KATOLIŠKI
LETO XLIV. - Štev. 31 (2205) - Četrtek, 30. julija 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE ■ SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o • AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 ■ 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:		RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Šport kot igra in kot rast celostne osebnosti
Šport je danes malik družbe. Nekatere športne manifestacije prikličejo množice na igrišča kot nobena druga dejavnost. Dovolj, da človek gleda nogometne tekme, pa vidi, kdo je danes malik množic. Gre torej za pojav, mimo katerega danes nihče ne more. Ne more država, ki ima včasih posebno ministrstvo za šport, ne more mimo šola, kjer je šport obvezen predmet in profesor telovadbe enakovreden ostalim profesorjem. Zato ne more mimo športa družina in z njo tudi Cerkev. Šport je torej postal del našega življenja kakor npr. šola ali delo. To je dejstvo. Vprašanje je le, kako šport vključiti v rast mladih in ne več mladih generacij, kako urediti, da šport ne bo dušil ostalih vrednot človekovega življenja, da torej ne postane malik malikov.
»Šport (neprofesionalni) je ena od sestavin prostega časa in zabave. Nekatere discipline imajo obliko igre. V njih se šport in igra prepletata npr. v nogometu, košarki, odbojki itd. Toda tudi v teh je nevarnost, da igra prepusti mesto agonizmu, to je zgolj želji po zmagi. V športu je poudarek na preseganju samega sebe, na čim večjem uspehu. Njegove pozitivne lastnosti so: izživljanje lastne vitalnosti, preizkušanje lastnih moči, spretnosti, elastičnosti, gospodovanja nad lastnim telesom. Šport mora razvijati pogum, moč volje, vztrajnost, lastno iniciativnost, iskanje in razvoj novih tehnik. Skupinski šport je lahko vzgoja k socialnemu čutu, k zavesti o pripadnosti skupini za dosego skupnih ciljev in zato podrejenost lastne volje za blagor skupnosti. F. W. Forster meni, da mora šport služiti tudi kot priprava na politično udejstvovanje, saj gre pri športu za dve med seboj nasprotni skupini, ki se pa morata držati določenih pravil in spoštovati tudi nasprotnika. V industrijski družbi je važna tudi nadomestna vloga športa, saj se človek le bolj malo giba, le bolj malo rabi svoje fizične moči, povrhu pa mu po delu in šoli še ostaja prosti čas.«
Tako razmišlja o športu p. Karel Truhlar v svojem Slovarju duhovnosti. Šport ima torej svoje velike prednosti in tudi vzgojno moč.
V	tem oziru velja poudariti, kako šport lahko povezuje v prijateljstvu sicer med seboj sprte narode. To se kaže posebno ob olimpijskih igrah. Letos se te prav te dni vršijo v Barceloni; udeležujejo se jih ekipe iz 173 držav, med njimi tudi Slovenija. To nalogo prijateljskega povezovanja je podčrtal Janez Pavel II. v svojem pismu, ki gaje naslovil na organizatorje iger: »Olimpijske igre naj bodo priložnost za okrepitev bratskih in duhovnih vezi med moškimi in ženskami vsega sveta.« To so prve olimpijske igre po zlomu komunističnih diktatur razen na Kitajskem, na Kubi, v Severni Koreji in Vjetnamu. Zato piše kardinal Sodano v svoji poslanici: »Sv. oče iskreno moli, da bi olimpijske igre bile pravi trenutek za rast bratstva med protagonisti raznih tekmovanj, kot tudi med gledalci.«
Potem želi sv. oče, naj bi športniki brez strahu potrdili tudi svojo vero v družbi z drugimi športniki. Italijanska skupina je to storila tako, da so v nedeljo bili pri skupni maši, ki jo je daroval njihov kaplan msgr. Carlo Mazza.
Ob teh besedah sv. očeta in ob zgledu italijanskih olimpijskih športnikov bi tudi mi spomnili naše slovenske športnike, naj se ne sramujejo pokazati svojo vero. Vemo, da so eni verni, drugi manj verni ali celo ateisti. Toda to ne sme biti ovira, da ne bi verni športniki gojili tudi verskih in moralnih vrednot. Včasih so imeli tudi kako skupno mašo ali kako drugo versko manifestacijo. Naj bi to tradicijo obnovili. Pa še nekaj: šport ne sme tako prevzeti človeka, da izgubi smisel in čut za kulturne vrednote, kot se prerado dogaja. Saj naše športnike le redko vidiš na kaki kulturni prireditvi, kaj šele, da bi se udejestvovali tudi pri kakem pevskem zboru ali kulturni skupini. Šport naj torej ne bo malik, ki mu vse žrtvuješ, temveč le ena od dejavnosti za rast človeka v celostno osebnost po starem izreku: Zdrav duh v zdravem telesu.
K.H.
Brez vojne in brez miru
		
V tej številki dobite:		LISTNICA UREDNIŠTVA
— Balkanski nori ples		Bralce, naročnike in
— Iz slovenske Koroške		dopisnike obveščamo, da bo naš list izšel še 6. in 13. av-
— Bliža se Draga ’92		gusta, nato ga zadnja dva
— Počitnice v Dragi		tedna ne bo zaradi počitnic.
— Ob 50-letnici smrti		Katoliški glas bo ponovno
sv. Bogdana-Leopolda		izšel 3. septembra.
Mandiča		Uredništvo
Poletna vročina in želja po oddihu navadno v tem času prevladujeta nad vsemi drugimi stvarmi in težnjami. A prav v vročih dneh je že večkrat prišlo — in to prav v zadnjih letih — do hudih in dramatičnih dogodkov blizu in daleč. Ne moremo še pozabiti lanske poletne bliskovite vojne v Sloveniji z vsemi njenimi zapleti in razpleti. Pa še prejšnje poletje, ko je prav vročega avgusta prišlo do hude napetosti z Irakom. Da ne govorimo o vročih letošnjih mafijskih zločinih na Siciliji z ubojem dveh sodnikov. In prav te dni pošilja italijanska vojska svoje enote na Sicilijo (skupno bo 7000 mož), da resno obkrožijo glavna središča in zaustavijo mafijsko dejavnost. Ti vojaki, pripadniki raznih, zlasti obmejnih brigad (tudi iz Furlanije), bodo imeli tudi vlogo in funkcije agentov javne varnosti, se pravi, da bodo lahko izvedli aretacije, preiskave itd. Boj proti mafiji se s tem verjetno še ne bo zaključil, vendar je tudi to poskus večjega nadzorstva nad tamkajšnjo stvarnostjo. Sama mednarodna arena tudi danes ne nudi kaj veliko upanja za dokončen mir. Če pustimo ob strani itak stalno dramatično in napeto stanje z vojno v Bosni in Hercegovini, pa opažamo še druge trenutno napete situacije, ki bi lahko čez noč spet vžgale vojni požar. To predvsem, kar zadeva vprašanje Srednjega vzhoda.
»PUŠČAVSKI VIHAR« ZAENKRAT ZAUSTAVLJEN?
Zgoraj omenjeno ime je pred dobrim letom in pol označevalo zavezniške vojaške operacije na področju Iraka in Kuvajta v dobi zalivske vojne. In prav v teh meteorološko vročih zadnjih julijskih dneh je vprašanje spet postalo zelo aktualno. Šlo je za izvajanje resolucije OZN o Iraku ali točneje o tem, da mora Sadamo-va vlada uničiti vsa bojna, zlasti kemična in druga vojna sredstva. Mednarodni nadzorniki so že prej dalj časa bili v Iraku, zadnje čase pa jim je Bagdad v bistvu onemogočil delovanje. Posebno ZDA so v teh zadnjih tednih poostrile svoja stališča in zahtevale, naj Sadamov režim kloni in naj se preda zahtevam svetovne organizacije. Tako je bilo sklenjeno, da bodo odposlanci OZN šli te dni v Bagdad, kjer naj bi v poslopju ministrstva za kmetijstvo izvedli preiskavo o obstoju morebitnega nedovoljenega orožja. Vprašanje pa je, ali ne bo Irak medtem poskrbel, da iz palače pravočasno izgine prav to, kar bodo prišli nadzorniki svetovne organizacije iskat...
Malo prej je ameriški predsednik George Bush sklical v svoji letni rezidenci v Camp Davidu vojni svet. Na tem posvetu se je odločalo, kaj narediti v primeru zopetnega oboroženega napada na Irak: letalski napad ali kopne operacije? Težko ali
lahko bombardiranje? Nekateri politični opazovalci so tu postavili dvoje alternativ (ki bi nobena kaj posebno ne koristila ameriškemu predsedniku v sedanji volilni kampa-niji): če bi se ZDA odločile za lažje bombardiranje, bi si odtegnili Savdsko Arabijo. Če pa bi izbrale težje zračne napade, bi naletele na negodovanje Velike Britanije in Francije. Morda je »rešil« Busha prav sam Sa-dam Hussein s tem, da je sprejel zahtevo OZN po kontroli in s tem vsaj zaenkrat odvezal Ameriko od skrbi za napad.
ŠE EN MAFIJSKI UDAREC
Vroče poletje ne prizanaša Siciliji. Po umoru dveh znanih sodnikov, Falconeja in Borsellina, se je prav zadnji ponedeljek pridružil še en mafijski zločin v Catanii. Tu so neznan-
ci na motorjih obkrožili avtomobil policijskega inšpektorja Giovannija Lizzia in ga ustrelili. Inšpektor je igral pomembno vlogo na kvesturi tega sicilskega mesta, posebej v boju proti izsiljevanju. Tako si mafijske žrtve kar sledijo druga drugi. Predsednik republike Scalfaro je na pogrebu palermskih žrtev dejal, da je treba začeti novo odporniško gibanje in s tem zajeti celotno Italijo.
Starogrški filozof Heraklit je zapisal, da je boj oče vseh stvari. Mimo širšega in manj bojevitega pomena besed grškega misleca je tudi res, da se prav z vojno rešujejo stvari narodov, držav, posameznikov itd. Res je, da smo dandanes v bistvu v stanju nenapovedane vojne (ki ni več v modi) in nihajočega miru. Brez vojne in brez miru! Ali bo šla zgodovina po tej poti tudi naprej?
