165. številka. Trst, v ponedeljek 22. julija 1901. Tečaj XXVI „Edinost ,, iz eakrat ■■ ruun aedelt ib pr .*niknv on 4. ari ive^e: Nnro^nhit • K a celo leto........24 kron za pol leta .........12 „ zh fetn leta........ < , ea en mesec . ....... 2 kron; 'raroč/iino je plačevati naprej. Na oe-fO-"Oe orsr oril »te * n.;rn^nine ac»v> 'tir* _ P i tjbakarnab v Tratu »e prodajajo po-Številke po 6 »tntink 3 nvč.j: z /en Tmtb pa po S Motink f^ a tč. ) Telefon StT. S70. & din ost Ogl&ai se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuotom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelafii itd. se računajo po pogodbe Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu £iefranknvani dot>i»i se ne »prejemajo Rokopisi ne ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć! Naročnino, reklamacije in ugiane spre* jama npravnlŠtTo. Naročnino in oelaaa je plačevati loco Trst. Uredništvu In tiskarn* ne nahajata v alioi Carintia Siv. 12. 1'pnmiiStvo, In sprejemanje Inseratov v ulici Molil pccolo 5tv. 3. II. nttiistr. ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lisia „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Italija pa Rusija. m. Poleg- socijalnejra vprašanja je v Italiji tudi p a p c s k o vprašanje, katero obeeza veliko nevarnost za Italijo. Francija je storila največ za zjedi njeno I talijo, kljulm temu bi bilo začetkom l8TO let prišlo do vojne med olifua državama radi papeškega vprašanja. Francija se je že leta 1X49. s tem namenom vojskovala. Zato italijanska vlada ni mogla biti mirna. V vseli drugih državah — po mislih pisatelja — ima katolicizem pomen druge stopinje, za Italijo pa prve stopinje. Pn>ti Franciji bi Italija ne zmagala, ko bi prišlo zoj»et do vojne. Zato je bila prisiljena iskati si zaveznikov. A kje je uilo Italiji lažje najti zaveznika proti katolicizmu, nego v Nemčiji, kateri je bila Italija na dolgu že s pridobitvijo Benečije 1. 186*> in potem Rima 1870?! Bismar^ku je bila sti«ka Italije prav, ker z zvezo Italije >e je mogel braniti proti Franciji. Viktor Kmanuel. kakor znano, je bil šel sam v lierolin. kjer je našel poslušna ušesa. Težavni še je bilo pridobiti pomirjen je z Avstrijo. Aristokrati, dvor in stari državniki niso mogli pozabiti stoletnih tradicij, ki so se protivile Italiji in ostale ]>odpora papeš-kega prestola. A tudi v Italiji niso vsi sočutstvovali s svojim starim nasprotnikom. Polagoma je * zra-el irredentizem, vzlasti radi sklepov Be-rolinskega kongresa, kateri so bili tudi za Italijo neugodni. Ker je Avstrija pridobila na V stoku, Italijani pričakovali odškodovanja v znanih zapadnih deželah. Iredenta je rastla v toliki meri, da bi bilo prišlo kmalu do vojne z Avstrijo. Znana knjiga Haimerle-je\a »I t a 1 i c a e r e s« pa je ukrotila italijanske državnike, ker bi bila taka vojna — prerana, in Cairoli je zagotovil avstrijskemu |M>sianiku, da Italija ne želi vojne z Avstrijo. Italija tudi denarja ni imela za vojno. Saj jej je že od začetka prihajalo tesno, a dolgovi so se tekom let siln«» množili. Leta 1861 je bilo le nekoliko nad 30UO milijonov lir, potem pa je državni dolg narastel na več nego 13. L I S T IS K Krst. opisal 6uy de Maupassant. — Prevel Radi. (Zvršetek.I Slednjič je zarožljal ključ v vratih in vstopili smo. Otrok je bil med vsem obredom nag. Krstne ceremonije so trajale grozno dolgo. Duhovnik je izgovarjal latinske besede na-giasujoč jih neumno. Vse to se je vršilo počasi, kakor da ne bi bilo sile. Srce mi je zmrzovalo, ko sem gledal duhovnikov roket, bel kakor sneg. Slednjič je dovrš'1 obred, in videl sem, kako je babica zavila v odejo zmrzlega otroka, ki je bolno in obnemoglo plakal. Pastor mi je rekel, naj grem z njim, da podpišem protokol. Obrni! sem se k vratarju. »Pojte takoj domov, ter ogrejte mi takoj otroče !« Dal sen-/ mu še nekaj nasvetov, da ne bi obolel novorojenček na pljučnici. Mož mi je obljubil in odšli so; jaz pa sem šel s pastorjem v zakristijo. • Ko sem podpisal je zahteval od mene pet frankov. Ker sem dal že vrtnarju deset frankov, branil sem se, da ne bi plačal po nepotreb-! nim še enkrat. Pastor mi je žugal, da raz-trže pisma in da anulira ves obred. Jaz pa sem mu obečal, tla se snideva preti sodiščem. Kregala sva se tako dolgo, a slednjič sem mu moral dati pet frankov. Prišedši domov sem hotel izvedeti, je-li se je zgodila kakšna nesreča. Šel sem takoj k Kerandecovi, a očeta, tašče in babice ni [ bilo še nazaj. Porodnica je b«la sama in zmrzovala v| svoji postelji pod tanko odejo; od prejšnjega večera ni pokusila ničesar gorkega. »Da bi jih strela ! Kam so vendar šli ?» sem jo vprašal. Ne da bi se kaj začudila, ali pa vznemirila, je odgovorila. »Najbrž so šli na čašico žganega«. Tudi to je bila navada. Spomnil sem se desetih frankov, s kate- rimi bi moral Kerandec plačati cerkvene obrede, a sedaj plačuje ničvrednežem alkohola. Porodnici sem poslal bouillona ter vka-zal, naj zanetijo ogenj v kaminu. Ljut in jezen sem se odloČil, da zapodim te neotesane kmetače od hiše, in prestrašil sem se, tnislč na malega črviča. Ob deseti uri zvečer ni jih bilo še domov. Svojemu slugi sem rekel, naj jih čaka, in legel sem v posteljo. Kakor pomorščak, vajen vsemu, sem kmalu zaspal. Zjutraj zgodaj me je zbudil sluga, ki mi je prinesel gorke vode za brado. Koj ko sem se prebudil, sem vprašal: »Kje je Kerandec?