^ V spomin i ^ Jakob Brenčič, t najmlajši slovenski diplomat ^ Deželna banka tudi v Logatcu ^ Za kakovostnejše komunalne standarde GlasjJfPtane Ufigatec, 15. november 2005, ^ Sedemdesetletni jubilej pesnice in prevajalke ^ Orgelska igranja in iskanja ^ Restavrirani križev pot ^ Jakec 2005 Najprej T? n 3 S? -i k) Ptički pod nebom veselo poj o... ... zato ni nujno, da prvi labod Jffr^^\ že prinese ptičjo gripo, ki hi ga pripravila do labodjega speva. 1rJ\ "Jpf ** prava sreča, da se je perutninska gripa odločila napasti kokoši in ne prašičev, kajti-sicer-namreč hi se nam slabo pisalo zdaj, ko vemo, da so človeku genetsko najbolj sorodni prašiči. Napad gripe na prašiče hi pomenil najbolj naravnost napad na človeka. Ampak za. zdaj prašičje gripe hvala Bogu - še ni. Ostaja pa hudo odprlo vprašanje, seveda, vezano na prašiča, in sicer: ali seje človek razvil iz prašiča ali prašič iz človeka. To vprašanje je silno pomenljivo in davno v zgodovino segajoče, saj ljudje že od davna komunicirajo med seboj prašičje ljubkovalno, denimo: Ti, pujs ti! ali: Ti, praska! ali, kar nas utegne povezati z Afriko (tam so doma opice, ki so do nedavna - glede na naše hlizko sorodstvo s prašiči diskriminacijsko veljale za človekovega prednika!): Ti, prase afrikansko! Itd... itn... Ja, kako prijazne vezi nas vežejo s pujski! Zato tudi smemo pričakovati, da ho na kovancu za 20 centov slovenskega evra namesto predvidenih lipicancev, čemur se upirajo tudi naši veliki prijatelji z Avstrijskega, vkovano krdelo prasetov. Kaj da ne, samo pomislite, koliko muh homo ubili na en sam mah! In celo E!vropa nam bo prijaznejša. Zdaj pa sploh, koje Niko Toš, naš največji izumitelj javnega mnenja tudi po meri svoje politične naklonjenosti, izračunal, da smo Slovenci glede kakovosti življenja in dela in zaupanja v institucionalni sistem, glede odnosa do civilne družbe, do politike, do družine, do demokracije, do vere in socialne države v evropskem poprečju. Ha! Krasno, samo da ni v nevarnosti demokracija in da niso v nevarnosti temelji socialne države. Vidite, kako je vse to lepo: zdaj bodo celo nasprotniki zakona o RTVS laže spali, pa tudi naši vrli religiologi religije, ki ves čas niso vedeli, kaj bi pri nas z religijo in religijsko svobodo. Morda pa bodo ponovno predlagali, da hi religija poslala opij za ljudstvo, ki bi gotovo na ljudstvo blagodejneje vplival kot kak LSI), heroin ali extasy. Ja, do zdravega spoznanja pa so dolge poti, včasih pa prav kratke. Kandidat za novega urednika DELA je v prvem hipu napovedal, da DELO ne bo ne desničarsko-konservativen ne levičarsko-liheralen, temveč časnik s samostojno, suvereno in kredibilno uredniško politiko: v naslednjem hipu pa je odstopil od kandidature. In nas rešil vseh nadaljnjih ugibanj in negotovosti. Tudi zato zdaj mirne duše lahko'pričakujemo napovedovane reforme za blaginjo Slovencev, saj smemo zanesljivo pričakovati nižje davke in višje plače (in penzije!). A ne? - Za vsak primer pa napišimo kaj lepega Miklavžu ali Božičku ali dedku Mrazu; lahko tudi vsem trem. Urednik Na naslovnici: Tudi buče so okrogle. Foto: France Brus Dober dan -gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Župan Janez Nagode. skupno 48.000 Do nujnega regijskega odlagališča odpadkov Zaradi postojnskega referendumskega NE so se v oktobru sestali župani občin Postojna, Pivka, Cerknica Loška dolina, Bloke in Logatec, podpisniki pogodbe za skupno odlagališče komunalnih odpadkov. Strateško so se glede iskanja nove lokacije za javno deponijo odpadkov odločili za dva predloga. Po prvem predlogu bi bila deponija namenjena tem šestim navedenim občinam prebivalcev in 19.000 ton odpadkov letno. Po drugem predlogu pa bi naj deponija ustrezala za vse notranjsko primorske občine, mimo že naštetih še za Piran, Izolo, Koper, Sežano, Divačo, Herpelje-Kozino, Ilirsko Bistrico in Vrhniko; koder 184.000 prebivalcev vse teh občin oddaja letno kake 83.000 ton odpadkov. Iskanje ustrezne lokacije je dokaj intenzivno, saj mnogim občinam grozi žc skorajšnje zapiranje deponij, medtem ko ima logaško odlagališče odpadkov dovoljenje vsaj še do leta 2008. Sugestija Ministrstva za okolje in prostor podpira večje regijsko odlagališče odpadkov zaradi racionalnejšega financiranja priprave in vzdrževanja takega odlagališča, Glede na študije iz. leta 1992 naj bi iskali primerno prostorsko rešitev z nepropustnimi tlemi, s potrebno infrastrukturo za možnost letnega dovoza milijon ton odpadkov za obdobje 15 let. Razgovori med župani se bodo nadaljevali v naslednjih dveh mesecih. Logaško odlagališče odpadkov uporabno do leta 2008 Sredi oktobra je na logaškem komunalnem smetišču zagorela bio plinska bakla in naznanila, da je tako dograjena tretja faza deponije na OjStrem vrhu. Bio plin nastaja kot produkt razpadanja odpadkov. Investicija je veljala 20 milijonov in je bila poravnana iz republiške takse za I odlaganje odpadkov. Zaradi izgorevanja bio plina ne bo več motečega smradu po okolici odlagališča. Z večjo količino plina bo moč kuriti plinski motor, s katerim bi lahko pridobivali električno energijo. Do dokončne ureditve deponije bo treba postaviti še trafo postajo in čistilno napravo za izcedne vode. Ta čas dovažajo na logaško odlagališče, kjer je prostora še za kakih 100.000 ton odpadkov, poleg domače komunale še iz Smartnega, Bohinja in Radovljice. Sklenjena komunalna prenova Gorenjske vasi Po obsežnih vodovodnih in kanalizacijskih delih je dokončno prenovljena cesta od Gorenje vasi proti Strmici. Pri dokončnih delih je bilo treba urediti še odvajanje padavinskih voda, enostranski pločnik, asfaltno prevleko in javno razsvetljavo. Naložbo, vredno 32 milijonov, je poplačal občinski proračun. Tako je sklenjena celotna načrtovana komunalna prenova Gorenjske vasi (od šole do Cuntove grape). Ostane le šc aktiviranje javne Skozi ta dimnik izgorevajo bio plini. razsvetljave (svetilke in prižigalna mesta). Na javno kanalizacijo pa ni priključen le še del klanca na Rcžiški cesti. Od peticije do prenove Rovtarske Sredi septembra so občani ob Rovtarski cesti naslovili na občino petcijo za obnovo svoje ceste, ki naj bi spričo neurejenosti in vse večjega prometa postajala bolj in bolj nevarna, še zlasti za pešce in še posebej za šolske otroke. Peticija je sprožila tudi državne institucije, ki se doslej niso primerno odzivale na namere občine, Najprej da bi Rovtarsko cesto primerno prenovila in tudi opremila s pločnikom in javno razsvetljavo. Na idejni projekt, ki ga je pripravila občina, pa Uprava za ceste kljub vztrajnim urgencam ni hotela dati soglasja. Namreč, pločnik in javna razsvetljava gresta v breme občine, cesta sama pa je republiška in gre torej prenova cestišča na račun države. Na peticijo se je država pričakovano odzvala in se z občino lotila postopkov za skupni projekt, ki naj bi bil končan do pomladi, ko bi naj tudi začeli z obnovitvenimi deli. Spela /stenic" Za spomin nanje, ki jih ni več med nami Letos je bila osrednja občinska žalna slovesnost v Rovtah Prenckatcri korak je bil v prvih novembrskih dneh stopil na pokopališče in mnoge misli so bile namenjene našim dragim, kijih ni več med nami. Ljudje so se s cvetjem, svečami in spominskimi slovesnostmi spomnili vseh rajnih. V sončnem nedeljskem popoldnevu se je peščica domačinov in drugih občanov zbrala pred rovtarsko cerkvijo. Ubrani zvonovi so otožno rezali tišino. Iz grl pevcev cerkvenega zbora seje oglasila himna, ki je bila namenjena tudi prazniku reformacije. Predsednik KS Peter Cigalc je v svojem govoru poudaril minljivost in kratkost našega življenja ter zavedanje, da smo le delček v (nc)minljivcm času. Zato je prav, da umirimo svoje poti in se zazremo kdaj pa kdaj tudi vase. Učenki rovtarske osnovne šole Tanja in Viktorija ter instrumentalista Eva in Miha so s svojim nastopom posebno lepo obogatili prireditev. Gospod župan Janez Nagode je poudaril najprej pomen reformacije, ki je v slovenski zgodovini odtisnila velik pečat slovenstvo. Nadalje je dejal, da imejmo v svojih mislih vse rajne, ki smo jih imeli radi, še posebej pa se spomnimo vseh tistih, ki so za našo svobodo dali največ, kar so lahko življenje. Kot rahel božajoči veter je ob koncu zazvencla pesem pevcev, zadoncli so zvonovi in odšli smo vsak svojo pot, tiho, zbrano in mirno. Ob koncu pa še pomiscl. Prav gotovo bi se te svečanosti udeležilo mnogo več ljudi, čc bi zanjo sploh vedeli. Tako pa so nekateri zanjo izvedeli šele na slovesnosti, kot je povedalo nekaj prisotnih. Pa kako. da se najraje učimo na napakah!? Besedilo in foto: Metka Bogataj SS Ker je vredno spominjati se... »Prisczite vsi vi, ki tod greste mimo, da boste ljubili, branili prostost«. Krajevni borčevski organizaciji sta I. novembra pripravili komemorativno slovesnost pri spomenikih padlim v Dolenjem in Gorenjem Logatcu. Govorca Vesna Jcrina in Vojko Rupnik sta poudarila dostojanstvo, s katerim se spominjajmo žrtev, ki jih je terjal narodno osvobodilni boj. Zapele so pevke zbora društva invalidov in društva upokojencev pod vodstvom Karolinc Mcdvcšček, recitirali sta Vera Jereb in Zvonka (iantar. Komcmoracij so se udeležili člani organizacije, svojci umrlih in nekateri predstavniki lokalne skupnosti in oblasti. Popoldne so bile na pokopališčih molitve za vse rajne. Janez Gostiša »Notranjska« vabi na luštno popoldne Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« bo 27. novembra v Rovtah pripravil veselo popoldne. Prireditev, poimenovana »V nedeljo popoldne bo luštno pri nas«, se bo letos začela v Domu krajanov ob 16. uri. Poleg prireditelja bodo nastopili učenci domače osnovne šole, gostujoča moški zbor Tabor iz Cerknice in ženski zbor Mavrica iz Postojne, obeta se nastop še solista ali dveh. Vabljeni, zakaj v nedeljo popoldne bo luštno pri nas! ONIePZ »Notranjska« iz- klopi Svetniška skupina SDS pričakuje pravo informacijo Na seji občinskega sveta 6. oktobra je Ladka Furlan, vodja svetniške skupine SDS, zahtevala pisni odgovor: 1. glede netočnosti nagovorov ob otvoritvi vodovoda na Medvedjem Brdu in 2. glede graditve upravnega centra v Logatcu. 1.0 gradnji vodovoda na Medvedje Brdo Pri Andrejčku na Planinah je bila 16. septembra slovesnost ob otvoritvi vodovoda na Medvedje Brdo in Židovnik in dela obnovljene ceste v Rovtarskih Žibršah. Otvoritve smo se udeležili in ugotovili, da so bile ob nagovoru navedene napačne informacije o izgradnji prve - najdaljše faze vodovoda Pikclce-Kamcnikov grič-Veharše. Slovenski demokrati smo bili začudeni nad pojasnilom tako predsednika krajevne skupnosti Trate kot tudi gospoda župana, čeprav se zavedamo, daje od pobude za izgradnjo vodovoda pa do slavnostne prireditve preteklo sedem let. Dejstva pa še vedno ostajajo. Pobudnik za izgradnjo vodovoda je bila takrat Socialdemokratska stranka, natančneje njen član Janez Podobnik, ki to področje dobro pozna. Na njegovo pobudo in ob sodelovanju še nekaj krajanov je bil ustanovljen gradbeni odbor. Posamezni interesenti vodovodnega priključka so s svojim denarnim vložkom in delom izgradili cca 10 km vodovoda ob minimalni udeležbi občinskih sredstev. Na pobudo svetnikov slovenskih demokratov je občinski svet namenil 2.000.000 sit za vodovodne cevi. Prosim, da občina oziroma KS Trate poda pravo informacijo o poteku izgradnje prve faze vodovoda Medvedje Brdo-Kamenikov grič-Veharše v naslednji številki Logaških novic. 