Dr. Igor Nikolič, dr. Marjan Blažič, dr. Slobodan Kodela
Temeljne glasbene sposobnosti učencev kot dejavnik prepoznavanja glasbenega talenta
Znanstveni članek UDK 159.924:78+37
KLJUČNE BESEDE: glasbene sposobnosti, ocenjevanje glasbenih sposobnosti, glasbeni talent, prepoznavanje, nadarjenost
POVZETEK - Upoštevajoč pomen veljavnega ocenjevanja glasbenih sposobnosti za uspešno prepoznavanje glasbeno nadarjenih učencev, v prispevku izhajamo iz opredelitve strukture sposobnosti ter njenih oblik, ki jih lahko ocenjujemo pri mlajših šolskih otrocih. Upoštevali smo opredelitev glasbenih sposobnosti v ožjem smislu, kjer se osnovne oblike nanašajo na občutek za višino tona, občutek za ritem in glasbeni spomin, na njih pa se nadgrajujejo kompleksnejše oblike - harmonični sluh in sposobnost odzivanja na izrazne lastnosti glasbe. Empirična raziskava je bila izvedena na vzorcu 514 učencev prvih, drugih in tretjih razredov osnovnih šol. Kot prispevek k procesu prepoznavanja glasbenega talenta smo v okviru raziskave verificirali instrument percepcijskega tipa za ocenjevanje glasbenih sposobnosti. Rezultati so pokazali pomembno višjo stopnjo sposobnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo, prav tako pa težnjo k povečevanju sposobnosti s starostjo, ob ugotovitvi, da lahko raven motivacije pomembno vpliva na rezultate preizkusa. Rezultati niso pokazali pomembne razlike pri stopnji glasbenih sposobnosti glede na spol.
Scientific paper UDC 159.924:78+37
KEYWORDS: musical abilities, assessing musical abilities, musical talent, identification of musically talented pupils, giftedness
ABSTRACT - Considering the meaning of valid assessment of musical talent for successful identification of musically talented pupils, the paper .starts by defining the structure of abilities as well as its forms which can be assessed on pupils of younger age. We accepted the interpretation of musical abilities in a narrow sense, where the basic aspects relate to the sense of pitch, the sense of rhythm and musical memory, and those more complex aspect upgrade them - harmonic hearing and the ability to respond to the expressive characteristics of music. Empirical research was performed on the sample of 514 pupils attending second, third and fourth classes of primary schools. As a contribution to the process of identifying musical talent, an instrument of perceptive type for assessment of musical abilities was created and verified in the scope of the research. The results indicated a significantly higher degree of abilities ofpupils who attend a music school, as well as a tendency towards the increase of ability with age, noting that the level of motivation can significantly affect the test results. The results did not show any significant differences in the degree of musical abilities according to gender.
1. Teoretična izhodišča
Značilnosti glasbenega razvoja v otroštvu kažejo na potrebo po čim zgodnejšem prepoznavanju glasbenega potenciala, da bi lahko na razvoj glasbenega talenta pravočasno in ustrezno vplivali. Iz prakse poučevanja je razvidno veliko število glasbeno sposobnih otrok, za katere lahko predpostavljamo, da bi imeli vidnejše uspehe pri glasbenih aktivnostih, vendar zaradi neugodnih okoliščin pogosto ostane njihov
potencial neprepoznan. Na ta problem opozarjajo tudi drugi avtorji (Wing 1968, v Rojko, 1981, str. 97; Mirkovic-Radoš, 1983, str. 199). Persson (v Winner in Martino, 2000, str. 106) trdi, da niti ne vemo, koliko je glasbeno nadarjenih otrok, rojenih v družinah, katere jim ne nudijo ustrezne spodbude za razvoj nadarjenosti, zato se njihov talent nikoli ne razvije.
Če upoštevamo navedeni problem, je tako treba ustvariti določeno obliko doprinosa k prepoznavanju glasbeno nadarjenih učencev. Upoštevali smo sistem splošnega osnovnega izobraževanja in mlajše šolske otroke v obdobju, ko je treba potencialno nadarjenega otroka usmeriti k obiskovanju glasbene šole, oziroma k eni od manj formalnih oblik spodbujanja nadarjenosti.
V procesu prepoznavanja glasbenega talenta je treba posebno pozornost posvetiti glasbenim sposobnostim kot enemu od osnovnih indikatorjev nadarjenosti. Mnenja v literaturi potrjujejo, da so "nadpovprečne glasbene sposobnosti pomemben pokazatelj glasbenega talenta" (Blažič, Črčinovič Rozman in Kovačič, 2009), oziroma, da so "najpomembnejši napovedovalec glasbene uspešnosti" (Mirkovic-Radoš, 1996, str. 89). B. Bogunovic, pri raziskovanju odnosa med glasbenim talentom in uspešnostjo, obravnava glasbene sposobnosti kot "pogoj, ki se upošteva, katerega doprinos je očiten in kot takšen tudi potrjen" (2010, str. 83), in trdi, da so glasbene sposobnosti "conditio sine qua non ukvarjanja z glasbo" (2010, str. 306). Podobne poglede najdemo tudi pri drugih avtorjih (McPherson in Williamon, 2006; Persson, 2011; Winner in Martino, 2000; Kovic, 2010; Haroutounian, 2008; Kršic-Sekulic, 1990; Lelea, 2010; Pekic, 2011). Glede na pomen sposobnosti pri oblikovanju glasbenega talenta, se pojavlja vprašanje njihove opredelitve. Ali torej glasbene sposobnosti obravnavati kot ožji dejavnik, ki ne izhaja iz specifičnih sposobnosti, ali kot širši nabor lastnosti, katere posamezniku omogočajo uspešno ukvarjanje z glasbo?
K. Mirkovic Radoš je na osnovi rezultatov svojih raziskav oblikovala hierarhični model strukture glasbenih sposobnosti (Mirkovič-Radoš,1983; 1996; Radoš, 2010). Prva, najnižja, senzorna raven (raven senzacij) zajema enostavne sposobnosti slušnega razlikovanja, ali "sposobnost slišanja", kar velja za najosnovnejšo obliko glasbenih dejavnosti. Na njenih temeljih se oblikuje druga raven, ravenperceptivne organizacije, kjer ima pomembno vlogo zaznavanje višine tonov. Tretjo raven predstavlja asociativna raven, kjer se posebna pozornost usmerja na vlogo glasbenega pomnjenja, tj. glasbenega spomina kot "sposobnosti da se zazna, dojame in zapomni, oziroma prepozna ali reproducira tok glasbenih vtisov" (1983, str. 165). Četrta, najvišja raven, relacijska raven, predstavlja sintezo tekočih in kristaliziranih glasbenih sposobnosti.