« Sluga se ni upal povedati ; po dolgem obotavljanju se je osrčil. »Milostljivi gospod. Kerandec je prišel okoli polnoči domov. On, Kermagan in babica, vsi trije so bili popolnoma pijani, da niso mogli niti stopati. Ležali so najbrž v obcestnem jarku, kajti otrok je umrl ne da bi vedeli kedajc. Skočil sem na noge, ter zavpil. »Otrok mrt-e-e-e-v ? « »Da, gospod, prinesli so ga materi Kerandec. Zapazivši ga, je začela plakati, a da li so jej piti, da bi jo potolažili. »K-a-a-j, piti so jej dali ?« »Da, milostljivi gospod, izvedel sem šele sedaj. Ker ni imel Kerandec ne denarja ne žganja, zlil je špirita iz luči, katero ste mu dali vi, v posodo; in pili so vsi štirji,dokler je bilo kaj v luči. S Kerandecovo je slabo«. Hitro sem se oblekel, vzel posodo z vodo * in tekel k notarju, da bi zverine v človeški | podobi oblil z mrzlo vodo. Porodnica, polna špirita, je komaj dihala; poleg nje je ležal od mraza popolnoma črn otrok. Kerandec, Kermagan in babica so smrčali na tleh. Čakal sem dopoludne pri porodnici, a kmalu popoludne je izdahnila dušo«. Zdravnik je omolknil. Vzel je steklenico s konjakom, natočil si čašico, držal jo proti luči, in zlil v enem požirku nevarni in usode-polni sok raztopljenega topaza v se. in kraljevino, kateri je minister. Madjar He-gedus na primer, ko ni vedel reci druzega, je rekel, da je bil Adrassv oni, |MKi katerim je bila okupirana B<»sna : da je Madjar tudi Kallav. Hrvatski minister ima pred seboj milijone naroda svoje krvi, a ne ve, kaj bi mu rekel! To so lepi ljudje, ki upravljajo Hrvatsko ! Pardon ! Cseli je vendar govoril v — Trstu. V »Narodnih novinah« čitamo namreč brzojavko, da se je zahvalil avstrijskima ministroma \Vitteku in Callo. To je popolnoma v redu. Ona sta ga vozila na parobrodu, ona sta ga pogostila, a križevački statuti velevajo, darju ! Da pa ni morda minister Cseh sel v Dubrovnik zalo, ker so Nemci in Madjari mislili, da jim l>o trebalo kakega — stoloravnatelja ! Za tako službo ga ni nad Hrvatom na vsein svetu ...!« Torej: Hrvatska ima ministra — stolo-ravnatelja. Tudi nekaj. Celo imenitna je ta služba pred onim;, ki so — pri polni mizi ! Ali vprašanje je, da li ima narod hrvatski — ki menda ni pri polni mizi — kaj koristi in hasni od ministra pl. Krvi na <'.-»eha — sto-loravnateljevanja !! Veliki knez Aleksander Mihajlo-vić na potovanja. Veliki knez Alekt-an-1 der Mihajlovič je dne 20. t. m. na krovu parnika »Rostislav« dospel v Bujitkliman ob uhodu v črno morje; pozdravljen je bil z j streli iz topov. Sultan je poslal na parnik več visokih dostojanstvenikov. Ob 1. uri je ve-j liki knez zapustil ladijo »Rostislavac ter se podal na krov itacijske ladije »( rnomoree«, od kjer se je jtodal v cesarsko palačo v Dolma-Bagdže, kjer so ga pozdravili visoki dostojanstveniki. Od tu so se veliki knez, poslanik Sinovjev. cesarski odposlanci in členi poslaništva odpeljal: v gaia-vozeh v palačo Vildiz, kjer je sultan vsprejel velikega kneza. Potovanje srbske kraljeve dvojice na Rusko, pol uradno rusko novinstvo jK>roča, da se pričakuje v Petrogradu. da srbska kraljeva dvojica pride tja dne 20. prihodnjega meseca. Na meji ju vsprejme posebni carski odposlanec. Istočasno do^pe v Petro^rad tudi knez Ferdinand Bolgarski. Rusko časopisje pripisuje tem obiskom veliko politično važne st. Tržaške vesti. Naš dan v Trstu. Da, to je bil včeraj naš dan! Dan nase j^e^mi ! Neštevilo jih je bilo, ki so prihiteli včeraj, da se ob sinji Adriji poklonijo geniju naše pesmi ! Slovanska j>esem je slavila včeraj v Trstu svoj naj-sijajneji tri u m f. Slovenski patrijotizem in slovensko bratoljubje *ta imela včeraj svoje zmagoslavje. L tis včerejsnjega slavja je bil tako ogromen, lako impozanten, da nam v hipu nedostaje !