štev. 5. V Ljubljani, g ponedeljek, dne j. januarja 1907, Velja po poŠti: ia celo leto naprej K 261— id po! leta ff fi 13'-la fetrt leta „ „ 650 •ca en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: celo leto naprej K 20' — it pol leta „ „ 101 — is fetrt leta „ „ 5'— ia en mesec „ „ 1'70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah Si. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se no vračajo; nefrankirana pisma st ne sprejemajo. ClredniSkega telefona Ste v. 74. Političen list m slovenski narod Leto mu. Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ^e? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. Pri Večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje fn praznike, ob pol 6. uri popoldne, Clpravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. llpravniSktga telefona Stev. 188. Zalaganje armade. Vihar v kozarcu vode je pohlevna resolucija ki jo je v soboto sklenila avstrijska delegacija glede na zalaganje armade. Avstrija plačuje gotovo dve tretjini vseh troškov za skupno armado. Ako pa prištejemo še carinske dohodke, plača Avstrija v resnici tri četrtine. S tem pa Mažari še niso zadovoljni. Koalicija v ogrski zbornici je sicer z zaničevanjem izgnala barona Banffyja iz svoje srede, osvojila pa si ie njegov perfidni politični program. Fe-renc Košut, ogrski trgovinski minister in voditelj neodvisne stranke, oznanja Banffyjev program kot največjo mažarsko modrost. In glavna točka tega programa je: Neodvisna samostojna Ogrska na večne čase! Tega načela se drži ogrska vlada tudi pri zalaganju armade. Zal, da se je doslej Maža-rom udala še vsaka avstrijska vlada. Kako samozavestno in bahato je govoril dr. Korber v zbornici, češ, da Avstrija ne bode več potrpežljiva ovca za mažarske ovčarje in suk-uarje. In ravno on jc sklenil z Mažari mnogo slabšo pogodbo od prejšnje. Naravnost ne-čuven pa je dogovor iz leta 1904, ki določa razmerje, v katerem mora vojna uprava dobaviti v Avstriji in na Ogrskem razne potrebščine za armado. In najlepše je, da je to za Avstrijo skrajno neugodno razmerje bilo širši javnosti najstrožja vladna tajnost. Bistvo dogovora je: Ogrska industrija mora vsako leto dobiti od vojne uprave naročil v znesku ogrske kvote. Ko pa bi ogrska industrija ne mogla preskrbeti te ali one potrebščine, potem mora dobiti popolno odškodnino v drugih predmetih. Dalje se morajo vse delavske plače v državnih podjetjih na avstrijskih tleh vračunati v kvoto avstrijske industrije. Enako neugoden dogovor ie z ogrsko vlado leta 1904 sklenil bivši vojni minister Pitreich tudi glede na poljedelske, in obrtniške predmete. To početje je vendar vzdramilo avstrijske kroge. V poslanski zbornici so razni poslanci dne. 30. novembra pretek. I. resno pozvali trgovinskega ministra, naj pojasni označeni tajni dogovor. Na veliko začudenje pa je drugi dan v ogrski zbornici državni tajnik Szterenyi v imenu Košutovem izjavil med burnim odobravanjem poslancev, da ogrska vlada ni sklenila nobenega novega dogovora m da uiti pike ne popusti od svojih zahtev in obljubljenih koncesij. Svet .ie sedaj pričakoval v polni nadi, da bode avstrijska delegacija z vso odločnostjo odklonila dogovor ter vladi, oziroma vojni upravi izrekla zasluženo nezaupnico. In res se je bil osokolil pododsek avstrijske delegacije, da je sklenil nezaupnico vojnemu ministru in da odkloni dogovor z ogrsko vlado glede na zalaganje armade. Toda bilo je le mnogo krika, a malo uspeha. Ogorčenost mnogih gospodov delegatov se je ohladila že med vožnjo v Pešto. V petek pa je prišel v dele-gacijske kroge tudi ministr. predsednik baron Beck in izginila jc nezaupnica iz resolucije. Trojica veleposestnikov je opilila resolucijo temeljito, nevolja sc je razkadila v ponižno željo, ki naj jo avstrijska delegacija z globokim spoštovanjem položi na mizo visoki vojni upravi. Ta resolucija, ki jo je delegacija sprejela brez najmanjše razprave sc glasi: Dogovor o zalaganju armade za avstrijsko produkcijo ni povoljen; glede na kompenzacije niso edini vojno ministrstvo, avstrijska in ogrska vlada; zato nai vojno ministrstvo zalaganje armade uredi po nastopnih načelih: Avstrijska državna polovica mora dobaviti za armado industrijskih, poljedelskih in obrtniških potrebščin v polnem razmerju z avstrijsko kvoto; kompenzacija sorodnih predmetov je dovoljena Ic izjemoma, ako pritrdi trgovinsko ministrstvo; delavske plače se ne vštejejo v kvoto indu- strijskih zalog; v poljedelskem ministrstvu se ustanovi poseben oddelek, ki bode določal v pravem razmerju poljedelske pridelke za armade; o vsem tem mora vojna uprava poročati prihodnji delegaciji. Ta resolucija je bila sprejeta soglasno. To je pa tudi vse.Košut in tovarši sc morejo smejati v pesti, avstrijska vlada pa se more le boječe sklicevati na ponižno resolucijo avstrijske delegacije. Ostalo bode vse, kakor Mažari žele in basta. Eljen Košut! ~ ¥mm slovenske® peuskejn društva JLjuUljtina". Slovensko pevsko društvo »Ljubljana« je včeraj, 6. t. m. slovesno praznovalo petnajstletnico, odkar je bilo ustanovljeno. Slavnostno zborovanje se je vršilo ob 10 .uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma«, društveni pevci so pod vodstvom pevovodje Beniška zapeli Jenkovo »Molitev«, slavnostni govor pa je imel društveni predsednik Rado S t u r m. Izvajal je sledeče: »Pevsko društvo »Ljubljana« se je ustanovilo I. 1892. Na prvem ustanovnem zboru ie bil izvoljen zapredsednika Zalaznik; že takrat se je oglasilo 32 pcvcev in dva podporna člana. Na I. občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Jeglič, prvi pevovodja društva pa je bil nadučitelj Cepuder. Dasi ie bilo diuštvo izpočetka šibko in brez izdatnih gmotnih sredstev, si je kmalu opomoglo, ker je pridobilo zase občinstvo. Na prvi ljudski veselici, prirejeni od »Ljubljane«, je bilo 370 goldinarjev prebitka, Jakob Zalaznik je društvu poklonil preko 1000 K, »Sokol« je društvu brezplačno prepustil svoje prostore. Tako je društvo čedalje bolj rastlo in na-rastlo do najmočnejšega pevskega zbora v Ljubljani, ki je že 342krat nastopil. Pet let po ustanovitvi si je društvo omislilo lep prapor. Predsednik nato poživlja navzoča društva, zastopana pri slavnostnem zborovanju, naj še nadalje ostanejo združena z »Ljubljano« v bratski ljubezni. »Ljubljana« stoji iu bo ostala s svojo pesmijo na braniku narodnih pravic. Do nadaljnjega razvoja »Ljubljani« pomagaj Bog! Nato pripne gospiea L c k a n o v a :ia zastavo »Ljubljane« krasen trak, podarjen od slovenskih rodoljubkinj, za kar se ji predsednik zahvali. Popoldne ob pol I. uri je pripeljal poštni vlak pevsko društvo »Sloboda« iz Zagreba. Na kolodvoru so jih sprejela: Društvena godba, pevski društvi »Slavec« iu »Ljubljana« ter mnogoštevilno občinstvo, ki je bratom Hrvatom navdušeno klicalo »Zivio!« Gospodične so goste obsule s šopki. Opazili smo pri sprejemu tudi predsednika »Zveze slov. pevskih društev« g. Štritofa, od občinskega sveta pa seve ni bilo nikogar, ker je gosp. prezidijalni tajnik pozabil opozoriti občinske svetnike na dohod bratov Hrvatov. Po pozdravu predsednika »Ljubljane« so društva z godbo na čelu spremila goste v »Narodni Dom«. Ob I. uri se je vršil v restavracijskih prostorih »Narodnega Doma« banket, zelo številno obiskan. Častno mesto so zavzemali bratje iz Hrvaške, 14 članov zagrebškega pevskega društva »Sloboda«, trije od »Merkurja« iz Zagreba, in trije zastopniki »Ciril-Metodijskih zidarjev«. Medtem sta krožila po omizju dva odloka vojaške oblasti; med njima eden, ki je v zadnjem trenotku odpovedala kljub vsemu prizadevanju odbora spremljevan.ie Gregorčičeve »Domovine« od strani vojaške godbe. Odlok slove takole: K. k. Militar - Stationskomando in Lai-bach. An den lobl. Verein Slovensko Pev-stvo Družtvo »Ljubljana«, in Laibach. Lai-bach am 6. Janner 1907. Dem vom Icibl. Vc-reine an dic Musikvcrualtung tles Inf. Re-gimentes Nr. 27 schriftlich und an das k. u. k. Rcichskricgsininisteriuni telcgraphisch ge-stcllten Ansuchcn bcziiglich Musikbeglcitung bei »Domovini« bei dem heiitigen Konzert. kann auf Grund der beziiglichen Vorschriftcn nicht entsproehen wcrden. Ich bin daher niclit in der Lage diese, das Ansuehen ablehnende Antwort der Musikvcrualtung andern zu kon-nen. Dillman, m. p. ftnll. Pri banketu napije predsednik g. Rado S turni zastopnikom bratskega naroda hrvaškega in zastopniku tužnega Korotana, uredil ku