Avtorica namreč meni, da v analogiji s teorijo fluidne in kristalizirane inteligentnosti Raymonda Cattela lahko govorimo o enakih kategorijah tudi, ko gre za specifične glasbene sposobnosti. Fluidni, osnovni vidiki muzikalnosti so "predvsem prirojeni, brez vplivov okolja, medtem ko se kristalizirani nanašajo na glasbena izražanja, ki se v razvoju nanašajo na fluidne vidike in so oblikovana z motivacijo, izobraževanjem in z vplivi iz okolja" (Radoš, 2010, str. 63). Na podlagi omenjenega modela razlikujemo dve obliki struktur glasbenih sposobnosti: osnovne (fluidne, sposobnosti
nižjega reda), ki imajo močno genetsko osnovo, mednje pa sodi občutek za višino tonov, občutek za ritem ter glasbeni spomin, in kompleksne (kristalizirane, sposobnosti višjega reda), ki se nanašajo na doživljanje harmonije in estetsko vrednotenje glasbe. Večina raziskovalcev se strinja, da so omenjene najvišje oblike glasbenega izražanja pod relativno velikim vplivom glasbenih izkušenj in učenja.
Subotnik in Jarvin (2005) v svojem pojmovanju razvoja glasbenega talenta glasbene sposobnosti razumeta v širšem pomenu. Po njunem mnenju začetniške glasbene sposobnosti (ki se nadalje razvijajo v kompetenco, strokovnost in elitni talent) zajemajo notranjo motivacijo, karizmo in muzikalnost. Teh treh elementov se ne da naučiti, kar pomeni, da imajo močno genetsko osnovo. Notranja motivacija je povezana z vzgibom, da komunikacija poteka skozi glasbo, ne glede na dejstvo, da glasbeniki pogosto delujejo v samoti (vaja, komponiranje), muzikalnost pa je na splošno ustvarjena kot možnost glasbene komunikacije. Karizma kot element glasbenih sposobnosti pride do izraza kasneje v procesu razvoja talenta in se nanaša na sposobnost privabljanja občinstva, bodisi z močjo izvedbe ali pa z močjo osebnosti.
V	iskanju "koncepta glasbenih sposobnosti" sta Hallam in Prince (2003, v Hal-lam, 2006) preučili mnenja skupine otrok in ljudi z različnimi stopnjami glasbenega udejstvovanja. Ugotovitve kažejo, da otroci in odrasli, ki se ne ukvarjajo z glasbo, kot sposobnost razumejo spretnost igranja instrumenta ali petje. Po drugi strani pa je skupina glasbenikov kot sposobnost posebej poudarila osebnostne lastnosti: motivacijo, izraznost, "potop" v glasbo, polno zavezanost in metakognicijo. Rezultati te raziskave niso vodili k opredelitvi pojma glasbene sposobnosti, saj je vsaka skupina anketirancev definirala sposobnost drugače, glede na lastne izkušnje.
V	smislu razširitve omenjene raziskave, je Hallam (2006) napravila bolj obsežno raziskavo s ciljem, da "razkrije" pomen in definira koncept glasbene sposobnosti. Raziskava je obsegala zelo širok vzorec (N = 650), tako v smislu starosti (14 do 90 let), kot tudi v smislu obsega, v katerem so anketiranci bili vključeni v različne glasbene dejavnosti. V vprašalniku so anketiranci izražali strinjanje s 77 trditvami, stopnja strinjanja za posamezno trditev je bila izražena na petstopenjski lestvici. Glede na skupne rezultate, so največji pomen pripisali naslednjim kategorijam: občutek za ritem (avtorica to razlaga z vplivom popularne glasbe, kjer ima ritem osrednje mesto), izražanje misli in čustev preko glasbe ter sposobnost za razumevanje in interpretacijo glasbe. Kot pomembna kategorija pri glasbenih sposobnostih sta bili omenjeni tudi motivacija in osebnostne lastnosti. Presenetljivo je nekoliko nižje povprečje dosegel posluh za glasbo, medtem ko je bila najnižje ocenjena kategorija glasbeno znanje. Hallam (2006, str. 430) je na osnovi raziskave ugotovila, da obstajajo indikacije, da so "pojmovanja glasbene sposobnosti splošne populacije širše od tistih, ki se prepoznavajo s tradicionalnimi preizkusi glasbenih sposobnosti". Avtorica (prav tam, str. 431) gleda na glasbeno sposobnost v širšem pomenu; termin po njenem mnenju sestavljajo posamezne osebnostne lastnosti in pridobljeno znanje ter spretnosti. Pravi, da se glasbena sposobnost lahko razlaga kot "dejanske glasbene veščine - z izvaja-
njem, komponiranjem in improvizacijo, preko poslušanja, vrednotenja in ocenjevanja glasbe, s sposobnostjo komunikacije preko glasbe".
V povezavi z navedenim razumevanjem glasbenih sposobnosti v ožjem in širšem smislu je razvidno, da različni avtorji, glede na lastna mnenja o strukturi glasbenih sposobnosti, navajajo različne delitve te strukture. Za razliko od štiristopenjske hierarhične strukture, ki jo navaja Radoš (2010), Lelea (2003, str. 175) definira tri "različne glasbene sposobnosti":
□	zaznavno sposobnost, oz. sposobnost aktivnega poslušanja, iz katere se sčasoma lahko razvije tudi sposobnost estetskega vrednotenja glasbenega dela,
□	interpretativno sposobnost, tj. sposobnost vokalno-instrumentalnega izvajanja glasbe, in
□	kreativno sposobnost, katera se v otroški dobi nanaša na svobodno glasbeno izražanje.
Zdravkovic in Stojadinovic (2013, str. 367) menita, da se osnovne oblike sposobnosti nadgrajujejo s kompleksnejšimi vidiki: "občutek za dinamično niansiranje, občutek za barvo tona, občutek za tonaliteto, sposobnost pomnjenja, sposobnost glasbene reprodukcije (petje in igranje), sposobnost usvajanja teoretičnega glasbenega znanja, občutek za večglasno (dvoglasno) skladno izvajanje glasbe, občutek za kolektivno izvajanje glasbe, sposobnost razumevanja harmonije, sposobnost estetskega ocenjevanja, ustvarjalne glasbene sposobnosti".
Ob upoštevanju zgoraj navedenih (relativno različnih) vidikov, menimo, da je treba razlikovati med sposobnostmi v ožjem smislu in različnimi oblikami njihovega izražanja. Na primer, navedena "interpretativna sposobnost" ali "ustvarjalne glasbene sposobnosti" se lahko razlagajo kot glasbene dejavnosti, ki predstavljajo reprezenta-cijo sposobnosti, pa tudi drugih dejavnikov. Zato jih ne bomo opredelili kot glasbene sposobnosti v ožjem smislu, ampak kot vidike glasbenih dosežkov oz. kot manifestacijo glasbenega talenta.