Spectator
Polemike o »premikih« ne bo
V	ponedeljek popoldne so se predstavniki v parlamentu zastopanih strank kljub nedavni zavrnitvi volilnega zakona dogovorili, da naj bi isti zakon — z nekaterimi popravki — le sprejeli. Popravki se nanašajo predvsem na možnost, da slovenski državljani v tujini volijo prek diplomatskih predstavništev, na boljše pogoje za majhne stranke in nekatere spremembe pri delitvi glasov v drugem krogu. Predlog, da bi poslanci podpisovali izjavo, da v preteklosti niso sodelovali s kako obveščevalno službo pa skorajda zagotovo ne bo prodrl. O volilni zakonodaji naj bi tako zopet glasovali že to sredo.
Jože Zupančič, predsednik Zbora združenega dela (poslanskega doma, ki predstavlja interese podjetij), ki je ob padcu volilne zakonodaje prejšnji teden »nepreklicno odstopil«, je na pobudo t.i. neodvisnih poslancev svoj odstop preklical. Takšen scenarij naj bi na različnih funkcijah odigral že tretjič, zaradi česar so v krogu Demosovih poslancev njegov odstop poimenovali kot »jovičevski«. Odstopil pa je tudi minister za trgovino Jeraj, član SLS. Jeraj je bil na tem mestu že v Peterletovi vladi in je bil tudi edini izmed opozicijskih ministrov, ki je še ostal v vladi. Kot je povedal sam, naj bi do odstopa prišlo po sporazumu z Drnovškom, vzrok zanj pa naj bi bili različni pogledi v vladi. Dodal je tudi, da kot opozicijski minister med svojimi ministrskimi kolegi ni bil deležen pravega zaupanja. Odstop ministra Jeraja pa je povezan še z enim zapletom. Kot so sporočili mediji, naj bi Jeraj odšel na novo službeno mesto generalnega konzula RS v Celovcu, za kar naj bi tamkajšnji častni konzul Karel Smolle zvedel iz časopisja in v znamenje protesta odstopil. Na tiskovni konferenci, ki jo je ob tem dogodku sklical v Ljubljani (nanjo pa povabil tudi Peterleta) je še dodal: »Nadaljuje se Ruplova politika,
ponovno izvemo za dogodke iz medijev. Slovensko zunanje ministrstvo je povsem brez diplomatskih in človeških manir.«
Od sobote že traja drama kakih 360 beguncev iz BiH na mejnem prehodu Obrežje na meji s Hrvaško. Muslimanski begunci naj bi od neke izseljenske organizacije na Nizozemskem dobili uradno povabilo, niso pa si zagotovili avstrijske prehodne vize, medtem ko so jim nemško preklicali. Slovenski obmejni organi so zato begunce zavrnili, ti pa so uprizorili prave demonstracije in večkrat tudi onemogočili prehajanje meje. Kot je znano, Slovenija novih beguncev ne sprejema več, saj je njihovo število že preseglo 66.000. Tragični dogodek na Obrežju naj bi v sodelovanju z nizozemsko vlado le rešili v naslednjih dneh, še pred začetkom novega kroga konference o beguncih. Na srečo vse več zahodnoevropskih držav izraža pripravljenost sprejeti po nekaj tisoč beguncev, žal pa ima to na begunski val nasprotni učinek od zaželjenega. Bosanski begunci, ki so sicer že nastanjeni na Hrvaškem, za novico zapuščajo zbirne centre in odhajajo na zahod, proti Sloveniji.
Potem, ko je predsedstvo RS obravnavalo in zavrnilo del pisanja v Janševi knjigi »Premiki« (gre za odlomke, kjer Janša govori o eni izmed sej tega organa v lanski vojni, ko naj bi zlasti Plut in Zlobec pokazala veliko neodločnosti, Zlobec pa naj bi nekaj mesecev pred tem (italijanskemu) diplomatu zaupal datum osamosvojitve, ki je nato pricurljal do Beograda), se je na izjavo odzval tudi Janša in predsedstvu zastavil nekaj provokativnih vprašanj. Toda, namesto da bi bili zadovoljni tisti, ki so pričakovali pravo afero, se je predsestvo na skupni seji z Bavčarjem in Janšo odločilo, da se nadaljnji polemiki odpovesta obe strani.
LEON MARC
š V PROTITOKU Q
Balkanski nori ples
DUHOVNA MISEL ZA 18. NAVADNO NEDELJO
— Bog, /ješ Oče, bodi pri nas in nas vedno obsipaj s svojo dobroto.
Ti si naš stvarnik in vodnik, obnavljaj in ohranjaj v nas svoje življenje...
V glavni mašni prošnji se obračamo na Očeta, ki je naš stvarnik in vodnik, naj obnavlja in ohranja v nas svoje življenje.
Kako lahko ljudje sledimo Bogu, ki ga ne moremo videti?
Vera nas uči, da seje Bog razodel v človeku, ki pripada zgodovini, kakor ji pripadamo tudi mi.
Ta človek se imenuje Jezus. Mi trdno verujemo, da on ni samo človek, ampak tudi pravi božji Sin, ki je postal človek. Zato smo prepričani, da nam po Jezusu govori Bog sam.
Bog Oče je poslal na svet svojega Sina s čisto določenim namenom: da bi ljudje spoznali vse, kar je potrebno in bi dosegli cilj svojega življenja — večno življenje v nebesih.
Jezus je bil svojemu poslanstvu zvest do konca. Vsem nam je ponudil svoj evangelij. Naš odgovor je da ali ne. Večna usoda vsakega izmed nas je odvisna od naše svobodne odločitve in osebne odgovornosti.
Gospod, naj beseda tvojega evangelija navdihuje in vodi korake našega življenja, da bomo dosegli Tebe, saj si odšel k Očetu, da nam prostor pripraviš (prim. Jn 14,2).
MILAN NEMAC
Poveljnik mirovnih čet v Sarajevu Lewis Mac Kenzie je s svojimi kanadskimi četami zapustil Sarajevo in se vrnil na Hrvaško; njegove čete so zamenjali drugi. Ob slovesu iz Sarajeva je dal nekaj izjav: »To je bila moja 27. misija v okviru OZN; vse sem srečno izpeljal razen te.«
»Osebno sem prepričan, da obe strani streljata tudi na same sebe, kdo ve zakaj. Gre za čudno in nerazumljivo situacijo. Nikoli nisem še videl kaj podobnega v svoji dolgi karieri. Razlagal sem enim in drugim, naj se v njih lastno korist nehajo med seboj pobijati.«
Potem je dodal, da je značilnost te vojne maščevanje nad civilisti. »Samo v Sarajevu sem videl težke topove bombardirati bolnišnice in pa da so jih prevažali na avtomobilih rdečega križa. Za resničen mir v BiH bi bilo potrebno 40 tisoč vojakov«, je zaključil Mac Kenzie. (Voce del Popolo).
Ta nora balkanska politika ima svoj odraz tudi v Hrvaški, kjer politika ni tako premočrtna, kot jo Hrvati, vsi brez izjeme, skušajo prikazati. Na to opozarja članek v Slovencu z dne 23. julija, ki govori o odnosih Hrvaške do Slovenije. Med drugim piše:
»Slovenija je doslej skušala razumeti nemajhne hrvaške težave, zlasti vojno in njeno razdejanje. Z vojnimi razmerami smo si razlagali tudi neustrezne hrvaške odzive na
Znanstveni licej »F. Prešeren«:
5. A razred: Paolo Antonelli (43/60), Elena Brazzani (43), Franc Fabec (38), Nadja Fucka (40), Sava Jogan (50), Katja Manfredini (40), Jernej Mirošič (36), Marianna Op-pelli (56), Erika Paulina (38), Andrej Pavlica (44), Peter Rudež (36), Marko Sedmak (36), Mitja Starec (36), Maja Visintin (39), Tamara Zajec (56).
5. B razred: Marjanka Ban (48), Erika Cok (38), Ingrid Cok (52), Iri-na Čebulec (53), Jana Drassich (56), Luana Grilanc (48), Dunja Jogan (48), Tanja Kosmina (40), Petra Krizmancic (48), Paolo Feghissa
(36), Martin Pertot (36), Valentina Repinc (53), Tomaž Milič (36), Jana Palcich (36), Elena Samar (56), David Savron (44), Jagoda Skerk (48), Aljoša Sterni (38), Tatjana Stopar (42), Mitja Tavčar (46), Jerica Zapu-šek (40).
5. C razred: Christian Briscich (55), Marco Coloni (45), Erika Drioli
(42), Breda Furlani (40), Maximilian Gherbassi (37), Mitja Gombač (50), Aleš Kapun (38), Peter Korošic (37), Alessio Kozman (50), Paolo Kralj (45), Irena Milanič (52), Gabrijela Mohorovicic (44), Danilo Pahor (40, Vesna Pahor (42), Katja Pasarit (50), Katja Polh (50), Marko Presl (36), Flavio Reggente (46), Jadranka Santi (51), Marija Dolores Škerlj (38), Alessandro Sluga (42).
