t \ Uhaja trikrat na teden TttU torek. Četrtek in Mfboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven i Chicaee S*.oo. Za Ev-roDo S^.so. Za Chicago $-5.so. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER IT. iqiq. AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILL TJNDER THE ACT OF MARCH ?rd 1870 ŠTEV. (No.) 147. J^jkgsloga tlacjj CHICAGO. ILL.. SOBOTA, 16. DECEMBRA — SATURDAY. DECEMBER, 16, 1Q22. LETO (Vol.) VIII. JRTYE "RDEČIH KRITIČNO STALIŠČE DELAVSKIH NEBES." | KONFERENCE V LAUSANNE. KRATKE NOVICE. PAŠIČ IZGUBLJA. Danes 1 decembra je angleški zastopnik Curson dal ultimatum Turčiji. Turčija se mora ukloniti in stopiti v liiro narodov in dovoliti, da pride v državo posebna komisija, ki bo skrbela za varnost manjšinskih narodov v deželi, pred vsem Armencev in drutrih kristjanov. Združene države so se izjavile, da soglašajo v tem z Amrlijo. Turčija se seveda u-pira z vsemi silami vsaki zunanji kontroli. Vse kristjane, kolikor jih je še v državi hoče izgpnati iz deže-' le v tujino. Lord Curson je odredil, da se prekine s posvetovanji za toliko časa, dokler turški zastopniki ne bodo obvesti vseh udeležencev, da so pripravljeni sprejeti te predlotre. Ismed paša je odgovoril med druerim : "Za kaj naj se Turčija pridruži lici narodov. ako pa litra narodov ni dru-eeira kakor čisto anerleška organizacija. potom katere Aneliia narekuje svojo voljo celemu svetu!" -o- FRANCITA OPUSTI OKUPACI-TO RURSKEGA OKORŽIA. Pariz, 1;. dec. — Debatiranje, ki je nastalo radi Nemčije, ki je stokala. da ne more plačati predpisane odškodnine, ie zopet poleglo. Nemčija se je baje udala in zopet obljubila zaveznikom, da bo plačala. Francija je odstopila od svojih sklepov. da zasede Porensko in tam zapleni vso industrijo. , Cela stvar je podobna otroškemu barantanju. Narodi so pač otroci časa. ki spreminjajo svoje mnenje. I )ajies obljubijo, jutri se ku-jaio izvršiti svoje obljube. -o- POROTA V HERRINU. Marion, 111. dne 1 dec. — Tragedija. ki se ie bila pripetila spomladi v Herrinu se še vedno preiskuje. Sodniisko postopanje se vrši proti krivcem. Seveda vprašanje je proti katerim krivcem? Proti premolar jem, ki so seveda streljali na skc-be. Nihče pa ne vpošteva taktov, da so ti trpini pr*emograrji bili prisiljeni streljati po ošabnem nastopu tedanjega superintendenta v premo-gorovniku, ki ie baje prvi oddal smrtonosni strel. Mi nikakor nočemo zagovarjati Pred nekaj časa so prinesli vsi časniki poročili> o strašnih številkah žrtev, katere ie pomoril V nesrečni Rusiji delavski C?1! boljševizem v i-uienu "svobode." Lažni iva "Prosve-ta" ie vse to utajila. Češ, da so ta »oročila izmišljena in vsi njeni ci-tatelji so ji seveda vrieli. Vsi listi sveta so lagali, samo "učena" Pro-sveta ima prav. kajti ona vse ve. v Rusiji ima svojeg 1 zastopnika, ki ii ie povedal, da to ni reš. Te dni ie pa objavila naša Zvezi-na vlada Združenih držav v Wash-jp-tonu uradno poročilo, katerega i-111,1 iz Rusije, katerega priznava sama holiševiško vlada, da je resnično. Po tem uradnem poročilu so delavski ( ?) osrečevatelji Rusije pomorili 1.766.118 oseb v imenu rdečega bratstva, enakopravnosti in ■delavskt* svobode. Po posameznih stanovih so te številke razdeljene: kmetov 8rq.ooo. delavcev iqjz.ooo, izobražencev vojakov _?6o. 000. častnikov ^4.6^0. orožnikov 48.-«;oo. posestnikov 12.1)^0, policijskih uradnikov io.^oo, zdravnikov 8.800. profesorjev in učiteljev 6.77^. duhovnikov škofov 28. — Naše rdeče slovensko delavstvo, ki tako slepo vrjame Prosveti in boljše viški Sloveniji, naj posebno premisli številke umorjenih kmetov in delavcev. potem na i pa še kar nadalje vr-iame tem sleparjem, ki j itn bodo sveto utajili vse te številke in zopet rekli, da ni res. Od kod pa vedo. da ni res? — le pa boliševiška vlada sama priznava te številke. Toraj Prosveta in Sloveti i i več vesti, kot boljševiki sami. Ej slovenska rdeča zarukanost, daleč, daleč si zašla ! -o- ZA POVEČANTE NAŠE MORNARICE. Odbor zbornice v Washington!! za operacije za mornarico za pri-liodnje leto ie priporočil predsedniku. da naj skliče novo konferenco velevlasti. Anglije. Francije [apon-ske. Italije in Združenih držav, da se spremeni oogodba glede vojnih ladij. Predloga odbora zahteva zaj prihodnje leto milijonov in zahteva 86 tisoč vojaštva. mornarice Za moderniziran ie naših bojnih ladij bi stalo nekako 60 milijonov dolarjev. -o- PADANTE FRANCOSKIH ROT-STEV. Od 1. januarja do >o junija je padlo število rojstev 11a Francoskem za tisoč. Lani v istem času je bilo rojenih 421.000 rojstev letos pa samo- ^q6.ooo. NESREČNA IRSKA. "Prosta država Irska" in njeni pristaši so izdali poziv na pristaše "Irske republike" za mir, naj prenehajo z umori in požigi. Kot odgovor je število umorov in požigov, znatno »oskočilo. Posebno od 12. na m. decembra je bilo v Dublinu Veliko požarov. Kako nastopa republikanska vojska, kaže ta-le slučaj od včeraj. Četa oboroženih mož je vstopila v »isarno odvetnika in pristaša "Proste države", pobrala važne listine in poslopje zažgala. To se ie zgodilo tako hitro, da so vsi napadalci izginili v množici ljudi, predno ie kdo mogel klicati na pomoč. Sinoči so ustaši ustavili poštni vlak in ukradli vso pošto. Drugi dan so našli vse polno faztrganih pisem •b poti s pečatom : "cenzurirano od republikanske vojaške oblasti." Dru-ffa pošta ie bila nedotaknjena. kdo ie krvoprelitje povzročil, kdo ie razpihal iskro, da je iz nje za-plamtel plamen osvete in maščevanja. Mi vemo, da ogenj se z vodo pogasi, kakor nasilstvo