Postnim plačana v gotovM Din 1- V Ljubljani, sobota 10. avgusta 1940 Stev. 182 Sporazum med Romunijo in Bolgarijo o odstopu Južne Dobrudže Mesto Balčik s kraljevskim gradom ostane v Romuniji Bukarešta, 10. avgusta, m. Po poročilih iz Bukarešte je prišlo do sporazuma med Romunijo m Bolgarijo glede Dobrudže. Sporazum določa, da se bo iz Dolnje Dobrudže preselilo okoli 100.000 R°* munov, ki pa jih bodo zamenjali z enakim številom Bolgarov. _ , _ Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je Romunija po sporazumu, ki ga v Sofiji smatrajo za častnega, odstopila Bolgarom dve tretjini Južne Dobrudže. Balčik, prejšnje ribiško mesto ob Črnem morju, kjer je bila nekoč poletna rezidenca pokojne kraljice Marije in kjer je pokopano tudi njeno srce, bo ostal še vedno v Romunii. Ob črnomorski obali, ob tako imenovani »Srebrni obali«, se bo romunska meja pomaknila samo za nekaj kilometrov proti severu. Mesto Dobrič, ki je stara bolgarska naselbina, bo pripadlo Bolgariji. Vse ozemlje, ki ga bo zdaj Romunija vrnila Bolgariji, ima velik gospodarski pomen, saj so to sami rodovitni poljedelski kraji, ki so veljali nekoč za žitnico Bolgarije in bodo veljali tudi odslej. Poročila o sklenitvi sporazuma med Bolgarijo In Romunijo glede Dobrudže potrjujejo tudi v romunskih krogih. Po teh vesteh je Romunija pripravljena odstopiti Bolgariji področje ,ki je mano pod imenom Cadrilater. To >e četverokotnik, k, ,e spadal k Bolgariji pred balkansko vojno 1913. Sirek je okoli 60 km in dolg 125 km ter meji na vzhodu na Črno morje. V tem delu, znanem pod imenom Južna Dobrudža,bosta od treh mest pripadli dve Bolgariji in sicer Dobrič in Titrakan. Mesto sin-strija ob Donavi pa bo ostalo Romuniji. _ Sofija. 10. avgusta, o. Bolgarski vladni krogi so prepričani, da bo popolni sporazum med Bolgarijo in Romunijo kmalu dosežen in tudi **ve®evn-VBolgariji so prepričani, da bo Južna Dobrudza priključena Bolgariji najkasneje do konca avgusta. Vsa načelna politična vprašanja so že razčiščena, le krajevna vprašanja morajo biti še temeljito pojasnjeno. Budimpešta, 10. vgusta. o. DNB poroča, da je madžarska vlada včeraj popoldne poslala romunski vladi noto o tem, kaj naj Romunija odstopi Madžarski. Madžarska vlada je poslala te predloge v obliki note, vendar pa kraj za nadaljnja pogapanja še ni bil določen. Madžarska nota pa ni omejena s kakšnim rokom in nima ultimativnega značaja. Začetek velikega čiščenja v Romuniji Bukarešta, 10. avgusta, m. Včeraj so v Romuniji prijeli 17 židovskih in pet romunskih časnikarjev. Poslai so jih v koncentracijsko taborišče Ca- racul, ki je od Bukarešte oddaljeno 150 km. Kakor pravi uradno poročilo, so večino teh časnikarjev prijeli po kavarnah, kjer so razširjali vznemirljive vesti. Med njimi je tudi zastopnik judovske brzojavne agencije Adolf Grindea. Večina aretirancev je bila zaposlenih pri bu-kareštanskih listih, ki jih je pred nedavnim vlada prepovedala, vendar pa so še vedno protizakonito delovali. Policijsko poročilo pravi, da so bile te aretacije samo začetek velikega čiščenja, ki bo zadelo v prvi vrsti tiste, ki brez dovoljenja delajo pri raznih listih in ki razširjajo po kavarnah laž-njive vesti. Jugovzhodna Evropa ne sme napačno razumeti stališča Italije in Nemčije Eho Dunaj, 9. avgusta. AA. DNB: Revija »Siid-Ost- « piše v nekem članku o perečih vprašanjih jugovzhodnega prostora. Članek pravi med drugim: Zdi se, kakor da bi angleški zgled napačnega tolmačenja nemških zunanjepolitičnih nagibov prodrl v kri držav, ki so imele opraviti z angleškimi jamstvi. Če Nemčija in Italija naglašata, da nimata namena enostavno s svojo močjo in silo vsiliti Jugovzhodu načela glede nove ureditve v Evropi, ki jih onidve zastopata, temveč da nameravata rešitev prepustiti razumu zainteresiranih, pa se morajo ti varovati, da sprejmejo to kot skrajno resno dejstvo in ne kot slabost. Tak nasvet od strani sil osi pa ni zadevščina, katero bi mogli samovoljno uporabiti tisti, ki se bore za oblast v državi in kateri bi radi služili raznim 6trategom, ki preradi operirajo s čustvi. Akcija nasprotovanja, ki izvira iz čustev, in katera se upira razumu, je razumljiva, ni pa posebno pomembna v političnih dogodkih. Toda stvar postaja Italijanske čete bodo angleško Somalijo zasedle v nekaj dneh Najbrž bo nocoj zasedena Berbera Rim, 10. avg. m. Po zavzetju Zeile prodirajo italijanske čete z veliko naglico dalje, in sicer pod vodstvom vojvode Aosta. Italijnnske čete se bližajo Berberi, največjemu mestu v angleški Somaliji. Zasedba vse Somalije — tako" smatrajo v Rimu — bo izvedena v nekaj dltC Vesti o zavzetju Berbere, mesta, ki šteje 20 000 prebivalcev, pričakujejo v Rimu še za danes zvečer. V Rimu pravijo tudi. da bosta 7eilf in Berbera služili kot izvrstni oponšči /.eiia in »eroer ntrdbo Aden ob jugo- za napade na anglesKo pravijo, da je zahodnem koncu Arabije, t P Ta Aden v resnici Gibraltar. Rdečega ^ ^ Utrdba bo eden Zl»v”,h 7 penjenih dveh po-padov na tem področju. Z J prileteti z stojank bo možno v dobre ^ pri napa-letali nad Aden. Smatrajo, da allk0 upo- dih na to angleško pomorsko postoja rabili tudi padalce. Pnvelistvo an- Kairo. 9. avg. AA. Reuter. Iovcijsi gleških sil v Egiptu je objavilo danes 1 op naslednje uradno poročilo: do/dai Največja bitku v zraku, ki se j u-ij. odigrala nad Libijo, je bila včeraj me , janskimi in angleškimi lovskimi letali. - e ška eskadrila lovskih letal tipa »Gladiator J napadla mnogo močnejše italijanske letals c sile, lovska letala tipa »Cp 32» in »C p 42«. — Čeprav so bila italijanska letala številčno v premoči in to v razmerju 2:1, so se »Gladiatorji« vrgli na sovražnika in je bil njihov nalet tako silovit, da so uničili 15 italijanskih lovskih letal. Dve naši letali se nista vrnili. Ta letalska bitka se je odigrala nekoliko zahodneje od Sidi Omara. V angleški Somaliji je bila včeraj Berbera n mondena od treh sovražnih letal vrste »Cp 42« in takoj nato še od male eskadrile sovražnih bombnikov. Zvedelo se je, da je bil en sovražni bombnik poškodovan m da ga je poškodovala angleška protiletalska artilerija. Nismo pretrpeb noju'"^1 ^ {; bniki izvedli napad r- žs? letalskim silam, »o napadli obl | ERim,U9. avg. DNB: Posebni dopisnik agen-cije Stefani piše v zvezi z zmago i c .1 J* . letalstva na meji Čirennike, o cemi r h poročilo italijanskega vrhovnega Pov».;[.. , " da so Angleži s povečano delavnostjo OCM'1 hoteli izvesti zaradi velikih izgub angleškega letalstva in zaradi škode, ki so jo pretrpeli angleški bombniki, nekako letalsko ofenzivi) velikega obsega, Ta napad pa je bil kljub vsej ogromni dolžini meje preprečen zaradi stalnega nadzorovanja italijanskih letalskih sil ob meji. Namen Angležev, da se s 27 hitrimi letali vrste »Gladiator« približajo meji Cirena-ike, je preprečilo 16 italijanskih lovskih letal, ki so zletela sovražniku nasproti ter ga prisilila k boju. kljub premoči Angležev, so italijanski letalci dosegli končno zmago. V tem kratkem času je bilo sestreljenih najmanj j>et angleških letal, ki so v plamenih padla