NO. 235 /S9 ' QOth't 8~8-l AH J« SW»§T Vgewonri Lane lAkWJAm L1]227. National and International Circulation cij:veland ohio, Monday morning, december 7,1970 Alti—HO SLOWNUN MOCMwe wwiPAfimi STEV. LXVni — VOL. LXVIII Britanski poznavalec ne presoja položaja v J. Vietnamu usodne Robert Thompson sodi, da zaveznikom v Juž. Vietnamu ni uspelo odkriti in u-ničiti “terensko mrežo”. WASHINGTON, D.C. — Robert Thompson, ki je vodil u-spešni boj proti rdeči gverili v Malaji, je po naročila predsednika Nixona lani pregledal položaj v Južnem Vietnamu in podal o njem v preteklem decembru kar ugodno poročilo. Letos je šel po naročilu predsednika ZDA znova v Južni Vietnam in mu podal poročilo o stanju tam. To poročilo ni posebno ugodno. R. Thompson trdi, da zavezniški obveščevalni službi in policiji ni uspelo odkriti podtalne komunistične mreže in uničiti. V petih tednih v septembru in oktobru, ko se je Anglež mudil v Južnem Vietnamu, je položaj od blizu temeljito in pazljivo ogledal in presodil. Po obisku v Južnem Vietnamu je prišel R. Thompson v Washington in je predsedniku Nixonu osebno poročal o svojih ugotovitvah, podal pa mu je tudi obsežno pismeno poročilo. O položaju v Južnem Vietnamu se je nato razgovarjal še v obrambnem tajništvu z vojaškimi vodniki. Anglež priznava nekaj uspehov v pacifikaciji, posebno v izbiri novih uradnikov v južno-vietnamskih vaseh, toda policiji in o b v e š čevalnim organizacijam, južnovietnamskim in a-ameriškim, ni uspelo odkriti in Uničiti “terenske mreže”, komunistične podtalne organizacije po vaseh in drugih naseljih, na kateri sloni rdeči “osvobodilni boj”. Dokler ta organizacija obstoji, obstoji tudi rdeča nevarnost. Ta bo posebno pereča, ko bo večina ameriških borbenih čet Južni Vietnam zapustila. Zato je treba napeti vse sile, da bo preje vsaj močno oslabljena, če jo že ni mogoče popolnoma Uničiti. Novi grobovi Tito bo to soboto obiskal papeža RIM, It. — Tu je bilo objavljeno, da bo predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito obiskal Papeža v Vatikanu v soboto, 12. decembra, ob koncu svojega dvodnevnega uradnega obiska v Italiji. Jugoslavija je leta 1952, ko je Papež Pij XII. imenoval zagrebškega škofa Alojzija Stepinca, ki so ga obsodili na 16 let ječe zaradi “sodelovanja” z nacisti hi ustaši, imenoval za kardinala, prekinil diplomatske odnose z Vatikanom, letos pa jih je obnovila. Titov obisk naj bi zapečatil to pomiritev. — - o—------ Stara človeška težava Golše so mučile ljudi že v davnini. Pred 2000 leti so jih skušali odstranjevati, oziroma praviti z morsko soljo. To so Jedli ali pa z njo mazali golšo °d zunaj. Vremensh prerok pravi: Delno oblačno in hladno. Naj-.višja temperatura okoli 26. Angela Kalin Na domu nečakinje, kjer je bila na obisku v Willoughby Hills, je preteklo soboto umrla v starosti 83 let Angela Kalin, rojena Stopar, 15008 Saranac Rd. Bila je vdova. Mož Frank ji je umrl leta 1941. Zapustila je hčerko Amalijo Raab, pri kateri je živela, hčerko Angelo Smith in sina Ernesta, vnuke in vnukinje. Sestra Karolina Urankar je umrla pred njo. Pokojna je bila rojena v vasi Male Cable pri Sv. Križu, od koder je prišla v Ameriko pred 57 leti. Bila je članica društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., Progresivnih Slovenk kr. št. 1 in Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo v torek ob enih popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Highland Park. Družina priporoča namesto vencev darove za Slovenski dom za ostarele. Mike Stagar V Dover Convalescent domu je v starosti 87 let umrl Mike Stagar, 1365 E. 43 St. Rojen je bil v Prekmurju, od koder je prišel v Ameriko leta 1911. Bil je vdovec od leta 1958, ko mu je umrla žena Barbara, rojena Zapcic. Zapustil je hčerko Ano, sinova Johna in Michaela, hčerka Mary Gabriel je umrla pred njim, kot tudi vsi bratje in sestre v starem kraju. Bil je član Ohio Business Mens Assn. Pogreb je danes ob 9.15 iz Grdins-vega pogrebnega zavoda na E. 62. St. v cerkev sv.„ Petru ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Mary Skebe V soboto zvečer je umda 76 let stara Mary Skebe, roj. Šušteršič v Buttu v Montani, od koder je prišla v Cleveland pred 50 leti, vdova po pred dverrii leti umrlem možu Gregorju. Živela je pri hčerki Danieli isakson na 514 Karl Dr., Richmond Hts. Zapušča hčere Danielo M. Isakson, Mary Long (Tampa, Fla.), Frances J. Hočevar, sina Stanleyja G., vnuke, orata Antona (Elmhurst, 111.) in (v starem kraju) sestre Angelo Spec, Ivanko Bobin, Julko Remec in Frančiško Drobnič. Bila ,e članica ADZ št. 24 in nekdanjega pevskega društva Zvon. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd., Maple Heights v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Peter Rotter Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 19806 Kildeer Avenue 81 let stari Peter Rotter (Rotar), mož Mary, roj. Peterlin, oče Stanleyja, pok. Andrewa in Irene Henkel, 4-krat- stari oče. Pokojnik je bil rojen v Sloveniji, kjer je zapustil 4" brate in od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Zaposlen je bil 42 let pri New York Central RR. v Collin-woodu in v Beech Grove, Ind., dokler ni 1. 