Poglejte Ha Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče.' Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcerv Ameriki.
TE6 KOT HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST HA I H SVOJ DOM Um«« nM, i l|
<»l
Telephone: CHclsea 3-1242	Rem!«!«* aa Bwwi CUm Matter September 25th. IMS st the Port Office tl New York. N. 1.,	under Act of Congreao of Mareh 3rd, 1879.		
m. 172 —Stev. 172	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, 1941	— SREDA, 3. SEPTEMBRA, 1941	Volume XLIX. —	Letnik XLIX.
RUSI PODIJO NEMCE
RUSI ZOPET ZAVZELI MNOGO ZEMUE NEMCI MORAJO DOVAŽATI VOJAŠTVO IZ FRANCIJE — MNOGO VOJAKOV JE BILO POSLANIH V RAZNE KRAJE V FRANCIJI, KI SE NISO OKREVALI
OD RAN, KI SO JIH DOBILI V RUSUI
•
Poročila Z ruske fronte so zelo pičla, toda, kolikor jih je, jv mogoče iz njih posneti, da so Rusi na celi 1800 milj dolgi fronti od Baltika pa do Črnega morja pričeli močno ofenzivo, kutere Nen«^ ne morejo z vxemi svojimi Oklopnimi divizijami zdržati.
Posebno vroči boji se bijejo na osrednl fronti v okolici Smolenska, Zlolbina, Rogaeeva, Hobruiska in Gomela.
Kot pravi poročilo United Press iz Stockholm«, so Rusi pognali Nemce v Gomel in so zavzeli Rogačev in Žloobin. Poročilo iz Londona pravi, da Rusi posebno napadajo v okolici £»molensika, Bdbruiska in Gomela in da se Nemci v velikem neredu umikajo.	i
Nemci morajo vsled močne ruske ofenzive pošiljati na rusko fronto vojake iz Francije fn drugih zapadnih dežel, da nadomestijo izgube, ki znašajo okoli 2,000,000 mrtvih in ranjenih v 74 dneh vojne.
Iz Francije prihajajo nemški veterani in tudi mladi, komaj nekoliko izveabani vojaki na rusko fronto, na njihova mesta .pa so poslani *aj nekoliko okrevani ranjenci z ruske fronte. Nekateri še vedno nosijo oibveze.
Kot pravi ruska časnikarska agentura Tass, poveljujeta -ruskim armadam na osrednji fronti okoli Smoleiraka generala Konev in Dodonov. Časnikarji poročajo, da kmetje in vojaki žanjejo po njivah, ki so jih pred nekaj tedni zavzeli Nemrtr-------- '•"
Nemci so sicer v začetku-avgusta zavzelo Smolensk, toda od tedaj niso prišli nikamor naprej in niso niti prodrli do velike ceste; ki pelje v Moskvo. In kolikor je mogoče sklepati po zadnjih poročilih, so se obrnili v popolnoma drugo smer. Tudi od Gomela, ki so ga Nemci ■zavzeli proti koncu avgusta, niso mogli priti nikamor in včeraj, kot je razvidno iz poročil, so si Rusi Gomel zopet osvojili.
Nemci tudi poročajo o 44novi" in močni ruski armadi, ki je bila poslana na fronto in posebno v okolici Smolenska. To je tudi vzrok, da je nemški pritisk na Leningrad zelo ponehal.
Malo poročil « fronte v Ukrajirii t
O bojih v Ukrajini ni skoro nobenih poročil, razun, da se Odesa še vedoo drži in <la so ruske bojne ladje napadale sovražna pristanišča in uničile 83 tankov in 50 olelopnih avtomobilov.
Rusko vrhovno poveljstvo priznava, da je padel Tallinn, glavno mesto Estonije. Že 3. julija je bilo porocano, da so Nemci pričeli ^bombardirati Tallinn .in je mesto tedaj zdržalo obleganje dva meseca. Rusi poročajo, da so Nemci pri obleganju Tallinna izgubili jako mnogo vojakov.
Veliko ofenzivo na osrednji fronti vodL maršal Simeon Ti-mošenko, pri Smolensku pa poveljuje ruskim četam general Ivan Rakovski, pri Robruisku pa general I. A. Konev.
Delav. voditelji priporočajo slogo
Naloga ameriških delavcev je pomagati Angliji in njen!m zaveznicam. — V imenu Philipa Murraya je govoi*!! James Carey. — Izjava del. tajnice.
Delavski praznik je bil po vsej Ameriki primemo praz-novan. Zastopniki organiziranega delavstva so imeli bolj ali manj pomembne govore, v katerih so opozarjali svoje ljudi na najvažnejšo nalogo demokracije: da je treba nemški nacizem premagati ter podpirati Veliko Britanijo in njene zaveznice v boju proti preteči nevarnosti.
V tem smislu je govoril tudi predsednik Roosevelt v svojem domu v Hvde P<arku.
Drugi pomembnejši govorniki so bili: Sidney Hillman, bivši podpredsednik CIO in sedanji ravnatelj produkcijske uprave; William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, in James B. Carey, tajnik CIO, ki je govoril v i-■nenu težko bolnega Philipa Murraya, predsednika CIO. Iz Londona je govoriJ po " t radio angieški delavski mhii-
"FRANCIJA NI BILA PRIPRAVLJENA"
Francoski vojaški tehniki.so podcenjevali vlogo tankov in zračne sile. — Značilno predavanje bivšega francoskega ministrskega predsednika.
Španski voditelj pri Hitlerju
Hitlerja je obiskal v glavnem stanu španski general Aiugustin Munoz Grande, poveljnik španske divizije prostovoljcev, ki je prišla Nem-
cem na pomoč v 'boju z Rusi. Hitlerju je dejal, da so njegovi vojaki pripravljeni -uničiti ""boljševike, ki so sovražniki civilizacije."
SPALNA BOLEZEN V KANADI
Število slučajev spalne bolezni v kanadski pro-Manitobi narašča. — Ameriški in kanadski izvedenci si prizadevajo zaustaviti širjenje epidemije.
(Ko so se pojavili pred nekaj j tedni v provinci Manitobi prvi zdravstvenega urada države slučaji spalne bolezni, \-e obla-jNoith Dakota; dr. R. J. Gib-sti niso razburjale, misleč, da'bone, n »domes tu joči načelnik
bo mogoče b.Jezen kmalu za-'kanadskega zdravstvenega la- _____
ustav H i.	j boratori ja v Kairtlooips, B. C-;1 mehiška
Stvar je pa pestala čedalje dr. G. It W. Canvero-n, načel-' bolj re«na. Konci prejšnjega nik wtravstventlga laboratorija t idna je bilo v Manitobi 2(K> v Oftawi.
iter Ernest Bevin o "nemški pošasti, katero je treba uničiti M ter prosil Združene države, naj pošljejo Angliji še več vojnega materiala.
Green in George Meanv, ki je tajnik in blagajnik Ameriške delavske federacije, sta priporočala konec spora med Delavsko federacijo in CIO. Green je poudarjal, da je bila Federacija vedno pripravljen na skleniti mir, dočim je rekel Meany, da ni bilo v Združenih državah nikdar nobene zdrave strokovnounijske podlage za razcepljeno delavsko gibanje.
Značilne so bile naslednje Greenove besede: — V sedanjem 6asu, ko bi ibila sloga med delavstvom največjega pomena, zavrača Ameriška delavska federacija vsako odgovornost za vojno v vrstah organiziranih delavcev. Vse naše ponudbe glede sklenitve miru so bile doslej zavrnjene. '^Delavska federacija ponovno nudi roko v spravo, česar se nikafcor ne sme smatrati za znamenje njene slabosti, pač pa za. znamenje njene moči.
Green je tudi omenil, da je bil predsednik Roosevelt vedno zveet ameriškemu delavstvu ter da milijoni ameriških delavcev slede njegovemu vodstvu ter zaupajo v njegovo politiko.
—» Sloga med ameriškim de-
V Ameriko je dospel Camil-le Chautemps, ki je bil še lani ministrski podpredsednik v Petainovi vladi, prej pa štirikrat francoski ministrski pred sednik.
Sem jc prišel z namenom, da priredi vrsto predavanj, v katerih bo skušal pojasniti a-meriški javnosti položaj Francije pred nemškim napadom.
Prvo predavanje je imel v 'Adbury Parku, N. J., ter rekel, da je bila njegova domovina kaj lahak plen nemške si- j le, kajti francoski vojaški,tehniki niso predvidevali vloge,
Chautemps, ki ga nekateri smatrajo za nekakšnega neofi-cielnega poslanika Petainove vlade v Washingtonu, je nada->ije dejal, da se Francija ni vmešala v vojno v svrho o-bramlbe svoje lastne zemlje, 6e manj pa v svrho zavojevanja tujega ozemlja. Francija je zgrabila za orožje izključno le v namenu, da zadosti določbam sklenjene pogodbe ter da brani svobodo drugih narodov.
Značilno je, da Chautemps ni imenoval bivše francoske zaveznice, Anglije, po imen«.
VOJNI URAD JE POHVALIL DELAVSTVO
Vojni ipodtajnik se je zahvalil delavstvu za dosedanje napore ter poslala značilno brzojavko Greenu in Murrayu.
Na delavski praznik so odgovorni možje, ki jim je podrejena deželna obramba proslavljali uspehe ameriških delavcev ter delavce pozivali že k večjim naporom v bodočnosti.
Robert P. Patterson, podtaj-nik v vojnem ministrstvu, je
brzojavil Williamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, ter Fbilipu Murrayu, predsedniku CIO:
— Amerika bo prestala vse preteče nevarnosti, če bo vsak posamezni delavec nastopil proti neslogi in malodušju ter •»krbel za povečanje vojne produkcije.
Sidney Hillman, ravnatelj produkcijske uprave, je dejal:
— Danes je naša dežela zaposlena z veliko nalogo. Izdelati mora namreč dovolj orožja, da bodo ž njim odbiti napadi sovražnika, ki si je postavil za
svoj končni cilj zavojevanje Amerike.
William Green je govoril o znatno višjih plačah in o naraščajočem vplivu delavskih organizacij, dočim je izjavil Philip Murray:
— Delavstvo je v polni meri soudeleženo pri vojnih naporih, toda s tem še ni doseglo svojega eilja. Prej ne bo mirovalo, dokler se ne povzpne do stališča, do katerga je upravičeno.
—Ob -konctt predavanja je-izrazil predavatelj upanje, da se
ki jo bodo igrali tanki in zrakoplovi v motf^i Vojni.
Francoska vlada je dolbro ^ vedela, da se Nemčija oboro- j bo Francija spet povzpela s žuje, bila je pa prepočasna v \ pomočjo mogočnega in pleftie^ pospešez#u svoje lastne obram- jnitega ameriškega prijatelj-bne produkcije.	fstva.
NEZADOVOLJSTVO MED DELAVCI V KEARNY, N. J.
Nekatere delavske skupine zahtevajo, naj bi bila ladjedelnica vrnjena privatnim lastnikom. Unijski zastppnik pravi, da podpira to agitacijo U. S. Steel Corporation.
V poslanici, ki jo je naslovil Sidney Hillman na angleškega delavskega ministra Be-vina in "druge delavske tovariše po vseh deželah", je rečeno : — Vaša borba je naša borba. Mi via-s borno podpirali z vsemi našimi močmi in sposobnostmi v rudnikih, tovarnah in na fannah — podpirali vas bomo danes, jutri in sleherni dan — da bo bitka dobljena.
