SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINu DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNIljG, DECEMBER 20. 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. iorne komisije bodo morale Ji 2 milijona novincev do julija, polovico očetov tack-boys ere.', i tW real ashingt _ Glavni stan moških na razpolago, da bi za-fcvezno vojaško službo na-1 dostili kvoti, ki je določena za S da bodo morale preskr-j december. Za 1. julija je do o- HI. . v i____„,„„ nhnmlPnP KI e. ds0 he ------------- . y cel ^borne komisije do 1. juli-rericl |r'kodnjega leta več kot 2 pec J°na vojaških novincev in od ,f tW ^ bo najmanj en milijon v°inih družinskih očetov. ig„ -J °ktobra so naborne komi-j0ysi Obrale iz razreda 3-A |f th j'3'3 predvojnih družinskih !(j 1 Toda skoro en milijon ' yot je bilo oproščenih.vo nlidst Je radi važnega dela v in-'Ji aH na kmetijah. Tako »klic, aiCl"cali v zadnjih dveh me-" iktiči H !\eau Lfaktično le 50,465 očetov. cena kvota vse Rusi so obsodili na smrt tri nacije in pa ruskega izdajalca London, 19. dec. — Rusko vo-' jaško sodišče je v Harkovu ob-j sodilo na smrti štiri vojne zlo-( čince, je naznanjal radio iz; Moskve danes. Vse štiri so v ne-!' deljo obesili. Na smrt so bili ob-| sojeni: stotnik Wiljem Langheld, j star 52 let, član nemške Gesta- Amerikanci so vzeli Nemcem važne kraje v Italiji i ■ . _ ^ ■ _____ __ Boy, oh boy! Kansas City, j— Thomas Robertson, ki i bil že trikrat oženj en, tisi je star komaj 17 let, je\il poslan v poboljševalnico. Ne zato, ker se mu je tu o mudilo z ženitvijo, ampa; zato, ker se je tako nagloienil, da m imel niti časa teti razpo-roke od prejšnjkene. V š&-stih mesecih je ko vse končano, od prve ddretje žene pa do prisilne delavnice. Fant oziroma vi je bolj slabotne postavdpa ima kodraste lase, kar\enda veliko zaleže pri ddetih. jasna leta, — ----- . jj g0 pa pnznan pn ouravuovi,| ___ takih, ki so bili dozdaj oproščeni kakQ sq ubQgaU ukaz nemškei.........., . radi, dela, od 100,000 do 200,000;^ da pomore ko]ikor največ ||a|||a||Skl faSll $0 jih bodo dobili iz razreda 4--t'' j m0goče ruških civilistov. | .. , .. Ratziaw je povedal, da s> nameravali abofirati ..........._ i po; Hans Ritz od napadalnih vključno WACs in WAVEs, na (čet; policijski korporal Rein-11,300,000. Da se doseže to kvo- .... Več kol šest bilijonov v eni Jrof bitk.80 ™k.e če*e pete ivv nvi M1..JVIIV« armade iztrgale nacijem San Pietro in si s gazolina prihranjene- tem odprli pot proti Rimu. ga vsled racioniranja AIŽirj ig dec_ _ Ameriška pehota 5. armade je vzeia San Pietro, eno najmočnejših točk v nemški zimski liniji južno od Rima. Boj za ta kraj je bil eden najbolj krvav vse vojne v Italiji. Ta gorska vasica ni drugega kot kup razva- ! lin l/ofa»-r> rn MnmoJ kfnnili rA r\ ol/ ro i tn C t" i 1 f\ 1" P> Kili 70rln tO to ,bodo klicali od 270,000 do 300,000 novincev na mesec. Naborne komisije računajo, da bodo dobile novince iz sledečih razredov: 350,000 jih bodo hardt Ratziaw, star 36 let in ruski šofer Mihael Petrovič Bul-lanov, star 26 let. Ruski šofer je priznal da je izdal domovino in pomagal nacijem pomoriti ruske otroke, Washington.—V treh mesecih do konca junija letošnjega leta so avtomobilisti v Zed. dr-, ,, _____ ______..._______—r______ žavah prihranili več kot- šest j lin, katere so Nemci branili do skrajnosti. To je bila zadnja bilijonov galon gazolina in pri-j nemška gorska postojanka pred Cassino. ki ;eži v prostorni hranili več kot 11,500 avtnih dolini, kjer pelje pot proti Rimu. koles vsled racioniranja. Tako Ameriške čete so prodrle vče-i : ■ naj že eno miljo dalje od San! J,aJ«iL rlrurt Pietra v smeri proti. Cassino.I rlCUJCUlIlIt SKlIlCl *----------------. . jUiJ^lll JJU111V1 in - , dobili takih, ki bodo dosegli v°-jženske in m0ške. Obtoženi naci-jaška leta; 300,000 bodo vzeli. gQ ^ priznaii pri obravnavi jni ^ „ ....... ostale, to je kakega milijon no- ?arnei;J za obvezno vojaško slu- vincev, bodo morah dobiti dru-l^otep'. da ni dovoli samskih) žinskih očetov, sched nedi" /ers « palp' rt red favslvene oblasti bodo odredile stroge odredbe za pobijanje influence da so Nemci pobili v Harkovu in oko-^ lici 30,000 ruskih civilistov, v Ži-j flg tomiru do 8,000, v Kijevu okrog ^^^ taj. na policija je odkla na Siciliji zaroto fašistov, kb nameravali sabotirati zav.niški vojni 35,000. tVeland, O,—Prvič v zad-Jteb letih se bo sestal k °vanju danes epidemski - Medicinske akademije v !*> ?ndu, da napravi načrte, otffi Javi in zatre vedno bolj 5# )iliočo influenco v mestu, * |J°v2i'očila že mnogo' od-v šoli in v tovarnah. N bo r zbiranjem, priporočal rd»» 1 £. • oA. * w izdal svarilo pred lloi J|JlVstvene odredbe na pro-jdo£ o( v°zilih, popolno izola-ki imajo napad flu i napor. Zarotniki sami mladi TT, , • ,__'Ttaliiani. katere .financirala da si bo vzel čez praznike po- « hči ennajbogacej- „„ on ,a?pnSi v to-' Sih italijanskih ram. PPorc cA 1106 Ivi 'očilo, da obolele ose-v hiši, dokler ne TOSčpk' IK ti rtveni komisar Knapp e ix^i ),.pQr°čil bolnišnicam, naj St obiske k bolnikom.'je Kongres bo odšel za 20 dni na oddih v torek Nekatere bolnišnice so to že uvedle. Dr. Gallagher je rekel, da de- fla S1 DU VZiC1 .....- , .. k la delavec napačno, če ostane čitnice za 20 dni> začenši v to- sih Italijana nadalje na delu, tudi če ima' y poslanski zbornici se je Ona in pa 20-le dijak Oa-lahen napad flu. Ne samo, da lanec Grosser iz Clevelandaj taldp sta naceljela zarotni-samemu sebi stanje poslabša, fcrudU bi ostaia zbornica še ampak so tudi drugi delavdv v z^danju; Toda za,bih ^^^^ Tz^tl ' ' " počitnice je glasovalo 200 po-; vi mladinski ligi. t zarotn- slancev pJotiH. ^e so prijeli m vsi ^ pnznah Robert Crosser je hotel, da | udeležbo pn zaroti bi zbornica še pred počitnica- Da obstoji tajnargamzaci- " j a zarotnikov v Suji, so vi-' logu da se da 1,100,000 železni- deli zavezniki že 14ktobra, ko škim uslužbencem, ki niso za- so se pojavili na zi/ju letaki, posleni direktno s prometom, 8 centov na uro priboljška. Toda zbornica je to odložila za po i praznikih. nevarnosti, da nalezejo flu. Dr. John Toomey trdi, da je sedanja flu zelo nalezljiva in & - p-- naj o strogo po zdravniških predpisih in navodilih. Ta odbor se ni sestal že od takrat, ko je razsajala otroška paraliza, kar je znamenje, dal ki so žalili predseika Roose-velta in končali vzklikom: "Živela revolucij orna Sicili-Organizacij aarotnikov poroča urad za kontrolo cen. Vsled racioniranja gazolina in avtnih koles, so napravili avtomobilisti 72,000,000 milj manj kot v letu 1944 in to samo v treh mesecih. Najboljši rekord v tem oziru ima država Ohio, ki je v treh mesecih do konca junija prihranila 3,500,000 milj vožnje vsled racioniranja. V istem času se je pa pomnožilo potovanje z vlaki in busi, ki je dvakrat toliko kot lansko leto in štirikrat večje, kot pred vojno. V tem je, seveda, tudi vštet prevoz vojakov. Kongres se peča z naseljevanjem po vojni Washington.