»mESSEAGER« GLASILO SLOVEACEV V AUSTRALIJI Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A LETNIK XXVIII štev. 5 MAY 1983 BETI KRIŽANIČ Naša lepotica za leto 1983 Dvorana S.D.M. je bila za letošnjo proglasitev Lepotice Slovenske skupnosti v Melbournu nabito polna. Vstopnice so bile v predprodaji in zmanjkalo jih je že par tednov pred prireditvijo. Po novem razmeščene mize so dovolile več prostora in omogočile, da nobena stran dvorane ni bila preveč oddaljena od sredine kjer se je vršila veremo-nija kronanja. Letos so se odzvali na povabilo, da prisostvujejo pri tej tradicinalni prireditvi S.D.M.- Minister za Etnične zadve Viktoije g. Peter Spyker, Zvezni senator g. Miša Lajovic, zastopnica Vodje opozicije v Viktoiji ga. J.Patrick, ki je član parlamenta za okraj Brighton, predsednik občine Eltham g. A.Hors-ley ter predsedniki slovenskih društev v Viktoriji, g. Matija Cimerman iz Pla-nice-Springvale, g. Rudi Iskra za Jadranj. J. Ramuta za Geelong in g. Branko Jerin za Albury-Wodonga. Radi bolezni pa se je opravičil predsednik Slovenskega športnega kluba v St. Albansu g.Kle-menčič. Kot gosti S.D .M. so bile tokrat povabljene tudi vse bivše nositeljice naslova Lepotice Slovenske skupnosti. Kar osem jih je prisostvovalo in prisotni so imeli priliko pozdraviti nositeljico naslova za leto 1962 ga. Marija Kraner, rojena Horvat, za leto 1970 ga.Magda Hribernik, roj .Mesar, za leto 1975 ga. Jana Lavrič, roj. Gajšek, za leto 1978 ga.Anita Fistrič, roj. Žele, za leto 1979 gdč. Irena Birsa, za leto 1980 gdč.Majda Gjerek, sa leto 1981 gdč. Marta Pirnat in lanskoletna zmagovalka gdč. Suzi Jelovčan. Ob sedeči Lepotici 1983, Beti Križanič sta Debbie Hartman - Kraljica Dobrodelnosti 1983 in Audrey Durut. Tudi letos sta v prijetnem humoristič-nem stilu vodila potek večera ga. Jana Lavrič ter g. Andrej Fistrič jun. ter nam predstavila kandidatke s partneiji: SUZI BALIGAC, iz St. Albansa., s spremljevalcem Tonijem Knap; AUDREY DURUT iz Greensborough, katero je spremljal Peter Tomažič; DEBBIE HARTMAN iz Pascoe Vale s spremljevalcem John Hartman; MINISTER O DELU S.D.M. Iz nagovora ministra za Etnične zadeve Viktorije g. Petra Spykeija na Letnem plesu Slovenskega Društva v Melbournu, dne 14.maja 1983 : "It is a great pleasure to be here this evening. This is my first visit, but I can also assure you it won't be my last. I go to many functions as minister of Ethnic Affairs, but I think tonight is a real feeling here; it is a feeling of belonging and a feeling of community. I am delighted to see so many young people here tonight and that actually the funds have been raised towards the young people activities. In facts I see that many ethnic communities, like your community and like my community — my family came from Holland in the early fifties - are becoming older and their needs are different. We are left to insure that our young people understand their culture and tradition, we should not let them forget nor so let their rich culture and tradition go to waste. So I am delighted. Your president explained to me the activities in the club here and I am delighted to be able to see such a large amount involved from the young people. The young people of Australia hold the future. A third of the population of Victoria was born overseas and we come here from many, many reasons, many varried reasons and we have been able to make a niche for ourselves to be able to fit in the multicultural society. Now that is the strenght of a club like this. A club like this was built on sweat and tears. People have worked during the week and came up here and build in their spare time. When you work for a situation like this you appreciate it all the more. Mr. President, congratulations to your committee and all your activities and may you have a very successfull year. " BETI KRIŽANIČ Brunom Stoka; iz Reservoir z MARTA LOGAR iz Buleena, katero je spremljal John Gril in HELENA TOPLAK iz Dandenonga s spremljevalcem Ralf Fuentis. Po pozdravnem nagovoru predsednika S.D.M. g. Stanka Prosenaka je bil napro-šen župan Elthama g. Alan Horsley, da objavi ime dekleta, ki je nabrala največjo vsoto denarja in si tako prisvojila ime Kraljice dobrodelnosti za leto 1982/83. Od skupne vsote 3.720 Dolarjev, ki so jo zbrale vse kandidatke je Debbie Hartman sama nabrala 1.170 Dolaijev in si tako pridobila naslov Kraljice dobrodelnosti. Senator Lajovic je bil nato poklican, da objavi ime dekleta, ki si je pridobilo drugo nagrado. In sicer je bila nagrajena kot "runner—up" gdč. Audrey Durut. Ministru Sykeiju pa je pripadla prijetna naloga, da proglasi in okrona Lepotico Slovenske Skupnosti Melbourna za leto 1983/84. Po nagovoru, v katerem je povdaril, da je on sam holandskega porekla (cel govor prinašamo na drugem prostoru) je objavil ime izbranke Beti KRIŽANIČ. Sledilo je kronanje in pa častni ples. Uspehu večera je odlično pripomogla odlična postrežba, katero so prevzeli na svoje rame mladinci in mladenke Mladinskega odseka S.D.M.Brez najmanjših problemov so urno prinesli in potem pospravili z miz dobrote, katere so pripravile, v sedaj že razširjeni kuhinji naše gospodinje pod vodstvom ge.Milene Brgoč. Največje zasluge za organizacijo uspešnega večera imata ge. Anica Markič in pa Draga Gelt. Sponzorji p rf celi akciji pa so bile sledeče tvrdke in osebe: Euro Furniture- Slovenia les, Derry Maddison - Roxy Shirts, Helena Van Beauty Salon, Stan Penca -Mercury Tax Services, Ivo Leber, Simon Špacapan - Distinction Printing, Marjan in Veronika Berič - Admiral Motor Inn, Eric Gregorič - Donvale Travel Agency, Slovenia wines. Nekdanje nositeljice naslova Lepotice Slovenske skupnosti, ki so se udeleži-letošnjega "kronanja" so se pridružile letošnjim kandidatkam na fotografiji, ki je sedaj v dokaz, da mlade generacije vzdržujejo nekdanji standard.Predsednik S.D.M. Stanko Prosenak pa seveda ni hotel propustiti lepe priliki in in se je tudi pomešal mednje. vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226 Predsednik - President: STAN PROSENAK Tajnica - Secretary: ANICA MAR KIČ Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŠIČ Upravno-uredniški odbor — Editorial board ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, ŠPACAPAN SIMON. Tiska — Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. SPET PESEM IZ DOMOVINE Načrtuje se spet obisk glasbenih skupin iz Slovenije. Predvidoma bodo v avgustu letos po Avstraliji gostovali plesni ansambel "Veseli planšaiji", v septembru pa "Ljubljanski oktet" — to je moški pevski oktet, ki ga smatrajo prvega za "Slovenskim oktetom". Slovenska društva v Viktoriji so vzpostavila poseben meddruštveni odbor, ki bi prevzel organizacijo obeh gostovanj po Viktoriji pod svojo režijo in pod svojimi pogoji. OPRAVIČILO V prejšnji številki "Vestnika" smo poročali, da sta ob priliki razstave v Albury dva slikaija podarila svoji sliki društvu "Snežnik". Napaka se je pririnila v imena darovalcev. In sicer sta darovalca bila Draga Gelt in John Kodrič — ne Jože Koder, kot smo pogrešno zapisali. OBJAVA Naprošeni smo bili za sledečo objavo: Javna knjžnica v Glenroyu ima na razpolago kakih 60—70 slovenskih knjig. Te knjige, slovenskih pa tudi tujih avtoijev so izmišljene sli pa tudi dejanske vsebine. Knjige so v prvi vrsti namenjene Slovencem, ki stanujejo v Broadmeadowsu, vendar si jih lahko izposodijo tudi prebivalci drugih predmestij. Izposojevanje je brezplačno. The Glenroy Public Library se nahaja na 737 Pascoe Vale Rd.,Glenroy. ZA podrobnosti telefoniraje Aniti Morris na telefon 306 3390. LOVCI V SYDNEY Lovske družine S.D.M., "Planice" in S.