2. Graditev Upravnega centra - Ker se pojavljajo informacije o dodatni lokaciji za gradnjo Upravnega centra Logatec, kot je bilo bilo že posredovano na seji občinskega sveta, prosim za pojasnitev in seznanitev s potekom priprav. - Pred dokončno odločitvijo lokacije menimo, da bi bilo treba ugotoviti, kaj bo z obstoječimi stavbami na Tržaški 15. Deželna banka kot bodoča lastnica obeh objektov ima morda namen te stavbe prodati, pa ne po tako zelo visoki ceni; to bi veljalo pisno razčistiti. V primeru, da Deželna banka dobi samo odškodnino od Slovenske odškodninske družbe, bi bilo dogovarjanje 0 odkupu verjetno lažje, vsekakor pa cenejše. Potrebno je pridobiti mnenje O dozidavi poleg obstoječih objektov. Potrebno je preveriti resnično vse variante in izdelati finančne ocenitve ter se odločiti tudi na osnovi najcenejše variante. Predvsem pa je treba razmišljati v smeri urejanja centralnega prostora kot prijetnega urejenega centra, in ne morda okrašenega z neprimernimi neurejenimi objekti, kar se s tema dvema objektoma v bodoče lahko zgodi. Ladka Furlan, vodja svetniške skupine SDS Med seboj r o W a 3 o < n *% O O Varno prek nevarnega križišča Društvo upokojencev Logatec je podalo roko otrokom za varen prehod na poti v šolo Zaradi rekonstrukcije Notranjske ceste od pokopališča do mostu prek Logaščice je bil preusmerjen promet in prehod na križišče Jačke z avtocestnim priključkom. Policijski oddelek iz Logatca je zavoljo tega izdal posebno navodilo, ki določa, da lahko šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varstvo cestnega prometa, zavodi, društva ali druge institucije poskrbijo za varovanje otrok na poti v šolo in domov od 15. septembra pa predvidoma do srede decembra, ko naj bi bila rekonstrukcijska dela na Notranjski končana. Ker na povabilo Sveta za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu ni bilo prijav za »podaljšano« varovanje otrok na prehodu prej navedenega križišča, seje po posredovanju Tadeja Leskovca, vodje policijskega okoliša v Logatcu, Gvida Bokala, svetovalca za komunalno infrastrukturo na občinski upravi in Metke Rupnik, ravnateljice Osnovne šole »8 talcev«, angažiral predsednik logaškega Društva upokojencev Franc Verbič. Za zavarovanje naših najmlajših je predsednik Verbič pridobil upokojence-sosede, ki niso odrekli sodelovanja. In potlej so na tem križišču že od 19. septembra do sredine oktobra med 11.35 in 12. uro ter med 12.30 in 13. uro vestni upokojenci poskrbeli najmlajšim varen prehod. Vsem posrednikom, sodelujočim in Društvu upokojencev Varno domov iz šole. Foto: M. Petkovšek gre zahvala za ureditev varnih prehodov otrok z Martinj Hriba, še zlasti zato, ker je prečkanje zadevnega križišča sploh nevarno zaradi slabše preglednosti pa tudi zaradi nekaterih prenaglih voznikov kamionov in avtomobilov, ki se ne menijo za hitrostne omejitve. Marinka Petkovšek Med seboj "Si Poklic fleksibilnosti in mnogih odrekanj Pred nekaj meseci je svojo poklicno diplomatsko službo nastopil eden najmlajših slovenskih diplomatov Logatčan Jakob Brenčič - Z njim se je o prvih vtisih pogovarjal naš redni sodelavec Janez Gostiša Kaj je naloga misije Republike Slovenije pri Svetu Evrope? Vsaka neodvisna država je članica določenih mednarodnih organizacij glede na lasten interes in regionalno pripadnost. Republika Slovenija je kot mlada demokratična država zelo zgodaj postala članica pomembnih tovrstnih organizacij, med katerimi je bilo na začetku njene zunanjepolitične agendc nedvomno članstvo v Svetu Evrope. Vloga vsakega posameznega diplomatsko-konzularncga predstavništva ter misij je predvsem opazovanje delovanja posamezne države (naloga diplomatsko-konzularnih predstavništev RS) oziroma mednarodne organizacije (misije RS) z vidika uveljavljanja in zaščite interesov RS. Področje delovanja Sveta Evrope je zelo široko in razvejano, zato bom poskušal na kratko predstaviti njegove osnovne cilje: varovanje človekovih pravic, parlamentarne demokracije in vladavine prava, razvijanje mednarodnih pogodb in konvencij za pripravo socialnih in pravnih standardov v državah članicah ter predvsem krepitev zavesti o evropski identiteti, temelječi na skupnih vrednotah in kulturnem sodelovanju. Trenutno v Svetu Evrope oziroma na ravni Odbora ministrskih namestnikov (raven veleposlanikov) ter delovnih in poročevalskih skupin potekajo razprave 0 novem sistemu Sveta Evrope 0 zaščiti človekovih pravic, nadaljnjih ukrepih o promociji demokracije ter o pospešenem sodelovanju med Svetom Evrope, Evropsko unijo ter OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi v tem letu ji predseduje RS). Veliko pozornost namenja Svet Evrope tudi boju proti prepovedanim drogam, trgovanju z ljudmi in belim blagom, še posebej pa je dejaven na področju zaščite otrok. Trenutno so z vidika RS zanimive razprave na področju kulture, saj RS trenutno predseduje Odboru za kulturo; 27. in 28. oktobra 2005 pa je v okviru portugalskega predsedovanja (vsaka država članica predseduje Svetu Evrope po angleškem abecednem vrstnem redu, in sicer za obdobje šestih mesecev - trenutno mu predseduje Portugalska) prišlo do podpisa Deklaracije O poglobitvi medkulturnega dialoga med Evropo in njenimi sosedami. Pri snovanju omenjene deklaracije ima RS pomembno vlogo. Prav tako RS uspešno deluje na področju boja proti korupciji in pranju denarja. Kakšno je vaše delo, za katera področja ste posebej zadolženi? Delo diplomata v misiji pri multilateralni organizaciji (danes je v Svet Evrope včlanjenih 46 držav, od tega 21 držav iz Srednje in Vzhodne Evrope) se v nekaterih segmentih razlikuje od dela diplomata v diplomatsko-konzularncm predstavništvu (veleposlaništvo), ki je osredotočeno na dvostranski vidik med Slovenijo in državo sprejemnico oziroma gostiteljico. V primeru misije pa lahko rečem, da je delo mnogo bolj razgibano, tudi nepredvidljivo, saj so na dnevnih redih vsakdanjih sestankov teme, do katerih stališče izreče 46 držav članic, seveda, pa vsa niso vedno enaka. Prav tukaj je treba v kopici zahtevnih dokumentov razvozlati pomembno od manj pomembnega, katera teoretična odločitev/sklep velikih držav članic je za Slovenijo bolj ugodna oziroma sprejemljiva. Razumljivo pa je, da velike države v letni proračun Sveta Evrope plačajo največje finančne zneske (Rusija, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija, Turčija itd.) ter da se stališča in sklepi velikih držav članic na Odboru ministrskih namestnikov težko spodbijajo. Pomembno je dejstvo, da se o pomembnih odločitvah zahteva absolutna večina, kar pomeni, pa morajo odločitev sprejeti vse države članice (za blokiranje postopka sprejema posamezne odločitve zadostuje že nasprotujoči glas Jakokob Brenčič, slovenski diplomat. države članice). V takem primeru pride do izraza izkušenost veleposlanikov držav članic, ki z argumentirano retoriko vplivajo na državo ali manjšo skupino držav, ki blokira konkreten postopek sprejema posamezne odločitve. Seveda, pa je glavno orodje diplomacije dialog in sprejemanje kompromisov. Kakšen je položaj misije pri Svetu Evrope nasproti institucijam EV in slovenskih predstavništev pri njih? Dejstvo je, da je Svet Evrope najstarejša politična organizacija v Evropi. Omeniti je treba, da so naloge Sveta Evrope osredinjene na pravno sodelovanje in uvajanje oziroma utrditev pravnih standardov v državah članicah. Med njegove primarne naloge pa nikoli ni sodilo sodelovanje na gospodarskem področju, ki že ves čas poteka v okviru EU, ter sodelovanje na varnostnem in obrambnem področju. Težko bi opredelil vlogo misije RS pri Svetu Evrope v odnosu do ostalih institucij EU, dejstvo pa je, da je Strasbourg mesto, ki simbolizira panevropske vrednote. Navsezadnje je poleg sedeža Sveta Evrope v njem tudi sedež Evropskega parlamenta (seje EU parlamenta so v Strasbourgu enkrat do dvakrat mesečno) ter Evropskega sodišča za človekove pravice (ECHR). Vse od njegove ustanovitve dalje si je Svet Evrope prizadeval za mir in sodelovanje, za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava. Od začetkov v letu 1949 in v vseh nadaljnjih fazah postopnega združevanja ostaja Svet Evrope varuh tradicije in hkrati ustvarjalec nove, razširjene Evrope. Danes je v Svet Evrope včlanjenih 46 držav (od tega 21 držav iz Srednje in Vzhodne Evrope) kar daje Svetu Evrope posebno panevropsko razsežnost. V letu 2004 seji je kot 46. država članica pridružila še kneževina Monako. Status opazovalke imajo Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Sveti sedež in Mehika. Kot mednarodna organizacija se Svet Evrope precej razlikuje od EU, toda nobena država se še ni pridružila EU nc da bi predhodno postala članica Sveta Evrope. Kot zanimivost lahko omenim, da je evropsko zastavo (12 zlatih zvezd v krogu na modri podlagi) sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope leta 1955 na predlog Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Krog zvezd predstavlja zvezo evropskih narodov. Število zvezd v zastavi se ne spreminja, ker število dvanajst simbolizira popolnost. Od maja 1986 je evropska zastava tudi uradni simbol EU. Ste eden najmlajših šolanih slovenskih diplomatov v aktivni diplomatski službi. Kje ste se izobraževali? Najprej bi se vam rad zahvalil za izrečen kompliment. Nedvomno pa mi je osebno k poznavanju poklica diplomacije pripomogel podiplomski študij diplomacije v pariški podružnici I ondonske diplomatske akademije. Tako sem spoznal veščine dveh O O .o o C 1> M M/3 a bb o Med seboj svetovno znanih diplomacij: angleške in francoske. Poleg tega pa sem bil v študijskem letu 2001/2002 edini Evropejec med 25 ostalimi študenti, kolikor jih univerza na omenjenem podiplomskem študiju letno sprejme. Najbolj pa so pomembni ljudje, ki sem jih spoznaval med študijem, preko njih pa sem spoznaval drugačno kulturo in vrednostni sistem, kar je za praktični del opravljanja poklica diplomata nepogrešljivo. Izkušeni diplomati pa pravijo, daje diplomacija »obrt«, ki seje učiš celo življenje. Verjetno ohranjate stike s kolegi iz francoskih študijskih let? Se je kdo med njimi posebej hitro uveljavil v diplomaciji? Še vedno sem v stikih z mnogimi kolegi iz pariškega študija. Lahko rečem, da so se zaposlili v zelo različnih panogah, od diplomacije do gospodarstva, naftne industrije (sošolca iz Bahreina in Libije), nekateri pa so se vrnili v lastno domovino, saj imajo pomembno nalogo nadaljevati tradicijo družinskih podjetij. Tisti, ki so se odločili, da bodo kariero nadaljevali v svetovni politiki oziroma v svetovni diplomaciji pa so večinoma odšli v ZDA. Kakšen je vaš delovni dan, s kom največ komunicirate (po položaju, po funkcijah...)? Vsak delovni dan zahteva komuniciranje na različnih ravneh. Kljub dejstvu, da je diplomacija še vedno zelo rangirana (formalni sestanki, kosila, večerje itd.) pa se na ta "mit" nekoliko pozablja v njenem neformalnem delu, še posebej v multilateralni diplomaciji. Ne sme se pa pozabiti dejstva, da so resni pogovori, odločitve, intervencije še vedno v domeni veleposlanikov, ki jih imenuje predsednik države. Menite, čeprav ste šele na začetku dejavne diplomatske službe, da ste si izbrali pravi poklic? Prezgodaj je še, da bi lahko objektivno presodil odgovor na vaše vprašanje, menim pa, da gre za zelo zanimiv poklic, ki zahteva veliko fleksibilnosti in odrekanja. To pa pomeni, da je privatno življenje in vse, kar sodi vanj, na veliki preizkušnji. Kot vsak poklic ima tudi diplomacija svoje prednosti in pomanjkljivosti, pomembno pa je, da človek izbrani poklic opravlja z veseljem in zadovoljstvom. Mislim, daje pri meni tako. Gospod Jakob Brenčič, hvala za pogovor in najboljše Želje za uspešno diplomatsko kariero. Janez Gostiša C/3< 7T a to '^1 Polharska noč - brez polhov TKŠ društvo Grčarevec je tudi letos pripravilo Polharsko noč -Tudi brez polhov se je srečanje steklo v prijetni družabnosti Andrej je s tlačilko preprosto »asfaltiral« prostor, na katerega je bilo dovolj zlahka namestiti šotor, šank in plesišče. Naj ob tej priložnosti zapišem, da besede šotor zlepa ne bomo več uporabljali, kajti naša brunarica bo stala; to je kot prebito. Za osvetlitev, ozvočenje in "frštekarijo" je poskrbel naš Florjan. Za varnost obiskovalcev je skrbela provizorična, a varna ograja. Ob prostoru, kjer naj bi gorel kres, je naš Micko poskrbel za dobršen kup drv. Aleš in predsednik Bojan sta poskrbela za polne sode in ostala okrepčila. Šank, raženj in vse ostale naprave so bile postavljene, tudi vrtiljak za najmlajše, ki pa so ga zaradi varnosti takoj preizkusili močnejši člani društva. Pela je amerikanka. Foto: S. Cikač Ančka in Tatjana, prizadevni članici društva, sta poskrbeli za srečelov. Zbrani prostovoljni prispevki, ki so jih med vaščani po vasi nabrali Janez, Jernej in Jure, organizatorji polharije pa spremenili v srečke, so se kar hitro razprodali. Valičcv Aleš mi je zatrdil, daje njegova Teja pokupila največ srečk, za kar seji društvo iskreno zahvaljuje. Andrej in Micko sta na ražnju ustvarila okusne čevapčiče. Tudi kuhane klobase