati oziroma plačevati vseh anuitet za kredite, ki jih bo za izgradnjo dobil. Moje mnenje je, da bi prenehanje izvajanja projekta TEŠ 6 bilo zelo zelo napačno. Povzročil je že veliko težav in finančno vrzel in v nadaljevanju bi se verjetno ta vrzel še povečevala. Na koncu koncev, ko pa gledamo našo energetsko samostojnost in neodvisnost, sem pa popolnoma za to, da se TEŠ 6 nadaljuje. Mene nič ne motijo tisti lobisti, ki prihajajo iz Evropske unije, ki govorijo proti izgradnji TeŠ 6. Ti lobisti za mene niso nič drugega kot poslani iz nekih drugih evropskih držav, ki navijajo za to, da bi mi bili v prihodnosti energetsko nesamostojni in bi tako oni lahko prodajali svojo energijo, presežno ali kakršno koli elektro energijo, nam za ceno, ki bi jo oni določili. Tako me tudi pisma, ki krožijo po naših portalih in računalnikih v Državnem zboru, ne prepričajo v to. Še vedno sem prepričan, da je TEŠ 6 nacionalni projekt, ki ga je treba revitalizirati, ki ga je treba ponovno modificirati, pregledati in z njim iti naprej. To je naš nacionalni interes, ki nam absolutno zagotavlja energetsko neodvisnost. Naj končam s tem, da TEŠ 6 in današnji zakon o poroštvu popolnoma podpiram na podlagi vseh argumentov, ki so bili navedeni, pa tudi zaradi svojega osebnega prepričanja. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. 162 DZ/VI/1. seja Prijavljena je bila mag. Barbara Žgajner Tavš, vendar je ni z nami, zato ima besedo gospod Roman Jakič, za njim pa gospod Matevž Frangež. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi! Ne morem, da ne bi začel ali se odzval v resnici na ignorantski odnos Vlade, ki s cinizmom in svojo vzvišenostjo ignorira Državni zbor. Ampak najbrž je to že funkcija te vlade, da ignorira socialne partnerje, da ignorira stroko, pač, ugotovila je, da je tudi Državni zbor nujno zlo oziroma nekaj nebodigatreba. Bolj me žalosti, seveda, da asistiramo Vladi oziroma da asistira Vladi tudi predsednik Državnega zbora in vladajoča koalicija in se ne drži 235. člena Poslovnika, ki govori o sodelovanju Vlade pri delu Državnega zbora, ki je zelo jasen. 235. člen pravi, da morajo biti na seji Državnega zbora ministri ali državni sekretarji in edino, če pogledate peti odstavek, če sta minister in državni sekretar zadržana zaradi obveznosti v institucijah Evropske unije ali zaradi mednarodnih obveznosti, ju lahko nadomesti še kdo drug. Na žalost seja Vlade ni mednarodna obveznost in bi lahko predstavnik Vlade bil tu. Mogoče pa tudi zato, ker gospod Černač, minister, pristojen za energetiko, vseskozi poudarja - tudi njegove zadnje izjave prelagajo odgovornost na druge -, da projekta TeŠ 6 ne vodi Vlada ne ministrstvo, zato so na potezi tisti, ki sprejemajo zakon o poroštvu, se pravi, Državni zbor. Zdi se mi, da je bežanje od 440 milijonske odgovornosti, da ne govorim od energetske strategije te države, da ne govorim o bežanju od tisoč 300 ljudi, ki so neposredno zaposleni tako v rudniku kot v termoelektrarni, neodgovorno. Moram reči, da ta cinizem, kot sem rekel, in vzvišenost je brez primere te vlade. Zahteva ljudi v Velenju in v regiji je, kar se mene tiče, legitimna zahteva. Ljudje se bojijo izgubiti delovna mesta in pika. Ta strah je seveda velik in zato se mi zdi, da je prav, da so kolegi v Državnem zboru poslušali svojo regijo in da so ta zakon vložili. Kar mene pri vsem tem moti, in zato bom povedal na koncu tudi svojo odločitev, je, da Slovenija v resnici ni opravila na tem področju celovite razvojne, socialne in okoljsko odgovorne strateške razprave o dolgoročni upravičenosti gradnje bloka 6. V bistvu ta diskusija ni bila izvedena. Pričakoval sem, da bo v tem novem mandatu, to sem tudi sugeriral nekaterim kolegom, opravljena široka razprava in tudi javna predstavitev mnenj in scenarijev o razvoju energetskega sektorja, seveda tudi kot podlaga priprave nacionalne energetske strategije. Druga stvar, ki me moti. Danes je bil citiran naš komisar, kolega Potočnik, ki je v resnici rekel, da ima vsaka država pravico kreirati svojo energetsko politiko. Ampak kolega Horvat, ki je to dobro povzel, je rekel, da je treba slediti tudi skupnim ciljem na evropski ravni. Naj vas samo opozorim, da je tudi Državni zbor, Odbor za zadeve Evropske unije, dal zeleno luč stališču Vlade Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti za naprej. V tej energetski učinkovitosti se pod vprašaj postavljajo termoelektrarne. In Vlada, tu pa je Vlada zavzela svoje stališče, in sicer je zapisala, da je onemogočeno postavljanje termoelektrarn, ki bi proizvajale elektriko tudi za izvoz in destimulirano obratovanje tistih termoelektrarn, ki že izvažajo. Se pravi, v letu 2020 naj bi bil to tudi TEŠ 6, so zapisali v dokumentih Vlade. Kar pomeni, da Vlada že vnaprej ve, da bo z določilom, da je treba toplogredne pline zmanjšati za 80 % do 95 % po letu 2020, da bo s tem imej velik problem TEŠ 6. Še eno vprašanje se mi pojavlja in zato ne razumem tega, da Vlada to predlaga na poslance, je to, da je treba opozoriti, da postopek, po katerem se spreminja ta zakon, ne upošteva vseh aktivnosti, ki se običajno izvedejo za zagotovitev državnega poroštva. Med njimi tudi ni pogajanj o poroštveni pogodbi, ki je po pravni naravni mednarodna pogodba v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah. Mednarodna pogodba je mednarodni sporazum, ki ga seveda sklenejo pisno med seboj subjekti mednarodnega prava. Mednarodna pogodba, kot sem rekel, mora biti sklenjena pisno in o pobudi odloča Vlada. Se pravi, Vlada bi morala tudi zavoljo tega poroštva priti v parlament z zakonom o poroštvu v mednarodnem zakonu oziroma ratifikaciji mednarodnega sporazuma. Kolega Stepišnik mi je dal nekaj iztočnic, ko je govoril o tem. Plus je dal gospodarskim vidikom, energetskim vidikom, javnofinančnim vidikom je dal minus, ekološkim vidikom je dal minus... Glede na to, da zelo veliko diskutiramo o javnofinančnih vprašanjih, se mi v resnici postavlja vprašanje - glede na to, da skoraj zagotovo ali pa večina javnofinančnih strokovnjakov pravi, _ da investitorja, v temu primeru HSE in TEŠ, ne bosta zmogla tega finančnega bremena, da bodo ta poroštva padla na pleča davkoplačevalcem, na proračun. Vedno govorimo o zlatem fiskalnem pravilu, o izravnavi tega proračuna, ne vemo pa, ali na bo priletelo tega poroštva za 440 milijonov, potem imamo še poroštvo 3 milijarde evrov za Dars -, kakšen bo ta javnofinančni vidik v bodoče. To so odprta vprašanja, ki v človeku mešajo občutke, ali naj poroštvo podpre ali ne. Pri tem glasovanju se bom vzdržal, bi pa predlagal, da naj Vlada kljub vsemu poroča vsake tri mesece ali pa kvartarno matičnemu delovnemu telesu, kaj se s tem dogaja. Tukaj se strinjam s kolegom, ki pravi, da pregon glede koruptivnih dejanj, ki so bila ugotovljena s strani protikorupcijske komisije, bi moral imeti nek epilog. Nekdo mora ugotoviti odgovornost, tudi odgovornost ... Jaz sem bil, preden sem prišel sem, direktor enega javnega zavoda in ni se mi smelo dogoditi, da bi trikrat večji račun dobil, kot sem ga planiral v svojem finančnem načrtu svojega javnega zavoda, ko sem govoril o 163 DZ/VI/1. seja odhodkih, ker bi me svet javnega zavoda takoj zamenjal. Pri Alstomu pa se je samo montaža opreme, na primer, povečala za trikrat več, kot je bila planirana. Zato plediram: prvič, na odgovornost; drugič, na neko javno razpravo, ki bo umaknila vse te sume glede upravičenosti ali neupravičenosti, neka zagotovila Vlade, da ima to pod kontrolo in da ve, kaj bo, če bo poroštvo unovčeno, kaj bo s to državo tudi naprej. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Pozdravljam med nami tudi predstavnika Vlade, ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača. Posebej bi poudaril, spoštovani kolega Jakič, da Poslovnik Državnega zbora ni bi kršen. 235. člen Poslovnika govori o tem, kdo predstavlja Vlado pred Državnim zborom in ta člen niti katera koli druga določba ne določa, da bi bila odsotnost predstavnikov Vlade proceduralna ovira za potek seje. O tem, da Vlada ni prisotna, lahko ima vsak svoje mnenje, ga lahko tudi pove. Ste ga tudi povedali, ni pa to proceduralna ovira, celo bi rekel, da sem vam šel nekoliko preveč nasproti, ko sem dal proceduralni predlog na glasovanje, za kar sem bil deležen kritike s strani služb. Nobene podlage ni bilo niti za to, da sem ta proceduralni predlog na glasovanje, ki je bil potem izglasovan. Gospod minister se lahko kadar koli vključi v razpravo. Mislim, da je to želel. Gospod Černač, prosim. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Vsem lep pozdrav! Ne bi rad, da bi proceduralna vprašanja zameglila pomembnost odločanja o zakonu, ki ga imate danes na dnevnem redu. Pri tej točki boste odločali o Predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 megavatov v Termoelektrarni Šoštanj, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Srečkom Mehom 2. februarja letos. Torej ni Vlada predlagatelj tega zakona, kot ste pravilno ugotovili, ampak je predlagatelj tega zakona skupina poslancev. In govorimo o poroštvu, torej je v imenu Vlade pristojno Ministrstvo za finance. Sam sem pa danes tukaj po sili razmer zaradi tega, ker so vsi kolegi zaradi mednarodnih in ostalih obveznosti odsotni, kar je bilo že pojasnjeno; minister za finance zaradi mednarodnih obveznosti, en njegov državni sekretar zaradi mednarodnih obveznosti, drugi državni sekretar zaradi seje Vlade in tudi sam se tega zasedanja nisem uspel pravočasno udeležiti zaradi tega, ker je do tega trenutka, ko sem v Državni zbor prišel, potekala seja Vlade, državni sekretar na našem ministrstvu pa je odsoten zaradi mednarodnih obveznosti. Poslovnik pač ne omogoča, da bi kdorkoli drug, razen ministra oziroma državnega sekretarja lahko predstavljal stališča Vlade pred tem visokim domom. Mislim, da je prav, da smo te stvari razčistili. Ne gre za nikakršno podcenjevanje. Gre za objektivno dejstvo, da se je v skladu z novelo tudi Vlada racionalizirala, da je zdaj 6 ministrov manj. Kot vidite, je tudi manj vseh ostalih funkcionarjev, kar pomeni, da smo vsi malo bolj vpeti v delo in malo bolj angažirani. Zaradi tega računam, da boste tudi v prihodnje kdaj sprejeli z razumevanjem našo odsotnost. Nikoli pa ne bomo izpustili priložnosti, da povemo svoja stališča in svoja mnenja glede obravnavane problematike. Vlada se je s tem problemom soočila pred časom in na podlagi celovite informacije, ki jo je obravnavala na 3. redni seji 23. februarja 2012, s katero se je seznanila in v okviru katere je bilo ugotovljeno, da se projekt izvaja, da so pogodbe za dobavo opreme sklenjene, da so posledično stroški, ki so že vloženi v projekt, in potencialno odškodnine, ki bi nastale zaradi odstopa od že sklenjenih pogodb, tako velike, da pomenijo veliko finančno nevarnost za stabilizacijo javnih financ. Na osnovi vseh teh ugotovitev se je država oziroma Vlada odločala v povezavi z mnenjem k temu zakonu med dvema ne najbolj optimalnima možnostima: med dvema slabima je izbrala najmanj slabo. Na podlagi vseh tveganj in vsega, kar je bilo posredovano v okviru celovite informacije glede tega projekta do leta 2012, je bilo sprejeto stališče oziroma mnenje, da je mogoče prevzeti dodatna tveganja za izdajo poroštva za navedeni projekt ter podpreti predlog zakona, ki je bil vložen s strani gospoda Meha v parlamentarno proceduro, v primeru, da so izpolnjeni štirje oziroma pet pogojev. Prvi pogoj, ki je bil postavljen, je, da mora investitor opraviti pogajanja z vsemi dobavitelji s ciljem znižanja vrednosti niveliranega investicijskega programa 4, ta vrednost je nekje v višini milijardo 300 milijonov evrov, in mora te vrednosti čim bolj približati vrednostim iz niveliranega investicijskega programa 3, kar pomeni, da je treba to vrednost znižati za okoli 100 milijonov evrov. Pri tem morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi stroški, tudi na primer stroški povezovalnega voda za priključitev na elektroenergetski sistem, in vsi ostali stroški, ki so potrebni za delovanje TEŠ 6. Nadalje je bil naslednji pogoj, da je med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj pred odobritvijo državnega poroštva, torej pred dokončnim sklepanjem o tem zakonu, sklenjena pogodba o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni iz niveliranega investicijskega programa 4. Naslednji pogoj je bil, da mora investitor zagotoviti dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu, kar pomeni, da je treba uporabno dovoljenje pridobiti najkasneje do 15. februarja 2016. 164 DZ/VI/1. seja Naslednji pogoj je bil, da je treba zagotoviti omejitev izpustov emisij CO2 v skladu z investicijskim programom, in zadnji, da mora investitor zagotoviti donosnost tega projekta v skladu s sektorsko politiko s področja energetike. Ta zadnji pogoj je verjetno eden izmed najzahtevnejših, vendar uresničljiv, omogoča pa, če bo zagotovljen, da država ne bo izpostavljena tveganjem iz naslova unovčevanja poroštva. Če bodo ti cilji izpolnjeni in če bodo vsi pogoji izpolnjeni, potem bo v okviru obratovanja tega projekta omogočeno normalno odplačevanje in financiranje celotne investicijske vrednosti. Poleg tega je Vlada na eni izmed predhodnih sej, ko je obravnavala poročilo glede tega projekta, to je bila 2. redna seja 16. 2. letos, naročila ministrstvu, pristojnemu za energetiko, da na podlagi že opravljenih revizij postopka priprave projekta TEŠ 6 in na podlagi recenzijskega poročila k NIP 4 izvede ustrezne postopke za uveljavljanje odgovornosti za ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti pri projektu najkasneje do 30. aprila letošnjega leta. Ti postopki potekajo, poročila so v zaključni fazi. Na osnovi sklepa, ki je bil sprejet na 2. seji Vlada, bodo sproženi tudi ustrezni postopki in mehanizmi za uveljavljanje odgovornosti, ki pa ne bodo sami po sebi pomenili tudi izpolnitve tega cilja, ki je bil postavljen v okviru sklepa Vlade z dne 23. 2. Torej cilja glede pocenitve tega projekta. Rad bi še posebej poudaril, da je bila Vlada pri odločanju o poroštvu pred izjemno zahtevnim vprašanjem, ki ni bilo enostavno predvsem zaradi tega, ker o tem odločamo v letu 2012 in ne v letu 2008 ali 2009. Če bi se danes pisalo leto 2009, bi lahko imeli pred seboj verjetno na voljo vsaj dve ali več dokaj dobrih alternativnih možnosti. Danes, v letu 2012, imamo, kot sem prej povedal, pred seboj - glede na način vodenja tega projekta, ki ni bil dober, bil je slab, negospodaren, neracionalen, po mojem osebnem mnenju ni mogoče tako visokih, tako velikih projektov voditi na tako negospodaren in neracionalen način. In tudi v bodoče je treba storiti vse, da ne bodo več vodeni na tak način. Ampak, ne glede na vse, danes smo na točki, ko se lahko odločamo o slabih možnostih in med slabimi moramo izbrati najmanj slabo. Na podlagi vsega, s čimer smo razpolagi, na podlagi vseh informacij, s katerimi razpolagamo danes, in na podlagi doslej izvedenih aktivnosti na tem projektu, se kaže kot najmanj slaba izmed vseh rešitev nadaljevanja tega projekta, s ciljem, da se stroški za njegovo dokončanje zmanjšajo na najnižji možen nivo. Zaenkrat toliko, več pa ob zaključku razprave. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Pri besedi je gospod Matevž Frangež, za njim mag. Matej Tonin. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Jaz sem en od krivcev, da je ta zakon danes v Državnem zboru. Ne zato, ker bi bil njegov predlagatelj, ampak zato, ker sem pomagal sesuti prvi poskus sprejetja tega zakona še v prejšnjem mandatu. Še vedno sem prepričan, da je to ekonomsko, okoljsko, energetsko zgrešen projekt, ki mu bistveno manjka preglednost, poštenost, racionalnost pri načrtovanju in neka odgovornost do tolikšnega obsega javnih sredstev. Javnih sredstev, ne samo tistih, ki jih utegnemo dati za samo poroštvo, ampak tudi javnih sredstev, ki so akumulirana pri investitorju. Mislim, da bi nas moralo resno že skrbeti vprašanje podnebnih sprememb, zdi se, da je kriza ta vprašanja dodatno odmaknila od naše pozornosti, to pa ne pomeni, da podnebnih sprememb ni. To je globalno vprašanje, ki pa zahteva lokalno odgovornost; odgovornost, ki jo moramo v svojem deležu izkazati tudi v Sloveniji, če ne želimo biti prizadeti zaradi njegovih posledic. Prizadeti pa ne bomo v oddaljeni prihodnosti, zaradi teh vprašanj smo prizadeti že danes. Samo poglejmo sušo, ki je sledila tej zimi, meseca marca smo imeli globoko sušo. Stopnjevanje podnebnih sprememb Sloveniji obljublja radikalno poslabšanje vodnega stanja in velike suše v vseh letnih obdobjih. Kaj bomo torej naredili z vsemi cilji? Tisti, ki danes ne razumejo, da je vprašanje ekonomske in socialne krize tesno povezano tudi z okoljskim vidikom in da je nuja te države zaradi njene konkurenčnosti in pametne transformacije v trajnostno ekonomijo to, da poveže ekonomska, socialna in okoljska vprašanja, ta ni zrel za 21. stoletje, tako kot projekt TeŠ 6 ni zrel za 21. stoletje. Tudi zato ne, ker je Slovenija z obnovljivimi viri energije bogata država. Mi imamo še vedno polovico vodnega potenciala neizkoriščenega, neizkoriščen ostaja velik del sončne energije, geotermalne energije, vetrne energije itd. Tukaj so alternative in nekateri poslanci smo že na začetku prejšnjega mandata terjali od prejšnje vlade, da pripravi alternativno študijo o alternativah temu projektu; takrat, ko je bil morebiti še čas, da ta projekt ustavljamo. S svojim glasom ne želim dati potrditve projektu, za katerega sem globoko prepričan, da je okoljsko, ekonomsko, energetsko zgrešen. Prav tako s tem glasom ne želim pokriti vseh tistih nepravilnosti, ki so se v tem projektu zgodile; in to je nedvoumno izkazano z neodvisnimi revizijami tega projekta. Še nekaj, mimogrede. Tudi EBRD, Evropska banka za obnovo in razvoj, naj bi suspendirala postopek tega poroštva zaradi potrebnih nadaljnjih ugotovitev o tem, kakšne nepravilnosti in razsežnost korupcije se je pri tem dogajala. Še nekaj o vprašanju, kdo je dejansko investitor tega projekta. Če mene vprašate, to ni Holding Slovenskih elektrarn in to ni Termoelektrarna Šoštanj. Veste, kdo je to? To 165 DZ/VI/1. seja so Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec obnovljive vire energije v tej državi! TEŠ 6 namreč plačajo Dravske elektrarne iz dveh virov: najprej iz investicijskih transferov, kjer smo unikum v Evropi in v svetu, ko iz obnovljivih virov energije gradimo fosilni energetski projekt. Drugič. Preko zagotavljanja konkurenčnosti prodajne cene Holdinga Slovenskih elektrarn je proizvodna cena TEŠ danes in bo jutri nekonkurenčna in zato rabi poceni vire energije, kot je dravska energija, zato da subvencionira, zato da se ta energija sploh lahko prodaja, da najde kupca na slovenskem, evropskem in svetovnem trgu. Sedaj vas vprašam, ker je to v veliki meri tudi socialni projekt, in - da, delovna mesta v Velenju so pomembna -, povejte mi, kdo je takrat, ko se je sesulo mariborsko gospodarstvo in ko se tudi danes sooča z veliko socialno brezperspektivnostjo, prišel v Maribor z milijardo 400 milijonov evrov vrednim projektom in rekel, da bomo to naredili zato, da ohranimo delovna mesta v Mariboru in da odpremo nova. Poceni energijo iz Drave, ki bi jo lahko uporabili tudi za to, da povečamo konkurenčnost mariborskega gospodarstva, privabimo nove vlagatelje in nadaljujemo bogato industrijsko tradicijo Maribora, bomo sedaj namenili temu, še enkrat, ekonomsko, energetsko in okoljsko zgrešenemu projektu. Glasoval bom proti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Matej Tonin. Za njim gospod Jani Moderndorfer. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Podpišem vse, kar je sedaj povedal kolega Frangež. Ne morem se znebiti občutka, da s poroštvom vsa tveganja dejansko prenašamo na državo in če bo ta projekt na koncu zavožen, ga bomo vsi skupaj sanirali, če pa bo ta projekt uspešen, si bodo dobiček delili zgolj in samo nekateri. Zato še enkrat: osebno tega poroštva ne nameravam podpreti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jani Moderndorfer. Za njim gospod Jerko Čehovin. JANI MODERNDORFER (PS PS): Dober dan tudi ministru, ki se je pridružil tej seji. Predvsem bom porabil bistveno manj časa kot on, ko je razpravljal o postopkovnih zadevah, kdo in kdaj bi mogel biti kdo prisoten, in okoli racionalizacije. Gospod minister, niste več poslanec, zato nam ne rabite razlagati, kaj je prav in kaj ni. Dejstvo pa je, da vi veste, da je prav, da bi Vlada morala biti na tej seji od samega začetka. Kako se boste organizirali, to ni več problem poslancev niti Državnega zbora, ampak izključno samo vas, ker je to vaša točka. Ampak, bodi dovolj o tem. Vseeno me pa veseli, da ste predstavili tisto, kar smo pričakovali na začetku same te točke, to pa je, da boste ustrezno v ukrepe posegli in hoteli vedeti, kaj vse je bilo prav in kaj ni bilo prav pri tem projektu. In če se nekateri v Državnem zboru z lahkoto podpišejo pod določene izjave, vam iskreno povem, da se ne podpišem več pod nič, kadar se pogovarjamo o tej točki, ker mi več ni jasno nič. Pa vam bom povedal, zakaj mi ni jasno. Predvsem sem zbegan, ko skupina poslancev vlaga zakon, ki bi ga po vsaki normalni logiki, ko govorimo o poroštvu za 440 milijonov, morala predlagati vlada. In verjemite mi, da Slovencem je to še manj jasno, ker ne razumejo, zakaj morajo poslanci opravljati vlogo vlade. Tega enostavno ne morem razumeti. Vem, da so stvari, o katerih vi težko razlagate in govorite, in mi je to jasno, pa vendar, ker je ta pot nerazumljiva, je temu primerno tudi na nek način odgovor Vlade takšen, kakršen je. Danes bi pričakoval, da bi imeli na mizi osnutek pogodbe, kako bo zgledala ta pogodba med TEŠ in samo vlado, zato da bomo točno vedeli, o čem se pogovarjamo, kaj vse je notri, in da bi potem lahko mi tudi predlagali, kaj še predlagamo, da bi vse bilo notri. Danes ste sicer vse povedali, kaj boste dosegli, ampak mislim, da vi pravzaprav že na nek način poročilo imate, do 15. 3. je bil rok, to ste danes sicer že povedali, in verjetno že veste, kaj vse tam notri piše. O tem bi danes lahko mi razpravljali in o tem bi danes vi lahko poročali. Bojim se, da tukaj niso samo računalniki. Res se iskreno bojim, da niso računalniki, zaradi tega ker se je vmes že cena dvignila toliko, da ne vem več, kdo že vse bo imel tukaj na bremenih ta celoten projekt. In kar je še bolj pomembno - poroštvo. Danes govorimo o poroštvu, jutri bomo govorili o sestavnem delu proračuna, ko bo to poroštvo unovčeno in bo v resnici ta denar šel v proračun in bomo mi ta denar dejansko morali zopet požegnati tukaj v tem istem državnem zboru. In tukaj je verjetno ves ta vzrok, ker se nekdo boji in je zato moral pohiteti s samim predlogom poroštva, ker se je bal, da tega poroštva enostavno s strani Vlade ne bo. Tak občutek imam, da Vlada tega poroštva sploh nikoli ne bi dala. Ne vem, ali imam prav ali nimam, ampak pot ni pravilna. In do danes, minister, me v to niste še prepričali, še posebej ne zato, ker kadar koli bomo v Državnem zboru govorili o TEŠ 6, ker je že tako zgodlana zgodba od začetka do konca, boste verjetno v stiski morali reči to, kar ste rekli na samem začetku, da je bila vsebinska razparava o TEŠ že zaključena oziroma je že končana. Vsakič znova se bo odprla in vsakič znova bomo pripeljali stvari tako daleč, da bomo vsi tisti, ki pojma nimamo o premogu, na koncu vedeli o premogu vse, samo tisti, ki bi moral odločati, v resnici ne ve ali pa se dela, da ne ve nič. Zato moram danes reči, da sem do zadnjega mislil, da bom preprosto prepustil možnost vam, da vi prevzemate odgovornost za svojo koalicijo in si izglasujete zakon o poroštvu, bom pa počakal do konca seje, da vidim, kako 166 DZ/VI/1. seja me boste prepričali, ker v nasprotnem primeru bom celo proti. Verjamem in prepričan sem, da me boste prepričali. Čakam na vaš odgovor. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jerko Čehovin. Gospod minister, najprej. ZVONKO ČERNAČ: Čisto na kratko. Poslanci imajo pravico vlagati zakone. Te pravice jim ne more ne minister in ne Vlada odvzeti. To je ustavna pravica in vanjo seveda ne gre posegati. Še enkrat poudarjam; vprašanja, ki jih nastavljate meni, niso vprašanja zame, ampak so vprašanja za predlagatelja zakona. Danes sem tukaj kot predstavnik Vlade in lahko vam obrazložim, zakaj je Vlada sprejela pozitivno mnenje pod določenimi pogoji k temu poroštvenemu zakonu. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jerko Čehovin? (Ga ni.) Gospod Gašpar Gašpar Mišič? (Ga tudi ni.) Gospod Ljubo Žnidar, prosim. LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, gospod minister, kolegice in kolegi! Naj na začetku še enkrat poudarim, da je bila začetna investicija tega projekta 690 milijonov evrov. Če bi se investitor držal te okvirne začetne vrednosti, potem danes sploh to ne bi bila tema, o kateri bi danes poslanci razpravljali v tej dvorani. Posebej me pa navdaja z negotovostjo to naraščanje investicije, ko tudi danes, ko je sama investicija že krepko v teku, ni poznan odgovor, kakšna je pa končna vrednost te investicije. Skratka, tega odgovora še do danes nimamo. Zaradi tega lahko sklepam, da je ta projekt voden izjemno individualno in izjemno netransparentno. V ta projekt se je vseskozi vključevalo izjemno malo število slovenskih družb, kljub temu da je v Sloveniji izjemno veliko inženirskega in izvajalskega znanja; konec koncev niti tistih družb, ki so v 100 % lasti države. Glavni izvajalec Alstom pa je izvajalske pogodbe sklepal s podizvajalci ostalih balkanskih držav in drugih držav vzhodne Evrope. Če rečem, da je bil investitor slab pogajalec ob sklepanju glavne pogodbe, je to zelo milo rečeno. Ob naraščanju investicije, to se pravi, razlika med začetno vrednostjo in končno vrednostjo, ki je milijon 300 tisoč evrov, je 300 milijonov, potem je razlika 600 milijonov. Minimum, tisto, kar je potrebno izpolniti v temu segmentu, je izpolniti vse te zahteve Vlade, vključno s tem, da se ta investicija zmanjša najmanj za 100 milijonov evrov. Vemo, da so se pogodbe sklepale v obdobju visoke rasti, konjunkture, razvoja, to se pravi leta 2007, 2008, in v temu projektu je precej rezerve. Tako je treba izpolniti te vladne pogoje. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Prijavljena je bila gospa Maša Kociper. (Je ni v dvorani.) Gospa Janja Klasinc. (Tudi ne.) Gospa Sonja Ramšak, izvolite. Za njo gospa Tamara Vonta. SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani minister, spoštovane kolegice, kolegi! Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije, kot smo že danes velikokrat slišali, ni vložila Vlada. Seveda ga ni mogla vložiti, saj smo vlado izglasovali šele 10. 2. To, da je zakon o poroštvu vložila skupina poslank in poslancev, je povsem legitimno dejanje. Ko sem se spraševala, kako danes razpravljati ali podpreti projekt, predlagani zakon ali ne, sem si postavila nekatera vprašanja. Kakšen je motiv tistih poslank in poslancev oziroma tistih, ki ne podpirajo predlaganega zakona, in kakšen je motiv tistih, ki dejansko nočejo razumeti, da gre pri temu zakonu praktično za to, da danes ne podpiramo projekta TEŠ 6, ampak se odločamo o tem, ali podeliti poroštvo Vlade in s tem cenejši kapital za nadaljevanje investicije ali pa, kot je zapisano, da če se ne odločimo in ne podpremo tega zakona, bo treba odpisati premoženje države v višini skoraj milijarde evrov in obenem zagotoviti okoli 450 milijonov evrov za tako imenovano revitalizacijo blokov 4 in 5 in prispevati skoraj 300 milijonov sredstev na podlagi posebnih zakonov za zapiranje Premogovnika Velenje. Vprašala sem se pa tudi, koliko vas, spoštovani kolegice in kolegi, je bilo v zadnjem mesecu ali v zadnjem tednu v Šaleški dolini, natančneje v Šoštanju in koliko vas je sploh videlo, kako daleč je ta investicija. Ko sem si jaz to ogledala, praktično sem na tem območju skoraj vsak dan, me je prepričalo to, da dejansko ne glede na to, da razumem vse tiste argumente, da je bila spremenjena višina investicije s 600 milijonov na kar milijardo 300 milijonov, ampak ko pogledam, kako daleč je projekt, bi bilo neodgovorno, če tega projekta ne bi podprla. Seveda pa ob tem podpiram tudi vse tiste predloge, da je treba natančno analizirati, kako se izvaja ta projekt, zagotoviti, da vsi tisti, ki so odgovorni za vodenje tega projekta, tako nadzorni odbori in vsi ostali, opravijo svoje delo, pa tudi glede na to, da ste danes tudi sami poslanke in poslanci že večkrat opozorili, da je tudi prihajalo do koruptivnih dejanj. Če se je to zgodilo, še enkrat poudarjam, sem tudi za to, da se tudi te zadeve raziščejo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Besedo ima gospod Srečko Meh v imenu predlagateljev. SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa. Saj bi se oglasil takoj, ko je Matevž Frangež govoril, pa se je vendar treba umiriti, 167 DZ/VI/1. seja kadar ti tako rekoč poslanski kolega govori tako, kot Matevž govori. Lahko razumem, da je mlad. Lahko razumem, da je iz Maribora. Lahko razumem, da ima veliko težav, pa vendar je takšen način razprave vsaj malo čuden. Če je Maribor potreboval kakšen zakon za to, da bi odprli delovna mesta - naredimo to! Rešimo Maribor z novimi delovnimi mesti! Če pa zna kdo za milijardo 300 milijonov evrov ogromnega denarja podpreti 3 tisoč delovnih mest za obdobje 40 let in imeti delo za njih in zagotovljen produkt, potem bi pa takšnega pravzaprav rad videl. Najslabše je to, če sedimo vsak na svojem vrtu. Holding Slovenskih elektrarn, torej slovenska energetika, je sestavljena iz dveh stebrov, če zelo poenostavim. Govorim seveda o proizvodnih objektih. Eden je Holding Slovenskih elektrarn, ki je sestavljen tako, kot je sestavljen, in je seveda tam tudi Drava, ampak so tudi druge hidroelektrarne in so drugi objekti. Zato v vsakem primeru gre v tem primeru za javna sredstva, ampak oprostite, gre za javna sredstva, ki jih plačevalci, uporabniki elektrike plačujemo za to elektriko. Zato govorjenje o javnih sredstvih, ki jih bo država Slovenija za to morala dati, ni primerno. Gre tudi za to vprašanje, kdo bi moral plačati anuitete oziroma kdo je tisti, ki bi moral v primeru težav v Holdingu Slovenskih elektrarn plačati. Se pravi, v primeru težav TEŠ je to Holding Slovenskih elektrarn z vsem svojim... In ni se še zgodilo, da bi Holding Slovenskih elektrarn kadar koli zahteval kakršno koli poroštvo, pa veliko vlaga. Naj preberem to, kar je v tej knjigi bilo napisano, pa mi tega, gospe in gospodje, ne zamerite, pomemben zakon je pravzaprav pred nami. In sicer da je energetika danes panoga, ki veliko investira. Poleg TEŠ seveda investirajo v Eles Savo. Za to pa so potrebni dolgotrajni procesi; 40 in 50 let trajajo ti objekti. So pa tudi visoki dobički, tudi zaradi investicij, ki so potrebne za varno oskrbo. To so povedali tisti, ki pravijo, da so stroka; tisti, ki vedo, zakaj se dela. Za vse, kar se je dogajalo na področju TEŠ, je bila zadaj strokovna odločitev na samem začetku. To odločitev je podprla tudi slovenska vlada in je bila umeščena v nacionalni program - oprostite, v resolucijo o nacionalnem programu - in je torej imela mesto. Kar koli so inženirji, ki so vodili investicijo, in vsi ostali delali, so delali tako, kot je bilo dogovorjeno in zapisano. Zdaj pa morda še nekaj misli okoli vsega tega, kar je bilo danes povedano. Nekateri sprašujejo, zakaj smo vložili zakon o poroštvu. Zakon o poroštvu smo vložili zaradi tega, ker smo neposredno vpeti v okolje, v katerem se investicija odvija. Se pravi, v Šaleški dolini s to investicijo živimo, z njo smo začeli. Leta 1980, 1982 smo protestirali, ko je bila Šaleška dolina totalno zasuta s S02, pepelom in vsem ostalim. Takrat ni bilo nobenega okoljevarstvenika nikjer, samo domači ljudje so se pritoževali. Kmetje so se sestali na Titovem trgu in takrat je bilo tam 10 tisoč ljudi, ki so protestirali. Potem smo vgradili čistilne naprave, očistili smo vode, očistili smo zrak in zemljo. Ljudje nam verjamejo, zaupajo, zato imamo v Šaleški dolini lokacijo, na kateri lahko zgradimo največji energetski objekt v Sloveniji oziroma termoenergetski objekt. Od tu naprej so bila vprašanja vseskozi vezana na to... Še prej pa še nekaj o tem, zakaj so stroški projekta tako narasli. Nikogar v tej Sloveniji ni bilo, ki bi bivšega direktorja, ki so ga odstavili 10. meseca v letu 2010 ali 11. meseca v letu 2010, vprašal, zakaj so stroški projekta tako narasli. Pred mesecem sem nazadnje z njim govoril, ko sem ga spraševal, kaj on misli o vsem tem - niti eden tega direktorja ni vprašal, zakaj so stroški projekta narasli do vsote, o kateri je danes govora! On vam bo lahko argumentirano povedal, zakaj se je to dražilo in zakaj so podpisovali takšne pogodbe. Lahko da so pogodbe bile netransparentne, lahko so bile, recimo, slabo izpogajane, ampak v tisti fazi -zopet, v tej knjigi, ki sem jo pazljivo prebral, piše, da je vrednost investicije v funkciji časa, v katerem se to odvija. Ampak, želel sem povedati to: če mi, gospe in gospodje, danes, ali v prihodnosti, ali zelo hitro ne odločimo, da bomo dali poroštvo, da bomo inženirjem v TEŠ in vodstvu TEŠ zelo jasno povedali, kako naj vodi to investicijo, bomo mi naredili nepopravljivo škodo, saj s tem ne bomo dali jasnega signala, da se lahko projekt nadaljuje, in bo zato še dražji. Mi smo danes v aprilu leta 2012, ko razpravljamo o tem, kar bi bilo treba narediti že lansko leto. Seveda so pogajalska izhodišča investitorja, se pravi, delavcev v TEŠ, izjemno slaba, če še danes nimajo poroštva, nimajo signala o tem, ali bodo poroštvo dobili ali ga ne bodo dobili. Zato je po moje izjemno težko sklepati kakršne koli pogodbe, če lahko mirno rečejo: "Oprostite, nimate nobene osnove, da bi lahko to delali." Zdaj pa morda še tistim, ki pravijo, da je to bilo vseskozi "skozlano". Vsekakor mislim, da ne kaže tako enostavno opredeljevati tistih inženirjev, ki celo življenje delajo popolnoma strokovno in se s politiko ne ukvarjajo. Stroka na področju energetike je nedvoumno jasno povedala, da se lahko na lokaciji bloka 6, torej v Termoelektrarni Šoštanj, zgradi termoenergetski objekti, ki bo eden od stebrov energetske oskrbe. Zdaj pa še glede vprašanja, da izjemno malo slovenskih družb gradi blok 6. V bistvu je to res. Zaveza vodstva bloka 6 pa je, da mora kjer koli je mogoče, dati prednost domačim dobaviteljem, če je to seveda mogoče skozi javno naročanje. Jasno je, da za tehnologijo domačih proizvajalcev nimamo. Zagotovilo vodstva TEŠ pa je, da bodo vsepovsod zahtevali, da so izvajalci domači in to je za nas bilo jasno in tudi prioritetno, ko smo se pogovarjali okoli vsega tega skozi te investicije. Naj poskusim povedati še to floskulo ali misel, da je nekdo iz razpisne skupine povedal ponudniku, kakšna je cena. Vsi tisti, ki ste 168 DZ/VI/1. seja kdajkoli delali na investicijah takšnega ranga, veste, kako se to odvija; veste, da je javni razpis, da dokumentacije ni mogoče pogledati, da je bilo odpiranje na dan na minuto natančno v sobi, kjer sta bila oba ponudnika prisotna, in da nihče ni imel vpogleda v to, kakšna je cena dokumentacije drugega ponudnika. Saj si tega ne znam predstavljati, da bi to lahko bilo! Ne nazadnje. Ponudnika sta bila dva: Alstom in Simens - zdaj že jaz vem večino o vsem tem, kar se je tam dogajalo. Seveda tudi sam Simens ni vložil zahteve po reviziji, mi pa govorimo o tem, da je drugi ponudnik dobil vse tiste podatke, ki jih je potreboval, da je lahko naredil ugodno ponudbo; pa saj gre za dve različni tehnologiji, za dve različni firmi, in jasno je, da to ni bilo mogoče. Meni pa zagotavljajo tisti, ki so poznavalci tega, kako v TEŠ delajo, da to absolutno v nobenem primeru ni bilo mogoče. Dovolite mi, gospe in gospodje, da ob tako pomembnem trenutku pa vendar povem morda še kakšno misel oziroma kaj okoli tega, kar bi vplivalo na razčistitev in na našo odločitev. Najprej, jama Šoštanj. Premog v jami Šoštanj torej pomeni, da mesto Šoštanj v nobenem primeru ne bo odkopano in da bo mesto Šoštanj ostalo in se bo lepo razvijalo, je pa to termin, ki ga v rudarstvu uporabljamo. Zaradi tega se mi je zdelo pomembno, da ga povem in da razčistimo, da ne bi kdo rekel, da je kdo od nas govoril o tem, da bomo tudi Šoštanj podrli - tudi to se uporablja, zelo veliko strokovnjakov je, ki govorijo veliko o tem, kaj bi naj bilo za nas dobro. Ponovim naj morda nekatere trditve, pa mi ne zamerite tega. TEŠ 6 je investicija porabnikov električne energije, TEŠ 6 ima oznako 3E: ekonomsko upravičenost, ekološko sprejemljivost, tudi lokalno sprejemljivost in energetsko učinkovitost. Slovenija ima tri nasedle investicije: EKK v Šaleški dolini, Rudnik urana Žirovski vrh in rafinerijo Lendava, vsaka je vredna okoli milijarde evrov. Četrta investicija je lahko seveda tudi tukaj, če bi tega projekta ne dokončali. TEŠ 6 potrebuje čvrst dogovor, visoko stopnjo soglasja v stroki - to zagotovo ima, kadar govorimo o energetski stroki -, v politiki in tudi pri državljanih v lokalnem okolju. Gre tudi za nacionalni interes, gre za relativno visoko stopnjo samooskrbe in neodvisnosti naše oskrbe. Ko smo danes govorili o različnih interesih, smo pozabili na interes trgovcev. Tukaj imajo interes trgovci. Trgovci z novci, električno energijo, premogom in še s čim drugim. Še nekaj. Danes je energija v Sloveniji takšna, da je ni mogoče skladiščiti. TEŠ 6 izpolnjuje ostre zakonske zahteve, torej umeščanje objektov v prostor in tudi v energetski sistem. Naj povem, da je TEŠ 6 nadomestna investicija in ne povečuje kapacitet, TEŠ 6 nadomešča blok 1, 2, 3 in 4 pa tudi blok 5. Blok 5 bo ostal hladna rezerva, ki ne bo proizvajal, ki bo onesnaževal toliko, kot onesnažuje danes, ima nameščene čistilne naprave, vendar bo hladna rezerva, ki bi ga lahko v primeru kakršne koli okvare ali havarije na bloku 6 potem tudi vklopili. Naš strokovni dogovor energetikov je, da blok 5 ostane hladna rezerva. TEŠ 6 ni konkurenca obnovljivim virom, hidroenergetiki; to se pravi Holding Slovenskih elektrarn pospešeno vlaga v hidroenergijo in tudi druge vire. TEŠ 6 torej nadomesti bloke, o katerih sem prej govoril, toda hkrati je to tudi zaključek rudarjenja v Šaleški dolini, brez bremen davkoplačevalcev. V primeru dokončanja bloka 6 in uspešnega delovanja v Šaleški dolini ne bo potreben zakon za zapiranje Premogovnika Velenje - kot je to bilo potrebno sprejemati zakon za Zasavje, kaj jaz vem, za Kanižarico ali pa še za kakšne druge objekte, Idrijo, kjer imamo vse te težave - in je to tudi zaključek rudarjenja v Šaleški dolini. Morda še to, če bi rekel nekako tako: v Sloveniji vetrnih elektrarn ne smemo graditi, ne moremo graditi. V Sloveniji na Muri ne smemo graditi, na Soči ne smemo graditi, na Poljanah ne smemo postavljati sončnih elektrarn, biomasa povsod smrdi. Povsod, kjer so postavili elektrarne, recimo, na biomaso so neverjetne težave. Kaj naj potem naredimo? Kaj lahko storimo za to, da bomo to Slovenijo ohranjali tudi energetsko samooskrbo? Zato bomo s podporo poroštvu dali nadaljevanje dobremu projektu; pobuda pa je, spoštovane poslanke in poslanci, gospa podpredsednica, da si TEŠ pogledamo. Meni se zdi izjemno dobra pobuda, da si pogledamo TEŠ, da v TEŠ poslušamo argumentacijo na vsa vprašanja, o katerih danes govorite, o katerih ste danes spraševali. Pa zakaj tega ne naredimo? Ponovno predlagam: danes, ob tej fazi, čas je primeren, v TEŠ bodo veseli tega obiska, kadar koli v soboto, nedeljo, ponedeljek. Zato mislim, da je prav, da ta zakon tudi podpremo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospa Tamara Vonta. Ker je ni, dajem naprej besedo gospodu Gašparju Gašparju Mišiču, pripravi naj se, prosim, gospod Ivan Simčič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, kolegice in kolegi! Pred nami je velik problem, kako se odločiti. Vsi smo pod velikim pritiskom... Spoštovani minister, sem spregledal, da ste vi tudi z nami, pozdravljeni! Problem TEŠ 6 predstavlja hkrati ekonomsko, ekološko in socialno bombo, ampak dobesedno. Iz tega razloga je zelo težka odločitev in odločitev naj bi bila tehtna in na koncu sprejeta s kompromisom. Pretehtati je treba pozitivne in prav tako negativne vplive, ki jih morebiti utegne prinesti ta projekt. 169 DZ/VI/1. seja Skoraj v celoti se strinjam z gospodom Mehom. Strinjam se tudi s tistimi, ki nasprotujete, in zato danes do glasovanja še nisem prepričan, kako bom glasoval. Dobil sem tudi dopis gospoda Vilija Kovačiča, ki pa pravi, da poslanci o poroštvu ne smejo odločati prej, preden Vlada z ugotovitvenim sklepom ne ugotovi, ali so v TEŠ dejansko izpolnili vse pogoje, ki jim jih je Vlada naložila. Tudi naša zahteva Pozitivne Slovenije, ki jo je predstavljal gospod Stepišnik, je bila, da smo zahtevali ustrezno analizo stanja oziroma da nekdo opravi rekonstrukcijo vsega, kar se je tam dogajalo. Na žalost, na veliko žalost je za politiko najbolj pomembno, da ključne resorje in gospodarske projekte in prav tako gospodarske družbe, kjer ima država lastništvo, vodijo izbranci, ki so podrejeni vladajoči politiki, ne glede na opustošenje, ki ga s svojim političnim in nestrokovnim ravnanjem povzročajo. To ne bi smelo biti naše vodilo za prihodnost in od tukaj tudi sporočilo vladajoči koaliciji, da je treba dejansko upoštevati več stroke in manj politike, čeprav vemo, da je politična odločitev zelo pomembna. Ampak pri tako strateških naložbah, kot jo predstavlja konkretni projekt TEŠ 6, bi se morali dejansko obnašati bolj gospodarno, kot smo se znali v preteklosti. Vprašljivo je tudi to, kar se meni poraja, da za hidroelektrarne na spodnji Savi ni dovolj denarja, za T6 oziroma TEŠ 6 pa naj bi se denar zagotovil tudi z državnim poroštvom. Moje osebno mnenje je, da vsi projekti, ki naj bi bili zavarovani s poroštvom države, bi morali biti nadvse transparentni in brez sence dvoma o ekonomski upravičenosti naložbe. Prav tako je zelo pomembna tudi ekološka analiza in ekološka sprejemljivost ter energetska upravičenost. Razumem prebivalce in tiste zagovornike, in to je tisto, kar je pozitivna plat tega projekta, da dejansko vsi prebivalci na ožjem območju lokacije TEŠ 6 zagovarjajo in si želijo, da potrdimo ta projekt, kajti ta projekt zaposluje nekaj tisoč državljank in državljanov in jih bo še več v primeru, če bo dokončno tudi zgrajen. Iz tega razloga bi tudi pritisnil tipko "za". Sprejemljivost se mi tudi kaže v tem primeru, ker imajo tam dobesedno energent na lokaciji in ni treba uvažati energenta za delovanje TEŠ. Res pa je, da fosilna goriva niso priljubljena, ampak prav tako bi lahko rekli nekje v arabskem svetu, kjer imajo veliko nafte, da tega ne bodo delali, ker to ni sprejemljivo. Za cel svet ni sprejemljivo onesnaževanje okolja. Poudaril bi, da je Slovenija premajhna, da bi preprečila vse te ekološke katastrofe, ki so pred nami. Ampak zato tudi ne razumem ekologe in zaščitnike narave in našega okolja, da so nasprotovali vetrni elektrarni tam, kjer imamo vetra še preveč. Veter, namesto da nam daje električno energijo, samo preobrača tovornjake po cestah, tako močno piha burja na Primorskem. In tega ni. Enkrat za vselej bi se morali tudi ekologi in zaščitniki ... Ta projekt se verjetno sploh ne bi začel, če bi pred desetletji razmišljali pravilno in če bi se odločali za okolju prijazne vire energije. Tukaj imamo mnoštvo drugih. Recimo, kje so vetrne elektrarne, kje je vodna energija, sonce, geotermalna energija? Vse to nekako je nekje, vedno se najde nek tič, nek tič in neka cvetka, ki reče, da tega pa ne boste tam in tam naredili! Dragi gospodje in gospe, prijateljice, prijatelji, kolegice in kolegi - zakaj govorim tako? Zato - ker to kamere tudi snemajo -, da to slišijo tudi tisti, ki so izven tega prostora -, mene skrbi naše obnašanje, ker se ne obnašamo racionalno, ne gospodarno, ampak se vedno prerekamo. In dokler se mi prerekamo, vlak odpelje. Zato danes pozivam, da se trezno razmisli in da se sprejme kompromis; podobno, kot je svojo odločitev sprejel naš kolega in prijatelj Stepišnik, ko je nanizal: plusi, plusi, plusi, plusi, pozitivne karakteristike in lastnosti tega projekta, in negativne vplive. In se je odločil, da bo glasoval za. In je prav, da se je odločil tako, kot se je! Nekateri tukaj ste dobili tak dopis, kot sem ga sam sinoči; češ, poskrbeli bomo, da boste tisti, ki boste pritisnili tipko "za", obelodanjeni preko svetovnega spleta in boste vsi videli, kako in kaj, doletela vas bo božja kazen in tako naprej. Lepo vas prosim! Tukaj se grozi, da bomo tisti - ne vem kaj ... Dejansko ni sprejemljivo, kdor koli že je, naj bo stokrat zaščitnik narave in okolja, jaz tega dopisa ne bi smel prejeti. To dobesedno ocenjujemo kot grožnjo. To je pritisk na mene osebno kot poslanca. Odločamo se po svoji lastni vesti in rad bi se odločil tako, kot je najbolj prav, zato imamo tukaj stroko in strokovnjake, ki nam pojasnjujejo, kako se moramo dejansko odločati; ne zato ker nekdo tako želi, ampak zato ker bi to bilo najbolje za to državo. In politiki bi se morali odločati, tako kot je to najbolje za našo državo, in upam, da se bomo znali v prihodnje, če odmislimo vso zapravljeno zgodovino oziroma zapravljene priložnosti in možnosti, ki smo jih imeli. Dejansko bi pozval k tehtnemu razmisleku, kaj to prinaša, kaj odnaša in potem odločitev: tipka "za", "proti" ali pa "kvorum". Sam bom potreboval naslednjih petnajst minut, pol ure, da se bom odločil, se bom tudi posvetoval sam s svojim umom in razumom in odločitev bo moja, suverena in sporočam tudi temu gospodu, ki mi je napisal, Viliju Kovačiču: "Sporočam vam javno, kot politik, član Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, da bom za svojo odločitvijo stal suvereno in pokončno, pa naj bo ta za ali proti!" In ne bo me sram, kako sem glasoval, čeprav boste to izbrskali, kot ste tu zapisali, da nas bo ne vem kakšna kazen doletela, če bomo pritisnili tipko "za". Po drugi strani pa, dragi gospodje, tisti, ki a priori zagovarjate ta projekt, ker ste že opredeljeni oziroma odločeni. Jaz osebno kot podjetnik vem, da je denar kot tekoča voda in denar najde dobre projekte. Če je ta projekt 170 DZ/VI/1. seja resnično tako dober, potem za božjo voljo, zakaj tukaj niste že prej poskrbeli, da bi dobili investitorja, ki bi pokril tako rentabilno in ekonomsko upravičeno naložbo!? Kaj se bo zgodilo, če država da poroštvo in potem vse skupaj - tresla se je gora, zgodila se je pa katastrofa? Upam, da tako ne bo, zato sem tudi kritičen po eni strani, po drugi strani bi pa rad pomagal tistim, ki tam bivajo in so od tega odvisna njihova delavna mesta. Danes je največja vrednota ravno delovno mesto! Drage gospe in gospodje, odločitev bo težka, ampak upam, da bo res to kompromis tega, kar smo danes rekli in kar boste še rekli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivan Simčič, vidim, da ga ni v dvorani. Besedo dajem gospodu Jožetu Tanku in pripravi naj se, prosim, gospod Matjaž Han. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. To je eden tistih projektov, pri katerih je v veliki meri delovala in sodelovala stroka. Mislim, da je bila vmes samo ena odločitev glede soglasja, ki ga je bil dolžan podpisati minister, ampak to zato, ker je bil ta postopek izpeljan tako postopkovno in v skladu s pravili. Minister je v tem primeru imel možnost samo to, da podpiše ali ne podpiše; se pravi, da se odloči politično glede izdaje okoljevarstvenega soglasja. Tudi iz tega projekta se vidi, da tam, kjer je veliko babic, pride ven kilavo dete. V mnogih fazah tega postopka, v mnogih letih tega postopka so se sklepale pogodbe z raznimi konzalting firmami, svetovalnimi institucijami za velike denarje, vendar te konzalting institucije, ki so svetovale tistim, ki so ta projekt operativno vodili - vodila ga je pa stroka, se pravi gospodarske družbe -, so pripeljale samo do tega, da je najbrž bila po vsaki konzaltinški pogodbi cena nekoliko drugačna, praviloma višja. Tu se lahko vprašamo samo to, kako je ta stroka delovala v tem primeru. Tretja stvar, ki pravzaprav nekoliko zbode pri tem projektu, je to, da pri tej enormni količini sredstev, v kateri koli fazi tega postopka, ali inicialni ali pa sedaj, ko smo tik pred končno fazo, je šlo med 600 milijoni evrov do milijarde 300; niti enkrat nihče od tistih, ki so kupovali ta projekt, ki so naročali opremo itd., ni zahteval nobene protidobave za kakšno stvar. Niti enkrat! Če se spomnim in če spremljam to, ni bila zahteva in najbrž tudi v pogodbi ni kakršne koli protidobave. Imamo podoben primer nabave neke opreme, sicer vojaške, tam so bile zahteve postavljene za protidobave v slovenskem blagu. Pri tem projektu pa - gre za milijardo 300 - se to ni zgodilo, pa je to projekt, ki je štirikrat, na koncu bo petkrat večji. Sigurno. Pri tem projektu je to pravzaprav eden ključnih problemov. Moram reči, da se v celoti strinjam z mnenjem Vlade, ki je postavila te štiri pogoje, predvsem prva dva pogoja sta ključna. To se pravi, da je treba doseči znižanje vrednosti investicije za okoli 100 milijonov evrov in da se stabilizira cena po proizvedeni energiji, se pravi, da se zagotovi stalna dobava v evrih, to se pravi 2,25 evra na gigadžul proizvedene energije. Ta dva pogoja se mi zdita racionalna. Prvi pogoj pomeni korak v smeri racionalizacije in znižanje investicije, drugi pogoj pa pomeni na koncu tudi stabilizacijo cene. To se pravi, da ta projekt, ko bo izveden, ne bo potem javno breme in da bomo potem državljani plačniki držaje cene energije in pokrivanja razlik v ceni, kot se to na marsikaterem projektu rado zgodi. Moram reči, da bomo v tej fazi postopka, v prvi obravnavi, ta predlog zakona podprli, vendar opozarjamo vnaprej vse tiste, ki tako z navdušenjem zagovarjate ta projekt, da v drugi fazi, če ti pogoji iz tega sklepa Vlade ne bodo izpolnjeni, ne bomo podpirali zakona. Ta prva obravnava ne pomeni, da je dana menica za sprostitev postopka. Predlagam, apeliram na vse tiste, ki ste tako ali drugače vpleteni, involvirani v ta projekt tudi politično, da pred nadaljnjim postopkom zagotoviti realizacijo teh določb, teh sklepov Vlade. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Matjaž Han, ki v razpravi zamenja gospoda Mirka Brulca. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, podpredsednica. Spoštovani minister! Najprej moram povedati, da ni v redu, da poslanke in poslanci vlagamo tako težke in obvezujoče zakone, čeprav se strinjam z ministrom, da imamo po ustavi vse možnosti in moč, da to naredimo. Tudi moja vlada je kriva, da ni bila gospodar postopka v tej zgodbi okoli TEŠ, pa tudi Janševa vlada v letih 2006 oz. 2004-2008, pa tudi sedanja. Ne morejo se take zadeve prelagati na poslanke in poslance. Imamo premalo podatkov, znanja na tem področju. Mi smo samo tisti, ki nam Vlada, bom rekel, na nek način zadevo obrazloži in potem se mi odločamo, tako kot je rekel Gašpar, s plusi in minusi. Sam sem se odločil, da bom to poroštvo podprl, seveda ne na tak način, kot je rekel Jože Tanko, da se naj sedaj mi, ki politično to zagovarjamo, poučimo in najdemo neke informacije. Mi jih pač ne bomo iskali! Za to so pristojne institucije, za to je vlada in zato, če je bilo kaj narobe, naj se zadeva uredi, če pa ni bilo nič narobe, pa naj gre zadeva naprej. Zelo žalostno je, da prejšnja ministrica prejšnje vlade ni znala sprejeti na obisk gospoda bivšega direktorja TEŠ, da bi se na nek način dogovorila, kaj je narobe in kaj ni narobe. Potem je prišlo do politične zamenjave, kljub temu da je 171 DZ/VI/1. seja bila moja vlada tam, ampak tudi ta ista, zdaj nova uprava, ni našla nobenih velikih nepravilnosti. In to, kar je gospa Ramšak rekla -jaz sem bil večkrat v TEŠ oziroma bil sem dvakrat, enkrat kot predsednik Odbora za gospodarstvo, ko smo imeli sejo tam in sem videl, v kakšni fazi je projekt, da ne govorim, da so zdaj od tiste prve seje minila že tri ali štiri leta in je zdaj verjetno tam še več pozidanega in je šel projekt še bolj naprej. Mislim, da ta država tega projekta ne more ustaviti, pod nobenimi pogoji ga ne more ustaviti. Ker če ga bo ustavila, potem bo morala res poiskati odgovornost in bo morala res za to svojo odgovornost tudi odgovarjati. Jaz bom ta projekt podprl in računam na odločnost tudi te vlade, da bo našla krivce, zakaj je prišlo do takšnega povečanja tega projekta, in da bodo tisti krivci za to odgovarjali. Gospodu Toninu pa moram vendar povedati, da verjamem, da je prvič v poslanskih klopeh, da pač mora vedeti, da je TEŠ 6 v 100 % lasti države, da je v lasti HSE, ki je tudi v 100 % lasti države. Če bo imel TEŠ 6 dobiček, bo na ta dobiček participirala država in ne posamezniki. Včasih si je treba naliti čistega vina. Moram pa reči, da sem v vseh teh velikih zgodbah edino jaz od vseh vas plačal globo zaradi tega TEŠ 6. S 400 evri me je protikorupcijska komisija oglobila, zato ker nisem v prejšnjem sklopu, ko smo enkrat že vlagali to poroštvo, napisal, da so me obiskali na stopnicah Državnega zbora ljudje iz TEŠ 6, kljub temu da smo imeli tri seje Odbora za gospodarstvo v prejšnjih letih, kjer smo javno povedali, da ta projekt podpiramo. Tako sem edini, ki sem plačal kazen za to, ker podpisujem takšne zakone, za katere mislim, da so dobri. Tisti, ki pa so milijarde premetavali levo in desno, pa ne odgovarjajo. Ta zakon bom podprl. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Ali želi besedo gospod minister, gospod Zvonko Černač? Izvolite. Potem še predlagatelj. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Prej sem v glavnem po vsebini povedal oziroma predstavil stališče Vlade glede tega vprašanja. Zdaj pa mi dovolite še nekaj besed okrog tega, o čemer boste danes odločali. V razpravi je bilo večkrat izpostavljeno, da se odloča o potrditvi tega projekta oziroma njegovi zavrnitvi. Žal niste več na tej točki, nismo več na tej točki. To sem tudi prej enkrat povedal. Po vsebini tega več ni mogoče odločiti tako, da se stvari ustavijo. Mislim, da je to vsem nam jasno. Danes se bo Državni zbor odločal samo o tem, ali se sproži procedura za pocenitev nadaljevanja tega projekta ali ne. Vsa ostala vprašanja so bila konzumirana najkasneje nekje leta 2009. Po tistem je po moji oceni vlak odpeljal naprej. Da pa je sploh prišlo do te procedure in te točke, da je treba o tem odločati v Državnem zboru, je bilo pa prej storjenih nekaj stvari, ki niso bile najbolj dobre. Kakor koli obračamo stvari, je nerazumno in nepojasnjeno, kako je mogoče ali tako napačno oceniti vrednost projekta na začetku ali pa ga tako slabo voditi, da od leta 2006 do danes naraste za 600 milijonov evrov. Ta vrednost se je v tem obdobju skoraj podvojila. Nekje s 600 milijonov se je ta vrednost približala milijardi 300 milijonov in zdaj smo na tem, da ugotavljamo, da moramo narediti vse, da se poceni za kakšnih 100 milijonov evrov. To je vse, kar je predmet odločanja v tej točki. Ta projekt boste lahko pocenili na ta način, da se odobri cenejše financiranje in da se obveže tiste, ki so vodili ves ta projekt v preteklosti, ali pa njihove naslednike, da naredijo vse, da izpogajajo boljše pogoje z dobavitelji. Če te podražitve ne bi bilo, potem ne bi bilo nobenega problema. Še v trenutku, ko se je ta vrednost povečala nekje na milijardo in 50 milijonov evrov v enem izmed investicijskih programov, ni bilo zahtevano poroštvo države za financiranje. Ni bilo zahtevano. Zahteva je prišla šele po tistem, ko se je ta vrednost povečala čez milijardo in sto milijonov evrov. Zaradi tega se s tem ukvarja danes Državni zbor in zaradi tega tudi, resnici na ljubo, stvari ne tečejo tako, kot bi morale teči. Izhajajoč iz vseh okoliščin, izhajajoč iz vseh informacij, izhajajoč iz stanja, v katerem je TEŠ 6 danes, in izhajajoč iz tega, da se stvari izključijo na nek najbolj optimalen in racionalen način, se je Vlada, ko je odločala o mnenju k temu zakonu, ki ga je vložil gospod Meh, opredelila pozitivno pod pogoji, ki sem jih prej navedel. Glede na to, da boste danes odločali šele o tem, da se sproži postopek za nadaljnjo zakonodajno proceduro, sem dolžan povedati tudi, da Vlada pričakuje, da bodo ta razmerja urejena, preden se bo o tem zakonu v Državnemu zboru dokončno odločalo. To pomeni, da morajo biti pogoji zaveze, ki so bili opredeljeni v sklepu Vlade z dne 23. februarja, podpisani s strani TEŠ, preden bo ta zakon v Državnemu zboru dokončno sprejet oziroma da se ta predlog zakona na ustrezen način amandmira v nadaljnji zakonodajni proceduri, kjer bo sklenitev te pogodbe navedena kot eden izmed bistvenih pogojev za uveljavitev poroštva. Se pravi, če ti pogoji, ki so bili navedeni, ne bodo izpolnjeni, potem poroštva ne bo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo želi tudi predlagatelj. Gospod Srečko Meh, izvolite. SREČKO MEH (PS SD): Še enkrat hvala. 172 DZ/VI/1. seja Gospod minister, z večino tega, kar ste rekli, se strinjam. Rekel bi, da je to v veliki meri pravi zaključek in da se pravzaprav z njim strinjam, pa bom na nek način do tega še prišel. Nekdo je danes rekel, da za hidroelektrarne na spodnji Savi ni dovolj denarja. Ta trditev ne drži. Hidroelektrarne na spodnji Savi se normalno gradijo, odvijajo in investicijski cikel teče naprej. Se pravi, ni na račun investicij v hidroelektrarne ali v kakršne prenose. Brali smo, da se zelo velike investicije odvijajo zdaj na področju elektrogospodarstva kot celote, niso na račun bloka 6. Blok 6 ima finančno konstrukcijo zaključeno, 600 milijonov ali nekaj takšnega iz kreditov, nekaj lastnih virov, amortizacija, torej vložki Holdinga Slovenskih elektrarn, in komercialni krediti. To je zaključena investicija. To, kar je gospod minister povedal okoli poroštva, to je bistvo. Mi se danes samo odločamo, ali bomo omogočili energetiki najcenejši vir ali ne. Če tega ne bomo omogočili, s tem tudi ustavimo projekt, zaustavimo projekt, ne ustavimo pa ga, ker morajo poiskati novo financiranje, se morajo drugače dogovoriti. To, kar gospod Tanko pravi, da naj predlagatelj zagotovi, da bodo sklepi Vlade - če sem to tako razumel, se gospodu Tanku opravičujem, ker ni tukaj notri -, da naj bi predlagatelj zakona o poroštvu zagotovil, da bodo sklepi Vlade izpolnjeni. To mora Vlada narediti in seveda bo to Vlada naredila, ta odgovor povedala. Sam pa bom naredil to, kar do zdaj nisem, in sicer bom od obeh direktorjev Termoelektrarne Šoštanj, bivšega in sedanjega, dobil pisne materiale, zakaj se je investicija podražila z začetnih toliko na končne takšne. To bom pa naredil. Prav tako bom pridobil podatek o tem, zakaj je potrebno poroštvo države. Tega podatka nimam, tudi nisem razumel, da bi jaz to moral povedati. Moj iskren namen je bil, da bi javno prevladalo nad osebnim, da bi poskušal dopovedati Državnemu zboru, temu parlamentu, da v Šoštanju investicija teče; da smo imeli več scenarijev na voljo: eden od scenarijev je bil ustaviti proizvodnjo termo energije v Šoštanju in drugi scenarij je bil nadaljevati s proizvodnjo termo energije v Šoštanju. Ko smo se mi pred letom 2000 odločali, da bomo nadaljevali proizvodnjo električne energije v Šoštanju, nismo predlagali zakona o zapiranju Premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj, sicer bi v tistih letih predlagali, da država sprejme zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, kajti to je bila naša odločitev. Takrat smo se odločili - zelo odgovorno, na podlagi strokovnih in političnih argumentov - v Šaleški dolini znotraj energetike, da nadaljujemo proizvodnjo električne energije z upoštevanjem okoljskih, torej ekoloških, tudi prostorskih in ekonomskih razlogov, o katerih smo govorili. Od tam naprej smo začeli to investicijo in od tam naprej se je leta 2003 sprejel prvi novelirani projekt oziroma - vsaj ideja o tem, da se blok 6 v Šoštanju začne, s tem pa je dala soglasje pravzaprav tudi cela širša Šaleška dolina in, kot je gospod Zanoškar povedal, tudi dosti širše okolje. Zaradi vsega tega, gospe in gospodje, je ta zakon primeren. Seveda pa je to, kar je Vlada zapisala, lahko tudi dvorezen meč. Priporočam, da nekdo, ki je v tej državi odgovoren, vendar opravi razgovor z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj, sedanjim direktorjem - upam, da bo dovolj dolgo še, ne mislim nič slabega, ker je lahko tudi veliko razlogov za njegovo zamenjavo, kot je bilo razlogov za zamenjavo prvega direktorja, ampak vendar z njim -, na kakšen način lahko dosežemo pocenitev tega projekta, kako lahko dosežemo pocenitev. Da odgovorimo na vprašanje, ali so bile protidobave zahtevane ali niso bile, kdo je tisti, ki bi moral zahtevati protidobave za tako velik blok, kdo je tisti, ki bi se moral v to vklopiti. Ne morem verjeti, da bi blok 6, ki je izjemno velik investicijski projekt -ampak oprostite, energetski projekt, to ni projekt, ki bi ga mi delali kar tako! To ni projekt, ki bi ga nekdo delal zato, da bi imel dobiček! To je projekt, ki so ga energetiki predlagali zato, da bodo naprej oskrbovali Sloveniji z varno energijo, s tisto varno, ki jo lahko v vsakem primeru dobimo, ne s plinsko, ne z uvoženo, ampak z našo varno energijo še naslednjih 40 let. Zato je blok 6 tudi projekt, ki v dobršni meri zagotavlja stabilno oskrbo z električno energijo. Zahvaljujem se vam, da ste me poslušali, ampak poskušal sem povedati svoje vedenje o tem projektu, vedenje človeka, ki je celo življenje živel v Šaleški dolini, ki se je od začetka do konca tolkel s tistimi, ki so nas najprej silili, da kopljemo premog in smo premog morali kopati in proizvajati električno energijo, in na koncu, ko smo se sami odločili, da jo delamo, in zdaj na nek način, kot da bi ta odločitev ne bila prava. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Začetek prijave. Prijava je zaključena. Prijavljeni so trije poslanci. Prvi ima besedo gospod Jožef Horvat, pripravi se gospod Jožef Jerovšek. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Veseli me, da je bilo kar nekaj strokovnih podlag tukaj povedanih. Ugotavljam, da imamo pravzaprav vsi eno zagato, kaj narediti s tem zakonom: ali ga pustiti naprej v nadaljnjo parlamentarno proceduro ali mu že danes to onemogočiti. Za začetek naj samo spomnim in tu dajem priznanje spoštovanemu kolegu Mehu, ki je 2. februarja letos vložil v parlamentarno proceduro ta zakon, saj se še vsi spomnimo: 173 DZ/VI/1. seja Vlada je potem nastopila šele čez kakšen teden in ne bi bilo smiselno, da Vlada potem vlaga isti zakon. Tako ti očitki niso bili ravno datumsko utemeljeni. Povsem razumem kolega Meha, da se zaveda, da je poslanec vseh Slovenk in Slovencev, ampak, normalno, mu je najbližje pri srcu regija, v kateri živi. Tudi sam sem bil zelo hvaležen, ko smo v mandatu 2004-2008 v tej hiši sprejemali kar nekaj poroštvenih zakonov, da smo lahko Prekmurje z avtocesto priključili Sloveniji. Verjamem in razumem, da je to energetski objekt, ki daje delovna mesta in tako naprej. Težko se odločamo tudi zaradi tega, kot je spoštovani kolega Gašpar Gašpar Mišič povedal, da dobivamo grožnje v takšni in drugačni obliki, ampak verjamem, da smo pri naših odločitvah neomajni, da bomo odločali na podlagi argumentov, na podlagi tega, kar je dobro za Slovenijo, ne pa na podlagi tega, kdo nam bolj grozi. Ne nazadnje, grozili so nam tudi včeraj na štrajku, pa nismo naredili nič, na podlagi česa bi nam lahko stavkajoči grozili. Težko se odločamo, ker imamo premalo podatkov, ker tudi nimamo, to pa treba povedati, srednjeročne in dolgoročne finančne perspektive, finančne projekcije tega energetskega objekta. Mislim, da ogljična prihodnost ni tista prihodnost, na kateri bi Slovenija morala graditi. Nesporno je, da TEŠ 6 je ogljična prihodnost Slovenije. Tudi sam sem imel to priložnost, in s tega mesta se zahvaljujem tistim, ki so mi to omogočili, da sem si lansko jesen lahko ogledal to gradbišče. Takrat stolp še ni bil visok 100 in nekaj metrov, bil je bistveno nižji, ampak mene je to gradbišče fasciniralo glede na svoje dimenzije. Mislim, da danes, v tem trenutku, na današnji dan ne moremo sprejeti odločitve, da gradnjo tega objekta zaključimo, da ga tako rekoč zbrišemo z obličja zemlje in tam naredimo zelenico. To ni mogoče! Bodimo realni, kljub temu da nas k temu nekateri državljani in državljanke tudi vabijo in nagovarjajo. Bodimo realni. Od tega trenutka danes naprej pa moramo vložiti vse napore, tako mi, tako Vlada, da se bo ta investicija zaključila, kolikor se še sploh da, racionalno; in pod točko 2, da bo obratovanje tega objekta gospodarno, racionalno, da ne bo razsipniško, ker očitno nekatere napake so bile tukaj narejene in nekdo se je okoristil, ampak nismo mi ta organ, niti preprosto nimamo časa, da bi danes tudi vse te zablode raziskovali in jih sankcionirali. Zaključujem tudi z ugotovitvijo, da se narava zaradi nepremišljenih potez pohlepnega človeka hitreje spreminja, kot se na primer v Republiki Sloveniji spreminja inovativna razvojna misel. Mislim, da ptice ne bodo v Sloveniji izumrle, tudi če se bodo nekatere vetrnice vrtele. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik. Se opravičujem kolegu gospodu Jerovšku, ker je bil pomotoma omenjen. Pripravi se gospod Gašpar Gašpar Mišič. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani minister, kolegi in kolegice! Danes ponovno potrjujemo, da je prav, da se v tem najvišjem zboru opravijo takšne razprave, da odgovorimo na nekatera vprašanja, ki jih nekako producira javnost in ki se, ne nazadnje, porajajo tudi nam. Danes smo lahko bili pri ča strokovnim argumentom za in tudi nekaterim pomislekom proti tej gradnji. Sigurno je nekaj, na kar je treba opozoriti, da nacionalni energetski program moramo revidirati, da se mora Vlada spopasti s tem, da začrtamo pot, po kateri bomo nekako želeli v Sloveniji zagotavljati električno energijo vsem državljankam in državljanom. Ponovno se je pojavil odgovor na to, da mora država kot lastnica in tam, kjer je lastnica, zagotoviti potreben strokoven nadzor. Ta objekt se ni začel graditi včeraj, ta objekt se ni gradil dva dni, ali tri dni, ali en teden, da ne bi imeli dovolj časa, da bi se nadzor vzpostavil. Za ta objekt ni bil odgovoren samo eden, ampak najmanj trije ministri, nekaj državnih sekretarjev in ogromno strokovnih ljudi, tako ali drugače povezanih s to gradnjo in s to investicijo. Prepričan sem, da se podatki dajo dobiti in da bi se morali dobiti in javnost o tem tudi obvestiti. Ali se je kdo okoristil ali se ni okoristil, ali je bilo to samo veliko malomarnosti in tako naprej - o tem ne želim preveč govoriti zaradi tega, ker ne vem in tudi ne vem, če kdo to ve. Tisti, ki je dejal, da se je nekdo okoristil, potem je prav, da to tudi pove. Ampak glede na to, da je bilo veliko "megle", potem seveda se porajajo takšni in drugačni pomisleki. Nekaj pa je gotovo, in to bi rad gospodu Frangežu dejal, da EBRD ni suspendirala pogodbe. Torej, to je bila morda pomota, to je morda zavajanje, lahko pa bi kot pedagog rekel, da je bila to laž. Veste, problemi vedno nastajajo takrat, kadar se izgubi zaupanje, kadar mi ne zaupamo več in kadar mislimo, da smo sposobni ali vsak posameznik od nas sposoben o vsem odločati, o vsem govoriti, ne verjamemo pa strokovnjakom in tistim, ki so nam kaj dali na mizo. Poglejte, že to, da je velikokrat bilo povedano, koliko premoga je v Šaleški dolini, da je najmanj za 50 let in vsi ti izračuni so bili narejeni, se je porajal dvom, se je naredila nova analiza, za katero je moral Premogovnik, in ne nazadnje tudi mi, plačati toliko in toliko tisoč evrov, v sto tisoče gre, da so na koncu tisti strokovnjaki ugotovili to, kar so naši povedali. Pri nas je velik problem, da mi ne zaupamo naši stroki, da mi ne zaupamo eden drugemu in da vedno v nekaj dvomimo. Ta dvom se prenese potem med ljudi in mi bi želeli, da bi bili ljudje veseli, da bi sprejemali tudi določene ukrepe, ki jih je Vlada predlagala, 174 DZ/VI/1. seja nekaj jih bo treba sprejeti, vendar vedno dvomimo in eni o drugih in seveda potem drugi o nas. To ni dobro. To sigurno ni dobro. Vsi imamo možnosti in smo imeli možnost pridobiti določene podatke. Če jih nismo dobili na mizo, pa lahko pokličemo tudi mi kot poslanci, zahtevamo in te podatke bomo dobili. Protidobava. Kot smo že danes slišali, so v teku ponovna pogajanja. Te informacije smo dobili. Torej, ponovna pogajanja bodo lahko, govorim lahko, znižala tudi ceno. Lahko. Vendar danes lahko ugotavljamo, da to ni bilo ustrezno rešeno. Res, za to bo moral nekdo odgovarjati. Upam, da bo ta vlada prišla do zaključkov, da bodo posamezniki o tem morali odgovarjati. Hvala lepa. Še enkrat: podprl bom. Mene so ti argumenti danes in tisti, ki sem jih že pridobil, prepričali, da je poroštvo treba podpreti zaradi tega, ker bi... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Še naslednja razprava pet minut -gospod Gašpar Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, podpredsednica! Gospod minister! Če ste videli, sem prej po telefonu poklical prijatelja, dobrega poznavalca tega področja, in mi je tako prišepnil, ker se še vedno odločam. On pravi tako: osebno sem proti projektu TEŠ 6, vendar če se ga ne da ustaviti, kot kaže, da se ga ne da, pa naj se zgodi vsaj cenejša investicija, torej poroštvo je treba podpreti. To je mnenje mojega prijatelja, ki mu nadvse zaupam. Vendar danes ne odločamo, kot smo ugotovili in kot je prej omenili in poudaril gospod minister, za ali proti projektu TEŠ 6. Razumeli smo, da se tega projekta ne da ustaviti in odločamo le o poroštvu, da bi se ta projekt zaključil ceneje, da bi nastal ceneje kot bi sicer, če ne bi dobil poroštva, zaradi ugodnejših bančnih posojil. Na žalost je v javnosti vse preveč dezinformacij, laži, argumentov za in proti. Kje je resnica? Verjetno je resnica nekje vmes, tako kot če beremo desnim naklonjene časopise in levim naklonjene časopise, verjetno je resnica nekje vmes. Moje vprašanje je sledeče. Gospodu ministru in gospodu Mehu kot predlagatelju, sicer poznam odgovor, vendar vprašanje namenoma postavljam. Ali ima projekt potrjeno presojo vplivov na okolje in ali ima projekt okoljevarstveno dovoljenje? Če ta dovoljenja in presojo ima, potem tisti, ki nasprotujejo TEŠ, ne zaupajo strokovnjakom in stroki, ki sedijo nekje, ki so predstavniki vlade in te države in so najbolj strokovno poklicani za to, da odločijo, ali bodo izdali dovoljenje ali ne. Verjamem in vem, kako je težko dobiti ustrezno presojo oziroma potrditev in okoljevarstveno dovoljenje za prenekatere projekte. Takrat, ko to dobiš, imaš zagotovo zeleno luč, da to tudi udejanjiš oziroma zgradiš. Če ta projekt to ima - zakaj potem ropotamo toliko o tem, toliko temu nasprotujemo? Moji kolegi iz Poslanske skupine Pozitivne Slovenije vedo, da ko sem se z njimi pogovarjal danes zjutraj, da nasprotujem TEŠ 6 iz okoljskih vidikov, nisem za in tega ne bi nikoli v tem času pričel graditi. Vendar to je podedovano breme vseh nas. Če se ga ne da ustaviti, potem naj bo vsaj ceneje, tako pravijo tisti, ki zagovarjajo potrditev našega sklepa, ki je na dnevnem redu. Skrbi me pa vseeno. Vse te investicije, ki smo jih peljali in smo jih podedovali, da se nekateri ali nekatere sprenevedajo in da se igramo miši - mačke, mačke - miši. Nekako smo neodločeni in se ne čudim, da je ta država tako obubožana, kot je obubožana po dvajsetih letih samostojnosti. Enostavno smo sprejemali kar neke projekte, zdaj pa sploh ne najdemo krivca, ki je zapravil 600, 700 milijonov evrov, odpeljal ta denar - kolega Kavtičnik pravi, da se nihče ne prijavi in javi. Seveda ne! Če deluje pravna država in tam, kjer je res pravna država, se lopovščine ne dogajajo. V tej državi pa je ogromno lopovščine in temu moramo dejansko narediti konec. Projekt TEŠ 6 pa naj se zgodi po volji nas, poslank in poslancev, tako kot bomo odločili danes, da enkrat končamo s to igro in napihovanjem in z raznoraznimi sprenevedanji. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Razprava je zaključena. Po Poslovniku več ni razprave za predstavnika Vlade, čeprav tu vidim gospoda ministra, ki ima željo povedati stavek. ZVONKO ČERNAČ: Bilo je postavljeno vprašanje, pa mislim, da je prav, da je nanj odgovorjeno. Razumem, da glede na določbe poslovnika nimam več možnosti razpravljati. Seveda so vsa potrebna upravna dovoljenja pridobljena. Okoljevarstveno soglasje je bilo izdano 11. novembra 2009. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes, v okviru glasovanj po končani 16. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM 175 DZ/VI/1. seja JAMSTVENEM IN PREŽIVNINSKEM SKLADU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložil Državni svet. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo predlaga Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Besedo dajem predsednici odbora gospe Alenki Jeraj za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa. ALENKA JERAJ (PS SDS): Lep pozdrav! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 2. seji 3. aprila 2012 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložil Državni svet. V uvodni dopolnilni obrazložitvi členov je predstavnik predlagatelja mag. Dušan Semolič poudaril, da je cilj predloga zakona vzpostavitev instituta nadomeščanja neizplačanih plač. Z novelo želijo rešiti ekonomski položaj delavcev, ki imajo še sklenjeno delovno razmerje pri insolventnem delodajalcu, a jim ta zaradi svojega slabega finančnega položaja ni izplačal treh zaporednih plač. Nadomestilo bi delavci pridobili s strani sklada, ki bi nato nastopil proti delodajalcu kot upnik, in sicer do višine izplačanih sredstev, ki jih je izplačal delavcu. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da je treba vsebino predlaganih določb ob veljavni zakonski ureditvi in njenih mednarodnopravnih podlagah temeljito pretehtati s pravnosistemskega stališča, saj zakon posega v mnoge druge zakone. Predstavnik Vlade, minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak, je povedal, da Vlada nasprotuje rešitvam, ki jih vsebuje predlog zakona, saj po njenem mnenju rešitev ni jasna in upravičenosti ne veže niti na prenehanje delovnega razmerja delavca zaradi dejanske kasnejše uvedbe postopka insolventnosti delodajalca niti ne kasnejše prenehanje delovnega razmerja delavca zaradi postopka insolventnosti delodajalca in dopušča situacijo, da bi lahko delavec uveljavil pravico do izplačila neizplačanih plač za obdobje treh mesecev tudi za različna časovna obdobja. Vlada se tudi ni strinjala z oceno predlagateljev, da naj bi predlog zakona ne imel finančnih posledic za državni proračun. Hkrati Vlada ugotavlja, da predlog temeljito spreminja sedaj veljavni zakon, ker bistveno širi krog upravičencev in s tem posega v namen jamstvene institucije. Zagovorniki predlog zakona so menili, da je treba čim prej pomagati delavcem, ki so v brezpravnem položaju in jih je iz dneva v dan več. Zato so predlagali, da se novelo podpre in se z amandmaji, ki bi sledili mnenju Zakonodajno-pravne službe, poišče možne rešitve. Nasprotniki takšne rešitve, ki bi po njihovem mnenju pomenila tudi nesistemski poseg v veljavno zakonodajo, na kar je, kot rečeno, v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, pa so poudarili, da je rešitev treba najti, vendar ne v tem zakonu, ampak v insolventni zakonodaji. Prav tako se niso strinjali z mnenjem predlagatelja, da ne bi bilo posledic za proračun, ob tem pa tudi predlagali Vladi, da se še bolj potrudi za možnost črpanja sredstev iz globalizacijskega sklada. Nekateri razpravljavci so menili, da tega problema insolventna zakonodaja ne bo rešila, izvedba postopkov zaradi insolventnosti pa tudi predolgo traja, zato so predlagali sprejetje predlagane novele. Minister je povedal, da je treba najti celovitejše rešitve, ki jih na ministrstvu že pripravljajo. Prioritetni projekt ministrstva pa je prenova delovnopravne zakonodaje. Vlada pripravlja tudi druge ukrepe, vendar pa po njegovem mnenju primanjkljaj države lahko reši le večja gospodarska rast. Po razpravi je odbor z devetimi glasovi za in petimi proti sprejel naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu ni primeren za nadaljnjo obravnavo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, mag. Dušanu Semoliču kot predlagatelju predloga zakona za predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa. MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav! Tudi hvala lepa, da imam možnost spregovoriti besedo, dve o problemu, ki ga seveda želimo in upamo rešiti tudi s predlogom te zakonodajne iniciative. Najprej sam problem, verjamem pa, da je tako poznan, da ni vredno izgubljati dosti besed, ampak vendar. Poznamo primere številnih podjetij, SCT, Vegrad, številna gradbenega podjetja, cestna podjetja, tekstilna podjetja, kjer se zgodi tisto, kar se ne bi smelo zgoditi. Delavci po več mesecev, tri, štiri, pet tudi šest mesecev, ne dobijo plače, pa morajo biti v podjetju, pa morajo nekateri tudi delati. Hkrati se začne kalvarija, ko delavci morajo plačevati stroške bivanja, položnice, imajo družine in še marsikaj. Mislim, da je odveč v tej sredini govoriti, da je problem res izjemno velik, boleč, predvsem za ljudi, ki padajo v te probleme. Na drugi strani imamo zakon o jamstvenem in preživninskem skladu, ki omogoča delavcem, delavkam, ko izgubijo dela, ko dobijo status brezposelnih oseb, ko se začne tudi stečajni postopek, da pridobijo pravico do največ treh plač, minimalnih plač. To se pravi, da vendar imamo sistem, da ko nastopi stečaj, ko dobijo status brezposelnih, država vendar pomaga tem ljudem. 