Glasbene sposobnosti v ožjem smislu pa bomo razdelili v pet osnovnih kategorij. Prve tri se nanašajo na osnovne glasbene sposobnosti in vključujejo občutek za višino tona, občutek za ritem ter glasbeni spomin. Glede na to, da se pomembno razvijajo pri mlajših učencih, te oblike sposobnosti lahko predstavljajo osnovo za prepoznavanje nadarjenih učencev. Drugi dve kategoriji vključujeta bolj kompleksnejše oblike sposobnosti - harmonični posluh in sposobnost odzivanja na izrazne lastnosti glasbe. Ker je njihov razvoj v glavnem povezan z obdobjem po enajstem letu starosti, bi bila vključitev v merilni instrument neustrezna. Iz tega torej sledi, da se izraz glasbene sposobnosti v ožjem smislu nanaša na sklop specifičnih oblik sposobnosti, ki predstavljajo temeljni element razvoja glasbenega talenta.
Navezujoč se na predhodne razlage, je treba omeniti tudi možnosti za ocenjevanje glasbenih sposobnosti. Vzporedni razvoj glasbene pedagogike in psihologije glasbe je podal tudi posebne pristope k proučevanju, zato postopke delimo v dve kategoriji. V eni kategoriji sposobnosti ocenjujejo glasbeni pedagogi in najpogosteje
zajema reprodukcijo glasbenega materiala, druga kategorija pa predstavlja perceptiv-no testiranje glasbenih sposobnosti s pomočjo standardiziranih psiholoških testov. Ti instrumenti so nastali v različnih obdobjih prejšnjega stoletja (Royko, 1981; Mirko-vic-Radoš, 1983; 1996; Radoš, 2010; Bogunovic, 2010), pojavljajo se pa tudi novejši trendi na tem področju (Edwards et al., 2000; Wallentin et al., 2010; Law in Zentner, 2012a; 2012b; Müllensiefen et al., 2014).
Predpostavili smo, da bomo dobili najustreznejše rezultate preverjanja v kombinaciji glasbeno-pedagoškega in psihološkega preizkusa. Kljub temu moramo upoštevati, da lahko standardizirane psihološke preizkuse glasbenih sposobnosti "ne glede na ustaljenost pogojev testiranja, opravlja samo psiholog" (Pravilnik o izradi i koriščenju psiholoških mernih instrumenata, 1988, čl. 19), zaradi česar pedagogom (učiteljem razrednega pouka in učiteljem glasbene vzgoje v osnovnih šolah) ni dovoljena samostojna uporaba teh instrumentov. V ta namen smo sestavili instrument perceptiv-nega tipa za preverjanje glasbenih sposobnosti mlajših šolskih otrok, kateri bi lahko bil uporabljen v praksi sistema osnovnošolskega izobraževanja, ob priporočilu, da se rezultati merjenja potrdijo in dopolnijo z ustnim preverjanjem glasbenega pedagoga.
2. Metodološki okvir raziskovanja
V prispevku izhajamo iz problema veljavnega ocenjevanja glasbenih sposobnosti, ki predstavljajo enega od osnovnih pokazateljev glasbenega talenta, oz. pomemben atribut v procesu prepoznavanja nadarjenih učencev. Cilj raziskave je bil pregled glasbenih sposobnosti otrok, starih od 8 do 11 let, v okviru raziskave pa smo potrdili tudi izdelan merski instrument. Na osnovi navedenega problema in cilja raziskave smo postavili tudi tri raziskovalne hipoteze:
□	Obstajajo pomembne razlike v stopnji glasbenih sposobnosti v korist učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo.
□	Obstajajo pomembne razlike v stopnji glasbenih sposobnosti glede na starost.
□	Ni pomembnih razlik v stopnji glasbenih sposobnosti glede na spol.
Za namene raziskave smo oblikovali vzorec učencev drugih, tretjih in četrtih razredov (N = 514) mestnih, primestnih in podeželskih osnovnih šol z območja mesta Niš, Leskovac in Vranje. Podatki so bili zbrani med oktobrom in novembrom 2015.
Da bi bila ocena glasbenih sposobnosti otrok na nižji stopnji osnovnošolskega izobraževanja čim bolj objektivna, smo izdelali IPMS instrument (tj. instrument za začetno oceno glasbenih sposobnosti). Instrument temelji na zaznavanju glasbenih elementov - melodično-ritmičnih elementov, prilagojen je mlajšim šolskim otrokom, namenjen pa skupnemu preizkusu glasbenih sposobnosti po metodi "papir-svinčnik". Instrument ocenjuje "temeljne" (in v obstoječih testih najpogosteje testirane) oblike glasbenih sposobnosti - občutek za višino tona in občutek za ritem.
Zasnovi instrumenta IPMS smo namenili posebno pozornost, predhodno pa smo podrobno preučili ustrezno glasbeno-pedagoško in psihološko literaturo, kot tudi dostopne teste, ki temeljijo na zaznavanju glasbene vsebine. Podrobno je razdelano, katere oblike glasbenih sposobnosti bomo ocenjevali glede na starost, katero vrsto glasbene stimulacije bomo uporabili (čiste tone ali glasbeni kontekst), medtem ko smo upoštevali tudi dilemo, ali sestaviti test, ki vključuje kulturno sprejet glasbeni sistem, ali univerzalne modele, ki jih najdemo v različnih kulturah (Law in Zentner, 2012b, str. 2).
Sprejeli smo priporočilo, da "če želimo izmeriti glasbene sposobnosti in spretnosti, potem morajo stimulacije biti skladne s kontekstom, v katerem so te sposobnosti uporabljene, oz. v katerem poteka poučevanje glasbe" (Sergeant, 1973, v Radoš, 2010, str. 75-76). Tako smo za posamezne naloge izbrali ljudske instrumente - flavta (za melodičen del preverjanja) in goč (tolkalo - za ritmični del) - zaradi ustreznih značilnosti tonskih barv, in hkrati tudi za (s)poznavanje tradicionalne dediščine.
IPMS instrument smo skupaj z ustnimi navodili za učence in nalogam pripravili na zgoščenki. Melodični in ritmični del zajema 22 nalog; prvi dve nalogi sta rešena primera, drugih 20 nalog pa zajema individualne primere za samostojno reševanje, postopoma razporejene glede na zahtevnost. Vsaka naloga vsebuje dve melodični ali ritmični frazi v 2/4 taktu, ki sta v 50% primerih enaki in v ostalih 50% različni. Učenci morajo fraze poslušati ter primerjati in pri vsaki nalogi na svojem obrazcu obkrožiti ustrezno besedo "enaka" ali "različna". Vsak pravilen odgovor prinaša 1 točko, tako je največje število točk za vsak del instrumenta 20 točk in 40 točk za celoten instrument. Trajanje preizkusa z navodili, primeri in nalogami je manj kot 20 minut.