s silo. Vendar iščemo tistega, ki ie požar zanetil. Tako bi morale oblasti tudi tu poiskati najprvD tiste, ki so to iskro razpihali v nlainen. In ako bi pričela sodnija s takim preiskavaniem smo lahko uverieni, da bi našli krivce ne v premogarskih vrstah, ampak ravno obratno v vrstah lastnikov dotičnih rudnikov po tistem o-krožju, ki so nalašč importirali ske-be v Herrin. samo. da se je pričel kraval. ker drugače ga niso mogli zanetiti. Izgovor, da imajo lastniki pravico najemati kogar sami hočejo ne drži v tem slučaju, ker lastniki niso importirali te skebe iz dobrega namena, ampak iz škodoželjnosti do premogarjev, ki so leta in leta že garali za te premogarske družbe. Pa tudi kljubtemu stoje dokazi v korist premogarjev samih, ker prvi strel ie padel med mirne premogar-je iz kompaniiske zemlie oddan od kompaniiskega superintendenta. Torei dokazi so jasni. Čemu torej še iskati raznih dlak v iajcu? Ali se nai zaračuna vse ubogim premogariem ? I — Boljševiška vlada je izdala u-|kaz vsem šolam, da se mora otro-' kom vcepiti v srca. da je P»ožič in! jrojstvo Gospodovo navadna bajka.; Moderni rdeči naprednjaki ne pri-1 voščijo deci niti tega neskaljenega| božičnega veselja. Delavstvo, ali vidiš, koliko je vredna trditev vaših; voditeljev, da socializem nima niči proti veri!!! — Grčija bo naprosila Zdr. Drž.t za posojilo 40 milijonov dolarjev, j — Turčija je popustila nekoliko; na angleški ultimatum. Odločno pa jse protivi. dati Armencem autono-imijo. — Francoska zbornica bo volila prihodnji mesec glede washington-•skega pakta. Kakor se sluti, bo' |Franciia pakt odobrila z nekaterimi pridržki. j — V Angleški zbornici ostro napadajo sedanjega ministrskega pred-, sednika Ronar Law-a. Opozicijo vo-diio pristaši Asquitha in Llovd Ge-<>rge-a. i — Ovadba kongresnika Keller-ja jnroti generalnemu pravdniku Daug-,hertv v kateri ga dolži več nepo-jstavnih dejanj in zločinov ni našla pri preiskovalnemu odboru zaslorn-be. Zato bo Keller v novem kongre-i su pričel z novo akcijo proti Dattg-j hertv-iu. — V Rockfordu, 111. so včeraj a-; retirali starinarskega prekupčevalca! in več njegovih uslužbencev. Ob-; dolžen ie. da je ogoljufal vlado za, 1 milijon dolarjev, ko je kupil odi vlade v Camp Grant razne starine. ; — Armensko prebivalstvo se jo znižalo tekom dveh let, odkar zopet ; gospodari turški handžar od v milijone na MO tisoč duš. Tako ie po-: ročal Lord Curzon na konferenci v; Lozani. — V gozdu par milj od Gilbert-j ville. Ia.. sta bila predvčerajšnjimi ubita na mestu dva farmarja. Na nju; ie padlo drevo, ki sta ga poleg nju «.podžagala sodelavca. — Blizu Eureka. 111. se ie pripetila automobilska nesreča. Natlian j Cole trgovec iz Peoria, se je na pol z-j ki poti preobrnil s svoiim avtomobilom zatem, ko je zadel v drugega in j se ie na mestu ubil. — V Chillicothe, 111. je od požara j uničen skoro celi business block. ! Škoda se ceni nad $100.000. — V Chicago so banditi predvčerajšnjim ustavili denarnega sla Logan Square Trust and Savings Banke in mu vzeli 10 tisoč dolarjev v gotovini in za tisoč v čekih. Včeraj so detektivi tiče zavohali in jih aretirali. — V Hasting. S. Dak. bodo imeli orihodnji teden perutninsko razstavo. Farmarji že pridno pošiljajo svoje perutninske produkte 11a razstavo. — Blizu Welch, W. Va. je skočil s tira tovorni vlak. Pri tej nesreči sta bila ubita dva železničarja. — V Streetman. Tex. so občani linčali črnca Georga Gav. Črnfec je baje priznal, da je napadel mladoletno deklico. — V Londonu je preminul predvčerajšnjim znani ameriški novelist Irene Osgood. — St. Louis, Mo. ie zadnjo soboto obhajalo svojo ioo-letnico, odkar se ie mesto ustanovilo. — V Sioux Citv. Ia. so se pričele širiti črne koze. Oblasti so zapo-vedale vsem občinstvu, da se mora javiti vsak zdravnikom za cepljenje koz. — Bivši predsednik Woodrow Wilson ie prenehal s svojo odvetniško pisarno, s katero ie bil v zvezi z bivšim državnim tajnikom Col-bv. Kaj bo sedaj počel iavnnosti ni 'znano. Pašičeva turška politika v lugo-slaviji izgublja tla med narodom. Že več časa so v Jugoslaviji brez ministrstva. Kralj Aleksander je poveril sestavo novega minstrstva Paši-ču. Toda ni se mu posrečilo, ker so mu demokrat je obrnili hrbet in odrekli sodelovanje pri vladi skupaj z liberalci. Kakor poročajo iz Belgrada bo poveril kralj sestavo novega minstrstva Protiču ali Davidoviču. Ako jo poveri Protiču bo to velik korak naprej k zboljšanju neznosnih razmer v Jugoslaviji, kajti to ie nasprotniki veliko serbijanstva in centralizma, čemur ie nasprotna vsa dežela. -o- JUŽNO .AMERIŠKE DRŽAVE BODO IMELE TUDI SVOJO RAZOROŽEVALNO KONFERENCO. Rio Janeirio, 1^. dec. — Po zgledu drugih držav bodo sledile tudi južno ameriške države. Prihodnji mesec v januarju 1023. se lx>do sešlc v Santiago. Čili. Argentinija, Čili, Brazilija. Peru in Panama na raz-oroževalni konferenci. Na konferenci se bo določilo velikost armad teh držav. Vse države so baje sklenile temeljito znižati svoje armade. Prav lepo, če bo res tako! Raz-oroževalne konference so prišle tako v modo kakor Pariški ženski klobuki. Ko ga ena prične nositi, ga vsaka hoče. Tako z razoroževalnimi konferencami. Vse države so jo že skoro imele, a vsaka se na tihem brusi svoje zobe, da bi napadla iz zasede svojo sosedo. Radi razorože-valnih konferenc ne bo še trajnega miru, vsaj ne radi sedanjih, katere imajo vse drugačen namen kakor pa agitirati za ljubi mir. — Francoski tiger se je ukrcal 13. dec. na parnik Pariz, da ga ponese nazaj v njemu ljubljeno