—Naseljevanje v Zed. državah je v tem času sko-na ničli. Samo 10'/ dovoljene kvote se naseli iz drugih dežel. V kongresu so zdaj trije predlogi glede naseljevanja po vojni ; en predlog bi ustavil vsako naseljevanje za dobo šest mesecev po vojni; drug predlog bi znižal dovoljeno kvoto na polovico; tretji predlog bi ustavil vsako naseljevanje v Zed. države, dokler je v tej deželi najmanj en milijon brezposelnih oseb. zadeva zelo resna. tfisisr e I7pr ftol«5 p- pvt ,3S1 ^^tveno stanje se L l,f -pva Churchillu — Najnovejše perejo Prednjega vzhoda trdi, jl[ ^ravstveno stanje pre-i. Churchillu vidno izbolj-^ ^ je kriza minila. Vro-L^hava, kar je znamenje, e.Pliučnica pustila. . ler je že v 70. letu in nje- N»va„ja v .....Mesto Euclid bo lepo Rackmiranje svinjine ne , ^ ^ __1 l i 1 • V________ 1/ AMMO ja! je imela ime: Od' onih, ki so zvesti fašizmu. --o- Washington. - - e b e c, Casablanco, Teheran so bila napor-le bodo nastopile kom-lv]J se bo v nekaj tednih bo odpravljeno Washington.—Mesarska indu atrija in tudi nekateri kongres-niki zahtevajo, da bi urad za kontrolo cen začasno odpravil racioniranje svinjine. To zato, ker je veliko'mesa na trgu m se je bati, da bi se pokvarilo. Toda urad za kontrolo cen pravi, da ni še nevarnosti, da bi se meso pokvarilo, zato bo racioniranje ostalo. --o-- Smičiklasov £reb v torek bo pogreokojnega ------------ - , Thomas Smičiklas: Grdino- šil jutri večer ob osmih v avdi-j ^ pogrebnega zda v cer- toriju Shore High šole lep božični. Nikolaja devetih. počast euclidskim *e ; Euclidski župan Kenneth J. Sims nam sporoča, da se bo vr- program v LJA GA NE ^segla ^A,I :1SS. Naborna % obvestila mestnega Ka Hurley a, naj pove, kje! ^ brat George, ki se ni p°2ivu na nabor. Pove- Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magd., št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7:15 v prostorih stare šole sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih I zadev. Druga obletnica V torek ob 8:30 bo darovana devetih. . _ eUC™-lpoleg soproge Ma zapušča fantom, dekletom in možem, ki Thomas> k in Mi. služijo pri ameriški bojni s,1H'chael. Nick in Miel služita Pri programu bo igral orkester,^ ^^ ^^ ^^ Euclid Central sole. I viariia Gredence, i Vlaho- Po zanimivem in Stegh,ena Kel- programu na odru, bodo kmcaii - ; ^^ ^ ^ ^^ božično drevo, ki bo postavljeno v avditoriju v počast vdja-kom. Vstopnine k programu m nobene in narod je prijazno vabljen, da se udeleži, zlasti pa oni, ki imajo svoje sinove ah sorodnike pri vojakih. -o ler in Angela Luler devet vnukov. Nad 25 je delal pri Graphite Brono. Bil je član društva ŽumEki sinovi št. 32 HBZ. Naočiva v niiru, preostalim ;je. Distilerija bo začela izdelovati mehko pijačo New York. — American Distilling Co. bo začela kmalu prodajati mehko pijačo po vsej de želi. Pokupila je namreč večino delnic od Moxie Co., ki je ena najstarejših izdelovalnic mehkih pijač v Ameriki. Moxie Co. je dozdaj prodaja la mehko pijačo samo v vzhodnih državah, toda nova družba namerava ž njo poplaviti vso deželo. Kot znano je American Distilling Co. že prej naznanila, da bo prodala vso zalogo žganja svojim delničarjem in zdaj bo šla v nove vrste podjetje^_ Druge ameriške edinice skušajo vreči Nemci s pozicij na gori Lungo, južno od rimske ceste. Boj za San Pietro, ki je trajal neprestano dva dni, je stal Ame-rikance drago. Nekatere stotni-.ie so izgubile vse svoje častnike. Nemci so se bili zakopali za zi-dovje in v dupline in Amerikanci so morali mesto popolnoma razsuti, ako so hoteli pregnati nacije. Tudi topniški ogenj ni mogel pregnati Nemcev, pregnati so jih morali ameriški fantje z bajoneti in ročnimi granatami. Boj za San Pietro bo zapisan v zgodovini kot eden najljutejših v Italiji. Poveljnik 5. ameriške armade, general Clark, je poslal čestitke italijanskim bersaglierom, ki so jž. četrtek vzeli Nemcem važen hrib nad dolino Liri. Dve italijanski stotniji Alpinov sta napadli Nemce spredaj, dve pa od strani in Nemci so se morali umakniti. Ko so Amerikanci prišli v razsuto mesto San Pietro, so prišli iz kleti vsi preplašeni prebivalci, si so pod zemljo prebili vse dne-1 ve bombardiranja. Vsi prepla-' šeni in sestradani so začeli iskati med razvalinami, če bodo kaj našli od svojega imetja. Niti ena hiša v vsem mestu ni ostala cela in čudno je, kako so mogli ljudje preživeti tako strašne boje, četudi skriti v kleteh in duplinah. o- Sožičnica za članice mlad. krožka 25 SŽZ V sredo popoldne ob štirih bo epa božičnica za članice mla-inskega oddelka podružnice št. 25 SŽZ. Vršila se bo v dvo-•ani nove šole sv. Vida'. Mate-e, opozorite hčerke, naj goto-o pridejo; ker imele bodo lepo zabavo. Vabljene so vse članice tudi izven mladinskega vežbal Sk T, na na • Iv cerkvi Marije Vnebovzete ma-W ]l< da bodo zastonj čaka- v cerKVi jyiauje Bavuk v L )' Služil je namreč pri tr-jša za pokojnega Johna Bayuk v Mornarici in je točasno v spomin druge obletnice njego ^ujetništvu. 've smrtl- Tedenski koledar za racioniranje JM, .^ZEUVE — Zelene znamke A, 8e - - • f so dobre do 20. januarja. E in oi.. •______ . Nove uradnice Podružnica št. 50 SŽZ ima za leto 1944 sledeči odbor: Predsednica An ne Pavlovič, podpredsednica Mary Palčič, tajnica Frances Kurre, zapisnikarica Mamie Marin, blagajničarka Mary Lauschin, poročevalka Betty Gartroza, nadzornice: Josephine Seelye, Mary Andolsen, Rosalia Jerman reditelj ica Rosalia Jer- • • , -> i man Seie so vsak 2. pondeljek B in C iz knjige 4 so ve-1 man. &eje so 1 v mesecu Naši vojaki o yj » ----- zvečer ob osmih v J, sir, SjJjige 3 so veljavne y/^KOR _ Znamki u, Hj in r so — -- • r m K P sirovo maslo itd - Rujave znamke L, M, N. P do 1. januarja Znamka 29 iz st- rEf g PA*** uredništvu Zarje, 6117 St. Clair Ave. Graduacija Nocoj bo graduiral iz Case School of Applied Science Frank Modic Jr., sin Mr. m d ca Inn Mrs Frank Modic iz 1064 E. 68. knjige A je veljavna za 3 galon ivns i >« _____ knjige 4 je veljavna do 15. . ,,/LJl _ Znamka 18 iz knjige 1 in št. 1 znamka "airplane" Oil3 sta veljavni do preklica. X^OUN — Znamka 9 iz knji St 21. januarja; B, C ter'B-1 in u-i, vs«k; ki; 2 in C-2 kupi pa vsaka 5 galon gazolina \ ^SA __ Knjiga A mora dati pregledati L in C dO 29. februarja; komercijalna vozila vsakih 6 me- vsakih 5,000 milj, kar pride prej. St Dobil bo diplomo v kemičnem inženirstvu. Naše iskrene čestitke in mnogo uspeha v na-daljnem življenju vrlemu slovenskemu mladeniču. V sredo odideimeriški mornarici v Greates, Illinois, Anton Albidnal iz 1022 E. 70. St. Ž» mu vso srečo in pa zdrav atek domov. V nedeljo je ter al svojim staršem iz daflontane Raymond J. Nova Mr. in Mrs. John Novak26 Carl Ave. Po telefonu pil vsem sorodnikom, prijjem in znancem, kakor tiateljem Ameriške Domovine božične praznike imo novo leto. Ray je bil nffiden in zvest raznašalec Ameriške Domovine v st. clairski okolici Njegov vojaški naslov je: A/S Raymond J. Novak, 43-C-12 (Aircrew) C. T. D., Montana State College, Bozeman, Mont. M M M Iz Anglije pošilja božična in novoletna voščila vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Sgt. Stanley F. Majer, sin Mlin Mrs. Frank Majer iz 6732 Edna Ave. Njegov naslov je Sgt. Stanley F. Majer ASN 35284619, 88th Station Comp Sqdn. APO 634, c/o Postmaster New York, N. Y. preprečiti stavko na železnicah Washington, 19. dec. — Danes popoldne in zvečer so se vršila pri predsedniku