Zanesljivost instrumenta smo preverili s Cronbach alfa koeficientom zanesljivosti na rezultatih 106 učencev drugih, tretjih in četrtih razredov. Koeficient zanesljivosti (a = 0,73) ni posebej visok, vendar ga lahko glede na predmet merjenja, starost, kot tudi namen instrumenta, štejemo kot zadovoljivega. Objektivnost IPMS instrumenta je popolna, ker ne zahteva subjektivno oceno izpitne komisije, ampak se odgovori točkujejo na pripravljenem obrazcu.
3. Analiza in interpretacija rezultatov
Glasbene sposobnosti vseh učencev iz vzorca (N = 514) so bile izmerjene s IPMS instrumentom. Vrednosti melodičnega dela preizkusa se gibljejo od 4 do največ 20 točk in ritmičnega dela od 5 do največ 20 točk (Tabela 1). Skupni rezultati (tj. vsota točk na melodičnem in ritmičnem delu) se gibljejo od 13 do 37 točk, iz česar lahko sklepamo, da je težavnost nalog v instrumentu prilagojena stopnji glasbenega razvoja mlajših šolskih otrok.
Dr. Igor Nikolic, dr. Marjan Blažič, dr. Slobodan Kodela: Temeljne glasbene sposobnosti... 9 Tabela 1: Deskriptivna statistika izmerjenih glasbenih sposobnosti učencev
		N	Min	Max	M	SD
Število točk na IPMS instrumentu	melodični del	514	4	20	12,24	2,65
	ritmični del	514	5	20	13,77	2,73
	skupaj	514	13	37	26,01	4,08
Nadaljnjo analizo rezultatov smo usmerili na pregled stopenj glasbenih sposobnosti glede na obiskovanje glasbene šole. Podatki o učencih, ki se formalno glasbeno izobražujejo, so razvidni iz Tabele 2.
Tabela 2: Struktura vzorca učencev glede na obiskovanje glasbene šole in starost
		Razred osnovne šole			Skupaj	
		drugi	tretji	četrti	f	f%
	prvi	5	20	4	29	65,9%
Razred	drugi	1	2	5	8	18,2%
glasbene šole	tretji	0	4	2	6	13,6%
	četrti	0	0	1	1	2,3%
Skupaj	f	6	26	12	44	100,0%
	%	13,6%	59,1%	27,3%	100,0%	
Glasbeno šolo obiskuje 44 učencev, kar predstavlja 8,5% celotnega vzorca. V tej skupini največ otrok (65.9%) obiskuje prvi razred glasbene šole, medtem ko večina učencev, ki se glasbeno izobražuje, obiskuje tretji razred osnovne šole (59,1%). Ob upoštevanju statistične porazdelitve podatkov, smo za preučevanje razlik v glasbenih sposobnostih uporabili neparametrične teste.
Podatki iz Tabele 3 kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v glasbenih sposobnostih v korist učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo (p < 0,01). Ta skupina anketirancev je dosegla boljše rezultate na melodičnem in ritmičnem delu preverjanja, kar se odraža tudi v njihovi skupni razvrstitvi.
Tabela 3: Glasbene sposobnosti učencev glede na obiskovanje glasbene šole
			Obiskovanje glasbene šole		Mann Whitney test p
			ne	da	
Število točk na IPMS instrumentu	melodični del	M	12,06	14,09	0,000
		SD	2,579	2,743	
	ritmični del	M	13,60	15,64	0,000
		SD	2,728	2,070	
	skupaj	M	25,66	29,73	0,000
		SD	3,953	3,618	
Naveden rezultat je preverjen tudi s korelacijsko analizo (Tabela 4). Rezultati kažejo na pomembno korelacijo med obiskovanjem glasbene šole in glasbenimi sposobnostmi učencev, ki je izražena skozi skupno število točk v preverjanju (R = 0,26, p < 0,01).
Tabela 4: Korelacija med obiskovanjem glasbene šole in stopnjo glasbene sposobnosti
		Število točk na IPMS instrumentu		
		melodični del	ritmični del	Skupaj
Obiskovanje glasbene šole	Spearman R	0,191	0,210	0,264
	p	0,000	0,000	0,000
	N	514	514	514
Na osnovi rezultatov lahko potrdimo prvo hipotezo raziskave. S tem potrjujemo tudi kriterijsko veljavnost instrumenta, saj so učenci glasbene šole, ki so že uspešno opravili glasbeno-pedagoško preverjanje glasbenih sposobnosti na sprejemnih izpitih, dosegli tudi več točk pri IPMS instrumentu.
Vidiki v strokovni literaturi načeloma podpirajo povezanost glasbenih sposobnosti in učenja glasbe (Moore, 1994). Raziskave, v katerih so glasbene sposobnosti bile preverjene z uporabo Bentleyevega testa (Mirkovic-Radoš, 1983; Smolej-Fritz, 2000) kažejo bistveno višjo sposobnost učencev glasbene šole pri vseh testiranih starostnih skupinah. Kovačič (2015) pravi, da je obiskovanje glasbene šole pomembno povezano z glasbenimi sposobnostmi, vendar tudi z drugimi značilnostmi nadarjenih učencev. Strinjamo se, da glasbena šola in učenje instrumenta zagotovo prinašata izkušnje, ki lahko doprinesejo k hitrejšemu razvoju glasbenih sposobnosti. Upoštevati pa moramo še dejstvo, da večina učencev iz našega vzorca obiskuje prvi razred
glasbene šole (raziskava je bila izvedena na začetku šolskega leta), kar kaže na to, da formalno glasbeno izobraževanje še ni moglo imeti pomemben vpliv na glasbeni razvoj. Katalizator sposobnosti lahko torej iščemo v predšolskem obdobju, katero je najverjetneje vplivalo, da je bila nadarjenost prepoznana in pravočasno usmerjena. Ta rezultat lahko povežemo tudi z mnenjem avtorice R. Šater (v Mirkovic-Radoš, 1983, str. 199), ki trdi, da je "učenje glasbe posledica, učinek, a ne vzrok za visoke dosežke na testih glasbenih sposobnosti".
Glede na mnenja o pomembnem razvoju melodičnih in ritmičnih oblik sposobnosti v obdobju od 6. do 10. leta starosti (Mirkovic-Radoš, 1983; Lelea, 2010), smo nadaljnje raziskovanje usmerili na pregled stopenj glasbenih sposobnosti glede na starost učencev (Tabela 5).