Francijo. Ameriki pa je v slovo zapel. "... A-diio in zdrava ostani!" Svet pa se kljub temu vrti naprej. — V Clevelandu ie bil zadet od fire trucka na ulici bogati kontraktor Ilenrv Watterson. Nesreča ga ie doletela, ko je padel iz zavoja nje go ve žene mali slipper. Watterson je stopil nazaj, da ga pobere in v istem času pridrvi fire truck in ga povozi. Bil ie na mestu ubit. — V Norfolk, Mass. je zgorela tamošnja zgodovinska mestna dvorana. ki ie bila zgrajena v letu 17Q7. Zgorelo je tudi več zgodovinskih stvari. IZ JUGOSLAVIJE. Roparski napad. Ko se je dne 6 nov. zvečer vozil g. župnik Marinič iz Majšberga skozi Staro grabo proti Stoprcam, ga je napadel neznarr moški, potegnil z voza ter ga oropal denarja. Nato ga je vrgel v globok iarek, kjer so ga vozniki našli, kli-čočega na pomoč. Gosp. Župnik ima strto nogo ter se zdravi v ptujski bolnišnici. Ker so roparji v bližini Rogatca še isti večer napadli nekega trgovca, se sumi, da so bili iz jI Irvatske. Izsuševanje močvirij v Jugoslaviji ima^v načrtu poljedelsko ministrstvo. ("e bi močvirja v naši državi 'izsušili, bi pridobili v Sloveniji (tisoč ha. v Bosni in Hercegovini in tisoč ha. v Srbiji ju tisoč ha. v Ba-natu 00 tisoč ha. in v Dalmaciji 60 tisoč ha. rodovitne zemlie. Stalo pa ;bi izsuševanie 600 milijonov dinarjev. Manjkajo še podatki o močvirjih na Hrvaškem in v Slavoniii. Povodnji. Povodom pozno-jeseniških nalivov so vse vode, ki imaio • plitko strugo, prestopile bregove in poplavile sosedno ozemlje. Velik del Ljubljanskega barja se je bil iz-premenil v jezero. V Celju in okolici takih poplav že dolgo ne pomnno ;ter je škoda, ki jo trpi kmetijstvo, »ogromna. Voglaina ie prinesla živo kravo, ki so jo ljudje rešili. V Za-igrebu je Sava zalila vse ozemlje I med Podsusedom in Sveto Nedeljo; I voda v strugi je stala 6. t. m. 3.30 m ! visoko. Napad na orožnika. Svojčas smo poročali, da je Ankerst Ivan v domžalski okolici silno nevarno ranil o-irožnika, ki ga je bil prijel. Ankerst ie nato pobegnil na Koroško, od tam se ie pa te dni vrnil na Gorenjsko. • kier sta ga blizu Brezi i ustavila dva (orožnika, ko se je peljal.s kolesom. I Ankerst je hitro potegnil samokres iin streljal na orožnika, katera sta bila oba ranjena. Eden orožnikov je sunil Ankersta v hrbet, toda zlo-jčincu se ie Ie posrečilo, da se ie odpeljal s kolesom in io najbrže z »pet jodkuril čez Ljubelj na Koroško. Za 14.000 kron opeke je na goljufiv način izvabil neki približno 2=;— 27 let star moški, ki se ie predstavil pod napačnim imenom, opekar-narju Alojziju Cominu v Dragi pri i Igu. VAS DENAR BO V STAREM KRAJU NAJPREJE, AKO GA POŠLJETE SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI! ■ ŽEE ■T^T— SAMI SEBI KORISTITE j Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo m naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "'LJUDSKA PO SOHLNICA V LJUBLJANI" s katero imamo vre j ene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošiljale skozi naše podjetje. To pa zato, ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene. ki jih je mogoče dobiti na borzah. VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 — kron .......... $ 1.Q5 50 — Lir ____:....... $ 3.20 i.000 — kron .......... $ 3.70 100 — l.ir ............ $ 5.85 5,000 —- kron .......... $17 50 500 — Lir ............ $28.00 10.000 — kron .......... $35«« 1000 — Lir ............ $56.00 Pri večjih svotah. ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust. Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu v tem listu. ....... — __—_ ____ LU ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Issued three « week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription lor U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. - EDI N O S T GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Company. (849 W. sand Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Ali ga bodo — Slovana? "Vzamete lahko, karkoli hočete"--se je začetkom reklo v* Parizu, kakor sem omenil. Pa so severni in južni Slovani mislili, da imajo ye v žepu lep KORIDOR, ki narodnostno v resnici obstaja. To bi bilo zapadno slovensko polje ozelenelo! Ampak niso mislili na — zvitega Laha! General Bencinvenga pise: "Energični nastop Italije je dozdaj preprečil nevarnost, da bi se KORIDOR upostavil. Toda nevarnost ni nehala. Italija mora podpreti šibko Avstrijo, da je slovensko morje ne poplavi, in se ne ogroža (?) ostale Evrope v Sredozemskem morju." Uspelo je dozdaj Italiji, ker smo pač še "zeleni" in šibki, KORIDORA še dolgo ne bo. Ali ga nikoli ne bo? "Nevarnost ni nehala, pravi prestrašeni general. Upajmo in delajmo, da postane nevarnost, od dne do dne silnejša, saj se zelena barva ne bo spremenila v — vodeno. — Da Lah ne ostaja samo pri strahu, žal da ne. Ne moremo mu odrekati gotove brezozirne energije. V sredstvih ni izbirčen, za dano besedo mu ni, odnekdaj že je poznal le svoj "sacro egoismo." Preprečil je koridor, v zvezi z Angležem nam vzel Koroško, vtaknil v žep Trst in Gorico, drži v krempljih Reko in noče odnehati v Dalmaciji, dasi sklepa lepe pogodbe. Zakaj vse to? "Ne mine nas groza in večni trepet"-- pred Zelenjaki. Ostal je novi junak — Mussolini, in ustal je novi zaveznik v italijanskem strahu — Turek. Ne precenjavam Mussolinija, niti Turkov. Med zapadno slovanstvo so zabili mogočen klin: Avstrijo, Mažar-sko. Romunsko. Južni Slovani toraj nimajo pričakovati od severnih pomoči, ker so od njih ločeni, sami pa bodo preslabi, tako kulkulira Lah. A kljub temu silijo