PoStnlna otaC&na ? gotovini. Leto XVIL, št 203 LJubljana, četrtek 3. septembra 1936 Cena 1 Din o prav lllSLVO. t-julajajatt, r> flrtfljeVtt uilca o. — Telefon St. um, 3123, 3124, 3125, 31264* mseratru oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova tu. 3. — Tel. 33U2, 34B2. e o družni ca Maribor: Gosposka ulica St. LL — lelefon St. 2456. fouružmca Celje: tSLocenova ulica St. i. — Telefon St- 190. •taeuni pn pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čisto 78.180, Wlen tt. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40^— Zaščita zavarovancev Katastrofa zavarovalnice »Feniks« je vendarle premaknila tudi pri nas z mrtve točke vprašanje zakonite ureditve kontrole nad poslovanjem družb, ki se pečajo s posli privatnega zavarovanja, zlasti življenjskega zavarovanja. Trdi se, da so baš gospodje, ki so imeli v rokah vodstvo jugosiovenskega dela »Feniksa«, mnogo storili, da je država stalno odlašala z zakonom o nadzorstvu zavarovalnic in z zakonom o zavarovalnih pogodbah. O tem bo pač še govora na drugih mestih. Znano je, da je jugo-slovenski »Feniks« v hudih težkočah in resni nevarnosti predvsem zaradi tega, ker je glavni del kritja premijskih rezerv šel iz države in je ostal tam lom-bardiran, da ne more nazaj. Nobenega pravega nadzorstva ni bilo. Šele, ko je bila katastrofa te mednarodne zavarovalnice že tu, so morali posebni strokovnjaki ugotavljati stanje zavarovalnice tudi pri nas, a še danes je javnost brez pravih informacij, zavarovanci pa v negotovosti. Ako vemo, kako in v kakšnem obsegu je bilo danes v pogledu kontrole zavarovalnic grešeno in kje leže glavne nevarnosti za solidno poslovanje zavarovalnic, potem ne bo težko najti pota in sredstva, da bodo interesi zavarovancev varno in trajno zaščiteni. Dosedanji grehi so bili na obeh straneh veliki in neodpustljivi. Zato je na mestu, da so kontrolni predpisi temu odgovarjajoče strogi. Pri tem seveda ne smemo misliti samo na »Feniksa«, temveč na vse zavarovalnice, ki do danes poslujejo več ali manj brez kontrole ali samo pod formalno kontrolo. Ministrstvo za trgovino je izdelalo načrt uredbe o nadzorstvu in o poslovanju zavarovalnic. V tem načrtu so izražene naslednje misli: kontrolo vrši ministrstvo po svojih posebnih organih, bi-ance zavarovalnic mora podpisati zavarovalni matematik, premijske rezerve morajo ostati v tuzemstvu, predviden je poseben zavarovalni sosvet pri ministr stvu itd. Ta uredba ima samo začasen značaj do uveljavljenja zakona o nadzorstvu zavarovalnic. Načrt uredbe nudi le skromno jamstvo za varnost interesov zavarovancev. V uredbo je treba sprejeti strožje določbe, ki nudijo stvarno in ne samo formalno jamstvo za koristi zavarovancev. Zgrešeno je, ako nadzorstvo vrši ministrstvo, ki je izpostavljeno najrazličnejšim političnim vplivom, za katerimi se cesto lahko skrivajo tudi gospodarski konkurenčni motivi in spekulativni instinkti. Nadzorstvo nad zavarovalnicami naj vrši organ, ki bo dejansko na vse .strani neodvisen. Samo ono nadzorstvo je realno in koristno, ki je tekoče in ki se vrši na licu mesta. Nadzorstvo ne sme biti samo računsko, temveč tudi finančno — gospodarsko. Nadzorni organ mora irreti dolžnost in pravico, da poslovanje zavarovalnic pregleda vsak čas in v vseh smereh. Sopodpis zavarovalnega matematika na računskem zaključku ima več ali manj samo značaj formalne kontrole. Sairo po sebi je umevno, da morajo biti člani uprave in vodilni uradniki za svoje poslovanje tudi materialno odgovorni. Kontrola nad zavarovalnicami se mora organizirati s strokovnimi silami. Ako je danes še nimamo dovolj, so zavarovalnice dolžne, da poskrbijo za naraščaj. Država naj razpiše štipendije za študij zavarovalnih poslov iz sredstev fonda, katerega naj dotirajo zavarovalnice. Zavarovalnice pri izbiri zavarovalnih poslov iz sredstev fonda, katerega naj dotirajo zavarovalnice pri izberi zavarovalnega matematika, ki naj kontroli ra njihove računske zaključke, ne smejo imeti proste roke. Nemški zakon pozna posebnega zaupnika, kateremu je poverjeno nadzorstvo in ki nosi odgovornost za pravilno plasiranje premijskih rezerv. Ta oseba ima napol uradni značaj. Načrt uredbe je popolnoma prezrl zaščito zavarovancev v slučaju konkur-za zavarovalnice. Za zavarovalne posle predpisi konkurznega reda niso vedno na mestu. Koristi zavarovancev morajo biti z ozirom na njih socialni značaj posebej zaščitene. Konkurz sme predlagati samo nadzorna oblast. Največje važnosti so precizni predpisi, kako je plasirati premijske rezerve. Zdi se nam neobhodno potrebno, da morajo zavarovalnice gotov del imovine dati na razpolago javnim korporacijam za splošno koristna dela. Vsi posli, ki se tičejo kakor-šnekoli dispozicije s premrskimi rezervami, morajo stati pod stalno kontrolo, kajti po toči zvoniti je prepozno. Na mestu bi bilo, ako bi tudi banske uprave dobile primerno ingerenco na poslovanja podružnic zavarovalnic na svojem področju. Zavarovalstvo igra po svojem bistvu in namenu v vseh državah važno gospodarsko in tudi socialno vlogo. Vedno bolj se zato pojavlja zahteva po popolni socializaciji te panoge narodnega gospodarstva. Mi se do danes za to velevažno panogo našega socialnega in gospodar-skeea življenja nismo veliko brigali. Posledice te brezbrižnosti morejo biti strašne. Upravičeno zato najSta 7n mira ter za blagostanje prijateljskih in zavezniških držav. e zbližanje Bivši rumunski zunanji minister Titulescu žrtev zimanjef^litičuih spletk Rim, 2. septembra, b. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje domneva, da je bil Titulescu izločen iz nove Tatarescove vlade predvsem iz zunanjepolitičnih razlogov. Tatareseovo izjavo, da se linija romunske zunanje politike tudi pod novim šefom ne bo prav nič spremenila, si namreč tu tolmačijo tako, da bo le v grobih obrisih enaka sedanji, da pa je v tem širokem okviru podana možnost novih zunanjepolitičnih kombinacij, ki naj bi odgovarjale spremenjenemu položaju v Sredozemlju in na evropskem vzhodu. Listi posebno poudarjajo, da je Titulescova sankcijska politika prizadejala Rumuniji veliko škodo. Tit-u-lesoovi računi glede Italije pa se niso izpolnili. V vzhodnem Sredozemlju, kjer ima tudi Ruiminija svoje gospodarske interese, se je pozicija Italije celo utrdila. Vse to narekuje zaskrbljenim krogom v Bukarešti, tako poudarjajo v rimskih krogih, potrebo novega približevanja Italiji, ki je bilo pod Titulescom izključeno. Prav tako pa je po mnenju italijanskih političnih krogov vzbudila reakcijo tudi Ti-tulescova sovjetofilska politika, ki postavlja Rumunijo v neroden položaj posebno nasproti Poljski, ki prav te dni obnavlja svojo zvezo s Francijo, ki je tudi romunska zaveznica. Rumunija bo iskala* novih vezi s Poljsko, da potrdi medsebojno pogodbo, d je bila v zadnjem času brez prave veljave. Rumunsko-poljsko zbližanje bi utegnilo ugodno vplivati tudi na Češkoslovaško. vprašanje je le, kaj bi bilo potem s češkoslovaško-sovjetsUim paktom. Nove verzije o vzrokih Titulescovega padca Bukarešta, 2. septemibra. b. Po novih verzijah o ozadju Titulescove izločitve iz nove Tatarescove vlade igrajo razen notranjepolitičnih tadi zunanjepolitični razlogi precejšnjo vlogo. Tako 6e baje zamerja Titulescu med drugim, da ni v Parizu dovolj krepko podpiral francoskega finansiranja rumtmskega oboroževanja, da je zanemarjal zveze s Poljsko, ki prihajajo po sedanjem zboljšanju francosko-poljskih odnoša-jev za Rumunijo znova v poštev; Titulesco- vo razmerje do poljskega zunanjega ministra BecUa pa jih je popolnoma izključevalo. V zvezi z vzpostavitvijo prisrčnih odnošajev s Poljsko naj bi postoma sledilo tudi zavlačevanje ureditve odnošajev s Sovjetsko Rusijo, ki jih je Titulc&cu želel čimprej celo poglobiti. Ker so se v zadnjem času poslabšali tudi Titulescovi od-nošaji do vodilnih italijanskih diplomatov, želi Tatarescova vlada razmerje z Italijo znova urediti in ga postaviti na boljšo podlago, čemur je bila doslej Titulescova oseba v prvi vrsti na potu. Končno baje ni izključeno, da so pri izločitvi Titulesca iz vlade igrali vlogo še drugi zunanjepolitični momenti, med drugimi zlasti vprašanje gospodarskih odnošajev Rumunije do Nemčije, ki jih je po mnenju nekaterih vladnih krogov prav tako onemogočala Titulescova oseba, ki ni uživala niti nemškega niti italijanskega zaupanja- uredi vprašanje resne in zanesljive kontrole nad zavarovalnicami. Celokupna jarvmost je složna v zahtevi, da se naj ta kontrola čim preje in čim popolneje uvede. Projektirana uredba se nam ne zdi zadostna in ie vsekakor potrebna še h^opolnitve. —• djb- Izpopolnitev državne obrambe v Franciji Pariz, 2. septembra, g. Prihodnji ponedeljek se bo vlada bavila z vprašanjem državne obrane, ki je postala posebno aktualna zaradi uvedbe dveletne vojaške službe v Nemčiji. V nasprotju z informacijami »Figara«, ki govorijo o podaljšanju . službene dobe v francoski vojski, pravijo v poučenih krogih, da je nameravano samo kvalitativno in kvantitativno zboljšanje vojaške opreme. List, čegar direktor je bivši vojni minister Fabry, izjavlja, da bi triletna vojaška doba zahtevala prevelika finančna bremena. Vlada namerava novim ukrepom Berlina postaviti nasproti ne samo akcijo v nacionalnem, temveč tudi v mednarodnem okviru. Vzpostavitev francosko-poljske zveze je činitelj velike praktične važnosti. Verjetno je, da bo poljska vojska kmalu imela koristi od sodelovanja češkoslovaške vojske s francosko vojsko. Anketa o kontroli zavarovalnic Beograd, 2. septembra, p. Pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Vrbaniča se je pričela dane« dopoldna v ministrstvu za trgovino in industrijo anketa strokovnias kov o vprašanju nadzorstva nad zavarovalnicami. Anketa ie trajala ves dan in se jutri dopoldne nadaljuje. Iz Ljubljane sorle-hiieta na anketi kot znstonmk zbornice za TO I nar. posl Ivan MohoriČ in dr. Der mastja. direktor Vzajemne zavarovalnice. ravno v sedanjem času škodljivo za enotnost notranje politične fronte proti boljše-viški fronti. Zatrjuje se tudi, da je v pravcu pemirjenja posredoval italijanski ministrski predsednik Musolini, ki je naletel pri odločujočih berlinskih činiteljih zlasti v zvezi s sporazumom med Avstrijo in Nemčijo na usodna tla tud: s svojimi nri-zadevanji za zbližanje med Berlinom in Vatikanom. Sporazum najbrž še ni v vseh podrobnostih perfekten. nedeljsko pastirsko pismo katoliških škofov, ustavite* kazenskih preiskav proti rodovnikom in zlasti dejstvo, da je nemško časopisje prenehalo z vsako kampanijo proti katoliški duhovščini in katoliški čeri i, T>a so zadosten dokaz, da sta se obe stranki vsaj v načelu že odločili likvidirati medsebojne konflikte. Na drugi srtrani potrjuje to sodbo zlasti okoliščina, da je tudi katoliško časopisje v inozemstvu ustavilo svoje hitlerizmu neprijazno pisanje. Pariz, 2. sept. d. Polslužbeni »Temps« beleži znake, iz katerih se da sklepal, da Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. so v teku uspešna pogajanja za sporazum med hitlerjevsko Nemčijo in Vatikanom. List pravi, da je Mussolim že pred meseci začel opozarjati Hitlerja na nevšečnosti oficielnega antikatolicdzma, kakršen se je kazal v Nemčiji. Hitler je v tem oziru dal izvestna zagotovila že preden je prišlo v juliju do sprave med Nemčijo in Avstrijo, pri kateri sta sodelovala tudi Italija in Vatikan. V Berlinu je vzbudilo najboljši vtis tudi ostro stališče, ki ga je zavzel Vatikan pToti levičarskemu režimu v Španiji. V tem duhu je tudi napisano pastirsko pismo nemškega episkopata. ki v polni meri usvn-ja protiboljševiško tezo hitlerjevske vlade. »Temps« je mnenja, da je doba narodno-socLaillstičnega kulturnega boja v Nemčiji končana in da bosta Hitlerjev režim in katoliška cerkev odslej vodila složno borbo proti komunizmu, skupnemu sovražniku krščanstva in nemškega naroda. Vesti o pripravljajoči se spravi med Vatikanom in Berlinom so vzbudile pozornost v vseh političnih diplomatskih krogih. Da so ves"ti resnične, dokazuje poleg dogodkov v Nemčiji sami tudi dejstvo, da je klerikalno časopisje v zadnjem času po vsej Evropi spremenilo način svojega pisanja o hitlerjevski Nemčiji. Dočim je bila poprej pisava tega časopisja Nemčiji vse prej nego naklonjena in je često slikala hitleri-zem kot peklensko delo, ki človeštvu ni nič manj op as no od komunizma, je sedaj ■izginila iz predalov tega časopisja vsaka animoznost in se bolj in boli pojavljajo glasovi priznanja in hvale za Hitlerjev režim. Irun pred padcem Uporniki so izvojevali v borbah za Irun kljub trdovratnemu odporu znatne uspehe Pariz, 2. septembra. w. španska vlada je imenovala za izrednega poslanika Ameri-ga Castra, ki je takoj odpotoval v San Jean de Luz. Zveza z Burgosom se je vzpostavila s posebno relacijo. O imenovanju Castra za izrednega poslanika so razširjene vesti, da je pooblaščen za pogajanja ne samo za humanizacijo državljanske vojne, temveč tudi za pogajanja za ustavitev sovražnosti. Obleganje Iruna Biriatu. 2. sep'embra. AA. S hrjba, ki obvladuje bojišče, 3e pra-/ dobro vidi, da se uporniškim četam tudi to pot vzl'c vsemu prizadevanju ni posrečilo izpr"meni ti položaja v tem delu iranskega bojišča. Uporniki so noč porabili za utrditev svojih postojank. Tudi vladne čete so preteklo noč vneto utrjevale svoje pozicije. Dopoldne je na bojišču vladal relativen mir, opoldne pa se je ponovno začelo hudo streljanje. V akcijo so stopile tudi strojnice in topništvo >ia obeh straneh. He«daye, 2. septembra. w. Uporn kl so zavzelj La Puncha. Maroške čete so snoči vdrle v Behobijo, kjer se vršijo po cestah borbe moža proti možu. ženske in otroci so zapustili mesto, preden so pripele uporniške čete. Mnogo vladnih čet je prekoračilo francosko mejo. Biriatu, 2. septembra. w. Po močni top* niški pripravi je uporniškim četam uspelo zasesti vrh gore Turiarte. Z zasedbo te važne strateške točke ie položaj Iruna po« &tal nevzdržljiv. Mesto razdejano Henday, 2. septembra, o. Kljub peklenskemu bombardiranju z letali in težkih topov na kopnem in z vojnih ladij, se položaj ni mnogo izpremenil. General Mola se z vsemi sredstvi bori, da bi zavzel mesto. Odredil je bombardiranje, kakršnega doslej na nobeni španski fronti še ni bilo. Vladni vojski je očividno zmanjkalo muni-cije, zato je vladno topništvo le od časa do časa odgovarjalo na obstreljvanje. vendar pa je odpor vladne milice še zmerom izredno velik. Kadarkoli je prišlo do spopadov delavskih miličnikov in uponrkov, so imeli na obeh straneh velike izgube. Ce bi Irun prišel v last upornikov, bodo osvojili samo razvaline. Mesto je malone že vse razdejano. Pred pohodom upornikov na Madrid Valjadolld, 2. septembra. b. 20.000 mož, ki pripadajo četam general Mole, je zapustilo svoje pozicije na severu, severoza-padu in jugozapadu ter začelo ofenzivo prot= vladnim če*am. ki se nahajajo v obliki velikega Kka na visoki planoti nad Madridom. V vojaških krogih smatrajo to ofenzJvo upornikov kot začetek uporniškega pohoda na Madrid. Na vseh frontah se epa-ža izredno živa akcija upornikov. Tudi od zapadne in jugozapadne strani so upornjšk? čet? napravile prve poizkuse ofenzivnega zale*a nad Madrid. Valadolidski škof ustreljen Pariz. 2. septembra, b. Posebni dopisnik pariškega >Paris Soir« poroča iz La Puncha- da so iz trdnjave Guada^upe prepeljali v Iran večje štev'lo duh^vn^kov, med njimi tudi valadolidskega šVofa. ki so ga obsodili na smrt in takoi nato utr'1'H. Letalski napadi Madrid, 2. septembra AA. Vladno letalstvo j' bombardiralo Sevflo. Granado. Cad:z ir ^-r-iobo. Bombe so napravfe precejšnjo škodo. , i Veleposlaniška konferenca o nevmešavanju London, 2. septembra. AA. Ministrska konferenca, ki je bila dopoldne na Dovr-nngstreetu, je trajala dve in pol url. V načelu so sklenili, da naj bo veleposlaniška konferenca o nevmešavanju v špan-sk o - drža vi j art- ko vojno prihodnji, ponedeljek ali torek v zunanjem uradu. Britanska vlada si prizadeva, da bj dobiha odgovore Nemčije, Rusije in Portugalske, id šo njso sporočile svojega pristanka nanjo. Smrt vodje Kataloncev Pariz, 2. septembra, b. Po poročilu iz Barcelone, je v tamkajšnji bolnišnici umrl eden izmed znanih katalonskih voditeljev Parez Farras, ki je poveljeval bataljona rdeče milice m bil nedavno ranjen v pouličnih bojih. Pomoč Mehike vladi Mexlco, 2. septembra, b. Predsednik republike je danes izjavil pred kongresom, da je španska vlada prosila Mehiko za dobavo vojnega materiala. Prošnji je Mehika takoj ustregla in poslala v Veracruz 200 tisoč pušk in 30 milijonov patronov. Postopanje Mehike je mednarodnopravno prisilno, ker je Mehika samo izpolnila naročilo edine pravilne vlade, s katero je v dobrih odnošajih. Sovjetski denar madridski vladi London, 2. septembra, b. >Daily Mail« zatrjuje, da se je iz poročila moskovskega radia dalo ponovno ugotoviti, da je sovjetska vlada poslala dosedaj španskim vladnim četam okoli pol milijona funtov denarne podpore. Gombos odhaja Budimpešta, 2. septembra, b. Madžarski ministrski predsednik Gyula Gombos, ki je zaradi bolezni enkrat že podaljšal svoj dopust, je moral na zahtevo zdravnikov po zopetnem prevzemu vladnih poslov zopet na dopust. Vprašanje njegovega namestnika je tako znova stopilo v ospredje zanimanja javnosti, obenem za stopa politično življenje v novo fazo. Zdravniki so po ponovnem pregledu zahtevali, da se ministrski predsednik do popolnega ozdravljenja povsem umakne iz političnega življenja, na kar je Gombos le zelo nerad pristal. Zdravil se bo v nekem avstrijskem ali nemškem sanatoriju, kjer bo pod stalno kontrolo specialista za srčne in obistne bolezni. Gombos je bil prepričan, da mu je v madžarskem političnem življenju določena velika misija in da bo on tisti, ki bo izpolnil vse povojne nade Madžarske, toda bolezen je prekrižala njegove politične račune prav sedaj, ko se po letnem odmoru tudi v madžarski prestolnici obuja politično življenje in se bliža sestanek parlamenta. Po šesttedenskem zdravljenju v Bala-tonfiiredu in nadaljnem šesttedenskem odmoru na svojem posestvu v Nagyteteny ga je nemirni duh spet gnal na delo, a kmalu je spoznal, da za državne posle še ni dovolj zdrav in da bo mora! znova na dopust. Tako se Gombos znabiti za daljšo dobo umika iz madžarskega političnega