Tabela 5: Razlike v glasbenih sposobnosti učencev glede na starost
			Razred osnovne šole			Kruskal Wallis test p
			drugi	tretji	četrti	
Število točk na IPMS instrumentu	melodični del	M	12,15	12,63	11,86	0.047
		SD	2,405	2,857	2,562	
	ritmični del	M	13,43	14,00	13,80	0.057
		SD	2,354	2,572	3,173	
	skupaj	M	25,58	26,63	25,66	0.033
		SD	3,560	4,287	4,199	
Pridobljeni podatki kažejo, da so tako na melodičnem delu preizkusa, kot tudi v skupnih rezultatih, precejšnje razlike glede na starost učencev, s čimer lahko potrdimo drugo hipotezo. Izmerjene vrednosti pa vseeno nimajo linearne rasti, kot smo pričakovali. Namreč, med učenci drugega in tretjega razreda je očitno povečanje vrednosti na vseh vidikih merjenja (melodija, ritem, skupni rezultat), medtem ko so rezultati učencev četrtega razreda nekoliko nižji. Prav tako tudi relevantne ugotovitve drugih avtorjev niso konstantne. Radoš (v Mirkovic-Radoš, 1983) poroča o rezultatih svoje raziskave, kot tudi o rezultatih študij Gilbertove in Bentleya, kjer so ugotovili, da s starostjo uspeh na preizkusih glasbenih sposobnosti narašča, poudarjajo pa da se večje spremembe pojavljajo v "horizontalnem" aspektu, tj. pri individualnih razlikah med učenci enake starosti (prav tam, str. 121).
Raziskava uporabe Bentleyevega testa v Sloveniji je potrdila postopno rast sposobnosti otrok od 7 do 14 let (Smolej-Fritz, 2000). Po drugi strani pa obstajajo tudi raziskave, ki niso potrdile statistično pomembnih razlik glede na starost. De Yar-man je ugotovil, da se uspeh otrok med 6. in 10. letom starosti ni izboljšal, kljub obiskovanju glasbenega izobraževanja (De Yarman, 1975, v Mirkovic-Radoš, 1983,
str. 101). Soglasno je raziskava Kovačiča (2015) potrdila, da se ocenjene glasbene sposobnosti učencev od prvega do petega razreda osnovne šole s starostjo bistveno ne povečujejo..
Kaj bi lahko bil vzrok malce nižjega dosežka učencev četrtega razreda v našem vzorcu? Med pregledovanjem obrazcev IPMS instrumenta se je zdelo, da je določenemu številu učencev četrtega razreda primanjkovalo motivacije za delo, kar je bilo razvidno iz nerešenih ali iz naključno rešenih nalog. Literatura sicer poudarja, da lahko ima motivacija pomemben vpliv na reševanje preizkusov glasbenih sposobnosti (McAuley et al., 2005), oziroma, da "je lahko učinek na preizkusu v veliki meri odvisen od motivacijskih in čustvenih dejavnikov, ki nimajo nič skupnega z dejanskim nivojem sposobnosti" (Lehman et al., 2012, str. 53). Predpostavimo, da imajo učenci četrtega razreda že jasno stališče o tem, ali se želijo ukvarjati z glasbo. Možno je tudi, da so v negativni vidiki posameznikov vplivali na njihovo motivacijo za delo in posledično na rezultat preizkusa, kar je zagotovo zmanjšalo povprečne rezultate vseh učencev četrtih razredov v vzorcu.
V literaturi pogosto najdemo razprave o morebitnih razlikah v glasbenih sposobnostih med deklicami in dečki, zato smo v raziskavo vključili tudi ta vidik.
Tabela 6: Razlike v glasbenih sposobnosti učencev glede na spol
		Spol	N	M	SD	Mann Whitney test p
	melodični del	Moški	231	12,15	2,84	0,621
Število točk na IPMS instrumentu		Ženski	276	12,28	2,46	
	ritmični del	Moški	231	13,54	2,86	0,232
		Ženski	276	13,94	2,63	
	skupaj	Moški	231	25,69	4,34	0,178
		Ženski	276	26,22	3,83	
Če analiziramo stopnjo glasbene sposobnosti glede na spol, ugotovimo, da so deklice v našem vzorcu bila uspešnejša v obeh delih IPMS instrumenta, čeprav razlike niso statistično značilne, kar potrjuje tretjo raziskovalno hipotezo. Večina avtorjev prav tako poroča o približno enakih glasbenih sposobnostih deklic in dečkov. Radoš v svoji raziskavi ni našla pomembnih razlik glede na spol, niti pri osnovnih, niti pri sposobnostih višje ravni (Mirkovic-Radoš, 1983). Druge raziskave z uporabo Bentleyevega testa prav tako ne poudarjajo pomembnih razlik med dosežki deklic in dečkov (Smolej-Fritz, 2000; Good et al., 1997). Pri nalogah, kjer so morali ponoviti ton s petjem, Moore ni ugotovil razlik med dečki in deklicami, starimi med 8 in 11 let (Moore, 1994). Z analiziranjem značilnosti glasbeno nadarjenih učencev, je Kova-čič (2015) ugotovil, da obstaja majhna, a pomembna razlika pri izraženih glasbenih
sposobnostih v korist deklic, kar se lahko poveže tudi z njihovim večjim interesom, motivacijo in delovnimi navadami.
Ob zgoraj navedenih ugotovitvah o glasbenih sposobnostih glede na obiskovanje glasbene šole, starost in spol, je pomembno pokazati še rezultate primerjave sposobnosti učencev glede na kraj osnovne šole, kjer zlasti izpostavimo občutek za ritem (Tabela 7).
Tabela 7: Razlike v občutku za ritem glede na kraj osnovne šole
Mesto	N	M	SD	Kruskal Wallis test p
Niš	234	13,94	2,780	0,003
Leskovac	175	13,22	2,596	
Vranje	105	14,30	2,739	
Skupaj	514	13,77	2,737	
Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da so učenci osnovnih šol v Vranju dosegli bistveno boljši uspeh učenci osnovne šole dosegli bistveno boljše rezultate v občutkih za ritem v primerjavi z drugimi učenci v vzorcu (p < 0,01). Na tem mestu lahko rezultate primerjamo z raziskavo, ki je skozi vokalne igre ocenjevala glasbene sposobnosti učencev prvega razreda iz Vranja in okolice (Zdravkovic, 2014). Zdravkovic ugotavlja, da je občutek za ritem teh anketirancev "zelo razvit" (prav tam, str. 461), sodeč po bistveno večjem uspehu glede na melodični del preizkusa. Ali je vzrok dobrih ritmičnih sposobnosti teh učencev moč iskati v ritmično bogati glasbeni tradiciji, je predpostavka, katero bi bilo treba podrobneje raziskati v prihodnjih delih.
4. Zaključek
Glede na stališča pomembnih avtorjev, glasbene spretnosti predstavljajo pomemben atribut glasbenega talenta in pogoj za glasbeno uspešnost. Upoštevajoč to dejstvo, smo v prispevku poskušali prispevati k razumevanju in merjenju sposobnosti, s ciljem strukturiranja objektivnega in ekonomičnega procesa prepoznavanja glasbeno nadarjenih mlajših šolskih otrok. Na osnovi izvedene raziskave in postavljenih hipotez ter pridobljenih rezultatov, lahko podamo naslednje zaključke: □ Mlajši šolski otroci, ki so že vključeni v formalno glasbeno izobraževanje (ki so že uspešno opravili preizkus glasbenih sposobnosti na sprejemnih izpitih), imajo znatno boljše rezultate pri IPMS instrumentu, kar potrjuje kriterijsko veljavnost instrumenta in upravičuje praktično uporabo pri procesu prepoznavanja glasbeno nadarjenih učencev.