Š.Kluba St. Albans bodo odpotovali v Sydney, kjer bodo na Week-end 25 junija sodelovali pri tekmah v streljanju z zračno puško na prostoru Slovenskega Društva Sydney v Horsley Parku. SOCIALNO SKRBSTVO PRISELJENCEV DENARNE PODPORE VAŠA organizacija je morda upravičena za podporo od S22 130 - S32 420 po programu podpor avstralske vlade Program nudi narodnostnim in drugim družbenim organizacijam denarno pomoč za zaposlitev socialnega delavca, ki bi nudil pomoč priseljencem. Denarna podpora je navadno za tri leta in pomaga pri plači in z drugimi izdatki povezanimi z zaposlitvijo socialnega delavca. Posamezni načrti vzdrževani po tem programu lahko vključujejo delovanja kot so socialna podpora posameznikom ali skupinam, pri družbenem razvoju, z družbeno izobrazbo in znanstveno raziskavo. Vključena je tudi skrb za socialne pravice in programi za pomoč ženam— priseljenkam in starejšim priseljencem. Če želite vedeti več o tem programu, se obrnite na odgovornega uslužbenca tega programa v okrajnem uradu odseka za izseljence in narodnostne zadeve v vašem glavnem mestu. ( Officer in Charge, Grant in Aid, in the Regional Office of the Department of Immigration and Ethnic Affairs ). Toda ne odlašajte, ZADNJI DAN ZA VLOŽITEV PROŠENJ JE 30. JUNIJ 1983. PROGRAM THE GRANT -IN-AID SCHEME - DELA Z NAROD NOSTNIMI IN DRUGIMI DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI ZA SOCIALNO DOBROBIT PRISELJENCEV. AUSTRALIAN DEPARTMENT OF IMMIGRATION AND ETHNIC AFFAIRS LE SKUPAJ BOMO MOČNI ! Skupaj z vlado v Canberri se je zamenjal tudi minister za Migracijo in Etnične zadeve. Tako se je pojavila tudi možnost, da bo kot novinec na tem področju imel drugačne poglede na potrebe, upravičenost in medsebojne odnose raznih etničnih skupin. . Ni se čuditi, da tujci ki niso dovolj poučeni le s težavo razumejo zapleteno etnično sestavo Jugoslavije. Težko si predstavljajo, da iz ene države izhajajo etnične skupine s tako različnim kulturnim in zgodovinskim ozadjem, katero jih še danes tako globoko loči in razdvaja. Prav v tem nerazumevanju pa obstoji nevarnost, da nas vržejo vse v en koš pod imenom jugoslovanska etnična skupnost. Tak položaj bo potem nudil posameznikom ali organizacijam možnost, da ga izkoristijo za osebne ali strankarske interese. Seveda, kot najmanj številna a z druge strani najbolj prilagodljiva in strpna skupina, bo naša slovenska, imela najmanj moči in bo zategadelj tudi v mnogočem prikrajšana ter zgubljena v številčni premoči in vsiljivosti drugih. Zavedati se moramo, da naši gospodarski in kulturni interesi tukaj v Avstraliji v mnogočem niso v skladu z interesi drugih skupin iz Jugoslavije, s katerimi nas veže le to, da večina našega naroda doma živi v skupni državi z njimi in pa seveda tudi zgodovinsko ter deloma čustveno ozadje. Čeprav tukaj vsi čutimo neizbrisno močno povezanost z matično domovino in usodo Slovencev kjerkoli so, moramo razumeti, da so potrebe naše skupnosti v Avstraliji najvažnejše in ne bi smele vplivati niti biti pod vplivom socialno političnega razvoja v stari domovini. Naša skupnost v Viktoriji je v preteklosti še vedno uspela složno nastopati za vse Slovence, S svojo vsklajenostjo in vzajemnostjo smo želi tudi uspehe in upoštevanje v javnosti in pri oblasteh. Še mnogo bolje za nas vse pa bi bilo ako bi tudi Slovenci izven Viktorije posnemali naš primer. Toda zaenkrat smo še sami in zato je toliko bolj na nas ležeče, da vztrajamo pri našem dokazovanju, da smo samostojna etnična skupina. Predvsem moramo stremeti za tem, da se prikažemo navzven enotni in povezani. V ta namen bi si morali osnovati skupno telo, ki bi, kadar se pokaže potreba, definiralo naše skupno stališče in ga tudi predstavljalo. Velik dokaz samostojnosti in enotnosti skupnega izražanja so sredstva obveščanja. Medtem ko etnični radio, kjer smo Slovenci že dosegli pripoznanje samostojne etnične skupine, zadovoljivo vrši delo na tem polju, je na področju etničnega tiska še mnogo prostora za izboljšanje. Razen "Misli", ki energično in neutrudno opravljajo svojo specifično vlogo, Slovenci še nismo uspeli vzpostaviti svoje stalno in močno glasilo, ki bi z uspehom pove-zavalo rojake širom cele Avstralije, Pri 99Vestniku99 smo lahko zadovoljni, da smo ga vzdržali tako dolgo število let in, da se lahko pohvalimo z napredkom, ki pa ni tako hiter kot bi bilo zaželjeno. Še vedno mnogi smatrajo 99Vestnik" le, kot glasilo ene organizacije. Čeprav je njegov lastnik S.D.M. je "Vestnikov" namen, da nepristransko beleži delovanje vseh naših organizacij in seznanja javnost s Slovenci in z vsem kar se dogaja med Slovenci.Toda le s sodelovanjem in podporo vseh bomo v tem smislu u-spešno nadaljevali. Pretiran nacionalizem je ozkosrčen in prav tako škodljiv kot vsak drugi pretirani ......izem. Humanost, toleranca rasnih in kulturnih raznolikosti se v svetu vse bolj uveljavljajo. Toda, s tem ni rečeno, da moramo pozabiti naše kulturne tradicije in se v topiti v druge., vsaj ne dotlej dokler se tudi drugi ne odrečejo svojih etničnih posebnosti. Do takrat pa je še zelo, zelo daleč in do takrat smo obvezani storiti vse, da ohranimo to kar je našega in nam pripada po naravi in zakonu. V SLOGI JE MOC! MIR Josip Murn - Aleksandrov Zvezda nebroj blešči pokoj, lahno zlati moč pod seboj. Vse brez glasu, polno miru... In bolj žari se plašč Bogu. NEKEGA JUTRA Rudi Robič Zrak pijan je od zamahov. Kosec si obraz hladi, pljune v dlan. Oslo v kravji rog spusti... voda brizgne. Zrak pijan je od zamahov, Sonce v žarkih se topi. Med visoko sončno travo legla je ostrina kose. Na odkošenih cvetlicah sled je posušene rose. Pty. Limited Quality Offset and Letterpress Printers Creative Designers Gold Stamping Raised Printing ZA VSE TISKARSKE USLUGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ 1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733 NOVICE IZ ŠOLE S.D.M. Letos je v slovenski šoli S.D.M. manj otrok kot lani, vendar se imamo vseeno lepo. Čas pred materinskim dnem je tako kratek, da smo komaj pričeli s šolo pa so že otroci dobili pesmice in navodila, kako bomo presenetili mamice. Predno napišem, kako je bilo za materinski dan naj povabim mamice in očete, da pripeljejo še kakšnega otroka. Nikoli v šoli ne rečemo: Ne, dovolj otrok je, tega pa ne vzamemo. Šola je kot vedno prvo in tretjo nedeljo v mesecu; na stenčasu pa so napisani tudi datumi. Za materinski dan smo imeli letos veliko glasbe; saj imamo kar precej o-trok, ki se učijo igranja na različne instrumente. Že od prej nam je poznan David Markič na harmoniki; potem pa Damian Pišotek, ki je tako spreten na klavirju. Veronika Smrdel nam je zaigrala na orgle in tudi mlajša Barbara se je opogumila. Na orgle je prvič igrala tudi Frances Gelt. Jana Brgoč pa je bila najbolj pogumna na orglah. Iskrena zahvala g. in ge. Brgoč, ki sta poskrbela že drugič za orgle, Hojakovi so jih pa pripeljali. S pesmicami so se za mamice pripravili Aleš in Igor Brgoč, Damian Pišotek in "Bodoče mamice" s svojimi punčkami. Andreja Ho jak pa se je izkazala s popolnoma novo točko: tap dance. Skupno so otroci zaplesali ples 'Račke' bolj poznan ples (Chicken Dance) in pa ritmični ples na pesem Y.M.C.A. Koreografijo je pripravila ga. Magda Pišotek. Ob koncu so otroci zaželeli mamicam vse najboljše s pesmico .