Eckariu. Ob teh delavcih bo narodu zasijala boljša bodočnost! Na slavo in čast slovenske domovine! Ivan Zatluka, zastopnik »Merkurja,«, deželni poslanec hrvaški slavi hrvaško-sloven-, sko vzajemnost ter z največjo indignacijo zavrača atentat na slovcnskohrvaško zavest od strani gotovih oblasti, ki bi hotele zabraniti. da ne bi dali duška svojim čutilom napram domovini. G. Slavko Ravnihar izvaja, kako je slovenska pesem združevala Slovence in Hrvate ko sta oba naroda bila politiško ločena. Zato .ie naša pesem najboljši porok za tisto hrva-škoslovensko vzajemnost, katero iTekatieri gledajo od strani in hočejo zabraniti, da ne bi zapeli od srca skupni naši domovini. Vzlic temu je naše srce radostno kajti nobena sila nas več ne zmore in premaga! Dobro došli, bratje iz Hrvatske! Nato govori urednik »Mira«, Lekar. Izvaja sledeče: Koroški Slovenec ni za med veselo družbo. Ubili so nas — saj veste kdo črne vrane in tako dalje. Sicer ima tudi Korošec svoje vesele narodne pesmi, a danes mu je težko vživiti se v to veselje. Lastni brat nas jc ubil. Zato udari, ker tebe tolčejo. Potem pridite k nam na pogreb. Sicer bomo Korošci vse sile napeli, ali pesem ne bo več nič izdala, nasprotnika z njo ne ubijemo. Pri nas se poje v nemški družbi slovensko, v slovenski po nemško. Kadar pridete - bratje slovenski iu hrvaški prihodnjič gor ua Koroško, ne boste nas več dobili. Danes napi-jamo slovenskohrvaški vzajemnosti, jutri pa bo iz tega nastal veliki maček, drugega nič. Cela Slovenija naj se vzdigne; mesto besed pokažite dejanja. Vsega zla na Koroškem niso krivi Korošci, ampak Slovenci, ki iz centrale pridejo gor. Ti hodijo v nemške gostilne in pišejo nemške razglednice, odtod poguba koroških Slovencev. V lastni bajti lahko gospodarite in proslavljate slovansko vzajemnost ali na Koroško pridite in tam pokažite svojo moč. Ce pa tega ne morete, pa pridite nam vsaj v kratkem zapet: »Blagor mu, ki se spočije«. O tem, kako rešiti koroške brate, je Eckar razvil slednje misli: »Z etičnimi, političnimi, socialnimi iu drugimi programi se na Koroškem ničesar ne opravi. Opravi se vse le s pest.io. Treba, da pridejo kakšno nedeljo v Rožno dolino Hrvatje iz Zagreba in Nemce naklestijo. Seveda bo v pondeliek zopet vse nemško. Hrvatje naj pridejo v koroški deželni zbor in naj tam razbijajo, Slovenci pa naj prinesejo v koroški deželni zbor svojo ljubljansko deželnozborsko godbo, piščalke, kravje zvonce in drugo. S tem bo Korotan rešen vsaj za en dan.« Napijali so še: dr. Ravnihar kot podpredsednik »Zveze slovenskih pevskih društev«. Kopitar, podpredsednik »Slavca«, Vrečko. Armič, Fr. Terseglav, lančigaj, Dražil, predsednik »Slavca«, Kukovič, tajnik zagrebške »Slobode«, Oržanič, tajnik »Ciril-Metodijskih zidarjev« iu konečno še predsednik »Ljubljane«, Rado Sturm Slovenkam, sosebno Le-kanovi. Konečno prebere predsednik došle mnogoštevilne brzojavke in zaključi ofici.ielni tlel banketa. Središče slovesnega praznovanja, kjer se je osredotočilo zanimanje širšega občinstva, je bil slavnostni koncert, ki se jc vršil v lepo ozaljšani veliki dvorani hotela »Union«. Spored jc bil iako mnogoštevilen. Pri enakih koncertih je skoraj potrebno, da presledke med pevskimi točkami izpolni ali godba, ali svi-ranje, da se tako izogne moreči enoličnosti. Pri snočnem koncertu je bilo v tem oziru izborno urejeno. Poleg vojaške godbe, ki ic srečno postavila na spored prav primerne komade, sta sc kosala med seboj pevski zbor »L.iubliana«, kot slavljenec večera, in slavno pevsko društvo »Sloboda« iz Zagreba. Za ljubko menjavanje je poskrbela zagrebška gospiea Erni Kornitzer, kot umetnica na harfi. Harfa jc godalo, ki je na odru boli poredek gost, zato tembolj vabljiv. Gospodična svi-rateljica je bila v priznanje obdarovana, / lepim šopkom ter ji je občinstvo prirejalo burne ovacije. Pevski zbor »Ljubljana« se mora po pravici in po zaslugi prištevati med boljše, dobro izvežbane zbore. Pod živahnim in umnim vodstvom g. H. Benišeka ic pel s tako dovršenostjo, da zasluži vse priznanje. Skladbe, ki so se pele ta večer, povečem pač niso povsem primerne za slavnostni koncert, vendar ugajale so. — Nastop g. baritonista Ourednika je seveda mnogo pripomogel do hvalnega uspeha. G. Ourednik je znan, kot pevec prve vrste, ki s svojim polnodonečim. čistini in prikupljivim glasom tako prijetno naslaja ušesa poslušalcev. Častne ovacije so uavzočniki prirejali hrvatskemu pevskemu društv u »Sloboda«. 1'udi ta zbor je dobro izurjen in .ic pel gladko ne samo to, kar ie bilo na sporedu, — dodati je moral vsled burnega aplavza kar dva komada. Gospodične ua galeriji so vrle pevce obsule s šopki.. -Da koncert ni bil tako povoljno obiskan, ie menda vzrok obilna vstopnina, nekoliko pa druge prireditve in zabave, ki iih jc v tem času v izobilju povsod. težke skladbe, »U Ijetni suton NAČELNA DEBATA V AVSTRIJSKI DELEGACIJI. O resoluciji avstrijske delegacije glede na vojaške dobave poročamo na uvodnem mestu. To vprašanje je napotilo dr. Lecheria, da je v delegaciji temeljito obravnaval vprašanje o delegaciji sami, ki naj se odpravi, ker igra nasproti ogrski zgolj neko komično vlogo. Grof Schonborn mu jc odgovarjal, se zavzema za delegacijo, priznaval pa ic, da je nujno potrebna reforma delegacije. Preosnovala pa se bo po mislih Schonbornovih, ki jc hud aristokrat, tedaj, kc pride v delegacijo po reformi poslanske zbornice približno 40 ljudskih poslancev, doč im iih bo iz gosposke zbornicc samo 20. Tako jc grof Schonborn, ki je bil proti volivni reformi, konečno uvide!, da ie edino sredstvo, okrepiti naš parlament in našo delegacijo nasproti Ogrski. Dr. Lecher jc izvajal sledeče: Naš državni ustroj sc mora preosnovati in sicer tako, da se odpravijo delegacije. Avstrijska delegacija igra zgolj mešano vlogo. Delegacija nima pravih parlamentarnih pravic. Najbolje trpi vsled tega vojna uprava, ki mora igrati dvoumno vlogo, avstrijski delegaciji nekaj obljubiti, ogrski pa isto zamolčati. Hinavec mora postati vsak vojni minister v naših delegacijah; v Avstriji mora povedati nekaj tako, da bodo na Ogrskem lahko razlagali sebi v prid. Edina pot iz te zagate ie, da prevzame nadzorstvo nad zunanjim ministrstvom in nad armado parlament avstrijski in ogrski. To je povsod tako. Naše delegacije tudi zato ne uspevajo, ker v njih sodelujejo člani poslanske in člani vskriž. Gosposkozbornični člani preglasijo gosposke zbornice, ki so si medseboj na-Ijudskc poslance, kar ne bi bilo tako lahko mogoče, če bi poslanska in gosposka zbornica ločeni delovali v delokrogu, ki ga ima sedaj delegacija. Ni čuda, da se Hrvatic navdušujejo /a Veliko Hrvaško, Italijani za Italijo, ker pravzaprav nimamo nobene teritorijalne podlage za svoj domovinski čut. Mi Avstrijci smo brezdomovinci. Lecher konča: Ceterum censeo, delegationes csse de-lendas! Dr. Glombinski zagovarja avtonomijo narodov oziroma dežela. Schonborn povdarja, da bi sc položaj prav nič ne izboljšal, ako bi parlamenti prevzeli nalogo delegacije. Ce sc izvede, kar želi dr. Lecher, treba uvesti personalno unijo, kar pa jc za Avstrijo in Ogrsko poguba. V tem slučaju tudi v armadi ne bo več čuta za skupnost in v tem je cela monarhija in velevlast pri kraju. Oseba cesarjeva ne bo mogla več združevati Avstrije z Ogrsko. Pogodba i/, leta IS(>7 mora ostati šc nadalje podlaga razmerja med obema državnima polovicama. Vojni minister Schonaieh je v dolgem govoru branil armado, zagotavljal, da se Ogroni ne dovolijo jezikovne koncesije v armadi, ker jc službeni jezik nemški, pač pa je potrebno, da se v generalnem štabu učijo ma-žarščine. Častnikom in vojaškim uradnikom se zviša pokojnina in sicer za desetletno službovanje sc zaračuna pokojnina s 40%. po 35 službenih letih ie zagotovljena celotna pen-/iia. I'a zakon se kmalu predloži. Izboljšajo sc pa pokojnine tudi podčastnikom in gaži-stom. Nato se sprejme redni vojaški proračun. Admiral Montecuccoli govori o mornarici. Mornariškim strojevodjem se izboljšajo plače in pokojnine, častniškega naslova pa jim nikakor ni moč priznati. V pul.iske administrativne zadeve se mornarica ne vtika, pač pa zunanji elementi hujska.io meščane v Puliti proti mornarici. Mornariška uprava tudi gicda na to, da sc častniki nauče hrvaščine. Nato sc sprejme mornariški piotačuti. starocfhi za koncentracijo čeških strank. b. t. m. je bila v Pragi pod predsedstvom gosposkozborničnega člana dr. Mattuša