G-.
POR
j. xjzeofom 0i&iuce-..
NO. 74-
!\- IW' E RI /«' HI— HO 1WI
‘ • ■ "'- '-"'A..' -‘i .■ .•>* “ . } -
AMCRICAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 13, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
kfae! tele ns Libiio
is ' ■
felaie Ugando ¥ Afriki
Izraelski vojaški in civilni strokovnjaki, ki so pomagali Ugandi skozi 10 let, 80 morali nenadno iz te afriške republike.
JERUZALEM, Izrael. — Zu-nanU minister Abba Eban je 113 tiskovni konferenci obdolžil republiko Libijo odgovornosti za prelom odnosov med Izraelom ra Ugando v Afriki. Ko je bil predsednik Ugande 13. februar-la ^03 v Libiji, naj bi se bil Pogodil s predsednikom Libije sdafijem. o končanju izraelske avzcčnosti v Ugandi na “naj-°:J viden M žaljiv način”.
. 1 1 Amin je poletel v Libijo zraela, kjer je bil na obisku, So ^am za primerno finančno ° J strani Libije dogo vode Gt iZ§°nU ^zraelcev iz Ugan-' Umije, ki ima denarja na
rot 6 kriva te za-
st^e' Neomejena finančna sred-hita’ 80 na razpolago oblast-mo? Libiie’ 80 ustvarila nov
Abba E,bann POlOŽaj’” je d6jal
^ ".rcel je za£ei sodelovanje z ta in" ° ^e':a še predno je
Ted—31'1 neodvisna republika, ton nu,1 predsednik vlade Mil-Uro b°te> ki Je postal leta 1966 K^buk<- K bil la-Ura r an’ ,ie prišeI na obisk v
ni]- e’Golda Meir, tedaj zuna-ebisk mifter Jzraela, je vrnila stu tt V Nampali. glavnem me-^Ssnde.
diraln^ ^Sob Ugandčanov je štu-skih V "2rae^u> okoli 80 izraei-šlo v C1'/Unib strokovnjakov je roči n gando pomagat na pod-javne p° jCdelstva, šolstva in
Str°kovnTak?' IZrael3-ki VOjaŠ1‘:i
Pizirap S° vezkaii in orga-Pehoto1 af£ndske vojaške siie: atv0 A Ck °pne enote in letal-
v začettP?t Je bil° v U^adi
Jvv... , ^etesnjega leta okoli -^v, z ženami in otroci
Novi grobovi Vstop Britanije v EGS
U’ed i . v’ z ženami in otroci
je na^0 ^ pU®lo do trenja in
2a^ da ,b’redse'dnik Amin uka-
da “o niC'raj° vsi iz dežele, ker v., . 80 delali
njej” dciali podtalno proti
^rižko'sovjetski
zum o skupnem
MO& V vesolje
ska zveza i ’ ZSSR' ~ Sovjet-^r^v]i0r, ° Vse^n sodeč pri-
za sk 0b°.briU tehnične na-^eriških 'Ud>n^ vesoljski polet a-tov na n +n sovjetskih astronav-
^ izvedb" Zemlie' ^jego-°ta c 1 naj bila možna že
^°vjetsko
fPora7Urn ^ Potrditev temeljnih 'Se ta tedeV ^ Verjetno prišla bredstavntk'Pri raz§ovorik med ^ije zn„Jkl Sovjetske akade-NASa ^0sti . in predstavniki Sl*- Rloireb. §lavnem mestu ZS-^vije-n v ! sPorazum bo ob-
v Moskvi Nixonovega obiti jo š”C^te A D- tem.
mmajo!
^ niilo a °blačno, deževno 0k°li 70. 1 aj višja temperatura
Louis J. Prišel Sr.
V Mentor Way Nursing Centru je po več tednih bolezni umrl Louis J. Prišel Sr., star 85 let, stanujoč na 16413 Arcade A ve. Bil je vdovec. Žena Agnes, roj. Sodec, mu je umrla leta 1969. Bil je oče Molly Palmer, pok. Louisa ml. in Edwarda, trikrat stari oče in šestkrat prastari oče, brat Josepha, pok. Johna in pok. Agnes Pirc. Rojen je bil. na Trški gori pri Novem mestu, od koder je prišel v Ameriko leta 1903. Bil je upokojen, preje pa zaposlen pri Steel and Tubes Division od Republic Steel Corp. Bil je ustanovni član. Društva Slovenec št. 1 xA.D.Z. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., kjer bodo pogrebni obredi ob 11. uri, nato na Lake-view pokopališče. Obiski samo v petek od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer.
Zagovorniki vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost — EGS — so stopili iz vodstva stranke.
LONDON, Vel. Brit. — Vodstvo britanske delavske stranke se je po dolgi napetosti končno razklalo ob vprašanju vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Predsednik stranke H. Wilson je bil za vstop, dokler je bil na vladi, ko je pri volitvah izgubil in je nova vlada pripravila vse potrebno za vstop, je Wilson začel temu nasprotovati.
!iapo¥gg!aE dražji plin
WASHINGTON, D.C. - Pred kongresnim odborom za domače zadeve je zvezni notranji tajnik R. Mcrton napovedal,- da bo treba podražiti naravni plan, katerega zaloge se manjšajo, ko njegova poraba stalno raste.
Povišanje cene plina bo pospešilo in olajšalo iskanje novih zalog doma, pa istočasno tudi Zavrlo porast porabe. Morton je dejal, da prihajajo v krizo grede oskrbe z naravnim plinom in petrolejem. Predno bo minilo 10 let, bomo morali polovico olja uvažati, četudi bomo tedaj že lahko uporabljali ležišča petroleja na Aljaski.
Po besedah Mortona obstojata dve možnosti: ali ceno plina povišamo v taki meri, da bo
V strahu pred novimi ‘‘odkritji” pri ITT
WASHINGTON, D.C. — Vodja urada ITT v Washingtonu William R. Merriam je pri zasliševanju v senatnem pravosodnem odboru dejal, da je on dal ukaz za uničenje arhivov, ker se je bal, da bi prišli na dan še kaki novi dokumenti, slični memcrandu Mrs. D. Beard, ki je povzročil toliko sitnosti.
W. R. Merriam, ki je podpredsednik ITT, je zanikal, da bi bil orejel memorandum, kot je dejala Mrs. Beard in izjavil, da ga na dan«, ko naj bi ibil memorandum napisan, sploh ni bilo v u-radu.
Senatni odbor je odločil zasliševanja v zvezi z ITT nadaljevati in ta še razširiti, četudi doslej ni bilo mogoče dokazati lič protizakonitega.
Sprememba stališča vodnika j iskanje plina donosno, ali pa stranke je sprožila notranja podpiramo iskanje plina iz jav-trenja, ki so se pokazala pri nih sredstev. On je za višje ce-prvem glasovanju v parlamentu' ne. Pri tem je navedel, da stane o vstopu Velike Britanije v EGS. zdaj v New Yorku tisoč kubič-Tedaj je blizu 100 delavskih po- nih čevljev plina 45 centov, med slancev glasovalo za vstop, med tem ko stane enaka količina u-njimi tudi podpredsednik stran- voženega utekočinjenega plina ke Roy Jenkins. j $1.10!
Ko Wilson vztraja na svojem _______0______
stališču, je R. Jenkins odstopil s svojega položaja v vodstvu stranke. Isto sta storila tudi Harold Lever, strankin zastopnik
za pogonsko silo, in G. Thom-1 UnlRUT, Lib. — Tekom obi-sen, strankin zastopnik za na-1ska A' Kosygina v Iraku sta rodno obrambo. Mrs. S. Willi- Sovjetska zveza in Irak podpisa-ams, zastopnica v strankinem
Združene države so odklonile obnovitev razgovorov z rdečimi v Parizu, četudi ie Francija podprla zadevno rdečo zahtevo. Poslanik W. Porter se je po dveh tednih v ZDA vrnil v Pariz. — Rdeči napadajo An Loc.
WASHINGTON, D.C. — Via- preti pot v Hue na severu, pa da ZDA je odklonila zahteve! ne morejo preko postojanke Ba-Hancia in provizorične revoluci- stogne, ki obvladuje dohode od onarne vlade Južnega Vietnama zahodne strani. Postojanko ob-za obnovo razgovorov v Parizu. | legajo že več dni, toda vladne Obrambni tajnik M. Laird je še sile jo odločno branijo, prejšnji teden dejal, da se ZDA Nekaj nastopov rdečih sil je ne bodo vrnile h konferenčni, bilo tudi na Osrednjem višavju mizi, dokler rdeči ne bodo kon-'in na področju delte Mekonga, čali svojega napada na Južni I toda vse le manjšega obsega. , Vietnam in se umaknili nazaj I
Irak iti SI popisala
vodstvu za notranje zadeve, je izjavila, da bo sledila svojim tovarišem z odstopom, če ne bo
la 15-letno pogodbo o prijatelj stvu in sodelovanju, slično oni, ki jo je lani podpisala z ZSSR Indija, kasneje pa tudi Egipt.
stranka začela z bolj “konstruk-! NcSodoa naJ |1°i utrdila sovjetski livno” politiko j vPkv v Daku, ko so odnosi med
Vodnik stranke H. Wilson za-iZSSR in EŠiptom nekam hlad-trjuje, da ni načelno proti vsto-inL Trdij°’ da Predsednik pu Velike Britanije v EGS, am-
Wallace ne bo kandidat neodvisne stranke?
WASHINGTON, D.C. - V republikanskem glavnem stanu so
pak le proti pogojem, kot jih je dogovorila sedanja vlada.
i Sadat Rusov osebno ne mara.
Moskva hoče pridobiti naklonjenost in zaupanje v Bagdadu tudi s tem, da je poslala na skrivaj posredovalca k vodniku Kurdov Mustafi Barzaniju z naroči-
Avtomobili ne smejo v središče Belfasta
BELFAST, S. Ir. — Varnostni lem, naj tega pridobi za mirno
organi so z današnjim dnem prepovedali avtomobilom dovoz v osrednji del mesta vsak delav-
orišli do zaključka, da guv. G.jnik od 11. dopoldne do 6. zve-Vallace letos ne bo nastopil kot čer. Ta prepoved naj bi terori-
sežitje z Bagdadom. Kurdi so res sklenili z vlado v Bagdadu mir 1. 1970, toda pokazalo se je, da je to le precej negotovo premirje, ki mu nobena stran ne za-stem otežila, če ne že onemogo- \ upa.
čila dovažanje bomb v mestno Predsednik Iraka Ahmed Ha-
san-Al-Bakr je hvalil novo po-
preko Demilitarizirane cone. Hanoi se je obrnil na francosko vlado, naj posreduje za obnovo razgovorov. Predsednik republike G. Pompidou je nato podal izjavo, v kateri poudarja potrebo in možnost po politični rešitvi vietnamskega spora. Včeraj je Washington protestiral proti “enostranosti” francoskega poziva in-obnovo razgovorov ponovno odklonil.