>esed, da bi mogli ;zraziti to, kar čutimo ! Prevzhičeni smo še vsled včerajšnjih dogodkov, da bi mogli v tem hipu urediti svoji misli in jih podati v primerni zvezi. Zato za t rj amo za danes le na sploh : že v sprejem Ljubljančanov, da-si se je vršil ob zjutranji zgodnji uri, je bil prisrčen: vspre-jem Goričanov in Nabrežincev pa je bil naravnost Impozanten, a v glavnem se ni vršil na peronu, ampak zunaj po vsem kolodvorskem trgu in vse do prostora »Tržaškega podpornega in bralnega društva« ; na banketu je prišlo do najprisrčnejih pojavov sk»-venske vzajemnosti ; slavje razvitja zastave j pri sv. Jakobu pa je nadkrililo vsa pričako- | vanja naša ! Mi sino se nadejali mnogemu, ' ali, kar srno doživeli : to je bilo oruamljivo i tudi za nas ! Niti sedaj ne moremo prav umeti, da je bilo res vse to, kar smo včeraj videli in doživeli. Povodom volitev smo j vsklikali : o ti zlata okolica naša ! Danes pa ... vsklikamo: o zlati ti naš rod ob Adriji! Zlasti ti naš delavski stan ! Zlata naša masa, ki si postavila včeraj do 10.4MH) glav na |K>lje naše slave, naše časti, na pozorišče zmage naše narodne kulture ! Se enkrat : danes nismo v duševnem razpoloženju, da bi mogli začeti s podrobnim poročanjem o včerajšnjih dogodkih. L»e toliko naj še povemo našim čitateljem, da so bili naši mili gostje od drugod kar iz sebe v občudovanju tega našega slovenskega ljudstva ! A sijajni vspeh našega slavja niso pri-poznavali samo naši rojaki, ampak pri poznali so ga isti Italijani. In po dejstvu, da je bilo vsemu mestu poznati, da se v njem godi nekaj nenavadnega, priča, da je bil to zgodovinsko važen dan za tržaško Slovenstvo. Izlasti pa v zmislu, ker so nasprotniki naši včeraj dobili neodklonljiv dokaz, da imajo v svojih someščanih slovenske narodnosti kulturen element v pravem pomenu te besede, element, ki zasluži vse njih spoštovanje ! Včeraj je bil torej dan zmage naše kulture, našega poštenja, nase tolerance! Slava, slava, slava ! ! »Orsi di Lnbiana!« Bilo je včeraj na južnem kolodvoru, ko smo pričakovali vlak, ki je imel privesti goste iz Gorice. Na peronu sta stala dva Italijana. Jeden njiju je vprašal, kaj da neki čakajo ti ljudje? Drugi pa mu je odgovoril: »I spetta i orsi di Lu-biana«. (Čakajo medvede iz Ljubljane). Mož je menil morda, da je napravil dovtip, ali efekt tega »dovtipa« na blizu stoječega železniškega delavca je bil tak, da je mož (»nemu Lahu prisolil po vseh predpisih prirejeno zvenečo — klofuto z dostavkom: Tu imaš klofuto: — tržaškega medveda! In ta argument je zadostoval [»opolnoma; dotičnik je izginil, ne tla bi bil — vidć, da se že s tržaškimi medvedi ni šaliti — čakal na ljubljanske medvede. Klical je ljubljanskega medveda in pobožkal ga je — tržaški medved. Mož naj si zapomni to lekcijo. Kiin o aferi župnika Jurizze. Včerajšnji »Piccolo* prinaša brzojavno vest iz Kima, katera nam naznanja, da je, v sporu med šk<»f,mi Sterkom in župnikom Jurizzo, sveta kongregacija za obrede odločila tako. da mora zasedaj glede slovenskega Tamtumerguma ostati v s e d a n j e m stanju. Definitivno se odloči, o tem kadar se v soglasju z državnim tajništvom rešijo vse dvomljive stvari glede rabe starosloven-skega obrednega jezika v deželah na vshodni obali Adrije. Za danes prinašamo to vest suho, kakor smo jo posneli iz »Piccola», natančnejše se bomo bavili o tem dogodku, čim bomo zanesljivo obveščeni o stvari. Kdo izzivlje !! Pod tem naslovom nam pišejo: Gospod urednik! Ni nam neznano, kako laško trobilo na lesnem trgu o vsaki priliki ščiti laške podanike, predstavljaje iste svetu kakor sama nedolžna jagnjeta, ki niso zakrivili druzega, nego to, da so zagledali luč sveta pod neugodno zvezdo, da-si v raju Evrope. Oj ti osoda, ki tako neusmiljeno tepeš te nedolžne reveže ! Da Vam dam dokaz resnice, evo me tu s sledečo dogodbico : Ni temu teden, ko sem slučajno sedel v električnem vozu čitaje mirno svoj kupljeni časnik. Dve osebi, glasno govoreči ined seboj, sti me odtegnili čitanju in prisilili, da sem jima obrnil pozornost. Da bi bili videli, gospod urednik, kakovo je bilo njijino vedenje nasproti sprevodniku ! Vse drugo, nego v < ast 2000 letni kulturi njijini ! Uprav neo-pisno nesramnostjo sta povpraševala ubozega sprevodnika, je-li on zavzema stališče kacega stotnika, češ, ker ima »tri vrste makaronov ovitih okolu pokrivala«. Dalje, dobivši vozna listka, mislite-li da sta jih obdržala ? Kaj še — proč sta ju vrgla ! Na mirno opazko sprevodnika, da morati hraniti listke za eventuelno kontrolo, sta odgovorila z ironičnim in zanič-ljivim nasmehom : »Tu smo v Trstu !