GRADIVO PRILOGA 2 - 1976 U MARČEVSKU SUO OBČINSKE SKUPŠČINE OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA S FINANČNIMI NAČRTI POSEBNIH RAČUNOV IN SKLADOV ZA LETO 1976 (Gradivo za javno razpravo) VSEBINA Osnutek proračuna občine Ljubljana-Šiška s finančnimi načrti posebnih računov in skladov za leto 1976 Osnutek programa razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti občine Ljubljana-Šiška za leto 1976 Predlog družbenega dogovora o programiranju, financiranju in združevanju sredstev za gradnjo domov za upokojence — starejše ©bčane mesta Ljubljana ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1976 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo 98,085.000 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 97,380.000 — za razporeditev v tekočo iproračunsko rezervo 705.000 2. člen Občina Ljubljana-Šiška odstopa Skupšči-ni mesta Ljubljana 28,15 proračunskih do-hodkov, ki jih mesto na podlagi družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in me-Stu s svojim proračunom združuje in raz-poreja: — za financiranje skupnih mestnih zadev, — za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami v Ljubljani, — za financiranje programa splošnega Ijudskega odpora, — za vzajemnostno prelivanje med obči-nami v SR Sloveniji. 3. člen Od dohodkov po 1. členu tega odloka, zni-žanih za odstopljene dohodke skupščini me-sta Ljubljana (2. člen) se vlaga 1 % dohod-ka v sredstva rezerve občine — izločena sred-stva rezerv. 4. člen Iz razporejenih dohodkov se v zneskih do-ločenih v posebnem delu proračuna dodelju-jejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — organom skupščine občine, mesta in regije, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 5. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, M so jim zagotovljena iz proračuna skupščine občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Če skupšoina občine ugotovi, da se sploš-ne družbene potrebe na njenem območju ne zadovoljujejo, ali da se naloge ne izvršuje-jo v skladu s splošnimi interesi zaradi ne-smotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma organizacij, bo spre-jela ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z na-meni, za katere so bila sredstva dana. 6. člen Upravni organ skupščine občine samo-stojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dode-ljena za redno dejavnost, kakor tudi s sred-stvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo in niso z dogovorom limitirana. Za zakonito uporabo sredstev, ki so u-pravnemu organu občine razporejena iz pro-računa, je odgovoren podpredsednik izvršne-ga sveta kot odredbodajalec. 7. člen Sredstva uporabnikov, ki niso navedeni v 2. in 4. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Razporejanje in prenašanje sredstev iz proračuna na posamezne nosilce in uporab-nike je mogoče izvajati do konca proračun-skega leta 1976. Presežni dohodki, doseženi z izterjavo davkov po določilih 12. olena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 in sred-stva, realizirana prek zneska kalkulativno u-gotovljenih davkov občanov (39. člen dogovo-ra) se namenijo za poravnavo obveznosti ob-čine po sprejetem odloku o uvedbi krajev-nega samoprispevka za sofinanciranje enot-nega programa gradnje osnovnih šol in vzgoj-no-varstvenih zavodov (Ur. list SRS, št. 48/71). Za izvrševanje proračuna je odgovoren iz-vršni svet skupščine občine. 8. člen Če dohodki ne pritekajo tako, kot je pred-videno v proračunu, lahko izvršni svet za-časno zmanjša zneske sredstev, ki so v pro-računu razporejena za posamezne namene, največ za 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 9. člen O uporabi nerazporejenih dohodkov (teko-ča proračunska rezerva) odloča izvršni svet občinske skupščine. Sredstva, dodeljena iz tekoče proračunske rezerve, se uporabljajo _za splošne družbene potrebe, ki jih ob spreje-manju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo predvideno zadostnih sred-stev. 10. člen Če neenaJtomerno pritekajo proračunski dohodki, odloči izvršni svet, da začasno upo-rabi sredstva rezerv, ki pa morajo biti vr-njena iz prihodnjega pritoka sredstev, naj-pozneje do konca leta 1976. 11. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da sme tudi odločati o uporabi sredstev re-zerve do višine 500.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (po-plave, suša, požar, potres in podobno). 12. Člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana-Ši-ška v prvem trimesečju 1976 (Ur. list SRS, št. 29/75) dana posameznim uporabnikom ozi-roma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za le-to 1976. 13. člen Splošni in posebni del proračuna s finanč-nimi načrti posebnih računov so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna za leto 1976 se objavi obenem s tem odlo-kom v Uradnem listu SRS. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, za obračunavanje sred-stev pa se uporablja čas od 1. januarja 1976. St.: Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška PLEMENITAŠ ing. Stane PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1976 Dohodek Znesek Razpored dohodka Znesek Davki iz posebnega dohodka in na dohodek Prometni davki, davek na premoženje in davek od premoženja Takse Dohodfci po posebnih predpisih Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 47,950.000 01 03 45,500.000 04 2,700.000 08 850.000 °q 1,085.000 ll 13 16 17 18 SKUPAJ DOHODKI 98,085.000 Dejavnost družbenopolitičnih skupnosti 24,271.000 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 4,023.000 Negospodarske investicije 23,972.000 Socialno sbrbstvo 2,148.000 Zdravstveno varstvo 180.000 Komunalna dejavnost 8,865.000 Dejavnost krajevnih skupnosti 5,130.000 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva 27,619.000 Intervenoije v gospodarstvu 467.000 Tekoča proračunska rezerva 705.000 Krediti, vezana in izločena sredstva 705.000 SKUPAJ RAZPORED 98,085.000 Obrazložitev: Proračunski dohodki Vodilo za ugotavljanje dohodkov proraču-na so določila dogovora o splošni porabi ta-ko, da smo upoštevali 91 % realizacijo obre-menitve osebnih in drugih dohodkov delav- cev in drugih občanov na podlagi veljavnih davčnih in prispevnih stopenj ter normalni porast prometnih davkov pri spremenjenem razmerju delitve med občino in republiko. Glede na navedeno pričakujemo y letu 1976 naslednjo realizacijo proračunskih do-hodkov: Vrsta dohodka Realizacija 1975 Plan 1976 Indeks 12 Davek iz OD 13 Davek iz kmetij. dejavnosti 14 a Davek od sam. opravlj. obrtne dejavnosti b Davek od sam. opravlj. negospodar. dejavnosti c Davek od avtorskih pravic 26 Davek od skupnega doh. občanov Davki iz oseb. dohodka 69.085 1,032.235 30,648.183 982.189 4,565.113 4,255.151 1,050.000 38,000.000 1,100.000 5,800.000 2,000.000 102 124 112 127 47 in na dohodek 41,413.786 47,950.000 116 23 a Prom. davek od prometa 28,282.801 19,400.000 69 blaga na drobno b Prom. davek od alkoholnih pijač 11,631.826 13,000.000 112 c Prom. davek od plačil od storitev 2,138.897 3,500.000 163 Vrsta dohodka Realizacija 1975 Plan 1976 Indeks 24 Prom. davek na promet z nepremičninami 25 a Davek na dohodek od premoženja b Davek na dohodek od stavb c Davek na dediščine in darila in od iger na srečo d Davek na tovorna vozila Prometni davki in davki od premož. in na premož. 3,854.722 1,715.749 683.176 531.470 1,102.303 49,940.944 3,500.000 3,000.000 1,350.000 550.000 1,200.000 45,500.000 91 175 198 103 109 91 31 32 33 51 61 62 Upravne takse Komuhalne takse Sodne takse Takse 289.439 393.167 1,861.646 2,544.252 300.000 400.000 2,000.000 2,700.000 104 102 107 106 Denarne kazni Doh. ob. uprav. organa Drugi dohodki upravnih organov SKUPAJ DOHODKI 820.459 1,467.288 84.404 96,271.133 850.000 1,000.000 85.000 98,085.000 104 68 100 102 1. Davek iz OD V letu 1976 ni predpisanega davka iz skup-nega dohodka iz delovnega razmerja. 2. Davek iz kmetijske dejavnosti Stopnje so se v letu 1976 minimalno pove- čale, tako da bo realizacija ostala približno na ravni iz leta 1975. 3. Davek od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti V tej postavki so zajete naslednje davčne oblike: davek od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku davek od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti v pavšalnem znesku davek od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti v odstotkih davek od samostojnega opravljanja negospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku Realizacija Plan 23,450.000 29,840.000 90.000 110.000 6,940.000 7,850.000 170.000 • 200.000 30,650.000 38,000.000 Upoštevaje stopnjo iz sprememb odloka o davkih občanov bomo le s kvalitetno in pravočasno odmero, ter z dosledno izterjavo mogli doseči predvidene dohodke. 4. Davek od avtorskih pravic in davek od opravljanja negospodarskih dejavnosti Tudi pri tem davku so upoštevane stopnje sprejete v februarju. 5. Davek iz skupnega dohodka občanov To je republiški davek, katerega pa 50 % odstopa republika občini. Ker se v letu 1976 ne pobirajo akontacije na davek iz skupnega dohodka občanov, lahko pričakujemo reali-zacijo samo iz naslova odmernih razlik in iz-terjave zaostankov. 6. Prometni davek od prometa proizvodoi' V letu 1976 se zmanjša občinska stopnja davka od 4 % na 3 % kar znaša 25 % od rea-lizacije. Dohodek se zmanjša tudi zaradi spre-membe zakona o prometnem davku, ki dolo-ča, da se plačuje po novem prometni davek pri prodaji avtomobilov po sedežu kupca in ne več po sedežu prodajalca. 7. Prometni davek od alkoholnih pijač Predvideno je 12 % povečanje zaradi_ pri-čakovane večje prodaje. 8. Prometni davek od plačil za storitve Predvideno je 63 % povečanje, ker znaša saldo neplačanega prometnega davka 1,500.000 din, katerega bomo realizirali le z dosled-nejšo izterjavo. 9. Prometni davek na promet z nepremičninami Zaradi znižanih stopenj za leto 1976 bo dohodek nižji od leta 1975. 10. Davek na dohodek od premoženja Planirano je 75 % povečanje, ker znaša saldo neplačanih obveznosti 1,600.000 din, medtem ko spremenjene stopnje zaradi isto- časnih olajšav na višino. davka ne bodo imele bistvenega vpliva. 11. Davek na dohodek od stavb Planiramo 98 % povečanje zaradi izpo-polnjene evidence o davčnih zavezancih, del-no pa zaradi spremenjenih stopenj tega dav-ka. 12. Davek na dediščine in darila Realizacija v letu 1976 bo približno na ravni letu 1975. 13. Davek na cestna motorna vozila Realizacija v letu 1976 bo približno na rav-nl letu 1975. 