smo si mislili, ko nam je prišla v roke gornja zanimiv radovedno ogledovali, kakšni in kateri so bili predisk gledališču Fenice v Trstu 31. januarja 1880- V nrv, ’vrs
S*
odgovor zunanjemu ministru Andreju Gromiku
Leto XIV - št. 17 (3862)
TRST. nedelja 19. januarja 1958
Cena 30 lir
PO Ut ODGOVORIH
Po ameriškem, britanskem in francoskem odgovoru na prvo Bulganinovo pismo lahko ugotovimo., da se vsi strinjajo glede nujnosti pogajanj w pa, da - sovjetski predlogi niso propaganda, temveč nadvse pereča mednarodna vprašanja, ki terjajo od odgovornih državnikov rešitev, dokler še ni prepozno
Tri velike sile so prejšnji teden odgovorile na Bulganinova pis-jtta in vsebino odgovorov btdi objavile. Morda je še Prezgodaj odgovoriti na vprašanje, ali so sedaj “jožnosti za zmanjšanje “^narodne napetosti in ** Prenehanje hladne vojne večje kot so bile pred "Piavo treh odgovorov, ko je šele ugibalo o njiho-vsebini in marsikaj tudi P®točno trdilo. Prezgodnja ™ bila predvsem ocena se-Pjhijega položaja zato, ker arn še ni nič znanega, ka-sovjetska vlada tri od-'®'"ore presoja. Toda kljub moremo iz primerjali Bulgarinovih predlo-marsikaj zaključiti že Glavni zaključek pa •r* da noben odgovor ne f*vrača predloga za poga-”Pja sploh in tudi ne za jjšajanja na naj višji rav-C iz te ugotovitve lah-sklepamo, da je volja ^ Pogajanja tu. Seveda to vse, to je komaj za-Pogoj, čeprav se ne 6l re trditi, da vse ostalo tanjša.
treh odgovorih je vr-^ Piisli in predlogov, ki (js Vi*krat tako izraženi, L. kazalo kar ont.imi-
kazalo kar optimi-
Poe»° ?ledati na uspeh ro v 'anj’ Hkrati pa je sko-[. Sak tak predlog' oprem-I^P s pogoji najrazličnej-. Parave ter povezan z ji^SjPu predlogi in pogo-tj ko da je dejansko vso-^''seh treh odgovorov in,Vse zamotana zadeva Ppjcu se dozdeva, da se ^ Skupaj ni prav nika-10. 'h prav nič premakni-ne v‘di nekega P* i7hSa	neke	trd-
5y®P°diščne točke, vse je Ho c neS»tovo in neneh-Ja ® zdijo odprta dvo-šaj-j^a; v smeri poslab-Zboif kakor tudi v smeri tw.;,aPja kot da bi vsak . mogla neka ne-hti t, kJava zopet pokva-Poait|r?' kar je bilo doslej Pfedi	izrečeno in
Ul a8ano, po drugi stra-neki odločen pozitl-Po »£r,e<ilo8 položaj znat-‘°°ljšati.
Pred svojim odho-ve p Potovanje v drža-^lla^0rnmonwealtha Mac 4il Sn. henadoma predlogu trrazun> o nenapada-vjstsk Zahodom in So-PiiU, 0 Zvezo, se je za tre-da imamo o-i»J.‘a s tako pomembno trijl,- |oda dozdevanje je er I, komaj en sam dan, PwLtakoj sledila izjava iNva6*?, zunanjega mini-
ihilaT Prf>dIofi! zv<> S n m težko ugani-Pato h^,.fel8avim vplivom. ?PI(far?i anRleski odgovor vvtieK, ni bil konstruk-Jltika ‘n morda je bila 'abunstov, ki je
?abiiuu!lpravi<:eno ostra.
edinstveno S svJ? Za Pobudo, ki jo ai lah? Pričakuje,, je de-<*&lstifcnl voditelj, ko ^ sovot prebral.
odlo<Mlno P<> ^riske^ zaman tudi v >?8nvoni n francoskem da bi"iJl2?r?v Je na dla-C*'0 od»f Podobnega
s><> s'sm&g"?*
Viu“Jan'u navadnemu
4*1 takr *Pdar ne zdi S'Jlva^"strašna in ne-
via ^ zač„ ln tftk za' km,i f>
s r,aninovJ^,mer prvl
hkJanuar,^'0«. naj bi C * nevarni lf;tos prene-Pbi^^Usi tj 1 a,°mski-čenj ,Je morejo biti
na	da	na
sšth ‘bejo') l Predlog ne
81»k ' da AmLy*ndar ne polbe pmI? H a in An'
82 edho . kl sU Priti? niti S1 atomskt ve-
kStal1, ki nimnC,Ja nfy,,> V^k«ai nima niti ene
e Prista knv'* bf>m-taJajho, dokler
ne bo o tem podpisan mednarodni sporazum,, je zapisal Gaillard v odgovoru na Bulganinovo pismo.
Ali pa drugi Bulganinov zelo preprosti predlog, naj oba vojaška bloka sklene ta pakt o nenapadanju? Saj se trenutno ne napadata in se zelo verjetno tudi ne bosta napadala in oba trdita ter se zaklinjata, da se ne bosta, ker bi bilo to noro in bi pomenilo konec sveta itd. Kaj jih torej ovira, da tega dejanskega stanja nenapadanja ne zapišejo na papir in se podpišejo? Bulganin je pripravljen, na Zahodu pa ne. Zares nerazumljivo. Zakaj ne?
Podobno je z brezatom-skim področjem v Srednji Evropi, z razorožitvijo, s predlogom, naj se nihče ne vmešava in ne napada držav na Srednjem vzhodu. Sovjetska zveza predlaga. Na Zahodu — nočejo. In naštevajo nešteto vzrokov, zakaj nočejo. Toda vsi ti vzroki so bolj izgovori in lahko si jih ogledate v našem današnjem tedenskem pregledu. Nekateri pa se zdijo, da so tudi upravičeni, toda le z vidika tistega, ki je prepoln nezaupanja, ki ni iskreno prepričan, da je rešitev človeštva v i-skreru sporazumni rešitvi vseh teh hudih in perečih vprašanj, od katerih so resnično nekatera zelo enostavna, kot je predvsem vprašanje razorožitve. Vendar pa bi bile posledice vsesplošnega soorazuma tako ogromne, da bi verjetno pomenile začetek nove človeške dobe, dobe, ko se ne bi več razsipale milijarde za ubijanje in uničevanje, temveč za zboljšanje življenja za vse in vsakogar, za stanovanja, za šole za znanost, za u-metnost, za osvajanja Vse mirja itd.
Trenutno je pa potrebna tista velika pobuda, ki jo je omenil laburistični voditelj. Njeno potrebo so o-pazili že pred Bulganino-vimi pismi, še bolj kmalu
no zatrjujem najodkriteje, da Italija ne bo nikoli storila napadalnega dejanja in se tudi ne bo pridružila ali pa solidarizirala z dejanji te vrste, ki bi jih mogla izvršiti katera koli država proti komur koli. Prosim vas, da smatrate, da je t.o vedno bila in bo svečana obveza italijanske vlade*, obljublja Zoli v svojem pismu Bulganinu.
Nato prehaja predsednik, italijanske vlade pa Srednji vzhod in očita Bulganinu (^propagandistično in materialno pomoč (vključno pošiljanje orožja) Sovjetske zveze«, «kar zaskrblja tudi Italijo, ki je zainteresirana pri vprašanjih vsega Sredozemlja«. Zoli opozarja pri tem na zadnje atlantsko poročilo s pariškega sestanka, v katerem je bila poudarjena miroljubna, prijateljska in konstruktivna politika članov NATO na tem odseku, in sedaj Zoli ponovno potrjuje svojo podporo neodvisnosti , in suverenosti držav Srednjega vzhoda ter ohranitvi miru, gospodarske in politične blaginje narodov v Afriki, s katerimi bo Italija sodelovala.
Zoli se strinja z Bulgani-nom glede medsebojnega spoštovanja ozemeljske suverenosti, celovitosti, nena-padalnosti, nevmešavanja in enakopravnosti med državami, Vendar pa trdi, da ni tako važno podpisati izjave in svečane obveznosti ali pa napovedati sestanke kot pa nuditi dokaze, da se objavljena načela izvajajo dosledno in brez izjeme«. Pri tem očita Zoli Bulganinu, da vlada Sz ni izvajala svečane obveze sprejete na ženevskem sestanku predsed-
nikov vlad v juliju 1955, na podlagi katere bo «ponovna združitev Nemčije izvršena s svobodnimi volitvami v skladu z nacionalnimi interesi nemškega ljudstva in z interesi evropske varnosti«, kar je odstranilo upanje in ((ohranilo v Evropi oster či-ritelj napetosti«. Končno očita Zoli Bulganinu še madžarske dogodke • ih pravi, da bi v, tem smislu lahko nadaljeval in mu očital tudi, da ni pravilna njegova trditev,, da so «korej-sko vojno vodili imperiali-. sti«
Šele po vsem tem prehaja Zoli na obljubo, da bo njegova vlada «z večjo pazlji vostjo in z duhom, ia poišče morebitne konstruktivne elemente, proučila tudi vaše nadaljnje predloge« in da bo (natančneje pojasnil misel svoje vlade glede dosege dejanske mednarodne pomiritve«. Za poljski predlog pravi Zoli, da predstavlja »ponavljanje znanih so vjetskih stališč, o katerih je naše javne mnenje v celoti obveščeno«, s čimer na krat ko zavrača Bulganinov predlog za ustanovitev brezatom skega področja v Srednji Evropi.
Toda tudi ta del odgovora ni brez očitkov, kajti Zol nadaljuje s pripombo, da je Bulganin popolnoma zanemaril razorožit veni načrt, ni je po njegovem mnenju edini konstruktiven in ki ga je Italija predložila skupaj z drugimi državami v okviru OZN ter ponavlja pet znanih točk tega načrta. Očita Bulganinu. da se je Sovjetska zveza «ne le uprla temu načrtu, temveč je celo prekinila razorožit vena pogajanja ln bojkotirala rszorozt-
tveno komisijo v OZN«, pri čemer pa Zoli pozablja, da Sovjetska zveza že mnogo prej sploh ni dobila od Zahoda odgovorov na svoje znane predloge glede inšpek cijskih postaj. Vendar pa se zdi, da Zoli njorda le noče vzjrajati samo pri 'eh očitkih in svojem predlogu, ker phavi, da namerava ((najrajši,'v okviru OZN podpreti vsa tista koristna pogajanja, ki bi mogla pripeljati do dobrih rezultatov glede razorožitve« in je pripravljen proučiti skupaj s svojim načrtom tudi vsak drug raz-orozitveni načrt s pogojem, da je »učinkovito kontroli-.ran« kakor tudi vsak predlog za nadzorovano /nizanje oborožitve vseh vrst.
Glede sestanka zunanjih ministrov pravi, da je tak sestanek najbolj koristen za ((rešitev sedanje mrtve točke«. Za sestanek na najviš-ji ravni pa Zoli pravi ddbe-sedno:	»Italijanska vlada
prav gotovo upošteva koristnost oseb-ih stikov na najvišji ravni, toda prepričana je, da bodo koristili le v primeru, če oodo primerno pripravljeni po diplomatski poti in tudi s potrebnimi osebnimi stiki med zunanjimi ministri. ki naj se dogovorijo o točkah, ki bi jih morah nato proučit’ in glede katerih .obstaja Kakšna možnost sporazuma. Po diplomatski poti ali pa na sestanku zunanjih ministrov najbolj zainteresiranih držav se bodo mogli globlje proučiti vaši m naši sedanji predlogi, da bi jih mogli primerjati in presoditi pozitivne elemente in možne točke za stike Toda takoj vam želim povedati, da
(Nadaljevanje na ij, ttrani)
(Od našega dopisnika)
RIM, 18. — Italijanski veleposlanik v Moskvi Mario Di Stefano je danes izročil, zunanjemu ministru ZSSR Andreju Gromiku odgovor Adona Zolija na prvo pismo predsednika vlade ZSSR
od 13. decembra 1957. Di Stefano se je zadržal v razgovoru z Gromikom okrog dvajset minut. O-krog osme ure pa je vlada objavila besedilo Zoli-jevega odgovora, v katerem se ob koncu poudarja, da gre v tem prvem odgovoru samo za prelimi-' name pripombe za pravi odgovor na pismo od 13. decembra, medtem ko si Zoli pridržuje popolnejši odgovor na Bulganinove podrobnejše predloge, katere vsebuje pismo od 8. januarja t. 1. Gre torej za odgovor, ki dejansko ni odgovor. Kljub tethu pa obravnava nekatere Bulganinove predloge. Toda le hiimogrede. kajti prvi del Zolijevega pisma, ki obsega Skoro polovico, je v glavnem polemika z Bulganinovimi trditvami. Sele drugi del se dotika predlogov kot takih,-Tretji del spet vsebuje polemiko in poudarja potrebo prvega koraka z« obnavljanje zaupanja in mednarodne solidarnosti.
V polemičnem delu pravi Zoli, d« nekatere Bulganinc-ve trditve nasprotujejo resnici in stvarnosti,.’ >n obljublja, da bo njegov odgovor prav tako odkrit, kakršno je Bulganinovo pismo. Mnenja Je, da Izmenjava misli lahko postane koristna, samo če je razgovor popolnoma odkrit svoboden ter brez propagandnih namenov. Zoli se strinja z Bulgasmcm, da je motnarodoi poožaj delikaten. d« obstaja nevarnost in škoda zaradi oboroževalne
tekme, da je politika, ki sloni na 'sili, tvegana, ter da je nujno upoštevati stvarni položaj i/n torej tudi bbstoj »demokratskih držav in dr^ žav komunističnih režimov« ter da je zelo važna obnova ozračja mednarodnega za upanja za mir v svetu.
%o\i poudarja,, da se ne strinja, z Bulganinovo analizo vzrokov sedanje mednarodne napetosti in gleda možnosti njihove odstranitve. Ta diagnoza je po Zol.jevem mnenju netočna in veckra’ »ne odraža stvarnega napota in objektivnega poglabljanja v položaj z namenom prispevanja, da se najde rešitev«. «Ne morem dvomiti, kot sem že dejal, nadaljuje Zbh, v iskrenost in dobro vero Vaše presoje, toda prav zaradi tega sem prisiljen popraviti ali zavrniti nekatere Vaše trditve, ki so v večji meri oddaljene od naše ocene resnice, tako da bi mogli poznati in presoditi naše stvarno stališče.« Nato Zoli odločno zanika, da bi bil atlantski pakt napadalen, kot trdi Bulganin v svojem pismu, temveč da »je in bo ostal vedno in samo orodje ter steber miru in obrambe. To Je zapisano v njegovem statutu«. Zoli trdi, da je bil NATO Jamstvo za mir in da je to dokazal« zgodovina, »medtem ko je gonja, ki so jo vodili proti zatrjevanju atlantske napadalnoati, prispevala k sedanji napetosti«. »V tem pogledu, gospod predsednik, z zadovoljstvom izkoriščam sedanjo priložnost in ponov-
po njihovi objavi, sedaj pa je zopet na dnevnem redu. Seveda ne misli nihče pri tem na neko čarodejno palico, temveč na povsem stvaren predlog uglednih politikov; ki bi ga izrekli ob pravem času. Morda je ta čas nastopil prav sedaj po prvih treh odgovorih, ko nihče več ne more govoriti in tudi ne govori, da so sovjetski predlogi gola propaganda in ko se vsi strinjajo, da so pogajanja potrebna.
Kaže, da se prav okrog tega tako velikega in važnega vprašanja trudi tajnik OZN Hammarskjoeld, ki ima trenutno dolge razgovore v prav tistem Londonu, iz katerega je pred dnevi Mac Millan tako nenadoma izrekel dober predlog. Zdi se, da bo obiskal tudi prvake drugega bloka in če jih ne bo, bo to znak, da na Zahodu ni mogel opraviti -- nič prida. Tudi še nepotrjene vesti o mednarodnem sestanku osmih nevtralnih dežel na Titovo pobudo na Dunaju kažejo, da se vršijo razgovori med njim in Nehrujem ter drugimi ne-blokovskimi voditelji o tem vprašanju, h katerega rešitvi bi hoteli prispevati tudi tisti, ki najbolj vedo, kam vodi in kakšne posledice ima oborožitvena tekma.
S- R.
Za danes naj bo izjema, naši stari in mladi čitatelji venski ^preetetavi, ki je bila v gledališču keljnova, Katinka nar, Anton Hrovatin
a fotografija iz davnih let — iz leta 1880. Prepričani smo, da si bodo prediSkoro osemdesetimi leti odborniki Slovenskega	na	slo-
je bila v gledališču Fenice v Trstu 31. januarja 1880. V prvi'vreti sedijo od leve na desno: Franjo Žitko, Janko KošutH, J osipi na Ha-Dolinarjeva, Julija Hakeljnova in Srečko Bartelj- V srednji vrsti stojijo: Božidar Katalan, Davorin Vadnov, Ferko Gabri jan, Ivan Doli* in, Josip Bezeg, Matevž Černivec in Ivan Tosti. V zadnji vrsti pa Josip Štravs, Anton Škabar, Franjo Kobal, Ivan Posun, Ivan Hafner,
Ca	__	I__	__.Y XI ? -___
	 		
Včeraj je veleposlanik Mario Di Stefano, izročil Zolijev
Zolijev odgovor vsebuje samo preliminarne pripombe V celoti	bo odgovoril	šele	na
kega, gl
Zoli pa že v tem odgovoru odklanja predlog Rapackega, glede razorožitve vztraja na predlogu svoje vlade v okviru OZN, vendar pa je pripravljen proučiti tudi druge predloge - Glede sestanka na naj višji ravni pa
predlaga, naj bi ga podrobno pripravili na sestanku zunanjih ministrov-Svečana obljuba o nenapadanju in številni očitki, ki v odgovoru prevladujejo
ČLOVEK IN NJEGOVE ŽELJE...
%
Aktualni
portreti
MAC MH.LAN predsednik britanske vlade, te kljub krizi zaradi odstopa treh ministrov odšel na krožno potovanje po deželah britanskega Commonwealtha.
v0”*i
MARIJA MENEGHINI-CALLAS Je še vedno v ospredju mednarodnega zanima nja- Njej se Je pridružil še njen pes, ki Je povzrn čil, da je letalo odletelo z letališča Orly v Parizu s tričetrturno zamudo.
HOWARD CURRAN ameriški pilot, ki je zašel z letalom na albansko ozemlje in je nato brez posebnih sitnosti zapustil Albanijo z letalom vred.
SARAH CHURCHILL hčerka bivšega predsednika britanske vlade in ločena žena samomorilca Beauchampa, je zaradi pijanosti imela opravka z ameriško policijo.
GEN. JOHN GAVIN ki je podal ostavko, kljub temu, da mu je ameriški minister vojske ponudil napredovanje.
Sedem dni v svetu
Bombardiranje
Ko je Bulganin presenetil države NATO z novimi notami prav v trenutku, ko so se te precej živahno in ne prav složno razgovarjale, kako naj odgovorijo na njegove note, ki jih je poslal 10. decembra, so na Zahodu zapisali, da Bulganin nadaljuje z bombardiranjem »propagandnih* not. Vse kaže, da je Bul-ganinov izstrelek, ki se je razpršil na vse strani sveta, zadel marsikje v živo in da je v zahodnem bloku povzročil dokajšnjo zmedo. Prvotno so v tem taboru mislili ie bolj zavlačevati odgovor na prvo Bulganinovo pismo, toda drugo pismo jih je prisililo, da odgovor pospešijo, in to tudi zaradi vedno večjega pritiska svetovne javnosti, ki je obotavljajoče se državnike o-pozorila na pozitivne strani Bulganinovih predlogov.
Tako so začeli v Moskvo prihajati prvi odgovori, Samo po sebi umevno je, da je moral biti Eisenhotverjev odgovor prvi, saj morajo ostali vsaj v glavnih potezah biti z njim »v liniji*. Do sedaj so v Moskvo poslali odgovor Ei-senhotoer, Gaillard in Mac Millan, Čeprav o tem pišemo na prvi strani, moramo tu vsaj v glavnem povedati, kaj so te tri države odgovorile. Kakor rečeno, se načelno vsi strinjajo, da je obnovitev stikov med Vzhodom in Zahodom potrebna. Gre samo za način, kako naj se ti stiki obnovijo. Vsekakor je pozitivno dejstvo, da se načelno vsi izrekajo za stike, kajti spočetka je posebno Dulles odločno odklanjal vsako tako možnost. Pa tudi v odgovoru Gaillarda in Mac Millana se opažajo nekateri odtenki, ki kažejo na razlike v pogledih med temi tremi državami
Eisenhotver pravi v svojem odgovoru, da je pripravljen sestati se z Bulganinom in drugimi voditelji na najvišji ravni, toda še prej bi morali ustvariti pogoje, ki naj zagotovijo, da bo sestanek imel uspeh. Pri tem dodaja, da bi neuspeh sestanka lahko »prinesel razočaranje in povečal nezaupanje, če bi se slabo pripravil, ali če se sprejeti sklepi ne bi izvajali*. Zato predlaga pripravo tega sestanka po diplomatski poti in s poprejšnjo konferenco zunanjih ministrov. S svoje strani pa postavlja sledeče predloge;
1. Okrepitev Združenih na-rodov, s tem da se ZDA tn
SZ odpovedo pravici veta v Varnostnem svetu glede vprašanj, ki se tičejo mirnega reševanja mednarodnih sporov.
2. Obnovitev postopka, ki naj privede do združitve Nemčije na podlagi svobodnih volitev.
* .
f0M
O k
mm
gg?«
mm:
Predsednik indonezijske republike, Sukamo, je sedaj na obisku v Jugoslaviji. Na sliki se Sukarno pozdravlja s predsednikom Titom
prijateljstva in miroljubnega sodelovanja med državami, kakor to predlaga Bulganin. Izreka se nato za tesnejšo znanstveno, kulturno in športno izmenjavo med ZDA in SZ ter za povečanje trgovinske izmenjave »nevojaškega blaga*. Zatem pa Eisenhower obžaluje, da Bulganin »ni podprl s konkretnimi predlogi» svoje obsodbe oboroževalne tekme z modernim orožjem, Glede predloga o brez-atomskem področju v Srednji Evropi pravi, da ima ta predlog majhno vrednost zaradi modernega orožja. Glede Nemčije pa pravi, da Bul-ganinov predlog ni realističen, ker ene upošteva temeljne povezave med političnimi in varnostnimi sistemi».
3. Ponovno naj se razpravlja o obveznostih, ki so jih leta 1945 sprejeli »trije veliki*, da jamčijo narodom Vzhodne Evrope pravico, da sami izbirajo način vladanja.
4. Sklenitev sporazuma, ki na) določa, da se bo stratosferski prostor uporabljal samo v miroljubne namene.
5. Ustavitev neomejenega izdelovanja jedrskega orožja in postopna preusmeritev sedanjih zalog v miroljubne namene.
6. Ustavitev poizkusov z jedrskim orožjem za nedoločen čas in ne samo za dve a-li tri leta.
Vsi ti predlogi so podrejeni sprejemu postopka o nadzorstvu, ki ga je treba proučiti, preden se začnejo druga pogajanja.
Nov je v Eisenhoiverjevem odgovoru predlog za sporazum o uporabi stratosferskega prostora v miroljubne namene. Poleg tega je pozitivno, kar Eisenhotver poudarja v uvodu svojega odgovora, ko pravi, da ZDA ne bodo v nobenem primeru podprle na-
fiadalne akcije, ki bi jo zače-a katerakoli organizucija, ki ima nalogo zagotoviti kolektivno varnost v okviru Združenih narodov.
Dalje pravi Eisenhotver, da bodo ZDA vedno pripravljene prispevati k ukrepom za kolektivno varnost v okviru Združenih narodov. Glede pakta o nenapadanju med državami NATO in varšavskega pakta pa pravi Eisenhotver, da listina OZN izrecno prepoveduje reševanje sporov s silo in da je že sama na sebi pakt o nenapadanju : vsak pakt je torej odveč. Dalje pravi tudi, da li-»tina OZN te določa odnos*
Kakor vidimo, očita Eisenhotver Bulganinu, da ne postavlja konkretnih predlogov, čeprav je takih predlogov v njegovih pismih mnogo. Res je, da se na eni in drugi strani vsakikrat predvsem ponavljajo ie tolikokrat izrečeni predlogi in argumenti, vendar pa se vsakikrat opaža tudi kak odtenek in tudi nov predlog, fci lahko omogoči premik v pozitivno smer. Raznovrstnih predlogov je sedaj ie toliko, da bi mogli biti izhodišče iz sedanjega za-StOjd. Neresno je trditi, da bi sestanek najviJJih ne bil koristen, če ne bi dosegli širokega sporazuma obeh strani. Ugledni indijski list eTimes of India* je napisal, da bi moral biti poglavitni namen take konference ugotovitev, kako daleč se obe strani lahko sporazumeta Ce pa v ZDA pričakujejo, da bo SZ potrdila besede z dejanji, morajo tudi tam pokazati svojo pripravljenost, s tem da pridejo naproti, kar je Eisenhotver obljubil v svoji poslanici kongresu.
Potrebno bo še mnogo, preden se bodo vodilni državniki otresli oboroževalne mrzlice. Prav v trenutku, ko Eisenhotver poudarja svojo pripravljenost na sporazum o razorožitvi, napoveduje rekordni proračun, ki določa 73 milijard 900 milijonov dolarjev izdatkov, od katerih je določenih v vojaške namene nič manj kakor 39 milijard 779 milijonov. Skupni izdatki »za zaščito ZDA in njihovih zaveznikov» pa znašajo kar 47 milijard 100 milijonov dolarjev. Povsem upravičeno so v Moskvi ta proračun označili za »vojni proračun».
Gaillardov odgovor
Gaillardov odgovor Bulganinu je predvsem polemičen in ne vsebuje nič pomembnega. Značilno pa je, da Gail-lard kljub temu, da Francija še nima jedrskega orožja, nasprotuje ustavitvi poskusov s tem orožjem, dokler se ne sprejmejo zadevni zahodni predlogi Glede poljskega predloga se Gaillard izraža nekam nejasno, tako da se ne ve, ali ga sprejema ali ne. Vendar pa si ne upa reči naravnost ne. Kar se tiče pogodbe o nenapadanju, pa ji Gaillard ne nasprotuje in pravi, da »vidi samo korist v dejstvu, da sporazume, ki naj prispevajo tudi k delni rešitvi konkretnih vprašan), ki danes delijo svet, sprem-
lja svečana izjava, da se države udeleženke ne bodo nikoli poslutile napada*.
V ostalem pa zavzema Gaillard enako stališče kakor <Ei-senhotoer. Posebej pa še o-čita Bulganinu uradno udeležbo SZ na konferenci azijskih in afriških držav v Kairu.
Cenzurirani Mc Millan
Mac Millanov odgovor Bulganinu ni bil tak kakršnega so pričakovali takoj po njegovem govoru, v katerem je predlagal pakt o nenapa-
danju med Zahodom in SZ. V NATO so ga dokaj cenzurirali. Vendar odgovor niti ni tak, kakor bi želeli v Wa-shingtonu, posebno pa Dulles, ki se je baje tudi glede Ei-senhotverjevega odgovora precej prerekal, tako da je moral Eisenhotver pomiriti njegove nasprotnike, s tem da ga je na svoji tiskovni konferenci ponovno branil, ko je dejal, da je «Dulles najbolj pameten in najbolj vdan človek, kar sem jih kdaj srečal*.
M. B.
Obveznosti italijanske vlade
se niso pravice
Ob poslednjih šovinističnih izbruhih
(Nadaljevanje na 8. strani)
Položaj Slovencev v mejah Italijanske republike je pravno nejasen. Ta nejasnost izhaja iz dejstva, da se obstoj tržaških in goriških Slovencev priznava le de facto, pravne določbe pa, ki naj bi jamčile njihov nadaljnji obstoj in razvoj, se v glavnem omejujejo le na tisto splošno določbo v ustavi, ki pravi, da imajo narodne manjšine pravico, da se tak njihov obstoj in razvoj zaščiti in zajamči. Ustrezne pozitivne zakonodaje, ki naj bi ta obstoj in razvoj slovenske narodne manjšine ščitila, jamčila in pospeševala, pa na žalost še danes nimamo. Celo slovenska šola, ki obstaja že blizu 18 (in tudi več) let, še danes nima pravnega položaja in živi, oziroma životari iz dneva v dan. Drugo dejstvo, ki javno priča o obstoju Slovencev o Italiji, je le še izdajanje uradnega lista vladnega generalnega komisariata na Tržaškem tudi v slovenskem jeziku. In to je vse, kar z uradne strani priča o obstoju Slovencev v mejah Italijanske republike.
A že te drobtine bodejo v oči nekatere italijanske šovinistične kroge, ki ne zamudijo nobene prilike, da ne bi tega svojega sovraštva proti javni slovenski besedi tudi javno pokazali. Cesa vsega nismo bili na primer prisiljeni brati, ko je vladni generalni komisar razpisal prve vojaške nabore na Tržaškem tudi v slovenščini! Celo «So-cieta di Minerva» (ki bi, vsaj po imenu sodeč, morala biti neko znanstveno združenje) je dvignila svoj glas češ da so slovenski lepaki nezakoniti, nepotrebni (ker vsi razumejo italijanski), hkrati pa da pomenijo žalitev ljubosumno italijanskega značaja mesta*. Temu protestu so se pridružili še «Lega nazionale» in «Campagnia volonta-ri giuliani» ter celo neki «narodni socializem*, ki se je s tem protestom prvič pojavil v javnosti!
Temu se ne čudimo (nekoliko pa nas vendarle čudi, da se tem šovinističnim protestom niso pridružile tudi tiste, zlasti desničarske stranke, ki jim je glavni program «obramba italijanstva*. Ne čudimo pa se.
ker se bodo take stvari pojavljale tudi takrat, ko bo položaj Slovencev v Italiji nekoliko drugačen, kakršen je danes. Takrat
— in do tega bo prej ali slej kljub vsemu vendarle prišlo — pa bi tako ravnanje u-tegnilo imeti določene posledice za pobudnike podobnih protestov, kar jih bo prisililo, da se bodo v bodoče postopno odrekli takim izrazito šovinističnim prijemom v «obrombi italijanstva».