-'Mamica je kakor zarja' ob klavirski spremljavi, potem pa podarili mamicam majhna darilca, katera smo napravili v šoli in cvetje. Tudi na "Mamico leta" otroci iz šole niso pozabili in hiteli pisati pisma. Skupaj z go. Magdo Pišotek upava, da bodo otroci še z večjim veseljem prihajali v slovensko šolo. Naj se ob tej priliki zahvaliva za vso pomoč in razumevanje, posebno pa še Brgočevim, za uporabo orgel, ge. Magdaleni Tomšič, ki nam, je že lani prinesla barvaste trakove, g. Špilar, ki nam je pre-skrbel papir za slikanje in risanje in pa Tanji Markič, ki nam je spet brala program. Draga Takole so se predstavile kandidatke za letošnjo Lepotico Slovenske skupnosti v Melbournu sodnikom in publiki v dvorani. Z leve proti desni soiAudrey Durut,Susie Ba-ligač, Helena Toplak, Debbie Hartman, Beti Križanič in Marta Logar. BALINARJI "ISTRE" NA HRIBU V nedeljo 15.maja se je na baliniščih S.D.M. vršilo prijateljsko tekmovanje v balinanju med Istra Social Club in S.D .M. Tekme so trajale celih 12 ur, sveda pa je med tem časom bilo tudi veliko družabnega veselja, pesmi in smeha. Sponzor tekmovanja je bil Istra S.C., ki je tudi daroval pokale. Prvo mesto je zasedla četvorka S.D.M., drugo mesto Istra S.C. in tretje pa zopet S.D.M. Vodja tekmovalne ekipe Istra S.C. g.Tom Šerič je izjavil, da so po njegovem mnenju tekme odlično uspele in, da z veseljem pričakujejo povratnih. tekem. G. Branko Žele, ki vodi balinarski odsek S.D.M. je dejal, da bodo balinarji S.D.M. pripravili ponovno srečanje med obema kluboma v kakih šestih tednih in to zopet na baliniščih S.D.M. Na vprašanje kako je ocenil to tekmovanje z Istro je g. Peter Mandelj, bivši predsednik S.D.M. in tudi strasten balinar dejal, da igranje ni bilo na višini tekem med SBZV ali tekem z "Veneto", ampak bolj v prijateljskem in družabnem ozračju. "Istra S.C. še nima svojih balinišč in tako tudi ne prilike za stalno treniranje. Temu odgovarjajoča je tudi višina njihove igre. Pravilno pa je, da jim mi, kot močnejši in z večjimi možnostmi nudimo pomoč, v kolikor jo potrebujejo, " je dejal g. Mandelj. Božo. Bodoče mamice s svojimi punčkami so nastopile za Materinski dan 1983: Frances Gelt, Jana Brgoč, Margaret Kastelic in Nataša Pišotek. MAMICA LETA 1983 - Ga. VERA HARTMAN Tudi letos je mladina S.D.M. za otroke šole S.D.M. razpisala natečaj za najlepši opis svoje mamice. Tako so tudi letos o-troci tekmovali s svojim spisom, da bi svoji mamici pridobili naslov .Mamica leta . Letos sta ta naslov priborili za svojo mamico go. VERO HARTMAN hčerki Debbie in Ann Hartman s sledečim spisom: Our mother should be mother of the year. She is someone very close to our hearts, whom we confide in, when we are doubtful and depressed about certain things. She is both a mother and a friend to us and lights our lives up with happiness. We hope our role as a mother will be just as successful as hers. Deborah Hartman and Ann Hartman Drugo in tretje mesto pa sta v tem natečaju dosegla Frances Gelt in Lidija Markič, ki sta mamico orisali takole: Why I think my mum deserves the title "Mamica leta 1983" She cares for me and loves me very much. She works hard, studies and still has plenty of time for me and my brother. She washes the clothes four our family. Frances Gelt, age 8. I think my mother deserves the title Mamica leta 1983 because: Even though she is very busy, she always has time to listen to me. She tries to teach me the right things to do and she pays out money for my schooling and music. Lydia Markič, age 12 Mamica leta 1983 - ga. Vera Hartman s hčerkama Ann in Debbie ob strani. Skupina Mladinskega odseka S.D.M., ki je pokazala svoje kuharske sposobnosti za Materinski dan 1983. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Sto j i k svojim ! NOVI ODNOS Federalni minister za Vseljevanje in Etnične zadeve g. Stewart West je v petek 20.maja 1983 povabil na informativni sestanek v Hotel Sheraton predstavnike etničnih sredstev obveščanja v Melbournu. V svojem nagovoru je minister orisal načrte nove laburistične vlade z ozirom na imigracijo.Dej al je, da bo vlada ki jo vodi g. Hawk v okviru finančnih možnosti nadaljevala z dosedanjim programom, vendar z nekaterimi spremembami.Tako je na primer bila odpravljena izjema, ki je dovoljevala osebam med 55 in 65 let starosti naseliti se v Avstraliji pod pogojem, da imajo dovoljno vsoto dohodkov izven Avstralije. Zmanjšali bodo tudi število dovoljenj vstopa beguncem iz Južno-vzhodne Azije in povečali število iz Južne Amerike. Število imigrantov, ki jih je bilo za leto 1982/83 predvidenih 115.000 so sedaj zmanjšali na 90.000 - 95.000. Vlada bo tudi v naprej gmotno podpirala etnične organizacije in v dokaz je minister navedel, da so nakazali raznim Migrants Resource Centrom po Avstraliji dodatnih 250.000 Dolarjev. Na vprašanje "Vestnika" kakšno stališče bo zavzel minister do naseljencev iz Jugoslavije, ali jih bo smatral kot raznolike samostojne etnične skupnosti ali kot enotno jugoslovansko, je minister odgovoril, da v pogledu emigriranja ne obstoji nobene razlike. Očividno je bilo, da mu kot novincu na v tem portfolju komplicirane razmere med etničnimi skupinami iz Jugoslavije še niso popolnoma jasne. V interesu cele naše skupnosti bi büo, da podvzame potrebne korake predno bo prepozno in bo pod klobukom jugoslovanstva prišlo do zanemaijanja interesov posameznih jugoslovanskih etničnih skupin. Po končani novinarski konferenci je bil sprejem za predstavnike etničnih organizacij, katerega se je udeležil tudi predsednik S.D.M. g. Stanko Prosenak. OB OBISKU "ZELENEGA JURIJA " V GEELONGU Voditeljica upokojenske družine S.D.M. ga. Kati Hartner, predsednik Slovenske Zveze "Ivan Cankar" v Geelongu g. Jože Ramuta in voditeljica upokojenske družine v Geelongu ga. Justa Površin. TONE ZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES • Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije Iz Jugoslavije Predsednik Izvršne komisije Evropske skupnosti g. Gaston Thorn je ob priliki obiska Milke Planine, predsednice vlade Jugoslavije izjavil, da je trgovski značaj sodelovanja posebno pomemben za oba partnerja. Dejal je, da sedaj ratificirani sporazum Evropske skupnosti in Jugoslavije predstavlja solidno bazo za zboljšanje v pogledu strukture in intenzivnosti. Jugoslavija je od leta 1970 pa do sedaj trikratno povečala svoj izvoz in dvakratno svoj uvoz v trgovini z Evropsko skupnostjo. +++++ Vrše se priprave za čimprejšnji pri-četek gradnje železniške proge od Tito- grada pa do Albanske meje. +++++ V Zadru so zgradili novo Marino. V njej bo našlo zavetje in varen pristan 350 jadrnic in 400 čolnov. +++++ Ljubljanska tvrdka "Autokomerc" bo