14. Ostali dohodki so v minimalnem po-rastu z izjemo lastnih dohodkov upravnega organa, ker odpadejo nekatera nadomestila pri davčni izterjavi. Razpored proračunskih dohodkov V skladu s sprejeto republiško resojucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju So-cialistične republike Slovenije ter neposred-nih nalogah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75), družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976, dogovorom o splošni po-rabi v občinah v letu 1976, ki ga je sprejela tudi Skupščina občine Ljubljana-Šiška na fe-bruarskem zasedanju ter v skladu s spreje-timi občinskimi izhodišči za oblikovanje splošne porabe v letu 1976 (izhodišča so bila sprejeta na decembrskem zasedanju občinske skupščine) predlaga izvršni svet Skupščirfe občine Ljubljana-Šiška naslednji razpored proračunskih dohodkov za leto 1976: 1. Ugotovitev dovoljene porabe na nivoju občine a) Pri ugotavljanju in opredeljevanju splošne porabe je treba izhajati na predvide-ni realni rasti družbenega proizvoda in na doseženi ravni cen ob koncu leta 1975, ki je Priloga JT —4 v globalu za 6,5 % višja od povprečja za leto 1975. S tem se želi preprečiti anticipativno porabo na osnovi pričakovane rasti cen y le-tu 1976. Zato morajo vsi uporabniki planirati v realnih vrednostih po stanju cen konec leta 1975 in bodo vsi indeksi porasta predstavljali le povečani obseg v programih. b) Na podlagi resolucijskih izhodišč in do-ločil 10. člena družbenega dogovora o raz-porejanju dohodka v letu 1976 je bilo v okvi- Anuitete za socialno skrbstvo Anuitete za izobraževanje Anuitete za otroško varstvo Anuitete za zdravstvo Skupne anuitete ru Ljubljane dogovorjeno, da samoupravne irrteresne skupnosti prevzamejo anuitete za investicije na tem področju. Sredstva za pre-vzete kredite v višini anuitct, ki zapadejo v letu 1976 bodo zagotovljene v stopnji za po-samezno področje skupne porabe, občinski proračuni pa osnovo v letu 1976 zmanjšajo za realizirane anuitete v lctu 1975. V Šiški predstavljajo ti prcnosi: c) Na podlagi dogovora o splošni porabi bo proračunska poraba za leto 1976 povečana v povprečnem indeksu 110,8, k temu pa se prištejejo še potrebna sredstva za LO in nove obveznosti v splošni porabi (družbeni pravo-branilec samoupravljanja, sodišče združene-ga dela) tako, da se bo dejansko smela sploš-na poraba povečati v indeksu 111,3. Povpreč-ni indeks 110,8 pa se glede na dovoljeno po-rabo na prebivalca v posameznih občinah sme korigirati od + 1,7 do — 2,5 %. Za občino Šiška je izračun dovoljene po-rabe naslednji: — dovoljena poraba 1975 66,028.000 — prenosi anuitet na skupno porabo 2,939.000 — očiščena osnova 63,089.000 Reahzacija Obveznost 1975 1976 — 2,387.206 210.582 210.752 2,656.340 2,566.197 71.661 34.410 2,938.583 5,198.565 — sodišče združenega dela in pravobranilec 585.000 — osnova 1976 63,674.000 — korektura splošne porabe — ljubljanski dogovor 531.000 — korigirana osnova 1976 64,205.000 — povečanje dovoljene porabe v indeksu 108,3 69,534.000 — prenešena sredstva iz leta 1975 932.000 — skupaj dovoljena poraba na ravni občine 70,466.000 Po posameznih področjih predlagamo na-slednji razpored proračunske porabe: 01 — Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti Namen Realjzacija 1975 Plan 1976 Indeks 1 Dejavnost upravnega organa — redna dejavnost — sklad opreme — sklad skupne porabe 2 Redna dejav. sekretariata skupščine 3 Redna dejav. sveta regije ljubljanskih občin 4 Skupnost slovenskih občin 5 Redna dejavnost postaj milic 6 Nadomestila voljenim in imenovanim organom skupščine 7 Redna dejavnost sodišča združenega dela 8 Redna dejavnost družbenega pravobranilca samoupravljanja 9 Komisija za prometno vzgojo 10 Komisija za požarno varnost 11 Stroški volitev in zborov volivcev 12-13 Stroški proslav, sprejemov in reprezentance 14 Upravni postopek in statistične akcije 15 Stroški SDK 16 Občinske nagrade SKUPAJ 01 16,698.000 17,428.000 104,4 694.400 700.000 • 101,0 250.000 250.000 100,0 1,114.014 1,410.000 126,6 24.000 27.000 112,5 139.771 180.000 128,8 580.000 615.000 106,0 1,532.358 2,100.000 .137,0 140.000 474.000 . 338,6 — 167.000 — 20.000 45.000 225,0 35.000 35.000 100,0 78.981 80.000 101,2 180.965 - 250.000 138,1 224.908 300.000 133,4 120.768 120.000 100,0 — 90.000 — 21,833.165 ' 24,271.000 111,2 Redna dejavnost upravnega organa za-jema osebne dohodke zaposlenih delavcev po stanju 31. 12. 1975 pri dovoljeni vrednosti toč-ke 11,26 in poprečni stopnji 42,05 % za skup-no porabo. Poleg tega ikalkuliramo 50 % za osebne dohodke novih namestitev po veljav-ni sistemizaciji (12 delavcev) in dogovorjeno višino prispevka iz dohodka za stanovanjsko izgradnjo, zaposlovanje, Bosansko krajino, predvidene odpravnine in jubilejne nagrade v skladu s sindikalno listo. Materialni "izdatki so izračunani po cenah storitev po stanju december 1975, to je približno 6,5 % več kot so znašali v lanskem letu. Za nabavo novih delovnih priprav (pisar-niške opreme in ostalo) predvidemo približ-no enaka sredstva kot v lanskem letu, enako tudi za sklad skupne pora^be. V redno dejavnost sekretariata so na no-vo vključena sredstva za funkc. in mat. iz-datke družbene samozaščite in 50 % sredstev za osebne dohodke novih namcstitev po si-stemizaciji. V redni dejavnosti sveta regije ljubljan-skih občin in skupnosti slovenskih občin par-ticipira občina Šiška v odnosu, ki je izraču-nan na podlagi višine narodnega dohodka ob-čine ustvarjenega po prebivalcu. V redni dejavnpsti postaje milice financi-ra občinski proiračun vzdrževanje stavb, in opreme postaje, vzdrževanje vozil ter funk-cionalne izdatke za delovanje postaje (kur-java, razsvetljava, pisarniške potrebščine, PTT, čiščenje, zavarovalnine in podobno). V skupščinskih organih in organih izvrš-nega sveta deluje 21 voljenih oziroma ime-novanih funkcionarjev, in sicer: 7 v skup-ščini ter 14 v izvršnem svetu. Od skupnega števila je 10 delavcev v rednem delovnem razmerju in 11 oseb, ki delujejo kot nepro-fesionalci. Slednji prejemajo za svoje delo mesečna nadomestila v višini 15 % do 25 % osebnega dohodka, ki pripada za določeno funkcijo redno zaposlenemu delavcu. Poveča-nje sredstev v indeksu 137 se nanaša le na večjo dejavnost — razširitev redno zaposle-nih v skupščini in izvršnem svetu na pod-lagi sklepov občinske skupščine. Finančni program sodišča združenega de-la predvideva skupno porabo v znesku 3,381.381 din, in sicer: za redno dejavnost 2,788.600, za skupno porabo 319.000 ter za o-premo 373.781 din. Sodišče financirajo pro-računi 16 občin ljubljanske regije in odpade na šiško 14,03 % udeležba v sofinanciranju, kar znaša 474.272 din. Predračun potreb za dejavnost družbene-ga pravobranilca samoupravljanja vsebuje stroške za redno dejavnost v višini 796.682 din in nabavo opreme (pisarniški stroji ter pohištvo) v znesku 248.664,10. Razdelilnik med občinami, ki bodo sofjnancirale ta organ, še ni pripravljen, računamo, da bo na Šiško od-padlo okoli 167.000 din. Komisija za preventivo in vzgojo v cest-nem prometu planira v letošnjem letu raz-širjeno dejavnost na tem področju. Tako na-merava organizirati tekmovanja v prometu, preizkuse znanja, predavanja o prometni vzgoji in seminarje ter nabavo učnih ele-mentov za prometno vzgojo. Komisija za požarno varnost pri občinski skupščini ima v svojem planu požarno-var-nostne preglede in ukrepe v obratih in obra-tovalnicah, vzgojo o požarni preventivi z iz-¦vedbo tečajev in predavanj za vse občane, po-sebej pa še za šolarje. Kot vsako leto bi tudi letos prevzeli organizacijo razstave gasilske oprerae. Stroški volitev in zborov volivcev so pla-nirani na ravni lanskega leta, dejanska po-raba pa bo odvisna od števila nadomestnih volitev. V proračunu za leto 1975 smo za stroške proslav, občinskega praznika, sprejemov in reprezentance predvideli 250.000 din. Dejai> sko je' bilo v te namene porabljeno 221.795 din, ker sta računa za novoletni sprejem in sprejem borcev v znesku 43.830 din bila po-ravnana šele letos. Zaradi tega je realna pri-merjava med obema letoma naslednja: — za leto 1975 planirano 250.000, porablje-no 221.795 din; — za leto 1976 planirano 250.000 din, raz-položljivo 228.205 din, oziroma znaša indeks porasta le 102,8. Stroški za upravni postopek in statistič-ne akcije so višji predvsem zaradi izvedbe kadrovske ankete. Za občinske nagrade pa planiramo na no-vo znesek 90.000 din. Nagrade se razdelijo ob občinskem prazniku na podlagi odloka o u-vedbi občinskih nagrad. Vsa sredstva za dejavnost upravnega or-gana so po predlogu za letošnji proračun za 11,2% višja od realizacije lanskega leta. Če izločimo nove naloge, pa ugotavljamo na-sproti letu 1975 porast le v višini 7,8 %, kar je manj od globalno dovoljenega 8,3 % porasta. 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev .. Realizacija Plan ImjoV. Namen 1975 J 1976 Indeks 1 Občinska konferenca SZDL in krajevne organizacije SZDL 941.000 1,050.000 112,0 2 Občinska konferenca ZSMS 470.000 610.000 . 