Danes pa jim dejansko brezpravni položaj slovenske manjšine v Italiji še daje možnosti in poguma za take in podobne nastope v javnosti. Proti takim nastopom, ki so v nasprotju z določbami i ustave i londonske spomenice o soglasju med italijansko in jugoslovansko vlado, nismo z uradne strani slišali nobenega glasu; le posredno je tržaški radio objavil poročilo svojega rimskega dopisnika, v katerem je rečeno, da vladni krogi smatrajo dvojezičnost na Tržaškem za obveznost iz londonskega sporazuma; kar pa zadeva slovensko šolo (gre namreč za postavko 180 milijonov lir, ki naj bi jo v pokrajinski proračun vnesli za gradnjo slovenske višje srednje šole — kar je spet ogorčilo nekatere tukajšnje kroge)
— pa da so vladni krogi mnenja, da je taka politika do slovenske šole potrebna, da bi dosegli «postopno normalizacijo italijanskega šolstva v bivši coni B».
Tem «vladnim krogom», ki se še sramežljivo skrivajo za rimskega dopisnika tržaškega radia, pa bi svetovali, da je že skrajni čas, da stopijo odkrito na dan in z ratifikacijo in objavo londonske spomenice o soglasju v uradnem listu Italijanske republike polože temeljni kamen za tisto odkrito in pošteno uveljavljanje pravic tukajšnjega slovenskega prebivalstva, ki more edino privesti do poglobljenega in iskreno prijateljskega sodelovanja tudi med obema sosednima državama, kar bo v nedvomno korist tudi italijanskemu prebivalstvu ne le v bivši coni B, ampak tudi v ostalih krajih Jugoslavije.
•iiiiiiiiiiilMlItiillllliiiiliilliiliiiltlllHililllllliiiiiiiiilifliiiiiiiiiiiniiiliiiliiiiiltlitiiiiiiiiiHillliiuiiiiititilittlilliiniiiiiiiiiiiiiiliiiiiilliiiliiilitllllilliiiniiiiiiiiiiitiiiiMifiiiiiiiiliillllllltiltiiifliiilllliiiiilHllillliilililiiifiliillliillllliiillillliimimiiiiii
TUDI VENEZUELA V DUHU JUŽNOAMERIŠKE TRADICIJE
Jimenezov	«udomačeni»
in značilnost	katoli
Za Južno Ameriko je značilno, da je celo bogata s puči in nenadnimi spremembami. Enkrat govorijo o tej, drugič o drugi državi, kjer naj bi prišle na oblast »nove sile*. Mnogo &e govori o diktatorjih, ki imajo za seboj »vse prebivalstvo*, ki baje preide na stran nove, po navadi vojaške hunte, ko slednji uspe vreči prejšnjega diktatorja ali pa prejšnjo vojaško hunto. Sedaj je na vrsti Venezuela. To je zelo bogata dežela, ki je še bolj bogata z velikimi socialnimi kontrasti in tudi za njeno zgodovino bi ne mogli reči, da ni polna tipično južnoameriških političnih sprememb. Posebno velja to za zadnje čase. Sezimo najprej malo nazaj.
Zarota letalskih častnikov, pri kateri je sodeloval tudi Jimenezov osebni pilot, ni uspela, ker se je zarotnikom mudilo - Tudi katoličani, ki so diktatorja podpirali, so se mu postavili po robu
Od leta 1808 do 1935 je Venezuela imela vojaško diktaturo, kateri je načeloval general Juan Vinecente Gomes. Kljub njegovi dolgi vladi mu ni uspelo »zediniti* ljudstva, kot je nameraval, ker se je kljub diktaturi v deželi razvila močna Stranka demokratske akcije, ki ga je s podporo malone vsega prebivalstva vrgla z oblasti. Novi vladi pa sta prav tako načelovala dva generala, in sicer Contras in Agarita, ki pa sta bila bolj liberalnih tendenc in sta zato uživala tudi podporo Stranke demokratskih svobod. Ta vlada je ohranila oblast deset let, dokler»ni 1945 prišlo do ponovnega puča, ki so ga ponovno izvedli vojaki. Glavno besedo je sicer imel Marcos Peres Jimenez — to se pravi današnji predsednik — kljub
"TV
'
. -z * w§šwm*m-9
i;§»	I
i ii!i*'' 'H:	viSi :
Mm M i	i
'z, i
Saharski petrolej že priteka v Constanlino. Na sliki rezervoarji v Ilassi Mes-sandu, ki jih francoski vojaki stražijo pred napadi alžirske osvobodilne vojske
temu pa je bil postavljen za predsednika dr. Romulo Detancour, ki je pripadal Stranki demokratske akcije, ki je bilg tako močna, da je tudi počisti, ki so prejšnjo vlado zrušili, niso mogli o-malovaževati. Ze dve leti pozneje pa je dr. Romula Detancoura zamenjal venezuelski književnik Gallegos, prišla« iste stranke, ki je delila oblast z vojsko. Pri drugi vladi Stranke demokratske akcije pa je Peres Jimenez že zavzel višji položaj, postal je načelnik generalnega štaba. Leto dni nato — 1948 — so častniki izvedli ponoven državni U-dar. Gallegos je odletel, za predsednika je bil postavljen podpolkovnik Delgado Chalbaud, Peres Jimenez pa Je postal že minister vojske. Chaldaud je bil na vladi do leta 1952, ko so ga pri atentatu umorili. Zamenjal ga je Marcos Peres Jimenez, vendar ne na račun državnega udara, pač pa z volitvami. To je bilo mogoče le zato, ker je bila v času Chalbaudove vlade Stranka demokratske akcije razpuščena in prepovedana.
Na račun teh volitev je bilo mnogo govora, naslednjih net let — vse do proti koncu preteklega leta — pa je v Venezueli vladal vendarle nekakšen mir, ki pa je bil le prividen, kajti Mar-eos Peres Jimenez ima kaj trdo roko.
Marcos Peres Jimenez 1-ma 44 let. Njegov oče je bil lastnik majhne plantaže, mati pa učiteljica. Ze mlad je stopil v vojaško službo in z 18. letom končal vojaško akademijo ter bil takoj imenovan za poveljnika neke topniške enote. Pozneje je šel v višjo vojaško šolo v Limo (Perii). l*ta 1945 je že bil major in tedaj se je začel vidno uveljavljati tudi v javnem življenju.
Prej smo rekli, da je v petih letih vlade Jimeneza v Venezueli vladal relativen mir, Ker je Jimenezov mandat ob koncu lanskega leta potekel, bi bili morali izvesti nove volitve. Na to pa Jimenez ni bil pripravljen kljub temu, da Je tedaj strpal v zapore večino voditeljev venezuelske opozicije. Da bi pa svojemu vladanju dal kolikor toliko legitimni videz, je sredi decembra izvede, nekakšen referendum, pri katerem bi moralo sodelovati 3.200.000
»volilnih upravičencev*. Pol milijona »volilnih upravičencev* je odpovedalo. Kljub temu je od 2.700.000 volivcev oddalo «glas» za Jimeneza 2.100.000 ljudi. Tudi na račun teh «volitev» je bilo mnogo govora, saj ni bila dovoljena nobena opozicijska volilna kampanja, niti kontrola opozicije pri referendumu, Jimenez pa se za tp ne meni in «vlada» kot bi bil zares izvoljen za predsednika. Verjetno pa so mu, če ne dnevi, pa vsaj meseci šteti.
Ze v decembru lant, komaj po končanem referendumu se je začelo opažati močno vrenje in kmalu je prišlo do dramatičnih • dogodkov. Tudi to pot so imeli glavno besedo častniki. Skupina letalskih častnikov, med katerimi je bil tudi sam Jimenezov osebni pilot, je skušala 1. januarja napraviti državni udar. Središče zarote je bilo v mestu Ma-racayu, ki je 80 km zapad-no od prestolnice Venezuele Caracasa. Poveljstvo osvobodilnih sil je po radiu pozvalo ljudstvo na upor proti diktaturi Jimeneza, kateremu je zažugalo, da bo bombardiralo prestolnico, če ne odstopi. In je prestolnico tudi bombardiralo, le da je to storilo bolj v demonstrativne namene, »da bi ne bilo preveč žrtev*. Vse se je zdelo, d* bo letalskim zarotnikom uspelo, ker so bili gospodarji Maracaya, toda v uporu so se bili prenaglili. Zarota sicer še ni bila pripravljena, začeli so jo, ker je bila odkrita. Poleg tega je zarotnikom odpovedala suhozemna vojska, v kateri so imeli svoje pristaše, ki pa so se potuhnili, ker so v njej Jimcnczovi pristaši i-meli glavno besedo. Jimene-zu je uspelo nekaj sumljivih častnikov strpati v zapor, večina voditeljev zarota pa je z letali zbežala,
S tem pa ni rečeno, da so zarotniki prenehali s svojo dejavnostjo. Jimenez je v Venezueli uvedel še hujši teror kot prej. Kljub temu pa tajna zarotniška radiood-dajna postaja «La voz de la libertade* še vedno poziva k Uporu in oddaja v svet vesti, ki so dokumentirano točne in govore o močnem trenju in odporu proti Ji-menezu. To pričajo tudi demonstracije študentov proti Jimenezu, kot tudi demonstracije delavcev in katoliških ter podtalnih levičarskih organizacij.
Jimenez je dal že pred poskusom državnega udara in po njem aretirati številne opozicionalce, med katerimi tudi odgovorne urednike nekaterih časopisov, ki niso hoteli objaviti njegovega «apela» ljudstvu. Med temi je tudi nekaj duhovnikov in univerzitetnih profesorjev katoliških nazorov.
Kaj se dogaja s katoličani v Venezueli, ki so Jimeneza toliko let podpirali? Za venezuelske napredne kroge je povsem razumljivo, da so proti njemu, toda katoličani so bili njegove desna roka. Danes pa so se mu postavili po robu. Značilno je tudi, da je Jimenez miljenček a-meriškega predsednika Ei-senhovverja, še posebno pa podpredsednika ZDA Nikona. Toda razlago za ta na videz protisloven odpor katoličanov proti njemu dobimo v sledečem: Venezuela je bogata dežela, tod' to bogastvo se čedalje bolj kopiči v rokah maloštevilnih privilegirancev in tujega kapitala, večina venezuelskega
ljudstva pa je v vedno težjih gmotnih razmerah, To nujno vpliva na politično preusmerjanje venezuelskega ljudstva. Tega se katoliški krogi zavedajo. Zato bi se radi postavili za pobor-nike »pravičnejše družbene ureditve*, da bi ne izgubili vpliva nad množico. Do preloma med katoliškimi krogi in Peresom Jimenezom je prišlo že 1. maj« lani, ko je karakaški nadškof Blanco v svojem pastirskem pismu odkrito napadel »slabo delitev venezuelskega bogastva» in odkrito povedal, da »široki ljudski krogi žive n ne-verjetnem siromaštvu, medtem ko se neznatna skupina špekulantov še nadalje bogatin.
In tako vidimo, da ima Jimenez proti sebi ne le venezuelske naprednejše, pač pa tudi katoliške kroge ter del vojske. Zato smemo trditi, da njegov položaj ni preveč trden. Hkrati pa je tudi res, da ga bo zamenjala ponovno vojaška hunta.
Rueki žiiuiislvenik |. I,uiiše\, ki je odkril neko novo zvezdo lcjiulico
ALI VEŠ...
— da ie »Demokracija* tako resen list, da na vprašanje, zakaj so leta in leta podpisovali prof. dr. Antona Da binoviča. to je človeka, »ki ni bil nikdar niti merodajen niti soodgovoren za protikomunistično linijo* njihovega ted nika, kot odgovornega urednika svojega tednika — odgovarja, da so... «v tem zad niem desetletju v Jugoslaviji nagnali na morišča, v zapore in na prisilna dela polnih 7 in pol milijona duš, to je i# odst. vsega jugoslovanskega prebivalstva*.
Spričo tako resne »protikomunistične linije* tega tednika je torej vsako polemizi ranje z njim le mlatev prazne slame.
* * #
— da je Anna Maria Moneta Caglio, ki jo poznamo iz procesa proti »marcheseju* Montagni, Piccioniju in drugim, pred velikim procesom. Državni tožilec v Rimu je namreč 15. t.m. poveril svo-' jemu namestniku dr. Giusep-pu Mauru, naj prouči obsežen procesni material proti njej, seveda v zvezi z raznimi žalitvami, ki jih je ta bivša tožnica izrekla proti številnim obtožencem in pričam v času procesa Montesi.
— da sta se demokrščanska ministra Angelini in Togni pobotala? Do spora med njima je prišlo novembra, ko bi v Livornu moral govoriti na komemoraciji ob obletnici smrti De Gasperija minister Angelini, V zadnjem trenutku pa so Angeliniju sporočili, da bo namesto njega govoril Togni, ki je dejansko govoril o De Gasperijevem delovanju od leta 1945 dalje. Da bi se Angelini nad njim maščeval, je na zborovanju voditeljev KD v Pisi rekel, da bo on raje govoril o De Gasperijevi antifašistični borbi od 1919 do 1945, ko so nekateri sedanji icmokrščanski voditelji nosili črno srajco. Togni se je čutil prizadetega in prišlo je Še do hujših medsebojnih obračunavanj, dokler ni notranjemu ministru Tambroniju po Novem letu uspelo sprta demokristjana in ministra pobotati.
* * *
— da se je 12. t.m. v pariški Operi pripetilo nekaj podobnega kot se je 1. januarja zgodilo v rimski Operi * Callasovo? Pariška pevks Georgette Camart je po P1" vem dejanju padla v nezavest. Toda predstava se j* vendarle nadaljevala, ker j« bila med občinstvom operna pevka Suzanne Sarocca, ki ie Camartovo zamenjala v »Ai-di*. Pevka Georgette Camart je bila za večerjo pojedla dve pokvarjeni jajci, ki sta jo spravili v nezavest.
* * *
— da «Italijansko-amcrilJ*®v zveza za pomoč emigrantom*-ki šteje 107 sekcij v raznih mest ih ZDA in ki je P°^ vodstvom ameriških katolv ških škofij, zbira sredstva tf pomoč italijanskim katoh' škim oblastem za borbo pr ti komunizmu ob prihodnjih volitvah? Koordinacijski
bor za zbiranje teh sredstev sestavljajo sodnik Juveva• Marchisio, minister za del« države New York James M<*' chell in pomožna netoporšk* škofa Perniconc in Grifjithl■ Iniciativo za to akcijo je de kardinal Spellmnnn.
* * *
— da se -e sin bivšega šističnega zunanjega ministr*
Ciana Falrizio Ciano ponU<
di«
za kandidata MSI za livord” sko voldno okrožje? Srk1** tarji MSI ra Livorno, P]*°' l.ucco in Masso Carraro P so se temu uprli, ker da ■
niso pozabili na to. kar je z|
194',.
je zgodilo v Rimu 25. JuHJ*
* * *
— da imajo v Sovjet* zvezi 120.000 atomskih
* VC* I ibl/.l/l 11 un»ri.»rv*it	.	-
stvenikov in tehnikov, d o'1 jih imajo ti 7,DA 75.000, Franciji 3000. v Italiji PB * maj 50.
* * * ,
— da ima novi in prvi v novo ustanovljeni Sko'1 v Porurju msgr. IIengst,*c
v svojem škofovskem prš
t»ou
ko*
namesto dragega kamn* šček porurekega črne** ž , n.oga? Vo baje ni dem*žl, Ja, pač pa bi iovI škof .. tel s tem pritegniti tantk8" nje rudarje.
* * *
»rk
— da se je na anketo P ^ škega »Francoskega za javno mnenje*, ki j* ‘-s Jonsko filialku nmeriškes
Gallupa, izjavilo za ,l’,,a^rii'
med Eisenhomerjem in ' g, ščevom kar 81 odst. ranih Nemcev, dočim
i i, iju T['if
je komaj S izreklo vr0' tploinem sl je i>eiina
tirancev iz J/ držav
zn ta sestane’: m med
IlO"’
tudi 54 odst. AmeričtP katerih st |« koma! 39 ”»», izreklo proti irsta iku- ,
da niti Američani tir od”^ vajo Ikove in še pred1
D n llesnve nepopustljiv* litike
***
krrfifl*
— da je koelnski ""'..j Frings pred dnevi SP g|fle
avdienco avstrjskeg* ~ g-kologa Knausa, ki tnu
ročil zadnjo izdajo : 4*1 knjig* »Plodni in nl'v M dnevi ženske . ,.» *n l>f odslej ta knjig 1 obvtz” mirilo vseh nemških “u kov-spovednikov,
A. S. PUŠKIN
/ (Odlomek iz ^Stotnikove
Mim
Opomba uredništva: Te zapiske piše Pjotr Andreje-vič Grinjov, oficir, premeščen v službo v belogorsko trdnjavo, kjer poveljujeta stotnik Ivan Kuzmič Miro-nov in kajpada njegova žena Vasilisa Jegorovna. Godi se stvar leta 1773. ko se je vnel v tamošnji pokrajini — orenburška gubernija — kmečki upor pod vodstvom Jemeljana Pugačova. — Prevod je oskrbel Vladimir Levstik.	-
ffekepa večera (bilo je v žačetku oktobra leta 1773) tem sedel doma, poslušal tuljenje jesenskega vetra in »kozi okno gledal oblake, ki 10 pluli mimo meseca, V tem Pttdejo pome, češ da me poveljnik kliče. Neutegoma sem se odpravil. Pri poveljniku tem našel Svabrina, Ivana Ig-Pjatiča in kozaškega podčast-nika. Ne Vasilije Jegorovne ve Marje lvanovne ni bilo v itbi. Poveljnik se je zaskrbljenega obraza pozdravil z me"oj. Zakleni l je vrata in vem vsem velel, Ha j sedemo, vezen podčastniku, ki je stal Pri vratih. Nato je vzel iz ie-fe pisanje in nam rekel: •Gospodje častniki, važna "ouica! Poslušajte, kaj piše Oeneral.»
Nataknil si je naočnike in Prebral naslednje:
•Gospodu poveljniku be-l°norske trdnjave, stotniku Mironovu,'
Strogo zaupno. S tem Vam sporočam, dtt ti je iz zapora pobegli ionski kozak in razkolnik Jemeljan Pugačov ti neod-PVstljivj predrznosti nadel lrrxe vajnkega carja Petra Hi. ter zbral okrog sebe hudodelsko tolpo, nuhuj-*ka! jaiška naselja na u-Por in £e zavzei in razde-l°l nekaj trdnjav, pri če-B,*r je povsod ropal in Zaradi tega imate gospod stotnik, kakor eitro prejmete ta dopis, n'ut epoma storiti potre b-ve ukrepe, da omenjenega vdodelca in samozvanca ^ihijete, če bo mogoče, pa docela uničite, ako se trebiti obrne proti trd-nlvvi, ki Vam je zaupana v tkrb.»
je*St°ri,i jpotrebne ukrepe,» oial e* Poveljnik, ko je sne-.nao<^nike in zlagal papir.
»Ud0r-t0 ie ,ahko :eči-
m. “elec je očitno močan; des P0 'momo vsega sto tri-zakl* n>°Ž' de odštejemo ko-> Po katere se ni kaj prida 2i°nest' — tega ne pranim, Wič	k°j očital, Maksi-
. ■ (Kozaški podčastnik se
ia*tnnit?ehnilJ' Ali. oospodje fl odi. druge pomoči m! in e. vestni, uredite straže ru n°cne preglede. V pritne-post "patin zaprite vrata in Tj Zl,'e vojake v bojni red. Va , a!<s'm>č. pa dobro pazi te	kozake.	Top preglej-
va n Vo^krbite, da se pošte-le,	Predvsem pa glej-
in °s*Que vse to skrivnost Vjavi rn°nel nihče v trd-tern.» prezf°daj kaj zvedeti o
rooril Vi,
han k, izdal ukazr■ Kuzmič razpustil
nas je
*♦ *
o p,,„ '* *° )rl> vsi pouoriti Tazi,A >u' Glasovi so bili zajj. ni' Sf°tniic je poslal kc-ioin 00 podčastnika z naroči-tali Po sosednih naselbi-Poz 'n Jrdnjanah vse dobro (ez . p°dčastnik se je vrnil je Va dni in naznanil, da Prjj 0j*tepi' kakih šestdeset Oo Oo° trdnjave, videl mno-cev,	slišal od Baškir-
Vtl'ika ° *.*	neznansko
Vionei v°iska, V ostalem ni Sa, ke Povrdati nič določene-Prej f *’ n* uPal jezditi na-
znki Tlni,°vi ** j* »ned ko-Va Ta . e‘u opažati nenavad-eab urjeno st; po vseh uli-tillo „ ** z^irali v gruče, se jn lePonoiiarjali med seboj »o opajal, kakor hitro i* p„ . 1 1 kakega dragonca a-»lalj tn>Z]?_>k*0a vojaka. Po-Ju-
*° mednje vohune.
J*1 Pote1?n p°lmi,C,'je prinf'
• N n H važno poroči-i'ZZ',ib' k°zaškega pod-s *° po Julajetiih
Hi. 0'1 lažne'	.......	...
lit
J* je
po svoji vr-
.	to im. / *Uit' kozak SVO-
bt, K[0Va^em razodel, da je
bil
nekega Baškirca s hujskaškimi pismi. Zaradi tega je mislil poveljnik spet zbrati svoje častnike in je v ta namen znova hotel Vasiliso Je-gorovno z verjetnim' izgovorom odpraviti z doma. Ker pa je bil Ivan Kuzmič nadvse prostodušen in odkritosrčen človek, ni našel nobenega drugega načina mimo tistega, h kateremu se je bil že enkrat zatekel.
uSlišiš, Vasilisa Jegorovna,» jt je rekel med pokašljevanjem, «oče Gerasim je baje dobil iz mesta . ..»
«Nikar ne čenčaj, Ivan Kuzmič,» mu je poveljnica segla v besedo, «najbrž hočeš sklicati svet, da bi se brez mene pogovoril o Je-meljanu Pugačovu; pa se ti nalašč ne dam speljati za n os.»
Ivan Kuzmič je debelo pogledal.
*No, mamica,v je rekel, «če že vse veš, pa dobro, ostani; pomenimo se tudi vpričo tebe lahko.«
»Tako, tako, dragec moj.s je odgovorila, ezvijačenje se ti ne podaja; kar pošlji po častnike.»
Spet smo se zbrali. Ivan Kuzmič nam je v ženini navzočnosti prebral Pugačov-Ijev poziv, ki ga je bil najbrž spisal kak na pol pismen kozak. Razbojnik je naznanjal svojo namero, da neute* goma udari po naši trdnjavi; vabil je kozake in vojake v svojo tolpo, poveljnike pa svaril, naj se ne upirajo, ter jim v nasprotnem primeru grozil s smrtno kaznijo. Poziv je bil sestavljen v robatih, a močnih izrazih in je moral povzročiti nevaren vtis v glavah preprostih ljudi.
»Kak lopoti!« je vzkliknila poveljnikova žena. *Kaj si nam upa predlagati! Da mu pojdimo naproti in mu položimo zastave k nogam!.. . Oh, ta pasji sin! Ali mar ne ve, da smo že štirideset let službi in smo, hvala Bogu, že marsikaj videli? Kaj so še res našli taki poveljniki, ki so poslušali razbojnika?»
«Podoba je, da bi se ne smeli najti,* je Ivan Kuzmič odgovoril. «Vendar je slišati, da se je lopov polastil že mnogih trdnjav.*
«Zdi se, da mora biti res el o močan,« je pripomnil Svabrin.
sNo, precej spoznamo nje-govo resnično moč,* je rekel poveljnik. »Vasilisa Jegorovna, daj mi ključ od kašče. Ivan Ignjatič, privedi Ba.ikir-ca, Julaju pa reci, naj prinese korobačev.«
ePočakaj, Ivan Kuzmič.* je rekla poveljnikova žena in vstala z mesta. »Daj, da spravim prej Mašo kam zdoma; če ne, mi začuje krik in se prestraši. In da po pravici povem, tudi jaz ne maram za take preiskave. Zdravi o-stani tel*	N
Mučenje je bilo v starih časih tako ukoreninjeno t’ bičajih sodnega postopka, da je blagodejni ukaz, ki ga je odpravil, dolgo ostal irez u
speha. Mislili so, da je hudo-(ir.lčevo lastno priznanje neogibno potrebno za popolni dokaz njegove krivde, Ta misel ni bila samo r.eosno-vana, marveč tudi vprav nasprotna zdravemu pravnemu razu,uk, k&jct če se ob:o\ctičev o itjenje ne prizna ;a zn dokaz njegove nedolžnosti, tedaj more biti njegovo priznanje le manj dokaz njegovi krivde. Ce-o danes ta dan še včasih slik'm stare solnike, kako se pritožujejo, zakaj je la vtnirška šeg: odpravljena. V naših časih pa m nihče dvomil o neogibni potrebnosti mučenja, ne le sodniki, marveč niti obtoženci ne, in tako ni poveljnikov ukaz nikogar nas presenetil ali razburil. Ivan lg-njatič je odšel po Baškirca, ki je sedel v kašči pod ključem poveljnikove žene, in čez nekaj minut so ujetnika že privedli v predsobje. Poveljnik je ukazal, naj ga postavijo predenj.
Baškirec je s težavo stopil ez prag, ker je imel noge v kladi, vzel svojo visoko kučmo z glave in obstal pri vratih Pogledal sem ga in se zdrznil. Nikoli ne bom pozabi! tega človeka. Na okb mu utegnilo biti preko sedemdeset let. Ne nosu ni imel ne i hijen. Glava mu je bi.a odkrita, namesto brade je štrlelo nekaj sivih kocin; bil re majhne rasti, suh in zgrbljen; toda v drobnih očeh se mu je vedno bliskal ogenj.
*Ehe!» je rekel poveljnik, ki je bil po njegovih strašnih znamenjih spoznal v njem enega upornikov, kaznovanih leta I7il. «Saj si, kakor vidim, že star volk; bil si že v naših zankah. Najbrž se ne puntaš prvič, ko imaš bučo tako gladko o-strugano. Daj, stopi mulo bliže in govori, kdo te je poslal!»
Stari Baškirec je molčal in docela brezmiselnim izrazom zrl v poveljnika.
eNu, kaj molčiš?* je nadaljeval Ivan Kuzmič. »Ali prav nič ne razumeš po ruško? Julaj, vprašaj ga po vaše, kdo ga je poslal v našo trdnjavo.*
Julaj je v tatarškem jeziku ponovil vprašanje Ivana Kuzmiča. Ali Baškirec ga je gledal s prav takim izrazom in ni niti besedice črhnil.
»Jakši,« je rekel poveljnik, #naučim te govoriti. Fantje, slecite mu tisto neumno progasto haljo in mu ustrojite hrbet. Le glej, Julaj; dobro ga dajte!*
Dva invalida sta jela slačiti Baškirca. Na nesrečnikovem obrazu se je pokazal nemir. Oziral se je na vse strani kakor zverca, ki jo otroci ujamejo. Ko pa ga je eden invalidov zgrabil za roke in si jih položil okrog vratu ter vzdignil starca na ramena, Julaj pa vzel korobač in zamahnil — tedaj je Baškirec s slabotnim, prosečim glasom zastokal, zmajal z glavo in odprl usta, v katerih se je namesto jezika premikal kratek štrcelj.
Vsi smo bili presunjeni.
«Ko,» je rekel poveljnik, sod tega očitno nič pametnega ne zvemo. Julaj, odvedi Baškirca v kaščo. Mi, gospoda, pa se še pogovorimo o tem in onem.*
ZA SPACALOM IN HLAVATYJEM
Slikar Rudolf Saksida je razstavil na Reki
Balet de Cuevasa ta teden v Trstu
s«
Umetnik	seje	prepustil	tokovom
Povsem prirodno je, da se zanimajo naši tržaški umetniki tudi za razstavljanje na bližnji Reki, saj imata obe pristaniški mesti kot dva mlajša in ambiciozna kulturna centra v neposrednem krašlkem okolju in zaledju dovolj sikupnih značilnosti, dovolj sorodnih razvojnih pogojev. Problematika odnosov občinstva do sodobnega likovnega življenja je po vsem svetu ista vsaj v pogledu razumevanja tako imenovanega «modernizma». Podobno kakor si uvežbaš posluh s pogostim posečanjem koncertov, tako se s posečanjem razstav sčasoma privadiš tudi dojemanju likovnih vrednot, še zlasti modernih, ki jim nedostaja od konservativnega dela občinstva pogrešane ilustrativne snovne motivike, tako imenovane »vsebine«, sujeta ali fabule. V prejšnjih dobah so bili ljudje vajeni, da so na prvem mestu povpraševali, kaj neki predstavlja določeno umetniško delo, dandanašnji pa se je treba povpraševati tudi zatem, kako je kaj napravljeno, kakšna je oblikovna in likovna e-stetska rešitev umetnine.
Reško občinstvo v tem pogledu resda še ni napredne-je razvito, pač pa opažamo, da ima vse bolj tanek posluh za vsebino in oblike svojega pomorskega in kra-ško primorskega okolja, za izrazne sposobnosti svoje neposredne resničnosti, za doživetja iz lastnega življenjskega območja. Zato sta doživela pred leti tudi Spacal in Hlavaty prav lep sprejem, mnogo toplega odziva, no, in sedaj nas je posetil še Saksida, ki je pol Goričan pol Tržačan. Ze dolgo pred njimi so bili na Reki tudi Černigoj, France Kralj, Pilon, na Sušaku pa je prikazal svoje pgzinsko-istrske in kvarnerske motive pokojni Saša Santel, eden naših pr* vih poznavalcev istrske krajine in istrske folklore. Vse to je bilo kmalu po prvi svetovni vojni, še prej pa je Santel služboval na pazin-skem učiteljišču, ki je slovelo po svoji narodni zavednosti že za časa stare monarhije.
Saksidove biografije tržaškim ljubiteljem umetnosti ne bo treba več v spominu obujati, tudi umetnikov dosedanji razvoj je dovolj znan.