so šle v slast, da o Tatjaninem golažu ne izgubljamo besed, kajti bil je višek kulinarikc. Boža in Milica sta prizadevno točili in kasirali. Za Brusovcga Aleša je znano rutinerstvo, saj mu je vloga voditelja pisana na kožo. Od vseh družabnih iger, a teh ni bilo malo, naj omenim nastavljanje škrinje za polhe. To, da letos ni bilo polhov, je meni, ljubitelju živali in narave, popolnoma ustrezalo. Žaganje hloda z amerikanko je poželo veliko aplavza. Tandem Srcčko-Maja je navdušil, toda ne po rekordnem času, ampak po moči naše Maje, ki je zlomila ročaj amerikanke. Pa naj še kdo reče, da naše Grčarcvčankc niso pri moči. Povabljena župan in predsednik krajevne skupnosti sta bila zadržana, ni se nam pa izneveril urednik Logaških novic s svojo soprogo. Predsednik Bojan nas je do kraja presenetil z. orkestrom, ki nam je natresel kar lep šopek družabnih priložnostnih štiklccv. "Golaž band"je z našim Florjanom poskrbel, da plesišče ni samevalo. Opazil pa sem, da nam je Micko privoščil zelo dobra drva, kajti več obiskovalcev seje gnetlo ob ognju kot za šankom. Poobedek polnočna pečena jajčka na ražnju so bila enkratna in upam, da ponovljiva. Polharska noč, ki jo je organiziralo TKŠ društvo Cirčarcvec, je ohranila sloves dobro obiskane prireditve. Za tiste, ki se je niste udeležili, pa več sreče prihodnjič. Društveni pozdrav "Z ovinka" na sončni strani Grčarevca. Vili Černivec Vabilo Ali veš kaj pomeni SDM? SLOVENSKA DEMOKRATSKA MLADINA! Bi si ogledal-a parlament, se srečal-a s poslanci SDS? Če želiš sodelovati pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja se nam pridruži v torek, 15.11.2005 ob 20. uri na trgu pred farno cerkvijo ali pokliči po telefonu 031 438 192. SDM Logatec Med seboj Mimo je že tri četrt stoletja V soboto, 15. oktobra, so sc na pobudo Jelke Skvarča iz Rovt že četrtič zbrali vsi še živeči iz Rovt in bližjih vasi, ki so pred 75 leti privekali na svet in bili potlej krščeni v farni cerkvi. Srečanja sc je udeležilo 30 jubilantov s še živečimi življenjskimi sopotniki ali sopotnicami. Jubilanti so se najprej zbrali v fami cerkvi pri maši, ki jo je daroval domaČi /upnik Janez Petrič v zahvalo in s prošnjo za zdravje slavljenccv. Slavje so nato nadaljevali z odlično večerjo v gostilni Pelkovšek. Seveda, so za živahnejšo družabnost pripravili tudi nekaj šaljivih točk s pevsko predstavo Jelkine »Kine dame« in še kaj drugega. Pogovori so stekli o tem in onem, največ pa o mladostnih spominih. Vmes so tudi ubrano prepevali lepe domače pesmi in zaplesali ob glasbi z zgoščenk. Pred slovesom so sc soglasno domenili, da sc čez pet let ob osemdesetletnici ponovno srečajo. /•'rance Brus Foto: B. Zemljarič Kdo lahko ustavi vandalizem? Okroglo mizo s tem žgočim naslovom je 5. oktobra pripravila v avli sodelovanju z občino Logatec prav v tednu otroka in na Temo jc predstavila ravnateljica OŠ Metka Rupnik, kije po opisu konkretnih dogodkov uničenje l>() betonskih plošč na pročelju športne dvorane, ki jo upravlja prav šola, zaključila s pozivom: »Policija naj zaščiti družbeno lastnino« Zupan Janez Nagode, predstavnik lastnika športne dvorane, jc predstavil finančno plat uničevanja občinske lastnine: od 7 do K) milijonov škode; ob teh dogodkih je izrazil zaskrbljenost in ogorčenje. V nadaljevanju jc policist Tadej Lcskovcc dopolnil statistiko zadnjega leta: 301 kaznivo dejanje, 56 dejanj namernega uničevanja družbene lastnine. Udeležencem je predstavil zgibanko Ministrstva za notranje zadeve »Policija svetuje«, kjer sta objavljeni tudi telefonski številki 113 in anonimna OSO 1200, kamor lahko pokličemo, kadar smo priča dejanjem nasilja ali smo tudi sami neposredno ogroženi. Ravnatelj /VI Logatec Bojan Bogataj, ki sc celo vrsto let ukvarja z mladostniki in s težavami v socialni integraciji, je spregovoril o množici vzrokov, ki mlade ženejo k nasilnemu vedenju. Pri nakazovanju možnosti reševanja te problematike je naglasil prepričanje, da z močjo ne preprečimo nasilja. Bojana Breznikar, ki je spretno povezovala govorce, je pozvala prisotne k aktivnemu sodelovanju. Med nekaj čez 30 udeležencev je razdelila pisne izjave sedmošolcev, ki so komentirali razdejanje pročelja športne dvorane. Te izjave so bile iztočnica pogovorov v manjših skupinah, v katerih je vsakdo lahko izrazil svoje ideje, kako bi sc lotili reševanja problema vandalizma. Povzetki iz skupinskih diskusij se dajo strniti v nekaj temeljnih sklopov. Udeleženci so med kratkoročne sklepe navajali: namestitev videokamer, boljšo osvetlitev športih in drugih objektov, uvedbo fizičnega nadzora obhodi varnostnikov in policijskih patrulj. Tukaj sc je odprl za večino udeležencev temeljni problem: zakaj nima naša občina aktivne policijske postaje24 ur? Župan je pojasnjeval, da prizadevanja potekajo pri Ministrstvu za notranje zadeve, da pa ostajajo odprta vprašanja prostora in financ. Ob teh pojasnilih so se prisotni odločili za /hiranje podpisov občank in občanov občine Logatec v podporo občinskim prizadevanjem za ponovno vzpostavitev stalne policijske postaje (do 24. oktobra jc peticijo na javnih mestih podpisalo 6oo občank in občanov Logatca). Poročevalci skupin so opozorili na problem vzgoje in neozaveščenosti mnogih staršev, ki bi jim bilo treba pomagati pri vzgoji otrok prek razgovorov na roditeljskih sestankih v šolah, prek delavnic za starše na prehodu otrok i/ razredne na predmetno stopnjo. Deloma že poteka izobraževanja staršev v okviru Lokalne akcijske skupine, ki v okviru šole za starše pripravlja predavanja pod naslovom »Izzivi sodobnega starševstva«. Kot rdeča nit so se nizali predlogi. športne dvorane OŠ »8 Talcev« v svetovni dan učiteljev kako pristopiti k mladim, ki pravih vzpodbud za svoj razvoj in aktivno sainoiircsničcvanjc ne najdejo v ponudbi športnih in kulturnih aktivnosti, ki so na voljo v občini. Ponujala so se razmišljanja o preventivnem delu z rizičnimi mladostniki, o profesionalno vodenem mladinskem centru, o uporabi družbenih prostorov za mladinske dejavnosti svoje delovanje bi lahko okrepili osnovni šoli, center za socialno delo; pomoč pa jc pripravljen ponuditi tudi Zavod za vzgojo in izobraževane Logatec. Ravnateljica Rupnikova se bo trudila realizirati zamisel o »E« točki v športni dvorani, župan pa seje obvezal, da bodo javni pogovori na to temo še potekali, da se bo zavzel za večjo medijsko pokritost dogajanja. Tako smo pred kratkim žc lahko spremljali kontaktno oddajo na II 1' Odprlo se jc tudi vprašanje o ustreznosti slovenske zakonodaje; pogovori na to temo potekajo na inlernelnem naslovu logatcc.net. Po povzetku razmišljanj jc sklepno misel izrazila ravnateljica Rupnikova: »Vsak udeleženec naj o današnjem pogovoru obvesti vsaj pet svojih znancev, prijateljev, saj bomo le z večjo obveščenostjo na pravi poti k reševanju tega problema.« Skratka, v ospredju naših prizadevanj mora biti vzgoja otrok, ta pa iz domene staršev sega tudi v področje učiteljevega dela. Sergeja Šorli Letanja >t/> iti I« Gospodarske diagonale Deželna banka Slovenije - sodobni finančni servis Še do nedavna smo bili v Logatcu navajeni na naziv Slovenka zadružna kmetijska banka, še prej pa na Hranilno kreditno službo; ljudje pa so preprosto rekli, da gredo po svoj denar v Kmetijsko zadrugo - banka je namreč poslovala v prostorih Kmetijske zadruge Logatec. Ker so se zadeve v poslovanju spremenile, smo zaprosili za nekaj pojasnil direktorja Deželne banke Veselina Draškoviča. Na naša vprašanja je zaradi bolezni direktorja odgovarjal član uprave Deželne banke Slovenije mag. Štefan Belinger. Kdaj in na kakšen način je nastala Deželna banka Slovenije? Julija 2004 je Slovenska zadružna kmetijska banka prevzela sredstva in obveznosti Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije in se preimenovala v Deželno banko Slovenije - DBS. Banka ima bogato tradicijo, saj je bila predhodna Slovenska zadružna kmetijska banka ustanovljena že leta 1990 s ciljem, da bi dopolnila finančni sistem na področju kmetijstva, zadružništva in živilsko predelovalne industrije. Po prevzemu sredstev in obveznosti Zveze hranilno kreditnih služb pa je Deželna banka Slovenije (DBS) postala še večja in močnejša finančna institucija, saj je prišlo do združitve interesov dveh finančnih institucij, ki sta že prej sinergijsko delovali v sklopu kmetijskega sektorja. Kakšni so načrti in vizija DBS in kako jih uresničujete oziroma nameravate uresničevati, zlasti še na Logaškem? Vizija in poslanstvo DBS je biti vseslovenska in univerzalna poslovna banka, ki servisira kmetijstvo, prebivalstvo, majhna in srednja podjetja ter samostojne podjetnike z vsemi najsodobnejšimi bančnimi storitvami in instrumenti, hkrati pa jim zagotavlja profesionalen, oseben in strokoven pristop v lastni razvejani poslovni mreži. Na Logaškem si želimo poleg doslejšnjih strank pridobiti nove stranke med prebivalstvom, med obrtniki ter podjetniki; vse lahko spremljamo z vsemi storitvami, ki jih danes pozna sodobno bančništvo. Za razliko od naše konkurence smo na več področjih fleksibilnejši in cenejši. Zato se bomo našim strankam približevali z učinkovito in prepoznavno reklamno kampanjo z zanimivimi prodajnimi aktivnostmi in z osebnim pristopom osebno obravnavo; vsaki naši stranki se bomo posebej posvetili. Od besed do dejanj je običajno dolga pot. Kaj boste storili, da se bo z vašo banko začelo novo obdobje v razvoju podjetništva, obrtništva in seveda kmetijstva, ki mu je bila doslej predhodnica sploh namenjena? Kako nameravate na Logaškem uveljaviti storitve DBS? 0 Deželna Banka Slovenije vedno blizu Konkretno želimo tudi na Logaškem povečati svojo prepoznavnost med prebivalstvom in podjetji. Zato se bomo lotili naših preizkušenih in učinkovitih trženjskih pristopov, kot so različne prezentacije (npr., za člane Kmetijske zadruge), organizacija t.i. finančnega dneva v naši poslovni enoti v Logatcu neke vrste dneva odprtih vrat banke, potem sledijo še posebne prodajne akcije s popusti, priložnostnimi darili in podobno. Obiskati nameravamo večja podjetja in posameznike, prav tako pa tudi občino z županom na čelu. Tudi v Logatcu želimo pokazati, da smo v tem trenutku po krivem ne dovolj prepoznavna banka, ki se sicer uvršča med manjše slovenske banke, ima pa vse, kar imajo velike banke, zato se s ponosom uvrščamo med tehnološko naprednejše, učinkovitejše in propulzivncj.se banke v Sloveniji. Gospod Beninger, za vaše odgovore prisrčna hvala. Pričakujemo, da se bo vaše poslovanje poznalo tudi v Logatcu in bomo o vaših uspehih še govorili. Albin Čuk Naravnani k višjim komunalnim standardom Na septembrski seji je občinski svet ponovno soglasno imenoval Igorja Petka, univ. dipl. inž. gradb., za direktorja Komunalnega podjetja Logatec - V pogovoru je novi direktor za naše bralce spregovoril o nadaljnjih komunalnih izzivih Ko vam čestitamo k ponovnemu soglasnemu imenovanju za direktorja Komunalnega podjetja Logatec, vas ob tem sprašujemo, kaj vas je najbolj prepričalo, da ste se še v tretje odločili za kandidaturo? Če naj naravnost povem, meje k temu vodilo zaupanje in rahlo prigovarjanje gospoda župana in vodstva občinske uprave pa tudi občutek dovoljšnjega razumevanja občinskega sveta za razvoj celostne komunalne infrastrukture. Dovolj izziva pa so ponujali še nedokončani pa tudi še nekateri nenačeti projekti. Igor Petek, novi stari direktor. 