Trgovski zavod »Žiga Zois«
5. A razred: Vesna Buscemi (36/60), Adriana Ciuk (44), Deborah Colja (45), Aleksij Cosma (53), Elena Cossutta (40), Samanta Gruden (48), Monica Micali (45), Mojca Milič (43), Barbara Pavat (50), Denis Pernari (50), Laura Pettirosso (43), Gabrijela Pieri (38), Marco Prassel-
različne probleme, ki se med sosedi pač pojavljajo... Namesto pogajanj o spornih zadevah in sporazumnega reševanja perečih vprašanj, se Hrvaška vse bolj očitno zateka k izsiljevanju in enostranskemu »reševanju« problemov po načelu izvršenih dejstev...«
Če smo se pred dvema letoma začeli čuditi cestnim barikadam v okolici Knina, prepričani, da gre za hajduke, ki delujejo po navodilih Beograda, bomo sčasoma prisiljeni na novo premisliti, kakšna in kolikšna je bila vloga Zagreba pri sestavljanju norega balkanskega scenarija. Nesposobnost oz. nepripravljenost hrvaške politike za sporazumevanja in pogajanja je bila bržkone prisotna tudi v odnosih s srbsko manjšino na Hrvaškem od samega začetka Tudjmanove vladavine. »Nacional-demokracija« hrvaškega tipa se je sčasoma vse bolj preobražala v goli nacionalizem, z vse manjšim demokratičnim preostankom.«
O kršenju demokratičnih svoboščin in pravic na Hrvaškem se vse bolj pritožujejo vse opozicijske stranke, tudi italijanska manjšina, posebno sedaj, ko so v predvolilnem boju. Volitve v novi hrvaški sabor bodo namreč prvi teden avgusta, sredi najhujšega poletja, begunske zmede in še vedno prisotnih bojev v nekaterih krajih Hrvaške. Tako je, Tudjman hoče novo potrditev svojega hrvaškega nacionalizma.
li (37), Tanja Puric (37), Bojana Racman (36), Tamara Raseni (48), Betty Rebula (42), Eliana Scabar (50), Bogdan Stopar (48), Kristina Vodopivec (36), Sabina Zega (43).
5. B razred: Massimo Barini (42), Silvia Bartoli (36), Stefano Biekar (37), Tatiana Chiepa (54), Tamara Cibic (54), Cinzia Ciriani (45), Marko Debeljuh (42), Martina Doljak (44), Michela Flego (45), Susanna Gombacci (38), Ravel Gombač (52), Tamara Gregori (36), Sašo Kubošek
(36), Tiziana Starez (36).
5. C razred: Igor Bizjak (42), Erika Cherin (40), Claudia Coslovich
(37), Lorena Cossutta (37), Sara Cossutta (36), Daniela Ellero (36), Marco Geri (37), Ilaria Giorgi (43), Daniel Gulich (44), Erika Inamo (50), Valentina Košuta (50), Elizabeta Kraljič (44), Barbara Luxa (42), Alenka Mozetič (48), Damiana Ole-nik (48), Miriam Ota (60), Martina Pettirosso (49), Kristjan Rebula (36), Dimitri Rosso (50), Tanja Seganti (48), Marco Škabar (36), Peter Stoc-ca (39), Lucija Tersar (60), Mateja Zidarich (38), Edvard Žerjal (36).
Oddelek za geometre: Martin An-dolsek (42), Igor Antoni (37), David Antonič (52), Marco Antoni (43), Ivo Buda (40), Damian Gulli (38), Kristjan Mucchiut (40), Uroš Tul
(43), Andrej Volpi (38).
Konferenca o nekdanji YU
Varnostni svet ZN se tudi po propadlem premirju (že 39 na območju nekdanje Jugoslavije) ni odločil za posebne ukrepe proti Srbiji. Temu je vsaj deloma botrovala tudi užaljenost Butrosa Galija, češ da ZN niso bili povabljeni na londonska pogajanja o BiH, ki so rodila dogovor o (neuresničenem) premirju. V ozadju obstajajo vse močnejša nesoglasja med Butrosom Galijem in VS. Prvi je namreč mnenja, da naj se z jugoslovansko krizo ukvarja predvsem Evropa. Spor je nato gladil britanski zunanji minister Hurd, ki je tudi napovedal, da naj bi se avgusta v Londonu začela mednarodna mirovna konferenca o nekdanji Jugoslaviji, udeležile pa bi se je vse države z območja nekdanje YU, države ES in stalne članice VS. Ta mirovna konferenca naj bi tako dokončno uredila prav vsa vprašanja v zvezi z nekdanjo balkansko državo, toda nekateri komentatorji opozarjajo, da bi jo lahko tudi izkoristili kot obliko potiskanja v neki novi jugoslovanski okvir.
Prav tako v Londonu naj bi se v ponedeljek nadaljevali pogovori o BiH. Tokrat je lord Carrington dejal, da se sploh ne bo spuščal v pogovore o kakem premirju, saj da to po tolikerih kršitvah nima nikakršnega pomena več. Sprte strani same naj bi spoznale, da tako kot je šlo do sedaj, pač ne gre več.
V	samem Sarajevu se položaj bistveno ne spreminja. Spet, čeprav nekoliko bolj neredno, prihajajo letala s pomočjo. Trpljenje prebivalstva se nadaljuje. Na severu države so Srbi v glavnem dosegli vse svoje vojaške oz. teritorialne cilje — zato opazovalci napovedujejo, da bodo sedaj bolj voljni za pogajanja. Hercegovina je trdno v rokah Hrvatov, medtem ko Muslimanom zmanjkuje orožja in so bolj ali manj postavljeni pred dejstva. Brez dvoma ni mogoče preprosto primerjati vloge Hrvaške in Srbije, dejstvo pa je, da se vloga Muslimanov v BiH omejuje in da še lep čas ne bodo dočakali vojaške intervencije. Ta bi — vsaj v obliki kopenskega posega — bila sedaj zelo veliko tveganje in tehnično težko izvedljiva. Tako ugotavlja tudi obrambni minister Janša, ki meni, da je bil najugodnejši čas za intervencijo že zamujen. V Jadranu je sicer vse več ladij zahodnoevropskih držav, minuli petek pa je vanj zaplula tudi slovita letalonosilka Sa-
ratoga'	Leon	Marc
»Najprej stanovanja -potem odlikovanje!«
Ustanovitelju Skupnosti Emavs, duhovniku Pierre (l’Abbe Pierre) je francoska vlada nameravala podeliti najvišje francosko odlikovanje častne legije za njegovo 80-letnico.
Duhovnik je odlikovanje odklonil. Pisal je predsedniku vlade Berego-voyu, da bo sprejel odlikovanje šele potem, ko se bo našla hiša za brezdomce. Vlada je pogoj sprejela zelo resno. Takoj je zasegla dve palači za pariške brezdomce.
Oddaja o Zambiji
V	ponedeljek, 22. julija, je zvečer slovenska televizija imela izredno oddajo. Posvečena je bila delu slovenskih misijonarjev z Zambiji. Sicer misijonarji niso bili edini protagonisti, oddaja je prikazala tudi zambijske politike, življenje na deželi in v mestu, slapove na reki Zambesi in še to in ono, vendar poudarek je bil na delu naših misijonarjev, posebno misijonarja Stanka Rozmana in Mihe Drevenška. Stanko Rozman gradi novo polikliniko, Miha Drevenšek pa skrbi tudi za vajence raznih poklicev, posebno za mizarje.
Ko misijonarji oznanjajo evangelij, skrbijo tudi za kulturno rast domačinov. Ekipa slovenske televizije je bila namreč v Zambiji in je tam posnela prizore iz oddaje, ki smo jo lahko gledali. Lepo bi bilo, ko bi filmski trak oddaje lahko vrteli tudi po naših dvoranah.
Papež Janez XXIII. o pomenu športa
Precej let je že minilo, ko je pokojni papež Janez XXIII. pri sprejemu vodstva italijanske športne zveze govoril o pomenu športa. Njegove misli imajo še vedno svojo veljavo.
— Šport ima v vašem življenju veliko vrednoto za pridobivanje kreposti. Stalno vadite, da vaše mišice ne bi zgubile elastičnosti in svežine in se ne bi zmanjšala njihova vrednost. Stalna vaja, ki je v prvi vrsti namenjena fizičnemu in tehničnemu uspehu, mora imeti stalen in plodovit odmev v duši, ki se po tej poti obogati z dragocenimi navadami.
Namreč tudi v športu se morejo razvijati prave in močne krščanske kreposti, ki jih božja milost napravlja potem stalne in rodovitne: v duhu discipline se učijo in prakticirajo pokorščina, ponižnost, odpoved. V odnosu med moštvi in tekmovanji bratska ljubezen, medsebojno spoštovanje, velikodušnost, večkrat tudi odpuščanje; trdi zakoni telesne uspešnosti zahtevajo čistost, skromnost, zmernost in previdnost.
Kakšna sreča je za vas, da morete z mladostnim navdušenjem praktici-
rati te kreposti, brez katerih je sicer mogoče postati hraber atlet, toda ne pravi krščanski atlet.
Duhovna vrednota športa je tudi v tem, da se teži za vedno boljšimi uspehi, kar je značilno za tekmovanja.
To nas uči, da se ne smemo nikoli zadovoljiti z doseženimi uspehi na telesnem in duhovnem področju. Z božjo pomočjo in dobro voljo si je treba prizadevati za dosego vedno večje popolnosti, »do svoje doraslosti v Kristusu« (Ef 4,13).
Kamenica na Matajurju
List Dom poroča, da bo srečanje Slovencev iz videmske province letos na Matajurju, in sicer v nedeljo, 9. avgusta. Poletno srečanje se je vrši-
lo	več let na Kamenici. Naletelo je na hudo nasprotovanje. Prišlo je do nekajletnega premora. Sedaj se bo obnovilo na Matajurju. Ohranjeno bo verjetno ime »Kamenica«. Zbiranje bo ob 9.30 pri matajurskem zavetišču, nato peš na kraj srečanja. Po kosilu bo kulturni program in ob 15. uri sv. maša v slovenskem jeziku.
V	primeru slabega vremena bo Kamenica v nedeljo, 16. avgusta.
Živa je govorica, ko govorijo dela. Umaknejo naj se besede, govorijo naj dela.
Sv. Anton Padovanski
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje Natečaj za novo slovensko gledališko igro
Dela, kateregakoli žanra, a izvedljiva z ansamblom SSG, morajo biti predložena upravi gledališča do 31. oktobra v petih podpisanih izvodih. Žirija teatrologov in predstavnikov gledališča bo podelila
odkupno nagrado Lit. 8.000.000 (osem milijonov lir).