Rooseveltu pogajanja z linijskimi voditelji železničarjev, ki so razglasili splošno stavko za 30. decembra. Mr. Roosevelt se trudi, da doseže sporazum in prepreči stavko, ki bi paralizirala vso deželo. Sporazum sicer še ni bil dosežen, toda predsednikov urad naznanja, da so se stvari precej sčistile. V torek se bo vršila druga konferenca in morda se bo tedaj dosegel sporazum. --o-- Rusi so predrli nemško linijo na severu London, 20. dec. — Ruska ar. mada je na severni fronti, v širini 50 milj, predrla nemško obrambno linijo in prodrla 20 milj globoko v nemško črto v smeri proti Latviji in Poljski. Rusi so samo 70 milj še od La-tvije in Poljske. Rusi so v tej 5 dnevni ofenzivi vzei Nemcem nad 500 naselij, pobili' 20,000 nacijev, več tisoč so jih pa zajeli. Nemci sami priznajo, da so se umaknili na tej fronti. Nemška radijska sporočila kažejo, da Nemce zelo skrbi ta najnovejša ruska ofenziva. Ako se Rusom tu/kaj posreči prodreti do Baltika, bo zajeta vsa nemška armada pri Leningradu in na Finskem. -o- Zavarovalne družbe so se iznebile farm New York. — Zavarovalne družbe so posojevale najraje na farme in ko je prišla kriza, so imele te farme na rokah. Tako LUUl lIlJUUUUUiUQH * ~«-• — — - nega krožka. Prireditev bo ob- Je imela leta 1930 samo Equit-iskal Miklavž in vsaka deklica 'able Life Assurance Society 8,-bo dobila lep božični spomin-1 500 farm na rokah. Od teh je _ek | prodala do danes vse razen 1200, Nov grob 1 katere bo pa izpečala še pred Včeraj zjutraj je umrl Fri-; koncem drugega leta^ Leta 1935 derik Nice, stanujoč na 3954 80 J*™* ^ qt rlair Avp Star ie bil 51 S1Cer '1lh je Prodala 132' leta St. Clan Ave Star e bil ol iznebila 991 in le- et in je umrl za srčno hibo. i ^ ' 1Q , ■ ^ U- n jih je prodala ze 1,519. Pogreb ima v oskrbi Grdmovj J '__ pogrebni zavod. Čas pogreba1 ~ 7 , i Finančnik umrl se ni določen. , . , . T « Zonet daie vino i v soboto je umrl Charles L" R udy Božegl^ naznan j a, da' Bradley, star 58 let Svoje čase bo od 20. pa do 31. decembra zo- Je bil v družbi z brati Van Swe- pet prodajal vino na galone.; nngen in je vodil zidavo Terttti- Kdor hoče''dobro kapljico, naj>l Tower na Public Square, pride ponjo ob času. ! Lepa božična drevesca Kampanja Rdečega križa I si ni še preskrbel pn- V marcu prihodnjega leta bo merno božično drevesce, ga do-zopet kampanja za prispevke bi pri Mrs. Juliji Shuster, 1086 Rdečemu križu. Po vsej deželi E. 71. St. Ima prav lepe m po nameravajo nabrati $200,000,- zmerni ceni, vsa posekana na 000, za Cleveland bo kvota njeni farmi. $2,988,000. ! ■ V bolnišnici Seja Zadruge j v Womans bolnišnici, soba Nocoj ob 7:30 bo seja direk- št. 6 se nahaja Vera Bizjak iz torrija Slovenske zadružne zve-'1262 E. 58. St. ze. Prisotni naj'bodo vsi direk-| -o- torji. I Kupujte vojne bonde! AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally axcapt Sundays and Holidays_■ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto »7.60 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poitl, pol leta HOC Za Ameriko ln Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po poitl četrt leta »3.25 Za Cleveland ln luelld, po raznaialclh: celo leto »0.50, pol leta »3.50, 6«trt leta »2.00 _Posamezna itevllka. 3c SUBSCRIPTION RATES: Dni ted State« and Canada NJO par y«ar. Cleveland by mall HM 9«r year D. S. and Canada »ISO tor « month«. Cleveland by mall »4.00 for a month« U. S. and Canada »3.00 tor t month*. Cleveland by mall »2.25 tor S months Cleveland and Kuclid by carrier »«£0 per year. 63.50 tor I month*. 92.90 for ■ month* Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 298 Mon., Dec. 20, 1943 Po Hitlerju bo padlo z vseh strani Nenaden prehod iniciative v krvavi bitki, ki divja na poljanah, katere se raztezajo proti Kijevu, v roke ruske armade, pomeni dolg korak v smeri obljube, ki so jo dali zavezniki v Teheranu, da bodo namreč štrli Nemčijo s skupnimi udarci od vzhoda, juga in zapada. To pomeni, da hoče maršal Stalin izmanevrirati svoje čete v ugodno pozicijo za nadaljno uspešno zimsko ofenzivo. Hitler, nacijski Bonaparte v mali izdaji, bo postavljen sredi ledu in snega na zamrznjenih ruskih stepah pred zo-petno krizo. Ruska ofenziva mora biti važen del velike strategije, ki je zasnovan tako, da se s pritiskom od vseh strani zada smrtni udarec enemu najbolj barbarskih zavojevalcev v zgodovini. Hitlerjeve čete morajo biti zaposlene v Rusiji, do-čim se zavezniki pripravljajo da udarijo preko Rokavskega preliva v Francijo. Iz gornjih ugotovitev bo tudi razumljiv pritisk zaveznikov na Balkan. Dalje je to vzrok ojačenja ameriško-angle-škega pritiska v Italiji, in silno ojačenega bombardiranja Nemčije in ostale zapadne Evrope po angleški in ameriški zračni sili. Na rusko-nemški fronti nam je zato pričakovati srditih bojev. Nemci mečejo že zdaj v bitke vse svoje tanke in vse svoje razpoložljive čete v obupnem prizadevanju, da vzdrže svoje črte. Nemški marša? Manstein je imel v tem mesecu smrti precej uspehov v svojem prodiranju proti Kijevu, in sicer deloma zato, ker slabo vreme ovira akcijo ruskih bombnikov in bojnih letal, in deloma, ker Rusi po zavzetju Kijeva niso še imeli prilike in časa, konsolidirati svoje črte ter zasigu-rati si komunikacije. To pa je zdaj popravljeno, nemška ofenziva v tej smeri je ustavljena in Rusi stiskajo Nemce s silnimi protinapadi, ki so se že izpremenili v rusko ofenzive. Iniciativa je zopet v oblasti ruskih čet, kar je slabo znamenje za Hitlerja. Pozna jesen je zakasnila zamrznitev zemlje v centralni in južni Rusiji, česar posledica je bila, da je ogromno blato zavrlo vse večje vojaške operacije. Toda zamrznitev in poledica je pred durmi, nakar bo ruska ofenziva, kakor vsako zimo, zavzela zopet obliko in propofcije parnega valjarja. Čim bodo Nemci odtrgani od svojih sedanjih pozicij in čim bodo ob svoje severne in južne železniške komunikacije, bodo prisiljeni potegniti svoje obrambne črte nazaj do centralne Poljske, kar bo pomenilo, da bodo zopet tam, kjer so leta 1941 pričeli, ko so napadli Rusijo. Kdaj bo prišla invazija Francije? Na to je težko odgovoriti, gotovo je samo to, da posvečajo zavezniki vso svojo energijo tej napovedani ofenzivi. Nobenega dvoma ne mo-rT rada napisala, pet 4;u prepuščam drugim in sicer možem, ki vedo kaj pišejo in nam razložijo lOako in kaj je prav. Le še kaj se oglasite. H koncu pa želim vsem našim rojakom posebno pa naročnikom Ameriške Domovine, širom naše svobodne nove domovine prav vesel božič in blagoslova polno novo leto. Pozdravljeni. Mrs. J. Logar. -o- Županske volitve na Hubbard Rd. vse." Skrbimo, da živimo v naj- Kakor sem že enkrat poročal, da se bodo vršile mestne volitve na našem Hubbardu in vse tako izgleda, da bo treba nekam dlje poseči po kabinetnih uradnikih, čeprav so pota bolj kriva in precej dolga do njih, kajti do sedaj smo imeli tako navado, da smo izbirali samo doma na Hubbardu. Pa ne bo prav nič zato, če to postavo prelomimo in dobimo še druge v naše vrste. Saj jo je prelomil še predsednik naše dežele, ko je ronal v tretje za predsednika kot ni še noben pred njim. , , . ,. ,..jTo smo pa primorani storiti doslej tam poveljeval in o katerem so razni viri ze poroča h, • , „i * » i i. i l ~ -i • i , , , .