1955 stopil v pokoj. Bil je član SNPJ št. 28 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10.30 na Lakeview pokopališče. John Petrich Sr. Včeraj je po dolgi bolezni umrl 82 let stari John Petrich Sr. s 3578 E. 82 St., rojen v vasi Cuhar v fari Semič v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 67 leti, mož Frances, roj. Dovč, oče Johna, Josepha, Frances Cazin, Mary Erlach (Pittsburgh, Pa.), Rose Tyburski in Angele Musil, stari oče in prastari oče. Pokojnik je bil pred svojo upokojitvijo dolga leta zaposlen pri Inland Steel Co. Bil je član KSKJ št. 146. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob V Čilu "nova levica' Nova levica, ki je po svojih ciljVi in nazorih enaka sličnim skupinam drugod, se fc udarila s komunisti. SANTIAGO, Čile. — Režim predsednika Allende je že naletel na novega nasprotnika, ki nanj še ni tako zgodaj računal: na “novo levico”. To gibanje obstoja že dolgo v Čilu, se je pa od sedaj kaj spretno vključevalo v Allendejevo politiko in ni sililo na plan. Podpiralo je Allendejevo politično koalicijo, ni pa nikoli tajilo svojega lastnega programa. Program je precej podoben a-meriškemu: od komunistov se razlikuje v glavnem v tem, da zavrača vso sedanjo družbo, v katero prišteva tudi socialiste in komuniste, obožuje pa anarhizem, terorizem, nihilizem itd. Komunisti vidijo glavnega sovražnika le v kapitalizmu, oroti družbi sami pa ne nastopajo. Zato se pristaši nove levice in komunisti le težko prenašajo, praviloma so sprti med seboj. V Čilu je to nasprotje prišlo precej nepričakovano za vladne kroge že sedaj na površje. Na u-niverzi v Concepcion, 375 milj južno od Santiaga, je univerzitetna uprava razpisala volitve za študentovsko konfederacijo. Kandidatne liste so med drugimi vložili tudi komunisti in pa pristaši organizacije MIR, kar naj pomeni Revolucionarno levičarsko gibanje. Aktivisti organizacije MIR so seveda lepili 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.., Truplo j tudi letake z volivnka progla-pokojnika bo položeno na m rt- som. to pa ni bilo prav komu- vaški oder jutri, v torek, dveh popoldne. Svetovna banka ponudila načrt obnove Vzhodnega Pakistana nistom. Poslali so svoje aktiviste na “teren” trgat letake organizacije MIR. Ta ni spala, je takoj udarila s silo po komunističnih aktivistih, ki pa niso bežali. Vnela se je prava bitka, j kjer je prišlo o rabe strelnega WASHINGTON, D.C. — Stro-1 orožja. Posledice niso izostale: kovnjaki Svetovne banke ceni-[en študent je bil pri teh prete-jo, da bi stalo nekako 185 mili- pih ubit, drugi pa težko ranjen, jonov dolarjev, če bi hoteli po-j Na čilsko javnost je ta slučaj praviti škodo, ki sta jo napra-J napravil porazen vtis. Vse privila ciklon in morska preplava čakuje, ali bo novi režim posku-v Vzhodnem Pakistanu. Obnov-j sil ukrotiti vročekrvne mlade Jjeno naj bi bilo tudi gospodar-j levičarje cbeh strani. Politično stvo prizadete pokrajine, v ka- važno je dejstvo, da je prvi raz-teri je živelo okoli 2.5 milijona j kol v levičarskih vrstah že tu ljudi. Od teh je vsaj 176,000, in da se ne bo dal zakrpati, ako mrtvih, verjetno pa kar pol mi- kaj uči skušnja iz Amerike in lij ona. | Evrope. PAVEL VI. OZNAČIL NAPAD NANJ V MANILI ZA 'BOLAN' V soboto je papež Pavel VI. končal svoje 10 dni trajajoče potovanje v Azijo, Oceanijo in Avstralijo ter se vrnil v Rim. Včeraj je dejal na Trgu sv. Petra zbrani množici, da je bil napad nanj v Manili “bolan”, posebej pa opozoril na “nesrečni” zakon o ločitvi, ki ga je italijanski parlament sprejel, predsednik republike pa podpisal. VATIKAN. — Sv. oče je po obisku Avstralije, Indonezije in Hong Konga obiskal še Colombo na otoku Ceylonu, kjer je med prevladujočo budi stično večino prebivalstva tudi veliko katoličanov, zlasti med Tamili. Po kratkem pristanku v Coiom-bu je letalo s sv. očetom poletelo domov in pristalo v soboto na letališču Rima. Tam je sv. očeta pričakala le mala skupina vernikov in uradnih predstavnikov. Včeraj je sv. oče govoril z okna svojega stanovanja kakim 50,000 vernikom, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra. V kratkem govoru je izrazil svojo hvaležnost Bogu za zdrav in varen povratek in označil poskus umora v Manili za “bolan”, pa nato “bridkost” nad uzakonitvijo ločitve zakona v Italiji, ki je bila izvršena v času njegove odsotnosti. Papežev glas je bil nekaj hripav, kar je razumljivo, če upoštevamo njegova leta in njegovo dolgo ter naporno pot. ki jo je komaj prejšnji dan končal. Na Trgu sv. Petra je včeraj pričakala neobičajno velika množica vernikov in obiskovalcev Rima papežev blagoslov “mestu in svetu” ter kratek govor, obi«aj-no združen z njim. Papež se je zahvalil vsem, ki so obsodili napad nanj in mu izrazili vdanost. “Ne moremo skrivati naše bridkosti nad zakonom, ki namerava uvesti ločitev zakona tudi v Italijo... dogodek, ki ga mi iz mnogo razlogov smatramo za nesrečnega,” je dejal sv. oče. Zakonski predlog je parlament odobril in predsednik repuolike Saragat ga je 1. decembra podpisal, s čimer je postal veljaven zakon. Papež Pavel VI. je vendar dejal o njem, “ki namerava” uvesti. Iz tega sklepajo, da se bo Vatikan obrnil na vrhovno italijansko državno sodišče z NATO dela zopef fezave nas! domači polifiki CLEVELAND, O. — Ako bi človek sodil po sedanjih odnosih med svobodnim in komun ističnim svetom, bi moral reči, da je stanje teh odnosov kar dobro, vsekakor boljše od onega, ki nam je delalo skrbi še lansko leto. Zboljšanje odnosov temelji na želji Zahodne Nemčije in Sovjetske zveze, da uredita vse glavne sporne točke, in na stalni napetosti