seja izvrševalnega odbora staročeške stranke, ki se je pečala z vprašanjem o koncentraciji vseh čeških narodnih strank. Po dal ši razpravi se je sklenilo na podlagi gotovega programa, ki ga je izvrševalni odbor potrdil, pristopiti h koncentraciji. Kakor se poroča, se bodo sta-ročeški stranki pri prihodnjih volitvah dali trije mandati in sicer eden v Pragi (Staro mesto) in dva v mestnih volivnih okrajih. mladoceška agrarna organizacija. Mladočcška stranka namerava začeti z novo organizacijo, ki bi imela; na podlagi mladočeškega programa v najkrajšem času, prav gotovo pa. pred državnozborskimi volitvami pričeti svoje delo. Napredni poljedelci naj bi sc združili v rnladočeško agrarno organizacijo, ki bi nastopala proti češkim agrar-cem. NEMŠKO NASILJE NA POZNANJSKEM. Berolin, 6. jan. Nemška vlada namerava izdelati novi zakon, s katerim oropa Poljake posestev. RUSIJA. Jekaterinoslav, 6. jan. Tu je eksplodirala v neki hiši bomba ter ubila 3 častnike in enega policaja. »KULTURNI« BOJ NA FRANCOSKEM. P a r i z, 6. jan. Prefekt departmaja Seine-et-Oise ie zaplenil v verselskem semenišču 250.000 frankov francoskih državnih in železniških obligacij. Prefekt je s tem izvršil čisto navaden rop. Pariz, 6. jan. Vlada noče priznati od mon-tierskega škofa Lacroix ustanovljenega društva sv. Sigismunda za podporo duhovništva. VOJSKA V MAROKU. Sultan maroški je pod pritiskom evropskih velevlasti, ki so v algezirski pogodbi sklenile, v Tangeru ustanoviti francosko-špansko policijo, odstavil mogočnega vstaš-kega Rajzuliia, ki je dozdaj bil guverner v Tangeru in poslal proti njemu svojo armado, kateri poveljuje voinj minister El Gebbas. R a i z u I i ie v Zinatu, kjer se je utrdil. Tanger. Vladne čete bombardirajo Zinat. Parnik s topom in vojaki je odplul proti Ar-zili. Vladne čete so' jele na Zinat streljati s topovi v oddaljenosti 1500 metrov. Rajzuli je odbežal v gorovje. EI Gebbas je izgubil 20 mož, Raizuli 50. Dnevne novice. i- Socialni demokratje so sklenili pri včerajšnji okrajni konferenci, da se udeleže v Ljubljani samostojno vseh volitev v državni zbor, pa tudi kasneje v občinski svet in deželni zbor. Po deželi tudi nastavijo svoje kandidate. ki upajo o njih, da jih bodo tam, kjer liberalci ne bodo nikogar nastavili, podpirali liberalni volivci. Cujemq. da se je Kristan pri shodu precej spodtikal nad mladimi, češ, da je to pravzaprav hinavščina, da se ne priklopijo socialni demokraciji. V Ljubljani upajo, da pride do ožjih volitev, pri katerih zmagajo. + Legvart In Lenarčič. Nadzornik kranjskih mlekarn in revizor štajerske celiske zveze Legvart ima zanimivo nalogo preprečiti ustanovitev liberalne »Zadružne zveze« na Kranjskem. Lenarčič ima nalogo jo ustanoviti. Torej bo vojska! Kdo bo zmagal? + Iz Doba. Izobraževalno društvo jc imelo včeraj predavanje. Dr. Krek je govoril 0 zemljiški odvezi v popolnoma natlačeni dvorani. — Pričeli smo tudi poslovati v posojilnici. — + »Novi List« v Trstu ie pričel izhajati dvakrat na teden. Pri poročamo ga vsem našim čitalnicam, izobraževalnim društvom ter sploh somišljenikom. Za celo leto velja 8 K. + Slovenci na Dunaju. Slov. katoliško izobraževalno društvo «Straža« na Dunaju je začelo misliti na lastni dom. Začeli smo že nabirati med tukajšnjimi Slovenci zlasti med društv. člani in nabrali v hipu svoto 64 K 42 h. Darovali so: gdč. Ivanka Vurnik 20 K, gdč. Marija Plevelj 10 K, g. Henrik Gobec, gospa Frančiška Brate, gg. Alojzij Jeler in Matija Borovnica, gdč. Ana Eder, Frančiška ter Ivanka Šubelj, Ivanka Hribar, g. Anton Fabjan in g. Martin Cctinski po 2 K, č. g. Frančišek Rebol, gdčni Fani Bizjak in Kristina Golokranec, gg. Ivan Kvas, Albert Stra-hovnik, Stjepan Smole in Marko Bajuk po 1 K; tamburaši nabranih 2 K 84 vin., manjših darov pa 58 vin. Od tega jc bilo stroškov 1K 30 vin., ostane torej 59 K 12 vin., kar se je naložilo takoj plodonosno v hranilnico. Vse svoje prijatelje prosimo, da bi nas blagohotno podpirali, da bi si mogla omisliti »Straža« kmalu primerno dvorano za svoje prireditve. Vsem dobrotnikom najiskrenejša hvala! Domovina, ne zabi nas, ki smo tvoji sinovi in hčere! + Premije za uspešno pogozdovanje. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo podelilo je v 1.1906 za uspešno pogozditev goličav kmečkega posestva pohvale in več premij. Priznalne diplome so dobili: Avgust Adamič v Ljubljani, Franc Tršar na Vrhniki, Franc Boršnik v Borovnici; premije po 40 kron: Ivan Montcl v Dol. Mozclju, Matija Stangel v Dol. Mozclju, Ivan Petsehaner v Poljanah, Jakob Sclez v Sajovčah; po 30 kron: Franc Oorjanc v Sajovčah, Pavel Lenasi v Sa- jovčah, Anton Dolenec v Studencu, Matija Za-krajšek v Skufčah, Ivan Znideršič v Pod-cerkvi, Jurij Zorman v Slavini; po 20 kron: Ivan Košir v Kranjski gori, Anton Jenko v Poljanah, Josipina Krcbelj v Sajovčah in Marijana Verbič v Gor. Suhadolu. + Srečna lovca. Iz Št. Vida pri Zatičini se nam piše: Podborški župan Fr. Kastelec in njegov hlapec Mandelj sta 5. t. m. vjela ne-obstreljenega 25 kg težkega srnjaka. Psi so ga pripodili iz gozda v vas pod neki kozolec. Tu sta ga vjela imenovana dva ter zaprla v svinjak. Včeraj sta ga izročila najemniku lova g. Fr. Zorcu iz Ljubljane v slovesnem spremstvu radovednih vaščanov. — Društvo slovenskih agronomov se snuje, kakor čujerno, na Dunaju. Društvo se bo imenovalo »Kras«. Naj bi nomen ne bil omen! — V odbor »Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju« je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen starejšina »Slovenije« g. Adolf-Ribnikar, mestni živinozdravnik na Dunaju. — Imenovanje pri goriškem deželnem odboru. Asistentje gg. Ivan Kalin, Dragotin Ci-goj in Nikolaj Gall so imenovani za oficijale. — Iz Idrije. V soboto dne 19. januarja t. 1. vršila se bode v korist »Idrijske bolniške blagajne« pri Didiču običajna predpustna veselica, katero prirede v ta namen idrijski rokodelski pomočniki. Z ozirom na blagi namen veselice se vsa idrijska društva tem potom opozarjajo, da blagovolijo za kako eventualno prireditev ta dan upoštevati. — Nesreča. Podlonkom je v petek zjutraj ponesrečil posestnik Anton Šmid po domače Kovač. Kolo, ki goni slamoreznico, je zamrznilo. Sekati jc začel led okrog kolesa. A on ni pazil na vodo, ki je mej tem jela napolnjevati porce kolesa. Kolo se zavrti, privzdigne gospodarja, stisne glavo in vrat ter ga v trenutku tako zadavi. Žena ga pride klicat na zajtrk in dobi že mrtvega. Zapustil je ženo in štiri nedorasle otroke. -— Gorenjka — slušateliica na dunajski un'verzi. Gospa Tončka Gaber, rojena Je-senko, bivša učiteljica na Primskovem. je vpisana na filozofski fakulteti, kjer študira umetniško zgodovino in narodopisje. Zanimivo je, da je ona prva Jugoslovanka v tej stroki. — Meroizkusni uradi. Piše nam trgovec: Velike sitnosti imajo trgovci in krčmarji po deželi, ako so po več ur oddaljeni od meroiz-kusnih uradov. Marsikateri trgovec ima le eno tehtnico, a jo mora ob reviziji pokazati uradu in je tako dva, tri dni brez tehtnice. Te sitnosti bi se odpravile, ko bi uradnik seboj nosil potrebne stvari ter na mestu preizkušal tehtnice. — Nov notar v Trstu. V Trstu je otvoril pisarno notar Rudolf Stark, ki je zmožen slovenskega jezika in ima tudi slovensko urad-ništvo. — Iz dijaških krogov. V Trstu se je osnovalo jugoslovansko akademično ferijalno društvo »Balkan«. — V Pragi se snujeta »Jugoslovansko dijaško umetniško društvo Vila« in »Jugoslovansko pevsko društvo«. Novi odbor novomeške čitalnice obstoji za leto 1097 iz sledečih gospodov: Predsednik Vilko Rohrmann, pristav deželne kme-ti;ske šole na Grmu, blagajnik Ivan Škerlj, okrožnega sodišča nadsvetnik, podpredsednik profesor Josip Germ, tajnik Bohuslav Ska!icky knjižničar Franc Kussel. Odborniki Jurij Gre-gorec, Edmund Kastelic, Valentin Kompare, Jurij Kozina. Ivan Maselj, Josip Morauc, Vinko Urnek in Franc Vadnjal. — Nesreča vsled mraza. Iz Rudolfovega se nam poroča: Dne 2. t. m. je hmelniški hlapec peljal proti večeru domov gospoda frančiškana. ki ponavadi mašuje ob nedeljah na Hmelniku. Vsled žametov sta prišla na tako slabo pot. da nista mogla naprej. En konj je vsled mraza poginil na mestu, drugega so privlekli domov zjutraj ob tretji uri. Hlapec in gospod duhovnik sta še srečno ušla nesreči. Naj pripomnim, da so tudi v mestu pota jako slaba vsled južnega vremena. Naj bi torai mestna občina napravila vsaj po Glavnem trgu in Ljubljanski cesti