« (Čitatelj' naj si mislijo, kaj vse je povedano s temi besedami). Sprevodnikovo potrpljenje v očigled taki nesramnosti je bilo v tem slučaju v resnici občudovanja vredno. Odduška zgražanju nad takim činom dala sta tudi v istem vozu vozeča se pošteno misleča gospoda italijanske narodnosti, češ, da »take prenapetosti regmcolov si vendar ne bi bila mislila nikdar«. Vidite, gospod urednik, sami se začenjajo poznavati bolj natanko med sel>oj ali .... ali .... oni so njih .... a mi ostajamo — vzlic vsej prirojeni nam potrpežljivosti, mirnosti in ponižnosti — v očeh nevednega ljudstva po diktatu umazanega glasila vedno le.... izzivalci. Očividec. j Molk. ki govori cele govore. Današnji »Pieeolo« ne omenja niti x besedico vse naše včerajšnje imj»ozantne slavnosti, dasi vemo, da sta bila na licu mesta dva njegovih prvih urednikov. Znano pa je tudi, da »e »Pieeolo«, ako le more, obregne ob naše javne nastope, iz česar je sklepati, da oba »Pic- j colova« urednika nista mogla ničesar iztak-! niti, na čemer bi se bila mogla vsaj sofi-stično spodtikati. To nam najlepše dokazuje, da je naša slavnost zamašila usta tudi najhujim sovražnikom našim. P. S. Tudi menite družbe »v. Cirila in Metodija in do j navzočega nje predsednika, gospoda prof. Tomo Zupana! Kako je šlo to iz srca v srca! In potem pa še slovesna obljuba, da hočejo ostati zveste hčere svojega naroda vsikdar in povsodi — oh, takrat sem bil tako vzrado-sčen, tako vesel v svoji duši! Omeniti mi je še, da je v presledkih peval zbor deklic lepo, ubrino, precizno. Sploh vse je bilo lepo, vue uzorno, in čestitati moram šolskim sestram na teh divnih vspehih, izlasti pa na tem, da so dokazale, da nimalo ne vzgajajo dece tesnosrčno, jednostransko, ampak dajejo Bogu, karje božjega, narodu, kar je narodnega, in življenju, kar je za življenje. Uverjen, da ustrežete tej prošnji moji in da daste izraza čutilom vseh nas, ostajam udani Vam slovenski oče. Hvale vredno. Na včerajšnji veselici ao se prodajale tudi reklamne razglednice od »B rivca«v korist družbe sv. Cirila iu Metoda. Brez vode! Iz sv. K a nam pišejor i ž Čudno je, da v sv. Križu primankuje vode kajti skoro izpod nog nam teče v — Trst, na 3 ure daljave. Vsemu svetu moram povedati, da bo vedel, kako naš slavni magistrat skrbi za našo zgornjo okolico, in sosebno za našo vas, ki šteje kakih 2000 duš in 300 glav živine. Dragi sosedje, Če ne verujete, pridite le pogledat in uverite se, koliko ljudij in koliko živine je tu brez vode! Vsi kali in vodnjaki so popolnoma osušeni. He, gospod naš capovila, kaj pravite! O saj vemo; poln sladkih besed je, če mu omenjaš poraan-kanje vode! Sladek je kakor med. Vse je že ukrenil : napravil je že prošnjo do komisarja, zdaj da čaka le še na odgovor. Takov je njegov — izgovor! Kaj nam bo to govoril ! Kakor da bi se s komisarjem nikdar ne shajal osebno ! Kakor da bi bil capovilla v Evropi, komisar pa kje v Ameriki ! Dragi sovaščani: pomagajmo si sami! Kajti gorje vam, če bomo čakali na odgovor »komisarja« in na »prošnjo« capoville! Capovilla je hlapec komisarja, komisar je hlapec magistrata — magistrat pa nam noče nič dati! Torej nam vsi skupaj nočejo nič dati ! Dražba na kolodvoru zaostalih predmetov. V četrtek, dne 25. t. m. ob 10. uri zjutraj vršila se bo javna dražba nedviguje-nih predmetov v tovorno-oddajnem magazinu št. II. v drugem nadstropju južnega kolodvora. Predmeti bodo oddani onemu, ki največ ponudi. Kupljeno stvar je takoj plačati in odvesti. Pod vsklicno ceno se predmeti ne bodo prodajali. Zapisnik istih se nahaja v vestibilu osebnega kolodvora. Izpred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je vršila v soboto kazenska razprava, kakoršne si ne želimo več videti. Nesrečni strankarski odnošaji med našim ljudstvom so doveli že do več žalostnih dogodkov, ki so v sodnih dvoranah imeli svoj zaključek. V soboto smo imeli zopet tak slučaj. Dne 5. marca je v Tomaju iz malenkostnega vzroka nastal prelep med nekaterimi pristaši liberalne stranke iz Storij in med več Tomajci. ki so, kakor je znano, pristaši klerikalne stranke. V tem pretepu je bil Martin Može iz Štorij posebno hudo poškodovan. Sodni dvor je spoznal obtožene To-majce krivimi in je obsodil Alojzija Ravbarja na 4 mesečno, Alojzija Večerino na 3 mesečno, Josipa Vrana in Josipa Orla vsakega na 2 mesečno in Antona Cerneta na 6 tedensko težko ječo. Obtožence so branili odvetniki dr. Pretner, dr. Slavik in dr. Abrain, kateri so prijavili proti razsodbi ničnostno pritožbo. Nesreča. Pred nekoliko dnevi je 80-letni Auton Kuret peljal junico nekemu mesarju pri sv. Jakobu. Blizu kavarne Fabris pa se je junica splašila in ubozega starčka povlekla za seboj na tla. Starček si je pobil glavo tako nesrečno, da je v soboto umrl v tukajšnji bolnišnici. Poskusen samomor. 