3 to Kako krmarite med pričakovanji občanov, uporabnikov vaših storitev, in med pričakovanji in zahtevami ustanovitelja -občine Logatec? No, priznati moram, daje relativno laže ustreči našim uporabnikom in našemu ustanovitelju kot zakonodaji, ki je v svoji zahtevnosti neizprosna. Tu se moramo in se bomo morali vsi trije: uporabnik, ustanovitelj in izvajalec Komunalno podjetje kar najbolj truditi, da bomo lahko sledili zahtevam zakonodajalca zlasti na področju odvajanja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Tu zakonodajalec postavlja kar visoke ravni odgovornosti, ki jim je moč slediti s pomembnimi denarnimi vložki in z več discipline, šc posebej pri ločevanju odpadkov. Glede oskrbe z vodo smo zadovoljni, vsaj kar zadeva obvladovanje prostora in količin; čakajo pa nas nadaljnja prizadevanja za višje standarde storitev glede kakovosti vode, kakovosti omrežja itn. Ko sva že pri ugodni oskrbi z vodo, nam lahko zaupate, lospodarske diagonale kolikšen je delež plač v ceni vodovodnih storitev? Seveda. Glejte, delež plač zaposlenih v ceni vode, če temu preprosto tako rečemo, je vsega blizu 12%, kar je manj v primerjavi z okoliškimi sorodnimi podjetji. Največji delež v ceni vode je amortizacija, ki znaša kar dobrih 40% cene. Ko hi vas občan, uporabnik vaših storitev, poprašal po nadaljnjih komunalnih razvojnih možnostih, kako hi mu preprosto postregli z odgovorom? Na vsak način ostaja šc naprej naša prednostna naloga skrb za kakovost vode: oskrba z vodo za vse v občini v skladu s kakovostnimi standardi. Najbližja vodooskrbi je izgradnja kanalizacijskega omrežja za odpadne in padavinske vode in čiščenje voda skladno z zakonom. Zagotavljanje standardov bo vse bolj zadevalo tudi zbiranje, odlaganje in predelavo odpadkov, za kar bo treba iskati rešitve v obsegu, ki presega zgolj potrebe ene občine. Seveda, velja poudariti, da zakon nalaga izgradnjo komunalne opreme občini, pri čemer nastopa komunalno podjetje kot strokovni svetovalec občini za najbolj racionalne izvedbene rešitve. Pač tako, da bodo stroški za doseganje z. zakonom določenih standardov čim manjši, in to pri oskrbi z vodo, pri zbiranju odpadkov in pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Da pa podjetje lahko dovolj racionalno udejanja svoje naloge, sc mora pojavljati tudi na trgu, kjer ustrezno lahko zaposli svoje kapacitete, sicer namenjene temeljnim komunalnim dejavnostim. Ali lahko napoveste Martinjcem skorajšnjo kanalizacijsko omrežje, povezano s čistilno napravo? Ja, tu smo pa pred veliko uganko, ki se ji reče zagotavljanje zemljišč za izvedbo kanalizacijskega omrežja s pripadajočo logistiko. Na Martinj Hribu se srečujemo s konceptualnimi nerodnostmi izgrajevanja ondotnega naselja, ki velja sicer za prijetno bivalno okolje, vendar z nekaterimi urbanimi pomanjkljivostmi. Med te prav gotovo sodijo preozke ceste in te brez pločnikov... Rešitve, čeprav zapletene, namreč so, ne bodo pa po ceni. Nikakor pa ne bo mogla steči gradnja kanalizacije brez prave volje vseh vpletenih: tamkajšnjih prebivaleev-uporabnikov, občine, občinskega sveta in našega podjetja. Bi radi ob začetku novega mandata kaj posebnega sporočili našim bralcem - uporabnikom komunalnih storitev? Na vsak način vabim vse občane k doslednejši uporabi naših storitev, da bi sc izognili, denimo, šc vedno pojavljajočim se črnim odlagališčem smeti in odpadkov. Moram reči, daje odvoz smeti kar lepo utečen kljub znatni podcenjenosti storitev. Še več občutljivosti bo treba pri ločevanju odpadkov, za katere smo dovolj Voda naša vsakdanja. na gosto postavili komunalne otoke vsak otok za kakih 120 uporabnikov, kar velja za najboljšo ureditev v Sloveniji. Pa tudi glede ločeno oddanih količin embalaže smo med najboljšimi v Sloveniji. Nedvomno pa bomo morali storiti še kaj več za ustvarjanje primerne osveščcvalnc klime tudi ob osebni odgovornosti za zdravo in čisto okolje. Gospod direktor, veliko uspehov na poti dovolj zapletenih izzivov! Marcel Štefančič Pokopališče se širi in širi Tod bodo novi grobovi Predvsem zaradi priseljevanja po vojni pa tudi kasneje in vse v naš čas je število prebivalstva posebej v Dolenjem Logatcu močno naraslo. Z rastjo števila prebivalstva seje kazala vse večja potreba po širitvi pokopališča. Komunalno podjetje, ki skrbi za poslednji dom pokojnih občanov, je že pred desetletji razmišljalo o primerni rešitvi, dokler sc ni odločilo za novo pokopališče vzdolž »starega«. In podjetje zlasti njegov grobar skrbi za urejenost pokopališča nasploh pa tudi za sprotno širitev pokopališča in pripravo novih zemljišč za vedno nove grobove na novem pokopališču. Besedilo infoto: France Brus > o c aj' C3 Kulturni razgledi odlično vedo, kje je Slovenija. Natakar, ki me je vprašal, od kod prihajam, in sem mu odgovoril, da sem iz Slovenije, mi je hladno odvrnil: »I hate Slovcnia!« Ko sem mu omenil slovensko nogometno reprezentanco in junaka Mladena Rudonjo, pa mi je mimika njegovega obraza izdala, da Slovenije res nikoli ne bo pozabil, saj zaradi nas Romuni niso odšli na svetovno nogometno prvenstvo I. 2002 Škoda, ker zaradi prenatrpanoga urnika dekleta niso imela časa za ogled znamenitosti - grad Bran znamenitega lastnika grofa, Na povabilo literarne sekcije kulturnega društva so 7. oktobra v Borovnici nastopili člani in članice Literarnega društva Zeleni oblaki. Prijetnemu večeru poezije, proze in glasbe so marljive organizatorke nadele ime Literarna žehta in ga odele v domiselno sceno. Ob vstopu v dvorano si namreč imel občutek, da si na domačem vrtu, kjer se suši oprano perilo. Tako kot se posameznik razgali, ko sleče svoja oblačila, tako so literati in literatinje pred občinstvom razgaljali svoje duše. Tkali so niti proze in poezije in med ljubitelje lepe besede prinesli Čas besed v oblak ujet. Tak je namreč naslov knjige del, ki jih je 15 članov in članic društva Drakule, znanega krvavega vampirskega junaka. Resnična osebnost, ki jc vodil romunski odpor proti turški ekspanziji v 15. stol., jc bil Vlado Tepcs. Ker je zelo kruto ravnal s turškimi ujetniki, so se o njem razširile grozljive zgodbe. Ostane nam, da si ogledamo katerega izmed množice filmov o vampirjih bodisi režiserjev Murnaua, Herzoga, Polanskcga ali katerega od filmov, kjer sta kraljevala Bela Lugoshi ter Christophcr Lee. Pa še nasvet. Česen ni uspešen samo v boju proti vampirjem, ampak tudi proti ptičji gripi! G vido Komar prebiralo na Branjih v Grajskem parku v sezoni 2004/2005 inje izšla septembra letos. Tega večera so v Borovnici prebirali svoja dela: Ana Balantič, Bojana Lcvingcr, Branka Novak, Darja Mcrlak, Kaj a Pregrat, Lili Kaučič, Nada Kržan, Tilka Jerič, Tine Vučko in Vanda Lavrič, glasbene niti pa jc kot že tolikokrat doslej med verze spletala skupina Kosmato srce. Večerje izzvenel v noč, in literarna žehta se bo v glavah poslušalcev in nastopajočih sušila do naslednjega snidenja. Barbara Bezek Rot Literarna žehta Literarno društvo Zeleni oblaki se je prvič predstavilo v Borovnici Duhovni odsevi r o rro 7T n z rti rt K) O Ljubezen - nenehno darovanje Ljubi me, ko si to najmanj zaslužim, kajti takrat sem ljubezni najbolj potreben Z neustavljivim gibanjem vsako leto znova nastopi čas, ko večino dneva objema mrak inje naravna svetloba lc za posladek. V tem času se končuje cerkveno leto, ki mu sledi čas pričakovanja, takoj za njim pa se z novoletnimi prazniki najavi novo koledarsko leto. To je obdobje, ko bolj kot sicer, povezuje ljudi, da iščemo bližino drugega. Človek je namreč v sebi ranjen, zato misli, da ga bo plašč nekakšne brezbrižnosti zavaroval pred izpostavljenostjo, da bo z masko navidezne samozadostnosti obšel novo dramo, ki jo zna prinesti pristno in globoko prijateljstvo. Pa vendar vsaka prava ljubezen v sebi nosi podstavek za križ, za solze, za odrekanje. Prava ljubezen namreč ni trgovsko blago, ki bi se razstavljalo, prodajalo in kupovalo, ampak je nenehno darovanje, ki ne potrebuje in ne zahteva nikakršnega povračila. V tem času tako vedno znova podoživljam zgodbo, ki jc intenzivno povezana prav z božično-novoletnimi dnevi. Leta in leta sem v teh dneh pisala svoji prijateljici, ki sem jo srečala v mladosti. Povezovali so naju skupni interesi, podobna življenjska naravnanost, vzpenjali sva se v hribe, radi sva hodili v gledališče, brali podobne in celo enake knjige, se o njih potem pogovarjali na dolgo in široko. Lepo nama je bilo! Sčasoma pa so se najine poti razšle. Druge šole, druge zaposlitve, drugo okolje, drugi prijatelji. Ustvarili sva si vsaka svojo družino, in priplazil seje čas, ko o moji prijateljici nisem vedela ničesar več. Sem ji pa vedno znova - vsako leto za božič - pisala. Nikoli ni bilo odgovora. Počasi je mojo vztrajnost in gorečnost prerasel dvom: morda pa ne živi več na tem naslovu? Šc bolj pa je glodal napuh in egoizem. In prevzetna užaljenost: »Pa nič, če se ti ne oglasiš, se pa tudi jaz ne bom več!« Prišel je nov konec leta, in med voščili, ki sem jih napisala, ni bilo nobenega za mojo prijateljico. Nekoč kasneje sem jo srečala. Iznenada, v mestnem vrvežu. Vzeli sva si čas za pogovor ob čaju. Pripovedovala mi jc zgodbo svojega življenja: da se je ločila, da so jo zdravili s kemoterapijami, da soji amputirali dojko... »Veš,« jc končala, »bili so dnevi, ko mi je ohranjalo voljo do življenja samo šc pričakovanje, da bom za novo leto prejela tvoje voščilo!« Irena Štirn Duhovni odsevi Okronana pridnost logaških skavtov Vrh Velikih bukev nad taborsko cerkvijo lepo in skrbno urejen Polhov dom Dom logaških skavtov je vrh Velikih bukev, v stavbi, ki sojo nekoč zgradili za svoje družabne potrebe gornjelogaški pevci. Ne povsem dokončano poslopje je prešlo v last logaške občine, ki ga jc leta 2002 predala v najem skavtom za 20 let. Zapuščeno in tudi že razpadajoče poslopje so skavti dodobra prenovili in dogradili. Najprej so se lotili prenove strehe in dograditve fasade z. vgraditvijo toplotne izolacije. Okna so prenovili s termopansko zasteklitvijo. Zunaj stavbe so zgradili 1000-litrski vodnjak, kamor jim ob dokajšnjih stroških dovažajo vodo gasilci. Posebej so zgradili še dimnik in centralno ogrevanje V pritličju so uredili jedilnico, opremili kuhinjo, umivalnico in WC vsepovsod tudi s keramičnimi ploščicami. Popolnoma so opremili nadstropje za skupne dejavnosti (tudi z možnostjo prenočevanja); v mansardni sobi pa je prostora za 16 ležišč. V vseh prostorih so namestili nova svetila. Tako je dom nared za potrebe domačih skavtov pa tudi za medsebojne izmenjave s skavti od drugod. Vidite, tuje sveti Jurij - zavetnik skavtov. »Pri prenovitvenih delih so pomagali vsi skavti, ki jim gre vsa zahvala. Posebej pa smo skavti hvaležni celi vrsti dobrotnikov, ki so nam velikodušno pomagali; med temi naj posebej omenim trgovino (iracia, kovinarstvo Puc, mizarstvo Rožmancc, krovstvo Šuštcršič, ključavničarstvo Mihcve, zidarstvo Nagode,« je navdušeno pripovedoval prijazno zgovoren .lanez Trček, gospodar Polhovega doma, sicer pa tudi delegat v generalnem državnem svetu skavtov in član častnega razsodišča. Ob zanimivi predstavitvi doma pa sogovornik ni skrival velike želje logaških skavtov, da bi se z. Doretom, nekdanjim lastnikom tudi zemljišča, kjer stoji Polhov dom, pogodili za odkup bližjega zemljišča za potrebe skavtskih dejavnosti. m A š Jakec 2005 Letos že deveto srečanje skavtov v Logatcu, to pot na potepu »Čez drn in strn« - z blizu 1000 skavti Po »hočeš-nočeš« prigovarjanju in izgovarjanju, da »nimaš časa«, se vdaš in greš. Ponovno na Jakea. Na skavtski potep »ČEZ DRN IN STRN« - geslo letošnjega že devetega skavtskega orientacijskega tekmovanja Jakec 2005. V dneh od 14. do 16. oktobra so se iz različnih krajev Slovenije pripeljale v Logatec skupine mladih skavtov - vsega kakih 1000 njih. ki so v dnevno-nočnih izzivih po logaških hribčkih in dolinicah iskali točke, reševali zapletene naloge, se družili v plesu, igri. tekmovanju, ob tem pa sklepali vezi prijateljstva ter doživljali nepozabne trenutke v svojem skavtskem poslanstvu. Potepa smo sc udeležili tudi logaški odrasli skavti. Izziv smo prek »gmajn« prehodili nekaj časa z Gorenjci iz Jesenic, nekaj časa s Primorci iz Nove Gorice, pa z Ljubljančani iz Štepanjskega naselja ter Štajerci iz Celja. Iskali in našli smo vse žive in »mrtve« točke. Na prvi smo sestavljali pajka, na drugi iskali in odkrili piramido. Na tretji smo s »škripca« z žogo ciljali tarčo, na četrti smo sestavljali leseni labirint. Na peti točki smo z zavezanimi očmi, / lestvijo in z navigatorjem na njej vozili slalom. Na šesti točki jc bilo treba ponovno izslediti piramido; sedma točka pa je bila z azimutom prepletena pajkova mreža. Osma za nas zadnja točka -je bila vožnja s kolesom, ki smo si ga morali sami sestavili. Ob tem velja ponovno pohvaliti logaške skavte, mlade fante in dekleta, ki so s svojo domišljijo in idejami pripravili zanimive naloge po okoliških gozdovih, spremljevalni program z glasbo, plesom in igrami ter ne nazadnje, poskrbeli za vso koordinacijo in organizacijo velike tridnevne prireditve. Ta seje zaključila z nedeljsko sveto mašo, ki stajo vodila duhovnika Robi in Simon; Simon seje šc posebej izkazal z nagovorom mladim. V pridigi jim je namreč prikazal svet odraščanja, doživljanja samega sebe in sprejemanja okolice ter jim nakazal smernice iskanja poti v mir, veselje, srečo in ljubezen. Pridigarje skavte tako nagovoril ter prevzel, da so ga nagradili z bučnim aplavzom in skavtskim odobravanjem, ki sta izzvenevala šc dolgo med odhajanjem skavtske mladine proti domu. Z novimi močmi in spodbudami k novim izzivom naproti. 