trotoar. — Tiskana trgovska poročila so dovoljena na dopisnicah na levi polovici naslovne strani. Poštni uradniki na deželi. Trgovinsko ministrstvo bode, kakor se nam poroča, dovolilo, da se bivšim poštarjem in odpravnikom službena leta na deželi vštejejo v pokojnino, ki se bode mnogim s tem izdatno zvišala. — Potrdila za brzojavke. Trgovinsko ministrstvo je določilo, da morejo stranke proti pristojbini 10 vin. dobiti potrdila oddane brzojavke tudi pozneje, ako se izkažejo kot od-dajatelii. — Pokopali so v Radovljici brivca J. 7. u p č i č a. - V Postojni so pokopali posestnika g. Karola V i č i č a, starega 74 let. — »Društvo za varstvo živali«. Beda ubogih živali, nosebno naših ljubih ptičic-pevk postala je radi obilnega snega ter hudega mraza velika. Vsaki dan potreba je veliko množino ptičje krme na mizice pokladati. Kje pa dobiti sredstva v ookritic stroškov, ako ne pri dobrosrčnih ljudeh. Te prosimo, da pristopijo v obilnem številu k našemu društvu ter z doneski za ptičjo krmo opomoremo bedi ptičic pevk. Pristopna naznanila, kakor tudi doneske za krmo, poslati jc društvu za varstvo živali v Lipblinni. Tn naslov zadostni. — Nov list. V Učiteljski tiskarni bo pričel izhajati nov list »Domače ognjišče«, ki naj bi posredoval med šolo in domom. Štajerske novici* š Celjska gimnaziia. Iz Cel;a smo prejeli naslednjo izjavo: »Politično društvo »Naprej« protestujc proti vsaki nakani vlade, odpraviti slovenske paralclke v Mariboru ali samo- stojne nemško - slovenske gimnazijske raz-reue v Celju. Politično društvo »Naprej« zahteva, da se razširita oba zavoda v popolni samostojni slovenski gimnaz.ji v Celju iu Mariboru. Od vseh slovenskih poslancev se odločno zahteva, da naj bodo v tem vprašanju složni in neizprosni ter naj postopajo edino le v soglasju s celjskimi in mariborskim Slovenci.« Ta resolucija se je sprejela soglasno na občnem zboru društva dne 5. t. m. — Pripomba uredništva: To je vedno stališče naših poslancev in tudi »Slovenca«, ki je še 4. t. m. izrazil isto misel. š Veselo vest vam javim iz Jarenine. Pri nas na Pol.čkem so bile zadnjo sredo občinske volitve. Ponosno je hodil že znani nem-škutar in od »Siidmarke« plačani agitator za nemštvo očka Reininger okoli in pravil, kako bo zmagal. Pa kdo si bi misl.l! Na dan volitve jc s svojimi Prusi podlegel na celi črti. Zmagala je poštena konservativna stranka. V odboru so najdelavnejši Slovenci iz Jarenine in s Poličkega. To je zmaga, ki je nenadoma prišla in nas izvanredno veseli. Zloglasni agitator nemštva Reininger je postal zadnji čas zelo nepriljubljen v svoji lastni vasi. Celo slepi njegovi pristaši so le sprevideli, kako je delal pri cesti za svoi žep. Neinškutarski voditelji so vsi enaki. Samo Reininger je delal preočividno in preneumno. Tudi s svojim odurnim nastopom si je celo nemškutarje odvračal. Na dan volitev jc sprevidel, da je general brez armade. Ubogi očka, skoraj ste se jokali. Kaj so se trudili, noč in dan so agi-tirali. Pa vse je bilo zastonj. Tako mine slava sveta. Kako imenitno bi bilo sedeti na županskem stoliču. Zdaj pa je vse šlo fuč. Očka so si zato že daii zidati gostilnico in so si lepo cesto dali okoli hiše napraviti. Pa človek obrača, volilci pa obrnejo. Gospod Reininger. Vaša zvezda je utonila. Pojte v penzijon s šentjakobskim Škofom vred. š Poskušen samoumor. 25-letna brezposelna AAarija Korošec iz Vrhol doma, je hotela končati svoje življenje s tem, da je v stanovanju svoje sestre v Mariboru pila raztopino fosforja. Našli so jo še pravočasno in jo prepeljali v mestno bolnišnico. Korošec je že večkrat poskusila samoumor, a so io še vedno rešili. š Blkorejske zadruge je osnoval potovalni učitelj M. Jelovšek v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu, v Podgorju, v Šmartnu pri Slovenjem Gradcu. š Iz poštne službe. Poštnima kontrolorjema sta bila imenovana oficijala Artur Kropš iz Maribora za Gradec in Henrik Hauser za Maribor. Ljubljanske nouice. lj Veliki koncert »Glasbene Matice«. V lažje razumevanje zanimivega koncerta dne 13. januarija naj nadaljujemo razlago nekaterih drugih skladb. Kakor so »Turki na S 1 e v i c i«, o katerih smo v soboto govorili, krasna muzikalna slika, pretresljivo nam predočujoča najžajostnejšo dobo v slovenski zgodovini, polna iskrene pobožnosti, tako je »Švanda dudak« ravno nasprotje tega, skladba polna razkošnega veselja, šale in smeha, predstavljajoča nam med drugim celo ples obešencev in čarovnic v peklu. »Švanda dudak« je češka pravljica, besede jc zložil preslavni češki pesnik Jaroslav Vrchlicky, a besedilo mojstrsko poslovenil prof. Funtek. Švanda je bij priljubljen godec na dude ali dudiše (»dudelsack«), Bendlova skladba je naravnost velikanska za mešan zbor, orkester in tri soliste. Sestoji iz 4 delov ali »poglavij«, kakor jih zove bolj šaljivo pesnik. V prvem poglavju smo v vaški gostilni, kjer se v veselem plesu sučejo mladi pari. Ravno od-zvenevajo poslednji zvoki Švaindovih dud. Godec neče več gosti, češ da mora iti k svoji ljubi Marinki pod okno, zbor gostov pa ga vedno rniinejše sili, nai zaigra še »eno polko, pa bo dosti«. Ker se Švanda nikakor ne da preprositi, reko mu gostje, da lahko k vragu steče. V drugem poglavju smo v temni noči na pusti krajini, kier stoje ob razpotju vislice. Švanda pri vislicah premišljuje svojo ljubezen do Marinke, kar pristopi tujec in povabi godca, ko ga spozna, v »črni dvor«, ki je tam blizu v gozdu, da bi tamošnjim gostom. ki sc dolgočasijo pri kvartah, godel. Vsled obliubc bogatega plačila se da Švanda pregovoriti, češ, da sc bo Marinka že spravila ž1 njim, ko bo dobila bogata darila. V tretjem poglavju smo v »črnem dvorcu«. Tam igra družba obešencev kvarte in na svojo grozo spoznamo, da smo v peklu in da je bii oni tincc sam peklenšček. Obešenci takoj opuste igro iu pozdravijo gosta z divjim veseljem. Obljubijo mu, da mu bodo za njegovo godbo zlati kupoma pršeli v kapo. Le eno si- tujec-hudič izgovori, naj Švanda za darila nikdanoic reče: »Plačaj Bog!« In sedaj se pričenja »peklenski raj«. Na kozlih in metliščih prijaha več sto vešč ali čarovnic in z njimi se spuste obešenci v divji peklenski ples »k trupu trup in roke v bok brez miru in skok na skok!« V zraku je brlizg, nad mlinom vrisk in pisk, sova vpije, z njo skovir, v okno bi ie netopir. Vse se suče v glasnem vrišču. »Oj, to miče. kliče, viče, siče, dudi plesati uče šc lc mrliče!« Švanda vesel bogato natresenih novcev, vzklikne: »Za denar vam Bog plačila daU« Zbor zahrešči z grozovitim »hu!« in vse zgine v peklenski hrup, nato sledi dolg premor in četrto poglavje sc začne. Dani se. Pastirii pozdravljajo novi dan s piskanjem na žveelc, tički prepevajo. Švanda spi na tramu vislic. Ves peklenski p o h o d i e v i d c I s a m o v s a n j a h ! Zbor kmetovalcev nastopi, idočih na delo, mod mirni Marinka. Poslednin se bridko pritožuje, da jc zastonj čakala Švando in da jc zdaj ljubezni konec. Kar zapazijo Švando na tramu vislic spečega in v sanjah še zadnje besede peklenskim plesalcem govorečega. Med glasnim smehom in krohotom vzbude ubogega Švando. Marinka, Švanda in zbor povzarnejo velešaliivo »moralo« vsega dogodka, češ: »Greš Ii k ljubi stat pod okno, da bi srečen bil pri njej, naj ni vrag te ne premoti, stopaj ravno pot naprej!« lj Veranda pred kazino je za zimski čas podrta. Spomladi bo zopet postavljena. Kazina io bo morala podirati vsako zimo. Kakor čujerno, je večina občinskih svetnikov z narodnega stališča proti temu, da bi se Kazini dovolilo zgraditi novo ličnejšo in stalno verando. Povdarja se, da celjski magistrat ne dopusti zgradbe slovenske šole, dasi imajo celjski Slovenci prostor že kupljen in da bi se moglo o kaki stalni verandi pri Kazini govoriti le, ako da celjski magistrat primerne koncesije celjskim Slovencem. O razvoju stvari bomo svoi čas poročali. lj Za šahovce. Sobotna simultanna igra gospoda Milan Vidmarja v kavarni hotela »Union« je sijajno uspela. 