Nagrada vključuje odkup za uprizoritev v letu 1993, SSG pa si pridržuje pravico odkupa tudi drugih del. Potrebne infoormacije dobite na upravi SSG v Trstu, UL Petronio 4, ali po telefonu 632-664/5.
Vse za šolo dobite v
Katoliški knjigarni
Tam je naprodaj tudi knjiga
PREMIKI
Janeza Janše
cena 40.000 lir
Zrelostni izpiti v Trstu
Nadškof Franc Perko: »Nova Evropa - skupnost svobodnih narodov«
Italijanski tednik»Il Sabato« je imel v zadnji številki intervju z beograjskim nadškofom Francem Perkom. Objavljamo del tega intervjuja, ker se nam to zdi pomembno zaradi sedanjega vojnega stanja v bivših jugoslovanskih republikah.
Kaj mislite o sedanjem položaju?
Jasno je, da smo med katoliško in pravoslavno Cerkvijo v prehodnem obdobju tako na političnem kot na verskem področju. Zdi se mi, da je na začetku šlo za izbiro vojne, kot da bi se dalo odnose med Srbi in Hrvati rešiti z nasiljem. Zdaj se zdi, tudi zaradi sankcij, da je ta misel zašla; tudi pravoslavna Cerkev je za mirno rešitev.
Kaj menite, da je na dnu teh ranih zamenjav v Jugoslaviji in na vzhodu Evrope?
V	deželah bivšega komunističnega režima je šlo za neizogiben proces, za proces neodvisnosti narodov. Združena Evropa je lahko samo skupnost svobodnih in točno opredeljenih narodov, sicer ne bo funkcionirala. Ta proces se je odvijal v raznih deželah, v Jugoslaviji, v bivši Sovjetski zvezi in tudi na Češkoslovaškem.
Kakšen je bil položaj Cerkve v Jugoslaviji pred sedanjo vojno?
Katoliška Cerkev v Srbiji ni imela problemov, režimski pritisk je veljal za pravoslavno Cerkev.
In sedaj?
Katoličani v beograjski nadškofiji so povečini Hrvati in Madžari, četudi nas je le še enajst tisoč. Mnogi so se namreč odselili zaradi napetih odnosov s Srbi. Propaganda namreč trdi, da Vatikan podpira opozicijo, da je sovražno razpoložen do Srbije in pravoslavja. Moralni pritisk je
hud; jaz sicer nagovarjam ljudi, naj ostanejo, toda kako, če se eni otroci nočejo igrati z drugimi.
Kaj sodite o memorandumu srbske Cerkve glede vojne?
Z Memorandumom se srbska Cerkev prvič ograjuje od vojne, ki jo je prej blagoslavljala. Teologija sicer dopušča vojno kot obrambo, toda tukaj se vsi branijo, Srbi, Hrvati, Muslimani. Zato blagoslavljati vojno tukaj pomeni blagoslavljati vojno kot tako.
Kaj menite o medsebojnih obtožbah med pravoslavci in hrvaško Cerkvijo?
Jaz nisem Hrvat in imam svoje kritično stališče do tega, kar se dogaja na Hrvaškem. Res pa je, da so srbski popje zapustili hrvaške kraje. Tudi nam grozijo, tudi mi imamo hude težave, a jaz sem ostal na svojem mestu. Zakaj so oni odšli?
In kako je v Bosni?
Nimamo zvez. Bosanski frančiškani so sicer ostali, a delo je nemogoče. Kar se je zgodilo v Sarajevu in tudi v Mostarju, ni mogoče sprejeti kot obrambo srbstva. Zgodile so se pa strašne reči: zasedeni samostani, oskrunjene redovnice, oblast pa molči.
Kako se bo končalo?
Težko je kaj točnega predvidevati. Če se ne bodo odpovedali vojni, potem bo hudo in bo verjetno prišlo do obračunavanja tudi tukaj v Srbiji, kajti socialni problemi so iz dneva v dan hujši.
Posvetitev Mariji dne 15. avgusta
Kot znano, so slovenski škofje sklenili, da se slovenski narod znova posveti Marijinemu varstvu ob prvi obletnici neodvisnosti. Posvetitev bodo škofje opravili v soboto,
15.	avgusta, na treh glavnih Marijinih božjih poteh: na Ptujski Gori za mariborsko škofijo, na Brezjah za ljubljansko, na Sv. Gori za koprsko škofijo: na vseh treh božjih poteh bo posvetitev med mašo ob 10. uri.
Istočasno škofje vabijo rojake po vsem svetu, naj se isti dan v duhu združijo z njimi in opravijo posvetitev, kakor je kje bolj prilično. V tržaški škofiji se bodo zbrali na Re-pentabru. V goriškem zamejstvu nimamo primerno velike Marijine cerkve, da bi se mogli v njej zbrati k skupnemu posvečenju. Zato poslušajmo nasvet škofov in v vsaki župniji opravimo posvečenje na Veliki šmaren, če mogoče med mašo ob 10. ali kaki drugi primerni uri v dopoldanskem času po pridigi. Seveda pa, kdor bo mogel, naj poroma na Sv. Goro.
Zapleti z dvojezičnim šolstvom
Okrajni šolski svet v Šmohorju je za ravnateljico dvojezične ljudske šole na Brdu imenoval učiteljico, ki nima prakse v poučevanju na dvojezičnih šolah, vrhu tega pa ni niti opravila izpita iz slovenščine. Ker ta primer ni osamljen, vidi nadzornik Franc Wiegele v takem postopanju »poskus izpodkopavanja dvojezičnega šolstva«. Wiegele je tudi pozval politike, naj jasno nastopijo proti takim nameram.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Pasji dnevi
IZ SLOVENSKE KOROŠKE
Koroške drobtinice
V	soboto, 25. julija, je vas Hiitten-berg na Koroškem (blizu Št. Vida) pozdravila visokega gosta in približno 4.000 obiskovalcev. Prof. Hein-rich Harrer, najprominentnejši prebivalec tega 500 let starega kraja, je za otvoritev svojega muzeja povabil tibetanskega »boga« - Dalaj Lamo, ki je v svojem govoru povedal o kitajskem pritisku na tibetansko ljudstvo, ki je pred 40 leti izgubilo svobodo. Koroški raziskovalec je na svojih potovanjih spoznal budističnega vodjo in z njim sklenil prijateljstvo, kateremu je z razstavo o Tibetu naredil posebno veselje. Prof. Harrer misli že naslednje leto povečati razstavljalni prostor z ostalim raziskovalnim materialom, ki ga je nabral na svojih potovanjih.
Znani koroški Slovenec g. Karel Smolle je minule dni presenetil svoje rojake. 24. julija je namreč po nekajmesečnem delovanju (od februarja) odstopil kot častni konzul Republike Slovenije v Celovcu. Slovenska politika oz. njen predsednik Drnovšek in zunanji minister Rupel mešajo posebne vrste »golaž«. Tako so za Smollejevim hrbtom nastavili Katjo Boh za veleposlanika na Dunaju, zdaj pa so imenovali ministra Jeraja za generalnega konzula v Celovcu. Smolle, ki je delal brezplačno in je v mesecih svojega delovanja preskrbel Sloveniji milijone šilingov, je ogorčen nad imenovanima politikoma in upa, da bodo volitve prinesle tisto, kar pošteni Slovenci želijo in zaslužijo.
\
Šolarji Mohorjeve predstavljajo svoj časopis
Otroci Mohorjeve ljudske šole izdali časopis
Otroci Mohorjeve ljudske šole so za konec šolskega leta izdali bogat šolski časopis, pri sestavi katerega je sodelovalo skoraj trideset šolarjev. V listu so otroci predstavili izvenšolske dejavnosti, katerim se posvečajo dijaki Mohorjeve, pogovore s politiki in fotografijo. Nekateri šolarji, ki so se bavili s to panogo, so na zaključni prireditvi Mohorjeve fotografije tudi prodajali, dobiček pa namenili pomoči za begunske otroke.
Nova maša
V	Nonči vasi pri Pliberku je v nedeljo, 12. julija, daroval novo mašo Slavko Thaler, ki je bil pred kratkim posvečen v duhovnika. Dogodek je za Nončo vas pomemben tudi zato, ker se ni še zgodilo (vsaj v polpretekli
dobi ne), da bi kak duhovnik iz te vasi daroval novo mašo v svojem rojstnem kraju.
Avstrijski parlament in manjšinsko zastopstvo
Avstrijski parlament je v razpravi o volilni reformi zavrnil predlog o sa-mostojnem zastopstvu manjšin. Kljub temu je Center avstrijskih narodnih skupin s peticijo dosegel, da se bo o tem predlogu še razpravlja-
lo.	Zanimivo, da so se proti manjšinskemu zastopstvu izjavili tako slovenski člani avstrijske socialistične stranke kot parlamentarka Terezija Stoisits, gradiščanska Hrvatica, izvoljena na listi Zelenih, ki predstavlja prav manjšine v Avstriji. Zaradi tega jo je EL (Enotna Lista -stranka koroških Slovencev) pozvala k odstopu, »ker ne deluje v interesu narodnih skupin«.
Pes naznanja v pratiki 23. julija že od nekdaj začetek »pasjih dni«. Ko gleda v desno, se začno, ko pa 23. avgusta gleda v levo, se končajo.
Dandanes so pasji dnevi le še oznaka za najbolj vroče poletne dni. Kaj pa v resnici pomenijo, komaj kdo ve.
Po 20. juliju začne vzhajati na jutranjem nebu s soncem vred zvezda Sirij. Po nekdanji, že Rimljanom stari veri, prinaša ta zvezda nesrečo ljudem, živalim in posevkom.
Štirje tedni pasjih dni so nekoč veljali za nesrečno dobo, ko v srednjem veku niti službe božje niso obhajali. Zvezdo Sirij so imenovali tudi »pasjo zvezdo«; v tem času so imeli baje moč psom podobni zli demoni, ki so škodovali vsemu, kar na svetu živi. Po nekem drugem mnenju je bil to čas nekega podzemeljskega božanstva, »Nehalenije«, ki so ji žrtvovali
Duhovni poklici
V	začetku julija smo bili v Burgundiji v Franciji (Lyon) in smo občudovali lepe kraje in pridne ljudi. V pokrajini je na deželi videti prav ma-
lo	cerkva (kakšna razlika s Slovenijo!) in je prišlo na dan vprašanje, kako je z verskim življenjem.