partner v novi tovarni orodja za keramiko, gume in hidravličnih strojev. To tovarno bodo do konca leta 1983 zgradili v Tešnju. Še drugi partneiji so "Unis", "Energoinvest" in "Jugoavto" s skupnim kapitalom 250 milijonov dinaijev. +++++ Federalna skupščina v Beogradu je sprejela predlog o financiranju in organizaciji 14, zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Skupaj z posameznimi republikami bodo priskrbeli za to priliko 5,5 milijard dinarjev. Od tega zneska bo uporabljeno za gradnjo olimpijskih objektov 4,8 milijard a za organizacijo iger pa 700 milijonov dinarjev. +++++ Jugoslovanski sekretariat za informiranje je v svojem poročilu skupščini med drugim navedel, da so posvetili posebno pozornost informiranju jugoslovanskih državljanov v inozemstvu. Osnovno vlogo pri tem so imeli agencija TANJUG, Radio Jugoslavija in druge novinarske založniške in filmske ustanove. +++++ V letu 1982 je bilo v Jugoslaviji kriminalnih postopkov političnega značaja za 13.8 % manj kot v prejšnjem letu. Tako je bilo v letu 1981 prijavljenih 980 oseb, v letu 1982 pa 861. Od teh jih je bilo 96 takoj obtoženih, a od teh jih je bilo 47.3 % iz Kosova. Tako je bilo objavljeno na sestanku jugoslovanskih pravosodnih organov , ki se je vršil va preteklem mesecu. Javni tožilec Kosova Tomislav Cucu-rovič je dejal, da na Kosovu še vedno obstoja delovanje albanskih redentistič-nih skupin. Potrdil je, da so dve najbolje organizirani grupi, takozvani "Marksisti— Leninisti Kosova" in "Partija komunistov, marksistov in leninistov Albancev v Jugoslaviji" sedaj razkropljeni, toda nedavno je bila odkrita nova grupa pod imenom "Albanikos". Na istem sestanku je bilo iznešeno, da je v poslednjih šestih mesecih v Prištini eksplodiralo pet bomb. Prav tako so na tem sestanku javnih tožilcev opozorili, da se religija vse bolj uporablja za protidržavno dejavnost. Javni tožilec Makedonije je rekel, da se v džamijah te republike često vrše predavanja, ki imajo politično ozadje. +++++ Na Reki so imeli ob priliki 500-let-nice v glagolici tiskanega Misala — prve na teritoriju današnje Jugoslavije tiskane knjige — razstavo knjig pod naslovom: Iz zakladnice znanstvene knjižnice Reka. +++++ Komitet za zakonodajo v Jugoslaviji je odbil predlog Slovenije naj bi se ukinila uredba Zvezne vlade o depozitu, ki ga morajo državljani Jugoslavije plačati na meji za iznesene dinarje v okviru obmejnega prometa. Slovenci so trdili, da ta uredba omejuje kretanje prebivalstva na obmejnem področju. Komitet je utemeljil to svojo odločbo s tem, da ta uredba ni v nasprotju z mednarodnimi normami. V obmejnem prometu državljani Jugoslavije lahko prestopijo državno mejo le dvanajstkrat na leto brez plačanja tega posebnega depozita. NEDOSLEDNE PRICE V Šabcu je bil na ponovnem procesu osvobojen vsake krivde vojnih zločinov Milivoje Antoničjkaterega so lani v septembru obsodili na 12 let robije. Obtožnica ga je dolžila, da je leta 1942 kot pripadnik "ljotičevskih" odredov poveljeval pri streljanju dveh partizanov, od katerih eden je bil funkcionar komunistične stranke. Vrhovno sodišče ga je oprostilo na podlagi nedovoljnih dokazov.Kot piše "Politika" so bile izjave prič neprecizne, nedosledne in se med seboj niso skladale. SURFERS PARADISE Počitniško stanovanje - Holiday accomodation ADMIRAL MOTOR INN Your Hosts: MARIJAN and VERONICA BERIČ 1,2 in 3 sobni opremljeni apartmenti, plavalni bazen, sončna veranda, barbe-que, barvna TV, pralnica,ventilatorji; lahki zajtrk in pospravljanje na zahtevo, izleti, pokrito parkališče. Cene so konkurenčno nizke. 7 minutes peš do Cavili Ave., 3 minute do plaže. IZVENSEZONSKI POPUST ZA ČLANE DRUŠTVA' 1, 2 and 3 Bedroom Fully S.C.Suites, Pool, Sundeck, Guests' BBQ, Colour T.V., Laundry, Fans, Optional Continental Breakfast and servicing of units, Tour desk, Undercover Parking. Competitive Tariffs. 7 mins. walk to Cavili Ave. and 2 mins. to beach. OFF-SEASON DISCOUNT TO CLUB MEMBERS. Phone or write- 2965 Gold Coast Hwy., P.O. Box 691, Surfers Paradise, 4217. Tel. (075) 39 8759 Svoj 80 rojstni dan je obhajal v družbi Upokojenske družine S.D.M. v nedeljo 5. junija 1983 g. Franc Krnel. Prav vsi pri S.D.M. mu želijo še mnogo zdravja. Čestitkam se pridružuje tudi Vestnik. LEP USPEH MLADIH Mlad slovenski harmonikaš iz Melbourna Branko Tomažič—Srnec je letos na tekmovanju harmonikašev Avstralije zopet odnesel lavorike. Zavzel je prvo mesto v solo igranju, prvo mesto v duetih in prvo mesto v pop muziki. Orkester, v katerem igra Branko Tomažič ter tudi Lidija Lah in Peter Pirnat je tudi zasedel prvo mesto v teh vsakoletnih tekmovanjih , ki so se letos vršila v South Avstraliji. Spoštovani rojaki pri " Vestniku Ze dolgo nameravam postati vaš naročnik "Vestnika", čeprav od časa do časa imam srečo, da dobim kakšno številko lista v roke. Slovenska beseda mi je dragocena dota, katero sem prinesel seboj v to daljno deželo. Prerad jo jemljem v roke in pre-rad jo tudi poslušam. Obenem pa sem globoko v srcu vesel, da materino besedo še tako lepo gojimo že dolga leta in daleč stran od rojstne domovine. Vsaka natisnjena materina beseda še posebno v širnem svetu je vredna svojega spoštovanja. Zato pa: "Naj živi po širnem svetu dragocena mi - slovenske matere beseda!" Lep pozdrav od Ivana Lapuh, Morwell kaj, kje, kdo? ka iz zavedne slovenske družine Lojza Ašenbergerja medtem ko je Livio italijanskega pokolenja. dati kraj, ki je oddaljen tudi čez 1000 Popreje si tega sploh nismo mogli zamisliti, čeprav nam je brat Tone, ko je bil na obisku doma te stvari že preje povedal. V tem kratkem času odkar smo tu smo videli že ogromno. Tudi take stvari, ki jih pri nas ni, kot na primer na hektare velike pomarančne nasade in pa farme ki imajo na stotine hektarov zemljišča. Ko smo šli na primer iz Lavertona v Broken Hill smo se vozili kakih 300 km skozi takozvano puščavo. Mi smo si predstavljali, da bo to puščava kot Sahara — sam pesek. Medtem pa smo videli, da je ta Vaša puščava prav za prav interesantna in lepa,ker je vsa poraščena in na njej živi ogromno število divjih živali. ^ideli smo tudi ogromne črede goved in številne trope ovac.In vse je lepo urejeno in ograjeno. Kilometri in kilometri krasne ceste, da je zemlja z njo prepredena kot križanka na papirju. Težko si je predstavljati, da je vse te dolge in lepe ceste na tem širnem kontinentu ustvarilo razmeroma maloštevilno prebivalstvo, ki kljubtemu ni trpelo pomanjkanja. Velik vtis so napravile tudi namako-valne naprave za vinograde v okolici Mildure. Za naše pojme je bila dosedaj že Savinjska dolina s svojimi obširnimi nasadi hmelja velika, kar smo pa tu videli je nekaj nedojemljivega." Frank je seveda kot njegov brat Tone po rodu Dolenjec; soproga Iva pa je doma iz Slovenjegradca na Koroškem. Živita pa v Celju. Vprašali smo go .Ivo kako so ji tukaj všeč trgovine: "Na tako veliko količino in raznovrstnost blaga ter tako velikih površin trgovin seveda nismo navajeni. Predvsem so mi padla v oči živila. Saj se dobi vse kar si le človek lahko zamisli. Pa tudi oblačil je kar bi si poželel. Človek bi se v teh trgovinah kar zgubil." Na vprašanje če sta že obiskala tukajšnje slovenske klube in kakšne staimela pri