'Uto Kdor išče, najde - ali pa tudi ne. Foto: D. Malavašič NevMa (D Duhovni odsevi Ali?... Ali?... Ali? To pot se radovednost začenja z - Ali? Ali obstaja duhovna ljubezen med žensko in moškim? Alije uresničljiva v sodobnem svetu? Alije tudi duhovna ljubezen oz. prijateljstvo naravna oblika ljubezni? Ljudmila Spoštovana Ljudmila! Danes je težko govoriti o duhovni ljubezni, ker je beseda ljubezen sprevržena, razumljena samo v seksualnih okoliščinah. Ljubezen je v glavah ljudi zreducirana le na konkreten del telesa in ne na osebo. Odprite tiskane medije, televizijo, internet, preglejte reklame - ne samo za spodnje perilo, celo za avtomobile...! Ne bom našteval še bolj konkretnih stvari; že iz navedenega lahko ugotovimo, kje je središče ljubezni današnjega človeka. Če bi to ne bilo tako, potem proizvajalci vsega tega nc bi ponudili, ko ljudje ne bi kupovali ali gledali. Nočem biti sodnik, ampak samo pozoren opazovalec. In sedaj, ali obstaja duhovna ljubezen med moškim in Žensko? Seveda. Pokojni papež Janez Pavel II. je najgloblje od vseh papežev do danes spregovoril o teologiji telesa. Telo je Božja umetnina in ne zgolj sredstvo - stroj za uživanje. Bog sam seje v Kristusu učlovečil, postal človek, da Bog s človekom komunicira v telesu, da Bog po Kristusu razodeva Božji ljubeči načrt na človeku razumljiv način. Jezus Kristus je pravi Bog in človek, zato tudi v telesu vzpostavi to duhovno dimenzijo z Bogom in človekom in z ljudmi med seboj. To čudovito povzame največja zapoved: »Ljubite Gospoda svojega Boga z vsem srcem, vso dušo in z vsem mišljenjem in vso močjo in svojega bližnjega kakor samega sebe (Lk 10,27)«. Ta zapoved prebuja v srcu človeka duhovno dimenzijo, ne samo do Boga, tudi do človeka. Greh, sebičen odnos, nevera, vse to pa popacka in uničuje duhovno ljubezen, nc le med Bogom in človekom, ampak med človekom in človekom, najbolj med moškim in žensko. Ravno med moškim in žensko je greh povzročil največ zla in trpljenja. Jezus Kristus, Odrešcnik, je rešitelj človeka tudi v odnosu med možem in ženo. Alije uresničljiva duhovna ljubezen v sodobnem svetu? Kaj pa pomeni sodobni svet? To mi ni jasno. Kot daje danes Bog odpovedal. Ali je Bog deloval nekoč, danes pa ne? Z Bogom je vedno mogoče živeti duhovno ljubezen med moškim in žensko, v vseh dobah, čeprav še tako deviantnih in oddaljenih od Boga, kot je današnja. Duhovna ljubezen je nujna dimenzija tudi med zakoncema, sicer je njun telesni spolni vidik na ravni živalskega. Toda človek je oseba, ki sebe podarja. Podarjati pa pomeni sebe izgubljati, da se drugi bogati in osrečuje, in v tem je najgloblja sreča. To nam govori Jezus Kristus, ki se nam je daroval na križu, trpel in umrl, da mi v njem vstajamo. Apostol Pavel pravi: »Če s Kristusom umiramo, bomo z Njim tudi vstali.« Ali je tudi duhovna ljubezen oz, prijateljstvo naravna oblika ljubezni? Ne samo naravna, ampak s Kristusom in v Kristusu postane nadnaravna, katere človek brez Kristusa ni sposoben uresničiti niti uresničevati. Janez Kompare, župnik — Športni kaiejdoskop Na 10. ljubljanskem maratonu Mladi rovtarski tekači uspešno prestali maratonski krst »Na mladih svet stoji!« pravi star pregovor in po njem se ravnajo tudi mladi in najmlajši športni navdušenci iz Rovt. V okviru športnega krožka, ki ga pridno in vztrajno vodi Ermina Šimenc, so se domenili, da velja nastopiti tudi zunaj krajevnih meja, in prav imajo. V nedeljo, 23. oktobra, je na 10. ljubljanski maraton 21 tekmovalcev in 6 spremljevalcev pravočasno prispelo do startnega mesta. Na startu je vsak tekmovalec dobil svojo štartno številko, nato je sledil ogled proge. Najprej so startali mlajši učenci, ki so tekli 600 m daleč, malo kasneje pa še nekoliko večji, ki so uspeli premagati 2100 m dolgo progo po ulicah Ljubljane. Vzdušje jc bilo nepopisno, pravo tekmovalno; »naši« so bili prvič v tako množični skupini tekačev. Seveda, so tekli skupaj, da se ne bi kateri izmed njih izgubil. Kot sami pravijo, so se imeli krasno: lepe nagrade, medalje, prava športna izkušnja pa še kup zanimivosti zraven. Nad Ljubljano je bilo polno pisanih balonov, zmajarjev, ki so s ptičje perspektive opazovali dogajanje. Mladi rovtarski športniki Bo kdo zaslovel kot maratonec? pa že razmišljajo o 11. ljubljanskem maratonu, ki se ga bodo prav gotovo udeležili. Metka Bogataj Športni kalejdoskop ■BSi Od odličnih rezultatov do državnega finala 1. Odprti turnir K S za mlajše kadete in kadetinje v namiznem tenisu Na 1. odprtem turnirju Republike Slovenije /a mlajše kadete in kadetinje v nami/nem tenisu v Mengšu so se med tekmovalkami uvrstile na 5.-8. mesto Katja Gutnik in Nina Zupančič; med tekmovalci pa so se uvrstili na 9.-16. mesto Anže Vrabl, Neje Gutnik in Miha Žigon. t. MRNTZ za učence in učenke V Zalogu seje 16. oktobra odvil I. namiznoteniški turnir za učence in učenke od I. do 8. razreda. Na trurnirju je nastopilo 152 igralk in igralcev iz 18 klubov. Tekmovala je tudi petnajsterica iz NTK Logatec in osvojila: 3. mesto Tom Šllligoj med učenci I .-2. razreda, 1. mesto Nina Zupančič med učenkami 3.-4. razreda. 2. mesto Katja Gutnik med učenkami 5.-6. razreda. 1. mesto Anže Vrabl med učenci 5.-6. razreda, 2. mesto Miha Zigon med učenci 5.-6. razreda, 3. mesto Blaž. Bončina med učenci 7.-8. razreda, 2. mesto Sanja Smiljanič med učenkami 7.-8. razreda in 1. mesto Ana Verdinek med učenkami 7.-8. razreda. 2. Mednarodni turnir Alpe Adria Na Poljanah v Ljubljani so 9. oktobra odigrali 2. Mednarodni namizno teniški turnir Alpe Adria, ki se gaje udeležilo 139 igalcev in igralk iz Avstije, Italije, Hrvatske, Madžarske in Slovenije. Naša enajstčlanska odprava je dosegla odlične rezultate: 1. mesto Ana Verdinek, kadetinje - U 15, 3. mesto Sanja Smiljanič, kadetinje U 15, 3. mesto Nina Špruk, mladinke - U 19, 5.-8. mesto Tamara Novak, mladinke U 19, Miha Žigon, ml. kadeti U 12, Anže Vrabl, ml. kadeti U 12 in Nina Zupančič, ml. kadetinje L) 12 Čaka jih finale v Ravnah na Koroškem. Zmagoslavno veselje v ekipi mladink! Na Jesenicah sc je 23.oktobra odvil polfinalni namiznoteniški turnir za ekipno državno prvenstvo mladink.Naša ekipa pod vodstvom trenerja Darka Malica in v postavi: Lazar, Novak, Špruk, Verdinek in Smiljanič je na turnirju prepričljivo osvojila prvo mesto in sc tako uvrstila med osem najboljših mladinskih ekip za sezono 2005/2006. Logaška ekipa bo januarja v Ravnah na Koroškem nastopila na finalnem turnirju za uvrstitev od 1.- 8. mesta. JaB Končal se je tečaj markacistov Po dvoletnem pripravništvu so v začetku oktobra v Planinskem domu »Pri Cajnarju« v Novem Svetu uspešno končali tečaj markacistov za ljubljanski in notranjski OPP. Po krajšem pozdravu in obnovitvi teoretičnega znanja so se markacisti z inštruktorji razdelili v tri skupine in opravili nekajurni praktični del markiranja in čiščenja planinske poti v Novem Svetu, posebno križišč. Podelitev značk novim markacistom. V lepem sončnem vremenu so sc tečajniki po končanem delu zbrali pred Planinskim domom in nanizali vtise s praktičnega dela. Načelnik komisije za planinske poti PŽS Tone Tomše je vsem devetnajstim markacistom čestital ter jim podelil značke »Markacist PZS«. Vodja tečaja Marinka Petkovšck je vsem novim markacistom zaželela uspešno delo in sc zahvalila vsem, ki so pripomogli, da seje uspešno končal tečaj, ki je usposobil 19 novih markacistov iz enajstih planinskih društev. Ob končuje prisotne pozdravil tudi župan Janez Nagode, kije pohvalil neprecenljivo delo markacistov in z Mcddruštvenim odborom planinskih društev Notranjske omogočil skupno kosilo. MaP Vabilo na piknik Vse dosedanje in bodoče kupce strešne kritine SINTER keramike HEISTERHOLZ&BDK - sedaj koncem LAFARGE BRAAS in NIBRA- in krovce vabim na prijetno družabno srečanje 20. novembra ob 14. uri v Laze (od napisa Laze kakih 200 m desno). Na srečanju boste deležni kratke informacije o kritinah z ogledom objektov in vzorcev, vse pa ob dobrem prigrizku in zmernem pitju, ob harmoniki in kaki lepi domači viži, ob preizkusu pečenja domačega krompirja; zaželene so preproste kulinarične inovacije! Nagradno vprašanje za bralce Logaških novic (razen za kupce in njihove prve sosede): Kje so v Logatcu na površini od 5000 do 6000 m2 pokrite že štiri nove hiše s kvalitetno SINTER kritino? - Prvi po telefonu prispeli pravilen odgovor prejme liter izvrstne domače slivovke in 5 litrov domačega jabolčnega kisa. Nagrajenec bo imel pri morebitnem nakupu SINTER kritine 6% popustal Prijave po telefonu 05-300 5216 ali 040-207 338 pričakujem do 18. novembra 2005 Andrej Abrahamsberg jo c u it >i/s es o Športni kalejdoskop Po vipavskih brdih Planinci logaškega Planinskega društva so si toplo sončno nedeljo, 9. oktobra, izbrali za lažji planinski pohod po vipavskih gričih. Z Oblakovim avtobusom so se odpeljali do pohodniškega izhodišča na križišču pod Gočami (233 m). Od tod so se odpravili po nemarkirani zmerno dvigajoči se poti mimo vinogradov, nato zavili na mehko in tudi blatno pot do Soccrba (555 m), kjer stoji obnavljajoča se cerkvica sv. Soccrba nad Podrago. Od tam se je ponujal lep razgled po Vipavski dolini in proti Nanosu. Sredi dopoldneva so prispeli na Kjecl, na razgledno točko, kjer so leta 1999 postavili stolp, podoben tistemu vrh Triglava. V njem je mizica s stolom in vpisno knjigo in zalogo pijače. Po krajšem razgledu so se pohodniki zatekli v malo nižje zavetje s klopcami nalašč za počitek. Kasneje so se spustili do Orchoviec (200 m). Vzdolž vseh poti so si nahrbtnike obtežili s kostanjem, ki gaje bilo povsod v obilju. V Orchovici, kjer jih jc pričakal avtobus, so obiskali Ivanovo vinsko klet in tam ob prigrizku, ki ga je pripravila gospodinja, poizkušali zelen, tamkajšnjo staro domačo sorto vina. Pohodnik Stanko pa jc druščino presenetil z orehi in kruhom, ki gaje sam spckcl. Vrh Kjecla. loto: M. Petkovšek Resnično, lep dan po vipavskih brdih, še posebej zaradi prijetnega vodenja domiselnega Nejca in Stanka. M. Petkovšek Iz Logatca proti njegovemu kraljestvu - Triglavu Soboto, 20. avgusta, zarana je na zbirnem mestu 14 pohodnikov oddalo nahrbtnike in ostalo prtljago v spremljevalni kombi. Ob Tržaški cesti, kjer se je pred letom dni smrtno ponesrečil naš dolgoletni pohodnik Danilo, so se poklonili spominu s prižigom sveče in s slovenskim šopkom. Petelinji klic k novemu dnevu se je razlegal čez polja, gozdove vse do dobrih ljudi na Medvedjem Brdu in Dolu, ki so prihiteli naproti pohodnikom z dobrodošlico in zaželeli srečno pot. Po krajšem počitku na Idrškem ob kavici so preko Razpotja prispeli na Sivko (prvi žig). Opoldansko okrepčilo jim je dalo novih moči za nadaljevanje poti na Bevkov vrh (drugi žig). Nadaljnja markacija jih jc preko Kladja pripeljala do Ccrkna, kjer so jih pozdravile prve kaplje. Po »zamenjavi« garderobe so v slabi uri prispeli do domačije Obid na Labinjah pod Poreznom. Po okusni večerji, ki sta jo pripravili gospodinji, se jc pogovor ob topli peči zavlekel v pozni večer. Tega dne so »čevlji« prehodili 13 ur. Ob sedmih naslednjega dne so se poslovili od dobrih ljudi in mimo lovske koče (tretji žig) prispeli ob desetih v planinsko r o (TO P s< 7T n 3 < Vreme jim ni dalo čisto do vrha. kočo Andreja Zvana na Poreznu (četrti žig). Ob prihodu na Petrovo Brdo jc bila ponovno »modna revija«; topli čaj pa jc ogrel dušo in telo. Na spominske razglednice so odtisnili peti žig. Pot so nadaljevali v dokaj vedrem vremenu po cesti zaradi razmočenih tal jc vodja Janez spremenil potek poti čez Lajnar do lovske koče na Soriški planini. Nabralo se jc hoje za X ur. Pohodniki so se počutili kot prijetna družina še posebej, kojim je večerjo iz Logatca pripeljala Bernardova žena s prijatelji. In