2e precej časa pred napovedano uro se je bilo zbralo mnogo občinstva, katero je ob en četrt na osem zvečer pričetemu velezanimivemu bojevanju sledilo do konca z največjo pozornostjo. Mladostni umetnik je imel težavno nalogo, braniti se proti 19 deloma jako močnim nasprotnikom, ki so se z vsemi silami in pošteno trudili, otež-kočiti mu stališče kolikor le mogoče. S čudovito točnostjo, sigurnostjo in hitrostjo igra mojster in že za kakih dvajset minut pribori si prvo zmago. Nesrečen je na deski, koder pade druga odločitev in kjer podleže dobro premišljeni in res fini kombinaciji nasprotnikovi. Potem pa sledi z redkimi izjemami zopet zmaga za zmago in ko je ob pol deseti uri boj končan, je rezultat ta-le: Vidmar je dobil 13, izgubil samo 5 iger in ena jc ostala neodločena. Gotovo sijajen uspeh, če se pomisli, da je pozornost Vidmarjeva bila razdeljena na toliko strani in da so njegovi nasprotniki imeli vsak po 19krat toliko časa premisliti si svoje poteze! Gospoda Vidmarja ime ie dobro znano šahovnemu svetu. Igral je že — in povsodi z najčastnejšim uspehom — na imenitnih dunajskih in nekaterih turnirjih na Nemškem. Na lanskem norimberškem mednarodnem turnirju mojstrov je med drugimi premagal slavna pr-vobritelja Nemca dr. Tarrascha — ta partija je bila ena najlepših in najženijalneje izvedena — in Francoza (reete Rusa) Janovskega, ter remiziral s korifejami Amerikancem Marskal-lom in Dunajčanom Schlechterjem.Želimo mu iz srca najboljšega uspeha na bodočem velikem turnirju dunajskega šahovnega društva, ki se ima še ta mesec pričeti, kar se pa tiče zgoraj opisanega nastopa njegovega v Ljubljani, želimo, da bi ne izostali pričakovani sadovi in da bi znamenita produkcija pridobila plemeniti »igri« ali bolje rečeno umetnosti ša-hovni obilo novih ljubiteljev in častilcev ter sploh pripomogla, da bi vendar že enkrat tudi na Slovenskem v širših krogih zavladalo večje razumevanje in toli zasluženo zanimanje za »kraljevski« šah. lj Občni zbor krajne skupine poštnih In brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 6. t. m. ob 4. uri popol. v društvenih prostorih na Rimski cesti št. 4. Predsednik g. Avgust Jeršek pozdravi navzoče iu predstavi navzočega mag. komisarja g. Robido. V svojem poročilu omenja predsednik, da se člani, dasiravno društvo raste po številu, vendar le premalo zanimajo za društvo. Tej brezbrižnosti članov je tudi pripisati, da odbor ne more tako delovati, kot bi moral in da so lokalni uspehi vsled tega tudi jako dvomljivi. Gosp. predsednik je večkrat v imenu skupine bil pri gosp. ravnatelju in mu prinašal prošnje članov. V enem slučaju sc je nekaj doseglo, prošnji pa, da se odpravi snaženie voz po nastavljencih, pa ravnatelj do danes še ni ustregel, dasiravno drugod takih del ne opravljajo nastavljeni uslužbenci .-Gosp. Č e r v se istotako pritožuje nad mlač-nostjo članov, ko mora vendar vsakdo vedeti, da brez organizacije ni mogoče v socialnem oziru nič doseči. Iz poročila blagajnika povzamemo, da ima društvo sedaj 48 članov, ki so vplačali 704 K, skupnih stroškov 694 K 21 h. Društveno premoženje znaša 73 K 31 h. — Pri volitvi odbora so dobili naslednjj gospodje največ glasov: Predsednik: Jeršek, namestnik Košenina, blagajnik Heufel, namestnik Primšar, preglednik Vogelnik, namestnik Zupan, zapisnikar Šišek, namestnik Cunder, knjižničar Bužan, namestnik Mozetič, bolniški preglednik Ažnah, namestnik Bandl; odbor-n,ki: Šega, Jenko, Bezlaj, Ravnihar, Kristan, Bončar. Gosp. predsednik Jeršek se jc odločno branil predsedstva, ker so člani preveč brezbrižni. Ko pa so posredovali in obljubili pomoč mnogi člani, so ga po poldrugourni prošnji vendar pregovorili. Nato, ko se ni nikdo več oglasil k besedi, je predsednik zaključil občni zbor. I Odvetniški in notarski uradniki. II. skupina »Odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani« imela jc v soboto 5. t. m. izvan-redni občni zbor. Prva točka dnevnega reda je bila, ali naj društvo pristopi »Naši zvezi«. Občni zbor, ki je bil določen na sedmo uro otvoril se je šele ob osmih zvečer. Kot povabljenci udeležili so se zborovanja člani »Naše zveze«, gospod Trstcnjak, uradnik liub-Ijanskc mestne hranilnice, gospod Tomazin poštni oficijal in znani (dr.) Kam. Predsednik da besedo tajniku Krištofu, ki poroča, da je društvo dobilo poziv od »Naše zveze« na pristop k isti, povdarja pa, da ima društvo odvetniških in notarskih uradnikov obširen stanovski delokrog, in obžaluje nezrelost in stra-hopetnost nekaterih tovarišev ki ic vzrok, da niso še vsi tovariši združeni v tem prepotreb-nem društvu, v katerem bi našli ko bi edini, mogočno zaslombo. »Naša c• le lokalnega pomena, s pristopom k tej zvezi bi se le rušila tako potrebna edinost odvetniških in notarskih uradnikov, zato predlaga, da se pristop odkloni. O. Tavčar (pisarna dr. Tril-lerja) povdarja, da je društvo strokovno, društvo »Naša zveza« je pa politično, in pri ustanovitvi tega društva se jc izrecno povdar-jalo, naj se le državni uradniki sprejemajo v društvo. G. Cimcrman je za pristop. G. Krištof vnovič povdarja, da »Naša zveza« ne more nikdar nuditi onih koristi, kakor strokovno društvo odvetniških in notarskih uradnikov. Ravno sedaj sc pa snuje na Dunaju centrala strokovne organizacije. Za to se bodemo ogrevali, »Naša zveza« je pa le lokalnega pomena. G. Trstenjak se zahvaljuje za povabilo in pojasnjuje: Mi ne zahtevamo naj pristopi društvo odvetniških uradnikov kot tako v »Našo zvezo«, ampak iščemo le stika z njega člani, kateri naj jo podpirajo s tem, da ji pristopajo. Pojasnjuje, da bode »Naša zveza« svoje delovanje raztegnila po celi Avstri i. Potrjuje, da se je pokazalo nasprotstvo med državnimi, deželnimi in zasebnimi oziroma občinskimi uradniki, a sedaj tega ni več, smo na demokratičnem stališču in ravno radi tega sta izstopila iz društva dva c. kr. državna uradnika, (dva jurista). Naš program še ni popoln, ker težimo za tem, da bi se vse narodno uradništvo združilo v dosego gospodarskih in političnih interesov. Slovenski uradniki imajo v Ljubljani gotovo politično moč in imajo II. volilni razred v občinski zastop v rokah, proti nam se ne more tu vladati, in slednjič prizna: »Naša zveza je eminentno politično društvo. G. To-mazin, povdarja, da stanovska organizacija sama še ne zadostuje, potrebna je tudi politična. Naša stanovska organizacija nima zastopnika v državni zbornici. Stanovska organizacija odvetniških uradnikov nima z politično orgajiizacijo »Naše zveze« nič skupnega, le poedini člani morejo k njej pristopati. Prizna, da občni zbor I. skupine odvetniških in notarskih uradnikov res ni pravi forum, pred katerim naj se razpravlja to vprašanje. Dosedanji odbor »Naše zveze« jc le za silo sestavljen in radevolje se bo dalo prostor v istem tudi enemu odvetniškemu uradniku. Krištof povdarja da v »Naši zvezi« ni ne učiteljev ne profesorjev. G. Tomazin pojasnjuje da je učitelj Jelene \ odboru da bi bili v društvu tudi profesorji ne more trditi. Krištof vnovič povdarja, da ie »Naša zveza« pravzaprav le konglomerat različnih vrst uradništva, zato naših stanovskih interesov nikdar ne bode mogla zastopati. Odločno povdarja: mi nočemo postati izdajice svojega društva ki je doseglo že v tem kratkem času obstoja lepe uspehe. »Naša zveza« se ne more tako zavzemati za posamezne vrste uradništva, ker je mešanica različnih vrst uradništva in zasleduje eminentno politične cilje. Cimerman jc za pristop. Tavčar predlaga neko resolucijo, v kateri se pozdravlja zbliževanje državnih uradnikov z zasebnimi, katero zbliževanje posreduje »Naša zveza«. Tovariš A.Kocmur ugovarja, da bi se na občnem zboru nepolitiškega strokovnega društva razpravljalo vprašanje, naj se li pristopi k tako eminentno politiškemu društvu kot jc «Naša zveza«, kar so nje zastopniki sami potrdili. Ugovarja, da sc je sklical ta izvanredni občni zbor brez predidoče odborove seje, ugovarja, da bi se razpravljalo to vprašanje kot prva točka dnevnega reda. Vprašanje, ki se mlati že skoro dve uri, sploh ne spada na naš občni zbor — če pa, pa k večjemu med raznoterosti, — vsled tega predlaga, da se ta točka izključi iz dnevnega reda. Temu pritrjuje tovariš Krištof in predlaga, da se da na glasovanje njegov predlog, da se II. skupina ne opusti kakor se je menda nameravalo in da je pristop k zvezi stvar posameznika, ki ne spada v delokrog društva. Pri glasovanju je bilo pet glasov za^ resolucijo, pet proti. Med navzočimi je bilo več mladoletnih. Nato se jc vnela debata, da nekdo, ki je glasoval za resolucijo, sploh ni član društva. Kam pozdravlja one ki so bili za resolucijo in imenuje da so oni ki so glasovali proti navdihnjeni reakcionarnega duha. Strokovna ideja po njegovih mislih propada in je le ostanek stare cunftarije, ki jc bila za podlago f . . . . škornju. Tovariš Kocmur ga zavrača, povdarja, da predgovor-nik ni o strokovnih