Glavni ameriški zastopnik William Porter se je včeraj po dveh tednih v ZDA vrnil V Pariz in dejal časnikarjem, ki so ga pričakali na letališču, da je predsednik Nixon ponudil Hanoiu obnovo razgovorov pod določenimi pogoji in okoliščinami. Edini odgovor na to pobudo je bil vpad oboroženih sil Severnega Vietnama skozi Demilitarizirano cono v Južni Vietnam. Združene države se ne bodo razgovarjale z rdečimi pod pritiskom.
Rdeči pritiskajo na An Loc
•Rdeči so včeraj pritisnili z vso silo na pokrajinsko glavne mesto An Loc 60 milj severne od Saigona ob cesti 13, ki imajo obkoljenega od preteklega petka. Napad je vodila kolona 2C tankov, od katerih je bilo po ameriškem poročilu uničenih 9, po saigonskem pa 13. Zadnja poročila pravijo, da so rdeči zasedli del mesta, da pa se vladne ■sile še vedno drže v njegovem večjem delu, ko čakajo na po-
randidat neodvisne tretje stranke, kot je to storil leta 1968.
Trdijo, da je s svojo kandida-! središče. „ ^ . v .
uro pri demokratskih primar-j Doslej je bila večina bomb' godbo z ZSSR in izjavljal, da bo m08 vladnih oboroženih enot, ki lih volitvah že zamudil vrsto IRA pripeljanih v središče me- “trden temelj, na katerem bodo 80 kde včeraj oddaljene od An
! Loc še 15 milj.
Letalski napadi na Sever se nadaljujejo
Ameriške letaisKe sile nadaljujejo z obsežnimi napadi na vojaške cilje v Severnem Viet namu vse do 200 milj daleč na sever od Demilitarizirane cone. Obsežni so nastopi letalskih sil tudi proti' rdečim v Južnem Vietnamu.
Hanoijski radio je objavil, da so sestrelili nad Severnim Vietnamom 4 ameriška letala, mec. njimi eno B-52. Ameriškega po ročiia o tem še ni. Rdeči so tudi v preteklosti trdili, da so sestrelili B-52 letalo, kar pa se je izkazalo za netočno. AmerišKi .eialci pripovedujejo, da je letalska obramba Severnega Vietnama izpopolnjena in venko nevarnejša, kot je bila pred ustavitvijo letalskih napadov v novembru 1968.
Kijub izredno močni obrambi je predsednik Nixon sam poslal nad Severni Vietnam B-52 strateške bombnike, ki so sorazmerno počasni in zato izpostavljeni napadom SAM protiletalskih raket.
srijav v važnih državah kot ne- sta na avtih in naravnanih kar počivali bodoči odnosi” med o-
idvisen kandidat.
1 na njih za eksplozijo.
j bema državama.
Rdeči skušajo še vedno od-
Čemu rdeči napad v Vietnamu prav sedaj?
WASHINGTON, \D.C. — V vladnih in v vojaških krogih premišljejo, kaj naj bi bil vzrok, da je Severni Vietnam izbral za začetek svojega napada prav april, ko so “vgliko ofenzivo” napovedovali že za konec januarja, pa nato v februarju pred potjo predsednika Nixona na Kitajsko.
Nekateri sodijo, da so imeli v'Hanoiu dejansko namen tedaj začeti papad, pa niso mogli, ker so jim ameriški letalski napadi zavrli priprave. Drugi zopet dvomijo o tem, ker dvomijo v učinkovitost a-meriških letalskih napadov na Hočiminhova pota, po katerih prihajajo na jug tako vojaške potrebščine kot vojaštvo. Za vpad skozi Demilitarizirano cono so tako potrebščine kot vojaštvo zbrali v sami Demilitarizirani coni in neposredno severno od nje. Tega zbiranja ameriško letalstvo torej ni prav nič oviralo.
Obrambni tajnik M. Laird je posredno obdolžil za sedanji rdeči napad v Južnem
Vietnamu Sovjetsko zvezo, ki je dala Hanoiu na razpolago vse moderno orožje, ki ga pri svoji sedanji ofenzivi uporablja. Posredno je to storil tudi sam predsednik Nixon zadnji ponedeljek v navzočnosti poslanika ZSSR A. Dobrinina ob podpisovanju mednarodnega dogovora o prepovedi rabe biološkega in kemičnega orožja-
Sovjetski delež je pri sedanjem napadu na Južni Vietnam očiten, ni pa jasno, kolikšen je in v kakšni zvezi. Nekateri v vladnih krogih sumijo, da je rdeči napad sovjetska “zarota”, ki naj bi imela cilj močno prizadeti ZDA v trenutku, ko se njihov predsednik pripravlja na obisk v Sovjetsko zvezo. Rdeča zmaga v Vietnamu naj bi uničila ameriški vpliv v južni in jugovzhodni Aziji, ki ga je delno oslabila že indijska zmaga nad Pakistanom. Uporaba težkega ruskega orožja naj bi bila dokaz sovjetske zmage.
Če bi ZDA uporabile vsa
sredstva za zavrnitev rdečih ali celo za njihov poraz, bi to brez dvoma spravilo v nevarnost Nixcnovo pot v Sovjetsko zvezo. Če bi rdeči zmagali, bi pomenila Nixonova pot v Moskvo ponižanje za ZDA in je zelo verjetno, da bi Nixon sam v takem slučaju o-bisk odpovedal.
Drugi sovjetsko “zaroto” odklanjajo in opozarjajo, da bi odpoved Nixonovega obiska pokopala sovjetske načrte v Evropi. Nemški parlament bi nemara v takem slučaju odklonil potrditev nenapadalnih pogodb s Sovjetsko zvezo in s Poljsko, vprašanje Berlina bi ostala še dalje odprta rana v odnosih med Zahodom in Vzhodom. Zagovorniki tega stališča sodijo, da je bila Sovjetska zveza “potegnjena” v sedanjo rdečo ofenzivo, ker enostavno ni marala tvegati izgube svojega vpliva v Hanoiu, za izgraditev katerega je toliko žrtvovala v zadnjih letih. Hanoi naj bi se bil sam odločil za napad pred Nixo-novo potjo v Sovjetsko zvezo,
da pokaže, da je sam svoj gospodar in da se ne bo podal morebitnemu pritisku kakega dogovora v Moskvi tekom Nixonovega obiska.
Tisti, ki presojajo vojskovanje v Vietnamu izključno z vojaških vidikov, ne razumejo, čemu so Severni Vietnamci napadli zdaj, ko je v Južnem Vietnamu še vedno okoli 90,000 ameriških vojakov. Lahko bi počakali mesec ali dva ali pa celo do jeseni in tedaj udarili z vso silo po Južnem Vietnamu z večjim upanjem na uspeh.
Komunisti v Vietnamu niso nikdar vodili vojne samo z vojaških vidikov, vedo predobro, da ne morejo pričakovati zmage nad ZDA in niti ne nad Južnim Vietnamom, dokler tega ZDA podpirajo. Cilj vseh njihovih naporov je bil in je vplivati na javno mnenje v ZDA v taki meri in obliki, da bo vlada ZDA prisiljena umakniti podporo Sai-gonu. Tedaj, računajo, bo njihova zmaga lahka in nagla.
ZDA poslale Cejlonu 4 helikopterje
COLOMBO, Cej. — Odnosi med ZDA in Cejlonom v zadnjih 10 letih niso bili nikdar posebno dobri. Cejlon je rinil precej na levo in se naslanjal v svoji politiki bolj na Indijo, pa gledal, s prijaznim očesom tudi proti Kitajski in Sovjetiji.
Odkar je začela Sovjetska zveza širiti svoj vpliv v Indijski ocean in križarijo po tem sovjetske pomorske eskadre, so začeli na Cejlonu položaj presojati z druge strani. ZDA so postale bolj dobrodošle in ameriške vojne Iadje-so po dolgem času priplule v cejlonsko pristanišče kot v pristanišče prijateljske države.
V okviru novih odnosov so ZDA dobavile te dni štiri vojaške helikopterje in opremo za zveze. Skupna dogovorjena pn moč ZDA je vredna 3 milijone dolarjev.
Iz Clevelanda
«
in okolice j
Se priporoča—
Rojakinja Mary Zupančič se je nedavno pridružila osobju Anton Hair Stylists damskega frizerskega salona na 17912 Lake Shore Blvd. Svojim prijateljicam se priporoča za obisk. Več v oglasu na notranji strani. Seja—-
Članstvo društva Ribnica št. 12 A.D.Z. ima svojo sejo to nedeljo, 16. aprila ob 9.30 dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju, v običajnih prostorih.
Brennan izgubil podporo—
Okrajni blagajnik F. M. Brennan je star 76 let, pa se je odločil za ponovno kandidaturo. Demokratska stranka mu je odrekla podporo in se izjavila za državnega poslanca A. J. Russo kot njegovega naslednika pri primarnih volitvah v maju.
V Euclid Beach parku ne bodo kurili podrtije—
Mestna uprava je včeraj prepovedala sežig ruševin zgrado m naprav v Euclid Beach parku, ker bi to preveč;onesnažilo zrak nad mestom.
Seja—
Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v nedeljo, 16. aprila, ob dveh popoldne redno sejo v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights.
Ro pomoti so ga izpustili—
Mestni sodnik T. M. Williams je včeraj izpustil 23 let starega Johna S. Tate s 2373 E. 38 St.;
ki je obtožen ugrabitve, posilstva in težkega telesnega napada. Javni tožilec ni pravočasno poslal obtožbe sodišču, prav tako ni bilo nobene priče proti njemu, ko je prišel pred sodnika. Porota je včeraj proti izpuščenemu sprejela obtožnico in izdan je bil ukaz za njegov ponoven prijem.
Prodajo umazanih knjig hočejo ustaviti—
Policijski prosekutor Clevelanda bo šel danes pred sodišče m zahteval zaprtje vseh knjižnih trgovin “za odrasle”, kjer prodajajo vseh vrst pornogra-iljo in kažejo pornografske lil-me. Javnost je nad tem ogorčena in na več krajih mesta je prebivalstvo zahtevam zaprtje teh “knjigarn”.
Podgorny v Turčiji
ANKARA, Tur. — Predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny je prišel za en teden na obisk v Turčijo. Ta obisk in z njim združeni razgovori naj bi izboljšali in razširili odnose med obema sosedama.
Jamsko ljudstvo na Filipinih dobilo zemljo .