potlej k zadovoljnemu počitku. Tretjega dne zjutraj jc nič kaj lepo vreme pospremilo pohodnike preko Nemškega Rovta do Bohinjske Bistrice, kjer sta jih pozdravila Logatčana Silva in Jaka s slovensko dobrodošlico. Po kavici in čaju jc zaskrbljeni vodja naznanil, da je napoved vremena zelo slaba, zato da bo odločitev za nadaljevanje pohoda sprejeta na Uskovniei, kamor so v močnem nalivu prispeli okoli dveh popoldne. Vsem je bilo jasno, da nadaljevanje poti preko Konjščiee do Velega polja in Planike ta dan odpade, pa tudi sicer za vzpon na Triglav ni bilo dovolj varnih možnosti, saj so bile planine odete v meglo in deževje. So pa pohodniki z. Uskovnice napisali donatorjem spominsko razglednico, vtisnili šesti žig, vodja pa je vsem v poseben kartonček potrdil udeležbo na letošnjem pohodu. Zvonka, Sonja, Jože in Vid pa so prejeli značko za prvi pohod. V jutru četrtega dne na Uskovniei so dežne kapljice še vedno poplesavale. Z Oblakovim avtobusom je bilo dogovorjeno, da pričaka pohodnike na Pokljuki. Med nebom in zemljo so bile razpete sanje, da bi osvojili njegovo kraljestvo Triglav, vendar moč narave osvaja nedotaknjene vrhove. Svoboda pa je to, da s pohodno palico v roki lahko poromaš tja, kamor zaidejo tvoje misli. S temi misli so prispeli v Logatec in dobrodošlica z nagelnji in srečanja z domačimi in ostalimi planinci PD Logatec so odgnale razočaranje zaradi neosvojenega cilja. Ob vsem pa izražajo hvaležnost vsem, ki so na kakršen koli način omogočili letošnji 18. pohod. In sklep: Drugo leto pa spet vneto merili homo te poti! Marinka Kozamernik Iz sveta mladih Pravi toplar in njegova pomanjševal niča Štefan Kokelj, po domače Pctračev Štefan, učenec zadnjega razreda devetletke Osnovne šole Rovtc je sicer doma na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Že v petem razredu je pri pouku tehnične vzgoje izdelal prepričljivo maketo domačega kozolca. Veliko truda, veliko pridnosti in še več natančnosti... fjgi Spogledovanje malega in velikega toplarja. Štefan je »svoj« kozolce predstavil pred domačim »ta pravim« kozolcem toplarjem kar na starem kmečkem vozu; po kolesih sodeč, gre očitno za od časa utrujeni parizar, ki je pred leti verjetneje še pred desetletji prepeljal kdovc koliko hlodovine iz bližjih in daljnih gozdov. Besedilo in joto: France Brus PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V treh mpiet.ih bost« lahko izkusili aktivno razburljivo dinamično vojaško žtvlpfp se usposobili za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bo)mh nalog Spoznali boste osnove taktike, radioiosko-kemicno btoloske obramb*, inženiretva. /vez In Prostovoljno bosi* lahko služIli vojaški rok v vojašnicah v Postojni. Murski Soboti m na Bohinjski Beti Na prostovoljno služenje boinn v naslednjem letu napotili predvidoma trikrat: lanuana. maio m soiHeinhra .'000 m bn trajalo 3 mesece. Med služenjem boste vojaki prostovoljci zdravstveno In nezgodno zavarovani. usposaMjanie pa se vam ftteja v pokojninsko dobo Zagotovljene boste imeli prenočišč«, prehrano, povračilo potnih stroškov In plačilo Poteg taga prejmejo se plačila v skupnem znesku cca 170 000,00 SIT. Sprejemni pogoji; - državljanstvo Republika Slovenije. - starost med 18 in 27 M. - sposobnost ali delna sposobnost za vojnftko službo. - brez priznanega ugovora vesti vojaški dolžnosti, noodslužen vojaški rok Prijavite se lahko najpozneje 30 dni pred napotitvijo* Pisarni Logatec. Tržaška cesta 13, i -1, it< ■■ m Izpostavi Vrhnika. Cankarjev trg 4, Vrhniko v času uradnih ur. ki »o v ponedeljek od S.00 do 12 00 ter od 13 00 do 15 00 , v sredo od B 00 do 12 00 ter od 13.00 do 17 00 in v petek od 8 00 do 13 00 Ce boste izpolnjevali ludi sploin* pogoje, boste imeli vojaki prostovoljci po uspešno končanem usposabljanju prednost ph zaposlitvi v Slovenski vojaki in vključitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. lOVTMKA VOJSKA Prvi potop Devetlctka je prinesla precej novosti, med njimi tudi izbirne predmete. Te si učenci na predmetni stopnji izberejo sami glede na ponudbo in svoj interes. Učenci si med ponujenim zelo radi izberejo predmete s športno vsebino. Na naši šoli sta to šport za sprostitev in šport za zdravje. In ni jim žal, saj se tam vedno kaj zanimivega dogaja. Zmagali bomo - tudi pod vodo. Tako je bilo tudi 28. oktobra, ko so se skupaj z učiteljem Robijem odpravili v GRC Zapoljc. Društvo za podvodne dejavnosti Rak z Rakeka jih je namreč tam seznanilo z zanimivo vodno dejavnostjo s potapljanjem. Žc v šoli so učenci nekaj izvedeli o opremi za potapljanje. Neverjetno, koliko je je in kako je zapleteno, preden zlezeš v to ozko in nekoliko neudobno oblačilo in postaneš človek-žaba. Nato so strokovnjaki govorili o fizikalnih zakonitostih potapljanja, pokazali nekaj video posnetkov iz svojih potopov. Najbolj je bil zanimiv preizkus v bazenu. Globina res ni bila velika, užitek pa vseeno nepozaben. Učencem je bilo najbolj všeč, da so lahko dihali pod vodo. Prav gotovo bo kdo od njih kdaj v prihodnosti poskusil, kako je pod morsko gladino tudi lepo. in se bo vpisal med potapljače. Metka Bogataj Obilne količine starega papirja Učenci Osnovne šole »X talcev« so 26. in 27. oktobra zbirali po Logatcu star papir. Vsega so zbrali za tri velike zabojnike. Toliko papirja na enkrat menda na tej šoli niso še nikoli zbrali. Otroci so delali navdušeno in z veseljem, saj je bila obljubljena prav lepa prva nagrada: obisk Atlantisa vodnega mesta. Jonatan Meze rt o JO o c . iS ■ m VSi o Šolski odmevi Samo da ne bo prepozno! Če bo odliv učencev prevelik, se lahko lepega dne zgodi, da ostanejo šolska vrata za zmerom zaprta Na podružnični osnovni šoli Vrh Svetih Treh Kraljev smo z novim šolskim letom začeli kot po drugih slovenskih šolah: 1. septembra. V prvi razred je vstopilo pet otrok. Prvi dan so jih najprej pozdravili učiteljice in učenci, ki obiskujejo 2. in 3. razred devetletke in tretarji osemletke, kasneje pa še Švigazajklja in plišasti prijatelji, kijih bodo spremljali skozi vse šolsko leto. Najbolj pa so se otroci razveselili sladkih dobrot, ki jih je pripravila šolska kuharica. Šolarji med plišastimi prijatelji. Letos bo na šoli v dveh kombiniranih oddelkih 16 učencev; 10 v kombinaciji 1. in 2. razreda, 6 v kombinaciji obeh tretjih razredov. Tudi letos jc na šoli (spet) »poskrbljeno« zajutranje varstvo in podaljšano bivanje. V prihodnje pa...? Kljub dovoljšnji rodnosti v krajevni skupnosti Vrh se vedno več družin odloča za šolanje svojih otrok (že od prvega razreda naprej) v Žireh ali v Rovtah. Po eni strani je tako ravnanje razumljivo, saj je šola na Vrhu mnogim »s poti«, ko odhajajo v službo v bližje kraje. Po drugi strani pa velja, da je šola, ne le prostor učenosti, ampak tudi »prostor« domačim društvom in krajevni skupnosti. Zadnje čase je šolska oblast ukinila kar nekaj podružničnih šol. To se lahko zgodi v (ne tako daljni) prihodnosti tudi na Vrhu. A o tem, kaj in kako, se bomo verjetno začeli spraševati šele takrat, ko bo »zaprtje pred vrati«. Takrat pa bo mogoče že prepozno. Saj ni, da bi stokali in jokali nad prihodnostjo. Lahko pa q naredimo, kar je v naši moči in si prizadevamo za dobro. In v šoli {£ smo tako že začeli. V prvem šolskem mesecu smo okrasili šolo s jf£ počitniškimi spomini in uredili svojo spletno stran (lahko jo najdete po vseh slovenskih spletnih iskalnikih). Naredili smo prve korake ;5 vsvetčrk, besed in zgodb, jo mahnili s svinčniki nad težke račune, < slikali, se učili novih pesmic in skakali za žogo... In šc marsikaj 2 lepega nas čaka. Prav res. Zato jo ta hip uberem spet v razred k svojim malim nadobudnežem. O Učiteljica Mihaela Gostiša V znanju je moč Letošnje geslo svetovnega dneva učiteljev -Kakovostni učitelj - za kakovostno izobraževanje sebe in drugih Zadnje čase se veliko govori in sliši 0 izobraževanju, ki daje pomembno, potrebno in širi obzorja. Tako poslušam ves čas, odkar sem v prosveti. In hkrati doživljam odpor med učitelji (ki so že doštudirali, češ kdo da jim bo zdaj pamet solil!) Veljalo bi pokukati v svet mcncdžmcnta; tam jim ne manjka motivacije za delo, za izobraževanje, za kakovostne odnose. Včasih me je kar sram, ko dokaj stereotipno pristopamo k učencem v šolah. Z več znanja do več vednosti. Pri svojem delu srečujem takšne in drugačne ljudi; profesorje, učitelje, vzgojitelje. Za vsakega lahko rečem, da ima »nekaj« v sebi: nekaj pedagoškega, nekaj kar ga žene, da dela z otroki, mladimi, odraslimi. A za redke lahko rečem, da so naklonjeni spremembam, izobraževanju, da bi izboljšali svoje delo v razredu - ne le zaradi pridobitve potrebnih točk ali ugoditve pravilnikom, ki nas zavezujejo k udeležbi na seminarjih in izobraževanjih. Redke poznam, ki so pripravljeni sodelovati na izobraževanjih in dograjevati sebe. Ne nazadnje: iskati in razvijati svoja močna področja in v znanju iskati moč. Vse prevečkrat se priklanjamo samim sebi; v razredu pa vendar obvladamo skoraj 30 otok in mladostnikov! A s čim? Z močjo, s pojavnostjo, z glasom? Ali z znanjem, zanimivostjo, ponudbo? Res je: pod soncem nič novega. In res ni treba pobrati sleherne novosti, ki nam pride pred nos. A z nekaj modrosti - izbrati prave, (naj)boljšc to pa velja. In v obrambo je pogosto slišati, da nimamo časa za študij. Da imamo družine, svoje otroke, obveznosti, tudi svoje hobije; le kje naj bi ostal še čas za dodatno izobraževanje? Res je. A je res tudi to, da izobraževanje ne pomeni le sedenja v šolski klopi in poslušanje predavanja spredaj stoječega (učenjaka). Pomeni tudi prebrati dobro knjigo (zase ali za svoje delo), učiti se od starejših, izkušenejših, učiti sc od narave, kritično (a dobrotljivo) gledati na svoje delo in delo svojih kolegov, ohranjati dovolj zdrave in pozitivne energije za delo z otroki in mladostniki in (ne nazadnje) ravno dovolj modrosti za (kritično) pretresanje in sprejemanje novosti, ki se dan za dnem vrstijo v šolstvu. V vsaki stvari lahko vidimo priložnost za učenje, za spoznavanje sebe, za spremembe, če le želimo. Lahko pa večno le kritiziramo (druge), zvračamo krivdo (beri lenobo!) na kolege, iščemo slabo in dajemo pikre pripombe. Nič lažjega (bi rekel veliki pujs). A kam nas to pelje? V boljšo družbo, prijaznejše delo v razredu, boljše odnose v kolektivu? Moja kolegica je že davno rekla, naj vsak pometa pred svojim pragom, .laz pa pravim, naj vsak dela za dobro pri sebi, v svojem razredu in v svojem kolektivu. Razlika bo očitna. Tudi v kakovosti odnosov doma, v razredu, med kolegi, med prijatelji. Učiteljica Šolski odmevi Ne nazadnje Skoz odprta šolska vrata do novih spoznanj »Če hočemo imeti dobro državo, mora vsakdo kaj prispevati k skupnemu dobremu, k skupnemu dobremu pa bomo prispevali, če se bomo ves čas izobraževali. Prav vseživljenjsko učenje se mi zdi eden ključnih pojmov za sodobno družbo, ki se tako hitro spreminja.