do Sredozemskega morja. Zapadci nočejo prav drsati in Jugoslovanski slabotnež, by gosh, noče se samega sebe uničiti, dasi mu na vse mogoče načine porivamo v roke samokres in nam pomagajo pri tem Slovenci, Hrvatje in Srbi sami, ki hočejo vse druge požreti. Zpleno polje se noče razkosati. Da že sega do Jadrana, no, marsikaj je treba požreti, a Istra, Istra, to moramo držati za vsako ceno, ker ena brani nenasitno Slovanstvo, da ne pride do — Sredozemskega morja; čujte Francozi in Angleži, do Sredozemskega morja. Pa je še ena točka., kjer bi slovansko zeleno polje lahko vdrlo v Sredozemsko morje, namreč skozi Egejsko in skozi Tracijo in morske ožine ob Carigradu. Kako se je Lah oddahnil v Istri, da mu je vstal čisto nepričakovano drug zaveznik — Turk. Zdaj ni več sam, ki pana slovenski strah v Istri, Turek mu je prišel na pomoč, in zdaj sta zasedeni obe točki — Istra in Tracija. "Turčija ima kardinalno funkcijo v Evropi," pravi laški Ben-ctvenga, "in ima pravico do obstanka." Istra je steber in Tracija je steber. Hvala Bogu, da sta dva, ker eden, sam Istra, bi bil prešibek, ker presneto šibki smo mi, ki ga držimo. Zdaj ni več strahu. Zdaj ga bomo — Slovana, saj pridružil se je nam, šibkim, orjak, velikan silni Kemal Paša. Pa, Kemal, drži steber v Traciji! "Padec enega stebra bi zmajal tudi drugi steber," pravim jaz laški general. Da je padel v Traciji še močnejši steber — Anglež, to je za Laha kislo grozdje, in kar je baje za Turkom zopet ta zelena, ruska barva, se je treba za vsak slučaj preskrbeti. Zato pa Lah velikodušno odpira vsaj Srbom "naravni izhod na Solun," malo luknjico, skozi katero lahko malo pokrkucajo vsaj na Egejsko morje, ne dalje, in "ker tudi Bolgari spadajo k tisti veliki slovanski družini," bo Laška dala jim lahko dokaz svojega prijateljstva, da jim pomaga odpreti enako luknjico, kakor Srbom, ne Jugoslovanom, pri Dc-^egaču, pa bogami ne dalje. Kako bo? Ali bodo stebri držali? Pa menda ja niso Rusi postavili steber v Traciji in tam brcnili iz ožin angleškega pajka?? In čez ušesa rdeči Rusi so vendarle tudi zeleni! Ali stoji steber ob Traciji res proti "zeleni nevarnosti? Lahu se svita, da je ta steber postavil Rus, a tolaži se., da Turek Rusa, Slovana, spodrine, ker "Slovani in Turki pripadajo 4vem različnim plemenom in omikam," toraj ne more biti med njima trajne zveze in prijateljstva. Tako sodim tudi jaz. Vprašanje je samo, ali se bo orjaški, dasi še bolni Rus res dal spodriniti od zdaj tako mogočnega, a v resnici prav slabega Turka? Kaj, če pade steber v Traciji? "Padec enega stebra lio zmajal tudi drugega" pravi Bencivenga, in drugi je — Istra! Ampak imajo zeleni Slovani kaj poguma? Jaz sem trdno prepričan, % o sčasoma zeleno, neizmerno slovansko polje še bolj ozelenelo, da ^l^e to^dg Sredozemskega in še kakega drugega morja. Slovanu okna in vrata— pustijo mu končno le malo spranto jim je žal. Ni nevarnosti, da bi se gospodar, Slovan, v zaprti frTfrS&dušil. Slab je in neprijetno mu je v zaduhli hiši, a umrl ne bo. Nasprotno. Prav neporedno že ropoče in trka na zaklenjena vrata. Prešlo bo še nekaj časa, in strah pred ropotujočim nadležnežem še ni velik. A strah je tu, in to enkrat zadostuje. Italijanski general si del^ korajžo in pravi, da pritisk Slovanstva na morje še ni prevelik, ker je Rusija oslabela, ker so med sever in jug zagnali močan klin in se posamezna slovanska plemena niso še zadostno zbližala, oziroma zlila druga v drugo.*' Ali slišite, Slovani, kaj Vam pove strah vašega sovražnika? Okrepčajte Rusijo. To morda ni v Vaših močeh, rane se celijo počasi. A da se zbližate, da se strnete v rrlogočno slovansko črto, to je vam mogoče. Naj ne trka vsak plemenček na svoja prša, potrka naj pa na mogočna slovanska prsa, tri sovragu tajco neprijetno ropotanje bo postalo, kakor from morja, luč zelenih polj, tresk slovanskih mas. Ako se vrata do morja ne odprejo zlepa, jife bo Slovan odprl s silo. podrl, ker ni je sile pod rebem, ki bi potem 5a — Slovana! Mr. Nikolaj Gonner. V predzadnji številki prinesla je "Edinost" žalostno vest, da se je \ Dubuque, Ia., ponesrečil urednik in lastnik prvega in edinega katoliškega dnevnika v angleškem jeziku v Ameriki The Daly American Tribune, Mr. Gonner se je peljal z avtomobilom, ki se je zvrnil in ga ubil. S smrtjo Mr. Gonnerja je katoliško amerikansko časopisje izgubilo silno veliko. Ta mož — sani navdušen in praktičen katoličan — je videl in čutil potrebo katoliškega dnevnika v angleškem jeziku, kakor mnogo drugih katoliških navdušenih naših velemož po celi Ameriki. "Dvajset milijonov katolikov pa ne zmoremo enega katoliškega dnevnika v rngleškem jeziku!" je klical pogosto pri raznih prilikah, ko je nastopa! kot javni govornik. Zadnjič je nastopil z vso energijo za to idejo v Chicago pri ustanovitvi National Catholic Laymen's Councila. Tam smo ga culi zadnjič, ko je nastopil s tolikim navdušenjem, za to idejo, da so »-u vsi zastopniki burno ploskali in pritrjevali. Bili so tam tudi nekateri ozkosrčni katoliki, ki so bili proti tej misli, češ, da je neizpeljiva, ker ima skoraj vsaka škofija že svoje škofijsko glasilo in je teritorij prevelik, da bi ga en list mogel obvladati. Toda takoj je bil mož na nogah in jim tako krepko odgovoril, da mu nihče ni mogel več oporekati. Nastopil je zlasti proti ozkosrčni "politiki vaškega korita," proti ozkosrčni politiki posameznih mest in škofij. "Ako smo katoliki v tako velikem času res tako majhni, da nam je ozkosrčna lokalna ambicija več, kakor pa celokupno