na tla in njihovi letalci zaradi bliskovite akcije niso imeli časa poslužiti se padal. Sestreljeno je bilo samo eno italijansko letalo, medtem ko se je moral letalec z nekega drgegij italijanskega letala spustiti s padalom na lastno ozemlje, ker je bil ranjen. Če bodo Anglcii bombardirali Rim, bo bombardiran tudi London Rim, 10. avg. m. Diplomatski urednik agencije Stefani v daljšem članku odgovarja na pisanje angleškega časopisja, ki je poročalo o novem bombardiranju Rima. če naj se takšno pisanje vzame kot grožnja, da bo šele prišlo do bombardiranja italijanske prestolnice, ho nasproti njej italijanska javnost ostala popolnoma ravnodušna, če pa bodo Angleži kljub vsemu le bombardirali Rim, čeprav je to le njihovo utvara, so lahko tudi prepričani, da bo prišlo do enakega napada tudi od italijanske strani. V tem primeru bodo italijanska letala bombardirala London in tudi druga angleška mesta. drugačna, kadar ne gre za spontano reakcijo patriotskih strasti, temveč za akcije v službi tujih interesov, ki so ne samo škodljive za lastni razvoj, temveč tudi za celoten jugovzhod. Silama osi je jasno, da so naloge državnikov jugovzhoda zelo težke. Izpolnitev želja do države, ki ji je dala jamstva Anglija, in katera je po svojem dosedanjem ustroju nastala iz nacionalnega poraza Nemčije, bi bilo zelo lahko. Mnogo težje pa je po pameti in | po prostovoljnem sporazumu ustvariti na jugovzhodu trajen mir in neomahljiv red. Red, ki ga skušata uvesti Nemčija in Italija, da bi prijatelje in sovražnike v tem prostoru pripravile do pravične rešitve njihovih problemov, je tak, da od vseh zahteva potrebne žrtve za bodočnost, ki bo prosta vsake mržnje in zlobe. Nemčija se je naučila iz lastne zgodovine, da se pri formiranju sedanjosti nikdar ne da preveč gledati v bodočnost. Toda blagoslov velike bodočnosti ne prihaja nikdar sam po sebi. Tako bi morali tudi zainteresirani na jugovzhodu razumeti, da ne gre za stranke niti za revanžo, pa tudi ne za desetletja, temveč da gre za narodno zadovoljitev, obenem oa tudi za zgodovinsko vključitev v zgodovino Evrope naslednjega stoletja. Sili osi vesta, da nova ureditev jugovzhodnega prp^tpra ne bo prišla brez trenj. Ta nova urediteV bo nastala, pa čeprav mnogokaj, kar se danes odigrava na jugovzhodu in kar govore politiki in časopisi, često kaže na spor, ki je naredil popularnega kralja Salomona. K njemu sta prišli dve ženi z enim živim in enim mrtvim otrokom in vsaka od njiju je trdila, da ima pravico do živega otroka. Kralj Salomon pa je iz odpovedi, ki se je rodila iz ljubezni ene od žena, ter iz hladne trme druge žene dobil resnico o dejanskem stanju in je temu primerno tudi razsodil. Primere niso nikdar popolne, zlasti če so tako stare, kakor je navedena primera. Toda eno je gotovo: Nemčija in Italija bosta glede razsojanja v stališčih jugovzhoda, pri vprašanjih miru in o trajni novi ureditvi, prav tako domiselne. Francija želi ohraniti prijateljstvo z Japonsko Vichy, 10. avgusta, m. V zvezi s francosko-ja-ponskimi odnošaji, o katerih je obširno pisalo tuje časopisje, pravijo, da se obe vladi prizadevata, da bi dosegli solidno podlago za japonsko-fran-cosko sodelovanje na Daljnem Vzhodu. Po sporazumu, ki je bil objavljen konec meseca junija in ki je bil sklenjen med krajevnimi oblastmi, je meja med Kitajsko in Indokino zaprta. V Indokino je bila poslana istočasno gospodarska. komisija z nalogo, da pripravi podlago za izvedbo določb sporazuma med Indokino in Japonsko. Priprava političnega in gospodarskega načrta v zvezi z zboljšanjem francosko-japonskih odnošajev je naloga francoskega veleposlanika v Tdkiu, ki naj z japonskim zunanjim ministrom v prijateljskem duhu reši vsa vprašanja z ozirom na potrebe obeh držav na Daljnem Vzhodu. Letalski in pomorski spopadi v Kanalu Vprašan)« španski časti Madrid, 10 avgusta, m. Časopis »Madrid« objavlja članek, ki pravi, da je vrnitev Gibraltarja Španiji postalo vprašanje časti španskega naroda. General Franco — nadaljuje člankar — bo znal popraviti krivico, ki je bila prizadejana že pred 200 leti. Španija bo pri tem vprašanju svoje nar«'1 M časti znala sebi najti zadoščeni* Berlin, 9. avgusta. A A. DNB: Vrhovno pove!j: s tv o poroča: Kakor je bilo že sporočeno, so naši hitri bojni čolni izvedli 7. in 8. avgusta napad na nek britanski konvoj. Kljub srditi obrambi od strani sovražnih rušilcev in drugih oboroženih ladij, ki so spremljale konvoj, je bila potopljena ena 8000 tonska ladja cisterna, ena 5000 tonska in ena 4000 tonska. Neka manjša ladja cisterna je bila zažgana. Naši hitri bojni čolni so se vrnili nepoškodovani. Včeraj so naša letala Stuka napadla britanske konvoje južno od otoka Wight, ki so pluli pod varstvom letalskih in pomorskih sil. Kakor je bilo že sporočeno, je bilo iz enega konvoja potopljenih 12 trgovskih ladij v skupni tonaži 55.000 ton, drugih sedem trgovskih- ladij, pa je bilo težko |x>ško-dovanih. Skupno so naše letalske bojne sile včeraj potopile ali težko poškodovale 28 sovražnih ladij. Naši Messerschmitti so uničili 12 britanskih letal. Pri otoku Whight in pred Doverjem je bilo sestresljenih skupno 49 britanskih letal, in sicer 33 aparatov vrste »Spitfire«, medtem ko so naše letalske sile izgubile le 10 aparatov. Dve naši letali sta se morali prisilno spustiti. Preteklo noč so naši bombniki izvedli napad na britanska industrijska podjetja v Liverpoolu in Bristolu ter na letališča in protiletalske postojanke v južni Angliji. Naša letala so po načrtu nadaljevala z metanjem min ored britanska nristanišča. Angleška letala so preteklo noč letela nad zahodno Nemčijo. Hud ogenj naše protiletalske artilerije je prisilil gotovo število sovražnih letal, da so se morala vrniti, ter je prepričal, da bi metala bombe. Posamezne bombe, ki so padle na razne kraje, so povzročile samo neznatno tvarno škodo. Človeških žrtev ni bilo. Ranjenih je bilo nekaj oseb na nekem malem naselju ob meji. Naša protiletalska artilerija je zbila na tla dve sovražni letali. Mnenje sovjetskega strokovnjaka Moskva, 9. avgusta. AA. DNB: Olasilo sovjetske vojne mornarice »Krasnaja Flot« objavlja članek, v katerem se bavi s sodobnim dačinom vojskovanja ter pri tem zlasti razpravlja o operacijah na Severnem morju s stališča pomorske strategije. List poudarja, da je dosedanji potek vojskovanja na morju tako v norveških vodah, kakor tudi v Rokav-skem prelivu nedvoumno dokazal premoč nemškega načina vojskovanja nad britanskim, čeprav Velika Britanija razpolaga z daleč večjo vojno mornarico. Nemcem se je posrečilo — piše dalje list — s sodelovanjem raznih vrst orožja, predvsem s sodelovanjem pomorskih in letalskih enot rešiti popolnoma sodobne strateške naloge. Dosedanje neuspehe britanske vojne mornarice je treba razlagati z zastarelo in nreveč starokonitno .invlesko Vesti 10. avgusta Angleške oblasti so v Hamiltonu zaplenile na ameriškem parniku »Ex Calbir« 120 poštnih vreč. Vso pošto bodo angleški uradniki pregledali. Romunski kralj Karol je snočc sprejel v avdijenco poslanika Bossija, ki 6e je