življenja, ne da bi se moglo že danes reči, kdo bo njegov naslednik. Njegov odhod se pri-pričakuje v četrtek ali najkasneje v petek. Regent Horthy mu je dovolil spet 6 tedenski dopust, ki pa utegne biti znova podaljšan, če bi to zahtevalo zdravljenje. Predsedniku parlamenta je Gombos poslal pismo, v katerem ga naproša, naj ustanovi medstrankarski parlamentarni odbor za izvedbo reform in vpliva na pomirjenje Dolitičnih strasti V Londonu optimizem Pojemanje kontinentalne nervoznosti — Naloga Poljske da prepreči ustvaritev dveh sovražnih blokov v Evropi London, 2. septembra, b. Dasi preživlja Evropa dobo hude mednarodne napetosti, so v tukajšnjih uradnih krogih začeli kazati v zadnjem času precej optimistično lice. Ze dr. Scha-ohitov obisk v Parizu so sprejeli z velikim olajšanjem, češ, da pomeni prvi korak k po jemanju kontinentalne nervoznosti. Oficiozni »Times «so že v svojem prvem komentarju Schachtovih razgovorov v Parizu pripomnili, da se polagoma gradi v Evropi most, ki naj premosti prepad med dvema diametralno nasprotnima mednarodnima taboroma, katerih grupacija bi slej ali prej zapeljala Evropo v novo klanje. Še večji optimizem pa kaže London ob sedanjem obisku vrhovnega inšpektorja poljske armade Rydz Smiglvja v Parizu. Francija je po miienju angleških političnih krogov trdno odločena okrepiti svojo zvezo 8 Poljsko. Situacija je za tako akcijo Pariza v toliko dozorela, ker so tudi Poljski povzročila namigavanja o cepitvi Evrope v dve fronti veliko skrbi in preglavic, ki jih je Varšavi diktirala v prvi vrsti skrb za lastno obrambo. Kajti jasno je, da bi r primeru evropskega konflikta danes največ trpela baš Poljska, ki bi se znašla ob stiku težišč obeh mednarodnih blokov. V Londonu pripisujejo prav s tega vidika Poljski posebno misijo v sedanjem napetem mednarodnem položaju. Obstojala naj bi v tem, da s svojimi ozkimi zvezami na vse strani prepreči ustvarjenje dveh sovražnih blokov v Evropi in doprinese tako s svojo politiko, ki v ostalem povsem odgovarja deli-katnemu položaju države na prelomnici med zapadom in vzhodom, k ublažitvi sedanje napetosti in s tem k splošnemu pomirjenju. Značilno je, da so tudi oficiozni »Times« pozdravili Rydz Smiglyjev obisk v Parizu in njegove razgovore s predstavniki francoskega generalnega štaba baš v tem smislu. Vse to pa potrjuje prvotne informacije iz neposredne bližine Foreign Officea, da se poljsko-francosko zbliževanje vrši pod pokroviteljstvom angleške vlade in na direktne londonske sugestije Varšavi, ki šele sedaj prav doumeva svojo realno mednarodno pozicijo. Dobava premoga iz inozemstva? Železnica hoče naročiti za 45 milijonov Din brfketov iz tujine — Opasnost za našo premogovno produkcijo Beograd, 2. septembra, p. Nocojšnja »Ju-goslovenski Kurir« objavlja naslednje informacije: Generalna direkcija državnih železnic je razpisala za 22. t. m. licitacije za dobavo 130.000 ton briketov, ki jih rabi kot rezervo za dobo 15 let. Glavni pogoj za licitacijo je, da briketni premog ne sme biti jra celih 15 let podvržen nikakim spremembam. Glede na to se lahko reče, da je naša industrija obče izločena od licitacije, to pa vsled pogoja, da mora briketni premog ostati kemično neizipremenjen celih 15 let. Zaradi tega je gotovo, da bodo dobave tega premoga poverjene inozemcem, bržkone nemškim podjetjem. Pred nekaj leti so na iniciativo naše železniške uprave tri domača podjetja v Srbiji zgradila naprave za briketiranje premoga, in sicer bratje M.inh na Rtnju, Si" pinovič pri rudniku »Dobra sreča« blizu Knjaževca in Genčič v »Srbskem Balkanu« pri Zaječarju. V te tri briketarnice so investirali 10 milijonov Din. Bili so prepričani. da se jim bodo investicije izplačale, ker je bilo pričakovati, da bo generalna direkcija železnic pokupila malone ves domači briketni premog. Kvaliteta domačih briketov docela odgovarja potrebam naših železnic, vendar vzdržijo brikete le 3 do 4 leta. Spričo zgoraj omenjenega pogoja ta tri naša demaoa podjetja ne bodo mogla sodelovati pri licitacijah za dobave premoga v skupnem znesku okrog 45 milijonov Din. Vprašanje je, ali je bilo treba staviti tak pogoj, ko je vendar mogoče vsako tretje leto nabaviti briketni premog iz domačih •rudnikov. Vprašanje pa je tudi, ali more sploh kdo dati zadostne garancije, da bo tako dolgo vzdržal briketni premog iz tu j^ine. Kaj se bo zgodilo, če se stavljeni pogojne bo izpolnil? Poleg vsega bo ta inozemski premog oproščen sleherne carine, ki znaša po 80 Din na tono. Državna blagajna bo v ta- kem primeru izgubila dohodek v znesku 12.400.000 Din, odnosno se s tem izpadkom zviša nabavna cena na okrog 58 milij. Din. Vsekakor bi dobave premoga iz inozemstva pomenila velik udarec domači proizvodnji premoga, ki se že tako bori s krizo ker se je potrošnja premoga znatno skrčila zaradi racionalizacije pogonskih sredstev. Generalna direkcija državnih železnic bi imela tudi na poseben način plačati zgoraj omenjene dobave premoga. Dobavitelj bri-ketnega premoga bi dobil monopol na prodajo premoga iz državnih rudnikov, ki ga rabi domača industrija. Dobavljeni briketni premog bi se plačeval tako, da bi si dobavitelj, ki bi imel monopoliziran položaj pri prodaji premoga iz državnih premogovnikov, svoje terjatve pri teh poslih pridr-žal, ostanek pa plačal državi v okviru klirinškega prometa. Po realni kalkulaciji bi moral dobavitelj prodati najmanj 600.000 ton državnega premoga domači industriji, da bi si izplačal svojo terjatev v znesku 45 milijonov Din. Kakšen pomen bi imelo to za vse domače premogovnike, ni treba posebej poudariti. Kakor pri licitaciji, bi bila domača privatna podjetja eliminirana tudi s svobodnega tržišča, ker bi se proti monopoliziranemu položaju prodajalca državnega premoga ne bi mogla boriti. Zaradi briketnega premoga bi bilo torej kruto prizadetih in ogroženih 30.000 rudarjev, ker bi se morala produkcija v privatnih rudnikih zopet reducirati. Kakor torej kaže, dobave briketnega premoga iz tujine ne bi pomenile samo materialne škode za naše gospodarstvo, nego bi bila tudi velika socialna krivica napram našemu rudarju. Logično je, da generalna direkcija železnic želi, da se založi z znatnimi rezervami briketnega premoga, toda način po katerem hoče realizirati to svojo namero je proti interesom narodnega gospodarstva. Bivši minister Surov o krizi političnega življenja na Bolgarskem rp. Sofija, SI. avgusta. Znani bolgarski državnik in dolgoletni zunanji minister A. Burov, ki pa se več 3et že ni politično udejstvovai, Je v razgovoru z glavnim urednikom sofijskega dnevnika »Utro« podal zanimivo politično izjavo, ki je vzbudila veliko pozornost v vsej bolgarski javnosti ne samo radi o®ebe Burova, ki je znan kot eden najbolj trezno mislečih bolgarskih državnikov jn politikov, marveč predvsem radi svoje vsebine, ki nima nič skupnega z izjavami fin težnjami ostalih prvakov bivših bolgarskih političnih strank. V svoji izjavi pravi Burov med drugim: >Pop]ava demagogije za]iva znova našo domovino. Brošure, deklaracije, letaki, vse to ima namen, da zavede narod v stare partizanske borbe. Lovci za službami in zaslužkom so v polni mobilizaciji. Pravi narod, milijoni Bolgarov, ki delajo in se trudijo v potu svojega obraza, stoji ob strani in čaka, zahtevajoč od države samo to, da mu zagotovi red in mi,r ter mu da pošteno vlado. Ti mijijont ljudstva ne verjamejo nikomur več in ne veru-ejo v ničesar. Glavna naloga tega trenutka je, da se zopet ogreje duša naroda, da se mu vcepi vera v dobro upravo in da se ga zopet nauči spoštovati državo in njene naprave. Ta cilj pa «e ne da doreči s frontami jn strankarskimi borbami. Nasprotno, partizanstv0 bo nanovo oživelo, državni m narodni interesi bodo potisnjeni v ozadje, odločevale pa bodo strankarske koristi. V tej borbi vseh proti vsem pa lahko propade tudi Bolgarija. Edfnl izhod lz tega obupnega položaja vidim v Vadi, v kateri bi naj bili združeni vsi dobri Bolgari, in v političnem premirju med temi dobrimi Bolgari. Zunanji, notranji, pred vsem pa gospodarski položaj naše domovine zahteva, da se vzpotavi v državi notranji m;T ln se s tem zagotovi gospodarsko ojačenje našega naroda. Ako bolgarski politiki niso voljni, da bi pristali na te žrtve, potem ]"h je treba izločiti iz politike in postaviti na njih mesto nove ijudi, kj bodo kos tej nalogi. V to pa ni potrebna nobena sprememba ustave. Sodelovanje gospodarskih krogov Je treba zasigurati. Lahko se osnuje gospodarski svet. Uvaževatj pa je treba pri tem, da v nobeni državi doslej mj igral gospodarski s]oj odločilne vloge v državni politiki. Bodoča vlada mora biti sestavljena iz elite naših javnih delavcev, v njo smejo vstopiti samo izbrane, v moralnem oziru najčistejše osebnosti. Takšna vlada si bo z lahkoto pridobila zaupanje ljudstva. Gre sedaj za to, da misel pretvorimo v dejanje. Napočil je trenutek, ki zahteva z vso odločnostjo od nas, da preidemo od besed k dejanju. V to svrho je potrebno, da žrtvujemo vse. Zavedajmo se prt tem, da smo sicer zapisani propasti, prepričan sem, da bo celokupni naš narod s simpatijami spremljal to našo akcijo.« Izjavo Atanasa Burova živahno komentirajo vsi bolgarski listi. >Mir< ji posveča uvodnik, v katerem pravi med drugim: >Poziv g- Burova bo pozdravila in razumela vsa naša javnost. Ta pOziv ima namen, da osvobodi našo domovino od pogubnih notranjih borb in zagotovi miren razvoj naroda in države, iztrgane iz kremp Uljev najnižjega partizanst"*a. Predlog g, Burova omogoča ustanovitev tako neobhodno potrebne politične sredine, ki bo, oddaljena od skrajnih prevratnih front, gradila jutri državo ne na nasiletvu, svo. jevoljnosti n uničevanju, marveč na miru, I redu in zakonitosti.« Premestitve v veterinarski službi Beograd, 2. septembra. AA. Premeščena sta za viš. veterinarskega svetnika pri »reškem načelstvu v Aleksandrovu (Otok Krk) Josip Rauter, višji svetnik sreskega načel-stva v Kamniku, in za višjega veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Kamniku Kordas, višji veterinarski pristav bakteriološkega in serološkega oddelka zavoda v Križevcih. Iz prosvetne službe Beograd, 2. sept. p- Za načelnika oddelka za srednješolski pouk pri prosvetnem ministrstvu je bil imenovan MUenko Jano-ševič, doslej načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu. "Sl- ik Beležke Občinske volitve v logaškem srezu V logaškem srezu se iivahno pripravljajo za občinske volitve, ki se bodo vršilo radi prekomasiranja občinskih teritorijev r Planini, Gorenjem Logatcu in Dolenjem Logatcu. V vseh treh občinah so že sestavljene opozicijske liste, na katerih kandidirajo najbolj sposobni in ugledni gospodarji ne glede na njihovo bivšo politično opredelitev. Gorenji Logačani so že vložili svojo listo. Nosilec je dosedanji že ponovno izvoljeni ugledni župan g. Miroslav Popis. Pristaši JRZ še niso sestavili dofini-tivnih kandidatnih list, ker so se pojavile razne težkoče. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče 5. septembra, volitve pa se bodo vršile 20. septembra. Sodniška imenovanja Kakor smo poročali že v včerajšnjim »Jutru«, je bil te dni podpisan in včeraj objavljen velik ukaz o upokojitvah, postavitvah in premestitvah po službeni potrebi in po prošnji v sodni službi. Ta veliki ukaz je v zvezi z uvedbo stalnosti sodnikov, ki stopa z današnjim dnem v veljavo glasom določil ustave od 3. septembra 1931. Vsega skupaj je bilo upokojenih 49 sodnikov, premeščenih in na novo postavljenih večinoma po službeni potrebi pa 542. V zvezi z včerajšnjim poročilom popravljamo dve napaki ki sta se pripetili pri telefonski transmisiji. Za predsednika Stola sedmorice v Zagrebu je postavljen g. Milan Kugler, namestnik državnega pravdnika v Ljubljani g. dr. Hinko Lučovnik pa je postavljen za namestnika državnega pravdnika v Splitu in ne za sreskega sodnika, ka^ kor smo včeraj javili. »Samouprava" o volitvah na Hrvatskem in v Sloveniji O nedeljskih občinskih volitvah v savski banovini piše glavno glasilo JRZ, ne da bi navajalo številčna rezultate; >Kakor se je lahko pričakovalo, eo na nedeljskih občinskih volitvah v savski banovini povsod zmagale liste HSS. Liste drugih strank in političnih grupacij sploh niso bile vložene. Pozornost vzbuja, da je v mnogih krajih prišlo na volišče zeJo malo volileev. Z gotove strani 6e to tolmači tako, da so dobili volilci navodila, naj pride na volišče samo toliko volilnih upravičencev, kolikor je potrebno. Značilno je, da so bila takisto izdana navodila, naj 6e na volitvah ne kandidirajo vidnejši strankarski funkcionarji, marveč samo ljudje, ki se v HSS niso preveč izpostavljali.« Izid nedeljskih občinskih volitev v drav« ski banovini priobčuje »Samouprava« v po* sebnem članku pod naslovom >Niz velikih pobeda JRZ na opštinskim izborima u Slo-venačkoje. Pri tem navaja tudi volilne številke za v6e občine razen za Čatež in Dvor. Borba za Radiča V hrvatskih listih se je zadnje dni razvila ostra po'emika o vprašanju, ali je bil pokojni Sljepan Radič dober katolik ali ne. Starokatoliški škofovski delegat za Dalmacijo Petrič je v šibeniški »Tribuni« napisal članek, v katerem pripoveduje, kako je pokojni Stjepan Radič bil navdušen za sla« rokatoliško ceikev. L. 1927. je Radič vSpli* tu prenočil pri g. Petriču in mu je v dolgem razgovoru o versko-kulturnih vprašanjih baje med drugim izjavil: >Starokalo-liška cerkev je dobra in koristna institucija za hrvatski narod. Zato spremljam njen razvoj s simpatijami. V treh do štirih le« tih vam bo tudi HSS lahko pomagala. Prej ni mogoče, ker je naš narod občutljiv iu konservativen v verskih stvareh«. Zagrebška »Hrvatska 6traža« je zaradi to izjave vsa izven sebe. Dolži g. Petriča, da laže, in navaja dr. Pernarja kot pričo, da je bil pokojni Radič vdan sin katoliške cerkve. Papeškemu nunciju Pellegrinetiju je naroČil pozdrave za svetega očeta in prošnjo, da papež blagoslovi njega in ves hrvatski narod. Seveda se je ▼ spor vmešal tudi neizogibni >Obzor«. Po svoji stari navadi suče in mesa politiko, da na koncu sam ne ve prav, kaj je hotel povedati. Pri vsem tem je pa celemu svetu znano, da je bil pokojni Radič globoko kršr* ke?a občutja, ki je bilo precej oddaljeno od konfesionalne povezanosti Notorično je tudi, da je bil Radič ostro' protiklerikalno nastrojen. Posku* si Radičevo osebnost reklamirati za staro* katoliško cerkev ali pa za Ka-toliško akcijo, so v očigled tem dejstvom pao malo čudni. 1 Nar. pod. Ivan Prekoršek t 1 Skrb za naše hmeljarstvo Dejstvo, da j« gospodarsko blagostanje in življenjski obstoj varnega dela dravske banovine nerazdružen« povezan na pridelovanje hmelja in njegovo prodajo v inozemstvo, nalaga vsem javnim oiniteljem dolžnost, da posvečajo tej gospodarski panogi izredmo pozornost in zaščito. Najstarejši h m oljski nasadi z najodličnejšo kvaliteto pridelka se nahajajo v naši državi v dravski banovini v hmeljskem okolišu, ki je označeno s svetovno tržno znamko »Južnoštajerska — Savinjska dolina« in ki slovi že desetletja po svojem zelenem gol-dingu. Hmeljarstvo na tem pridelovalnem okolišu se je pričelo razvijati v okolici Žalca od leta 1867. dalje. Od tu se je razširilo polagoma po vsej Savinjski dolini. Hmeljarji so si že leta 1880. ustanovili svojo strokovno organizacijo pod imenom »Hmeljarsko društvo v »Žalcu«, ki se je pred nekaj leti preosnovak> v >HmeLjarsko društvo za dravsko batnovino« s sedežem v Žalcu. Prvortno se je gojil le pozni hmelj, od leta 1885. dalje pa se je začel v Savinjski dolini uvajati in gojiti hmelj goldnik. Zaradi svoje boljše kakovosti je bolj in bolj prevladoval, dokler ni okrog leta 1925. popolnoma izpodrinil poznega hmelja, ki ga je vrh tega napadla in uničila pero-nosponu Večina hmeljskih nasadov leži v dolini od Vranskega do Celja in deloma od Celja proti Vojniku. Produkcijsko izrazito močna je okolica Žalca, kar je naravno, ker leži tu zibelka našega savinjskega hmeljar stva. V Žalcu se je naravno razvila že od vsega početka savinjskega hmeljarstva tudi trgovina s hmeljem ter je postal tako Žalec center ne samo za hmeljsko produkcijo, temveč tudi za hmeljsko trgovino. Hmelj iz Savinjske doline je bil zaradi svoje izbome kakovosti, lepe zeJene barve, bogate vsebine lupulina in milega aroma, odlikovan na mnogih svetovnih razstavah s prvimi darili. Omenimo naj samo za naše hmeljarstvo najvažnejšo mednarodno razstavo hmelja leta 1908. v Berlinu, kjer je dosegel naš hmelj eno prvih mest in sicer kot prvo darilo zlato kolajno in kot drugo darilo srebrno kolajno. Naš hmelj s področja Savinjske doline si je priboril svetovni sloves, pa je danes v dobi, ko vstaja toliko novih hmeljskih prorokov, umestno in prav, da se spomnVno s hvaležnostjo vseh onih, ki so orali ledino na tem polju ter so nam s trudom in neumorno delavnostjo in požrtvovalnostjo pripomogli do našega imena in slovesa v svetu. Ne navajam imen posameznikov, ker bi vodilo to morda predaleč, moramo pa podčrtati neizmerne zasluge Hmeljarskega društva v Žalcu, ki je oralo ledino na tem polju in doseglo v teku dolgih let svojega plodonosnega dela uspehe, ki jin nikdar nihče ne bo mogel zabrisati v Savinjski dolini. Razvoj hmeljarstva v Savinjski dolini je zahteval nujno ustanovitev odgovarjajočega zavoda za vkladanje in konzerviranje hmelja. Tako je prišlo do ustanovitve »Hmeljarne Žalec«, ki je bila leta 1902. ustanovljena od zavednih savinjskih hmeljarjev kot zadruga in je še danes izključna last savinjskih hmeijskih producentov. Zavod se je v 34 letih svojega obstoja raz vil tako mogočno, da je danes nedvomno po svojih napravah in moderni ureditvi ter po svojem obsegu med prvimi v Evropi. Hmeljama v Žalcu je ustanovila s sodelovanjem Hmeljarskega društva in sodelovanjem občin iz hmeljskega okoliša, »Južnoštajerska — Savinjska dolina«, t. j. v sodnih okrajih Celje, Vransko in Gornji grad. oblastveno potrjeno javno oznamovalnico za hmedj v Žalcu, da se hmelju tega okoliša krajevna izvirnost z listino potrdi in da se tako njegova T>ris.tsnost obvaruje na svetovnem trgu. Oznamovnlnica za hmelj v Žalcu ja to oznamovanje (signiranje) vr- £la na podlagi poverilndc pristojnih občin varujoč pri tem edino možno »tališče, da je dopustno glede provenience oznamovati le hmelj, za katerega krajevno izvirnost jamči