J«ames iB. Carey je rekel^ »—< Da bo naša zmaga po sedanji vojni zares prava zmaga, •mora biti po vsem svetu ustanovljen tak sistem varnosti in miru, da ga bodo mogli biti deležni vsi narodi pod istimi pogoji.
rami-
V Angliji dosti več pridelajo
Angleški poljedelski ster P. S. Hudson želi, da bi v Angliji preorali ter posejali oziroma posadili vsa količkaj porabna zemljišča.
Stara zakonca skupno v smrt ,
Iz 3ft. Kisca v državi New York poročajo:
— Složno in redno, kakoršno je bilo 51 let njuno zakonsko življenje, sta se pripravila na skupno smrt 85 letni David C. Hazleton in njegova 88 let stara žena Olivia.
Svoji najboljši obleki ste dala kemično očistiti ter ju položila na posteljo v prvem nadstropju. Na postelji je bilo tudi pismo z navodili, naslovljeno njunega prijatelja Georgea Sloata, pogrebnika v Carmel, New York.
Poleg vrat je pustil Hazel-ton svojo palico z izrezljanim ročajem. To palico je njegov prijatelj dr. L#eroy S. Heck vedno občudoval. Na palici je bil listek z zdravnikovim imenom.
Srebrnino, zlatnino in druge predmete sta povezala v cule in jih položila na postelji. Na vsaki culi je bil listek z imenom prijatelja ali soseda.
Vse to je opazil dr. Heck, ki je stara zakonca že dolgo
Ko so se po devetnajst dni-"" trajajoči stavki vrnili delavci v naprave Federal Shipbuilding and Drvdock Co. v Kearny, N. J., ter je mornariški department prevzeT"kontrol6 nad obratovanjem in produkcijo, je vladal nekaj dni mir, nato je pa spet začelo vfeti med delavstvom. Pojavile so se namreč razne skupine, ki zahtevajo, naj bo podjetje spet vrnjeno privatnim lastnikom.
Zastopnik unije Peter Flvn je izjavil, da se je tozadevna agitacija najprej začela med pisarniškimi uslužbenci, kateri so pridobili za svojo zahtevo tudi precej tovarniških delavcev.
Agitacija, naj vlada vrne. ladjedelnico privatnim lastnikom, 'baje podpirata privatna uprava in pa U. S. Steel Corporation.
Delavci, ki so |)roti vladni kontroli, pravijo: — Dokler bo kaj vladnih naročil, še ne bo preslabo. Če ibo pa ladjedelni-
atač^ev spalne holewii, v teku j j^eriški adravni'ki so ume-nekaj dm je pa števPo naravo nja> da ^ Remija v Manito-
.	. ... , . bi povsem . lična oni, ki je div-
V Wumrpegw bili poklicani ja, a iaj po!^ti v ameriški naglavne**, izvedenci b Zdru-zeni'h držav m vz Kanade. Ta-
ko so na primer tamc dr. Jame- P. Leake, rz Weishwigtona,
Edino raeveseljivo pri tem je, da je število smrtnih sluča-
član ameriške sveane zdravst- j razmeroma le majhno. Ob-vene s lnrabe. ki je strokovnjak enem s spalno boleznijo se je aa spalno bolezen dr. T. J. pojavilo tudi nekaj slučajev o-Hill iz Bismarck, No. Dajp. član troake paralize.
lavstvom ni bila še nikdar tako potrebna: kot je sedaj, — je*vine, posebno pa krav. rekel George Meany. — Za razcepljeno delavsko gibanje ni bilo v tej deželi nikdar prave strokovnounijske podlage. A-delavska federacija je pripravljeno premostiti vse razlike, ki so dovedle do o/b-ižslovanja vrednega spora.
Po radio je govorila hidi delavska tajnica ^Francis * Perkins ter rekla med drugim: — V bistvu je podolbna naša dežela ogromni* tovarni, da pomaga sama sebi in drugim svobodo ljubečim narodom z orožjem in vojnim materialom. Za rešitev te naloge je treba mo-
Lani je bilo oibdelanih dva milijona nadljnih akrov, letos |zdravil, ko je stopil prejšnji pa spet nad dva milijona. An- četrtek v hišo. ' glija redi tudi več goveje ži-
ea tudi po vojni ostala pod vladno kontrolo, se vlada ne bo pobrigala za privatna naročila.	r.Lrf irmri -it
Federal Shipbuilding je podružnica U. S. Steel, čije uprava je pa odločno zatrdila, da ni z najnovejšo agitacijo v nobeni zvezi.
Obrambna posredo%*alna oblast je sporočila iz Washing-tona, da je končana stavka v 17 tovarnah U. S. Gypsum Co. Konec stavke še ni bil formalno razglašen, zdi" še pn, da se bodo vrnili delavci še tekom tega tedna v tovarne.
Nekateri delavci zrakoplov-ne tovarne Curtiss-Wright Corporation v Buffalo, N. Y., imajo neodvisno organijzacijo "Aircraft". Organizacija je objavila te dni spomenico, v kateri pravi, da je Clirtiss -Wright Corporation preveč podrejena CIO in narodnem odboru za delavske odnošaje.
Trupli so našli v avtomobilu v garaži. Sedela sta na prednjem sedežu ter se držala za roki. Zastrupila sta se z ogljikovim monoksidom, prihajajočim iz motorja.
Poročila sta se leta 1890. Sosednje pravijo, da sta si bila od leta do lett^bolj naklonjena.
V poslanski zbornici je rekel Hudson:
i— Lord Woolton, minister za prehrano, in jaz sva preračunala, koliko živil bo angleškemu narodu na razpolago tretje leto svetovne vojne. Ker je parobrodstvo skoro v popolnem .zastoju ter ladje, ki so na nazpolago, dovažajo v Anglijo skoro izključno le vojni material, je jasno, da bodo tretje leto zaloge živil manjše kot «o bile prvo leto in dosti manjše kot so bile naprimer v mirnem času. Toda požrtvoval-
Opozorilo pred	*
nalezljivimi boleznima
V Sart Lake City, Utah, je izjavil dr. Hugh S. Cumings,
bivši načelnik zveznega zdravstvenega urada:
-	Ce se ne bomo primerno zavarovali, se po sedanji vojni tifus strahovito razširil.
Tokom vojne in po vojni vladajo zelo slabe zdravstvene razmere, to pa vsled slabe prehrane, prenapolnjenih bivališč in revščine.
—	Za preprečenje nalezljivih (bolezni bodo morale Zdr. države uveljaviti obširne ka-rantinske odredbe.
RUSKA BOJNA FRONTA
nost angleškega naroda je ve-bilizirati vsako unčo energije, !iba in mi si bomo že znali poki nam je na razpolago.	magati.
Ko so Rusi z nepričakovanim napadom presenetili Nemce, so-se-Nemci moraliuvaLuiii toda so pustili velik tank, katerega ogledujejo ruski vojaki.
*VEA8 * I m (MU" —Kew Yori i
i—	i ■	* ■ '	I L I _
- ^Wedneeday, September 3, 1941.
VST1N0VBJltfUlM
"GLAS NAROD A"
(VOICB or ffflc PKOPLS) _
OwMd and Pabllahed try Pradd«at
—r
of tteTi Omom: 2U NEW YORK. N. I.
Place of I« WB8T
(A Oarpormtlcn). Of tHUlMM oftbt
18tt BTBIIT,
48th Year
"QUi Naroda" Is tamed array day except Saturdays, Bnndayt dad Holiday*.
Bobecrtptlou Yearly 96.—. Advertisement oa
Ea eeio leto velja Uat aa Ameriko ta Kanado ft.— ; aa pol »eta »5.-; aa totrt leta fi.50. — Za New Tort aa celo leto IT.— ; aa pol leta 93.80. 2a lnoaematf o aa oalo lato ft.—; aa pol lata $8JQ.
"€llai Naroda" la tuja vaakl dan larsenitt sobot, nedelj In punttdv.
*flLAfl NARODA." til WEST
NSW IOU, H. X.
jj laveev v pT^tf&ih. indnstrij^. ffatfnesto, da Ibi 6£laK projektih, ki so ssda>j precej dvomljive vrednoti, boido zaposleni fpft skreijno potrebnih. debh.	*
Načrt priznava potrebo razširjenja obrambnega« pro-grama, oifl česar bosta imeli dobiček vlada fir dežela, največ dobička pa -delavci, ki bodo v vojni industriji znatno več zaslužili kot so pri WPA.
Vedno strašriejse orožje
. BEVIN — MOČNI MOZ ANGLIJE
Poleg Winstoua Churchilla je v sodobnem življenju An-" glije Ernest Bevin, angleški delavski minister nedvomno naj-močnejša osebnost, ki uživa splošno zaupanje. Ne podpirajo ga samo organizirani delavci in politični naprednjaki, pač pa najširši sloji prebivalstva.
Navzlic temu je bilo pa zadnji čas slišati proti Bevinu reka j protestov. Nekateri rndustrijalni mogotci niso zadovoljni z obstoječim redom ter so začeli zbirati svoje sile za borbo proti temu odločnemu zaščitnika delavskih pravic.
Pravijo, da *e jo izneveril svoji prvotni vlogi.
Ko mu je Churchill določil eno najvažnejših mest v svojem kabinetu, so mm v poslanski riborniei ploskali konservativci in industrijalni mogotci. Po njihovem mnenju je bil Er. nest Bevin mož, ki ga je potrebovala Anglija v tej krizi.
Ce je bilo treba angleške delavce pregovoriti, naj se žrtvujejo do skrajnosti v svrho narodne oibranibe, je bil edino-le Bevin tega zmožen. Nihče drugi, samo Bevin.
Z njegovim prednikom Ernestom Brownom so namrčč imeli britke izkušnje.
Bevinu na ljuibo bi se delavstvo zadovoljilo z obsoječi-•hi mezdami, daljšim delovnim časom, <z nekakšno indnstrijal-ro konškripcijo ter ibi se podredilo disciplini v vseh industri-^'ilnih poti jet jih. Bevinu bi bilo mogoče napraviti red. On je vtdno nasprotoval radikalcem v angleškem delaV&kem gibanju. On je skoziinskoz praktičen ter se m še nikdar vdajal političnemu sanjarstvu.
In tako je bil Bevin imenovan za delavskega ministra. Toda namero, da bi delavstvo zatiral, je bas v nasprotnem i^mislu uveljavljal svojo voljo.
Vdsika vojna je .straSna, a v>«ki filedi £ estrasnejša. To je zakon nalpredka, ki/velja, žal, tudi v tem, primeTu, čeprav je težko govoriti o napredku in vojni hkratu. Resnica je, da je vsa*ka vnjna neke vnste manever za bodočo vojno'in da v vsaki vojni uporabljajo vedno popolnejše orožje. Zato je tudi raeumjljivo, zakaj so nekateri napovedovali razna, praV fantastična sredstva pred za-■četikotm sedanje vojne. Prav zaradi tega so zdaj nekateri razočarani. čeprav bi morali biti veseli — ker so pričakovali še mnogo bo!>j rc volhjokmarna vojna sredstva od uporabljenih. Zdaj se ta ali oni vprašuje, AH so v retsmici iztrmll jene rn pri pravijo no irove -vrste skrivnega doslej š'. neuporabljenega orožja, a:!i je pa vse, ikar so slišali o .njih. le plod bujne domišljije.