130,0 3 Občinski odbor ZB NOV — redna dejavnost 475.000 556.000 117,0 — posebni nameni — 28.000 . — 4 Prostovoljci za severno mejo 10.000 10.000 100,0 5 Občinski odbor ZRVS 260.000 317.000 122,0 6 Občinski odbor RK 114.000 132.000 116,0 7 Občinska zveza DPM ¦ 250.000 278.000 111,0 8 Občinska gasilska zveza 212.000 235.000 111,0 9 Občinsko društvo upokojencev 12.000 12.000 100,0 10 Občinsko glasilo Javna tribuna 450.000 540.000 120,0 11 Turistična društva 150.000 1 m 12 Turistična propaganda (Ljublj. turistična zveza) 80.000 13 Občinski odbor ZZB — NOV za proslavo srečanja borcev za domicil Rašiški četi in Dolomitskemu odredu 168.089 SKUPAJ 03 • 3,592.089 255.000 ,4,023.000 111,0 112,0 Za financiranje občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, za financiranje izhajanja Javne tribune ter za sofinanciranje Turistične zveze Ljubljana na-menjamo 4,023.000 din, kar je 12 % več kot lani, oziroma če obveznosti, ki letos ne nasto-pajo, izločimo, znaša indeks povečanja 117,5. Nadpovprečni indeks je utemeljen s tern^da so naloge DPO vsako leto širše, zlasti zaradi 04 — Negospodarske investicije uvajanja novega delegatskega sistema. Po-drobna razdelitev med posamezne uporabnike teh sredstev je bila opravljena v sporazumu na OK SZDL, ki ugotavlja, da naj bi imela OK ZSMS najvišji porast, vendar moramo pri tem povedati, da jim je bilo v decembru na-kazanih iz proračunske rezerve dodatnih 80.000 din. Če upoštevamo ta znesek ima OK ZSMS indeks ,111 %. Namen Realizacija 1975 Plan 1976 Indeks 1 Načrti za gradnjo doma upok. v Šiški 2 Stanovanja in oprema za milico v Šiški 3 Stanovanja za delavce uprave občine 4 Dotacija posebnemu računu za gradnjo šol in VVZ 5 Dotacija skladu pri TIS Ljubljana 6 Sklad za nakup stavbnih zemljišč 7 Sofinanciranje prostorov sodišča združenega dela in družbenega samoupravnega pravobranilstva 8 Sofinanciranje prostorov za avtomatsko obdelavo podatkov 9 Nakup opreme za zavod za socialno delo 10 Sofinanciranje spomenika revolucije 11 Sofinanciranje spomenika F. Rozraana 12 Podstavek za spomenik »ORFEJ« 13 Sofinanciranje gradnje prostorov za KS Stanežiče 14 Sofinanciranje spomenika v Dražgošah 15 Sofinanciranje Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini 16 Anuitete 17 Sofinanciranje aleje spominov in tovarištva SKUPAJ 04 829.789 — — 2,236.804 2,465.000 110,2 518.410 550.000 106,2 10,948.500 13,950.000 127,4 4,622.000 5,031.000 108,8 1,000.000 1,000.000 100,0 864.707 — — 166.667 33.000 19,8 96.000 — — 421.000 110.000 26,1 225.000 — — 24.946 — — 200.000 2,333.034 24,486.857 150.000 450.000 183.000 50.000 23,972.000 7,9 97,9 Načrti in občinska udeležba gradnje do-ma upokojencev je bila v skladu z občinskim sklepom realizirana že v letu 1975 (vloženo je bilo iz proračuna 829.789 din in iz vezave sredstev 3,750.000 din, skupaj 4,579.789 din). Občinske anuitete za najete kredite pa so prenešene na interesno skupnost. Za ureditev stanovanjskih vprašanj de-lavcev milice predlagamo 1,800.000 (3—4 sta-novanja) za nakup in pripravo zemljišča ter za načrte za gradnjo postaje v Medvodah 400.000 din, za adaptacijo zgradbe v Vodicah ter najnujnejšo opremo 200.000 din ter za pi-sarniško apremo postaje v Sišld in S.ntvidu 65.000 din. Za ureditev stanovanjskih vprašanj delav-cev uprave predvidevamo nakup enega sta-novanja. Posebnemu računu za gradnjo šol in VVZ namenjamo maksimalna možna sredstva, ki bodo uporabljena izključno za pripravo in ureditev zemljišč ter za zagonske stroške pri gradnji šol in VVZ iz samoprispevka. Po-drobnejša razčlenitev je razvidna iz finanč-nega načrta tega posebnega računa. Pri sprejemu finančnega načrta sklada za gradnjo šol in VVZ pri TIS Ljubljana po pro-gramu samoprispevka, sofinancirajo te in-vesticije — objekte tudi občinski proračuni mesta Ljubljana. Letošnja participacija zna- ša 30 milijonov, kar predstavlja okoli 7,1 °/o dovoljene proračunske porabe v Ljubljani. Sklad za nakup stavbnih zemljišč preje-ma del sredstev od prometnega davka pri prodaji zemljišč. Sredstva prejeta iz tega na-slova se izključno uporabljajo za nakup zem-ljišč, ki jih potrebujemo za družbene namene (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, itd.). Specifikacija porabe teh sredstev je razvid-na iz priloženeaa finančnega načrta tega skla-da. Za nakup stavbe, ki jo bomo preuredili za službo avtomatske obdelave podatkov za po-trebe Ljubljane, smo lani prispevali 167 tisoč din, letos p_a še ostanek 33 tisoč dinarjev. Spomenik revolucije, ki je bil že postav-ljen na Trgu revolucije, so na podlagi spo-razuma sofinancirale tudi občine. Zaradi na-stalih podražitev v višini 650.000 din predvi-devamo, da bo naša obveznost znašala okoli 110.000 din. V dogovoru z gorenjskimi občinami, ki so postavile spomenik v Dražgošah bodo tudi sosednje občine (Domžale, Kamnik in Šiška) prispevale po 150 tisoč. SR Slovenija je od zveznega izvršnega sve-ta prejela mandat za ustanovitev Mednarod-nega centra za upravljanje podjetij v druž-beni lastnini. Center bo zgrajen v Ljubljani na otoku BS — ob Titovi cesti. Gradnja bo izvršena v treh fazah, kjer bo vsak del pred-stavljal zaključeno celoto. Prva faza (dvora-na_, knjižnica in kabineti s potrebnimi stran-skimi prostori) bo zahtevala gradnjo v raz-viti površini 1.400 m2. Gradnjo bo financiral IS SRS, Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, Gospodarska zbornica in Ljubljana. Ljubljana bo sodelovala v stro-ških za pripravo in opremo zemlljišča, kar bo po predračunu veljalo 5.960 tisoč din, od česar vsaka občina in mesto prispevajo po 450.000 din. Za razliko bi se najel kredit z garancijo mesta, ki ga bo vrnil mednarodni center ob izgradnji II. in III. faze. Anuitete so močno znižane, ker so v pro računu ostale le anuitete za vračilo stano-vanjskih kreditov za prosvetne in zdravstve-ne delavce ter delavce upravnih organov. O-stale anuitete za šolstvo, varstvo in zdrav-stvo so bile prenešene na pristojne SIS. Ža gradnjo aleje spominov in tovarištva na trasi v šiški predvidevamo znesek 50.000 din kot udeležbo proračuna v tej akciji. 08 — Socialno skrbstvo Namen Realiza- Plan T, , dja 1975 1976 lndeks 1 Posebni račun za varstvo borcev NOV 1,771.000 1,948.000 110,0 2 Pomoč družinam, katerih hranilec je v vojaški službi 196.440 200.000 101,8 SKUPAJ08 1,967.440 2,148.000 109,2 Uvodoma poudarjamo, da je financiranje socialnega skrbstva v celoti prevzela občin-ska skupnost. Na tej postavki so le tiste za-deve, ki jih mora proračun finanoirati po po-zitivnih zakonskih določilih. Te pa so: — pomoč borcem NOV, ki se realizira prek posebnega zbirnega računa in je pro-gram pomoči razviden iz finanonega načrta tega računa; — pomoč družinam, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi v JLA. Planirani znesek je le orientacijski, kajti kadrovska pomoč se izplačuje na podlagi zakona od 1.00 do 1.600 din mesečno. V kolikor bo s predpisom pred-videna višja pomoč, bomo morali dodatna sredstva zagotoviti iz rezerve. 09 — Zdravstveno varstvo Namen Realiza- c <3 cija 1975 gg 1 Pokojninsko varstvo kmetov 2 Zdrav. in prevent. varstvo občanov SKUPAJ 09 291.590 150.000 51,5 189.159 30.000 15,8 480.749 180.000 37,4 Tudi na tej poziciji proračun financira le tiste obveznosti, ki so predpisane v zakonih. Letos bo moral še pokrivati razliko med pla-čanimi in dejanskimi stroški starostnega za-varovanja kmetov, ter del zdravstvene pre-ventive (mrldški ogledi, komisije za abortuse in obdukcije). Lansko leto je bil znesek zdravstvene preventive znatno višji zaradi fluorografske akcije. 10 — Komunalna dejavnost Namen Realiza-cija 1975 Plan 1976 Indeks 1 Vzdrževanje zelenic, javne razsvetljave in drugih komu- nalnih naprav 1,388.318 1,565.000 2 Vzdrževanje cest 5,624.254 6,500.000 3 Čuvanje želez-niških prehodov 4 Komunalni katastri in študije 5 Vzdrževanje spomenikov NOV 84.000 100.000 119,0 SKUPAJ 10 8,186.479 8,865.000 108,3 112,7 115,8 813.247 700.000 86,1 276.660 — — Za komunalno dejavnost je v letu 1976 predvideno 8,865.000 din, kar predstavlja in-deks 108,3 glede na leto 1975. Za vzdrževanje zelenic, javne razsvetlja-ve in drugih komunalnih naprav je predvi-deno 1,565.000 din. Tu je vključeno vzdrže-vanje zelenic na mestnem območju, pokopa-lišč v Šentvidu in Dravljah, tokovina in vzdr-ževanje, namestitev novih števcev javne raz-svetljave, kataster zelenih površin na ob-močju občine, prometni znaki in obeležbe, prispevek vodni skupnosti, nadzor nad vodo-vodnimi objekti ter ostala komunalna dejav-nost. Za vzdrževanje cest je namenjeno 6,500.000 din. To vzdrževanje vključuje redno vzdrže-vanje cest, krpanje asfaltnih cest, vzdrževa-nje cest na območju Medvod, zimsko službo ter ostala dela. Za čuvanje železniških prehodov je name-njeno predvidoma 700.000 din. Ta obveznost izhaja v skladu z zakonom o ureditvi dolo-čenih vprašanj s področja varnosti železni-škega prometa, zakona o osnovah varnosti v železniškem prometu ter zakona o javnih cestah. Navedeni znesek predstavlja 50% udeležbo za čuvanje in vzdrževanje cestnih prehodov prekp železniških prog in drugih poti na območju občine Ljubljana-šiška. Skladno z gojitvijo tradicije NOV bo-mo za vzdrževanje spomenikov NOV predvi-deli 100.000 din. 11 — Dejavnost krajevnih skupnosti Namen Realiza- Plan T , k J\amen dja m5 xm indeks 1 Redna dejavnost krajevnih skupnosti 3,322.400 3,660.000 110,2 2 Udeležba h kra-jevnemu samo- prispevku 1,401.400 1,470.000 105,0 3 Vzdrževanje zelenic in drugih objektov KS 270.000 — — SKUPAJ 11 4,993.800 5,130.000 102,7 Sredstva za redno dejavnost KS in za iz-vajanje delegatskega sistema v KS so v pri-rnerjavi z lanskim letom povečana v indeksu 110,2. Razdelitev teh sredstev med posamez-ne KS bo izvršena na podlagi sklenjenega sporazuma med organi krajevnih skupnosti. Sredstva, s katerimi proračun sofinancira izvajanje raznih komunalnih del in drugih nalog v KS, katere ne morejo biti financira-ne po področnih samoupravnih skupnostih, se razdeljujejo po posebni komisiji Izvršne-ga sveta, upoštevajoč višino zbranih sred-stev od občanov. Vzdrževanje zelenic je bilo lani izjemoma še upoštevano v proračunu, letos, v kolikor tega ne bomo financirali iz komunalnih sred-stev, bo potrebno financirati na podlagi spo-razuma s TOZD. 13 — Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva 17 — Tekoča proračunska rezerva Namen Realiza-cija 1975 Plan 1976 Indeks 1 Odstopljeno Mestni skupščini in za medobčinsko solidarnost SKUPAJ 13 24,334.640 27,619.000 113,5 24,334.640 27,619.000 113,5 Sredstva zbrana v proračunu občine nad višino dovoljene porabe bodo namenjena za financiranje Skupščine mesta do njene viši-ne dovoljene porabe, ostanek pa se zbira na posebnem računu pri SDK in bo namenjen za medobčinsko solidarnost v okviru dogovo-ra o splošni porabi v občinah v letu 1976. Izračun je naslednji: Skupaj planirani dohodki 98.085.000 Dovoljena poraba po dogovoru 70.466.000 Razlika 27,619.000 V primeru uspešne davčne izterjave ozi-roma razlike med kalkulativnimi dohodki in dejansko realizaoijo, lahko za to razliko ob-čina poveča svojo dovoljeno porabo (glej člen 13, 39 in 43 dogovora), in bomo seveda to postavko znižali ter ta sredstva namenili kot občinsko udeležbo k samoprispevku za gradnjo šol in VVZ. 15 — Gospodarske investicije Namen Realiza-cija 1975 Sf6n Indeks 1 Dotacija sklada za ceste 300.000 SKUPAJ 15 . 300.000 Skladu za ceste v letošnjem letu ne na-menjamo nikakršnih sredstev, kar je v skla-du z dogovorom o splošni porabi, ker tudi ta sklad sprejema sredstva iz drugih virov. Program dejavnosti sklada je razviden iz pri-loženega finančnega načrta. 