25 letna R>za P. iz Pulja, stanujoča v ulici Barriera vecchia št, 19, popila je v soboto o poiudne stekle-kico strupa, hoteča se usmrtiti. Njeno stano-nje pa so slišali sostanovalci, kateri so pozvali hitro zdravniško pomoč. Došli zdravnik jej je opral želodec in jo potem, ker je bilo njeno stanje precej težko, poslal v bolnišnico. Iz nekega pisma so doznali, da se je hotela usmrtiti radi nesrečne ljubezni. Lepa žena. Vincenc V., železniški uradnik v nekem bolgarskem mestu je imel svojo soprogo, sina in sestro v Trstu. Ker mu je bilo samemu dolgočasno, pisal je soprogi, naj pride z otrokom in njegove« sestro le njemu na Bolgarsko. Lepi ženski pa to ni ugajalo in mu je odpisala, da je prav nič ne vleče na Bolgarsko ter da raje ostane v Trstu. Drugo pismo, ki je je pisal soprogi, imelo je isti uspeh. Ker je mož videl, da s pismi nič ne opravi, prišel je sam v Trst po svoje drage. Po hudih bojih se je ženska slednjič vendar, ali le navidezno odločila, da pojde s soprogom na Bolgarsko. Ko pa je mož na kolodvoru kupoval vozne listke, porabila je ljubezniva ženka to priliko ter izginila s pomočjo dveh bratrancev. Pozneje je izginila tudi sestra bolgarskega uradnika, kateri je slednjič ostal sam na kolodvoru, brez žene, otroka in sestre in tudi brez kovčekov, katere mu je odnesla soproga z denarjem vred. Ker so bila iskanja zastonj, je mož vso stvar naznanil policiji. Dražbe premičnin. V tore.t, dne 23. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- ) vilne Btvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Kandler štev. 2. A, hišna oprava ; v ulici Aequedotto št. 23, hišna oprava; v ulici Oh epa št. 5, hišna oprava ; v ulici S. Gio-vanni št. 6, železni predmeti ; v ulici Giulia št. 10. B, hišna oprava ; v ulici Media št. 2, hišna oprava. Vremenski reatnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 26.3, ob 2. uri popoludne 32.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.7. — Danes plima ob 0.25 predp. in ob 11.55 pop.; oseka ob 5.53 predpoludne in ob 6.2S popoludne. Osnoval ni shod zadruare trsoveev z jest Tinami, ki se je vršil včeraj popoludne v dvorani Mali v ni imel od sklicevateljev za-željenega vspeha. Osnovalni odbor je predlagal, naj zborovalci sprejmejo pravila taka, kakoršna jim ji je predložil on, ne da bi jih bil dal prej na razf>olago interesentom za potrebno preštudiranje. Ako nam pride podrobnejše poročilo, priobčimo je j>ozneje, za danes omenjamo le to, da je bilo glasovanje o pravilih (na zahtevo zborovalca Antona Sancina-Drejača, trgovca v Skednju) odloženo za drugikrat in sicer zato, da bo vsakemu možno pregledati si prej pravila. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Vesti iz ostale Primorske. ženskega učiteljišča v Gorici. Ravnokar smo izvedeli iz kompe-tentnega vira, da se za prihodnje leto zavoljo pomanjkanja prostorov ne bodo sprejemale privatne gojenke v II., III. in IV. tečaj slov. oddelka c. kr. izobraževališča za učiteljice v Gorici, kar naj dotične gojenke, « ki so nameravale vstopiti v eden ali drugi omenjenih tečajev, s tem vzamejo na znanje, da ne bi brezpotrebno imele event. svršnih stroškov. ' Novo pevsko društvo »Ijira» S k o po - K o p r i v a je imelo dne 3. junija svoj prvi občni zbor. Zborovanje, ki se je vršilo v gostilni g. Batiča v Koprivi, je otvo-ril začasni predsednik Sv. Prencis. Prečitala so se pravila (ki so danes, ko to pišem, že potrjena od vis. c. kr. namestništva), katera nam je gori omenjeni gospod sestavil ter so bila ista soglasno sprejeta brez spremembe. Konstatovalo se je 50 delujočih in {»odpornih udov. Sledila je volitev odbora. Voljeni so bili : g. Josip Batič, gostilničar v Koprivi, predsednikom, preč. g. Jos. Colja, pod prednikom, g. (i. Anton Bole, tajnikom in g. Fran Furlani blagajnikom ter še 5 odbornikov in 2 namestni ka. Predsednik, g. Jos. Batič, zahvalivši se na izkani mu časti je obljubil, da si bo kakor tak prizadeval, da postane novo pevsko društvo »Ura« v diko in ponos našima občinama. Preč. g. Jos. Colja je k tej zahvali razvil precej dolg govor, v katerem je dokazoval veliki upliv petja na človeka. Povdar-jal je posebno, naj bodo udje složni ter naj vsaki pazi, da s|M>lnuje svoje dolžnosti, ker le tako je mogoč obstanek društva. G. Svobodin, pevovodja, seje ob zaključku zborovanja obrnil do vseh udov pevcev s pozivom, naj vaje kolikor le mogoče redno obiskujejo. Zaključivši zl»orovanje z običajnim »živijo« so pevci zajveli : »Liepn naša domovina«. Razšli smo se s sladko zavestjo, da smo tem potom puetavili temelj novi stavbi na narodnem i>olj«it ter z nado, da čim prej zaslišimo brenk naše nove »Lire«. Živi, rasti, cveti! L i r a š. Vesti iz Kranjske. * I z Š t. V i d a pri Vipavi pišejo »Slov. Narodu« : Bodite tako prijazni, in objavite mal popravek glede ve3ti iz vipavske doline, v kateri se naznanja, da je pri nas zopet pobila toča preteče no soboto. Dotična vest je jako pretirana, kajti v vseh vaseh, katere našteva omenjena notica, o toči skoraj ne vedo. Pač je padlo tu pa tam kako zrno, a tako malo, da smelo rečem : v vseh teh vaseh ne l»o zaradi toče niti enega hektolitra manje. Za Budanje pač ne morem ničesa gotovega reči, ker sem nekatere može slišal praviti, da je bilo tam nekoliko hujše. Vipavci se letos nadejajo obilne in dobre vinske kapljice. Boljše in še lepše kaže, kakor je bilo lani. Marelice so tako obrodile, da jih prodajajo prav za slepo ceno. Skoda, da ni več