pristojna občina z občinsko plombo. Hmeljarsko društvo in Hmeljama v Žalcu sta smatrala, da na ta jasno in zakonito urejena način najboljše služita, interesom savinjskega hmeljarstva, da mu čuvata v svetu njegovo znamko in njegov sloves in da budno pazita, da se na tem polju delajo opasni eksperimenti, ki bi mogli imeti za posledico, da se potrebna stroga kontrola zmanjša in naš hmelj na svetovnem trgu ne utrpi škode z novotarijami, kakor se jrih sedaj uvaja, ko se je izločila kontrola občin in brisalo celo ime Žalec, ki je skozi desetletja bil znan kot center hmedjske produkcije in hmeljske trgovine v vsem trgovskem svetu Evrope, a tudi drugih kontingentov. Na pobudo Zavoda za pospeševanje zunanje tTgovine je ministrstvo trgovine v sporazumu z ministrstvom poljedelstva leta 1932 izdalo »Pravilnik v kontroli hmelja, namenjenega za izvoz«. S tem pravilnikom, ki je bil izdan na podlagi zakona 0 kontroli poljskih pridelkov, namenjenih za izvoz, ni bil ukinjen zakon glede pro-venjenec hmelja iz leta 1907„ ki za savinjsko hmeljsko pod-ročje urejuje signiranje hmelja. Javna oznamovalnica za hmelj v Žalcu z uvedlbo omenjenega pravilnika nikakor ni izgubila podlage za svoj nadaljnji pravni obstoj. Hmeljski provenijenčni zakon bi mogel biti spremenjen za območje, za katero velja, zopet le z zakonom, nikakor pa ne s kako uredbo ali pravilnikom. Povsem jasno je, da je billo treba urediti vprašanje sigrriranja hmelja v naši državi tudi za ona hmeljska področja, ki tega vprašanja niso imela urejenega, kakor to Bački Petrovac in izven savinjsko hmeljsko področje v svojo centralo v Marnbergu. Pravilnik o kontroli hmelja iz leta 1932." je tudi Hmeljamo v Žalcu označil kot ono institucijo, v kateri se za savinjsko hmeljsko področje izključno vrši signiranje hmelja. Na zahtevo trgovine, pa tudi zaradi nezadostno dalekovidne lokalne ljubosumnosti je bila leta 1934. ta v pravilniku označena izključna pravica Hmeljarne v Žalcu brisana, s čemur je bila pač ustvarjena možnost da se na stvarno pravilen način določijo še druge ustanove, ki bi po svoji ureditvi bile sposobne, da se ob enako strogi kontroli vrši signiranje hmelja tudi v njih. Tudi s to izpremembo pravilnika pa ni izgubila Javna oznamovalnica za hmefl.j v Žalcu svojega pravega temelja za obstoj in nadaljnje poslovanje. Letos smo dobili hmeljarsko komisijo s sedežem v Celju, ki si je po časopisju nadela celo ime »vrhovni svet hmeljarjev« in ki je brisala na svojih označbah v trgovskem svetu tipično zmani center našega 1 meljskega okoliša Žalec. Interesu posameznikov in mali slovenski lokalni ljubosumnosti se delajo obljube z letečo komisijo in ambulantnim signiran jem. Vsi pa, ki ne poznamo hmelja šele od včeraj in danes, vemo predobro, da ni nikjer na svetu, pa tudi ne v vzglednib in vzorno urejenih hmeljskih produkcijskih državah, kakor »ta Nemčija in Češkoslovaška, hmeljarskih komisij in ambulantnega signiranja, pač pa obstoje že od nekdaj javne omamovalnice za hmelj v centrih gotovih hmeljskih okolišev, ki budno čuvajo svoje ime rn svoj znak. ki i** na svetovnem trgu man ter si je s solidnostjo ln reelnim ravnanjem skozi dolga desetletja pridobil svoj kredit Banska oprava v Ljubljani je z odlokom od 21. avgusta 1936. Javni ozn amo vabilci za hmelj v Žalcu odvzela pravioo signfra-nja hmelja ter odrekla pritožbi, ki se je vložili a na ministrstvo trgovine, odložilno moč. Stavka tekstilnega delavstva v Mariboru in Celju Iz prometne službe Beograd 2 Septembra P- V »Službenih Novinah« je bil dane« objavljen ukaz o premestitvah v prometni službi. Po službeni potrebi so bili premcSčeni: pristav Janez Sluga iz Novega mesta v Zidani most, oficijal Andrej Puc iz Kotoribe na Rakek, prometnik Maksimilijan Frško-vič s Teznega pri Mariboru v Hoče, prometnik Alojzij Rustja z Rakeka na Jesenice, Karel Naveržnik iz Rajhenburga v Z:dani most, Štefan Velepič iz Brežic v Zalog, Ciril Adam iz Črnomlja v Novo mesto, Viktor Petje iz Hrastnika v Kočevje, Rudolf Vrbančič z Dobrave.Vjntgartja v Jarše-Mengeš, Janko Jane iz Domžal v Vuzenico-Muto, Metod Kovačič z Jesenic v Srbske Moravice (zagrebška direkcija), Kristina Pajer z glavnega kolodvora ▼ Ljubljani k prometno-komtrcialnemu oddelku ljubljanske direkcije. Po lastni prošnji Pavel Pintar z Jesenic v Ljubljano, Alojzij Tavčar iz Zidanega moita v Zalog, Fran Baut, postajenačelnik, od št. Janža na Dolenjskem «t prometnika v Ljubljano, Ferdinand Plefničar, postajenačelnik, z Moškanjcev v št. Janž na Dolenjskem, VladimjT Marolt iz Brezna-Rib-njce za postajenačelnika v Rožni dol-Pri-biSje, Srečko Močjlnik iz Hoč v Brezno-Ribnico, Mihael Likar iz Pragerskega v Ptuj, Ivan Caf iz Kotoribe v Maribor, Fran jo Avpah iz Kočevja na Dobravo-Vintgar, Lovrenc Ko1n;čar lz Rožnega dola-Pribišja v Domžale, Jožef šoberl, po-stajenačelnik, iz Veržeja v Moškanjce. ' Maribor, 2. septembra. Kakor je »Jutro« že poročalo, so se pridružili stavki industrijskega delavstva na bivšem Kranjskem tudi delavci in delavke v mariborskih tekstilnih podjetjih i izjemo Hutterjeve tovarne, kjer so delavci že tedaj po večini boljše plačani, kakor to zahtevajo delavci drugih podjetij v boju za kolektivno pogodbo. Vrh tega je tvornica izjavila, da je pripravljena vsak trenutek s svojim delavstvom podpisati pogodbo. V ostalih tovarnah Maribora in okolice je delo ustavljeno. Čeprav je delavstvo ostalo v tovarnah, mir in red niti včeraj niti danes nista bila nikjer kršena. Skupno se je pridružilo stavki nekaj nad 4000 delavcev in delavk. Dane« popoldno od 16. do 18. so bila v mestni posvetovalnici pogajanja mod zastopniki delavskih strokovnih organizacij in delodajalcev. Pogajanja še niso dovedla do uspeha, ker zastopniki delodajalcev niso v polnem obsegu pristali na. delavske zahifceve, zastopniki delavstva pa so izjavili, da nimajo potrebnih pooblastil pristati na ponudbe podjetij. Zaradi tega, bo jutri dopoldne ob 9. v Un ionski dvorani shod tekstilnega delavstva, da bodo sklepali o delodajalskih predlogih in o pooblastilih za zastopnike delavskih strokovnih o«rganiza^ eij. Celje, i. septembra. Akciji tekstilnega delavstva se je pridružilo tudi okrog 100 delavcev zaposlenih Y barvarni Kosmanus, ki spada k Mautnerje-vi tekstilni fcvornici v Št. Pavlu pri Preboldu Zagreb, 2. septembra, o. Stavka gradbenih delavcev traja dalje. Iz solidarnost so se jim priključili še nameščenci in delavci pri mestnem gradbenem odseku ter tudi tamkajšnji gradbeni poslovodje in risarji. Notar Anton Koder t Maribor, 2. septembra Nepričakovano je danes opoldne umrl v mariborski splošni bolnišnici g. Anton Koder znani javni delavec iz Murske Sobote. Bival je zadnje tedne na letovišču na Pohorju. Včeraj se je ves dan solnčil, nato pa je šel pod prho. Proti večeru so ga našli pod njo nezavestnega. Zdravniki sodijo, da se je onesvestil zaradi prenaglega prehoda izpod vročega solnca pod mrzlo prho. Na pomoč 90 pozvali mariborske reševalce, ki so to pot drugič prihiteli na vrh Pohorja. Pripeljali so notarja Kodra nezavestnega v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili, da rešijo družini zglednega očeta, a je žal vsa skrbna nega bila zaman. Smrt ga je zadela v najlepši dobi. Umrl je 46 let star. Po rodu je bil notar Koder iz našega črnega revirja. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, potem se je odločil za pravo, ki ga je študiral na Dunaju. Takoj po prevratu se je odločil za Prekmurje, kjer je, odločno naroden in vedno delaven, začel tako-rekoč orati ledino. Ustvaril si je lepo pozicijo in pridobil si je veliko priljubljenost med prebivalstvom, ki se je izražalo tudi v tem, da je bil nekaj let župan Murske Sobote, potem pa je mesto Mursko Soboto zastopal v banovinskem svetu. Slehernemu gostu ali novodošlecu je bil go- stoljuben, vedno ustrežljiv mentor. Zato bo vest o njegovi prerani smrti vzbudila globoko obžalovanje v srcih vseh številnih njegovih znancev in prijateljev po Sloveniji. Ob njegovi krsti žalujejo s soprogo go. Faniko hčerki Ljuba in Zora in širok krog sorodstva. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 16. položili k večnemu počitku na magdalen-skem pokopališču v Mariboru. Anton Koder si je s svojim delom zagotovil lep in časten spomin. Njegovi družini izrekamo najiskrenejše sožalje. Avto povozil dva otroka Ljubljana, 2. septembra. Pred restavracijo Fon na Tjrševi cesti se je pripetila danes popoldne tik pred 14. uro avtomobilska nezgoda. Avto, ki je pri-brzel z Ježice, je povozil 5-letno Cveto Vozlovo in 4-letnega Branka Kuščarjevega, otroka dveh uradniških družin. Mala Cveta je dobila hude poškodbe po obrazu, Branku pa je zlomilo roko. Zemunska vremenska napoved >a četrtek; Jasno, le ponekod oblačno. Temperatura brez izprememb- Dunajska vremenska napoved za četrtek; Menjajoče se oblačno, temperatura se bo precej dvignila, kratke motnje vremena z nevihtami . (tJelšice manifestacije rojstni dan mladega icralfa Pripravljeno se pod vodstvom Soholstva v vsej državi, zlasti v Ljubljani — Veličastna vojaška parada bo na Banjici v Beogradu Ljubljana, 2. septembra. V neprežaljeni boli za viteškim kraljem 'je jugoslovenskemu narodu v neizmerno uteho, da nam dorašča Uediniteljev prvorojenec zdrav na telesu in bister na duhu. Ob sleherni priložnosti hočemo dokazati s\ojo ljubezen mlademu vladarju, najvidnejše pa se manifestira povezanost naroda s kraljevskim domom v vsej Jugoslaviji ob kraljevem rojstnem dnevu dne 6. septembra. Že blagopokojni Viteški kralj je pred petimi leti na rojstni dan svojega prvorojenca svečano nakazal mladim pokolenjem pot v bodočnost in njihovo povezanost z usodo Jugoslavije, ko je dal častitljive stare vojne zastave prenesti v kraljevsko za-dužbino na Topoli, obenem pa je vojnim edinicam lastnoročno poklonil nove jugo-slovenske prapore. In medtem ko naša slavna vojska in mornarica sleherno leto dne 6. septembra izkaže čast svojemu najvišjemu gospodarju, se ramč ob ramenu pridružuje armadi mogočna sokolska organizacija, ki zre v mladem kralju svojega prvega starešino in najvzvišenejšega brata. Sokolstvo ob tej priliki bolj kakor sicer vrši misijo predstavnika zdrave življenjske volje celotnega naroda in njegove neomajne vere v moč nacionalne ideje. Sokolstvu se pridružuje ves narod, žnjim bodo manifestirale vse naše kulturne in obče narodne organi- zacije. Prav za prav se je vojaška proslava že pričela. Že v torek so se dvignili najsmelejši vojaški letalci, ki so bili izbrani na predhodnih tekmovanjih od 5. do 20. Ju- lija, 'da se borijo za kraljev pokal. Tekme bodo končane 6. septembra in se jih udeležujejo vojni dvosedi, borbeni enosedi in šolska letala. — Na velikem vojaškem vež-bališču Banjici pri Beogradu se med tem končujejo priprave za glavno parado naše vojske in mornarice. Kakor smo poročali, se Banjica izpreminja v največji stadion naše prestolnice. Že je zgrajena tribuna, na kateri je prostora za 4.000 sedežev. Dovršene so lože za dvor, vlado, diplomate in generalni štab. Menda vse edinice, ki kakor železni členi tvorijo verigo naše armade, bodo zastopane na proslavi. Prihodnjo pomlad se bodo dela nadaljevala, da bo Banjica pripravljena za oni vsesokolski zlet v Beogradu, ko bo naše Sokolstvo, popolnoma prerojeno po intenzivnem delu, pozdravilo polnoletnega vladarja Petra 11. V prestolnici bo proslava kraljevega rojstnega dne tudi sicer veličastna. Na predvečer se pripravljajo velike manifestacije, na katerih bo sodeloval ves Beograd. So-kolski Savez je sklical na svečano sejo zastopnike vseh sokolskih žup. Beograd bo bajno razsvetljen. Tudi iz vseh krajev države poročajo o Izrednih pripravah za kraljev rojstni dan. V teh težkih časih preizkušenj čuti vse, kar je nacionalno, srčno potrebo, da izkaže svojo ljubezen sinu velikega očeta in nosi-telja vere v nacionalno idejo. Povsod bo sokolstvo združeno z ostalimi narodnimi organizacijami vodilo proslave. Na predvečer bodo budnice, na gorah kresovi, mesta, Kraljeviča Tomislav in Andrej sta včeraj prispela v Ljubljano in se pomudila v treh trgovinah Ljubljana, 2. septembra Ljubljančani smo danes doživeli spet ene. pa tistih izredno lepih dni, ki so nam prišli najavljat, da poletja fcJjub nastopu septembra vendarle še ni kraj. Sredi solnčne-ga popoldneva so drug za drugim po gorenjski cesti pribrzeli v mesto trije avto* mobiH z Bleda,- s katerimi sta dva odlična žlana našega kraljevskega doma, Njuni Vi* sočanstvi kraljeviča Tomislav in Andrej s svojim spremstvom prihitela v Ljubljano, da po nekaterih trgovinah opravita nekaj drobnih nakupov. Avtomobili so se ustavili najprej pred lokalom športne trgovine >Alpi.na< na Tyrše-vi cesti. Iz srednjega, odprtega voza sta izstopila kraljeviča z adjutantom kapeta-nom I. stopnje Petrovičem in angleško guvernanto. Še preden je družba vstopila v trgovino, so pasanti, ki jih je Tyrševa cesta zmerom polna, po njunih širokokrajnih letnih belih klobukih že spoznali odlična mlada gosta in na trotoarjih pred hišo s© je občinstvo kmalu zbralo v gost špalir. Visoka odjemalca sta se pri »Alpini« za* mudila kakšnih 10 minut. Zanimala sta se za vse športne predmete, ki jih jo polna prodajalna, a največjo pozornost sta posve* tila zbirki lovskih nožev j,n planinskih znakov. Kraljeviča sta izl*ala vsak zase nekaj malega, nato pa sta se nekaj časa pomudila še ob potrebščinah za otroški angleški tenis. Na kon<>u sta poprosila, naj jima to igro denejo na stran, in obljubila, da najbrže še pošljeta ponjo. Ko sta se Njuni Visočanstvi z adjutantom in guvernanto spet pojavili na pragu, jima je vsa množica, zlasti še mladina, ki se je medtem v velikem številu nagnetla v špalir, priredila prisrčne ovacije in kras ljeviča sta prijazno odzdravljala. Ko sta vi* soka gosta sedla v svoj voz, so vsi trije avtomobili odhiteli dalje po Tyr?evi cesti, a že za prvim ovinkom pred pošto so se vnovič ustavili pred Gregoričevo drogerijo v Prešernovi ulici. Tudi tu se je obakraj ceste v hipu zbrala množica sveta, da so stražniki s težavo vzdrževali red in skrbeli, da so tramvaji imeH nemoteno pot. Gledalci na trotoarjih so takoj uganili, da sta princa prišla h Gregoriču kupovat reči, ki morajo biti v zvezi s foto«tehn.iko. In kra* ljevič Tomislav je v resnici prišel v prodajalno s cenikom, ki ga je tvrdka prav pred kratkim izdala pod naslovom >Grego-ričev foto-vodiče, v roki. V njem je imel kraljevič že kar začrtane stvari, ki sta si jih bila z bratcem Andrejem sklenila omisliti. Princ Tomislav je zase izbral tako-zvani fluidni kompas, ki teče v stekleni posodi prosto v tekočem mediju in 6 po« močjo katerega lahko avtomobilist, krmar motornega čolna na- morju ali pa zrakoplo* vec vsak čas ugotovi smer vožnje. Princ Andrej pa si je z veliko pozornostjo ogledoval projekcijske aparate najrazličnejših modelov in si ji na koncu izbral takozvani K. W. episkop. Od Gregoriča, kjer so se pomudili blizu 20 minut in kjer je bil visoka odjemalca postregel šef tvrdke sam, eo avtomobili kre. nili čez trimostje do Krisperja. Na Mestnem trgu se je takoj spet zbralo veliko število gledalcev. Pri Krisperju se je družba zadržala manj časa, zakaj kraljeviča sta hotela videti samo nekaj miniaturnih aero* planov, ki ju kot pristna otroka moderne* ga časa pač najbolj zanimajo v vsem svetu igrač. Izbrala sta si nekaj najbolj primernega in s svojimi spremljevalci spet sedla v avtomobil. Z Mestnega trga so vozovi krenili nazaj čez trimostje in po Prešernovi ulici v Šelenburgovo, kjer so obstali pred Bonačevo trgovino. Tu sta si kraljeviča dala pcetreči z izbranimi keramičnimi izdelki. Naročila sta 6i zavitek okrasja vsak zase, se ljubeznivo poslovila in odšla. Iz Še-lenburgove ulice so avtomobili krenili po Knafljevi ulici in Bleiweisovi cesti, nato pa dalje proti Gorenjski. Usoda kraljevega križa na Kamniški planinci ga bodo do oktobra znova postavili Kanmik, 2. septembra Spominski križ, lci so ga postavili kamniški planinci ob tragični smrti blagopo-kojnega kralja Aleksandra na Brani in na njem razvili žalno zastavo, je doletela ža- gornji del križa, tako da bo novi za polovico nižji, a zato tem trdnejši in ga ne bo mogel noben vihar podreti. Križu bo treba tudi nov strelovod, ker je pri prejšnjem nekdo vzel pozlačeno konico. Tako bo v oktobru ob drugi obletnici tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra, navdušenega lovca in iskrenega ljubitelja naših i planin, spet zaplapola na vrhu Brane, najvišji točki kraljevega lovišča, žalna zasta- va. Brana je morda baš zaradi spominskega trgi in vasi bodo svečano razsvetljeni, r nedeljo pa se bodo poleg božjih služb v cerkvah vseh veroizpovedi vršili slavnostni sprevodi, akademije in druge manifestacije. V vseh krajih bo sodelovala tudi mladina. Tudi pri nas ne bomo zaostali. Sokolstvo je izdelalo podroben načrt za proslave, ki se bodo izvršile po vseh naših krajih na kar najsvečanejši način ob vnetem sodelovanju vseh ostalih nacionalnih organizacij. V krajih, kjer ni sokolskih edinic, bodo narodni ljudje poskrbeli, da se, čeravno skromno, toda vendar prisrčno obhaja kraljev praznik. Povsod bodo hiše v zastavah, v zadnji naši vasi bodo na predvečer narodni ljudje ali zažgali na brdu kres ali postavili lučko v okna ali kako sicer pokazali, da sodelujejo v manifestaciji vsega naroda za kralja in Jugoslavijo. Nacionalna društva se bodo seveda udeležila vseh manifestacij s svojimi zastavami in če v preprosti vasici drugega ne bo, se bo sigurno našel nekdo, ki bo s par besedami dal izraza ljubezni do narodnega vladarja. Velike pripra\'e za proslavo se vršijo v Ljubljani in kakor vse kaže, naša prestolnica že dolgo ni videla take manifestacije, kakršno pripravlja sokolstvo ljubljanske župe, ki se mu pridruži vse, kar nacionalno čuti. Razvila se je plemenita tekma tudi med drugimi kraji naše banovine, katere glas bo mogočno odmeval v zboru vsega našega naroda, ko bo njegova srčna molitev kipela k nebu za zdravje in srečo našega mladega kralja. križa postala eden najbolj obiskanih vrhov v Kamniških Alpah. Ob priliki proslave 30-letnice Kamniške koče na Sedlu je bilo na njej do 150 ljudi. Noben obiskovalec Sedla ne zamudi pohiteti še na Brano, ki je vsakemu lahko dostopna v manj ko eni uri in je z nje lep razgled na vse strani