MANILA, Filip. — Predsedniki republike Ferdinand E. Marcos je proglasil 50,000 akrov gorskega gozda v pokrajini Cotabato okoli 600 milj južno od glavnega mesta kot izključno ozemlje plemena Tasadav in plemena Manobo Blit.
Pleme Tasaday ima le 24 čla-j nov, ki žive v jami v pobočju neke gore in uporabljajo orodje; in orožje iz kamna. To je v 20. | stoletju edino znano pleme, ki | živi na kulturni ravni kamene; dobe.
— Okoli 105,000 Amerikancev je rojenih 29. februarja.
Zadnje vesti
PITTSBURGH, Pa. — Včeraj je bil prijet in obtožen sodelovanja v zaroti za umor J. Yablonskega 31. decembra 1969 W. J. Prater iz LaFol-lette, Tenu., organizator Unije premogarjev za Tennessee in Kentucky.
WASHINGTON, D.C. — R. G. Kleindienst, vršilec poslov pravosodnega tajnika, je včeraj priznal, da more Nixonov predlog za enoletni moratorij v prevažanju šolarjev, prizadeti ustavne pravice nekaterih šolarjev.
SAIGON, J. Viet. — Po danes objavljenem poročilu so imele ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu pretekli teden 12 mrtvih, 32 ranjenih in 19 pogrešanih ali ujetih. To so od lanskega septembra največje izgube.
\mMkmkh Pomoviim
•****«“'"*^- "■1111"» 1 " - —---—-----
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
zem v moderni obliki nima nič proti veri itd. V to lahko mirno vključimo vse govorjenje o tem, da se je slovenski marksizem spremenil, da ni več takšen, kot je bil, da se da z njim voditi tudi dialog, razgovor.”
(Konec jutri)
BESEDA IZ NARODA I
I
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 forj) months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 74 Thursday, April 13, 1972
Odprto pismo slovenskim škofom
Roterjeva obtožnica po Stalinovem vzorcu
I.
Omnes Unum je list, ki je namenjen slovenskim duhovnikom v zdomstvu. Začel je v Argentini pred 18 leti, pozneje se je uredništvo preselilo v Evropo.
V številki 4 lanskega leta je msgr. Ignacij Kunstelj objavil v tem listu članek, v katerem pojasnjuje nauk marksizma tistim duhovnikom v domovini, ki trdijo, “da se je doma vse spremenilo, da vlada svoboda in ako ni kaj prav, ?.o krivi tisti, ki se ne znajo podrediti”.
V svojem članku je msgr. Kunstelj pokazal jasno na osnove in namene marksističnega nauka.
Članek pa je močno zbodel znanega Zdenka Roterja, ki ga dobro poznajo slovenski duhovniki, ki so bili v komunističnih ječah, ko je skrbel za njihovo “prevzgojo”. Sedaj pa je pri slovenskih komunistih nekak izvedenec ali strokovnjak za varstvo ateizma.
V letošnji januarski številki revije “Teorija in Praksa”, ki izhaja v Ljubljani in katere odgovorni urednik je, je Ro-ter napisal v zvezi s člankom msgr. Kunstlja “Odprto pismo slovenskim katoliškim škofom”.
V uvodu pravi Roter, da ni normalno, da se v listu Omnes unum pojavljajo članki, ki so “izrazito politično
• klerikalne in protikomunistične vrste”. Med te šteje navedeni članek msgr. Kunstlja, pri katerem je predvsem obremenilno to, da ima pisec tako visok položaj med duhovniki v izseljenstvu.
Zdenko Roter inkriminira te-le odstavke iz članka msgr. Kunstlja:
“Kot sistem hoče marksizem odpraviti izkoriščanje človeka, odvzeti zato privatno lastnino, ostvariti diktaturo proletariata in tako dati vsem svobodo in pravico. Ako marksizem pomeni konec zasebne lastnine, pomeni tudi konec družine in družinskega življenja. Vsi se morajo posvetiti le skupnosti, vzgojo naj prevzame država. Odtod potem ctroške ‘jasli’ in razbiti domovi. Odtod grobo prikazovanje spolnosti, odtod tudi zgodnji začetki spolnega občevanja in prostitucije.”
“Vsi znanstveniki priznajo, da je marksizem po svojem bistvu ateističen in hoče biti tudi napadalen. Zato je osnovna zahteva vsake marskistične družbe, da se uniči vsaka verska ustanova, vsak vpliv vere in duhovnikov in tudi vsaka misel na Boga.”
“Vse. kar se je zgodlo v Sloveniji med zadnjo vojno in po njej, daje dokaz temu. Ako marksizem danes išče novih potov, ne dela zaradi tega, da bi odstopal od svojih osnovnih načel, temveč išče le novega načina, kako bi obvladal ljudi in ostal na oblasti... Marskizem sam je na zunaj u-pogljiv, vedno skuša dokazati, kako se je ves spremenil in ni več tisti kot nekoč. Tako je samo po sebi razumljivo, da zaslepi koga, ki ne vidi zadosti globoko.”
“Vse, kar služi revoluciji, je prav in dobro. Vse, kar ji škoduje, je slabo. V revoluciji je vse dovoljeno. Ni več vprašanja o morali in krutosti, saj služj svetovni revoluciji... Zato marksistu služi prevara, vsaka laž mu je zakonito orožje. Zato mora spoznati svojega nasprotnika, hoče poznati vsa njegova nagnjenja, vse njegove dobre in slabe lastnosti, ker s tem najde njegovo ranljivo stran. Da more to doseči, ga mora prevarati s tem, da se dela prijatelja.”
“Če kje, pri marksistih velja, da cilji ostanejo. Spreminja se le taktika. Zgledov imamo dosti. Nas zanima predvsem slovenska Cerkev. Kako je marksizem ravnal z njo, je klasičen primer, čeprav uživa danes sorazmerno mir vsaj od zunaj. Kjerkoli je hotel marksizem zrušiti organizacije, prosvetna in kulturna društva, delavska društva, jih je najprej penetriral in počasi pripeljal do uničenja.”
“Navadno takšen proces vzame precej časa, zato je potrebno, da se začne z več zadevami istočasno: ločiti je treba voditelje in člane (pri Cerkvi duhovnike in vernike), izo’irati in diskreditirati in končno onemogočiti voditelje. Pri slovenski Cerkvi je bila na ta način napravljena velika škoda. Zato je tudi težko dati svobodo, kakor jo Cerkev žeji.”
“Ni čuda, da je marksizem prav pri vzgoji tako nepopustljiv. Ne samo Lenin, za vse marksiste velja, da so odkriti v tem, da je treba s silo ustvariti marksistične ideale. Vse, kar se je zgodilo med vojno v Sloveniji, potrjuje to. Župnik in kaplan sta bila mučena in ubita, ker sta v svoji župn';i ustanovila katoliško akcijo. Kdaj bo začela slovenska Cerkev pisati svoj martirologij? Ako preiščeva do dna vzroke, zakaj je bilo toliko duhovnikov pomorjenih, zaprtih dolga leta, mučenih na najbolj psihološke načine, bova povsod našla sovraštvo do Boga in vere. Zato ni marksizmu žal prelite krvi, čeprav bi danes zatrjevali, da je bilo mnogo pomot, da bi danes drugače ravnali, da marksi-
KAJ
¥e
iPOVEDATI
“stria”
pripovedujejo zgodovinarji, da takrat je Baibilonu vladal mogočni kralj Hamurabi. Ta mo-q n gočnjak, če je hotel ponoči pre-
w \LB hirati državne akte, mu je sve-
tila svetilka, napolnjena z 0-Ijem.
Se celo slavni nemški pesnik Goethe, ki je umrl leta 1832, skoro 4000 let pozneje kakor babilonski kralj, mu je tudi svetila leščerba z oljem, kadar je mož bral ali pisal ponoči. Leščerba, kakršna je svetila Goetheju, je bila po svoji obliki sicer nekoliko drugačna kakor * “FANT, KJER BOŠ VIDEL nekdanja babilonska brljavka, VRABIČE — TAM BOS NA- ampak v glavnem ni bilo dosti SEL TUDI KRANJCE!” — Ta- razlike med obema. In če je ba-ko mi je z živahnim poudarkom bilonski kralj hotel sporočiti ko-odgovoril pok. J. Gorjanc, ki je mu to ali ono veselo ali žalostno
pred 60 leti v Ljubljani razne vozne in parobrodne listke prodajal za francosko linijo. To je bilo pomladi leta 1911. Kakih
vest, je moral poslati k dotične-mu človeku sela na konju ali pa celo pešca, prav tako pa je moral ravnati tudi Goethe skoro
15 let pozneje sva se srečala s 4000 let pozneje, pokojnim Jakobom Gorjancem.
Segla sva si v roke. On me ni poznal, Jaz sem se ga pa spominjal po podobi. Malo se je sicer približal Abrahamu, to se mu je poznalo na obrazu. Drugače p:, je bil ponosen Ljubljančan.
Gospod Gorjanc, pozdravljeni! Kako se imate, sem ga pozdravil.
Gor in dol me je pomeril z o-česi.
“Kdo ste?”
Eden tistih, ki ste mu prodali “šifkarto” za v Ameriko. Me ne poznate?
Zopet me pomeri gor in dol.
“Ja, hudirja, tolikim sem že “šifkarte” prodal, vsakega se ne morem zapomniti;” je odvrnil.
Seveda, seveda, ne, sem mu pritrdil. A jaz sem se pa Vas dobro zapomnil. Posebno vašega pojasnila, ko sem vas vprašal:
Kje in kod kaj naši ljudje v A-meriki bivajo. Vi ste pojasnili.
Se še spominjate, ko ste rekli:
“Fant, kjer boš videl vrabiče. tam boš našel tudi Kranjce!”
Kar dober nasvet in pojasnilo ste mi dali. Zdaj, kadarkoli kam grem v kak kraj, gledam naj-prvo, če je kje kak vrabec. In ko ga zagledam, veselo zažvižgam, grem korajžno naprej in kmalu do Kranjcev pridem. Pozdravimo se in nato se dobro imamo.
Takb sem g. Gorjancu pojasnil in njemu se je veselje pojavilo na obrazu, kakor da mu je kdo v srcu in glavi svečko prižgal. Pogovarjala sva se nato in kar s posebnim, čutom je poslušal, ko sem jaz pripovedoval, kako sem vse odtlej, ko sem pri njem “šifkarto” kupil za Ameriko, hodil po Ameriki in svetu, iskal vrabiče, Kranjce in srečo.
To srečanje z njim sem doživel leta 1926, ko je prišel v'
Chicago na Evharistični kongres.
Na tej slavnosti sem imel tudi posebno čast srečati in poljubiti roko pokojnemu prevzv. nadškofu Jegliču, ki me je pred 70 leti birmal.
Še več drugih odličnih osebnosti sem srečal takrat.
