9-2006 Patagonija: Muhasti raj Najlepši košček sveta, ki mu vladajo hribi, ledeniki in izjemno muhasto vreme . Barbara Podlesnik . Vojko Strahovnik Patagonija je dežela na skrajnem jugu Južne Amerike, ena izmed redkih na svetu, ki so ostale divje in nedotaknjene. Med njeno ..tarktiko je le še ledeno hladno morje. Atlantski ocean na argentinski in Tihi ocean na zahodni, čilski strani ustvarjata stalne, z vlago nasičene vetrove, ki ob trčenju ob vrhove ustvarjajo zelo spremenljive in pogosto neprijazne vremenske razmere. .meriški Andi. Z višin, ki se le malo bolj severno .ski vrhovi počasi spustijo na dva in tri tisoč metrov. Patagonske gore so drznih koničastih oblik, ki so dostopne le najbolj predrznim. V zrak se kot prsti dvigajo ostre granitne konice, na katerih ni ostalo skoraj nič razen golega kamna. .prijazno in hitro spreminjajoče se vreme so v . Ob vznožju Fitz Roya – od tam naprej se na pot odpravijo le najdrznejši alpinisti Ledenik Grey niji kljub nizki nadmorski višini postavljajo ob bok vzponom v najvišjih gorstvih sveta. Zaradi ostrega podnebja so vremenske razmere na 1000 metrih primerljive z razmerami na višini 3000 metrov v zahodnih Alpah. Patagonija obsega kar 650.000 kvadratnih kilometrov, na katerih se skrivata dva izmed najlepših gorskih parkov – nacionalni park Torres del Paine v Čilu in nacionalni park Los Glaciares v Argentini. Nacionalni park Torres del Paine Park je dobil ime po treh granitnih vrhovih z navpičnimi stenami, imenovanimi Torres del Paine – Painski stolpi. Vzpenjajo se več kot dva tisoč metrov visoko nad patagonsko travnato planjavo in kraljujejo nekaj nižjim gorskim vrhovom, ledenikom, številnim jezerom, od katerih so nekatera prav neverjetno turkizne barve, divjim hudournikom in slapovom. Tam živijo pume in gvanaki, visoko na nebu pa jadrajo veličastni kondorji. Nihče ne ve natančno, od kod izvira ime .ga izginulega ljudstva pomeni »rožnat«, drugi ..li ta svet, vrhov pa ni osvojil nihče. Šele leta 1952 so prvi italijanski plezalci stopili na enega izmed Painskih stolpov. .dorih magme. Granitne gmote so se strdile pod površjem, nato pa so jih podzemni premiki dvignili, da so predrle plasti skrilavca, ki še zdaj tiči na vrhu nekaterih vrhov. Usločena pobočja so nato izoblikovali ledeniki, voda .nila turkizna jezera in barja, prekrita z rdečimi, rumenimi in zelenimi mahovi. Park si je treba ogledati peš, to pa zahteva kakšen teden, še posebno zato, ker so razdalje velike. Tisti, ki jim hoja ne diši preveč, pa lahko naravo in življenje v parku doživijo na krajših izletih iz nekaterih izhodiščnih točk v samem srcu parka, do katerega se pripeljejo po jezerih z rednimi linijami hidrogliserjev in manjšimi barkami. TrekTrek pantaganci – tako ime se je prijelo naše skupine – smo se pod vodstvom Luke, 56 9-2006 našega »tourleaderja«, s stolpi spopadli peš v popolni gorniški opremi. Luka nam je v Ljublja­ni obljubljal veter, dež, mraz, mokre cunje in spanje v šotoru, v katerem ti curlja za vrat. In vsak izmed nas je moral pri sebi razčistiti z vprašanjem psihe, volje, vzdržljivosti in še česa … »Ali zmorem ves teden hoditi po dežju, premražen in premočen do kosti?« .cev« se nas je nabralo. Nekateri so za vsak .nili za lepo vreme. Želje so se uresničile. Namesto v dežju nas je Patagonija pričakala v poletnem soncu. Konec januarja se je začelo za Patagonijo zares dolgo obdobje lepega vremena. Nenavadno stabilno in toplo vreme nas je spremljalo na poti, tako .rabili. Prav tako nismo mogli preveriti, ali smo res psihično pripravljeni na celodnevno hojo v dežju in vetru ter na spanje v mokrih spalnih vrečah. Pač pa smo preživeli idiličen poletni dopust v hribih. Najvišja gora Patagonije – Fitz Roy Surovo moč narave smo izkusili