Planinci so v nedeljo razočarani iskali knjigo in štampiljko in šele oskrbnica na Sedlu je pojasnila, da se je štampiljka že pred le tom izgubila. Od 2000 obiskovalcev Kam niškega sedla v letošnjem letu jih je bilo najmanj polovico na Brani in vsi so se morali jeziti na izgubljeno štampiljko in ma lomarnost vseh, ki ne poskrbijo za novo V enem letu bi se pač lahko nabavila nova, ker prejšnje, kakor je videti, nihče ne bo več prinesel nazaj, za vse večne čase pa Brana tudi ne more biti brez nje. Ne bomo varni? Turjak, 2. septembra. Vsi turjaška okolica je še zmirom vznemirjena zaradi divjaškega napada, ki je bi pred dnevi izvršen v bližnjem Škocijanu na upravitelja tamošnje šole g. Lojzeta Zu-panca in njegovo gospo. Ljudje si skoraj ne upajo več na prosto. Kakor hitro zemljo zagrne mrak, je cesta s Turjaka proti Sko-cijanu kakor izumrla. Zapoznel potnik pa bo v gozdiču nad cesto lahko opazil sumljive sence, ki preže na podobne prilike, kakor je bilo ono srečanje s škocijanskim upraviteljem. Tako se je primerilo nekemu naročniku našega lista s Turjaka, ko je pred dnevi šel proti Škocjanu obiskat ranjenega g. Zupanca in gospo, ki sta bila po zdravni kovih navodilih prepeljana v domačo oskrbo na njun dom. Ko se je okrog desete ure zvečer s kolesom vračal domov, sta ga na poti med šolo in župnisčem opozorila dva neznanca s svojim vedenjem na skrajno opreznost. Spričo nedavnih dogodkov je bil prisiljen z lučjo v eni in s samokresom v drugi roki nadaljevati pot. Ko pa se je približal neznancema, je v enem izmed njiju spoznal nekega domačina, drugi pa je odskočil in zbežal naravnost proti cerkvi. Pri nas na kmetih smo bili doslej vajeni, da smo se domačini pri srečanju pozdravili med seboj, posebno še v temni noči. Zatorej je vedenje nekaterih ljudi v zadnjem času postalo precej sum Ijivo. Ko pa je kolesar nadaljeval pot, je v gozdu naletel na zapreko. Storilec je to past nastavil očitno v nameri, da bi Tur-jačan, ki je znan kot vnet sokolski delavec, padel in se pobil. A zlobna nakana mu je izpodletela. Prav tedaj so prišla po ce sti tri dekleta, ki so se z motikami v rokah vračala iz škocijanskega zupnjišča, kjer so lelala, v domačo vas Grade. Spričo razburjenosti, ki je zavladala v zadnjih dneh, je treba le srečnemu naključju pripisati, da pri tem usodnem srečanju ni prišlo do nevšečnosti. Vzroki okuženja z mesom na ledu Ugotovitve zdravstvene komisije lostna usoda. Nad 10 metrov visoki križ, sestavljen iz železnih cevi, je bil v spodnjem delu prešibek, da bi mogel dalj časa kljubovati silnim viharjem, ki divjajo pozimi po vrhovih Kamniških Alp. Bil je tudi postavljen točno na vrhu 2247 metrov visoke Brane, na najbolj izpostavljenem mestu. Pomladi ga je vihar prelomil pri dnu in vrgel po tleh, kjer je izpostavljen rji in propadanju. Na mestu, kjer je stal križ, so poleti postavili triangulacijsko piramido, ki jo je pa strela takoj razdejala, tako da so od močnih desk ostale samo še ■trske. Kamniški planinci so se zdaj odločili, cia bodo križ na Brani vnovič postavili na mestu, kjer je bil. Postavili pa bodo samo Maribor, 2. septembra. dede zastrupitve več ljudi pri Sv. Lovrencu na Pohorju poročajo še naslednje podrobnosti: že leta 1932. je zaradi zastrupitve po ledu dobljenem iz okuženega otoka Radoljne umrlo za legarjem 6 do mačinov. Takrat so oblasti ukrenile vse potrebno, da »e je možnost okuž?nja omejila na minimum. Letos pa je Mo doslej 9 ljudi okuženih na ta način, in sicer dva Slovenca in sedem Hrvatov in Srbov. Doslej so izmed njih umrle tri osebe, ena v Mariboru, dve v Smedarevu. Ob prvih znakih zastrupitve je zdravnik pri Sv. Lovrencu takoj storil svojo dolžnost ln poročal o tecm mariborskemu Zdravstvenemu domu, kj je sproti obveščal > bansko upravo v Ljubljani, pa tudi centralnemu Higijenskemu zavodu v Beogradu. Lokalni činitelji so pošiljali mariborskemu Zdravstvenemu domu posamezne življenske potrebščine, kakor mleko, mast in druge, ki bi bile lahko okužene. Nekajkrat je bila pri Sv. Lovrencu tudi zdravstvena komisija, ki je ugotovila, da so vzroki zastrupitev bržkone v tem, ker ker je prihajal led iz Radoljne v dotiko z jedmi steklenicami in pijačami, ki so ! se na njem hladerby« _ / .Madžari. Imeli smo pri tem res prav posebno smolo in izgubili 5:3. Po toku partij bi bili mo* rali mi visoko zmagati. Na prvi deski sem igral jaz s Maroczyjem. V Collejevein aiste-mu sem kot teli imel minimalno prednost, ki je za zmago nisem mogel izkoristiti, nakar sem dal remis. Na drugi deški se ja dr. Trifunovič zelo neprevidno spustil z L. Stei-nerjem v varianto francoske partije, ki je ravno Steinerjeva specialiteta. 2e po šestih potezah je imel naš mojster izgubljeno pozicijo in nadaljnji napori mu niso nič več pomagali. Na tretji deski je dobil Schreiber proti A. Steineriu kmeta, dve potezi pozneje pa je spregledal celo trdnjavo in sa moral uda ti. Vse te nesreče pa bi še vedno ne bile preprečile naše zmage. Odločitev ja pad'a na 5.-7. deski. (Dr. Astaloš je na četrti deski hitro remiziral s Havasijem). Na peti deski je Konig v indijski popolnoma nadigral Szaboa ter imel s kmetom več gladko dobljeno pozicijo. V časovni stiski pa je dal kmeta nazaj in dosegel samo remis. Kostič na šesti deski je v Retijevi otvoritvi nadigral kot črni dr. Vajdo in bi bil lahko že dobil najmanj figuro. *V naglici in ner-voznosti je pogrešil in se končno moral še z vsemi silami boriti, da ie dosegel remis. Vukovič »je na sedmi deski dobil z Gere* benom gladko kmeta, potem pa slabo nadaljeval in se je moral zadovoljiti z remi-som. Broder je tudi dobil kmeta s Kozody-jem, pa v končnici ni igral precizno in dovolil remis. Tako smo zopet enkrat izpustili priliko, da bi bil v odločilnem trenutku prešli 6ami v vodstvo na olimpiadi! — Senzacija taga kola je bila še tekma Avstrija-Češkoslovaška. Cehi, ki navadno na olimpiadah šele proti koncu igrajo s polno močjo, so zmagali kar 7:1. Samo na prvih dveh deskah so oddali po pol točke. Slab uspeli borbe z Italijani V nedeljo smo igrali s slabimi Italijani pa emo zmagali komaj 5:3. še to s srečo. Na prvi deski sem im%' za nasprotnika Trža-čana Romija (preje Romieh). Kot črni 6em v damskem gambitu izgubil kmeta in stal zelo sumljivo. Tu Je napravil moj nasprotnik nakaj slabih potez in mi dal priliko za prodor z močnim prostim kmetom. Dobil sem kvaliteto in zmagal v končnici- Dr. Trifunovič je v slovanski obrambi z dobro igro v končnici neenakih lovcev premagal Kos-sellija, Dr. Astaloš pa je v enaki poziciji z Monticellijem spregledal žrtvsno kombinacijo in se moral udati. Konig je skušal preostro forsirati boljšo pozicijo z Napolita-nom in tudi izgubil. Vukovič je z dobro igro v končnici rešil remis proti Campolon-gu. Broder je porazil Staldo, Tot Staldija. Nedeljkovič se je komaj rašil v remis proti Helhnannu. — Nemci so v tem kolu tesno poraziii Litvance 4M :3V», Madžari tudi ne todo dosegli več s Švedi". V današnjem predzadnjem kolu smo trčili na Rumune. Zmagali 6mo <-1%. Na prvi deski sem bra* težav dobil kot beli indijsko partijo z AlexandrescoRi. Dr. Trifunovič je premagal Ichima, Schreiber Deuesa. dr. Astaloš je remiziral s Pichler-jem, Konig je porazil Popa. Kostič, ki je kakor znano, nedavno odnesel prvo nagrado na rumunskem nacionalnem turnirju, je trčil ravno na rumunskega prvaka Ha-bic-a, ki iz tahničnih razlogov igra na nižji deski. Naš mojster je partijo gladko dobil. Izgubil je naš Tot z ZeLinskim, medtem ko je Nedeljkovič porazil Raina. Jutri nas čaka 5e težki mateh s Ceškoslo vaško. Poljaki igrajo s Holandijo, Madžari s slabo Norveško, Nemci pa z Avstrijci, ki so še danes odvzeli Poljakom 3V» točke. Vukovič KOPALIŠČE SK ILIRIJE DANES! Internacionalna plavalna tekma Reprezentanca Graza: SK Ilirija, Ljubljana Plavanje, skoki, waterpolo. Pričetek ob 20. MK^ma^t^JMKHH—SIll II— 1—■ domače vesli * Dr. Boteri profesor univerze Zagrebške »Narodne Novine« objavljajo ukaz, po katerem je privatni docent in šef internega oddelka zak]adne bolnice v Zagrebu dr. Boteri imenovan za rednega profesorja medincinske fakultete za katedro »Obča in specialna interna medicina.« * 47. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila na praznik v torek 8. septembra ob 10. v Mariboru v Narodnem domu. Na dnevnem redu so po pozdras vu prvomestnika inž. Janka Mačkovška po« ročila funkcionarjev in nadzorništva, nakar bo sledila volitav šestih članov v vodstvo ter po pet članov v nadzorništvo. Sklepalo se bo o proračunu za prihodnje leto, nakar bodo Cirii-Metodarji razpravljali še o slučajnostih. Maribor se bo gotovo kar najbolj potrudil, da vrlim pobomikom našega narodnega šolstva izkaže svoje znano gostoljubje. V ostalem pa bodo kar trije dnevi v znamenju CiriHVletodarstva. V nedeljo, na kraljev rojstni dan bo slovesna otvoritev in blagoslovitev šole v Gradišču, ki jo je sezidala Družba sv. Cirila in Metoda, v ponedeljek zvečar pa bo v mariborskem Narodnem domu zaupni shod, ki se ga sme; jo udeležiti častni družbeniki, pokrovitelji in obrambni skiadarji, člani družbenega vodstva, nadzorništva in razsodništva in zastopniki podružnic. Za udeležbo na glavni skupščini je vodstvo CMD izposlovalo polovično voznino, ki velja od 5. do 10. septembra. Po glavni skupščini se bodo zho-rovalci podali k skupnemu kosilu »Pri Or* lu«, da prebijejo -nekaj ur v prijateljski družbi z Mariborčani. * Jenkova proslava, v Cerkljah na Gorenjskem bo v nedeljo 20. t. m. V svoji rojstni fari dobil skladatelj Davorin Jenko spomenik, na prostoru rojstne hiše pa spominsko piramido. Društva in p. n. občinstvo vabimo, da napravi ta dan izlet v lepe Cerklje pod Krvavcem. Podrobnosti bodo objavljene v prihodnjih dneh. * Olimpijska vrsta v Slovenski Bistrici. Kdor želi užitka in dobre zabave, bo prišel v nedeljo 6. septembra v Slovensko Bi. strico. kjer nastopi olimpijska vrsta članic na sokolskem javnem nastopu ob 15. uri. Po nastopu ljudska veselica, kjer bo za vse preskrbljeno. Sodeluje sokolska godba iz Središču in »Jazz Orehar«. Gostje imajo zvezo z večernim vlakom iz Slov. Bistrice mesto ob 21. uri proti Mariboru in Celju. * Starokatoliška maša v Kašlju. V nedeljo 6. t. m., prav na kašeljsko žegnansko nedeljo, bodo Kašljani proslavili tudi rojstni dan Nj. Vel. Kralja Petra II. Na prostem. sredi vasi. se bo brala starokatoliška maša. Udeležba pri maši bo. zlasti ako bo lepo vreme, gotovo prav velika. Kašljani torej na svojo nedeljo le ne bodo ostali brez maše. Ljubljančane bo popoldne prevažal v Kašelj avtobus, ki bo odpeljal izpred Mestnega doma ob 3, 4, 5 in 6 uri. • Na svobodni gori ni zemskih nadlog. Ta napis krasi novo veliko skupno sobo, ki jo gradi savinjska podružnica SPD pri Kocbekovem domu na Korošici. Nova obed; niča je zgrajena v podaljšku koče in je 7 metrov dolga ter 6 metrov široka, torej pravi velikomestni restavracijski lokal. Kočo na Korošici obišče pozimi o praznikih, zlasti o veliki noči in ša o binkoltih, toliko smučarjev, da so se komaj stisnili v dosedanje prostore. Po 6to in še več jih pri de iz Celja pa tudi iz kamniške strani, 6aj ohrani idilična kotlina Korošice najdalje sneg. Z novim lokalom bo ustreženo vsem številnim obiskovalcem Kocbekovega doma na Korošici, ki bo s tem postala še važnejša in bolj obiskovana -planinska po6tos janka v Kamniških Alpah- Notranjščina no--ve obednice v Kocbekovem domu ho prav okusno urejena in bodo vsa dela že v enem tednu gotova. ♦ Mlad trgovec je pobegnil s 14-letno sorodnico. Beograjski radio je v ponedeljek zvečer javil, da je izginila 14-ietna Radojka Nenadovičeva iz Mionice. Kmalu trgovec Veljko Andrič. Star je šele 25 let trgovec Veljko Andič. Star j ešele 25 let in se je pred tremi leti oženil z Vojko Papičevo iz vasi Kamarice. ki mu je rodila hčerko, potem pa umrla. Kakor vsako leto je tudi leto* prebil nekaj dni pri sorodni družini Nenadovjčevi v Mionici ter se zaljubi] v 14-letn0 hčerko Radojko. Zdaj je z njo pobegnil ter }u zaman fšče-Jo. * Ljubavna tragedija na Sušaku. Nar rednik Milan Savjč je na Sušaku z dvema streloma iz .samokresa nevarno ranil svojo izvoljenko Olgo Brozničevo. Nato pa se je še sam ubil z dvema strelcma v glavo. Vzrok je v nesrečni ljubezni. Milan in Olga sta se ljubila že štiri leta, nedavno pa je bfi on premeščen s Sušaka na Oto-čac in je Olgi pisal dolga pisma, na katera pa zadnji čas ni dobil odgovora. Ko se je prepričal, da mu Olga ni več zvesta, je prišel in izvršil strašno dejanje- * Lastna dvojčka je zadušila v kogari umazanega perila. Beograjska javnost je ogorčena zaradi zločina, ki ga je zagre šila Mtiioa Subotičeva v Baba ViSnini ulici 24. O Milici Subotičev.i še ne vedo, ali je vdova ali ločena ali še samska- prebivala pa je z nekim Pašajličem, ki se je izdajal za njenega sorodnika. Te dni so i sosede našle v košari med umazanim perilom trupelci dveh novorojenčkov in preiskava bo dognala aK je Milica svoja dvojčka sama zadrušil, ali pa je to zgodilo le po nesreči. • Kdo je zažgal na Bakovniku? Včeraj smo poročali o požaru, ki je v noči od ne* del je na ponedeljek uničil hlev posestnika g. Jakoba Berieca na Bakovniku pri Kamniku. Vse je sicer kazalo, da je bil požar podtaknjen, la o požigalcu si niso bili na jasnem. Mengeški orožniki so v torek popoldne aretirali posestnika pogorelega hleva g. Jakoba Berieca. ker se je proti uje-mu nakopičilo več dokazov, ki vzbujajo upravičeno sumnjo pri oblastih, da je hlev 6am zažgal. Staro poslopje je bilo tudi precej visoko zavarovano Seveda bo šele točna preiskava dogna'a, koliko je na tem resnice. * Razbojniški napad dveh madžarskjh dezerfcerjev. Pred 13 leti fta se v Prištini naselila vojna begunca Kojaman Der in Ignac Deneš. Zadnje čase sta pohajkovala in zapravljala denar, pa sta hitro sklenila, da ubijeta odvetnika Gavrila Joviči-ča, njegovo snaho in služkinjo. Jovičiča sta že podrla na zemljo s sekiro, ženski pa s ta začela daviti Ker pa so na njuno vpitje prihiteli soeedje» sta zločinca pobegnila in ju je takoj začela zasledovati patrulja. Stanje odvetnika Jovičiča je nevarno. * Radio, gledališče, film so zastopani v ilustrirani tedenski reviji >NAš VALk, ki izhaja v petek v Ljubljani. Iz nove številke, ki je obilno ilustrirana, posnemamo samo najvažnejše prispevka, tako radijski članek o komarjih in elektriki, zgode in nezgode Bojana Pečka, libreto Puccinijeve opere »Manon Leecaut«, Zoščenkovo duhovito čr» tico »Močneje od smrtit, kramljanje o f^mu »Dve novinarki in en interview«, križanke, smešnice, modne skice, slike z razstave Franceta Kralja, slike iz novih filmov, slike s počitnic i. t. d. >NAš VAL« ima stalno na 32 6traneh pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih. Mesečna naročnina 12 Din. Zahtevajte še danes bn-zplačno in brezobvezno na og:ed eno številko. Pišite na naslov; Uprava radijske revije »NAS VAL«, Ljubljana, Knaf-Ijeva 5. * Avtomobilski izlet na Dunaj. Avtomobilsko podjetje Juvan priredi 10. septembra avtomobilski izlet na dunajski jesenski velesejem z izletniškim avtom. Pot gre čez Podkorensko sedlo. Beljak, Celovec, Leoben, Bruk, Seminering. Povratak 12. septembra po drugi poti do Beljaka. Cena tur-retur 400 Din. Podrobne informacije M. Juvan, Kranjska gora- * Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski te« čaj. Maribor. Vpisovanje vtnk dan od 10. do 12. in od 4. do 6. ure, ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski program brezplačen. Znižana šois nina. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— 0 proslavi Nj. Vel kralja r Ljubljani razglaša kr. banska uprava; V nedeljo ob 10. se bo darovala v 6tolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša. po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9. uri, v evangeliški cerkvi pa ob 10. uri Gospod ban bo od 11. ure naprej sprejemal v banski palači po-klonitve in častitke. u— Glasbena Matica in konservatorij. Vsi gojenci šole Glasbene Matice morajo priti v soboto v Hubadovo pevsko dvora-t*o k razdelitvi umika. Učenci, ki so se vpisali za klavir, pridejo ob 15. uri, om za violino ob 16. uri, ob pol 17. uri pa gojenci vseh ositalih predmetov. Vsi naj bodo zbrani ob napovedanem času v Huba-dovi dvorani, nakar oddidejo takoj k svojim učiteljem, da se skupno in sporazumno določi urnik. V interesu rednegia pouka, ki se začne v ponedeljek 7. t. m- v vseh oddelkih in razredih je. da se takoj vpišete in pridite k razdelitvi urnika v soboto. — Na konservatoriiu naja vpisovanj'* do všrtetega 7. t. m. onevno od 9. do 12 ure dop„ od 1«. do IS. fc m. bode izputi, razdelka Brnika bo v ponedeljek 14. t. m. od 15. is« dalje, redoi pouk pa začne v vseh predmetih in oddelkih v torek. 15. sept. Vse podrobnosti v veži poslopja. u— Uprava Narodnega gledalfiKa opozarja ^oSaovatto občinstvo na razpis abonmana, ki mu bo nudil ob istem številu predstav kakor lani, znižane sbaomarake obrok« in tudi znatno znižane c*Jne za predstave izven abonmana, Leto&ijo s©J»-no je spet uveden premlerski abonma, nadalje ataina abonmana Sreda fei Četrtek ter abonmana A In B. Prijave se »preje majo od daneg t veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. jn od 15. v, kj ae ne priglasijo, na razpolago drugim jetercs«si-tom. Ko na sefm hitite — Pri „Petričhu" se zglasite! u— Na žegnanje v Kašelj. V nedeljo bo v Kašlju tradicionalna proslava žeenanja. Na Gradovem prostranem vrtu m gostilniških prostorih bo vladal pravi žegnaneki sejem, na katerega ne bo vstopnine, izvrstna. poljska godba bo goetom igrala, -vesele in poekočne. Žegnanskih jedi, prvih pečenic, pisk, izborne Sunke in salame ter odličnega Gradovega vina bo dobiti xa mai denar toliko, da bo vsakdo prav »dovoljen. Avtobus bo Ljubljančanom na. razpolago pri Mestnem domu. odkoder bo odpeljal ob 8, 4. 