16 — Intervencije v gospodarstvo Namen Realiza- gvo Tndek<-cija 1975 ^g maeKs 1 Vet. higdenska služba — po pogodbi z vet. postajo Posavje 2 Sklad za pospeše-vanje kmetijstva 3 Prispevek kmet. zemlj. skupnosti SKUPAJ 16 8.000 10.000 125,0 300.000 357.000 119,0 125.000 100.000 80,0 433.000 467.000 107,8 Veterinarski postaji Posavje plačuje stro-ške za odvoz kadavrov po posebni pogodbd. Skladu za pospeševanje kmetijstva lahko izjemoma še letos glede na dogovor o sploš-ni porabi prispevamo sredstva za pospeše-valne službe v kmetijstvu. Sredstva, ki jih planiramo je predvidel republiški sekretariat za kmetijstvo na podlagi višine katastrskih dohodkov, števila kmetij in njihove površine enotno za vso Slovenijo. Poraba sredstev tega sklada je razvidna iz njihovega finančnega načrta. Na podlagi družbenega dogovora o usta-novitvi kmetijske zemljiške skupnosti pri-speva občina tej skupnosti realizirani pro-metni davek od prodaje kmetijskih zemljišč. Namen Realiza- Plan T ,t cija 1975 1976 lncleJis 1 Nerazporejeni dohodki SKUPAJ 17 723.609 705.000 97,5 723.609 705.000 97,5 Za razne nepredvidene in premalo pred-videne potrebe smemo planirati 1 % od do-voljene porabe. Ta sredstva sme po določilih zakona o financiranju splošnih družbenih potreb in odloka o proračunu odobravati iz-vršni svet občine. 18 — Krediti, vezana in izločena sredstva »— 8?S» 1976 Indeks 1 Izločena sredstya rezerv (rezervni sklad) SKUPAJ 18 709.364 705.000 99,4 709.364 705.000 99,4 V rezervni sklad občine moramo Ietno dz-ločati 1 % dovoljene porabe. Sredstva rezerv-nega sklada pa se smejo uporabljati kot za-časna obratna sredstva oziroma po sklepu skupščine za kritje stroškov, ki nastanejo za-radi elementarnih nesreč. 1. POSEBNI RAČUN SREDSTEV ZA DRUŽBENO POMOČ BORCEM IN INVALIDOM NOVZALETO1976 DOHODKI Prenos salda Dotacija Sob Ljublj ana-šiška Ostali dohodki DOHODKI SKUPAJ Realiza- Plan T ¦¦ , cija 1975 1976 Iadeks 86.039 50.000 48,1 1,771.000 1,948.000 110,0 217 — — 1,857.256 1,998.000 107,6 IZDATKI Priznavalnine Dijaška pomoč Enkratna zimska pomoč Izredna enkratna pomoč Zdravjenje in okrevanje Zdravstveno zavarovanje Particip. za borčevsko ambulanto ,v šiški Valorizacija priznavalnin Valorizacija dijaške pomoči Ostali izdatki — SDK IZDATKI SKUPAJ SALDO VSEGA 1,037.930 1,248.000 120,2 199.200 179.000 89,9 225.900 222.000 98,2 37.583 47.000 125,3 198.006 223.000 112,6 20.388 26.000 128,1 85.428 5.000 5» 36.000 — 7.000 — 2.721 5.000 185,2 1,807.157 1,998.000 110,6 50.099 — 1,857.256 1,998.000 107,6 Predloženi plan izdatkov za družbeno po-moč borcem in invalidom NOV za leto 1976 je komisija pregledala in odobrila na svoji seji dne 2. 2. 1976 in je v skladu z dovoljenim zvišanjem sredstev iz občinskega proračuna za 1976. leto. Skupščina občine Ljubljana-šiška se predlaga, da predloženi proračun iz-datkov sprejme v proračun skupščine občine Ljubljana-Šiška za 1976. 2. FINANČNI NAČRT POSEBNEGA RAČUNA SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAV-NEGA SPORAZUMA ZA ŠTEPENDIRANJE UČENCEV \H ŠTUDENTOV \Z SREDSTEV TOZD - OZD Realiza- Plan T , , aija 1975 1976 Indeks DOHODKI 1 Prenos salda 2 Prispevki TOZD — direktna nakazila 3 Prispevki TOZD — praznitve zbir- negaračuna 4,665.830 5,132.000 110,0 DOHODKI SKUPAJ 6,286.346 9,077.000 144,4 25.466 2,191.000 — 1,595.050 1,754.000 110,0 SZDATKI 1 Štipendije 2 Prispevki za združena sred. republike 3 Vračilo premostitvenega kredita 4 Neporavnane obveznosti v letu 1975 5 Tiskovine 6 SDK stroški IZDATKI SKUPAJ SALDO VSEGA 2,580.104 5,160.000 200,0 1,506.000 935.000 62,1 — 80.000 — — 1,135.000 — 2.790 5.000 179,2 5.584 11.000 197,0 4,094.478 7,326.000 178,9 2,191.868 1,751.000 79,9 6,286.346 9,077.000 144,4 V letu 1975 je bilo zbranih na posebnem računu skupne komisije podpisnic samo-upravnega sporazuma za štipendiranje učen-cev in študentov skupščine občine Ljubljana-Šiška po stanju na dan 31. 12. 1975 skupai 6,286.346,00 din sredstev TOZD — OZD. Skup-ni dohodek na posebnem računu za leto 1975 sestavlja prenešen saldo iz leta 1974 v višini 25.466,00 din, ostali del dohodika za leto 1975 v znesku 6,260.881,00 din pa predstavlja zdru-žana sredstva TOZD — OZD namenjena za štipendiranje učencev in študentov na ob-močju skupščine občine Ljubljana-Šiška. V letu 1976 je planirano 10% povečanje združenih sredstev TOZD — OZD za potrebe štipendiranja na območju občine Ljubljana-Siška ali indeks 110. Iz dohodkov posebnega računa skupne ko-miisije podpisnic samoupravnega siporazuma za štipendiranje učencev in študentov SOb Ljubljana-Šiška je bilo v letu 1975 po stanju na dan 31. 12. 1975 izplačano 623 štipendistom (198 štipendistov na poklicnih šolah, 205 na srednjih, 42 na višjih in 178 na visokih šolah) za štipendiranje iz združenih sredstev sku-paj 2,580.104,00 din. V skladu z določili sa-moupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov iz združenih sredstev je bilo porabljenih 1,506.000,00 din za soli-darnostni prispevek k združenim sredstvom republike za učence in študente v občinah, ki kljub izpolnjeni obvezi združevanja sredstev niso zagotovile zadostnih sredstev za pokri-vanje štipendijskih potreb. Za tiskovine (virmane, nakaznice, izpla-čilni nalogi) je bilo v letu 1975 po stanju na dan 31. 12. 1975 porabljenih 2.790,00 din, za stroške poslovanja SDK pa 5.584,00 dinarjev. Glede na porast števila štipendistov v šol-skem letu 1974-75 iz 260 na 623 štipendistov v šolskem letu 1975-76 je planirano v izdatkih za šolsko leto 1975-76 za izplačalo štipendij 100% povečanje ali indeks 200. Prav tako je planirano povečanje izdatkov za tiskovine in stroške SDK v višini 100% ali indeks 200. Poleg tega je planirano vračilo premostitve-nega kredita Samoupravni interesni skupno-sti za zaposlovanje v Ljubljani v višini 80.000,00 dinarjev. V tooki 4 so v znesku 1,135.215,00 din za-jete obveznosti dz leta 1975 na podlagi skle-pa Izvršnega odbora skupne komisije pod-pisnic samoupravnega sporazuma SOb Ljub-Ijana-Šiška na 5. redni seji dne 24. 12. 1975, s katerim so bila odobrena izplačila razlik štipendij štipendistom v štirih delovnih or-ganizacijah ter Izobraževalni skupnosti Nova Gorica v naslednjih zneskih: TZ Litostroi za šolsko leto 1974-75 v viši-ni 847.814,00 din; GP Megrad za šolsko leto 1974-75 v višini 206.082,00 din; Klinični center Ljubljana za šolsko leto 1974-75 v višini 45.240,00 din. Izobraževalna skupnost Nova Gorica — vračilo štipendije v višini 17.829,00 din; Poklicna kmetvjska šola Svečina za šolsko leto 1974-75 v višini 18.250,00 din. Pod postavko 2 plana izdatkov za leto 1976 so prikazana že odvedena sredstva y znesku 934.950,00 din za prispevek k združenim sred-styom za učence in študente v občinah, ki kljub izpolnjeni obvezi združevanja sredstev niso mogle pokriti vseh svojih obveznosti do štipendistov. Tako znašajo plaiiirani izdatki za leto 1976 7,326.000 din. Razlika med predvidenimi dohodki v pla-nu za 1976 in skupnimi izdatki v letu 1976 se bo v skladu z določili samoupravnega spo-razuma o štipendiranju učencev in študentov glede na mesečni preliv sredstev odvajala za prispevek k združenim sredstvom republike. Poročilo je bilo obravnavano in potrjeno na 5. redni seji dne 19. 2. 1976 na Izvršnem odboru skupne komisije podpisnic samo-Upravnega sporazuma SOb Ljubljana-Šiška. 3. POSEBNI RAČUN ZA FINANCIRANJE GRADITVE IN OPREME ŠOL, DOMOV IN VZGOJNOVARSTVENIH ZAVODOV Realizacija 1975 Plan 1976 Indeks A. DOHODKI 1. Prenos salda 2. Dotacija proračuna 3. Ostali dohodki DOHODKI SKUPAJ 5,254247 4,297.000 81,8 10,903.500 13,950.000 127,9 266.240 103.000 38,7 16,423.987 18,350.000 111,7 960.104 — B. IZDATKI 1. OŠ IVAN NOVAK-OČKA, BROD: stroški zunanje ureditve (I. faza), nakupa zagonsikih sredst-ev, postavitve TP Poataje 2. OŠ TINE ROŽANC, PIRNICE: stroški zunanje ureditve, nakupa zagonsikih sredstev, postavitev TP postaje in financiranje izgradnje dveh dodatnih učilnic 2,295.072 — 3. OŠ FRANC BUKOVEC, PRESKA: stroški zunanje ureditve I. faze — 50.000 50% depozit za adaptacijo prostorov za podaljšano bivanje 180.000 — 4. OŠ STANE KOSEC ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO: stroški adaptacije kuhinje in nakupa opreme za kuhdnjo in za izvajanje celodnevnega pouka ter stroški izgradnje plinske postaje 2,648.116 — 5. OŠ V. VODNIK: sofihanciranje preureditve (kuhinje 299.609 — 6. OŠ F. ROZMAN-STANE: sofinanciranje nakupa opreme in 50%depozit , 120.000 — 7. OŠ KpSEZE: — sofinanciranje skupnih šolskih prostorov (kuhinja, jedilnica, velika in mala telovadnica, večnamenski prostor, zaklonišče) za izgradnjo novega šolskega objekta — 7,000.00« — sofinanoiranje komunalnih priključkov za novo osnovno šoto in VVZ — 2,500.000 8. GIMNAZIJA ŠENTVID: sofinanciranje preureditve učilnic 80.000 — 9. VVZ NAJDIHOJCA: stroški nakupa (hiše) prostorov ter stroški sofinanciranja preureditve stanovanjske hiše za VVZ Najdiihojca 1,764.165 — 10. VVZ ŠENTVID: — komunalni priključki — — — priprava zemljišča 38.400 — — stroški naipeljave vodovoda in elektrike — 400.0C0 — namestitev ograje — 350.000 — nakup zag. sredstev — 1,050.000 — sof. izgr. dostop. poti — 100.000 — ureditve igriščnih površin — 600.000 Realizacija 1975 Plan 1976 Indeks 11. VVZ LITOSTROJ: — stroški adaptacije obstoječega VVZ objekta — sofinanciranje adaptacije kuhinje — stroški izgradnje jedilnice za OŠ H. Smrekar — stroški zunanje ureditve — izgradnja plinskega priključka — izgradnja priključka na toplovod — stroški PTT, elektro, vodovodnih in kanalizacijskih priključkov 12. VVZ ANDERSEN: stroški nasada dreves 13. VVZ MEDVODE: preostanek kupnine v zvezi z nakupom prostorov za dislocirane oddelke centralnega vrtca 14. Sklad Ijubljanskih občin za gradnjo OŠ in VVZ — delno vračilo posojila 15. Stroški projektne, lokacijske in tehnične dokumentacije 16. Stroški inženiringa 17. Depoziti 18. Ostali stroški (SDK idr.) 19. Operativna rezerva IZDATKI SKUPAJ SALDO VSEGA 20.000 102.650 3,000.000 200.000 1,163.000 400.000 520.000 683.000 643.000 250.000 467.875 1,000.000 213,8 28.028 200.000 744,3 100.315 — — 22.202 35.000 157,6 — 1,206.000 — 12,126.540 18,350.000 151,3 4,297.447 — _ 16,423.987 18,350.000 111,7 Predlog finančnega načrta posebnega ra-čuna za finanoiranje graditve šol, domov in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1976 zaje-ma minimalni obseg predvidenih stroškov v zvezi z izgradnjo osnovnih šol in VVZ ob-jektov, katerih gradnja se financira iz sred-stev samoprispevka ob soudeležbi skupnosti za otroško varstvo in ob sofinanciranju skup-ščine občine. V skladu z odlokom o uvedbi samoprispevka morajo skupščine zagotavlja-ti za posamezne Oš in VVZ objekte sredstva za izgradnjo komunalnih priiključkov, M so daljši nad 25 m od objektov, sredstva za zu-nanje ureditve v oddaljenosti nad 6m od zgrajenih objektov, sredstva