* .z tega razloga, Ker nas je Pe- da bo on postal najbrze nemški uarlan ter da bo stopi na!, . , " - -- - v ' terhnov Lojze zapustil in od- šel na "pekočo" cesto in pa tudi zato, ker smo v vojnem sta- -o čelo nemške generalitete, ki bo vrgla Hitlerja preko krova, j da reši, kar se da še rešiti z razbite nemške ladje. TO IN ONO nju in potrebujemo več kabinetnih uradnikov. Ker pa ni časa na razpolago in so vsi čez gkvo- zaposleni, nismo sklicali nobenih primarnih volitev, am- Clevelandski župan Frank Lausche je zato, da se obdavči tiste "lajerkostne," ki po nekaterih gostilnah s svojo godbo ali vreščanjem motijo razgovore miroljubnih gostov. I se jjh je kar imenovalo in Te takozvane "juke boxe" napravijo v Cleve!andu do rnili-1 iZVolilo obenqtn. jona dolarjev na leto in župan Lausche je mnenja, naj bij Torej, ker ni bilo nobenega družbe, ki izdelujejo ta godala, dale nekaj od lepega dobička i protesta, kakor so protesti v tudi mestu. Župan je povedal, da je ta godba nekaterim | navadi t'6 dni> ye je volilo prav gostom tako zoprna, da so pripravljene tudi posebne plošče, I onostavno kot je bilo nomira-ki so popolnoma prazne. Za en nikelj, ki ga vrže'gost v go-j n0 od franke, ki vlada na dalo, si kupi za nekaj minut ublažljiv molk, da vsaj lahko Hubbardu P nikar ne mi-sliši, kako mu teče pijača po grlu. j s!ite, 'da je to kakšna stranka * * * | partizanov ali Mihajlovičev. Kot je videti, bodo develandski mestni očetje licenzi-1 Tega pa že ne, ampak je prist-rali bingo. To se pravi, da bo moral potem vsak, ki bo hotel i na naša stranka s Hubbarda, prirejati take vrste igro, iti po dovoljenje v mestno hišo. To j kajti mi smo popolnoma sami nadalje pomeni, da bodo dobili dovoljenje samo taki, ki jim svoji in se ne oziramo ne na državna postava to dovoljuje, to je cerkvene in dobrodelne desno in ne na levo, ampak gle-organizacije. Zdaj je pa s to stvarjo mnogo raketirstva, ka-1 damo kar naprej in vsak za terega mesto ne more zatreti, ker nima nadzorstva. | svojo korist in seveda potem pa lepši slogi in prijateljstvu in se prav nič le pregovarjamo med seboj in lobenih protestov ne pošiljamo drug proti drugemu, ali pa da bi narekovali kam naj ta al oni stopi. Pri nas se p'av nič pe oziramo na tujezenske vlade, kajti mi smo mnen#, da naj si vsak narod postav: tako vlado, kakor si vsak san želi in po svojem okusu inarez vsakega usi-ljevanja. Če bi se ravnali vsi narodi po njših hiibbardskih pravilih, bi senikomur ne godila krivica in jrelilo bi se veliko manj nedolže "tinte,." kot se jo sedaj rad večnih špetirov, ki so sedaj a dnevnem redu. Ta mali in pitako brihten slovenski narodpa ne more živeti brez pregovfjanja in intrig. Zakaj bi ne il lepo složen in se oprijel re&akšne skupne in napredne stvri, ki bi koristila vsemu narod. Kaj bi se pregovarjali, ko bo šel v cerkev in kdo ne. Sij koncem konca smo itak vsi amo za en čas in ob smrti pa ik vsak moli svoj nos v cerkevpa če je prej hodil notri ali i. To se je dogajalo, se seda in se bo tudi še v bodoče, dder bo svet stal. Meni se vse ko zdi, da ko bo izginil starei naš priseljeni rod, pa bodrizginili tudi taki špetiri in p^ovarjanja, kajti naša mlajšajeneracija ne bo vedela ničes o tem in bo lepo v slogi in piateljstvu živela v svobodni deovini, kjer se bo združila v oten veliki ameriški narod, i pač ne bodo dopustili, da jim kdo zunanjih k a i '•bosira'^i smeJoin kaj ne. Torej to naša politična stranka in i tej podlagi so usmerjene tu naše volitve in pravila. Vsj pa, ki pride v naš kabinet, je dolžan, da se tega tudi zv® drži in da skrbi za to, dastane naš Hubbard Rdi naftstnem mestu. Pričela se naša kabinetna seja. Purgenjster otvori sejo in preglecče so vse listine v redu in napa se prične volitev. Predlžni so bili sledeči kandidat j 4 seveda obenem tudi izvoljev naš kabinet. George Seki za zastopnika za Jugoslav! Kakor sem vam bil že efit omenil, je on sin srbskegaaroda in pravi korenjak in gova soproga je pa Slovenka/ito pa lahko zastopa oba nda in pa še hrvatskega, pedo hoteli tako, pa neglede, cšno vlado jim bodo utlačilbže Žužek je za oskrbo in gijo tovaren, katere sedaj z> naglico grade v naših kraji on posreduje, da gre deloreje izpod rok. Tone Debevdajši, ki živi tukaj na Hubiu, bo oskrbnik za dobavo p da nam ne bo treba žgat a lit premoga ali drv za kuha Dalje je J Perpar ravnatelj za čebeljo, ker se razu me na to in na zmenit s če belami take mu nanese j o j kar največgoce sladkega j medu. Albeauko bo še na- i dalje za zasika in posredovalca v Wasionu in da nam ; n , i • , kostavca). ne bo pres kaj denarja. j . Jaz nikakoritegnem hoditi' <>UJ s pri furnezu in da ne pusti njej prav nič blizu. Lojze Gregorič, tudi iz Dock Rd. in tudi še ni tukaj stalno naseljen, bo pa trgovski zastopnik, kajti on ima svojo trgovino v Clevelandu na 71. cesti in se torej že razume na svoj posel. On bo skrbel, da bomo imeli dovolj hrane v teh krajih, seveda, če bo denar, da bomo lahko kupili. Tone Babič iz naše ceste, bo skrbel za stavbin-sko industrijo, ker se on poleg farmarstva razume tudi na zidarsko obrt. On je izvrsten zidar in to se ve iz tega, ker ima dela čez glavo in za več let naprej. Naš Eddie bo pa za kmetijskega svetovalca, ker on je pa učen v tem, ker je dovršil študije na tukajšnji višji kmetijski šoli, zato pa tudi ve, kdaj je treba sejat in pa sadit, da bo bolje rodilo. Razume pa se tudi na živino, zlasti na pujske, katerih redi celo čedo. Sedaj pa pride na vrsto naš purgermajster in to je Mr. Strojin. On je bil izvoljen za župana kar soglasno, kajti on je najbolj sposoben za ta posel in tako častno mesto, kot je župansko. Saj veste, da so v starem kraju volili le take, ki so bili res zmožni in seveda so bili to navadno "birti" in tako je tudi naš Strojin gostilničar, ker ima tam doli ob jezeru prav lepo urejene gostilniške prostore. Kadar vas pot nanese v naše kraje, tedaj se ne pozabite ustaviti pri njem in garantiram vam, da boste izvrstno postrežem. Torej, naš župan bo še za naprej Mr. Strojin. Izvolili smo 12 kabinetnih uradnikov kot se to spodobi, saj je imel tudi Kristus 12 apostolov, katere je potem poslal po vsem svetu oznanjat sveto vero. Želimo in pričakujemo, da bo teh 12 izvoljencev ostalo stalno med nami in skrbelo za dobrobit naše naselbine in upamo, da bodo res vršili svoje posle- v ivujhipai: harmoniji. Končno je pa prišla na vrsto debata glede zapisnikarja in poročevalca. Omenil sem bil že zadnjič, da bi se kateri sam javil za to naporno in brezplačno delo. Pa ne samo to, da je brezplačno, ampak so še precejšnji stroški s tem in kako pa si je treba beliti glavo pa talent raztezat, da tako dobi človek kaj za poročila. Noben ni roke vzdignil, da bi se bil obli-giral prevzeti to delo. Rekel ni nihče nič in tako sem si mislil, če jaz ne prevzamem, drugi tudi ne bo in če ne bom jaz poročal novic od tukaj, jih drugi tudi ne bo in to bi izgledalo kaj žalostno. Zato sem pa kar prevzel, a se nisem prav nič za-ovišal za kako dolgo bom držal to delo in kako dolgo bom še pisal te novice iz naših krajev. Poleg tega pa ste lahko bralci teh novic