tem občutke sta rekla, da sta bila že parkrat pri S.D.M. v Elthamu: "Ze sam vhod na zemljišče naju je prijetno presenetil, saj je v obliki kozolca, kot^ nekje na Dolenskem ali Gorenjskem. Ze to ti da občutek domačnosti, ki se še poveča ko zagledaš poslopje ki je zgrajen v stilu podobnemu zgradbam v Sloveniji. Ljudje so prijazni in govore v glavnem slovensko. Büo nama je še posebno po godu ko so nas poklicali pred mikrofon ter nas predstavili navzočim ter nama izročili značke društva v Dobila sva občutek, da ste lepo združeni in, da se boste tako obdržali še vsa par generacij.Saj sva videla tudi otroke, ki so govorili in peli po slovensko. Nakratko, počutila sva se do neke meje kot doma." Na Bourke Street, v bližini železniške postaje vSpencer Street stoji ena najstarejših in lepo vzdrževanih katoliških cerkva va Melbournu. Posvečena je sv. Avguštinu. Starejšim generacijam Slovencev Melbourna je v dobrem spominu še izza časov ko so se v njej zbrali pri slovenski službi božji. V tej cerkvi sta se v soboto 21.maja poročila Anthony Mihelčič in Angela Tenace. Angela je kot nam že ime samo pove italijanskega rodu. Anthony pa je najmlajši sin Gite in dr. Franca Mihelčič iz Caulfielda. Poročni obred je pokazal kako vse bolj pestra postaja sedanja avstralska družba, sa je prvo berilo čital na slovenskem jeziku oče ženina, drugo berilo nevestin oče v italijanščini, medtem ko je duhovnik prebral evangelij na angleškem jeziku. Svatba se je nato vršila v novi veliki dvorani "Greenville Reception" v predmestju Thomastown. Ženin in nevesta bosta prebila medene tedne v Surfer's Paradise. Na posledici kapl je 23.maja 1983 v 81 letu starosti za vedno zatisnila oči ga. Marija Hervatin. Pokojnica je bila rojena v družini Surina v vasi Pasjak, občina Jelšane. Prvikrat jo je udarila kap že pred nekaj leti, vendar se je kar dobro opomogla in spet lahko gledala sama nase. Pred par meseci pa jo je zadela kap drugič, tokrat se ni več vrnila domov in preminula je spokojno v St. Ives Hospitalu. Bila je vdova že od leta 1944, ko ji je mož umrl v Argentini, kamor je emigrimi še pred drugo svetovno vojno. V Avstraliji zapušča sina Pepija in in snaho Marijo, hčerko Danico, poročeno Kre-sovič,štiri vnuke ter že tudi pravnuke. K večnemu počitku so jo položili v sredo 25. maja na pokopališču v Keilor. NA OBISKU Pri našem znanem podjetniku in podporniku S.D.M. g. Tonetu Zagorcu je na obisku iz Slovenije njegov brat Frank s soprogo Ivo. Uporabil sem to priliko, da jih povprašam kakšne vtise sta dobila o Avstraliji. "Prvo se moram zahvaliti svojemu bratu Tonetu" je dejal Frank, " kajti on nama je omogočil ta obisk. Popreje si nikakor nisem mogel predstavljati obširnosti vaše pokrajine in daljav iz kraja v kraj, ki so za naše pojme strašno velike. Pri nas če greš nekam v za 100 do 300 kilometrov oddaljeni kraj je že nekaj zelo pomembnega, medtem ko pri vas ni nič izvanrednega obiskati prijatelja ali si ogle- Tudi v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew sta si v soboto 28.maja obljubila zakonsko zvestobo Irena Lončar in Gary McBean. Irena je hčerka Rozike in Božota Lončar. Rojena je bila v Sloveniji, šole je uspešno končala tukaj in se usposobila urejanje ženskih pričesk. Kljub svojim mladim letom je že lastnica uspešnega salona za pričeske- v predmestju Windsor. Garyjevi predniki pa so prišli v Avstralijo iz Škotske. Svatbo so praznovali v poznanem lokalu Pickwick v Tooraku.Medene tedne pa bosta novoporočenca uživala v prelepih krajih pod Triglavom. Med uspešne slovenske podjetnike v Melbournu se lahko prišteva ga. Helena Van de Laak, ki jo večina rojakov pozna tudi kot napodovalko na slovenski uri radia 3EA. V ponedeljek 23. maja je ga. Helena imela formalno otvoritev svojega novega lepotičnega salona v Armadale- Helena House of Hair and Beauty. Za to priliko je povabila precejšnje število gostov, svojih stalnih klientov, prijateljev in o-sebnosti iz televizije in javnega življenja, da so prisostvovali modni reviji ob kozarcih šampanjca. Od onih dni, ko je še obiskovala nižjo gimnazijo v Postojni je Helena Rebula, kot se je pisala takrat, kaj lepo napredovala Po učni dobi v Kamniku, Postojni in Sežani si je pridobila diplomo Kozmetičarke v frizersko—brivski stroki. Pot jo je potem pripeljala v Avstralijo, kjer je kaj kmalu po prihodu pričela delati samostojno v svojem salonu. Toda žeja za napredkom jo je gnala k nadlj-njemu usposabljanju: Dramski tečaj,šola za "Public speaking" v RMIT itd. Z zadovoljnim nasmeškom na obrazu še je ga. Helena Van de Laak fotografirala z manekeni ob priliki formalne otvoritve svojega lepotičnega salona. Pohvali se lahko z diplomami, ki jih je dobila v svoji stroki v Los Angelesu, Muenchenu, Haagu in v Melbourne "Beauty and Estetics School. Dvajsetletna praksa v lastnih salonih ji bo v veliko korist tudi v noyem salonu, ki ga vodi s pomočjo sina Pierra in kjer bodo poleg pričesk nudili tudi specialno negovanje kože na obrazu in ostalih delih telesa, kot na primer: Mini face lift, pedicure in manicure, terapev-tično masiranje, postopek za utrditev mišičevja in grudi, izglajevanje kože in odvečnih maščob ter umetno sončenje. Salon H — Helena House of Hair and Beauty je moderno opremljen z najnovejšo aparaturo. Nahaja se v Armadale na 1142 High Street, to je na cesti, ki se razvija v eno najsodobnejših trgovskih cest velikega Melbourna. Sonja Ašenberger in Livio Benedos sta se poročila 19. februarja v cerkvi sv.Cirila in Metoda v Kew. Sonja je hčer- THE ROLE AND FUNCTION OF THE SLOVENIAN ASSOCIATION The Slovenian people felt a need for and began to move towards political and cultural independence. Progress was being made during the late nineteenth and early twentieth centuries in areas of local governement and education. Although under some of the rulers the use of Slovenian language was restricted, the Slovenes had managed to maintain adequate Slovenian language training in elementary schools. By the end of the First World War, the Slovenes finally achieved their desire and the Slovenian nation was liberated from alien rule. The firs Slovenian national governement was formed. Under the rule of King Peter I, of Serbia, Slovenia became part of the Kingdom of the Serbs Croats and Slovenes. It was in 1929, that the Kingdom was renamed Kingdom of Jugoslavia, when King Alexander was ruling. 