vrnil iz Budimpešte. Bossi je kralju poročal o razgovorih z madžarskimi državniki. Takoj na to je kralj Karol sprejel veleposlanika Cadera, ki se je v Sofiji pogajal z bolgarskimi državniki. Reuter poroča, da je Gibraltar popolnoma utrjen in pripravljen za vsak slučaj napada. Napadi sovražnih letal do sedaj niso povzročili nobene bistvene škode. Po angleškem mnenju postaja Gibraltar od ne do dne važnejše poprtšče vojnih dogodkov. Angleški uradni krogi zavračajo novice, češ da bi bil sedaj Gibraltar mrtvo mesto. Francoski zunanji minister Baudoin je v svoji včerajšnji izjavi poudaril, da bo francoska vlada v bodoče predvsem vpoštevala osebne sposobnosti francoskih diplomatov. Potrebno je, da bi bili francoski poslaniki in generalni konzuli mladi ljudje s povprečno starostjo 35 do 40 let. Šele pri teh ljudeh je mogoče popolnoma izkoristiti vse njihove fizične, intelektualne in moralne sile. Kadar bo potrebno, vluda diplomatov ne bo izbirala 6amo med višjimi uradniki zunanjega ministrstva, ampak bo apelirala tudi na osebnosti, ki niso poklicni diplomati. Španska vlada je ustanovila sindikat kemične industrije in bodo v tem sindikatu zastopane vse delavske skupine, ki so zaposlene v tej industriji. Romunski listi poudarjajo, da potekajo pogajanja z. Bolgarijo zelo ugodno, pač pa bodo razgovori z Madžarsko težavnejši. Pričakovati pa je, da bo prišlo do pozitivnih rezultatov. Iz Bombaya je včeraj v London odpotovala zasebna tajnica voditelja indijskih nacionalistov Gandhija. Zasebna tajnica je prava Angležinja in je iz slavne angleške družine, toda že v mladosti je odšla v Indijo ki se priključila Gan-dhiju. Časopisi poročajo, da odnaša zasebna tajnica v London posebno Gandhijevo spomenico in neve Gandhijeve predloge. V Avignonu, v južni Franciji, je prišlo dne 4. avgusta do hudih spopadov med prebivalstvom in vojaštvom. Vzroki spopada niso znani, pač pa 60 francoske oblasti takoj izgnale iz Avignona vse inozemce, večinoma španske marksiste. Romunska vlada je sklenila poslati v Nemčijo in Italijo posebne komisija, ki bodo proučevale kulturno življenje v teh dveh državah. V komisijah bodo znani romunski kulturni delavci in številni strokovnjaki. Francoska vlada je ustanovila poseben urad, ki bo vodil zunanjo trgovino. Urad naj izdela nove načrte za francosko zunanjo trgovino. V Bukarešti odločno zanikajo vse novice, ki so se razširile okrog, češ da bo romunska vlada kmalu preosnovana. Vse te govorice niso resnične. Reuter poroča, da potekajo v Madridu zelo ugodno pogajanja med španskimi in angleškimi zastopniki o oskrbi Španije s petrolejem in špiritom. V vseh točkah je sporazum že dosežen. Ravnatelji španskih listov so v četrtek prispeli v Berlin na vabilo nemškega časnikarskega društva. V Nemčiji bodo ostali več dni, kjer si bod ogledali velika nemška industrijska podjetja in socialne ustanove, prihodnji teden pa bodo španski časnikarji obiskali Prago in Du-naj. Mehiška poslanska zbornica je soglasno sprejela zakonski načrt o splošni vojaški obveznosti-Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se ustanovi vrhovni svet za narodno obrambo. Roosevelt je isdal poseben proglas, v katerem poziva vse Amerikance, da naj se v čim večjem številu udeleže molitev za svetovni mir. Molitve bodo trajale devet tednov. Ker je bila Estonija priključena Sovjetiji, so prenehali 8. avgusta delovati vsi estonski konzulati in vsa estonska poslaništva. Estonski poslaniki v Stockholmu, Helsirikiju in v Berlinu so bili razrešeni na joodlagi zakona o zaščiti javnega reda, poslanika v Parizu in Rimu pa sta bila odpoklicana. S posebnim ukazom je popolnoma ustavljena trgovina z vrednostnimi papirji. Bolgarski vladni Krogi so ugodno sprejeli govor, ki ga je imel predvečrajšnjim predsednik romunske vlade Gigurtu. Bolgarski politični krogi menijo, da vsebuje Gigurtov govor notrdilo, da romunska vlada smatra, da so že bili doseženi predhodni sporazumi z vlado v Sofiji in Buka-rešti. Turški parlament obravnava sedaj nov zakonski načrt, g katerim se proučujejo kazni za veleizdajo in vohunstvo. Za takšne zločine bo uvedena smrtna kazen. Snoči je v Londonu ob obali reke Temze izbruhni! sumljiv požar. Ko so gasilci gasili požar, so reflektorji obsevali nebo, da bi opazili aovražna letala, ki bi jih morda požar privabil. Neka italijanska ladjedelnica je podarila ministrskemu predsedniku Mussoliniju dva 600-tomka parnika. Mussolini je parnika dodelil italijanski trgovski mornarici. Angleško morhariško poveljstvo izjavlja, da nima nobenih poročil o tem, da bi prišlo do kakšnega spopada med angleškim in sovražnim bro-dovjem v Rdečem morju. Danska bo na jesenskem velesejmu v Leipzigu priredila veliko kolektivno razstavo in bodo na tej razstavi razstavljeni danski kmetijski, obrtni in industrijski izdelki strategijo. Britanska mornarica se še vedno dTŽi načel Nelsonove tradicije in starega načina pomorskega vojskovanja. Dozdaj Velika Britanija pri vojskovanju na morju ni dosegla nobenega napredka v primerjavi z načinom, ki se ga je pri pomorskem vojskovanju posluževala za časa svetovne vojne. London, 10. avgusta, o. Letalsko in obrambno ministrstvo poroča, da so snpči sovražna letala izvršila več bombnih napadov nad mesti v sevemo-vzhodni Angliji. Porušila so več hiš in povzročili tudi nekoliko smrtnih žrtev. Na več krajih v južro-vzhodni in severnovzhodni Angliji ter poki a j ;ni Walles so bombe poškodovale več hiš. Manjše število civilistov je bilo pri teh napadih ranjenih in ena oseba ubita. Nj. Vis. kneginja Olga je včeraj obiskala naš Rdeči križ ter slovenske zdravstvene ustanove Ljubljana, 10. avgusta. Rneginja Olga, predsednica jugoslovanskega Rdečega križa, je včeraj znova dokazala, kako so i'i pri srcu težave in bridkosti, ki tarejo narod. Cljub teinu, da se zdaj mudi pri nas v Sloveniji na oddihu, vedno najde časa, da obišče razne naše socialne in zdravstvene ustanove. Še prav pred nedavnim je obiskala mladinsko počitniško kolonijo v Zgornjem Tuhinju, včeraj dopoldne pa se je pripeljala v Ljubljano, da bi obiskala slovenski Rdeči križ ter naše zdravstvene naprave. Najprej je visoka gospa kot predsednica Rdečega križa obiskala društvo. Blizu svojega skladišča na Ljubljanskem polju ima naš Rdeči križ velik šator, v katerem je prostora za 40 postelj. Pred šatorom so svojo plemenito predsednico sprejeli oddelki bolničarjev in bolničark, ki so bili z uspehom opravili tečaje ter dokazali svojo usposobljenost za to odgovorno službo. Pričakovali pa so jo tudi dr. Krejči kot podpredsednik glavnega odbora Rdečega križa v Belgradu, podpredsednik banovinskega odbora dr. Fettich ter zastopniki in zastopnice ljubljanskega pododbora. Kneginja Olga je v spremstvu dvorne dam; prispela do skladišča Rdečega križa okrog pol enajstih dopoldne. Visoko gostjo je najprej pozdravil ban dr. Natlačen, ki se ji je v svojem nagovoru zahvalil za pozornost in plemenito skrb, ki jo vedno in povsod kaže za socialne ustanove ter človekoljubna prizadevanja. Anica Slatnarjeva je nato deklamirala dobrodošlico