5 in 6 urL Vlakov do Polja in Zaloga, odkoder je tep sprehod v Kašelj, je tudi dovolj. Za povratek v Ljubljano so na razpolago vlaki ob 6, T in pol 10. uri. Dentist E. KODER KRIŽEVNIŠKA UL. 14 zopet redno ordinira u— Belokranjski dan. V nedeljo B. t m. bo v Ljubljani praznik naših Beilodcranjcev. Malokje so narodni običaji tako različni In pestri kakor ravno na Belokranjskem-Na prireditvi Belokranjcev, ki jo pripravljala društvo Bela Krajina in Folklorni institut Glasbene Matice bodo izvajeH naši rojaki 10 svojih najoriginainejših narodnih običajev in plesov, vse z originalno glasbo in v pristnih narodnih nošah. Prireditev bo na letnem prostoru Ljubljanskega Sokola pod TrvoHjem. u— Tujsko prometni svet me«ta LJuNjv ne priredi jutri v petek, ob pol 80. prosne-nadni koncert za Bežigradom na vogaki Staničeve ulice. Sodeluje Narodno žele*n>-čarsko glasbeno društvo »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Pogačnika. u— Društvo »Tabor«. Drevi o#> 20jjn v kemijski predavalnici na realki v Vegovi ulici komemorativni sestanek sa bazoviiSke žrtve — V nedeljo 6. t m- drn&tveni izJet na Katarino. Zbirališče ob 6, uri pred Narodnim domom. Iz Maribora a— Proslava kraljevskega rojstnega dne v Mariboru, V torek zvečer je bii v mestni posvetovalnici informativen sestanek predstavnikov mariborskih društev v svr-ho razgovora o čim slovesnejšj^proslavi kraljevega rojstnega dne. Izvoli se je oiji odbor, v katerem so prof. Struna kot zastopnik mariborskega Sokolstva, g. F. Rramberger kot zastopnik občine, vojaški kapelnik g. Svoboda in g. Marino KraJj. Odbor bo izdelal program svečanosti. Na predvečer bo zbiranje društev in sprevod. Ki se poda na Glavni trg. kjer se bo izvajal proslavni program s pevskimi in god-benimi točkami ter nagovorom mestnega predsednika. a— Mariborskemu Sokolstvn. V soboto bo slavnostni obhod Zbor Sokolstva vseh mariborskih društev bo v Narodnem doma ob tri četrt na 19. uro, od koder odkora* kamo na skupno zbirališče. &!ani, ki ima« jo kroj, morajo priti v krojih, ostali pa v civilu z znakom. Pride naj tudi naraščaj. V nedeljo pa ie ob pol 12. slavnostno zborovanje vseh mariborskih sokolskih društev v Narodnem domu. članstvo, naraščaj in deca sa zbere v slavnostnih krojih, ostala pa v civilu z znakom. Vse sokolsko zavedno članstvo naj se vseh prireditev obvezno udeleži. Bratje in sestre, zavedajte se, da gre za prestiž našega Sokolstva in je vsakogar dolžnost, da prisostvuje pri obah slavnostih. Pokažite sokolsko disdpH« no! a. Sprejem dece v mestne dnevno tišče. Tiskovine za prošnje^ v svrho spojema dece v dnevno zavetišče, se^fJbe pri mestnem socialnem političnenv^trradu na Rofovškem trgu ali pri u^a-vi mestnega M/ladinskega doma v K^roščevi ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šolskega upraviteljstva in mladinskega predstojnika, je oddati pri utj^živi zavoda 7„ 9. a?i 10. t. m. Deca, feafera bo sprejeta, bo o tem pravočasnjj/obveščena potom upraviteljstva šoje, ki njo obiskuje. Sprejeta deca pride zavod 16 t. m. po pouku in to po možnosti v spremstvu staTŠev. a— Glasbena Matica Maribor. Redni občni zbor z običainim dnevnim redom bo v petek 11. saptembra ob 19.30 v pevski dvorani. a— Naval v Trgovsko akademijo. V prvi letnik TA se je prijavilo preko 100 dijakov, dočim bo sprejetih samo 40. Takšnega navala v TA še ni bik). a_ Gledališke novice. Mladenke, ki imajo veselje do plesa, se sprejmejo v balet »Narodnega gledališča« v Mariboru. Prijave sprejeme dnevna blagajna gledališča dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure. Žrebanje v drž. razr. loteriji 31. avg. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 2,202,000.— št.: 17.871, Din 1,002,000.— št.: 59.971, Din 502.000.— št.: 56.143, Din 100.000.— št.: 45.692, Pri Zadružni hranilnici pa sledeči: '"»in 3.000.— št.: 24.899, - 1.000.— št.: 10.898, 15-759. 15.783, 15.785, 33.030, 46.137, 46.161, 46.180, 62.017, 62.056, 62.064, 95.761, Zadružna hranilnica — Dalmatinova št. 6. »JUTRO« 3t 203 , 5 ===============^^ Četrtek. 3. DL »36. a— P« 22 letih v domovin«. V Maribor ste prispela včeraj 41-letni Ivan Glaboski z ženo in 3 otroci ter 42-letni Ivam Vido-vič, ki je tudi pripeljal s seboj ženo in dva otroka. Oba sta bila leta 1914 na ruski fronti ujeta ter sta preživela 22 'er v Sibiriji, kjer sta se tudi poročila. Globo-sktja so z družino opremili v Prosemk v savski banovini. Vidoviča pa v Zaoukovje v drinski banovini, kamor sta pristani a— Mož y vodnjaku.. Včeraj popoldne je železničar Anton Marij v Sokoieki ulici št. 100 v Studencih imel opravka pri vodnjas ku. Ko je spuščal vedro v globino, se mu je spodaj nekje zataknilo. Zaradi tega je sam splezal v vodnjak, med potjo pa je po nesrečnem naključju strmoglavil 16 m glo. boko- Stri si je levo nogo v gležnjih. Na vso srečo so bili tam blizu sosedje in io-mači ljudje, ki so ga nemudoma spravili v vodnjaka. Mariborski reševalci so ga prepeljali v splošno bolnišnico. a— Specialist za kirugijo šefprimarij dr. čeniič Mirko spet redno ordinira od 8. do 9.. od 12. do 13., 15. do 16. v sanatoriju v Mariboru, Gosposka 49. Iz Celja e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj sestanek v soboto 5. t. m. ob 16. pri tovarišu Grahu v Gaber ju. e— šahovska tekma, šahovski klub Ga-berje bo igral v nedeljo 6. t. m. medklub-fko prijateljsko tekmo s šahovskim klubom iz Varaždina. Podrobnosti bodo še objavljene. Ljubljana, 2. septembra. ^e«oSnji rojstni dan staroste Saveza SKJ Nj. Vel. kralja Petra II. bo Sokolstvo proslavilo s svečanostmi, pri katerih bodo sodelovali vsi pripadniki Sokolstva, nacionalna društva in prijatelji Sokolstva. V okviru proslave, ki jo za svoje področje organizira ljubljanska sokolska župa, bodo v Ljubljani tele prireditve: v soboto, dne 5. septembra zvečer ba- klada in obhod po mestu; v nedeljo, dne 6. septembra dopoldne »Zvezdni tek kralja Petra II.« in svečani ;:bor na Kongresnem trgu. Z brezizjemno udeležbo vseh pripadnikov moramo pokazati moč in strogorednost Sokolstva, hkratu pa bomo dokazali zvestobo in ljubezen do kralja, do Jugoslavije in do jugoslovenske državne misli. Da bo celotna proslava res izraz našega hotenja, mora sodelovati vsak pripadnik in vsaka pripadnica vseh ljubljanskih in okoliških društev bodisi v kroju, bodisi v ci-vilu in ne glede na starost in spol. Nihče izmed teh, ki čutijo danes sokolsko, ne icoore biti izvzet. Celotna svečanost, na kar posebno opo-jrarjamo, se bo vršila ob vsakem vremenu. Zbirališče članstva in naraščaja na večer dne 5. septembra bo ob 20. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Deca na ta večer ne sodeluje. Zbirališče članstva, naraščaja in dece v kroju in civilu dne 6. septembra pa bo ob 10. dopoldne na dvorišču realke v Vegovi ulici. Spored svečanosti v okviru proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. I. V soboto, dne 5. septembra. Sodelujejo župni in društveni prapori, člani, članice, moški in ženski naraščaj, narodna društva in prijatelji Sokolstva. Obleka: Sokolski pripadniki v svečanem kroju, kdor nima kroja, pride v civilni obleki z znakom. Zbirališče vseh sodelujočih na letnem telovadišču v Tivoliju. Pričetek zbiranja ob 20., pričetek sprevoda ob pol 21. Sprevod krene s telovadišča na Celovško cesto, odtod po Gosposvetski cesti, Tyrševi, Tavčarjevi, Miklošičevi na Marijin trg, po Stritarjevi ulici, Mestnem trgu, Starem trgu, Sv. Jakoba trgu, Trubarjevi ulici, Cojzovi cesti, Emonski cesti, Vegovi ulici. Kongresnem trgu, šelenburgovi ulici in Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer bo razhod. II. V nedeljo, dne 6. septembra. 1. Zvezdni tek kralja Petra II. Zvezdni tek kralja Petra II. bodo izvedli tekači iz 71 župnih edinic po glavnih in priključnih cestah prostranega župnega Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. nri Četrtek, 3. septembra; Madame Butterflj. izven. Znižane cena. Petek, 4. septembra: zaprto. Sobota, 5. septembra: Pod to goro zeleno Operetna premiera. Izven. Nedelja, ti. septambra; Seviljski brivec. Izven. Znižane cene. J)revj bodo izvajali Puccinijevo opero »Madame Butterfly« v isti zasedbi kakor lansko sezono. Opara je pisana v melodičnem pevskem slogu, polna nežnih in čuv-sivenih. ljubkih in dobrikajočih, večkrat pikantno ritmiziranih melodij. Glasbena snov je japonska in tvori z liričnim dejanjem, ki se razvije v dramatičen, pretresljiv ko* nec umetniško celoto, ki je prinesla taj ope* ri svetovni sloves. Ob premieri Beneševe revijalne operete r,Pod to goro zeleno .. .< se predstavi našemu občinstvu novo angažirani operetni te nor g. I. Gorski, ki poje gozdarskega in-ženjerja Jurija, graščakinjo Aleno poje gdč. Zupevčeva, gozdarjff/o hčerko Hanči ga. Po-ličeva, njenega očeta gozdarja Ščetinca g-Zupan, raztresenega mladega profesorja Bulfmeka g. Peček, Lolo Paličkovo gdč. Smerkoljeva, in poročnika Horowitza g. Frelih. Opereto ie zrežirala ga. Vera Balat-kova kot gost. Dirigent; dr Švara. Ga. Marica Lubejeva kot gost v naši opereti. Druga operetna noviteta, ki se uprizori v predsezoni bo Grunova komedijska opereta >Dvojno knjigovodstvo«. V njej nastopi kot gost ga. Marica Lubejava, bivša članica zagrebške operete, ki je znana našemu občinstvu po svojih prejšnjih odljč« nih nastopih pri nas. Poleg nje nastopi tu« di novi tenor g. Gorski- S tema dvema odličnima pevcema v glavnih partijah bo nudila opereta občinstvu nov dogodek. Režija operete je v rokah prof. Šesta. e— V starokat»lišk| kapelj bo v nedeljo 6. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H., ob 9. maša zahvajnica. V torek 8. t. m., na praznik Marijinega rojstva, bo ob 9. slovesna služba božja Pridigal bo g. Lavrinc, župnik ljubljanski. e— Notranjost Marijine oerkve sedaj removirajo. Pred dnevi so začeli tudi re-stavrirati veliko stropno sliko Marijinega vnebohoda nad glavnim oltarjem. Zgornji dej slike bodo obnovili, spodnji del pa bo nov. e— Nesreča s patrono. Ko je pasel 11-letnj delavčev sin Martin Stopar v ponedeljek okrog 17. v Lokah pri Mozirju živino, mu je prinesel pastir Ivan Marolt napolnjeno patrono. Pastirja sta 8e začela igrati s patrono in sta jo zagnala ob skalo. Patrona je eksplodirala ter odtrgala S top ar ju levi kazalec in mu razmesa rila ostale prste na levi roki in kazalec in sredinec na desni roki. Stoparja so prepeljala v bolnišnico. _ Ko je šel 26-letni poljski delavec Rafael Rateij iz Draže vasi pri Ločah pred dnevi vasovat ga je spotoma napadel posestnikov sjn Franc žepek iz iste vasi ter ga z udarci z ročico močno poškodoval po levem očesu In levi roki. Ratej se zdravi v bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 ve]efilim »Vse zaradi muzike-r (»Raosodija ljubezni« itn zvočni tednik. področja na zborno mesto na Kongresnem trgu. Zvezdni tek je organiziran tako, da bodo tekači na cilju točno ob pol 11. Tekači bodo prenesli spominsko listino s poslanico. Na spominski listini bodo podpisi vseh sodelujočih edinic s poimenskim seznamom tekačev. Pri zvezdnem teku bo sodelovalo 1000 sokolskih tekačev iz 71 župnih edinic. 2. Svečani zbor na Kongresnem trgu. Sodelujejo župni in društveni prapori, članstvo, naraščaj in deca, sokolski tekači, sokolski kolesarji, sokolska konjenica, narodna društva in prijatelji Sokolstva. Obleka kakor pri bakladi 5. septembra. Sokolska deca seveda v krojih, članice in ženski naraščaj, ki nima slavnostnega kroja pa v telovadnih oblekah. Zbirališče vseh sodelujočih v kroju in civilu na dvorišču realke v Vegovi ulici, in sicer pričetek zbiranja ob 10. Pričetek svečanega zbora ob pol 11, takoj po prihodu tekačev. Spored svečanega zbora: sokolska himna »Hej Slovani«, nagovor predstavnika sokolske župe, državna himna, pesem sokolskih legij, ki jo pojejo vsi navzoči. Po svečanem zboru se vsi sodelujoči uvrstijo v sprevod ki bo krenil po šelenburgovi ulici ,Tyrševi, Gosposvetski, Celovški cesti in Drmotovi ulici na telova-dišče Sokolskega društva Ljubljana - Šiška, kjer bo razvitje novega sokoiskega prapora. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter IL naš sokolski starosta in brat! Naj živi slavni in junaški dom Kara-djordjevičev! Naj živi jugoslovensko Sokolstvo! Sokolska župa Ljubljana. Tretji dan sokolskih prireditev v ŠiSki. Drevi ob pol 21. bo v dvorani Sokolskega doma v Šiški prosvetna akademija. Spored te akademije je jako pester in obsega več zborovih pevskih točk. recitacij, solopetje itd. Pevski zbor šišenske čitalnice bo zapel Adamičevega Bog daj, Prelovčeve Nageljne rdeče, Foemfcerjevo Razbito čašo. Cvetkovo Zaprta so njena okenca, Mirkovo Jutro in Adamičeve Završke fante. Gospodična Po-lajnarjeva Milica nam bo zapela Pavličevo Ženico in Pastirico, Vilharjevo Ovati, cvati ružice, Bendovo Tv ma ruže tanava, Skr-jančevo Vizijo in Lajovčevo Zacvela je roža. Kvintet Šišenski, fantje pa "bo zapel Ipavčevo Savsko, Gotovčevo 0 more dubo-ko in Saittnerjevo Nikar. Gospodična Peha-nv F. bo na klavirju zaigrala Schubertovo skladbo Quatre impromptus; Allegro. Brat .\lbert Papler bo zaigTal na violino Balado im polonezo Vieuxtempsa. Omeniti moramo malega Boltarja, velikega harmonikarja, ki bo zaigral triglavsko koračnico, in venček narodnih pesmi. Spored obsega 10 iz-branih točk, ki bodo prav gotovo zelo ugajale. Na tej prosvetni akademiji sodeluje tudi baritonist. g. Bolničar, ki bo zapel nekaj pesmi. Vabimo na to lepo prireditev posebno še. ker je vstopnina nizka. Pose-tite akademijo v velikem številu in pokažite. da znate ceniti delo šišenskega Sokola Zdravo! —br. Iz življenja na dežel? ZALOG. Le še nekaj dni nas loči od že-gnanjske nedelje v Zalogu% Sp. in Zg. Kaš-Iju. Škofova prepoved plesa ob priliki že-gnanja se je izvajala lansko leto le deloma* Zaradi nepokorščine devetero birtov iz, teh treh vasi, ki se niso uklonili prepovedi in so odklonili podpis izjave, da se zdrže plesne prireditve, je namesto domačih kaplanov neki redovnik daroval mašo. Tega redovnika je naročil na svojo pest in odgovornost g. župnik in dobil zato ob priliki birmovanja v župniji precejšen ukor, pri fa-ranih pa si ;e pridobil vsesplošno spoštovanje in zaupanje. Ker se dovoli pri podružnicah žegnanje le s pogojem, da izjavita pred krajevnim župnikom ali njegovim namestnikom ključarja dotične podružnice, da se na dan žegnanja v vasi ne pripravlja ples, je bilo pričakovati, da izposlujeta ključarja izjavo od koncesionalnih birtov. Namesto ključarjev pa sta kaplana prevzela ta posel. Zglasila sta se le pri enem bir-tu, namreč pri G rad o vem očetu in še pri tem sta naletela na odpor. Kakor se ne prireja ofer v ponedeljek zvečer, tako se tudi Gradov oče zaveda načela: »Boljši vrabec v roki- kakor golob na strehi«. Kaplanski neuspehi pri edinem birtu e*> bili memeoto, da žegnanjske maše pri Sv. Andreju ne bo. Zato je g. župnik preteklo nedeljo tudi ni oznanil, niti se je z besedico ni dotaknil. Ima pač tak nalog in nikdo mu ne sme zameriti. Kdo je s tem prizadet? Le svetoan-drejska podružnica. Denar, namenjen za ofer in prispevki, ki jih, je pobirala prej- Gospo Kakor vinska bo tudi sadna letina bolj slaba. Zato je upati, da se bodo laže prodale stare zaloge vina in letošnji sadni pridelek, ki je tudi v sosednih državah precej pičel. Tako so nekateri mislili, da ne kaže letos prirejati kakor zadnja leta v Mariboru vzorčne sadne razstave. Toda mariborski sadjarji so se vendar odločili zanjo. Zavedajo se, kako škodo bi imelo vse naše gospodarstvo, če bi letos zaradi manjšega pridelka prekinili to ustanovo. Pomisliti je treba, da naše sadje kljub izvrstni kvaliteti v svetu še ni dovolj znano, kar je prihajalo vse do zadnjih let na svetovna tržišča pod vsemi drugimi imeni, samo ne pod našim. Prav v dobi slabše letine pa tuji sadni veletrgovci toliko živahneje povprašujejo po sadju in tako jih je v takih časih najlaže zainteresirata za nove nakupne trge. Dobro blago pri primerni ponudbi najde dobre odjemalce. Tako se je posrečilo pred tremi leti bolgarekim vinogradnikom zainteresirati za svoje grozdje velika evropska tržišča in se je zaradi tega v zadnjih treh letih dvignil bolgarski izvoz grozr dja od letnih 400 na 3800 vagonov. Lanski mariborski sadni sejem je imel izreden uspeh. Obiskali so ga sadni kupci iz Avstrije, Nemčije. Francije in Švice. Kakor ti se je zelo laskavo izrazil o nn£em Snja leta brhka mežnariea, bodo rajSafi v druge svitoe. Prvič po mnogih letih bomo leto« na žegnanjako nedeljo brez maše. No, smo hodili 51krat v Polje ali k frančiškanom. bomo pa šli še 52-krai. V Zadobrovi pade letos žegnanje na 20. september, tedaj na dan občinskih volitev. Belijo si gla-ve, kaj početi Ali opustiti ali preložiti? arstvo sadju in sadnem sejmu tudi znan madžarski pamolog iz Budimpešte. Ni pa ostalo samo pri besedah. Prodale »o se vse razstavljene količine sadja, razen tega pa so kupci stopili v stik tudi naravnost z našimi sadjarji. Posledica lanskega mariborskega sadnega sejma je bila. da so se že na sejmu dvignile sadne cene. Nekaterim vrstam so poskočile celo od 3 na 5 Din. Kupci so bili z nakupom zadovoljni. Zaporedno se oglašajo tudi letos z vprašanji Te dni se je obrnil na mariborsko podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva največji jo-goslovenski izvoznik sadja v Francijo g-Ogrizek iz Pariza s ponudbo, da kupi ves letošnji pridelek kanadk iz bivše mariborske oblasti. Neki veletrgovec h Novep. Sada hoče imeti 20 vagonov namiznih jabolk. Ker je letošnja sadna letina precej slaba, kakor je nedavno ugotovil seertanek sadjarjev v Mariboru, lahko rečemo, da letošnjega sadja ne bo težavno prodati. Mariborski sadjarji pa so se vendar odločili, da prirede tudi letos sadno razstavo, In sicer od 3. do 5. septembra v Mariboru, ki bo združena z vinsko pokušnjo, vrtnarsko razstavo in razstavo kokofci. Letos se bodo skušali zainteresira*! za naše sadje tudi češkoslovaški kupei. Blair 7S.TO <*av, 9% Btafc- 8SJ6 «60 7% posojfto DHB MjSO, 6* begiutke ' 68.50; deklic«: PAB 288 <*en_ T*t*yvije 130—136, Seferana Osijek 100—130. Beograd. Vojna Skoda 364.50—366.50 (365.50), 4% agrarne 46-26—46-76, 6% begluške 68.70 den. (68.75), 8% Klair 83.50 den., 7% Biair 74 den_ Narodna 6325 bL, PAB 233 dan. (2335G—234) Blagovna tržišča fITO + Chieago, (2. t. m.) Začetni teftajl: pšenica: za sept 109.25, za d©c. 10760, za maj 106; turščtcu: za dec. 91-3760, za maj 8625. VVinntpeg, (2. t .m.) Začetni teča£: pšenica- za okt. 96.8750, za dec. 94.50. Novosadska blagovna borza (2. t .m.) Tendenca mirna. P&eniea (cene) >Priza-da«: potiska Sep. 79 kg 2% 132^0—137, gornjebaška in gornjebanateka 79 kg, 2% 127.50—137; baSka, 79 kg, 2% 125.50—129; sremeka in slavonska, 78/79 kg 3% 119.50— 123. Rž: baška nova 10&—107.50. Ječmeni baški in sremski novi 64 kg 90—92. Oves: bafiki, sremski, slavonski