'Finally distinctions were obliterated between Serbs, Croats and Slovenes. All became uniformally Jugoslav both politically and before the law(Kerner, page 127:1949, Chapter VII, Constitutional Developement to 1914, by Ma-loone W.Graham. Following his assassination in France, King Alexander was succeeded by three Regents, one of whom was Prince Paul, who was then overthrown in 1941, and the Crown Prince Peter was'proclaimed King. With the invasion of the German army in 1941 the King fled to London. Germany annexed the northern half of Slovenia, settling Austrians to replace those Slovenes who had fled or been deported and attempting to absorb those who remained by vigorous process of repression and germa-nisation. Italy received Ljubljana and the rest of Slovenia, where she pursued a policy of Fascist indoctrination rather than outright denationalisation. (Clissold,page 209,1966) In the absence of the King, many Jugoslav groups continued to fight the Nazi invaders. Two groups in particular played an important part. A group called Cetniks was led by a Serb, Draza Mihailovic, who was anti-German, anti-Tito, but was for monarchy and believed in a united Jugoslav state. The other major resistance force was led by Josip Broz, a Croatian, who was known as Tito. Jugoslavia and therefore Slovenia, not only suffered the invasion of the Germans, but also the problems of this internal conflict. In 1944 Tito who had by then been elevated to the rank of Marshal, had driven of the Germans, with the backing of the U.S.S.R. and Great Britain and he by vera remsnik had also defeated the Cetniks. He virtually controled the provisional governement of Yugoslavia. Following the failure of the attempted merger of the exiled royalist governement and the new Communist masters of Yugoslavia, the new parliament formed which met on 29th November 1945 and abolished the monarchy. It also proclaimed a new state to be known as " The Federal People's Republic of Yugoslavia". Tito, although trained in the Communist ways, did not allow the Soviet Union to dictate to Yugoslavia. Following the break with the Communist Information Bureau in 1948, "...the Yugoslavs were to evolve their own form of Communism, sometimes called Tito-ism". (Clissold, page 248,1966). However, " By the beginning of 1949, Tito's heresies had invoked condemnation by practically every Communist party in the world". ( Funk and Wagnall, page 9, 449; 1973.) The political and economic climate in Yugoslavia and Slovenia at this time was poor. Following the destruction and upheaval of the war and the major political restructuring of Yugoslavia in general, many Yugoslavs felt they had to leave many Yugoslavs felt they had to leave Yugoslavia and migrate elsewhere. Those who were allready out of Yugoslavia made a decision not to return. In 1947, during a visit to Europe to arrange for migrants from Britain, Arthur Calwell contacted the International Refugee Organisation and agreed to take 12.000 Baltic immigrants. So began the process which was to bring over 170.000 D.P.'s to Australia during the years 1947 — 54. (Sherington, page 133; 1980). By 1949 it was claimed that " there are several tens of thousands of persons now in Italy, Germany and Austria who for political reasons do not want to return to Yugoslavia". ( Kerner, page 391, 1949) Chapter XXI, Postwar Foreign Economics Relations by Jozo Tomase-vich. At this point we will leave the history of Slo venia.Later we will briefly return to the history to observe the relationship between the time of and the reason for migration to Australia and the conditions existing in Slovenia at that time. (To continue in next issue.) ZAHVALA I wish to sincerely thank those people, whose kind assistance enabled me to complete my research into the role and function of an ethnic organization. I am truly grateful to you all. Vera Remsnik. ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George s Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem boste v domačem jeziku Lime-trees in Slovenia The lime (Tilia), a tree with characteristic heart-shaped leaves and sweet-smelling yellow blossoms, has been known for centuries as a symbol of everything Slovene. Lime-trees were once planted mainly in the middle of villages, so that under their shade the village elders could discuss one thing and another and talk together about matters of importance for the whole village. Village festivities were held under the lime-tree, and in the evening the village lads gathered there to sing folk songs. In Slovenia there can be also found other kinds of lime-trees, apart from those planted in village centres. There are, for instance, the so-called Turkish limes, which were planted at the time of the Turkish raids. Then there were lime-trees which marked important cross-roads, and hanging lime-trees, which were used as gallowses. Thus during the history of Slovenia lime-trees have played many different roles. The symbolic significance of the lime-tree is expressed in the emblem of Slovenia, where lime blossom, together with ears of corn, is twined around the other symbol of Slovenia: Mt. Triglav. It was with song "Lime-tree" by Davorin Jenko, which was sung by the Marolt male-voice choir in the Union Hall, Ljubljana on December 12th, 1941, that the period of wartime cultural silence, ordered by the Liberation Front, began. This traditional and nationally-known song about a lime-tree, which has lost its leaves in Autumn but will blossom again in Spring, filled the audience with hope. Spring in freedom would soon burst forth for the Slovene nation, too. Due to technical progress, the lime-trees at village centres no longer have the significance they used to, but nevertheless their thick trunks and impressive foliage remind us of the good and bad times undergone by the Slovene people. Data about the majority of existing Slovene lime-trees are kept in the Institute for the Preservation of the Natural and Cultural Heritage of S.R. Slovenia. Here are some details about two Slovene lime-trees which are of most interest for the tourist. Firstly, "Majevska lipa". This, the greatest Slovene lime-tree, is found at Lundravski vrh above Črna na Koroškem. It stands next to the farm belonging to the farmer Osojnik, locally known as "pri Majevniku". It is possible to reach this farm by car from Crna, on foot it takes an hour and a half. It is considered that this lime-tree is 750 years old. Its girth is 11.04 metres, and it has a height of 24 metres. It grew out of several individual lime-trees whose trunks have grown together to form our mightiest lime-tree. Three people can stand inside the hollow trunk at the same time. Secondly, "Urkova lipa". One of our largest lime-trees grows at Tolsti vrh near Dravograd. The owner is the farmer Jože Sekalo, and the farm is known locally as "Pri Urku". This lime-tree does not lag much behind the lime-tree at Majevnik, as its trunk has a girth of 6.60 m, but it is 34 metres high, i.e. considerably higher than the latter. Although it was planted at the time of the Turkish raids, it is still well-preserved, with six tops. It can be reached from the village črneča near Dravograd, whence there is a cart-track to Dobrova. ZIMSKA OLIMPIJADA Sarajevo je dobilo organizacijo Zimskih Olimpijskuih Iger 18.maja 1978 v Atenah.Pred tem pa so eno leto delali na pripravah, da so sploh lahko kandidirali. Do pričetka iger je sedaj nekaj več kot pol leta in organizacijski odbor ima vedno več dela in skrbi. Upajo pa, da bo do začetka iger v prvih mesecih 1984 vse na red. Pri izvedbi ZOI sodeluje 400 strokovnih sodelavcev, od tega 200 iz Slovenije, od koder so tudi trije sponzorji in devet licenčnih sodelavcev. Vsaka krajevna skupnost v Sarajevu ima posebno ekipo, ki specialno skrbi za pripravo in izvedbo ZOI 84. Izredno je tudi zanimanje novinarjev za poročanje z ZOI 84, ki jih bo po sedanjih podatkih več kot 5000! Samo z Norveške se je prijavilo za poročanje tekmovanj s smučarskih tekov 50 novinarjev! ZOI 84 naj bi po prvem programu stale 5,8 milijarde din, danes že stanejo 2 milijardi več. Ob tem je zanimivo, da za igre kažejo večji interes tujci, kot domačini Intervizija pa bo prenašala vse tekme. Po dogovoru, ki so ga podpisali Organizacijski odbor in ta TV organizacija bo tekme s posredovanjem Jugoslovanske TV (JRT) gledalo 16 držav, ki pripadajo sestavi Intervizije. Intervizija bo nudila Jugoslovanski TV pri tem velikem pod-vzetju vso strokovno in tehnično pomoč. Sličen dogovor so podpisali tudi z ameriško TV družbo "ABC", ki je kupila pravice prenosa za zapadnoevropsko in ameriško področje. 