Nihče ne more trditi, da v tej vojni do-sJej če niso začeCi Ta-biti novib vrst orožja. Sleherni ipretprosti či+atel j časopisja celo' vxš da so bile doslej v raibi že fctevilne vrste novegai orcž ja. Vsefc ni mo&oče niti krat ko naeSteti. Ne gre le za mag netočne mine, saj je treba tudi letala <za Strrm^flv:- polete Šteti fined nova omaižrja, in v resni ci je vsak nov tip letaka tudi novo orožje. Psdfelci **o t4idi novoist, čeprav so znani že iz prejšnje vojne, kajti ponwn vsakega orožja je v njegovi kvaliteti in kvantiteti; pa dal -
pomočjo stropptnih plinov, češ, na njo so se pripravljali po vsem svetu s (številnimi vajami v zai-čito pred letalskimi napadi in dragimi pripravami. Morali bi biti veseli, če bi tako zvane plirt-k^ vojne nikdar ne bfto; a iČe kdo viprašuje, «akaj se še ni začela, arm to moramo odpustiti, kajti takšna vpraša nja ft£; lahko huda predvsem iz skrbi. Da ni v raibi tudi plin kot orožje, je več nalogov, ki jrh bomo v naa.ednjim odstav-
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša zbirka -navodil za kuhinjo ir Sniii Cena
NaroČite pri:
KNJIGARNI
SLOVENEC
PUBLISHING
COMPANY
Peter
Nevsakdanji izrazi.
pločevine za letala; kemik je iznašel umetni bencin tr.r da'1 po-
--------- --------goro-ko sredstvo, ko ga ni mo-
kih pojasnili. Toda zavrniti jeL^ ^^	drugi; iznašel je
trefoa mfnenje, da se še m zače-1 novo vrste s;]nejših in cenej-
privadi tujim izrazom, ko pa preprost čhovek. ttt jtiaraz osvoji, se ga mnogoirai ' napačno po »luži, oziroma ga po svoje prikroji in mu da več ali manj napačen domač pomen.
Za vzgled naj navedem Ji naš "pitnik", ki po vsej pravici močno po "prfjif' diši, ne izraiža pa tistega1 kakor -izraz "pie-nic".
Poslednji čas fudi v vojnih iporočilih mrgoli besed, ki jih deluje pri izbiri materiala za (doslej vsakdanja goVoriea ni topovske cevi, kakor pri isdbiri/poznala.
Naprimer "guerrilla" vojna. "Onerra" je iaški in menda tudi španski rzraz za ''voj-
vpobegnejo v gore in gorske so-teske, kjer se orgžfritelrarjo v Preprosto uho se te težko hrrarjtrife oddelke, ki skuSajo po-
la (kemiona vojna.Ne. kemična vojna se je začela že zdavnaj, pr*klen so zagrmeii topovi. Kemična v<xfna traja neprestano, najsi »pravimo, da ,živim)0 v miru aTi vojni, lahko -memo celo trditi, da je na peč odvisno
od dela kemikov in k&mvčiH* Lnd««tri$e. kabSem bo ircid vojne in kdbj se bo kortčalat
Najbrž se še vsi ^rminjate neštetokrat ponavljane krilatice, <}a <bo zmatgal ti«ti, ki bo rnnel vrle siroviin, od nosno, da je že vnaprej jasen iatid vojne. Tako so govorili 'ljudje, ki niso upoštevali, da je v tej vojni kemija octto?Kna. Poenaefeovc.li »o ^•e prodtikci ji bencina iz premoga, kakor so j* že pred; dos^t« let j! roga 1 i kemikom, ki so is« kali kemdčne formule za izdelavo kavfoka. Zdaj pa bi bil že čas, da bi sprevideli, kako izreden pomen ima kemijai na vse gospodarsko življenje. Do-
izpop^Mrrjeni tanki novo orpžie. Morda je prav zaradi tega bilo še učinkovitejše, ker so gledali nanj, kakor da ga že dolgo prav dobro (poznajo. Tudi sam način vojskovanja, strategija, ki postavlia na glavo klasične metode" jc novo orožje, kajti mod voma orožja spadai vse, kar služi novi vo?nL
Vendar ljudje niso zadovoljni s tako preprostimi poia-nili.
Ko so angleški industrijalci predlagali skrčenje plač, J1"6^	"P<»tevari,
Bevin zahtev«! skrčenje profits.	kakor adaj. Komc.no ^ pa todi
Meseca maja jf Bevin govoril na velikem UnijSkem zborovanju ter pri tisti priliki pojasnil "stališče angleškega delavstva napram vojni.
Angleiško delavstvo, je rekel4 je zato v vojni, ker dobro ve, da ibi Hitlerjeva zmaga zasužnjila svet, in kef- je že vna-]>rej določeno, da po vojni Anglija ne ibo več kapitalistična, pač pa socijalistična država.
Bevinova, izjava je izzvala silen vihar. Urad ministr-hl ega predsednika Churchilla so preplavili protesti: Čedalje glasnejše so postajale zahteve, da mora Bevina nadomestiti kakšen bolj odgovoren strokovni unionist.
V	poslanski zbornici je bila le s pičlo večino zavrnjena resolucija, zahtevajoča Bevinov odstop. Sprejem dotične resolucije bi pomenjal odkrito vojno proti Churehillovi vladi. To bi bila nezaupnica, ki bi prisilila Churchilla k odstopu.
Bevin je imel odgovor pripravljen ter je obtožil industrijalce, da ovirajo otoram/bno produkcijo. Pri tem je dobil nepričakovano pomoč vodilnega konservativca Sir Wadlawa ilvlilne-a, načelnika zborničnega odbora za narodne iizdatke, ki jt. izjavil, da je Anglija v pogledu vojne produkcije zaostala za 75 odstotkov.
Bevin je zahteval ustvarjenje produkcijskega ministrstva, ki bi imelo oblast odpraviti vse vladi škodljive interese v privatnem podjetništvu in vladnih departmentih ter v slu-iit ju potrebe prevzeti oziroma podrediti vse industrije vladni kontroli.
Dejal je, da je pripravljen prevzeti naČelstvo takega ministrstva, obenem pa tudi vso odgovornost nad vojnočasno produkcijo.
V	kratkem se bo angleški parlament havil s tem predlogom. Nekateri celo s prejšnjo gotovostjo zatrjujejo, da bo predlog sprejet.
Pa če 'bo sprejet ali ne, Ernest Bevin bo ostal v Ghur-ehillovern vojnem kabinetu.	«
Ministrski predsednik ga ne bo zapodil, sam pš tudi ne bo resigniral.
Pretežna večina angleškega naroda je na Bevinovi
Ftrani.
cev v prcj&nji vojni ni b?V| voflj poučem je prmaer.. že «a-
bega kavčuka: tuHetni kavčulk
ratZkaj sedanja voma ni še bofljidm^ib ind«istri-*<iiTi strokah "revolucionarna" in moderna j rdW*ilno bA«;edo. Nhve vrste Nekr/teri se zlasti čudijo, zakaj j ^rtin »o tudi novo orožje, nrav še ni začela kemična vojna, s tako delo k^mSftov. Kemik ^o-
ie nirtoigo 'boljši od naravnega. Nekateri strokovnjaki pripifm-. jejo prav izvršnim lastoosti-m timeletga kavčuka, da. NemFija ie*tabv> naiglo zmaeala v Pran-' ciji. Pravijo, da bi lahko vei nftčft pronad?!. Če bi motoma vozi1' a* ki so s takšno hitrost V* drvela proti Parizu, kie ze^tala zarad'i oW\nr nnevmatik. A1T se vam ne zdi, da ie tuTL mrtetni kavčuk novo orožje? iKemiia r>a ima v n^onnb
ših ekspftoziv hI nčinkovitejSla zažigahria sredstva, a iskati mora tudi nova gasilna .sredstva.
Morda s koittn zdi oibittoa naratvnib sirovrn predno-t pred dc<bro razvito kenrično industrijo. Toda čejTrav <bi bilo tako, bi se moral vprašati, k4o
je v vojni dovolj založen z vsem, ltar .bo prej aH slej porabil t Kido trma TvovsAnt zagotovljen
drva7?-A!!i se vam ne odi, da jp prav ta vojna pokalalaj, da je blokada lahko dvorezen nož? Vsekakor je pa zanesljivo, -da vojskujoča se ctnzava mora im(pti veflik kader kemikov in tehnikov ter <h» potrebuj dorbro jwavilt? kemačno industrijo- čeprav dovolj naravmJi s4ro-
vin. Obilica naravnih airovin pa rahko pof>eni celo nevarno-1. Tlržava,- ki mora napeti vfte sile, <ta si zagotovi runetne sircviine, če nimta dovolj naravnih, skrbi oač maioeo b;>lj za razvoj keirtije rn tehnike. Na dovolj le reči, češ, tudi mi"se lahko začnemo posluževati kern ne, č: Ibo že potreba nanesla, kajti za vsale razvoj je potreben čas. Kemična industrija neke države 'Ifihko konkurira kemič-^iMndu^riii druge države z velikim u.spehom, ako ima vsaj letb dni naskoka, kai šele. če si je nabrala bosratih izkušenj v cefami .desetletju.
no'", dočtm je "gfterriJla" ne-kašna "majhna Vojna", ki je pa grozo vite jša in pošastnejsa od rednega vojskovanja.
Armada se pred močnejšim sovražnikom razprši. Nekateri .vojaki se podajo, nekateri pa
la je učinek uporabe vojnih
plinov v primeri s stro^lri premajhen. V svetovni vojni o strupeni plini zahtevali 'samo' 8.000 žrtev. V »primeri z milijoni žrtev drugega orožja to v resnici ni ranogt:?. Vendar mo
noči ali na samem sovražniku kolikor mogoče škodovati. Ta-a
kemu načinu vojskovanja pravimo "guerrilla".
Posebno iz Jugoslavije se sliši dosti o tem. Mnogo' jugoslovanskih vojakov je pobegnilo v gozdove in samcftne kraje, odkoder vprizarjajo pb-noči napade na »nemške posadke. Pri tem se običajno poslužujejo nOŽev, kajti pok pttške bi jih prehitro izdal.
Beseda "gu^rrita"' je precej stična besedi "gorrila", s katero označujemo ogromno opico, ki je strah in trepet afriške džungle.
Ta dva izraza je zamenjal rojak, ki je dal v naslednjem pismu duška svojemu ogorčenju: 1 •	•
— Nedavno <^te poročali, da stf v Berlinu in v ftfrnu v Velikih skrbeh zaradr jugoslovanske gorile, fn da bo poslat Hitler v Jugoslavijo še več dfi vizijono'v, k katerimi bb skušal gorilo zatrepi: AK ni to največja nesramnost: ftajpfej je Jugoslovane podjarmil in oropal, zdaj jrm pa niti poštenega imena ne pfrfvošči. Jugoslovani smo mir in svo6odfo lju beči ljudje, rte pa — gorile. Ce hočeta Hitler in MiftsOlini videti pravo in resnično gorilo,
NARODNA OBRAMkA rfc Wt>A
Priznati je treba, da. je bila WPA spočetka nekakšna ovira narodnega obrambnega programa.