Glede na dejstVo, da pogrešamo v zvezi s slikarjevo mariborsko razstavo, ki ji časovno sledi njegova reška prireditev, bolj jasno in bolj ustrezno pred-očitev umetnikove poslednje razvojne faze, ne bi bilo odveč, če se v njeno bistvo ponovno in bolj analitično poglobimo. Umetnik, kakršen je Saksida, to nedvomno zasluži, še zlasti glede na naše želje, da svojo pred krat' kim obnovljeno in nekoliko spremenjeno podlago kar najbolj utrdi in zasidra. Tu prehajam na čisto slikarska vprašanja Saksidove umetnosti, kolikor je to pač možno v kar najbolj zgoščenih obrisih storiti.
Saksidovi početiki stoje v
znamenju Cralijevega predvojnega futurizma in Spaca-lovega magičnega realizma. Svoj prvi višek zaznamuje okoli leta 1950, ko ga srečamo z dovolj svojsko izdelanimi potezami na znani ljubljanski razstavi slovenskih tržaških slikarjev: rahločutna sanjska poezija rojenega lirika, čigar enostavne in plastično modelirane oblike so bile vklenjene v gradnjo tektonsko ;n statično občutenih ritmov (Točajka, Cirkus). V naslednji prehodni fazi zasledujemo prenos ritmičnega akcentuiranja na obarvane plohe, na modulacijo monokromskih površin, ki postanejo glavni nosilci barvnega dogajanja, hkrati pa prizorišče samotnih tišin in idiličnega sa-mevanja že skrajno razredčenega predmetnega motiva (Terasa). Vse to je bilo organsko prečiščeno, uskladeno v celoto, a tudi slikarsko z vsako potezo dognano in pretehtano, skratka klasični Saksida, ki je znal vse te elemente po svoje predelati in nekaj svojstvenega prikazati.
Saksida kaže na obeh zadnjih razstavah (v Mariboru
in na Reki so bila na ogled ista dela) precejšnjo spremembo: vstopil je v krog surrealistične motivike, kjer mu je novo, bolj literarno pojmovanje snovi omajalože pridobljeni in s trudom priborjeni likovni fundament, nekaj, kar morda ne bi bilo potrebno opustiti in kar bi se dalo smiselno vključiti tudi v novo surrealistično pravljičnost, pa čeprav bi bilo treba s poljudnim tolmačenjem snovne tendence še previdno pričakati. Namesto tega se je prepustil Saksida tokovom svoje nove pripovedne smeri in je neučakano prevzel (ne še prepesnil in tudi ne likcvno-prekomponiral!) — vrsto o-hlapno, celo secesijsko stiliziranih «prizorčkov», bolj po domače, in zdi se mi, skoraj preveč po domače in premalo slikarsko obravnavan;h rekvizitov.
Navzlic temu pa moramo priznati, kar štejemo u-metniku samo v dobro, nekaj zelo markantnih značilnosti, in ravno te so Saksidov poseben dar; z najbolj skromnimi sredstvi označiti razpoloženjsko okolje, dati psihološko karakterizacijo
primitivno prvinskega, ljubko otroškega, sanjsko in pravljično prikupnega, skratka, očarati gledalca z nepričakovano razodeto intuicijo, kar mimogrede in orez temeljitejše priprave improvizirati dekorativno arabeska. Nekaj vedrega in lahkotno igrivega nikoli ni odveč, vselej in neogibno pa je treba še tako rahla in spontana platna, in tudi ne glede na skromne površine, koloristič-no obogatiti in jih oplemenititi s fakturo izbrane tehnike. Iz artizma naj vzklije ars!
Izmed dvajsetih razstavljenih del, (ki jim ne manjka sugestivne simbolike, pa graciozne in domiselne predmetne kombinacije, bi bilo vredno omeniti zlasti sake «Zvezda», «Zlata nit«, »Jesen«, »Rdeči konj«, «Maček», «Smrt popoldne«, »Mrtva ptica«, dela, ki jim ni mogoče očitati niti cenene barvitosti, niti grafično delujoče šablone. Ponovno: iz prejšnje in današnje faze preliti in zvariti sintezo novega Sakside, najti zrelost in moč novih dognanj.
DR. FRAN ŠIJANEC
Soltjiige Golovima (levo) in Georgij Govilov v ((Mesečnici« (koreografija Georgija Balančina). V dneh •d 23. do 26. t- m. bo balet markiza de Cuevasa nastopal v gledališču « Verdi n-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIMIIIVIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII
Dva primera slovenskega
sodobnega	re
ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATEUCV
Josip Jurčič, ZBRANO DELO VIII.
\Tcnikih 'n -,,al PTfd
r.lovou rim VOdjrm• ki
0 in	mu ie P°*jubil
'd z ni'»n dolgo raz-Oo»ia „n P"uelfnilc jt neute-‘»»or , d" Podčastnika ti !*,e0ooo Ulaia pa postanil na ^l*ki	To no*dco so
fo. (j| Pr,leli z očitno nrtio. v»h tn„,n° *° n>r">rali in 7-
'zorin
U^a „0dirdhr-. "« »-oj«
iztiršnik potielj-
I
^.V^' k(*ko no prožili;
lukai oarntzijska pod p0’v [ že P°*”etimo!»
!**hifca	koteI svojega
,°d« t, * .'»*> dan zaslišati; 'l -» »alki podčastnik je
p>n,^rL * Pomočjo so-eor,	—	že ušel iz za-
N
^ *^*»iko«liWina ie poveča.
n«mir. Prij.li so
Nov zvezek zbranega dela Josipa Jurčiča pomeni spet korak naprej v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Nova knjiga je že 57. knjiga te zbirke, obenem pa osma knjiga zbranega dela Josipa Jurčič«. Res je trajalo precej časa, preden smo po sedmem zvezku dobili sedanji, osmi zvezek Jurčičevega zbranega dela. Vendar pa se s tem smemo nadejati, da bo v kratkem Jurčičevo zbrano delo ven darl« zaključeno. Urednik zbranega dela Mirko Rupel sicer obeta še najmanj dva ali tri zvezke Jurčičevega zbranega dela, upati pa smemo, da bodo v doglednem času dobili tudi Jurčičevo celotno delo zbrano v kritično znanstveni izdaji.
Osma knjiga Jurčičevega dela obsega tisto, kar je o-stalo od Jurčičevega pripovedništva doslej še neobjavljenega v prvih sedmih knjigah zbranega dela. To pa »o predvsem nedokončani spisi in tista dela, ki so ostala v rokopisu, '/,» spoznavanje Jurčičeve umetniške osebnosti in njegovega dela pa ao
ta dela prav tako pomembna. Zato jih je urednik uvrstil skupaj in napolnil z njimi celo knjigo.
Tako ata v tej knjigi objavljeni najprej dve povesti, ki pa ju Jurčič ni nikoli dokončal. To sta »Doktor K«r-bonarius« in povest »Hišica na Strmini«. Obe ti dve povesti je pisatelj začel objavljati v Janežičevem in Jurčičevem »Glasniku«. Ker pa sta obe ti dve literarni glasili kmalu prenehali izhajati, tudi Jurčič ni našel volje, da bi povesti, ki jih je navadno pisal sproti za vspko številko, dokončal. Tretje delo »Slovenski svetec in učitelj« ki je nastalo v zadnjih pisateljevih letih, pa je nedokončano ostalo v rokopisu. Vsa ta tri dela, posebno zadnje, so zanimivi sestavki izpod Jurčičevega pereseo, ki pa zaradi nedokončanosti nimajo drugačne, kot le literarno zgodovinsko vrednost. Zlasti za zadnje delo je škoda, da ga Jurčič pred smrtjo ni utegnil dokončati, ker sicer začetek obeta zanimivo zgodovinsko povest.
Drugi del knjige, dodatek,
obsega same rokopisne stvari. Med njimi je najimenitnejša zgodovinska povest »Janez Gremčič«, ki je nastala v mladih Jurčičevih letih. Napisana je izredno sočno in je velika škoda, da je ostala torz.o. Tu je objavljenih tudi nekaj Jurčičevih zapiskov in na koncu še Dnevnik, Jurčičeva beležnica, ki je neposredno povezana z Jurčičevim pisateljskim delom.
Vse to Jurčičevo delo, doslej delno objavljeno delno sploh še nenatisnjeno, je dragocen vir za spoznavanje Jurčiča, Za širok krog bralcev pa te stvari ne prihajajo v poštev, ker so ostale nedokončane. Qbjava v taki izdaji, kot je Jurčičevo zbrano delo, pa je bila seveda nujna in tudi potrebna.
Knjiga ima že zaradi svojega značaja znatno večji obseg opomb kakor pa prejšnji zvezki Jurčičevega zbranega dela. Opomb je za sto strani drobnega tiska in tvorijo po svojem pomenu sestavni del tega zvezka zbranega dela Josipa Jurčiča.
Sl. Ru-
Tradicija slovenskega organiziranega planinstva šteje že več desetletij. Prav tako pa slovenske planince že več let spremlja v njihovi ljubezni do gora revija »Planinski vestnik«. Revija ima že svojo izdelano fiziognomijo in je lep primer publikacije, kjer se lahkotno-po-ljubno, včasih celo zabavno prijetno druži z resnim, večkrat tudi s kar strogo znanstvenim. Okrog osrednje
točke, gora, je navezano leposlovje, potopisi, prirodo-slovje, geografija, gospo-slovvje, geografija, gospodarstvo, tehnika in še toliko drugih panog. V nobeni številki tudi ne manjka ilustracij, priložena pa je še posebna priloga na lepem papirju (v januarski številki n. pr. zasneženi Krn).
Kdor vzame v roke nekaj številk »Planinskega vestnika«, postane njegov prijatelj in ga bo težko zapustil.
obzornik 58
«Obzornik», ki je bil včasih revija za ljudsko prosveto in se je pozneje spremenil v tip tako imenovane družinske revije, je potem še enkrat menjal svojo obliko ter postal «magazin», to je revija manjše oblike, pri kateri so posamezne številke znatno debelejše. Ce se je
uredništvo revije odločilo za tako obliko, je imelo gotovo svoje razloge. Pa tudi če se po razlogih, ki jih je imelo uredništvo, ne sprašujemo, moramo reči, da je revija v tej svoji obliki zelo prikupna, po svoji notranji ureditvi mikavna in za bralca praktična. Njena zanimiva
in privlačna vsebina je postala ljudem še mnogo bolj dostopna prav zaradi tega, ker revijo v tej obliki rad vzame v roke tudi tisti. l;i nima mnogo časa za prijetno branje v naslanjaču ob toplo zakurjeni peči. Kdor se Vozi z vlakom ali avtobusom, kdor mora kjerkoli dlje časa čakati in sploh kdor hoče še koristno izrabiti čas, ki bi šel sicer v izgubo, bo prav rad posegel po številki «Obzornika» z vedno bogato vsebino.
Vsaka številka ima toliko pestro vsebino, da ni človeka, ki bi mogel reči, da v njej ni ničesar, kar bi ga moglo zanimati, poglejmo n. pr. letošnjo januarsko številko. Tistim, ki jim je predvsem za leposlovje, so v tej številki na razpolago Jack London, Franc $rimpf, pa stari Juvenal, Zoran Huda-lts, Lojze Zupanc, Karel Ca-pek, Luigi Pirandello, Mihail Zoščenko in še Dan T. Moore. Članek Lancelot Hobge-na bo bralca poučil, kako se je pri starih Grkih razvila umetnost razpravljanja in dokazovanja; pri tem bo zvedel marsikaj o Pitagorovem, Evklidovem, Arhimedovem delu in o računski vedi. Kako smo »požirali« knjige z zgodbami o gusarjih in prav tako so nam bili vedno privlačni filmi, v katerih nastopajo morski roparji. V tej številki bomo torej kar pozdravili članek »Vzpon in zaton gusarstva«.
Kar pretresljiv je članek «U«oda črnega človeka«, ki ga je priredil S. Pirc. Ko še
Nad vrati Plato-nove šole jc pisalo: »Naj ne vsto-nihee, ki no geometrije »
P'
zna
Ilustracija v jaivuaraki številki Obzornika-
V Pistoji
v gibelinski dvorani palače Giano bo DANES otvoritev
vsemirje 1— po izstrelitvi u-metnih satelitov in v pričakovanju izstrelka, ki bi šel na Luno, zelo privlačna tema.
Umetnostni zgodovinar in stalni šddelavec te revije dr.
Stane Mikuž je napisal »Besedo o karikaturi«. Članku so dodane karikature od 15. stoletja do Churchilla in Gre-goryja Pečka.
Vinko Vodopivec bi imel sedaj 80 let
Dva sestavka sta posvečena filmu, potem pa sledi še več drugih sestavkov iz «živ-ljenja in znanosti«. Pa tudi med tekstdm je marsikatera kratka zanimivost, humor a-li ilustrirana smešnica.
Revijo tudi našim bralcem toplo priporočamo. (Dobe jo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.)
vedno lahko beremo poročila o preganjanju črncev, nam je ta članek potreben, da se na kratko poučimo o tej žalostni usodi črnih ljudi. Članek, ki mu je priloženih več strani barvnih slik, se nanaša predvsem na črnce v ZDA.
Obilno ilustriran članek »Prostor okoli nas« posega v
V Ročinju pri Kanalu se je 16. januarja 1878 rodil Vinko Vodopivec, znanj skladatelj zborovskih kompozicij, ki so tako globoko segle v dušo našega ljudstva, da jih po pravici smatramo za ponarodele. Poleg tega je pisal tudi za tamburaške zbore, za godbo, spevoigre in cerkvene skladbe. Njegov oče je bil v Ročinju učitelj in organist. Dal je sina v šole v Gorico, kjer je dokončal gimnazijo in bogoslovje. Nekaj časa je kapla-noval v Kamnjah in Črničah, kmalu nato pa je postal župnik v Krombergu pri Gorici in tu živel do smrti. Umrl je 29. julija 1952.
Kar je bil Gregorčič v pesništvu, to je bil Vodopivec za goriško ljudstvo v glasbi. Začel je svojo glasbeno pot kot samouk. Skozi vse življenje je neumorno delal, komponiral ter organiziral in vežbal pevske zbore.
V privatnem življenju pa je ljubil veselo družbo in znal biti dokaj dovtipen. Bil je debelušen po zunanjosti, z večno nasmejanim obrazom in ker je tudi bil dobričina, je bil zelo priljubljen pri vseh. Pisal je za ljudstvo in vse je dal ljudstvu, kajti u-mrl je revež, kakor je to bil »kozi vse življenje. Mislim, da je vzdevek »Slovenski Schubert« zelo posrečen zanj, ker je tudi on, kakor Schubert zajel v ljudsko dušo in se zlil z njo v eno.
Redkokdaj je zapuščal svoj Kromherg, zato pa je njegovo stanovanje bilo vedno polno gostov. Na njegovi mizi ni nikdar manjkalo vina.
V težkih vojnih letih so v njegovo stanovanje prihajali partizani in on jim je dajal zavetišča, ker je čutil z ljudstvom in vedel, zakaj se bori.
Vodopivec je nedvomno e-den najbolj priljubljenih in popularnih slovenskih skladateljev. Njegove pesmi se odlikujejo po lepi, naravni melodiki in preprostih harmonijah. Najbolj znane so »Žabja svatba«, »Ob večerni uri«, #Pobratimija» in druge. Vodopivec ne išče efektov V. težkih in komplicira-
nih kompozicijah; zapoje kakor mu pride iz srca, široko, zanosno — jasno, in enostavno, kot vse njegovo življenje.	,
Od 1906, ko je bila objavljena njegova prva uglasbena pesem, pa do njegove smrti ni odnehal. Včasih je pošiljal kako stvar v popravo goriškemu skladatelju pTof. Emilu Komelu, V nekem pismu ga prosi za pregled nekaterih svojih skladb, «da Kranjci ne bodo vihali nosov«.
Mi se ga spominjamo, ker nam je njegova pesem tako zelo draga; draga, ker jo lahko poslušamo in pojemo in čutimo. To je pa vse.
FILIBERT BENEDETIC
Slovenec je režiral Pirandella v Londonu
France Jamnik, režiser ljubljanske Drame, je pripravil v londonskem gledališču «Theater Workshop» Piran-dellovo dramo «Clovek, zver in čednosj«, ki je te dni doživela svojo premiero. Delo je pri londonski publiki še dokaj uspelo, kritika pa je zapisala, da je bila Jamni-kova režijska koncepcija neobičajna in nova.
Marisa Aliaslo v svojem stauo-vanju. Preteklo nedeljo Je od potovala v Ameriko, da ugotovi, če vlada zanjo tudi v tam kajenjih filmskih krogih zanimanje. Vzrok za potovanje pa tiči tudi v sporu s producentom Pontijem, s katerim Je bila vezana z dolgoletno pogodbo in ki Jo Je pretrgala. Vzrok za spor: film «Haimonda tutta tondan, ki bi moral slediti ce'i vrsti kot jajce jajcu podobnih si filmov, ki so uspeli predvsem zaradi prisrčnosti in o-kroglih oblik Marise Allasio. Igralka skriva resne umetniške želje in menda sanja, da bi lahko igrala Otelijo
Človek ali opica?
Zdravniki Pasteurjevega instituta v Saigonu že nekaj časa proučujejo nenavaden primer sedemletnega dečka, za katerega trdi mati, da je oče opičnik
V Pasteurjevem inštitutu v Saigonu, prestolnici Vietnama, že nekaj časa proučujejo znanstveniki nenavaden primer. V zavod so sprejeli dečka, čigar oče je opičnik, kot trdi dečkova mati, mlada Vietnamka, Ngujen Tl Te.
Zdravniki stoje pred uganko, ki jo bodo najbrž težko rešili, saj se z vprašanjem človek-žival zaman ukvarjajo že od nekdaj mnogi strokovnjaki.
Deček je danes star sedem let in v resnici kaže nekaj znakov na to, da bi utegnile biti trditve dečkove matere resnične. Kot poroča ugledna agencija »Associated Press*, niso znanstveniki v omenjenem zavodu končali preiskave, zaradi tega ni moč reči glede tega še nič gotovega.
* * •
Bilo je pred osmimi leti.
Mlada Ngujen Ti Te je šla, kot že tolikokrat prej, v džunglo, nedaleč od doma, po drva. S sabo je imela kratek in ukrivljen nož, s katerim ja rezala veje in jih sekala ter jih zlagala na kup. Ko je bil kup tolikšen, da bo mogla nesti, je povezala s srobotom butaro, si jo naložila na pleča in počasi šla proti domu. Tako je bilo že mnogokrat prej. A danes?
Nebo je jasno, a vendar ni čutiti tiste soparice kot sicer, kar prijetno toplo je zunaj. Ngujen je skoroda vesela. Hi-
tro ji gre delo izpod rok. In kup vidno
rase. Kar naenkrat pa ji postane neprijetno. Nič ne ve, zakaj je postala nemima. Ozira se okrog sebe, ker se ji zdi, kot bi nekdo prihajal proti njej. A zaman se ozira. Nikogar ne vidi! Toda vendar!
Vedno bolj ji je neprijetno. Postaja vznemirjena. Tedaj pa zagleda tam v goščavi dvoje nenavadnih oči, rdečih, žarečih, pretečih...
Hoče zakričati, a iz grla ni glasu. Hoče steči, a se ne more premakniti z mesta. Kot pribita stoji tam in se ne more ganiti. Le po vsem telesu trepeče in z grozo gleda tja ...
Gleda in trepeče, nepremično gleda v tiste oči, ki prihajaj-} vedno bliže in bliže... Ze čuti vročo sapo pošasti, ki je skoro tik pri njej. Rjava, ogromna pošast, z veliko glavo in na dolgih nogah. Vsa je poraščena. Ze je čisto blizu Ngujen. Stegnila je svojo dolgo kosmato roko in jo je zagrabila za ramena in okoli pasu.
Pretresljivo je kriknila Ngujen in potem ni ničesar več čutila. Omedlela je.
Ko se je prebudila iz omedlevice, je ležala tam v goščavi, nedaleč od kupa drv, ki si jih je pripravila prej. Vse telo jo je bolelo, krvavela je in obleka je tudi bila vsa potrgana. Le s težavo se je vzdignila. Opotekajoč se je šla k vo-
WAPWAVWbWAWi ■AVAWAV//AWšW,^.VA%W.VAV.V.V. %V.VAW/V,.W.%W.V,WV.VW.1.WAW.V.W.W.VWA\VVW.WAV.,,%
DO KOD PRIPELJE VRAŽEVERNOST
Ljubezenske pustolovščine Karima- novega Aga Khana
Patricia Ravvlings
Če bi lahko ismailiti, ki -jih je okrog 20 milijonov, čitali in izvedeli vse, kar se govori in piše o njihovem komaj 21-letnem «duhovnem vodji* Karimu, sedanjem Aga Khanu, bi se najbrž zgrozili in žal bi jim bilo vseh tistih pri-stradanih zlatnikov in platinastih ploščic, ki mu jih v svoji nevednosti in verski vdanosti poklanjajo vsako leto za rojstni dan.
Stari Aga Khan, ki je pred dobrim letom umrl, je bil sicer tudi poznan kot velik uživač in ženskar. Vendar je znal to napraviti bolj diskretno in na bolj umirjen način. Poročen je bil kar trikrat in zraven si je tudi še privoščil kakšno mlajšo »simpatijo*, toda vse to ni delal tako, da bi vzbujal pozornost novinarjev in reporterjev, ki so raje opisovali in fotografirali njegove luksuzne vile, sprejeme, prekrasne dragulje in pa njegovo ženo - lepo Begum.
Ze Ali Khan — oče sedanjega »duhovnega vodje* ismailitov — ni šel po stopinjah svojega očeta.
Ta je že dal novinarjem mnogo več dela in materiala za razne članke in novice. Privoščil si je vse mogoče lepotice — med njimi tudi Rito Hayworth - zapravil ogromno denarja na konjskih dirkah in še sedaj se ne ve, ali se bo poročil z znano pariško manekenko Betino, ali pa si bo izbral novo »ljubezen*. Pravijo, da ga je oče mnogokrat grajal zaradi njegove lahkomiselnosti in škandalov in*, da: ga zaradi tega ni izbral za svojega naslednika.
Toda vse kaže, da ni i-mel stari Aga srečne roke niti ko je izbral za novega Aga Khana Alijevega sina Karima. Ta vedno resni in skromni mladenič, ki je pridno študiral na a-meriški univerzi in ki se je zdel staremu Agi kot rojen za mesto »duhovnega vodje* ismailitskih vernikov, se je sedaj kar čez noč povsem spremenil in pravijo, da bo, če gre tako naprej, zasenčil celo »sloves* svojega očeta.
Do prvega škandala je prišlo, ko se Je Karim na nekem sprejemu precej napil, nato pa v družbi nekega dekleta na skrivaj zapustil zabavo:	medtem
so ga pa v nekem hotelu zaman čakali zastopniki njegove verske enote, da se mu poklonijo in mu ob-
Pika
Dragi pri MorsKi!
Srednje sold se 1orte udejstvujejo v pisavi in jeziku. Pišejo domače naloge, potem literarne vaje in anka na Jadro. Sem čula eno gospo, ko je rekla enmu gospodu: »Afa so kokoli fi naši mulati, ne? Kako znajo vre zdaj tako mladi forte lepo napisat. Saj je kokar kašen romanco, ne? Prav zares so grozno pridni!*
Snoči pa so od Lotili literarni večer, zato ko niso bile tehnične reči pravilne, in bo bil drugi bot, Maje prav zares videt dijake, kako so pridni: kadar se smučajo in anka kadar je kasen ples. Jih je blo oni dan na plesu od glasbene ma Tiče forte dosti in so vsi naprej in naprej nečko plesali in se vrteli po šali, kadar so godli Mene pa moja mama ni pustila in je rekla, da sem še preveč smrkava. Ma drugo leto bom ben šla! Anka na rastavi od Cesarja sem bla in je bla forte lepa, Smo šli osi ses sole in nas je pelala nasa profesorca od risanja. Ma vsi profesorji pa nečejo pelat, zato, ko se bojijo da bise lahko zamerli in bi jim lahko škodlo...
Sem šla obiskat sojo teto, katera stoji u višini od kasarne kamor hodijo pod levo. Stric, ki je od moje tete moš, se je forte norca delal ses tistih fantov: »Kaj je to kašna leva? In kaj so to kašni fanti! Nič ne vriščejo in anka nimajo garaflov o-koli klebuka in ne remonike. He, kg smo mi šli pod levo, se je vse treslo In je bil cel Trst naš! Tole se pa necko prpele ses vtšpo in ko odpravi tisto levo, se usede nazaj na vešpo in je končano. A slovenski fanti bi mogli prepevat Slovenske pesmi, da bi znali tisti, kateri se zaletavajo u slovenske plakate in anka osi druži, da so anka slovenski fanti ta-Ijanski sodati, in čejo bit prov zastran tega rešpe-tiranil Ce vre imajo osi glih dolžnosti, morejo imet anka vsi glih pravice! Ej, ambot je blo vse drga-čl.. .* Maso bli zares tako tihi, sem jih vidla. In nanka eden ni imel klebuka, kam naj pole prpne garofo!
Stric Oašpar se je forte smejal, ko je bral časopis: *No vendar, da so se spomnil napravit še eden Molo. Saj je prav zares grbzno velika potreba. Saj nimajo vaporji več prostora po ta druzih Molah in zato ko morejo čakat Filo, grejo rajši u kašne druge Porte. Ma zdaj, ko bomo imeli nOv Molo bojo pršli nazaj*
Te pozdravlja
razložijo svoje probleme.
Nekaj dni pred Silvestrovim je Karim odšel na »počitnice* v avstrijsko zimsko letovišče Kitzbue-hel. Spremljala sta ga mati lady Joan (prva žena Ali Khana) in pa mlajši brat Amyn. Pa ni dolgo «počival». Začel je dvoriti vsem lepim dekletom in damam, dokler ni nekega dne prišla v Kitzbuehel tudi plavolasa Silvia Casa-blancas, hči južnoameriškega »kralja tekstilnih štrojev*. S Silvio se Karim pozna že več let in že pred časom se je govorilo, da je med njima več kot simpatija. No, Karim in Silvia sta .se v Kitzbuehlu tako obnašala, da je bila točnost teh govoric samo potrjena. Tedaj pa je nastopila mati lady Joan, ki dobro ve, da si bo njen sin utrdil ugled med svojimi verniki samo, če bo poročil dekle mohamedanske vere. Ljubimkanje in flir-tanje bi mu bila torej odpustila, toda resnejše ljubezni ne. Nekega večera sta se mati in sin hudo sporekla. Ves hotel je lahko poslušal prepir, ko je mati očitala sinu njegovo lahkomiselnost in razsipno življenje in ko je sin še mnogo huje odgovarjal svoji materi. Prepir se je končal tako, da. je Karim močno zaloputnil vrata materine sobe, stekel po stopnicah, se vsedel v svoj »Mercedes* in se meni nič tebi nič odpeljal v švicarsko letovišče Gstaad.
Takoj za njim sta se seveda v Gstaad pripeljali tudi lady Joan in Amyn, toda tam sta že našla Karima v družbi nove »zaročenke* temnolase Patricle Rawlings, angleške multi-milijonarke. Kjerkoli Je bila Patricia, tam je bil tudi Karim in vsi so samo z radovednostjo čakali, kdaj se bo na pozomici pojavila še plavolasa Silvia, da zaključi to »idilo*. Pa je ni bilo užaljena je baje odpotovala v svojo domovino.
Lady Joan Je še nekaj drii skrbno zasledovala mlada zaljubljenca, potem pa je s svojim drugim sinom nenadoma odpotovala. Pravijo, da se Je prepričala, da ni prav nobene nevarnosti, da bi se njen sin zares zaljubil ter da so na vidiku že njegovi novi podvigi. No, in dokler so to samo podvigi, ni pač nevarnosti za stolček Age Khana.
Tako ima Karim seda) mir. Po mili volji lahko dvori Patriciji in. se ogleduje se za novimi lepoticami. Kaj mu pravzaprav kdo more. Ali ni duhovni vodja 20 milijonov iainai-litskih vernikpv in ali ni eden najbogatejših mladeničev na svetu? Njegovi verniki so daleč in so končno tako naivni in dobri drugim pa zapre u-sta denar.
žalostna, a resnična zgodba, prekrita z zlatom in platino, ki Ju nabirajo ubogi verniki, da bi «o-sladili* življenje svojemu »živečemu bogu*, ki se tako »muči* po raznih evropskih letoviščih. No, večno tudi to ne bo trajalo.
Shirlev Holmes
Patetičnih ljubezenskih zgodb na svetu še vedno ne manjka, pa čeprav so
morda danes v atomski dobi bolj redke. Toda zgodba mlade Angležinje Shir-ley Holmes in italijanskega natakarja Giulia Com-parinija je morala biti že nekaj posebnega, če je povzročila v svetovnem časopisju takšno zanimanje in sprožila celo pravcato sno-vinarsko* bitko med največjima londonskima dnevnikoma *Daily Sketch» ip *Daily Miror*. Ta dva sta šla celo tako daleč, da sta »ugrabila» eden zaročenko, drugi pa bodočega zaročenca, samo da bi si zagotovila prve vesti o njunem svidenju v Angliji, o njuni ljubezni, datumu poroke itd. Vsa stvar je šla tako daleč, da so se celo vedno mirni Angleži zgražali in izrazili svoje ogorčenje nad umazano špekulacijo okrog te ljubezenske zgodbe, ki bi morala vzbujati samo usmiljenje in razumevanje.