novi 87.50—90. Turščica: baška in sremska 90—92. Moka: badka. sremska slavonska in banat&ka »Og« in »Ogg« 205—215; »2« 185—195; »5« 166— 175; >6« 145—156; >7« 125—135; »8« 96— 100. Otrobi: baški 71—73; banatski 69—71; 6remski 70—72. Fižol; baški in »romski beli brez vre« 160—166; z vrečami 170—175. Borza jutri ne bo poslovala. BOMBAŽ '+ Iiverpoel (1. L m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji- za okt. 6.22 (prejšnji dan 6.18). za dee 6.15 (6.12). HMELJ + Zatec (2. L m.) Nadalje živaimo nakupovanje pri 6koro neizpr»mnjenih eenah od 700 do 900 K č za 100 kg. + Žalec (2. t m.) Uradno poročilo ba-novinske hmeljske komisije: Obiranje hme» ija je končano. Tudi zadnje obrani hmelj je prav lep in je obdržal brezhibno barvo Kupovanje se je tudi danes nadaljevalo po neizpremenjenih cenah. Povprašuje se po vseh vrstah hm sija, zlasti pa po boljšem in najboljšem blagu. Računa se, da je pro» danih do danes kakih 30% letošnjega pri« detka. Velik obisk jesenskega velesejma Včeraj, na drugi dan jesenske velesejm-ske razstave, je zabeležila ta prireditev, ki jo spremljajo tokrat v resnici zanimive atrakcije iz našega gospodarskega življenja, še dosti lepši uspeh, kakor ga ja bila de* ležna poletna razstava istega dne. Največ se obiskovalci zadržujejo na lesni razstavi, a zlasti še na vrtnarski razstavi, kamor navale že v dopoldanskih urah v tolikšnem številu, da nastane pravcata gneča. Kmalu po kosilu si je ogledal v ^esejem tudi ban savske banovine dr. Viktor Ru* žič, ki se je na koncu nadvse pohvalno iz-razi! tako o gospodarski žilavosti in delavnosti našega naroda, kakor tudi o vzorni organiza«izi prireditve same. Gospodarske vesti = Jugoslovenska industrija radijskih aparatov. Radijski aparati in sestavni deli so se pri nas doslej izključno vsi uvažali iz inozemstva. Nekateri manjši poskusi pred leti, ustvariti domačo radijsko industrijo, se niso posrečili. Sele zdaj, ko stojimo, kakor vse kaže, pred temeljito reorganizacijo jugoslovenske radiofonije, je postalo tudi zanimanje za gradnjo tvornic, ki bi proizvajale sprejemne aparate, večje, Pri ministrstvu za trgovino in industrijo je bilo zadnji čas vloženih pet prijav za ustanovitev potrebnih podjetij. Dovoljenje za zgradbo tvornice radijskih aparatov je že dobila beograjska tovarna jeklenih proizvodov Godjevac, ki bo v kratkem začela obratovati. Dalje je prosila za dovoljenje tvornica električnih žarnic »Tesla« v Pančevu, ki ji je gradnja posebnega oddelka za radijske aparate tudi že odobrena. Prav tako mislita začeti s proizvodnjo radijskih aparatov, sestavnih delov in elektronk tudi svetovno znani podjetji Philips in Telefunken, ki sta se doslej bavili pri nas samo s prodajo svojih na Holandskem oziroma v Nemčiji zgrajenih radijskih aparatov in radijskega materiala Jugoslovenska trgovska družba Philips je že lani v ta namen spremenila svoja pravila, tako da se bo lahko udejstvovala v naši državi na širši bazi kakor doslej. Nadalje je zaprosilo za dovoljenje fabrikacije radijskih aparatov tudi neko veliko industrijsko podjetje v Novem Sadu. Kakor čujemo, se prav tako neke večje radijske tvrdke v Sloveniji bavijo z načrtom, da bi razširile dosedanje zgolj trgovsko poslovanje tudi na samoiz-delovanje cenenih radijskih aparatov, ki bi bili namenjeni predvesm finančno šibko fundiranim slojem. V razvoju radiofonije smo v Jugoslaviji daleč za drugimi državami, saj ima naša država pri 14 milijonih prebivalstva šele 80.000 radijskih naročnikov, kar je daleč za onim relativnim številom, ki bi bil pri današnjih gospodarskih prilikah pri nas mogoč. Ako se bo reorganizacija jugoslovenske radiofonije spretno izpeljala, potem ni dvoma, da bo število radijskih naročnikov začelo naglo naraščati, s čemer bi se ustvarili tudi dovolj solidni pogoji za razmah domače radijske industrije. = Udeležba Jugoslavije na solunskem veleaejmu. Grški dnevnik »Elefteron Vi-maLtoto>veC< (Tonile). QMjO. is 14. V članku je marsikaj dobrega, toda Javite se z imenom! j SK LjoMJana. Danes od 16.30 dalje obvezen trening pove skupine. Igramo na j dva godal Sokolstvo Sokolstvo na kraljev rojstni dan Vsem pripadnikom sokolstva d Sadni sejmi v Mariboru naj se vrse vsako leto »TOTKO« I!. 553 ^ 6 CetrteE, 1 IX. 193S, Tudi Leninova vdova? Tri tedne skrita v Toledu Not kabinet) stari obrazi Nevtralka sredi požara strasti — švicarska vzgojiteljica opisuje v strahote španske državljanske vojne IZaradi zadnjih usmrtitev v Moskvi je ibaje prišlo do preloma med Stalinom in go. Krupskajo, vdovo po Lenina. Stalin je zahteval od slednje podpis Izjave, da obsoja Zinovjeva in zarotnike, Krupskaja pa je to odklonila, pobrala svoje stvari in se preselila iz Kremlja. Moskovska vlada si je ne upa aretirati isamo zaradi popularnosti, ki jo uživa kot Leniniva vdova V »Neve Zurcher Zettung* podaja neka Švicarska zanimiv prikaz tpanske državljanske vojne Ob izbruhu državljanske vojne sem bila zaposlena v Toledu pri nekem zdravniku kot vzgojiteljica njegovih otrok. Stanovali smo v lepi dvodružinski vili sredi mesta. V sosedni hiši je bil toledski radio, ki so 66 ga toladski komunisti polastili po hudih bojih. Devet članov Guardie civil, ki se je borila na 6trani vojaške stranke, se je tedaj priplazilo čez streho v našo hišo. Kmalu so vdrli za njimi miličniki, sestojeci iz asturških rudarjev in kaznjencev. Imeli smo ravno dovolj časa, da smo smuknili skozi stranska vrata na ulico, kjer smosre« čaM komunističnega delavca, katerega je zdravnik svoječasno zastonj lečil. On nas je odpeljal v klet svojega stanovanja. Toda še isti večer so prišli po zdravnika in ga od« vedli v ječo. Da ga niso ubili, se ima zahvaliti samo dejstvu, da je storil siromakom mnogo dobrega. Naslednjo noč so odpeljali zdravnikovo ženo in otroka, jaz pa sem ostala v kletnem stanovanju sama s komunietovo ženo. Komunist, dober človek, pa je bil navadno le malo doma. Vedno so Vojaški roki v evropskih državah Najkrajšo vojaško službo ima danes Švica V sedanjem napetem in razburkanem mednarodnem položaju bo marsikoga zanimalo vedeti, kakšne določbe imajo glede vojaške službe nekatere evropske države. Vojak v Franciji 6luži dve lati, v Rusiji dve do 4 leta, Češkoslovaška je šele L 19S4 uvedla dvoletno vojaško dolžnost. V Belgi-j i so prej služili najmanj osem, največ 13 mesecev. Zdaj se ja to spremenilo in traja vojaški rok najmanj 12, največ pa 18 me-sacev. v Nemčiji bo trajala služba odslej 24 mesecev. V Italiji traja službena doba uradno poldrugo leto, toda iz denarnih in socialnih razlogov traja rekrut&kj poduk cesto samo fi mesecev do enega leta. Zato pa ima država pod orožjem vedno več letnikov odsluženih kadrovcev. Holandsika ima vojaško službo urejeno na ta način, da služijo pri pehoti pet in pol meseca, pri ostalih vrstah orožja pa 15 mesecev. Švica se zadovoljuje z aktivno službo 103 dni, vandar se kaže težnja, da 6e ta rok zviša vsaj na pol leta. Skandinavske države se zadovoljujejo z vojaško službo treh do petih mesecev. V angleški in madžarski vojski, ki sta poklicni ustanovi, služijo vojaki po 20 let, vendar služi angleški vojak aktivno samo 7 let, potem gii pre. vedejo v rezervo in v tem času hodi na vaje. Avstrijska vlada doslej že ni objavil natančnega trajanja vojaške dobe, prj n?8 pa služijo vojaki v pehoti poldrugo leto, pri mornarici in pri letalskih oddelkih pa nekoliko clelj. V štirih dneh iz Amerike v Evropo! »Queen Mary" je Angležem zopet priborila sinji trak Oceana Poročali smo ža o rekordni vožnji angleškega veleparnika »Queen Mary« iz Ev- j rope proti Ameriki ter o drugem hitrost- j nem rekordu, ki ga je ta ladja dosegla na | povratni vožnji iz Amerike proti Evropi. Si-m ji trak Oceana je s tem prešel zopat v an* j gleške roke. >Queen Mary« je prispela iz Amerike v Evropo v pičlih štirih dneh. Pri vhodu v Southampton je pričakovala zmagovalko v svetovni tekmi za največjo brzino na morju tisočglava množica, ki je ladjo in njanega poveljnika burno pozdrav-Jjala. Nad parnikom so ves čas manevrira* Iija za pristanek krožila letala. V ponedeljek je vsa Anglija govorila sa» jno o tem rekordu. Lastništvo francoske c>Normandie«, ki je do nedavno veljala za najhitrejšo ladjo sveta, je prvo pozdravilo novi rekord- Vsekako niso Francozi poza- Kralj Edvard v Turčiji Kakor javljajo turški listi, bo angleški kralj Edvard prispel na kratek obisk v Ca« tigrad, kjer sa bo sestal s Kemalom Ata-turkom. Turški torpedovki »Zalem« in>Ti* na g t epe < sta prejeli nalog, da se peljeta vladarju nasproti in sprejmeta jahto taNah* lin« v svojo sredo. General Fahraddin bo razkazal kralju galipolsko bojišče iz svetovne vojne. Po ogledu Galipolija bo kraljeva Jahta nadaljevala vožnjo proti Carigradu, kamor bo prispela v petek zjutfaj. Kralj se bo izkrcal pred bivšo sultanovo palačo Do^ma-Bagče, kjer bodo zanj pripravili stanovanje. Predvidoma ostane angleški vladar v Carigradu do prihodnjega ponedeljka, po» tem bo odpotoval napraj proti Smirni. Ta del kraljevega potovanja ima baje političen pomen, kajti gre baje za to, da se zrahljajo turško« ruski odnošaji, okrepijo pa odno» Šaji med Turčijo in Veliko Britanija bili ugotoviti, da je razlika med starim in novim rekordom tako rekoč malenkostna (znaša namreč komaj 600 m na uro), kar pomeni, da se bo v doglednem času zopet našal tekmec, ki bo skušal prekositi dosedanjo največjo brzino. Angleži 6e tega za< veda jo in pravijo, da je to zgolj vprašanje denarja. Mogoče pa je, da se bodo velike paroplovne družbe zdaj sporazumele o tem in sploh ne bodo prirejale novih tekem za rakord, ki stane mnogo denarja, ne prinaša pa nobenih stvarnih koristi. V Benetkah Te dni je obiskal Benetke nemški minister za propagando dr. Goebbels s soprogo. Sestal se je tam z italijanskim propagandnim ministrom Alfierijem Glavni inšpektor poljske vojske v Pariza (General Rydz-Smigly pri svojem prihodu v Pariz. Na skrajni desnici general G a m e 1 i n, tik njega francoski vojni minister Daladier prihajali ponj in ga tirali na ulico. Od tam nam je prinašal najnovejša novice. Prežala sem na priložnost, da bi pobegnila iz kleti, kar pa mi je bilo skoro nemo» goče. Moi? dokumenti so namreč ostali v zdravnikovi hiši. čez tri dni so me končno pozvali v imenu vlade, naj zapustim klet ter odidem brž v zdravnikovo stanovanje. Delavec me je vodil v vilo, kjer je bila zbrana vsa ehižinčad. Prej krasno stanovanje je bilo spremenjeno v strašen brlog. Vse je bilo razbito, prevrnjeno, v jedilnici so ležali vojaki Guardie civil mrtvi na tleh. Komunisti so nas izpraševali z grozačimi pogledi o vsem. Zagrozili so nam s smrtjo, če ne bomo govorili resnice. Ko smo povedali, da se Guardia civil ni že prej skrivala v hiši, so nas odpustili. Odšla sem nazaj v delavčevo klet. drugi služabniki pa v komunistično taborišče. Neko noč je prišla k delavčevi ženi prijateljica bolničarka. Dejala je, da sa odpelje z avtomobilom v Madrid, kamor bo spremljala nekega ranjenca. Ponudila se je, da ponese moje pismo za švicarsko posla« ništvo. Bila 6em taga zelo vesela in sem nemudoma napisala pismo 8 prošnjo, naj pride kdo iz poslaništva pome. Pri povrat* ku iz Madrida mi je prinesla odgovor, da ne morejo nikogar poslati pome. To me je navdalo z obupom. Hranili smo se e fižo- lom in vodo. Spati se ni dalo, Eajt! noi In dan so na ulicah grmeli topovi. Bombe so padale na Alcazar, kjar je stanovalo kakšnih 25(J0 ljudi, duhovnikov, častnikov m boljših družin, večinoma desničarjev. Kakor mi je pripovedoval moj rešitelj, so se tam odigravali grozni prizori. Mnoge so ubile bombe, drugi, posebno žene in otroci, so umirali od razburjenja, lakote in žeje, na-katerj so se tudi udaH sovražniku, čeprav so vedeli, da jih čaka pri njem sigurna smrt Polagoma se je položaj v Alcazarju tako poslabšal, da so začeli ljudem deliti majhne porcije ovsa, ki je bil prej name-njan konjem. Ker je bila preskrba s živili slaba, so miličniki ropali, kjer se je kaj našlo. Last« nike trgovin so ustrelili. Samostani in cer» kve v Toledu so porušeni, semeniščnikom so trgali halje s telesa na cesti. Slednjič je prišla moja rešilna ura; odpaljali so uie z avtomobilom v Madrid. Od tam je zdirjal begunski vlak v Va-lencijo, kjer smo se vkrcali na angleško križanko. Tam bi bila kmalu doživela nove sitnosti, kajti komisar, ki je pregledoval potne liste, je videl na mojem izkazilu napis >To'edo«. kar mu očividno ni bilo všeč. Dajal je; »Tukaj imamo zopet takšno pti-Čico, pobeglo nuno!« Toda angleški častnik, ki je slišal te besede, me je naglo potegnil na ladjo in tako se mi je posrečilo priti iz meteža revolucija v osebno prostost Ženska zračna tekma v Franciji V Franciji so priredili te dni tekmo letalk na progi Pariz-Cannes. Proga je dolga 6689 km. Tekme se je udeležilo pet žensk. Od leve proti desni: Marysa Hilsz, Elizabeta Lyon, Klara Roman, Andreja Dupeyron in Genovefa du Manoir, Zmagala je prva, ki so ji izročili v priznanje Boucherjev pokal Tatinska opica vzdržuje rodbino Beda je napravila iz gospodarja in iz živali tatove V New Yorku je živela družina nekega bančnega uradnika že več let v valiki badi-Dolgo se je poglavar družine otepal si. romaštva, na koncu pa ga je le premagala. Tedaj se je zatekel k opici, od katere t>e navzlic pomanjkanju ni hotel ločiti. Zdresiral je žival, ko je kriza dosegla višek. Navadil je opico vdirati v tuja stanovanja in krasti obleko in živila. Nakradeno blago je žival prinašala gospodarju, ki ga je potem razdelil med družinske člane, da jim ni bilo treba gladovatl. Opica je tako urno in lokavo izvrševala svoj posel, da je niso oškodovanci niti en krat opazili, kaj še prijeli. Pred kratkim pa je imela žival smolo. Neki policist je videi, kako je smuknila v stanovanje in se izmuznila iz njega s kosom obleke. Braz-poselni bančni uradnik MiUer, njen gospodar, jo je čakal v skrivališču in policaj ga Prešič namesto vstopnine Po Romuniji je potoval nedavno cirkus, ki si ni mogel pomagati dokler je od ljudi zahteval vstopnino v denarju. Ko pa je rav* nateljstvo oznanilo, da kmetje lahko plačajo sedeže s prešiči, kurami in jajci, se je za« čel silen naval. Cirkus ima povsod, kjer se ustavi, množice obiskovalcev. je zasačil ravno v trenutku, ko mu je opi-izročala ukradeno blago. Dogodek je ca imel epilog pred sodiščem. MiUer je bil obsojen na mesec dni jače. V novi romunski vladi je ministrskt predsednik zopet Tatarescu, zunanji minister pa Antonescu (spodaj na na desni) Vlomilec pošilja plen sodniku Pred dnevi so neznani storile? vlomi H x stanovanje Katarine "^immerjeve v Ischlu. Odnesli so razen nakit v skupni vrednosti 350 šilingov. Policija je prijela nekega sum-ljivca iz Ischla ter ga je Izročila praisko* valnemu sodniku. Medtem pa je pošta dostavila sodnemu starešini dr. Ktimeschu ukradene predmete. Pošiljatelj je oddal svo* jo pošiljko v Sa«lzburgu ter je nedvomno z njo hotel doseči izpustitev aretiranega do« zdevnega tatu, v čemur bo zdaj po vsaj priliki U6pel. Klobase in umetnost v Ameriki Španski pianist Jose Iturbi je priredi* t«: dni v CJevelandu koncert z ondotnim simfoničnim orkestrom. Med koncerti ranjeni pa je umetnik nenadoma vstal od kiavirja, slo-i pil na oder pred občinstvo ter izjavil, da na bo nadaljeval z igranjem, ker ljudje v ložah in prvih sedežih odvijajo klobase ter jih grižljaj za grižljajem nosijo v usta. Med občinstvom je zaradi tega nastal šum spre« rekanjem. Šele po četrturnem odmoru s* je Iturbi vrnil h lavirju ter absolviral pro. gram do kraja. II............................ Brivec iz Malage Posebni dopisnik >Da% Telegrapha« po* roča iz Gibraltarja, da vlada na Malagi prava strahovlada. Ljudi ubijajo za malen-postne prestopka, tako da 6koro nihče ni varen življenja. Usmrtitve pa se izvršujejo na podlagi navadnih ovadb, in to je najhujše na stvari. Krvnik Malage je neki brivec, ki sedi z zavihanim rokavi v guvernerjevi palači, •kjer čita denunciacije tar podpisuje usmr-čevalna povelja od osmih zjutraj do pozniii večernih ur. V poletni vročini in revoluciji Garda Olive r, vojni minister katalonske vlade, uradu je v svojem kabinet® na pogled kakor fanatičen mirotvorec Ruska letalska industrija Zaposluje 200.000 delavcev in zgradi letno do 5000 letal Francoski graditelj aeroplanov Louls Breguet se je nedavno vrnil s Studijskega potovanja po Rusiji ter je izjavil sotrud-nikom pariških listov, da je izredno izne-naden zaradi vsega, kar je videl v veliki medvedovi deželi. Rusija zaposluje danes v letalski industriji 200 tisoč delavcev in njena produkcija v tej stroki je dvajset krat večja od proizvodnje v Franciji. Moskovski režim razpolaga s petimi velikimi tvornicaml za letala. Kapaciteta teh tvornic znaša, kakor se je Breguet osebno prepričal, pet tisoč aeroplanov letno. Samo v eni izmed tvornic napravijo vsak dan štiri veleleta-la za vojaško uporabo. Bojna letala ruskega izvora dosežejo v poletu 400 km brzine na uro. V tvornicah za letala v Nižnjem Novgorodu izdelajo vsak dan pet modernih lovskih letaL Petrolej v »peklu stvarstva" Raziskovalec Duillio o najdbah v Danakilski puščavi Italijanski raziskovalec Luigi Duillio se je pravkar vrnil z raziskovalne poti po vz« hodni Afriki ter je rimski vladi pradložil poročilo o petrolejskih ležiščih v Danakilski puščavi. Duitfio je mož, ki ga predsednik italijanske vlade visoko ceni. Njegova knji« ga, ki jo je spisal pred leti, ko je bila Abe* sinija še samostojno cesarstvo, je ležala baje vadno na mizi ministrskega predsednika, ki je pridno listal po njej in delal pri tem svoje načrte. Duillio trdi, da je odkril v »peklu stvarstva«, kakor pravijo Danakilski puščavi, prav izdatne petro^ejske vire. Na ozemlju, ki je več kilometrov dolgo in široko, je odkril odprtine, napolnjena z mastno sivorja-vo in rdečkasto maso. Tudi drugod je na« šel sledove petroleja v podobi mase, pomešane s strupeno vodo. Iz razpoki in v bliži« ni teh najdišč uhajajo plini zaradi močnega pritiska zemskih skladov. Raziskovalec je predložil svoj elaborat tudi tehnični komisiji, ki je njegove navecL be v glavnem potrdila. Zanimivo je, da se je Duillio že davno pred abeslnskim kon« fliktom mudil v Abesiniji. Mogoče so njegova odkritja celo pospešila afriško vojno. Zdaj pričakujejo v Rimu z veliko napetostjo rezultata tehnične komisije, ki mora izjaviti, če se pridobivanje petroleja v Danakilski puščavi izplača aH na. Danakilska po* krajina ima namreč klimatično tako neugod. na razmere, da je treba vprašanje proučiti tudi s te strani, preden začno Italijani ek&s ploatirati najdišča petroleja. ANEKDOTA Angleški kralj Edvard VII., ded sedanja ga kralja, je še kot Wa!eški princ nekofl obiskal dobrodelno priredi tav v Londonu. Tam je stregla lepotica, ki je zaradi evojs lepote slovela v argteški družbi. Edvard je pri nji naročil skodelico črne kave. Le« potica je položila kavo na mizo ter navpra* sanje, koliko stane, odvrnila; >Pet funtov«. Potem 6e je s 6vojimi krasnimi ustnicami doteknila roba skodelice in pristavila: >In sadaj je cena poskočila na petdeset funtov.