kuj»ca. Kljub temu pa, da so marelice jako cene, lxdjši |K>sestniki dobe zanje lepe svote, p j 200 — 300 gld. in nekateri še kaj več. Vesti iz Koroške. Koroška trgovinska in obrtna z b o r n i c a ja dne 13. t. m. praznovala svojo petdesetletnico. Zbornici je došlo mnogo čestitk, od ministrov, druzih zbornic itd. Znamenito je, da sedanji predsednik Hillinger načeluje zbornici 27 in polleta. Razne vesti. Grozno samoubojstvo. Iz Podgorača na Hrvatskem pišejo: V tukajšnji opekarni je bil uslužben tudi 16-letni Ivan Vidakovič. Xa videz jako veselemu delavcu je motila veselje le okolnost, da je od bornega zaslužka svojega moral vzdrževati tudi siromašno mater, da-si je imel še dva druga brata. V tem zinislu je dobival od doma obupnih pisem. Kolikor je mogel, je tudi pošiljal siromašni materi, da-si sam niti poštene srajce ni imel več na sebi. Zadnje dni je bilo videti na nesrečnežu neko raztrešenost in melanholijo. Niti jesti ni hotel, da si je pridno delal. V nedeljo dne 14. t. m. je v neki podgoraški gostilni spil 1. decl. žganja. Povrni vsi se v opekarno seje izogibal vsaki družbi, a sukal se je vedno okolo ogromne zažgane peči. Iz od-prtine je švigal plamen, tako, da ne bi se človek približal niti na deset korakov. Mladi mož pa se je približal vratom, odmaknil vrata od pleha in zgodilo se je grozno: pritisnivši roki na prsi, vrgel se je skozi odprtino v peč tako, da s o m u „»s a m o noge ostale z u naj. Naravno, da sta silni plamen in ogenj storila, da je nekemu delavcu, ki je slučajno prišel blizu kakih 10 minut pozneje, bilo izvleči iz peči, ne člo-, veka, ampak pečeno meso. V takem stanju jc našla kadaver sodna komisija. Svoja otroka zastrupil. Iz Kesztelja na Ogerskem javljajo o tem- le groznem dogodku : Tukajšnji ugledni trgovec z drvi Teodor Laskai je zastrupil dvoje svojih otrok: petletno hčerko in enajstletnega dečka, davši jima sadja, v katerem je bilo arzenika. Za-stru pijenje z arzen i kom so določili še le po pogrebu. V to svrho so morali izkopati obe trupli. Govorilo se je, da seje udovec Laskai hotel v iirugič oženiti in v ta namen se je na tak grozen način rešil obeh otrok iz prvega zakona. Laskaia so zaprli in bo moral pred sodiščem odgovarjati za svoj grozni čin. Crispi bolan. Nekdanji vsegomogočni ita-Ijanski ministerski predsednik Crispi je zelo nevarno bolan. Bojijo se najhujšega. Smrt Kriigerjeve soproge. Iz Pretorije javljajo, da je soproga predsednika transvaal-ske republike, Krugerja, umrla dne 20. t. m. vsled vnetja pljuč in po tridnevni bolezui. Pokojnici je bilo 67 let. Gonja proti Poljakom na Pruskem. — Nemška kultura postaja huja in huja. Ali nemškim srditežera po uredništvih listov še ni dovolj huda. Jeden teh listov nasvetuje nastopno radikalno sredstvo: »Vsaki vojak, ki radi pomanjkljivega poznavanja nemškega jezika zavlačuje svojo vojaško izobražbo, je dolžan služiti jedno leto več v vojakih«. Zakaj ne kar več let v -vencev 1000 K, upravništvo »Slov. Naroda« 338 69 K (mej temi 98-25 K Ciril-Metodo-vega daru), caud. iur. A. Kolšek v Konjicah zbirko 11 K, arh. A. Aškerc v Ljubljani 10 K, prof. dr. Iv. Svetina 10 K, A. E. v Dalmaciji v spomin pokoj. not. Iv. Gogoli 10 K, T. V. iz nabiralnika v Močil d i ko v i gostilni na Raki 4*84 K, Antonija Kadivec v Ljubljani zbirko vesele družbe v Polhovem gradu 1610 K, Fanika Režalek v Konjicah 2 K, podružnica v Št. Petru na Krasu 60 30 K, učitelj Miroslav Kožuh zbirko ob učiteljskem zborovanju 5 K, ljubljanski magistratni uradniki mesto venca pok. mag. tajniku dru. Iv. Janu 57" 13 K, za god slov. blagovestnikov: prof. Iv. Macher v Ljubljani 3 K, duhovska družba na gorenjski železnici 10 K, litijsko-šmartinske Sloven ke polovico prihodnje pokrovitelj ni ne 100 K (po »Slov. Narodu«), Jožef Novak v Velikih Lašičah 10 K, dekan Janez Novak v Radovljici 10 K, posoj. taj. Josip Berk v Konjicah preostanek za kres 6 K, dekan Iv. N. Murovec v Cerknem 5 K, ženska podružnica v Krškem 107 K z udnino vred (po »Slov. Narodu«), advokat dr. R. Pi-puš v Mariboru pri kresu nabrano svoto 13-50 K. B 1 a g a j n i š t v o družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina in promet Brzojavni in telefonski promet meseca junija 1901. — Na c. ki-, brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca junija 1901 in sicer. na Primorskem: oddanih............ 50951 došlih............. 57809 tranzitujočih..........153105 vseh brzojavk 261865 od teh jih odpada na Trst sam: oddanih............ 33157 došlih............. 36733 tranzitujočih.......... 136073 vseh brzojavk 205963 na Kranjskem: oddanih............. 8395 došlih.............. 10854 tranzitujočih.......... 17050 vseh brzojavk 36299 Telefonski promet: V interurbannem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu............. 2099 » Opatiji..........339 » Pulju............. 