Znano je, da je precej verske brezbrižnosti in zato malo zanimanja za življenje po veri. Če tega ni, potem so duhovniki nepotrebni; ali pa ker ni duhovnikov, je taka brezbrižnost neizogibna. In dušnih pastirjev je res malo. Ponekod pomagajo pridni laiki, ki se zavedajo svojih krščanskih dolžnosti, in učijo katehezo ali pa vodijo službo božjo, ko ni duhovnika (razen svete maše).
Smo v času novih maš. Tako sem bil v nedeljo, 12. julija, pri novi maši g. Janeza Kavčiča v Črnem vrhu nad Idrijo. Kdo bi mogel opisati veselje in sodelovanje številnih ljudi? Bilo je res nekaj častiljivega. Zelo ganljiv prizor je bil, ko je novoma-šnikova mati pred mašo pred oltarjem svojemu sinu čestitala in mu dala nekaj prav lepih opominov in nasvetov za njegovo duhovniško življenje.
Črni vrh šteje danes 9 živih duhovnikov in 8 sester redovnic. Kje in odkod je ta župnija dobila moč, da je spravila pred božji oltar tako število duhovnih poklicev? Rekli so, da je poleg teh dala župnija še 26 drugih, danes že pokojnih duhovnikov.
O vsem tem sem premišljeval: v katero skupino spadamo pravzaprav mi? Ali se bo tudi naša verska brezbrižnost povečala in bomo lahko brez težav shajali brez duhovnikov? Ali bodo prišli časi, ko se bodo vse naše župnije ponašale s številnimi in dobrimi duhovnimi poklici?
Naši ljudje bi morali na to pomisliti. Mnogi, ali morda celo večina, se ne zavedajo stanja, v katerem smo. Šlo je do sedaj, bo šlo tudi naprej. »Flikali« smo in smo do danes, čeprav z velikimi težavami, kar dobro »flikali«. Nekdo je celo rekel, da smo privilegirani, ker imamo skoraj povsod naše duhovnike. Bodočnost pa nam ne obeta nič dobrega. In tega bi se morali vsi dobro zavedati, da ne bo mogoče povsod, kjer bi bila potreba, postaviti slovenskega duhovnika. A povsod se od duhovnika le preveč zahteva. In če njega ni, gre vse v nič.
To verjetno ni pravilno zadržanje. Res je: Jezus je rekel »Molite«, a to ni dovolj.
Iščimo poti, kako bi prišli do novih duhovnih poklicev.
pse, da bi naklonila dobro letino, vsaj upodabljali so jo s psom. Tako piše Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev.
Stare vere ni več, ime pa je ostalo: »pasji dnevi« so ostali, le da so danes dnevi počitnic. Kdor more, si vzame »ferie« in gre k morju ali v hribe. Drugi se odpeljejo v tujino, kamorkoli, le da greš od doma, da si vzameš dopust.
Ostaja pa dejstvo, da so to tudi dnevi raznih nesreč. Kronika zato poroča v teh dneh o nesrečah na cesti, v hribih, na vodi. Letos pa se v teh dnevih odvija trgedija beguncev iz BiH. Teh je že nad dva milijona. Sosedje jih sprejemajo, vendar mogočneži nič ne storijo, da bi to tragedijo zavrli. Sestajajo se, debatirajo, razpravljajo, tudi sklepajo, tragedija pa je iz dneva v dan hujša. Pasji dnevi pač!	(r	+	r)
NASI
Iz Venezuele
V	srednjeameriški državi Venezue-
li	so trije slovenski duhovniki v dušnem pastirstvu; vidimo jih na fotografiji; od leve proti desni so: Janez Grilc, v sredi g. Martin Prša, desno p. Hugo Delčnjak.
Janez Grilc je doma iz Novega mesta in deluje v Caracasu, glavnem mestu Venezuele. Martin Prša je Prekmurec, p. Hugo Delčnjak pa frančiškan, rojen v Novi Cerkvi. Oba sta nastavljena v škofiji Cala-bozo, ki je velika za pol Slovenije. P. Hugo upravlja dve župniji. Martin Prša ima čez 80 let in ni nikoli biI na počitnicah. G. škof ga je hotel upokojiti, pa ni hotel iti »počivat«, niti ne v bolnico, da bi si zdravil nogo, ki je zelo zatekla in ga mora hudo boleti. Je res pravi Kristusov vojščak, ki ne gleda na rane, pač pa se kar naprej bori.
Politične razmere v državi so precej nestabilne. Kar je državnega, slabo deluje, to velja tudi za pošto. Sedaj skušajo nekatere ustanove privatizirati, a se sindikati upirajo.
G. Janez Grilc je naš naročnik in nam je poslal zgornje novice in fotografijo.
V	Katoliški knjigarni dobite
kaseti
»MARIJA SKOZ’ ŽIVLJENJE« in
»MARIJINO ŽIVLJENJE V NJENIH PRAZNIKIH« v izvedbi
MPZ Anton Foerster
in Komornega zbora
Anton Foerster.
Bliža se Draga ’92
Naše letošnje romanje v Lurd šola za finančne stražnike • nov izziv proti Slovencem
Letošnja bo prva Draga, ki se bo odvijala v luči mednarodnega priznanja Slovenije in torej dejanske slovenske samostojnosti. Ni se pa odrekla svojim tradicionalnim značilnostim. V predstavitvenem biltenu, ki smo ga dobili skupaj z revijo »Mladika«, piše, da »se Draga ne sme spremeniti v nekakšen aseptični znanstveni simpozij. Ohraniti mora svežino svoje idejne usmerjenosti, obenem pa nuditi vsem možnost za široko in svobodno soočenje z drugačnimi mnenji. S tem upamo, da bo tudi v bodoče ohranila svojo izvirnost in privlačnost.«
Če nekoliko pogledamo program letošnje Drage, nam postane jasno, da priložnosti za diskusijo ne bo manjkalo. V petek, 4. septembra, bo ob 17.30 predavanje mladega slovenskega kulturnika prof. Gorazda Ko-cijančiča pod naslovom »Apofatizem in politika«, ki bo zadevalo problematiko politične etike. Naslednjega dne, to je v soboto, 5. septembra, se bosta zvrstili kar dve predavanji, ki ju bosta posredovala dva protagonista slovenske osamosvojitve, in sicer Lojze Peterle in Jože Pučnik. Prvi bo ob 16. uri imel predavanje pod naslovom »Kristjanovo politično tveganje«, s katerim bo orisal kristjanovo vpletenost in vlogo v družbeni problematiki nove Slovenije. Pučnik pa bo ob 18. uri govoril o dilemah v slovenskem političnem dogajanju. Njegov referat se bo glasil »Od narodne indentitete do državne osveščenosti«.
V	nedeljo, 6. septembra, bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru sv. maša, nato pa bo ob 10.30 nedeljsko jutranje predavanje, ki bo kot običajno posvečeno verski problematiki. Ob stoletnici 1. slovenskega katoliškega kongresa bo mladi teolog dr. Edvard Kovač predaval na temo »Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo«. Letošnjo Drago pa bo ob 16. uri popoldne zaključilo predavanje dr. Franca Rodeta »Da bi nam srca vnel za čast dežele«. Vsakemu predavanju bosta seveda sledili diskusija in družabnost.
Med predavatelji na letošnji Dragi bo tudi Lojze Peterle
Draga se torej ne odreka svoji tradiciji, vendar tudi tokrat obljublja, da bo kljub tradicionalnosti izvirna, aktualna in privlačna. Govor bo namreč o temah, ki so tako v matici kot v zamejstvu in zdomstvu aktualne in »vroče«: problemi mlade slovenske demokracije, vloga kristjana v družbi, slovenstvo danes... Zaradi vsega tega se obeta dokaj živahna debata, ob kateri se udeleženci gotovo ne bodo dolgočasili.
Ivan Žerjal
Slovenci v literaturi italijanskega Trsta
Pod tem naslovom so v prejšnjih dneh v Primorskem dnevniku izšli štirje prispevki izpod peresa prof. Marije Pirjevec. V njih je govor o tem, kako so tržaški italijanski intelektualci in književniki, pesniki in pisatelji tega stoletja, gledali na slovensko narodnostno skupnost. Večinoma so na Slovence gledali zviška, z očmi naroda na »višji civilizacijski stopnji«, marsikdaj tudi z odklonom. Šele sodobni tržaški italijanski literarni krogi se osvobajajo teh predsodkov. V tem prednjači zlasti istrski pisatelj Fulvio Tomizza, za njim pa Ferruccio Folkel, Guido Mi-glia in drugi.
Kot je bilo najavljeno, je bilo od
16.	do 22. julija romanje bolnih in zdravih v Lurd, ki ga vsako leto pripravi združenje Unitalsi. Letos se ga je udeležilo nad 500 romarjev iz naše nadškofije. Romanje z modrim vlakom je poteklo zelo lepo kljub vročini tudi v Pirenejih. Skupina naših romarjev je bila skupaj v vlaku in v hotelu. V Lurdu smo imeli skupne pobožnosti z romarji Unitalsi iz Pordenona in Lukanije pod izmeničnim vodstvom škofov iz Gorice in ostalih dveh škofij. Tudi pri vsaki skupni pobožnosti smo imeli slovensko prošnjo, kljub temu da nas je bilo slovenskih romarjev letos malo.
Na potovanju tja in nazaj smo imeli v vlaku somaševano sv. mašo tudi z našo prošnjo in pesmijo, seveda po zvočniku. Ko smo se vrača-
li,	smo imeli v vlaku evharistično procesijo, kot jo imajo v Lurdu vsako popoldne. Duhovni vodja je v spremstvu dveh strežnikov in dveh skavtinj nosil Najsvetejše in ob petju evharističnih pesmi blagoslavljal najprej bolnike, potem romarje v vsakem vagonu posebej. Čudovito lepo zbrana evharistična pobožnost, ki smo jo vsi svojevrstno doživljali.