stikov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ki je danes glavna skrb sovjetske zunanje politike. To bi se končno moralo na nek način izražati tudi v vojaških' ciljih obeh blokov, svobodnega in sovjetskega. Pa se zdi, da tako daleč še nismo. Ne da se tajiti, da se Sovjetska zveza res trudi, da bi spravila pogodbo z Zahodno Nemčijo pod streho, toda ta želja še ni pripravila Moskve na misel, da je prišel čas, da začne demontirati svoje vojaške postojanke ob železni zavesi. Kadar jo kdo spomni na to, najde takoj izgovor: to vprašanje bo prišlo na vrsto, ko se bomo razgovarjali z Zahodom o evropski varnosti. Do teh razgovorov ne bo prišlo, dokler niso urejena politična vprašanja med zahodno in vzhodno Evropo. U-rejevanje teh vprašanj se zmeraj kje zatakne. Trenutno na primer ovira napredek v finaliziranju pogodbe med Moskvo in Bonnom trdovratno stališče Vzhodne Nemčije, kjer je W. Ulbricht postal neizprosen in se ne premakne s svojega prav. Ima deloma prav, se namreč upravičeno jezi, zakaj ga Moskva ni nič obveščala o poteku pogajanj z Bonnom, kar bi po pogodbi morala narediti. Isto napako je napravil tudi Gomul-ka in tudi on se s tem ni Ulbrichtu prikupil. Tako zavira sedaj Ulbricht pogajanja med Moskvo in Berlinom, prihodnjič jih bo pa kaj drugega. Vojaški krogi na obeh straneh železne zavese pravijo, da ni misliti na demontiran j e obrambe ob železni zavesi, dokler mednarodna politika ne ustvari trdnejšega temelja za mir v Evropi. V to stanje je prišlo letošnje redno decembrsko zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov držav-članic NATO. Normalno bi morali priznati, da v vojaškem pogledu ne kaže nič drugega kot čakati, kdaj se bodo politiki sporazumeli, pa se je razjezilo ameriško politično mišljenje in zahteva od administracije, naj vendar začne zmanjševati naše oborožene sile v Srednji Evropi. Naj Evropa bolj sama skrbi za svojo varnost, Amerika ji je v tem pogledu napravila dosti uslug in žrtvovala dosti bilijonov dolarjev. Ta jeza se je ponavljala od leta do leta, letos je pa posebno huda. Brandtova vlada v Bonnu je to hitro u-videla in začela članicam NATO prigovarjati, naj vpo-števajo slabo razpoloženje a-meriške javnosti. Brandtov režim je imel uspeh. Na decembrski seji ministrov je bil zelo hitro dosežen sporazum: vse glavne članice — največja Zahodna Nemčija — bodo od sedaj naprej prispevale več v moštvu in denarju, da se NATO obdrži pri življenju. Amerika je izjavila, da svojih čet ne bo zmanjšala do srede 1. 1972, in da je zadovoljna s predloženim načrtom, kako deliti stroške za obrambo NATO. Stališče Nixonove administracije ni bilo dobro sprejeto. Opazovalci so hitro prišli do zaključka, da je Nixon namenoma obljubil, da ostanejo naše čete v Evropi do poletja 1972. Takrat bomo namreč v sredi volivne kampanje za predsedniške volitve in Nixon si hoče že sedaj pridržati prosto pot, kaj naj napravi z NATO po juniju 1972. V Kongresu je že prišla reakcija. Senator Mansfield je napovedal, da bo prihodnje leto predlagal resolucijo, naj naša dežela ne podpira več NATO na tak način kot do sedaj. O-glasili se bodo še drugi nasprotniki sedanje naše NATO politike, ne bodo hoteli prepustiti Mansfieldu zasluge, da hoče le on sam nekaj novega za Evropo. LA. zahtevo, da zakon označi za ne-staven, ker je v nasprotju z znano lateransko pogodbo iz leta 1929, v kateri sta se pomirila in spravila Italija in Vatikan. Po tej pogodbi veljajo v Italiji za zakonsko pravo določila katoliškega cerkvenega prava. V teh ločitve zakona ni, obstoja le njegova razveljavitev pod določenimi pogoji in končanje skupnega življenja zakoncev, ki pa ostaneta pravno še vedno mož in žena. Zadnje vesti VARŠAVA, Polj. — Tu sta danes zahononemški kancler W. Brandt in predsednik poljske vlade Josef Cyrankiewicz podpisala pogodbo o ureditvi odnosov med Zahodno Nemčijo in Poljsko, v kateri priznava Zahodna Nemčija mejo ob Odri in Nisi. BEIRUT', Lih. — Vodstvo palestinskih gverilcev je objavilo, da je danes jordanijska armada prešla v obsežen napad proti njim v severni Jordaniji. MADRID, Šp. — Danes je bila nenadno in brez pojasnila ustavljena sodna razprava proti 15 Baskom, obtoženim sabotaže, nasilja in drugih protidržavnih dejanj. DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskega delavstva je sklicala za danes dopoldne ob devetih sem delegate organizacij pri Fordu, da glasujejo o novi delovni pogodbi, ki naj bi bila dotlej dogovorjena. Trdijo, da vsaj do novega leta ni računati s kakim štrajkom pri Ford Motor Co. WASHINGTON, D.C. — Sen. Henry M. Jackson, demokrat iz Washingtona, je včeraj v razgovoru na televiziji “Meet the Press” predložil, naj bi ZDA proglasile premirje od božiča pa do luninega novega leta TET koncem januarja. To premirje naj bi nato skušali spremeniti v trajno. Državni tajnik W. P. Rogers je predlog pozdravil in podprl češ, da je vlada že dalj časa mislila na to. Nixon hoče omejiti rast plač in cen, ko dela na pospešku gospodarstva NEW YORK, N.Y. — Pretekli petek je predsednik ZDA Nixon govoril v hotelu Waldorf Astoria Narodni zvezi podjetnikov na njenem letnem zborovanju o položaju gospodarstva. Napove-dol je ukrepe, ki naj vplivajo na omejitev cen olja in cen v gradbeništvu, ki so posebno močno porastle v zadnjih letih. Nixon je svaril, da bo zvezna vlada posegla v razgovore o plačah v gradbeni industriji, če se ne bodo podjetniki in unije sami držali