društvih podučen, kajti ravnosedaj so strokovna društva v najlepšem cvetu. Na Nemškem se dviga število strokovno organiziranega delavstva tako zelo, da šteje soc. dem. politična organizacija, ki jc štela pred par leti šc nad 4,000.000 članov sedaj le še nekaj krog 1 milijona, nasprotno se je pa povspelo število strokovno organizovanega delavstva od pod 1 milijon nad 3 milijone. Krištof navaja: v »Naši zvezi« ie Ic par državnih uradnikov, kako naj torej mi pozdravljamo zbliževanje z državnimi uradniki, ki se bodo tej naši resoluciji smejali. G. Trstenjak tudi pozdravlja resolucijo. Tovariš Kocmur konsta-tira. da jc politika smrt vsacega strokovnega društva in jc proti temu, da se že nad dve uri uganja neplodna politična debata, ki zamore le škodovati stanovskim interesom in le dati kal razpadu društva. Kake pol ure traja še burna debata, predlagajo se različni spreminjc-valni predlogi. Tovariša Slana in Kocmur predlagata opetovano konec debate. Kocmur stavi na zastopnika politične oblasti vprašanje ali sploh zamore nepolitiško strokovno društvo pozdravljati z resolucijo kako politično društvo. Tov. Krištof povdarja, da jc liberalec vendar se mu zdi resolucija nesmiselna, ker se ne ve, če so državni uradniki za zbližanje z zasebnimi uradniki — kar resolucija pozdravlja. G. Trstenjak svetuje naj se resolucija odloži ker jim ni za resolucijo, ampak za dejansko podporo od strani članov s tem, da »Naši zvezi« pristopajo in za njo delujejo. Vrši sc burna debata in predsednik prekine za pet minut zborovanje, — slednjič ob pol II. uri se sprejme konec debate o tej točki — ki je bila nčividen liberalni manever ki se je pa končal s sramotnim porazom »Naše zveze«. Kam jo je nato kislega obraza popihal, ker je uvidel da njegova pšenica ne gre v klasje in to ne samo — med nižjimi sloji — ampak tudi ne med uradništvom. Pri drugi točki poroča tajnik Krištof, da bode dne 31. marca in 1. aprila na Duna u zboroval kongres za ustanovitev centralne državne organizacije vseh avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov. Ta kongres pozdravljata tov. Krištof in Kocmur. Tavčar govori proti, češ, da nemški kolegi ne bodo za nas delovali in da naj se pošljejo na Dunaj trije delegati, ki naj gledajo, da pr.de v odbor tudi kak Slovan in to posebno z ozirom na bodočo zavarovalnico zasebnih nastavljen-cev. Kocmur povdarja, da imamo ene in iste interese z dunajskimi tovariši in da kar se bo doseglo, se bo doseglo le na Dunaju, kjer so tovariši v masah in tik pred vrati odločilnih faktorjev. Kar se pa tiče zavarovalnice za starostno preskrbo, naj se od dunajskih tovarišev odločno zahteva centrala za vse slovenske pokrajine v Ljubljani — katero bodo zagovarjali tudi naši poslanci — in naj se le v tem slučaju podpira državno organizacijo. Trije delegati sc naj pa radi ogromnih stroškov in pa ker bi imel Ic en delegat pravico glasovanja — ne odpošljejo. Sklene se odposlati z vsemi ra-zun enega glasu delegata g. Krištofa. Ij Iz pisarne slovenskega gleda išča. Jutrir v torek (par) se ponovi Molierova komedija »Gizdavki«, v kateri nastopiio dame: Barjak-tarovičeva, Kočevarjeva, Taborska ter gospodje: Danilo, Dragutinovič, Nučič, Tabor-sky in Verovšek. Nato se poie tretjič v sezoni Leoncavallova opera »Glumači« z gospo Ska-lovo ter gospodi: Ourednikom, Ranekom, pl. Rezunovim in pl. Zachorn. - V četrtek (nepar) sc ponovi velika Wagnerjeva opera »Lohengrin«. Ij Slovenska opera na Hrvaškem. Člani slovenske opere: Mihael pl. Rezunov, Jan Ourednik, Jan Zach pl. Zachov, Julij Betteto. R. Btikšek ter dame Marija Skalova, Vid i Kočevarjeva in Peršlova bodo v gledaliških počitnicah gostovali po raznih hrvaških mestih. Dirigent bo g. Hilarij Benišek. Ij Petnajstletnica Ivana Dražila kot predsednika »Slov. delavskega pevskega društva Slavec.« Malo jc društev med Slovenci in morda tudi pri drugih narodih, kjer bi nače-lovala ena oseba nepretrgoma 15 let polna navdušenja in vstrainosti. Zato pa je prav, da se slavi tacega moža, ki deluje tako dolgo v blagor društva, in ki si je tudi po 15 letih ohranil mladeniškega navdušenja za lepo slovensko pesem. Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« ima takega moža in to je gospod Ivan Dražil, ki ie obhajal v soboto 5. t. m. svojo 15-letnico predsedništva. V ta namen so mu priredili društveni člani častni večer. Ob polu 9. uri zvečer so odkorakali pevci z društveno godbo na čelu pod okno g. Dražila v Gradaške ulice 17 in mu tam zapeli tri pesmi. Deputacija je šla v stanovanje slav-ljencu častitat, a on se jc zahvalil skozi okno svojim častivcem. Ob 10. uri zvečer pa se je vršil v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« častni večer, katerega se je udeležilo toliko Dražilovih častilcev, da je bilo premalo prostora za vse goste. Večer je otvoril podpredsednik »Slavca« g. Kopitar, ki je v prvi vrsti pozdravil bratsko hrvatsko društvo »Sloboda«, ki se jc udeležilo tega večera, potem pa .ie v vznešenih besedah podal zgodovino Dra-žilovega društvenega delovanja. Doba 15 let jc kratka v človeškem življenju, ni pa kratka za onega, ki ie posvetil vse svoje življenje in delovanje društvenemu delu. Koliko samoza-tajevanja in ljubezni je treba pri takem delu. Pred 23. leti jc bilo mnogo članov-delavcev pri pevskem zboru »Čitalnice«. A vsled žalostnih tedanjih razmer morali so delavci iz »Čitalnice« izstopiti in so vstopili v strokovno izobraževalno društvo, ki je bilo pa mednarodno in torej tudi v tem društvu ni bilo prostora za slovenske pevce. 18. maja 1884 pa je sklical Mih. Jeločnik shod k Lozarju, da bi se vstanovilo slovensko delavsko pevsko društvo. Njegov klic je našel odmev, kajti že 9. julija 1884 se je vršil ustanovni shod. Pristopilo je takoj 80 pevcev v to društvo, ki sc je imenovalo »Slavec«, in med njimi je bil že Dražil. L. 1887 že vidimo Dražila kot arhivarja v odboru, a kmalu je postal podpredsednik društva, ki je pa bil pravzaprav duša celega društva. Dne 6. jan. 1892 je bil pa voljen predsednikom. To leto pa jc bilo tudi za »Slavca« najhujše leto, kajti zapustilo ga je vsled intrig mnogo članov. A Ivan Dražil se ni vstrašil dela, ampak z navdušenjem v srcu in z veseljem do dela, se je lotil dela in imel tudi srečo. S finim nastopom si jc pridobil vse, a z delom si zaslužil priznanje. (K slavljencu obrnjen.) Zato pa, dragi prijatelj, sprejmi naše častitke, ki prihajajo iz ljubečega Te srca, sprejmi darilo, ki naj Ti bo v vedni spomin našega priznanja. Bog Te živi! Slava Tebi! — Med velikanskim navdušenjem so mu nato izročili dragocen srebrn lavorov venec. —- V imenu »Zveze slovenskih pevskih društev« in »Glasbene Matice« je v lepih besedah napil slavljencu gosp. prof. Štritof. V imenu »Merkurja« gospod Josip Drčar, v imenu »Slovenskega pevskega društva »Zvon« gospod Zir-kelbach. v imenu »starih« »Slavcev« gosp. Jernej Bahovcc, v imenu hrvaškega pevskega društva »Slobode« in »Zaveze pevskih društev« g. Kornitzer, v imenu pevskega društva »Ljubljane« R. Šturm, v imenu pevskega društva »Lipa« gosp. Baloh in v imenu pevcev gosp. Oblak. Pevsko društvo »Sloboda« je poklonilo g. Dražilu tudi srebrn venec. Gosp. Dražil se je ginjen zahvalil rekoč, da je, kar ie storil, bila le njegova dolžnost. — Razvila sc je prisrčna zabava ob neumornem sodelovanju društvene godbe. Brzojavnih častitk jc došlo gosp. Dražilu v soboto 37. a jih je došlo tudi včeraj precej. — Tudi nu sc pridružujemo g. Iv. Dražilovim častivccm in kličemo: Bog ga živi! — Občni zbor »Slov. trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani je bil včeraj dopoldne. Podpredsednik Lilleg pozdravi zastopnika celjskega in goriškega trgovskega društva. Tajnik Golob poroča, da je sprejela avstrijska postavodaja sledeče za trgovstvo važne postave: čekovni zakon, postavo o družbah z omejenim poroštvom, penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev in dobimo tudi postavo o dokazu usposobljenosti. Omenja zaslug, ki si jih je pridobil glede na postavo o zavarovanju zasebni uslužbencev Merkurjev član Silvester Škrbinc. Odbor je imel 13 sej. Vodila sta jih podpredsednika Lilleg in Kessler, ker je bil zadržan po bolezni predsednik ces. svetnik Murnik. Odbor je imel 7 odsekov: gospodarski, hranilnični, pevski, posredovalni, redakcijski. učni in veselični. Posredovalni odsek je prejel od trgovcev 136, od trgovskih uslužbencev pa 162 ponudb, hkspedici., je imela posredovalnica 1037. Uradne ure so vsaki dan od 8.