Izredno lepe so bile tudi večerne procesije z lučkami ob molitvi rožnega venca, ko vsaka zdravamarija zazveni v jeziku navzočih romarjev. Pri vsaki desetki je molil eden tudi v slovenščini in po zvočniku tudi zapel kitico lurške pesmi. V nedeljo zvečer je voditelj pobožnosti pred slovensko zdravomarijo pozval vso procesijo, naj bo ta prošnja za blagoslov slovenskega naroda in za mir v naših krajih.
Hvala Bogu in Mariji za lepe dneve ob tem romanju. V Lurdu človek res doživlja vesoljnost Kristusove Cerkve ob ljubezni vseh narodov do Marije, kjer človek čuti, da smo vsi bratje in sestre v Kristusu ter otroci naše skupne Matere Marije.
mf
★
Cerkev je bila in ostaja nenadomestljiva nositeljica ne samo nekega eshatološkega sporočila, ampak tudi neke slovenske narodne zavesti.
Alojz Rebula
Turistična karta Nadiške doline
Turistični razvoj, ki ga je bil v zadnjih letih deležen Čedad kot sedež pomembnih mednarodnih manifestacij, je do sedaj zajel Nadiške doline le obrobno, čeprav le-te nudijo turistu poleg zelenja in neoskrunjene narave tudi vrsto zgodovinsko in umetnostno pomembnih zanimivosti.
Da opozori javnost na to majhno, a prijetno deželico pod Matajurjem, je zadruga Lipa iz Špetra ob pomoči dežele Furlanije - Julijske krajine, Gorske skupnosti Nadiških dolin in domačih gospodarstvenikov pripravila turistično karto, ki je te dni izšla v petih jezikih: italijanščini, slovenščini, nemščini, francoščini in angleščini. Poleg samega zemljevida prinaša tudi kratko predstavitev pokrajine, njene zgodovine in umetnosti, naravnih zanimivosti in ljudske kulture; poleg tega svetuje turistu pet enodnevnih izletov z različnimi variantami, po katerih na najlagodnejši način spozna to deželico, in prinaša vse za turista nujno potrebne napotke.
Predstavitev turistične karte je bila v nedeljo, 26. julija, v Čedadu.
V	zadnjih dneh je spet prišla na dan - in tokrat dokončno - zadeva v zvezi z graditvijo šole za finančne stražnike na mirenskem letališču. Kot znano, je zaradi tega vprašanja padla prejšnja občinska uprava, ker je hotela odločati mimo volje občinskega sveta in prebivalstva; prišlo je tudi do pobiranja podpisov in deset tisoč Goričanov se je na ta način izreklo proti novi zgradbi. V naslednjih mesecih je zadeva nekako spala, čeprav je bila na delu posebna komisija, da bi preverila možnost, da bi šolo zgradili nekje drugje. V resnici ta komisija ni mogla redno delovati, ker na njene zahteve uradi v Rimu, ki so odgovorni za novo šolo, sploh niso odgovorili, češ da gre za zgradbo, ki je krita s tajnostjo. Tudi komisija ni bila sicer posebno uspešna, saj se ni sestala ne s predstavniki odbora, ki je zbral deset tisoč podpisov, ne z občinsko upravo iz Sovodenj. Kot se ponavadi dogaja ob teh prilikah, je treba zdaj nujno odločati sredi poletja, ker bo sicer vlada ukinila finančna sredstva za zgradbo.
Slovenci smo na splošno nasprotni šoli za finančne stražnike, ker bi uničila velik del sedanjega letališča, ker bi v Štandrež naselila tisoč novih naseljencev z italijanskega juga, ker ne predstavlja nobene dejanske obogatitve za mesto Gorica; zgradba je namreč daleč od mestnega središča, finančni stražniki imajo svoje prodajne centre, poleg tega pa bi se za njimi v Gorico naselila še cela vrsta sorodnikov in znancev. Sicer pa je vidni politik dejal, da je eden izmed namenov te nove šole tudi ta, da ustavi širjenje (!) Slovencev in njihove moči v Gorici.
Načrti za novo šolo so že nekaj dni razstavljeni v veži občinske palače v Gorici in vzbujajo zanimanje zaradi velikih razsežnosti: ker gre za šolo in športni center, ima šest teniških igrišč, pokrit 50-metrski bazen, telovadnico, nogometno igrišče, strelišče, dvorano za 1200 ljudi itd. Pravijo, da bodo ti športni objekti odprti tudi za prebivalce Gorice, vendar vemo, da gre pri tem ponavadi samo za vojaške kroge in njihove prijatelje.
Poglavje zase je finančno kritje nove zgradbe; o tem nima nihče jasnih podatkov, vendar vidni politiki, kot bivši poslanec Rebulla, trdijo, da gre za denar, predviden v okviru Osimskih sporazumov in da bi lah-
ko zaradi tega Gorica bila prikrajšana za nove cestne povezave.
Za šolo za finančne stražnike so se izrekli kompaktno socialisti in socialdemokrati ter večina krščanskih demokratov; proti pa Slovenska skupnost, zeleni in Demokratična stranka levice; ostale stranke nimajo jasne opredelitve.
ALJAŽEV KLUB SPOROČA
Spored svetih maš v gorskih krajih
v poletnem času 1992
Kraji, kjer je redno nedeljsko bogoslužje
Tamar ob 15; Vrata ob 16; Kofce ob 11.30; Blejski otok ob 11.30; Bohinj - Sv. Janez ob 8.30; Sv. Duh ob 10; Stara Fužina ob 19; Trenta ob 8.30; Soča ob 10; Log pod Mangartom ob 10; Drežnica pod Krnom ob 10; Kamniška bistrica ob 17; Velika planina ob 14 (5.8. ob 11); Logarska dolina ob 16; Uršlja gora ob 11; Sv. Višarje ob 10., 11., 12., 15.
Kraji, kjer je bogoslužje občasno: Kredarica 19.8. ob 11; Krvavec 16.8. začetek in konec paše - ob 15.; Nanos 7.6., 28.6., 19.7., 23.8., 6.9.,
13.9., ob 11.; Martuljek (Finžgarje-va kapela) 5.8. ob 10.; Peca (Mežica) Sv. Ciril in Metod 4.7. ob 11.; Areh na Pohorju - binkoštni ponedeljek -
13.6., 16.8. ob 11.; Pungrat na Pohorju, 26.7., 30.8., 27.9., ob 15.; Komen pod Raduho, 5.7. in 16.8. ob 12.; Loka pod Raduho - Veliki in Mali Šmaren ob 15.; Molička planina pod Ojstrico 5.7., 16.8., 14.9. ob 15.
NAŠE REVIJE
Primorska srečanja št. 136/’92
Nova številka revije Primorska srečanja vsebuje vrsto prispevkov o leposlovju, zgodovini in družbeni problematiki. Glede slednje bi omenili članka Zorke Kenda »Droge v neki srednji šoli« ter Tjaše Slokar »Osamelci«.
Nadalje dobimo veliko literarnih prispevkov, intervjuje, razmišljanja, ocene. Omenimo naj gloso Zoltana Jana pod naslovom »Današnje zarote leve, desne, namišljene resnične«, v kateri avtor izjavlja, da danes »si nihče ne more privoščiti razkošja, da bi izločili del potencialnih ustvarjalcev zaradi te ali druge barve, ker je potreben prav vsak, ki je kakorkoli za karkoli sposoben«.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV 34133 TRST Donizettijeva ulica, 3 Telefon (040) 370846 - Fax (040) 633307
DRAGA 92
XXVII. študijski dnevi DSI - Trst - 4., 5. in 6. septembra 1992
Park Finžgarjevega doma - Opčine - Narodna ulica 89
Petek, 4. septembra 1992
Ob 17.00: predstavitev letošnje »Drage«
Ob 17.30: Prof. Gorazd Kocijančič: APOFATIZEM IN POLITIKA
Po predavanju diskusija in družabnost.
Sobota, 5. septembra 1992
Ob 16.00: Slovesna otvoritev, nato:
Prof. Lojze Peterle: KRISTJANOVO POLITIČNO TVEGANJE Ob 18.00: Dr. Jože Pučnik:
OD NARODNE IDENTITETE DO DRŽAVNE OSVEŠČENOSTI
Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost. Nedelja, 6. septembra 1992
Ob 10.30: Dr. Edvard Kovač: SLOVENSKO KRŠČANSTVO MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO Po predavanju diskusija.
Ob 16.00: Dr. Franc Rode: DA BI NAM SRCA VNEL ZA ČAST DEŽELE Sledi diskusija.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru.
V prejšnji številki smo poročali o srebrnomašniškem jubileju doberdobske-ga župnika dr. Ambroža Kodelje. Kot znano, so dr. Kodeljo počastili tudi v Desklah, župnikovem rojstnem kraju, 12. julija. Zgornja slika se nanaša prav na slavje v Desklah
Otroci kolonije SLOKAD-a pred cerkvijo Brezmadežne na Pesku
V četrtek, 23. julija, se je zaključilo bivanje približno štiridesetih otrok s Tržaškega in Goriškega v počitniškem domu Slovenskega karitativnega društva (SLOKAD) v Dragi. Letos je to bilo že sedemindvajseto poletje, ko je SLOKAD nudilo možnost malčkom od petega do šestnajstega leta, da so lahko preživeli cele tri tedne v zdravem in zabavnem okolju. Dela in možnosti za razvedri-
lo	ni manjkalo: otroci so se trikrat tedensko z avtobusom peljali na kopanje v Sesljan, ob slabem vremenu pa so se popeljali na izlet po Krasu. Obiskali so tako Vejno, Repentabor, kjer jih je sprejel gospod župnik Tone Bedenčič, pa tudi invalide Skupnosti Družina na Proseku ter jim s svojim prijetnim živžavom popestrili popoldan. Ogledali so si nabrežinski kamnolom in Kraško hišo. Pogosto smo se podajali tudi na krajše ekskurzije, npr. v Botač, na Jezero ali na Kokoš in na bazovsko gmajno, kjer smo se poklonili bazoviškim žrtvam. Zanimiv pa je bil tudi obisk pri čebelarju v Gročani, saj so otroci radovedno sledili njegovi razlagi.