Shirleg Holmes je mlado, komaj 22-letno dekle, s težko napako, ki ji ne dopušča upanj na lepšo bodočnost ali na daljše življenje. Zdravniki so celo izjavili, da lahko od trenutka do trenutka u-mre. Uboga mati ji je hotela olepšati življenje in jo je lansko leto pripeljala v letovišče Viareggio v I-taliji. Tu je bolno dekle spoznalo mladega Giulia Comparinija, ki je bil kot natakar zaposlen prav v njenem hotelu. Med obema mladima se je kmalu vnela močna ljubezen. Obljubila sta si, da se ne bosta nikoli pozabila in da
V
MjuSezmbka
ki /e	g anila
u
se bosta' še videla. Shirleg je odpotovala v Anglijo, Oiulio pa je bil poklican k vojakom. Toda oddaljenost od ljubega je slabo vplivala na že tako rahlo zdravje uboge Shirley. Začela je prositi mamo, da ji dovoli potovanje v Italijo, da zopet vidi svojega Giulia. Mati bi ji bila morda u-stregla, toda zdravniki so potovanje odločno odsvetovali, ker je bilo Shirleyino srce vse preslabo. Uboga Shirleg se je v svoji žalosti obrnila do nekega novinarja, da bi ji s člankom v svojem časopisu omogočil svidenje z zaročencem.
In tako je prišla vsa zadeva ne samo v tisti, temveč v vse druge časopise. Vsak jo je olepšal, kolikor se mu je pač zdelo potrebno, in tako so se o Shirlev
Giulio Comparini
in njeni ljubezni na dolgo in široko razpisali prav vsi časopisi. Čitatelje je zgodba tako ganila, da je njihovo sočustvovanje vplivalo celo na vedno tako stroge vojaške oblasti, ki so pred dnevi izdale mlademu Giuliu posebno dovoljenje za potovanje v Anglijo in enomesečni dopust, da se lahko v tem času tudi poroči.
Oba zaljubljenca sta bila seveda zelo vesela svidenja. Giulio je odpotoval z letalom v Anglijo, Shirleg pa ga je nestrpno čakala na svojem domu. Toda tukaj sta prevzela glavno vlogo oba že navedena londonska časopisa, ki sta si hotela zagotoviti prioriteto nad zaključkom ljubezenske zgodbe. Dailg Sketch je poslal na letališče svoje ljudi, ki so Giulia tako rekoč ugrabili in ga odpeljali v neki hotel, kjer naj bi jim še enkrat povedal vso svojo zgodbo, Dailg Miror pa je medtem odpeljal bolno Shlrley v neko zakotno vasico, kjer naj bi prišlo do svidenja, seveda le ob navzočnosti novinarjev tega časopisa. Giulia je vsa ta mahinacija trpko presenetila, za u-bogo Shirley pa bi lahko pomenilo takšno ravnanje celo smrt.
No, sedaj sta zaljubljenca že skupaj in razpravljata tudi o tem, kdaj se bosta poročila, kje bosta živela in še drugo. Toda v javnosti je ostal še vedno mučen vtis zaradi špekulacij s to ljubezensko zgodbo, ki bi lahko stala tudi življenje mlade Shirley.
di, kjer si je izprala rane in se nekoliko osvežila. Nekoliko ji je odleglo. Mnogo truda jo je stalo, da si je naložila butaro, in dolgo časa je porabila preden je prinesla butaro domov.
Tam se je brez besed spravila na svoje ležišče in je tam ostala dosti, dosti dni. Bila je bolna in izmučena.
Potem ji je bilo bolje in je lahko spet po malem delala. A tako kot nekoč pe. In po drva ni nikoli več šla. Ne! Groza ‘jo obide samo če pomisli na to, da bi sla zopet na tisto mesto, kjer..
In potem je dobila otroka.
• * *
Francoski novinar Marcel Bame, ki se je pridružil skupini zdravnikov, ko so šli obiskat mater tega čudnega dečka, piše:
četvero nas je sedelo v značilnem plitvem rečnem čolnu, ki je drsel po reki ze štiri ure proti severovzhodu: dr. Bonnet, dr. Fen Van Got, lastnik čolna Vietnamec in jaz. Za nami se je ob ogromni delti veletoka razprostiralo obširno riževo polje. Za seboj smo pustili tudi nešteto čolnov, ki so plavali v različne smeri. Tudi smo pogosto srečavali posamezne velike čolne, ki so težko naloženi plavali proti severu. To so bili Povečini ribiški čolni, ki šo imeli ua sredi streho iz bambusove rogoznice.
Na obeh bregovih reke je bila sama neprehodna goščava. Bili smo v džungli.
Tu nekje, levo ali desno od reke, ki se je zelo zožila, v tem nepora-ščenem delu divjine bi utegnila biti vas, katero iščemo. Nerazumljivo mi je, kako se je moč v tej zeleni goščavi znajti. Naš čolnar pa je takoj pokazal na rečni ovinek pred nami. *Tukaj je!* je rekel po francosko.
Jaz sploh nisem ničesar opazil, ostali pa so se zadovoljno smehljali. Bonnet je pomignil čolnarju, naj ustavi motor. In res! Takoj je bilo čuti otroško kričanje. Vas leži za zeleno steno.
Dr. Van Got se spozna, saj je bil
že nekajkrat tam.
* * •
Cel trop vreščečih, polnagih otrok, izstradanih psov in črnih prašičev je obstopilo čoln, brž ko je pristal ob bambusovi koči na visokih kolih.
Ngujen Ti Te ga je zagledala že prej. In prav dobro je vedela, po kaj so prišli. Težko je oceniti starost ženo, ki je mati opičjega človeka. Sodili bi, da ima največ 25 let.
Obotavljajoče, skoro v strahu, odgovarja dr. Van Gotu, ki govori z njo v njenem jeziku.
• »Kdaj je bilo tisto, pravzaprav?*
Ngujen šteje na prste, imenuje neko število. «Osem let?*
»Se bo najbrž ujemalo!* pravi počasi Van Got.
«In kje je bilo?*
žena pokaže tja čez kočo: «Tam ob oni reki, kjer se razcepi.* Nabirala Je dračje in ga tudi sekala, takrat.
Vedno bolj je postajala vznemirjena med spraševanjem, naenkrat se je začela tresti, kot bi imela mrzlico, in nenadoma je začela kričati: »Zelena se tiča!* Vsi so se razburili, kar pot jih je začel oblivati, misleč, da Ngujen vidi pošast, ki jo je pred tolikimi leti napadla. Pa ni bilo nič. Le ob spominu na tisti strašni doživljaj se je vznemirila.
WltWyil(i!!j]|*!|i!lB>i!Sll»lfWlllllWill»llllCTWIIlWWlllMlWlllil*ll8'(iiWIWWIillB!IBr'
Z naglo kretnjo je potegnila iz polteme svojega otroka — opičjega človeka Ako ne bi že prej vedeli o tem ničesar, bi se komaj kaj čudno zdelo. Pravzaprav pa je otrok kaj čudna pojava Ima dokaj nenavadno oblikovano glavo, pod očmi široke nabrekline, noge obilno porasle s kocinami. Oglaša se s kaj čudnimi glasovi, in ko mu dr. Van Got ponudi banano, jo tal^oj vzame in začne jesti.
Pa tisti njegovi tako čudni gibi rok! • * *
Ne bo lahka naloga znanstvenikov, ki proučujejo tega dečka. Razumljivo je tudi, da .se vsi strokovnjaki prav posebno zanimajo za ta primer. Saj je to tudi vprašanje, ki že od nekdaj nadvse mika znanstveni svet.
O tem vprašanju je moč zaslediti lesoreze iz srednjega veka, kar dokazuje, da so se že takrat ukvarjali s tem vprašanjem. Vendar pa ne morejo biti za medicino važni razni spački in nenormalni porodi, katere celo dandanes prikazujejo v raznih cirkusih proti vstopnini-
V oktobrski številki pariške zdravniške revije «Aeskulap* je obširno opisan pri' mer volk-človek.
In sedaj tale primer v Saigonu.
Kdo bi vedel, kako je v resnici bilo s tem dečkom. Morda pa je le kak podivjani Moi, ki živi v džungli sredi med zverm., oče tega ...
S. A-
>:
Številna pisma čitateljev za našo gratološko rubriko
Resno proučevanje pisem zahteva določen čos - Prve odgovore bomo objavili verjetno prihodnjo nedeljo
Preteklo nedeljo smo objavili vest, da bo tudi »Pri-
VELJAVEN OD 20. DO 26. JANUARJA
kurim
V*
rven (od 21. 3. do
20. 4.) Dobro bi
bilo, de ne bi zanemarjali osebe, ki vam je pri sv-eu. Zlobni jezik: vam lahko škodujejo. Novosti proti koncu tedna.
Bik (Od 21. 4. do
20. 5-1 Vse temne misli bodo glede vaših čustvenih zadev izginile in zmagala bo ljubezen ter harmonija. Ne spuščajte se v igre za denar, ker bi izgubili.
DvoJCka (od 2t.
5. do 20. 6.) Vaši živci bodo ta teden nekoliko napeti. Skušajte se razvedriti med prostimi urami. Se nekoliko boste morali počakati pričakovano sporočilo.
Itak (21. 6. do 22. ?•) Vzbudili poste zanimanje ,n simpatijo v neki osebi, kate-j-e še ne poznate. Boriti se morate na delovnem področju In do segli boste zaželeno.
večji meri Pismo.
Lev (od 23. 7. do 22. I.) Ne bodite tako nezaupljivi v ljubezni, več razumevanju in vrnili vam bodo čustva v znatno kot pričakujete.
Devica (od 23. ».
do 22. 9.) Slučajna srečanja, kate ra pa lahko u-godno izkoristite. Pojasnili boste nesporazum. — Bolj morale skrbeti za svoje interese.
Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) Ponos, ki se že spreminja v napuh, ni koristen. Lahko pride do diskusij. ki vam
bodo samo škodile. Zelo u-godne zvezde na delovnem področju.
Škorpijon (od 23.
10. do 21.	11.) V kratkem boste lahko uredili manjša pereja gospodarska vpru-šanja. Zdravje
vam ne bo povzročalo pre glavic. Ugodne priložnosti.
Strelec (od 22
11. do 21. 12.) Pazite, ; nevarnosti ,so velike, pri prenaglih jn nepremišljenih sentimentalnih dogodivščinah. Dobre kupčije.
Kozorog tod 22
12. do 21. 1.) Z
vztrajnostjo boste rešili nalogo, ki stoji pred vašim srcem. Ugodne priložnosti na poslovnem področju, vendar pa jih morate izkoristiti.
Vodnar (od 22.
M
razveselite se, — Veje vam ugoden veter tudi na poslovnem področju.
Ribe (od 2f. J.
do 20. 3.) Zvezde
so vam sa vedno prijazne. — Kar vam bodo oblju-,blli, bodo tudi izpolnili, vendar ne smete Izpustiti « rok niti ljubezenskih niti kupčij-skih priložnosti.
morski dnevnik* imel odslej v nedeljski številki stalno grafološko rubriko. Uspeh tega razglasa je presegel pri čakovanja najbolj zagrizenih optimistov našega redakcijskega zbora in je imel urednik te rubrike že v ponedeljek polne roke dela. da je pregledal vso pošto.
Vse, ki #o že pisali in tudi tista, ki‘ ie bodo proemio, da mor«Jn malo potrpeti. Naš
stalni grafološki strokovnjak namreč nikakor rte more v tako kratkem času obdelati vseh rokopisov in bomo zato prve analize verjetno objavili v prihodnji nedeljski številki «Primorskega dnevnika*. Upoštevati pač marata. da je grafologtja resna stvar in da je treba vsak rokopis dokaj natančno proučiti, kar pač zahteva mnogo časa. Istočasno bomo poslali tudi tistim, ki so prosili, daljšo analizo na dom.
Za vse tiste, ki niso uspeli prebrati pretekli teden navodil za sodelovanje v g ra-fološktm kotičku našega lista pa ta navodila na kratko objavljamo:
V rubriki bo sestavljal n-nalize naš stalni slovenski grafološki strokovnjak na o-snovi rokbpisov, katere bodo pošiljali čitatelji.
Osnovna zahteva je tore) rokopis, vendar pa boste strokovnjaku znatno olajšali njeggvo delo, če boste stnčusno odgovorili tudi na naslednja vprašanja; rojstni datum, poklic, prUa naj-ljubša barva, druga naj-ljubša barva. Pripomniti je
treba, če je analiza za ali za kako drugo osebo 1 je treba navesti zgornje V0"
Hi*
datke (če jih seveda ves1
za osebo, od katere pate rokopis. Zelo koristna P tudi slika in rokopis nf njih let.
Poleg tega jr treba ob''**"
no navesti tudi geslo, ker nobenem primeru ne bori£ objavili odgovorov v°d f>r vim imenom
V listu bomo ohiavU* pod zjora) omenjenim 0* slom krajši izvleček a"0\^ ze, medte'm ko bo strok* njok naj raviI za vsak kopiS tudi daljšo podroh analizo. 7'isti, ki bi ho1*
dobiti 11 analizo morajo pismu navesti tudi svoj čen naslov in mu J* 00 poslali na dom. Ni treba ** ti omeniti' da je diskref*® tudi v tem primeru 1”'? t noraa zajamčena Vendar r fe treba tudi t> takem P viern navesti geslo, ker skrajšana analizn ohjovli* p listu in ker v naših gah vodimo vse dopise pran zato, da ohranimo ^ kretnost — pod gesli '* t pod pravimi imeni i" ' intki.
Ne pozabite na pisali točen naslov:	lUtjO
ski dnevnika, uredf,ib (grafolnška rubrika),
Ul. Montecchi 6.	I
Prisrčno se	r*.
vsem številnim čitfl . p? ki so v pismih izrazi hvalne ocene na 'A1"/1 ji* šega lista in mu 2*” večja uspehe.
KRIŽANKA
Q3 M
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	1.	notranji
organi telesa; 5. vrsta ugank (množ.); 15. visoko gorsko sedlo; 17. strpno dopuščati; 18. lepšanje, zaljšanje; 20. nuditi pomoč; 22. okrajšava za zlati; 23. rodilnik; 25. železniški vozovi; 26. kratica za Narodna republika Srbija; 28. okrajšava za nazalen; 30. nepričakovan; 32. majhen plug; 33. moško ime; 34. jezero v Sibiriji; 36. cimljenje, poganjanje; 37. znak za natrij; 38. kraj ob Soči; 39. pretekel, bivši; 41. neurejenost, zmeda; 43. mlade živali; 45. pripisujem enako veljavo; 47. vsak sebi; 50. dozidek; 51. ozek, tesen; 53. stara merska enota; 55. plošča, 36. italijansko žensko ime; 57. začetnici znanega zdravilišča na Štajerskem; 59. nepokojen, hrupen; 61. Ober; 62. predsednik jugoslovanske države; 63. indonezijski otok; 65. nacionalen; 67. nekatere; 68. i-Kialne karte; 69. tesne prepade; 71. nametan, zasut; 73. znak za kalij in dušik; 74. požrešno, zaradi napake; 76. vrsta bolezni; 78. prilastiti si zaupano stvar; 80. nehanja, JI- uničeni, poškodovani; 82. lošči.
NAVPIČNO: 1. ljub, mil; 2. hrez šale; 3. sprememba sme-s* na cesti; 4. tepen; 6. arabski žrebec; 7. medmet, ki po-
snema udarec; 8. ginem; 9. brezbrižnost, nemarnost; 10. moško ime; 11. pripravljam zemljo za vinograd; 12. obdelano s plugom; 13. sorodnica; 14. hoditi; 15. okrajšava za primer; 16. smrten; 18. igralec na neki instrument; 19. pregledan, potrjen; 21. začetna o-snovnošolska knjiga (dve besedi); 22. splošno znana, sloveča; 24. vremenski pojav; 26. ki se dajo nanizati; 27. skupen, vzajemen, soglasen; 29. proti volji koga kam nesti, voditi, zaletavati; 31. ki se je zgodil pred kratkim; 33. vrtnarska orodja; 35. lepotilno sredstvo; 38. sladkovodna riba; 40. italijanska valutna e-nota; 42. opravljam grafično delo (kot meter); 44. začetnici slovenskega dnevnika; 46. znak za molibden; 48. brez u-speha; 49. nespreten; 52. makedonsko mestece ob bolgarski meji (pod Osogovsko planino); 54. spreminjal se v led; 58. poln luči; 60. kar je nezrelo, kar ni za rabo; 63. začnem: 64. otočje na Atlantiku; 66. diktat; 69. groze; 70. arabski poglavar; 72. ljubkovalna oblika ženskega imena; 74. lesena tla; 75. oče; 77. ljudska pritrdilnica; 79. veznik.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO:	1. transcen-
denten, 12. prazen, 18. galop, 19. akord, 21. piano, 22. ho, 24. dopis, 26. ste, 27. ben, 29. ilov, 30. iks, 32. jedek, 34. nocoj, 36. eta, 37. nrav, 39. Težav, 41. miritev, 43. A(nton) F(oerster), 44. jelen, 45. Maročani, 47. Oman, 48. svak, 49 kinoteka, 50. kres, 51. KN, 52. kaj, 53. seja, 54. Ida, 55. klen, 56. srd, 57. Am, 58. Mura, 59. svarilen, 61. opal, 62. veda, 83 predoren, 64. vsota, 65. OF, 67. Lateran, ‘69. napon, 71. plin, 72. Lah, 74. nimam, 76. navoj, 78. itd, 79. izum, 81. Nin, 82. KUD, 84. rimam, 86. II, 87. Nanos, 89. Piran, 91. nalit, 93. anilin, 94. inalenna dušica.
NAVPIČNO: 1. Tuhinjska dolina, 2. Ag, 3. nad, 4. sloj, 5. coper, 6. epidemija, 7. da, 8. eks, 9. nota, 10. tre, 11. Ed, 13. rp, 14. ali, 15. zale, 16. enota, 17. Nova Fundlapdija, 20. deci, 23. okrevam, 25. Sežana, 27. bori, 28. notoren, 31. Salaj, 33. karo, 34. Nina, 35. Jemen, 38. vek, 40. votiven. 41. makaron, 42. vas, 46. Čedad, 49. keratin, 50. klenovina, 51. kratiti, 53. Sudan, 55. klepar, 56. spoli, 58. mel, 59. sram, 60. Iran, 61. Osp, 63. pran, 66. fazan, 68. e-mir, 70. nomad, 73. Huni, 75. ture, 77. Jalu, 80. mol, 82. kit, 83. dar, 85. miš, 88. si, 89. pa, 90. ni, 92. ti.
S
h
;*>■ '.mi«**
i
>* V *'<' •:	4
L :iyM
'k'
OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČIH ŽIVINOREJCEV
V Trebčah in Bazovici občna zbora članov zavarovalnice za govejo živino
Zavarovalnica v Trebčah šteje 51 članov, ki imajo 122 glav živine, ona v Bazovici pa 185 članov, ki so lastniki 533 glav živine
P®*«£/AIO TOREJ JO S' ZBEZAL DDECJM f<JKHJIC£M, SO TE PE-SJPROT/ VZHODU, . NE ? VZEMI ; S^*LJEV/D PooDy/
EVO GA '
JE SZ) Al O MESTO
V TEJ SMERi MESTO PORTLAND / TO POMENI, DP PEUEJO UJETNIKE K GUVERNERJU PoRTLAN
SEVEDA JE MOŽNO , DA J/H 80 GUVERNER DAL. ODPELJATI KAM DRUGAM,
ker je Portland preblizu /n se nas Boj/ '
&
ALI STE POPOL	MOLČI, SINKO7 TRKcJ)
HOMA PRI PRAV/ \Sc ODPRAVIMO V < PR MET/ /PRo F E - J L PORTLAND,MED PO
gOj/M SE. DA To) TOČNO {ZATO
ve	J	Bomo	prav
JEG POVPRA-
8c
£
S OR ? k A KO MISLITE, DA Boste
VAM BOM
VrL 8/ LAHKO) /MALENKOST I K, S*>£Lo kaJ p,/ hEKAJ PONAREjŽ>
^T£jP6ofresoRV/Hi“ D2KXM£C!)IT(ZV>
K! M! BoDOSLUh-
JA2. SEM UMETNIK, KAR SE TEM STVARl TIČE ! NIHČE NE ZNA TAKO	,
JAZ ' TODA SEDAJ GREMO l DRUGO SOBO, DA SE PREOBLEČEMO ...... p------
i
?slečemo ■>
MOLČI
TE) SKRINJ/ )«*•
KRASNE OBLE kot NALAŠČ
vhjo
I?
¥:
I
Preteklo nedeljo je bil v Trebčah redni letni občni zbor članov zavarovalnice za govejo živino, ki je bila ustanovljena leta 1886 in je potemtakem najstarejša tovrstna ustanova na tržaškem področju. Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, da šteje zavarovalnica danes 51 članov, ki imajo skupno 122 glav zavarovane živine:
4 vole, 73 krav, 12 juncev in 33 junic. Preteklo leto je še kar dobro poteklo, čeprav je bilo nekdj večjih nesreč in je bilo treba mnogo obiskov živinozdravnika. ?m-norejci so izrazili vse priznanje dr. Edvardu Krzni-ču, ki je živinorejcem šel z nasvetom in dejansko pomočjo vseskozi na roke.
Na občnem zboru so v glavnem potrdili stari odbor: predsednik je Jože Možina, podpredsednik Ivan Vi-dau, tajnik Viktor čuk in blagajnik Vladimir Kralj. Odbor šteje skupno 11 članov, med katerimi so trije cenilci, dva odbornika ter dva nadzornika.
Istega dne so se v gostilni «Na pošti* zbrali tudi člani zavarovalnice za govejo živino, ki obsega Bazovico. Gropado in Jezero. V nasprotju z onim v Trebčah se je ta občni zbor močno zavlekel, saj so morali z diskusijo nadaljevati v sredo, ko so obravnavali vprašanje dvolastništva in jusa onkraj meje. Zavarovalnica za govejo živino je bila v Bazovici ustanovljena 1. 1898 in je bil nedeljski občni zbor torej že 60. po vrsti. Statistični podatki, ki jih je v svojem poročilu omenil tajnik Miroslav Križmančič, kažejo naslednjo sliko: Zavarovalnica je v preteklem letu štela skupno 185 članov, in sicer 83 iz Bazovice, 65 iz Gropade, 33 iz Padrič in 4 z Jezera. Skupno so ti živinorejoi imeli zavarovanih 533 glav živine, in sicer 406 krav, 81 junic, 35 juncev, 9 volov in enega bika. Največ glav živine i-ma.jo kmetje iz Bazovice (277), nato oni iz Gropade (175), Padrič (70) in končno z Jezera (11). Omenimo naj še, da so v preteklem letu zabeležili 93 obiskov živinozdravnika, ki je prišel 43-krat v Bazovico, 31-krat v Gropado, 18-krat v Padriče in enkrat na Jezero.
Na občnem zboiu so izvolili tudi nov odbor, ki pa je ostal v glavnem isti icot lani. Predsednik je Zoro Grgič, podpredsednik Miroslav Žagar, tajnik Miroslav Križmančič in blagajnik Vinko Križmančič. Poleg tega načelstva sestavlja odbor še 7 odbornikov iz Bazovice, 6 iz Gropade, 6 iz Padrič in en zastopnik jezerskih živinorejcev.
Omenimo naj še, da so se živinorejci udeležili obeh občnih zborov skoraj polnoštevilno.
prav, 'ko bi TELVE skrbela tudi za okoliške kraje, kjer imajo prav tako potrebo po telefonu kot v mestu ali pa še bolj!
BOL J V NEC
L ONJEB
Ze nekaj časa so v teku dela za obnovo dvorane, katere lastnjk je Zdravo Sancin. V dvorani, ki bo imela 160 sedežev, bo kino ter razne prireditve, med njimi tudi gledališke predstave.
Ce bo šlo vse pp sreči, bo dvorana obnovljena že do pu. sta, ko bo v njej pustni ples. Vse je v glavnem odvisno od vremena in pa seveda od tega, če bodo oblasti izdale potrebno dovoljenje. Upamo pa, da bo vse pravočasno rešeno, in da se bomo za pust že lahko vrteli.
Gledaliških predstav do jeseni ne bo, ker še manjkajo nekatere pritikline, ki jih predvideva zakon za tovrstne prireditve. Vaščani vsekakor upajo, da bodo lahko vsaj v prihodnji gledališki sezoni obiskali predstave našega Slovenskega narodnega gledališča, kar jim je bilo vse doslej onemogočeno.
Prav bi bilo, ko bi jo nekoliko popravili, ob njej pa postavili vsaj tri do štiri žarnice, ki bi jo ponoči osvetljevale.
Slišalj smo tudi, da namerava občina zgraditi v Gro-čani novo pokopališče, na ka-rem bi pokopavali tudi mrliče iz naše vasi. S to rešitvijo ..ismo zadovoljni, ker bi bilo bolje, da ostane tako, kot je. Laže je namreč odnesti mrliča na pokopališče v Bazovico kot pa v Gročano. Ce bi pokopališče napravili na Pesku, bi še nekam šlo, tako pa bi bilo bolje, da tudi v bodoče pokop, ljemo naše mrtve na bazoviškem pokopališču.
pa so se, da ni vode in je bilo na ta račun slišati že nič koliko pritožb. Nekaj so govorili, da bo občinska uprava napeljala vodo z Jezera do našega naselja, potem pa je vse utihnilo. Želeli bi, da bi to vprašanje na občini spet načeli.
Brici nujno potrebujejo javno tehtnico ob Soči
Najprimernejši kraj zanjo bi bil pri permskem mostu
PADRICE
JEZERO
HRVATI
Le malokdaj se oglasimo iz našega naselja, kar je pač razumljivo, če pomislimo, da šteje vsega skupaj le tri družire. Omenimo naj predvsem, da smo zelo zadovoljni, ker nam je občinska uprava napeljala vodo, tako da smo sedaj tudi z njo preskrbljeni.
Kljub temu pa imamo prošnjo, kateri menda ne bo težko ugoditi. Radi bi namreč videli, da bi nam občinska uprava postavila eno žarnico v vas, eno pa na pol poti od Boršta do našega naselja. Elektriko smo si pred leti sami napeljali in zato mislimo, da to ne bi bil tako velik strošek, ki bi preveč obremenil občinsko blagajno.
MALI REPEN
(Nadaljevanje sledi
Občinski delavci popravljajo cesto skozi vas, vendar samo do polovice vasi. To zaradi tega, ker spada pol poti pod »jurisdikcijo« enega, druga polovica pa pod drugega delovodjo. Tako se je — kot že večkrat — tudi tokrat zgodilo, da bo cn kos ceste popravljen, drugi pa ne, vsaj v doglednem času nel Prav bi bilo, da se meja med področjema obeh delovodij enkrat za vselej odpravi, da ne bo več prišlo do takih anomalij, kot v tem značilnem primeru.
V naši vasi je kakih 30 interesentov, ki b) it radi napeljali telefon domov. Po informacijah, ki smo jih dobili, bi stroški za vsakega novega naročnika veljali kakih 180.000 lir, kar pomeni skupaj čez 5 milijonov lir ali nekaj manj, če bi sl naročili «duplex».
Ne razumemo, zakaj so stro. ški telefonske napeljave tako visoki, ko pa stane napeljava v mestu le okoli 15.000 lir. Ja«ni telefon v vasi že imamo, zaradi česar sr sprašujemo, koliko tisoč Ih velja meter žice?. Na vsak način bi bilo
Ko se vračamo v mrzlih in deževnih zimskih dneh iz Trsta domov, nas avtobus odloži kar na križišču pred vas jo. V dežju in burji to ni prijetno, saj imamo od križišča do doma še kar lep kos poti. Zato smo že večkrat intervenirali pri lastniku avtobusnega podjetja «La Carsi-ca», da bi avtobusi vozili v vas, kot so že pred časom.
Zal so bile vse naše intervencije doslej zaman. Zbirali smo podpise, tudi iz županstva v Zgoniku so intervenirali, toda vse to ni nič pomagalo in avtobus se kar naprej ustavlja na križišču, -od koder zavije proti Briščikom in naprej v Veliki Repen. Zadovoljni bi bili, ko bi v vas pripeljal vsaj avtobus, 'ki odpelje iz Trsta ob 10. uri. Menimo, da bi lastnik avtobusnega podjetja tej naši prošnji prav lahko in brez stroškov ugodil.
Poudariti je namreč treba, da se je omenjeni lastnik nekoč izgovarjal na ozko cesto, po kateri je bilo z velikimi avtobusi težko voziti. Toda sedaj je cesta že leta popravljena, a kot smo že omenili, tudi to ni nič pomagalo.
Povemo naj še, da je kos ceste pri križišču že kaka dva meseca asfaltiran. Upamo, da bodo v tem letu asfaltirali cesto do Briščikov in do postaje Prosek, tako da bo tudi naša vas povezana s Trstom s moderno, asfaltirano cesto, kar ne bo samo v korist naši vasi, temveč občini sploh.
Pot, ki vodi iz Bazovice na Jezero, je v takem stanju, da se bog usmili! Razrvana je in iz nje gledajo taki kamni, da se je še najbolj pogumen avtomobilist ustraši. Manjkajo tudi cestna znamenja, tako da marsikakšen avtomobilist, ki je namenjen na Jezero, zaide na bivše tankovske poti, k; se v ničemer ne ločijo od glavne poti in ki jo vse povprek križajo. Cesta spada pod tržaško občino, ki bi jo morala tudi popravljati. To se do sedaj še ni zgodilo, čeprav je glede tega intervenirala tudi dolinska občinska uprava in so bili nekateri vaščani pri predstavnikih pokrajinske turistične ustanove.
Z Jezera je krasen razgled na Glinščico, ves miljski predel z zalivom in na del Trsta. Izletniki se kar ne morejo odtrgati od novega razglednega stolpa, ki so ga pred nedavnim zgradili pod vasjo. Toda kaj pomaga prekrasen razgled, ko pa izletnike mine vse, če pomislijo, kakšna pot jih čaka do Bazovice! Omeniti je treba, da prav sedaj dolinska občina popravlja pot skozi vas do cerkve. Menimo, da bi se tržaška občina lahko že enkrat zganila in začela to pot popravljati!
Povemo naj še, da vzbuja pozornost tudi naša cerkev, ki jo je zob časa že dodobra načel. To starinsko cerkev bi se siplačalo nekoliko popraviti, saj jih je malo na našem področju, ki bi se lahko ponašale s tako častitljivo starostjo, ki gre v stoletja.