« mag. Silvo Šinkovec, dobitnik priznanja za posebne dosežke na področju izobraževanja odraslih za leto 2005 Tudi na podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev smo se odločili za sodelovanje v tednu vsež.ivljcnjskcga učenja (TVIJ), ki je potekal od 17. do 23. oktobra po vsej Sloveniji. Želeli smo »oživeti« stare obrti, običaje. Tako smo 20. oktobra odprli vrata naše šole vsem, ki jih je doseglo vabilo na ta dogodek. Udeležili so se ga večinoma le starši otrok, ki obiskujejo našo šolo. Najprej smo se odpeljali v Rovte k edinemu delujočemu kovaču, Jožetu Grdadolniku. Sprejel nas je odprtih rok in nasmejanih lic, nam pokazal kovačijo, pripovedoval Storije in pel pesmi o kovačih. Za povrh smo bili gosposko postreženi z dobrotami kovačeve žene. Po vrnitvi v šolo smo nadaljevali delo v dveh skupinah. Prva skupina jc spoznavala in se preizkušala v klckljanju ob 92-letni domačinki Mariji Alič in učiteljici v žirovski klekljarski šoli Marici Albreht in vezenju z domačinko Ivanko Jesenko. Druga skupina pa je z jamarjema obiskala podzemni svet v (neposredni) okolici šole. Skoraj pred vhodom v šolo imamo namreč na Vrhu tudi vhod v jamo. »Sprehodili« smo se po umetnem rovu, si ogledali kapnike v naravnem delu jame in se poučili o varni hoji po jamah, o obnašanju v jamah in o nevarnosti umetnega rova vrhovske jame. i t" Poslušam kovača, ki kladivo obrača. Vsi »obrtniki« so bili zgovorni, prijazni in potrpežljivi z nami, ki smo bolj ali manj nerodno prijemali v roke klckljc, vbadali igle in tolkli s kladivom. Čeprav nam je zmanjkalo časa za vse, kar smo želeli poskusiti in izvedeti, smo dan zaključili zadovoljni in veseli novih spoznanj in znanj. Da le širimo obzorja svojega duha in prispevamo k dobremu! To verjamejo tudi naši gostje, ki so nam za povrh vsega obljubili, da pridejo še kdaj oni k nam ali mi k njim. Mi se bomo šc izobraževali. Vi pa? Mihaela Bralci pišejo Poskrbeli so za varno pot v šolo Ijigaške novice, 15. oktobra 2005 V prejšnji številki Logaških novic jc bil objavljen članek o varovanju otrok. Ker jc bil članek napisan in poslan v uredništvo pred dogovorom s člani Društva upokojencev, v tem članku niso bili imenovani, zato se jim opravičujemo in se obenem zahvaljujemo za pomoč pri varovanju. G. Verbiču pa še posebej zahvala za organizacijo in koordinacijo v času štirih tednov dogovorjenega varovanja. Žal, pa moramo povedati, da so bili upokojenci edini, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi varovanja! Ob tem se lahko vprašamo, ali smo samo tisti, ki smo v teh člankih napisani pripravljeni nekaj storiti za dobrobit družbe oziroma ali ne pričakujemo od »družbe« preveč, če sami nismo pripravljeni storiti ničesar. L. V. Kje se je zataknilo? Kot občanka Logatca, natančneje iz Gorenjcga Logatca, prosim za pojasnilo o gradnji mrliške vežice. Žc v marcu sem bila seznanjena z začetkom pridobivanja projektne dokumentacije in z obljubo, da bo gradnja stekla v letu 2005. Enaka obljuba se je ponovila tudi v aprilskih Logaških (novicah); v majski številki logaškega časopisa pa je bil celo naslikan idejni projekt. Sredi septembra sem prisostvovala slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku, kjer jc bila dana informacija, da gradnje letos ne bo. Zanima me, kje seje zataknilo? Pa še nekaj me zanima. Zakaj stavba na Tržaški 105 že kar nekaj let služi le pošti in peščici stanovalcev, več kot polovica stavbe pa je prazna? - Mislim, da je šla obnova stavbe tudi z denarjem nas davkoplačevalcev. Ali smo Gorenjclogatčani res manj vredni od »Spodnje Kovšijc«, kot bi rekel pokojni Andrej Zigon? Marinka Dolenc VABILO na strokovno srečanje ob desetletju Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti on prepovedanih drog Ob 10. obletnici Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Logatec vas vabimo na strokovno srečanje. - Enourna predstavitev bo zajela prikaz dela od začetkov v aprilu 1995 do danes. Vključevala bo tako pregled obsega dela kot tudi pregled uspešnosti obravnave. Sledila bo predvidoma polurna izmenjava mnenj vseh prisotnih. Vljudno vabljeni vsi, ki se zavedate, da se problematika bolezni odvisnosti boleče dotika prav vsakega prebivalca občin, ki jih center s svojo dejavnostjo pokriva; Logatec, Cerknica, Loška dolina, Idrija in Cerkno, pa tudi nekatere druge bližje občine - Vrhnika, Postojna in Ilirska Bistrica. Dobimo se v dvorani Glasbene šole Dolnji Logatec v 1. nadstropju v ponedeljek, 21. novembra 2005, ob 18. uri. Jasna Čuk Rupnik, dr.med.spec.ped., vodja CPZOPD Logatec S o rs i? p O s p Ui o Ne nazadnje ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila draga mama, babica in prababica Štefka Bogataj Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala svaku Pavlu za poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Mcnard za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentarju za občuteno igranje. Hvala tudi vsem v Domu starejših občanov na Vrhniki. Žaluj oci vsi njeni ZAHVALA Zofija Mesec, roj. Dolenc Ob boleči izgubi naše drage mame, hčere, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec, dr. Katarini Turk; gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Menard in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žaluj Oči — vsi njeni ZAHVALA Štefan Menart 1914 2005 Ob smrti našega očeta, deda in pradedka se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, domačemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in g. Senu za govor. Hvala vsem, ki ste našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Tam, kjer si ti, smo s tabo tudi mi vsi. Vedno! In vse dni... .lakobina - Binči Lcvinger Ob boleči izgubi naše drage Binči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in maše in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej pa se zahvaljujemo: gospodu Tonetu Komparetu in ostalim župnikom za pogrebni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora za lepo petje, skupini Karitas za vso podporo in pomoč in pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo pogreba. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni Ne nazadnje ZAHVALA Matilda Bebar »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor vame veruje, ho živel, tudi če umrje in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.« Jn II, 25-26 Ob odhodu naše drage mame, sestre, babice, svakinje, tašče, tete in sestrične Matilde Bebar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izražali sožaljc, darovali sveče in cvetje, seje spomnili v molitvi in jo tako v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala duhovnikoma g. Janezu Komparctu za obiske na domu in g. Robiju Friškovcu za pogrebno mašo in pogrebni obred. Obema hvala za vse spodbudne besede in napotke za življenje. Hvala Onkološkemu inštitutu dr. Nikoli Besuč za zdravljenje in spremljanje v času njene bolezni, hvala Zdravstvenemu domu Logatec in dr. Jožetu Skvarču, hvala delavcem in stanovalcem Doma Marije in Marte, hvala Vinku in Zdenki Rupnik iz Hotedršice ter pogrebnemu zavodu Menard. Hvaležni hčerki Marica in Zvonka z družino ter ostalo sorodstvo Na podlagi določil 3. člena Pravilnika o Februarskih priznanjih Občine Logatec, sprejetega dne 20.07.1999, objavljam RAZPIS za podelitev Februarskih priznanj Občine Logatec U leto 2005 Februarsko priznanje je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Občina Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture v najširšem pomenu. II. Predlagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije, skupnosti ali upravni organi. Predlogi morajo biti pisni, na obrazcih, ki so na voljo v vložišču Občine Logatec in jih je treba oddati v zaprtih ovojnicah z oznako: »NE ODPIRAJ FEBRUARSKO PRIZNANJE«. Zadnji rok za oddajo predlogov, naslovljenih na Občino Logatec, Odbor za šolstvo, šport in kulturo, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, jc četrtek, 15. december 2005 do 10. ure v vložišču Občine Logatec ali s priporočeno pošiljko vključno z datumom 15.12.2005. III. O prejemnikih priznanj odloča odbor na podlagi mnenja pristojne komisije. Priznanja bodo podeljena na občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, februarja 2006. Datum: 28.10.2005 Številka: 66-04/05 Župan Občine Logatec Janez NAGODE, l.r. Napovednik prireditev Petek, 18. novembra, ob 20. uri v Narodnem domu LJUBO DOMA, KDOR GA IMA. Druga predstava gledališkega abonmaja. Gostuje Mojteater. Org. in info: JSDK 01 Logatec in Občina Logatec, tel.: 01 7590 610 (Nevenka Malavašič) Sobota, 19. novembra, od 10. do 20.ure v športni dvorani v Logatcu TWIRUNG OPEN SLOVENIA 2005 Org, in info: Tvvirling klub logaških mažoret, tel.: 041 416 108 (Vera Tratnik) Torek, 22. novembra, ob 17. uri v Narodnem domu SKRITA PRAVLJICA. Lutkovna predstava za otroke. Org in info: DPOM Logatec, tel.: 01 7509 194 (Ivica Podjed) Četrtek, 24. novembra, od 17. do 19. ure v POŠ Hotedršica MIKLAVŽEVE DELAVNICE. Otroci bodo izdelovali izdelke za Miklavžev sejem. Org. in info: POŠ Hotedršica, tel.: 01 7559 012 (Mateja Podgomik) Petek, 25. novembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Rovtah 1. NASTOP UČENCEV DISLOCIRANIH ODDELKOV GŠ LOGATEC V ROVTAH. Org. in info.: Glasbena šola Logatec, tel.: 01 7590 732 (Primož Malavašič) Sobota, 26. novembra, ob 19. uri v Narodnem domu PRESENEČENJA. Koncert MePZ Adoramus z gosti. Org. in info: KUD Adoramus, tel.: 031 306 699 (Janez Čuk) Nedelja, 27. novembra, ob 17. uri v Domu krajanov v Rovtah »V NEDELJO POPOLDNE BO LUŠTNO PRI NAS« Pevsko popoldne s popestritvenim programom učencev OŠ Rovte. Org in info: KD OMePZ Notranjska, tel.: 01 7541 243 (Zdenka Tršar) V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje Podatke zbrala Občina Logatec, Triaška cesta 15, 1370 Logatec, tet: 01 7590 608. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Logatec v ■odrlnvunjii z literarnim društvom zeleni oblaki razpisuje 6. literarni natečaj - 2006 za 6. območno srečanje mladih literarnih ustvarjalcev z naslovom: MALO t>m OpŠTjZ-KAK Natečaj je namenjen: ucenrem in učenkam od 4. do 9. razreda OS in dijakinjam in dijakom, ki imajo manj kot 19 let. Zvrat: kratka zgodba. Najstništvo \v ins odpuljemh idej. odkrivanja novih svetov, življenja na lastnih planetih, uporniškega duha, ... Idealno obdobje za kratko zgodbo. Zgodba ima lahko največ 1.5 tipkane strani formata A4. Pisava je Times Nevv Roman, velikost črk 12», to je 3600 znakov s presledki, vsaka zgodba mora vsebovati stavek ■ Mah pa mora.« biti odštekan.* Prispevki morajo biti v štirih izvodih, označeni s šifro. Avtorji naj priložijo zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: šifra, ime in priimek, domači naslov, starost, telefonska številka, inžnosti tudi elektronski naslov. Selektorji natečaja ao člani lite Lavrič, Kaja Pregrat, Tine Vučko. društv zeleni oblaki: Vanda Nagrade bo podelila Območna izpostava JSKD Logatec, in sicer v različnih kategorijah: /4. do 6. razred, 7. do 9. razred, srednješolci/. Najboljše kratke zgodbe pa lw>do objavljene v zborniku, ki bo predstavljen na zaključni prireditvi v februarju 2006. Rok za pošiljanje prispevkov: do Božiča tn aMaaaafl 2005, na naslov: JSKD OBMOČNA IZPOSTAVA LOOATEC. TRŽAŠKA C 13. 1370 LOGATEC Ai dodatne intiirmmijr pnldiftU no ti-IHimu m/Tw "6 10, Ne nazadnje Obloda Tako imenovane svinjske kuhinje z vzidanim kotlom ali z brzoparilnikom so skoraj že potonile v pozabo. V kotlih so kuhali krompir, repo, peso, korenje in še marsikaj »okusnega« za prašiče, da so ti dosegli pričakovano prsno mero, pravšnjo težo in vsaj za štri prste debel špeh, ko se reče slanini. Skratka, vzrediti jih je bilo treba za godni zakol. Mast pa je v prejšnjih časih zaradi pomanjkanja olja sploh nekaj veljala. Desetletni Kljukec Nekateri ljudje so nekoliko manj, drugi pa malce bolj sladkosnedi; v Kavarni in slaščičarni Kljukec prav radi poskrbijo za vse okuse. V soboto, 17. septembra, so praznovali pri Kljukcu že deseto obletnico. Sobotnega dopoldneva se je tam dogajalo marsikaj. Seveda, pa ni manjkalo niti sladkih dobrot. Ob 14. uri so začeli z delavnicami za najmlajše. Otroci so risali po balonih in izdelovali nakit iz pobarvanih testenin. Z baloni so naredili pravo razstavo, medtem ko so sebe in svoje mamice polepšali s svojevrstnim nakitom. Uro kasneje so otroci pričakali klovna Žarcta. Z različnimi vragolijami jc vse spravil v smeh. Tudi otroci so sc lahko preizkusili v vožnji na enokolesu, oponašali klovna in se čudili njegovim žonglcrskim sposobnostim. Klovn je sestavil pravi mali orkester, v katerem so otroci igrali na različne inštrumente: boben, činele, pihala... s prav posebnimi klobuki. Otroškemu rajanju je sledil nastop citrarke Mirjam Trcvcn, že večletno učenko logaške Glasbene šole. Po koncertu ob petih popoldne so odprli razstavo Jožeta Matjašca, ki slika v akvarclni tehniki; njegova dela si lahko ogledate v Kavarni in slaščičarni Kljukec; med otvoritvijo je v glasbenem delu sodelovala prav tako učenka Glasbene šole Urša Matjašec na citrah. Trio Tris jc nato še dodatno popestril večer vsem zbranim. Veselo popoldne jc privabilo v Kljukca veliko sladkosnedov. V slaščičarni upajo, da bo tako tudi skozi celo leto vse do enajstega rojstnega dne. LuMa Pri Povškovih pa kar po ustaljeni navadi. Minili so časi svinjskih kuhinj in kuhanja oblodc hrane za prašiče, saj so jih nadomestila sodobna krmila. Le redko še srečamo koga, ki kuha svinjsko hrano v kotlu za prašiče, čeprav je veliko bolj zdrava kot so umetno pripravljeni briketi z rcklamiranimi vitamini in raznimi vzpodbujevalci