Lepe, krasne slavnosti, katerih se večkrat spominjam. Dal Bog, da bi bilo še kaj takih!
* KAKO SE JE SVET spremenil v 150 letih. Za čuditi se
Razlika med 4000 leti razvoja je torej bila jako majhna.
Od Goetheja pa do danes se je svet silno spremenil.
Mi smo dandanes navajeni, da uspehe stare kulture silno pod cenjujemo, zlasti glede uspehov moderne tehnike. Le preradi pozabljamo na ogromne duhovne vrednote, ki nam so jih ustvarili naši predniki, tehnični napredek pa radi precenjujemo. Zato pa je treba v presoji starega in novega ubirati modro srednjo pot.
V osrednji Evropi so še pred dobrimi 150 leti poznali “čarovnice”, ki jih je narod sodil in u-bijal. Ko je bil Goethe star 33 let, je v mestu Glarus na Nemškem redno sodišče obsodilo na smrt mlado služkinjo zaradi “čarovništva”. Pred 145 leti še niso poznali narkoze za operacije in kulturni francoski narod je dobil splošno šolsko dolžnost šele pred 90 leti.
Zadnjih sto let se je svet bolj spremenil, kakor preje v 4000 letih. Nekako pred 145 leti so dobila mesta prvič plinsko razsvetljavo. Nekako v istem času je bila zgrajena prva železnica. Pred 125 leti nekako pa prva brzojavna proga. Električne žarnice so stare nekako okrog 90 let. Še ne dobro 70 let je, ko sta se dvignila z letalom v zrak brata Wright. Frčala nista tako hitro, kakor frčijo po zraku ljudje zdaj. Tudi toliko jih ni bilo. Zdaj je letal v zraku skoro več kakor muh in komarjev.
Vse te tehnične iznajdbe so silno vplivale tudi na naše duhovno in notranje življenje. A-grarne evropske države so se spremenile v industrijske, obrti pa so se prevelile v veleindustrije. Najbolj se je pa spremenilo vse naše družabno življenje. Te spremembe so vir iskanja novih potov za novo ureditev človeške družbe. Ta iskanja novih potov so včasih kaj čudna in za mnoge nerazumljiva. Ampak čas in življenje se vrtita naprej. To vrtenje prinaša marsikaj novega iz truda pri tem iskanju za “nekaj novega in boljšega”. Prinaša pa tudi dosti slabega, starim- razočaranja, ker mladi ne vozijo tako, kakor bi njih rpditelji radi. Mladim pa (ne vsem, mnogim pa), kislo bo-
cev pri sorodnikih v Bukovici pri Ribnici. Ko se je vrnil nazaj v Tower, so ga tu vpraševali, kako se mu je vse kaj dopadlo doma in kaj je novega tam.
Rojak jim je dejal:
“Tako je. Kdor ima kaj v žepu, že diha. Tisti, ki imajo pa prazne žepe, imajo pa gospodarsko naduho.”
Par tedanj ih šen t pavelskih študentov, ki so prav tedaj gostovali pri pokojnem č. g. msgr. Buhu, so ga spraševali o Ljubljani in tedanjih razmerah tam, da jim naj kaj pove, kaj je videl tam itd.?
Rojak jim je razlagal v svoji preprostosti o vsem, kar je videl tam. Poudaril pa je, “da večjih politikarjev ni kakor tam. V gostilnah in kavarnah vse politizira. Seveda ne pri praznih mizah. Suhi jeziki se ne vrtijo radi.”
Nato je omenil slučaj:
Pred odhodom sem večerjal v gostilni in malo posedel. Kmalu nato sta vstopila dva gospoda. Se vsedla za mizo, naročila vsak četrtinko vipavca. Ko sta malo pokusila, sta kmalu začela politizirati. Devala sta v red liberalne poslance. Eden je poudaril:
“Od vraga je to, kar si ti liberalci domišljajo!”
Drugi: “Pri prihodnjih volitvah jim moramo pokazati, kaj mislimo o njih in jih poslati tja, kamor spadajo!”
Prvi je nato malo popravljal svojo prejšnjo izjavo: “No Ja. seveda, tudi naši niso vsi an-geljčki. Veš, taki smo, da če se ne kregamo in praskamo, nismo zdravi;
Kmalu nato sta prišla še dva in zatem še eden. Vsi so prisedli k isti mizi in kmalu postali zelo glasni. V tej družbi petih je bilo kar najmanj dvanajst raznih mnenj. Nekaj časa sem poslušal njihovo politiziranje — nato pa odšel spat. Drugo jutro sem se odpeljal iz vlakom.”
Dijaki so pogledali pok. g. Buha, on pa nje. Eden dijakov je pripomnil: “Kranjci so Kranjci! Dva, trije — pa pet strank,”
— Tako v tistih časih. Kako zdaj?
* ENA, DVE ZA DOBRO VOLJO:
— Dobra lastnost. — Urban, sin slavne ribniške doline, je postal polnoleten, sicer plah in nespreten, a vendar mu je prišlo na misel, da se bo treba oženiti. V občevanju z ženskami je bil zelo nespreten. Prestopal je z ene noge na drugo in neprestano mencal z rokama. Končno se je dekle, za katero se je vnel, samo odločilo, da stvar pospeši. Pokazala je na vrtnico v Urbanovi gumbnici in dejala:
“Kakšna krasna roža, poljub dam za njo!”
To je končno tudi Urban razumel in se po tem primerno ravnal. Nato je nastal zopet odmor. Nenadoma pa se je Urbanu nekaj zasvetlikalo v glavi, pograbil je za svoj klobuk in planil k vratom.
“Kam pa?” je vprašalo dekle začudeno.
“K vrtnarju!” je zaklical ves vesel Urban.
— Zakaj teče zajede preko ceste? — Lovec je prišel iz mesta na lov, pa se ga navihani farmar privošči in ga vpraša:
“Ali veste, zakaj leti zajec preko ceste?”
Lovec: “Tega pa res ne vem." Farmar: “Zato, ker bi mu bilo predaleč, če bi šel naokoli, pa gre kar preko!”
— Pozdrav! Gregor
„_______ „„ dcčnpst. Zakaj — kdo je kriv?
je, kako počasi je šlo spreminja-! ^mi! Poslušni niso, Nasvete od-nje in razvoj vsega v starih veG klaW9iQ> ?anii Pa bre2; skušenj kih in celo do pred kratkim, če'ne naJdej° pravih potov. Zato vemo, kako dolgo že svet obstoji |tako- kakor je. Zmešnjav mno-ter kako dolgo ljudje že tlačimo §0> Pa jih bo še več, kakor iz-travo po okrogli zemlji. Poča-1 gieda. Dogodki slehernega dne sen je bil človek nekdaj pri! tako kažejo in potrjujejo.
iskanjih in poskušanjih priti do: * NEKAJ IZ STARIH CA- so, da je res v njem 10 tranzi-
"necesa novega”, do bolj pr a k- SOV. — Kakih deset let ah šelsterjev, toda štirje od njih ne
ličnega oiodja in vsega druge-'kako leto več pred prvo svetov- j služijo prav ničemur; privarje-’ edinosti. Smatram, da kot tak ... 1110 vojno je šel nek naš rojak,! ni so v aparat samo zato, da je ne pripada samo našemu naro-
doilonu, ki je bd pred 4000 ki je bival v Towerju, na obisk v prepaganda “desettranzistorski du, pač pa univerzalni CerDvi leti naj večje mesto na svetu,'stari kraj. Bil je tam par mese-j radio” resnična. Naša dolžnost je, da sij te svet-
Tuji izdelki
V Jugoslaviji, kjer so tuji izdelki posebno v modi, so “Iskrini” strokovnjaki pregledali desettranzistorski sprejemnik, narejen v Hong Kongu. Ugotovili
Za pospešitev Slomškovega procesa
EUCLID, O. — Previdnost božja je v božjem služabniku škofu Antonu Martinu Slomšku, — rojenemu 26. nov. 1800, — slovenskemu narodu dala človeka, ki je najbolj vidna osebnost 19. stoletja. Dokler bo obstal slovenski narod, bo slovelo njegovo ime. Kateremu Slovencu ni poznan? Morda so le redke izjeme ... Piscu tega dopisa iz davnih let spomin je svež ostal dogodek.
Ko sem od pokojnega dr. Franca Grivca čital knjigo “Sv. Ciril in Metod”, me je eden, ki je hodil že v Jugoslaviji v šolo, pa se vrnil v Ameriko L 1925, vprašal, kaj berem. Pokazal sem mu naslov knjige in ga vprašal, če ve, kaj sta bila. Odgovoril mi je: “Seveda vem, ‘fajercajh’ sta znašla — ali ne?” (V spominu menda na vžigalice Družbe sv. Cirila in Metoda mu je to potrjevalo, da sta v tem bila izumitelja.) Upam, da o Slomšku, ki je tako tesno povezan s ciril-metodovim delovanjem, bi dal bolj zadovoljiv odgovor.
Letos 24. septembra bo 110 let preteklo, odkar je časno zamenjal za večno življenje. Toda, kolikor se razdalje od njegove smrti večajo, se mi zdi, da nam njegovo delovanje bolj in bolj približujejo, da je delo, ki ga je v 62-letni dobi izvršil za naš narod — kot za vesoljno Cerkev, postaja bolj sveže in živo ... Za slovenski narod, da ga niso popolno zagrnili valovi potujčevanja — ni bil škof Slomšek nikak nestrpen šovinist, spoštoval je vsakega človeka, zahteval pa je kot za velike tudi za teptan narod, iz katerega je izšel, enake pravice — bo v tem velika zasluga škofa Slomška. Da ni bil potuj čen tisti del slovenske Štajerske, ki danes spada k Sloveniji, je bila posrečena Slomškova poteza, ki mu je dala toliko skrbi in vzela energije, 1. 1856 razmejitev sekovske, lavantinske, krške škofije. Prenos 1. 1859 iz Št. Andraža na Koroškem škofijske stolice v Maribor. Mislim, da bo vsak, kdor se zaveda slovenstva, brez ozira prepričanja, to priznal.
Da smo Slovenci pismen narod, bo neizpodbita zasluga škofa Slomška, ki je dal pobudo za ustanovitev književne Družbe sv. Mohorja, ki je v najbolj zakotno vas našim ljudem dala knjigo v roke. Človek se čudi, da je v njegovi 62-letni dobi toliko dela izvršil. Obsežno, že več let, pod zaglavjem “Otrok luči” nam ljubljanska “Družina” razkriva in odkriva njegovo delavnost. Želeti bi bilo, da bi vse to bilo kdaj strnjeno v knjigo, da Di slednji Slovenec videl duhovno sliko tega velikana našega rodu.