Tudi naša vas ima svoje probleme, o katerih pa bomo obširneje spregovorili kdaj kasneje. Zato naj za danes le omenimo, da smo imeli preteklo nedeljo 49. letni občni zbor naše «Gozdne zadruge«, na katerem smo poleg vprašanj, ki zadevajo delovanje zadruge same, razpravljali tudi o drugih vaških zadevah. Ugotoviti moramo, da se vaščani med seboj kar dobro razumemo v vseh vprašanjih, a le z malo več dobre volje bi lahko še marsikaj napravili.
Omenimo naj še dve obletnici, ki ju bomo praznovali v tem letu-, proslavljamo namreč 60-letnico ustanovitve našega prosvetnega društva »Slovan« in prav iako 60-letnico vaške cerkve sv. Cirila in Metoda.
2e nekaj let si med kmetovalci iz Brd vedno bolj utira pot prepričanje, da bi morala občina postaviti na severnem delu mesta javno tehtnico, kakršna je na Senenem trgu. v Standrežu in v Loč-niku. Taka tehtnica bi bila neobhodno potrebna, ker prihajajo iz Pevme, St. Mavra, Oslavja, Steverjana, Podgore, Livade in Solkanskega polja vsak dan v mesto velike količine vsakovrstnega blaga, ki ga morajo lastniki ali kupci najprej stehtati, potem šele sklenejo kupčijo. Tehtnico bi potrebovali tudi kupci živine, prodajalci vina itd.
Zaradi pomanjkanja take tehtnice hodijo tehtat na Seneni trg. Pot do tja ni le zelo dolga, ampak tudi nevarna. Vse blago se ne prevaža s tovornimi avtomobili; tudi živalska vprega je še v rabi. Kako je mogoče z živaljo prečkati Korzo, kjer je zelo velik avtomobilski promet? To škoduje prometu in varnosti ljudi, ker se živali lahko splašijo. In vendar kmetovalcem ne preostaja drugega, kot da se poslužuje.o za talce potrebe javne tehtnice na Senenem trgu.
To pomanjkljivost bi morala občina že zdavnaj odpra viti. Vendar še ni prepozno. V Brdih so mnenja, da bi bil prostor na levem bregu Soče pri Pevmskem mostu najprimernejši kraj, kjer bi občina
lahko zgradila tako tehtnico. Cez Pevmski most hodijo vsi Brici, prav tako bi bil tisti kraj najbolj primeren tudi za kmetovalce s Solkanskega polja in z Livade, ker bi jih pot ob Soči pripeljala prav do tehtnice.
Zaradi velike važnosti vprašanja predlagamo v interesu številnih kmečkih družin, da bi se občina pričela zanj resno zanimati, da bi vsoto, ki je potrebna za to delo, in ki prav gotovo ne bo prehuda za občinske finance, nakazala že v prihodnjem proračunu.
S0V0DNJE
Danes ob 10. uri bo v Ga-brjah dražba drv. Naprodaj bodo drva od ceste dc Grabca. Dražba bo pred šolo v Gabr-jah. Ob 11. uri pa bo dražba | na županstvu v Sovodnjah. Občina bo z njo prodala drva, ki so v »bošketu«. Kdor bi se rad udeležil dražbe, naj j si drva pravočasno ogleda.
STEVERJAN
VELIKI REPEN
Te dni je podjetje Milič z Opčin začelo popravljati zidove ob že asfaltirani cesti, ki vodi iz naše vasi do meje z zgoniško občino. Zvedeli smo, da bodo ta dela veljala 1,300.000 lir.
Želeti bi bilo, da bi tudi na področju zgonižke občine začeli popravljati in asfaltirati cesto, ki gre do Briščikov in se nato spoji s pokrajinsko cesto Opčine—Prosek. Le tako bo naša cesta, ki je bila pred nedavnim asfaltirana in jo sedaj dokončno urejujejo, prišla do svoje veljave.
BO TA C
BRAČA
Odkar imamo dobro cesto, pride v našo vas vedno več izletnikov. Večkrat se zgodi, da bi radi telefonirali, pa ne morejo, ker pač nimamo telefona. V nujnih primerih stopimo na policijsko postajo, kjer nam včasih dovolijo, da telefoniramo, včasih pa ne. Zato bi želeli, da dobi tudi naša vas telefon.
Cesta iz vasi na železniško postajo je v zelo slabem stanju in je hoja po njej, predvsem v temi, kar nevarna.
Moramo reči, da je naša ob. Čina posvetila v zadnjih letih precejšnjo pozornost Botaču: imamo še kar dobro pot do Boršta oziroma do Jezera, u-redili so stezo do Boljunca in brv čez potok, imamo nov most itd. Vsa ta dela, ki jih je občina izvedla v glavnem s pomočjo SELAD, so bila res nujno potrebna, in smo občini zato zelo hvaležni.
Ostaja pa še problem vode. Do zadnjega dežja je iz izvirka curljalo tako kot žganje iz kotla. Ponoči je bilo treba nastavljati Škafe in druge posode, da je bilo čez dan zadosti vode. Včasih pa je »ploh zmanjka in tedaj jo moramo zajemati iz potoka.
Spomladi in poleti prihaja v naše naselje precej izletnikov, ki so bili letos zelo zadovoljni, ko so videli, da imamo v vasi gostilno. Ta je bila res zelo potrebna, saj so si želeli bodisi kozarec osvežujoče pijače bodisi prigrizek. Čudili
JAMLJE
V nedeljo 2. februarja se bo na sedežu prosvetnega društva v Jamljah zaključil trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga obiskujejo domača dekleta in žene. Tečaj, ki ga je organizirala Zveza slovenskih prosvetnih društev, vodi tov.
Vilma Bregant, ki poučuje vrsto predmetov.
Glavni predmeti sp gospodinjstvo, kuhanje, ročno delo in šivanje, poleg tega pa se tečajnice seznanjajo se z naukom o prehrani, naukom o lepem vedenju ter s krojnim risanjem. Na naši sliki vidimo tečajnice pred tablo, ko jim tov. Rregantova razlaga, kako se rise rokav.
Med najbolj zanimivimi predmeti sta seveda gospodinjstvo in kuhinja. Potem ko so tečajnice same skuhale večerjo, pogrnejo mizo in večerjajo kot v kakšni restavraciji. Pri strežbi se izmenjavajo, tako <1a pridejo ’daj ene zdaj druge na vrsto. Vse so zelo zadovoljne, saj so na tečaju pridobile mnogo koristnega znanja.
Pred dnevi so na sedežu ONMI v Steverjanu ob prisotnosti župana, svetovalke ONMI gospe Marie de Comelli ter predstavnika pokrajine in staršev obdarili 27 otrok, S to obdaritvijo so se spomnili dneva matere in otroka. V darilnih paketih so bila krilca, hlačke, jopice, obuvala in podobno.
Posvetovalnica, ki je odprta vsako sredo, je vedno dobro obiskana. Matere prihajajo z otroki na zdravniške preglede; dajo jim tudi vitamine in druga potrebna zdravila.
K0KISCE
To je menda najbolj pozabljeno naselje na našem ozemlju. Enkrat smo o njem pisali, a je vredno, da ga spet o-menimo. Upravno spada sicer k Devinu, a se po svojih vezeh prišteva k Medji vasi. Ko-kišče je na hrbtišču Grmade — tam, kjer je že od nekdaj devinska grajska kmetija, seveda ne več takšna, kot je bila v preteklosti: s polnim hlevom živine med bogatim lesom, z obilnim žitnim in vinskim pridelkom, zlasti žlaht-ne črnine; ne vej z bogatim loviščem v veliko zabavo graj. ski gospodi. Danes predstavlja to domovanje zadnji odsev nekdanje slave Devinskih. V prostorih, ki spominjajo na u-sodo naših prednikov — devinskih podanikov, živi menda zadnji njihov kolon, vedno bolj pogreznjen v svojo težko usodo. Petčlanska družina (mati in sin s snaho ter dvojico hčerk od 7. do 8. leta) je stisnjena v starinsko hišo (kuhinjo) in dva tesna ter vlažna spalna prostora; gospodarske pritikline so v razpadanju. Ko-Ion ima v najemu okrog 40 hektarov pašnika in gozda, 4 ha njiv in nekaj vinograda Velika površina, a dohodki le od 8 glav (4 krave) goveda. Uprava se za izboljšanje in u-sodo kolpna dosti ne zmeni. A tudi če bi bili za gospodarjenje bolj ugodni pogoji, bi ena sama moška delovna sila ne zmogla vsega dela. Oče sedanjega kolona je tukaj 24 let pošteno delal, sina pa tarejo hude skrbi za bodočnost.
SALEZ
Znano je, kako nam je ska pomlad razen drugegi nesla tudi naš glavni prit — vino. Država je prisk prizadetim krajem na p< s prispevki v naravi; z ; in krmo. Vse formalnost nakazilo te pomoči so bil davno izvršene in od 1 čakamo, kdaj nam bo dr to nakazala. Pravijo, da zima največja usta, in tc čutimo zlasti leto«, ko prazna kašča in klet. Ni trebno omenjati, da bi pi zalegla tem bolj, čim prej prejeli. Upamo, da n; no takšne ovire, da bi mora dolgo čakati nanjo.
imoi
mevm
6 —
19. januarja 1953
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 8,1, najnižja 5,1, zračni tlak 1017 pada, veter 3 km, vlaga 80 odst,, nebo 2 desetim poobfače-no, morje mirno s temper. 8,2.
Vreme danes: Pretežno jasno z delno oblačnostjo.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 19. januarja
Marta, Mara Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 6.53 in zattone ob 16.49. Jutri, PONEDELJEK, 20. januarja
Tiskovna konferenca PSI in PSDI
PREDSTAVNIKA OBEH STRANK ugotovila zastoj v gospodarstvu
Le redki indeksi, navedeni na tiskovni konferenci dr. Palamare, so pozitivni, na nekaterih področjih pa je prišlo do nazadovanja
Včerajšnja tiskovna konfe- zitivno oceniti stališča, ki ga renca predstavnikov PSDI in I je zavzel vladni generalni ko-PSI je vzbudila izredno zani- j misar.
manje, tako da so bili na njej Drugi govornik poslanec
prisotni ne samo predstavniki tržaškega tiska temveč tudi predstavniki strank in trgovinske zbornice ter trgovci in drugi poslovni ljudje.
Na tiskovni konferenci je najprej imel daljše poročilo prof. Carlo Schiffrer, ki je kritično ocenil podatke in trditve vladnega generalnega komisarja na zadnji tiskovni konferenci.
Uvodoma je dejal, da lahko razdelimo podatke vladnega generalnega komisarja na dva dela. Lahko se strinjamo z vladnim generalnim komisarjem, da ni mogoče delati računov, koliko naše področje prispeva v državni proračun in koliko od njega prejme, prav tako je točna tudi trditev, da ni mogoče pričakovati čudežev, temveč da je treba vprašanja postopno reševati.
Nato je govornik kritično pregledal vrsto indeksov, ki jih je pripravil vladni komisar in zaključil, da so med njimi le redki pozitivni, in sicer: indeks o številu avtomobilov, potrošnje električne e-nergije, gradnje stanovanj in števila kupoprodaj nepremičnin. Vsi ti indeksi pa se nanašajo na dejavnosti odnosno na potrošnjo, ki govori da je mesto v znatni meri za te neproduktivne namene porabilo svoje rezerve, odnosno da so kapitali že ušli iz mesta in so se socialna nasprotja še zaostrila.
Velika večina indeksov pa kaže le neznaten napredek, odnosno da se je celo ta u-merjeni gospodarski napredek ustavil in je na nekaterih sektorjih celo prišlo do nazadovanja, kot v pomorskem prometu, industrijski proizvodnji, številu rednih pomorskih prog, gradnji ladij, bančnih vlogah itd.
Glavna napaka vseh teh indeksov pa je, da dajejo zelo omejeno primerjavo, saj se nanašajo na razdobje 1953 - 54, ko je bil gospodarski položaj kritičen. Realna proučitev bi zato morala upoštevati daljše razdobje in hkrati tudi pri-drugimi mesti. Iz
merjavo z
teh razlogov ni mogoče po-
Giusto Tolloy pa je dejal, da je pred dnevi čjtal o rekordnem tržaškem prometu, kar je absolutno sicer točno, stvarno pa izkrivlja dejansko stanje. ker je bil Trst leta 1913 četrto pristanišče na Sredozemskem morju in tik za Marseillom, Genovo in Port Sai-dom, leta 1938 je bil četrto italijansko pristanišče (za Genovo, Neapljem) in da so ga sedaj prehitela že taka pristanišča kot so Livorno, Sa-vona in La Spezia ter je po obsegu prometa osmo pristanišče v Italiji.
Vladni generalni komisar je naredil mestu s svojo tiskovno konferenco medvedjo uslugo, saj so se v velikih listih brali mastni naslovi kot na primer »Ugoden razvoj tržaškega gospodarstva*, kar utrjuje mnenje tistih krogov, ki očitajo tržaškim predstavnikom, da so večni nezadovoljneži.
Iz tega položaja je treba najti izhod in predvsem dobiti sredstva, da se. stanje iz-premeni. Socialisti so že svoj čas predlagali, naj se uprava demokratizira, o čemer pa e-nobarvna demokristjanska vlada noče nič slišati. Prav demokratizacija javnega življenja bi omogočila, da se stvari spremene, za kar bi bilo treba po mnenju obeh socialističnih strank ustanoviti avtonomno deželno upravo.
Na vprašanje prisotnih je poslanec Tolloy pojasnil, da ima v mislih tržaško avtonomno deželno upravo, ker nima Trst s Furlanijo ničesar skupnega.
Svoja izvajanja je poslanec zaključil z ugotovitvijo, da Tržačani niso pesimisti glede bodočnosti njihovega mesta, da pa so upravičeno pesimisti glede državne uprave in vodilne vloge KD. Dejstva dokazujejo, da ni mogoče več nazadovati, saj se svetovni položaj lahko samo izboljša in imamo v tej zvezi že jasne pozitivne znake:
1. Položaj nevtralne Avstrije se krepi in z njim tudi avstrijsko gospodarstvo.
2. Stalno se izboljšujejo od-
nosi z Jugoslavijo, kar ima ugodne posledice tudi v Trstu, kjer se slovenska manjšina vedno bolj aktivno vključuje v gospodarsko življenje mesta.
3. Združevanje Evrope in splošno pomirjenje bo ustvarilo nove ugodne perspektive.
4. Akcijska enotnost dveh socialističnih strank je služila za pobudo širšega gibanja, ki lahko privede do nujne prebuditve Trsta.
Po tiskovni konferenci se je razvila daljša zelo živahna diskusija, med katero je večina govornikov izrazila bistveno enaka stališča.
TOVARNA PARKETOV v
Furlaniji v polnem 'obratu se proda ali da v najem. Pismene ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika«, Trst, Ul. San Francesco 20 ped »Tovarna«.
Jutri seja pokrajinskega sveta
Tržaški pokrajinski svet se bo sestal jutri v ponedeljek ob 18. uri. Glavna točka dnevnega reda je letošnji pokrajinski proračun, ki ga bo predložil odbornik za finance dr. Delise. O glavnih značilnostih proračuna smo že pisali, o nekaterih važnejših posameznih in o morebitnih kritičnih pripombah bomo pisali ob razpravi proračuna, ki se bo začela prihodnji ponedeljek, ker bomo obenem lahko sledili tudi stališču posameznih skupin svetovalcev glede proračunskega osnutka.
Dnevnemu redu novega zasedanja, ki se začne 20. t. m. so bila dodana še nekatera vprašanja navadnega upravnega značaja. Med drugimi je tudi važna točka o imenovanju treh stalnih članov in treh namestnikov pokrajinske upravne komisije. Ostale točke se nanašajo zlasti na nabavo živil in premoga za u-mobolnico in na potrditev sklepov, ki jih je sprejel odbor.
ZAPRTA "ČlE STA
Zaradi popravljanja odtočnih cevi bo od danes do konca del zaprta cesta, ki se odcepi od glavne ceste na Kon-tovelu in pelje v novo naselje San Nazario (Napoleonska cesta).
Za sestavo mape krvnih skupin
Poziv krvne banke
darovalcem in meščanom
Prijavijo naj se za pregled krvi, da bi tako dobili kar najpopolnejšo sliko o krvnih skupinah na našem področju
V septembru tekočega leta , ime in priimek darovalca krvi. bo v Rimu mednarodni kon- Treba je predvsem vedeti kraj greš hemotologije, katerega se rojstva očeta in matere vsa-bodo udeležili številni znan- kega posameznega darovalca, stveniki, ki proučujejo vsa s kar je neobhodno potrebno za krvjo povezana vprašanja. sestavo mape in statistiko, ki
Italijanski znanstveniki se , je z njo v zvezi. Zaradi tega na kongres že dalj časa pri-, poziva krvna banka vse daro-pravljajo in nameravajo ob I valce, tudi one, ki so prišli tej priliki izdati posebno ma- j samo enkrat v banko, da se po krvnih skupin v Italiji, oglasijo osebno ali po telefonu
Vprašanje krvnih skupin je velikega pomena za znanost, saj je n. pr. tesno povezano z antropologijo, ki bi brez podpore nauka o krvi ostala mrtva veja. To vprašanje je važno tudi v praksi, ko je treba nuditi hitro pomoč bolniku, ki potrebuje transfuzijo
in odgovorijo na vprašanja, ki jim bodo zastavljena.
Krvna banka poleg tega poziva vse meščane, da se v čim-večjem številu prijavijo za pregled krvi. Vsakemu posamezniku, ki se bo prijavil, bodo odvzeli pol epruvete
ena od najbolj organiziranih v Italiji in šteje okoli 6.000 darovalcev krvi, ki so vsi ka-talogirani.
Toda za sestavo mape krvnih skupin ne zadostuje samo
IllllliiiiilliliiHlIlIlllllIlllllillinmiillimimiliiiiiiHMilllimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiinitilltMllttlinuinimiiilllltmiiiiitiiiilliiiilltiiiiiiiimi, llllull
Vprašanje CRDA in Tržaškega arzenala
V torek se pričnejo v Rimu pogajanja za rešitev spora
Na sedežu Zveze industrijcev brezuspešna pogajanja o odpustih v Tržaški konopljarni
krvi. Pri sestavljanju te ma- j krvi, vendar naj pri tem pou-pe bo nudila tržaška krvna ; darimo, da to ni zvezano m-banka veliko podporo, saj je ti z bolečinami niti z izgubo ” •'	'	'	•'	časa.
Tržaška krvna banka, ki jo vodi znani strokovnjak prof. Lang, bo lahko, kot smo že omenili, mnogo pripomogla k sestavi mape krvnih skupin v Italiji. To pa je seveda v prvi vrsti odvisno od meščanov oziroma od tega, koliko se jih bo javilo za pregled krvi. Poudarimo naj še, da ima krvna banka samo dva meseca časa na razpolago, kajti najkasneje 31. marca mo; rajo biti vsi izsledki poslani v Milan, kjer je center za zbiranje podatkov iz vse Italije.
 «»--------
Osredotočenje prodaj sadja in zelenjave
Pretekli torek so bile vse kupčije sadja in zelenjave n a debelo osredotočene v novem zelenjadnem trgu, v Iglici Čampo Marzio. Kot je znano, so do sedaj trgovci na debelo lahko prodajali sadje in zelenjavo trgovcem na drobno kar v svojih skladiščih v mestu.
Ta ukrep je bil zelo koristen, ker Do sedaj omogočeno boljše nadzorstvo nad kakovostjo blaga m nad dnevnimi cenami. Čeprav se zlasti branjevke s ponteroša m nekateri trgovci na drobno v mestu niso razveselili tega ukrepa, ker bodo morali od sedaj naprej hoditi na novi zelenjadni trg, obstaja vendar dejstvo, da bo ta ukrep koristil tudi njim in da ga bodo končno razumeli. Od sedaj naprej bo zdravstvena oblast laže nadzorovala sadje in zelenjavo, preden bo to blago prodano trgovcem na droono. Obenem pa bo laže nadzorovati cene na debelo, ki se bodo morale ravnati po dejansKi količini blaga na trgu in po povpraševanju.
Sindikalna dejavnost
to sklepu ob en smaikalnih organizacij so delavci CtiDA in Tržaškega arzenala prenehali stavkali v pričakovanju sestanka med sindikalnimi zastopniki ter predstavniki vodstev omenjenih obratov, ki bo v Rimu v torek. Mililiter za delo je namreč postavil kot pogoj za začetek pogajanj prenenunje stavkovnega gibanja. Do prekinitve stavk pa je prišlo v glavnem zaradi tega, ker hočejo sindikalni voditelji in delauci ohraniti svojo enotnost, ki so jo utrdili v teh mesecih trde boroe. Rila je namreč velika nevarnost prav te dni, da nastane med delavci razcep. Na zborovanju Delavske zbornice CISL so namreč z razliko 19 glasov že prve dni preteklega tedna, naj se preneha stavkovno pibanje. Delavska zbornica CGIL, oziroma Zveza kovinarjev FlOM pa rn bila tega mnenja m je predlugala, naj se med prizadetimi delavci napravi referendum in napove enourna splošna stavka vseh kategorij pred odhodom sindikalne delegacije na pogajanja ti Rimu. Delavska zbornica CISL je ta predlog odbila, nato pa je prišla iz Rima vest o pogojih ministrstva za delo glede pogajanj. Spričo vsega tega je skupščina delavcev, ki so »članjeni pri FlOM. v petek zvečer sklenila naj se prenehajo stavke, toda s pripombo, da se bo akcija še polj poostrila, če bi prišlo do prekinitve pogajanj v Rimu. V petek je bila tudi tiskovna konferenca odbora žena stavkajočih delavcev, ki je poročal o žalostnih posle-
dicah in razmerah, v katerih .živijo družine prizadetih delavcev zaradi spora in prenizkih plač v CRDA in Tržaškem arzenalu. V petek pa so se spet sestali tudi predstavniki raznih strank, razen KD in PLI, ki so sklenili, da bodo zdaj še bolj podprli zahteve kovinarjev in posredovali v Rimu, da bo spor čimprej ugodno rešen.
Volivci naraščajo kot gobe po dežju
Po zadnjih podatkih občinske volilne komisije je bilo konec leta 1957 v tržaški občini skupno 213.704 volivcev. V lanskem letu se je torej število volivcev povečalo za 7.899 enot, saj je bilo maja leta 1956, ko so bile zadnje upravne volitve, skupno 205.805 volivcev. To pomeni, da ima sedaj v tržaški občini volilno pravico 75,21 odst. stalno bivajočega prebivalstva, kar se nam zdi skoraj nemogoče, ker je vsedržavno povprečje mnogo nižje. Najbolj zanim\po pa je dejstvo, da se je število volivcev tako znatno povečalo v istem času, ko je število stalno bivajočega prebivalstva padlo. 30. aprila leta 1956 je bilo v tržaški občini 285 tisoč 822 prebivalcev; 30. novembra preteklega leta pa 284.135 stalnih prebivalcev, a-li 1.687 manj kot 30. aprila leta 1956. Zato bi bilo potrebno, da bi občinska upra-
Po dolgih mesecih borbe in stavk delavcev CRDA in arzenala je te dni nastalo premirje v pričakovanju začetka pogajanj, oziroma/ razgovorov, ki se bodo začeli v Rimu na ministrstvu za delo v torek. Do premirja je prišlo zlasti zaradi opomina o-menjenega ministrstva, ki je stavilo kot pogoj za začetek pogajanj prenehanje stavkovnega gibanja. Obe sindikalni organizaciji sta že določili člane svojih delegacij, ki bosta odšli jutri v Rim. V delegaciji Delavske zbornice CGIL in FlOM bodo glavni tajnik Bonomo Tominez, tajnik FlOM prof. Sema ter člani glavnega odbora in predstavniki notranjih komisij Burlo, Kočevar. Krevatin in Millo. Delegacijo Delavske zbornice CI SL, pa bosta vadila tajnik zveze kovinarjev Cosulich in glavni tajnik zbornice No-velli.
Tržaški kovinarji pričakujejo, da bodo sindikalni predstavniki v Rimu enotno in složno nastopali ter odločno podpirali njihove zahteve. Ce pa vodstva CRDA in IRI ne bodo pokazala svoje dobre volje in bi prišlo do prekinitve pogajanj, se bo borba spet vnela
Pokrajinsko tajništvo FlOM sporoča, da je bil včeraj popoldne sestanek tajništva FI OM iz Trsta in Tržiča, na katerem so razpravljali o sedanjem položaju pred sestankom v Rimu za rešitev spora v CRDA in arzenalu. Tajništvi sta sklenili, da bosta sproti obveščali delavce o poteku pogajanj in poudarjata, da se mora spor rešiti s priznanjem upravičenih zahtev, za katere so se delavci borili dobrih osem mesecev.
* * *
Kakor je bilo napovedano, je bil včeraj na sedežu zveze industrijcev sestanek, ki so se ga udeležili sindikalni zastopniki ter predstavnik vodstva Tržaške konopljarne. Razpravljali so o odpustu dvanajstih delavcev v tem podjetju. Sestanek je bil brez uspeha, ker je vodstvo podjetja poudarilo, da je prisiljeno odpustiti omenjeno število delavcev iz tehničnih razlogov. Podjetje je, po izjavi njegovega zastopnika, moralo ukiniti nočno izmeno, v kateri so bili samo moški (delovna pogodba namreč ne dovoljuje, da bi ženske delale ponoči), ker se je baje izkazalo, da moški niso sposobni za delo v predilnici. Vodstvo podjetja je tudi sporočilo, da bo poskušalo povečati dnevne izmene in tako zaposliti večje število delavk.
sporazuma o obmejnem prometu
Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da se itali-jansko-jugoslovanski trgovinski sporazum za izmenjavo blaga med tržaškim področjem in področji Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice avtomatično podaljša za eno leto. ker ga vladi nista odpovedali tri mesece pred zaključkom lanskega leta, kot določa sporazum.
Sporazum so podpisali v Rimu 31, marca 1955 in ga je odobril italijanski parlament 15. januarja 1957.
 «» .
Velik požar
Včeraj zjutraj je ogenj popolnoma uničil delavnico ta-petnika Marina Saple in delno delavnice podjetja »Mitis« v Ulici sv. Mavricija št. 16. O-genj se je razširil s takšno silo, da ni bilo mogoče rešiti Saplove delavnice kljub velikemu številu gasilcev. Za sedaj sicer niso še dognali, kaj je pravzaprav povzročilo požar. Domnevajo pa, da je požar povzročila mala pečica v tapetniški delavnici. Tapetnik Sapla je v petek zvečer zaprl svojo delavnico v tretjem nadstropju stavbe št. 16 v Ulici sv. Mavricija šele ob 22. uri ponoči. Do tedaj je imel prižgano peč. Osebno pa zatrjuje, da se je pred odhodom prepričal, da je vse v redu. Kljub temu pa so gasilci na prvi pogled ugotovili, da se je vnel leseni pod pod pečjo. Zdi se, da se je kos pločevine na kateri je bila položena peč, tako segrel, da je leseni pod začel počasi tleti, ne da bi g. Sapla kaj opazil. Tako se je baje požar vso noč polagoma širil in zajel celotno delavnico ter prostore podjetja »Mitis« v drugem nadstropju.
Požar je opazila neka delavka podjetja »Mitis« šele nekaj po 8. uri zjutraj, ko je prišla na delo. Takoj ko je odprla vrata delavnice, jo je zajel gost dim. Delavka je hitro
URAR IN ZLATAR
Gioie
TRST, Ul. Roma 19, Telefon St. 29-449 (blizu glav. poste) URE po nizkih cenah. Zlato, srebro in briljante, kupujem, prodajam ln zamenjavam.
va to zagonetko pojasnila.
IIIIIttlHHflHHIIHIIIIIIIIIItltlllimHIIIIIIIIttlKaifMlHIIIIIIIIIIItllltlHIIMMtHIIIIIIIIIHlillllHIlliUIII
skočila v notranje prostore, kjer je požar že uničeval naprave in vzkladiščeno blago. Takoj so poklicali gasilce, ki so prišli s tremi vozovi. Njihovo delo je bilo zelo težavno, ker je ogenj že zajel ce-
Obvestilo kokošcrejccm
V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje, bo tukajšnje kmetijsko nadzorništvo nudilo tudi. letos prispevek za
 ____________ ____________nakup en dan starih piščet in
lotno tretje nadstropje in del j valilnih jajc sledečih odbra-
drugega nadstropja. Kljub temu pa so z vztrajnim delom najprej preprečili razširitev požara, nato pa ga do 9.30 pogasili. Pri prvem ogledu so ugotovili, da je bila delavnica tapetnika Saple popolnoma uničena, prostori podjetja »Mitis« pa delno uničeni. Za sedaj cenijo škodo na nad pet milijonov lir.
■ «» ------
Nevaren padec
Včeraj ob 20. uri so pripeljali z avtom RK v bolnišnico 84-letno Giuseppino Stember-ger vd. Obressa, ki so ji ugotovili hude poškodbe na nogi. Povedala je, da jo je v Ulici D’Annunzio podrl na tla mlad deček, ki se je zaletel vanjo. Zdravniki so si pridržali pro-gnoso o njenem stanju.
nih pasem:	Plymouth bela
(White Rok), New Hampshire in Rhode Island Parmenter (odbrana holandska).
Kokošerejci, ki se želijo po-služiti imenovanega prispevka za obnovo svojih zrejališč, lahko naročijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, Ul. Ghega 6, najmanj 10 piščet ali valilnih jajc iste pasme. Naročila se sprejemajo od 21. januarja do vključno 15. februarja.
Ob naročilu mora zainteresirani kokošerejec plačati 110 lir za vsako pišče in 50 lir za vsako valilno jajce.
Razdeljevanje piščancev in valilnih jajc se bo pričelo 15. marca t. 1. po vrstnem redu naročil in vse dokler ne bodo vsa naročila izčrpana, a na vsak način ne po 30. aprilu t. 1.
tiiMiiiHiHiiiiiiiitiiiitiiiiitiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiHiiiiimiimiiiiitiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiHiiiiiiiititiiaiiaiii
V pičlih 15 dneh
Trije mladoletniki izvršili 40 ropov
Najmlajši, ki ima komaj 13 let, je bil najbolj drzen
Tudi v Trstu ima policija opraviti s tako imenovanimi «Teddy Boys», mladoletnimi kriminalci, ki v svojih podjetjih in zlasti v «tehniki« vdorov prekašajo marsikaterega »profesionalca«. Od konca decembra pa do 14. t. m. je v mestu prišlo do številnih ropov najrazličnejših stvari in predmetov. Po prijavah, ki jih je dobila policija, je bilo razvidno, da je na delu spretna tolpa. Toda preiskava se je takoj usmerila na mladoletne kriminalce, ki so že imeli kaj opraviti s policijo. Tako so člani letečega oddelka kvesture 14. t. m. ob 23. uri zasačili tri mlade malopridneže, ko so hoteli vdreti v avtomobil zdravnika prof. Ta-gliaferra, ki ga je pustil v Ulici Ruggero Manna.