potrebne umirjenosti, ki je neobhodna za stalnost cen. Predsednik je napovedal izboljšanje gosp odarskega položaja in nove napore, ki naj vodijo k “polni zaposlenosti in pametni stalnosti cen”. Predsednik je odklonil zahte- Iz Clevelanda in okolice Letna seja— Društvo Danica št. 11 ADZ ima svojo letno sejo jutri, v torek, ob enih popoldne v SND na St. Clairju, staro poslopje. Sedma obletnica— Jutri ob pol devetih dopoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Tomšiča ob 7. obletnici njegove smrti. Zapovedan praznik— Jutri, 8. decembra je Brezmadežno Spočetje Device Marije. Ta dan je zapovedan praznik. Obvestilo— Uredništvo Ameriške Domovine sporoča vsem tajnikom in tajnicam, ki so nam v preteklem tednu poslali v objavo prireditve za Koledar društvenih prireditev, da bodo te objavljene šele s prihodnjim ponedeljkom zaradi nepredvidenih oko-iščin. Lep obisk— Miklavževanje Slovenske šole pri Sv. Vidu včeraj popoldne je oilo lepo obiskano. Pojasnilo— Močan veter s hitrostjo 63 milj na uro, ki je divjal nad Clevelandom v noči preteklega četrtka na petek, je poškodoval .udi električno napeljavo v tis'-karno Ameriške Domovine. Veliki tiskarski stroj radi pomanjkanja električne struje ni mogel steči pred enajsto uro dopoldne. Zato je pretekli petek, 4. decembra, Ameriška Domovina izšla z 2-urno zamudo. Celotno poslovanje v tiskarni in upravi se je zakasnilo za dve uri. Spoštovane naročnike o tem obveščamo in jih prosimo za razumevanje, če je bila kje zamuda v dostavi. Rojstni dan— Mrs. Antonia Zabukovec, 15401 School Avenue, praznuje danes svoj 81. rojstni dan. Dolgoletni naročnici našega lista k rojstnemu dnevu čestitamo in ji želimo že mnogo zdravih in zadovoljnih let! Važna letna seja— Članstvo društva sv. Katarine št. 29 ZSZ je vljudno vabljeno na najvažnejšo letno sejo v sredo, 9. decembra 1970, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pridite zgodaj, da plačate asesment od 6 - 7.30. Na seji bo volitev odbornikov, razdeljeni bodo dividendni čeki in koledarji ZSZ za leto 1971. Po seji Santa Claus, izmenjava daril in okrepčila! Brezposelnost porastla WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo pretekli petek, da je brezposelnost v novembru porastla za dve desetinki odstotka na 5.8' i. Delno naj bi bil temu kriv 60-denvni štrajk pri General Motoros, ki je zmanjšal skupni narodni dohodek v zadnjem četrtletju 1970 za 10 do 12 bilijonov dolarjev. vo demokratov v Kongresu, naj proglasi zamrznitev cen in plač za kratko dobo, dokler ne bo mogoče uvesti trdnejših stalnej-ših ukrepov za omejitev inflacije in za nov zagon v gospodarski dejavnosti. Pripomnil je vendar, da bo prisiljen predložiti posebne zakone za zvezni poseg v razgovore o kolektivnih pogodbah, če ne bodo podjetja in unije kazale potrebne umirjenosti in upoštevanja splošne koristi gospodarstva in dežele. i AMEKIŠKA DOMOVINA DECEMBER 7, 1970 Ameriška Domovina LillVIln^J,.. / V V1 ■ « / I c- \ v till? .jt. Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.aQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ne. Se mu kar vidi, da so njegove meje prikrojene političnim potrebam vladajoče stranke. Žrtvovane so bile pri tem narodnostne skupine, ki se radi tega ne počutijo preveč dobro. “Politiziranje” s Stokesovim okrajem ima tudi svoje tihe nevarnosti, ki jih ne smemo prezreti. Ako bi namreč črni volivci opazili, da jih politika hoče pripraviti ob “njihov” mandat, se lahko razburijo in iščejo nasprotnike ne morda v tistih politikih, ki so ustvarili novo zanje neugodno stanje, ampak v beli večini prebivalstva Clevelanda. To bi lahko povzročilo rasne nemire, ki jih nihče ne mara. Zato bi bilo dobro, ako bi politiki mislili tako na raz-položienje narodnostnih skupin, kot na razpoloženje črnskih naselij, ko bodo krojili nove kongresne volivne okraje. Da slovenska senklerska naselbjna s sedanjimi mejami teh ni zadovoljna, je splošno znano dejstvo. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO h3 No. 235 Monday, Dec. 7, 1970 Novi volivni okraji - politična bolečina MILAWUKEE, Wis. — To je nekaj takega, kar vzbuja spomine. Starih navad, med katerimi je tudi miklavževanje, je le malo ostalo. Tu govorim o miklav-ževanju, ki smo ga imeli doma v stari domovini. To se pravi Miklavž je prišel napravljen kot škof, spremljali so ga pa angeli in parkelj ni. Posebrfo ri, ki bi jih ljudje že stran vrgli. Kar človek sam lahko stori, naj ne nalaga drugim. * Z raznimi spremembami, ki so nastale v bogoslužju, je nastala tudi mala sprememba pri sv. krstu. Po novih določilih za krst je dolžnost predstaviti otro-* ka v cerkvi ne več botrov, am- znali, da je cerkev zgubljena, da jo bo ogenj popolnoma uničil. In zatem je začela goreti šolska streha. Celo južno nebo je bilo razsvetljeno in požar je bil viden milje in milje daleč. Žalostna je bila misel, da je bila ta mogočna, krasna cerkvena stavba, ki so jo zgradili priseljeni nemški farani, tako hitro popolnoma uničena. Veliki kamniti bloki so bili ob času gradnje leta 1901 pripeljani s konjskimi vozmi iz downtowna. Ti bloki so bili del clevelandske mestne hiše, ki je bila takrat podrta, da so lahko zgradili novo, sedanjo mestno hišo. Ta opisana noč je bila za mojo ženo in mene druga strašna noč ognja in razdejanja, ki sva jo doživela. Prva noč groze je bila 20. oktobra 1944, ko je bil naš dom uničen po East Ohio Gas požaru. Prosim, Gospod! Niči več! Michael Kolar parkelj nov se spominjamo. In pak staršev. Botri so od sedaj bali smo se jih tudi. Ze dva do'za naprej le še predstavniki tri tedne prej smo molili, da bi božjega ljudstva, v katerem nam Miklavž kaj prinesel. Na imenu sprejmejo novega člana. večer samega prihoda je hodil po vasi ali pa se ustavil pri kaki pomembnejši hiši. Tam smo se otroci zbrali in napeto čakali, kaj bo. Najprej so parkeljni napo .