□	Obstaja postopno povečevanje stopnje osnovnih glasbenih sposobnosti (med učenci drugega in tretjega razreda), vendar je očitno, da motivacija za delo bistveno vpliva na rezultate preizkusa glasbene sposobnosti, kar je treba upoštevati med izvajanjem postopkov prepoznavanja.
□	Ni bistvenih razlik v stopnji osnovnih glasbenih sposobnosti glede na spol, kar nam omogoča, da lahko uporabimo enak pristop za prepoznavanje in spodbujanje glasbene nadarjenosti pri deklicah in dečkih, tj. pri vseh mlajših šolskih otrocih.
Dejstvo je, da na razvoj glasbenega talenta vpliva veliko dejavnikov (stopnja glasbenih sposobnosti, raven motivacije, vpliv okolja, možnosti izobraževanja), zato je zaželeno indikatorje opredeliti čim prej in razvoj talenta previdno spodbujati z ustreznimi dejavnostmi. Upamo, da bo praktična uporaba IPMS instrumenta prispevala k prepoznavanju in usmerjanju glasbenega talenta otrok, katerih potencial bi v mnogih primerih lahko ostal neprepoznan.
Igor Nikolič, PhD, Marjan Blažič, PhD, Slobodan Kodela, PhD
Basic musical abilities of pupils as a factor of identifying musical talent
Characteristics of musical development in children's age suggests the need for as early recognition of musical potential as possible, for the development of musical talent to be timely and to have an adequate impact. In teaching practice, a number of musically capable children can be assumed to have notable achievements in music activities, but because of adverse circumstances in their environment, their potential often remains unidentified.
Having stated the problem in mind, we felt it necessary to make a certain form of contribution to the identification of musically talented pupils. We considered the system of general primary education with pupils of younger age, which is also the period when the potentially gifted child needs to be directed towards attending music school, or possibly one of less formal forms of encouragement.
In the process of identifying musical talent, special attention needs to be devoted to musical abilities as one of its basic indicators. The views in the literature confirm that "above-average musical abilities are an important determinant of musical talent" (Črčinovič-Blažič, Rozman and Kovačič, 2009), namely, that they are "the most important predictor of musical success" (Mirkovič-Radoš, 1996, p. 89). B. Bogunovič, exploring the relation between musical talent and success, defines musical abilities as an "included condition, which contribution is undoubtful and confirmed" (2010, p. 83). Similar views are found with other authors (McPherson and Williamon, 2006; Persson, 2011; Winner and Martino, 2000; Kovič, 2010; Haroutounian, 2008; Kršič-Sekulič, 1990; Lelea, 2010; Pekič, 2011). Considering the importance of abilities in musical talent formation, a question of their definition arises.
Based on the results of her research, K. MirkoviC Radoš formulated a hierarchical model of the musical ability structure Mirkovič-Radoš, 1996; Radoš, 2010). First, the lowest, sensory level (the level of sensation) involves simple auditory discrimination abilities or "abilities to hear", which is valid for the most elementary form of musical activities. On its foundations the second level is formed, the level of perceptive organisation, where the perception of high tones has an important role. The third is the associative level, which directs special attention to the role of musical memory, i.e. the musical memory as "the ability to observe, understand and remember, or recognise and reproduce the stream of musical impressions" (1983, p. 165). Fourth, the highest, relational level represents the synthesis of fluid and crystallised musical abilities. The author, in fact, believes that by analogy with the theory of fluid and crystallised intelligence of R. Cattel, we can talk about the same categories when it comes to specific musical abilities. Fluid, basic aspects of musicality are the "primarily innate, "free" from the environmental impact, whereas crystallised aspects pertain to the musical expressions, which are in development connected to the fluid aspects and are formed by motivation, education and influence of the environment" (Radoš, 2010, p. 63). According to this model of the structure of musical abilities we can distinguish their two parts: Basic (fundamental, fluid, abilities of lower order), which have a strong genetic basis and consist of the sense for pitch, sense of rhythm, musical memory, as well as more complex (crystallised, abilities of higher order), concerning the experience of harmony and aesthetic evaluation of music. Most researchers would agree that these are the highest forms of musical expressions, however, under a relatively large influence of musical experience and learning.
Subotnik and Jarvin in their conception of developing musical talent (Subotnik and Jarvin, 2005) consider musical abilities in somewhat broader significance. According to them, the initial musical abilities (which are further developed into the competence, expertise and elite talent) include internal motivation, charisma and musicality. These three elements are not "learnable", i.e. they have a strong genetic basis. Internal motivation is linked to the impulse of communication through music, despite the fact that musicians often function in solitude (exercising, composition), while musicality is generally designed as a possibility of musical communication. Charisma as an element of musical abilities comes into play later in the process of developing talent and refers to the ability to "attract" the audience, either by the power of performance or by the power of personality.
Searching for "the concept of musical ability", Hallam and Prince (Hallam and Prince, 2003, in Hallam, 2006) examined the views of a group of children and people with different levels of participation in music activities. Findings indicate that children and adults who do not practise music, see the ability mainly as a skill of performing music on an instrument or singing. On the other hand, the group of musicians especially pointed out personal qualities: motivation, expressiveness, "diving" into music, full commitment and metacognition. The results of this study did not give the definition of the concept of musical ability, since each group of respondents defined the phenomenon of ability in a different way, according to their experience.
In relation to the above perceptions of musical abilities in a narrow and a broad sense, it is evident that different authors, by presenting their views on the structure of musical abilities, create different categorisations. Unlike four-levelled hierarchical structure, specified by Radoš (Radoš, 2010), Lelea (2003, p. 175) defines three "different musical abilities":
□	perceptual ability or the ability of active listening from which the ability of an aesthetic evaluation of musical piece can develop over time,
□	interpretative ability, i.e. the ability of performing vocal-instrumental music, and
□	creative ability, which relates to free musical expression according to the children's age.
Zdravkovič and Stojadinovič (2013) believe that the basic forms of abilities are upgraded by the complex aspects: "sense of dynamic shading, sense of the tone colour, sense of tonality, the ability to memorise, the ability to reproduce music (singing and playing), the ability to acquire the theory of musical knowledge, sense for polyphonic (biphonic) music congruence, the sense of collective music congruence, the ability of understanding harmony, the ability of aesthetic evaluation, creative musical abilities" (ibid., p. 367).
The paper acknowledges the issue of valid assessment of musical abilities, which are one of the basic indicators of musical talent, or an important attribute of the process of identification of talented pupils. The research is performed in order to observe the musical abilities of children from 8 to 11 years, in the scope of which we also performed and verified the designed measurement instrument. On the basis of the stated problems and objectives of research, we formulated three research hypotheses:
□	There are significant differences in the level of musical abilities in favour ofpupils
who attend music school.