katoliško vprašanje vseh Združenih držav, potem pojdimo raje v kot in pustimo naj nasprotniki zavladajo!" je rekel. In res kmalu, nekoliko mesecev potem je že izšla prva številka prvega katoliškega dnevnika The Daily American Tribune na veliko veselje vseh pravih in navdušenih katolikov Združenih držav. Ves čas, od kar ie bil ta mož urednik in vodja lista je bil list v resnici idealno lepo in pravilno urejevan. Znal je v vsakem vprašanju zavzeti tako korektno katoliško stališče, da ga je vsakdo moral odobravati. Posebno se je list odlikoval v katoliškem duhu, duhu katoliškega radika-lizma. V vsakem vprašanju, v vsakem poročilu je znal zavzeti popolnoma strogo katoliško stališče in vse potem iz tega stališča presodil, pohvalil, odobril ali pa obsodil. Ta odločnost v veri mu je pa nakopala tudi dovolj nasprotnikov. Celo v duhovskih krogih je našel može. ki so ga obsodili kot katoliškega radikalca iu mu nasprotovali. Toda tudi to ga ni ustrašilo. Kot mož je šel dalje nevstrašeno. Zanimivo je, kako je izpeljal idejo za katoliški dnevnik. Ker je vedel, da je za dnevnik kakor za vojsko potrebno samo treh stvari: Prvič denarja, drugič denarja in tretjič denarja, je najprej razposlal na stotisoče cirkularjev med duhovnike in katoliške lajike in jih poživljal, da se zavežejo plačati $8.00 letne naročnine, ako se dnevnik ustanovi. "Ako se bo deset tisoč oseb priglasilo, da je pripravljenih naprej plačati to svoto kot letno naročnino, bom pa začel." In res ni vzelo pol leta, ko jih je dobil, kakor nam je sam osebno povedal, in sicer še veliko več kot toliko. Pri 20 milijonih je to lažje mogoče, kakor na pr. med nami. Sedaj je ta mož med mrtvimi. Velikanska izguba! Sicer je prevzel celo vodstvo podjetja njegov brat. vendar bojimo se. da Mr. Gonnerja le ni in ga ne bo več ! Sedaj še le bodo ameriški katoliki angleškega jezika spoznali, kaj so imeli v tem možu in kako velikansko dobro delo je storil na svojem narodu in na svoii cerkvi, ko ii ie preskrbel ta list. Gotovo mu je Bog že plačal to veliko in navdušeno delo za razširjenje njegovega kraljestva, pred vsem pa v obrambo njegove svete cerkve na zemlji. Delo njegovo tukaj na zemlji bo pa ostalo in rodilo še dolga leta stoteren sad. Njegov krasen z^gled bo pa našel gotovo veliko posnemovalcev, ker bo gotovo marsikoga navdušil za vzvišeno delo za katoliški tisk, ker to delo bo na vse zadnje povsodi moralo preiti na lajike. Je vse zastonj. Časi so tukaj, ko bo katoliško lajištvo moralo sprejeti boj za svojo stvar samo in ga samo voditi in samo izbojevati. Tudi med nami Slovenci bo prišlo na isto. Žalostno je, da je tako, vendar ne da se pomagati! Zato naj veliki duh tega moža živi! Njegovi duši pa : Naj sveti večna luč in naj počiva v miru ! -o--— IZ SLOVENSKIH NAŠEL" ročnike Edinosti in iim želim vese-BIN. krinko, da nabirajo za narodne sirote so fehtali tiste dni denar od ubogih delavcev. Sedaj ga pa delijo, kakor. da bi bil to njih denar. Vse meje strpnosti pa presega to, ko so dobili na zborovanju prošnjo, da bi se kaj darovalo lačnim in od stavke popolnoma izčrpanim rudarjem po West Virginiji in Pennsvl-vaniji. pa so to prošnjo trdosrčno zavreli,* a denar pa delili med se. Torej ubogi premogarji, ki so svojim ustam utrgovali, da so darovali za milijonski fond. sedaj niso vredni. da bi se jim dalo, kako podporo, da bi vsaj doječe matere kupile kak "pint" mleka za svoje dojenčke. Ampak v pričo tega procesa brezsrčno bašeio plen v svoje nikdar site malhe. Mogoče bo to pomagalo, da bodo zasleplienci. ki so iim dosedaj sledili izprevideli. kako globoko so bili zaslepljeni, ko so sledili tem narodnim izkoriščevalcem. Lansko leto pravim, sem bil parkrat ogorčen na4 vašim listom Edinostjo, ko sl,e notri imenovali zaslepljence tiste, ki slede tem voditeljem. Toda danes javno priznam, da sem bil velik za-slepljenec. ko sem iim sledil! In taki so vsi," ki jim še slede, ki še verujejo. kar trobijo v svet ti klativi-tezi iz Lawndale. Pa tudi ti. ki iim dane*"S?^siepo slede in verujejo, kakor trobijo po svojih rdečih listih, kakor je Prosveta in Proletarec. bodo nekega dne izpregledali. Ljudje, kakor so na Lawndale. ne bodo nehali še izkoriščati zaslepljene mase. V oblasti imajo še eno veliko korito. ki se ga bodo lotili, ako iim ne pričnemo dobro gledati pod roko. Tega mišljenja pa nisem samo jaz, ampak že skoro splošno slovenska javnost vsa i okoli nas. Ta dopis bi bil poslal v glasilo Pros veto, pa vem. da bi bilo moje ;pisanje zastonj. Slišal sem, da ima-| io tam velik koš in da prav radi, i kar ni njim po godu stlačiio v njega. Tako se godi vsem dopisom pra-viio. ki soi naperjeni prot/ nfiho-vem delovanju. Zato ga pošiljam vam. ki vem, da ga boste objavili. Vsem čitateliem Edinosti voščim vesele božične praznike in srečno in veselo Novo leto. Čitateli Edinosti. Indianapolis, Ind. — Tako redki so dopisi iz naše naselbine, zato sem 1 se namenil iaz nekoliko opisati tu- kajšne razmere. Glede delavskih raz- ^___, V .... mer ne bom mnogo pisal, ker niso Evcj€th* Mtnn- — orevec ve- le praznike in srečno Novo leto. Lis tu pa želim, da bi v prihodnjem letu prišel v vsako slovensko hišo v A-meriki. Naročnik. ravno najboljše pa tudi ne ravno slabe. Z delom je srednja reč. namreč -delamo toliko, da se preživimo, na kaj drugega pa v sedanjih časih in pod temi razmerami ne moremo misliti. selega nimam za poročati. Pred par dnevi se ie ponesrečil s svojim tovornim avtomobilom Mr. A. Nema-nič. Žniim so se peljale dve njegove hčerke. Bili