Iz teh spisov v odlomkih nam sije podoba izrednega genija, ki je imel nadpovprečne lastnosti modrosti. Slomšek je bil zaveden sin svojega naroda, doner človek, vzgojitelj, organizator, pesnik, pisatelj, predvsem pa živ udejstvovalec evangelija, posnemalec Dobrega Pastirja, ki mu je bil Kristus “Alfa in Omega” (začetek in konec).
Nedvomno še danes, ko nas loči enajst desetletij od njegove blažene smrti, uživamo kruh njegove duhovne dediščine, ki je kot takrat prekvasila njegova delavnost miselnost tiste,"ki so dobre volje; enako danes, toplota izžareva, da duhovno živimo, rastemo ob njegovi besedi. Bo v religiozni literaturi o-stal nam slovenski — sv. Janez Zlatoust.
Več kot za stoletje naprej je Slomšek predvidel, kar je 2. vatikanski koncil razpravljal — Da bi bili vsi eno.” Z ustanovitvijo Bratovščine sv. Cirila in Metoda je predvsem nam, Slovanom, utrjeval pot do cerkvene/
lobe ne skrivamo pod mernik, kot Slovenci smo obvezni, da to luč dvignemo na svetilnik. Ce se mi ogrevamo in navdušujemo ob njegovem vzgledu, naj ga poznajo tudi drugi, kar želimo, da bi pred vesoljno Cerkvijo dobil za zasluge, ki jih je izvršil, priznanje — svit svetništva!
Za nas Slovence ni častno, da do danes nimamo še niti enega — če izvzamemo krško kneginjo sv. Emo — svetnika našega naroda, ki bi bil kanoniziran za svetnika. Nedvomno premnogi so v našem narodu s svojim krščanskim življenjem dali odtis svetništva, a žal nismo se zanj s zavzeli, da bi jih pokazali občestvu Cerkve. Zdi se mi, da smo se pri Slomšku vsi strnili,.da bi mu Cerkev dala pečat svetnika. Že desetletja — žal proces je za-vrla nevihta druge svetovne vojne — se trudimo, da bi mu dali v Cerkvi to odlikovanje. Proces za njegovo beatifikacijo je na tekočem. Ne samo pU Slomšku, pri slednjem svetniškem kandidatu, ki se zanje zavzemajo, da jih postavijo na svetilnik, so spojeni stroški, ki jih krijejo tisti, ki se za dokaz svetništva zavzemaj o.
Na žalost Slovenci nimamo preveč imovitih, ki bi bili pripravljeni kriti stroške Omejeni smo na našo revščino ... Da bi bilo pri tem uboštvu nas več sodelujočih, se je Slomškov krožek v Clevelandu odločil, da v ta namen v nedeljo, 23. april3 1972, v avditoriju pri Sv. Vid3 od 11.30 do 2. ure popoldan priredi “Roast beef and Chicken Dinner”. Dar za obed je $2.50. Lepo prosimo odziva! V ta namen bo — če ga bo kaj — ves dobiček poslan v Rim, kjer se proces nadaljuje in upamo, da bo kmalu končan.
Smo še vedno naj večja skupnost Slovencev v Ameriki ^ Clevelandu, Ohio. Ce bo za ta ‘dinner’ toliko zanimanja, kot ga je bilo 12. marca tl. za MZA, bo uspeh zagotovljen. Veliko manjša celota Slovenmev kot v Clevelandu je v Chicagu, 111. tam dosti več store za ta nam611 kot mi v Clevelandu. Nam so za zgled, posnemajmo jih!
Da si rezerviraš - obed, lep0 prosimo, da si preskrbite vstopnice vnaprej. Te so naprodaj: Newburgh:
Rev. Joseph Varga, tel. 341-04d1> Sv. Vid:
Miss Ivanka Pograjc, 391-6964 Mr. Janez Ovsenik, 881-3118
Euclid:
Mr. John Kustec, 731-7734 Mr. Ivan Novak, 531-3870 Mr. Matt Tekavec, 481-3437
Collinwood:
Mrs. Pavla Adamič, 481-8263 Mrs. Mary Kokal, 851-4901 Mrs. Ivanka Tominc, 761-9556 Mr. John Prosen, 486-2394 Mr. Frank Mlinar, 541-8027 Mr. John Petrič, 481-3762 (na domu)
v brivnici pa 481-3465.
Na svidenje!
M. T-
Ladijske posadke za Kuvajt j
Kuvajt je poslal Jugosla^ prošnjo, naj pride v to drža^
večje število celotnih ladijsk*
za
ski*1
posadk, kot tudi ponudbo
graditev ladij v jugoslovan ladjedelnicah.
Kuvajt bi sodeloval pri fi' nanciranju šolanja jugosloVarJ' skih strokovnjakov v JugoS*a viji. '
Zainteresirane jugoslovansb8 ustanove so za zdaj pokaZal pripravljenost, da bodo odgo^' rile na kuvajtski predlog m ° ^ stopile tej državi skupino ju^°_ slovanskih strokovnjakov. ^ ločnega sklepa o tem še ni. Jl\ goslavija pa ne more spreJe predlagane gradnje ladij.
Eno desetino v bolnice ,
CHICAGO, 111. — Okoli 1°|' moških v ZDA v starosti od ^ do 64 let gre povprečno leto0 bolnišnice.
F- s- FINŽGAR;
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
^Blazino za posteljico.”
Oh, saj še zibke nima, revež. Caj no, saj jo imamo še mi. Pod
streho je.”
Prance je naglo nataknil škle-edre in šel iztikat za zibko pod streho. Odkar se je odzibala °jza, ni več stekla v tej hiši. °tegnil jo je izza straže. Miška {e Planila iz nje in pretrgala paj-
čevi;
vne, s katerimi je bila pre-Prežena čez in čez. France jo je P°vršno ogledal: en tečaj je ttrela nalomljen, sicer pa je bila, asi nekoliko črvojedna, še ven-arle dosti trdna. Prinesel jo je P° stopnicah in se takoj lotil naoljenega tečaja ter ga opažil 2 deščico. Nato je velel Lojzi, nai 1° obriše in očisti. Zvečer ®° P°ložili Matička v zibelko in rance je prvi potegnil za mot-Vo5.in ga zazibal.
. 'Otopila je pusta, deževna lesen. Megle so se plazile po ^ajnižjih gričih, venomer je pr-
®al°- Dolgčas je bilo, da so Iju-
zdehali
in niso vedeli, kaj
T.
1 v teh dolgih, vlažnih večerih.
Pri Maticu ni bilo dolgčas. 0iza in Fj-anckn sta šivali,
Pra:
ncn se je ukvarjal z ziba-
v ,ern> celo pestovati je. poizku-Sal živo igračko.
oliko je imel skrbi in oprav-k°v, da
je komaj utegnil h Ko-encku po tobak
Poj za
se je pa veselila in ver-
ba ?e kvaiPa Boga: Kako si do-er' Pram
ka. Ti
rce se je usmilil revč-
si se pa njega in mu od-
2et misli na Jančarico in mu
vg”aUrplieni
nedeljo pred vsemi sveti so
ge razteple megle, da je posijalo h 'u6' Prance je zagnal krave v t ! vin jih pasel. Pa pride mimo i či°vek in ea nezdravi:
Vil
in ga pozdravi: Dober dan, oče!” j, , ranceta je ujezilo, ko mu je el oče, in je zato malomarno godrnjal: “Bog daj!”
ce'” je začel vnovič tujec. ^aj nisem še oče,” je popra-^ Prance.
morda gospodar?” klsto pa že.”
daT 0re''’ §osP°dar, ali bi pro-1 nekaj krompirja, jabolk ali “R5' ^ ma^° m°Pe^”
• al ne smemo prodajati, ko S?, M zaporo.’’
’ mu je pomežiknil tujec,
■^ah r.6 k°va P° maksimalnih ce-k nj uP^evaia!” In je prisedel
Sftlotk0.
jemu na štor ter mu ponudil
0dgrianCe .Je vzei ci§aro ter j°
dno lZnil in tujec mu jo je vlju-
a prižgal.
.eveda, takole pravite, da b kmoto . . ______
oVa- laiete zapeljete, nato pa nas Jaz^6’ to so že plačevali!
aiate.
pa ne bom plačeval, nič ne
diislitp ;
> m ne bom prodajal.”
dobr'IUb temu je France tako 2aVr° pr°dal, da je krave hitro je ^ 1 in jih gnal domov, kjer ln°'12* '3rz raz°del kupčijo, oblogV ^0rek J6 zaškripal težko Vsa 611 Voz z dvorišča, ko je še navlbaS sPata- Naložil je tako, ha rp91160’ je moko in jnaslo prtpe]ltn^Ci Utain tn vse srečno Pred označeno hišo.
§°spa
stric ’
Postregla z zavretim P°jni_ln mu dala še lepo na-
ai ga je sprejela imenitna PDjazna, kot bi ji bil
mo.
si naroč' ^ Sei naio k Figovcu, k°s 'ki °Ll1
hor
K golaž in vipavca j. a ie bil prinesel s seboj
'L-1 ,
hudobno muzal mešča-
iovo So Zavistno gledali nje-
"Le J.edeni visoko belo malico.
tak0 ^islite- da imamo vedno
he vest0f*0’”. Si je mislil’ “sa]
^anck da bila spečena za
še po2o]bl bil° treba, da kobilica stp ^le> se je napotil po me-^zt°žbee^ namena. Ogledoval je Zadnjo’ frančiškanih še
kosu j1113®0, kupil nekaj malen-v i2lov6. Vračah Kar je zapa-
otroški voziček. Bli-
skoma mu je šinilo v glavo: Kaj, če bi ga kupil za Matička? Vino ga je bilo nekoliko ogrelo in tedaj je bil vselej zelo podjeten. Nekajkrat je šel mimo okna gor in dol, nato je pritisnil kljuko in stopil v trgovino.
“Takle voziček za otroka bi kupil,” je začel in nekoliko zardel.
“Čestitam, oče!” je pohitela prodajalka. “Ali je fantek ali. punčka?”
Irance je zardel še bolj, pa se je potuhnil in se ni izdal: “Fant je, ho, pa še kakšen!” “To je lepo, oče. Sedaj bo domovina potrebovala fantov, ko jih toliko pade. Prosim, pojdite z mano!”
Matic je šel med nastavljenim pohištvom za prodajalko, ki ga je vedla do vozičev. Ročno mu jih je predstavljala in pravila cene ter razlagala, kako se rabi tako orodje. Maticu so se zdele cene za take igrače silno visoke. Ali sram ga je bilo, da bi se skujal. Izbral je voziček, ga plačal, zadel na ramo in ga odnesel na voz. Potem je takoj napregel in se odpeljal. Potoma je ves vesel hitro pozabil krone, Ki jih je odštel za voziček, in razmišljal, kako veselje bo zvečer :Lo j za bo tlesknila z rokami in bo vesela, Francko bo sram velikega daru to bo vsa zardela. Nato bodo postlali v vozičku in položili vanj Matička, stara zibel se pojde spet dolgočasit za stražo.