Bivanje v Dragi pa je nedvomno doseglo višek z izletom v Gardaland, ogromno zabavišče ob Gardskem jezeru. Otroci so se lahko ves dan zabavali z egiptovsko turo, gusarsko ladjo, gradom strahov in podobnimi »čudesi«, tako da so bili ob povratku v Drago že čisto izmučeni.
V koloniji pa nismo nikoli zanemarjali niti petja, nabožnega in ljudskega, ter se pridno pripravljali na nedeljske sv. maše na Pesku ter na praznik sv. Marije Magdalene, bazoviške zavetnice, s katerim so zaključili svoje počitnice. Ravno dnevi pred odhodom pa so menda zanje bili najbolj naporni: postavili so tradicionalni kres, ki je bil letos še posebno privlačen ter z zaključno prireditvijo prikazali staršem, kaj so se v koloniji lepega naučili. Pripravili so razstavo likovnih izdelkov, uprizorili nekaj trenutkov iz življenja v kolo-
niji ter zapeli nekaj pesmi pod potrpežljivim vodstvom vzgojiteljev Janeza in Primoža, ki že vrsto let prispevata k uspehu kolonije. Ne gre še pozabiti na dragoceno pomoč odlične kuharice in njenih pomočnic ter vzgojiteljice Maje.
Tudi letos je torej prizadevnemu gospodu Marijanu Živicu uspelo, da
je že petinštiridesetič po vrsti izpeljal počitniško bivanje kljub neštetim težavam, ki mu iz leta v leto ovirajo pot. Prepričani pa smo, da bo naslednje leto še uspešneje izvedel svoj podvig v upanju, da se bo za počitniško kolonijo v Dragi prijavilo še večje število otrok.
M.O.
Ob 50-letnici smrti sv. Bogdana-Leopolda Mandiča
Letos smo obhajali že lepo število jubilejev, zlasti duhovniških. Te dni se bomo spomnili še 50-letnice smrti sv. Bogdana-Leopolda Mandiča, ki ima tudi pri naših ljudeh na Tržaškem in Goriškem veliko prijateljev in častilcev. Nekateri so pred dnevi romali k njegovemu grobu v Padovo. Drugi se bodo morda zadovolji-
li	z obiskom njegove kapele pri Domju v ricmanjski župniji, kjer so se tega dogodka spominjali že na praznovanju meseca maja. Vsekakor gre za moža, katerega je dobro poznati in se mu priporočati.
Lahko bi rekli, da je »naše gore list«. Slovanska kri je tekla po njegovih žilah in se tega ni nikoli sramoval. Ponosen je bil na svoj rod. Znan je njegov rek: »Kri ni voda«, katerega je ponavljal zlasti takrat, ko so mu od več strani, tudi predstojniki in prijatelji, svetovali, naj bi sprejel italijansko državljanstvo in se tako izognil internaciji v notranjost države med prvo svetovno vojno. Odločno je odklonil ta nasvet, ker je hotel tudi na ta način ohraniti svojo identiteto in ostati še naprej povezan s svojim ljudstvom ter se morda po vojni vrniti v svoje kraje.
Navezan je bil tudi na naše mesto, ker je v Trstu imel več svojih sorodnikov: brata, sestro in druge sorodnike, ki jih je rad obiskoval. Tako ga je pot peljala v Rojan, kjer je živela njegova sestra, ali v ulico s. Miche-le, kjer je živel brat; spet drugič na
Montuco k svojim sobratom kapucinom.
Sicer si je vedno želel še dalje v svoje kraje. Nekaj časa je bival v Zadru v samostanu, ki ga je med zadnjo vojno porušilo bombardiranje tega mesta. Skoraj dve leti je bil vikar v Kopru, predvsem na razpolago našim ljudem v spovednici. Končno je še nekaj mesecev prebil na Reki, da bi bil blizu svojim ljudem. Od časa do časa se je vračal tudi v svoj rojstni kraj, v Hercegnovi pred Boko Kotorsko na obisk k sorodnikom. Tu je tudi pripravil na smrt in pokopal svojega brata. Danes je ta rojstni kraj sv. Bogdana-Leopolda sredi vojnih dogodkov in je izključena vsaka možnost, da lahko pride do obiska, kakor je to bilo še v bližnji preteklosti, ko je Hercegnovi veljal za važen turistični kraj na dalmatinski obali.
Lahko bi se še vprašali, kako to, da so svetnikovi sorodniki razstreseni danes vsepovsod. Rodbina Mandič, ki izhaja v resnici iz notranjosti Bosne, je bila nekaj stoletij vključena v ribištvo in pomorstvo. Posedovala je svoje večje ali manjše ladje, s katerimi je trgovala po Jadranu. To delo je počasi propadlo in družina je obubožala. O lepih starih časih govori danes le še velika svetnikova roj-
stna hiša ob morju, ki pa je tudi že menjala gospodarja in je bila pri nedavnem potresu hudo poškodovana.
Kako pa je sam Bogdan prišel v tujino in je tam preživel skoraj vse svoje življenje in našel tudi smrt? Kratkomalo zato, ker je že kot 16-leten mladenič začutil v sebi redovniški poklic in so ga kapucini, ki so imeli v kraju manjšo postojanko že iz časov beneške republike, poslali v Benetke, kjer je bil sedež njihove province. Tako je Bogdan še mlad dobil novo domovino, dobil novo redovniško ime Leopold in se postopoma vključil v novo stvarnost. Vendar je njegovo srce ostalo na drugi strani Jadranskega morja. Vedno si je želel nazaj v domače kraje tudi kot redovnik. In celo kot misijonar, da bi po svojih močeh prispeval k edinosti med kristjani.
To si je štel za svojo glavno življenjsko nalogo ter ji je ostal zvest do smrti. V domačem kraju, kjer je zagledal luč sveta 1. 1866 (istega leta kot naš Ivan Trinko-Zamejski), je bila poleg katoličanov močna pravoslavna skupnost. Že v svoji otroški dobi je moral doživeti kako hudo preizkušnjo, ko so se medsebojni odnosi med Hrvati in Srbi zaostrili. Zato je že 1.1887, kot sam pripoveduje, zaslišal božji glas, da se ves posveti
delu za edinost med pravoslavnimi kristjani in katoličani. To poslanstvo ga je spremljalo vse življenje. Leto za letom je obnavljal zaobljubo, da mora nekaj storiti v ta namen, sam pa še ni vedel kako. Njegovi predstojniki niso bili njegovega mnenja.
V	resnici morda ni imel niti primernih darov, da bi uresničil svoje tihe želje. Ni imel niti primernega glasu in zdravja, da bi bil kos misijonskemu delu. Končno je našel rešitev. Sam pripoveduje, kaj mu je neka pobožna duša zaupala po obhajilu: »Oče, Jezus mi je naročil, naj vam povem, da je vsaka duša, katera poklekne k vaši spovednici, vaš Vzhod«. Te preproste besede so bile zanj kot razodetje. Povsem se je umiril. Vzljubil je spovednico, kamor so prihajali številni ljudje od blizu in daleč. Postal je duhovni voditelj tisočem in tisočem, ki so se k njemu zatekali po zakramentalno odvezo in duhovni nasvet. To delo je opravljal skoraj 40 let vse do dneva svoje smrti, tudi po deset in več ur na dan.
S tem svojim duhovnim programom in trpljenjem, ki ga je spremljalo, je postal nekak predhodnik II. vatikanskega koncila, ki je prav duhovni ekumenizem odkril kot odlično sredstvo za edinost med kristjani. Naj na kratko navedem odlok o eku-
Bazovica
je lepo praznovala svojo zavetnico 22. julija. Otroci kolonije v Dragi so lepo prepevali pri slovesnosti. Lepo število njih staršev se je udeležilo sv. maše. Sporočili smo, daje tudi g. škof Bellomi maševal v Bazovici. Popraviti moramo poročilo, ker zadnji trenutek, ko smo že poslali spis o Bazovici, nam je škof sporočil, da je zadržan. Hvala mu vseeno.
Dobrodelno društvo Slokad se toplo zahvaljuje vsem prijaznim Dra-žanom, ki so tako sladko pogostili otroke kolonije in vso skupnost, ki se je v lepem številu zbrala na prazniku zavetnika sv. Elija v Počitniškem domu.
Vodstvo svetišča na Vejni redovnikom
Rektor svetišča na Vejni je 4. julija dopolnil 70 let. Za svetišče je skrbel 26 let. Za uspešno vodstvo svetišča in duhovno skrb romarjev bi bilo potrebnih več duhovnikov, ki jih je težko dobiti.
Predvideva se, da bo v jeseni prišlo do spremembe in da bo skrb za svetišče prevzela kakšna redovna družina. Trenutno še ni prišlo v javnost, s katero redovno družbo se dogovarja g. škof.
Duhovniške zamenjave v koprski škofiji
Jožko Benedetič, spiritual v ljubljanskem bogoslovju, odhaja na sobotno leto v Rim. Jožko Bric, dosedanji župnik v Braniku in na Brjah, je imenovan za župnika v Sežani in Povirju. Janez Kavčič, novo-mašnik, gre za kaplana v Sežano. Jožko Kragelj, župnik v Batujah, je stopil v pokoj v Malem semenišču v Vipavi. Primož Krečič, kaplan v Kopru, odhaja na študij v Rim. Ivan Maslo, dosedanji župnik v Sežani, gre za župnika v Batuje. Andrej Sedej, dosedanji kaplan v Sežani, je imenovan za župnika v Izoli. V Duhovniški dom v Šempetru pri Gorici pridejo duhovniki: Božidar Božič, Lojze Ličen, Lojze Premrl in Mirko Valetič.