hvaležni ne samo meni, ki to pišem, ampak tudi uredništvu Ameriške Domovine, ki porabi toliko dragocenega prostora in pa "tinte," da imate potem kaj zanimivega za brat in seveda tudi našim potrpežljivim urednikom, ki se trudijo, da napišejo toliko slepih stvari in seveda hvala tudi čr-kostavcem, ki stavijo in postavljajo črke, katerih ni malo i tekom celega leta. (Hvala je j najcenejši, France, a črkostav-|ci jo sprejmemo v dobro kot znak prizn.nja, da tudi mi, čr- IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI New York. — Dne 26. nov. je v Ridgewoodu umrla Jerica Lisec, roj. Soberle, doma iz Spodnje Dobrave pri Radovljici. Podlegla je raku in zapušča moža in teto, v starem kraju pa dva brata in šest sester. Breezy Hill, Kans. — Dne 26. nov. je umrl John Vehovec star 63 let in rojen v Brezovici pri Zlatem polju. V Ameriki je bil 37 let in tukaj zapušča brata, v starem kraju pa tri sestre Sheridan, Wyo. — Pred dnevi je tukaj umrla Terezija Podgor-nik, roj. Keržič, stara 53 let in doma iz šmarate, Stari trg pr Ložu. Zapušča moža, štiri sino ve, ki so vsi v armadi in hčerko Conemaugh, Pa. — Zadnje dni je umrla Mary Groznik, stara 59 let in doma od št. Janža na Do lenjskem. V Ameriki je bila 31 let in gapušča moža, sina, hčer dva pastorka in bratranca. Johnstown, Pa.—Dne 1. dec se je na lovu na srnjake smrt no ponesrečil rojak Jakob Šumrada iz Conemaugha. Lovi je v okraju Clinton v družbi drugih domačih lovcev in splezal je na drevo za boljši razgled, pri tem pa se mu je pu ška sprožila in krogla ga je za dela naravnost v sence, tako da je bil na mestu mrtev. Pokoj nik je bil star 50 let in doma ' iz Škrilj pri Ložu. V Ameriki je bil okfog 32 let in zapušča ženo in nekaj drugih sorodni kov v Clevelandu. Eveleth, Minn. — Pred dnevi je tukaj umrl John G. Golež star naseljenec in mirovni sodnik, doma od Metlike v Beli Krajini. Dako Makar, znani | metliški trgovec, je bil njegov stric. V Ameriki je bil čez 50 let in v Montani zapušča brata—-Na Elyju je pa umrl 71-Tetni Jos. Kostelec, rojen v Trebi j evem pri Litiji, vdovec katerega je pred dvema letoma zadel mrtvoud. V Ameriki je bil okrog 44 let. Zapušča tri sinove in tri hčere in skupaj deset vnukov. Buenos Aires, Argentina. — Dne 18. oktobra t. 1. je umrla Terezija Mandič, roj. Terčič, stara 37 let in doma iz Podsabotina na Primorskem. Zadela jo je ka}}. Omožena je bila samo dva meseca. Tukaj zapušča moža in brata. ■HIMIlMMIlllMtt i! Hitler stavi vse upanje zdaj še v Rommela London. — Nemški krogi, ki imajo tajne zveze z Nemčijo, Pravijo, da bo Hitler postavil za vrhovnega poveljnika vse bojne sile maršala Rommela, da bo s tem preprečil namero junkerjev strmoglaviti Hitlerjevo vlado in skleniti mir s zavezniki. . Trdlijo tudi, da bo v kratkem odstavljen feldmaršal von Rund-stedt, ki zdaj poveljuje nemški al' pa ne (iiniiminiiniir S farmarjem Tonetom Debev-cem sva ž§ stara znanca in če bi šla brskat po rodbinskih aktih najinih slavnih rodbin, bi celo našla, da celo nekoliko smrdiva po žlahti. "Moj oče in tvoja mati sta bila moški in ženska," trdi Tone. Poznava se že kakih 50 let, kar je v našem dolgem življenju ja-ko kratka doba. Par let sva celo skupaj rasla, to se pravi da ^ sva v isti vasi trgala hlače m ^ čevlje. To je bilo v lepi notranj- ^ bj ski vasi Žirovnici, kamor so bi» dali mene spraviti za nekaj G ki vse Ni Ma Prit Ji n< 'če®. Saj fi> še let; VAV4.AX lUtllt -- k Uleči teti, da sem jim, kot sem pozneje slišal, napravljal nepotrebne skrbi. Kaj več bi ve»e o tem povedati bratranec W France, ki je bil takrat že cvw pant in še danes uživa sadov; svojih pridnih rok v slovenj farma rski naselbini na W>l'ar ; Wisconsin. Upam, da bo držal tistih UlU H tal [Pots 1 fiiort fridel Zat 'akati jen i se i6i»)i o ?ase, če ve kaj slabega o ^ g ~ ^ P'pr, Mlil mojih junaških dni, od 3. leta. Krkotovi fantje, torej tl,dl^l: »ikda ue. so imeli majhen lustkan mo grle, napravljen prav P° "'"^af'0 tor za konjsko vprego, v W ^fa. >mo vpregli po dva naJ paj valjena dečaka, drugi smo s naložili na voz in šlo je P Elij«. Ce bil jazv? Sir J1*86 krat konj kot pa PasaZh že ta-i Unikatov France, ki je W ^ 'trat ves muh poln, Je « I rokah in f rovnici, ko sam spomin ne vara. sem nai "nel ( Mo\ liv* ! Sa naj 'Je Pr najraje gajžlo v -- ,a nes se zato večkrat spop1 iih PJ'e* Tistih par let, ki sem J>^ Ti vel v Žirovnici, se miz 1 ^ lajlepših. So bila pač P1*^ sg[B 'viU > lov m 'avi cilii ks am Iv« »nk Ps a, Ji ponj in zat mi rožicami pOo. tudi ni z temi vrsticami zaključujem poročilo o naših volitvah in upam, da si boste z tut, , o s • x . j pomnili naše uradnike zs pri-John Bur.pa se ni tukaj i v,,.,)., ■ , , , , . 11 , , i noclnje leto in le upaimo da ho stalno našel o pa za posre- tn,i; („ „ , . 1 J IU| Cltl uo i , . tLUli ta nesrečna voiska Je kai dovalca meMlandom in'|.mu1l, , , Ka-' nami. JohiHe iz Bennet ' Rd. bo pa ipr za šume in ' Frank Leskovic. rude, kajti [a najbolj ob-; širno kmeti^ned vseh nas ' in zato pa ijdi precej gozda. Matevž}0 iz Dock Rd.1 pa bo oskrbi kurjavo, ker j je rekla njtjboljš.i polovi-1 ca, da se np drži v kleti Daljo trdijo vesti iz Nemčije, se fantički polastili « jn J^ da Hitler pričakuje vsak dan na- se dolgočasile pr°d 11 P , pada zaveznikov na Dansko in' »" o-nrnii kone. Norveško ter da je zato poslal maršala Rommela najprej na Dansko in pozneje na Norveško, da pregleda utrdbe. -o- Bolgarska misija že išče posredovanja Turčije Ankara. — Tukaj se splošno govori, da bo v kratkem dospela v Ankaro, glavno mesto Turčije, bolgarska m i s i j a, ki bo skušala zainteresirati turš'ko vlado za p o s r e d o v a n j e med zvlekli na gornji tem jih pa spustih doli P° p- 'sel3- kjer je cesta 0 zume se, da smo ^Vek^jjli vadno samo po en tak ,r<, ■ vzel- 1 enimi sanmi lasnik in nam jih V^JeF . li- se, da bi bil rad v roke tudi katerega ^ pa smo se o pravem šili kot jata piščet P . Za tiso, kar ^ 3e* bom ustnem izročilu za smo zmenili. Izza nar , vo< P*. ieZ' _ . .. --------i mu kazali svoje dolge.-L Bolgarijo m zavezniki, da | je za poredne fanta'1"' Bolgarija reši nemških spon. I pripravno orožje. Pust Pust se lobG!' Pa "kc "n C pravi: fiič bt ta. g J'e, , °Pi'a\ , »R a jo ■ JU Pa l Je \ L lij «olc ^ k8atoo | v 8am, < l °'k T - Kako se je Tre= t ^nik vozil v Trst AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1943 iiir iev-3 bi [tih jelo [iva iati trdi ; in inj-bili let edel Jleč vrst love Spisal Janko Mlakar »Groga je zaman stego-j in sukal na njem gla-JVSe strani, da bi ugledal Ni ga bilo nikjer. Zato "rašamo, če sploh France •Pridemo. ;J ne bo vedel," odvrne čemerno, "'ko sem mu pa baJ imam pismo še pri se Pri sebi ga imate," "Ivanka; "zakaj ga pa a'i na pošto?" r 1 bi dajal pošti zaslu-®1,111 ga sam lahko izro-3em Lltako Prihranim groš?" H,;1 ste bili pa malo pre-|Cni'" pravim mu jaz. »ore vaš France vedette, ko pa ni prejel ""JM l, vas pa tudi ni uski pati." rdu, J'je nato nekaj časa str-ržalj.. se z odprtimi usti in stih "m očmi ter premišlje-o 6. P* Je pa rekel: r-prav! Na to pa res To-f l, Saj pravim* člo-ba-j '^ar zadosti premd- deluiot L vej s Pismom iskat ■našli smo ga kmalu, el Groga precej na-aaslov. Potem smo se za- eP* i Žii mej več-J Jj1 * Narodni dom. Fra nce je pa Beeko- Na1la°gi ,povedal za P° etai naj gre kar nazaj; 1 Pil Jf Prišel, ako mu ta . dal ieva-pre-icoro leta,; se«1! bil" iiJe iS"' j < t 5» p. ,vo- že» 1 nP- rlivij iili, ,te^a Pa ni bilo nič, ;SMoedečih vzrokov: Ko li d; Kini ri"1 * noči. vsefli M«! ic8"i »e »„., ----- -- - nidemo črez kako erkvij0 novega sv. 9 7 ------------~ ta;s ' ^menili smo se to- sai' ■t nf Dr, ise"1 , m lO W »s»i m sH eS» m li iii t lf P« V* A dl. P' Ilf if lj, in1" 1)lača tistih dvesto, ka-_ dobiti iz hiše. Lmu Grogi se je pa W od strani ljubljene-^Bečkovega Franceta, . 