176 DZ/VI/1. seja Naš predlog gre v tej smeri, da bi delavec imel pravico do teh treh minimalnih plač, preden nastopi stečaj. Namreč problem je, da je pot do stečaja včasih težka, to je velika kalvarija, samo teoretično lahko stečaj začnejo delavci in delavke. Okoli tri tisoč evrov je cena tega - ni denarja, ne morejo. Zaradi tega menimo, da bi prav s korekcijo tega zakona vzpostavili sistem, da bi pravico do teh treh minimalnih plač dobil delavec v primeru, ko ne dobi treh plač s strani delodajalcev. S tem tudi, da ne bo nesporazuma, izčrpa pravico do treh minimalnih plač. On ne more potem še enkrat, ko gre v stečaj, iz tega naslova zahtevati. Ne! Točno piše, da se s tem stvar izčrpa. Država pa kot upnik vstopi z zahtevkom namesto delavca proti delodajalcu. S tem država močno olajša, država je vendar država, problem, kako priti do tistega denarja, do katerega so delavci upravičeni. Torej gre za to spremembo, da bi delavci imeli pravico po treh mesecih, ko ne dobijo plače, pravico prositi za to. Seveda točka je, da vložijo tožbo na sodišču, neka razpoznavna točka mora biti, potem pa nastopi država kot institucija, ki mora imeti neko razumevanje, tudi v teh primerih in pomaga delavcu, kar se da. Mi smo to predlagali tudi pri prejšnji vladi, pri prejšnjemu ministru za delo. Natanko takšen odgovor smo dobili: potrebna je sistemska ureditev, potrebno je storiti marsikaj, da bi te stvari preprečili, delodajalci bodo lahko zlorabljali in tako naprej. Nič ne rečem, saj za to gre. Ta sistem je zdaj krivičen in gre za spremembo sistema - v temu delu seveda. Kajti tudi izgovor, češ kje pa v Evropi je kaj takšnega;tudi v Evropi ne boste našli primera, da bi pet mesecev delavci ne dobili plače, pa ni stečaja, pa se nikomur praktično nič ne zgodi. Tako bi prosil za nek razmislek o temu predlogu in seveda za odločanje, tako kot se boste odločili. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo predstavnici Vlade gospe Patricii Čular, državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. PATRICIA ČULAR: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav in hvala za besedo! Vlada Republike Slovenije nasprotuje Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet Republike Slovenije, in sicer iz naslednjih razlogov. Smatramo, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah temeljito spreminja sedanji zakon, in sicer bistveno širi krog upravičencev in s tem tudi posega v namen jamstvene institucije. Sklad, ustanovljen z namenom, da jamči za pravice delavcev, zagotavlja oziroma izhajajo iz naslova prenehanja delovnega razmerja zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki se ugotovi v postopkih, določenih z zakonom. V primeru samega predloga zakona pa ne gre niti za prenehanje delovnega razmerja niti se plačilna nesposobnost ne ugotavlja v za to določenem postopku. Predlog zakona je pomanjkljiv tudi glede vprašanja večkratnega izplačevanja pravic s strani sklada, saj gre po predlaganem besedilu predloga sklepati, da lahko delavec vedno znova vlaga te zahtevke za izplačilo neizplačanih plač, seveda po preteku treh mesecev in vložitvi tožbe, če je še vedno zaposlen pri tem insolventnem delodajalcu. Ob tem je treba tudi poudariti, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju že zdaj v primeru neplačevanja plač omogoča delavcem vložitev predloga za stečaj, in s tem so ti delavci potem upravičeni po Zakonu o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu. Ravno tako ta zakon o finančnem poslovanju tudi izrecno določa uporabo instituta oprostitve plačila sodnih taks ter brezplačne pravne pomoči, ki je zagotovljena tistim delavcem, ki se nahajajo v finančno slabšem stanju. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da predlagane spremembe z vidika izvedljivosti za delavce pri delodajalcu, ki je v slabem finančnem položaju, ne bi dosegle zadanega cilja, kot ga je izpostavljal predlagatelj samega predloga zakona. Ne nazadnje pa je neutemeljena tudi trditev, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu nima nobenih finančnih posledic, saj je treba v proračunu predhodno na postavki zagotoviti sredstva, iz katerih se povrnejo sredstva delavcem in potem, šele naknadno na podlagi izvedenih izplačil delavcu, sklad lahko stopi v položaj delavca v ustreznem postopku. Poleg tega bi verjetno nastali tudi določeni stroški za kadrovsko reorganizacijo sklada in za nove aplikacije za spremljanje samih postopkov. Vsekakor se strinjamo z besedami predlagatelja, da je trenutna situacija krivična za posamezne delavce, vendar smatramo, da ta predlog ustrezno sistemsko ne rešuje in da je pomanjkljiv, kar je razvidno tudi v mnenju Zakonodajno-pravne službe. Zato Vlada Republike Slovenije predlaga, da zakona iz navedenega ne podprete, in predlaga Državnemu zboru, da ga ne sprejme. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenija mag. Jana Jenko. 177 DZ/VI/1. seja MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Spoštovana gospa podpredsednica, poslanke in poslanci! Predložila bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede predloga novele zakona o jamstvenem in preživninskem skladu. Matično delovno telo je sprejelo sklep, da obravnavana novela zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, katere predlagatelj je Državni svet, ni primerna za nadaljnjo obravnavo. S takim sklepom se poslanke in poslanci Poslanske skupine DeSUS strinjamo, zato ga bomo podprli. Pri tem se strinjamo z mnenjem Vlade, ki meni, da predlagane rešitve niso pravi način za reševanje problematike, poleg tega pa seveda pomenijo za državo veliko dodatno finančno obveznost. Sam predlog zakona tudi ni pravnosistemsko konsistenten z našo notranjo zakonodajo, to je z zakonom, ki ureja finančno poslovanje ter postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Prav tako ne ustreza mednarodni pravni ureditvi oziroma evropski direktivi o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti. Podoben vidik na predlog novele je imela tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Seveda pa to ne pomeni, da z zavrnitvijo predloga zakona naša poslanska skupina zanika obstoj problema, s katerim se ob plačilni nesposobnosti delodajalca morajo soočiti delavci, katerih ekonomski položaj in posledično položaj njihovih družin v takih primerih postane izredno slab. V Poslanski skupini DeSUS smo ocenili, da je problem plačilne nesposobnosti in problem plačilne nediscipline veliko bolj kompleksen, zato je za njuno odpravo potreben celovit in širši pristop. Posegi so potrebni na področju delovnopravne in stečajne zakonodaje. Zaostriti bi morali kazensko pravno odgovornost za namerno povzročanje nelikvidnosti podjetij, davčna uprava bi morala biti bolj rigorozna in doslednejša pri izterjavi prispevkov in davkov, Inšpektorat za delo pa bi moral imeti več pristojnosti in tudi njihovo delo bi moralo biti učinkovitejše, zlasti zaradi zavedanja o tem, da so delodajalci, kar se tiče izplačil iz naslova delovnih razmerij, izredno iznajdljivi, seveda v škodo delavca. Kot rečeno uvodoma, se Poslanska skupina DeSUS strinja, da ta predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Apeliramo pa na Vlado, da čim prej pristopi k celovitemu reševanju problematike, ki bremeni gospodarstvo v širšem smislu in posledično zaposlene v tem sektorju. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospa Jasmina Opec. JASMINA OPEC (PS SLS): Vsem skupaj dober dan! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo stanja v slovenskem gospodarstvu in težkega položaja delavcev, vendar kljub dobremu namenu predlagateljev zakona le-tega ne moremo podpreti. Za to naše stališče je kar nekaj razlogov, naj navedem najpomembnejše, ki so nas vodili k tej odločitvi. Konvencija Mednarodne organizacije dela številka 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti njihovega delodajalca je državam članicam omogočila izbiro med tremi načini zagotavljanja varstva delavskih terjatev. Prvič, z zagotavljanjem delavskih terjatev s prednostno pravico do izplačila njihovih terjatev pred drugimi upniki; drugič, z zagotovitvijo varstva delavskih terjatev z jamstvom za izplačilo njihovih terjatev preko jamstvene institucije in tretjič, s kombinacijo obeh načinov. V našem pravnem redu je to varstvo delavcem zagotovljeno s kombinacijo varstva, s prednostnim poplačilom in z jamstvom preko jamstvene institucije, s čimer smo sledili mednarodnim praksam. Predlagana ureditev ni primerljiva s sistemi, ki jih poznajo države EU in razviti svet. Predlagatelji s predlaganim zakonom želijo zagotoviti varstvo delavcem tudi za primere, kadar delavcu delavno razmerje še ni prenehalo, če delodajalec za več kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem. Čeprav bi si vsi želeli, da delavci dobijo za opravljeno delo pravočasno svojo zasluženo plačilo, pa predlagana ureditev ni v skladu s spoštovanjem načela neodvisnosti poslovanja podjetij in spoštovanja pogodbenih razmerij. Država je dolžna s predpisi in nadzorom njihovega izvajanja ter z ukrepi zagotoviti spoštovanje pogodbenih razmerij, ne more pa stopiti na mesto pogodbenih strank delovnega razmerja, torej delavca in delodajalca, ter z nadomestitvijo funkcije delodajalca izplačevati plače delavcem. V tem primeru bi šlo za nedovoljeno kreditiranje določenih podjetij s strani države, kar bi postavljalo v slabši položaj druga podjetja in druge delavce. Čeprav predlagatelji trdijo drugače, bi predlagana ureditev tudi korenito posegla v državni proračun, s čimer bi bilo ogroženo izplačevanje drugih, že sprejetih obveznosti države, in drugih že uveljavljenih pravic državljank in državljanov. V Slovenski ljudski stranki vidimo rešitve drugje, in sicer v izboljšanju postopkov in predpisov, ki urejajo insolventnost, s hitrejšimi rešitvami za podjetja, ki zaidejo v težave, predvsem pa je rešitev v ukrepih, ki bodo zagotavljali boljšo konkurenčnost našega gospodarstva, ki bo lahko zaposlovalo in ne odpuščalo in ki bo delavcem v roku in zasluženi višini izplačevalo plače in druge zakonske ter pogodbene obveznosti. Hvala. 178 DZ/VI/1. seja PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Nove Slovenije, gospa Iva Dimic ima besedo. IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana gospa podpredsednica, cenjeni kolegi in kolegice! Problematika zamujanja z izplačevanjem plač in še pogosteje z neizplačevanjem plač delavcem v Sloveniji je v zadnjih letih postala zelo pereč problem. Dotika se vedno večjega števila delavcev, ki so svoje delo opravili, niso pa dobili plačila za svoje opravljeno delo. Predlagatelji so na ta pereč problem ter na to, da delodajalci zamujajo ali pa sploh ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti do delavcev, utemeljeno opozorili. Delavcem se ne izplačujejo zaslužene plače, posledice neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pa nosijo izključno delavci, zato je prepoznavanje tega problem povsem na mestu. Dovolite pa mi, da grem z reševanjem te problematike malce v preteklost. Ta problem v Sloveniji ni od včeraj. Res je, da se nam z ukrepanjem na področju izredno mudi, da se stvari postavijo na pravo mesto. Zato je vprašanje, kaj je pravzaprav bilo narejeno v zadnjih letih na tem področju, povsem na mestu. Glede na to, da je to predlog in da je bilo na to problematiko opozorjeno in opozarjano že davno prej, saj ji sledimo že od leta 2008. Drugo, kar se mi pa zdi pomembno in problematično, pa so predlagane rešitve oziroma način reševanja te problematike. Spremembe in dopolnitve zakona o jamstvenem in preživninskem skladu posegajo v osnovni koncept tega zakona. Upravičenci po tem zakonu in po tem predlogu predlagatelja bi bili tisti, ki so v delovnem razmerju, pa jim delodajalec več mesecev ni izplačal plač, in ne več samo delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje. Sedanja pravna ureditev daje takemu delavcu kar nekaj možnosti, kako ukrepati od izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodne izterjave neizplačanih plač, inšpekcijskega postopka in še bi lahko naštevala. Vendar pa vse te naštete možnosti resnično niso učinkovito varstvo delavcu, da dobi denar za pošteno opravljeno delo, vsaj ne na krajši rok. Poudarila bi, da je treba vzpostaviti neke nove pravne okvire, ki bodo zaščitili delavcev. Po mnenju Poslanske skupine Nove Slovenije je ustrezen pravni okvir prenova drugačne, področne zakonodaje, to je delovnopravne in tudi insolventne zakonodaje, ki jo bo Vlada Republike Slovenije zagotovo morala pripraviti v kratkem. In tretjič, ne moremo se strinjati s predlagateljem, da ta zakon ne bi imel večjih finančnih posledic. Imel bi znatne finančne posledice, za katere je vprašanje, ali imamo v trenutnih razmerah neke realne okvirne zmožnosti. Teh fiskalnih vidikov ne moremo prezreti, čeprav je to za tiste delavce, ki so ob tem prizadeti, dokaj slaba tolažba. Proračun je poln toliko, kot je. V današnjih časih je bolj prazen kot poln, slišimo vsak dan. Zato je v času varčevalnih ukrepov treba z veliko mero pravilnosti pristopati k vsaki prenovi zakonodaje, ki ima večje finančne učinke. Poslanska skupina Nove Slovenije tega zakona ne bo podprla in predlaga, da se pripravi primeren zakon. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, mag. Barbara Žgajner Tavš. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Namen sprememb zakona je zagotoviti vsaj minimum socialne varnosti delavkam in delavcem; tistim delavkam in delavcem, ki več kot tri mesece zaporedoma za opravljeno delo od svojega delodajalca niso prejeli mesečne plače. Zakon ne predvideva dodatnih finančnih sredstev, je zapisano v obrazložitvi. Sklad bi namreč v trenutku, ko bi delavcu izplačal nadomestilo za neizplačano plačo, prevzel njegovo vlogo. Torej vlogo novega upnika in hkrati dolžnika v odnosu do delodajalca do višine izplačanega denarnega zneska. To pa je tudi princip delovanja jamstvenega in preživninskega sklada. Država, pa verjamem, da se boste vsi strinjali, lažje izterja svoj dolg kot posameznik. Praksa je pokazala, da se veliko število delavcev znajde v izredno težki situaciji, ko od svojega delodajalca ne prejemajo mesečnih plač, nad delodajalcem pa zaradi različnih razlogov ni uveden stečajni postopek oziroma uvedba stečajnega postopka traja zelo dolgo. Tako ti delavci v tem vmesnem obdobju ostanejo v delovnem razmerju brez plače oziroma brez kakršnih koli sredstev za preživetje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in to je danes omenila tudi državna sekretarka, meni, da lahko ti delavci v primeru neprejemanja mesečnih plač sami podajo predlog za uvedbo stečajnega postopka - pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da je treba poplačati tudi sodne stroške v višini približno 3 tisoč 700 evrov - ali pa svojemu delodajalcu podajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se prijavijo kot brezposelne osebe na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in prejmejo tam denarno nadomestilo. S tem bi lahko po njihovem mnenju, se pravi po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, rešili svojo ekonomsko in socialno stisko - o teh delavcih govorim. Očitno pa so na ministrstvu tudi spregledali, da terjatev delavcev, neizplačane plače, odpravnina niso prednostno poplačane iz stečajne mase, če ti delavci sami pred uvedbo stečajnega postopka oziroma stečaja, podajo odpoved pogodbe o zaposlitvi. 179 DZ/VI/1. seja Na odboru, pa tudi danes, se vsi zavedamo, da je neplačevanje mesečnih plač delavcev problem. To smo slišali danes kar nekajkrat. Moti me tisti dodatek, "vendar ob tem nekateri ugotavljajo", "vendar ob tem nekateri tega predloga zakona ne podpirajo". Sprašujem se, zakaj se je ustavilo pri ukrepu, ki predstavlja pomoč države tem ljudem? Če zakon v popolnosti ni dodelan, je mogoče v parlamentarni proceduri zakon popravljati z amandmaji. Zato še enkrat pravim, če vsi ugotavljamo, da je zakon potreben, vendar sistemsko ni dodelan, zakaj je matični odbor temu zakonu rekel ne in prepovedal nadaljnjo obravnavo in popravek zakona z amandmaji? Rekla bom, da nasprotovanje Vlade pa res razumem v sklopu predlaganih varčevalnih ukrepov na področju socialne politike. Nesporna zavrnitev zakona pomeni nadaljevanje, to si upam trditi, neke vrste neoliberalne politike. Z nekaterimi že napovedanimi vladnimi ukrepi, konkretno s področja prožne varnosti, pa se upravičeno bojim, da bo delavec zaradi lažjega odpuščanja in manjše varnosti v okviru zakona za zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti - naj samo spomnim, da je Vlada predlagala nižanje nadomestil za brezposelnost in krajšanje časa prejemanja le-tega -, da bo delavec še bolj razvrednoten. In mimogrede, ko se Vlada pa tudi nekateri koalicijski poslanci sklicujejo na celovitejši ukrep - sistemski zakon. Določeni ukrepi so vključeni v celotni zakon, mega zakon, ki ga bomo obravnavali v prihodnjih dneh v Državnem zboru. To je tisti zakon, ko v enem ali pa na en mah popravlja 49 zakonov. Tako si Vlada predstavlja celovite sistemske rešitve. V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije bomo sklepu odbora, ki je negativen, nasprotovali in, kot rečeno, mi podpiramo rešitve, ki po naši oceni so dobre in bi jih bilo smiselno v parlamentarni proceduri še dodelati. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima predstavnica Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospa Alenka Jeraj. ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem še enkrat. V Poslanski skupini SDS bomo podprli sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Razlogov je več, nekaj sem jih že omenila v poročilu. Zakonodajno-pravna služba je poudarila, da spremembe zakona posegajo na druga področja, predvsem na področje zakona o finančnem poslovanju in ureditvi postopkov zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Drugič. Zakonu nasprotujemo tudi zato, ker mu nasprotuje tudi Vlada. Tako mnenje je podal še minister Svetlik, ministrstvo v novem mandatu ostaja pri istem, torej da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ne upošteva, da je treba delavcem predhodno v proračunu zagotoviti dodatna sredstva, ki se jih bo kasneje zelo težko poplačalo iz naslova terjatev do delodajalca, ki je že tri mesece plačilno nesposoben. Po izračunih tudi ne drži, da ne bi bilo treba zagotoviti dodatnih sredstev. Po izračunih bi moral sklad v letu 2011 izplačati za okoli 13 milijonov evrov glede na podatke v letu 2011, hkrati pa je v letu 2011 skladu uspelo zbrati le 1,56 milijona evrov iz naslova subrogacij. To pomeni, da so kar potrebna visoka finančna sredstva, čeprav so moji predhodniki govorili, da temu ni tako. Poleg tega bi lahko prihajalo do zlorab, saj delodajalec plač ne bi izplačeval, ker bi smatral, da bo za to poskrbela država in to zagotovila iz sklada. Zanimivo pri obravnavi tega zakona je to, da so poslanci, ki so bili prej koalicijski in bi verjetno zagovarjali stališče mnenja nekdanjega ministra Svetlika, v sedanjem trenutku, ko so postali opozicijski poslanci, spremenili to svoje mnenje in danes zagovarjajo, da bi bilo zakon treba spremeniti. V SDS, kot rečeno, se zavedamo, da je problem neizplačevanja plač velik, vendar pa novela zakona tega ne bo rešila, zato bomo podprli sklep, da zakon ni primeren, od Vlade pa pričakujemo tisto, kar je obljubila, torej celovitejše rešitve v okviru nove delovnopravne zakonodaje. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokrat dr. Andreja Črnak Meglič. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Spoštovana gospa podpredsednica, kolegice in kolegi lepo pozdravljeni! Socialni demokrati pri obravnavi na odboru za delo, družino in socialne zadeve nismo podprli sklepa, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ugotavljamo namreč, da se gospodarska situacija ne izboljšuje, zato je treba nemudoma poiskati rešitve, ki bodo bolj učinkovito kot sedaj zaščitile delavce kot šibkejše stranke v insolventnih postopkih. Po ocenah Agencije za javnopravne evidence in storitve bo insolventnih postopkov med slovenskimi podjetji tudi v letu 2011 več kot v prejšnjih letih, saj je bilo število začetih stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij v prvem četrtletju letošnjega leta kar za 46 % več kot v primerljivem obdobju v letu 2010. Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu določa, da so upravičenci po tem zakonu delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Novela zakona, ki jo predlaga Državni svet, pa bi krog upravičencev razširila tudi na tiste delavce, 180 DZ/VI/1. seja katerim delovno razmerje še ni prenehalo, vendar jim delodajalec zaradi svojega slabega finančnega položaja ni izplačal treh zaporednih plač. Socialni demokrati se zavedamo, da bi bilo ustrezne rešitve potrebno iskati v insolventni zakonodaji. Kljub temu da smo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju tudi v prejšnjem mandatu večkrat spreminjali, ureditev še vedno ne zagotavlja dovolj visoke zaščite pravic delavcev v podjetjih, ki so predmet prisilnih poravnav in stečajev. Vlada sicer napoveduje tudi reformo delovnopravne zakonodaje in vzpostavitev odpravninskega sklada, s čimer naj bi se izboljšala tudi pravna varnost delavcev v insolventnih postopkih. Vendar pa Socialni demokrati menimo, da rešitve, ki bi vsaj omilili stiske delavcev zaradi neizplačanih plač in prispevkov, potrebujemo takoj glede na to, da se razmere zaostrujejo na dnevni ravni in da je delavcev v takšnem brezpravnem položaju vedno več. Zato obžalujemo, da s potrebnimi korekcijami na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide nismo podprli Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem skladu kot prehodno rešitev v korist najbolj ogroženih delavcev. Pravite, da bi nastale tudi velike finančne posledice. Veste, nastajajo tudi danes, ne pri državi, ampak v žepu tistih, ki nimajo kaj jesti zaradi neizplačanih plač. Zato je to popolno sprenevedanje. Iz navedenega sledi, da bomo poslanci v Poslanski skupini Socialnih demokratov navedenemu sklepu odbora nasprotovali. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta, mag. Truda Pepelnik. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DLGV): Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Lep pozdrav vsem spoštovanim v dvorani! Cilj predlaganega zakona je vzpostavitev instituta nadomestila neizplačanih plač. Z novelo zakona se želi rešiti ekonomski položaj delavcev, ki imajo še sklenjeno delovno razmerje pri insolventnem delodajalcu, a jim ta zaradi svojega slabega finančnega položaja ni izplačal treh zaporednih plač. Nadomestilo bi delavci pridobili s strani sklada, ki bi nato nastopil proti delodajalcu kot upnik, in sicer do višine izplačanih sredstev, ki jih je izplačal delavcu. Vsebino predlaganih določb zakona je treba temeljito pretehtati s pravnosistemskega stališča, hkrati pa presoditi, ali uvedba nadomestila plače zagotavlja ustrezno raven pravnega in materialnega varstva pravic delavcev, ki ga želi doseči predlagatelj. V predlogu zakona rešitev ni jasna in upravičenosti ne veže niti na prenehanje delovnega razmerja delavca niti na kasnejše prenehanje delovnega razmerja zaradi postopka insolventnosti delodajalca in dopušča situacijo, da bi lahko delavec uveljavljal pravico do izplačila neizplačanih plač za obdobje treh mesecev tudi za različna časovna obdobja. Ocena predlagateljev, da naj bi predlog zakona ne imel finančnih posledic za državni proračun, ne drži. Predlog zakona temeljito spreminja sedaj veljavni zakon, saj bistveno širi krog upravičencev in s tem tudi posega v namen jamstvene institucije. Ker v Državljanski listi razumemo stisko delavcev, predlagamo, da se najdejo boljše in trajnejše rešitve, kot so dane v predlaganem zakonu, saj predlagane spremembe pomenijo nesistemski poseg v veljavno zakonodajo. Predlagamo, da se naredi celovitejša prenova delovnopravne zakonodaje, saj si v teh težkih časih ne moremo privoščiti dodatnega črpanja sredstev iz državnega proračuna, kar se v noveli zakona predlaga. V Poslanski skupini Državljanske liste bomo zato podprli sklep matičnega delovnega telesa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v okviru glasovanj danes, po končani 16. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za zdravstvo kot matično delovno telo predlaga Državnemu zboru sprejem sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Besedo dajem predsednici odbora mag. Lejli Hercegovac za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi, dragi gostje! Odbor za zdravstvo je na svoji 1. redni seji dne 4. 4. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije predložil Državni svet Republike Slovenije. 