so na potu iz location Carlson. Ko so dospeli nad rov , ^ . , . Spruce ie istočasno se završila raz- Od r pa do 6. decembra smo ime- strelba v rovu in vrgla velik težak li v naši cerkvi presv. Trojice tri-dnevnico ali 40-urno pobožnost. Vodili so io preč. g. Dr. Hugo Bren O. F. M. urednik Ave Maria iz Chicago. Preč. g. je goreč in izvrsten pridigar. Mnogokrat smo že slišali o nieeovih vrlinah v govorništvu in kamen v predno šipo avtomobila. Kosci stekla so obrezali po obrazu vse tri. očeta in hčerke. Tako nesreča nikdar ne miruje in človek ne ve ne dneva ne ure. kdaj ga doleti. Poročevalec. ——o- te dni smo ga pa imeli priliko slisa-j Oglesby. I1L — V Prosveti sem ti sami. Reci moram, da tako prepri- >čita, ^^ 0 Mitv{ miliondoiar, ce val nega govornika se nisem slisal 3kef?a fond ^ . d bn Prolctarcc v Ameriki. Preč g. se vsi najlepše zahvaljn-iemo za niihov trud. ki so ga imeli z nami te dni. ko se ie obhajalo tridnevnico v naši cerkvi. Dal Bog da bi nas v prihodnjič zopet obiskali — Malo pred tridnevnico se ie v naši naselbini mudil tudi Vaš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich. On ie izvrsten agitator za katoliški tisk. Dosegel ie vspehe v naši naselbini, ki bi iih ne bil nihče drugi. Da njegova dva obiska naše naselbine sta zelo razširila Vaše liste. Z Vašimi listi so čitatelji sedaj iako zadovoljni. ker prinašajo veliko zanimivih novic ter podučnih člankov. Le krepko tako naprej in narod se bo še v večii meri pridruževal Vašim ideiam in Vašemu cenjenemu pod-ietiu. $3,000 in drugi, ki se klatijo okoli tega fonda mastne plače. Za svojo svoto mi ni nič. ako tudi sem prispeval par dolarjev v ta namen, ampak ogorčen pa sem do kraia nad tedanjimi lažnjivci v Chicago, ki so nas nafarbali. da gre denar za sirote in zasužnjene Slovence na Primorskem. Ko sem se lansko leto naročil na Edinost sem bil parkrat jezen na Vaš list. ko ste voditeljem slovenskih sociialistov predbacivali razne stvari. Mislil sem. kakor sem se naučil od teh mož, ki so dotedai nam pošiliali Prosveto in Proletarca. da so duhovniki nevoščljivi posvetnim narodnim voditeljem in da iih bičate radi tega. Toda danes so~se mi odprle oči. da vidim zakaj ste jih. Sedai pa Vam kličem, še veliko premalo iih. ti liudie ne zasluzijo dru- Kansas City. Kans. — Cenjeno u-redništvo Edinosti: — Prosim dovolite tudi meni malo prostora v vašem listu za par vrstic. O delavskih razmerah se ni za pohvalno izraziti. kadar bodo kaj boljše, kakor so sedai. bom to storil drugič. Predvsem se moramo zahvaliti vašemu Bančnemu Oddelku, skozi katerega sem poslal zadnji mesec precejšno svoto denar ia. Denar ie dospel na svoje mesto tako hitro, kakor še nikoli preie ne, ko sem ga pošiljal skozi druge tvrdke. čez dva tedna ie bil poslani denar dostav-lien moji ženi. Danes ie ravno pet tednov od tedaj, pa imam že nazaj pismo od doma, da so denar v lepem redu prejeli od Ljudske posojilnice iz Liubliane na svoj dom. Prilagam vam za poslati zopet nekaj, kar pošljite na priloženi naslov mojega brata. Vsem rojakom pa prav toplo priporočam za pošiljanje denarja v stari krai Bančni Oddelek Edinosti, ki računa za pošiljatve tudi najnižje cene. Obenem naročam tudi. da pričnete pošiljati redno list Edinost moti ženi v staro domovino. Za naročnino prilagam tu $4. 2^. ie več. za te pa prosim pošljite ji tudi en Vaš letošnji koledar Ave Maria, ki je letos iako zanimiv in lep. Voščim vam vesele praznike in srečno in uspešno Novo leto. SRŠEN. Železnikariev Martinček ie zopet enkrat prilezel iz luknjice na dan. Mraz ga je pa menda zelo prevzel, ker dela že javno spoved, filorda rat-sli. da ga bo Zvonko od vezal. Vkliub temu. da ie že precej star. se vendar ni še prav nič poboljšaK Laže še vedno tako. kakor takrat, ko ie v šoli hlače trgal. Nekdai ie letat aa kravami, da iim ie obešal zvonec na rep. zda i pa leta z orožjem za ženskami, da ga potem morajo z metlami poditi. Nekdai je dnhavnikoor kradel drevesca, zdai pa doforo ime. Kar se ie Martinček naučil, to Martin zna! UTRINKI. Veliko dobrih Hudi, irna tudi veliko slabih lastnosti. -o- Veliko deklet, zlasti »»starane se prav resno kesajo. da so se kdaj naučile izgovoriti besedo "ne." -o- Čas ni vedno denar možu, ki we vodi "businessa." Pozdravljam vse čitatelje in na- ^era. kakor »oštene«ra krampa. Pod Velik mož včasih duhu in dejanjih zcU zavija na. »redstavtia v mal^tiega ir- wmimm ■iwjwi. PAŠIČ IN TUGOSLAVITA Velike in krasne sanie smo imeli, ko smo se za časa svetovne vojske borili, delali in žrtvovali za narodno svobodo vse TuerosIavLie in za narodno edinstvo vseh treh jugoslovanskih plemen. In ako bi se te sanie uresničile, kar bi se bile tako lahko, kako krasna država, naša nova domovina, hi se bila ustvarila na iugu, država, ki bi bila uzor držav, srečna in bogata domovina srečnih in bogatih državljanov bratov. Ko bi ne bilo samo enega moža v najusodnejšem trenutku v Tugo-slaviii. pa bi se bilo vse izpeljalo. 