Zidane volje je privozil do županove krčme. Tam je ustavil. Župan je prišel z občinskim slugom Petrinom na prag. Ko je zagledal Matica in otroški vo~ žiček, se je na glas zasmejal: “Matic, kaj pa ti tovoriš?” France je bil v zadregi, da se mu je krotovičil povodec, ko je privezoval konja k ranti.
“Kdo ve kaj? Ali ni čeden? Ni še bilo take zibelke v Kozjem hribu.”
“Za koga vendar?”
“Za mojega Matička!”
“Prav bi bilo, ko bi bil tvoj,” se je vtaknil vmes Petrin.
“E, le počakaj! France se bo naenkrat splašil in jih bo prvi dan imel šest, jeli?” ga je podražil župan z Jančarico in ga zae-no spremil v hišo.
Tam je bil Luka, sosed Maticev, Strgar in še nekaj mož. France je prisedel, za njim. se je obesil k mizi tudi Petrin, ki je slutil, da ne bo trpel žeje.
“Bališ. voziš,” so ga sprejeli vsi hkrati, ko je tik pred oknom stal gosposki voziček na kmeti-skih iojtrah.
“Nočem biti umazan boter. In otrok takega očeta, ki je za nas prelil kri na vojski, ga že zasluži.”
Zupan je prinesel vino in tudi prisedel.
“Prav je, Matic,” je začel Luka, “če kupiš fantiču zibko. Nobenemu nič mar, tvoje so Kronice. Ali vendarle bi rekel jaz — nikar ne zameri: Bolj prav bi bilo da bi svojemu kupoval, ne pa takim postranskim otročajem. France, oženi se!” “Prav govoriš, Luka,” je potrdil župan. “Franceta bomo oženili. Se ta predpust mora biti svatovščina.”
Irance je, izpil kozarec vina, poiskal na pol dokaj eno viržinko in si jo prižgal ter se smejal.
“Poglej ga, kako se smeje, kot bi bile županove besede neumne,” je pomagal Strgar. “Ampak to vam rečem: Sam se ne bo oženil, ker se ne zna. Župan, midva ga dajva!”
“Dajta, dajta,” se je muzal Matic. “Kar povejta mi nevesto.”
“Kaj bi ti pravili?” je povzel Luka. “Saj vendar vsi vemo, da te čaka Jančarica.”
Spomini iz starih časov - in misli na bodočnost
(Zbral in priredil za A.D.J.J.— Regerčan)
* SLOVENCI SMO MAJHEN NAROD. Ker smo mali in ker male le malodko prav in pošteno vpošteva — zato so naše prednike vedno kaj radi v kota odrivali in večji sosedni narodi naš narod zatirali.
To je znano. Kar se tiče “odrivanja” v kota, to proti našemu narodu še nadaljujejo. Na to bi morali biti mi skrbno pripravljeni.
Kako? To pa ni lahko vpri-šanje. Ta skrb bo mučila še bodoče rodove našega naroda. “Črnogled si!” boš zagodrnjal. Sodi po svoje — povem pa, da bi bil rad “veselogled”, a v mojih dneh še ne vidim svetle zarje boljših dni za nas. Dal Bog da pride in zasije našemu narodu zarja svetlejše dneve čimpreje, to so moje želje!
To daj Bog tudi vsem našim bratskim narodom Slovanov! Da bi bolj priznavali in upoštevali drug drugega, če se ne bomo Slovani sami med seboj upoštevali — drugi nas ne bodo. Tega bi ne smeli pozabiti nikdar!
\
O Slovanih in slovanstvu je med nami veliko pisal naš zdaj že 102-letnik veleč. g. Jurij M. Trllnk. Pred 50 leti je je objavil v koledarju Ave Maria za leto 1923 zanimiv in pomenljiv obsežen članek, v katerem vred s pok. pesnikom Gregorčičem pokaže, koliko so Slovani doprinašali in trpeli za druge. Naslov članka je “Krščanstvo in slovanstvo”. Vreden je, da bi ga slovenski listi ponatisnili. Slovanom zapadni svet ni bil nikdar naklonjen. Zgodovina pove in v tem slučaju zgodovina ne laže. Trunk in Gregorčič oba zavedna Slovenca in Slovana, pa oba tudi junaka, ki se v teh ozirih resnice povedati nista bala! čast in slava obema!
Ko zgornje omenjam slišim v duhu vprašanja: Kaj pa Slovani predstavljajo danes? Kakšnim bogovom prižigajo sveče danes?
Res je, zapeljati so se dali. To v okoliščinah, ki o jih proti Slovanom vedno kovali zapadni narodi. Misleč, da “komunistični zmaj” bo uničil duh slovanstva. Res je, več roov Slovanov bo trpelo še pod peto komunizma. Slovan je sicer orjak — je pa tudi počasen •— a prej ali slej bo obračunal tudi z apostoli marksizma, stalinizma in titoizma. Nekega dne gotovo, kakor je obračunal z Napoleonom, carizmom in z Hitlerjem.
G. Trunk je pred 50 leti prav pripomnil ob zaključku članka :
“Trpinčil, križal, pokopaval je svet Slovana in ga še poko-puje. Pa vse nič ne pomaga.”
Svet se res čudno suče, posebno prav zdaj v sedanjih časih. Razočaranj bo še mnogo, takih in takih.
*KAKO SO NOVAČILI mlade famte pred 150 leti in se nekaj desetletij pozneje za vojake? Zanimivo za marsikoga __ morda ne za vsakega. Zgodovinar pokojni č.g. svetnik I-
van Sašelj, piše o tem zanimivo. Omenja, kako so sto let preje (to v časih let od 1820 tja do 1840 in tako dalje), umirali vojaki v tedanji novomeški vojaški posadki. Podatke mu je poslal novomeški g. prošt, ne samo suhe številke, ampak tudi poseben izpisek vojakov. U~ mirali so, kakor zapiski ome-jajo za “Nervenfieber”, v starosti od 28 do 50 let. Ta visoka starost povdarja g. Sašelj, se bo marsikomu zdela čudna, ko vemo, kako kratek čas služijo dandanes vojaki, komaj nekaj let, ali še ne. čudno pa ni, če vemo, koliko let so v tistih starih časih služili vojake.”
Za tem g. Ivan Sašelj nadaljuje!
“Naj navedem spomin iz mojih dijaških let. Ko sem študiral v Novem mestu na gimnaziji v leti 1871-79, sem bil na stanovanju pri slugi okrajnega glavarstva, bivšemu vojaku. Ta je večkrat pravil, da je služil vojake nič manj kakor 20 let nepretrgoma. In kar je še bolj zanimivo, da je dobil svoj prvi dopust, da je smel iti domov za par dni, šele potem, ko je služil že 12 let. Zato pa tudi ni bilo čudno, še so se v tistih časih tako bali vojaščine in da je marsikdo poskušal, kako bi se odtegnil vojaški suknji Naj navedem tu zopet dva zgleda iz svoje skušnje. Ko sem bil v letu 1883-1885 kaplan v Šempetru pri Novem mestu, bil je v vasi prileten mož, kateremu je manjkal prst kazalec na desni roki. To se mi je čudno zdelo, da mu manjka ravno kazalec in sem vprašal ljudi. Pa so mi povedali, da si ga je sam odsekel in sicer v letih, ko bi bil moral iti na vojašk nabor, da ne bi bil potrjen. In res ni bil. Drugi slučaj pa mi je znan iz Bele krajine. Pred približno 40 leti (to tedaj, ko je on to pisal), je umrl .v gradu Pod-brežje pri Adlešičah grajski logar Andrej Kempl, star čez 80 let. Bil je doma iz Županjih njiv pri Kamniku. Ko je prišel v leta, da bi moral iti na vo-ma, da ni nikdo vedel kam. Izginil je. Prišel je na Dolenj-jaški nabor, je pobegnil ž do-sko, prekoračil Gorjance in prišel v Belokrajino do gradu Krupa, kjer se je ponudil v službo pri baronu Apflaternu. Ta ga je sprejel in poslal v svoj grad Podbrežje, kjer je služil potem celih 51 let. Tu je bil varen, ker ga ni nikdo zasledoval in iskal. In čez mnogo let, ko so ga bili doma že pozabili in mislil, da je mrtev, si je vendar zopet enkrat šel ogledat svoj rojstni kraj. Mož je znal iz svojih dolgih let kot grajski logar marsikaj povedati, posebno kako je zasledoval v nekdanjem razsežnem baronovem “Bukoviju”, ki se je raztezalo več ur hoda divjačino in zveri, posebno volkove, ki so bili takrat v Beli krajini še pogosti in katerih je ustrelil 45, kakor je pravil.
Še preje pa, ko so bili vpeljali v nekdanji Avstriji vojaške nabore, so pa mlade moške
lovili v vojake. In katere so u-jeli, ti so morali potem mnogo let služiti vojake. In spomin na ta vojaški lov se je bil ohranil med ljudstvom še mnogo let.
V mojem času, ko sem bil še na novomeški gimnaziji t.j. pred 60 leti (zdaj bo to pred 100 leti) so bili v Novem mestu dve vrsti vojakov, lovci in domobranci. Lovci so stanovali v vojašnici med Krko, ki je i-mela prostora za 650 mož. Domobranci, katerih je bilo pa le malo, pa v pritlični hiši nasproti pokopališču na desni ob cesti proti Kapiteljskemu ma-rofu. Takrat je bilo v Novem mestu življenje in vrvenje, ko je bilo v njem toliko sto vojakov, kakor nikdar več kasneje. Okoli leta 1873 pa so odšli lovci iz Novega mesta v Celje. Prestavili so jih bili, kakor je bilo slšati, zato ker je bilo mesto (tiste čase) predaleč od železnice. V tistem času smo videli včasih visoke vojaške dostojanstvenike, ki so hodili nadzorovat vojake.”
— Tako pok. g. Ivan šašelj o tisti časih. Dolenjska metropola vsa Dolenjska in Belokra-jina je doživljala res marsikaj v svojih časih. Bilo je dosti trpljenja, največ za tujce, ddsti solz in grenkih ur in dni. A veseli Dolenjci in Belokranjci so znali prenesti vse. Grenke o-kuse tistih časov, so poplaknje-vali z dobrim cvičkom, ta pa jim je dajal moči, da so bili vedno veseli in peli. Daj Bog, da bodo tudi po sedanjih zmeš-
njavajah taki!
To jim iz srca želim jaz, Regei’can.