□	There are significant differences in the level of musical abilities in relation to age.
□	There are no significant differences in the level of musical abilities in relation to
gender.
For the purposes of research, our sample consisted of pupils (N = 514) attending second, third and fourth classes of primary schools from urban, suburban and rural area of Niš, Leskovac and Vranje.
In order to objectively assess the musical abilities of younger age pupils, in the scope of research we designed the IPMS instrument (i.e. the instrument for an initial assessment of musical abilities). It is based on the perception of musical elements - melodic-rhythmic elements, adapted to younger age pupils and intended for group testing of musical abilities on the principle of "paper-pencil". The instrument assesses "fundamental" (in the existing tests most commonly tested) forms of musical abilities - the sense ofpitch and the sense of rhythm.
The analysis of the obtained results was first directed towards overview of the level of musical abilities when pupils attend music school.
A total of 44 students in the sample (8.5%) attend music school. In this group the largest number of children (65.9 %) attends the first class ofmusic school, while the majority of students who attend musical education attend the third class ofprimary school (59,1%). Taking into account the statistical distribution of data, nonparametric tests were used for the examination of differences in musical abilities.
The data show that there are significant differences in musical abilities in favour of students who attend music school (p < 0.01). This group of respondents achieved better scores on melodic and rhythmic part of the test, which is reflected in their overall ranking. The result was also verified with the correlation analysis. We obtained a significant correlation between attending music school and musical abilities of pupils expressed through the total number of points in the test (R = 0.26, p < 0.01).
According to the given results, we can confirm the first research hypothesis. At the same time, we also confirmed the criterion validity of the instrument, since the pupils attending music schools, those who have already successfully passed the musical-pedagogic test of musical abilities on the entrance exam, scored higher in the IPMS instrument.
The views in the professional literature support the connection between musical abilities and music learning (Moore, 1994). Research in which the musical abilities are tested using the Bentley's test (MirkoviC-Radoš, 1983; Smolej-Fritz, 2000), suggest significantly higher abilities ofpupils attending music school for all tested age groups. Kovačič (2015) says that attending music school is significantly associated with musical abilities, but also with other features of the musically talented students. We can agree that music school and learning to play an instrument certainly provide experiences that can lead to faster development of musical abilities.
With regard to the views of a significant development of melodic and rhythmic aspects of abilities in the periodfrom 6 to 10 years of age up to 10. year (MirkoviC-Radoš, 1983, Lelea, 2010), we directed our further analysis towards overview of the level of musical abilities according to the pupils' age.
The resulting data suggest that both on the melodic part of the test as well as the in the overall results, there are significant differences in relation to the age of pupils, which confirmed the second hypothesis. In fact, between the second and third class pupils there was an evident increase in scores for all aspects of testing (melody, rhythm, total result), while the results of the pupils of the forth classes were slightly lower. The findings of other authors, accordingly, are not constant as well. Radoš (MirkoviC-Radoš, 1983) reports on the results of her research, including studies of other authors, in which it was found that with age the success in tests of musical abilities is increasing, however, stressing that the greater variability could be seen in the "horizontal" aspect, i.e. the individual differences among the students of the same age (ibid., p. 121). Research on application of Bentley's test in Slovenia confirmed the gradual growth of the abilities of children from 7 to 14 years of age (Smolej-Fritz, 2000). On the other hand, there are also studies which did not found statistically significant differences in relation to age. De Yarman found that the test success of the children between 6 and 10 years of age did not improve
even though they attended musical education (De Yarman, 1975, in Mirkovič-Radoš, 1983, p. 101). In concordance with the mentioned study, Kovačič's research confirmed the conclusion that the assessed musical abilities ofpupils, attending first to fifth classes of elementary school, does not increase significantly with age (Kovačič, 2015).
In the relevant literature we often find discussions about possible differences in musical abilities between girls and boys, therefore, we have included this aspect in our research.
Analysing the level of musical abilities according to gender, we recognised that the girls in our sample were somewhat better at all aspects of the IPMS instrument, although the differences were not statistically significant, which confirms the third research hypothesis. Most authors actually report on approximately the same musical abilities of both, boys and girls. Radoš in her study did not find any significant differences according to gender in either basic or higher-level abilities. Other research with application of Bentley's test also did not show any significant differences in achievements between boys and girls (Smolej-Fritz, 2000; Good et al., 1997). Analysing the characteristics of the musically talented pupils, Kovačič (2015) concluded that there is a small but significant difference in musical abilities in favour of girls, which can be linked with their larger interest, motivation and work habits.
Musical abilities represent an important attribute of musical talent and condition the success of music. In the paper we have attempted to contribute to understanding and measuring the abilities in order to structure an objective and economical process of identifying musically talented pupils of younger age. According to the research, the set hypotheses and obtained results we can present the following conclusions:
Pupils of younger age, who are already involved in formal musical education, have significantly better results in the IPMS instrument, as confirmed by its criterion validity, as well as allowing the instrument's practical application in the process of identification of musically talented pupils.
There is a progressive increase in the level of basic musical abilities (between second and third class pupils), however, it is evident that motivation for work significantly affects the results of the test of musical abilities, which should be taken into account during the implementation of identification procedures.
There are no significant differences in the level of basic musical abilities according to gender, which suggests the conclusion that the same approach can be used in identifying and fostering musical talent in male and female pupils of younger age.
The fact is that the development of musical talent is affected by many factors (level of musical abilities, level of motivation, impact of the environment, educational opportunities), therefore it is necessary to identify the relevant indicators as early as possible and foster the musical talent carefully with adequate activities. We hope that the practical application of the IPMS instrument will contribute to identifying andfostering musical talent of children whose potential would otherwise, in many cases, remain undiscovered.
LITERATURA
1.	Blažič, M., Črčinovič Rozman, J., Kovačič, B. (2009). Nekatere značilnosti glasbeno talentiranih učencev s področja glasbenih sposobnosti. Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja, 24 (3-4), str. 3-21.
2.	Bogunovic, B. (2010). Muzički talenat i uspešnost. Fakultet muzičke umetnosti, Beograd. Institut za pedagoška istraživanja, Beograd.
3.	Good, J. M., Aggleton, J. P., Kentridge, R. W., Barker, J. G., Neave, N. J. (1997). Measuring musical aptitude in children: on the role of age, handedness, scholastic achievement, and socioeconomic status. Psychology of Music, 25(1), str. 57-69.
4.	Edwards, A., Challis, B., Hankinson, J., Pirie, F. (2000). Development of a standard test of musical ability for participants in auditory interface testing. Proceedings of the 2000 International Conference on Auditory Display. 116-120. Pridobljeno dne 21.07.2013 s svetovnega spleta: http://www-users.cs.york.ac.uk/alistair/publications/pdf/MAT.pdf.