ter izročila kneginji krasen šopek. V svojem nagovoru je vršilec dolžnosti predsednika v banovinskem odboru Rdečega križa, dr. Fettich kneginjo kot predsednico jugoslovanskega Rdečega križa zagotovil, da bo naš Rdeči križ, ki je bil deležen tolikšne pozornosti, še podvojil svoje delo ter vzpodbujen po tem odličnem obisku še intenzivnejše zastavil vse moči v blagor bližnjega. Nato je predstavil funkcionarje Rdečega križa. V bližini skladišča, kjer je lepo urejen sanitetni material, je kneginji raportiral pred bolničarsko četo načelnik Šenk. Odlična družba se je nato podala v skladišče samo, kjer je bil visoki gospe kot eden najstarejših slovenskih delavcev za Rdeči križ predstavljen skladiščnik Jagodic, še v lepo okrašeno, sicer skromno pa čisto pisarno so stopili, nato pa so se spet vrnili v šator. Kneginja Olga je vzorni red v skladišču močno pohvalila. V šatoru jo je nato naprosil dr. Fettich, naj bi blagovolila osebno izročiti odlikovanja štirim zaslužnim članicam Rdečega križa. Radevolje se je visoka gospa odzvala prošnji, čestitala odli-kovankam ter jim po vrsti izročila odlikovanja in diplome. Dr. Fettich ji je nato izročil ličen album z opisom zgodovine, razvoja ter sedanjega stanja v slovenskem Rdečem križu. O tem albumu se je kneginja izrazila najpohvalnejše ter ga je razgledala z največjim zanimanjem. Po obisku pri našem Rdečem krilu se je kneginja Olga podala v žensko bolnišnico, kjer jo je sprejel primarij dr. Zalokar. Pokazal ji je sobo, v kateri pričakujejo poroda bodoče matere. Z velikim zanimanjem si je kneginja nato ogledala laboratorij ter šolo za babice. Po ogledu operacijske dvorane se je nato z izrazom vidnega zadovoljstva na obrazu zaradi vzglednega reda in smotrnega dela podala na kirurgični oddelek. Tam jo je pozdravil upravnik splošne bolnišnice dr. Ferlan, ki ji je predstavil primarija. Ogledala si je prenapolnjene prostore kirurgičnega oddelka z izrazom močnega presenečenja nad potrebami, ki jih tako nazorno razodeva ta oddelek. S prav posebnim zanimanjem si je visoka gospa nato ogledala zavod za novotvorbe. Tam jo je sprejel šef dr. Cholewa. V Ulici stare pravde, tam kjer nad zdravjem najmanjših bolnikov tako vestno bdi dr. Derč, si je kneginja Olga ogledala z veliko pozornostjo še razmere, ki vladajo v tej bolnišnici, se zanimata za počutje posameznih malčkov ter se nato prav prisrčno poslovila. Že je zdavna odzvonilo poldne, ko je odšla iz bolnišnice. Ta čas se je pred poslopjem zbrala precejšnja množica, ki je kneginji ob odhodu napravila prisrčne ovacije zaradi pozornosti, katero je bila blagovolila posvetiti slovenskim zdravstvenim ustanovam ter človekoljubnemu delu. Ob odhodu se je kneginja Olga ljubeznivo zahvaljevala za prisrčne pozdrave, potem pa s« je spet odpeljala v smeri proti Gorenjski. Ljubljana od včeraj do danes Danes zvečer se začne šahovski turnir v Celju Celje, 10. avgusta. ko se začenja z današnjim dnem proslava enega najagilnejših klubov v državi, je potrebno, da se z bežnim pogledom ozremo na uspehe našega jubilanta. Pred dvajsetimi leti se je na pobudo dr, Antona Schwaba ustanovil v Celju šahovski klub, kateri je združil vse prijatelje kraljevske igre v krožek. Prvi predsednik je bil dr. Anton Schwab sani, ki se je s svojimi sodelavcj vrgel takoj na delo. Pravilniki in poslovniki, ki so jih takoj v začetka izdelali, so postavili temelj društvenemu delovanju. To so bili prvi poslovniki in pravilniki v zgodovini jugoslovanskega šaha, katere so uporabljali mnogi največji klubi v državi in kateri so služili tudi kot podlaga poznejšim pravilnikom JŠZ. Ze eno leto po ustanovitvi CšK je dal klub pobudo za ustanovni občni zbor JŠZ, ki je bil 1921. 1. v Celju. V istem času je klub izpeljal tudi prvi nacionalni amaterski turnir, ki je postal nato tradicionalna prireditev JŠZ. CŠK je igral prvo medmestno šahovsko tekmo z Mariborskim šahovskim klubom ter dal tako pobudo tudi v tej smeri. V času predsedovanja dr. Čerina pa je začel CšK igrati tudi mednarodne tekme. S Celovcem je igral dvakrat, enako z Gorico, s Trstom pa enkrat. Vse te tekme je z lepaini rezultatom odločil v svojo korist, proti šahistom v Trstu je zmagal z rezultatom 11 :11 Leta 1939 si je osvojil celo prvnstvo Slovenske šahovske zveze. Za proslavo svoje dvajsetletnice se je odločil CŠK. da organizira XVII, nacionalni amaterski turnir. Danes so že prispeli v Celje vsi igralci turnirja ter poročevalci za razne vodilne ilste v naši državi. Za turnir vlada velikansko zanimanje. Borba bo posebno zanimiva. Turnirja se udeležijo sledeči amaterji iz vse Jugoslavijet: Mlinar Marjan in Marek Ivan od Ljubljanskega šahovskega kluba, šiška Jože in šorli I. od Centr. šah. kluba, Mišura Adrijan od »Vidmarja« iz, Maribora, Gra-šer Josip in Šmigove Viktor od CŠK, Meden Vasilij, Popovič Voja in Pavlovič Brana od Belgraj-skega šah. kluba, Berner Gjordje >Ruski sahov-ski klub« Belgrad, Majstorovič Ljubiša iz čačka, Ivohn Leopold iz Zemuna, Popovič Ivo iz Splita, Zuk Franjo iz Splita, Drašič Milan iz Zagreba, Jerman Ivo, Gottlieb Marjan tudi iz Zagreba, kot rezerve pa so bili določeni Savič Branko iz Zagreba, Levačič Štefan in Puc Stojan. Belgrajčar.i smatrajo kot najresnejše kandidate Šorlija, šiško, Jermana, Bernerja in Gra-šerja. V tukajšnjih šahovskih krogih prevluduje mnenje, da iz konkurence za prvo mesto izpadeta šiška in Graier. Slednji je preveč zaposlen s samo izvedbo turnirja in se nikakor ne more osredotočiti na sam turnir, šiška pa ima na skoraj vseh turnirjih že v naprej določeno iboljše« mesto. Za resnega kandidata pa smatrajo tukaj tudi Mareka in Belgrajčane Medana, Popoviča in Pavloviča. Vendar ima od vseh teh največ šans Šorli, ki je poznan kot odličen igralec že iz mnogih turnirjev. Vsekakor se bo bila za prvo mesto srdita borba, kar bo delalo turnir še bolj zanimiv. Toda kakor že neštetokrat, tako so tudi na tem turnirju možna presenečenja. Ob 5 popoldne bo začetek ♦umirja, takoj nato žrebanje, ob pol 8 pa se prične prvo Uolo. 500 kg težka skala padla na hišo Kamnik« 10. avgust«. Davi okrog šestih »o stanovalci predmestja Podgora v hiši štev. 2 prestali precej strahu. Utrgala se je nad omenjeno hišo okrog 500 kg težka skala in padla na streho. Predrla je ostrešje in obtičala v prvem nadstropju. V hiši stanuje Kristina Vavpotič s svojima otrokoma. Skala je obtičala tik pred gospodinjo, ki je šivala za neko tovarno. Vavpotičev« si s šivanjem gumbov služi kruh in preživlja otročička, ker je njen mož že dalj časa na orožnih vajah. Tudi otrokoma se k sreči ni nič zgodilo. Kmalu za tem pa se je z velikim truščem zvalila na cesto še druga 300 kg težka skala. Hiia je zelo poškodovana in stanovanje čisto razdrto. Pristojnim oblastem naj bo ta primer v opozorilo, da bi večkrat v letu pregledala svet nad stanovanjskimi hišami v Podgori, da ne bi še kdaj prišlo do takšne ali pa še hujše nesreče. DrobM Izpod Konjiške gon ™ Meščanska iola poetaj« popolna. E novim Sol-ekirn letom bo na tukajšnji meščanski šoli odprt tretji razred, drugo jesen pa