Ko je začelo vojni industriji primanjkovati delavcev,« je VvPA stikala m načrtih, pri katerih bi zaposlila svoje ljudi. Pri tem se ni prav dosti brigate, če bo delo, ki ga bodo vršili njeni delavci, narodni obrambni kaj koristilo ali ne.
t	Nedavno se je pa WPA pojavila s presenetljivo zdravim
ii: koristnim načrtom.
Svoje izvežbane delavce in delavke bo poelala delat ▼ \ojne industrije in jih bo tako dolgo plačevala iz svoje gajne, dokler ne bo gospodar z njihovim -delom povsem zadovoljen. PreiskuBno razdobje ne sme trajati več kakor štiri: tedne. Če bo njihovo delo zadovoljivo, jim bo gospodar plačal tako kot plača svojim drugim delavcem.
Tozadeven načrt je v raznih, cizirih mnogo obetajoč. — Predstavlja namreč pozitiven korak za nameščenje WPA de-
• c -i' f r ■ rT M^m^mm	i ——■
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JtatiG Vam in Vaiim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A

Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 4Š. leto Članstvo 37,000	PremOiertf* ^726,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTK ZNAŠA 125.19^0
hoiefi dobro aebi in avojte drmcim, zavaruj a« pri najbolj&1. po-itenl in nadaolTentni podporni orpuizaeiji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ae lahko nvanjci ta wnrtnlne, poškodb«, operacije, proti bolezni in
K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in ženske od 16. do loto; otrok« pa takoj po rojrtvn In do 16. leto pod avaje okTOje.
K. 8. K. JEDNOTA izdaja dftnjc od fJfl^KW do $5»000i00«
nO
S. K. JEDNOTA Je prava fe «b*ttnfc fcbocnte
vrat® eertifitota ta-
airol. Ce ta nial
orranizaeije, po-
fct ■ j. Za
4 rmrarovalnlnl In za tm drnce podrobnoetl i nnMMke In nrndnU« kraJenUh draper K. m K. Jednota, ktl pn ni:
GLAVNI IUEAD 351-353 Ko. Chicago Street,	Joint, Illinois
- f	"r-f ¥; nriffiii nir-Tfiiiii
Tamo /upoštevati, d» bi v seda- naj 8G kar j v nji vojni strupeni plim najbrž
zabt vali sorazmerno <anatnoj več žrtev% kljub iajpopoluj^n im | zaščitnim sreclstvom. Vendar ^t^h^
si bo vsaka država dobro pre-J_■
niislila, preden bo začela uporabljati >i rune ne pline proti so-vratzniko. zaradi te^a ker ne ve. kaikb .bi na to odgovoril sovražnik. Za vojwo s pTini bi bili potreft>ni posebni napori kemične imdrattrijg, ki more sedaj že tako zmagovati številne droge nalqge. Iz teh rafclogov doslej ni prišlo do plinske vojne, ža^ se pa ne mior^mio' tolažiti, da do nje ne pride pred-vsein iz človekol.iubnili razlogov; voir a literatura JV* ftozna besede človeVc 1 jnbje, zato Je
Ali torej pride tndi do plki-«ke vojne T Nekmteri pisci, ki so prejšnje čase sknWi prikazovati strahote bodoče vojne, tor ij sedanje vojne, so najbolj po^v^to govorili o pli-mi kot najstrašne^em orožni. Ti opisi so bili v resnici fantastični. N"e smemo sieer reči, da «0 bili brea vsake podlage, toda napovedovalci so prezr>' ee>o vrsto Wniteljev. "Resnica je:sh?^r, da r vojni mi wctbfmo sredstvo predrago, če se zdi potrebno, vendar ujporrjbljajo vselej raje cene iša sredstva, zlasti če si od nSih obetajo vsaj taksen učinek. kakor od dražjih. Plinska vojna bi zahtevala mnogo več stroškov ikakor na primer
rnsirnih in zažigalnfh bom!b. V svrtofvm vojni se jfe fekasialo,
Živel je učen profesor, ki je dobršen del svojega življenja' posvetil proučevanju zanimivega problema: Kakšen vpliv ima dnevna svetloba na hrano. Odgovor na to vprašanje naj bi nra nudil 'zanimiv poskus.
Sestavil je jedilni 1 ist za ves teden in rekel tastniku najboljše restavracije v mestu :— Pri Vas bom obedoval, kuhali mi boste pa natančno po mojem jedilnem listu. En teden bom jedel pri oknu, drugi teden pa v najtemnejšem kotu restavracije. Pogodba je bila sklenjena. V ponedeljek dopoldne se je ________profesor stehtal. Tehtal je sto-
vešče "iTmoških klobukih, zig-l^Petd^et funtov. Ves tetfen je
(Xadaljevanie na 4. str.)
SLAMNTfcARICE —
zag strojih in Ponv strojih, stalno delo, visoke cene — pri: GOOD VAiLUE HAT -C<). 19 WEST 4tfa STREET * NEW YORK CI£Y . ,
Zefiitna ponudba
Fant srednje starosti si želi sesnanitd -se z dekletom a'li vdovo staro 25 do 35 let; en otrofe je tudi sprejet. Katero vedeli živeti na deželi, naj poS'je sli
ko, .na zahtevo .se vrne. Tajamo letalska vojna z uporabo4 na-t jamčena. — " Ženin " ca ne
of "Glas Naroda''	West
16th St., New York, K Y.

KUHARSKA KNJIGA:
t
i?
4
'■iS* #
nt
ii\ i\\ itt
, i ^"Knjiga jfe trdo vezana in inia 82 F 8tranr^a< \
1 '' DAMHM BA	~	____-_ _J 1 !
44
1	Ta knjiga je nekaj posebnega	one, ki se zanimajo za: h t
1	kuhanje in ae hočejo v njem	čimbolj izveibatf itf'i'
ii	izpopolaJtti. ,	jr
KNJIGARNI SL0VEN1C PUBLIStDNG CO,
816 WWt 18tb Street	. N^w York, K. Y.
Nations
(V anglesk era jezikiiy RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
obedoval ob oknu, mimo katerega so hodile posebno v o*ptfF-danskem času velfeč gTnČe ljudi. V nedeljo se je spet stehtal. Z'redrl se je za cele tri fnVi-te. Nasledhnji teden je obedoval v najtemnejšem kofti restavracije in se po sedmih dnčfe stehtal. Shujšal je za tri funte. Ta poskus je ponavljal vse leto. Šestindvajset tednov je obedoval ob oknu v žarki sončni svetldbi, šestindvajset tednov pa v temnem" kotu. Užival je natančno iste jedi. Ob oknu se je zredil, v pottčmi je shtrj, šal.
To je bil po njegovem mnenju nepjxMten dokaz blagodej. nega vpliva sonca na prehrano. O teh svojih poskofrrh je nat>isal debelo knjigo, ki je vgradila v učenjaškem svetu silno zanimanje.
Iz vseh delov sveta' je dobival čestitke in pisma najvišjega priznanja. Deset univerz ga je počastilo s častnim doktoratom. Ves vesel je šel h krčma r ju in se mu zahvalil za tako skrbno pripravljeno jed.
— Ah, kaj bo tisto, — se branil krčmar. Saj ste vse pošteno plačali. Samo nekaj vam motfam še povedati. Za tiVte tedne, ko. ste jedi? ob oknu, sem naročil v kuhinji, naj Vam dajo precej večje pOrcijone. Veste, to jč zaradi reklame. Ljrfdje, videč s ceste tako Velike porčijohe, sO Itat* drli v mojo restavracijo.
r* »D D i'1-:«** Toit
;We&ieiB<iay, September 3, 1441
Pomembna ženska konferenca
Kanadske in ameriške ižvedenke b6do razpravljale o problems vojne prehrane ter življenju žensk v podeželskih okrajih.
Za Kanado je na razdobje
Dve leti se je Kanada pripravljala na vojno, zdaj bo pa pokazala, kako se je pripravila. — Zrakoplovni minister je pojasnil pomen Mackenzie KingoVega potovanja v I^ondon. — Vojno breme se bo večalo od dne do dne.
Kanadcski ministrski predsednik Mackenzie King se je že dolgo časa pripravljal Obiskati Anglijo, slednjič je pa
novo
vendar odpotoval. To pa nikakor ni slučajno — ni ob'usk, pač jo pa njegovo potovanje velikoga zgodovinskega pome-na.
Piejšnjo sredo je govoril v Montreahi kanadski mni-ter za zračno obram*bo, C. G. Power, ter pojasni1!, ne »samo K an ad r, pač pa vsej svetovni javnosti podrobnosti ogromne naloge, ki si jo je nadela Kanada. *
Potovanje minkstr. predsednika Mackenzie Kinga predstavlja po »zatrdilu ministra Po-we.r-a obratno točko v sedanji vojni..
14 T lewila j," je rekel Po w r,
in toliko tisoč mož v vojaiški sCužbi. V prihodnje bodo pa računi tlirugačrii. Računati bomo morali, koliko mož in koliko materiala bo treba žrtvovati za dosego "končne zmaige.
"V domovino prihajajo seznami imen mladih Kanadča-rf6v, ki so padli v vojni. Šele na podlagi teh seznamov je za-če a držeča poznavati, da je res' v v.Vfni, e Nertičijo. Ti seznami
tev še razmeroma majhno. V primeri < številom iizve^baniir mož. nahajajoči-h se v aktivni lužbi, pridejo dosedanja izgube le malo v postov. Toda seznami bodo čedalje d&ljsi." Tn kakor ffcoa^-evelt. je tudi •se je Kanada pripravljala. Power navedel Lincolnove be-Tekcm zadnjih dvajset let je -ede:
organitzira'la 'kompaktno arma-	?alo*tjo ugotavljam, da
!o. penie-niJbno mornarico, o-.vam za nrat ne moren* še ni-
gronmo zračno silo ter svotj ^sar'ddb-r^ obljaHrti." vojni stroj tako izpopolnila, da
nti Kanadčane glolboik vtits. Nad vse značilne so bile tudi naslednje njegove besede
*4 Breme, ki ga bo moral kanadski narod prenašati, /bo čedalje večje. Čedalje več mla dih ljudi bo poslanih preko o-ceana, da izvcgujejo zmago. Nobene vojne ni mogoče iovo-jevati z dlefenzivo. N»j bosta iapraznjenje in umik še tako dovršena, k zma^i ne ibosta nikdar pripomogla. V tej vojni treba brezsrčnemu in brezoft>-žirnemii narodu dokazati, da znajo tudi drug; narodi, če so k temu iprisiljeni, sejati smrt, teror, in uničenje.
"Zaenkra -se ne vemo, kakšne bodo naše iaguibe, prav dobro pa vemo, da bodo naša prizadevanja -uspešna. Pot k zma
blemih žensk v podeželskih krajih.
{Konferenca bo nekakšna voj-nočasTia .ckupščihai bivših mednarodnih konferenc Associated
Country Women of t^ W Prva je bila pied dvaj etimf <te<ti na Bunaju. ^ sedanjem shučaju b'rdo ženske zborovale od IS. do TO. sčptemlbra. ,
so tudi doka1« o vj£eei se borbi,
bo .pro/fueiral vse., kar je f>0-
1! fJhno Kt vojevHfcje vr^jno.