11 Pod nos, da se je j mestu in jo pribasal ravno načrt za dolgem preudar- do]očili jutro in ye_ ■ kovanje mesta, popa za izlet v °&ledujemo prista- še Trebušnik, da Kdo bi ga pa tudi ne, velika-rja z ogromnim trebuhom v kranjski narodni noši in s premajhnim cilindrom na glavi! Jezik se mu je razvezal šele, ko smo sedeli varno v vlaku in se odpeljali iz Trsta. "Pravim, pravim," oglasi se, "pa ti povej, Groga, v kaki nevarnosti sva bila." "Ko prideva v kopališče," začne Groga na ta poziv, "vidiva celo vrsto vrat s številkami. Nek pošvedran dedec nama od pre dvoje takih vrat, in morala sva vsak v svojo sobo, da sva tam odložila obleko. Potem sva pa planila v morje. Bilo je že precej ljudi v vodi, največ se veda otrok. Plavali in skaka so okrog naju kakor žabe. Stric je lepo ležal na hrbtu, da sta mu soma trebuh in molela iz vode. Otročaji so ga pa-za kratek čas bobnali po trebuhu. "Pravim, pravim, zato sem pa tudi enega pograbil, da mi je kar cel šop las ostal v roki," pripomni Trebušnik "Kaj mi segaš v besedo," raztogoti se Groga takoj; "čemu si pa naprosil mene, da naj govorim, ko pa hočeš ti govoriti? Pa ti govori, potem pa ni treba siliti, da bi jaz govoril! "Pravim, pravim, pa pripoveduj naprej; saj te ne bom več zmotil." "Ko sva se skopala," nadaljuje Groga nekoliko pomirjen, "šla sva po obleko. Sedaj pa nisva vedela, kje sva se slekla, ker sva pozabila pogledati na številko. Nato začneva kar od kraja odpirati vrata, ker sva upala na ta način najložje priti do pravih. Tuintam je šlo malo težko, ako so bila zaklenjena; ker sva pa dobro potegnila, morala so vsaka odjenja-ti. Tako sva pregledala že več takih kurnikov, ko prišepa tisti dedec, ki nama je poprej pokazal, kje naj se slečeva. Drl se V čarobni palači cesarja Konstantina najdragocenejšega Vrata ZyeZIUl porota Zahteva bila iz cedrovega lesa obložena1 - - -s slonovino in jantarjem, tla pa so bila mozaična. Dokler je vladal v Carigradu turški sultan, seveda ni bilo mogoče misliti na izkopavanja; poleg tega pa so jih ovirale tudi hiše, ki so bile zidane, na tem ozemlju. Šele, ko je leta 1912 požar uničil celo mestno četrt, je bil ustvarjen prvi pogoj za izkopavanje. Nato pa je prišel še političen preobrat v Tufčiji in reformizem Kemal paše, ki je na vse pretege, menda laški, . opikali komarji, I a!! kako;^ ™ bilo slovensko P* zato kopati. Isto I aU nemsk°' to dobr° veva- Po" zacutil kar naenkrat 'aviu in Groga sta se jv "a proti kopališču, nko sva pa naprej živah no življenje v Hi 1111 uri pa korakava „a Novemu sv. Anto-a Pridirjata naša 'JlaProti. Moralo se 4 10 muditi, ker sta ieic! .ito na^lico-Tre- d4%'.lovil sapo; bil je V KI til čepice, zato je Cilinder, ki mu je aVl> kot jabolko na H Pa tako urno,' h ■ 1Ulka, "pa s pinjo? Pustili dežnik in 1 Pustil dalje govo- P*'avim," sopihal in domov, sita UObG!» Nm ' V Ja z- a Pa mudi tako," kdo vas pa lo- "tl % ln'avim, sedaj ni S^anje; ako nočete, loj; a> Groga, le hiti- Je Je, da ' 'it °Pi'aviti nič sta nimava z Sz Jo naPreJ tako \ j" Ju komaj doha-Pa kar zaostaja- "u I I odvoru še nisem daviti iz strica. ^ ............. A k^m0 to, da je zle-W kakor hitro je redarja. Zelo %r!:J- ker so ga lju- k strežljiv je bil pa vendar toliko, da nama je odprl prava yrata. Ko se oblečeva in prideva ven, stoji že zopet tista pokve-ka pred nama in začne nekaj gobezdati. Ker je pa videl, da sam ne opravi nič, poklical je še enega na pomoč. Oba sta potem toliko stlačila skupaj, da sva razumela za kaj se gre. Dedca staj namreč zahtevala odškodnino za ključavnice, ki sva jih menda potrla. "Iz te moke pa ne bo kruha," pravim jaz in porinem tisto švedro malo v stran, da bi mogel naprej. Dedec je pa koj žlempnil v vodo. Kdo ga je pa tudi naprosil, da je tako na kraju stal! Drl se je'pa potem tako, da je vse letelo vkup. Naenkrat jih je bilo okrog naju kot listja in trave. Eden je potegnil Trebušniku čepico z glave, drugi mu je iztrgal dežnik, nekaj se jih je pa lotilo mene. "SI išiš, Trebušnik," pravim jaz, "pomočiva no to-le sodrgo v morje." s Trebušnik pa še odgovoril ni, ampak je zgrabil z eno roko najglasnejšega kričača in ga zalučil v vodo, kakor bi mignil. Potem sva pa začela. Metala sva jih kakor žabe. Vse je moralo v vodo, naj je bilo že oblečeno ali ne, ker nisva imela časa izbirati. Na ta način sva si napravila hitro prostor. Trebušnik je pobral še eno pinjo, ker v naglici ni mogel najti čepice, potem sva jo pa ucvrla ven, da se je kar kadilo za nama. Tudi dežnik sva morala pustiti tam, ker ga je vzel eden s seboj v vodo. — Drugo pa tako veste sami." Grogino pripovedovanje nas Ko je rimski cesar Konstantin Veliki v letu 380 po kristusu povzdignil stari Bizanc v glavno mesto in ga imenoval Konstan-tinopolis, to je Konstantinovo mesto, je imelo mesto za seboj že precej 'pestro zgodovino. V stoletjih se je Bizanc®večkrat razvil v trgovsko mesto prve vrste, toda vedno so ga zopet in zopet napadi in vojske oslabile. Zadnjič, predno je postal glavno mesto, ga je rimski cesar Seve-rus leta 197, po Kristusu, razdejal do tal, pri čemer je izgubilo življenje tudi skoro vse ugledno meščanstvo. Nato je mesto životarilo 130 let, dokler ga ni Konstantin leta 330. razglasil za središče tedanje velike rimske države, kar je seveda nadalje vo-j krili že skoraj deset metrov vi dilo njegov razvoj. jsok zid pravljične palače. Že Tam, kjer lezi danes stari del | sedaj lahko rečemo, da bodo mesta ob Bosporu, je stala ne-1 tu izkopali kaj dragocene za-koc tista palača, katero je dal!klade. Vprašanje pa je ali bo-zgraditi Konstantin po svojem do po oplenitvah in požarih, ki so končno povzročili, da so danes po toliko stoletjih zidovi te palače zagledali sončni dan. Odkar slavna Hlagia Sofia služi za muzej, ki je sprejel že več izkopanih predmetov iz Bi-zanca, so ameriški raziskovalci, ki uživajo vladno podporo, od- rekorde distilerij Washington.