< Edvard je plačal zahtevano vsoto molče, po§ tem je rekel; »Zdaj pa prosim še eno ka»; vo v čisti skodelici«. iiniiiiiiiiiiii VSAK DAN ENA ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Gospodična Julka, zdaj vas bom poljubil!« »Gospod Peter, kaj še ne vaste, da morata biti za poljubljanja dva?« >Dobro, soglašam. Poljubil vas bom dvakrat.« »Da, da, le dobro namaži!« 4>Pplitikenct ZANE GRET: 62 BETTY ZANE Zgodovinski roanan iz ameriške revolucije »Ne, ne, Lew! Sad ne more biti res!« je onemogla vzkliknila. Breme na srcu ji je postalo mahoma pretežko, in zvila je ročice. Oh, bratova namigavanja in Bessiejina skrivna svarila, ki jih ni nikoli razumela! Nenadoma ji oe padlo z oči kakor mrena, in zagledala tega moža takšnega, kakršen je bil v resnici Vse neštete dobrote, ka ji jdh ie bil storil, njegovi preprosti nauki, njegova pozornost, njegova zvestoba in njegovo zmerom bedeče varstvo, vse to se je usulo nan:o kakor prav toliko dolgov, ki jih ne bo mogla nikoli, nikoli poplačati. Nikoli ne. Bilo je prepozno. Njena ljubezen bi ga bila lahko obrzdala, končala njegovo samotno skrtanje in ga storila dobrega, srečnega človeka. »Da, Betty, čas je, da vam povem. Zmerom sem vas imel rad.« Pokrila si ie obraz 3n zaihtela. Wetzel ji ie položil roko okoli ramein in io pri vil k sebi, da mu ie padla njena temnolasa glavica na ramo. Tako sta stala nekaj trenutkov. »Ne jokajte, dete,« je nežno dejal. »Nikar ne bodite žalostni zaradi mene. Moča ljubezen do vas je bila edini svetli žarek v mojem življenju in moja edina sreča.« »Tako hudo Je — obupati mi je,« se je iht6 utrgalo Betki. »Slepa sem bila, tako slepa, ko bi bilo lahko vse, vse drugače — in zdaj ie prepozno.« »Da, vem, prepozno je, in nemara je bolje tako. Mož, ka ga ljubite, je pravega kova. Omikan je in učen; jaz nimam drugega kakor svoje mišice in bistro oko. In moja moč bo vam in Alfredu zmerom na voljo, kolikokrat vama bo grozila nevarnost. Zdaj grem. Stoijite tu, dokler ne izginem.« »Poljubite me za slovo,« je šepnila. Lovec ie sklonil glavo in jo poljubil na čelo; nato se je obrnil in ob znožju pečine z urnimi koraki krenil proti zahodu. Ko je prišel do lovorjevega grmovja, ki je spremljalo gozd, se je ozrl. Videl je vitko postavo v sivi obleki, kako je negibno stala na stezi. Mahnil ji je z roko, se nato spet obrnil in utonil v gozdno temo. Pes je vzdignil glavo in žalostno, zategnjeno zatulil, preden je stekel za njim. Miljo proti zahodu od naselbine je Wetzel zapustil gozd in se spustil po strmi pečini na breg Ohia. Tam se jie pripravil, da bi splaval na zahodno stran. Slekel je usnjeno obleko, jo razgrnil po tleh, položil oprtnik na sredo, zvil vse skupaj v ozek sveženj in ga ovil okoli cevi svoje puške. Nato je prijel puško tik pod petelinom, zabredel do bokov v vodo in vzdignil puško navpik, tako da mu je slonelo kopito na prsih in je bila desna roka prosta. Z mogočnimi sunki je hitro preplava! reko, ki ie bila na tem kraju ozka in globoka. Čez četrt ure je bil spett v svojj suhi obleki. Zdaj ie bil dve milji niže od otoka, kjer so se včeraj skrivali Indijanci in kjer je bil davi .Miller prešel reko. Miller fe b9 gotovo pripravljen na zasledovanje in je uporabljal vse zvite gozdovniške ukane, da bi prevalil zasledovalce, če jih že ne bi mogel zvabiti v smrtonosno past. \Vetzel je bil trdno prepričan, da se je Miller pridružil Indijancem, ki so nedvomno čakali njega ali njegovega znamenja, in da mu bo skušal z njih pomočjo pripraviti zasedo. Zato je Wetzel sklenil poskusiti svojo srečo in jo, ko prodre še malce delo na zahod, ubrati po Miller-jevti sledi. Ta poskus je bil dokaj nevaren, zakaj mogoče je bilo, da ne naide tam nobenega sledu več o vohunu. A Wetzel ni zamudil niti trenutka. Njegova pot ie bila določena. Z vso naglico, ki si jo je moči misliti, je hitel proti severozahodu. Ce ie bil Miller ubral smer, ki .jo je VVetzel domneval, sta morali kakih deset milj onkraj Ohia njuni poti presekati druga drugo. A lovec je bil komaj prehodil v gozdu prvo miljo, ko je pes visoko vzdignil smrček in za-nenčal. VVetzel je obrzdal svojo hitrost in previdno stopal dalje; njegovo bistro oko je preiskovalo zelena gozdna pobočja. Cez nekaj metrov je Tige znova zagodrnjal in jel vohljati po tleh. Našel ie bil sled. Ko ie Wetzel pazljiveje pogledal, je odkril v travi dvoje stopinje mokasinov. Dva Indijanca sta bila šla tisto jutro tod mimo; pot ju je vodila na severozahod, naravnost proti Vingenundovemu taboru. Wetzel je ostal na tej sledi ves dan in kako uro, preden se je stemnilo, je začul rezki pok puške. Trenutek po tem je na lovčevj desnici pritekla skozi hosto srna, da je vejevje kar pokalo okoli nje, se skokoma pognala čez majhen potok in izginila. Drevo s košato, listnato krošnjo, ki ga je bil vihar izruval, je ležalo čez rečico. Wetzel je zlezel med njegove veje, pes se je splazi a «dhn hi legel zraven njega. Preden je prišla tema, je wetzel videl, kako se je bistra voda v potoku skaKla; po tem je sodil, da sta bila Indijanca nekoliko višje pre-bredla potok. Bržkone sta bila ustrelila srnjaka in sta si zdatj pripravljala večerjo. Ure so minevale. Somrak se je prelit v črno temo. Druga za drugo so se užgale zvezde; nato je vzšel nad gozdnimi griči mladi mesec; lovec se m gani!. Z glavo naslonjeno na deblo, je tiho sedel in čakal. O polnoči je šepnil psu nekaj besed, zlezel iz skrivališča in se kradoma splazil ob vodi naprej. Daleč v temni globini gozda je plapolal svit tabornega ognja. Pol ure je trajalo, preden se je We»tzel približal temu ogniu na petdeset korakov. Tedaj se je spustil na kolena in roke in se splazil za neko drevo na vrhu majhnega kopca, ki mu je dotlej zapiral razgled na taborišče. In zdaj je Wetzel zagledal pred seboj majhno jaso, ki so jo obdajali visoki borovci in trobelikovci; sredi jase je plapolal živahen ogenj. Dva Indijanca sta ležala na tleh, zavita v svoji odeji, in trdno spala. Wetzel je z rahlim gibom roke velel psu. naj obleži, odložil puško, vzel tomahok izza pasu, legel prosto na prsi in se jel palec za palcem plaziti proti spečima divjakoma. Visoka praprot je trepetala, ko se je lovec smukal med njo, a slišati ni bilo niti glasu, nobena vejica ni počila, noben list m za-šumel. Nočni veter je tiho stokal v borovcih, izvabljal gorečim kladam svetle iskre in božal speča Indijanca po obrazih; le tega jima ni mogel povedati, da se bliža drug veter — veter smrti. Iliri oltarni pregled Razgovori o književnosti (II) Svobodna poezija V današnjem dramatičnem boju za vrednote je vedno znova pereče vprašanje: Ali bi lahko imela poetična književnost za oblikovanje značaja narodov, njihovih elit in množic tak pomen, kakor ga je imela v prejšnjih dobah? Kajti, to, da je njen dejanski vpliv močno nazadoval, smo na tem mestu že ugotovili (»Jutro« 6. avg. t. 1.) Zdaj gre za vprašanje, ali ne bi zahteval višji kulturni interes naroda odnosno družite. da ee funkcionalni pomen književnosti poveča. To bi pomenilo: razširiti in poglobiti vzgojo za književnost v šoli in v široki javnosti (tisk, radio i. dr.). če odgovorimo na to vprašanje pribrdil-Sio. tedaj se moramo kajpak vprašati, v čem je tisti pozitivni vpliv poetične literature, !ri ga kulturni narod ne more pogrešati brez škode za svoj duhovni napredek? Kdaj ima književnost tak nepogrešljiv učinek? Gre za širok kompleks vprašanj, ki so v današnji dobi prav posebno zapletena. Kajti vprašanje vpliva poetične književnosti je v nujni zvezi z vprašanjem socialnega nazora, odnosno s socialno zainteresiranostjo onega, ki ga stavi. Konkretno gre za vprašanje tendence, ali še jasneje: za vprašanje. ali naj književnost vpliva v določeno socialno smer? To vprašanje je še vedno predmet neprestanih sporov. Vse socialne skupine, ki so vržene v boj za jutrišnji obraz sveta, ai prizadevajo, da bi vpregle književnost v svojo službo. Tekmovanje tendenc je v naših dneh tako splošno in tolikanj ostro, da se celo v območju posameznih narodov ustvarjata vsaj dve literaturi, ki kažeta, kakor da raze® jez.ika nimata nič skupnega. Spričo tega se samo po sebi vsiljuje vprašanje: Ce naj se razširi vzgoja za književnost in tako poveča vpliv poezije na narod, kakšna in katera književnost naj se pospešuje? Očitno je, da, gre za ostrejša nasprotja, kakor so nastajala nekoč na prelomu na pr. realistične literature in »moderne«. Izhod h mučne zagate, v katero je zašla sodobna književnost, je mogoč samo na enem mestu: lam, kjer se priznava avtonomnost umetnostnih stvaritev. Estetske vrednote imajo ceno same po sebi, ne pa sgolj po svoji neposredni socialni koristnosti. To stališče je sicer v nevarni bližini strastno napadanega larpurlartizma, vendar ne gre za to. kar prija tej a-li oni literarni sekti, marveč za vprašanje občega pomena. Medtem pa, ko je larpurlartizem stremel po odtujitvi poezije življenju, zagovarja nazor o avtonomnosti poezije in sploh umetnosti tesno vez poezije z življenjem, kateremu daje umetnost njegovo specifično, to je estetsko formo. Ne gre za povzdi-go poezije v izključno svojino neke elite, duševne aristokracije, marveč za uvrstitev poezije na pravilno, nji ustrezajoče mesto med vrednotami, ki so lahko dostopne slehernemu človeku. Ne gre za izključitev bo-dobnih idej in socialne tematike iz poetičnih proizvodov, marveč samo za ravnovesje med njimi in estetskim bistvom teh proizvodov (pri čemer ne smemo besede estetsko istovetiti z lepim!). Skratka: gre za to, da se funkcija poetične književnosti usmeri na ustrezajoča področja, ne pa da se književnost uporablja v namene, ki zanje bolje ustrezajo druga sredstva (na primer znanost, publicistika itd.). Poetična književnost ne bo nič manj življenjska in socialno produktivna, če bo estetsko avtonomna, to je če ne bo pod jarmom bojujočih se časovnih tendenc. Kajti tudi poezija, ki ni v službi socialnih gesel, ima izrazito socialno funkcijo, kakorkoli je sicer po svojem postanku odločno individualno — konkretna. Nasproti ožjemu razrednemu pojmovanju umetnosti in posebej še poezije naj poudarimo njeno širšo Dalogo, da harmonizira življenje, česar ne more nobena znanost, k večjemu le še religija in filozofija; da goji elementarno človeško in tipično narodno ter ju vključuje v splošni razvojni ritem; da razMija človeško fantazijo kot kreativno sredstvo v vsem življenjskem delu; da daje našim čuvstvom plemenitejšo obliko in našemu razumu večjo vidovitost. Poklicana je, da preko prodornejšega spoznavanja življenja in človeka nenehno gradi mostove nad vsemi prepadi, ki jih ustvarjata pri-rodna nujnost ali človeška slabost; da je torej vez med človekom in človekom in med vsemi skupinami, ki nastajajo po nujnosti socialnih procesov; še več, da zbliža-žuje človeka z vsem, kaT je, posebej še z živalstvom in rastlinstvom in mu tako daje občutje vesoljnosti. Samo poetični književnosti gre hvala, da vedno bolj spoznavamo ne le krutost ljudi in nepravičnost njihovih dejanj, marveč tudi njih dobroto in veličino, samo v nji odkrivamo možnosti novih idealov in novih, boljših življenjskih oblik. Kje bi bila brez književnosti človeška govorica, zmožnost izražanja tistega, kar je bilo prej neizrekljivo, le čemeča slutnja in tleča skrivnost duha? Z njo prodiramo v tragiko življenja enako kot v njegove sve- tle in smešne &trani; samo v nji prihajajo naši nagoni in strasti v najjačjo luč spoznanja in preko njega v požlahtnjevanje. V, ogromnem razvojnem procesu človeštva od živalske brezJičnosti do zmagoslavja genijev ima književnost nesporno važno in še vedno nenadomestljivo vlogo. Kajti pojavi in problemi, s katerimi se srečuje, se neprestano obnavljajo in njihove neskončne inačice tvorijo njeno večno toplo življenjsko vsebino. Vsaka resnična stvaritev poezije in sploh umetnosti je nov ogenj, ki ogreva stotine in tisoče popotnikov, potrebnih tega ognja na poti, ki je mrzla in polna težkoč; koliko teh ognjev gori že stoletja in tisočletja! Tu so zbrane izkušnje tisočerih življenj, tu se združujejo rodovi, narodi, verstva. Seštejte te vplive m dobite vsoto, ki predstavlja veliko socialno silo. Naštel i smo le nekoliko točk, ki niso nujno združene ne z narodi ne z drugimi socialnimi združbami in že te dajejo književnosti v večnem toku časa nenadomestljivo socialno funkcijo. In prav ta svojski vpliv sleherne resnične poezije — estetski, etični, emocionalni, formalni, jezikovni, združevalni vpliv — je v hrupu sodobnih, gesel, ki prihajajo z drugih področij človeškega mišljenja in dela, do malega pozabljen. Prav v svoj-skem estetsko - socialnem vplivu poetične književnosti je njen, nadčasovni pomen, kajti kakorkoli se že spreminja družbeni ustroj, vedno ohranijo osnovne naloge tako pojmova-ne poezije in sploh vsake umetnosti svojo življenjsko važnost. Poezija mori felužiti spoznavanju in oblikovanju človeka in človeških občestev, ponotranjenju in humani-zaciji vseh oblik človeškega življenja: ideja višjega, med časovnega humanizma je mnogo sorodnejša njenemu bistvu, kakor pa gesla4 ki naj jo vdinjsjo neki socialno bojni skupini, kakor sta dandanes fašizem in boljševizem. Svobodna, v svojem svetu avtonomna poezija bodi vez med vsemi, ki streme kvišku: ve«, a ne orodje in orožje. Taka literatura ne more biti nadomestilo za znanstvene traktate in ne papirnati top, s katerim bi se obstreljevale razne bojujoče se skupine. Samo svobodna književnost, Id izvršuje poslanstvo povzdige človeškega življenja v tistih neštetih oblikah, kakor ustrezajo različnosti človeške narave, je v službi človeka: onega, ki gre iz fosilnih jam, iz primitivne omejenosti, skozi tisoče prehodnih družbenih in kulturnih oblik, skozi tisoče zank svojih zmot in zab1od, v svetlo in svobodno življenje bodočnosti. Če naj književnost zopet zavzame izgubljeno pozicijo v življenju ljudi in njihovih občestev, tedaj mora predvsem povišati svojo učinkovitost, ki obstoji prav v njenih svojskih estetskih kvalitetah. Kajti sedanjega občutnega nazadovanja književne kulture in nje vpliva ni zakrivila samo prevelika mehanizacija in racionalizacija izrazito tehnične civilizacije, marveč tudi sama književnost, ki je po volji svojih »Zivili-sationsliteratov«, kakor bi rekel Thomas Mann. zdrknila v pregloboko zavisnost od drugih, izven estetskih sil, katerih važnosti sicer nihče ne zanikuje. Taka poetična književnost pa ima mnogo manjši učinek v smeri, kjer je sicer vpliv poezije in umetnosti najgloblji, in najtrajnejši. Je to kos Bandove »traliison des clere-s« z vsemi psihološkimi in moralnimi posledicami. —o. Zapiski Nova knjiga dr. Milana V'dmarja. Med prvimi knjigami, ki jih je prinesla na slovenski knjižni trg jesenska sezona, je nova knjiga univ. prof. dr. techn. Milana Vidmarja »Oslovski most« (318 str., založba tiskarne Merkur, cena vez. Din 120). Je nekako nadaljevanja piščeve prejšnje knjige »Moj pogled na svete, ki je vzbudila v javnosti mnoge ocene in komentarje. Tudi »Oslovski most« razvija avtorjev pogled na svet, vendar prehaja s področja fizikalnih teorij na vrhove sodobne matematike in geometrije. Pisec obsežno hi e evetovnona zorskih vidikov razglablja Evklidovo in Pi-tagorovo geometrijo ter predvsem obravnava problem zakrivljenosti in razsežnosti prostora. Obširno poglavje je posvečeno problemu četrte dimenzije. Besedilo izpopolnjujejo številne geometrične risbe. Gospodinje! Nikar ne imejte več skrbi! Tu je čudežno sredstvo za pranje brez mila in luga. Barva, gibkost in mehkoba občutljivih stvari ostanejo nespremenjene. TEXIL je takisto pripraven za pranje in čiščenje volnenih, svilenih stvari itd. itd. Nič več napornega dela. Pere samo nekaj minut! Daje tudi v najtrši vodi studenčnici obilno peno! Dobiva se povsod. Originalen zavojček Din 2.50. Glavna prodaja za Jugoslavijo: HINKO MAYER IN DRUG, Zagreb. IMIIIIM I i I MIHI i OMOGOČUJEMO vsakomur dober in cenen nakup trajnih, lepo izdelanih oblek in plaščev, za šolarje in dijake. Cene smo znižali, izdelavo in kakovost izboljšali! Oglejte si naše izdelke v naših prodajalnah in prepričajte se S „SOKO" obleke. GRDE VELIKE ZNOJNiCE - ZAJEDAL® od slabo izbranega pudra Popolnoma novcFvrsta pudra, ki "NE TVORI GRUDIC" Dr. M. Ca tria od medicinske fakultete ▼ Parizu pravi: »Pudri, ki imajo dosti škroba, se vleaejo r znojnice in s« tam zabubijo, zaradi česar se znojnice povečajo. Pudri, ki vsebujejo kakor kaia male grudice, dražijo nežne kožne tnojnice ter povzročajo zama-šenje m zajedalce. Najčiščejši veterni puder, ki vsebuje smetanovo peno, pa ima v resnici okrepčine is polepSevalne učinke na kožo.