Nepošteno delovanje te trojice je sinoči obrazložil časnikarjem načelnik letečega oddelka dr. Mangano. Povedal je, da so C. B. star 13 let, G. V. star 14 let in G. F. star 16 let od konca decembra do aretacije, in sicer v pičlih
■■niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMii  ....................................
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
^ UlOMKA PH48MVKTA )
Protveiao društvo »S. Škamperle«, Sv. Ivan, vabi svoje elane in prijatelje na predavanje, ki bo v sredo 22. t. m ot) 20.30 v prostorih društva na stadionu »Prvi moj«. Predaval bo Mano Magajna o potovanju po Turčiji. Prebav; nje bodo spremljale skioptič-ne slike.
Prosvatno društvo l.oajer-KatL nara vabi svoje članstvo na potopisno predavanje o Turčiji, spremljano s skioptičnimi slikama, ki bo v torek 21. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Predaval bo Mario Magajna.
PSHOV« IN PKIhPhVKI)
Namesto cvetja za Vojkico daruje Boris Pahor 1300 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. g. Ivana Rijavca daruje N.N. 5.000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina njihovega dobrega očeta Ivana Rijavca darujejo otroci in nečakinja 6.000 Mr za Dijaško Matico.
V počastitev spomina Terezke Jerič daruje Marija Kette 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob Terezke Jeričeve daruje Melita Pregare 300 lir za Dijaško Matico.
■ i m ■
ROJSTVA SMRTI IN POROKE V TRSTU
Dne 18. januarja 1958 »e j« v
OP VČERAJ DO DANES |
Trstu rodilo 12 otrok, umrlo jel uradnica Adriana Zambon,
14 or.eb, poroke pa so bile 4.
POROČILI SO SE: inženir Bruno Salvador in učiteljica Globa De Antonellls, delavec Alberto Zahar in gospodinja Silvija Udovič, geometer Giuseppe Princlpa-le in dr. Luisa Gennari, delavec Umberto Riva In gospodinja Dolores Boecolo.
UMRLI SO 73-letua Marija Framcovlč vd, Dukič, 83-letni Antonio Lenardon, 78-letoi Clcillano Is-ri,	5*-letm	Albino	Vdali,	57-
letni Angelo Huala, 62-letn| Josip Valenčič, 63-letna Glovanni Nor-brdo,	4S-!etni	Mario	Ogrini,	82-
letna Amalija Sedmak vd, Sedmak,	87-letna	Luigla	Mayer,	78-
lttoa	Tereza	Sosič vd Gen,	64-
letd| Antonio Meril, 52-letni Co-simo Raffone.
OKLICI: uradnik Domenico Russi in uradnica Elda Prodan, uradnik Renato Franco In gospodinja Teresina Norbedo, doktor k etnije Roberto Baffico in dr. Maria Brad antant e, železničar Bruno Brelz in gospodinja Jolan. da Kocijančič, agent CP Francesco Agelli in gospodinja Maria Scherina, delavec Glovanni Cini In gospodinja Vener and a Fllip-pioh vd. Erjavec, brivec Giuseppe Cortale in gospodinja Ellsa-bttta Plank, mehanik Orneilo Barzan in delavka Arina Sfredd«, pomorščak Adriano Petromo m
meter Mario Sbrizzi in fotografka Alba Rene It, električar Mario Rispoli in gospodinja Silvia Polh, mehanik Gianfranco Alta in šivilja Paola Z oceana, zlatar Fran-resco Nordio in šivilja Angela Duco, uradnik Bruno Dapretto In prodajalka Maria Rosin, prodajalec Giuseppe Čepar in gospodinja Luoia Gibllaro, mehanik Angelo Zanetti in prodajalka Antonia De Cuia, šofer Silvano Pesco in prodajalka Glorgina Mattel, krojač Alfredo Ooruppi In gospodinja Edda Perlani, brivec Antonio Montemurro in gospodih la Romilda Losavio, podoficir gaail-cev Gugitelnio Mortean in tkalka Alide Mana Donda, trgovec Josip Košuta I« gospodinja Daru Marija Pahor, uradnik Arnaldo Zeoca in uradnica Marina Ma-rani, arhitekt Luclano Semeranl tu arhitektka Luisa Tamaro zidar Antonio Pugilisi in natakarica Antomietta Travasi, kuhar Raf. faeie Bruni In babica Giuseppi-na Gala, stražar javne varnosti Danilo Lukte in uradnica Bruna Bortolamielo, električar Bruno Padovan in bolničarka Ines Bal-dassi študent Sergio Rlosa In gospodinja Annamaria Ruzzler, inštalater Glovanni Blagi In šivilja Bruna Galamte, uradnik Ell-gio Scopas in gospodinja Lldia CoreUi, mehanik Vittorio Falo tn stvilja Emilija Starc,
V DEVINU-NABREZINl
ROJSTVA: Rodil se bi noben otrok.
OKLICI: Eugennlo Mazzan in delavka Lldia Blasi,na.
POROKE: kmet Mario Battl in gospodinja Adele Milič.
SMRTI:	69-letna	Ana	Tracca
vd. Mratcitsk, 96-1 etnl Anton Ar-monim.
 •«»-------
( PISMA IIRHDMlŠTlfU )
Kaj je s popravilom Ulice Boveto?
V Barkovljah imamo Ulico Boveto, ki veže Miramarsko s Proseško cesto in ob kateri je nad 70 stanovanjskih hiš.
Del te ulice, če jo lahko tako imenujemo, je v tako slabem neprevoznem stanju, da je bila že neštetokrat povod intervencijam in opozorilom oblastem, da jo popravijo.
Prebivalci ob tej ulici so že pred dobrim letom sprožili akcijo pri pristojnem uradu tržaške občine, da se nevarni predel popravi in razširi. Lastniki zemljišč ob tem predelu so odstopili brezplačno zemljo za razširitev cestišča in so zadostili vsem pogojem, ki jih je občina zahtevala, da bi le končno prišlo do zaželene ureditve tega predela ulice.
Razne občinske komisije so si na kraju ogledale stanje, se prepričale o nujnosti popravila, izgotovile in odobrile načrte ter odobrile sredstva za to popravilo.
Vendar se do danes kljub vsem obljubam ni pričelo s tako nujnim delom.
To pa se nam tembolj čudno zdi, ko vidimo, da se nedaleč od Ulice Boveto asfaltira in kanalizira za promet brezpomembni odcep Ulice Bdnafata, kjer je le nekaj vil in kjer stanuje tudi neki funkcionar občinske uprave. Ta postranska cesta, ki nima niti imena, res ni bila potrebna privilegiranih popravil.
Zato vprašamo pristojne oblasti, zakaj ne dajo prednosti resnično nujnim in potrebnim javnim delom.
Mar prizadeti prebivalci U-lice Boveto ne plačujejo ravno tako visokih davkov kakor nekaj posameznikov, katerim se asfaltira cesta, da se laže pripeljejo do svojih vil, medtem pa ko gornje predele Ul. Boveto v primeru bolezni ali nesreč ne more niti avto Rdečega križa ali taksi zaradi ozkega cestišča, kar se je že zgodilo.
Cas je, da se kompetentni urad zgane in prične s popravilom navedene ceste.
________________Sp.
Slikarska razstava Jožeta Cesarja
Se danes in jutri si lahko ogledate razstavo del slikarja Jožeta Cesarja v občinski galeriji na Trgu Unita. Razstava je odprta danes predpoldne in jutri od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure.
ODDAM SOBO z dvema posteljama z uporabo kopalnice, telefona, ogrevanjem., Ulica Machiavelli 19, III. nad. desno.
SMOKING skoro nov, prodam, telefonirati 96-796.
TOVARNIŠKE CENE. Dobite najboljšo kvaliteto: »BUNDE«, obleke, deke, »PEDULE« in drugo v trgovini BOTTEGA DEL RI-SPARMiIO, Ulica Tarabocchia 4, Trst.
LOTERIJA
BENETKE
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
76 81
71
-«»_
90	88	22
18	17	36
60	8	70
1	65	43
24	61	54
66	69	45
42	69	16
21	25	86
84	13	44
14	19	88
LEKARN		
INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giuati, Strada FrluH 7; dr. Gcnemer, Ul. Gitflla 14; Al-la Madtfciiena. Istrska ul. 43; Prervdin-i, Ul. Vecelllo 24; Serra-vaHo, Ul. Cavarta 1; Z »delti, Testa d'oro, Ul. Ma/,zim>i 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. nelpogRio 4> Godina Enea, Ul. Ginnaatica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo Ita-lia 14; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26.
15 dneh, izvršili kar 40 različnih ropov. Vdirali so v nočnih in dnevnih urah. »O-biskovali« so šole, cerkve in zlasti bare, pekarne in mlekarne. Kradli so, kar jim je prišlo pod roke; denar, ki so ga našli v predalih, slaščice, likerje, odeje in druge predmete v avtomobilih in celo kruh in mleko, ki ju razna-šalci puščajo zjutraj pred vrati stanovanj. Poleg tega pa so ukradli tudi lj skuterjev, s katerimi so se vozili z enega konca mesta na drugega.
V tako kratkem času so u-kradli za okrog tri milijone lir vrednosti denarja in drugih predmetov.
Dr. Mangano je tudi povedal, da so ti mlečnozobi kriminalci obvladovali izredno tehniko pri vdorih. Nobena ključavnica jim ni vzdržala, vrata in predali so se pot I spretnimi malimi rokami brez | težav odpirali. Kjer je bilo i trše pa so si pomagali z raz-nim orodjem. Akcije so ved- 1 no izvrševali v dveh ali v j treh. Eden je vedno čakal z i ukradenim skuterjem na ce- I sti, da je »tovariše« takoj od- i peljal daleč od kraja zločina.
Najbolj drzen in najbolj [ spreten je bil najmlajši, ki i ima komaj 13 let in ga policija ni mogla niti aretirati. Zato so predlagali, naj bi ga dali v otroško poboljševalni-co. Ostala dva pa sta zaprta pod obtožbo kraje. Dr. • Mangano je tudi povedal, da najstarejši ni sodeloval pri vseli podjetjih in da ima na plečih še najmanj obtožb. Vsi trije pa da so že imeli opraviti s policijo zaradi nepoštenih dejanj. Poleg tega pa so tudi vneti čitatelji raznih pustolovskih slikanic, oblečeni po «a-merikansko« in že pravi mojstri »svojega« nepoštenega poklicu, torej pravi Teddg Bogs.
Nesreča delavca v ladjedelnici Sv. Marka
Včeraj ob 10.15. uri so pripeljali z rešilnim avtomobilom ladjedelnice Sv. Mačka v glavno bolnišnico mehanika Josipa Kariša iz Ulice Gigotti štev. I. Zdravniki so mu ugotovili morebitni zlom desne stegnenice; za kar se bo moral zdraviti 20 dni. Bolničar ladjedelnice, ki je ponesrečenega delavca spremil v bolnišnico, je izjavil, da je Karii padel s pol metra visokega odra, na katerem je delal v delavnicah mostov ladjedelnice Sv Marka.
GLASBENA MATICA TRST
priredi v soboto 8.II.1958
ples
ter 9.II.1958 ob 16. uri v Križu in ob 20. uri v Avditoriju v Trstu
veseli glasbeni nastop
na katerem nas bo razvedril splošno znani m priljubljeni
kvintet bratov Avsenik
Obvestilo naročnikom v Jugoslaviji
Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji vljudno prosimo, da takoj nakažejo naročnino za leto 1958. Po možnosti vplačajte vsaj za tri mesece vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali. Naročnino nakazujte na «ADIT» Državna zal. Slovenije - Ljubljana - Stritarjeva 3/1 . Tekoči račun 60 - KB - 1 - ž -375. Letna naročnina znaša din 2.520.—, četrtletna 630. -mesečna 210,-—. Samo nedeljska številka: letno 540.—, polletno 270.—, četrtletne 135.--.
RADIO
Izšla je 2. številka mladinske revije
m |
Dobite jo v Tržaški knjigarni
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene male
Vojkice
se najlepše zahvaljujemo.
Užaloščeni družini: KOREN -SMUC
Trst, 19. januarja 1958.
NEDELJA, 19. januarja 1956 TRSI POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Glasba za godbo; 11.15 Priljubljene melodije; 11.45 Sibe-
ilius:	Pohjolova	hči, simfonična
.fantazira op. 49: 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.. Kronika sedmih dni v Trdu;
93.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Orkester federico Bergamini; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Sestanek s Franzom Leharjem; 16.45 Krenek: Koncert št. 3 za klavir in orkester; 17.00 F. S. Finžgar: «Divji lovec«; 19.00 Debussy: Bergama-ska suita; 19.15 Joss Baselll s svojim ansamblom Musette; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20,30 Glasbeni mozaik; 21.00 Ansambel Gianoi Safred; 21.15 Mozart: Simfonija v C-duru ((Jupiter«; 21.45 Kernove melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza;
22.35 Meiidije iz revij; 23.00 C ho. pinove mazurke.
TRST I.
12.00 Nove italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album; 14.30 »El Campanon«; 15.30 Prenos nogometne tekme; 18.00 Simfonični kone rt; 19.45 Šport; 22.45 Koncert kitarista Andresa Segovie.
KOPER 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Veseli godci; 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Operna glasba;
12.10 Glasba po željah; 13.30-14.00 Prenos RL; 14.00 Pogovor s poslušalci; 14.05 Glasba po željah;
15.10 Nedeljski popoldanski koncert; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Športni pregied; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA
6.00 Nedeljski jutranji pozdrav;
7.35 Veseli ritem; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Melodije s tekočega traku; 8.45 Mladinska radijska igra; 9.15 Jugoslovanski zbori in samospevi; 10.00 Se pomnite, tovariši... Tone Kolar-SaŠo: An-drejček; 10.30 Kar radi poslušate;
11.30 30 minut simfoničnih plesov;
12.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Zvone Kržišnik: Ljubljanska cestna železnica; 16.30 Glasbeni mozaik: 17.30 Radijska igra — Charles Dickens: «01iver Tvvist - I.: 18.20 Veseli imtermez-zo; 18.30 Slovenska pesem od ro. mantike do danes; 20.00 Nedeljska srečanja: 21.20 Jon Dimi-trescu: Prva simfonija.
TELEVIZIJA
15.30 Siportno popoldne; 17.00 Spored za otroke: 18.30 Poročila;
20.00 Kinematografski izbor; 20.30 Poročila; 20.50 »Carosello«; 21.00 «Pot uspeha«; 22.15 Modna revija.
( GLEDALIŠČA*""!
VERDI
Danes bo 16. uri: «Pagliacc’» in «Carmina Burana«. Popoldanski abonma.
TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri: Diego Fab-bri: «Inkvizicija». Abonma D.
KINO
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali. ko nas je za vedno zapustil naš predragi mož in oče
Cosimo Raffone
se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem c 'et-ja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Zena, otroci ■ n ostalo sorodstvo Trst. 19.1.1958.
[ MAH OOtASl )
MAGAZZINI FELICE, Trst, Ul. Carducci 41 (nasproti pokritega trga, Izredna prodaja dolgih »Bun. de« 3.900 lir, velika izbira vseh mer in barv,
KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.U00 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. Pl ETA' 3. Trst.
SOBNI SLIKAR IN PLESKAR Izvršuje kakršnokoli delo Rovpra-šatj v baru CIN, Ul Mollno a vento 26.
ZAHVALA
Za toliko dokazov sočutja in počastitve spomina našega blagega in nepozabnega očeta
Ivana Rijavca
se. ganjene, najtopleje zahvaljujejo
družine Rijavec, Stibiel. Gec in Uršič.
+
Včeraj nas je ra vedino zapustila naša mama in nona
AMALIJA vd. SEDMAK
Žalostno vest naznanjajo sinovi, hčere, vnuki in vsi ostali sorodniki.
Pogreb bo danes izpred hiše žalosti ob 15.30,
Sv. Križ, 19. januarja 1958.
TURISTI,
ki prihajate v Trst
Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga in hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovine, ki oglašajo v *PRIMORSKEM DNEVNIKU*.
Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom.
Exceisior. 14.00; »Pustolovščine Arsena Lupina«, Robert La-moureux, S. Milo, L. Pulver. Fenice. 14.00: »Lazzarella«, A. Pa-naco, M. Girotti, R. Como. Nazionaie. 15.00:	»Na svidenj«
Dumas«, Richard Basehart, P. Stoppa.
Supercinema. 14.00: «Napad tisočerih sulic«, G. Montgomery id B. VVilliams. Technicolor. Filodrammatico. 13.30: »Alarm v New Yorku», M. Held, N. Til-ler in N. Siaal.
Graitacielo. 13.00: »Caj in simpatija«, D. Kerr in J, Kerr. Ci-ncmascope, technicolor. Arcobaleno. 13.30: «Tot0, VlUorio in zdravnica«, Abbe Lane, V. De Sica in Toto.
Astra Rojan. 14.00; «Osvajalec», J. Wayne In S. Hayward. Cl-nemasoope, technicolor.
Capitol. 14.00: »Kralj v N*w Yor-ku», Ch. Chaplin, D. Addam*-Cristallo. 14.30: »Koča«, A. Gard-ner, Stevvart Granger, David Niven. Prepovedano mladoletnim.
Alabarda. 13.30: »Cajarna ob lt»-nlnem svitu«, M. Brando, G-Ford, M. Kyo, cinemascop«! technicolor.
A idr ha ran 14.00: «Resnična zgodba bandita Jessa«, R. Wagn«r< Cincmascope, technicolor. Arlston. 14.00: »Kralj in jaz«, D-Kerr in Yul Brynn«r. Cinem«-scope.
Armonia 14.00: »Dvoboj v Bltter Ridgeu«, L. Barker. Technicolor. Variete.
Aurora. 14.00:	«Mamln	srček*,
M. Arena, I. Schoncr, E. N«-vola.
Garibaldi. 1400: «Devica Orleanska«, I. Bergman. Scope-Tech-
nicolor.
Ideale. 14 30:	»Frankenstelnov*
maska«, P. Cushlng, H. Court, v barvah.
Impero. 15.00:	»Štirje	nemir«1
mrtveci«, B. Cravvford Ul c-• Trevor,
Italia. 14.30:	«Vellka Ijubeza«
Elizabete Barrett«, Y. John*-Cinemascope technicolor. Moderno. 14,00: «Seme nasilja«, G. Ford, A. Francis. M«tro-scopc.	,
S. Marc«. 14.00: »Donatella«, *■ Martlnelll. Cinemascope, tecb-nlcolor,
Savona. 14.00:	»Anastazija«, I”'
grid Bergman In Yul. Brynner. Vlale. 14.00: »Peklenski zaliv«, A. Ladd, E. G. Robinson. Cinenia-.vope, technicolor Vltt. Veneto. 1430;' »Postaja *» 12 ur«. J, Mansfleld. J. Collns-Scope.	1
Belvedere, 14.00: »Kot listje v vetru«, R. Hudson, L. BacalL Technicolor.
Marconi. 14.30: «4 dekleta na mestu«, M, Cook, E. Martinem, Technicolor,
Matslmo. 1400:	»Tragedija	Rl*
Grande«, J. Chandler, O. We>-les, Technicolor.
Novo cine, 14.00: »Princesa riarijsklh otokov«, S. PamP»* ni ni in M. Mastrolannl. Technicolor.	tr
Odeon. 1400; »Poletni ča»», *• Heplnzrn In R Brazzl. Technicolor
Radio. 14.00:	«Bablca Sabri|»»'
S. Kosclna, Rascel, Tina P”*'
Izjemna razprodaja VSEGA blaga pri
Konfekcije zo gospe, otroke in i novorojenčke pod lastno ceno Izvrstni oblačila oM 900 lir naprti
De Kosa
Kor/o Italia 9 TRST
Goriško-beneški dnevnik
Poslanec Marangone se zanima za naše občine
Včeraj se je poslanec PSI Prot Marangone sestal z občinskimi svetovalci okoliških v*»i. Kakor j« sam izjavil, se 3« sestal z namenom, da se temeljiteje seznani z gospodar, skim položajem obmejnih občin od Rezije do Doberdoba, « so po njegovem prepričanju med najbolj zapostavljenimi in najbolj revnimi v dr-*avi. Poslanec je skupino z Bei-tolijem že pred časom predlc-šl parlamentu resolucijo, v kateri zahteva za te občine posebne ukrepe, ki naj omilijo njihov gospodarski položaj. Ker bi želel, da bi bila akcija čimuspesnejša, namerava zbrali dobolj podatkov in jih zdru-siti v daljšem dokumentu, ki naj odpre oči odgovornim ljudem v vladi in jih pripra/i do tega, da bodo že v prihodnjem finančnem letu določili Primerno vsoto za te občine.
Poslanec prof. Marangone Je P° lastnih izjavah obiskal že številne občine s tega področja. Ugotovil je, na primer, da v Tajpani nimajo ceste od Vasi do pokopališča, zato privežejo mrliča na drog, ki ga do pokopališča nosita dve oseki po zelo strmih in težke prehodnih krajih. V Podbonescu Pijejo vodo, ki je po izjavah zdravnikov 60 odstotkov aku-zena in nepitna. Navedel je tudi težave občin Dolenje, Ste Verjan, Sovodnje in Doberdob, kjer je prav tako veliko nerešenih vprašanj. S podroo-nejšimi podatki o težavah teh občin so mu v daljšem razgovoru postregli prisotni ob-cinski predstavniki.
Interpelacija pokrajinskih svetovalcev KPI
Zakaj štandreški kmetovalci ne bodo več kosili na letališču
Zmagovalec dražbe Gionchetti hoče dati košnjo v podnajem, kar pa mu zakon ne dovoljuje
Pokrajinski svetovalci KPI so poslali pokrajinskemu predsedniku odv. Culotu sledečo interpelacijo:
«Med kmetovalci je povzročilo hudo reakcijo dejstvo, da Je na dražbi, ki je bila v decembru in ki jo je razpisalo poveljstvo drugega letalskega področja iz Padove, zmagal gospod Gionchetti iz Gorice, kateremu je bila priznana pravica, da pokosi goriško letališče, ki ga je doslej kosilo 150 kmetovalcev iz Standreža, Sovodenj, Sv. Roka, Peči in Rupe. Gionchetti sedaj že hoče dati košnjo letališča v podnajem.
Znano je, da so imeli neposredni obdelovalci omenjenih krajev od konca vojne pravico do dveh košenj na leto, za kateri so plačevali določen znesek ustanovi, ki upravlja letališče. Za okoli 100 ha so organizacije 150 kmetovalcev plačale 1. 1956 550.000 lir, 1957. leta pa 700.000 lir.
Podpisani svetovalci ugotavljajo, da bi državna ustanova, ki upravlja letališče — če bi hotela izpolniti najemno po-
PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS* DOL—POLJANE
Priredi danes 19. januarja ob 16.30 uri v Prosvetni dvorani v GORICI pod vodstvom pevovodkinje Pavline Komel »VODOPIVCEV VEČER*
Uvodoma bo predaval visokošolec Filibert Benedetič o skladatelju, katerega 80-letnico rojatva slavimo prav te dni.
Cene za sedišča 200 in 150 lir, stojišča 100 lir.
godbo ali vsako dovoljenje za košnjo — to lahko napravila z zainteresiranimi kmetovalci ali z njihovimi predstavniki. Prav tako bi se lahko ta državna ustanova sklicevala na odločitev pokrajinske komisije. da se ji izplača višja najemnina, če bi smatrala dosedanjo najemnino za neprimerno. Nikoli ne bi smela enostransko odpovedati pogodbe in preklicati dovoljenja, ki je v veljavi že od leta 1945 in ki prinaša veliko korist tamkajšnjemu kmečkemu gospodarstvu, ki temelji predvsem na vrtnarstvu.
Podpisani obenem ugotavljajo, da se pri. tej odločitvi niso spoštovali zakoni, ki urejajo kmečke pogodbe. Zakon št. 765 od 11. julija 1952 določa, da «se ustne in pismene pogodbe spolovinarstva. delnega kolonata ali najemništva z neposrednimi obdelovalci... podaljšajo do konca tekočega agrarnega leta v trenutku, ko stopi v veljavo nov zakon, ki vsebuje določila za spremembo kmečkih pogodb«, medtem ko zakon št. 244 od 28. marca 1957 točneje določa, da «se prenesejo določila zakona št. 765 od 11. julija 19512 tudi ha vse pogodbe..., ki so bile sklenjene po dnevu veljave omenjenega zakona.«
Glede najemne pogodbe zakonski dekret št. 156 od 5. aprila 1945 pravi, da «je prepovedana sleherna oblika pod-najemne pogodbe za najeta kmečka zemljišča«, medtem ko člen 3 omenjenega zakon-
Proces, ki je globoko odjeknil v demokratični javnosti
Sodišče je na osnovi dejstev
jftoralo oprostiti Štiri tržišRe delavce
Obtoženi so bili, da so 1945. leta sodelovali pri ugrabitvi orožniškega poveljnika iz Tržiča in nekega železniškega čuvaja
3. Petek »e je vršil na go-®*em okrožnem sodišču pro-y 6. ki je neprijetno odjeknil a demokratični javnosti gori-Pokrajine, predvsem pa v ffflču. Na zatožno klop so iz . postavili 4 delavce H-, Tržiča, ki so leta 1954 so-ttlit s tamkajšnjim «Co-'Stom di liberazione nazio-»ori ? 'n zavedni delavci delovali tudi v tovarniških „®1rn°!>tnih odborih, kjaterih je bila, kot je povedal j^di branilec odv. Battocleti ,®dada, da varujejo to, kar tih Vudske roke v tolikih le-truda zgradile.
Stin t rž iške delavce 50-Iet-«» Alfreda Fogarja, 35-let-Lui ..Alda Persija, 36-letnega in	Venuda	(jz Devina)
briilr‘If.thega Alda Clapisa so tisi i s°dnim oblastem tr-izj^.,or°žniki, ki so, kakor je isle«, njihov maršal, za pre-jih dobili navodila od viš-1n organov.
Wg;nnUJa '■ 1945 i' iz Trilfa
veliš , dotedanji orožniški po-bii Uiovanni Gaspa, ki je Iaši..;2*nL tudi zaradi svojih Pa ll l ‘dej; še pred tem hice v* Železniške čuvaj-heka* lncenzo Letini in še s« ie rf druge oseb«. Letini tnov	30- mai» vrnil do-
Cesu ln 3e tudi pričal na profila ' v.8 ,Gaspajem pa je izgi-»ačel	slecl- Or°*n‘ki 80
vati 1	budmi poizvedo-
dv»’ j 0 nai hi omenjena Veg., Peljal v vojašnico. Iz-PoveiL8,0, d» je bil orožniški tihe P ,krit v hiii druje \ “*ronitti v Tržiču in tj« tih a3? prišla skupina šti-<im ln ga odpeljala. Do-'ts bili dve voiaik, ose-jhvilT2nan* 50 Uaronittejevl Iztoči;. d* sta bila druga dva Zone* j Persi. Kasneje so je druge priče izjavile, da tem j! Pr'*oten le Persi, med-ki naj bi bil Fogar tisti, bltvj rj sPtožil misel o ugra-halr>». lpaia zato poveril «jth« Persiju, ki je bil z horu e ,v tovarniškem od-
delavnic
<tpa' nrehantčnih bij- *Jf°» v Tržiču, kjer ata no s " tudi zaposlena. Konč-sploh Je iakazalo, da Fogar n n> mogel dajati takšnih
in podobnih ukazov, ker ni imel zato pooblastila in da se je Persi samo zato qdpravil z dvema vojakoma v povelj, nikovo skrivališče, ker mu je bilo tako od CLN naročeno.
Venuda so orožniki prav tako izprašali in ga obtožili, da je bil soudeležen pri ugrabitvi Letinija. Toda na proce-au in še prej na zasliševanju Je bilo jasno povedano, da je bil Venudo le slučajni spremljevalec ljudi, ki so na cesti ustavili Letinija in ga zaprosili, naj se zaradi nekaterih pojasnil odpravi na poveljstvo. Tako je bilo ir celotne obtožnice, pa tudi iz izpraševanja obtoženih in zaslišanih prič jasno pokazano, da Fogar, PeVsi, Venudo in Clapis (ki je bil takrat član protiletalske	zaščite	v Tržiču)
sploh ne	morejo	odgovarjati
za takšna dejanja, kot so u-grabitev oseb, ker teh dejanj enostavno niso izvršili Toda zdi se. da državni tožilec dr. Caputti,	ki je	vso zadevo
prav tako dobro preštudiral, tega ni hotel videti niti ni hotel priznati, da so bili le ti navadni	člani	tovarniškega
odbora ali kvečjemu zaščite, skušal je celo vso zadevo prikazati v politični luči sovraštva med enim in drugim narodom, kar pravzaprav pri omenjenih, zaradi njihove narodnosti sploh ne bi prišlo v poštev in je končno za Fogarja, Persija in Clapisa zahteval po 5 let zaporne kazni.
Sodišče pa j e vse tri delavce popolnoma oprostilo, ker niso zakrivil, kaznivega dejanja in oprostilo tudi Clapisa, ki o celotni zadevi sploh ni vedel ničesar.
Preds. sodišča dr. Suich, sodnika dr. Cenisi in dr. Del-fino, zapisnikar Omeri. Državni pravdnik dr. Caputti, branilca dr, Battocleti iz Čedada in dr. de Dottori iz Tržiča.