ODPRTO SOB. IN NED. 1. POP. RUSSELL GARDEN ESTATES
EUCLIDSKO NAJNOVEJŠE NASELJE 860, 870 in 880 E. 250 St.
4 spalnice, kolonialni stil, na E. 240
OGLEJTE SI! Ranč hiše s 3 spalnicami! Ena z aluminijasto oblogo, ena zidana, ena s priključeno garažo. Vse te hiše imajo po 3 spalnice, so v celoti podkletene. Kvalitetna gradnja! Vse napeljave položene in plačane, vključno podzemske napeljave. Prikladna, lahko dosegljiva okolica iz Lake Shore Blvd. ali iz Lakeland freewaya pri E. 250 cesti. ' 499 E. 260 St.
UPSON REALTY Realtor 731-1070
punta v Donji Stubici pri Zagrebu.
Osrednjo proslavo slovenskih kmečkih puntov bodo pripravili oktobra 1973 v Ljubljaai, kjer naj bi ob tej priliki tudi odkrili spomenik. Ni treba pripominjati, da je proslave vzela v zakup Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki bo punte tudi po svoje razlagala.
Na stanovanja čakajo
V Sloveniji je po statistiki o-krog pol milijona stanovanj s skupno 20 milijoni kvadratnih metrov površine; letno zgrade okrog 10,000 stanovanj. Toda primanjkljaj bo vedno večji, če ne bo uspešne pomoči za gospodarsko šibkejše, ki čakajo na stanovanja. Dosedaj čaka 150,-000 oseb na stanovanja.
Pohištvo izvažajo
Tovarna pohištva Meblo je lani izvozila pohištva v vrednosti 3,700,000 dolarjev v 40 držav. Največ v Francijo, Avstrijo, SZ, Poljsko, Švico in Italijo.
Med izvoznimi artikli, ki so najbolj rentabilni kljub raznim visokim stroškom in dodatnim carinskim obremenitvam, so rustikalni izdelki.
Naprodaj
V starem kraju, v Sloveniji se prodaja lepo urejeno posest-vece z lepim, mladim vinogradom. Posestvo je v kraju GLOBOKO pri BREŽICAH. Za več podatkov pišite na:
Gospa Vlatka Sporiš Klaičeva ul. 74 41000 Zagreb, YUGOSLAVIA
(82)
“Cottage” naprodaj
Spalnica, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, pralnica, zaprt porč, zadaj terasa,-kot nov, je naprodaj v Grove woo d okolici.
Kličite 486-0091
-(74)
V najem
Oddamo 6-sobno stanovanje, 3 spalnice, v okolici St. Clair Ave. in E. 74 St. Samo odraslim. $75.00 HE 2-1038
(74)
Iščeta stanovanje Zakonca, srednjih let, iščeta 3 do 4-sobno stanovanje z garažo, v Euclidu ali pa v bližini E. 185 St. se moramo seliti v mesecu juniju. Kličite 261-3722
(75)
Vesti iz Slovenije
Literarna plaža
Zveza kul tur n o -p r o svetnih organizacij Slovenije je obravnavala problem literarne plaže. U-gotovili so, da bo treba najti primeren jez proti tej poplavi ter določiti mejo med zvrstjo in pravimi vrednotami, še bolj primerno bi ibilo korenito spremeniti sedanje stanje, kajti vse kaže, da so v Sloveniji izgubili merila v kulturi.
Škofja Loka bo praznovala
Leta 973 je cesar Oton II. izročil današnjo Staro Loko s širšo okolico brižinskim škofom v fevd. Sicer ni znano, ali je morda škof vzidal prvi kamen današnjega loškega mesta že isto leto, toda Ločani so sklenili prihodnje leto proslaviti 1000-letni-co mesta in so se na to tudi že •začeli pripravljati..
Telefonski razgovor z ZDA
Pri sedanjem stalnem višanju cen, se je pa le nekaj pocenilo. S 1. marcem stane enominutni pogovor z ZDA namesto dosedanjih 68 dinarjev le 51. t---------------
Stari zidovi
Pri delih za nove gradnje ob cerkvi sv. Jerneja v šiški so se pokazali neki zidovi, ki so vzbudili zanimanje arheologov. Po mnenjih le-teh gre ali za ostanke neke prejšnje cerkve, še verjetnejše pa za oporni zid, ki je varoval ob boku romansko cerkev pred posipavanjem. Njen nastanek postavlja portal, ki so ga že popolnoma odkopali, vsaj v 13. stoletje. Ta portal je bil že delno odkopan leta 1892.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo Slovenko, ki bi delala družbo in skrbela za bolehno žensko. Dobi sobo, hrano in plačo. Kličite po 5. uri LI 1-2881
(74)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite 881-2195 in vprašajte za Tonija.
-(75)
Kupimo
Radi bi kupili rabljeno klavirsko harmoniko za otroka. Kličite 361-4632
-(74)
HIŠE NAPRODAJ
Tri leta star ranč
hiša, polna klet, 10 akrov gozda, 17 akrov ravne zemlje, dosti vode in good drainage, južno od Geneva 7. milj cd Slovenske Pristave, lepše kot novo.
Help Wanted Male
Plater’s helper
Steady worker, not over 40 years old.
ELECTRO PLATING WORKS 3951 St. Clair Ave. rear
‘ (75)
V Euclidu
Majhna hiša, idealna za upokojence ali novoporočence. Samo $15.900.
Za podrobnosti kličite
LAURICH REALTY 481-1313 496 E. 200 St.
(75)
Proslava 400-letnice kmečkega upora
V Sloveniji pripravljajo proslavitev 400 -letni ce kmečkih puntov. Tako bo predvidoma s septembru uvodna proslava v povezavi s Hrvatsko v Kostanjevici na Krki, februarja 1973 pa bo zborovanje in odkritje spomenika ob 400-letnici končanega
Naprodaj
2-družinska hiša na School Avenue, 4-4, klet, garaža. Odličen začetni dom za novoporočence ali upokojence z dohodkom.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431.
(78)
ZNANA OBRAZA — Predsednikov svetovalec za narodno varnost dr. H. Kissinger praznuje z Ali MacGravu premiero filma “The Godfather” v New Yorku.
Izvršujem
Zidarska, mizarka dela in pleskanje hiš, zunaj in znotraj, po nizki ceni. Kličite 361-8428.
-(75)
S ponosom naznanjamo, da se je
m, my zupmcic
pridružila našemu odličnemu osobju frizerjev. Svoje številne prijateljice bi rada pozdravila v
Delikatesna trgovina z licenco za pivo in vino v Grovewood okolici. Velik promet, nobene konkurence. Lastnik gre v pokoj. Kličite:
STREKAL REALTY 481-1100
(12,14 apt)
Hiša naprodaj
Grovewood okolica — 9-sobna enodružinska hiša v dobrem stanju, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, prejšnja leta rabljeno za dohodek, nova aluminijasta obloga. Za pojasnila kličite
CAMEO REALTY 261-3900
Vprašajte za Ray Strumbly ali Rose Komochar
(75)
Stanovanje išče
Slovenska upokojenka išče eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo, zgoraj, v bližini Sv. Vida I ali na Miller Avenue v Euclidu. Kličite 431-1648
-(75)
mm HM STYLISTS
17912 Lake Shore Blvd. Telefon 481-3350
(75)
V najem
Na novo dekorirano 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda na 72 cesti.
Kličite EX 1-4595
-(75)
MATIJA MALEŠIČ:
K R U E
POVEST SLOVENSKE KRAJINE
Žena vzdihne.
“Misliš, da bi mu še prizanesel? Zaradi žene in dece?”
“Le še bolj se osovraži pri ljudeh! Ako je to sploh mogoče!”
“Žena!” Ritoper ogorčeno vzklikne. V ženinih očeh ni ponižnosti in vdanosti. Žalostno gleda in zamišljeno, ko da njene misli resno blodijo po grobovih. Ritoper j a premaga in omehča njena žalost. “Reci, naj mu prizanesem — in prizanesem mu.” Žena molči.
“Prizanesem mu! Radi tebe. Si zadovoljna?”
“Le radi sebe mu prizanesi! Saj veš, kaj mislijo ljudje o nas!”
1 “Naj mislijo, kar hočejo! Da je po tvoje, bi čepeli še vedno v stari hišici — če bi sploh še tisto imeli. Vse bi razdala, nikjer bi ne znala zaslužiti! Nove hiše bi ne imeli, v tej gosposki kuhinji bi ne kraljevala, in za Lino bi ne gledal odvetnik, niti šolnik, kvečjemu kak — Geza!” Ritoper se prisiljeno zakrohota.
“Le še z Lino trguj in jo ponujaj odvetniku! Z vsem trguješ, nič ti ni svetega, vse ti je le trgovina in dobiček.”
Žena, da mi ni šlo letos tako dobro od rok in da nisem sklenil obesiti palirstvo v dim — drugače bi te pogledal za te besede. Že veš, kako znam pogledati.”
“O, vem!”
“Sitna si. Vsega tega ne razumeš. Kar je zvlekel s težkim trudom Ritoper na kup, bi sipala z obema rokama in zadnjemu ciganu. To znaš! Ceniti tega, da sediš kot gospodinja v taki kuhinji, ne znaš.”
“V stari kuhinji sem bila bolj zadovoljna. Me vsaj srce ni bolelo.”
“Vidiš, cmerikavost! Da beračiš in priberačeno razdaj eš— tedaj bi bila zadovoljna?”
“Srce bi bilo morda bolj mirno.”
“Rekel sem že stokrat, da si, prišla k Ritoper ju ko cigan h grofovski mizi.” Ritoper hodi naglih korakov po kuhinji. “Saj ne veš, kaj imaš in koliko sem prestal, preden sem se dokopal do tega.”
Vsa bleda je Ritoperka. Še mož opazi njeno bledoto.
“Prazno slamo mlativa! Dobre volje sem danes! Pustim palirstvo! Novo življenje začnemo! Še ti se razvedriš v novem življenju.” Pomane si roke in stopi k njej. “Še kuharico vzamem, da ti olajšam delo. Vsega imamo —‘ pa bi se še ubijala? Kaj se nisva dovolj namučila?” In jo hoče pobožati po bledem licu.
Ritoperka odmakne glavo.
“O žena, boš videla! Vsa leta in v vsem trpljenju in delu sem mislil na ta dan in na to, kar sem ti sedaj povedal.” In Ritoper si mane roke, koraka po kuhinji in razlaga, razlaga, kako si uredijo življenje, novo, lepo, udobno, brezskrbno življenje.
In še Lini dovoli, da odkloni odvetnika in vzame šolnika, če ga res tako rada vidi.
Ritoperke njegovo govorjenje ne razvedri.