—Zvezna porota bo začela začetkom prihodnjega meseca preiskovati likersko industrijo ter je ukazala štirim največjim distilerij am, da pri-neso v Washington svoje zapisnike in rekorde o poslovanju. Ta ukaz so dobile: Hiram Walker & Sons, Joseph E. Seagram & Sons, National Distillers Products Corp. in Schen-ley Distillers Corp. Predložiti bodo morale imena delničarjev, zalogo žganja in na kak način istega razpečavajo. -o- Moški je skočil z 84 nadstropja na tla New York. — Neki nepoznani moški je skočil iz 84. nad-staropja Empire State poslopja. Priletel je na tlak na 33. cesti in malo je manjkalo, da ni padel na ljudi na cesti. DELO DOBIJO DELO DOBIJO OSKRBNICE slovesnem vhodu, za dvorno mesto. Takrat je dal cesar podreti v najlepšem delu mesta vse hiše v obsegu enega kvadratnega kilometra, zato, da bi, kakor je naznanjal, sezidal tu najlepšo palačo vseh časov. Zid je odde-lil obalo dva kilometra na dolgo irf tu se , je polagoma dvigala jih je Carigrad trpel šestnaj sto let, odkrili kaj zlatih in bisernih zakladov. Brez dvoma pa bodo gotovo odkopali pre-stolno dvorano v njeni prvotni obliki. Že sedaj imamo približno železno konstrukcijo te palače. Po mnenju ameriških arheologov je v glavnem sestav- mogočna palača, 0 kateri govore h^T " , T-tedanji zgodovinarji le s pobož-! lj6"a ? glavmh m mno" nim občudovanjem | ^številnih drugih stavb, šte- Ta palača je bila, če naj tem1 zgodovinarjem verjamemo, nepregleden sestav velikih in majhnih palač, ki so bile skoro vse zvezane med seboj s pokritimi hodniki. Krasota, ki je morala vladati tukaj, presega vse naše vila dvoran, sob, hodnikov in dvorišč sedaj še ni mogoče presoditi. Dosedaj najdragocenejša je bila najdba mozaika, ki prekaša vse doslej znane. Še danes žare barve v vsej krasoti. Mere predstave. Tako n. pr. poroča jteh so ogromne. Celo naše Luitprant, škof v Cremoni, ki je|naJvečje freske so v primeri s eta 448. palačo videl, da je bilo! tem mozaikom neznatne. v prestolni dvorani vse pohištvo j Vsebina slik je mnogolična. z zlata. ;Tam vidiš prizor z lova: štirje Palačo so zidali iz porfirja! Psi P" zasledovanju .zajcev, in marmorja, ki so ga pripel j a-1 lovci jim pa v krasnih slikah li iz zelo oddaljenih dežel. Vse slede. Orel drži ugrabljeno ov-^aklade rimskega cesarstva so c0 v krempljih, opica nosi na znesi-i, da bi okrasili palačo, hrbtu kletko in vleče -za vrv, ki empel sončnega boga v Baala- visi od drevesa. Dva panterja ku in Diana tempel v Efezu, trgata, gazelo, otrok podi pred sta morala dati, kar sta imela;seboj kokoši in purana. Priča- 1 kuje pa se še zelo važnih odkri- e spravilo v kaj dobro voljo. Samo Trebušnik se je držal še žalostno. "Pravim, pravim," rekel je, vi se lahko smejate, ko vam nihče nič noče; jaz se pa ne oddahnem poprej, da pridem domov. Morebiti me že čakajo na oaki postaji orožniki, ker so gotovo iz Trsta brzojavili na vse strani ,naj me iščejo." Toda Trebušnikov strah je bil brez potrebe, kajti prišli smo v Žirovnico brez vsake zapreke. V Trst pa ne gre Trebušnik nikdar več. "Pravim, pravim," pritoževal se je, "'vozil sem se en dan tja, en dan nazaj, trpel vso pot lakoto in žejo, užil toliko strahu, in vse to samo zato, da sem se kopal v morju. Drugič se pojdem kopat raje v jezero; bližje je, pa tudi ceneje." KONEC ti j. Za vsakega nekaj! Priporočam se vam vsem skupaj, mladim in starim, da pridete po vsakovrstna darila. Imamo za moške srajce, kravate, nogavice in vsakovrstno spodnje perilo. Ravno tako za žene in otroke; dalje lepe plahte in kovtre in vse drugo, kar se potrebuje pri Hiši. Žene, ne pozabite, da pridete k nam po lepo in gorko suknjo« če jo potrebujete. Zalogo imamo veliko za male in velike ženske. Ravno tako imamo veliko izbiro lepih oblek vseh mer od 16 do 60. Pridite, se vam toplo priporočamo. Anzlovar's vogal 62. St. in St. Clair Dec.15,17,20,23) IZ DOMOVINE (Londonski "Jugoslav Summary" 14. maja t. 1.) Nemška stiska je kriva marsikaterih nemških zločinov v severovzhodni Sloveniji, kateri so Nemci nadeli ime "Spodnja Štajerska." Poročali smo že o objestni nemški trditvi, da je v tem delu Jugoslavije nara-stel odstotek ljudi nemške govorice od 33 do 66 odstotkov vsega prebivalstva. To bi pomenilo deportacijo 50 odstotkov slovenskega prebivalstva. Naslednji izreki nemških govornikov bodo nekoliko pripomogli k razumevanju tega kar se dogaja: "Nikakor ne gre za to, da Spodnje Štajersko ger-maniziramo," je nedavno izjavila nemška uradna osebnost "Gre le zato, da vrnemo narodu jezik, katerega je izgubil po naključju zgodovinskega razvoja ..." Nekaj tednov prej pa je neki drugi nemški govornik izjavil naslednje: "Izgubili smo zimsko bitko, vsak Nemec mora to vedeti . . . Izvedli bomo mobilizacijo Spodnje Štajerske prav kakor ono v vseh drugih delih Nemčije . . . Ravnali bomo na Spodnjem Štajerskem, ko da jfe bilo to ozemlje del Nemčije skozi tisoč l«t-. . . Pr.Vja zahteva je torej, da očistimo vso Spodnjo Štajersko. Kdorkoli je proti rajhu, bo uničen . . . Druga zahteva pa je — dajte nam vojakov, še več vojakov ..." -o- Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. . Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 30 ŽENSK POTREBUJEMO Lahko tovarniško delo VAŽNI VOJNI PRODUKTI DOBRA PLAČA OD URE Prvi, drugi ali tretji šiht. EATON MFG. (0. E. 65th in Central Ave. (298) Moške in ženske splošna tovarniška i» KINO Od četrtka kažejo v Loew's State gledišču zanimivo sliko "The Adventure of Tartu," kjer ima glavno vlogo Robert Donat. Drugo vlogo ima Valerie Rob-son. Drama pripoveduje, kako se .junak prerine skozi nemško linijo z namenom uničiti škodo-ve municijske tovarne na češkem. V Loew's Stillman gledišču kažejo od četrtka "North West Passage." Glavne vloge imajo: Spencer Tracy, Robert Young, Ruth Hussey in Nat Pendelton. Druga slika je komedija "Go West" kjer nastopijo Marx bratje. V Loew's Ohio gledišču kažejo od četrtka "In Old Oklahoma" že tretji teden. Slika govori o časih, ko so iskali oljne vrelce, ki so zabogateli deželo. 700 Prospect Ave., Soba 901 (302) HOTEL STATLER potrebuje moške za OSKRBNIKA DELO V KUHINJI Potrebuje ženske za OPERATORICO STROJA Z'A POMIVANJE POSODE POMOČ ZA PESTRY KUHARICO Zglasite se zadej v hotelu, E. 12. St. Personnel Office, soba 335 med 9 zjutraj in 6 zvečer - (300) se«potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62 y2 c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (299) ženske za Čiščenje delo podnevi ali ponoči PLAČA Zglasite se v Employment Office sedmo nadstropje THE MAY CO. MALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega; zgorej; $2.50 na teden. Lahko si tudi kuha. Zglasite se na 996 E. 64. St. (Dec. 20, 22) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 4 sobe, zgorej in garaža; odda se tudi ena opremljena soba za fanta ali dekleta. Zglasite se na 1081 E. 66. St. (299) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 4 sobe, kopalnica in klet; dobi se tudi garaža. Naslov izveste v uradu tega lista. (298) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Mnogo vaših prijateljev in sosedov je zdaj zaposlenih pri Ohio Crankshaft i i Mi lahko rabimo 200 moških in žensk Odprto imamo za LATHES GRINDERS MILLING STROJE INŠPEKTORJE .... BENCH TEŽAKE in mnogo drugih del Predznanje ni potrebno Plača od ure Zglasite se takoj Ohio Crankshaft 3800 Harvard Ave. (Dec. 11, 13, 15, 18, 20, 22.) SPLOŠNA TOVARNIŠKA dela £ i TEŽAKI 100% vojno delo Plača od ure in overtime DRAPER MFG. CO. 91st St. in Crane Ave. En blok južno od Union Ave. _______(302) MOŠKI za čiščenje preprog ponoči PLAČA Zglasite se v Employment Office THE MAY CO. ■4 •P-it BOŽIČNA DARILA! % if Največja izbira lepih in koristnih božičnih daril po jj-zmernih cenah! Japonci so trdovratno odbijali napade nvš:h murium- na Tarawa otolcu, toda val m valom so se vsipali mar'ni na obrežje in kontno tudi zmuijali in pognali Japonce v beg. Slika nam predstavlja napad marinam pod kritjem topovskega ognja na imenovanem otoku. 