"^Kanadski iriitni-srtr. pred.-»ed-nik Maokemzie King je Šel v
"Kanadski narod smo prepričevali." .ie nadaljeval, "o važnosti in potreb! zračne sile Tn o premoči v zna km. Kanadskemu narodu je b^'o rečeno, d®
London, da se posvMuje ž aft- (bo ta dežela igrala vodilno vto-vlado, kako - bi .se dalo sro pri dosegi te nadvlatier Nami .ju spojne je porabiti trda riio loga 7,- pa težka. Povzroča ŽTt-si'o. ki jo je Kanada tekcxm ve. žalost ifr ^krib, navzlic temu (tveh let razvila.	lamo rta lahko ponori, ker je
*T)o-lej «0 Kanadčani sovo- (kanadska mladina talto ittvdit-
rili: Zarradili smo toUJko Tn toliko 1 ta%8č. izučili toliko in tč~
šena za letalstvo. Vnznja po zrakiu je rfieno veselje.
liko letalcev ter imamo tolfko \flfrni«trOv goVOr napravil
mackenzie lafta pri svojih vojakih
Ob prihodu V Anglijo si je kanadski ministranti
predsednik ogledal vojaške vaje, ki jšk je pro-
izvajalo deset tisoč Kanadčanov.- - - —
V ncikem angleškem mestu sej-----. ' ' '-
je vi hi1.0 prejšnji teden veliko, keil z mogočnim glasom general, slavje. Na športnem .vtadiju je "W. L. \faokenzk- Ringa, rm-
Ku. Možje, ki bodo poslani na to (pot, morajo biti najbolj pogumni in razsodni."
(Powerov govor aplošno ann-trajo k at nekakšen uvod v dra-ffO raadbbje kanadske soudeležbe v vojni.
Ta govor je Kanadčane navdušil, kot so jih tudi navdušila poročfla o prisrčnem *<pre-jen*i mini^Pskega preds«?ni-ka Maekenfcie Kmga v T^>ndo-no.
<Kana*iskf>	PVvwerrv
va izva janja na d«>Vo fn 5fr<Ao
kom^rn iralA ter jim pripisovalo izredno veKft pom^n.
"Vtade. ie lah"ko zadovoljna^ je prša*? neki ttet, "ker se Ve« Aarod sfrinja! z uje*i?im pri-mi /miza rFe^atiji. Kaj na*n ItmffštfTo," če bi T>iTa vafrto vlada
Ta voifro, irerod bi pa oe bil? Kanadsko vlai^o tvorijo Fqpo-sot/ni mo(ž?e, ki »o znali zgrabiti wfwnosilo, Istočasno šo pa Vzdržali n a rodn o edinost. *'
bilo zbranih deset fisoč kanadt skkh vojaikdv, ki začeli na-dušeno pozdravljati kanadskega r min istrskega predsednika
nistrskoga preA»eda ^Kanade.'
Vojaki so začeli straihovito ploskati in nazdravljati oB>i#>kio^ valcu. tto se je vihfiY rravdhčiHe-
Maokenzie Kiriga, ko se je po nja nekoliko polegel, je ^ffl javil na častni trilburri.	Ik mikrofonu Mackenzie King
Z zanimanjem je motril vaje ter -spregovoril:
in si ogVdal častno i-tražo. Na to je dal s tribune znan>enie A. G. L. Naughtont povel^nUc ka-nafliskih č et v Angliji: "Predstavljam vam.'* ie re-
nikdar v zgodovini ni bila Kanada *bodj ponosna kot je danes na maže, ki so se prepeljali prefro morja, da srarvza-mejo svoje mesto ob strani ma-
Slovenci v Kšbfiadil VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA ;"BtfftH
VAM NlIDI NAJBOLJŠO GARANCIJO ZA" ZAVAR6VANJA
PROrri NEZGODAM
J K EDINA 8lX>VENSfCA KORP^^fir^S^ ^ VRS^TP. Kr J15 earaXANA OD države v .KANajdi
Dolžnost Vftakee*'	ir^ Slovenke, kateri hočejo
dobro mM in sTo|im, J«, 4m nenudona pristopijo
v Zvezo.
ZVEZA PLAtTUE BOLNIŠKO PODPORO V RAZREDU & — DVEVNE POD^OKE; ♦ RAZREDU B PA %lt TEDENSKO
IMA GOTOVINE DO $fM*M, TER JE IZPLAČALA ti JBGA OBSTOJA PREKO $M.CtjZA RAZ>E PODPORE IN
operacije
Za vse podrobnejše infortitocl^ se obrnile na	tajnika
Zveae: FRANK GREBENC. 81 McKELVIE AVENUE . . .
RIRKLAND LAKE. ONT-, CANADA
terins*ke dežele. Mi vas ne bomo nikdar pozabili- Ko se bom vrnil, t)?xm Dovedal ljudem v dcimovin-i. kakor Tas^pofloče-nje
in navdušenje sem vidSe'" pr? vsK. Iz Važih pogledov in vaših kretenj berem nesrtrpnot-h*, iz česar oklepam, da hrepenite po akciji. Žal mi je, da ne-more biti vsa Kanada priča vašega navdušenju'
Ukinjene poliljatve premoga
j OfcT-fflstf so prepovedale pošiljati premog na franeof^ca o-to-ka St. Pierre in M^qwlon, ki ležita med Novo ^nndlaudijo in Cape Breton.
Po ziartrdilu nekega vladnega zastopnika se je to zgodilo žara drtftga, ker premogarji v ne-katerrn Cape Brecon maj'tiai' nočejo pTodncirati t6fil?6 mibga kot bi ga lahko prodwei-rato.
počasnejšega obratovanja je pmrzvorfnja premoiga ■siHoetala za pol milijona fon.
Tekoči teden se priftife v Gt- ^ tawi važna konferenca, ki se je) Kot govornice sO se priglasi-bodo udeležile delegatfnje ie le: Harriet BHiot. administra!-raizhih krajev Kanade in Zdru-( torica za civilno preskrbo; pro-ženfti d fiav.	j fesoriea Iiffian Sheben 5 COr-
BaWpraVija'1 p hodov pivi vr- nell trni:verze žn dr. Helen A. sti o vojni prehrani ter o pro-'Jpftitcfeell, zvezna ravnateljica
za prehrano. .
Vsaka delegatinja je izvedenka v tej aJi oni stroki, tika-ioei se &v*ljenja p^deželi-ke ženske.
Pree?j ?asa bodo delegatinje po^!vet?!e vprašanj it, ' kakšni vTo^o naj iurrajo podeželske že ne po sklenitvi ntrru.
smrt znanega strokovnjaka
Po dolgi bolezni je umrl general c. H. Mitchell, ki je izvršil važno službo na miivciiM ▼ Toronto. — Tekom prve rvetoVne vojne je bil inteligenčni častnik.
■ j,	-
•Iz Torcinta poročajo o smrti
jbriigi.dm tga generala CSiarlee
H Mjtehella, bivišeg^- voditelja
oddelka za mehanično inžinir-
stvo na tamkajšnji univerzi.
l^ilrl je po dolgotrajni ho-
lezfni v starosti 69 let.
ne je bil elan kanadskega generalnega štaha ter je kot in-
Oeneral Mitehell je b?. po | teli^eneni častili k prepotoval vs^j 'Kanadi rn tudi po Zdi u- [Belgijo, Francijo in Italijo. *enih dnžavah .znan ko* kboren I ,pf)	niirT1 ^ ^ v
' »itgyptcjiyn xm
—mm
Težka pot lahkega pisma
P. Bernard Ambrožič.
'Morda bo tudi druge zanimalo, Sar je zame tš\6 Zariimr-
prejel iz Ljubljane pismo, bi je bilo tam odano na poŠto 25. julija in je prialo po zračni pošti. Potovalo je torej natančno mesec dni.
Vsebina me je sitno razočarala. Seveda sem bil mislil, da ibom kaj zvedel o svojih ljudeh in še kaj zanimivega'. Pa je le nekaj " tfradnega", le neko vprašanje. S tega stališča •torej.—razoca ran je.
Potem sem se lotil študira
na prednjo stran kar Štiri pe-£at£, poleg tega gaf je še 'nazaj
vo. Danes 25. avgusta, sena oalepil z listkom, ki nosi na-
pis: Verificato per censnta. P^av za prftv so kar štirje taki listki, da je pismo, od vseh strani obrobljeno ž njimi. Tako je pismo, ki je bilo sprva lahko kot kokpšrf^ pero, pW»cej pridčrbifO na tezi.
Na zadnji strani sem naštel dvanajst pečatov, ki ne morem vsgh prebrati: Razbral sem pa sledeče: Trieste, New York, Lemont, Toronto, Otta-
njri usode pis™ in migljajev,	Fa"8' RamiU^n'
ki mi jih daje. O tem bom napisal.
Grimsby. In ker je bilo pi^mo poslano
Pošiljatelj si je napisal svoj,?1	f Zmenke v Kana-
naslov: Ljubljana, Ljuibljan-	^ V?"** ^
ska pokrajina, Italia. Znamki Z!,rn°: ^anadskx cenzor mu je
prilepil ceio rjtrho papirja m tarn st>et eitarn: Examined by censor.
Kljifi> vsemu temu je prišlo
j^ pritisnil dve, eno za pet lir, drugo za 50 eentesimov. Na ofbeh je napis: Italia, Posta aerea. Poštni pečat ima naj-l^rrej napis: LjuŠLJANA, spodaj pa: LUBIAiNA.
Iz tega torej sklepam: Dne
Njegova vojaška kariera se jn začela leta 1911, ko je vstopil ikot poročnik v kanadsko milico. Tekom »vetOvne voj-f1 "Provincia Lubiaria". Sloven-
na svoj cilj natančno V eriem iVresecn. Zelo čudno se mi zdi spričo
25. julija 1941 so bili še' Lahi i'^^ tega, da je to prvo^pi-v Ljubljani in menda v celi 0 ' * &eIrt ^	f*m
hidravlični rnžinrr, pa tudi kot vojja-k se je v^wkrat prosiavii. Rojen je bil v Petrolia, Qnt.
IZavnšil je univerzo v Toronto ter je "bil leta 1892 nameščen kot pomožni mestni rnžinir v Niagara Falls, N. Y. Devet let
kasneje je začel izvrševati privatno prako ko* hidravlični
iftfinir.
6odelqvar' je pri najrazličnejših kanadskih vodnih projektih ter ie prepotoval *vso Evro-
po in žtndrraJ tamkajšnje |n>eiga kat^adsko-ameri^ke^a od
ne nalprave. Od ' eta 1906 rfo 1914 je bil posvetovalna inžinir v Toronto.
Londonu kot 'brigadni general v brtelisrenčneni oddelku vojnega mmi<^tr«tvft do leta 1919. Tekom vojaftk^ga službovanja je pridobil več najvišjih Od-l5kovj#nj.
AV: ;	. ,
Za dekana na torottts"k i unT-
UTiiverzi je .bil imenovan leta
1919 tefr je b?l kot tak Čla-n raznih vladnih konrisij. ki so se bavile z razvojem vojne sile. Leta 1924 je postal član skup-
bora inžinirjer, kr se bavijo s proW>eMo<m refrolarije St. Lawrence River.
KRVAVA 2ALOIGRA NA SkkAJNfeM SEVERU
Umori ao bili pošleidKca verskega spora. — Dvoje esikimskih plemen se je prepriralo, če se je Kristus vrnil na zemljo aH ne, — Potorva-nje sodnijdke komisije na sever je trajalo tri-najst drti.