7.c za časa vojske, za časa tega dela. smo opazili kmalu, da v Srbiji nekai ni prav. da tain nekdo štreno meša po svoje, drugače pojmuje narodno uiedinienie in narodno svobodo. In to ie bil Pasič. Že takrat se nam ie začela vzbujati sumnia. da ne bo šlo vse tako gladko. Posebno nam ie odprla oči neka Tugo-slovanska Matica, ki se ie ustanovila v New Vorku. kier smo začutili vpljiv tega moža tudi v Ameriki. Danes vemo, da ie bila slutnja upravičena. Vseh homatij doma je kriv ravno ta nesrečni politik. Centralizem in velika Srbija sta bila glavno ideala tega moža in sicer »a škodo Slovencev in Hrvatov. Na riubo tej ideii ie prodal naš slovenski [adran Italiji, na ljubo tej pro-*inarodni in nrotidržavni ideii tega moža stotisoče Tugoslovanov stoka v strašni sužnosti grdega polentar-in. na liubo tej ideii tega moža so Slovenci izgubili Koroško, na liubo tega moža vladajo z brezobzirnostjo brezsrčnih advokatov v Sloveniii ii-beralci. ki so se prodali temu možu na milijone narodovega denarja, na ljubo temu možu ie danes razbita narodna edinost vseh treh plemen, so llrvatie razbiti, ie Dalmacija u ničen a. ie Reka italijanska.«ie Slovenija razmesarjena itd., itd. brez konca. Ta mož ie dobil te dni nalog, da sestavi novo ministrstvo. toda — ponesrečilo se inu ie. Izgubil ie svo-ie kupljene izdajalske prijatelje. Vsak zaveden Jugoslovan, ki ljubi svojo domovino, ki želi, da bi se v okvirju Tugoslavije res razvila krasna nova država srečnih narodov. se veseli tega. Ne bo morda še takoj padel ta mož. ne bo še padei sistem, katerega ie uvedel v državo. Vendar zveseliti se pa mora tega vsakdo, kot znamenje začetka konca. — t. i. začetka novega upanja. i'asniki poročajo, da bo sedaj ri meni močne trpežne črevlje. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih iri nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno ie moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za • >bilen obisk! "SVOJI K SVOJIM!" Anton Bakše SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9524 — Ewing avenue. Pošljite Vaš dar BOZIC IN ZA NOVO LETO takoj da ne zakasnite NAJNIŽJE CENE PIŠITE PO CENIK PRODAJA šifkarte. DOBIVA rojake iz kraja NA ULOGE PLAČUJE PO 4%. OPRAVLJA VSE BANČNE POSLE. EMIL KISS, bankir 133 Second Ave.. New York City X. Y. Vaš sklep za prihodnje leto naj ho: H R A NITI I N V A R c E V ATI! Sedaj je čas €la pričnete s "CHRISTMAS SAVING" za prihodnje leto 1923. Pošljite Vaše otroke k nam. da prično s svojimi malimi prihranki na naši banki. Učite jih hraniti v mladosti. ZA OBRESTI OD NOVIH VLOG ■ smo nategnili čas do 15. januarja 1923. To jev kdor ho uložit svoje prihranke v tem času na novo, bo dobil obresti od r. januarja 1923. Lepa prilika za vlagatelje! KADARKOLI RABITE KAKIH BANČNIH NASVETOV? PRIDITE K NAM, MI SMO VAM VEDNO NA RAZPOLAGO! Metropolitan State Bank Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. mas Kapital: $200,000.00. Preostanek in nerazdeljen do biček: $79,793.82. Promet: $2,350,000.00. POSLUJE NA: Bančne ure: Pondeljek, sreda, četr _ tek in petek: Od tq. ure A. M. do 4 2201 West 22nd Street ^ . . , . , ure P. M. Torek ir *o>x>ta: Od tj CHICAGO, ILL. ure A. M. do 8:30 P. M. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, III Phone: Canal 3534. (Nadaljevanje s 3. strani.) ne nezeode te obrti. Eksplozije se moreio preprečiti. Z ozirom na današnje znanie ni prav nikakeea raz-locra. zakai bi se lokalne eksplozije morale razširiti po vsei iami. Sreba da premotrarji in operator i i, kakor tudi uradni nadzorniki takoi in enererično postaneio kos tei situaciji. drugrače bomo imeli še več. nez-eod in več žrtev. PREDPIS ZA DOBER HUMOR. Kadar v iutru ustaneš so tvoji prvi vtisi iako važni in so podlagra tvojemu humorju dotičneea dne. Aka-si obesiš ob strani tvoie postelje Trineriev stenski koledar za leto 102^., in se v jutru ozreš na njejra. zaeledaš tam privabi j i vi nasmeh le-peea dekleta s prekrasnimi kodrastimi lasmi, ki formira centrom koledarja, potem si zasiiruran. da boš vesel celi dan. Okoli centruma se nahaja še 12 manjših slik, ki predstavljajo razne scenarije v naravi, letovikča. lepa polja, slike iz teatrov* raznih itrer itd. Pošliite nam zr\ pokritje pišiljatvenih stroškov, in naslovite pismo na: Toseph Triner Company. 1 ^^— S. Ashland ave. Chicairo. 111. Privsem tem pa nikdar ne pozabite imeti pri roki vedno Trinerjevo grenko vino. ker ie najbolj zanesljivo zdravilo, za dober tek. želodčne pline, zaprt ie. pro-Jti kislini v želodcu in vse slične želodčne nerednosti. Pomaera vedno. Mr. ( . W. Thomas, Carev ave. \Vil-kes-Bare, Pa. ie nam pisal j^. nov. "Taz sem porabil že veliko steklenic Trinerjeveera grenkegra vina. kakor predpisano po vaših predpisih in pomajralo mi ie veliko." ZA KRATEK CAS. Profesor ekonomije dijaku: "Imenu? mi en produkt, katereera zaloee presedajo popraševanja pr» njem?" Dijak: "Nadlotre!" -o- Reformator. " 1 i France, kolikokrat ti bom moeel pa še povedati, da imej pri molitvi zaprte svoje oči?" a. France: "Ia, kako pa vi vidite mene. kadar molimo?" --o- Pri čitanju sv. zgodb. Oče ie prebiral sv. zsrodbe. Neke-ea večera je ravno bral od Noetovih časov, ko ie ravno skončal stavek: .. .in zaernila je voda doline in hribe." Nieerov sinček poseže s svojo besedo vmes: "Ali so v Noetovih časih tudi israli "base ball came?'' Oče: Ne. so bila premokra tla." -o-- Razlika med jezerom in morjem. "Kdo mi ve povedati, vprašal je učitelj v šoli svoje učence." kakšna je razlika med morjem in jezerom?" Xek učenec dvigne roko. "Xo. T oh nek, povej !" "Razlika med jezerom in morjem •e ta, da je v jezeru bolj prijetno, če pade- vanj in požreš vodo, kakor pa v morju." -o- Na konju je boljše. "Moj oče ie jahalni policaj, ki i- ma konia." ie rekel prav modre policajev sinček nekemu obiskovalcu. Obiskovalec: "Ali ie biti ::a policaja na koniu boljše, kakor pa pesni n<»licai ?" Sinček: "Seveda ie! Kadar pride lo kakih doeodljajev se lahko liitro umakne !" J. KOSMACH. 1804 W. 22nd Str.. Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakuou raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ TA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir Najboljše delo. najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! ROTAKOM SLOVENCEM IN BRATOM HRVATOM naznanjam, da sem otvoril svoio lastno eostilno mehkih pijač. Vsem. jamčim, da bodo pri meni dobili-vedno dobro postrežbo in najboljše vsakovrstne pijačee. Za obilen obisk se vsem na j topleje priporočam ! Rojaki ne pozabite na greslo: SVOTI K SVOJIM! T. M. IVANŠEK, Soft Drink Parlor^ 1801 W. 21 st, Place Chicago. HI. "Adam mi brani svobodno nositi vodo iz vodnjaka —" "Kaj pa delaš, Adam?" je karal očetovsko župan. "Voda je dar božji, ki ga ne odrekamo niti najhujšemu sovražniku; žejne napajati je cielo usmiljenja!" "Ne odrekam je Martinu," se je branil Adam, "vem, da je voda v vodnjaku za vse, toda vrtec je moj in tega branim. Naj zapira za seboj, naj ne pušča perutnine na vrt, pa ne bom niti zinil." "Prav ima Adam," je menil Konrad. "Prav ima Martin," je menil Bolf. "Oba imata prav," je odločil župan Šepl, "in zato ukažem, naj Adam odstrani ključavnico z vrat, Martin pa in vsak, kdor pojde po vodo, naj 2:apira duri za seboj 1" Za vrati je poslušala Manca. Željno je pričakovala, kaj bo odgovoril Martin, toda ta je molčal kot grob in se očividno vdajal . . . "Nikdar tam ni bilo vrta, šele sedaj so si ga naredili in ga ogradili s plotom. Kdor je naredil vrata, ta naj jih tudi zapira," se je vmešala sme-' lo Manca v uradne posle. m "Mana, molči!" se je zadri nad njo Martin, katerega je bilo sicer sram žene; vendar pa je čutil v njenih besedah ojačenje. "Da bi zapiral za seboj, za to se ne zavežem." je rekel nato Martin :j — "voda mora biti svobodno dostopna; naj torej Adan^ opusti vrt." "Xa mojem mi ne sme nihče ukazovati! Če bom hotel, ne le vrtec, ampak kar kapelo postavim nad studencem, kakor je pri Dobri Vodi. Rad bi vedel, kdo mi more prepovedati!" je ostro odgovarjal Adam. "Res, res." je pritrdila soglasno mestna gosposka s stražnikom vred. "Kakor sem rekel, — sem rekel, ogled je končan." je odločil Sep* "hodite si po vodo, samo zapirajte za seboj," je še naročil Martinu. "In to ste komisija? Cunje ste, da boste vedeli," je kričala Manca in tako žalila trške zastopnike. "Tega ne bomo pustili kar tako, gnali bomo to reč vise, — komisija iz mesta mora sem in potem se pokaže,- kje je pravica." "Mana, ti si jezična ženska," je karal župan Manco; "naredi pa po svoje, če nočeš ubogati. — Pojdimo, sosedje; z Bogiim!" "Adam, odnehaj," je govoril mirno, skoraj proseče Martin, "žal vam bo, zahteval bom komisijo iz mesta." Za vrati je poslušala tudi Dodlička in se tresla od strahu, da bo mehki mož odnehal. "Tožite, kjer hočete," je začela tedaj tudi ona, "dvorišče je naše, voda naša, vrt naš, in vi nam nimate pravice ukazovati; Adam, ne vdaj se!" — "Kaj, ti mi boš grozil?" se je raztogotil Adam. "Da boš vedel, sedaj pa prav nalašč ne odneham in ne odneham, ko bi me tudi glavo ^talo." "Ne govori več z njima in pojdi domov," je klicala Manca svojega moža, "gospoda od sodni je jim bo že povedala, koliko je ura bila." "Sodnija je za vse, ne samo za vaju," je zavpila še Dodlička na svakinjo in vlekla Adama domov. Tako sta si vrgla brata karte drug pred drugega. Ključavnica je csUla na vratih, a drugi dan je hitel Martin v Domažlice k sodišču. Martin je pripovedoval, sodnik je nekaj časa poslušal, a slednjič nevoljno rekel: "Nimam časa, da bi poslušal vaša pripovedovanja, pojdite k odvetniku in vložite tožbo radi motenja posestva." "O, advokat! To ti je gospod, veliko bolj postrežljiv nego sodnik," je hvalil potem Martin doma in razlagal Manci, kako ga je advokat prijazno pozdravil, posadil na mehko, ga pozorno poslušal, po vsem natančno povpraševal, na zvonček udaril, in kako je takoj prihitel pisar. Advokat mu je narekoval tožbo v pero, ostro tožbo, da je Martinovo =:rce kar poskakovalo od veselja, ko je podpisal tožbo in odvetniku pooblastilo. "Pritisnil bom Adama, stroškov mu nasekam, da se mu ne bo izplačalo, ko bi imel samo vino mesto vode v vodnjaku." 'Saj sem takoj rekla," se je veselila tudi Manca, "da naša mestna pravica ni vredna počenega groša. Takoj je začela : Ti odnehaj, in ti tudi i Odnehaj, oba odnehajta, spraviyi se, roke si podajta in v dobrem pojdita : narazen. Za take razsodbe ni treba, da bi bil človek Salomon." • Martin bi se bil rad menil, zgovoril se o vseli vtisih, zopet bi pripovedoval, kako je opravil v mestu. Toda po večerji prime Manca že spe-| cega Martinka, in kakor vselej, tako gre tudi danes spat v čumnato in i— Martin ostane popolnoma sam v hiši. Dolgčas mu je, po "drevescu" mu je dolgčas. Mesto v posteljo — gre in se plazi iz hiše, prvič zopet po ' smrti Mančinih starišev. In čez nekaj časa že razlaga za zeleno mizo pri vrčku piva, kako je podkuril Adamu v mestu, kako je ž njim — z : Martinom — lepo ravnal advokat, kako ga je imenoval "gospoda Pora-! žila" . . . Danes Martin ne pije na jezo, ampak na veselje. Zato se je premagoval in šel o pravem času krog desetih domov, kakor bi bil šel samo kam v vas. Ne boji se Adama, ne boji se Mance in njenega vpitja, jeze in prepira se boji. Kakor maček se plazi in ima pripravljen izgovor, če ga bo Manca vprašala: "Kje pa si hodil?" — "II kovaču sem šel malo v vas," ji bo odgovoril. Po Klenči si drugi dan zopet pripovedujejo, da je Martin tožil Adama. v mestu da ga je tožil; in ljudje ne lažejo . . . SOUTH CHICAGO Zanesljiv denarni zavod, ki je pod državnim nadzorstvom in Vam nudi naj bolj-- * = šo postrežbo.