« »Na zraka prevetreni« puder se proizvaja po novem presenetljivem načina, po katerem pride v puder samo to, kar lahko plava v zraku. Po tem načinu se dela puder Tokalon. To je tudi vzrok, da puder Tokalon ne more vsebovati sestavin, ki bi se lahko strnile ali zlepile ▼ grudice in kepe ter dražile znojnice. Zato se puder Tokalon rarprostre tako gladko m enakomerno, pokrivajoč kožo z ne-vidljivo tančico lepot* Puder Tokalon je poleg tega na patentiran način kombiniran s smetanovo peno. Zaradi tega se lahko tudi 8 ur obdrži na kožL Tudi v najbolj soparnem lokalu ni Vašemu licu potrebno »po-lepšanje«. O- koncu dolgega plesnega večera bo Vaša polt ie vedno sveža in brer bleska. Poizkusite le dane« škatlico pudra Tokalona — »na zraku prevetrenega« pudra. To je nekaj popolnoma novega in neobičajnega. Ce ne bost« zadovoljni z rezultati, se Vam denar vrne. Vzorec poSTje zastonj »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljanlnova L. Oglejte si na velesejmu! Maglrus avtomobile fMšMMMMMMMMiM 1. s. tovorne avtobuse, specijelno od 1 — 10 ton s svetovno znanim Deutz motorjem na surovo olje. Spodnje ogrodje, ki je zelo močno in trpežno, je posebno pripravno za naše ceste. Vozi z minimalnimi stroški mirno, zato za šoferja prijetna vožnja. Tovorni avto je razstavljen na velesejmu. INFORMACIJE: Automontaža d. d., Ljubljana, KAMNIŠKA UL. 25. TELEFON 30-47 BLAHA. ZAHVALA Za izraze globokega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega, ljubljenega očeta, gospoda JOŽETA LAPAJNARJA se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Najlepša hvala g. trnovskemu župniku F. Ks. Finžgarju za številne obiske med težko boleznijo. Posebno se zahvaljujemo predsedniku mestne občine g. dr. Juro Adlešiču, prostovoljni gasilski četi Ljub-ljana-mesto, tovarišem gasilcem, posebno njegovim starim prijateljem g. Tomažiču, Medicu, Permetu, Kaduncu in Breskvarju; g. zdravniku dr. Rusu, organizaciji ljubljanskih mizarjev, številnim mizarjem, cenjeni tvrdki J. J. Naglas, g. sodniku apelacijskega sodišča dr. Milku Krajncu, gg. sodnijskim pis. uradnikom in uradnicam, g. poveljniku Pristovšku za ganljiv govor ob grobu, sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, ter tako počastili njegov spomin, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so nam v težkih dneh lajšali našo bol. Bog jim plačaj! LJUBLJANA, 1. septembra 1936. PEPI, MARIJA por. GNEZDA, ANGELA in VIKTOR, otroci. {Kdor oglašuje — ta napreduje t V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da Je naS preljubi soprog, oče, brat ln svak ANTON KODER, JAVNI NOTAR V MURSKI SOBOTI dne 2. septembra 1936 ob 12. uri, previden s tolažili sv. vere Bogu vdano v splošni bolnišnici v Mariboru nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 4. septembra t. L oto 16. url iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče v Mariboru. Sv. maša zadušnica se bo služila v soboto, dne 9. septembra 1936, ob 7. uri v magdalenski cerkvi. MURSKA SOBOTA, dne 2. septembra 1936. FANIKA KODER, soproga; LJUBA in ZORA, otroka; MARIJA KODER, rojena ADAMIČ, svakinja; FRANCE, brat, MARIJA, JULKA, REZIKA, ANA in ALOJZIJA, sestre. »JUTRO« st. 203 ■ $ ■ Četrtek. 3. IX. 1936. adijsfca patrulja - JI oman v slifcah. 71. iJUULHJLOJUUU Tomy je v borbi z vojvodo in Stiskačem pozabil na Ambroža, ki se je približal postelji. Zagrabil je rjuho in zavil v njo Hektorja, ki je skočil proti njemu. Tomy je naperil revolver nanj. □□□□□□□□□□D >T" ® e 2 •"» . ©_ «s 2 «cp> S N Cž « £ a a. M 2 S — JS 55 as eJS^j O >N rt 33 O. e 2 O © •®f X C -o > t« 2 £ s > c > 2-cjs ® o 13 2 rt2 o '-i H .3« a Copyright »Pantheonc & »Jutro*. ^ me gospodje iz vojvodove druž-j be. Klical sem —---i—.------- vas, ker vem, J j »Torej: begunca star da jih C~ k-v.°-»\oda.in iščete.« i Ambrož. Ae bosta nam pobegnila.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« J3£j| 1 odgovor, priložite ▼ znankah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana* *mmm* wwm Beseda 1 Din, davek 3 Din «a šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več pečarskih pomočnikov dobrih. »prejme tovarna peči Anton Kovačič. Izurjeni morajo hiti ' v postavljanju štedilnikov in oblaganju sten. 30SMS-1 Krojača sposobnega delati sejmar-ska dela in krojenja sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 3104S-1. Sluškinjo pošteno m vsa hišna dela in veščo kuhe sprejmem 15. sept. Ponudbe z navedbo starosti in dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Stalno « Ljub. 21043-1. Akviziterje za ljudska zavarovanja, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra ilaribor pod »Zaslužek«. 20947-1 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Lepega poletnega dne je sedel gospod Kozamurnik z gospo Kozamurnico na vrtu za domačo hišo. »Ti, Ema«, je rekel zdajci in pokazal na oglase v časniku, »že dolgo si želim, da bi šel kam letovat. Nič več ne strpim brez tega. Glej, tu v oglasih je vse polno naslovov!« Gospe Kozamurnici se je zazdela ta misel imenitna. Še tisti večer je spisal gospod Kozamurnik pismo v neko letovišče, kjer je naročil sobo za dva človeka in sporočil, da pride točno dne 20. junija popoldne. »Tako,« je rekel »jutri zjutraj ponesem pismo na pošto!« Dne 19. junija se je začelo pripravljanje kovčegov. Gospod Kozamurnik je bil privlekel največji kovčeg, ki ga je mogel najti, pravo rodbinsko starino, v spalnico v prvem nadstropju. Stlačil je pa vanj toliko reči, da ga je zaman skušal zapreti. Niti ko je sedel nanj, se mu ni posrečilo. Usti mah je stopila v sobo gospa Kozamurnica. Trgovskega pomočnika z dosluženim vojaškim rokom, veščega trgovine z mešanim blagom, tudi že-lezninske in usnjarske stro ke, sprejme Norb. Zanier & sin. Sv. Peter, Sav. dol. 31034-1. Brivski pomočnik mlad, z znanjem nemščine, dober delavec, dobi stalno službo, salon »Higiena«. Koče-vje. 21083-1 15-letna deklica pridna, marljiva, poštenih staršev išče mesto vajen-ke v boljšem damskem krojaškem salonu. Naslov v vseh posl. Jutra. 21002-44 Vajenca pridnega, poštenega sprejme model mizar. Mikloši čeva 12. 2107G-44 Učenca )rejmem v trgovino. Na-ov v vseh posl. Jutra. 31116-44 U* Mesarskega pomočnika dobrega pekača sprejmem takoj. Musar Jože. Sv. Pet,-a c. I ske briljantne uhane ter 21128-1 dve violini prodam. Vprašati Vošnjakova 16. Ljub- Beseda 1 Din. 1avek i Din za šifro ali dajanje uaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prstan briljantni moški in žen- Vsaka beseda SO par: davek 8 Din. ta dajan naslova B Din, najmanjši znesek Ig Din. Gospodična zmožna nemščine, želi mesto k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Ljubljenka otrok« 31070-2 15-letno dekle trgovsko izobražena, zna tudi kuhati, išče službe. Gre tudi na deželo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delo«. 21048-2 Kuharica samostojna, zmožna vseh gospodinjskih del, išče mesta kot postTežnica. Ponud be na ekspozituro Jutra Šiški pod «27«. 21050-2 Uradnik zasebni, nezaposlen kavči je zmožen, želi primerne zaposlitve. Na ogl. od. Jutra pod »Soliden«. 21038-2, Lesni strugar samostojen delavec išče stalno namestitev. Ponud be na ogl. odd. Jutra v Maribor pod »Strugar«. 21095-2 Mlada ločenka želi mesto gospodinje pri samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 31080-2 Poirtikii Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika agilnega in poštenega, za prodajo šivalnih strojev itd. sprejmemo. Predstaviti se v Igriški ul. 3. 211107-5 Trgovski potnik zelo dober vpeljan v dravski banovini, želi službo galanteriji ali špeceriji proti fiksumu ali provi ziji. Na željo tudi z lastnim autom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljan 382«. 21100-5 fotfiMC« (Ke) Beseda l Din. davek ; Din za šifro ali dajanpe naslova " Din Najmanjši znesek 17 Din Učenko hčerko trgovske družine dobro vzgojeno, pošteno in delovno, z odlično dovršeno maturo meščanske šole, želim dati v večjo trgovino v uk, kjer bi imela tudi brano in stanovanje v hiši, po možnosti v. Ljubljani ali vsaj večjem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »15-letna«. 20566-44 Pridno dekle dežele, ki je naredila 2 rai. gimnazije bi šla za vajenko v trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe poslati pod »sirota« oglasni odd. Jutra. 210*2-44. Ijana. 21090-6 Šolske torbice aktovke, nahrbtnike ln pe-resnice — vse v veliki izbiri priporoča — IVAN K.RAV0S. Maribor. Aleksandrova 13. 19040-6 Otroški športni voziček moderen, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 21068-6 Za slavnostne prireditve kupite v železnini Fr. Stopica, Ljubljana. Gos; o-svetska 1, rakete, petarde, topiče, bengaličen ogenj, itd. 31ll(M-6 Krojni tečaj priredi edina v tujini diplomirana strokovnjakinja. Poučujem po najmodernejšem. a prav lahkem sistemu. Prijave do 16. septembra. Jožica Kumelj, lastnica dam«kih krojnih tečajev. Židovska nI. 3-TII Ljubljana. 21044-4. SffEBEEfl Beseda 1 Din, da/ek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje obstoječe iz 3 sob in kopalnice na plin za 3.150.-Din mesečno za novembrom termin. Izvolite povprašati Dalmatinova ul. 5-1. nad 21058-21 Trisob. stanovanje komfortno za september. Poizve se Ilirska 17-1 ob 13 uri. 21046-21. HlA Besed« 1 Din. davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dul Opremljeno sobo nevezano, s posebnim vbo dom. išče starejši gospod Ponudbe na ogl. odd. Jn tre pod »Blizu sv. Jožefa« 20G92-23a Trije dijaki iščejo sobo brez hrane, Ponudbe na ogl. odd. Ju tra. 3Hj74-23a Sobico v centru za 1—2 krat te densko, išče uradnica iz dežele. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Center 1S0«. 21055-23» Enosob. stanovanje s predsobo in kuhinjo, od dam za 1. oktober. Lepo- dvorska 3. 21054- 21 Dvoscb. stanovanje ! uiiinjo takoj oddam Carja Dušana 14. hiša Pe-gan, tik stare mitnice ob Linhartovi ulici. 21084-21 Dvosob. stanovanje v novi hiši oddam.. Be ljaška, Sp. Šiška. 209S9-21 Trisob. stanovanje lepo, čisto, ugodno oddam. Novi trg 1. 31078-31 Kvpirn* Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS znesek 17 Din Skobelnik dobro ohranjen, kupim. Miklošičeva eesta 12. v vrtu. 21077-7 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje AL Planinšek ag. oančnih kredit (>oslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14/L 214-16 Sijajno naložen kapital pri visokem stalnem dohodku za razširjenje podjetja v Jugoslaviji event. takisto za Švico. Italijo, Angleško, Avstrijo, Češkoslovaško. Sprejmemo so trudnika z dokazljivo Din 100.000, ki ima zasiguran dobiček poleg obresti. Ni-kako saniranje, temveč novo in brez konkurence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »I. B. 100« 21036-16 Dvosob. stanovanje lepo, v oentrumu, oddam takoj. Kobri 1 Gledališka ul. IE pritličje. 310915-21 Enosob. stanovanje veliko predsobo ulično oddam takoj ali kasneje bližini Magistrata. Mestni trg 1:1/1. 31U06-21 Dvosob. stanovanje v Ljubljani z vsemi priti-klinami oddam g 1. novembrom. Kooenova ul. 7, 21il21-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam za oktober v bližini Sv. Krištofa. Naslov v vseh posl. Jutra. 2111.19-21 Dvosob. stanovanje predsobo, verando in kuhinjo, kompl. pod 1 ključem, oddam stranki 2 oseb Naslov v vseh posl. Jutra. 2SM4-21 V denarnih zadevah se obrnite zaupno na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Inkaso faktur. Vnov-čevanje terjatev. Srečke drž. razred, loterije Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 1.2. 216-16 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje 2 sob. kabineta in posel ske sobe, komfortno, solnč-no, v sredini mesta, iščem za 1. november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno« 21061-21» Gospodična išče za IS. september »obo z vso oskrbo s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ci sto«. 3L105-33a Sobo za 1 osebo iščem. Ponudbe z navedbo cene je poslati na ogl. odd. Jutra pod •Opremljeno«. 311!16-23a LlUJMLlLiilLJ Beseda 1 Din. davek 3 Din sa šifro ali lajanje na-slova 5 Din Najmanjši zne*ek 17 Din Mesečno sobo separiran vhod, oddani Knafljevi ulici 13/11. 20950-23 Opremljeno sobo novo, 10 minut od Banske uprave oddam. Levčeva ul. štv. lil. 31000-33 Sobo v centru oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh posl. Jutra. 21063-33 Sobo s posebnim vhodom oddam takoj dvema gospo doma ali gospodičnama. Studentovska 13. 21047-28. Separirano sobo s souporabo kopalnice oddam v novi vili pri Ljudskem domu, Dončarska steza 8/b. 21082-33 Sobo solnčno oddam boljši osebi za stalno. Naslov v vseh posl. Jutra. 21002-33 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam v mestu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 3K07-23 Pouk Nemščino temeljito poučuje A. Potoč nik strok. dipJomirana Beethovnova ulica 15. visoko pritličje v sredi. 21037-4 Konservatoristka poučuje klavir po zmerni ceni. Vidordanska 3-1. 31006-4 Klavir poučujem po ugodni ceni. Grem tudi na dom. Vaja možna. Prijave od »—4. ure. Mivka 16/11 31091-4 Dvosob. stanovanje s kopalnico vsem *pritikli-nami iščeta za takoj ali kasneje v frančiškanski fa-ri. zakonca brez otrok. Po nudbe na ogl. odd. Jntra pod »Lepo stanovanje«. 21«93-2la Stanovanje s kabinetom aJi dvosobno s pritiklinami, sončno, »uho za oktober ali november. Cenj. [»onudbe z ceno na ogl. odd. Jutra pod »Točen. stalen plačnik«. 31112-21 a Informacije Beseda 1 Din. davek 3 Din »a šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Obvestilo Cenjeno občinstvo vljudno obveščamo do gg. Viktor Meden. Maks Zem-ljič in Ferdo Požek niso upravičeni za založbo Hram nabirati naročnikov, oziroma od naročnikov inkasi-rati naročnino. Uprava založbe Hram. 21062-31 Sobo prazno, veliko ter sončno s centralno kurjavo in souporabo kopalnice ter even. kuhinio oddam z oktobrom. Vrtača 4/III.—S. 31094-23 Opremljeno sobo z 1—2 posteljama, noseb. vhodom oddajn boljšemu gospodu pri Bežigrajski gimnaziji. Naslov v vseh posl. Jutro. 31111-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 2—3 dijake srednješolce, sprejmem v dobro, vestno oskrbo v sredini mesta. Soba lepa, hrana dobra in zadostna. Ga-jeva 3/II. levo. 20041-32 Dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje za SV) din mesečno k petošoLki odličnjaki-nji. Naslov: t vseh posl. Jutra. 310lj7-22 Dijakinja iz boljže rodbine se »prejme v vso oskrbo. Nemška konverzacija in klavir. — Poizve se Dvofakova ul. 6, I. nadstropje. 2104B 32 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS znesek 17 Din. Večje posestvo ali graščino če mogoče v bližini Ljubljane, v Savinjski dolini s hmeljskimi nasadi ali tudi drugod v Sloveniji, kupimo. Ponudbe z navedbo vsega obsega koliko gozda, poslopij kraja ter cen« na Društvo hišnih posestnikov, Ljubljana, Sa^ lendrova 4. 31073-30 Beseda 1 Din. davek 3 Din ia šifro al! dajanje naslova 5 Din. NaimanjS znesek 17 Din. Gostilno oddam. Vjwašati je v kuhinji pri gorpodinji. Naslov v V6eh posl. Jutra. 21096-19 Vsakovrstno zlato ;upuje po najvišja CERNE - juvellr JoblJana. Wolfova rtlca 3. Stanovanje in zajtrk nudim brezplač no višješolcu I. real. gimn proti inštrukriji. Naslov vseh posl. Jutra. 20963-22 Enodružinsko vilo v najlepšem delu mesta, i velikim lepo urejenim vrtom prodam. Plača se v gotovini, sprejmejo »e pa tudi knjižice Ljudske posojilnice in Hipotek, banke. Naslov v V6eh posl. Jutra. 31072-20 Krasno sobo odam boljšemu dijaku po-leda trnovske cerkve. Na slov v vseh posl. Jntra. 21060-22 Dijaka sprejmem k odličnjairn dobro oskrbo v sredini me sta. Čevljarska ulica štev ti III. nadstr. zraven Jur čifcevega trga. 31063-22 2 dijaka sprejmem v dobro oskrbo Naslov v vseh posl. Jutra. 210C7-22. Dva dijaka sprejmem v solnčno sobo z dobro domačo hrano in strogim nadzorstvom, na sproti drame. Naslov vseh posl. Jutra. 21004-23 Dijaka s[>rejmem v dobro oskrbo Cesta 29. oktobra 30-2 le vo. 21025-22. 2 nižješolca (ki) sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Zračna sončna soba s klavirjem in novim pohištvom. Strogo nad zorstvo. Grad Tivoli de-31036-22. 2 dijaka sprejmem v dobro oskrbo, hrana prvovrstna. Strogo nadzorstvo, kojialnica, kia vir. Naslov v vseh posl. Jutra. 21080-22 Dva dijaka (nji) sprejme v vso oskrbo in nadzorstvo učitelj el kupnine tudi knjižice. Pristavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva c. 4. ». 311139-20 Celo hišo obstoječo i* dveh stanovanj (3 in 2 sobno) z lepim vrtom, tik žel. postaje LavTica pri Ljubljani oddam t 1 oktobrom aH pozneje v najem, event. prodam. Pojasnila dobite pri Pristavec, Ljubljana Erjavčeva c. 4. a. 3il27-ai Papagajček zelene barve je ušel pretekli teden. Najditelja se prosi, da ra proti nagradi vrne: M:rja Vrstovškova .18. 21051-27 Beseda 1 Din, davvk 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa m šivalne stroje najbolj po ceni dobite v Novi trgovini na Tyršeri e. 36. Velese}em paviljon »H« ru-naj. 211-34-111 Namizna jabolka vaganske količine za izvoz to suhe gobe kupuje Art-ur Nachbar, Radeče. 20308-34- Kislo zelje, repo noro, prvovrstno in giavioe za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsakii množini po brezkonkurenS--ni ceni Gustav Erklavee,. Ljubljana. Kodeljevo, Pov-šetova 10. Telefon 26-9: 309-38 Kratek klavir črn, v zelo dobrem stanj« prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. Sr>«3-a8 Kupujte domače blago! Beseda 1 Din, davei 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodam 9 letnikov Ljubljanskega. Zvona 1907/10, 1SB7/21 izvirne platnice vse kakor novo prodam. Nasio-v v vseh posl. Jutra. 31100-6 Telefon 2R5H Suha drva,, premog, karbopakettj dobite pri I. FOGAČHIK Bohoričeva ul. št. 5* Najlepše veace, šopke tu aranžmaje nudi po najnižjih cenah cvetličarna Tyrševa cesta 9 (Dunajska). — Vrtnarstvo Vrazov trg pri šentpe-terskem mostu. — Adolf Vatovac 210-6 Cenik jedil in pijač v Restavraciji in Buffetu _ , , KONGRESNI TRG 1. T VkTIe J& (i Nov vhod v Buffet iz ulice. E% jf j $ 3 Restavrater Briški. /7 Velika izbira vsakovrstnih jedil jn pijač po najnižjih cenah. Zajtrk 8 kruhom Din 3.— Kosilo Juha Din 1.50 Govedina obložena Din 5.— Razne telečje pečenke Din 6.— Razne svinjske pečenke 6.— Razne prikuhe Din 2.— Razne salate Din Z.— Razne goveje pečenke Din 6.— Zrezki po naročilu Din 8.— Razna druga jedila po naročilu. Večerja Sočna jedila Din 5.— Pečenke po izbiri Din 6._ Speci jahte te v veliki izbiri kakor tudi Srbska jedila. Ob sobotah, nedeljah in praznikih koncert »Zarje« na vrtu. Vina od Din 10 — 12.— Pivo Din 3.— in 5.— KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, Sole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16 j remie Davorin Ravljea - bdafr o tonzordl »Jutra, Adolf EUbnikar. - Za Narodne tiskarno d. d. kot dakamar* Franc Jeaertek. - Za V službo sprejmemo takoj 1 tkalska mojstra, naša državljana ali inozemca s stalnim dovoljenjem za delo v naši državi. Reflektjramo sam0 na prvovrstne moči z dolgoletno prakso v kakem velikem tekstilnem podjetju. Detajlne pismene ponudbe z zahtevo plače naj pošljejo reflektanti na naslov: MITA RISTIC I SINOVI, tovarna za tekstilno industrijo — Niš. taaeratnl del Je odgovoren Alo> Novak. -Mi Ifebljam,