—10. zvečer. Vprašanje slovenske korespondence bo kmalu rešeno. Društvo je otvo-rilo tečaj za italijanščino. Odbor je rešil 492 dopisov in nad 1700 tiskovin razven onih posredovalnega odseka. Udeležilo se je društvo tudi ustanovitve »Slovenskega trgovskega društva v Celju» in ustanovilo se je poverje-ništvo v Postojni. Za člane se je dosegel 30% pri vseh slovenskih predstavah deželnega gledališča, 50% popust v panorami in 30% popust v hotelu »Liburnija« v Opatiji. V društveni dvorani je na razpolago 35 časopisov, knjižnica se je zopet pomnožila. Trgovinski gremij je podelil društvu 400, trg. zbornica 500 kron, mestni magistrat pa še ni rešil prošnje. Društvo ie imelo koncem leta 1 častnega, 2 ustanovna. 487 rednih, 74 podpornih članov in 188 naročnikov na naš list. Meglič pravi: Bi li ne kazalo storiti neškodljivih tistih ljudi, ki »iti-trigirajo« in »škodujejo« »Merkurju«. Očita, da sta hotela dva člana odtujiti trgovske potnike in tudi »Slovensko trgovsko društvo v Celju». Izključno sc gre za tisti drugi koledar. Naroči se prihodnjemu odboru, da stori vse potrebno, kar se mu zdi prav. Drčar pravi, naj občni zbor kar sam reši stvar. Volk predlaga, naj občni zbor naroči odboru, da izključi ona dva člana. Volkov predlog obvelja. Blagajnik poroča, da ;e imelo društvo preteklo leto dohodkov 22552:59 h, stroškov pa 7697:84 h. Premoženje «Merkurjevo» znaša 14.854 K 75 h. in se ie zvišalo za 8373 K- Jos. Jagodic pozdravi občni zbor v imenu Celjanov. Odboru se podeli absolutorij. Pri volitvah se je voli za predsednika ces. svetnik Murnik, za 1. podpredsednika Lilleg, za II. pa Oroslav Ša-fer; za predsednika razsodišča dr. Triller. V odbor se izvolijo: Iz vrste samostojnih trgovcev: Ivan Jebačin, Ignacij Kessler, Ivan Ko-stevc, Karel Meglič, Andrej Šarabon. Iz vrste sotrudnikov: Fran Berjak, Jos. Drčar, Albert Gaber, Fran Jane, Fran Kovač, Jos. Kraigher, Jos. Šelovin, Ljudevit Vašič, Ivan Volk. Josip Vlach. Iz vrste podpornih članov: Fran Golob, dr. Viktor Murnik, dr. Fran Windischer. Revizorja: Jernej Bahovec, Leopold Legat. Lilleg izjavi, da sprejme to čast. »Merkur« je nad strankami in pospešu:c le stanovske koristi trgovskega stanu. Lc s skupnem delom bo mogoče kaj doseči. Bodimo složni in borimo se za cilje, ki smo si jih stavili. Na zdar! Ze-leznikar predlaga, naj odbor glede na zapiranje trgovin na deželi kaj stori in dožene, kdaj se na deželi odpirajo in zapirajo ob delavnikih trgovine. Znano je, da vstajajo sotrudniki ob 4. in delajo do 9. in 10. urezvečer. Predlog obvelja. Medved z Gorice pozdravlja zboro-valce v imenu goriškega »Trgovskega in obrtnega društva«. Prišel je, da vzbudi nekoliko zanimanja slovenskih trgovcev za Gorico. Speceriia in galanterija nista zastopani po slovenskih trgovcih v Gorici. Naš pomočniški materijal slovenski jemljemo iz ječ. Slovenski trgovec v Gorici ima, kar ve, trg. pomočnika zmožnega slovenščine, ki je bil že zaradi tatvine zaprt v ječi. Poživlja pomočnike, naj se uče italijanščine. Nimamo naraščaqa in tudi ne upamo nanj. Zeleznikar pravi, da se 1908 vrši na Dunaju ob vladarjevi 60-letnici izložba. Zeli. naj se ustanovi fond za skupni izlet ali pa vsaj za znižane cene. Glede na nameravano društvo slovenskih trgovskih potnikov, se sklene, da se povabi zastopnik nameravanega društva Armič k prihodnji Merkurjevi seji. Ij Panorama-Kosmorama ima do sobote razstavljene lepe slike zelene Štaerske, ki je znana po svojih prirodnih krasotah. Mesta Gradec. Maribor, Celic, razne gorske pokrajine, industrijski kraji itd. bodo zanimali marsikoga, da bo pohitel jih ogledat. Prihodnji teden nova zanimivost: Japonska. li Prezidava ljubllanskega Južnega kolod-vgra. Pogajanja med vlado in Južno železnico glede na investicijski program so končana. Dela na kolodvorih v Gradcu, Beljaku, Ljubljani, Bocnu in Ali se takoj prično. Nove naprave in zgradbe mora Južna železnica izvršiti v treh letih, razširjenje starih zgradb in naprav pa do leta 1912. li Vojska na cesti. Neka vdova, delavka v tobačni tovarni, je imela že dlje časa sem lju-bavno razmerje z nekim, od svoje žene ločenim možem, soc. demokratičnim delavcem v tobačni tovarni. Ko so v soboto popoldne šle delavke od dela, ie ločena žena napadla svojo nasprotnico z dežnikom. Napadena se je branila z neko steklenico, ko so pa to opazile druge delavke, so napadenko obkolile in ko je ta spoznala kritičen slučaj, jc zbežala s Tržaške ceste na poljsko pot na Mirje. Kakih sto delavk sc je vdrlo za njo, jo vrglo na tla in vleklo za lase. Poklicani polici ski stražnik je napadenko le z veliko težavo oprostil. Slišale so se razne psovke, pfuj itd. Končno jc prišel izvošček. ki ic napadenko odpeljal v spremstvu stražnika na osrednjo stražnico in potem na nien dom. Razne stuarl. Odpravo mature in premeno Fallouxove-ga zakona v smislu poostritve državne kontrole nad zasebnim šolstvom predloži — francoski zbornici naučili minister briand. Mesto maturitetnega spričevala se uvede spričevalo o absolviranju srednješolskega študija. Tako bo Francija zopet prva država, ki izvede to splošno zahtevano reformo. Vojaško izobraževanje Kitajcev. V Carigradu obiskuje tamošnjo vojaško šolo že leto dni 15 mladih Kitajcev, ki so prišli iz Mongolije in so sinovi kitajskih moslcmanskih rodbin. Stari so po 15 do 18 let in tvorijo v vojaški šoli svoj razred. V Carigradu ostanejo šc kakih pet let. Vsi vživajo gostoljubnost turškega sultana. Iz maščevanja. Poštar Nitschmann v Vit-kovicah je ovadil poštnega oficijala Turegerja poštnemu ravnateljstvu zaradi nekega prestopka. Oficijal je bil tudi kaznovan. Da se pa maščuje, se je podal 2. t. m. ob 9. uri zvečer v poštarjevo stanovanje in je rekel poštarju, da želi govoriti ž njim poštni komisar iz Brna. Oficijal je nameraval ustreliti poštarja ob tej priliki, a je to opustil iz strahu pred močnim poštarjem. Poštar se je podal na urad, kjer pa seveda ni dobil napovedanega komisarja. Medtem je pa oficijal s kladivom večkrat ranil poštarjevo ženo na glavi in ji razbil črepinjo. Nedolžna žrtev maščevanja leži v bolnišnici brez upanja, da okreva, oficijala so pa zaprli. Proces Murri-Bonmartini pričenja na novo zanimati celo Italijo. Dr. Pio Naldi, sokrivec umora jc odkril vrhovnemu odvetniku razne nove podatke o umorstvu grofa Bon-martinija, ki so vzrok, da se obnovi cel proces. Naldi trdi, da ni on okral grofa Bonmar-tinija in da ni on sodeloval pri umoru. Naldi je imel nekega somišljenika, ki je baje izvršil umor. Zadeva jc dozdaj še tajna. Najnovejša londonska senzacija je zakonska dvojica Zancig. Mož in žena se produci-rata v čitanju misli in to je tako zanimivo, da se je vnel zanja cel časnikarski boj. Zadnje dni si jc ogledal to zanimivost tudi kralj Edvard sam. Ugajalo mu jc tako, da je povabil dvojico Zancig na svoj dvor, kjer se naj producirata. Letni dohodki milijonarjev. Rockefeller ima letos čistega dohodka 240 milijonov kron. Roger je povečal svoje imetje za 120,000.000 K, a njegov brat za 100.000, nadalje Carnegie 160,000.000, Vandcrbilt 500,000.000, Gould 400,000.000, Gre en 400,000.000, Mills 300 milijonov itd. Prva Dalniatinka na visoki šoli. Dalma-tmka Cecilija Prezgi, doma v Spletu, jc napravila to leto maturo iu sc vpisala zdaj na graški visoki šoli kot slušateljica modroslovia. Telefonska in M« poročila. CESARJEVI NAGOVORI. Budimpešta, 7. jan. Pri včerajšnjem dvornem dineju je cesar rekel grofu Nostitzu, naj se interesno zastopstvo v deželnih zborih ne izpremeni in da ni povoda izpreminjati strankarskega razmerja v gosposki zbornici. Napram delegatu Rybu je dejal, da bo volilna reforma miroljubno vplivala. SAMOUMOR VSEUCILIŠKEGA PROFESORJA. B r u o. 7. jan. Profesor na češki tehniki Cervinka je skočil iz hodnika na dvorišče, kjer je obležal mrtev. Cervinki se je zmešalo. PREPOVEDANO DRUŠTVO. Praga, 7. jan. Zadnje dni se Je ustanovila »Liga češke duhovščine« za brambo ljudskih in meščanskih pravic duhovščine. Nadškof društvu nI dal svojega dovoljenja in svetuje duhovščini naj ne pristopa. VOJAŠKA VEST. I n o m o s t, 7. jan. Poveljstvo 8. pehotne divizije bo spomladi prestavljeno v Trident. BALKAN. Carigrad. 