5.	Hallam, S. (2006). Conceptions of musical ability. In: M. Baroni, A. R. Addessi, R. Caterina, M. Costa. Proceedings of the 9'h International Conference on Music Perception & Cognition (ICMPC9), Bologna, Italy. str. 425-433.
6.	Haroutounian, J. (2008). Kindling the Spark: Recognizing and Developing Musical Talent. 10th Asia-Pacific Conference on Giftedness, Singapore. Pridobljeno dne 08.06.2013 s svetovnega spleta: http://hkage.org.hk.
7.	Kovačič, B. (2015). Značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji osnovne šole. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. (Doktorska disertacija).
8.	Kovic, B. (2010). Identifying musical talent in students. Pridobljeno dne 02.06.2013 s svetovnega spleta: http://www.bianakovic.com/.
9.	Kršic-Sekulic, V. (1990). Korelacija nastave solfeda sa instrumentalnom nastavom. Nota, Knja-ževac.
10.	Law, L., Zentner, M. (2012a). Development of a Test to Objectively Assess Perceptual Musical Abilities. 9th International Symposium on Computer Music Modelling and Retrieval (CMMR 2012), London. str. 691-694.
11.	Law, L., Zentner, M. (2012b). Assessing Musical Abilities Objectively: Construction and Validation of the Profile of Music Perception Skills. PLoS ONE 7(12): e52508. doi:10.1371/journal. pone.0052508.
12.	Leman, A., Sloboda, Dž. i Vudi, R. (2012). Psihologija za muzičare: razumevanje i sticanje ve-ština. Psihopolis institut, Novi Sad. Univerzitet umetnosti Beograd, Fakultet muzičke umetnosti.
13.	Lelea, J. (2003). Muzička kultura. U: A. Božin i dr. Daroviti i šta sa njima. Viša škola za obrazo-vanje vaspitača, Vršac. str. 173-188.
14.	^enea, J. (2010). OTKpHBaae u CTHMy^a^Hja My3HHKH gapoBHTHX Ha noneTKy XXI BeKa. negaromKa CTBapHOCT 56/3-4, str. 257-271.
15.	McAuley, J. D., Henry, M. J., Tuft, S. (2011). Musician Advantages in Music Perception: An Issue of Motivation, Not Just Ability. Music Perception: An Interdisciplinary Journal. 28(5), str. 505-518.
16.	McPherson, G., Williamon, A. (2006). Giftedness and talent. In: G. McPherson (Ed). The Child As Musician: A Handbook of Musical Development. Oxford University Press. str. 239-256.
17.	Mirkovic-Radoš, K. (1983). Psihologija muzičkih sposobnosti. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd.Mirkovic-Radoš, K. (1996). Psihologija muzike. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd.
18.	Moore, R. S. (1994). Effects of age, sex, and melodic/harmonic patterns on vocal pitch-matching skills of talented 8-11-year-olds. Journal of research in music education, 42(1), str. 5-13.
19.	Müllensiefen, D., Gingras, B. Musil, J., Stewart, L. (2014). The Musicality of Non-Musicians: An Index for Assessing Musical Sophistication in the General Population. PLoS ONE 9(2): e89642. doi:10.1371/journal.pone.0089642.
20.	Pekic, J. (2011). Glavne odrednice muzickog talenta. Godišnjak Filozofskog fakulteta Novi Sad, 36/2, str. 197-206.
21.	Persson, R. (2011). The Multidimensional Model of Musical Giftedness (3MG): Breaking new ground in understanding musical talent and musical thinking. WCGTC Conference, Prague. Pridobljeno dne 09.06.2013 s svetovnega spleta: http://hj.diva-portal.org/smash/get/diva2:431753/ FULLTEXT01.
22.	Pravilnik o izradi i koriščenju psiholoških mernih instrumenata. Službeni glasnik SRS br.11/1988, str. 753-756.
23.	npaBH^HHK o HacTaBHOM nnaHy u nporpaMy ocHOBHor My3HHKor 06pa30Baaa u BacnuTaaa. Cnyx6eHH rjiacHUK PenyÖHUKe Cp6uje - npocBeTHu rnacHUK, 6p. 5/2010.
24.	Radoš, K. (2010). Psihologija muzike (drugo dopunjeno izdanje). Zavod za udžbenike, Beograd.
25.	Rojko, P. (1981). Testiranje u muzici. Muzikološki zavod muzičke akademije, Zagreb.
26.	Smolej-Fritz, B. (2000). Razvoj vidikov glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test. Psihološka obzorja, 9(1), str. 91-106.
27.	Subotnik, R., Jarvin, L. (2005). Beyond Expertise: Conceptions of Giftedness as Great Performance. In: R. Sternberg, J. Davidson (Eds). Conceptions of Giftedness. Cambridge University Press, str. 343-357.
28.	3gpaBK0Buh, B. (2014). My3UHKe cnocoÖHoCTH yneHUKa I pa3pega ochobhux mKona y Bpaay. rogumaaK ynuTe^cKor ^aKyjiTeTa y Bpaay, Kaura V, str. 453-466.
29.	3gpaBK0Buh, B. u CTojaguHOBuh, A. (2013). noTpeöa 3a uHguBugya^u3a^HjoM noneTHe My3UHKe HacTaBe y ocHOBHoj mKonu. rogumaaK ynuTe^cKor ^aKyjiTeTa y Bpaay, Kaura IV, str. 363-371.
30.	Wallentin, M., H0jlund Nielsen, A., Friis-Olivarius, M., Vuust, C., Vuust, P. (2010). The Musical Ear Test, a new reliable test for measuring musical competence. Learning and Individual Differences, 20(3). str. 188-196.
31.	Winner, E., Martino, G. (2000). Giftedness in Non-Academic Domains: The Case of the Visual Arts and Music. In: K. Heller, F. Mönks, R. Sternberg & R. Subotnik (Eds). International Handbook of Giftedness and Talent, 2nd Edition. Elsevier Science Ltd, Kidlington, Oxford, Oxford. str. 95-110.
Dr. Igor Nikolic (1982), asistent na Fakulteti umetnosti Univerze v Nišu. Naslov: Slovenska 23, 18000 Niš, Srbija; Telefon: (+381) 063 424 590 E-mail: igornik.fu@gmail.com
Dr. Marjan Blažič (1947), redni profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslov: Belokranjska cesta 52, 8000 Novo mesto, Slovenija; Telefon: (+386) 07 393 00 12 E-mail: marjan.blazic@guest.arnes.si
Dr. Slobodan Kodela (1964), izredni profesor na Fakulteti umetnosti Univerze v Nišu. Adresa: Dragiše Cvetkovica 85/6, 18000 Niš, Srbija; Telefon: (+381) 064 145 26 33 E-mail: kboban64@gmail.com