168 » Ljubljani........... 165 V lokalnem prometu govorilo se je : > Trstu........................320000 kra » Pulju........................6745 » » Gorici........................6660 » » Opatiji........................1839 » » Ljubijani......................19535 « Brzojavna poročila. Huda ura. STIEGE 21. (B.) Včeraj je bila v tukajšnjem gorovju huda ura. Strela je udarila na kakih 30 krajih. V Hasselpelde je upepe-liio jedno celo ulico. Velik požar. HELSINGSFORS 21. (B.) Vas Tuli-runkki v bližini Viborga, je upepelil požar. Zgorelo je 97 hiš. PETROGRAD 21. (B.) V Šolskem No- vemsalezandravskemu je požar uničil 260 hiš. Nezgoda kralja Belgijcev. BAD GASTEIN 21. (B) Kralj Belgijcev se počuti povsem dobro, včerajšnja nezgoda je ostala brez posledic. (V soboto je namreč kralj Belgijcev izpodrsnil in padel na tla.) Velikanski deficit trgovinske banke v Charkovu. PETROGRAD 21. (B.) Deficit trgovinske banke v Charkovu znaša 2,300.000 rubljav. Volitve v generalne svete na Franco-zkem. PARIZ 22. (B.) Po vspehih do 7. ure zjutraj je bilo izvoljenih v generalne svete 814 republikancev in 204 konservativci. Razen tega pride 80 kandidatov v ožjo vo-i litev. Republikanci so pridobili dosedaj 39 mandatov, zgubili pa 18. Listnica uredništva. SI. s o s k a podružnica »Slovenskega planinskega društva: Notica, o kateri govorite v dopisu, ni bila priložena. „Dobri prijatelj". Vaš dopis v taki obliki ni za javnost. Sicer velja načelo, da se dopisi došli animno ali le pod psevdonimom ne objavljajo. Alikiutir Levi Mlnzi Prva iu največja tovarna pohištva vseh vrst. —•: t r s t TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št- 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOSTROVANI CENIK ZASTONJ IN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Radi odpotovanja proda se bicikelj in tandem najnovejšega sistema, jako elegantna in lahko tekoča iz najbolj renomirane svetovne tovarne za lOO gld. pod ceno. Naslov dobi se v uredništvu našega lista, „Edinost" se prodaja razven že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalnice Sinolars.) V ■elikanska rastava pohištva in 1 tapecarij. Izvenredno ugodne | UC it cene. %£ U M j VILJEM DALLA T0KRE j v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) • a Moje pohištvo donese srečo. ™ j MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. zaloe Dobištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) it. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. Mala oznanila. l*od to rubriko prinašamo oznanila po najnižji! cenah- Za enkratno inercijo se plača po 1 nvč. za bewdo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter *e plačujejo v četrtletnih antkipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* za toraj naj se zahteva povsod le: KAVA DRUŽBESV.C1 RILAINMETODAVLJUBLJANI. Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. H. Stibiel Pekarne in sladčičarne. Piazzetta iS. Giacomo ^t. 3 (Corso ; lilij alka ulica Ribepresorljive nirežiee. n v Trstu, Piazza Negozianti št 1 V I tCfc \J m priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice irettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer."' Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Ojrlje in drva. v ulici del Mllh5) Incin v ulici dei ~orro Stev* ■Viti 11 d JvOI|l priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska izdelovalnica in zaloga zazno vrstnega pobi-tva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica 8. Lucia 12 (zadej c- kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča \an Cink, ulica S. Daniele žt. 'J. Zaloga dalmatinskih vin »Vr kleti in istr-ki teran toplo priporoča cenjenim družinam. gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pav-linovič v Trstu. Via Chiozza 11. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo -t 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 3'J uvć.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. Trirovina z izirotovljenimi oblekami. Colorini Ponte della Fabbra št. 2. vogal Odidi lili. ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, druga podružnica „Alla citta «ii Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove Ti iHruneijeva hiša). Zalogi izgotovljenih oblek za mo-ke in «lečke in sicer: obleke za moške od gl t>.50 do 24. za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.y0 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do lt). Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do it, od platna ali satena v raznih barvah od gld l do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina ialodjeva kožai za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v K ormi u u od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. Obuvala. Podpisani pripomba slavnemu slo-venskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se na- hajati v n liri Kiborgo st. in v ŠktMllljll (Šl-ednsl) št. 3SS (naglavni cesti), sprejema naročbe po meri in za poprave. Bog i narod I Peter Rehar, čevljarstl mojster. sr K 18. Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „The j uvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, lino poliran, s premenjavo na zobno kolo, sivau-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— NainnVPICP Uplil#Q nnvnct' Fotografični popolen stroj gld. 1.90 s IK&JIIUVGJOC, VCIIHa IIUVUOL. kojim /.»more napraviti vsak brez prej- šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost l ena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in nešteviinimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naročbe se zaračuna zaboj 35 nove. Balzam zoper ozeblino J. Pserbofer-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto požiljatvijo tfd kr J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca J. Pserhofer-jev balzam 7oner crolšo 1 stekleDica 40 kr z-upri ^tMSO, g poštnm(i prosto posiljatvijo 65 kr. Stoli - o vi Kola - preparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1/„ litra 1 gld. *>0 kr., V* litra 85 kr. J. Pserliofer-jeva grenka želodčna tinktura Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA ^^n Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zzziz Valikanaki vrt in veranda. — Krasen razgled. Izvrstna kuhinja ."9S [| Plzensko in Kulmbaško pivo. doV>ro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški terafl. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. --| Telefon štv. 657. |- -- 01) nedeljah tn praMKli v lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Oučino. ITajzmernejAe cene. Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „Jfova restavracija Centrale pilsen", (2rst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. X> Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Zaloera likerjev v sodčih in buteljkah Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih ' ▼in in buteljk- Postrežba točna, cene zmerne. liemeljni v velikem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za Btopnjice. Cene smerne. H Viktor Kiklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. MAL POLOŽI DAR DOMU N A_AJ.T AR ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUB L|AN I. Velika zaloga LnlpC nečuveno l\UlCO nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste od K li"»<>.— vise. Kolesa za dame z ravnim okvirjem, dobrim gumijem K —, 80.—, fK).—. j»M>.—. Pneumatiki. gumijevi nadkrovi, dobre vrste K 'J.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. Naivppia nnvnct^ Ilustrevani dunajski koncertni ročni akordeon liaJTvvJCl IlUVUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. '2 registra, dvojnih glasov, 2 pridržavalca, "2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, Širok, krasen glas, 3f> cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake. 75 najboljših okev, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s Solo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. BI. Rundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogijic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki j gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Ha vod nporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer-jeva lekarna Duiiiij I., Singerstrasse ste v. 5. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 s^kl^rnica Tannochinin-pomada J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld. Zdravilni oljliž za rane pok. prof, Stendei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto požiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbi vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poiiljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpofilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Če se preje vpofilje denar (najboljfie s pofitno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejfia. nego pri pofiiljatvah proti povzetju. J. Pserliofer-jeve odvajalne lotljice Restaurant SILBEIiEGG Via Ghega št. 9 A. ■g najugodnejša gostilna bi PLZEKSRO PIVO SILBEREG5 po 24 nove. liter. X;iuiizn:i vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : opollo, istrsko orno in belo. » ; Albert Brosch Trst. — Via S. Anton io 5. — Trst. =»■ Kožnhar in izdelovalec kap 'Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbja ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. Jakob Kosmerij T R S T B- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T R G O V I X A jestvin In kolonij al nega blaga, deiikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. IFst-žsio oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javili,