7. jan. Turški pravosodni minister je sklical več pravnh uradnikov, da se posvetujejo o reformi iz emnlh sodišč. — Turški vojaki so baie pri Rusenovu ubili pravega vod telja revolucionarne organizacije v Makedoniji Damijana Grujeva. Vest uradno šc ni potrjena. KUROPATKIN PRI CESARJU ZOPET V MILOSTI. Peterburg, 7. jan. Cesar je sprejel Kuropatkina v avdijenc', preklical zaplenltev Kuropatkinovili »Spominov« z rusko-japonske vojske ter naprosil Kuropatkina. naj zopet vstopi v aktivno službo. Kuropatkin postane najbrž gubernator v Kavkazu. SMRTNE OBSODBE V VARŠAVI Varšava, 7. jan. Tu so obesil' tri roparje. 10 revolucijonarjev pa tudi obsodili na smrt. NEMIRI V LODZU. L o d z, 7. jan. Tu se nadaljuje medsebojno klanje med delavci, ki so vsled zatvoritve tovarn brez dela in kruha. Delavci se bojujejo tudi z voiaki. Zadnie tri dni je bilo IS oseb deloma ranjenih, deloma zahrbtno ubjtlh. FRANCOSKA VLADA DOBILA ŠEST MILIJONOV. Pariz, 7. jan. Pri sekvestracijl cerkvenega premoženja v semen šču v Versailesu so vladni oreani dobili rent za šest milijonov frankov ter Jih vplenili. PETROV NOVClC IN FRANCOZJE. R i m, 7. jan. Sveta stolica namerava prepustiti vse dohodke Petrovega novčiča Francoske francoski duhovščini in za vzdrževanje službe božje na Francoskem. VOJSK\ V MAROKU. T .vm e r, 7. lan. Vladne čete so zavzele utrdbo ubeglega Rajzulija, Zluat. Tržne cene * I, ju hI jan dne 6. januarja T 1 Goveje meso l. ». tu 6 loo kg pšen. m. št o 28 _ SO , II. v. 9 i 36 a » s . 1 i SO . III. V. H i '0 a a % O V " 27 0 Telečje mesu t 1 Ki * a , 3 2tJ 70 PraSičje » sveže a 1 68 9 a 1 * 4 2S 5 , » prek. 9 9 ■ a a a 6 4 Koštrunovo meso a 1 0> - 6 n 4o Kozljič . . . . M 1 41 a a n . 7 U HO Jagiye . . . M 1 40 a a a 8 i« 7 Maslo 2 4< . koruzne moke 18 „ surovo W i 4i „ ajdove n :lo 5o Mast prašičja i Ii Slanina sveža . l 4* Fižol, litrr 24 > prekajeiiu l fi8 r.rah . _ 48 Salo..... B 1 6* t . Kaša, , . 0 2 Jajca, tri _ 3 Ričet, „ . _ 22 Mleko, liter n » , posneto 08 PSenica 100 kc 16 50 Smetana sladka, lit. 2 2 Ri > 6 a kisla. g SI Ječmen * 14 Si Med, kg . . . 1 20 0ve8 » 17 Rrotonir, 100 kg l Ajda » » 17 50 PlSCanec 1 20 Proso bnln » 17 Golob . , _ PO „ navadno , 17 Raca..... 2 _ Koruza 1$ BO Gos ... • 10 - „ bosenska , - - Zahvala. Za obile dokaze sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda Ivana Prezelja izrekamo tem potem vsem najtoplejšo zahvalo. Osobita se najtopleje zahvaljujemo blagorodnima gospodoma deželnemu šolskemu nadzorniku Fr. Levcn in ravnatelju c. k. učiteljišča A. Černivcu, gospodom profesorjem, gospodom kandidatom, člani m društva certiiikatistov in vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi vsem spremljevalcem k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 7. jan. 1907. Žalujoči ostali. Pozor! Baraka se proda iz proste roke, ki nosi mesečno 126 gld. najemnine. Zraven je še špecerijska trgovina. Gradi še tu 9 km dolg predor in se bo delalo še okrog 3 leta. Kaže se dobra eksistenca. Zglasiti se treba pri lastniku J. Zupan, bara-kar št. 58, p. Hlailnitz, Gornje Koroško. 46 2-1 Mesečna soba, meblirana ali brez pohištva, s posebnim vhodom, z vso postrežbo, se odda takoj Ilirske ulioe 21, II. nadstropje, vrata j levo. 47 i i I P J slovenski optik v Gorici « ulica Vetturini 3, f priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na de'eli svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sictrvf-ake vrste oča a barometre, tople mere, zdia\rišite toplomere, daljno-~ gleda, v> ge za vino žganje itd. Sprejema naročila in po-prave ter pošilja na dom. 43 1 — 1 Tužnega srca javljamo vsem soroimkom, prijateljem in znanc- m, da je naša iskreno ljubljena mati, oz nma stara mati gospa Uršula Kantz mi. M vdova po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu svojega življenja, danes ob 11. uri dopoldne mirno v Gos podu zaspala. Pogreb predrage pokojnicebo v pondeljek ob 3. u i popoldne iz hiše žalosti na pokopališču sv. Križa. Sv. maše zadu niče se bodo brale v župni cerkvi sv. Jaluba v L)jbljani in na Suhoru pn Metliki. Nepozabno pokojnico priporočamo v gorečo molitev in blag spomin. Na Suhoru, 5.januarja 1907. Amalija Chochola roj. Kuritz, c. kr postane-; Mar i a S etlin roj. KOritz hče i — Vilhdmina i>> Olga Chohola, Bertl, Marija, Stanko in Rudi Svetlin, vnuki. Svojim prijateljem in znancem javljam, da so mi na sv. treh kraljev dam umrli ljubljeni oče Jožef Penne v 93 letu svojega življenja, prevideni z zakramenti za umirajoče. Predragega pokojnika priporočam v molitev. Pogreb bo 8. januarja ob 9. uri na Trsteniku. Kranj, 7. januarja 1907. Dr. Fr. Perne. 51 c. kr. profesor. Pavla, Adolf, Kleofa in Ga briel Urabec naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi njih iskreno ljubljeno, nepozabno mater, oziroma sestro, teto in svakinjo, gospo Pavlino Urabec roj. Bregar c. kr. finanč. rač. svetnika vdovo ki je danes ob 3'/« uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 6-4. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v torek, 8. t. m., ob ',43. uri popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. 7 na pokopališče k sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, 6. jan. 1907. Posebna naznanila se ne izdajo. Katoliška Tiskarna priporoča raznovrstna vi z i t n i c e po nizki canl. {< Naznanilo. | M Na zemljišču- „Friškovec" poleg nove pehotne ^ A vojašnice so 2667 6-3 A A wr »e ntljifBca ^m i U ——^————I_____ 'J G. Auerjevih dedičev parceliranain na ^ A prodaj. H Poizvedbe v pivovarniški pisarni, Wolfove ulice 12 'J - " Hj Ji in pri J. N. Plautz-u, Rimska cesta št. 24. k^j -a.-*"M* "■ 11 n n» n. ji. jaL^j Službe iščem PF" I. društvo 2532 hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja, da ima od I. januarja 1907 dalje svojo pisarno v Gosposkih ulicah 20. v kakem župnišču ker sem izurjen v kuhinji, kakor v vseh domač h delih, bodisi tudi za pomoč v cerkvenih delih. Grem iudi h kakemu g zdravniki: na deželo, v lekarno, ali v kako drugo tako mirno hišo. 48 3-1 Naslov pove upravništvo Slovenca". Proda se ali pod ugodnimi pogoji odda v najem 0 Iščem službe PISARJA pri kakem odvetniku ali v kontorju, vsaj za mesec prosinec. Prijazne ponudbe pod „Pisarn«ška moč" na uprav. ,,Slovenca". is 2-2 pritlična hiša z gospodarskimi pritiklinami I vred. V hiši, ki stoji tik farne cerkve ob I glavni cesti, se izvršuje sedaj gostilniška obrt. — Natančneje se poizve pri posestniku Janezu Vidmarju , Struge pri Dobrepoljab. 44 2 1 Vse časopise politične in ilustrovane oddaja v sub-abonement 27 3-3 kavarna ..UNION". Društvo zdravnikov na Kranjskem KSSIIZmi™^^1™™*™0 razpisuie ........ 000000000 za tekoče leto podpore iz 000000000 dr. Loschner-Maderjeve ustanove, do katere imajo pravico vdove iu nedoletne sirote zdravnikov, ki so bili dosmrtni člani društva. Z uradnimi izkazi o premoženju opremljene prošnje uposlati je najkasneje do konca januarja na društveni odbor. 29 1—1 Dr. Stanko Sterger, predsednik. Otto Fettich=Frankheim Gospodski in damski frizer : Kongresni trg 19 : : 1 Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom v 8. minutah osušeni lasje. Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe. 2949 6-3 - Histopieno frizure. = I°ostp©.žba tudi V hišo. Veliki izbor damskih kakor tudi gospodarskih toaletnih potrebščin. Parfutnerija in mila iz prvih tovarn. Izdelovanje vseh kakoršnihkoli lasnih del »» h s* J R» I i Risi iijs* z Žrebanje: Promese na kreditne srečke & K 17-— 2. januarja K 300.000. I Promese na zemeljske kreditne srečke a K „ „ srečke regulacije Donave „ K I0-— 2. „ K 140.000. | Vse tri promese skupaj le 30'|2 krone. Naročila izvršuje z obratno pošto ,,Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani, Stritarjeve ulice 2, katera sprejema tudi vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 4,2°0 od dne vloga do dne vzdiga. 2291 Glavni dobitek: K 300.000. K 140.000. Zrebanjo: Glavni dobitek: 5. jan. K 100.000. »'»k* 1 menjalnicami Oraben 25, Mala ilran, Moli ulica 17, Žlikow. Harlcr, IVikt l.lpk. Trik* kimale*, ilorkvakl Znmbpric, I u ll ni ( II I C r Brao, nAdltag, RotI JIMn, Plrcr, N?IUt» Ia Mberet. Menjalnice na Dunaju I. V.llitlll 10, II. Tabonlraaat 4, III Un(f«reai§« 6» (vogal Hennwe*n), tli. L6-wengasKC 27, IV Wlt 'ner Haoplalraasi 12, V SchfinbrunncMtraot 88 a, VII Marlabllerslraait 76 VIII LirehtnlttdnratraaM 132. IX Aln.r.iraMt 12, X Pavnrllenslrae.e 59, XVIII W»brlng«r.tr»M« 82, XIX. Dabllnger Haupt.tr. 33, XXI. Maoplatraa>( 22. Menialnična dainižka družba <5 i „ME RC U R" Dunaj, I., Wolizeile 10. **«>. t»pft»l K 16 000 000 e»snr e»lila