le v Dolini .dajajo visoke stene granitnih vrhov, v dolini pa vsepovsod ležijo le skale in ostro kamenje, od svetlega granita do rdeče črnega laporja. O f lori in favni ni ne duha ne sluha. Le surova in pusta pokrajina, v kateri domuje močan veter, ki nas je ob nenadnih sunkih kar metal po tleh. Ime Dolina tišine je zgolj ironično. Je pa dolina kljub svoji surovosti magnet za plezalce, ki se .vijo vanjo in zagrizejo v steno, da jim čez dan uspe preplezati vso. V prav poletnem razpoloženju na Valen.tinovo smo doživeli jezero Pehoe, prekrasno turkizno jezero z 10 stopinjami ali celo manj. Kot sardelice smo se razlezli po lesenem pomolu, namenjenemu za privez hidrogliserja, .gumnejši smo se pognali v ledeno mrzlo vodo, ki nam je kar stisnila pljuča in od katere so nam otrpnile mišice. Tudi najodpornejši niso dolgo zdržali v njej. 9-2006 Po tednu dni prvobitnega bivanja v naravi .ljivejših ledenikov Južne Amerike, imenova.nem Glaciar Grey – ledeniku z velikanskimi nebeško modrimi skladi ledu, ki se pomikajo .peraturah rušijo v jezero. Nato pa te plavajoče ledene gmote kot duhovi plavajo nad jezerom. Zadnji dan trekinga smo si lahko ledenik ogledali čisto od blizu. Vkrcali smo se na barko in ta nas je peljala do ledenika, ki se kakor štirinadstropen blok dviga nad jezerom. Med plovbo se je, na naše veliko veselje, eden izmed teh visokih skladov zrušil v jezero in povzročil .li nebeško modrino, pa so nam prijazni čilski .riško alkoholno pijačo z več tisoč let starim ledom z ledenika Grey. Po enotedenskem trekingu se je civilizacija .gla. Lenarjenje pa ni dolgo trajalo. Obnovili smo si zaloge, oprali smrdljive cunje in se odpravili v argentinski nacionalni park Los Glaciares. Nacionalni park Los Glaciares .zalski meki parka, ki je, tako za plezalce kot za pohodnike, izhodišče do ošiljenih vrhov Cerra Torre in najvišjega vrha Patagonije Fitz Roya, ki .vernem delu parka. El Chalten je domorodno ime za Fitz Roy. El Chalten spominja na davni Divji Zahod – .hajajo in galopirajo po vasi, tu in tam krasijo ulice razbiti avtomobili, na cestah ni niti krpice ..bidne zvoke. Prebivalci kraja nenehno gradijo nove stavbe in dograjujejo svoje domove. Nekako dajejo občutek, da se bo kraj zdaj zdaj zbudil in doživel razcvet. Velik del narodnega parka Los Glaciares – Ledeniki – prekriva led. Tam domuje več kot deset ledenikov, ki polzijo v jezera in se zlivajo ..skega jezera. Na robu vode se ne ustavi, pač pa se pomakne čez jezero do nasprotnega brega in se silovito zarine v obrežni gozd, pri tem pa .di jezero in zajezi dotočno vodo. Gladina vode nad jezom se dvigne in ko pritisk tako naraste, .nenjem udre skozi razpokani ledenik. To se zgodi vsakih nekaj let. .nija naklonila prelepo poletno vreme. V štirih dneh trekinga pod soncem brez oblačka smo prehodili pot do jezera pod ošiljenimi vrhovi Cerra Torre in do treh jezer pod Fitz Royem. Tam smo srečali našo alpinistko Moniko Kambič Mali, ki je še okrevala od zloma reber med plezanjem na enega izmed ošiljenih vrhov Cerra Torre. S Tanjo Grmovšek sta v prvi ženski navezi uspešno priplezali na vrh. Zadnji dan v parku pa smo si privoščili rahlo deviantni izlet na edini vrh v Patagoniji, ki smo ga osvojili. Poimenovali smo ga kar Šmarka. To .nim pogledom na špičaste vrhove, jezera in kraj. Do vrha ni urejene poti in na strmem brezpotju smo tvegali, da nas zalotijo varuhi parka in nas .potju v parku strogo prepovedana. Tveganje se ..gu po Patagoniji. Nekoč se bomo vrnili. m Krokar Že navsezgodaj leti skozi samoto. Dviga se in spušča – oprezujoč. Ne poje, a kadar se oglasi me zazebe. Ko me nekje na višini nizko preleti – slišim glas vetra in na njegovih perutih je čaroben lesket. Prevzame me njegova žareča črnina. Slavica Štirn