1 STUDLEY STREET, ABBOTSFORD, VIC. 3067. OFFSET AND LETTERPRESS TISKARSKI VAJENEC ISCEMO MLADEGA SLOVENSKEGA FANTA ZA UK V TISKARSKEM POKLICU ZA NADALJNE INFORMACIJE POKLIČITE DRAGO-TA ZOREČ NA TELEFON b.h. 419 1733 a.h. 458 2353 ALI OSEBNO 1 STUDLEY STREET, ABBOTSFORD 3067 J02E URBANCIČ Telefon: 850 7226 KAL-C ABINETS STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic. NAŠE MLADE GENERACIJE BODO SKRBELE, DA SLOVENSKE TRADICIJE V AVSTRALIJI NE BODO ZAMRLE ! OUR YOUNG GENERATIONS WILL KEEP SLOVENIAN TRADITIONS IN AUSTRALIA FOR THE FUTURE Slovenska mladina v Albury-Wodonga, Denise Tukšar, Joeanne Iskra, Andrew Jerin in Vesna Tukšar ob priliki slikarske razstave z tajnico "Snežnika" go Marijo Kromar. Po uspeli postrežbi na letnem plesu S.D.M. so "kelnerji" in "kelnerice" mladinskega odseka "pozirali" za fotografa. Mladina S.D.M. je imela obilo dela pa tudi zmerno merico veselja,ko so kuhali dobrote za svoje odrasle rojake ob priliki Materinskega dne. Hi iz SLOVENIJE IZVOZ PERUTNINE Ptujska tvrdka "Perutnina" je pričela izvažati piščančje meso v Italijo.. Ker so kupci zadovoljni, v Ptuju pričakujejo daljše sodelovanje. Italija se bo tako priključila Iranu in Sovjetski zvezi, ki sta pri "Perutnini" stalna kupca. VEČ KAVE Jugoslovanski odbor za kavo je razveselil prebivalce z napovedjo, da bo jugoslovanski trg bolje oskrbljen s kavo kot je bil v preteklem letu. Svojo trditev je podkrepil s podatkom, da je za zdaj dogovorjen uvoz 22.200 ton kave, skoraj toliko kot je Jugoslavija uvozila v preteklem letu. V letu 1982 so namreč uvozili le 21.920 ton surove kave, kar je sicer le tretjina količine ki bi jo potrebovali za oskrbo celotnega trga. Ker je bila porazdelitev po republikah in pokrajinah zelo različna, je bila precej neenakomerna tudi oskrbljenost trga. Tako je na primer Bosna in Hercegovina z lanskim uvozom pokrila 89 odstotkov načrtovanega celotnega uvoza, Slovenija 43 % in Hrvaška le 35 odstotkov. LUTKOVNO GLEDALIŠČE Na Krekovem trgu v Ljubljani se je pričela prenova pritličja Mestnega doma, ki bo dala sodobno, današnjim zahtevam gledališkega dela prilagojeno okolje lju-blanskemu lutkovnemu gledališču.Po predlanskem izračunu bodo dela stala okoli 80 milijonov dinarjev. CENE RASTEJO Skupnost za cene mesta Ljubljane je podražila daljinsko ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov za 22 - 29 %. Cene mestnega in zemljskega plina pa so podražili za 37%. S prvim majem so oranžne žetone v mestnem potniškem prometu zamenjali zeleni, ki bood za gotovino po 14 din. Podražile so se tudi cene revij tako bo Teleksu sedaj cena 40 din. do 24 odstotkov.Za desetletno najemnino za pogrebni prostor in pogrebno opremo je cena približno 18-23 tisoč dinarjev. DOBRA KAPLJICA Na prireditvi "Vinski letnik 82" v Mariboru so si pri ocenjevanju belih vin prislužili naslov "vrhunsko vino" rumeni muškat, ki so ga v Halozah pridelali delavci ptujskega kmetijskega kombinata, renski rizling delovne organizacije Ljutomer č an in beli burgundec, ki so ga pridelali v mariborskem Agrokombinatu. Med rdečimi vini so ocenjevalci posebej pohvalili kakovost belokranjskega roseja, ki ga je pridelala metliška kmetijska zadruga JUBILEJ V TRSTU Šola Glasbene matice v Trstu, edina glasbena šola, ki je ohranila ime in spomin na prejšnje aktivne društvene in pedagoške glasbene delavce je pretekli mesec v tržaškem kulturnem domu proslavila pomembne mejnike glasbenega šolstva na Slovenskem: 100—letnico ustanovitve šole Glasbene Matice in 75 letnico glasbenega šolstva na Slovenskem. ZAMUDA V NUKLEARKI Čeprav jedrska elektrarna v Krškem od začetka oktobra leta 1981 dalje z manjšimi prekinitvami redno dela, e-lektrarna še ni dokončana in tudi še ni prevzeta od Westinghousa. Investitor se zdaj dogovarja z Westinghousom o prevzemu elektrarne, vendar so se ta pogajanja precej zavlekla, ker se partnerja ne moreta dogovoriti, kdo bo poravnal predvsem tiste stroške, ki so nastali zaradi znanih težav z generatorji pare. Investitor si mora namreč zagotoviti prej deviza za plačilo popravila, devize pa jim bo tuja banka posodila šele takrat, ko bodo pogajanja z Westinghousom končana. Nuklearka je po uradnih cenitvah zdaj vredna 23, 5 milijarde din.Do konca gradnje pa naj bi vanjo vložili še 1,3 milijarde din.Letos bi morali za odplačilo glavnice odšteti 91,1 miljona dolarjev in 64,5 milijona dolarjev za odplačilo obresti za tuja posojila. Računajo pa, da se bodo s tujimi bankami dogovorili, da bi za dve letimodložili odplačevanje glavnice in bi tako letos odplačali samo obresti; od tega polovico Slovenija. Razen tega pa mosta morali Hrvaška in Slovenija letos zagotoviti še vsaka po 15 milijonov dolarjev za nakup jedrskega goriva, nadomestnili delov in drugega reprodukcijskega materijala. BANKA BREZ DOHODKA Gospodarska banka v Ljubljani je lani poslovala brez skupnega dohodka, ker so z njim pokrivali tečajne razlike, ki jih je v tej banki že za blizu 10 milijard dinarjev. Tvrdke, ki so člani te banke ne bodo delili nikakršnega prihodka iz bančnega poslovanja, pač pa bodo morali še precej denarja združiti za obvezni bančni rezervni sklad in za sklad solidarne odgovornosti. Otroci Slovenske šole v Geelongu so nastopili ob priliki obiska "Zelenega Jurija". NE OBUVAJ ČEVLJEV V TEMI Pred nekaj tedni me je nujno delo v tiskarni , kjer sem zaposlen, klicalo za mojo risalno desko eno uro prej kot o-bičajno. Predno sem zapustil dom sem se po prstih tihotapil po hiši, iz sobe v sobo, vedno pripravljen na najhujše ob najmanjšem hrupu, če bi ga povzročil Z najhujšim seveda namigujem na moji dve mali navihabki v otroški sobi, ki okrog 6.ure zjutraj ne spita več tako trdno, kot si z mojo ženo Jelko večkrat želiva. V pralnici sem s police v naglici pograbil najbližnji par čevljev, prvi, ki mi je prišel pod roke.....opravilo opravljeno skozi vsakdanjo jutranjo rutino, ki se nam je že tako vtisnilo v podzavest, da ne čutimo več potrebe po preverjanju. Podobno nam tudi pri jedi ni več potrebno zavestno kontolirati vsakega zalogaja žlice, saj je tudi to opravilo postalo del vsakdanje zdolgočasene rutine, izurjeno do popolnosti skozi neštete spodrsljaje v zgodnjem otroštvu. Pri obuvanju čevljev nisem prižgal luči v pralnici iz čiste obzirnosti.....nisem hotel prebuditi mačke zvite v klopčiču na stari, izležani ovčji koži v kotu. Moja obzirnost do speče mačke me je kasneje privedla v eno od najbolj komičnih in nelagodnih situacij v mojem življenju. Komične momente, katere smo vajeni gledati ter se zabavati