Dvaindvajseto poglavje
RITOPER SI PULI LASE
Otočički luči svetijo po temi. Svetli stebri se dvigajo iz zemlje v noč, ko da hrepene bele kosti rajnkih po svojih dušah nad zvezdami. Medlo brlijo nebeške zvezde, ko da jih je prižgal Usmiljeni tistim, katerih grobovi so pozabljeni. Tajinst-ven nemir plove nad pokopališči, hiti od lučke do lučke, od
ognjenega stebra do ognjenega stebra. Vsa noč je polna skrivnosti in nemira, ki lega težko in turobno na dušo in srce. Ko da so priplavale duše rajnkih obiskat, svoja telesa in svoje drage: iščejo, iščejo, begajo, begajo. In so plahe. In so žalostne. In bi rade govorile. Prerade bi povedale nekaj preskrivnostnega, z onstran grobov... Zvonovi zvonijo, žalostno zvonijo begajočim dušam.
Polna so srca, plahe so misli.
Svetli stebri se dvigajo v noč po Dolinjskem, po Ravenskem, po Goričkem. Nekateri so medli, ko da so nehale klicati bele kosti po svojih dušah. Nekateri ognjeni stebri plapolajo vse ži-veje. Visoko v nebo se dvigajo svetli odsevi. Ko da vpijejo bele kosti v zemlji k nebu in prosijo pomoči.
Tam na Goričkem se dviga visok ognjen žar. Raste, raste, vse više sega proti nebu, vse obširnejši je.
Na katerem pokopališču kličejo bele kosti tako obupno proti nebu? Katere duše so priplule obiskat svoja telesa in prosijo tako silno in neutolažljivo pomoči?
Vse večji in obsežnejši je ognjeni steber na Goričkem. Iz hipa v hip raste. Ogromen je. Svetli zublji švigajo iz njega.
O Bog, saj tam ne prosijo duše pomoči! Saj tam gori!
Gori, gori, gori! Silen požar je vzplamtel na Goričkem.
Ljudje hite s pokopališč, turobnosti v srcih se pridruži groza.
Gori, gori!
Plat' zvona tone v zvonjenju za mučene duše.
Gori, gori!
Pri Ritoper ju gori!
Vsa je v plamenih stara, a slamo pokrita hiša, v plamenih je stari hlev in kolarnica, stogovi slame in sena dogorevajo. Iz oken nove hiše švigajo plameni, gost dim se vali iz podstrešja, v podstrešju poka in prasketa. Goreče svitke meče novi hlev na okolico.
Podstrešje stare hiše se s truščem zruši, ognjeni stebri planejo v novo hišo. Zruši se podstrešje starega, hleva, silni ognjeni stebri bruhnejo v novo hišo. Zruši se kolarnica, naravnost na novo hišo planejo ognjeni curki. Ko da se nekaj strašnega kuha v novi hiši, vre v njej, kipi, poka, škriplje, prasketa, bruha gost, dušeč dim, izmetava debele, goreče svitke po vsej vasi.
Otroci jočejo v grozi in brez varstva. Očetje so na strehah hiš, z rjuhami so pokrili slamnate strehe, ženske donašajo vodo, da močijo rjuhe. Taki go-S reči svitki padajo po strehah,1 da niti na mokrih rjuhah ne ugasnejo. Z dolgimi kolči ote-1 pajo moški svitke s streh in rjuh na tla, na tleh jih teptajo ženske z nogami.
Med jok, vzklike, kričanje, te-| kanje, med zmešnjavo, razbur-1
kanost in vznemirjenje zadoni v silnih sunkih gasilski rog.
Kako bodo gasili brez vode? Vodnjaki dajejo komaj vode za polivanje rjuh na strehah. Kdo se more samo približati silnemu žaru, ki puhti iz nove Ritoper-jeve hiše?
Nekaj žensk bega s polnimi škafi vode okoli požara, pa jim v zmešnjavi nihče ne odvzame vode, ker se v razburjenju nihče ne domisli, kam naj jo izlije, kje bi pomagalo.
Ko da je brez rešitve vse Ri-toperjevo stanje zapisano požaru. Ko da je ni sile, ki bi rešila iz nove hiše vsaj košček pohištva.
Ritoper teka razoglav in brez suknje okoli požara. Puli si osmojene lase, maha z rokami, kriči, prosi, besni in teka, teka ko brez glave okoli goreče noVe hiše. Vse rdeče oči buljijo strašno, skoro blazno v požar in zmedene ljudi, ki ne vedo, kako bi pomagali. Ritoper misli, da nočejo pomagati. Ritoper misli, da mu privoščijo.
Ritoperka ječi in stoka na vrtu pod staro jablano. Opekla si je roke in obraz.
Lina plaka Ob njej in vije v obupu roke. Šolnik -teka med njo in ognjem in ne najde besede, s katero bi jo potolažil.
Gasilci vpijejo povelja, orožniki silijo ljudi, naj donašajo vodo v brizgalno, s silo jemljejo vodo iz vodnjakov.
Svetli bajoneti se zasvetijo pred Ritoperjevimi očmi.
“Kdo je zažgal?” j “O, da bi mu črvi razjedli 'hudobno roko!”
“Koga sumite?”
“Kaj pomaga, kaj pomaga?! Moja hiša, moja nova hiša! Moje 1 vse! Trud vsega mojega življenja, misel vseh mojih misli, hrepenenje mojih hrepenenj, moj ponos, moj spomenik ...” Ritoper si puli osmojene lase. Orožniki iz njega ne morejo izvleči
nobenega sledu.
Orožnikom se pridruži Časar. Dober nos ima Časar, sam je bil včasih orožnik.
Orožniški poveljnik govori s Časarjem dolgo, dolgo in si nekaj zapisuje.
Vse v zmešnjavo in kričanje in razburjenje in prasketanje silnega ognja zaboli ljudi pretresljiv jok Verenke. in njenih otrok.
IZBRANI NAJ VEDO NAPREJ — Izraelski igralec Topol je mnenja, da naj bi izbranci za “oscarje” zvedeli za to en dan pred javno objavo, da bi ne bil! v taki napetosti vse do zadnjega trenutka. Topol je bil imenovan za najboljšega igralca v ‘Piskač na strehi’.
L
2,
3.
°ŽT&
"fr-J h° advertising contributed for the public good
Ask your postman.
Look at the Zip Code Map in the Yellow Pages.
Call your Post Office.
OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO t SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
m
QYJ
®ocietjr
•S)
ONE FAinL«NF. DRIVE
JOUET, SL. 60434
Since 1S14 . ..
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of. the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest m insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
i. Schola. ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
Ž. Schola1 ships for young women aspiring to become nuns.
3. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5. Bowling, basketball and Title league baseball, ti. Social activities.
7. Participating in the Catholic Communications Foundation.
“Da bi Veren zažgal?” se' zdrznejo vaščani in ne morejo verjeti v svojih srcih.
Orožniki so neizprosni, ne gane jih rotenje in zatrjevanje obupane žene, ne gane jih pre tresljivi jok otročičkov.
“Ste grozili včeraj Ritoperju?” “Sem!” Mirno odgovori Veren. “Zoper vso pravico in poštenje mi je odtegnil trideset kil pšenice. Jezen sem bil in obupan. Tem mojim otročičkom si upa pograbiti izpred ust kos kruha! Sam ne vem, kaj sem govoril. Prisežem, da zažgal nisem!”
“Kje ste bili današnji popoldan in zvečer? Na pokopališču Vas ni bilo, tudi v vasi Vas ni nihče videl. Kod ste hodili?” “V Radgoni sem bil.”
“Kdo Vas je videl?”
“Žena ve. V jutranji temi sem šel z doma, ko je že gorelo, sem se vrnil. Otrokom sem šel kupb obleke.”
“Kdo Vas je videl?”
“Vsa Radgona.”
“Kdo Vas pozna v Radgoni?" “Ne vem, ali me kdo pozna.’ “Ste se med potjo kje ustavili? Vas je kdo videl?”
“Nisem se nikjer ustavil. mam denarja za gostilne.”
“Z nami pojdete!”
“Za božjo voljo!” Veren se zgrozi. “Vendar ne mislite, da sem zažgal? Nisem, nisem! Prisežem!”
(Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Družba
sv. Družine
GlFficers
President ...............*.... Joseph J. IConrcid
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robeit IVI. Kochevsr
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Itiola
Second Judicial^.............. John Kovas
Third Judicial ............... Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
*3»
I*
S!*
I
«3
IS
•3?
•fS
%
|g
■Jm
■y?.
i
a
2
'■'H*
■.-T»
Zl
%
>1*4
is
is
%
a
1
§
•IS
g
Members of fhe Supreme Board asst! Members of ihe Holy Family Serieiy
This is to notify all of our membership that the Society’s Investment Corpmittee directed the First National Bank of Joliet to purchase the following AA and AAA bonds which have been added to the Society’s Bond Portfolio. These bonds were purchased since January 1, 1972.
%
•15
s
Draga nevesta f
Poročni dan naj bi bil najsvete]ši, ,n a i veselejši m najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j večje važnosti,
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
j ^
'i
fs
Northern Natural Gas ...
Weyerhaeuser Company .... Public Service of Indiana Tampa Electric Company
New York Telephone ......
Houston Light and Power TOTAL ...................
...7%% .7.65% .7.0 %■
.7%%
...7%%
..TVz'/o
$25,125.00
24.625.00 26,000.00
25.250.00 25,226.75 25,812.50
$152,039.25
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve.
Hi Cleveland, Ohio 44103
i
i
I
i
8
27:
P.
I
«<4
5?
5?
I
I
|
I
I
I
I
I
p.
I
I
I
p.
P
1
|
§
I
P
The Investment Committee also directed me to invest funds of the Society in 6% Certificates of Deposits into the following ' Savings and Loan Institutions.
Joliet Savings and Loan ...................6%
Peoples Savings *and Loan ........
Lockport Savings and Loan ........
Home Federal Savings and Loan
Bell Federal Savings and Loan ....
New Lenox Savings and Loan ... ...
.6%
. 6% 6%
..6%
-6%
TOTAL
GRAND TOTAL
$20,000.00
20,000.00
20,000.00
20,000.00
20,000.00
20,000.00
$120,000.00
$272,039.25
Our Life Insurance Department is progressing very rapidly. From January 1st to March 23, 1972, we have issued $772,127.00 of new Life Insurance.
Our Accident and Health Department is growing at our usual fast pace. We are all overwhelmed with the success the Society is experiencing in the Great State of Florida.
We will keep you advised of the progress of the Society.
Fraternally yours,
HOLY FAMILY SOCIETY
ROBERT M. KOCHEVAR,
Secretary
USA
. ..... -
V TIHI SAMOTI — Japonski cesar Hirohito in cesaric11 Nagako se sprehajata ob morskem bregu pred svojo letn° vilo “Susako” kakih 90 milj jugozahodno od Tokia.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si