Spansld ma&azin
Nar^hii kanad-iki čariisski u^ad ipo^oea, da je bilo' postavi za dttramifo ^teždfe prepovedano v ^tanadi ratepoSrljaTQfje ^ateoijfsa ''gp^n". ki ,ga ižd^ja' (rspaifeWa- inforirtacijska foiji^rri-v New ^crktr.
/Pisanje magazina baje nI v sd^ašjtf z Ti&ceii kanas&ke vla-'de, Ifaftera je prepovedala do-zdeij že celo vrsto Ifetov, pr^d-vwefti tAjeježifnih.
V Kanadi na primer p're-DOve^ane vse komanisti^e pn-blikaOije. Isiotako je pr>e|io-
»v^atfO* •širjenje koirttoi^i^^ jtrts ^zopet vmH pa zem5jo iri da okrofedc.	.	I £*&>rva iofed igiifti. • - '
Na Belcher Island, na okrajnem kanadskem severu se vrii ^izreden proces. Sedem Efiki-iiKxv je !b»k> obtoženih umora devetih oseb. Dva sta bi^a o-proščena, pet jilj pa eaka na sodbo.
Umori so bili poledica ra med dvema eskimskima plemenoma, če ,«« je Kristus vriiil na zemjljo ali ne.
lOprcžeena sta bila, češ, da sta morila v hipni blascnoeti Alec Ajpawkok in neka žena, Akeenik po imenu. Obtožena sta bila, da sta do smrti pretepla Alecovo sestro Saro.
"Spor j^ za*hteval devet simrt-n;a žrtev. Štiri osebe so bile užtreftjeire, Sara prretepena do smrti, štirje Otroci s6 h'M pa nafgi Odp^Tjani na sneg. kjer so podlegli mtaPZtL
Zaslišanih je bila cela vrsta pri^. pr^kivsem sorodnikov o-morjemh.
Proces se vr«i v velikem es-'kirAskem štom, vo5i ga- pa sodnik C. P. Plaxtdri, t^an onta-rijlskee^a. najvrgjega sOdKSa. Sodriijska komisija je irt6raia od -zadnje žeT^ninke postaje potovati še trinfajšt <ini, da je na -dilj. TJradnOri se sj^raEtimeVajo' z dtarffni po-torrt tolmačev.
T^Jtonfi procesa še je zvedelo, čfa ^re v tem ^hičajn ža star spdt n^ed dveinffa eskimskima tf^emenorite, kamero ima božanstvo m katero šartanovO mo?. Obtofcirtčt se iagovarp jo, da ao' --------^ _	ii^iiH^ &
(Božansko moč sta si prav posebno prilaščala glavna dbto-žetnea Peter Sala in Charles Otlve rack.
šČina je takrat še veljala kot glavni jezik dežele ...
Pismo je priporočeno in na posebnem hstkn, ki je prilepljen na koverti, stoji: R. LJ1J-BTIJJANA. Takoj pod tem napisom je napis v cirilici istega
Jzza okupacije. Če se" je ta o-seba lotila pisanja na moj naslov, ki je skoraj nič ne poznam, kako naj si razložim dejstvo, da od tolikih svojih ljudi in bližnjih znancev nič ne pride?
Brez dvoma pišejo. Toda
imena ki ie oa prečrtan z mo-f Pr^al°	P®^-
imena, Ki je pa precrian ^^jp^^ - netrradnega " pOve-
d rim svinčnikom. Tudi lrstek z napisom: Z avionom, zraven pa: .Par avion, je še stari, kot smo ga bili vajeni videti pred okupacijo.
Pismo je naslovljeno na moje ime v Lemont, Bi. Videti je, da je takoj po odhoda iz Ljubljane nastopile pot cenzure. Tafcozvani 4 4 Officio Oensnra PoŠte- Estera*' ma je pritisnil
jo ^ . . žstto "Vftifiio Cenmir A
Posta Estera" stvari ne odSa njfprej. pa pb posfeflnjih
veeteh tisti * Officio" nima ničesar ve5 Opraviti s sloven-nKfm pismi v bivši '' PrOvin-čia Lnhiana." . . .
Kaj je mesto??? Orimrtbv, Ont
prišlo na njegovo
O
-i
Slov^n^c ponesrečil v rudniku
Ko pošiljam naročnino za li&t "-G. N.*' Vam tudi sporočam slalw) vest, da se je težko ponesrečil 21. avgnšta France
Smrt rojak* V Kanadi
Krrkland Lake, Orrt. — Poročam, da je 21. jrdrja kmta smrt iztrgala iz naše sredtite sort>rata Johan -Miheliča. • 'Pokojni sobrit je (brl član Vza-
Krajc, po domače Tonkov iz K'mne podporne zveze "Bled"
Cerknice. Zaposlen je bil v tukajšnjem Rirkland Lake Gold Mine zadnjih 10 let. Pretečeni četrtek pa se je vsulo od 4 do
Sala je verjel, da je'bog. tddat5 ton kamenja na njega in mn po dnhn, ne pa po teW, ^trl.0 ^nji del telesa. -
Ouverack je o se>bi zahr^evai, da je (bo^g, češ, da m(u je to povedalo več tovarišev. Eskimi so v sp^dsntm1 želo miroljubni ljudje. Le redkokdaj je bi! kakšen Esikim uSSferčen žafrani prekrwitve postafve bele ga moža. Če bodo obtoženci spoznani krivimi, jih mora sodnik obsoditi na smrt. Smrtno obsodjbo pa lahko spremeni v dosmrtno ječo generalni governor ria priporočilo jttstiičnega departments.
Najprej je prišel na vrsto (4tfčag (petnajstletne Sare A-pawkok. Priče so izpovedale, da je Alfe udrihal po nji s puš-krhim kopitom ta&o dolgo, da |e bWri mšrtvaL Puško mn je po-sodF.a Bskimlka Akeehik.
Neki pričevalec je izjavil, da je bila deklica usamirčena, feer m hotela verjeti." da je Sala bo«r.
•Po smirti Sare se je njeno ple-mie oddahnilo, da se je Ž njo iz-neibilo satana.
\Sz zadnjega poročila o aktiv •nosti Iranadske zračne srle v
pferrieria zlega duha. NetaJte- t*™- R Lv Sherm®n' ^ ri so prepričam, da se je Krfe- Springfield. Ohio. .
^jzSsrat A------r---S-A V Ottawi je tudi objffv-
•Ijono, da se je zakasni seržant
Upanje Se, da ostane pri življenju a|i dvomin, da bi bilo kaj flbrez težkih posledic.
Matija Otoniear Kirkland Lake, Ont.
Pismo iz ddnovine
.. -f , -	• .t .v *
Vzemite naznanje rojaki in znanci iz okolice Vinice v Be-] ikra ji ni, da sem dobil pismo od žene iz starega kraja, katero je bilo pisano in oddano na pošto 5. julija t. t.
Ne bom vsega opisoval, kaj mi piše; ampak le zanimivosti.
Vsi iz Vinieke fare so živi prišli domov iz Vojne, samo Rudeta Perkovega iz Drenov-cti je iiftuld.
V Vinici se je nahajalo ta čas čez 1000 italijanskih vojakov, kateri straži jo mejo ob Kolpi in tudi most je zastražen, da ga ne bi rtežadoVljneži novega režima portsšrli.
Ce iiria kdo denar, aH ne, je vseeno, ker ni mogoče ž njrfn kupiti, kar človek potrebuje.
M.
Angliji je razvidlnp, da poigre- partes E. ^'aofl iz P^itstwirgh, Rajo serižanta Hi. A. Shermasia, Pa., v neki zrakoplovni nesre-
vr_ n T CV..a..i.ai> .. ■ W _	• . »"I	.»rt «.-■» -
od 12. marca 1^33. Bil je dober Član in Zaveden Slovenec. Delal je v zlatem rudniku Lake Shore Mine v Kirkland Lake in je tam dobil rudarsko /bolezen po dvanajstih letih napornega dela. Podal se je v Toronto v General Hospital* •kjer je po štirih mesecih umrl daleč od svojih dragih, daleč od svoje domovine. Rojen je. bil 13. avgusta 1894. v iJereči vasi št. 4, občina Suhor, Slovenija.
V stari domovini zapušča soprogo in šest otrok, od ka-1 terih je pet nepreskrbljenih t v Colorado, U. S. A., pa žapu6č»< mater in dva brata.
Hvala vsem članom in nečlanom; kateri ste se udeležili pogreba in zastopali V. P. K' ''»Bled" ter spremiti našega nepozabnega rojafka in čitma na mirodvor, kjer naj v fflfru počiva.
Se posebej iskrena hvala Joe' Petričn in Frank Mrttja-šiču iz Toronta, ker tJta se: to-■lifco trudita in pttmagialri tfa-§hn čfefntfm -ter ukrenila vrč potre)bn6, da «e je pogreb iz-vršH v redu.
^ imenu odseta «t. 1. ^Igd' V. P. Z. "Bled" se še enkrat zahvaljujem vsem ža vse, ka* teri ste storili svojo dolžnost, a Telii, dragi Johan, niy bode lalika tuja gru^a! Ohranili 'Te bodemo v večjem spomihti!
Frank iMele, tajnik.
čl ipineioej novarno poškodoval, dočim je letaflfee Beilly McBia-piel iz Seattle, Wash^ nevarno bolan v vojaški bolnišnici
EN
š fttimAr
"II LAB IUDDT' -Hew Toil
OSPOD iz KONOPISTA
^ectnesclay, September 3, T941
If ITISDTE JIH C. UN
Napisal: I. WINDER.
—78—
• •
Vedno strašnejše orožje
(Nadaljevanje s 2. str.)
Ko je Franc Fedinand enega teh hrvatskih voditeljev vprašal, ali je hrvatsko prebivalstvo zvesto Avstriji, je dobiff odgovor:	«	j
^'jCesarska visokost, Madžari hočejo avstrijsko domoljubje med hrvatskim prebK'ailstvoni iztrebiti. Gospoda v Budimpešti sovraži Hrvate, ki ljubijo Avstrijo, in jih s silo zatira. Kdor je Avi-triji zvest, je v očedi madžarskih mogotcev vele-izdajnik."
Franc Fedrinand je trdK', da so !\|ackžari tisti, ki povsod, kjerkoli grozi državi 'nevarnost, pospešujejo razdejanje. Cesar da je storil usodno napako, ko je predal zveste Hrvate madžarski samovolji. Majdiari da naganjajo Hrvate Srbom v razprostrte roke. Vse to je hotel Franc Ferdinand povedati cesarju...