-edali svoj prihod, ki nam' je n vadno pognal strah v kosti in smo se kar oddahnili, ko je prišel Miklavž, četudi smo vedeli, da pride spraševanje in seveda odgovorom primerna nagrada. Navadno je bil obdarovan vsak otrok brez razlike, kar je pomenilo veliko srečo in veselje. Nekaj takega skuša ohraniti slo-, vensko društvo Triglav. Vsako leto prireja miklavževanje, tako ga je preteklo nedeljo ob 3. po-vo” nedeljo ob 3. popoldne v poldne v dvorani sv. Janeza Ev. na 85. cesti in Cold Spring Rd. m Mohorjeva družba v Celovcu še vedno skrbi, da slovenska oe-seda ne zamrje, ampak da dosega čimveč slovenskega življa in to ne samo doma, ampak tudi drugod po svetu. Poleg Koledarja nam Mohorjeva pošilja povest: Petrinka, ki je izšla kot 24. zvezek družinskih večernic. Druga knjiga, ki je prevod iz je vsak dan ena opeka, ki jo moramo vzidati v zgradbo večno- Prav takoi je želja cerkve, naj se krst vrši, če je le mogoče, združen s sv. mašo. To se je prvikrat zgodilo pri Sv. Janezu v nedeljo, 6. decembra. Pri dvanajsti sv. maši so štirje otroci prejeli sv. krst po tem novem obredu. Tudi molitve so bolj razumljive, kot so bile prej. Krst po novem načinu dobi tisto mesto, ki mu gre. Je zelo važno, ko nekdo postane član skrivnostnega telesa Kristusovega. * Pred kratkim mi je prišlo v roke pismo vojaka, ki se je vrnil domov iz vojske v Vietnamu in Kambodži. Kakor mnogo drugih je tudi on šel skozi veliko težav. To ni nič posebnega, zanimiva je njegova reakcija, odkar je prišel domov. Pravi, da se je šele sedaj pravzaprav začel zavedati, kaj mu Amerika pomeni. Do sedaj je ni poznal, niti je cenil. Da bi jo bolj spoznal, se je podal na potovanje. Pre-romal jo je po dolgem in počez in povsod imel odprte oči za vse, kar se v tej deželi dogaja. Hudo mu je, da toliko mladih ljudi ne ceni Amerike in njenih vrednot, da zlorabljajo njeno svobodo za nekaj, proti čemur se je on boril štiri leta v Aziji. Rad bi vsem zaklical, naj vendar že pamet rabijo in naj se usposabljajo za življenje, da bodo mogli prevzeti naloge, ki jih čakajo, ko bo do tega prišlo. Tako ameriški fant, ki še ni glave zgubil in se zagledal le v vsemogočni dolar! Izidi letošnjega ljudskega štetja so bili že znani po neuradnih objavah, ki se pa ne razlikujejo dosti od uradnih, razglašenih pretekli teden. Ti izidi ustvarjajo uradno podlago za nove kongresne volivne okraje. Prebivalstvo je zadnjih deset let tako narastlo, da nekaterim državam sedaj pripada več kongresnikov, druge jih pa zato zgubijo. Med tistimi, ki zgubijo, je tudi Ohio. Do sedaj je imela 24 kongresnikv, poslej jih bo imela le 23. Treba bo torej brisati en volivni okraj, njegovo prebivalstvo pa razdeliti na druge okraje, vendar tako, da bodo novi volivni okraji enako veliki, s povprečno 458,000 prebivalci.^ Na videz je to preprosta stvar, v resnici je pa izredno važna politična za-; deva. Skušnja pove precej dobro, kako volijo stanovalci v posameznih okoliših. Kjer ima ena stranka večino, jo navadno ohrani. Se že pripeti, da se ta slika menja, toda volivci se kmalu vrnejo k stari stranki. Počasneje se to dogaja le v okrajih, kamor so se novi volivci priselili od drugod. Tako na primer “vdirajo” v velikih mestih demokratski volivci iz središča v predmestja. Ta pojav imamo tudi v Clevelandu, ne ravno v veliko veselje poklicnih politikov. V Ohiu bomo imeli v bodoče enega kongresnika manj. Nastane torej vprašanje, kateri okraj naj se črta in kam naj pridejo njegovi volivci. Že to je trnjevo vprašanje za vsakega politika, ker se noče in ne sme nikomur zameriti. V takih notranjih sporih praviloma prevladajo strankarski itneresi. Varuha teh sta državna legislatura in guverner. Tu se začenjajo komplikacije . Sedanji sestav legislature v Ohiu je v veljavi le do 4. januarja. Takrat bo namreč zaprisežen nov sestav. V sedanjem sestavu imajo republikanci večino. Večina jim ostane tudi v novi legislaturi, toda ne tako velika, kot je sedaj. Ta okoliščina je posebno važna takrat, kadar je treba na primer ovreči s kvalificirano večino guvernerjev veto. Takega slučaja se v Columbusu ni treba bati do 11. januarja, kajti šele takrat bo zaprisežen novi demokratski guverner Gilligan, ki bo imel proti sebi že zapriseženo novo legislaturo z republikansko večino. Strankarski interes svetuje republikancem, da naj izrabijo čas do 4. januarja. Do takrat lahko sklenejo novo ^ velikost volivnih okrajev in novo razmejitev, guverner nemščine, ima naslov “Se so Rhodes pa njihov zakon lahko podpiše. Pravno kočljivo je srečni zakoni”. Obdeluje družin-vprašanje, ali to velja za teden med 4. in 11. januarjem, ko sko življenje. Tretja knjiga bo nastopil guverner Gilligan. Pa to vprašanje nas trenut- “Kristjanov dan” poudarja, da no ne zanima. Zanimivejša za slovenske volivce je vprašanje, kaj se bo zgodilo z volivnimi okraji v Clevelandu. Tu je položaj sti. To je edina naloga vsakega 3jecjeg. dne. Knjige so vredne branja. Okraj 20. zastopa