Še en posnetek s slavja, ki je bilo 12. julija v Marijinem svetišču na Vejni. Z leve proti desni: zlatomašnik Aleksander Lestan, novomašnik Zorko Baje ter zlatomašnika Marijan Živic in Jožko Kragelj
Sv. p. Leopold Mandič
menizmu, člen 8: »Spreobrnjenje srca in svetost življenja, združeni z osebnimi in javnimi molitvami za edinost vseh kristjanov, moramo imeti za dušo vsega ekumenskega gibanja in po pravici lahko imenujemo duhovni ekumenizem...«
Angel Kosmač
(Konec prihodnjič)
Svetovalca DSL za priznanje Makedonije
Goriška slovenska občinska svetovalca Demokratične stranke levice (DSL) Igor Komel in Ivan Bratina sta se v pismu, ki sta ga naslovila na župana, zavzela za priznanje republike Makedonije pod tem imenom.
Zahtevo Evropske skupnosti po spremembi imena, katero vsiljuje predvsem Grčija, sta ocenila za absurdno in nedemokratično. Svetovalca sta župana pozvala, naj se pri italijanski vladi v Rimu zavzame za priznan-je neodvisnosti republike Makedonije, ki je, kot pišeta v pismu, »edina bivša jugoslovanska republika, v kateri je proces osamosvajanja in demokratizacije doslej potekal po mirni poti«.
Cambio Isontino Menjalnica
Menjalnica in prodaja tujih valut ter slov. tolar, hrv. dinar, madžar. florint, travel cheques, eurocheques.
Urnik od ponedeljka do sobote:
8.30	- 13.30 - 14.30 - 18.00. Gorica - Corso Verdi, 56 Tel. 0481/536322 Fax: 0481/531210
OBISK
SLOVENSKIH MATURANTOV IZ ARGENTINE NA GORIŠKEM
Lansko leto je prvič prišla skupina slovenskih maturantov iz Argentine v Slovenijo. Obiskali so tudi Goriško in se srečali z našimi mladinci.
Tudi letos bo prišla v Gorico skupina 25 maturantov iz Argentine.
Prihod je predviden za 12. avgust. Istega dne zvečer je na programu srečanje. Kot lansko leto bodo mladi iz Argentine prenoči-
li	po družinah in naslednjega dne nadaljevali pot v Koper.
Kdor je pripravljen sprejeti na prenočišču enega ali več mladih je naprošen, da to sporoči na sedež SSO v Katoliški dom v dopoldanskih urah, na telefon 536455.
Organizatorji srečanja, SSO in mladinske organizacije, se že sedaj zahvaljujejo za sodelovanje.
Listnica uredništva
Na uredništvo prihajajo članki in dopisi brez podpisa ali samo s psevdonimom. To ni pošten odnos do uredništva. Kdor ne želi v javnost s pravim imenom, naj se podpiše vsaj za uredništvo.
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
Sod
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
MEDSKOFIJSKI ODBOR ZA ŠTUDENTE v sodelovanju z Mladinskim odborom Slovenske prosvete prireja
II. Drago mladih - »Med kariero in domom«
od 2. do 4. septembra 1992 v Finžgar-jevem domu (Marijanišču) na Opčinah.
Program: sreda, 2.9.
- ob 17.00 g. Uran, dekan šentviške dekanije: uvodno predavanje, ki bo nakazalo teme srečanja »Med kariero in domom«
- ob 20.00 dramska uprizoritev amaterskega gledališča
četrtek, 3.9.
- ob 10.00 okrogla miza: »Etika in podjetništvo«; gostje bodo priznani in uspešni podjetniki, ki kljub poslovnemu uspehu verjamejo v etiko in vero.
- ob 14.00 izlet po tržaškem Primorju.
- ob 20.00 nastop zanimive osebe in družabni večer
petek, 4.9.
- ob 10.00 pričevanje »Kriza zakona«; dva para, en že poročen in drugi, ki se šele pripravlja na poroko, nam bosta povedala kaj več o svojem življenju v dvoje oziroma o svojih težavah v skupnem življenju in njihovem reševanju
- po kosilu zaključek
Cena udeležbe vseh dni bo javljena kasneje, v informacijo: znašala bo okoli 20.000 1TL v tolarski protivrednosti in se plača na kraju samem.
Prevoz po lastni izbiri - do Opčin pelje vlak.
Informacije in prijave: Medškofij-ski odbor za študente, Jurčičev trg 2, Ljubljana, tel. 211 - 136 in 223 - 864.
Slovenska prosveta, ul. Donizetti, 3 tel. 370846
— obvestila
V	Katoliški knjigarni je naprodaj knjiga Srečka Kreseta
NAPREJ ZASTAVA SLAVE
cena 60.000 lir
Tam dobite tudi monografijo o MILKU BAMBIČU
cena 20.000 lir
Letošnje primorsko romanje na Barbano bo v ponedeljek dne 7. sept., s skupno sv. mašo ob 11. uri. Letos bo somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Duhovnike lepo prosimo, naj to čim-prej oznanijo in začnejo zbirati romarje, da bo tudi letos to naše romanje izpoved naše vere in zvestobe Bogu in Cerkvi po Mariji, naši nebeški Materi.
Sklad »Mitja Čuk« priredi poletno središče v Prosvetnem domu na Opčinah od 17. do 29. avgusta letos. Vpis 3. avgusta 1992 od 8.30 do 12.30 na Narodni ulici 126, Opčine.
DAROVI
Za begunce iz BiH: N.N. Vrh 250.000 lir; N.N. Sovodnje 100.000 lir; V.I. So-vodnje 100.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: N.N. Sovodnje 100.000 lir; N.N. 40.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana Go: N.N. 300.000; N.N. 100.000 lir.
Za Karitas: N.N. 100.000 lir.
Za Sv. Goro: N.N. v zahvalo
1.000.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana GO: namesto cvetja na grob pok. sestre Marije Žbogar, daruje Viktorija Žbogar v njen spomin.
Za misijone: Ana Furlan 100.000 lir.
Za Sv. Goro: L.M. 100.000; E.M. 50.000; Ana Furlan 100.000 lir.
Za cerkev na Peči: namesto cvetja na grob Zorke Malič daruje prijateljica Tina 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Dora Gio-vannini v spomin Marije Oberti 50.000; družina Urbančič za obletnico smrti mame Marije 50.000 lir.
Lep spomin Katoliškemu glasu: Pokojni dr. Jože Prešeren je v oporoki določil za Katoliški glas en milijon lir.
Anica Slokar daruje ob tretji obletnici smrti moža Milana po 25.000 lir za Karitas, Sveto Goro, Vincencijevo konferenco in rojanski Marijin dom.
Za Slomškov dom v Bazovici: Graci-ja in Riketa v spomin Rine Kralj-Križmančič 50.000; Skupnost župnije sv. Sergija 120.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILO
Interesente obveščamo, da žičnica za Sv. Višarje še vedno ne obratuje.
SVET SLOVENSKIH KRŠČANSKIH IZSELJENCEV V EVROPI
vljudno vabi na
4. srečanje treh Slovenij, zdomske, zamejske in matične
v nedeljo, 2. avgusta 1992, na Svetih Višarjah
V Domu srečanj: predavanji
ob 10.00 uri: prof. dr. Jože PIRJEVEC
Usmerjenje slovenske politike proti Evropi od leta 1945 do danes.
ob 11.30 uri: prof. Lojze PETERLE Slovenija proti letu 2000.
V cerkvi:
ob 13.00 uri: slovesna sv. maša.
Spored od 2. do 8. avgusta 1992
Nedelja: Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Otroci umetnosti: »Cesar Franck«. 11.45 Vera in naš čas. 13.20 Glasba po željah. 14.10 A.P. Čehov: »Čevljar in hudič«. 16.00 Z naših prireditev - Melodije morja in sonca. I. del.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1941 -1945. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Mešani zbor Pod lipo iz Barnasa vodi Nino Špehonja. 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta. 18.30 Boris Kobal: »Ona + jaz = oba» - slike iz zakonske idilike.
Torek: 8.10 Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta. 18.00 William Shakespeare: Tri komedije - tri tragedije: »Mnogo hrupa za nič«.
Sreda: 8.10 Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 10.10 Koncert v Katoliškem domu v Gorici. Mezzosopranistka Bernarda Fink, pianist Jiri Pokorny.
11.30	Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem. 12.40 Zborovska glasba. Slovenski madrigalisti; vodi Janez Bole.
17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Četrtek: 8.10 Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. 11.35 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Tržaški oktet; umetniški vodja Mirko Slosar. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Skrivnost Etruščanov«.
17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 14.10 Z naših prireditev: Melodije morja in sonca: I. del (ponovitev). 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Skrivnost Etruščanov«.
17.10 Klasični album: teden Wolfganga Amadeusa Mozarta. 18.00 Tržaški Štempiharji.
Dr. Mahnič je rad citiral tudi svetopisemsko besedo in z njo opozarjal ljudi, naj božjo besedo vzamejo zares. Tako je pisal:
»Blagor narodu, katerega Bog je Gospod« (Ps. 33, 12).
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, babice in prababice
ZORKE MALIČ vd. COTIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti: g. župniku Humarju, domačim pevkam in pevcem ter darovalcem cvetja. Posebna zahvala naj gre družinskemu zdravniku dr. Marjanu Cijanu za večletno zdravniško pomoč.
SVOJCI
Peč, 26. 7. 1992
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst : Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
Kot smo že poročali, je v Zambani blizu Trenta obhajal svojo novo mašo slovenski rojak g. Jožko Mihelčič. G. Mihelčič bo svojo novo mašo ponovil v soboto, 1. avgusta, ob 19.30, v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Zgornja slika ponazarja trenutek s slavja v Zambani: od leve proti desni se vrstijo domači župnik, nato novomašnik g. Jožko Mihelčič in dr. Tone Požar, ki je no-vomašnika pozdravil v materinem jeziku