V dolgih razgovorih s politiki dinastičnega mišljenja ter avstrijskimi in hrvatskimi upravnimi uradniki, ki so sovraži'i Miadžartt', je hotel (poprej dognati, ali imajo njegov načrt fede-raliizacije Avstroogrske za izvedli ji v. Vteh pogovorih se je izkazalo, da vsi nasprotniki Miadžarov enodušno smatrajo dfUalizent, ki deli državo Habsbunžanov v d,ve sovražni polovici. za rano, «ki trajno s^abi državo. (Proti predaljnosežni fe-deralizaciji države so pa izražali pomisleke, ki jih je Frame IVirdinand zelo pazljivo pokušal Pojavifia se. je nova beseda, ki naj bi odvrnila jugoslovansko nevarnost: trializem. Franc Ferdinand je skupaj-z dinastično mislečima Hrvati prerešet a-val načrt o nadomestitvi daalizma s trialiizlmom in o razdelitvi države v tri avtonomjna ofomočja v avstrijsko, ogrsko in jugoslovansko območje. Ta rešitev naj bi pripomfcgra a'vstrijisike-mu Jugoslovanstvm do rešitve izpod nasilnišloega jarma Bu-dimrpešte in do samostojnosti, ki so jo terjali že od Četa 1848, pa je niso bili nikoli dobili.	~
Trial Lzem je bila zapeljiva misel. r'ranc Ferdinand i* fricer še vedno menil, da mora njegov načrt habsburške zveze držav po vzorcu severnoameriške U-nije — vsak izmed narodov, ki žive v ntonanhiji, naj bi dobil, seveda v mejah, ki <so jih določale skupne državne in dinastične potrebe, politično samoupravo in kulturno svobodo v okviru velikega federaliza-cijskega nrJčrta — ostati končni cilj, a vendar se mli je zdela trialistiena misel vredna preudarka. .
Te nilsili nikakor ni hotel predložiti ce-arju; velikih m globokih izpreameimb ni kazalo priporočati starčku, ki mju je bilo že malone sedemldeset let. Franc Ferdinand je*hotel za zdaj doseči samo odstranitev malomkrnega dalmatinskega na mestnik a in Jiekaj drugilh osobuih Lztprenueirfb ter zahtev-at H naj se jugoslovansko proti avstrijsko gilbanje odločneje zatira.
Cesar je mirno iparfušal prestolonaslednikovo poročilo in njegove želje, nato pa ,iekef. <Ja enostransko gledanje na te za-! niotane stvari ni dobro; pridržati si je, da "v danem primeru upo'rabi prestolonaslednikove nasvete."
To je bilo v„-e, kar se je agedilo. Dalmatinski namestnik, ki ga je bil Franc Ferdinand obdolžil nezanesljivosti, je ostal na svojem mestu. Visi uradniki, ki je bil Franc Ferdinand predloži') njih odstranitev, so ostali na svojih mestih. Uradnike, od katerih je bil dobil vse podatike, so pa ,prestavili v druge kronoviue.
€e^r se je attenda kesai, da je bil dovoll'1 prestolonasledni-ltu potovanje v Dalmacijo. V <veej državi so govorili o tem potovanju, O prestolona,«lednkovih konferencah in o njegovi želji po udejstvovanju. Ogrski listi so ga srdito napadali ter! ga imenovali smp-tnega sovražnika Madžarov. Gohiehowski je predložil te ca-nike cesaijra in izrazil skrb, da ne 'bi 'burna podjetnost "mladega gospoda" — ki je bil sicer že *v svojem' 36. letu — otežila vladanja Ce,ar ja potolažil ministra ter mu' obljubil, da v doglednem času ne bo več dajal prestolonasled-l mku političnih nalog.
Franc Ferdinand je bil trdno sklenil, da si ne da traino' zveza ti rok. Sprejel je vec osebnosti, ki se z da-edanjim ob-! ravnavanjem narodnostnih vprašanj niso strinjale, češ, da ne! vodi nikamror. Hote-I je zagreniti cesarjevim Svetovalcem živ-1 Ijenje m se odfločno lotiti borbe proti Madžarom, kakor tudi proti vsem strankam, skupinam in zvezaon, ki jim ni zaupal
Izvedbo tega načrta je preprečil dogodek v Bratislavi, ki je pomenil v prestolona^Jednikovem življenju odločilen preobrat. Valic mnogim političnim razgovorom, ki jim je posve-.T^ na ^ bil nehal vask teden dvakrat voziti k Zofiji v Bratislava Politični razgovori z možmi, ki so zadali vanj, so ustrezali njegovi želji ,po dejanjih, niso pa spro-scevah njegovega večno nemirnega duha, ker ni nikomur povsem verjel Srečen je bfl samo tedaj, kadar so se upirale vanj nežne oči'ljubljene prijateljice. Navadno je utegnil prebiti z njo na	le po nekaj -ukradenih minut. A teh minut teh objemov v naglici^e potreboval, brez njih mu ni brilo obstanka \ ten*, ko je govoril «z nadvojvodo Friderikom in naxlvojvodinjo Izabelo ali igral tenis s sicer ni lepo. a pametno Marijo Kristino,-ki ga je vznemirjala z mučno vsevednimi, pikrimi pogledi, je p«žal na skope trenutke samote z Zofijo, komaj čaka je, da bi našel:' v ijobičinem Objemu tisto kratko orna-mo, tisto sproženje, ki je osrečevalo telo in dušo ter nuu delalo ^jenje znosno. Težko in m*čSo je bilo, z vedrim™^ odbijati zoge in skrivati svojo nestnpnost, svojo ra^vnetost ki je bf a namenjena dvorni danii. pred partnerico, ki je s siLnv Ij^o ravnod^sno^tjo sprejemala njegovo raztresena udvarja-W med tem ko je on samo čakal, *v katerem presledku med igro bo našel ne.potildjivo priložnost, da se n etažno unia^Te
J ?3 VTT - VSe	i- j?mal nase, nje^i
f; ,kl.Vf	so bili nenehano čakanje in pralna
vsakem S	™dar srečen % po
vsakem obisku zapusti gostoljubno hišo.
" V svoji raztrojenosti je pri enerrt teh obl-kov ko se ie v toafletni sob, preoblačil za odhod, pozabil žepno uro. Sloga jo je našel in jo takoj odnesel k nadvojvorilnji Izabeli. Bila W verižic; k uri je bilo pritrjenih več
l—itJtlT^ ?	Ur°' ki ^ ^ m bila
!o S — JP i V	a si J^ P^ej ogledala obesk. ki
so abudili njeno radovednost.	V enem teh obeskov je naša fotografijo grofice Chotkove.
____ . (Nadaljevanje prihodnjič.)	v-
tudi praksa ne sme poanati. Pozna jo sarml:> propaganda a pn o-paganda je tudi vojno orožje, in sicer s to posebno tjo, da se poslužuje vsega, karkoJi lahko Sluiži njenemu namenu. Zopet bi labko rekli, da je tudi propaganda novo (orožje, čeprav so jo uporabljali že v prejšnji vojni.
(Ljudje se vprašujejo. a''i so biji vsi tisti opisi novih vrst orožja prejšnje čase le .p'od do-»Jtšljiie, na primer "smrtni žat-ki'% zračni torpedi, z rai^ij-skimi valo\-i vodene^iadje, letala. taaikl. nevidni in še razni drugi itd. Ali res nr bo irbe-nega presenečenja, če že ne bodo uporabljali strupenih pT^. nov* (Predvsem je treba reči, da še vedno ni zanesljivo, čc ne bodo uporabljali strupenih plinov in da nihče ne ve, <če jih morda že nimajo pripravljenih. Nihče pa prav tako nič ne ve, kakšne vnste bo novo presenečenje v,-sedanji \iojnij kajti prav v tem ie na.Večja učinkovitost naveza o'ožja, da se pojavi Pint bo'j nenričakovano. AH mr4:a biti vsako novo o-rožie res fantastično, ali niso liiikto ntnojro bolj učinkovita preprostejša orožja? Spomin i-te se samo, kako so pred začetkom nemške ofenzive spomladi ugibali vs.«« mogoče! Nekateri so x*elo pričakovali neke vrste skrivnostne žarke in neki ameriški novinar je pisal it> skrivnostnih oddajnih postajah, ki jih Nemci posf;?«\^ja.jo vzdolž zahodne meje. Novo orožje je na imelo prav zaradi tega u-činkovitost res novenra orožja, ker je bilo — staro: tanki.
tem ni rečeno, da ni-o mogoča razna več ali manj skrivnostna orojžjm ki so jih nekateri naioovedoivali že prejšnja leta. Znam je, da vojna industrija pozna na obeh stran-h nešteto — če hočemo reči: tisoče — patentov, izpd'nitev starega
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
v teli kritičnih imaib Je nakan
{Iteteljn dnevnih vesti potreben
te prirotnl ATLAS,'ki ca poti Je
bo našim naročnikom p% najnfiji eenl. — Naročite ca fie dane«!
Velikoit -*H z 14M Inter
48 vellklb strani; 82 barranib semljerldoT tajlb d rta t in 9 semljevidOT ' Zdr. d rta t In za star rcdllnlb dr-br;
40 svetom I h slik popolnoma o-
■najlenlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaSe celi •ret In tadl:
RAZDELITEV POLJSKE MIH)'
NEMČIJO IN RUSIJO ,ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRI KIJ UČITE V ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA PIN8KO-RU8KA MEJA
Cena 35 centov
Pošljite iv o to v znamkab po 3 »oz. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom In ko ga izpolnit« in pošljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevid« a novimi mejami vojskujočih m driav, kakor bodo prema-njene po sedanji vojni.
Naročita Atlas pri-.
"GLAS NARODA**
ti« WEST 18th STREET
NEW YORK, N. I.
orožjai in povsem; novih vrst o-e ožja. Novo onctžje je torej že pripravljeno. Zakaj ga torej me uporabijo ? Odgovor v resnici ni lafocfe. Vsaj verjetno pa je, da nihče ne tvega uporaibe novega orožja, Če ni povsem prepričan o njegtovi odločilni Vlogi za nadaljni razvoj vojne. Novo orodje mora biti namreč tako lučmkfvito, da je sovražnik z njim pohit, preden ga bo začeJ trporabliati tudi sam.
Med vsemi napovedmi .novih vojmih iaumov «e je domiiSljija najfcolj nazibohotifa v zvezi z nr(oovedmi slovitega učenjaka Nikole Tesle, da je mogoče s posebnimi žarki — ki so jih imenovali snitrtne — uničiti, požgati ali razrušiti vse tam. kamoiflcoH hi jili naperil i. Ti žarki nas epoini iyiajo na Wel-1 -sov roman o jnansovcih. Morda se še KKwninjpJte, kakšen poplaih je zbudila v Ameriki neka rad i Vk a posta ja, ki je oddajala najbolj dramatične odstavke iz te knjige. Američani, <ki imrtio mnoteo smisla za stvarnost, ,«o mislili, da gre za res. Tako so tudi f,jndje po svetu marsikje mislili, ko so nekaj slišali in čitali o tako zvanih smn-tnih žarkih. Nekateri pisci so pisali o sirtrtnih žarkih kakor povsem grotovi zad*?vi. Še bOvj se je pa svet vznemiril za-rarlr napovedi Poljaka inž. nurn1«koMskea:a, ki je razglaša 1. da je n«ke \-rste modemi alhi-mist, ki izna rzdlelovati zlato in tla je iznašel sTrtrtne žarke. Liudje so si to zapoitiiiiiiV večina jih pa ni zvedela, da ima Poljak neJkoliko preibujno do-mi^ljijo in da so njegovi izumi samo gradovii v ohda/kih. Zamisel ie seseda silno zapeljiva: pomirite samo. kaj bi bilo, če bi iirteta katerakoli država v rokah smrtne -žarke? Trnek* bi v rokaih t odi ves	To-
da, če bi že ne hotela izkoristiti 5=voje mori drugabi lahtko vsaj pofita-vjla^oib stvorih mejah n«videiv neprema<rliiv zid, kt bi ne inogrlo ,pre"Vi^l nobe-nofietalo in tudi tk nobena) gTa-
naia.