sedaj kongresnik J. Stanton (preje človek lahko veliko odnese od kongresnik M. A. Feighan), okraj 21. ima županovega bra- nRh; Tisti, ki ste jih naročili, jih tr. L. Stokesa za kongresnika, okraj 22. pa zastopa znani J dohRe pri^ Franku Rozini, 827 Charles Vanik. Vsi trije kongresniki so demokratje. Predi7^- Scott st- Ce 3ih še nimate, par leti je bilo še drugače, ko je bil sedanji Vanikov okraj |Jih tudi lahko pri njem naroči-v republikanskih rokah. te> Pa jih bo dobil za vas- On Razumljiva je torej republikanska želja, da priborijo ie poverjenik za Mohorjevo v vzhodnem Clevelandu en okraj, da tako obnovijo ravno-1družbo za Milwaukee. Ce se še vesje političnih sil v okraju Cuyahoga, kot je bilo pred le-!kdo od drugod oglasi, pa prav togi 1968. Kako mislijo to doseči, ne povedo, ni pa nobena gotovo ne bo zameril, tajna, da jim roji ta misel stalno po glavi. Spremenili bi radi občutno razmejitev Stokesovega in Vanikovega okraja. Ta želja še ni dobila konkretne oblike, pa je že postala vir zaskrbljenosti. V problem razmejitve okrajev se je namreč po politič- nem razvoju v našem mestu zamešalo tudi rasno vprašanje. To stanje je dejansko ustvarila že politika pod Johnsonovim režimom. Takrat so demokratje zunaj države na kra.i> določen za zbiranje o-Ohio zagovarjali stališče, naj ima mesto Cleveland črnega bleke. Pri Sv. Janezu imajo za župana, ker je to v interesu notranjega miru v naši deže- to določen del cerkvene dvora-li. To stališče je bilo do določene meje stvarno in zato je ne- Zbirka bo zaključena v to-tudi Stokes zmagal v tekmi za župana. rek- Iz cerkvenega oznanila po- Temu stališču je moralo slediti po politični logiki tudi stališče, da so črni volivci upravičeni do “svojega” kongresnika, saj jih je v Clevelandu približno 35%. Ta odsto-, tek ima še posebno veljavo radi tega, ker so črni volivci!moške ie na splošno težko. Mo-postali strnjeni volivni blok, dočim so bili in so beli volivci žki nosijo svojo obleko, dokler razbiti na stranke, struje, tokove itd. Zmagala je tudi ta le morejo. Najboljše se počutijo ideja in razmejitev 21. okraja je bila prikrojena tako, da je v stari obleki. Izražena je bila črni demokratski kandidat zmagal že dvakrat brez poseb-, želia. da naj ne prinašajo kra- zovali pri oknih našega doma. nih težav. j vat. Ljudje si ne morejo poma-! Oba zvonika cerkve sv. Fran- Za republikance ni torej nobenega upanja, da bi v tem Sati s kravato, če še srajce ni- čiška sta gorela in plameni so okraju prišli kmalu do veljave. To stanje jih ne sme uspa- maj°-' Prav tako ni treba klobu- švigali visoko v zrak. Nenadno vati tako mislijo. Kadar so na oblasti, morajo vsaj posku- kov m ne ženskih torbic. Ra- se j e vzhodni zvonik, tisti z siti rahljati Stokesovo črnsko demokratsko trdnjavo. To zumljivo! Človek potrebuje naj-(zvonovi podrl. V srce nas je za- Po vsej Ameriki po Zahvalnem tednu zbirajo staro obleko za potrebne v drugih deželah. Ljudje so naprošeni, da obleko, ki jo ne rabijo več, a je še dobra, lepo zavijejo in prinesejo snamemo, da posebno prosijo za moško obleko in obleko za o-troke in dojenčke. Za obleko za Moč ognja in razdejanja CLEVELAND, O. — V zgod-jih jutranjih urah 1. decembra nas je zbudilo zvonjenje telefona iz globokega spanja. “Gotovo je Joey, dobili so baby,” smo si mislili. Pa na telefonu ni bil naš sin, ampak naš sosed, ki nas je posvaril, naj pogledamo skozi okno proti južni strani, kjer je na Superior Avenue velik požar, ki bi se lahko razširil do naših domov. Pogledali smo in nebo na južni strani je bilo močno žareče od plamenov, segajočih po sto in več čevljev v višino. Najprej si nismo mogli predstavljati, kaj naj bi gorelo, potem pa je izredno velik plamen razsvetlil enega cd zvonikov bližnje cerkve sv. Frančiška. Prestrašeni smo ugotovili, da gori cerkev! Ta grozen požar smo nato opa- menda mislijo doseči z novo razmejitvijo 21. okraja. PreJ osnovne stvari, potem šele Stokesov volivni okraj res ni noben ideal volivnega o- drugo. Obleka naj bo tudi či-kraja. Ima podobo na glavo postavljene bombe oziroma mi- st3' Ne izplača se prinašati stva-'ga sedeža. Kmalu nato smo spo- Ijanje na daleč. Opremljeni so s bolelo, ko smo videli pasti ta mogočni stolp iz svojega visoke- * SMO V ČASU IN DNEVIH, v katerih narava in sezona kličeta: “Me sva storili, kar sva mogli, poslužite se raznih pridelkov, sadeža in sadja, če vam ugaja...” Ljudje se radi poslužujejo vseh dobrot, katere jim nudijo razne letne gezone ih narava. V septembru in oktobru po pokrajinah osrednjega z a pad a ljudje raznih narodnosti zelo radi nabirajo po gozdnih okrožjih gobe in še marsikaj drugega. Po gotovih deli gozdnega ozemlja so razne gobe zelo rodovitne. Med temi je mnogo strupenih, katere je treba poznati in se jih čuvati. Kdor zna gobe pripraviti za konzerviranje, ali da jih posuši in jih rad uživa mu 'pridejo zelo prav in mu dosti od-ležejo za prikuhe itd. Ko v teh jesenskih dnevih srečujem tega ali onega in omenja, da gre tu in tam nabirat gobe, mi prihaja v spomin moj pokojni prijatelj John Pražen iz La Salle, 111. Bil je rodom iz Radeč pri Zidanem mostu. Dolgo let je delal v premogokopih. Ožji znanci iz njegovega kraja so ga včasih imenovali “Ličarjev Janez”, po hišnem priimku njegovih staršev. Bil je zaveden, katoliško prepričan Slovenec. Bil je dolgoletni tajnik Društva sv. Družine št. 3 KSKJ, za katero je mnogo delal in