Nezgoda 91-letnega starčka
Ko Je včeraj zjutraj hotel stopiti s postelje Bl-letni Fran-cesco Verdi iz Ul^ Capuccini 13, mu je spodrsnilo in star-
ček je padel na tla ter si
zlomil desno stegno. Z rešilnim avtom ZK so ga odpeljal: v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostal na zdravljenju
60 dni.
STEVERJAN
Včeraj zvečer je bila seja števerjanskega občinskega sveta. Razpravljali so o nagradi za župana, o načrtih in nakupu zemljišč za šoli na Vaie-rišču in v Jazbinah, nakupu gramoza za popravilo občinskih poti in o delovišču v okviru zimske pomoči.
DOBERDOB
V sredo so bile v Doberdobu strelske vaje. Tokrat so za ves promet zaprli tudi pokra-
i'insko cesto, tako da otroci s ’oljan niso mogli iz sole, in da delavc, z avtobusom mro mogli na delo ali domov. Da tako ne more več trajati smj že večkrat napisali. Nekdo pa uaj povrne tudi škodo, ki jo tako delovanje povzroča ljudem.
Razstava tipiziranega pohištva
Ministrstvo za industrijo in trgovino pripravlja vsedržavni natečaj tipiziranega pohištva, g tem namenom bodo organizirane deželne razstave. Pri-
PR1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl
hodnje dni bo trgovinska zbornica za Trst, Gorico in Videm objavila pogoje natečaja, ki bo v enem izmed treh glavnih mest od 20 a-prila do 1. maja. Za ta natečaj je ministrstvo določilo 2.455.000 lir.
skega dekreta pravi, ((najemnik izgubi sleherno pravico do najetega zemljišča, če da zemljišče v podnajem; iz tega tudi sledi, da se z državno ustanovo pogajajo neposredno podnajemniki sami«.
Upoštevajoč gmotno škodo, ki bo povzročena kmetovalcem teh vasi, in nujnost, da se spoštujejo obstoječi zakoni, ki urejujejo odnose v kmetijstvu, kar se piičakuje predvsem od vladnih uradov, zahtevajo podpisani svetovalci, da pokrajinski svet čimprej izglasuje sledečo resolucijo: »Pokrajinski svet v Gorici, ki je pregledal položaj, nastal po preklicu dovoljenja, ki daje neposrednim obdelovalcem okoliških vasi pravico do košnje na letališču in upošteval dejstvo, da se na javni dražbi ni spoštovala pravica kmetovalcev, da podaljšajo dovoljenje — pooblašča predsednika in odbornike, naj se zanimajo za vprašanje, da se ohrani položaj, ki je vladal pred razpisom javne dražbe, v skladu z zakoni, ki urejujejo kmečke pogodbe«. Podpisani Silvino Polet-to. Fulvio Bergomas in Marija Selič.
Iz zgoraj navedenega sledi, da ni nikakega dvoma, da se skuša z dobro premišljenim manevrom raniti temeljni del gospodarstva številnih kmetov iz slovenskih vasi, to je njihovo iivinorejo Ce k temu dodamo še zanimanje nekega svetovalca skrajne desnice na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, ki je vprašal, čez koliko let (Z leti — op. ur.) zapade pogodba med občino in štandreškim društvom neposrednih obdelovalcev o izkoriščanju smetišča (najbrž se tudi tam kdo pripravlja, da bi štandreikim kmetovalcem prevzel smetišče), potem se ne bomo mnogo zmotili, če rečemo, da se pod pokroviteljstvom nekaterih, ki nam niso in nam v nekaterih stvareh nikoli ne bodo naklonjeni, čeprav jim nekateri slovenski svetovalci kadijo s svojimi glasovi v občinskem svetu, vodi — po našem prepričanju — skrbno pripravljena akcija, ki skuša presekati glavne korenine našega ljudstva. ki mu dovažajo ne-obhodno potrebne snovi za njegov obstoj in razvoj.
 «»-------
Dosežen sporazum v livarni SAFOG
Delavsaa zbornica (CGIL) v Gorici sporoča, da je bil 14. januarja podpisan med ravnateljstvom livarne SAFOG in notranjo komisijo sporazum po katerem bodo delavci, ki bodo zaposleni manj kot 40 ur tedensko deležni naslednjih doklad:
1. Omogočili bodo zaslužek pri akordnem delu.
2. Posebno dbklado k plači, ki jo zakon predvideva.
3. Doklada bo šla na račun podjetja m sicer do 40 delovnih ur, poleg tega pa bodo delavci prejeli še izplačilo poviška v višini 4% družinskih doklad, kar tudi predvideva zakon.
4. Draginjsko doklado na osnovi 40 tedenslkih ur.
Ta sporazum bo veljal za dobo 3 mesecev in bo podaljšan, ako se bo za to pokazala potreba. V veljavo pa stopi takoj, saj je izredne važnosti za 135 delavcev SAFOG ki so bili zaradi zmanjšanja delovnega urnika prizadeti že 6. januarja letos.
* * *
Ravnateljstvo podjetja ATI (Podjetja italijanskega tobaka) je sprejelo pred časom zahtevo notranje komisije po povišanju doklade na menzo svojim uslužbenim in sicer od 25 lir dnevno na 40 lir dnevno in to s 1. januarjem. To je ena prvih zmag notranje komisije, ki bo skušala v kratkem času uresničiti še vse ostale, ki jih je stavila na program.
 «»-------
TEMPERATURA VČERAJ Na goriskem letališču so za. beležili najnižjo temperaturo v petek zvečer ob 22. uri in sicer —1,2, najvišjo pa včeraj ob 15.30 in sicer 9,4 stopinje C.
Navodila za obnovitev obmejnih propustnic
Goriška policija obvešča vse tiste osebe, ki bodo obnovile zapadle jim propustnice, pa tudi tiste, ki bodo prvič zaprosile za ta dokument, s katerim lahko prestopijo drž.avno mejo in se kretajo v 10-k.o r močju jugoslovanskega teritorija, da morajo predložiti go-riški policiji (soba 23) naslednje dokumente:
1. Prošnjo, ki naj bo izpolnjena na posebnem formularju, ki je v prodaji v vseh knji-
SNG IZ TRSTA gostuje prihodnjo nedeljo 26. jan. v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo
E. 0’Neilla
Strast pod bresti
Delo je režiral Jože Babič — Predstavi bosta kot običajno dve: popoldanska in večerna.
Mednarodno smučarsko tekmovanje «Hahnenkamm» v Kitzbuehlu
Molterer in Hofherrjeva (Avst.) zmagovalca včerajšnjega smuka
Toni Sailer padel - Med Italijani najboljši Milianti in Pia Riva
garnah in trafikah. Prosilec naj navede tudi višino, barvo las in oči ter posebne znake, če jih ima.
2. Dve fotografiji potrjeni od pristojnih oblasti (županstvo).
3. Znesek 50 lir za novo knjižico.
4. Staro knjižico, če jo Je lastnik že izkoristil, ali pa jo hoče zamenjati za novo s fotografijo.
Kot znano so se obmejni or gani obeh držav domenili, da bo nova prepustnica, ki bo o-premljena s fotografijo veljavna za dobo enega leta. Vse dosedanje propustnice, ki niso še popolnoma izkoriščene veljajo do 31. avgusta 1958.
 «»------
Dvolastniški blok
v Škriljevem zaprt
S 1. januarjem so po dogovoru obmejnih oblasti zaprli za dobo treh mesecev, to je do 31. marca dvolastniški blok v Škriljevem pri Dolenjah.
Rojstva, smrti in poroke
Od 12. vlo 18. januarja se je v goriški občini rodilo 13 o-trolk, umrlo je 7 oseb, oklicev je bilo 10 in poroke 3.
Rojstva; Carlo Fabbricatore, Lidia Princi, Ildegarda Kne-chet, Isabclla Formentini, Au-rora Vinzi, Antonio Vinzi, Ma-riacristina Parisella, Flavia Granito, Luciana Boem, Luigi Curato, Sabina Thomann. Giu-liano Gattard, Mario Cej.
Smrti: 77-letna trgovka Virginia Jansig vdova Bre®sa,o, 83-letna Caterina Coos vdova Vidoz, 76-letni upokojenec Pie-tro Coceanni, 64-letni upokojenec Eugenio Susic, 82-letna Antonia Zar vdova SoLdatich. 75-letna Orsola Valent por. Cecchet in 60-letni upokojenec Francesco Cristoforo.
Oklici: šofer Alfredo Marega in delavka Vanda Blason, vrtnar Pietro Vida in Gisella Jacumin, delavec Marcello Spessot m Bruna Scarel, zidarski mojster Aurelio Šuligoj in delavka Giglia Tuzzi, podoficir finance Rino Sardelli : šivilja Maria Brunelli, kovač Luigi Comar in uradnica Ma-falda Comeili, šofer Giuseppe Vida in Denisa Tinonin, kmet Alberto Coglot in Norma Pao-letti, mehanik Sergio Zucchiat-ti in šivilja Maria Makuc.
Poroke: trgovski pomočnik Mario Bregant in šivilja Noi^ ma Zuliani, trgovec Massimi-liano Nanut in tkalka Flora Visintin, rnehanik Giordano Cej in tkalka Marija Komavli.
——«»------
OEZURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ‘n ponbči lekarna Soranzo «Ai giardini«, Korzo Verdi 17, tel. 28-79; do 12. ure pa je odprta lekarna Vlila San Giusto, Kor. zo Italia 102.
 «»-------
- KINO -
CORSO. 14.00: »Grenka zmaga«, C. Jurgens, R, Burton, v cinemascopu.
VERDI. 14.30:	«Ta	bo	moral
umreti!*, J. SernaU, E. Mrr-coury, v cinemascopu. VITTORIA. 15.00: «Sedmi val«, T. Power, M. Zetterling, mladini pod 16, letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00:	«Kaput»
tretji del, odnosno nadaljevanje 08/15, O. E. Hasse, J Fuchsberger.
MODERNO. 15.00: «Otok zelenega gusarja«.
KITZBUEHL, 18. — Drugi dan mednarodnega smučarskega tekmovanja v Kitzbuehlu v Avstriji za pokal Haknenkamm je v smuku za ženske zmagala Avstrijka Hilde Hofherr pred rojakinjo Frandlovo. Od Italijank je bila najboljša Pia Riva, ki st je uvrstila na 12 mesto. Od 53 tekmovalk iz 14 držav jih je privozilo do cilja samo 46.
Proga za smuk je bila dolga 2100 m, imela je 450 m višinske razlike in 14 obveznih prehodov. Med tekmovanjem je lahno deževalo, povrhu pa je še megla ovirala vidljivost. Kljub temu pa proga ni bila posebno težka, čeprav je precejšnja strmina zahtevala od tekmovalk znatno fizično kon. dicijo.
Poleg Avstrijk, ki so si z zmago in ostalimi ugodnim: plasmaji zagotovile ugodne pozicije tudi za kombinacijo1 so se odlikovale tudi Norvežan-ke, Kanadčanke in Američanke, manj pa so zadovoljile Italijanke in posebno Švicarke. Včerajšnja zmagovalka Anne marie Waser, je prišla dane« na cilj šele 13.
Vrstni red:
1. Hilde Hofherr (Avst ) 2’32’T; 2. Putzi Frandl (Avst.) 2’33’5;	3. Astrid SandwiK
(Norv.) 2’33”6; 4. Derit Stuve (Norv.) 2’33"8; 5. Lucile Whee. ler (Kan.) 2’35”2; 6. Linda Mr-yers (ZDA) 2’35”6;	7. Anne
Hegtveit (Kan.) 2’36”7; 8. Thea Hochleitner (Avst.) 2’36"8; 9. Helha Herdy (Avst.) 2’37”0: 10. Sally Deaver (ZDA) 2'37"3; 11. Marit Haraldsen (Norv.) 2’37”7; 12. Pia Riva (It.) 2’37”8; 33. Jole Poloni (It.) 2’48”1; 45. Jerta Schir 3’06”7.
V smuku za moške, ki je sle. dil onemu za ženske.' je zmagal Avstrijec Molterer. Proga je bila dolga 3200 m, imela je 800 m višinske razlike in 8 usmerjevalnih vratc. Megla je bila med tekmovanjem tako gosta, da večkrat ni bilo mo-
goče videti od enih do drugih usmerjevalnih vratc. Razen Avstrijcev je bil tudi danes najboljši Amerikanec Werner poleg njega pa Francozi ir. Švicar Stnub. Toni Sailer je padel in je dosegel čas 2’54'T Od Italijanov je bil še enkrat najboljši MFianti s 14. mestom.
Vrstni red.
1. Anderi , Molterer (Avst.) 2'40”7; 2. Josl Rieder (Avst.) in Egon Zimmermann (Avst ) 2 42”8; 4. Bud Werner (ZDA) 2'43”9; 5. Duvillard (Fr.) 2’45’; 6. Leitner (Avst.) 2’45”3;	7.
Staub (Šv.) 2’45"7; 8. Perillat (Fr.) 2'46”2;	9. Bozon (Fr.t
2'47’T;	10. Grammshammer
(Avst.) 2’47”2; 11. Hinterseer (Avst.) 2'48’T;	12. Vuarnei
(Fr.) in Payer (Avst.) 2’48”6, 14. Milianti (It.) 2’49"3;	15
Schranz (Avst.) 2’50’T; 20. Pe-droncelli (It.) 2’53”7; 23. Bruno Burrini (It.) 2’54”3.
BOB
38”41; 9. Štolf—Goatner <Bres-sanone) 5'40'"74.
Dvojici	Monti—Alvera	--n
Zardini M.—Zanna bosta zastopali Italijo na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Parter.-kirchenu. Monti in Alvera sta v današnji otvoritveni vožnji postavila tudi nov reKOrd proge v Cortini s časom 1’21”74, ki je za 26/100 sekunde bolj. od starega rekorda.
SMUČANJE
Dvojica Monti-Alvera prvak v dvesedežnem bobu
CORTINA D’AMPEZZO. 18. — Dvojica Monti - Alvera je po današnjih dveh vožnjah o-svojila italijansko prvenstvo v dvosedežnem bobu. Na drugi in tretje mesto sta se uvrstili dvojici Zardini M.—Zanna in Zardini S.—Alberti.
Uradni vrstni red:
1. Monti—Alvera (Cortina) 5’31"39/100;	2. Zardini M.-'
Zanna (Cortina) 5’31’’58;	3.
Zardini S.—Alberti (Cortina) isti čas; 4. Ruffinelia — Scare-bozzi (FO) 5'34”39; 5. Petrelli —Pierpicca (AM) 5’35"34; A Depol—Zambelli (Pieve) 5’ 36”16;	7. Frigerio—Moccellin
(Vipiteno) b’36"42; 8. Demar-tin—Bonagura (Crisiallo) 5’
Siorpacs zmagovalec slaloma «Duca d’Aosta»
CORTINA DtAMPEZZO, 18. — RobeTto Siorpaes je zmaga' v slalomu za pokal «Ducn d'Aosta» s skupnim časom dveh voženj 105”. Bruno Alberti, ki je v prvi vožnji dosegel najboljši čas dneva 51”6. je bil diskvalificiran, ker je izpustil vratca. .Diskvalificiran je bil tudi Otto Gluck. Konč ni vrstni red je bil naslednj::
1. Siorpaes (It.) 105" (52”4 '.n 52”6);	2. Burrini Gino (It.)
107”3 (54"1 in 53”2); 3. Paja rola (Sv.) 107"4;	4. Talmcn
(It.) 110”3;	5. Gartner (It.!
110”5;	6. Fougerousse (Fr )
111”4: 7. Pompanin (It.) llTo. 8. Casty (Sv.) 111”9; 9. Fih (It.) 112”7; 10. Gheuina (It.) 113”; 13. Pfosi (Sv.) 116”3; 13. Schmid (Sv.) 117'T.
Danes v Trstu
NOGOMET
Triestina - Parma, prvenstve _
B lige, občinski stadion oi» 14.30,
SaaPAnna - Mossa, diletanti.
igrišče v. Ul. Flavia, ob 10,30: CRDA - Cava Romana, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu, ob 14.30; '
Istria - Muggesana, diletanti,
igrišče Ponziana. ob 14.30;
Fortitudo - Pro Romans, diletanti, v- Miljah, ob 14.30.
KOŠARKA CMM - OMSA Faenza, ženska A serija v telovadnici v
Ul. della Valle. ob 11.30;
Acegat - Dcn Bosco, moška B serija, telovadnica v Ul. della Valle, ob 10.
TEŽKA ATLETIKA
Pokrajinsko prvenstvo III. serije v dviganju uteži. Paviljon «D» na velesejmu, ob 10. ( uri.
HOKEJ NA TRAVI Polisportiva Trieste - Poli-sportiva Monfalcone, finaie
turnirja za pekal Brosh. Igrišče v Ul. Flavia ob 9. uri.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montcbellu.
Začetek ob 14. uri. Glavna dirka za nagrado Chianti. Lir luO.uOO, proga 1670 m.
IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllMIIItllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllll*
Glede udeležbe v finalu svetovnega prvenstva
Severnoirski nogometaši se ne strinjajo z zvezo
AVTOMOBILIZEM
PLAVANJE
Še en rekord Jona Konradsa
SYDNEY, 18. — 15-ietm Av stralec Jon Konrads je včeraj ponoči postavil nov svetovni rekord na 220 yardov prosto s časom 2'04"8, kar je obenem tudi nov svetovni rekord z: 200 m. Dosedanji rekord na 220 y je imel Chapman s časom 2'05"2. Drogi, je bil Chapma l s časom 2'05"2.
V finalu na 1650 yardov Je zmagal 21-letni olimpijski finalist Gary Winram s časom 18'14”8.
NOGOMET
Eventualnega namestnika Severne Irske bo določil organizacijski odbor svetovnega prvenstva
BELFAST, 18. — Irska no-1 Eventualnega namestnika Se-gometna zveza je izdala poro- verne Irske v finalu prven-čilo, v katerem pravi, da bo 1 stva bo določil organizacijski zaprosila mednarodno zvezo, j odbor, ki se bo sestal prihodki organizira svetovno prven- . nji mesec v Stockholmu. C!
stvo, da bi Severni Irski do- " ---------------------------------
volili, da v finalu svetovnega prvenstva ne bi igrala v nedeljah, ker to prepoveduje
ASUNCION, 18. — Reprezer,-tanca Paragvaja - First (Du naj) 3:2.
Fangio tudi včeraj najhitrejši v Bairesu
BUENOS AIRES. 18. — Argentinec Juan Manuel Fangio je bil najhitrejši, tudi drugi dan neuradnih poskusnih vodenj za dirko za v. g. Argentine, ki bo veljala kot prva dirka za svetovno prvenstvo pilotov. Stirling Moss, ki je tudi dosegel dober čas očitno n’ bil zadovoljen s svojim Coo-perjem. Fangio je za 5/10 sekunde izboljšal tudi dosedanji rekord krožne proge s časom 1'42"4. Tudi nekateri piloti Ferrari so se po današnjih poskusnih vožnjah pritoževali za radi nepopolne pripravljeno-sti vozil. Mike Hawthorn je dejal, da bo treba do nedelje izboljšati menjalnik hitrosti, ki je pretrd.
Vrstni red na današnjih poskusnih vožnjah:
Fangio (Maserati) 142”4. s povprečno hitrostjo 137.543 km; Carlos Menditeguy (Maserati» 1’43”7; Stiriing Moss (Cooper) 1’44”6; Peter Collins (Ferrari) 1'44"6; Luigi Musso (Ferrari) 1'46”2; Jean Behra (Maserat1) 1’46”9: Francisco Godia (Maserati) 1’47”9; Harry Sche’1 (Maserati) 1’50”2; Giorglo Scarlatti (Maserati) 1’52"7.
pravilnika svetovnega prvenstva pravi, da je »lahko zveza, ki pred začetkom ali pa med finalom odkloni na
pravilnik severnoirske nogo- daljnjo udeležbo, zamenjana metne zveze.
To sporočilo je bilo objavljeno po zasedanju mednarod-
z drugo državno zvezo, pri čemer bo organizacijski odbor upošteval uspehe izločenih dr-
nega odbora irsike nogometne I žav Praktično bi to pomenilo,
. .	J	n	k	.	/v	Jk/vm	i	-i	ki	m	I	m	n	i.
zveze, ki je razpravljal o položaju, ki je nastal po kvalifikaciji v finalu z zmago nad Italijo.
V zvezi z vestjo, da bo lahko severnoirska zveza kaznovana z globo 800 sterlingov, če odstopi od udeležbe v finalu svetovnega prvenstva po vztrajanju na zahtevi, da njeni igralci ne smejo igrati v nedeljah, tajnik zveze Mr. Drennan ni hotel dati nobenih komentarjev in je samo izjavil, da bodo o tem še pravočasno razpravljali. V vsakem primeru pa mora severnoirska nogometna zveza do 31, januarja organizacijskemu odboru potrditi svojo udeležbo v finalu, kar bi istočasno pomenilo tudi pristati na nedeljske tekme. Ždi se, da je severnoirska zveza prvotno računala z možnostjo, da bi vse tekme, ki bi jih morala njena reprezentanca igrati ob nedeljah, predala, toda organizacijski odbor je to možnost odklonil. Ce se severnoirska zveza ne bo premislila, res ni mogoče predvideti, kako se bodo stvari razvijale, ne glede na to, da severnoirski reprezentanti niso sporazumih z zvezo in so pripravljeni i-grati tudi v nedeljah, tudi če bi jih zveza zaradi tega suspendirala.
da bi odbor izbiral med najzaslužnejšimi drugoplasiranimi reprezentancami v izločilnih skupinah.
Kino v Križu
predvaja danes 19. t. m ob 15. uri
ODISEJ
(Ulisse)
Igrajo: SILVANA MAN-GANO in K. DOUGLAS
BOKS
NEW YORK, 18. — Carmen Basilio, svetovni prvak srednje kategorije,-ter Ray Sugar Robinson, se bosta spoprijela v povratnem dvoboju 25. marca na Chicago Stadiumu.
ATLETIKA
PERTH. 18. — Avstralka Bet-ty Cuthbert je izenačila svetovni rekord Rusinje Itkine na 220 yardov s časom 23"6.
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINOPROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 19. t. m. ob 16. uri Metro barvni film:
Prekleti
Igrajo SPENCER TRA-CY, ROBERT RYAN in ANNE FRANCIS
Y__    j FITZROV MAfLFAN >
VOJNA
NA BALKANU
Keka| izbranih poglavij
nit!P°^asnil 5601 mu	ua	otokih,	nato pa sva s« jela me-
sIti ° operac^s*tih možnostih za kako dejanje. Ko bi lahko po-a* 1 vsaJ en commando ali kako manjSo enoto na Vis, bi bilo k J 1)0 m°Ji sodbi dovolj poslu. Pa tudi i* sam prihod bi po d-iim ,da lmamo re»ne namene. Tom Je ie adavnaj sodil, da Je so ki, nska obala pripravna za akcijo čet takega tipa, kakrine tak nJe8°v®- Zato ga je ta aamibel naravnost navdušila. In a ° smo M Prav v fcasu, ko Je nastopilo leto 1944, sporazumeli, bačn m °dSel do 88nera*a Alczandra in mu osebno pojasnil
Povei? Storil dva dnl P°znMe Ugotovil sem, da se vrhovni za rvu^i ln nJ**°v načelnik štaba general Harding zanimata da n ^ V Ju8°5lftvUi bolj kakor sem pričakoval. Sodila sta, 2atemP°,redno vpllva na nJ>hov« probleme v Italiji. Ko aem kar na^*' vprašanje commandosov, sta mi odgovorila Isto, vila 8!mK,lllSal Poprej: da ni dovolj čet. Vendar sta prista-*emn» u° bodoCe akcUe v Italiji ln celotno vojno na Sredo-obravnavali na konferenci visokih voditeljev te dni. Ko
bodo tam potrdili načrte, se lahko zgodi, da pošljejo enega ali dva oommandosa na Vis, da prevzameta garnizijo. Omenjena konferenca bo v Marakešu (Maroku), kjer sedaj počiva Premier zaradi pljučnice, za katero Je zbolel takoj po končani konferenci v Kairu. Na koncu mi je general Aleksander dejal, da me bo popeljal s svojim letalom, če želim. Tam bi lahko predložili svoj načrt g. Churchillu in izbojevali sklep. Z nama je šel tudi Randolph, ki je komaj čakal priložnost, da bi se sešel s svojim očetom.
Vožnja z letalom vrhovnega poveljstva je bila prijetna. V kratkem smo se spustili v Alžiru, nato pa krenili dalje čez Saharo. Opazil sem, da Je general Alexander med poletom prebiral neko nemško slovnico. General Harding je zaspal. Posnemal sem ga. Ko sem se prebudil, smo bili že nad nekimi planinami, po moji sodbi nad Atlasom, ter se spuščali.
Zdelo se ml je, da je zračni prostor nad letališčem v Marakešu poln letečih trdnjav in liberatorjev. Spuščali so se na vzletišče in se dvigali. Saj tu Je postaja za preskrbo na progi, ki pelje iz Amerike na Sredozemlje! Na tleh so bila drugo od drugem razvrščena letala, nekatera bolj, druga manj mogočna. Bila so lastnina različnih ameriških in britanskih generalov, ki so se udeleževali konference. Med njimi je bil tudi general Wilson. Na letališču nas je sprejel njegov pomočnik Mark Chapman Walker. Ko smo se povzpeli v enega ogromnih štabnih avtomobilov, mi je Mark dejal, da je general Wilson imenovan za naslednika generala Eisenhovverja kot vrhovni zavezniški poveljnik sredozemskega bojišča. Dejal mi je, da bom tudi v prihodnje odgovoren neposredno njemu kakor doslej, ko je bil vrhovni poveljnik Bližnjega vzhoda. Všeč mi je bilo,
dk se bo najino sodelovanje nadaljevalo. Bilo je namreč vedno takšno kot Je treba.
Premier je stanoval v predmestju Marakeša v udobni vili, zgrajeni v mavrskem slogu. Na sebi Je imel svetlomodro delavsko tuto. Bil je nenavadno dobre zunanjosti, če upoštevam, kako težko bolan je bil pred enim ali dvema tednoma. Kmalu je bilo jasno: ničesar ni izgubil od svoje stare energije in gibčnosti duha.
Na službenih sestankih, ki so bili prav tedaj v okviru konference, nisem sodeloval. Pravzaprav sem poudarjal, da mi o konferenci ne smejo povedati več kot je absolutno potrebno. Cez nekaj dni sem se nameraval vrniti na ozemlje pod sovražnikovo zasedbo in bi se lahko zgodilo, da me ujamejo.
Znane so nam bile metode, ki jih je Gestapo z uspehom uporabljal pri zasliševanju. Zato ni bilo ravno priporočljivo, da bi tisti, ki tvega tako ujetništvo, vedel o vodenju vojne več kot je nujno potrebno. Vendar sem kmalu spoznal, da na konferenci razpravljajo o nekakšni »vodni operaciji«, ki naj bi jo izvršili na zahodni italijanski obali v bližini Rima. Z njo naj bi odpravili zastoj, ki je nastal v vojni v Italiji. Ta operacija je bila pozneje znana pod naslovom »Izkrcanje pri Anziu«, toda tiste dni je bila moja glavna skrb ugotoviti, kako bo vplivala na brigado commandosov Toma Churchilla.
Slednjič se mi je vendarle posrečilo, da so mi obljubili, kar sem zahteval, četudi ne bodo mogli poslati kar celo brigado, bodo vendarle poslali na Vis simbolične enote, pozneje pa bodo prispele tudi ostale cete.
(Nadaljevanje sledlj
predvaja danes 19. t
začetkom ob 14. uri film:
«Tarzan in čarobni studenec*
Ob 16. uri predvaja tlim:
«Suor	L
Igrajo:
ELEONORA ROSSI DRAGO in ANTONIO CIFARIELLO
V ponedeljek 20. t. m. z začetkom ob 18, url:
«SUOR LETIZIA>
CICLO A.MELILLO • TRST
Ul. A. Caccia 3
TRSI Ul. Moren 7 Telefon *t 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi r i n ose ms t vo
TRST. UL. CICFKONE 8 Tel. /8-136 37-725. lelegr.. IMRt:XRORT TRIKSTK
U V A 7 A ;	I	Z	V	A 7. A :
Vsakovrstni les. drva za	tekstil, kolonialno blago
kurjavo, gradbeni material	in raznovrstne stroje
SPfCUUZlRANO PODJETJE U VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST, nedelja 19. januarja 1958
Leto XIV. . Št. 17 (3862)
■■ , ■■ i. ■
Cena 30 lir
Tel. 94-638. 93-8(18, 37-338 Poštnina plačana v gotovini
™*??iISTVO:	MONTECCHi it. 6, 11. nad. — TELEFON S3-J9S !N 94-SM — Foštm predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 29 — Tel.
K. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. PelUco I II.. Tel. 33-82 - OGLASI: od- 8.-I2.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 8U, (Inančno-ucvavo: 12« osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celolet... 4900 Ur. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dm. Poštni tekoči raCun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Ur*avua založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 . Z . #75 • izdata založništvo tržaškega tiska il. ZOZ-Trst
Nehru: Socializem je primeren za Indijo ki se ne sme oddaljiti od tega smotra
Naloga kongresne stranke je napraviti iz Indije socialistično demokratično državo - Razorožitev je najvažnejše vprašanje Ostra obsodba grozodejstev v Alžiru
NOVI DELHI, 18. — Predsednik indijske vlade Nehru, ki je danes govoril na kongresu indijske kongresne stranke v Gauhati, je med drugim poudaril, da «ni govora, da bi opustili socializem*. «Soeializem, je dodal Nehru, je primeren za Indijo in ta se ne sme oddaljiti od tega smotra.*
Tudi finančni minister Krišna Machari, ki je obrazložil kongresu resolucijo o gospodarskem položaju, le
je izrekel v tem smislu. , —  ----------------
Tudi predsednik kongres-'gim’ da se na vprasanje lz'
ne stranke Dhebar je v zve-, oro*ja ne sme giedati kot zi z notranjo politiko mec« na izključno pristojnost ne-drugim izjavil: »Kongresna | katerih držav. «Kar pa nas stranka si zadaja nalogo ustvariti v Indiji socialistično, demokratično in koope-rativistično državo. En sam odgovor se lahko da na zahteve kmetov za večjo pravičnost; zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Izvedba agrarne reforme pred koncem drugega
j delovanja in uporabe jedrske-
zaskrblja, je dejstvo, da je ta nova moč v rokah ljudi, ki so prevzeti z neko staro filozofijo in vidijo v tej sili orožje več v svoji orožarni.# Predsednik vlade Nehru in obrambni minis.ter Krišna Me-non pa sta poudarila v svojem goyoru, da je vprašanje
petletnega načrta, bo povzro- razorožitve «vprašanje številka
• eden#.