četrti. Tako naša nova meščanska šola postaja popolna. Svinj« mn je lastrupil. Pred dvema dnevoma je nekdo zastrupil pet svinj tukajšnjemu gostilničarju g. Merkši, To je zlikovec napravil ponoči. Orožniki, ki so vzeK preiskavo v roke, pridno iščejo hudodelca. , Vprašanje tukajšnje bolnišnica. O povečanju in preureditvi tukajšnje bolnišnice je bilo nekdaj toliko govora. Ker m stvar še ni preokrenila, bo menda ostalo kar pri etarem. Naše mnenje je, da bi bilo povečanje, preureditev in modernizacija naše bol* nišnice vsem v prid. Vročina včerajšnjega dne je izvabila na kopanje menda vse, ki so imeli kaj časa. Pusto je bilo v zgodnjih popoldanskih urah na ljubljanskih ulicah, čeprav je bil delavnik. Šele zvečer je pripeka nekoliko popustila. Noč pa je bila kljub temu soparna. V megli se je rodilo današnje julro. Ta megla pa je bila svetla, plavkasta, oči so skoraj lahko prodrle skoznjo in zapazile, da se za sivim zastorom boči jasno, sinje nebo. Ni bilo treba dolgo čakati, kaj kmalu je sonce zmagoslavno prodrlo skoz sivino ter meglo razkadilo. Že zgodaj zjutraj je postalo vroče in današnji dan bo spet tako prijetno poleten kakor je bil včerajšnji. Včerajšnji dan je bil na ljubljanskem živilskem trgu značilen zato, ker so prodajalci iz bližnje okolice po dolgem času postavili na trg spet velike količine gob. Malo čudno se človeku zdi, da je bilo toliko gob, ko imamo zdaj vendar že lep čas jasno vreme. Tržne klopi na prostoru med »lemenatom« ter škofijsko palačo so bile do kraja polne lisičk, katere so prodajalke dajale liter po dinarju. Jurčki pa so bili dražji, ker so v tem času precej redki. Merica lepih, zdravih je bila kar po 4—5 din. Za gobami je bilo precej povpraševanja. Tudi v tem pogledu se pozna, da smo dobili brezmesne dneve. Spet teče vse lepo po starem Vsaka reč se enkrat neha, in tako se je tudi pomalem uneslo pisano ter nemirno razpoloženje, ki je nekaj mesecev prevzemalo vse ljudi pri nas. Neprestano so se spraševali, če je kaj novega ter se pri tem vprašanju tudi nadejali, da bodo v resnici zvedeli kaj novega. Ure in ure so presedeli pri radijskih aparatih ter lovili poročila od vseh štirh vetrov. Znanec je brž stekel k znancu ter mu prinesel »še gorko« vest, ki jo je bil pravkar ujel. Ob njeni važnosti sta krenila v kakšen miren lokalček, kjer sta jo najprej natančno analizirala, potem pa napravila globokoumno prognozo za bodoči razvoj. Zvečer so možakarji dolgo sedeli zunaj, snovi za pogovor in debato jim ni nikdar hotelo zmanjkati. Vsak dan se je zgodilo kaj novega, razburljivega, neverjetnega. Toliko debat menda še zlepa ni bilo v kakšnem letu kakor jih je bilo letos. Koncert za onemogle v mestnem zavetišču Drevi ob pol 8 bo v mestnem zavetišču za onemogle priredilo delavsko pevsko in podporno dfuštvo »Tabor« poseben koncert za oskrbovance ter za Akademskim pevskim zborom, ki je tam že priredil koncert pokazalo, da ima smisel ter občutevanje za samotnost zapuščenih siromakov. Ta lepa gesta je vredna vse pohvale, u u( Prepovedano točenje alkoholnih pijač. Zaradi ohranitve miru in reda je strogo prepovedano točenje alkoholnih pijač in vsakršno oddajanje vsem na orožne vaje poklicanim vojaškim obveznikom in tudi njih spremljevalcem, bodisi v javnih lokalih ali pa tudi pri zasebnikih. Alkoholne pijače, ki bi jih nosili poklicani vojaški obvezniki ali njih spremljevalci s seboj, jim bodo odvzete. Prekrški te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 10 do 1000 din ali pa z zaporom od 1 do 20 dni. Prepoved velja za danes, v soboto, 10 avgusta, za jutršnjo nedeljo, 11. avgusta, in za ponedeljek, 12. avgusta. Na trgu {e bil živahen promet t ' ' / Ljubljana, 10. avg. 2e v ranih urah so pričeli prihajati z vozovi kmetje z okolice na ljubljanski trg s svojimi pridelki Kmalu so bili zasedeni vsi otoki s prodajalci. Le otok, na katerem stoje prodajalke iz Trnovega s svojimi vozički, ni bil popolnoma zaseden. Cene so se gibale po običajnih pogojih povpraševanja in ponudbe. Dvignila se je cena medu, in sicer je veljal cvetlični in hojev med po 26 din za kg, dočim veljata ajdov in akacijev meY.P° Cene sira so od 22 do 26 din za kilogram. Cene masla in surovega masla so bile neizpremenjene. Zelenjave je zilo veliko, fižol stročji se prodaja po 2.25 din, grah po 3 dinarje, korenje v šopih po 1 din. Enako se prodaja tudi pesa. Solata je po kosu 0.50 do 0.75 din. Sadja je bilo na trgu zelo veliko. Cena jabolk r? u*i 0<^ ^ do 6 din. Hruške so po 5 do 7 din. Dobile so se tudi prav lepe, velike hruške ma-t J' ’ S° uvožene iz Italije. Cena je bila j £a kg.. Tudi uvožene breskve so še zelo drage. Iako je veljal kilogram 18 do 20 din. — Grozdja je na trgu vedno več. Kilogram je bil danes od 10 do 12 din. Sedaj prihaja grozdje največ .iz Novega Sada. Pri prodajalcih na debelo, ki grozdje naročajo, se vidi, da pošiljajo dobavitelji letos zelo slabo blago. Ko odpirajo gajbice, je vsebina zelo stresena, dostikrat gnila in plesniva. Vse slabo je treba pred prodajo na drobno odbrati, kar zelo podraži blago. Slive so prišle iz Bosne, prodajajo se po 6 do 7 din kilo-graf. Tudi trg s cvetlicami na Cankarjevem na- brežju je zelo pester, saj so sedaj rože v najlepšem razcvetu. Gospodinje zelo kupujejo rožo štetico, ki ostane dolgo časa v okras. Večji šopek velja 4 din. Mesarji selijo svoje barake in bo v nekaj dneh trg dobil popolnoma drugo lice in še živahnejši promet, ko bodo prišli vozniki z materialom za zidanje nove tržnice. Iz policijske kronike Kratko naj omenimo, da sta dva elegantna neznanca v sredo okoli 20. ure ukradla trafikan-tinji Ivanki Dolarjevi na Tyrševi cesti št. 12 knjigo, v kateri so bili razvrščeni najrazličnejši koleki v skupni vrednosti 16.000 din. Zasnovala sla prav dobro izračunan načrt, kako bosta nastopala v trafiki in kako si bosta d,elila vloge. Branjevki Mariji Romovi na Vodnikovem trgu je bilo stojnice ukradeno 5 1 bele kotenine in 4 m batista v vrednosti 114 din. — Knjigovezu Antonu Janežiču je bila v Florijanski ulici ukradena bela lepenka v teži 25 kg, vredno 160 din. — Josip Koritnik je bil na vrtu gostilne Robežnik na Viču. Imel je seboj usnjato aktovko, v kateri je bila listnica z gotovino 300 din. Neznanec se je prislinil k aktovki in jo pobasal ter odšel, ne da bi to opazil nje lastnik. Nacetov naslednik straši po deželi Mladi razbojnik Tone Sever, rojen 18. julija 1911 na Gmajni, občina Ježica, ljubljanska okolica je postal pravi naslednik in posnemalec slovitega razbojnika Toneta Haceta, ki sedaj sedi v okovih v ljubljanskih zaporih in čaka na sodbo. Tone Sever je bil že večkrat zaradi raznih tatvin in vlomov kaznovan. Pred neka meseci so ga prieli in e bil soen na večjo kazen. Pobegnil je iz zaporov v jetniški obleki, ki jo je na ljubljanskem polju slekel, ko je poprej ukradel nekemu gospodu boljšo obleko. Nato se je spoznal še z nekim drugim razbojnikom, ki sta začela najprej v ljubljanski okolici, pozneje pa na raznih drugih krajih razbojnikovati in vlamljati. Sever ima v nekaj mesecih na vesti že do 10 