žrtvoval. Ni se strašil nikdar dela, ne žrtev. Pokojni John je vsako leto nabral gob po okoliških gozdičih in sta jim potem z ženo sušila po vrtu okrog hiše, čistila in trebila in jih spravljala suhe za zimo. Čehi in Poljaki tudi zelo radi nabirajo gobe. Zdaj bo kmalu odprt tudi lov na fazane, in drugo divjo perutnino. To je svoje vrste šport, mnogim zelo priljubljen. Moj sosed Čeh in njegova sinova se podajo na lov vsako leto daleč na sever v Minnesoto in Dakoto, na srne in jelene. Včasih imajo srečo in ponosno na vrhu avtomobila pripeljejo kakega jelena, da ga pokažejo, da znajo dobro meriti, kadar jim pride pred oči kak rogati jelen ali srnjak. Lovski šport precej stane in komur je ljub, zanj žrtvuje. Lovske puške so zdaj zelo drage. Moj sosed jih ima kar celo zbirko, nekaj za streljanje ptic in zajcev, nekaj za srne in jelene, katere uporabljajo za stre- točnimi merili za ciljanje. Ta šport prinaša državam visoke dohodke. Lovska dovoljenja (licenses) so draga. V domači državi, kjer lovec stanuje, so nekaj cenejša. V drugih državah pa mnogo višja. Državam to donaša milijone. Za one, ki izdelujejo puške, kakor one, ki izdelujejo naboje in patrone, pa veliko trgovino. A kaj to, tisti, ki jim je to v zabavo in ki to zmorejo, na to ne gledajo. Tako se svet vrti naprej in vsaka reč nečemu in nekomu služi tako ali tako. Za nas stare priseljence je bil mesec oktober — po slovensko vinotok — v nekdanjih časih zelo pomenljiv. V dnevih tega meseca smo nabavljali grozdje. Seveda v tistih časih, pred 60 leti, je bilo grozdje poceni. Kupovali smo ga kar na tone. Tedanji lasallski gostilničarji, sedaj skoro vsi že dolgo pokojni, kot Matt Komp, Tone Meznarič, Gregorič, Recelj in še nekaj drugih, so ga naročali kar po cele vagone. Potem so ga nam drugim nekaj prodali. Sami so pa napolnil! mnogo sodov, iz katerih o potem skozi zimo točili vino v svojih gostilnah. Najbolj okusno in pristno je znal napraviti pokojni Komp. Navadno vedno njujorškega. Ker je bilo grozdje tedaj poceni, so vino tudi poceni, prodajali. Kozarec vina v gostilni-je bil 5c pri SlovČncih. Zdaj za Jak kozarec računajo od 30 , do 50c marsikje po tujih zabaviščih. Pokojni Komp mi je nekoč pravil, da ko je šel leta 1909 na o-bisk domov na Vršno selo, je nesel dve steklenici svojega “konkorda” s seboj, da je pokušal in primerjal okus in kvaliteto, katero vino je bolje, tukajšnje ali starokrajsko. Omenjal je, da njegovo tukajšnje je bilo boljše. To so baje ugotovili v družbi v Štemburjevi gostilni v Kandiji. Komp je vino dobro poznal, saj je prišel na svet blizu Iju-benskih vinogradov na Vršnem selu pri Ljubnu, na katere sije toplo sonce tam preko belokranjskih goric in ko sije na Ljuben, sladil tudi tamkajšnje grozdje s svojimi žarki. Bil je dober, pošten mož. Take spomine, ki jih omenjam, imajo tudi nekateri še živeči pionirji v Jolietu. Ni dolgo tega, ko mi je eden izmed teh pravil, kako se spominja tistih časov pred 65 in 70 leti, ko so Slovenci še stanovali doli ob Bluff cesti. Zajčeva družina in še cela vrsta drugih. Gori na Broadway cesti, potem po No. Chicago cesti, Scott cesti. Vse polno je bilo Slovencev. In kako zabavni so bili v takih časih, ko se je mošt v vino spreminjal. Spominjam se včasih pokojnega Završnika, Nemaničevega zeta, kako je zdravičke prepeval, ko smo pokušali sladke kapljice dobrega pridelka tistih let. Pri pok. ‘Plahačevemu Jožetu’ (Leganu), smo včasih peli, da se je kar vse zibalo in majalo. Tako pri Graheku in še marsikje. O yes, kako prijetne in zabavne čase smo imeli v tistih naših mladih časih. Ob spominih na nje mi zabrenči v spominih tista pesem: Včasih je res prav luštno b’lo, zdaj ni več tako .. Kako res! V tistih desetletjih, o katerih omenjam tu, so imeli Slovenci v Jolietu podjetje “Slovenian Liquor Co.” — trgovina z raznimi likerji in vini. Oglašali so posebno brinjevec, slivovec, tro-pipjevec in razne grenčice. Frank Završnik, Nemaničev zet, je bil zastopnik tega podjetja in je potoval po slovenskih naselbinah in nabiral naročila za razne pijače, ki jih je podjetje prodajalo. Završnik je bil zelo zabaven fant. Večkrat smo se veselo zabavali pri pokojnem Kompu v La Sallu, ko je ta prihajal po naročila k slovenskim gostilničarjem. Zraven je bil izvrsten pevec. Spominjam se, ka- ko je nam pri Kompu parkrat zapel par zelo krasnih pesmi in zdravičk. Poleg tega je nam pripovedoval to in ono o naših rojakih po Pennsylvaniji, katere je tudi večkrat obiskal radi naročil za dobre pijače, ki so Slovencem ljube in jim rade teko po grlih. No, nekega večera so pogovori med nami prišli do strahov tu in tam. Vsak je vedel kaj povedati, če je kaj sam doživel takega, ali če je kaj čul od drugih, kako je kaj strašilo tu in tam. Verjemite, da ob tistem Završnikovem pripovedovanju so nam nekaterim kar lasje pokonci stali. Tam ob stari cesti med Jolietom, od stare kaznilnice, pa gori do Lockpor-ta, so vedeli o tistem strašenju veliko povedati. V neki hiši pod klancem je tiste čase vsako noč strašilo in o tem je nam Završnik pravil. Baje celo okrajni policisti so stražili ob nočeh, pa ko je prišla gotova ura, je ropotalo in strašilo in nihče ni mogel .dognati, odkod in kaj je to in kaki duhovi so razsajali, da se je kar hiša majala. Stvar je o-itala menda, kolikor je meni mano, še da danes nerešena, lasi strašenje je poznejša leta n čase jenjalo. O tem smo govorili več let