ob njih na filmskem platnu ali televizijskem zaslonu, a nikoli ne pričakujemo možnost nas samih biti vmešanih. Kasneje je v tiskarni eden od sodelavcev med smehom, ki ga ni mogel zadrževati in isto mero zaprepadenosti opazil, da z menoj ni bilo vse v popolnem redu. Center njegove pozornosti je bil usmerjen na moje čevlje. Vprašal me je če sem pijan, kar sem -seveda takoj zanikal in istočasno spustil pogled k mojim nogam. V besedah se ne da izraziti moje počutje in trenotni šok, ko sem se soočil z resnico. Nosil sem neskladen par čevljev. Normalno bi v takem slučaju pričakovali različno nianso v barvnem odtenku ali neeanko obliko dve nasprotnih čevljev..... ampak to se zgodi lahko samo popolnoma normalnim posameznikom v malce nenavadnih okoliščinah, nikakor pa ne meni. O ne, pri vsakdanji igri matere narave z nami ima moja malenkost posebno dodeljeno mesto, med posebnimi primeri zapisanimi z rdečim črnilom. Kadar se mati narava odloči poigrati z menoj, gre na vse ali nič. Čevelj na moji levi nogi je bil temno modre, njegov soimenjak na desni pa svetlo-rjave barve. Prima kombinacija za klovnovo točko v cirkusu.Zunanji svet skozi katerega se vsak dan gibljemo pa očitno še ni pripravljen za takšne ali drugačne ekstravagantne spremembe. Prva misel, ki me je preblisknila je bila čisto normalna reakcija na situacijo. " Gromska strela! Nekaj je treba storiti....! Moram hitro zamenjati presnete čevlje, preden me še ostali sodelavci ne vidijo v tem idiotskem položaju!" Dogodek bi seveda dvignil vihar bob-nečega krohota in dovolj duševne hrane pri opravljanju za mnoge mesece naprej. Vse prehitro sem ugotovil kako v mojem primeru ni bilo izhoda iz zagate. Kdo neki bi pri zdravi pameti prinesel na delovno mesto rezervni par čevljev....kar tako, za vsak slučaj. Prvo zaprepadenje me je hitro minilo. Znašel sem se v neizhodni situaciji in moral sem se prilagoditi na zadrego, katere krivdo sem popolnoma razumljivo zvalil na mačko. Odločil sem se sprejeti nenadejano vlogo klovna, ampak samo za tisti dan; odslej ne bom več tako obzirnega vedenja do štirinožnega družinskega prijatelja. Prisrčnega smeha se tisti dan ni manjkalo in nihče se ni bolj smejal kot jaz. Že dolgo verjamem v smeh, kot najboljše zdravilo na svetu. Majhna merica glasnega smeha vsaj enkrat na dan bi vsakemu od nas lahko neizmerno koristila, ako bi ljudje verjeli bolj vanj kot v vsakdanje skrbi, katerih si nakopljemo čez glavo kadar jih najmanj potrebujemo. Uslužbenka iz sosednje pisarne je javila, da nekdo želi govoriti z menoj po tele fonu.... go spod s čudnim angleškim naglasom. Skozi kopreno solz sem s težavo našel pot do telefona, medtem ko me je glasen smeh še vedno krčevito zvijal. Gospod s čudnim naglasom ni bil nihče drugi kot naš urednik "Vestnika" - Marijan osebno. Kdo drugi bi. me lahko klical v službo ob tako zgodnji jutranji uri? Glasen smeh je spremljal vsako mojo besedo med najinim razgovorom (z moje strani bolj rezget kot razgovor) in ko sem si za silo opomogel, sem Marjanu vse podrobno razložil. Brez zastoja se je novica bliskovito razširila tudi na drugi strani telefonske žice med pisarniškim osebjem na A.B.C, in skozi slušalko sem sprejel val nekontroliranega smeha. Nehote sem tistega mračnega, deževnega jutra opravil enega mojih bolj človekoljubnih dejanj. Še nikoli %v svojem življenju nisem istočasno spravil toliko veliko število ljudi v zdrav, glasen smeh in to brez najmanjšega truda. Kasneje istega dne sem razmišljal o naših običajih, normah, naukih, etiki... globoko vtisnjenih v naš karakter že od. zgodnjega otroštva preko naših staršev, vseh odraslih okrog nas, šolskega sistema; trudečih se narediti iz nas poštene, zakone ubogajoče državljane. Enkrat ukrojeni po vseh neštetih nenapisanih pravilih, na vsakem koraku, pri vsakem dejanju instinktivno čutimo ako so naše akcije v sklopu z družbeno sprejetimi vzorci obnašanja. Vedno se poskušamo izogniti dejanjem ali obnašanju, ki vsebuje družbeno nesprejemljiv karakter, predvsem ob prisotnosti drugih. Posledica mojega nezamisljivega dejanja, ko sem nehote poskusil spremeniti potek moderne mode, se je končal s popolnim polomom, spremljan s smehom na vsakem koraku, v nasprotnem primeru pa bi se potek dogodkov lahko drugače obrnil ako bi se v mojih čevljih znašla kakšna pomembna in priljubljena osebnost, kdo ve.... morda bi se s tem porodila nova modna norost. Čez kakšnih dvajset let bo morda nekaj povsem naravnega videti ljudi na cesti z različno obarvanimi čevlji na nogah. Dogodek tistega jutra je že skoraj pozabljen, vendar je na nenavaden način vplival na odnos mojih sodelavcev do mene pri prvem jutranjem: " Dobro jutro.-Kako si kaj?" Opazil sem, kako nekaterim pri pozdravu pogled impulzivno zdrsne preko mojih hlačnic do čevljev v nekako neprikritem pričakovanju..... Vasja Čuk KMEČKA PONEV Z ZELJEM Sestavine: 100 g mesnate slanine, 1 čebula, 300 g pariške klobase, pol kg kislega zelja, skodelica kisle smetane, dve žlički sladke paprike, žlička škrobne moke, sol, poper. Slanino zrežemo na drobne kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo, pariško klobaso prav tako zrežemo na koščke. V ponvi pražimo slanino, da se razpusti, dodamo sesekljano čebulo m jo pražimo, da porumeni. Kislo zelje porazdelimo po ponvi, dobro pomešamo in dodamo zrezano pariško klobaso. Vse skupaj dušimo 15 minut in medtem večkrat premešamo. Smetano razžvrkljamo s papriko, škrobno moko, soljo m poprom ter primešamo dušenemu zelju. Še enkrat dobro prevremo in ponudimo čim bolj toplo. Zraven postrežemo s krompirjevimi svaljki in s kozarcem Grajske črnine. MADŽARSKA GOLAŽEVA JUHA Sestavine: 300 g svinjine, 200 g govedine, 2 čebuli, 2 korenčka, 2 papriki, ena skodelica olupljenih paradižnikov, ena žlica maščobe, 2 žlički sladke paprike, ščep česna, ena kisla smetana, sol in poper. Meso zrežemo na majhne koščke. Čebuli olupimo, in zrežemo na kolobarje. Korenček ostrgamo, operemo in zre-, žerno na tanke rezine. Papriko razpolovimo, odstranimo semenje in tudi zrežemo na rezine. Paradižnike zrežemo na majhne koščke. V dovolj veliki posodi segrejemo maščobo, dodamo čebulo in pražimo nekaj minut. Dodamo narezano meso in ga dobro prepražimo. Nato primešamo narezan korenček, papriko in česen, premešamo in zalijemo z vodo. Dušimo približno eno uro na majhnem ognju, po potrebi dodajamo še vodo. Nato dodamo še paradižnike, sol, poper^ in sladko papriko. Če nam je všeč bolj pikantna juha, dodamo še žličko pekoče paprike. Dušimo še pol ure, nato dodamo še smetano in postrežemo s polento. Zraven pa kozarec refoška in gostje bodo presenečeni nad vašim kuharskim znanjem. Medicinska fakulteta. Ko je anatomijo predava» še prof. Plečnik, so pri vajah natančno obravnavali vse vrste tkiv v moškem spolnem organu — žile, živce, vezivo itd. Neka brucka je tiho poslušala, čez čas pa vprašala: »In kje je kost?« Čeprav je bilo vprašanje name njeno bolj kolegom, ji je odgovoril profesor: »To Je »ep primer, kako napačno postavljeno vprašanje, ki kaže popolno nevednost na anatomskem področju, nakazuje izkušenost na drugem področju.«__ - Otroci, zelo ste pohvaljeni, ker ste ga naredili iz domačih surovin! simiiuiiiiiii HUHftH