181 DZ/VI/1. seja Uvodno obrazložitev k predlogu zakona je v imenu predlagatelja podal gospod Peter Požun, državni svetnik. Poudaril je, da je glavni cilj predloga zakona onemogočiti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da določa merila in pogoje, pod katerimi se določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje prispevek lahko zmanjša ali odpiše. Navedeni cilj predlagatelj tako rešuje s črtanjem prvega odstavka 60. člena zakona, pri čemer se dopušča, da nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov še vedno opravlja zavod, ki prenese pooblastila glede obračunavanja, nadzora, plačevanja ter izterjave prispevkov na pristojno službo v skladu s posebnim zakonom. Mnenje Vlade Republike Slovenije je predstavil minister za zdravje gospod Tomaž Gantar, ki je poudaril, da Vlada predloga zakona ne podpira in predlaga Državnemu zboru, da ga ne sprejme. Vlada namreč na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pripravlja zakonske spremembe, ki bodo celovito in sistemsko uredile tudi področje možnosti zmanjšanja ali odpisa dolga plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s 27. členom Poslovnika Državnega zbora proučila navedeni predlog zakona z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajno-tehničnega vidika in oblikovala pripombo k 1. členu, ki v veljavnem zakonu predstavlja pravno podlago za določitev meril in pogojev, pod katerimi se določenim zavezancem za plačilo prispevka le-ta lahko zmanjša ali odpiše. Za določitev meril in pogojev je pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je v ta namen izdal Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je besedilo predloga zakona nepopolno, saj ni predlagana tudi razveljavitev samega pravilnika. Prav tako ni ustrezno upoštevano tudi podaljšanje uporabe dosedanje zakonske ureditve postopkov v zvezi z dovolitvijo zmanjšanja ali odpisa plačila prispevkov, kot to izhaja iz 2. člena predloga zakona. V razpravi je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije poudarila, da zbornica navedenega predloga ne podpira, ne strinja pa se tudi s parcialnim reševanjem navedene problematike. Predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je poudaril, da je bil na skupščini zavoda decembra 2011 sprejet sklep, da se na tem področju uvede načelo, da ni mogoče odpisati prispevkov, kot to ni mogoče narediti za vse pravne osebe. Finančna disciplina je pomembna za vse, ki plačujejo prispevke. Zavod skuša izterjati vse prispevke, vendar se dogaja, da nekaterih ni mogoče izterjati in tu lahko pride do špekulacij. Predlog zakona podpirajo s popravki. Predstavnik Zdravniškega društva Slovenije je poudaril, da društvo predlog za reševanje navedene problematike podpira, vendar le v okviru celovitega in sistemskega pristopa urejanja zakonodaje na tem področju. V razpravi so nekateri člani odbora menili, da je predlog zakona treba sprejeti, ker je to področje neurejeno, v sedanji situaciji pa bi olajšal tudi trenutni finančni položaj zavarovalnice. Dejstvo je, da se na sistemsko in celovito ureditev čaka že predolgo, saj se k reformam na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja sploh še ni pristopilo. Nasprotnega mnenja so bili člani odbora, ki se s predlogom zakona niso strinjali, ker se k rešitvi navedene problematike pristopa parcialno, v okviru Vlade pa se pripravlja sistemski zakon, ki bo celovito uredil področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Odbor je na podlagi drugega odstavka 128. člena Poslovnika sprejel sklep: Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Državnega svetu gospodu Petru Požunu kot predlagatelju predloga zakona za predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa. PETER POŽUN: Dober dan. Hvala, gospa predsedujoča. Spoštovani poslanke, poslanci, gospa državna sekretarka! Namen zakona, ki smo ga vložili v Državnem svetu, je bilo seveda plačevanje zakonsko predpisanih prispevkov, ki so del bruto plače zaposlenega, ki ga ima vsak zavarovanec, in s tem zagotoviti stabilnost financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ohranjanje načela solidarnosti in vzajemnosti kot temeljnega načela zdravstvenega zavarovanja. S predlogom zakona so se v pripravi strinjali vsi deležniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov. Da je bil zakon potreben, koristen in konsistenten in da je nujno potreben, dokazuje tudi dejstvo, da je v tem trenutku vključen v interventni zakon. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo predstavnici Vlade gospe Brigiti Čokl, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje. BRIGITA ČOKL: Dober dan. Hvala lepa predsednici. Hvala lepa vsem prisotnim. Ministrstvo za zdravje se s to novelo, bom rekla, ki obravnava samo en člen, in to 60. člen, pravzaprav ne strinja iz preprostega razloga, kar je povedala že gospa mag. Lejla 182 DZ/VI/1. seja Hercegovac, da so pripravljene celovite rešitve v okviru predloga zakona za uravnoteženje javnih financ, ki bodo uredile tudi to vprašanje. Predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je vsebinsko pomanjkljiv in ne predvideva vseh pravnih posledic črtanja tega 60. člena, nomotehnično in redakcijsko pa je slabo pripravljen. Ustrezno bi bilo treba urediti prehodno obdobje za postopke odpisa in odloga dolga, ki so že v teku, treba bi bilo razveljaviti podzakonski akt, ki je izdan na njegovi podlagi, to je Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališ poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, Državnega sveta! Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo podprli sklep Odbora za zdravstvo, ki pravi, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanska skupina ne podpira predloga zakona, s katerim se črta pravna podlaga, da zavod pod pogoji in na način, določenimi v pravilniku, določenim zavezancem plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje lahko zmanjša ali odpiše. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke razumemo in cenimo namen predlagatelja zakona, to je Državnega sveta, saj tudi mi mislimo, da so vsi zavezanci enakopravni in da so delodajalci dolžni plačevati prispevke in s tem zavarovanje za svoje delavce. Neplačevanje prispevkov krši pravice zaposlenih in dodatno obremenjuje zdravstveno blagajno, ki je v težki situaciji. Vlada pripravlja zakonske spremembe, ki bodo celostno in sistemsko uredile tudi področje možnosti zmanjšanja ali odpisa dolga plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki je določeno v 60. členu zakona, kot nam je zagotovila v svojem mnenju in kot je povedal ponovno minister. Strinjamo se z mnenjem, ki ga je podal minister na odboru, da moramo z novelo zakona urediti še nekatere druge pomanjkljivosti pri obračunavanju in plačevanju prispevkov, ki se različnim skupinam različno obračunavajo in plačujejo. Tudi zato zakona, ki je pred nami, ne bomo podprli in bomo torej glasovali za predlog sklepa odbora. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (PS NSi): Spoštovana gospa podpredsednica, kolegice, kolegi, predstavniki Vlade, dober dan! Tudi mi bomo predstavili naše stališče, in sicer v Novi Sloveniji zagovarjamo solidarnostni sistem in socialno varnost za vse prebivalce z vsakodnevno dostopnostjo do zdravstvenih storitev na primarni in sekundarni ravni. Menimo, da je sedanji sistem ureditve posameznih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nekoliko nedorečen. Ta nedorečenost pa je njihovo uveljavljanje v praksi še zavlačevala z bolj ali manj dolgimi birokratskimi postopki. Solidarnost v zdravstvenem zavarovanju in enakost ljudi v pravicah in v obravnavi v zdravstveni dejavnosti je gotovo temelj, ki ga zasledujejo zdravstvena zavarovanja in sistemi zdravstva v Evropi, vendar pa je poleg principa solidarnosti treba uvesti tudi vzajemnost, ki izhaja predvsem iz prostovoljne odločitve, ne pa samo obveznosti. Po mnenju Nove Slovenije so nujne tudi nekatere druge dopolnitve in spremembe osnovnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, smiselno pa je, da se jih ureja celostno. Že na seji odbora matičnega delovnega telesa je predstavnik Vlade zagotovil, da bo to urejeno v noveli zakona. Torej se v Novi Sloveniji zavzemamo za celovito rešitev in pripravo takšnega nacionalnega programa, kjer bodo pravice in obveznosti različnih zavarovanj jasne in pregledne. Zato bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije podprli sklep matičnega delovnega telesa, torej da ta zakon, ki ga obravnavamo danes, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ocenjujemo, da parcialno reševanje dane situacije ne pomeni dokončne rešitve. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima poslanska skupina Pozitivne Slovenije, mag. Barbara Žgajner Tavš. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani predstavnici ministrstva! Zakon je bil vložen s strani Državnega sveta, usklajen z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, zakon pa je do nedavnega podpiralo tudi matično ministrstvo. Razlogov, zakaj je zakon potreben, ne bi dodatno naštevala, ker so bili že omenjeni. Dejstvo je, da bi se s sprejeto vsebino tega zakona odpravila dosedanja zakonska anomalija, ki omogoča neplačevanje obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje in v zadnji fazi celo odpis teh terjatev, kar pomeni kršitev načela solidarnosti in vzajemnosti, na drugi strani pa tudi manjši priliv v zdravstveno blagajno. 183 DZ/VI/1. seja S sprejetim zakonom bi se po ocenah predlagatelja v zdravstveno blagajno lahko v nekaj letih prililo do 50 milijonov evrov. Po besedah ministra za zdravje 4. aprila letos na Odboru za zdravstvo se ministrstvo načeloma strinja, da je neplačevanje prispevkov v stanju, v katerem je zdravstvena blagajna, škodljivo. Po drugi strani pa ministrstvo pripravlja spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v celoti, vanjo pa naj bi vključili tudi odpravo možnosti neplačevanja prispevkov. Skratka, zadeve v tem trenutku ni smiselno spreminjati, ker bo Vlada pripravila sistemsko rešitev v krovnem zakonu, po drugi strani pa Vlada, po besedah ministra, pa ga bom citirala, "s predlaganimi interventnimi ukrepi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne v letošnjem letu". Konec navedka. Če povzamem vsebino zakona, Vlada zakona ne podpira, ker ni sistemski, zato bo pripravila svojega. 50 milijonov evrov, kolikor bi sprejetje zakona lahko doprineslo v proračun, pa je v tem trenutku za Vlado zanemarljiv znesek, ker je z intervencijskim zakonom, to je tisti mega zakon, ki še ni sprejet, v letošnjem letu zagotovila vzdržnost zdravstvene blagajne. Še več. Minister je 4. aprila letos dejal, citiram, "sprejeta je bila ocena, da je spremembe smiselno delati ne v okviru interventnega zakona". Pa vam povem, kakšno je stanje danes, 19. aprila 2012. Vlada vsebino še vedno podpira, zakona še vedno ne podpira, je pa njegovo vsebino vključila v interventni zakon, to je tisti zakon oziroma šla je proti tistemu, kar je minister govoril 4. 4. na seji matičnega odbora. Skratka, v interventnem zakonu bomo obravnavali rešitev, ki jo imamo danes na mizi. Toliko še enkrat o, bom rekla, sistemskih in celovitih rešitvah Vlade Republike Slovenije. Jaz pravim, mar ni več kot očitno, da se Vlada norčuje iz opozicije pa nenazadnje tudi iz svojih koalicijskih poslancev, iz Državnega sveta, iz zdravstvene zavarovalnice in v končni fazi iz ljudi. Predstavnica ministrstva je danes dejala, da Vlada zakona med drugim ne podpira tudi zato, ker na matičnem delovnem telesu ni bilo vloženih amandmajev na podlagi opozoril Zakonodajno-pravne službe. Jaz pravim, da temu preprosto ni tako, amandma je bil vložen, o amandmaju je bila opravljena razprava in tudi glasovanje. In, da je bilo temu tako, bom povzela samo besede predstavnika SDS na matičnem delovnem telesu, ki je dejal, citiram, "da bomo mi zavrnili ta zakon tako, da bomo zavrnili tudi ta amandma". Kdo se s koga norčuje, spoštovani kolegice in kolegi? Vlada je pripravila spremembo, ki jo danes obravnavamo v interventnem zakonu, je pa tudi res, da rešitev, ki jo je napovedal minister v celem interventnem zakonu, mega zakonu, pomeni po naši oceni nesistemsko rešitev. Posledice teh nesistemskih rešitev pa bodo liberalizirale trg zdravstvenega zavarovanja z možnostjo vključitve tujih zavarovalnic. Tukaj pa zdravstveno zavarovanje ni več v javnem interesu, spoštovani kolegice in kolegi in vsi tisti, ki ste danes govorili o tem, kako mora biti javno zavarovanje oziroma zdravstvo dostopno vsem pod enakimi pogoji. V temu primeru bo zdravstveno zavarovanje postalo v interesu posameznih zavarovalnic, torej trga. V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije smo še vedno na stališču, da je treba podpreti takšno rešitev, zato bomo tudi tokrat nasprotovali negativnemu sklepu matičnega delovnega telesa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, mag. Štefan Tisel. MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav! Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovana državna sekretarka s sodelavko, član Državnega sveta in pa poslanke in poslanci! Nedvomno je, da je Državni svet imel dober namen, ko je poslal v Državni svet Predlog o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki v 60. členu spreminja možnost, da zavod za zdravstveno zavarovanje določi merila in pogoje, pod katerimi se določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje prispevek lahko odpiše, deloma odpiše ali omogoči obročno plačevanje zaostankov. Cilj spremembe zakona gotovo je, da bi bil priliv v zdravstveno blagajno večji, saj vemo, da je v zadnjem letu razkorak med zbranimi sredstvi in sredstvi, potrebnimi za zdravstveno dejavnost, vedno večji. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so prihodki v letih 2011 znašali 2 milijardi 340 milijonov evrov. Neplačanih prispevkov v zadnjih desetih letih, se pravi od leta 2002 do 2011, je bilo za 75 milijonov evrov odpisanih prispevkov, v letu 2011 pa je bilo za 568 tisoč evrov. Vsekakor ne gre za zanemarljiva sredstva, vendar pa je izterjati od tistih, ki nimajo ničesar, najbrž nemogoče. Vlada se s predlagano rešitvijo ne strinja, ne zato, ker ne bi bila morda koristna, ampak zato, ker pripravlja, kot smo danes že večkrat slišali, sistemski zakon na področju zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja. To področje, pa je bilo vključeno v interventni zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je že prispel v Državni zbor. In kot sem rekel, Vlada pripravlja sistemski zakon na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Vemo, da že dva mandata vlade to pripravljajo. Prepričan sem, da, vsaj minister obljublja, da bo letos do konca leta ta zakon v Državnem zboru. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo na Odboru za 184 DZ/VI/1. seja zdravstvo glasovali proti omenjeni zakonski spremembi oziroma za sklep odbora, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Enako bomo glasovali tudi danes. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, dr. Andreja Črnak Meglič. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Hvala lepa. Ponovno lepo pozdravljeni! Spoštovani, problem oškodovanja zavarovancev zaradi neplačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji izrazit predvsem v zadnjih letih, k čemur je dodatno pripomogla gospodarska kriza, ki je poslabšala finančni položaj številnih podjetij. Poslanska skupina SD je pri obravnavi na odboru podprla Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katerega osnovni namen je bilo črtanje pravne podlage, ki omogoča, da se določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje prispevek lahko zmanjša ali odpiše. Na ta način bi zdravstvena blagajna, katere primanjkljaj bo v letošnjem letu znašal preko 100 milijonov evrov na letni ravni pridobila dodatna sredstva. Socialni demokrati menimo, da bi bilo sprejetje novele zakona, ki bi uredila problem neplačevanja prispevkov edina logična in razumna poteza. S tem bi lahko takoj izboljšali stanje zdravstvene blagajne na način, da bi bili zavezanci za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje v bolj enakopravnem položaju. Ni nepomemben tudi podatek, da je Ustavno sodišče novembra lani razveljavilo določbo Zakona o pokojninske in invalidskem zavarovanju v tistem delu, ki omogoča odpis, delni odpis oziroma je dovoljeval odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje. V luči drastičnih varčevalnih ukrepov, ki so v predlogu rebalansa proračuna predvideni prav na področju zdravstva in vodijo v krčenje obstoječih zdravstvenih pravic prebivalk in prebivalcev naše države, je bilo zelo težko razumeti stališče Vlade in vladajoče koalicije, ki na odboru nista podprli predloga novele zakona, rekoč, da želijo problem neplačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje reševati v okviru celostne spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pri pregledu vsebina predloga zakona za uravnoteženje javnih financ, tako imenovanega mega zakona, pa lahko ugotovimo, da je Vlada med določbe povzela točno to rešitev, ki je bila zapisana v predlog zakona, ki ga imamo danes pred seboj. Pri tem se zato postavlja vprašanje, ali je razprava na pristojnem odboru vseeno opozorila na dejstvo, da je treba problem neplačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje urediti čim prej, ali pa gre, po drugi strani, za potezo Vlade, ki predlog zavrnitve predloga, ki ga imamo pred sabo, razumemo tako, da v vsakem primeru želi uveljaviti svojo voljo. Skratka, da gre za prestižne namene. Vsekakor iz navedenega izhaja, da poslanci Poslanske skupine SD predloga odbora ne nameravamo podpreti, podprli pa bomo to, da se izreče pozitivno mnenje o zakonu. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta, gospa Kristina Valenčič. KRISTINA VALENČIČ (PS DLGV): Spoštovana podpredsednica, kolegice, kolegi! Plačilna nedisciplina je že več kot desetletje ena najbolj vročih podjetniških tem, tako v Sloveniji kot tudi v razvitih tržnih gospodarstvih Evrope. V času finančne krize je plačilna disciplina še toliko bolj pomembna, tako pri poslovanju posameznika kot tudi pri poslovanju podjetja. Žal trenutni trendi ne kažejo, da bi se na tem področju kaj bistveno spremenilo. V Državljanski listi smo prepričani, da je prav plačilna nedisciplina nedopustna in eden izmed razlogov za težave v gospodarstvu. Javni interes vseh nas mora biti učinkovito delovanje pravne države, k čemur sodi tudi poravnavanje obveznosti enako za vse, od največjih do manjših. Predlagane spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bi morale temu slediti. Žal lahko pri podrobnejši obravnavi ugotovimo, da črtanje 60. člena ne bo odpravilo težav, zaradi neplačevanja dajatev s področja neplačanih zdravstvenih prispevkov. Dejstvo je, da trenutni zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pravilnik o odpisu Zavodu za zdravstveno zavarovane Slovenije onemogočata odpis neporavnalnih obveznosti pravnim osebam, kar pa je pereči problem. Zakonsko je torej trenutno možen odpis dolga le fizičnim osebam, in to v izredno redkih primerih, ko gre za socialno ogroženost in neizterljivost zaradi smrti. Temu primerno se giblje tudi višina odpisanih dolgov. Izpostaviti je treba tudi dejstvo, da bi do odpisa teh dolgov lahko prišlo že na podlagi predpisov o izvršbi in zavarovanju. Tudi Vlada, Zdravniška zbornica in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Zaradi navedenih dejstev tudi v Državljanski listi podpiramo sklep matičnega delovnega telesa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospod Ivan Hršak. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Spoštovana podpredsednica, spoštovana državna sekretarja, 185 DZ/VI/1. seja spoštovani predlagatelj, spoštovani kolegi in kolegice! Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanke in poslanci Poslanske skupine DeSUS razumemo osnovno intenco predlagatelja novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Žal pa se tudi mi pridružujemo mnenju Vlade in matičnega delovnega telesa, ki ocenjujeta, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Po naši oceni je treba pripraviti zakonske spremembe, ki bodo celostno in sistemsko uredile tudi področje zmanjšanja ali odpisa dolga plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje. Kot ocenjujeta Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in Vlada se predlog zakona do podzakonskega akta, torej pravilnika, ki določa merila in pogoje za odpis ali zmanjšanje dolga in bi ga bilo potrebno spremeniti, ne opredeljuje. Predlog novele prav tako ne predvideva vseh posledic črtanja 60. člena veljavnega zakona, obenem pa je predlog potreben še nekaterih redakcijskih in nomotehničnih popravkov, na primer že sam naslov zakona je napačen, saj gre samo za spremembo zakona in ne pa tudi za dopolnitev. Iz vsega naštetega izhaja, da v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije ne bomo podprli predlagane novele. Pričakujemo pa, da Vlada čim prej pristopi k sistemski ureditvi zdravstvenega zavarovanja, ki bo vključevala tudi spremembo možnosti odpisa ali zmanjšanja dolga, saj njegova višina cirka 50 milijonov evrov bistveno siromaši že tako skoraj obubožano zdravstveno blagajno. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu sklepa bomo v skladu z časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj po končani 16. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE ČETRTEGA ODSTAVKA 24. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH. Predlog za sprejem avtentične razlage je v obravnavo zboru predložil poslanec mag. Matej Tonin. V zvezi s tem predlogom Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo predlaga Državnemu zboru, da predloga za sprejem avtentične razlage ne sprejme. Za predstavitev predloga odbora dajem besedo predsednici gospe Evi Irgl. EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je na prvi seji 5. aprila 2012 obravnaval predlog za sprejem avtentične razlage četrtega odstavka 24. člena Zakona o lokalnih volitvah. V Državni zbor ga je v obravnavo predložil poslanec mag. Matej Tonin. Predlagatelj je v uvodu povzel razloge za vložitev predloga avtentične razlage. Zakonska določba, ki je navedena v četrtem odstavku 24. člena Zakona o lokalnih volitvah po njegovem mnenju ni dovolj jasna in povzroča pravno negotovost med njenimi uporabniki. Izpostavil je konkreten primer občine Moravče, v kateri ima občinski svet 14 članov. V nadaljevanju je mag. Tonin tudi poudaril, da je po preučitvi mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki meni, da avtentična razlaga v korektnem primeru ni potrebna, njen sprejem o predlagani obliki pa bi celo spreminjal vsebino norme, nameraval umakniti, vendar pa za to niso bili več izpolnjeni poslovniški pogoji. Upoštevajoč mnenje Zakonodajno-pravne službe, da je predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o lokalnih volitvah treba izpeljati v zakonodajnem postopku, bo v prihodnosti predlagal spremembe in dopolnitve 24. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki bodo izpostavljene nejasnosti tudi odpravile. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pisnega pravnega mnenja poudarila, da predlagana avtentična razlaga po njihovem mnenju ni potrebna, ker ne gre za določbo, katere pomena ne bi bilo mogoče ugotoviti z uveljavljenimi metodami razlage. Ni pa tudi dopustna, saj bi se s sprejemom predlagane avtentične razlage vsebina norme spremenila, kar ni združljivo z institutom avtentične razlage. Tudi iz ustavnosodne praske izhaja, da spremembe in dopolnitve zakonov ne morejo biti predmet avtentične razlage, temveč so lahko predmet sprememb in dopolnitev zakona, ki morajo biti izpeljane v zakonodajnem postopku. Opozorila je tudi, da predlagatelj utemeljuje predlagano avtentično razlago na konkretnem primeru in meni, da je določba, ki je predmet predloga avtentične razlage jasna, vendar je njen pomen drugačen, kot ga je izpeljalo v konkretnem postopku upravno sodišče. S predlagano razlago naj bi se omejilo takšne, po mnenju predlagatelja, samovoljne in nepravilne odločitve sodišča. Odbor je po uvodnem delu prešel na obravnavo vprašanja, ali je treba sprejeti predloženo avtentično razlago zakona. V kratki razpravi so člani odbora izrazili enotno mnenje proti potrebi sprejetja avtentične razlage obravnavanega zakonskega določila. Odbor je nato na podlagi drugega odstavka 150. člena Poslovnika Državnega zbora odločal o naslednjem predlogu sklepa: 186 DZ/VI/1. seja Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo meni, da je avtentično razlago četrtega odstavka 24. člena Zakona o lokalnih volitvah treba sprejeti. Odbor navedenega predloga ni sprejel. Glede na to Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo Državnemu zboru predlaga, da na podlagi 151. člena Poslovnika Državnega zbora predlogo za sprejem avtentične razlage četrtega odstavka 24. člena Zakona o lokalnih volitvah ne sprejme. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Predlagatelj mag. Matej Tonin se je besedi za predstavitev stališča do predloga matičnega delavnega telesa odpovedal, ker je predsednica odbora že povzela stališče predlagatelja. Prehajamo k predstavitvi stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, mag. Matej Tonin. Se odpovedujete? (Da.) Sledi beseda Poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Besedo ima gospod Jani Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Poslanska skupina ne podpira in se pridružuje temu, kar je odbor tudi sprejel. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospod Ivan Pišek. IVAN PIŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani! Obravnavana točka je posledica konkretnega primera, ko je hitro po lokalnih volitvah 2010 iz občinskega sveta Občine Moravče odstopila polovica, to je 7 od 14 članov občinskega sveta. Občinska volilna komisija je razpisana za nadomestne volitve na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki navaja, da se le-te opravijo, če član občinskega sveta odstopi prej kot v šestih mesecih od podelitve mandata. Nadomestne volitve so tiste, pri katerih se torej ne volijo vsi člani občinskega sveta, temveč le toliko članov, kolikor je izpraznjenih mest. Na sklep občinske volilne komisije je druga polovica svetnikov vložila izpodbojno odločbo na upravnem sodišču z razlago, da bi volilna komisija morala razpisati predčasne volitve, ki se po Zakonu o lokalnih volitvah opravijo, če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta. Upravno sodišče je temu pritrdilo, in sicer izpodbijanju aktov občinske volilne komisije Občine Moravče, ter v svoji obrazložitvi navedlo, da sicer odstop sedmih članov občinskega sveta od skupno štirinajstih po matematičnem izračunu ne predstavlja večine v smislu četrtega odstavka 24. člena Zakona o lokalnih volitvah, je pa občinski svet s preostalimi sedmimi člani v pravnem položaju, ko ni sklepčen in zato ne more pravno veljavno sprejemati svojo odločitev v smislu prvega odstavka 35. člena Zakona o lokalni samoupravi, kar pomeni, da je bilo delovanje občinskega sveta onemogočeno. Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe, da predlagana avtentična razlaga ni potrebna oziroma je celo nedopustna zaradi poseganja v druge člene in zaradi napovedi predlagatelja, da bo v nadaljevanju vložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, s katerim se bo v zakonodajnem postopku iskalo rešitve za celovito razjasnitev dileme, ali odstop polovice članov občinskega sveta predstavlja večino v smislu četrtega odstavka 24. člena Zakona o lokalnih volitvah ali ne in ali je posledično treba razpisati nadomestne ali predčasne volitve, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glasovali proti sprejemu avtentične razlage. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu za sprejem avtentične razlage bomo v skladu... Se opravičujem, vendar s strani SD je bilo podano, da se odpovedujete. Umikate? Če želite, izvolite gospod Brulc, če želite vam dajem besedo, vendar je bilo odpovedano. Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. O predlogu za sprejem avtentične razlage bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj po zaključeni 16. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda, prekinjam sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali čez pol ure, to je ob 15.20. (Seja je bila prekinjena ob 14.51 in se je nadaljevala ob 15.20.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora, in sicer s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Mandatno-volilnih zadev. K tej točki sta bila dodatno vabljena kandidatka za poslanko gospa Alenka Bikar in direktor službe Državne volilne komisije gospod Dušan Vučko. Točka 2.A. Prehajamo na obravnavo določitve kandidatke, ki v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v Državni zbor postane poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Ker je gospodu Zoranu Jankovicu 16. aprila 2012 prenehal mandat, je Državna volilna komisija Državnemu zboru poslala ugotovitev, da je mandat poslanca prešel na gospo Alenko Bikar. 187 DZ/VI/1. seja Ugotovitev je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki pripravlja tudi poročilo, ki ste ga prejeli. Želi poročevalec oziroma poročevalka komisije besedo morda? Ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Poslanke in poslanci? Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Potrdi se poslanski mandat Alenki Bikar, rojeni 7. januarja 1974, stanujoči Cesta na Svetje 7, Medvode. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti 1. (Za je glasovalo 79.) (Proti 1.) Poslanski kolegici Alenki Bikar čestitam in jo vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto. / aplavz/ Spoštovana kolegica Alenka Bikar, čestitam in vam želim uspešno opravljanje poslanske funkcije. Tukaj bo treba včasih preteči tudi kakšen maraton. Prehajamo na obravnavo Predloga za izvolitev kandidatke v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Cerknici s predlogom sklepa in predlog za izvolitev kandidatke v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani s predlogom sklepa. Sodni svet je Državnemu zboru predložil predloga o izvolitvi kandidatk v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Cerknici in višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani. Predloge je obravnavala mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo. Mandatno-volilna komisija je pisno poročala ter Državnemu zboru predložila predloga sklepov. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o predlogih sklepov. Na glasovanje dajem predlog sklepa o izvolitvi mag. Barbare Petrič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Cerknici. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 81, proti nihče. (Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Na glasovanje dajem predlog sklepa o izvolitvi gospe Tadeje Zima Jenull na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 79, proti nihče. (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi člana Nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije. Predlog je v obravnavo zboru predložil Nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije. Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo. Državnemu zboru je pisno poročala in predložila predlog sklepa. Prijavljenih k razpravi ni zato prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa o razrešitvi dr. Andraža Terška dolžnosti članov v Nadzornem svetu Slovenske tiskovne agencije. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev. Za je glasovalo 77, proti nihče. (Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni zato prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa o razrešitvi dr. Igorja Šalamuna s funkcije člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 76, proti nihče. (Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju člana Statističnega sveta Republike Slovenije. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o imenovanju dr. Janeza Barleta za člana Statističnega sveta Republike Slovenije za dobo štirih let. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev. Za je glasovalo 53, proti nihče. (Za je glasovalo 53.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Zahteve Okrajnega sodišča v Kopru o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Oriano Trunkl. Zahtevo je Državnemu zboru predložilo Okrajno sodišče v Kopru. Zahtevo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa. Na podlagi 214. člena Poslovnika Državnega zbora v zvezi z 207. č lenom Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave. Prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi drugega odstavka 134. člena Ustave Republike Slovenije ter 99. člena Zakona o sodniški službi v zvezi z zahtevo Okrajnega sodišča v Kopru za odločanje o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Okrožnega sodišča v 188 DZ/VI/1. seja Kopru Oriano Trunkl zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po drugem z zvezi s prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika ne prizna imunitete sodnici Oriani Trunkl in dovoli vodenje kazenskega postopka. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 58, proti 15. (Za je glasovalo 58.) (Proti 15.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani, Preiskovalni oddelek, o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca mag. Marka Pogačnika. Obvestilo je v obravnavo zboru posredovalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Obravnavala ga je Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, Državnemu zboru poročala in predložila predlog sklepa. Prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave Republike Slovenije ter 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrožnega sodišča v Ljubljani, Preiskovalni oddelek, z dne 21. marca 2012 o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca Državnega zbora mag. Marka Pogačnika zaradi kaznivega dejanja po členu 244/2 in 1 Kazenskega zakonika ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora mag. Marku Pogačniku in dovoli vodenje kazenskega postopka. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 80, proti 1. (Za je glasovalo 80.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju novega podpredsednika Ustavne komisije . Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa o razrešitvi gospodar Franca Breznika s funkcije podpredsednika Ustavne komisije in imenovanju gospoda Dragutina Mateja za podpredsednika Ustavne komisije. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev. Za je glasovalo 83, proti nihče. (Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Predloga odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo. Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi nimamo. Prehajamo na odločanje o Predlogu odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 47, proti 12. (Za je glasovalo 47.) (Proti 12.) Ugotavljam, da je zbor predlagani odlok sprejel. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o spremembi Sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 6. (Za je glasovalo 51.) (Proti 6.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Prehajamo na obravnavo Sklepa o ugotovitvi prenehanja funkcije podpredsednika Odbora za infrastrukturo in prostor. Poslancu Ivanu Simčiču je z dnem 18. aprila 2012 prenehalo članstvo v Poslanski skupini DeSUS, zato se Državni zbor na podlagi 200., 201. in 212. člena Poslovnika Državnega seznani z naslednjim sklepom: Poslancu Ivanu Simčiču je 18. aprila 2012 prenehalo članstvo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Zaradi prenehanja članstva v Poslanski skupini DeSUS preneha gospodu Ivanu Simčiču funkcija podpredsednika Odbora za infrastrukturo in prosto. Poslancu preneha funkcija z dnem seznanitve na seji Državnega zbora. Glasujemo. Pardon, to je samo konstatacija. Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju podpredsednice Odbora za infrastrukturo in prostor. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne želijo. Želijo besedo poslanke in poslanci? Ne želi nihče. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Odboru za infrastrukturo in prostor za podpredsednico imenuje gospa Marija Plevčak, Poslanska skupina DeSUS. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče. (Za je 76.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na glasovanja Državnega zbora o predlogih odločitev. Najprej bomo opravili glasovanje o zadevah, ki jih je Državni zbor obravnaval danes pred prekinitvijo seje, nato bomo glasovali o 1. točki, ki smo jo obravnavali v ponedeljek, nato pa še o zadevah, obravnavanih včeraj. 189 DZ/VI/1. seja Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, skrajšani postopek. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas tudi, da me Zakonodajno-pravna služba in Vlada nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 83, proti nihče.). (Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, skrajšani postopek. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršnihkoli neusklajenosti, zato lahko glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 83, proti nihče. (Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 megavatov v Termoelektrarni Šoštanj, je primeren za nadaljnjo obravnavo. Obrazložitve glasov. Najprej v imenu poslanske skupine. Prosim, če se kar prijavite, če želi obrazložiti glas v imenu poslanske skupine. Nihče se ni prijavil. Ali želi kdo individualno obrazložiti glas? Prosim za prijavo. Prijava teče. Besedo dajem mag. Barbari Žgajner Tavš. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Zelo kratka bom. Spoštovane kolegice in kolegi! Veliko je bilo v zadnjem času napisanega, veliko povedanega. Jaz verjamem, da je lahko energetika donosen posel in da je istočasno tudi posel prihodnosti za našo državo, ampak veste, ko bomo ali ko sem gledala interventni zakon Vlade Republike Slovenije, preprosto ne dojamem te neiskrenosti in te dvoličnosti, ki se jo gre Vlada Republike Slovenije. Danes verjamem, da bo - pa verjamem tudi v kolege, ki bodo podprle ta predlog, ker prihajajo iz regije, bom rekla, v interesu regije je, da dobi ta projekt. Bo že temu tako. Po drugi strani pa se sprašujem - Vlada Republike Slovenije v interventnem zakonu tako imenovanem mega zakonu niža finančna sredstva, ki so že sprejeta v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje -Hrastnik. To so nujna sredstva, ki pomenijo zapiralna dela in ki pomenijo degradacijo od rudarjenja uničenega okolja. Da boste videli, za kakšno primerjavo gre, v številkah vam bom povedala. Danes govorimo o poroštvu v višini 440 milijonov evrov. V primeru RTH govorimo o finančnih sredstvih z zakonom določenih v višini 14 milijonov evrov, ki jih Vlada Republike Slovenije zmanjšuje na 7 milijonov v letošnjem letu in v prihodnjih treh letih na borih 5 milijonov evrov. To je 31-krat manj, to je več kot 400 milijonov evrov manj. Tam Vladi Republike Slovenije ni mar, zato, oprostite, ampak temu predlogu ne morem reči ja. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Želel bi opozoriti na dogovor, ki smo ga sprejeli tako na Kolegiju kot prej na neformalnem sestanku vodij poslanskih skupin. Dogovorili smo se, da bomo ostali pri več krogih prijav k obrazložitvam glasu, vendar smo se hkrati tudi dogovorili, da se bomo držali pravil Poslovnika, ki govorijo o obrazložitvi glasu. Kolegica Žgajner Tavš, moram vas opozoriti, da bi temu, kar smo sedaj slišali, težko rekli zgolj obrazložitev glasu in da se pri obrazložitvi glasu držimo teme, o kateri odločamo. Dogovor je bil, da obrazložitev glasu pomeni, da poslanka ali poslanec pove, ali bo glasovala za ali proti in pove razloge. Gospod Dejan Židan ima besedo. Prosim. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Sem vesel, da bodo ta pravila veljala tako za opozicijo kakor koalicijo, gospod predsednik. Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice in kolegi! Kako naj odloči politik ali vlada ali Državni zbor ali poslanec v primeru, ko argumenti niso pomembni, ni pomembno, kaj si mislimo o zagotavljanju delovnih mest ljudi, ki so vezani na Termoelektrarno, in po drugi strani sploh ni pomembno, kaj si mislimo o tem, da je okolje obremenjeno, da v Slovenijo zamujamo 190 DZ/VI/1. seja tako pri okoljskih direktivah, pri vodnih direktivah, naš zrak je preslab in bomo zato tudi kazni verjetno plačevali. Tukaj gre za nekaj drugega. Tukaj gre za to, kako naj politik odreagira, če je postavljen pred izvršeno dejstvo. Ali si lahko kot politiki dovolimo, da nas, kdorkoli, v tem primeru pa seveda ta gradnja, postavi pred izvršeno dejstvo. Potem je argument takšen: "Če ne boste tega potrdili, kar smo mi že naredili, boste pa naredili škodo." Jaz osebno menim, da politika na ta način delovanja ne sme pristajati, in zato bom, in tako tudi utemeljujem glas, spoštovani gospod predsednik, glasoval proti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Še enkrat odpiram prijavo za obrazložitev glasu. Prosim, lahko se prijavite. Gospod Jožef Kavtičnik, prosim. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo. Jaz bom podprl ta predlog, zaradi tega, ker gradnja bo šla naprej. Govorimo o poroštvu. Če se poroštva ne bo dalo, se bo gradilo dražje. Pomeni, bo moral kredit pridobiti HSE ali Termoelektrarna Šoštanj ali morda nekdo drug, vendar bomo v tem primeru gradnjo podražili za najmanj 100 milijonov evrov. V tej situaciji, v kateri smo danes, mislim, da je nesmiselno razpravljati o tem, ali bi poroštvo bilo ali ne. Torej, poroštvo -ja, pogojno, da se opravi revizija, o kateri smo danes že govorili, da se ugotovi, kako je gradnja potekala, in da se sankcionira tiste, ki so bili malomarni, recimo, da so bili malomarni ali celo škodljivi. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Če ni več želje po obrazložitvi glasu, dajem predlog sklepa na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 9. (Za je glasovalo 47.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je Državni zbor predlagani sklep sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za finance in monetarno politiko kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujem s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu, v okviru rednega postopka. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 33. (Za je glasovalo 48.) (Proti 33.) Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v okviru rednega postopka. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 35. (Za je glasovalo 48.) (Proti 35.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet in da je s tem zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga za sprejem avtentične razlage četrtega odstavka 24. člena Zakona o lokalnih volitvah. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa matičnega delovnega telesa, ki se glasi: Predloga za sprejem avtentične razlage četrtega odstavka 24. člena Zakona o lokalnih volitvah se ne sprejme. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti 11. (Za je glasovalo 66.) (Proti 11.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem je postopek za sprejem avtentične razlage končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je na Vprašanja poslank in poslancev. V skladu s predlogom poslanke mag. Alenke Bratušek bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza Janše na poslansko vprašanje mag. Alenke Bratušek v zvezi z varčevalnimi ukrepi. Glasujemo. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine. Prosim, mag. Alenka Bratušek. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Najlepša hvala, gospod predsednik. 191 DZ/VI/1. seja Z odgovorom, ki smo ga zadnjič dobili od predsednika Vlade, vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Strinjamo se, da je javnofinančna konsolidacija nujno potrebna, ni pa res, da je potrebna na takšen način in po takšni poti, kot ste se jo lotili in jo predlagate vi. Že zadnjič sem dala primer petčlanske družine, ki bo z vašimi ukrepi prikrajšana na mesec za tisoč evrov. Enako sta vam izračunali tudi dve civilni iniciativi. Zdaj bom dodala, še posebej kolegom iz NSi, ki se borijo za družinsko politiko, in ta mamica, ki piše to, prihaja iz tiste vaše tradicionalne družine. 33 let stara mati dveh otrok piše, da je tretjič noseča in da če bi vedela za vaše varčevalne ukrepe, se na žalost za tega tretjega otroka ne bi odločila. Če je to politika, ki jo bomo podpirali vsi skupaj, še posebej vi, bom rekla, smo lahko zelo razočarani. Zato, spoštovani kolegice in kolegi, vas prosim, da podprete predlog, ki je predlagan, ker ne želimo nič drugega, kot o tem in o predlaganih ukrepih se pogovarjati in razpravljati, kaj in kakšni ukrepi nas bodo popeljali na bolje. Nismo prepričani oziroma prav gotovo ti, ki jih predlagate, ne gredo v smer, ki nas bo peljala na bolje. Zato vsekakor pričakujem vašo podporo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Bom kar prosil za prijavo v imenu poslanskih skupin za obrazložitev glasu. Mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSI): Jaz bi opozoril samo na to, da se mi zdi nenavadno, da kolegica Bratuškova o teh stvareh govori in dramatizira, ker so stvari še v teku. O teh stvareh se še pogaja, še govorimo, stvari še niso... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Tonin, to ni replika, če vas smem opozoriti. MAG. MATEJ TONIN (PS NSI): Ne, to je obrazložitev glasu... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Obrazložitev glasu. MAG. MATEJ TONIN (PS NSI): Ker te stvari še tečejo, je to, kar je predlagala gospa Bratuškova, nepotrebno. In zaradi tega bom glasoval proti, ker ne moremo razpravljati o nečem, o čemer še sploh ni odločeno. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Replike ni. Gospod Janez Ribič se je odpovedal. Mag. Alenka Bratušek, v bistvu ste že vnaprej napovedali, da boste z obrazložitvijo glasu dali repliko, ampak dobro. Pozivam k individualnim prijavam za obrazložitev glasu. Lepo bi prosil, da se držimo tega, da povemo, kako bomo glasovali in navedemo razloge. Gospod Matevž Frangež, prosim beseda je vaša. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Glasoval bom za proceduralni predlog gospe Bratuškove. Razlog za to je v tem, da imamo na mizi zakon, o katerem bomo v prihodnjih tednih govorili in ki usodno vpliva na položaj slovenskih družin, mladih mater, otrok, upokojencev, slovenskih brezposelnih in podobno. Danes je čas za razpravo gospod Tonin, danes je čas za razpravo, ko še lahko spremenimo škodljive odločitve za Slovenijo. Zato bom glasoval za. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Gašpar Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Glasoval bom za, absolutno za in ne tako, kot pravi gospod Tonin, da še ni odločeno. Ja bog se usmili, vi boste najprej nekaj odločili, potem bomo mi razpravljali. Kam pa pridemo? Tukaj tej ustanovi se reče parlament zato, da se pogovarjamo in dogovarjamo in na koncu vendarle dogovorimo za dobro državljank in državljanov Republike Slovenije, in ne zato, da bi posamezniki odločali kar po svoje. Ampak glejte, dragi kolegice in kolegi, v koalicijski pogodbi ste zapisali, da si boste prizadevali k večji kulturi dialoga, politični kulturi. Jaz vidim, da to ne vodi v pravo smer. To mene skrbi in bi moralo tudi vas skrbeti. Zato vas prosim, da se držite tistega, kar ste zapisali, da ne bo spet tako, da eno govorite, drugo delate. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Barbara Žgajner Tavš, prosim. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa. Ko je kolegica Bratuškova predstavila zgodbo ene od mamic in omenila še zgodbo dveh staršev, so se nekateri poslanski kolegi na levi strani zgražali. Spoštovani kolegice in kolegi, realnost danes je, pa ne bom rekla zgražanja vredna, so pa zaskrbljujoči ukrepi, ki jih je predlagala Vlada Republike Slovenije. Kolegu Toninu - Vlada Republike Slovenije je te ukrepe sprejela in poslala v Državni zbor in prav je, da Državni zbor opravi razpravo, preden bodo ti ukrepi sprejeti. Kolegica Bratušek je prosila za podporo pri tem, da se predhodno o odgovoru predsednika Vlade opravi splošna razprava o njegovem odgovoru, ki je bil, jaz verjamem, da zavit v veliko cinizma. In k temu, ker se potem ne bom več oglašala naprej, tudi sama sem zastavila poslansko vprašanje ministru Vizjaku in tudi sama sem zahtevala dopolnitev oziroma predlagala razširjeno razpravo. Minister Vizjak in s tem celotna vlada nima strategije na področju družinskega varstva oziroma družinske politike. Tako da istočasno prosim za podporo tudi pri naslednjem predlogu. Hvala. Bom pa absolutno podprla tak predlog. 192 DZ/VI/1. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Alenka Bratušek. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Hvala še enkrat. Ne vem, zakaj se tako bojite razpravljati o tem, je pa res nenavadno, da bomo o tem razpravljali potem, ko bodo stvari sprejete, gospod Tonin. Mogoče bi Poslovnik Državnega zbora kar spremenili pa ukinili razpravo pa se bomo potem, ko bodo stvari sprejete, malo pogovarjali, kako jih bomo nazaj spreminjali, enkrat. V vaši koalicijski pogodbi pa tudi piše, tako približno, "koalicijski partnerji se zavezujemo, da bodo olajšave za otroke in druge vzdrževanje družinske člane ostale najmanj na obstoječem nivoju". Tako da težko stvari gredo skupaj. Nič drugega danes ne želimo od vas vseh ali pa od nas vseh, ki smo tukaj, da dovolimo en drugemu povedati, kaj bi bilo smiselno in kaj bi bilo prav v tej državi narediti. Če je to težko razumeti in podpreti, potem pa res ne vem več, kje smo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Bom še enkrat odprl prijavo. Prosim, prijava teče. Glas bo obrazložil mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): V svojem osebnem imenu bom glasoval proti. Sem pa zgrožen nad neznanjem poslank Pozitivne Slovenije, ker enostavno politikantsko zavajajo javnost, pa bom razložil zakaj. Dobro vedo, če je stvar sprejeta na Vladi in če ni sprejeta v parlamentu, stvar ni sprejeta in ni dokončna. In še ena stvar dokazuje politikantstvo, gospa Bratušek. Zakaj? Zaradi tega, ker bomo o vseh teh ukrepih, o katerih vi danes govorite, razpravljali v okviru razprav glede Zakona o uravnoteženju javnih financ. Vsi ti ukrepi bodo zajeti v ta zakon in o vseh teh ukrepih bomo razpravljali. In to, kar vi danes počnete, je tipičino politikantstvo in tega od konstruktivne opozicije zagotovo ne bi pričakoval. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Pukšič. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Predloga ne bom podprl. Podprl ga ne bom, ker je bil odgovor predsednika Vlade zelo eksakten in jasen. O ukrepih, o katerih pa danes govorite, ne bi mogli razpravljati v nadaljevanju, to kar želite, ampak bomo o tem govorili, ko bodo ukrepi na mizi in v okviru rebalansa. Ampak na koncu, kolegice in kolegi, zakaj smo v tej situaciji, zakaj moramo sprejemati takšne ukrepe? Zato, ker nekateri, ki danes sedite v tem parlamentu, ste bili odgovorni, na službeni dolžnosti, zakonsko odgovorni, da spoštujete zakone, tudi Zakon o javnih financah, pa ga niste, ste kršili pa ste preživeli pa zato niste odgovarjali. Ampak, ker niste, imate danes boljšo službo. Ampak zaradi tega se bo slabo pisalo državljankam in državljanom. Danes s temi ukrepi na nek način vendarle probamo stvari peljati tako, da bodo tisti, ki so že plačali za recesijo, najmanj prizadeti. Če bi pa seveda vas poslušali, bi pa to državo spravili na kant. To ste želeli. Hvala bogu, vam ni uspelo. In verjamem, da vam tudi nikoli ne bo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Tudi to ni bila obrazložitev glasu. In moram ugotoviti, da se v tej točki poslovnik močno krši. Obrazložitev glasov se je sprevrgla v razpravo in polemiko in repliciranje. To nikoli ni bil namen poslovniških določb o obrazložitvi. In še enkrat bi vas prosil, da se tega držite, sicer bomo pač prešli na prakso, da bomo enkrat samkrat pozvali k prijavi, tako kot je bilo rečeno, če se nismo sposobni držati dogovorov. Kdo bi želel obrazložiti glas? Pozivam k prijavi. Gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Glasoval bom za predlog o splošni razpravi pri tej točki. Razlog, zakaj bom glasoval za. Razlogov je več. Eden od njih je, da so zakoni, ki so zelo pomembni za državljanke in državljane, sprejeti v Državnem zboru po izredno hitrem ali pa nujnem postopku, kjer ni možna splošna razprava. In predlog, ki je šel, je šel v smeri, da bi prišlo do splošne razprave, da bi seveda od Vlade in od odgovora predsednika Vlade dobili odgovore na vprašanja, ki se pojavljajo našim državljankam in državljanom, ko govorijo o tem, da seveda z ukrepi, ki jih je Vlada predlagala, kršijo ali pa uničujejo, destrukcijo delajo znotraj socialne države in znotraj pravic, ki so bile pridobljene. Naša želja in pobuda je bila, da se opravi zelo odprta razprava, v katerih bi seveda tudi koalicija, če ima kakšen argument, pa žal ga nima, povedala, zakaj to dela, zakaj ne dela na način, kot ga je predlagala opozicija, na način, ki seveda ne zadeva socialne pravice ali pa ne zadeva zmanjševanja socialnih pravic naših državljank in državljanov, zavoljo česar je včeraj tudi protestiralo skoraj 100 tisoč ljudi. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod Roman Jakič. Gospod Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik za besedo. Tudi sam bom glasoval za. Želel bi, da tudi trenutna koalicija to razume kot roko za kooperativno sodelovanje, konstruktivno sodelovanje, saj nam bo to omogočilo, da tudi z našo razpravo, ki bo na ta način sledila, bodo vaši ukrepi bolj domišljeni in bolj v korist slovenske države. In s tem, ko boste glasovali 193 DZ/VI/1. seja za predlog gospe Alenke, boste potrdili, da z resno razpravo, s soudeležbo tudi opozicije razmišljate resno. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 48. (Za je glasovalo 36.) (Proti 48.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. V skladu s predlogom poslanke mag. Majda Potrata bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza Janše na poslansko vprašanje mag. Majde Potrata v zvezi s predlaganimi varčevalnimi ukrepi v izobraževanju in znanosti. Mag. Majda Potrata, obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Predsedniku Vlade sem namenila vprašanje, ki je sicer uprto na varčevalne ukrepe, presega pa zgolj varčevanje v izobraževanju, ki ga zaznamuje umanjkanjih 110 milijonov za visoko šolstvo in znanost in 174 milijonov za izobraževanje, ampak iz predloženih dokumentov je mogoče razbrati, da gre za globoke sistemske spremembe. Stvar izobraževalne politike pa je nekaj, o čemer bi Državni zbor moral opraviti razpravo zlasti zaradi tega, ker je Državni zbor že sprejemal nacionalni program visokega šolstva in v njem zapisal nekatere odločitve, ki razmejujejo dolžnosti javnih financ pri financiranju zasebnega terciarnega izobraževanja, ki definirajo, kakšna naj bo politika ustanavljanja univerz, ki definira, kakšno je vprašanje šolnin. In zdaj, če gremo gledati v predložene ukrepe ali v nacionalni reformni program ali v zakon, ki smo ga dobili, ki bo pokril 45 zakonov. Vsi ti ukrepi že jasno nakazujejo, kam je politika usmerjena. In ni mogoče razbrati razmerja med začasnimi ali kratkotrajnimi ukrepi in tistimi, ki bodo v resnici imeli daljnosežne posledice, da pa je javnost zaznala, kaj pomeni to, če se povečuje število učencev v oddelkih. Pri tem je pa malo ob strani ostal podatek, da je zelo pomembno tudi postavljanje meje, koliko sme biti najmanj učencev v razredu, to je 24, s tem so prizadete zlasti manjše šole. Posledice bodo dolgoročne. In mislim, da je to res tema, o kateri bi morali razpravljati odgovorno in si pridobiti tudi mnenje stroke pa potem ne bi predsednik Vlade v odgovoru navajal statističnnih podatkov, ki nimajo opore v mednarodnih primerjavah, ker takrat, kadar se na mednarodne primerjave sklicujemo, moramo vedeti, kaj s čim primerjamo. In delovna obveza učiteljev kaže, vsaj v zadnjih desetih letih, veliko stabilnost. Pomeni, da je to zelo občutljivo vprašanje, ki vpliva na kakovost izobraževalnega procesa in če se odločamo za te spremembe, potem bi si to zagotovo zaslužilo tehtno razpravo. Zaslužilo bi si tehtno razpravo tudi to, kam silimo, če spodbujamo varuštvo namesto vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-varstvenih inštitucijah. To so torej razlogi, zaradi katerih pričakujem, da boste razpravo podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še kdo v imenu poslanske skupine? Ne. Želi kdo individualno obrazložiti glas? Gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Tudi to pobudo kolegice Potrata bom podprl. Ne zato, ker sem diplomirani pedagog, ampak zato, ker si želim, da javnosti odgovorimo, ali je dilema v resnici v varčevalnem ukrepu te vlade ali pa v spreminjanju samega sistema izobraževanja in seveda strukture le-tega. Jaz moram reči, da me seveda odgovor ni zadovoljil, predvsem pa, ko berem, imam občutek, da ne gre za varčevalne ukrepe, da gre na eni strani za obračun z intelektualnim jedrom te države, kar šolniki nedvomno so. In to intelektualno jedro te države je bilo do vseh oblasti in vseh vlad kritično, do te pa še posebej, iz preprostega razloga, ker seveda vidi, da predlogi gredo v razgradnjo javnega šolstva, da se poudarek daje privatnemu šolstvu. In tukaj se strinjam s predhodnico, ko je govorila o tem, da seveda so odgovori, ki so bili dani, statistični in poudarki OECD napačnio. Govora je bilo o tem, da je privatnega šolstva malo v Sloveniji, s čimer se strinjam, ampak nihče ne reče, da smo v Sloveniji eni tistih, ki največ financiramo z javnimi sredstvi privatno. Zato bi želel, da to diskusijo opravimo in da vidimo in odgovorimo šolnikom v resnici, zakaj jim jemljemo denar in jim zvišujejo določene standarde, ki ne gredo v individualizacijo pouka, ampak gredo seveda v uničenje javnega šolstva. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Odpiram prijavo za obrazložitev glasu. Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči. Podprl bom predlog za splošno razpravo, kot tudi tisto, ki sem jo sam podal pri odgovorih ministra Turka, ko sem postavil poslansko vprašanje, predvsem zaradi tega, ker so odgovori tako ministra Turka kot predsednika Vlade odprli nov val ali nov sklop vprašanj, na katere je treba tukaj odgovoriti. Pri teh varčevalnih ukrepih, ki jih je predlagala Vlada, ne gre toliko za varčevanje, kot gre za reformo. Pri reformi ste tudi v koalicijski pogodbi zapisali, da boste upoštevali in spodbujali kritične pripombe in tudi vse strokovne utemeljitve, da boste spodbujali vse 194 DZ/VI/1. seja dobromisleče ljudi, ko boste spreminjali sistem tako šolstva kot tudi drug sistem. Vendar javno šolstvo je za Slovenijo tako pomembno, da ne moremo mimo tega, da ne bi opravili res strokovne in temeljite razprave. Naš šolski sistem smo gradili 20 let. Ne moremo ga sedaj z enim takšnim ukrepom... jaz govorim, da je potreben varčevalni ukrep, vendar ne takšna reforma, kot ste si jo zamislili. Ne moremo dovoliti, da bomo ta sistem, ki smo ga gradili 20 let, porušili tako na hitro, brez strokovnih analiz, brez utemeljitev, kajti pri odgovorih, ki jih je dal minister in predsednik Vlade, je veliko zavajanj in tudi veliko nestrokovnih utemeljitev. Tako da bom podprl tole. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Roberto Battelli. (Ne.) Gospod Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik. Podpiram predlog gospe Majde Potrata. Mi nujno potrebujemo odgovor še na eno ostro vprašanje, ki ga enostavno noben ne opazi. Mi bomo s tem, ko bomo zniževali normative, na nek način onemogočili, da nekatera demografsko ogrožena področja Slovenije in tudi maloobmejni pas, kjer so te šole, ki ne bodo izpolnjevale normativov po številu učencev, bodo umaknjene. Te šole predstavljajo tudi vir in neko sidro, da ljudje sploh še živijo v teh koncih. In ob dejstvu, da v rebalansu proračuna ni več denarja za zemljiške operacije ob meji, ki zagotavljajo poseljenost ob meji, kar je bila razprava tudi sedanje koalicije v prejšnjem mandatu, se dejansko sprašujem, ali ste se odločili, da boste maloobmejni pas žrtvovali. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Lahko preidemo na glasovanje o predlogu sklepa. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 36, proti 46. (Za je glasovalo 36.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. V skladu s predlogom poslanke mag. Barbare Žgajner Tavš bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka na poslansko vprašanje mag. Barbare Žgajner Tavš v zvezi s predvidenimi spremembami na področju družinskega varstva. Želi kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas? Ne. Individualno? Tudi ne. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 35, proti 43. (Za je glasovalo 35.) (Proti 43.) Ugotavljam, da predlagani sklep ni sprejet. V skladu s predlogom poslanca Jožefa Kavtičnika bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje Jožefa Kavtičnika v zvezi z varčevalnimi ukrepi v šolstvu. Izvolite, gospod Kavtičnik, obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Spoštovani kolegi in kolegice! Jaz vas prosim, da podprete ta predlog. In ne se bati, da bi kakšne krive vere tu slišali. Gre samo za to, da bi minister Turk imel čas in dovolj prostora, da bi nam objasnil, zakaj gre pri teh varčevalnih ukrepih. Jaz bom zelo vesel in verjetno tudi vi vsi, ko bomo dobili od njega ali od strokovnih sodelavcev pojasnilo, da to ne ruši šolskega sistema, da to ne spreminja šole v neko drugačno šolo, otrokom neprijazno šolo in tako naprej. Zelo bom vesel, zato bi želel, da se ta razprava opravi, da bodo tudi učitelji in vsi tisti, ki so včeraj nastopali proti tem ukrepom, spoznali, da mislite resno, da mislite dobro v korist šole, otrok in seveda v korist naše države. Zato vas prosim podprite in ne se bati, da bi dobili kakšne napačne informacije ali kakšne krive informacije, ki bi jih nekdo lahko zamolčal. PREDSEDNIIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še kdo v imenu poslanske skupine? Individualno? Tudi ne. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 47. (Za je 32.) (Proti 47.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. V skladu s predlogom poslanca Jerka Čehovina bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru generalnega sekretarja Vlade dr. Boža Predaliča na poslansko vprašanje gospoda Jerka Čehovina v zvezi z organizacijo državnih proslav. Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Ne. Individualno? Prosim, gospod Čehovin. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Ugotovljeno je bilo, da je bila pred petimi leti zadnja proslava priključitve Primorske v Kobaridu. Kot veste, se te proslave odvijajo vsakih pet let. Pomeni, če letos te proslave državne ne bo, bo naslednja šele čez pet let. To pomeni, da bo Primorska brez sodelovanja države ostala celih 10 let brez proslave. Zato apeliram na vse poslance, pa tudi na primorske poslance, da popravijo to napako Vlade. Kajti po mojem mnenju je Vlada verjetno spregledala, da je letos tistih pet let, ko se praznuje ta praznik. Hvala. PREDSEDNIIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Samo Bevk. 195 DZ/VI/1. seja SAMO BEVK (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Jaz bom podprl predlog kolega Jerka Čehovina. Dejstvo je namreč, da je Vlada Republike Slovenije s sklepom o organizaciji le dveh državnih proslav znova izkazala nerazumevanje pomena identitete za prihodnost države. Še več, s tem, ko je zaobšla vso organizacijo udeležitve drugih praznikov, je povsem po nepotrebnem zašla na polje ideološkega boja, kar je celo v nasprotju s koalicijskim sporazumom. Nelagodje desnosredinske koalicije ob obeleževanju nekaterih praznikov je sicer mogoče razumeti, kljub temu pa je na mestu pričakovanje ustreznega spoštovanja vseh najsijajnejših dogodkov narodne zgodovine, ki so nas končno uveljavili in izoblikovali v samostojno in neodvisno državo. Slovenija je namreč po Ustavi Republike Slovenije država vseh državljank in državljanov in ne zgolj ideološki aparat katere izmed političnih strank. Pomenljivo je tudi, da se sočasno s sprejemom tega sklepa pojavlja v Državnem zboru tudi predlog, da bi s spremembo Zakon o praznikih in dela prostih dnevih zmanjšali število prostih dni na leto. Kot povedano, jaz podpiram predlog kolega Jerka Čehovina in plediram za to, da bi Vlada ponovno premislila o svojem sklepu in seveda v skladu z varčevanjem tudi organizirala ne samo dve proslavi, ampak tudi proslave kot so dan upora proti okupatorju, dan reformacije in tudi druge praznike, ki so sedaj prezrti. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Če ni več interesa za obrazložitev glasu, prehajamo na glasovanje. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 33 proti 46. (Za je glasovalo 33.) (Proti 46.) Ugotavljam, da predlagani sklep ni bil sprejet. Na predlog poslanca Gašparja Gašparja Mišiča bo Državni zbor odločal o predlogu sklepa: Državni zbor na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača na poslansko vprašanje gospoda Gašparja Gašparja Mišiča v zvezi s sprejemanjem državnega prostorskega načrta in prioritet znotraj njega. Bomo glasovali? Pardon, obrazložitev glasu, prekinjam glasovanje. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? (Ne.) Želi kdo individualno? Gospod Mišič, prosim. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Moje vprašanje je bilo zastavljeno gospodu ministru Černaču z namenom, da se pogovorimo o infrastrukturnih projektih, ki že desetletja čakajo na umestitev v prostor. Ker je infrastruktura oziroma umestitev tako pomembnih projektov v prostor zelo pomembna za razvoj Slovenije, gospodarstva in vsega za dobro te družbe, je bilo moje vprašanje dobronamerno, ker pa je sam minister odprl številna vprašanja na to temo v svojem odgovoru in se je zavezal, da bo tudi v kratkem pripravil neki terminski plan in določil prioritete pri umeščanju v prostor pomembnih projektov za razvoj naše države, smatram, da boste podprli, da se v Državnem zboru opravi širša razprava na to temo in da boste kolegice in kolegi vsak iz svoje poslanske skupine in tudi posamezno povedali, kakšne težave imate na tistih delih Slovenije, od koder prihajate. Na koncu koncev, tukaj smo zato, da odločamo, preden odločamo pa, da se pogovorimo, kaj je treba narediti za dobro naše države. Ker upanje umre zadnje, jaz pričakujem, da boste ta predlog tudi podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 35, proti 46. (Za je glasovalo 35.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Na predlog poslanke mag. Majde Potrata bo Državni zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turka na poslansko vprašanje mag. Majde Potrata v zvezi s posledicami sklepa o prepovedi avtorskih in svetovalnih pogodb na področju kulture. Ali želi kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas? (Ne.) V svojem imenu? Mag. Majda Potrata, prosim. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Začudenje ministra za prihodnost, zakaj me zanima prepoved sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb, ne zanima me pa, kako bodo starši plačevali vrtec, kaže na to, da je treba opraviti razpravo o ministrovem odgovoru, ker ne razume, da je v kreativni industriji veliko prostora za nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ta se navadno sklepajo preko avtorskih pogodb. Za normalno delovanje javnih zavodov je tako sklepanje nujno potrebno. Dodatno vprašanje, ki si ga je treba zastaviti ob tem pa je, ali ni takšen sklep Vlade, ki kar generalno prepoveduje do določenega roka sklepanje avtorskih pogodb, prekoračitev pristojnosti, zaradi tega, ker so programski načrti, delovni načrti, finančni načrti javnih zavodov v pristojnosti poslovodstva in svetov v teh zavodih. Torej, ti so odgovorni za izvajanje programa in brez sklepanja pogodb, avtorskih pogodb z režiserji, scenaristi, dramaturgi, lektorji, s scenskimi delavci in drugimi v gledališčih, brez sklepanja avtorskih pogodb v vrsti drugih dejavnosti si je nemogoče predstavljati, da bi lahko danes normalno delovala velika množica javnih zavodov. 196 DZ/VI/1. seja Seveda, če je naša percepcija pač ta, da jih je preveč in da nam je to samo zažiranje javnih sredstev, potem bomo prerezali vse te možnosti za financiranje in pustili, da bodo tisti, ki so pravzaprav najbolj propulziven in najbolj kreativen del tega prebivalstva, izbrali za svoje delovno območje kreativnosti bolj naklonjeno okolje. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Če ni več interesa za obrazložitev glasu, prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 32, proti 46. (Za je glasovalo 32.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. In še zadnji predlog poslanca Gašpar Gašpar Mišiča o predlogu sklepa, ki se glasi tako: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča in ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača na poslansko vprašanje gospoda Gašparja Gašpar Mišiča v zvezi z umeščanjem objekta v prostor. Želi kdo individualno obrazložiti glas? Gospod Gašpar Gašpar Mišič, prosim. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik, predvsem je šlo tukaj za umeščanje objektov v prostor na ravni lokalnih skupnosti. Vaša koalicijska zaveza je bila, da boste tudi zemljišča prenesli na lokalne skupnosti. Verjel sem, da se zavedate, da lokalne skupnosti najbolje poznajo, kaj je treba in kaj je pomembno za razvoj njihovega kraja. In zato, ker se lokalne skupnosti ne morejo razvijati tako, kot bi si želeli, zaradi stiske s prostorom in zaradi tega, ker so številna zemljišča tako ali drugače razporejena in ker ne morejo zgraditi potrebne infrastrukture, ki bi jim omogočila razvoj, apeliram na vas, da čim prej to storite, prenesete na lokalne skupnosti zemljišča -nenazadnje gre za vašo koalicijsko zavezo - in vas tudi pozivam, da podprete, da se o tem tudi opravi razprava, kajti ta razprava vam lahko samo koristi. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev. Za je glasovalo 31, proti 46. (Za je glasovalo 31.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, nujni postopek. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, torej na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o tem, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Ali želi kdo obrazložiti glas v imenu Poslanske skupine? Ne. Ali kdo želi obrazložiti svoj glas? Tudi ne. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo vseh 79. (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin, skrajšani postopek. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti zaradi amandmajev. Ali želi kdo obrazložiti glas v imenu Poslanske skupine? (Ne.) Ali kdo želi obrazložiti glas v svojem imenu? Ne. Potem lahko preidemo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo vseh 80. (Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je primeren za nadaljnjo obravnavo. Ali želi kdo obrazložiti glas v imenu Poslanske skupine? (Ne.) Ali kdo želi obrazložiti svoj glas? Prosim, izvolite. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa. Mi smo podali pogojno "za" o insolventnosti in smo rekli tako, da se lahko ta zakon dopolni s tem, da se tistih 30 %, ki je bilo prej 50 %, mora dopolniti zraven s tem, da se tudi spremeni lastninsko preoblikovanje podjetij. To se pravi, da bi tisti, ki vložijo svoje terjatve, konvertirajo v lastniški delež 30 %, tudi ostalih 70 % terjatev, ki jih imajo, konvertira v lastniški 197 DZ/VI/1. seja delež. 30 % bi bilo poplačilo v štirih letih, to je bil naš predlog. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala mag. Stepišnik. Gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Jaz bom glasoval za primernost tega zakona, zato ker želim, da si vzamemo priložnost in ta zakon ustrezno dopolnimo. Socialni demokrati smo tekom tega postopka tudi znotraj javne predstavitve mnenj skušali Državnemu zboru predstaviti idejo o hitremu stečaju. Cilj hitrega stečaja je podoben, kot ga je zdaj navajal gospod Stepišnik, in to je, da na kratek način, v roku 45 dni upniki insolventnega dolžnika skozi ta postopek postanejo novi lastniki. Na ta način razbremenimo podjetje dolgov, upniki pa dobijo likvidno premoženje, s katerim se lahko v naslednjem dnevu takoj poplačajo. Opozarjamo na to, da gospodarska realnost jasno kaže, da nimamo veliko časa za to, da bi razmišljali o sistemskih spremembah tovrstne zakonodaje, zardi tega, ker se stečaji dogajajo zdaj. Po sedanjem postopku vrsto stečajnih dolžnikov obsojamo na zelo dolge postopke, znotraj katerih bodo zdrava jedra v podjetjih preprosto izginila. Vljudno prosim vladajočo koalicijo, dajte temu zakonu to priložnost, razmislimo skupaj o pametnih rešitvah in jih sprejmimo zdaj, znotraj tega postopka. Glasoval bom za. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Če ni več interesa za obrazložitev glasu, lahko preidemo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo vseh 32, proti 46. (Za je glasovalo 32.) (Proti 46.) Ugotavljam, da zbor predlaganega sklepa ni sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji je primeren za nadaljnjo obravnavo. Želi kdo obrazložjti glas v imenu poslanske skupine? (Ne.) Želi kdo obrazložiti glas v svojem imenu? Gospod Rihard Braniselj, prosim. RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Glasoval bom "za", pri čemer bo šel ta zakon, upam, v nadaljnjo proceduro. V naslednji fazi pa pričakujem, da bo APEK vzpostavil konkurenco, kot jo je treba vzpostaviti, z razpisom za najmanj še en multipleks, in da nam bo Vlada jasno povedala, kakšni so ti pritiski iz Bruslja in kakšne so te grožnje s tožbami, da se bomo znali v nadaljevanju jasno odločiti. Osebno bom ta zakon podprl samo pod temi pogoji. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Glasujemo o predlogu. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 47 poslank in poslancev, proti 25. (Za je glasovalo 47.) (Proti 25.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet, zato bo predlog zakona dodeljen Odboru za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O VZPOSTAVITVI FUNKCIONALNEGA BLOKA ZRAČNEGA PROSTORA SREDNJE EVROPE. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Obravnaval ga je Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Jožefu Horvatu. JOŽEF HORVAT (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko je na svoji 2. seji 11. 4. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora srednje Evrope. Odbor je pri obravnavi upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajno-tehničnega vidika ni imela pripomb, zgolj predlog, da v okviru pristojnosti z redakcijo v 3. členu predloga zakona nadomesti besedilo "Ministrstvo za infrastrukturo in prostor" z opisno obliko "ministrstvo, pristojno za infrastrukturo in prostor". Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora srednje Evrope sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Imamo samo eno prijavo, v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije bo stališče predstavil gospod Gašpar Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Sklenitev sporazuma o oblikovanju funkcionalnega bloka zračnega prostora srednje Evrope predstavlja izpolnitev obveznosti Slovenije pri vzpostavitvi 198 DZ/VI/1. seja funkcionalnega bloka zračnega prostora Republike Slovenije, kot izhaja iz Uredbe Evropskega parlamenta o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu. Sporazum je skladen z izhodišči, ki sta jih potrdila Vlada Republike Slovenije in Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora, zato bomo v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije predlog zakona podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. To je bila edina predstavitev stališča poslanske skupine. Ker v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma, amandmajev k predlogu zakona ni mogoče vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh 79. (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O USTANOVITI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKI REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Jožefu Horvatu. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Predlog zakona sta 11. aprila 2012 na skupni seji obravnavala Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo in Odbor za finance in monetarno politiko kot zainteresirano delovno telo. V imenu predlagatelja je dopolnilno obrazložitev podal državni sekretar na Ministrstvu za finance dr. Dejan Krušec, ki je uvodoma na vprašanje predsednika odbora Jožefa Horvata, ali Vlada meni, da bo imela mednarodna pogodba, ki je predmet ratifikacije, morebitne posledice na izvrševanje suverenih pravic Republike Slovenije na področju vodenja ekonomske politike, pojasnil, da tovrstnih posledic ne bo. Ekonomski mehanizem za stabilnost bo ustanovljen kot mednarodna finančna organizacija, ki bo imela svet guvernerjev, svet direktorjev in izvršilnega direktorja. Najpomembnejše odločitve se bodo sprejemale s soglasjem. Za odločanje o nekaterih zadevah pogodba uvaja nujni postopek, ko bo za sprejem odločitve potrebna večina 85 % oddanih glasov. Evropskih mehanizem za stabilnost bo imel 700 milijard evrov kapitala, ki bo razdeljen na vplačani kapital in kapital na vpoklic. Na zasedanju evropskega sveta 1. in 2. marca 2012 je bilo odločeno, da bodo države članice z namenom krepitve finančne stabilnosti v območju evra pospešile vplačila kapitala v evropski mehanizem za stabilnost in v prvem letu, to je 2012, vplačale dva obroka, vsak obrok je 5, v letu 2013, 2012 in leta 2014 zadnji obrok. V nadaljevanju je predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta Vincenc Otoničar predstavil mnenje komisije, ki je predlog zakona podprla. V razpravi so poslanci izpostavili vprašanja v zvezi s finančnimi koristmi in obveznostmi, ki jih bo pogodba prinesla Sloveniji ter izrazili pomisleke glede ustanovitve nove birokratske institucije. Po zaključeni razpravi je Odbor za finance in monetarno politiko kot zainteresirano delovno telo sprejel mnenje, s katerim je predlog zakona podprl. Ker k predlogu zakona na seji matičnega delovnega telesa ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratke stranke. JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Pred sabo imamo dva zakona o ratifikacijah dveh pogodb, ki sta med sabo povezani, zato se bom opredelil kar do obeh. Ti pogodbi na nivoju evroobmočja oziroma Evropske unije sta izredno pomembni, obravnavata problematiko stabilnosti na finančnem področju, pomembni sta za Slovenijo za območje evra in za celotno Evropo. Pogodbi, ki sta predmet današnje ratifikacije, sta posledica najhujše krize v Evropi po 2. svetovni vojni in sta plod zavedanja, da če pade evro, pade Evropska unija. Zato sta po našem mnenju ti pogodbi v izrazitem interesu Slovenije in ju bo Poslanska skupina SDS podprla. Prva je pogodba o evropskem mehanizmu za stabilnost, ki vsebuje pomembne instrumente za finančno stabilnost, ki zahtevajo določene žrtve in hkrati zagotavljajo solidarnost v pogojih izjemno globoke ekonomske in finančne krize. EMS je 199 DZ/VI/1. seja dodatek dosedanjim nezadostnim finančnim instrumentom in se nanaša na zagotavljanje finančne pomoči državi članici, ki ji grozijo resne finančne težave. Drugi zakon se nanaša na ratifikacijo Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji in jo sklepa 25 držav članic Evropske unije. Zaveze, ki so del te pogodbe, so po mnenju Poslanske skupine SDS za Slovenijo izjemno pomembne, saj predvidevajo okrepitev ekonomske in monetarne unije s sprejetjem sklopa pravil, namenjenih spodbujanju proračunske discipline s fiskalnim dogovorom. S pogodbo se Slovenija zavezuje, da bo v nacionalno zakonodajo vstavila fiskalno pravilo, ki bo zagotovilo, da bodo prihodki in odhodki sektorja države po metodologiji ESA 95 uravnoteženi oziroma bodo prihodki presegali odhodke. Spoštovani! Kljub temu da k tej pogodbi takrat nista pristopili Velika Britanija in Češka republika, smo v Poslanski skupini SDS prepričani, da Evropska unije z njo kaže visoko stopnjo soglasja in zavedanja, da bi nekontrolirani razvoj in poglabljanje finančne krize v območju evra in širše v Evropski uniji lahko imelo katastrofalne posledice, zato se nobena država ne more tolažiti, da je zanje imuna. V Slovenski demokratski stranki upamo, da se tudi slovenska javnost in politične stranke zavedajo pomembnosti teh pogodb in konsekvenc, ki iz njih izhajajo, se pravi ustrezne umestitve zlatega fiskalnega pravila v nacionalno zakonodajo. Ne zadostuje pa, da bi se tega zavedali samo voditelji strank, ampak morajo biti odgovorne vse stranke. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo Maja Dimitrovski. MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani! Evropski svet je 17. 12. 2010 sklenil, da morajo države članice evroobmočja vzpostaviti trajni mehanizem za stabilnost. Ta bo prevzel naloge, ki ga imata zdaj evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. Gre za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam evroobmočja, kadar je to potrebno. Zaradi močne medsebojne povezanosti v evroobmočju lahko resna tveganja za finančno stabilnost evrskih držav ogrozijo finančno stabilnost celotnega evroobmočja. EMS lahko zagotovi pomoč za stabilnost pod strogimi pogoji, ki ustrezajo izbranemu instrumentu finančne pomoči, če je to nujno za zaščito finančne stabilnosti evroobmočja kot celote in njegovih držav članic. Največji začetni obseg posojil EMS znaša 500 milijard evrov. Ker ta mehanizem pomeni jasen signal evrske skupine, da namerava evro kot valuto odločno braniti, in ker je tudi Slovenija evrska članica, v Pozitivni Sloveniji ratifikacijo pogodbe podpiramo. V Pozitivni Sloveniji sicer menimo, da nevarnosti, da bi Slovenija morala zaprositi za pomoč EMS, ni, a se ob tem zavedamo, da lahko, glede na napovedano gospodarsko, davčno in javnofinančno politiko vlade Janeza Janše, napoči tudi ta trenutek. V vsakem primeru pa je usoda Slovenije vezana na usodo evra. Dejstvo, da imamo skupno valuto, je učinke krize v Sloveniji ublažilo, in kakršnikoli ukrep, ki utrjuje to valuto, je še kako dobrodošel. V Pozitivni Sloveniji bomo zato ratifikacijo podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev tudi na seji Državnega zbora ni mogoče vlagati. S tem tudi ni možna razprava poslank in poslancev, zato prijavljenim ne morem dati besede. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Želi kdo obrazložiti glas? Ne. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče. (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJE POGODBE O STABILNOSTI, USKLAJEVANJU IN UPRAVLJANJU V EKONOMSKI IN MONETARNI UNIJI MED KRALJEVINO BELGIJO, REPUBLIKO BOLGARIJO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MADŽARSKO, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, REPUBLIKO POLJSKO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, ROMUNIJO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO, REPUBLIKO FINSKO IN KRALJEVINO ŠVEDSKO. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo. Besedo dajem poročevalcu oziroma predsedniku gospodu Jožefu Horvatu. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Še enkrat prav lepa hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlog zakona sta dne 11. aprila 2012 na skupni seji obravnavala Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo in Odbor za 200 DZ/VI/1. seja finance in monetarno politiko kot zainteresirano delovno telo. Zaradi izjemno pomembne vsebine Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji med petindvajseterico je Odbor za zunanjo politiko Zakonodajno-pravno službo zaprosil za mnenje o večini, potrebni za sprejetje predloga zakona o ratifikaciji. V pisnem mnenju Zakonodajno-pravna služba navaja, da po preučitvi predloga zakona presoja, da mednarodna pogodba, ki je predmet ratifikacije, ne sodi v kategorijo mednarodnih pogodb, ki jih obravnava 3.a člen Ustave, saj se po njenem mnenju z navedeno pogodbo ne prenaša izvrševanje novih suverenih pravic na mednarodno organizacijo, zato se ratificira v skladu s 86. členom Ustave. Ob tem pa Zakonodajno-pravna služba še opozarja, da je v konkretnem primeru vsebina mednarodne pogodbe predvsem javnofinančne narave, zato za sprejetje odločitve, ali gre za prenos suverenih pravic ne zadošča zgolj presoja pravne stroke, zaradi česar meni, da bi Državni zbor pri odločanju o ratifikaciji te mednarodne pogodbe potreboval tudi presojo s strani tiste stroke, v katere okvir sodi vsebina te mednarodne pogodbe. V imenu predlagatelja je dopolnilno obrazložitev podal državni sekretar na Ministrstvu za finance dr. Dejan Krušec, ki je povedal, da se Vlada strinja, da se predlog zakona sprejme z večino iz 86. člena Ustave Republike Slovenije. Osnovni namen pogodbe je krepitev ekonomske in monetarne unije preko večje javnofinančne discipline, pri čemer za njuno izpolnitev pogodba uvaja zahtevo po uvedbi javnofinančnih pravil na nacionalni ravni, tesnejše usklajevanje ekonomskih politik ter dogovor o okrepljenem upravljanju območja evra. Pogodbo so podpisali predsedniki držav oziroma vlad petindvajsetih držav članic Evropske zveze ob robu zasedanja Evropskega sveta 1. in 2. marca letos. Pogodba ni bila podpisana s strani Velike Britanije in Češke. Velika Britanija je imela že od vsega začetka odklonilno stališče do spremenjene pogodbe o delovanju Evropske zveze, zato so preostale države članice podprle namero o sklenitvi nove mednarodne pogodbe o okrepljenem ekonomskem sodelovanju, ki pa bi v čim krajšem roku postala tudi del primarne zakonodaje Evropske zveze. S pogodbo se Slovenija zavezuje, da bo v nacionalno zakonodajo uvedla zavezujoča in trajna fiskalna pravila. Osnovno pravilo je, da mora biti javnofinančni saldo izravnan ali v presežku. Tako opredeljen saldo ne sme biti nižji od 0,5 % BPD po tržnih cenah, razen za države z ravnijo dolga bistveno pod mejnim 60 % BDP in kadar ni ogrožena dolgoročna vzdržnost javnih financ. Predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar je predstavil mnenje komisije, ki je predlog zakona soglasno podprla. Po zaključeni konstruktivni in plodni razpravi je Odbor za finance in monetarno politiko kot zainteresirano delovno telo sprejel mnenje, s katerim je predlog zakona podprl. Ker k predlogu zakona na seji matičnega delovnega telesa ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona sprejeme v predloženem besedilu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Od poslanskih skupin je prijavljena samo Pozitivna Slovenija. Gospod Jani Moderndorfer, izvolite. JANI MODERNDORFER (PS PS): Ta pogodba je nastala kot posledica hude finančne krize, ki je prizadela tudi države članice in evroobmočje. Zaradi pretirane zadolženosti velikega dela teh držav je bil manevrski prostor pri boju proti krizi majhen. Dolžniška kriza, s katero se soočajo evropske države, terjajo nov pristop držav glede njihovih fiskalnih politik. S to pogodbo so se pogodbenice, tudi Slovenija, dogovorile, da bodo okrepile ekonomski steber ekonomske in monetarne unije s sprejetima sklopoma pravil, namenjenih spodbujanju proračunske discipline s fiskalnim dogovorom. V Pozitivni Sloveniji podpiramo ratifikacijo tega sporazuma, a hkrati opozarjamo Vlado Republike Slovenije, da pri vnosu določb te pogodbe v naš pravni red ne hiti. Pogodba v drugem odstavku svojega 3. člena določa, da morajo biti pravni redi držav pogodbenic ustrezno modificirani eno leto po uveljavitvi te pogodbe, kar pomeni, da je prvi možni datum veljavnosti pogodb s 1. 1. 2014. Glede na probleme z ratifikacijo te pogodbe na Češkem in Irskem pa tudi ta datum postaja vse bolj vprašljiv. Vsekakor se strinjamo, da Slovenija na javnofinančnem področju potrebuje več discipline, vendar morajo biti predlagane rešitve premišljene in ne zgolj sredstvo za preprečevanje referendumov, kar je očitno prva prioriteta te vlade. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, tudi na seji Državnega zbora ni mogoče vlagati amandmajev. S tem tudi ni možna razprava poslank in poslancev, zato bomo prešli na odločanje. Želi kdo obrazložiti glas? Gospod Jerko Čehovin, prosim. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala. Glasoval bom za, vendar moram pa povedati, da ni točna ugotovitev državnega sekretarja na tej skupni seji odborov, ko je izjavil, da ta pogodba nima pravnih posledic za državo. Seveda jih ima. Če ne drugega, mi prenašamo 201 DZ/VI/1. seja že del suverenosti, kajti avtomatsko Evropsko sodišče obravnava kršitelja. To pomeni, da s tem tudi izgubljamo del suverenosti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. S tem vprašanjem postopka oziroma potrebne večine za glasovanje se bo ukvarjala tudi Zakonodajno-pravna služba in potrdila stališče, da o predlogu zakona glasujemo z navadno večino. Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, dajem predlog zakona na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev. Za je glasovalo 74, proti nihče. (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA POTRDITEV URADNIH PREČIŠČENIH BESEDIL. Uradni prečiščeni besedili je pripravila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in jih je Državni zbor potrdi brez razprave. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Potrdi se uradno prečiščeno besedilo Zakona o visokem šolstvu. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo vseh 80. (Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je Državni zbor potrdil uradno prečiščeno besedilo navedenega zakona. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Potrdi se uradno prečiščeno besedilo Zakona o kazenskem postopku. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo vseh 80. (Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je Državni zbor uradno prečiščeno besedilo potrdil. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 2. sejo Državnega zbora. Hvala lepa. Seja se je končala 19. aprila 2012 ob 16.56. 202 DZ/VI/1. seja INDEKS GOVORNIKOV A AMBROŽIČ, MAG. BORUT.................................................................................................................137 B BEVK, SAMO...............................................................................29, 30, 83, 102, 136, 141, 142, 157, 196 BOGOVIČ, FRANC...........................................................................37, 38, 45, 56, 59, 66, 67, 69, 70, 71 BRANISELJ, RIHARD..........................................................................................114, 116, 132, 135, 198 BRATUŠEK, MAG. ALENKA..................................................................................19, 21, 123, 191, 193 BRULC, MIRKO..................................................................................34, 65, 82, 114, 116, 138, 141, 155 BRUNSKOLE, RENATA................................................................................................35, 36, 70, 71, 72 Č ČEHOVIN, JERKO....................................................................................................40, 41, 125, 195, 201 ČERNAČ, ZVONKO.....................................33, 35, 36, 45, 46, 48, 49, 50, 57, 62, 67, 164, 167, 172, 175 ČOKL, BRIGITA....................................................................................................................................182 ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..............................................................................................180, 185 ČULAR, PATRICIA...............................................................................................................................177 D DIMIC, IVA..............................................................................................................................................179 DIMITROVSKI, MAJA..................................................................................................................147, 200 F FICKO, BRANKO............................................................................................................................45, 109 FRANGEŽ, MATEVŽ........................................74, 78, 84, 85, 93, 95, 100, 101, 103, 119, 165, 192, 198 G GANTAR, TOMAŽ................................................................................................................34, 50, 51, 54 GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR.............................46, 47, 48, 66, 67, 68, 118, 169, 175, 192, 196, 197, 198 GONCZ, DR. LASZLO...................................................................................................................48, 134 GONCZ, DR. LASZLO...........................................................................................................................49 GORENAK, DR. VINKO.............................................................................................................51, 52, 60 H HAN, MATJAŽ.......................................................................................................105, 107, 143, 146, 171 HERCEGOVAC, MAG. LEJLA...............................................................................................50, 51, 181 HOČEVAR, MAG. KATARINA..........................................................................................61, 85, 88, 110 HORVAT, JOŽEF.............................59, 76, 80, 85, 92, 100, 106, 111, 121, 144, 157, 173, 198, 199, 200 HRŠAK, IVAN....................................................................................................55, 56, 105, 115, 149, 185 I IRGL, EVA......................................................................................................................................113, 186 J JAKIČ, ROMAN.............................................................................................................140, 163, 193, 194 JANŠA, JANEZ...................................................................................................20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 JENKO, MAG. JANA............................................................................................................110, 133, 178 JERAJ, ALENKA....................................................................................................................30, 176, 180 JEROVŠEK, JOŽEF...........................................................................................................89, 94, 99, 199 JURŠA, FRANC................................................................................................................................36, 38 K KAVTIČNIK, JOŽEF...................................................................38, 39, 40, 136, 159, 174, 191, 194, 195 203 DZ/VI/1. seja KOMAR, POLONCA.......................................................................................................................62, 137 KOMEL, TINA..........................................................................................................................................33 KRIVEC, DANIJEL................................................................................................................................161 L LISEC, TOMAŽ................................................................................................................................56, 109 M MEH, SREČKO..................................................................81, 94, 102, 117, 128, 138, 148, 158, 167, 172 MODERNDORFER, JANI......................................................................72, 129, 156, 157, 166, 187, 201 O OPEC, JASMINA..........................................................................................................116, 126, 133, 178 P PEPELNIK, MAG. TRUDA............................................................................................................33, 181 PETAVAR DOBOVŠEK, MAG. DAMJANA...................................................................53, 54, 81, 123 PIŠEK, IVAN..........................................................................................................................................187 PLEVČAK, MARIJA...................................................................................................75, 79, 91, 144, 146 PLIČANIČ, DR. SENKO...............................................................................................................127, 128 POGAČNIK, MAG. MARKO........................................................................................................107, 125 POTOČNIK, ALOJZIJ....................................................................................................................17, 145 POTRATA, MAG. MAJDA.............................................22, 23, 63, 64, 65, 104, 131, 138, 140, 194, 196 POŽUN, PETER....................................................................................................................................182 PREDALIČ, DR. BOŽO....................................................................................................................40, 41 PREVC, MIHAEL.....................................................................................................................................57 PUČNIK, MATEJA....................................................................................................................51, 52, 130 PUKŠIČ, FRANC.....................................................................................................42, 43, 87, 91, 96, 193 R RAMŠAK, SONJA................................................................................................................................167 RAVNIK, BRANKO...............................................................................................................................108 RIBIČ, JANEZ........................................................................................................105, 144, 146, 150, 183 ROŽIČ, MAG. UROŠ............................................................................................................................104 S SEMOLIČ, MAG. DUŠAN....................................................................................................................176 STARMAN, BOJAN............................................................................75, 78, 91, 102, 107, 124, 144, 148 STEPIŠNIK, MAG. STANKO............................................................31, 32, 69, 106, 111, 126, 158, 197 Š ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.....................................................73, 77, 86, 90, 97, 142, 143, 146, 147, 154 ŠULIN, PATRICIJA.........................................................................................................................93, 119 ŠUŠTERŠIČ, DR. JANEZ..................................................................33, 53, 72, 76, 83, 84, 89, 142, 145 T TANKO, JOŽE...........................................................................................................................17, 25, 171 TISEL, MAG. ŠTEFAN.............................................................................................................54, 55, 184 TOMC, ROMANA..............................................................................................................................58, 73 TONIN, MAG. MATEJ............................................................................................44, 151, 166, 192, 193 TURK, DR. ŽIGA.............................................................29, 30, 38, 39, 43, 44, 55, 58, 61, 63, 64, 68, 69 V VALENČIČ, KRISTINA...........................................................................................................60, 118, 185 VASLE, JANEZ.............................................................................................................................109, 183 VEBER, JANKO.................................................................... 16, 17, 19, 98, 101, 103, 122, 135, 155, 156 VELIKONJA, JOŽE..............................................................................................................................152 VIRANT, DR. GREGOR.......................................................................................................................195 204 DZ/VI/1. seja VIZJAK, MAG. ANDREJ............................................................................................................27, 28, 65 VOGRIN, IVAN......................................................................................................................................127 VONTA, TAMARA..............................................................................................................43, 44, 68, 130 Z ZANOŠKAR, MATJAŽ.........................................................................................................................162 ZORN, ALEKSANDER.........................................................................................................129, 139, 141 Ž ŽERJAV, MAG. RADOVAN..........................................................................................29, 31, 32, 42, 43 ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA.......................................................26, 27, 28, 179, 183, 190, 192 ŽIDAN, MAG. DEJAN...................................................................................101, 108, 121, 190, 193, 195 ŽNIDAR, LJUBO...................................................................................................................................167 ŽUPEVC, MAG. MELITA.................................................................................................................24, 25 ŽVEGLIČ, ROMAN...........................................................................................................75, 79, 109, 120 LEGENDA PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec 205