1$ i at PRIDITE, DOKLER JE ZALOGA POLNA OBLAK FURNITURE 6612 St. Clair Ave. Trgovina do božiča odprta vsak dan od 9 2jut. do 9 zveč. | if AMERTSKA DOMOVINA, DECEMBER 20, 1943 HISTERIJA ROMAN . ..................................................................uiniiiiiiiiiiiinimuiiiiiiuiiHiiiiiiiiuiiiimiiiio......iiiioiiiiiiiuiit« DRUGO POGLAVJE , John Terry je sledil pripo- Gusarjeva oporoka. Ko je Lionel pozvonil Johnu Terry ju, ga je sprejel lakaj Rakham, čegar zahrbtno lice je nanj takoj napravilo neugoden vtis. —Preuljudno se vede, da bi mogel biti pošten, si je mislil. Lionel je izročil Rakhamu svojo vizitko, na katero je bil napisal par vrstic, toda ko je ta -prečital ime, se je stresel, in Lionel, ki ga je ustro opazoval, si ni mogel razložiti njegove zmedenosti. Rakham je odšel v sosedno sobo. Skozi vrata je čul Lionel glasove, potem pa se je lakaj takoj spet vrnil in se držal še ponižneje kot prej. —Mr. Johna Terryja ni doma, je dejal; če bi bili gospod tako prijazni in se jutri potrudili priti sem. Lionela je zgrabila jeza. —Gospoda Terryja ni doma? je dejal rezko lakaju. Saj sem čul ravnokar njegov glas! In ker mu imam govoriti o njegovi hčerki, sem prepričan, da vam ni rekel, naj me odstranite. In brez vsake ceremonije je Lionel porinil Rakhama v stran in vstopil v sobo, kjer se je nahajal bankir. Ta je bil na videz silno nezadovoljen, ko ga je opazil. —Prosim uljudno, oprostite mi, je resno dejal Lionel, da udiram na tako prostaški način v vaš dom. Dovolil sem si pa ts postopek, ker vam- vaš lakaj gotovo ni izročil moje vizitke. —Ne, je dejal bankir začude-j no; kdo ste? — Lionel Brady, ameriški! yachtman, o katerem ste mor-; da že kaj čuli. Pod svojim ime-j nom sem bil napisal na vizitko,! da vas prosim, da me sprejme-j te, ker vam bi mogel morda i razložiti natančneje skrivnost-i no zadevo Miss Terryjeve. —Zakaj mi niste dali gospo- j dove vizitke? je osorno vprašal' Mr. Terry svojega lakaja. Zasačeni Rakham ni vedel,! kaj bi odgovoril. —Bal sem se, je končno za- j jecljal, da bi vas motil v vaši' boli. —Vi niste tu, da bi imeli osebno mnenje o katerikoli stjvari, niti da bi imeli kakorš-nokoli inicijativo. Ko si bom na jasnem o gotovih točkah vašega vedenja, ki se mi zdi sumljivo, vas odpustim. John Terry je pomignil obiskovalcu, naj sede v naslonjač. —Sedaj, gospod Brady, sem vam na razpolago. Nfjskrom-' nejše poročilo, ki bi mi ga mogli dati o usodi mojega ubogega otroka, sprejmem z največjo hvaležnostjo. —Moja povest bo malo dolga, toda prosim vas, da me po-: zorno poslušate. Ako sodelujeva, se nama morda posreči, odkriti roparje. Lionel je začel praviti bankirju vse potankosti svojega! boja zoper Mygale, o krvavi drami v svetišču Aztekov in o umoru Naole. Naposled je povedal, na kak način 6e mu je| posrečilo ukrcati se na krovu "Morske lastovke" in kako je i ujel na Misterijo odposlano ra-1 dio brzojavko: "Hipnotizirani Ali Mah pra-| vi, da je demant v posesti Johna Terryja. Na delo!" Lionel je razložil, kako je na podlagi listine, ki mu jo je bil prevedel stari izvedenec za ki-t tjsko pisavo, zvedel, kako važnost polagajo Mygali na posest Budhinega demanta. vedovanju z velikim zanima-pri j njem. Pokazal je Lionelu listek s podpisom pajka, ki so ga bili pustili roparji na njegovi pisalni mizi: — Mygali so odvedli vašo hčerko in vam je ne vrnejo, predno jim ne izročite Budhi-nega demanta. To je Misteriji-na pisava! je vzkliknil Lionel, dobro jo poznam ... Na vsak način torej hočejo imeti ta de- ga? je vprašal John Terry, mant in gotovo izpuste Miss Nikoli ga nisem imel, niti ga nisem kdaj videl. —To je nemogoče! je vzkliknil Lionel ves začuden. —Moja častna beseda, da je resnica, kar sem vam povedal —Premišljujte natanko, ali res niste imeli tega demanta nikoli v rokah? Saj ga ni težko spoznati radi Budhine gla-j ve, ki mu je vrezana v sredo, i —Prisegam vam, da nisem: nikoli imel takega kamena in; da sedaj prvič cujem govoriti o njem. Lionel ni ničesar odgovoril, bil je zelo razočaran. Skrivnostno delovanje Mygalov se mu je zdelo čisto nerazumljivo. Lionel je mislil, da je prodrl do Misterijinih skrivnosti, toda spoznal je, da ni prišel dalje kot je bil prvi dan. —:Kaj sklepate iz vsega te- m Elleno, ko ga jim izročite. Vsekakor lahko logično sklepamo iz vsega tega, kar vemo, da ni Miss Ellen v nji nevarnosti Bankir je obupno zamahnil z rokami. , —Nesreča obstoja v tem, je vzkliknil, da nimam pojma, kaj je s tem Budhinim demantom. —Ne vem, kaj bi si mislil, je dejal Lionel obotavljajoče se. In vendar sem po svojem premišljevanju mnenja, da mora nobeni neposred- biti ^ yag rešitey uganke. Ne da bi vedeli, imate morda med svojimi papirji listino, ki naznanja, kje je demant. —Kako ste prišli na to misel? — Mygali so imeli resen vzrok, da so se vas lotili, kajti vse njih delovanje je zelo premišljeno in nikoli še niso storili koraka, ki bi ga ne bili natančno pretehtali. Pravijo, da imate vi Budhin demant in tako mora biti to res. —Če vam pa povem, da nimam pojma o tem! je vzkliknil John Terry ves obupan^ —Iščite natančno in premišljujte! Ali ni morda v vaših arhivih ali zgodovinskih tradicijah fake stvari, ki bi naju mogla spraviti na pravo pot? —Povem vam še enkrat, da ne vem ničesar, je dejal melanholično John Terry. Kaj pomaga, da razmišljam! Ničesar ne morem najti. Bog mi je priča, da bi rad dal polovico svojega premoženja, samo da dobim ta znameniti demant, da bi ž njim mogel rešiti svojo hčerko. —Pst! je dejal v tem trenutku Lionel, zdi se mi, da se nekaj premika za vrati. —Ničesar nisem čul, je dejal bankir, ki je nekaj trenutkov pozorno poslušal. —Morda sem se motil, toda od takih nasprotnikov, kakršni so Mygali, človek lahko pričakuje vse. Treba je paziti na vse strani . . . Obema je upadel pogum in nista si vedela pomagati. Molčala sta. Iskala sta v svojih mislih rešitev te nerazrešljive uganke, a zaman. Raztreseno je Lionel gledal veliko sliko, ki je visela nad kaminom in predstavljala velika-ša iz časa kraljice Elizabete. Imel je visoke škornje, ovratnik iz čipk in vezeno srajco. Na glavi mu je bil velik klobuk z drzno ob strani privihanim krajcem in peresom za trakom. John Terry je dvignil glavo in pogledal v smeri Lionelove-ga pogleda. Tudi on je opazoval sliko, čije barve so ostale :sveže pod razpokami in firne-žem, ki jih je pokrival. Naenkrat se je John Terry dvignil. —Gospod Lionel, je dejal z gotovim čuvstvom, opazil sem, s kakim zanimanjem ste gledali portret mojega pradeda, R u 11 a n d a Terryja, tovariša znamenitega admirala Drakj ki je bil ljubljenec kraljice. zabete; ta portret me je spon nil na staro pripovedko, ozn'' ma na resnično povest, ki se. ohranila od roda do roda v nI ši rodbini in ki vam jo hoče« povedati. Sicer vam moram T reči kar vnaprej, da ne veij mem, da bi bil ta prastari fl pomočke takoj, ko ,'e "^e ta-končana. Uredite al oseb ko, da lahko dvoje a» čita ali dela pri isti iuc>. ^ Rabite elektriko, kad*rj° P" j0 bujetfr—toda rabite vso. potrebujete.