večjih vlomov, ko je raznim ljudem odnašal najrazličnejši stvari in denar v vrednosti okoli 30.000 din. Sedaj se je Sever pojavil okoli Kamnika in Ihana. Posestniku Poldetu Pircu v Goričici pri Ihanu je odnesel 970 din gotovine ter razno zlatnino in druae stvari. Posestnik JPirc je oškodovan za 1.500 din. Angeli Gregorinovi v Goričici Pa je odnesel 100 dinarjev gotovine. Gostilničarju Ložarju Francetu v Ihanu je po noči odnesel pogonski jermen v vrednosti 450 din. Sever je oborožen z lovsko puško. ^ *•> jjfi Celjske novice Kodrfn Marija je podlegla poškodbam O nesreči 54 letne Kodrin Marije, pristojne v Polje ob Sotli in doma iz Buč, ki je zadnje čase živela v Arji vasi kot dninarica, smo v našem listu na kratko že poročali. Savinjski vlak je ženico podrl in ji je kolesje odrezalo obe nogi, eno pri stopalu, druga po pod kolenom. Nesrečno ženo so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je snoči ob 23.45 podlegla poškodbam. Na|edel se |e opeke, da bi ušel kazni Pravkar smo dobili poročilo, da je celjska policija prijela 26 letnega Huberta K., rojenega v Nemčiji in pristojnega v Novo Cerkev pri Celju. Hubert K. je tekel pred policijo, ker je zaslutil, kaj se mu obeta. Pred dnevi je namreč pobegnil orožnikom na Dobrni, ki so ga zasledovali zaradi več tatvin v tamkajšnjem letovišču. Da bi ušel kazni, je hotel izvršiti samomor, in sicer na prav svojevrsten način. Najedel se je prav pošteno zdrobljene opeke. Pravočasno pa so ga še odpeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec in ga rešili. Še danes ga bodo izročili dobrniškim orožnikom. Odkrite zaloge ukradenih stvari Celjska policija je danes našla v neki kleti v kovčegu večje število ukradenih stvari, zlasti perila in pribora, ki ga je ukradla Leopoldina M., 43 letna postrežnica iz Celja. V kovčegu so našli tudi 1.800 dinarjev gotovine in hranilno knjižico za 2.000 din. Leopoldina je tatvino pri-znala, kdo pa so lastniki ukradenih stvari, doslej še ni znano. _ _ " ••■***• • * A ■ V Celju je umrl priljubljeni župnik g. Maks Ocvirk v starosti 50 let. Pokojnik je služboval po raznih župnijah v lavantinski škofiji in si je povsod pridobil veliko zaslug in dosti prijateljev. Pogreb bo v nedeljo ob 5 pop. na mestno pokopališče v Celju. Naj počiva v miru! ZGREŠENI STREL S »Nisem tako mislil,« je odgovoril Ban* con in se vsedel na edini stol, ki je bil v sobi. »Hotel sem samo reči, da mislim tisto, kar ce dogaja med menoj in dekletom . .« »In kaj se dogaja med vama?« »Tristo zlodjev!« je jezno zavpil in prijel cigareto, ki je ležala na mizi. »Morebiti mi boste vi to povedali?« se je obrnil Slad na dekle, toda ta je molčala in krčevito mečkala robec v roki. Ko je prižgal cigareto, je Bancon vrgel vžigalico na tla in rekel: »Če pa ravno hočete vedeti, pa vedite,« ie nevljudno zamrmral. »Gre ca otroka!« »In vi ste oče, ali ne?« Sfrežaj ga je kljubovalno pogledal. »Ne, na noben način!« Sobarica je spričo tega odgovora oživela. Jezno ga je pogledala in zakričala: »Ti si nesramen lažnjivec!« Bancon ji je za žugal s pestjo in grozeč« odgovoril: »Kar deri se, baba neumna. Povaj rajši, kai je bil zate pokojni Hubert? Pojasni mi tol« Robec se je ob močnem potegu pretrgal. Sobarica jc skočila pokonci in udarila Bancon* po ustih. Bancon je ja be- 26 sen zgrabil za roko, jo rvil in prisilil de-kelta na kolena. Deetktiv ae je takoj vtaknil v prepir in butnil Bancona ob zid. »Nehajte, Bancon!« Bancon s« je nekoliko pomiril. »Vse to je samo njena komedija, verujte mi. Odlična igralka je in jaz sem ji tako vse veroval. Sedaj pa sem spregledal. Tako mi je zmešala glavo, da sem ji obljubil, da jo bom vzel za ženo.« Začel se je divje in grenko smejati. »Mislila sva kupiti majhno hišico v majhnem letovišču. Vse je bilo videti tako lepo. To ja krasno znala. In potem? Potem pa sem jo videl, da se ja družila a Hubertom.« »Lažel!« Sobarica sa je pobraal s tal in se spet vsedla na posteljo. Obraz je bil popolnoma bled. Strežaj se js prezirljivo nasmehnil. »Laiel, lažeš! Misliš, da nimam nobe nega dokaza? Imam dokaze! Hubert Ruvan ja ališal moja mnenje o tem m jaz bi ga po ustih, če na bi bil hitro snel puške a stene. Sedaj veš!« Serdi Mavka je Bancon obstal, ko je zageldal Sladove in dekletova poglede na sebi. Sobarica ga je gledala z očmi. iz katerih s« ja dalo brati nekakšno razuma- vanje, v detektivoih očeh pa je videl neke vrste sumnjičenja. Bancon je z roko pogladil svoje lase m i»»valno vprašal detektiva; »Torej?« »Ali ste ga vi ubili?« »Nisem imel več priložnosti,« je mirno odgovoril strežsj. Dekle se mu je približalo i« ga objelo, »Bancon,« ga je rotila, »povej, ti ga nisi ubil? PriieziU On jo je pshnil od sebe. »Nikar se ne vtikaj v pogovore in pu-s ti me pri miru! S teboj nimam več opraviti, ali ai razumela? Pusti me!« »Bancon!« je zastokala in ga ponovno poskušali objeti. »Ti «amo tako govoriš. Saj me ne moreš sedaj tako kar na lepem pustitil« »Misliš?« jo je vprašal porogljivo. »Samo počakaj, pa boš videli. Ti *i imela svoje veselje, sedaj pa ga boi plačala! Tudi jaz sem ga moral plačati. Kje je mojih stopetindvajset funtov?« »Dobil jih boš, Bancon! Pripravljeni so bili za najino stanovanje. Vsak vinar ček ti bom vmila!« »Meni ne boš več lagala!« ji j« odgovoril in se je surovo zasmejal. »Vrnila mi jih bošl? Nikoli! Konec je * nama! Konec, si razumela?« Pahnil jo je od sebe. Zamajala se je in Slsd jo je obdržal. »Kaj delate Bancon?« ga je vprsšal Slad. Strefa^ je vtaknil eigareto v usta in jo zgrizel. »Čujte,« se je obrnil k Sladu. »Nisem velik govornik, toda pazite, kaj vam bom povedal. Jaz Huberta nisem ubil, čeprav bi užival, če bi mu mogel razbiti čeljust ...« Obrnjen proti dekletu, ki je jokal«, pa je rekel: »Midva sva se mislila vzeti. Neprestano me je naganjala, naj štedim, da bi imela denar ea stanovanje. Zares g«m £j odtrgoval od ust in nikdar nisem zapravil niti pare. Sedaj mi ne bi bilo žal, če bi se za tisti denar rajši prijetno zabaval. Ves ta denar mi je izvabila. Točno stopet* indvajset funtov sterlingov. Sedaj bi me pa rada prepričala, da sem jaz vsega kriv! Morebiti je ogoljufala tudi Huberta! Sedaj jo dobro poznam, to tičko! Tako dolgo me je božala, dokler ni dobila vsega denarja, obenem pa se je vrtela okrog tega milijonarja, da bi še njega okradla. Ti... Ti!« Detektiv ju je presenečen pogledal. »Vi ne verjamete, da je bila ona napadena, kakor je pripovedovala?« »Seveda ne verjame! Od samega začetka ji nisem verjel! Laže, čim odpre usta.« »Dovolj!« ga je prekinil Slad. »Kaj mislite, da se je dejansko dogodilo? Ali drži dejstvo, da je ona zares kriknila?« »Da, zakričala je, zakaj, tega pa ni povedala. In zakaj nam tega ni povedala? Zato, ker ji je nekdo spet obljubil kakšen denar. Na to bi skoro prisegel!« Pokazal je s prstom na dekle. »To se ji zelo poda. Saj jo dobro poznam. Bil sen slep, toda seda) jo preziram. Samo za denar ji je.« Sobarica je nehala jokati. Sedela je sklonjena in kot mačka pripravljena je gledala z ogorčenimi očmi na svojega to* žitelja. »AH je to ree?