za nakup zagon-skih sredstev za zgrajene objekte, sredstva za nakup zemljišč in za pridobitev lokacijske in investicijsko-tehnične dokumentacije za realizacijo zunanjih uredilev ter sredstva za tisti del, ki se pri posameznih objektih na-vezuje na povečani obseg gradnje, ki ni bil predviden z odlokom o uvedbi samoprispev-ka (dodatni učni in vzgojnovarstveni prostor, hišniška stanovanja). Tako so s predlogom finančnega načrta posebnega računa opredeljene izključno le tiste postavke, ki se po odloku o uvedbi _sa-moprisjpevka navezujejo na obvezno partici-pacijo občine pri sofinanoiranju OŠ in VVZ objektov iz enotnega programa ljubljanskih občin. OSNOVNA SOLA FRANC BUKOVEC — PRESKA: V letu 1975 je bila k obstoječemu objektu realizirana gradnja, s katero je ta šola pri-dobila veliko in malo telovadnico ter večna-menski prostor. Za zunanjo ureditev je bilo v preteklem letu namenjenih 100.000 din, ki pa niso bili uporabljeni, ker je šola v sode-lovanju z izvajalcem in delr^o s prostovolj-nim delom realizirala prvo fazo ureditve. Znesek 50.000 din za leto 1976 se planira za izvedbo druge faze, s katero naj bi se ure-dile preostale površine pripadajooih športndh igrišč z namestitvijo igral. OSNOVNA ŠOLA KOSEZE: V letu 1976 se bo pričela izgradnja nove osnovne šole v Kosezah. V prvi fazi bo sklad Ijubljanskih občin zagotovil v okviru finanč-nega načrta za leto 1976 predvidoma 38,018.000 din za izgradnjo šole z 18 učiloicami, velike in male telovadnice, kuhinje, za zaklonišče, za večnamenski prostor ter za druge pripa-dajoče funkcionalne prostore. Ker bo z glavnim projektom opredeljena gradnja osnovne šole y Kosezah s 24 učilni-cami se bodo že v okviru prve faze (18 učil-nic) zgradili skupni prostori za potrebe šole, ki bo imela končno 24 učilnic, tako predstav-lja planirani znesek 7,000.000 din predvideno višino soudeležbe občine Ljubljana-Šiška k izgradnji tistih preseženih površin skupnih prostorov, ki predstavljajo razliko med pro-gramom po odloku (18 učilnic) in dokončni izgradnji te šole, ki bo imela po realizaciji druge faze 24 učilnic. Planirana postavka v višini 2,500.000 din se navezuje na sofinanoiranje koraunalnih priključkov za novo osnovno šolo in VVZ v Kosezah. Stroški komunalne ureditve zem-ljišča v izmeri 40.000 m2, na katerem se bo gradila osnovna šola in VVZ Koseze znašajo po oceni strokovnih služb preko 10,000.000 din. Preostala sredstva bo zagotovil sklad _za kompnalno urejanje zemljišč občine Ljublja-na-šiška ob sodelovanju s skladom za ceste in sklada za nakup stavbnih zemljišč. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD SENTVID (VVZ): V letošnjem letu bo predan namenu vzgoj-novarstveni zaivod šentvid z zmogljivostjo za 250 predšolskih otrok. Planirani stroški za napeljavo vodovoda in elektrike (400.000 din), za namestitev ogra-je (350.000 din), se navezujejo na neodlož-ljiva dela, ki jih bo potrebno realizirati so-časno z izgradnjo objekta, da bi lahko pri-dobili uporabno dovoljenje. Znesek v višini 1,050.000 din je plaovran za naikup zagonskih sredstev, ki obsegajo drobni inventar za 250 predšolskih otrok, ki jih bo sprejel VVZ Šentvid v novozgrajenem objektu. Pri tem so v te stroške še zajeti: nakup kurilnega olja, zavarovalnina za nov zgrajeni objekt, celoten drobni inventar za kuhinjo idr. Planirani zne-sek za izgradnjo dostopnih poti (100.000 din) zajema okwime stroške za dzgradnjo najnuj-nejših dostopnih poti. V znesku 600.000 din pa so zajeti akvirni stroški ureditve igriščnih površin, ki jih bo potreboval novo zgrajeni VVZ za izvajanje predpisanih rekreativnih dejavnosti. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD LITOSTROJ (VVZ): Za začetek gradnje prizidka pri VVZ Lito-stroj je že pridobljena celotna investicijsko tehnična dokumentaoija z glavnim projek-tom. Sklad ljubljanskih občin bo v okviru finančnega načrta za leto 1976 financiral na-vedeno gradnjo v višini 12,315.388 din, skup-šoina občine pa mora zagotoviti preostala sredstva v vdšini 3,860.519 din. V okviru par-ticipacije proračuna občine je znesek 200.000 din predviden za kritje stroškov minimalne adaptacije obstoječega objekta, na katerega se navezuje prizidek, v znesku 1,163.000 din je zajeta soudeležba proračuna občine pri financiranju povečane kuhinje, s katero bo zagotovljena tudi prehrana za 700 učencev osnovne šole Hinko Smrekar, v planiranem znesiku 400.000 din so zajeti stroški izgradnje jedilnice, v kateri bo potekala delitev dnev-nih obrokov za učence osnovne šole Hinko Smrekar, v znesku 520.000 din so zajeti okvir-ni stroški zunanje ureditve nad 6 m od ob-jekta (peskovniki, igrala idr.) v planiranem znesku 683.000 din so predvideni stroški iz-gradnje plinskega priključka, ki ga bo potreb-no zgraditi za novo kuhinjo glede na to, da se z uporabo plina bistveno zmanjšujejo stroški režije. V znesku 643.000 din so plani-rani stroški izvedbe priključka obstoječega objekta VVZ Litostroj in bodočega prizidka na magistralni toplovod preko osnovne šole Hinko Smrekar. Y znesku 250.000 din pa so zajeti predvi-deni stroški ostalih prkdljučkov (PTT, elek-tro, vodovod, kanalizacija). STROSKI PROJEKTNE, LOKACIJSKE IN TEHNICNE DOKUMENTACIJE: V programiranem znesku 1,000.000 din so zajeti akvirni stroški v zvezi z izdelavo loka-cijske dokumentacije za OŠ in VVZ Koseze, za VVZ_ Medvode, za prizidek pri OŠ Vodice ter za izdelavo projektne dokumentacije za zunanje ureditve pri OŠ Zvonko Runko, Ko-seze ter VVZ Koseze. Navedeno dokumenta-cijo bo potrebno naročiti v letošnjem letu s tem, da se ob izdaji naročil predhodno v skladu z zakonom o izgradnji objektov za-gotovi tudi za ta del stroškov potrebna fi-nančna sredstva, ki so planirana okvirno v navedenem znesku. STROŠKI INZENIRINGA Planirani znesek v višini 200.000 din se na-vezuje na sklenjeno pogodbo o izvajanju in-ženiringa med skupščino občine Ljubljana-Šiška in inženiringom LIZ — IBE za izvaja-nje tistega dela nadzora, ki se navezuje na realizacijo kompleksnih zunanjih ureditev pri izgradnji OŠ in VVZ objektov. OSTALISTROSKI V planirani postavki 35.000 din so zajeti okvirni stroški, ki se navezujejo za poslo-vanje oziroma za obvezno plačilo stroškov SDK idr. OPERATIVNA REZERVA V operativno rezervo so zajeti nepredvi-deni stroški podražitev, ki bi lahko nastali med letom in bi bilo potrebno v posameznih primerih za posamezna dela zagotoviti do-datna fiinančna sredstva. Nadalje so v opera-tivni rezervi še zajati nepredvideni oziroma še neobračunani stroški v zvezi z drugo fazo izgradnje osnovne šole v Pirniičah ter še ne obračunani dokončni stroški za rekonstruk-cijo kptlarne v osnovni šoli Franc Bukovec v Preski, idr. 4. SKLAD ZA NAKUP STAVBNIH ZEMUIŠČ OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Realizacija Plan Tndfvkc; 1975 1976 Indeks I. DOHODKI 1. Prenesena sredstva 3,505.162 2,839.000 81,0 2. Dotaoija proračuna 1,000.000 1,000.000 100,0 3. Odškodnina za oddana zemljišča 1,401.206 860.000 61,4 4. Drugi dohodki 1.086 1.000 92,1 SKUPAJ DOHODKI 5,907.454 4,700.000 79,5 II. IZDATKI 1. Odškodnina za zemljišča prevzeta od organizacij 536.746 510,000 95,0 2' SfobSlov Za ZemlJiŠČa' PreVZ6ta 56.700 200.000 352,7 3. Odškodnina za zemljišča za šole ^^ ^^ ^ 4. Odškodnina za ceste in otroška igrišča 79.482 645.000 811,5 5. Nepredvideni izdatki 45.090 290.000 643,1 6. Cenitve, dokumentaoija 387 500 129,1 7. SDK stroški 4.467 4.500 109,7 SKUPAJ IZDATKI 3,068.945 4,700.000 153,3 SALDO 2,838.509 — — VSEGA 5,907.454 4,700.000 79,5 Sklad za nakup stavbnih zemljišč je bil ustanovljen konec leta 1972 z občinskim od-lokom (Uradni list SRS, št. 45-72) z name-nom, da prevzema nefunkcionalna stavbna zemljišča gospodarskih in drugih organizacij (po 7. členu zakona o razpolaganju z neza-zidanim stavbnim zemljiščem — Uradni list SRS, št. 27-72), dalje pcnujena stavbna zem-ljišča in nacionalizirapa zemjlišča občanov (po 12. in 18. členu citiranega zakona) in da nakupuje tudi druga stavbna zemljišča (za potrebe gradnije šol in VVZ, cest in poti, šol-skih in otroških igrišč itd.). Predpisi o po-slovanju sklada so podrobneje našteti tudi v statutu, ki je bil odobren na 53. seji obeh zborov SOb Ljubljana-Šiška dne 19. 9. 1973. Zemljišča, prevzeta od organizacij in ob-čanov, Sklad proti odškodnini izroča poob-laščeni občinski organizaciji za oddajo stavb-nih zemljišč, to ie Skladu za komunalno ure-janje zemljišč, in sicer šele tedaj, ko se po-javijo interesenti za gradnjo v določenem za-zidalnem kompleksu. V letu 1975 je tako Sklad za nakup izplačal gospodarskim orga-nizacijam za prevzeta stavbna zemljišča 536.746 din, prejel pa za oddaaa zemljišča 1,401.200 din. Težiščna postavka izdatkov v letu 1976 so izdatki za pridobitev zemljišč za nove šole in VVZ, in sicer v znesku 3,050.000 din. Za novo šolo v Kosezah je bilo sicer že v letu 1975 izplačano za zemljišča in prispevke 2,200.000 din, v letu 1976 pa je predviden zaradi pove-čanja površin (šolsko športno igrišče ter zemljišče za VVZ Koseze) izdatek v znesku 1,400.000 din. Odškodnine in drugih izdatkov za nepremičnine, razlaščene v korist VVZ Šentvid, ni bilo možno v celoti realizirati v letu 1975, ker se je zavlekel zapuščinski po-stopek, v ikaterega so vključeni razlaščenci, pa bodo šele zdaj določene kvote izplačil upravičencem do odškodnine, katerim bo le-tos izplačati odškodnino; sem je všteta tudi postavka za nakup nadomestnega stanovanja. Za VVZ Šentvid je predvideno 1,200.000 din. Za novi VVZ Medvode, ki se začne gra-diti y letu 1977, je treba že letos pridobiti zemljišče, to je plačati odškodnino za zera-ljišče in kulture v znesku 250.000 din. Za raz-širjeno dovozno cesto k novi šoli Pirniče bre-meni odškodnina za zemljišče in kulture Sklad v znesku 200.000 din. Med drugim bo treba plačati odškodnino ob rekonstrukciji in razširitvi raznih občin- skih cest in poti, tako za rekonstruirano Pod-utiško cesto do sedeža KS Podutik, dalje ce-ste v Verjah, za razširitev drugih cest in poti, za otroška igrišča (v KS Vižmarje-Brod in drugje), zemTjišče, odvzeto ob regulaciji po toka v Drarviljah itd.* Ostale postavke predvidevajo načrtovane izdatke (ni še npr. določena višina odškod-nine za zemljišča, prevzeta od TZ Litostroj itd.). Zaključni račun za leto 1975 in finančni načrt za leto 1976 je sprejel upravni odbor Sklada za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana-Šiška na svoji 13. seji dne 18. 2. 1976. 5. SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBČINE UUBLJANA-ŠIŠKA Upravni odbor Sklada za komunalno ure-janje zemljišč je na predlog svoje finančne komisije na 30. redni seji dne 19. februarja 1976 odobril naslednji program del za leto 1976: Ureditveno območje Dohodki Izdatki 395.200 1,400.000 34,080.000 1,536.000 9,760.000 14,770.000 ŠS 1 Prenova Stare Šiške ŠS 3 Komunalni center — severni del ŠS 4/1 Stara corkev ŠS 4/2 Na jami, Komunalni center — južni del ŠS 5/1 Del koraunalnega centra Šiška ¦— južni del ŠS 6 Soseska 6 ŠS 7/1 Nove Dravlje ŠS 8/1 Bločna gradnja ŠS 8/2 Nove Dravlje ŠS 9 Koseze ŠS 10 Draveljska gmajna 4,216.738 ŠS 11 Obstoječe naselje Gunclje ŠS 11 Obstoječa naselja Dvor, Stariežiče ŠS 11 Stanežiče (novi del) ŠS 11 Medno ŠS 12 Podutik ŠS 107 Šentvid ŠS 107 šentvid I ŠS 111, ŠS 112 Vižmarje Brod ŠM 1, ŠP 2 Industrijska cona — kamniška proga ŠP 4, ŠP 5 Industrijska cona — Celovška cesta ŠM Vižmarje Gameljne Vodice MeS 1 Preska MeS 2 Preska MeS 7 Preska — bloki MeS 13 Medvode MeS 14 Med^de G 4 StanežičF Drenikova cesta Industrijska cona — Medvode Celovška cesta ŠI 4 Institutska cona Podražitve padomestnih stanovanj — 612.017 2,115.141 1,534.221 150.447 217.140 2,411.750 1,059.758 19,552.391 2,738.897 29,995.150 10,210.969 8,061.075 1,391.000 1,381.679 924.913 924.912 10,615.220 612.104 2,540.000 4,328.000 8,517.420 612.104 3,198.162 502.524 9,313.651 — 1,427.652 10,876.734 11,795.609 Pogodbene obveznosti iz preteklega obdobja 4,439.500 11,704.466 1,344.396 1,344.396 — 703.114 — 1,913.728 1,666.000 98.747 2,368.000 1,803.791 — 7,973.969 1,120.000 1,241.267 2,013.383 2,013.383 10,200.000 27,009.398 20,310.295 21,369.959 — 1,434.055 16,830.416 16,830.416 — 1,255.062 — 231.940 157,737.899 213,260.360 71,544.985 16,022.524 229,282.884 229,282.884 Glavna dela v letošnjem programu pred-stavlja odkup zemljišč in oprema sosesk ŠS 7/1 in 8/2 — Nove Dravlje ter ŠS 9 — Koseze, ŠS 10 — Draveljska gmajna in Preska, ki so po odloku Skupščine mesta Ljubljana (Urad-ni list SRS, št. 45/73) soseske usmerjene sta-novanjske gradnje v obdobju 1973—1978 in so razen soseske ŠS — 8/2 že vse v gradnji. Znatna dela v letošnjem planu predstavlja tudi realizacija 10-letnega programa izgrad-nje cest v Ljubljani za odkup in pripravo zemljišč za Drenikovo in Celovško cesto — I. etapa skozi Šentvid, ker je Sklad za ko-munalno urejanje zemljišč prevzel ta dela od investitorjev Skupščine mesta Ljubljana in Republiške skupnosti za ceste. V programu so tudi dela iz preteklih let, kot so v ŠS 3 — zunanja ureditev, industrij-ska cona ŠM 1, ŠP 2, ŠS.112 Vižmarje-Brod. Za naslednje plansko obdobje stanovanj-ske gradnje v Ljubljani pa Sklad za komu-nalno urejanje zemljišč intenzivno pripravlja sosesko Stanežiče, kjer naj bi se gradnja pr-vih stanovanj začela leta 1980. Tako ima v letošnjem planu planirana dela na pripravi urbanistione dokumentacije in odkupu zem-ljišč za I. fazo gradnje. Finančna realizaoija plana je odvisna od dinamike izgradnje sosesk in od pridobitve kreditov Ljubljanske banke, ki so zaprošena v višini 40,019.200 din. Letni program Sklada za komunalno ure-janje zemljišč bo po sklepu upravnega odbo-ra Sklada za komunalno urejanje zemljišč usklajen še s srednjeročnim planom SOb Ljubljana:šiška v prvi polovici letošnjega le-ta. 6. POSEBNI RAČUN PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Realizacija Plan 1975 1976 Realizacija Plan 1975 1976 Realizacija Plan 1975 1976 DOHODKI 1. Prenos sklada 1,468.692 1,461.000 2. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča 7,350.741 10,199.000 3. Ostali dohodki 234 — DOHODKI SKUPAJ 8,819.667 11,660.000 IZDATKI 1. Skupščina mesta Ljubljana — 30%zaleto 1974 in 50% zaleto 1975 4,212.713 — 50% za leto 1976 4,990.000 2. Nedokončane investi-cije iz leta 1974: — dokončanje.ureditve kompleksa ob Go spodinjski in Smre- karjevi ulici 40.000 3. Krajevna skupnost MILAN MAJCEN: — ureditev pločnikov v Ruski, Jesenkovi 490.000 — ureditev Medvedove ul. 400.000 4. Krajevna skupnost HINKO SMREKAR: — iarišče Partizan in igrišče Na jami 200.000 — vzdrževanje zelenic in drugih objektov 18.000 — ureditev Hotimirove ul. (od Aleševčeve do Aljaževe ul.) 700.000 — naročilo projektov za ureditev peš poti na Šišenski hrib 15.000 5. Krajevna skupnost ŠERCERJEVO: — vzdrž. zelenic in drugih objektov 65.000 — rekonstrukcija Ho-timirove ul. — od Smrekarjeve do Obirske ul. 1,200.000 — ureditev javne raz-svetljave Runkove in M. Vrhovnikove 500.000 6. Krajevna skupnost LITOSTROJ: — Marušičeva, Struaar- ska ul. — asfalt. 40.000 — obnova pločnikov ob Djakovičevi ul. 180.000 240.000 225.000 250.000 180.000 7. Krajevna skupnost DRAVLJE: — vzdrž. zelenic v Draveljski gmajni in drugi objekti 218.000 — asfaltiranje ceste na pokopališče — podaljšanje vodo-voda na Kamnogo-riški cesti 8. Krajevna skupnost ZG. ŠIŠKA: — Gospodinjska ul. — javna razsvetljava in stanov. cesta 112.886 — prostor pred domom Svobode 8.982 — Matjanova pot — kanalizacija 351.018 — vzdrž. zelenic in drugih objektov 23.000 9. Krajevna skupnost KOMANDANT STANE: — park pred šolo in VVZ ter ureditev zelenice v SŠ — 6 360.000 10. Krajevna skupnost KOSEZE: — vzdrž. zelenic in drugih objektov 28.000 — naročilo projektov za ureditev odprtega jarka v zaprti sistem od trafo postaje v Kosezah do Šišen-ske ulice — naročilo projektov za ureditev Ulice Majde Šilčeve in meteorne kanalizac. 11. Krajevna skupnost PODUTIK: — vzdrž. zelenic in drugih objektov 24.000 — dopolnitev javne razsvetljave 12. Krajevna skupnost ŠENTVID: — rekonstrukcija Hafnerjeve ul. 400.000 — naročilo projektov za ureditev JR na Ul. pregnancev in ureditev pločnikov — naročilo projektov za razširitev Ceste na Poljane — naročilo projektov za hortikulturno ureditev v Šentvidu — naročilo projektov za ureditev Flan-drove ulice — ureditev javne raz-svetljave na Cesti Jožeta Jame — naročilo načrtov za ureditev parkir-nih prostorov ob Štularjevi ulici 13. Krajevna skupnost VIŽMARJE-BROD: — polog za najetje kre-dita za ureditev kanalizacije hiš ob Medenski cesti 270.000 — JR treh prečnih ulic med cestama Na gaju in Na gmajni — JR ob cesti Ob Savi 15.000 30.000 160.000 500.000 5.000 10.000 25.000 25.000 100.000 15.000 45.000 110.000 14. Krajevna skupnost GUNCLJE-MALE VIŽMARJE: — vzdrž. zelenic in drugih objektov 12.000 — naročilo projektov za asfaltiranje Škerljeve ulice 15.000 15. Krajevna skupnost STANEŽICE-MEDNO: — JR Medno in vzdrž. zelenic in drugih objektov 33.000 — namestitev svetlob- nih teles JR 85.000 16. Krajevna skupnost MEDVODE: — Medvode-Svetje — kanalizacija in vzdrž. zelenic in drusih objektov 353.000 — sofinanciranje za rekonstrukcijo ceste v Rakovniku 170.000 17. Krajevna skupnost ŠMARTNO-TACEN: — vodni viri, regulacije 62.000 — vzdrž. kanalov in odprtih jarkov 35.000 18. Krajevna skupnost PIRNICE: — vaške poti, kanali 66.000 — ureditev šolske poti do nove'šole 50.000 19. Ostali izdatki — SDK stroški 10.811 20.000 — operativna rezerva 403 1,325.000 IZDATKI SKUPAJ 7,358.813 11,660.000 SALDO 1,460.854 — VSEGA SKUPAJ 8,819.667 11,660.000 Sredstva posebnega računa prispevkov za uporabo mestnega zemljišča se zbirajo na podlagi odloka o prispevku za uporabo mest-nega zemljišča. V letu 1976 bo predvidoma dohodek nave-denega posebnega računa 11,660.000 din. Od tega 9,981.000 din prispevkov z mestnega ob-močja in 218.000 din z izvenmestnega območ-ja. Upoštevan je tudi prenos salda iz 1975 v višini 1,461.000 din. V tem letu beležimo po-rast sredstev glede na povišano prispevno stopnjo. 4,990.000 din, to je, 50% zbranih sredstev z mestnega območja se odvaja samoupravni interesni skupnosti 10-letnega programa iz-gradnje cest na območju Ljubljane pri skup-ščini mesta Ljubljane. Zbrana sredstva na iz-venmestnem območju ostanejo v celoti obči-ni. Po odpravljeni obveznosti bi ostalo v ob-čirii še 5,208.000 din oziroma s prenosom sal-da 6,669.000 din. Pri tem pa moramo upošte-vati, da zberemo sredstva prispevka pravza-prav^ šele konec leta. Glede na tq tudi ni mo goče'pričeti takoj vseh investicij; poleg tega pa tudi ni mogoče pridobiti gradbenega do-voljenja, če ni predloženo dokazilo o razpo-ložljivih sredstvih. S sredstvi prispevka po-sebnega računa za uporabo mestnega zem-ljišča upravlja izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Ši|ka. Nadzorno službo in ostale nadzorne posle v zvezi z investicijami pa opravlja Inženiring, Standard-Invest. Plan za leto 1976 je izdelan na podlagi predlogov srednjeročnih načrtov 1976—1980 posameznih krajevnih skupnosti. Za to leto so predvidene investicije, katere so krajevne skupnosti predložile kot najnujnejše. Torej predstavlja plan 1976 prvo fazo realizacije srednjeročnega načrta. Pri tej razporeditvi sredstev je bilo upoštevati načelo solidarno-sti in sporazumnega prelivanja sredstev iz ene krajevne skupnosti v drugo. Po predloženem osnutku je predvideno 40.000 din za dokončanje ureditve kompleksa ob Gospodinjski in Smrekarjevi ulici. Izvedena bi bila rekonstrukcija Hotimiro-ve ulice v celoti, ureditev Medvedove ulice, asfaltiranje ceste na pokopališče Dravlje, Hafnerjeve ulice, ureditev šolske poti do no-ve šole v Pirničah ter rekonstrukcija ceste v Rakovniku; vendar ta le pod pogojem, da zberejo v pristojni krajevni skupnosti še-50 odstotkov iz naslova krajevnega samoprispev-ka. Nujno potrebno bo urediti tudi pločnike ob Djakovičevi cesti. Za varnejši promet in boljše počutje kra-janov bi bilo dopolniti javno razsvetljavo v Podutiku, Runkovi in Majde Vrhovnikove uli-ci; urediti javno razsvetljavo na Cesti Jožeta Jame, treh prečnih ulic med cestama Na gaju in Na gmajni, ob cesti Ob Savi ter namesti-tev svetlobnih teles na abmočju krajevne skupnosti Stanežiče-Medno. V skrbi za lepši izgled je v osnutku pro-grama ureditev parka pred šolo in VVZ v krajevni skupnosti Komandanta Staneta ter ureditev okolice Doma Svobode v Zg. Šiški. Predvideva se tudi podaljšanje vodovoda ob Kamnogoriški cesti. Po načelu dobrega gospodarja bi bilo smo-trno že v tem letu naročiti projekte za uredi-tev pešpoti na Sišenski hrib, Ulice Majde Šil- čeve in ureditev meteorne kanalizacije ob tej ulici, razširitev ceste na Poljane, sanacijo Flandrove ulice, asfaltiranje Skerljeve ulice. Predvideva se tudi naročilo načrtov za ure-ditev pločnikov in javne razsvetljave v Ulici pregnancev, ureditev parkirnih prostorov ob Štularjevi ulici in avtobusno postajališče. V sodelovanju z Območno vodno skup-nostjo Ljubljanica-Sava je predvideno naro-čilo načrtov za ureditev odprtega jarka v za-prti sistem na relaciji od trafo postaje do kri-žišča Podutiške in Šišenske ulice ter vzdrže-vanje kanalov in odprtih jarkov na območju krajevne skupnosti Smartno-Tacen. Poleg na-vedenega pa bi naročili še projekte za horti-kulturno ureditev v Šentvidu. 