Nehru je v svojem ’ govoru ponovno poudaril, da bi letala, ki prenašajo jedrsko orožje nad Evropo, lahko hote ali nehote povzročila izbruh svetovne vojne. «Prihodnost sveta, je dejal Nehru, je odvisna od zdrave pameti, od mirnosti in od hladnokrvnosti ene same osebe.#
V zvezi z Alžirom je Nehru izjavil: «Ko beremo časopise, se ne zdi, da se v Alžiru dogaja kdove kaj. Vendar pa se tu vodi surova vojna. Ubijajo se človeška bitja. Celo neka-
čila revolucijo v duhovih Kmetijske zadruge se bodo razvile in kmetijska proizvodnja se bo povečala za 30 odstotkov. Na podlagi načrta bo treba ustvariti deset milijonov novih delovnih mest.#
Predsednik je nato izrekel zadovoljstvo nad napredkom, kar se tiče ukinitve ((nedotakljivosti#. Obsodil je delitev na kaste in poudaril, da člani kongresne stranke ne smejo zgubiti stika z množicami.
Predsednik Dhebar je obravnaval tudi mednarodna vprašanja. Izjavil je med dru-
Itlflllllll »III lllllllllllllllll IIIII Hilli II lili 11111111111 tl 11111111| |l| || IIIIKIHIII llllllllillilllH 11111111111111
Po sestanku Tito-Sukarno
Pomemben prispevek držav izven blokov k pomiritvi
Sukarno odpotuje danes v Damask Tito mu bo še letos vrnil obisk
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Predsednik indonezijske repu olike Suka mo, gost maršala Tita. je danes dopoldne obiskal beograjsko sejmišče, vojašni muzej na Kaiimegdanu, razstavo sodobnega francoskega slikarstva, narodni muzej m nekatere trgovine v srediscu mesta. V narodnem muzeju je dr. Su. karati taico ugajala skuiptuia «Plesalka» Frana Krsimča, da je naročil, naj mu napravi j.i kopijo skuipture v bronu. Med obiskom prodajaln je v Mihaelovi ulici predsednik Indonezije obiskal tudi prodajalno tovarne Peko iz Tržiča, kjer si je kupil črnt čevlje.
Nocoj je bil predsednik Sukarno gost na intimni večeru pri predsedniku republike maršalu Titu. Visoki gost bo odpotoval jutri zjutraj s posebnim letalom v Damask, medtem ko je zunanji minister šu-bandrio odpotoval danes dopoldne z letalom naravnost v Dja-karto.
Uradno poročilo, ki je bito objavljeno po končanih razgo vorih, poudarja, da je bilo dogovorjeno, da bo predsedmic republike maršal Tito letos ob iskal Indonezijo. Poročilo nadalje poudarja, da so med razgovori posvetili največjo pozornost preučevanju možnosti nadaljnjega vsestranskega pri. jateljskega razvoja odnosov, zlasti na gospodarskem pod-
ročju. Zato bo v kratkem u-stanovljena posebna skupna komisija, ki bo skrbela za razvoj gospodarskih odnosov; Sprejeli Doao ukrepe za povečanje trgrvinske izmenjave vštevši tudi prodaje določenih količin opreme za potrebe indonezijske vojske.
V razgovorih sta obe strani izrazili zaskrbljenost zaradi mednarodnega položaja, ki ga zaostrujejo važna nerešena vprašanja, in ugotovili, da je neobhodno potrebno prenehati brezsmiselno tekmo v oboroževanju, v izpopolnjevanju jedrskega in drugega orožja ir skleniti mednarodni sporazum o razorožitvi. Istočasno so z zadovoljstvom ugotovili, da so v teku široke akcije za skl-canje mednarodne konferenco, ki bi likvidirala hladno vojno in položila temelje za rešitev odprtih mednarodnih vprašanj.
Indonezija in Jugoslavija menita, da dižave. ki ne pripadajo blokom, lahko pomembno prispevajo k razvoju medse bojnega sodelovanja in k utr ditvi miru.
Med razgovori so prav tako ponovno poudarili upravičenost zahteve Indonezije, da se 1 vprašanje Zahodne Gvineje re-ši v soglasju z narodnimi pravicami in dostojanstvom indonezijskega ljudstva, ki se žei: razvijati v svobodi, neodvisno-sti in miru.
B R.
teri Francozi so vznemirjeni zaradi tega, kar se dogaja v Alžiru. Osemnajstletna dekleta, ki se borijo za svojo domovino, so bila obsojena na smrt. Ni znano, katere zločine so zakrivila, toda gotovo je, da so se borila za svojo domovino. Številne osebe po vsem svetu so protestirale zaradi teh obsodb, katerim ne smejo slediti usmrtitve. Ali je morda namen te kazni ustrahovati Alžirce? Po mojem mnenju bo to še povečalo njih srd. Se upam, da dekleta ne bodo usmrčena.# Krišna Menon pa je v svojem govoru izrekel zadovoljstvo, ker se je preprečila vojna med krizo v Indokini, napadom na Egipt in sporom okoli Sirije. Pri tem pa je poudaril, da je razorožitev edino sredstvo za mednarodno pomirjenje. »Vprašanje razorožitve, je dejal, je na mrtvi točki. Potrebno je, da se ZDA in Sovjetska zveza sporazumejo.#'
 «»------
Dulles ovira tudi delo Hammarskjoelda
WASHINGiTON, 18. — Ameriški funkcionarji so zanikali informacije, češ da je državni tajnik Dulles odobril načrt glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda, na podlagi katerega naj bi se prihodnji mesec sestal v New Yorku s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Po vesteh iz New Yorka je baje bil Hammar-skjoeld pooblaščen, da izvede ta načrt v okviru naporov, da i se vprašanje razorožitve pre-j makne z mrtve točke.
I Zatrjujejo, da je Dulles • mnenja, da se sestanek zuna-I njih ministrov, na katerem I naj bi razpravljali o glavnih 1 vprašanjih med Vzhodom in Zahodom, ne more sklicati pred koncem maja ali začetkom junija. To pomeni, da ni verjetno, da bi se konferenca na najvišji ravni sklicala pred jesenjo.
Norveški zunanji minister Lange pa je danes listu »Ver-deijs ,Gmig» izjavil, da so vzroki, da se lahko z naklonjenostjo gleda na poljski načrt o brezatomskem področju. Lange je izjavil, da norveška vlada ni do sedaj sprejela še nobenega sklepa v zvezi s tem načrtom. Vendar pa o tem načrtu neuradno razpravljajo. Lange je dejal: «Za sedaj je najbolje, kar lahko rečemo, da je samo po sebi umevno, da gledamo z največjo naklonjenostjo na vse napore za zmanjšanje napetosti v Evropi. Načrt Rapacki spada med tiste predloge, ki se lahko diskutirajo s tem namenom, Tudi danski predsednik vlade in zunanji minister Han-sen je izrekel podobno mnenje o poljskem načrtu.
V političnih krogih v Oslu izjavljajo, da so skandinavske države mnenja, da bi sprejem poljskega načrta lahko močno psihološko učinkoval in bi med državami ustvaril zaupanje, ki' bi lahko pripeljalo do sporazuma o glavnih nerešenih vprašanjih med Vzhodom in Zahodom.
ci. Poslanci bodo razpravljali najprej o agrarnih pogodbah in o deželah.
Zunanjepolitična komisija senata je bila sklicana za prihodnji četrtek ob 10, uri. Na dnevnem redu je razprava o zunanji politiki. Na seji bo sodeloval tudi zunur.ii minister Pella.
Vodstva posameznih parlamentarnih skupin senata pa so sklicana prav tako za prihodnji teden:	KD v po-
nedeljek popoldne, PSI, KPI, MSI pa v torek popoldne. Na dnevnem redu je proučevanje zakona o reformi senata. ---------«»——
Narašča napetost med Francijo in Tunizijo
PARIZ, 18. — Napetost med Francijo in Tunizijo narašča. Baje se francoska vlada posvetuje, ali naj prekine diplomatske odnose s Tunizijo. Tu
V okviru mednarodnega geofizičnega leta
Lov na snežnega človeka «Jetija» da se pojasni skrivnost tega bitja
Sovjetska in angleška znanstvena odprava • Izjave sovjetskega hidrologa Pronina in profesorja Koroleva
MOSKVA, 18. — «Pričanje profesorja Pronina, ki je nedavno izjavil, da je videl snežnega človeka «Jetija», je neovrgljiva potrditev obstoja tega bitja,» je izjavil član sovjetske geografske družbe Aleksander Korolev.
Pred dnevi je namreč -«Komsomolska pravda* ob-
javila članek sovjetskega hidrologa Pronina, ki je izjavil, da je v Pamiru dvakrat videl snežnega človeka. Pronin je bil član skupne odprave leningrajske univerze in uzbekistanske akademije znanosti za proučevanje pamirskih ledenikov. Dejal je, da je opazoval snežnega člo-
Danes pa objavljajo moskovska «izvestija» intervju s Pro-ninom. Ta poudarja predvsem, da on nikakor izrecno ne trdi, da gre za «snežnega človeka#. Dodaja, da so bile v članku ((Komsomolske pravde# nekatere napake. Tako ni točna trditev, da je kraj, kjer je videl čudno bitje, povsem neobljuden. Qb vznožju ledenika Fedčenko so namreč nekatere kirgiške vasi. Znan-
nizijski predsednik Burgiba precejšnje presenečenje. Ti izjavljajo, da Pronin ni nudil dovolj podatkov o obstoju snežnega človeka in da je dal svojo izjavo skoraj pet mesecev potem, ko naj bi videl to bitje.
veka pet do osem minut. Prvi stvenik pa dodaja, da to ni-hip je mislil, da je to med- kakor ne govori proti obsto-ved. Hodil je po dveh nogah, ju «Jetija». Izpraševal je prebil je nekoliko pripognjen, bivalce neke bližnje vasi. Ne-njegove gornje okončine pa kateri so mu izjavili, da na so bile dolge. Njegovo telo je področju ledenika živi čudno bilo pokrito z gosto sivkasto bitje, ki je podobno človeku, dlako. Pozneje ga je videl še j Znanstvenik pravi dalje, da enkrat, toda takrat mu je hi- je sne£ni človek nekam «po-tro izginil izpred oci, verjet- reden#. Večkrat ukrade to in no v neko votlino.
Izjava Pronina in članek v »Komsomolski pravdi# sta povzročila med tujimi novinarji
pa je danes izjavil, da upa na izboljšanje francosko - tunizijskih odnosov. «Hotel sem samo dopovedati francoski vladi, da je čas ustrahovanja mimo,# je izjavil Burgiba.
I ono stvar tamkajšnjim prebivalcem ter jo odnese na skalnate vrhove. Nekoč je skrivnostno izginil pnevmatski čoln, ki ga je uporabljala Proninova odprava. Našli so ga pet kilometrov daleč. ((Sicer pa, dodaja Pronin, življenje ni nemogoče na tem področju. Ze samo ime doline Baliandriik pomeni »dolina
IIIIIIIIIIIIIII Hlinili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllllllllllll lil IIIIIIIIIIIIIIIHIIMI1 lil IIIIIIIII
v
Številne	aretacije
med protitankovskimi
Uradno poročilo pravi, da so odkrili gibanje, ki je imelo namen obnoviti komunistično stranko
MADRID, 18. — Ravnateljstvo za javno varnost je objavilo sporočilo, ki pravi, da so odkrili gibanje, »katerega namen je bil obnoviti komunistično stranko v Španiji s pomočjo inštruktorjev, ki so nalašč prišli iz tujine*. Aretirali so 44 oseb, ki so jih izročili sodišču. 27 od teh so aretirali v Madridu, 13 v Saragoci, 4 pa v Valenci. Preiskava se nadaljuje.
«Gibanje, nadaljuje poro-'. čilo, je nameravalo orga-
V torek se ponovno sestane parlament
RIM, 18. — V torek se bo1 do sestali --- kot je znano — ponovno senatorji in poslan-
ša policijska operacija, odkar je Franco na oblasti, čeprav je zadela samo »elemente o-
(Nadaljevanje s 1. strani) pozicije, ki so pokazali sim-, ualijanska vlada smatra r. p J za. komumzems. Možno j absolutno potrebno, da se ne
pa je, da bodo aretirali se	opustiti noben napor za ventualno registriral njegove
druge osebe, ker uradno Po- i zbolistnte sed^Ha medna-	glasove.	Znano	je, da je	Tom
radaliumaV1’ d" “ PrelSkaVa I rodnega položaja in je prepri-	Slick	lansko	leto	že prganizi-
nadaljuje.	I	a„	tu-	ral tako odpravo v Nepal, to-
jo opazovalci, da je večina a- ,	.	. , .	^
retiran.h oseb mlajša od 25 dl konkretna in nujno potreb-let. Gre torej za mlade in ak- na jams va glede varnosti su-tivne delavce in študente. Pri- verenosti. teritona.ne integri
pominjajo, da ne bi se mo-
glo niti govoriti o pravi or- zadeve vseh zainteresiranih ganizaciji, pač pa o gibanju držav.#
nizirati v vsej Španiji tako imenovani dan narodne sprave. Med to manifestacijo bi kalili javni red.*
Poročilo pravi tudi, da se je začela obširna propaganda in zbiranje pristašev ter da so aretirani bili v dopisovanju ? komunističnimi centri v tu>* jini.
Dalje pravi poročilo, da so se številni izmed aretiranih u-deležili svetovnega mladinskega festivala v Moskvi lanskega leta. ((Komunistična stranka, nadaljuje poročilo, jim je dala nalogo, da zastavijo svoj vpliv v študentovskih združenjih in v sindikalnih organizmih, in da ustvarijo zmedo v interesu komunistične stvari#.
Španska informacijska agencija «Cifra» pravi v zvezi s tem, da se je 90 oseb iz Španije poleg 103 Spancev, ki živijo v tujini, udeležilo mladinskega festivala v Moskvi ih da so tam ustanovili odbor za koordinacijo na španskih univerzah in ta odbor je pozneje organiziral vrsto demonstracij na španskih u-niverzah.
Večina opazovalcev v španski prestolnici ugotavlja v
zvezi s sporočilom španske. ,—-..................  .	-	   .
policije, da je to najvažnej-1 poročilih je padlo 28 franco-slvl
skih vojakov, pet pa jih pogrešajo v zvezi z zasedo, ki so jo francoskim vojakom napravili alžirski borci v četrtek na področju Orleansville južno od Alžira.
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIII
Zolijev odgovor
milijona koz#. Tu rastejo tudi nekatere rastline. Zato človeško bitje lahko najde hrano.
Na vprašanje, čemu ni odprava organizirala iskanja v votlinah, je znanstvenik odgovoril, da so votline težko dostopne tudi za izvežbane planince. Izrekel je upanje, da bo odprava strokovnjakov odšla na iskanje Jetija.
Omenjeni profesor Korolev pa je dolgo časa živel v Srednji Aziji in je raziskoval področje visokega gorovja v zvezi z obstojem Jetija. Prišel je do zaključka, da »ostudni snežni človek# res obstaja in da gre za »antropoida med opico in človekom, katerega živčni sistem je prav gotovo zelo razvit#. Dodal je, da je potrebno nadaljevati raziskovanji, da se dokončno in z znanstveno natančnostjo reši vprašanje snežnega človeka.
Sovjetski biolog Urudson pa je y intervjuju po moskovskem radiu izjavil, da bodo ((sovjetski znanstveniki skušali ujeti Jetija, katerega skrivnost se sedaj lahko pojasni v okviru raziskovanj mednarodnega geofizičnega leta. Urudson pravi, da bo Sovjetska zveza kmalu poslala v Pamir poleg znanstvenih odprav, ki tam že delujejo v okviru mednarodnega geofizičnega leta, druge odprave antropologov in zoologov, ki bodo imeli nalogo podrobno raziskati gorato področje, kjer je profesor Pronin preteklo poletje videl snežnega človeka. «Ce bomo uspeli ujeti Jetija, bo skrivnost snežnega človeka v celoti rešena,# je poudaril profesor Urudson.
Sovjetski biolog je poudaril velike zasluge profesorja Pronina, ki je prvi videl — čeprav od daleč — Jetija. «To je pomemben rezultat, če se pomisli, da so tuji znanstveniki, ki se bavijo z istim vprašanjem, prinesli od svojih odprav na Himalajo samo fotografije stopinj Jetija#.
Medtem poročajo iz nepalske prestolnice Katmandu, da bo tudi ekspedicija, ki jo finansira znani bogati lastnik petrolejskih vrelcev v Texa-su Tom Slick, skušala ujeti ((ostudnega snežnega človeka#. Ekspedicijo bo vodil angleški znanstvenik Gerald Rus-sel in štela bo 17 članov. Med njimi bo tudi filmski operater, ki upa, da bo lahko snemal Jetija in da bo lahko e-
1VRDKA
JOŽEF SIZiA
uvoz
IZVOZ
VSAKO V HSTN EGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
THST - Riva lirtunnla št. B-I • Telefon 37-004
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPOEVOZNISKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Utica U Aosta 18 - Cel. 28-45 GORICA
PHEVZF MAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni potojl za prevoz blata r Jugoslavijo
ičana, da je vsak sporazum, tu- ral taao oaprav onazovalei Ha ie večina'«! d> delen, lahko koristen, ce m,- da brezuspešno
tete in nevmešavanja v notra-
idej, ki je nedvomno pridobilo tla v vrstah tudi napredne krščanske demokracije, v nekaterih sektorjih sindikali-
Ko prehaja Zoli na zadnje očitke, poudarja, da se vedno čaka na sovjetski odgovor n . italijansko noto od 25. novem*
!?
i srnsssr
racija sicer kaže, da je Fran- |	P	potrebo, da «so-
ELZ** \t3lr I Lt vjetske obia.tA tem pogledu
nudijo svoje sodelovanje, da d jih mogli najti in vrniti v do movino#. Končno podčrtava Zoli voljo in željo po miru ter pravičnosti ljudstva, ki naj svobodno spozna misli m stvarne podatke v izmenjanih pis-... mih. ker «ie na ta način borni
V 7,‘KPfll) V /Umil prispevali k postavljanju tra-
V UlM UR V rtltllU	.. temeijev gradnji miru ni
kazuje pa tudi, da se široke plasti španskega javnega mnenja vedno bolj usmerjajo na levo.
28 francoskih vojakov
nih temeljev gradnji ALZIR, 18. - Po uradnih sodelovanja med vsemi ljuu-
A. r•
||||||||||||MIIIIIIIIIIIIIIHIIII(lllllll(lllllllll(lllll(*(,lll,l(ll*l(,*lll(l(llll,l(l,i:il(l,l|l(l,,RHIill,IMII,,*HIIIHII|IIIIIIIMIII,l,l,llll,HIII,HI|lll,,l,IIIIHIII,U,,lll,ll,HI,ll,lll,ll,lll"|(IIIIH,il,,,ll,IMIIII|ll,,,,l,M,,,l|ll,(HI,l|lll|l,|l,IHIIIIMI,l,,M,H,HI|,(,,,ll(MI,,|l|llll,,l,l,llllllll|l|HM,l,||,,l,l,MI,l,l|ll,|l,l,,l
(Nadaljevanje z 2. strani)
' Mac Millan svečano izjavlja, v svojem odgovoru, da britanska vlada ne bo nikoli storila, podpirala ali dopuščala nekega napadalnega dejanja proti Sovjetski zvezi. Pri tem dodaja, da je bil to smisel njegove omembe nenapadalnega pakta, in pripominja, da je ta zamisel ie vsebovana v listini OZN. Vendar pa on to jamstvo sedaj slovesno ponavlja. Mac Millan torej na zahtevo NATO ne ponavlja izrecno svojega predloga. Ven-dur pa dopušča nove možno-sti, ko izjavlja, da «formuliranje kakršne koli dvostranske ali mnogostranske izjave zahteva nadaljnja proučevanja, zato ker mora biti naš namen krepitev ustavne listine OZN in ne slabitev obstoječih določilo. Kakor vidimo, se je izbrala formulacija, ki do neke mere odgovarja stališču ZDA; vendar pa se nakazuje tudi možnost »dvostranske ali večstranske izjaven. To pomeni tudi, da bi Velika Britanija morda bila pripravljena na podpis take izjave, tudi (e je druge države NATO n« b* podpisale. Značilna je tudi formulacija odgovora glede poljskega predloga o brezatomskem področju. Mac Millan pravi, da ga britanska vlada proučuje, »da b» videla, ali so v njem elementi, ki bi lahko pomenili temelj za nekakšen alternativni predlog». Poleg tega je treba pripomniti, da je britanska vlada poslala prepis svojega odgovora tudi poljski vladi. Opazovalci vse to tolmačijo, da misli morda britanska utada pripraviti svoj
Jredlop v zvezi s tem, zlasti e, ker je tedanji zunanji minister Eden že leta 1954 na berlinski konferenc i predložil
načrt o demilitariziranem področju v Srednji Evropi.
Glede predloga za sestanek na najvifji ravni ponavlja sicer Muc Millan skupno zahodno stališče ,vendar pa dodaja, da to zadevo ie proučujejo, ker jo bolj obširno obravnava drugo Bulguninovo pismo.
Voditelj opozicije Gaitskell je odgovor ostro kritiziral in poudaril, da odgovor »ni razočaral po tem, kar vsebuje, pač pa po tem, česar ne vsebuješ, Dodal je, da ne vsebuje niti enega novega predlogu m da se je znova zamudile velika priložnost. To je res. Vendar pa je odgovor bolj »dinamičen# in manj odklonilen kakor Eisenhouierjtv. In to je dobro.
Hammarskjoeldova
prizadevanja
Veliko važnost pripisujejo v političnih m diplomatski)* krogih novim Hammarskjoeldo-vim pobudam. V petek je glavni tajnik OZN imel daljši razgovor z britanskim zunanjim ministrom ileluipnom Llogdom v Londonu, kamor je nalašč prišel. Kakor znano se je tajnik nedavno razgo-varjal z Dullesom in s francoskim zunanjim ministrom. Zato izjavljajo v dobre obveščenih fcropin, da bo Ham-marskjotld verjetno v kratkem odpotoval tudi V Moskve. V teh krogih poudarjajo, da po razgovorih z Dullesom, Pineaujem in Llogdom Ham-marskjoeld sedaj ne more mimo tega, da se ne bi posvetoval tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Njegovi razgovori zajemajo vsa sedanja aktualna vpraša-
7 dni v svetu
Avstrije, Avstrijski poslanik v Beogradu je te vesti odločno zanikal.
Ne glede na to pa se vztrajno govori o morebitni konferenci med azijskimi in a-
zi z morebitnim sklicanjem konference med Vzhodom in Zahodom. Zlasti pa so govorili o poljskem predlogu o brezatomskem področju.
To je že drugi nenudni o-
nja, zlasti pa razorožitev in Srednji vzhod. Govori se, da bo Hammarskjoeld skušal pripraviti voditelje glavnih velesil, da končno ponovno sedejo k skupni mizi in obnovijo razgovore Omenja se tudi morebitno izredno zasedanje glapne skupščine OZN, na katerem naj bi nadaljevali razgovore o razorožitvi. Za tako zasedanje se je do sedaj izreklo že okoli trideset delegacij. Omenja se tudi možnost, da bi razgovore začeli v Varnostnem svetu, ker so itak vsi člani Varnostnega sveta tudi člani razširjenega razorožitve-nega odbora. Vsekakor se od Hammarskjoeldove pobude pričakuje nekaj pozitivnega,
Adenauer prekaša ceio Dullesa
Kancler Adenauer ni sicer še odgovoril na Bulganinovo pismo, toda v svojem govoru, ki ga je prejšnje dni imel po radiu, se je dotaknil vseh argumentov, ki jih omenja Hulganin v svojih pismih. Kanclerjevo stališče do vseh sovjetskih predlogov je povsem negativno. Zavrnil je prav vse predloge O pismih samih pa je izjavil, da so v bistvu »velik manevert in propagandna poteza, v kateri ni mogoče videti poskusa, da bi dosegli sporazum med Vzhodom tn Zahodom. Kakor
se vidi, je kancler to pot prekosil celo Dullesa. Morda pa bo njegov uraden odgovor kaj drugačen, ker je imel njegov govor pač.., propagandne namene.
Sukarno, Nehru,
Naser, lito
Mnogo pozornosti je vzbudilo potovanje predsednika Sukamo v Indijo, Egipt, Jugoslavijo, Sirijo in v druge države Sukarno je imel v Novem Delhiju več razgovorov z Nehrujem, v Kairu pa z Naserjem. V petek in včeraj pa je bil gost maršala Tita, s katerim je imel tudi važne razgovore in danes potuje v Damask. Sukarnov prihod v Beograd je vsekakor pomemben, ker je prišel neposredno po razgovorih, ki jih je imel z Nehrujem in Naserjem. V zahodnih krogih zatrjujejo, da je maršal Tito pripravil predlog za sklicanje konference držav, ki ne pripadajo nobenemu bloku, da bi izdelale načrte za končno pomirjenje med Vzhodom in Zahodom. V zvezi z napovedanim obiskom avstrijskih državnikov v Beogradu so nekateri celo govorili o načrtih, da misli maršal Tito predlagati, naj bi se na Dunaju sklicala konferenca predstavnikov Švedske, Egipta, Švice, Indije, Burme, Afganistanu, Jugoslavije in
friškimi državami ter Jugo- | bisk Hruščeva na Poljskem v slavijo, ki jo je baje prc/ia-gal Tito. S tem v zvezi se omenja njepov predlop, ki ga je obrazložil v svoji novoletni poslanici. Ne glede na to, ali je temu tako ali drugače, je treba poudariti, da bodo morali tako na Izhodu kakor na Zahodu resno upoštevati mnenje m zahteve številnih izvenblokovskili držav, ki tolmačijo želje vsega človeštva po miru in ki si ne
umorno prizadevajo, da bi človeštvu bile za vedno prihranjene grozote vojne.
Hrušcev na Poljskem
V petek zvečer so objavili v Moskvi kratko uradno poročilo, da je Nikita Hruščev med svojina počitnicami ob poljski meji obiskal za tri dni Poljsko ter se tam razgovor jal z Gomulko »n Cpran-kietvi czem.
V zvezi s tem sporočilom so v zahodnih krogih začeli postavljati različne domneve o vzroku tega «skrivnostnega» obiska. Nekateri zahodni diplomati so mnenja, da so se razgovori nanašali na gospodarska vprašanja; drugi pa to izključujejo poudarjajoč, da Hruščeva ni spremljal noben gospodarski strokovnjak. Nekateri pa trdijo, da je hotel Gomulka obrazložiti Hruščevu notranji položaj, češ da med prebivalstvom narašča nezadovoljstvo.
Dalje pravijo, da so med razgovori obravnavali politiko vzhodnoevropskih držav v zvt-
nekaj več ko enem letu. Kakor znano, je 19. oktobra 1956 Hruščev nenadoma prišel v poljsko prestolnico. Toda tedaj so ga spremljali Mikojan ter stalinista Molotov in Ka-ganovič. Gomulka ni hotel takrat sprejeti ultimata, tako da je moral Hruščev popustiti.
Drugi obisk Hruščeva pa vsekakor m tako dramatičnega značaja. Slo je za izmenjavo misli in pogledov o številnih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med obema državama ter mednarodnega položaja, kajti znano je, da vodi Poljska, odkar je izbrala svojo lastno pot v socializem, bolj samostojno politiko, ki včasih morda ni do kraja všeč nekaterim preostalim stalinistom v Moskvi,
(Op. pr.: O «Jetiju» smo objavili že dva članka, in sicer v nedeljskem dnevniku od 16. junija 1957 in od 10. novembra 1957).
MOTOM 48 CCM DELFINI) 160 CCM
Zastopnik: MOTO GILKHa
MOTOM ITAL1ANA
Čudoviti motorček, k: vas pelje povsod.
Prodaja motorje in avte dobra priložnost
PRIT'KLINE m nadomestni deli za vse motorje.
UOUAVt ZA MOTORJE MOSCHION * FRISOR1 TBST, U( Valdirivo Jb in Ul. XXX. Ottobre U - Tel. 2J-475
ZN17ANE CENE
Garaža «ROIANO»
TRST — Ul. Moreri 7 O POSTKE2NA POSTAJA	Telefon	35*608
O PRODAJA OLJ ZA MA20
O NAJ SMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo :n za inozemstvo
— NOČNA SLUŽBA —
Ribarič Ivan
1MPORT
E X P O R T
VSEH VHSl LESA IN TKD1H GOBIV
TRST — UI.ICA r. CHISPI 14 - TEL. 93-302 ULICA UEI.LE MIL1Z1K II - TEL 96-510
Obveščamo cenjene odjemalce in poslovne prijatelje, da smo spremenili dosedanji naslov
DRRieoiii, na komu, izosa
ki se glasi od 1. januarja 1958 dalje
TOVARNA ŽIVILSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV
IZOLA
Priporočamo svoje kvalitetne izdelke, ki jih izvažamo po izvoznem podjetju DELAMAR.8 - IZOLA
M - terna zimskih m kem iroiz., izolo
ISutiv Franc
i n
lil
‘11 lil
delavnica
T lt
Ul. F Cnspi 15 Telefon Q52M
I I I
RADIO SOSSI
O	P VI	K B
Trjj P. Motite Re 4 (pri Aoli) Tel. 21155
VELIKA RAZPRODAJA
ZARADI OBNOVITVI
raznovrstnih radijskih in televizijskih aparatov " hladilnikov ZOPPAS - fiat - štedilnikov na drva, premog, plin in elektriko - vseh vrst H**1' nlkov, lestencev, električnih luči — razprodajo instalacijskega materiala.