« je vprašal Slad, ki od vsega začetka ni dosti verjel dekletu in je 6talno sumil, da nekaj prikriva. »Ne... nil To ni resi Niti besedice ni resnična!« Rekla je tiho, ne da bi odmaknila oči od Bancona. Ta je prižgal cigareto ki nadaljeval: »Nikar ne mislite, da boste iz nje kaj izvlekli, višaj trohico resnice recimo! Pri tem ne boste imeli uspeha. Sami morate izluščiti resnico!« »Ali enabiti vi veste za resnico?« je vprašal nadzornik Bancona. »Jaz nisem detektiv,« mu je odgovoril in napihnil usta. »Pa veste, kaj bi jaz na vašem mestu storil?« »No, prosim?« »Jaz bi njene stvari preiskal. Tu boste našli toliko, da se vam bo zmešalo. Našli boste tudi mojo hranilno knjižico za stopetindvajset funtov sterlingov ... in neko drugo, kjer je denar pokojnega Huberta ...« Tiho se je nasmehnil. »Morebiti ji je tudi stari Peel dal kakšen Šiling. Ne bi dvakrat rekel, da ...« To, kar je sedaj sledilo, se Je lako h’tro odigralo, da je bil detektiv, ki na kaj takega ni računal, popolnoma presenečen. Z enim skokom se je znašla sobarica s ključi v roki pred vrati. Ko je Slad skočil, da bi jo ustavil, je bila že zaklenila vrata. Od tu iii tam Odločno spomenico je izglasovala nprava organizacije Jugorasa v Belgradu. Spomenica najprej odobrava zahteve, katere »o podali konec preteklega meseca delegati glavnega odbora Jugorasa in v kateri so zahtevali, da se v nqši državi začno izvajati v>e reforme, kakor so jih napovedali merodajni činitelji. ,ju-goras zahteva tudi oster nastop proti prostozidarjem in eksponentom kapitala, ki ovirajo napore vlade prt izvajanju reform na vseh po-priščih naicM življenja, zlasti pa na gospodarskem iu kulturnem področju. Zlasti je tre-ba stopiti na prste prostozidarjem, Ivi so na visokih položajih in od tam lahko najbolj uspešno sabotirajo vse napore vlade. Zahtevajo tudi zakon, ki bo odredil ustanovitev enotne dejavske sindikalne organizacije Končno od1 ločno protestirajo proti temu. da srdi '/e celih 11 mesecev v Osrednjem ltrarln za zavarovanje delavcev komisar. Za tega mo^a pravijo, da ga je treba posta vjti pred svdtfčft ker je po nji-hovem mnenju odgovoren za izgubo 30 milijonov dinarjev, kolikor je utrpel 3UZOR v času njegovega kofnisarjevanja. Takoj naj se postavita ravnateljstvo in nadzorni odbor SU-ZORja in izvedejo tiste reforme v delavskem zavarovanju, katere so delavske organizacije zahtevale. Prav tako zahteva resolucija, naj belgrajska občina, ki je naj večji delodajalec v Belgradu. uredi delovne odnose s svojimi Uslužbenci tako. da bodo delavstvu dane vše pravice, ki mu gredo. Stavka gradbenega delavstva v Belgradu «e je končala s tem, da so delavci uspeli in se je delovno razmer je uredilo tako, kakor so oni želeli. Delavci so bili stopili v stavko v času, ko je bila gradbena delavnost v največjem razmahu. Poslej bodo delali na teden pet dni po deset ur, v soboto pa samo pet ur. Kvalificirani delavci, ki imajo več kakor tri leta praktičnega dela, bodo zaslužili na uro po 8 dinarjev, kvalificirani delavci, ki imajo manj prakse, pa bodo zaslužili 7.20 dinarja na uro. Navadni delavci, ki so starejši kakor 18 let, bodo dobili na uro po 5 dinarjev, mlajši od njih pa bodo dobili po 4.20 dinarja. Vse ostale odredbe pa so enaike določbam lanske kolektivne pogodbe med gradbenimi podjetji in delavstvom. . . Veliko srečo je imel neki lovec iz Mostarja, ki ga jc med lovom zalotila nevihta. Mož se je v gozdu zatekel v votlino, v katero je Vodil ozek vhod. Silno pa se je začudil, ko je v votlini zagledal več vreč, ki so bile polne tobaka. Očitno je bilo, da so tobak skrili tihotapci, da bi jih orožniki ali financarji ne zalotili, ko bi po vaseh kolovratili z vrečami. Lovec je o najdbi obvestil orožnike. »ffMdaiaaajthiMiHMMae poslužujejo vseh mogočih trikov, da bi prepričali javoost in oblasti o potrebi povišanja cen kruhu, ^#s/gipniki pekovskega združenja so podali časnikarjem več izjav, v katerih so tarnali o ovojih težavah in o ničevem zaslužku, ker da se je moka preveč podražila, objftst pa jan še ni dovolil povišati cene kruhu. Rekli so tudi, da" je okrog 50 pekov zaradi pomanjkanja moke zaprlo svoje delavnice in prodajalnice. Oblast pa se je za je navedbe zanimala jn ugotovila, da so bile je tri pekarne v mestu zaprte zaradi pomanjkanja moke. sedem pekov pa je sploh preue* •uz ker jim je današnji dobiček pre- majnen, po drugi strani pa imajo že toliko premoženja, da jim ni treba več delati. Ver-J j V »Prava mesta poklicala na °dglT^ ‘fte P.eke' s° hoteli z napačni-mi podatki zasejati v j«vnost, nemir in boja-zen, da utegne mesto nazadnje ostati brez kruha. Izdelovanje gumijaste obutve je prepove-dala vlada v sporazumu s hrvaškim banom. Ta ukrep je bil izdan na temelju uredbe o nadzorstvu nad zalogami blaga. Od prepovedi izdelovanja so izvzeti predmeti, ki so nujno potrebni, tako na primer _ gumijasti ikornii za dela v vodi, potem pa tudi nekiterc manjše drobnarije, kakor na primer otroške igrače. Prepoved izdelovanja gumijaste obutve bo stopila v veljavo 10 dni potem, ko bo uredbq objavljena V Službenih novinah. Za kršilce te uredbe so določene izredno visoke kazni, a druga posledica bo ta, da bo tako podjetje dobilo uradnega kom.isar.ja. že nobena uredba, ki je določala najvišje dovoljene cene za„ mnoge vrste blaga, ni ustregla vsem, ki so pri tem neposredno ali posredno prizadeti. Posebno mno^o^ odpora so vzbudile uredbe, ki določajo pa j višje cene živilom, sedaj pa čujemo, da so nezadovoljni — K •S x> l « C c te -17 5“ Veter (smer, iakost) Pada- vine • A "3? B -> naj- manjša E S C > Ljubljana 764'či 2S-4 16-š 8 o »•i. in 0 ... Maribor 764-8 23-0 15-0 80 0 0 — — Zagreb 766-4 23-0 14-0 90 0 0 — — Belgrad 765-S 29-0 14-0 90 8 NNW> — — Sarajevo 766-0 30-0 14-0 70 3 0 _ — Vis 765-7 23-0 18-0 70 0 N-> — — Split 76r5 31*0 19-0 80 0 0 — — Kumbor 763-S 29-0 19-0 80 5 N, — Rab 765‘t/ 27-0 19-0 60 0 0 _ auarotnii* 763*6 29-0 13-0 70 0 NE, — — Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno. i nagnenje h krajevnim nevihtam. Maribor Opozorilo kostanjarjem v Mariboru. Kosfa-njarii, ki želijo v letu 1940-41 peči kostanj v območju mestne občine, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 14. do 20. avgusta 1940 med uradnimi urami. Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo obrtno pravico in ki so že lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtne pravice, se dovoljenje za pečenje kostanja ne bo izdalo. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo. — Župan dr. Juvan. Praznik plavalnega športa v Mariboru. Danes in jutri bo »Mariborski otok« prizorišče izredno zanimive in važne piireditve »Plavalnega prvenstva Slovenske plavalne zveze«, Po reorganizaciji plavalnega športa v državi je bila za področje Slovenije ustanovljena vrhovna plavalna instanca Slovenska plavalna zveza, ki je mariborskima kluboma predala častno nalogo, letol izvesti pr-venstvp, ki naj pokaže izredno lep razvoj plaval-.?