pozneje v Jolietu ib nekem sestanku s pok. Jože-'om Zalarjem, ki je o tistem tudi čul in slišal, a kaj bi bilo in kaj je povzročalo tisto “pikni-covanje”, v .katerem so se zabavali nekaki duhovi, ali kar že cdo, tega ni vedel pojasniti. Naj bo za danes o tem dovolj. Vekaj sem slišal pozneje o tem. Bom enkrat prihodnjič še kaj lovedal o tem, Na svetu je bilo in je še mar-;ikaj, kar nam zemljanom ni mano in si ne moremo pojasniti, le, je še dosti skrivnosti, ki nam liso znane in jih nam doseda-ije pratike ne znajo še pojasniti. Povedo nam, kdaj je luna. mlada in kdaj stara, kdaj lahko pričakujemo mokro ali suho vreme, marsikaj pa ne vedo in ?ato nimajo pojasnil za to. Oprostite čitatelji, da vas s em dolgočasim. Bom drugič ikušal pa kaj drugega povedati. Vsi pa se imejte dobro in zdravi lodite, to vam od srca želi Stric Gregor Kes// /z Slovenije KoritnQ pri Bledu V nedeljo, 25. okt., sta v Kontnem pri Bledu, župnija Rib-no, praznovala zlato poroko Janez in Jožefa Hajnrihar.'Oče Janez je že dalj časa bolan, zato je nadškof dr. J. Pogačnik prav rad dovolil zlato poroko z maso na domu slavljencev. Za ta veliki družinski jubilej so se zbrali doma pri svojih starših vsi trije sinovi. Iz Clevelanda je prišel starejši sin Janez, ki je stavec pri znanem clevelandskem večernem dnevniku “The Cleveland Press”. Za to priložnost je oskrbel lep mašni plašč. Obred zlate poroke je o-pravil, odnosno maševal sin Zdravko, župnik na Jesenicah.. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri bližnji sorodniki zlato-poročencev. Mašnik je maševal obrnjen k ljudem. Bolnega očeta je to še posebej ganilo, saj kaj takega še ni bil videl. Dobrima staršema daj Bog še mnogo svojega blagoslova! Smrt dvdi znanih zdravnikov v Ljubljani Na Vse svete je umrl v Ljubljani znani zdravnik dr. Blu-mauer, Bil je dolga leta šef kirurg v Ljubljanski bolnici. Plemeniti gospod je imel mnogo prijateljev, vzgojil celo vrsto zdravnikov, med katerimi ni bil zadnji zdravnik-misijonar dr. Janež. Dne 2. novembra so pokopali na Viču dr. Staneta Graparja. Pri obisku nekega bolnika se je zrušil na stopnicah in umrl. Domobranci se ga dobro spominjajo in se ga bodo spomnili v molitvah. Naj v miru počiva! AMERIŠKA DOMOVINA FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Zamorjeni cvet “Tisti dan po pogrebu ranj-cega Vašega očeta, Bog jim daj sveti raj! videli smo se zadnjikrat. Rekli ste mi, da greste za pol leta še v Nemški Gradec v zadnje šole; naročili ste mi, naj gospodarim po svoji pameti, kakor vem in znam, da bo prav. daj je pa potem čisti račun, koliko sem skupil, koliko potrošil in koliko je ostalo. Kar je ostalo, to sem pošteno oddal dohtarju Vrabcu, kakor so mi zapovedali. Tudi sem ga prosil, da bi on opravljal davke in fronke in kar je še pri gosposki treba, ker jaz Če bi se pa kaj posebnega pri- sam neznano nerad hodim okoli petilo, naj grem h gospodu žup- gosposke. Zdi se mi že za malo, niku, da Vam bodo pisali. Tako ste mi tistikrat naročili. Tega pa ni bilo še štirinajst dni j, kar me pokličejo nekoč gospod župnik k sebi, ko sem bil ravno doli v vasi. Nikoli ne bom pozabil, ravno tisti dan sem bil s kobilo prvikrat pri kovači. Pri gospodu sem zvedel, da ste šli iz Nemškega Gradca daleč po svetu, tako daleč, da mi gospod župnik niso mogli dopovedati, sam Bog Ve, tja nekam čez morje. Rekli so mi tudi, naj skrbno in pošteno gospodarim, kar bo po gotovega, čistega denarja, naj ga od-dajem dohtarju Vrabcu v Ljubljani. To sem zvedel pri gospodu. Vi ne veste, kako je bilo naeni takrat hudo pri srci, ko sem šel od njih; zakaj ste šli tako daleč in kdaj pridete nazaj, tega mi pa niso mogli povedati. Tudi dohtar, kateremu sem nosil denarje, vedel ni ničesar o Vas, ali pa vsaj meni ni hotel ničesar povedati. Vender bodi to, kakor hoče, zdaj je vse dobro, da ste le spet tukaj. O mlajšem Vašem bratu pa živa duša ničesar ne ve, ako ne veste Vi.” “Jaz sam ne umejem pisati tako, da bi znali drugi za menoj brati, ali zase pa zapišem vse, da imam vse v pisanji, česar nimam v glavi.” To rekši potegne iz žepa šop starih pratik. “Tukaj v pratikah pa stoji vse natanko zapisano, kako sem gospodaril.” Valentin vzame jedno pratiko v roke. Robovi so bili vsi popisani s čudnimi znamenji in z heukretnimi številkami, vsako znamenje je bilo zvezano z jed-nim dnevom v meseci. Čeravno si ni mogel razjasniti Martinovega pisanja, bil je vender prepričan, da je Martin s svojimi eiričarami in rogovilami natanč-heje in vestneje računaril, nego hiarsikak umetni računar. “Martin, razloži mi malo skrivnosti pisanja svojega, tega se ti ni treba bati, da ifi te jaz komu izdal.” “Kaj se bom bal! Morebiti res ^oji računi niso ravno lepi za °ko, ali to pa lahko prisezam, da So pošteni skozi in skozi. To je Prva pratika, v njej je račun od Prvega leta. Na sv. Ošpete dan Setti prevzel gospodarstvo. Še tisti mesec, vidite, na sv. An-^reja dan, prodal sem jarem Volov za 120 goldinarjev. Ti robovi tu na kraji pomenjajo vole. ■^a sv. Tomaža dan sem prodal 50 veder starine, vedro po 6 goldinarjev. Na Sveti dan sem pla-d^l hlapcema 60 goldinarjev, velikemu 36, malemu 24 in pastirju Zdaj pridejo še štiri dekle, Pfva je dobila 22 goldinarjev, °ne tri pa po 18'goldinarjev. Kuharica je prejela za pol leta 15 goldinarjev in je šla od hiše, ker ^daj samo za nas nismo potrebovali tako učene kuharice, po-Sebno pa tudi zaradi tega, ker