Xa sveta je vsej mogoče — prej ali slej. Mosrooi tofrli takozvani smrtni žarki in najbrž ie hotel Tesla povedati samo to. Znrno je, da je Tetfa ne le »eden največjih učenjakov, kar jih je kdaj živelo, temveč da je tudi^pesnik, ki mu njegova domišljija pomaga gledati rv bodočnost, kakršna je mlegoča in fkakrfrm v resnica bo. Tesla je tiste vrste izumitelj, ki pesni iizame, in jih, čeprav so -že popolni, ne daje patentirati, da se pozneje drugi ponašajo z njimi. Mirno torej Tafe-ko trdimo, da so takšni izumi ne le mogoči, temlveč že celo čini teli ki je treba ž njim računati. To f»e pravi. da je že čas za bojaBf.n pred taiksnimi izumi.
Ali veste, da je v vojni turfS nas orožje? Vičasih celo najbolj dragoceno! f'e se torej smrtni žarki in podobna strašna orožja mogoči, vendar me moremo pričakovati, da bodo medtem, dokler ne /bodo ime4i novega orožja že v rokah, zavigli staro orožje ter čaka'!i, kdaj bodo izumitelji končali svoje delo. Ko se vojna >za»ne, se je tre/ba vojskovati ; ko se Dlaz sproži, ne moremo več pričakovsarti, da se bo mirno zaustavil rn da mu lahko kopirne? ,na pot. Medteimi pa seveda delaio tudi izumi te* ji' tehniki. kemiki itd.. Morda nov« orožje ne bo niti potrebno.
Kdor je že močflejši, ne čuti tako potrebo po močnejšem o-rož ju. Slaibejši pa, 6a že ni o-mjajama njegova morala, če še vedno računa s skritimi mož-nostmfc. mora seveda misliti predvsem, kako bi si oskrbel čknf .uieiiiko\ntejA? orožje. Vendar bi Ibila najbolj preprosta rešitev, okrepiti set z isto vrsto orožja prav tako, kakor sovrraž-nik, večja dboražitev, čeprav s starim orožjem, je tudi neke •vrste novo	Tudi sla-
be,p ne more čakati, da končajo dfe-lo njegovi izumitelji, za to se mora predvsem zanašati na to, kar ima.
Lahko pa račumaivo tudi z mulžiiofetjo, da ima sdabejši «e kaikšna učinkovito novo orožje, ki bi ga <jelo krvavo potreboval, a ga vendar ne uporablja. Pcu jlolben primer je a^nan za eno /vojskujočo tse držalo. Ore za letalo bnez posadke, ki #1 lahko izvnstno služilo kot lovsko letalo. Vodijo ga s pomočjo ultra kratkih valov. Poiz-ktlsi So se izvrstno obnesli, a 'etala vendar ne uporabljajo. Zakm? Tudi to je skrivnest tistie vrste, ki zakriva v^e, kar je v zve^i z novimi «rivnostni-mi vistamii o- ožia. Skušamo si jo sicer razložiti, vendar je vprašanje, ali je raziaca pravilna*. Morda se lastniki tega o-rožja /boje. da hi nj rrova skrivnost ne bila pre«zifirodaj odkrita, to se pravi, da bi je nasprotnik ne iagiibil. Ali Te »e vedno kakšna pomanikl jivdst. ki' se ie pokazala šele po n;-"p?šnih poizkuskb ? Bodi ' kakorkoli, resnica je. da -t> minoge novei rrrste orožja že pripravljeni a uporabljati iih niso račeli pač iz dovolj tehtnih rastrov. S tem ni rečeno, da jih sploh ne bodo-.n|noralTljBli. ali. da se bo vojna (prej končala, čeprav je tr'ba .računati tudi s to nroržno-stjo.
STRAŠNO, STRAŠNO!
Kakoršnjekoli poročilo pride iz stare domovine, je žalostno, grozno . . . Saj ni mogoče ver-jefi, da se more kaj takega dogajati med kulturnimi narirtdi! Pa je vienrier r«s. kajti še tako cenzurirana pisma med vrstami marsikaj .povedo.
Tako je Mr. Rudolf Weibel v Brooklvmu preje-J sporočilo iz Mfctiike, da je njegrrra 73 let stara Tria t i na "prevozu** umrla, njeifpove^a brala je "brcnil*' konj, da umrl — ali je bil Svalbski ali laSki konf- pismo no pove — za njegovo sestro
pa ne vedo, kje je.
fTako se godi našim ljudem port nentiko in laSko vlado.

:::: - i-=5
Lep* knjica Je kulturna poslanka;
ji nree . . . (Flniear)
JI vrata t nale domove,
Z I VI V I R I
Spisal IVAN MATICIČ
Knjiga Je svojevrsten pojav T slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolglb poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet kov ▼ starem alovanatva do današnjega
dne. Knjiga ie verno zrcalo na Sega *vijenja in trpljenja, in kdor Jo prebere bo ▼edel o Slovencih več kot mu more n oditi katerokoli naAe zgodovinsko delo.
DED —
Je ZEMLJO etrebd, zoral
OCE-
jo je poteja! In gledal bojne rast
S I N -
Je rorel med teikim klasjem
VNUK —
se je dvignil
13 POGLAVIJ o 41S STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
$2.
Pofttnlna plafana
Avtor knjige Je IVAN MATlClC, ki Je spisal sploSno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
21« WK8T iStb STREET
NEW YORK, N. V
Edenov poziv
Angleški vnanji minister Anthony Eden je izjavil, da sta Anglija in Rusija obljubili Tnrčiji pomoč, če bi jo Nemr ci napadli. Istočasno je -priporočal povečanje angleške in ameriške vojne produkcije, Češ, da se bo vojna najbrž razširila po vsem svetu.
— Vojne potrebščine nam bodo odprle pot k zmagi, — je rekel. — Povečanje vojne produkcije je jzato potrebno, ker moramo tudi Rusiji pomagati,
Plača, namesto počitnic
Razne jeklarslte dražbe so priporočile svojim delavcem, naj se odpovedo letošnjim počitnicam ter naj normalno nadaljujejo z delom, da vojna produkcija ne bo zaostala.
Večina jeklarn obratuje v treh šihtih po Štiriindvajset ur na dan in po sedem dni na teden.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-
K AT,T JE.
Emil A danil—11 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH TESM1 r» meftkl
..............M
ft EST NARODNIH PKSM1 n mm-
IU tber -..................J*
ŠEST NARODNIH PESMI H nfr
..................M
I rane Ventorlnl—SEST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......M
Naciji aretirajo Kubance
Iz Berlina poročajo, da je bilo v deželah, ki so jih Nemci zasedli, aretiranih večje število Kubancev. Baje so zakrivili Nemčiji sovražna dejanja.
.Važni ukrepi konvencije tipografske unije
V Vancouver ju, B. C. se je vrišila ikonvencija Mednarodne Tipografske unije, ki je uveljavila nekaj zelo značilnih sklepov. .
Tako je bida na primer poražena resolucija, naj dobiva u-nijski člam unijsko plačo tekom vsega časa, ki ga je izgubil zaradi poškodbe, dobljene pri delu. Istotaiko je bil poražen predlog, naj bodlo deležni starostnih (seniority) pravic tilsti člani, ki se vrnejo po odsluženem vojaškem rofcu ali po za-pa^lenjn pri vojnih -propektib v tiskarne. .
(Nasprotii4c i predloga) zatrjevali, da <bi nastale velike zmede, ker je izredno težko natančno dobiti, kaj je vojni projeOct in (k a i je vojna/ indnstrija. Ti po«raf^ika unija mora biti izredno prervidna in pozorna, kacj-ti slisi ®e, da se bo več kanadskih časopisov združilo, vsled česar preti izguba dela precej-šnjemta Številu članatva.
r*«rdo Juvanee—Ik> MLADIH LET, moški liwri ................. A
Minimalna plača -v krojacnicah
Mezdnourni administrator general Fleming je .odredil, naj bo v izdelovalnieah žen-škili in otroških oblek minimalna plača 40 centov na uro.
V tej industriji je zaposlenih nad 250 tisoč delavcev. iMed njimi jih je bilo najmanj GO tisoč, ki niso doslej zaslužili niti po štirideset centov na uro. Največ takih delavnic je v New Yorku in okoliških mestih.
NOTE 7.A Kf.AVIR Al i HAR-
W0NIK0
SLOVENIAN D ANČK V AND A POLHA_____
PO JEZERU
KOLO ________________________
barCica
MLADI RAPETANE -
OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA . ..___
TAM NA VRTNI GRED!
MAKIUOK WAI.TZ____
h
S. SPA VAJ
MILKA f\VAL1
MOJA
M
M
ORPHAN WALTZ t__________
7,	DEKLE NA VRTU
OJ, MARICKA, PEGLJAJ—
8.	ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (maaurka) il
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška »lorenaka lira. (Hafanar) M
Orlovske Umne (Vodoplve«) Slovenski akordi, tt
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (Metki in metenl) .... ......... JI
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barflca; OJ, iooj Socel lov; Kam mL fantje, drev v vaa poj-demo ...................... JN
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubca noja ; Ko ptlM-ca na tuje gre; Sofil^Moj očka ma konjička dva; Dobiv sem pl-; Slovo; Je vplhnlla in« .41
meianlk ln
metkih zborov (Kar) AdaaiK) Trije mešani zberi (Glasbena Ma-
V pepelnUEnl no«, bantata u Mfcs zber in orkester. (Sattner).... Mladini, pcwii » mladine s klavirjem (K. Adami«) __________
Dve pesmi, (Prelovee) zbor in sola ,,. . .... ■
JM
.7S
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka. (belrJ^fanJ»ka.. Vso noč pri po tod ...........JM
Jurjeva ......................JZ6
Hodi Micka domo; Kaj drugega bočem; i5dravlca ........ JM
VASILIJ MIRE ln A. GROBU I NO: Vetrič; P« gradlnl ..........M
KERDO JDVANEC:
Zjutraj .....v;..
Slovaneka ......
........
PETER JEREB: Pelin roia; VASI-. LIJ MIRK: Fodoknkm .........JM
KORKO PRELOVEC:
Ko ao fantje proti vaal B1....JI
Le enkrat ie .................
Slava dela ...<...............JI
HB. VOLARlC: Rožmarin; JOS. PAVČIO: Potrkan plea ......M
Nail himni, dvegtaaae Gorski odmevi, (Lekarnar), n.
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............75
Slovenske narodne pismi za l
nUd zbor (Bajnk) ________
Sel na planinec, (Bajnk).
ZA GITRE:
Poduk za d tre. — 4 zvezki — (Koieljskl) ______________
ZA KLAVIR:
Bari pridejo. — Koračnic* — ..... M
Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovnlk
L zvezek, 128 pesmi n noiU
ali ienskl zbor ............ 1 Ti
II. zvezek, 77 pesmi za muSkl ln
meianl zbor	...........l.Ji
100 narodnih pesmi za meikl in
meianl zbor, Emil Adamič ....L— FANTJE NA VASI, 18 narodnih aa moikl zbor, drli Pregelj.. H
Naročilo poOJlte na:
99
"Glas Naroda
NEW VOMt N. E.