športa v Sloveniji. Tekmovanja se udeležijo jf-P' P,ava^i Ljubljane, Kranja, Kamnika, Radovljice, Celja, Murske Sobote in veliko število mariborskih tekmovalcev, ki so se temeljito pripravili za to važno prvenstveno borbo. Tekmova-nja bodo izvedena v plavanju, skokih in \vater-?°.rV?r bodo nudili občinstvu, ki bo obiskalo v teh dneh Mariborski otok, priliko, prisostvovati vsem fazani napetih borb za častni naslov >Pr-vaka Slovenske plavalne zveze«. Vsi številni tekmovalci so že na mestu jn marljivo trenirajo ter nudi Mariborski otoko sliko prave šporltie arene. Mariborska kluba prireditelja »Marborski plavalni klub< in >Maraton« se bost z vsemi silami potrdila, da bo fa važna prireditev, ki bo pomenila -»opet velik korak v napregku lepega in zdravega plavalnega športa na severni meji naše države, brezhibno organizirana in dobro uspela. Tekmo-vfcnfa so v soboto od 9—J 2 in 15—18 ter v nedeljo ves dan. Na j višje cene drv za kurjavo v Ljubljani Po odločbi urada za kontrolo cen o maksimiranju cen drv za kurjavo je mestno poglavarstvo ljubljansko določilo naslednje najvišje tržne cene za prostorni meter drv na razkladalni postaji in v lesnih podjetjih, . Za bukova polena L vrste 125 din, tl. vrste 105 din, III. vrste 95 din, vse tri vrste vkliučuo s poslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo v Ljubljani. Za bukove okroglice, cepljene je cena za to 10 din nižja, za necepljene bukove okro-glice in za odpadke na žagah je pa cena za 30 din nižja od cen bukovih jx)len. Za bukove klade, panje ali panjače in sečnice se določa cena 40J& cenejša od bukovih polen. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv, tako za polena kakor ita okroglice, klade in sečnice in sicer: za gabrova drva 105%, za lif>ova 95%, za jesenova 92%, za borova in smrekova 90%, za hrastova in cerova 87‘/o, za jelševa 63Jo, za topplova in vrbova 50% etne, ki veljajo za enakovrstna bukova drva. Za drva, ki-jih postavi proizvajalec ali preprodajalec kupčij na dom, se računa 25 din več od Zgoraj navedenih cen. V tem znesku je računan dovoz s postaje v skladišče .preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. Cene drv, kupljenih franko skladišče trgovca, se računajo^ s 15 dm nad zgoraj navedenimi cenami. Posebej se računa odškodnina na žaganje, ki ne sme biti večja od 15 din za prostorni meter, in tudi pribitek zaradi plačevanja drv v obrokih, ki pa na mesec ne sme bili večji od 1% kupne-vsote, katero kupec še dolguje za drva. Jesenski ljubljanski velesejem Pod pokroviteljstvom Kj. Veličanstva kralja Petra II. bo v Ljubljani od 81. avgusta do 9. septembra 1010 jesenska velesejmska prireditev. V splošnem delu bo razstavljeno: Strojna in koviu-*ka industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Vozovi, dvokolesa, motorna kolesa, šport. Poljedelski stroji in orodje. Lesna industrija, pletarstvo. ščetarstvo, igrače. Usnje in galanterija, krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija. Živilska industrija. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Glasbila. Stavbarstvo in eradbeni materijah nnzne novosti. Posebne razstave: Pohištvo In stanovanjska oprema. Mala obrt. Turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru). Razstava motornih in brezmotornih le-*a> ter modelov. (Priredi Aeroklub »Naša krila« v Ljubljani.) Aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka. (Priredi Zaščitni urad Mestnega poglavarstva v Ljubljani.) Zobna tehnika. (Priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30 letnem jubileju.) Naša vsakdanja prehrana. (Priredi Zveza gospodinj.) Razstava cvetja in zelenjave. (Priredi Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskena društva v Ljubljani.) Razstava perutnine, golobov »n kuncev. (Priredi društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani.) Razstava likovne umetnosti. Za razstavno blago so dovoljene izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Na jugoslovanskih že-oWsJ»X»M; velesejma brezplačen povratek Na poslajnTblagajni kupijo poleg vozne kart že rumeno železniško izkaznico *a 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma. Imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja za dopotovanje od 26. VIII. do 9. IX. in za povratek od 31. VJ.II. do 14. IX. Na parobrodih •ladranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem, na parobrodih zetske plovidbe pa 50% popust na voznini. Razstavni prostor meri 40.000 kv. m. Ljub-•tinski velesejem ima lepo, prostrano zabavišče, I4* daje obiskovalcem mnogo razvedrila, kapljico lz .domačih vinogradov in pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Posebna zanimivost bodp večerne gtedališke predstave »Totega teatra«. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, kf je na Ljubljanskem velesejmu že tradicionalno, bo v nedeljo. 8. septembra- 1840. Za obiskovalce velesejma (izvzemši imetnike permanentnih legitimacij za J^jubljano) Jle uprava pribavila lepo število izbranih daril (motorno kolo, radio aparat. Šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preproge, pohištvo, brzoparil-nik, otroški voziček, večje število ur. vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravale, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v kopališčih, letoviščih in zdraviliščih). Darila bodo izžrebana septembra na velesejmu; Druga skupina jeseniških otrok grč na Polen is ko Jesenice, 9. avg. Včeraj’ je pod vodstvom štirih učiteljic in zaščitne sestre odjx>tovalo 60 otrok na počitnice v Zgornje Sušice, 4 km stran od Novomeških Toplic. Kolonijo je organizirala mestna občina, Higienski zavod iz Ljubljane pa je nakazal znesek 15.000 dinarjev za kritje stroškov. Otroci bodo stanovali v poslppju tamkajšne ljudske šole in v župnišču. Starši so zelo hvaležni vsem, ki so se trudili, da je bilo mogoče poslati otroke v lepo sončno dolino med vinograde, kar bo za otroške oči Čisto nov svet; Želimo, da s* vsi otroci zdravi, krepki povrnejo, na svoje domov*. [Prva kolonjja, se, je posrečila v popolno zadovoljstvo vseh. Stroške za kolonijo je krrla jfesenrška občina, zaikar H gre vse priznanje in hvaležnost staršev. Koledar Danes, sobota, 10. avgusta: Lovro, Nedelja, 11. avgusta: Suzana. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustak, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Kcmotar, Vič-Tržaška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8, zvečer do ponedeljka zjutraj do 8 mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrieva cesta št. 62-1, telefon št. 27-29. »Vzori is malenkosti,« Spisal pokojni župotlc v Brežicah Martin Jurhar (Peter Pavel Laurenti). Knjižica je bogata zakladnica globokih misli, vzorov, vzpodbud in utehe za vse prilike življenja, pravi kažipot do častne in večne sreče in jo bo s pridom bral vsak, učen ali neuk, bogat ali ubog. To delo je pristno naše, prav slovensko, posebnost v našem slovstvu. Značilnost knjižice je v tem, da prikazuje bogoljutni pisatelj na malih stvareh, malenkostih, mimo katerih navadno gremo brez premisleka, veličastvo Stvarnika in dviga duio k Bogu. Prav ta posebnost v knjižici pa zasluži, da bi delce imela V6ai