hitre rasti. Eden izmed takih »kuharjev« jc Janez Mlinar, po domače Povškov Janez iz Rovt, ki gaje foto kamera ujela prav pri kuhanju zelenjadi v brzoparilniku kar na prostem. Besedilo in foto: France Brus r o rra T? a n KERAMIČNA DELAVNICA, VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogled stalne razstave starih predmetov in fotografij ter umetniških del likovnikov iz Kamnika po dogovoru. Informacije: KŠD LAZE, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398. Gredice za kratek čas Ob Domu starejših v Grapovčniku so zgradili tudi 30 varovanih stanovanj. Na pobudo Mire Črtalič, ki stanuje v enem izmed varovanih stanovanj, so stanovalci z dovoljenjem občine in krajevne skupnosti Naklo ob pomoči Janeza Kurenta uredili nad parkirnimi prostori majhne lične grede, koder so posadili precej rož, nekaj solate, peteršilja in še druge zelenjave. Frančiška med gredicami. Prav zanimiv način, s katerim si prebivalci varovanih stanovanj ob svojih gredicah krajšajo čas in uživajo ob drobnih darovih narave. Besedilo in foto: F. Brus Ne nazadnje Križev pot do novega sijaja Zob časa je tolikanj načel križev pot v farni cerkvi Rožnovenske Matere Božje v Gorenjem Logatcu, da se je bilo treba lotiti prenove Križev pot iz leta 1883 v farni cerkvi Rožnovenske Malere Božje v Gornjem Logatcu, je dragocena stvaritev idrijskega slikarja Gcorga Taučcrja. Gre za štirinajst oljnih slik, katere je umetnik naslikal po Fuhrichovem zgledu. Poseben poudarek mu dajo tudi ročno izdelani leseni okrasni okviri. Slabo stanje križevega potaje čedalje bolj klicalo k prenovi, za katero seje farno občestvo odločilo že v letu 2004. Po pogovoru z župnikom Janezom Sclanom so k ogledu križevega pota povabili restavratorko doc. Miladi Makuc-Scmion, ki na Oddelku za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost vodi katedro za leseno plastiko, in restavratorko asis. Barbaro Ciosar-Hirci, ki je na oddelku vodila predmet štefelajnega slikarstva. Ob strokovnem pregledu seje ugotovilo, daje križev pot - platna in okrasni okviri v zelo slabem stanju inje nujno potreben obnove, zlasti so prenove potrebni leseni rczljani okrasni okviri. Župnik je z veseljem sprejel ponudbo asistentke, ki jc predlagala restavriranje vseh 14 platen v sklopu študija III. letnika restavratorstva v Ljubljani. Miha Legan z obnovljenim okvirom. Slike križevega pota so prevzeli v začetku študijskega leta v oktobru 2004. Po natančnem pregledu so ugotovili, da so bila lica slik v preteklosti že očiščena, pri tem pa je po vsej verjetnosti bil odstranjen lak. Platna so bila dobro ohranjena. Ugotovljene so bile manjše predrtinc. Samo na sliki VI. postaje jc bila na licu velika zareza, ki pa jc bila v preteklosti sanirana z danes neprimerno zaplato na hrbtu. Slike na hrbtni strani niso bile zaščitene, zato seje z desetletji nabralo za spodnjim robom črvivega podokvirja veliko prahu, iglic smrečja, ostanki insektov in koščki ometa, ki so na licih slik povzročili deformacijo platna. Na restavratorskem oddelku so težili k čim manjšim posegom v Obnovljena V. postaja. slike in jih prilagajali glede na razmere, v katere so se vrnile. Glede na zatečeno stanje, so bili izvedeni glavni konservatorsko-restavratorski postopki kot so: odstranjevanje nečistoč z lica in hrbta slike, šivanje raztrganin, tračno podlepljanje, vlaženje in ravnanje, utrjevanje barvne plasti in retuširanjc. Ob koncu so hrbet slik še primerno zaščitili in preprečili ponovni vdor umazanije za hrbet slike. Konec meseca maja 2005 je bilo delo končano in slike so bile vrnjene župniji. Veliko večje in obsežnejše delo terja restavriranje lesenih rczljanih okrasnih okvirov. Prvi pregled je pokazal, da so bili okviri prvotno pozlačeni, kasneje pa prebarvani z kombinacijo rjave in bronza barve, ki je z leti potemnela. Les okvirov je močno poškodovan zaradi insektov v lesu, ki so še vedno aktivni. Sodeč po fotografiji iz inventarja iz leta 1980, pa manjkajo ob straneh rezbarski okraski. Zaradi obsežnosti in dolgotrajnih postopkov restavriranja se restavratorski oddelek na Akademiji ni odločil za začetek obnove okrasnih okvirov. V dogovoru z župnikom jc restavriranje le-teh prevzel restavrator Miha Lcgan, ki jc do sedaj uspel restavrirati le en okvir. Zatečeno stanje okrasnega okvira je zahtevalo zaplinjevanje celotnega predmeta, da bi uničili insekte v lesu, odstranjevanje nečistoč in preslikave, utrjevanje slabih delov in dopolnjevanje manjkajočih delov lesa ter pripravo podlage za zlatenje. Ob prazniku Rožnovenske Matere Božje se je v farno cerkev na trenutni ogled postavila V. postaja obnovljenega križevega pota v svojem novem sijaju. Upamo, da bo celoten križev pot ob pomoči vseh faranov izobešen po končanem restavriranju okrasnih okvirov na naslednjo rožnovensko nedeljo. Urška Nagode O rt 4> JO O 03 O Ne nazadnje Pot do oddaljenih Karitasov dobrodelni koncert v Rovtah je nagovarjal občestvo, da bi poiskalo pot do ljudi, ki so potrebni naše pomoči Nedelja, 6. oktobra, v Rovtah ni bila čisto navaden dan. Že enajstič po vrsti je župnijska Karitas pripravila dobrodelni koncert, to pot z geslom Karitas pot do oddaljenih. Dogaja se pač nenehno, da sredi vsakdanjega vrvenja marsikdo ostaja sam s svojimi stiskami in težavami. Nekateri spregovorijo o tem na glas, mnogi pa raje molčijo. Pa vendar se trudimo najti pot tudi do njih. Marjan in Majda Petan - Ko bova midva le še spomin. Foto: M. Bogataj V tem duhu je potekal koncert, ki so ga začeli naši najmlajši z lutkovno igrico Žabec in tujec. Z mnogo neodobravanja so živali sprejele prihod neznanca in šele, ko jim je dokazal, daje dober, da rad pomaga in da je lahko del njih, so postali veliki prijatelji. V življenju je treba vztrajati, če se naj kaj doseže. Tega se zaveda tudi mladi harmonikar Matej Erjavec, ki kljub mladosti že veselo razteza meh. Da dekleta niso samo lepa, ampak imajo tudi lep glas in pevski talent, so dokazale Polona, Urša in Monika. Letošnja osrednja gostja gospa Majda Petan je s svojimi nežnimi zvoki marsikaterega poslušalca popeljala daleč v svojo mladost, polno brezmejne ljubezni. Da pa ljubezen z leti ne umre, ampak je lahko še lepša, sta dokazala z možem Marjanom v duetu, ko sta skupaj zapela Ko midva bova le spomin. Citre so postale v zadnjem času popularen instrument, še posebej pri mladih; sestri Pišljar ga imenitno obvladata. Domačin Martin je pa res od sile. Obvladati skupino mladih fantov in deklet, jih naučiti lepega prepevanja, pač ni mačji kašelj. Tudi na šoli, ki jo je še do nedavna obiskoval, je odtisnil svoj glasbeni pečat, kar so dokazali fantje z domiselnim imenom Puschlushtae (beri: poslušte). Fantje so se srečali na škofijski gimnaziji in posvetili svoje proste trenutke petju. Martin seje med njimi to pot poskusil tudi v priredbi ene od pesmi. Korajža velja povsod. Tudi, čc pripelješ na oder kar celo svojo družino, kot sta to storila Mateja in Peter Hodnik. Pojoča družina bi bila lahko vzgled marsikateri družini. Otroci pridno obiskujejo glasbeno šolo in že zelo dobro obvladajo vsak svoj instrument, tako kot obvlada svojo harmoniko Janez Kogovšck. Njega najbolj poznajo mladi pari, ki jim je igral naohcetih; teh seje do sedaj nabralo že 500. [gral je že celo našim rojakom v Ameriki, ki so najbolj navdušeni nad njegovo Domovino; domače viže niso navaden kič, vztrajno zatrjuje Janez. Temu se prav gotovo pridružujej tudi ansambel Notranjci. Z domačimi vižami je to pot resnično razveselil staro in mlado. Povabilu na koncert se je odzval tudi generalni tajnik Slovenske Karitas Alojz Štefan, kije prisotnim namenil nekaj besed zahvale in vzpodbude za naprej, pri čemer je naglasil, daje pomoč sočloveku in reševanje njegovih stisk eno najplemenitejših dejanj, ki jih zmore človek. Rovtarji so se že kar nekajkrat izkazali. Župnijska Karitas, denimo, ponudi pomoč učencem, ki ne morejo plačati stroškov šole v naravi, za ljudi v stiski zbirajo pridelke, obleke, zdravila. Med številnim občinstvom so bili organizatorji še posebej veseli pozornosti župana, državnega poslanca, predsednika krajevne skupnosti, župnikov in predstavnikov različnih političnih in nepolitičnih strank. Večerje minil v prijetnem vzdušju in ob skrbni pripravi Hicronima Kavčiča. Povezovalca večera Miha in Rezka sta prisotne povabila na 12. koncert prihodnje leto. Do tedaj pa ne pozabimo, da med nami živijo ljudje, ki so potrebni naše pomoči, pa zanjo si ne upajo prositi. Najdimo pot do njih; skupaj nam bo laže. Metka Bogataj -- Jesenski škrat Pred vhodnimi vrati nas na domačiji Šchnetovih v Novem Svetu pozdravlja nenavadno zanimiva podoba slamnata stvaritev iz koruzne slame - dolgonosi škrat. Prav s tem dolgim nosom spominja na znamenitega italijanskega literarnega junaka Ostržka, le daje bil ta iz lesa in prav nič slamnat. Ti škrat, ti... Svojevrstni in slikoviti jesenski škratje nastal v delavnici kmečkih žena v Hotcdršici izpod domiselnih in spretnih rok Barbare Zelence. Pravcata ideja za kak javni turistični natečaj za najboljši aranžma, recimo, jesenske poslavljajoče se narave. Jesensko lepotvorje! Besedilo in foto. F. Brus Ne nazadnje Kutina Sem drevesce posadila, ob robu .laeke ga vzredila. Tam sem radovednost pasla, dokler kutina ni zrasla. Pomalad vsako nam vzcveti, poleti v senci nas hladi, ko veje veter veje; sad pa vse bolj se debeli. Jeseni težki so plodovi sončno rumeni vsi sadovi. Pozimi kutina počijo, da se v zeleno spet ovije. Karolina Revei Foto: K. Reven Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3700 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si Buče in strahovi Ko smo otroci pred dobrega pol stoletja izrezovali buče - smrt ali strašilo , v njih prižigali sveče ter jih postavljali na kak plot, nastavljali na okna ali pred vhodna vrata, nismo vedeli, da v Ameriki praznujejo 31. oktobra noč čarovnic, kar naj bi bilo povezano s čaščenjem keltskega boga smrti Samhaina. Prijetno druženje na dvorišču Stempiharjevih v Hotedršici. Danes seje običaj izdelovanja strahov, duhecv ali kakor se že imenujejo iz buč, uveljavil tudi med Slovenci. Tako že pred marsikatero hišo srečavamo izrezljano bučo; še prav posebej se navdušujejo nad izdelavo duhcev otroci. Besedilo in foto: F. Brus Potrgajte vse na enem mestu. plačilni ■■!.< .mi i k ■■ i i .r i ■ platrvnn/r ptititnu m mlalt plačilni ruiltiat hitri kmiili. pmmtnitU krmim tU u j.......jj J , i..-,!„, transakcijski kačiini """"■"*»mtkma« « mrummiMM vmdnontni papikp, v/a|imni ski.a»i plačilni in k Kl i hi ni kartici Arfluri/Mrmtni. Attivn/MiMeri itrd Amtrknh l.iprr •xlktq< jf<»lii)ii m fnntrtltn*mir I RANKA r iiv NI I ■JMMftaJb iHinfiiih MAMMM . VAKČI VANJI *l*OKA PONUIMIA BANČNIH IN I IN ANČNIH ■MMfc tirvin« depitiu ttmtfn, wwi rmnfr STOKTITV /A POI>|l IJA Smo MMHHiru banka, ki / MMI i m enot jml.lviiifloliHMiliiii.iCp- M«vmi(r MMMMI WH$U komlirnlom In |ln »«K",HVli«"»> *»»*•. MMM) hitro li-i pMMM MMHBJ lianf no tri (umru"™. | h »lovni ih- NMu iunlovn* MMMM luninf MAlriJl nuditi MMN na|vl*h- MMMfc, kl M t><>l*vlfaprr lako (kim. kol v l..|lnk hkrati |... nva|*1i na|.xk>W|l* MMtaJ|j. ImiK-nrTia BtŠm»p Na piwni MM lahko optavitr «v lianOir norllvr od om-IhiIIi iii .ji« lali/nartili iianriilh mm I« na MM t MglfeatMp MMMfa M ["»lovanin mi MM ali ilriiiviKif« MM ' nja.ral.o a^MMM|M MMMMt oblU ......... '+ ^ ' ......■■^"«^/:iwh> wi^v.^vi»!,™.m/ Deželna Banka Slovenije vpfina blizu O NAJVEČJA PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKE PEUGEOT OD LETNIKA 2003 DO 2005 (ŠE V GARANCIJI) AVTOHIŠA SELIŠKAR VRHNIKA PONUDBA MESECA NOVEMBRA d.o.o Betajnova 16 1360 Vrhnika tel: 01/750 22 52 www.avtohisa-seliskar.si s 307 xt 2.0 hdi / 5v (110 KM) L. 2004 OPREMA: KLIMA ABS ZAVORf 6X AIR BAG CO AVTORADIO POTOVALNI RAtUNAtN K II 2.990.000 SIT Najdonosnejša ponudba. IAvtohiš Betajnova Telefon: O' Avtohiša Seliškar, d.o.o Betajnova 16, 1360 Vrhnika Telefon: 01/ 750 22 52 Jnnrklhr mini' (U vcirgcilcint VRHNIKA TRGOVINA Z AVTDDELI tel.: 01/75D2741 ■ gsm: 041 674 926 ► ► NDVD - SERVIS VDZIL VSEH ZNAMK av t r 11; t i i a O D ZAČETKA NOVEMBRA DALJE INI D V A LOKACIJA V SINJI BORICI !!! □ E3 STARI CESTI VRHNIKA ■ LJUBLJANA [ tel.: C1/75C2741 ■ gsm: D41 674 926