7. SKLAD ZA CESTE Realizacija 1975 Plan 1976 Indeks DOHODKI 1. Prenos salda 2. Prispevek od motornih vozil 3. Prispevek od goriva 4. Dotacija proračuna 5. Sredstva ukinjenega DIS 6. Sredstva ukinjenega sklada skupnih rezerv 7. Vrnjeni garanc. pologi 8. Vračanje posojila Mestni komunalni sklad in obresti 9. Vračilo posojila sklada za komunalno urejanje zemljišč 10. Vračilo izločenih sredstev 11. Vračilo vezanih sredstev pri Ljubljanski banki 12. Dotacije rezervnega sklada občine za Gameljsko cesto 13. Ostali dohodki SKUPAJ DOHODKI 2,777.284 2,681.000 96,53 8,830.132 9,270.000 104,98 1,230.032 1,290.000 104,87 300.000 — — 10,710.000 4,438.000 41,43 6,646.889 6,665.000 100,27 278.713 781.000 280,21 — * 5,449.000 — 1,000.000 1,500.000 150,00 395.746 — — 1,869.711 — — 1,106.370 — — 61.437 26.000 42,31 35,206.314 . 32,100.000 91,17 IZDATKI 1. Obveznosti do 10-letnega programa izgradnje cest — obveznost iz leta 1975 — taksna obveznost iz prispevka motornih vozil in pogonskih goriv (50%) 2. Vračila premost. posojil — ukinjenega DIF — skupnih rezerv — sklad za komunalno urejanje zemljišč 3. Odplačila anuitet (Tacenska c, podhod Medvode, Celovška cesta) 4. Obveznost do gradnje mostne konstrukcije Kopališče Tivoli 5. Kolektor Medvode — Brod 6. Cesta na Gaju — graditev 7. Cesta k osnovni šoli Pirniče 8. Gameljska c. — rekonstrukcija 9. Tacenska c. — podražitve 81760 10. Aljaževa c. — podražitve 81797 11. Podjunska c. — podražitve 12. Podhod Medvode — dodatna dela 13. Kleče — Savlje — podražitve 81734 14. KS Vodice — rač. Slov. ceste 15. Andreaševa in Kovinarska ulica, podražitve — 81781 16. Nadomestne stanov. odškodnine 17. Goriška c. — Zelezniški prehod 18. Urban. inv. dokumentacija 19. Goričane — rekonstr. ceste 81526 20. Tacenska cesta — rekonstr. 72733 21. Rekonstrukcija Podlimbarske ulice 22. Asfaltiranje pločnikov v Aleševčevi ulici 23. Asfaltiranje pločnikov v Knezovi ulici 24. Povečanje cestnega radija na križišču Gasilske in Verovškove ulice 5,128.000 5,280.000 7,041.821 — 6,093.710 — 3,500.000 — 2,531.979 1,113,000 43,95 234.000 390.000 166,66 770.000 — 3,064.466 — 3,044.285 — 2,473.099 — 1,545.917 — 235.293 — 165.210 — 135.210 — 472.355 — 57.178 — 24818 — 199.724 — 433.997 — 145.394 _ 20.000 _ 10.000 — 60.000 20.000 20.000 Realizacija 1975 Plan 1976 Indeks 25. Rekonstrukcija Drabošnjakove ulice (od Kovinarske do Korotanske ul.) 26. Kanalizacija Pod hribom in Matjanova pot — I. in II. del 27. Kanalizacija (mešani sistem) po Vodnikovi cesti — od Kamnogoriške do Gusteljna 28. Rekonstrukcija Vodnikove — od Kamnogoriške do Gusteljna 29. Ureditev pločnikov v Šentvidu 30. Ureditev avtobusnega postajališča v Mednem 31. Sanacija ceste Medvode — Svetje 32. Sanacija ceste Preska — Studenčice 33. Sanacija škarp in plazov na cesti Trnovec — Topol 34. Sanacija škarp na cesti Sora — Topol (Knapovže) 35. Podvoz na Tacenski cesti (posojilo SKUZ 36. Kanalizacija na Brodu (zahod) in vodovod (dokumentacija) 37. Ureditev ulic: 24. avgusta, Hodoščkova 38. Deviacija — razširitev ceste na Križišču Pirniče — Smlednik 39. Javna razsvetljava v Zg. in Sp. Pirničah 40. Ureditev ceste Gameljne — Rašica 41. Rekonstrukcija cest: Bukovica — Utik, Koseze — Vojsko, Sinkov turn — Koseze 42. Testacija mostu v Verjah in viseče br.vi v Mednem 43. Nezaključene investicije 44. Participacija pri gradnji ceste Vodice — Brnik v sodelovanju s skupščino mesta Kranj in Rep. skladom za ceste 45. Ureditev cest in komunalnih naprav pri VVZ Šentvid, OŠ in VVZ Koseze in VVZ Litostroj 46. Naročilo projektne dokumentacije za investicije po srednjeročnem planu 47. Operativna rezerva in drugi stroški 48. Stroški inženiringa SKUPAJ IZDATKI 60.000 1,950.000 400.000 1,300.000 23.000 110.000 150.000 190.000 200.000 330.000 4,500.000 80.000 120.000 170.000 525.000 2,520.000 140.000 160.000 250.000 300.000 2,000.000 2,000.000 32.007 1,986.000 294.418 500.000 32,524.881 32,100.000 98,69 Investitor sredstev sklada za ceste je Sklad za ceste. Posle inženiringa opravlja Standard-Invest. Na skladu za ceste je za leto 1976 predvi-den pritok 32,100.000 din, 11,911.000 din zna-ša višina sredstev, katera moramo odvesti SML odplačilo tako, da ostane za nove inve-sticije 20.189.000 din. V to vsoto so vključena tudi sredstva državnega kapitala. Ta sredstva bi uporabili za investicije večjega gospodar-skega pomena kot so — posojilo SKUZ za gradnjo podvoza na Tacenski cesti, rekon-strukcijo Vodnikove ceste, ureditev avtobus-nih postajališč in nevarnih križišč, ureditev kanalizacije Pod hribom in v Dravljah. Za to leto so predvidene rekonstrukcije in sanacije — Vodnikove ceste od Kamnogori-ške do Gusteljna, ceste Preska — Studen-čice, sanacija škarp na cesti Sora — Topol (Knapovže) in ceste Gameljne — Rašica. V skrbi za čimvečjo prometno varnost je predvideno povečanje cestnega radija na kri-žišču Gasilske in Verovškove ulice in na kri- žišču Pirniče — Smlednik. Poleg tega pa bi se uredilo še avtobusno postajališče v Med-nem. Vsekakor je nujno potrebno dopolniti jav-no razsvetljavo v Zg. in Sp. Pirničah. Program predvideva tudi izgradnjo kana-lizacije Pod hribom I. in II. del ter mešani sistem po stari Vodnikovi od Kamnogoriške do Gusteljna. Načrte pa bi naročili za ureditev vodo-voda in kanalizacije na Brodu (zahod). Z ozirom na ugotovitev kakšnega pomena je pravočasno pridobljena potrebna doku-mentacija, je naročiti dokumentacijo za re-konstrukcijo — Podlimbarskega ul., Draboš-njakove, Ulice 24. avgusta in Hodoščkove, cest Bukovica — Utik, Koseze — Vojsko, Šin-kov turn — Koseze, sanacijo ceste Medvode — Svetje, sanacijo škarp in plazov na cesti Trnovec — Topol, ureditev pločnikov v Ale-ševčevi, Knezovi ul. in Šentvidu ter javno na-ročilo projektne dokumentacije za investicije po srednjeročnem planu. 8. SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Realizacija Plan TnHpk« 1975 1976 indeks DOHODKI 1. Prenos salda 528 370.000 — 2. Dotacija proračuna 300.000 357.000 . 119.0 3. Sredstva državnega kapitala 1,190.000 493.000 41,4 4. Ostali dohodki — 5.000 — DOHODKI SKUPAJ 1,490.528 1,225.000 82,2 1. Regres za umetnp osemenjevanje govejih plemenic ter nabave plemenjakov za prirodni pripust 2. Regresiranje dela obresti za najete kredite v kmetijstvu 3. Regres za silose 4. Regres za živino 5. Regres za semenski krompir 6. Regres za strna žita, vključno koruzo 7. Regres za prevetrovalne naprave 8. Sofinanciranje načrtov pri preusmeritvah kmetijske proizvodnje 9. Sofinanciranje analiz zemlje in krme 10. Sofinanciranje pri urejanju pašno-košne rabe travnikov 11. Participacija k stroškom za raziskavo okužb z nematodami 12. Izobraževanje kmetov, strokovne ekskurzije, štipendije, strokovna literatura in tekmovanje traktoristov 13. Izdelava razvoja kmetijstva, stroški za popise, javke in drugo 14. Poročevalska služba 15. Regresiranje usmerjenih kmetij, intenziviranje kmetijske in gozdarske proizvodnje v hribovitih predelih občine in sofinanciranje programa sanacije družbene kmetijske proizvodnje 16. Regres za umetna gnojila 17. Potnine, efektivni stroški, dograditev Biotehniške fakultete in ostalo 18. SDK stroški 19. Operativna rezerva IZDATKI SKUPAJ SALDO VSEGA 171.645 28.570 400 2.750 170.000 10.000 30.000 50.000 10.000 3.000 99,0 95.180 150.000 157,5 46.849 50.000 106,7 — 40.000 — 23.648 30.000 126,8 49.833 60.000 120,4 23.000 50.000 217,3 26.600 40.000 . 150,3 5.400 10.000 1S5,1 175,0 2500,0 109,1 439.717 360.000 81,8 150.000 ¦ 100.000 66,6 55.896 50.000 89,4 645 1.000 155,0 — 11.000 — 1,120.133 1,225.000 109,4 370.395 — — 1,490.528 1,225.000 82,2 Sklad za pospeševanje kmetijstva pri SOb Ljubljana-Šiška je bil ustanovljen v letu 1969 z namenom, da usmerja razvoj kmetijske proizvodnje na območju občine. Po odloku, s katerim je bil sklad ustanov-Ijen, so sredstva sklada namenjena za regre-siranje v kmetijstvu. V času 7-letnega delo-vanja je sklad odigral izredno pomembno vlogo, zlasti pri modernizaciji zasebnega kmetijstva. Finančna sredstva sklada so bila pomemben instrument ekonomske politike v občini. Rezultati so predvsem vidni v poveče-vanju živinorejske proizvodnje, kar dokazuje pravilnost usmeritve vloženih sredstev skla-da. Viri financiranja so razvidni iz priložene tabele. Kakor v lanskem letu so tudi letos predvidena večja sredstva iz ukinjenega dr-žavnega kapitala. Program dejavnosti sklada za leto 1976 bo prilagojen razpoložljivi višini sredstev. Tako kot v prejšnjih letih je tudi letos večji del sredstev namenjenih za nepo-sredno pospeševanje živinorejske proizvod-nje, npr. subvencioniranje stroškov umetnega osemenjevanja govejih plemenic, regresiranje nabave kvalitetne plemenske živine, regresi-ranje gradnje silosov, prevetrovalnih naprav, izboljšanje rabe travinja in podobno. Preosta-li del sredstev je namenjen za izboljšanje rastlinske proizvodnje, regresiranje umetnih gnojil za hribovska območja, regresiranje usmerjenih kmetij in intenziviranje kmetij-ske proizvodnje v hribovitih predelih občine. 9. POSEBNI RAČUN za zatiranje živalskih kužnih bolezni Na podlagi sklepa seje upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva z dne 1. 10. 1975 je bilo na osnovi 3. člena samouprav-nega sporazuma o razdelitvi in usmeritvi sredstev, pravic in obveznosti občine Ljublja-na-SiŠka za investicije v gospodarstvu in družbenem dogovoru o uresničevanju progra-ma dolgoročnega razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974-80 in v zvezi z vlo-go Emone Ljubljana TOZD Poljedelstvo-Go-vedoreja, Domžale, št. 02-608/75 z dne 29. 5. 1975, je upravni odbor sklada za pospeševa-nje kmetijstva pri Skupščini občine Ljublja-na-Šiška na 21. redni seji dne 1. 10. 1975 spre-jel naslednji sklep: Prošnji Emona Ljubljana TOZD Poljedelstvo-Govedoreja se ugodi in iz sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva za leto 1975 dodeli znesek din 422.217,00 kot na-menska sredstva za izgraditev betonskega si-losa na farmi v Vodicah, kot enkratni pri-spevek k sanaciji družbene kmetijske proiz-vodnje na območju mesta Ljubljane. Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva pri Skupščini občine Ljubljana-Šiška si pridržuje pravico do kontrole na-menske uporabe dodeljenih sredstev in za-dolžuje koristnika, da po izvršeni investiciji predloži upravnemu odboru sklada oziroma takratnemu pravnemu nasledniku dokazilo o namenski porabi dodeljenih sredstev. Ostala sredstva pa so namenjena za sploš-no modernizacijo kmetijstva na vasi (izobra-ževanje kmetov in drugo). Realizacija 1975 Plan 1976 A. DOHODKI 1. Prenos salda 2. Izvirni priliv (65 % pobranih taks od zdravstvenih spričeval 172.405,07 41.349,15 DOHODKI SKUPAJ 213.754,22 190.000 40.000 230.000 Priloga JT —14 Realizacija 1975 Plan 1976 B. IZDATKI 1. Zatiranje goveje tuberkuloze 2. Zatiranje prašičje kuge 3. Zatiranje slinavke in parkljevke 4. Zatiranje kokošje kuge 5. Zatiranje nalezljivih bolezni čebel 6. Diagnostične preiskave 7. Dezinfekcijska sredstva 8. Veterinarski zavod Slovenije 9. Ostali izdatki — SDK stroški — Obrazci 5.051,70 15.802,85 47,85 2.400,00 80.000 50.000 50.000 5.000 5.000 6.000 16.000 16.000 2.000 IZDATKI SKUPAJ 23.302,40 230.000 SALDO 190.451,82 SKUPAJ 213.754,22 230.000 Na podlagi temeljnega in republiškega za-kona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine se dohodki od pobranih taks ob izdaji zdravstvenih spriče-val odvedejo v višini 65 % na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri ob-čini, ostalih 35 % teh taks pa je dohodek po-sebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri Sekretariatu za kmetijstvo in goz-darstvo SRS. Namen posebnih računov je, da se s temi sredstvi preprečujejo oziroma zati-rajo živalske kužne bolezni, katerih prepre-čevanje oziroma zatiranje je pomembno za vso republiko. Iz sredstev občinskega poseb-nega računa se po določilih zakona plačujejo odškodnine za živino, ki je bila ubita oziroma zaklana zaradi nalezljive bolezni in odškod-nine za predmete, ki so bili uničeni pri izvr-šitvi ukrepov zaradi zatiranja epidemij. Sred-stva republiškega posebnega računa se upo- rabljajo v tistih primerih, kadar občinska sredstva ne zadoščajo. Poleg navedenega ob-činski posebni račun sofinancira dejavnost Veterinarskega zavoda Slovenije s 30 % svo-jega izvirnega priliva. Ta sredstva zavod upo-rablja za kritje stroškov pri diagnosticiranju kužnih bolezni. Izvršni svet občinske skupščine je na svo-jih sejah dne 14. in 20. 2. 1976 obravnaval predlagane osnutke proračuna in njegovih posebnih računov ter osnutke skladov, ki so jih sprejeli pristopni upravni odbori in pri-poroča Skupščini občine, da celotno gradivo posreduje v javno razpravo. Na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave bo Izvršni svet izdelal predlog pro-računa in ga predložil občinski skupščini do konca meseca marca, kot to določajo pozitivni zakonski predpisi. IZVKSNISVET Osnutek Programa razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti občine Ljubljana-šiškn za leto 1976 Gradivo za javno razpravo Družbeno-ekonomski razvoj v občini bo v letu 1976 temeljil predvsem: — na resoluciji o družbeno-ekonomski po-litiki v razvoju Socialistične republike Slove-nije ter neposrednih nalog v letu 1976 in na iz nje izhajajočih že sprejetih drugih družbeno-političnih dokumentih; — na že sprejetih stališčih in sklepih skup-ščine občine Ljubljana-šiška, ki se navezu-jejo na smotrno gospodarjenje in na dosled-no izvajanje stabilizacijskih prizadevanj tako v gospodarstvu kot tudi na vseh področjih splošne in skupne porabe in — na letnih programih nosilcev razvoja po posameznih področjih. Družbeno-ekonomski razvoj v letu 1976 se vključuje v prvo leto uresničevanja srednje-ročnega razvojnega načrla za obdobje od 1976 do 1980. Pri tem se območje občine Ljubljana-Ši-ška tudi vključuje v enotni gospodarski po-litični in kulturni prostor Ljubljane še po-sebno pri razreševanju vseh tistih nalog, ki so skupnega pomena za širši prostor. Glede na to, da so bila predvidevanja o gospodarskem razvoju v TOZD za leto 1976 že obravnavana in sprejeta na februarskem zasedanju Skupščine občine Ljubljana-Šiška, zajema osnutek razvoja gospodarskih in druž-benih dejavnosti v tem gradivu še preostala področja. I. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1. Urejanje prostora Nova ustava in načela planiranja jasno definirajo nosilce in način odločanja v naši družbeni skupnosti, torej tudi odgovornost. Na področju urejanja prostora, bivalnega, delovnega, ruralnega, prirodnega, rekreacij-skega ,eksploatacijskega in urbanega (za iz-menjavo vsch vrst dobrin) pa še niso zagotov-ljene organizacijske oblike, ki bi omogočale in zagotavljale neposredno samoupravno od-ločanje vseh subjektov planiranja. Poseg v prostor še vodno sloni na stihijsko tržnih, numerično urbanističnih in administrativ-nih osnovah. Odločanje delovnih ljudi je de-jansko omogočeno samo na način participa-cije s pripombami v zaključnem razgrnitve-nem postopku in v končnem aktu sprejetja urabnističnega dokumenta. Zato bo osnovna naloga v začetku tega le-ta formiranje interesnihskupin za urejanje posameznih zaključenih prostorskih obmo-čij in vprašanj. Te skupine bodo vključene v proces planiranja od trenutka, ko se pro-blem pojavi, pri definiranju planskih izho-dišč, pri spremljanju reševanja naloge, do sprejetja urbanistične dokumentacije, ali do realizacije posega v prostor. Nov sistem financiranja krajevnih skup-nosti kot enih od nosilcev samoupravljanja v prostoru, bo omogočil tudi njim določeno samostojnost v naročanju urbanističnih do-kumentov, izbiri oblike angažiranja strokov-njakov (natečaji, direktna naročila), neod-visnost od naročniške politike urbanističnih dokumentov, ki temelji na osnovah »pripra-ve zemljišč«, torej bo zagotovljeno reševanje tudi problematike, ki ni obvezno vezana na visoko profitno stopnjo. Tako bo zagotov-ljen prehod urbanističnega dokumenta na ni-vo družbenega dogovora, javna razgrnitev in sprejemanje bosta samo še končni preizkus ustreznega načrtovanja in ne trenutek, ko se problemi včasih šele odpro. Interesne skupine se formirajo iz nosilcev samouprave, ki imajo v prostoru konkreten ali širši interes. Vloga nosilcev je odvisna od teže tega interesa. Če v posamezncm pro storu ali ob posameznem vprašanju niso za-interesirani, se v tem grupacije ne vključu-jejo. Tekom procesa načrtovanja in gradit-ve se vloga posameznih nosilcev lahko spre-minja. Interesne skupine se formirajo na delegat-ski osnovi, kamor delegirajo delegate: — organizacije združenega dela in posa-mezni proizvajalci, ki jim lokacijska na-membnost to omogoča, ali če bi bil njihov interes lokacijsko uresničljiv; — krajevne skupnosti (ali manjše krajev-ne aglomeracije — soseske) in posamezni ob-čani, tudi bodoči stanavalci, ki jih je mož-no identificirati, hišni sveti; — družbenopolitične skupnosti, organiza-cije in organi na območju občine in v mestu; — interesne skupnosti (stanovanjska, cest-na, komunalna, kulturna, izobraževalna, otro-ško-varstvena, skupnost za varstvo okolja, kmetijska, spomeniško varstvo in podobne) če imajo ožji ali širši lokacijski interes na območju; — znani izvajalci del, če niso zajeti v in-teresnih skupnostih, inžiniringi, SKUZ, avtor-ji urbanističncga dokumenta. Iniciativo za ustanovitev teh skupin bo v letu 1976 prevzel izvršni svet skupščine. Najnujnejše naloge glede širših ukrepov na področju urejanja prostora v letu 1976 so naslednja: — Skupščinska razprava o intresnili* sku-pinah za urejanje prostora, ki bi formirala načela delovanja takih skupin. — Skupščinska razprava o nekaterih u-krepih v naročniški politiki urbanističnih do-kumentov, predvsem s stališča odtujenosti naročniških in samoupravnih struktur, mo-nopolizma izdelave urbanističnih dokumen-tov in programskih izhodišč. — Skupščinska razprava o nekaterih u-krepih v lokacijski problematiki in politiki, predvsem s stališča zamujanja urbanistične dokumentacije, ki je osnova za izdajanje lo-kacij, s stališča razmejitve pristojnosti med družbenim odločanjem in upravnim postop-kom, s stališča zahtev urbanistične zakono-daje in preobremenjenosti ter s tem zamu-janja s strani pooblaščene strokovne urba-nistične organizacije, ter s stališča odklonov od (po drugi strani pa o neprožnosti) urba-nističnih dokumentov. — Skupščinska razprava o nekatcrih u-krepih s področja politike prometa z zem-ljišči znotraj obstoječe in zakonodaje v pri-pravi, predvsem s stališča dostopnosti zazid-ljivih parcel, inštrumentov za usmerjanje v zazidljiva območja in za smotrn ter kom-pleksen pristop v prostor, predvsem pa s sta-lišča poživitve delovanja ustreznih interven-cijskih skladov, dalje tudi s stališča prostor-skega zaokroževanja kmetijskih zemljišč, ta-ko proizvodno intenzivnih kot manj inten-zivnih. Najnujnejše konkretne naloge v 1976. letu so naslednje: — Ustanovitev interesne skupine za urba-nistično zasnovo Tacna in Šmartnega, javna razgrnitev in sprejetje tega urabnističnega dokumenta. Predvsem bo potrebno preveriti dosedanja osnovna izhodišča za pristop v ta prostor, ki so bila predimenzionirano kapa-citativno in komunalno-investicijsko motivi-rana. Zaradi operativnosti bo to zasnovo tre-ba ločiti od enake naloge v Gameljnah. — Ustanovitev interesne skupine za urba-nistično zasnovo Gameljn, javna razgrnitev in sprejetje. Problemi so sorodni kot v Tac-nu — Šmartnem. — Ustanovitev interesne skupine za urba-nistično zasnovo in izgradnjo I. faze območ-ja ŠS 12 — Podutik in potrditev skupinskih lokacij za »C« otoke — z dopolnilno gradnjo. Nadalje bo potrebno preveriti način reševa-nja komunalnih naprav, ki je dosedaj bazi-ral na izhodiščih kompleksne in sočasne gradnje celotjjega območja. Srednjeročni plan pa v osrednjem delu ne predvideva začetka gradnje in bo treba območja Dolnic in Glinc ter Podutika reševati posebej, manj ambi-ciozno in fazno. — Sprejetje urbanistične dokumentacije za kanalizacijo Vodic in Bukovice. — Ustacnovitev interesne skupine za urba-nistično dokumentacijo in izgradnjo Guncelj, javna razgrnitev in sprejetje. Gunclje so pre-težno izgrajeno območje z jasnimi prostor-skimi omejitvami in pogojenostjo, vendar pa z izrednim deficitom komunalne opremlje-nosti in urbane urejenosti. Dani so pogoji za dokončno sanacijo območja. — Ustanovitev interesne skupine v Vodi-cah in interesne skupine v Smledniku za ur-banistični dokumentaciji, javni razgrnitvi in sprejetji. Z bazičnim urbanističnim doku-mentom še ni omogočen smotrn in smiseln poseg v prostor, tako glede podobe naselij, lokacij in komunalij. — Ustanovitev interesne skupine za ob-močje Na jami in skupine za območje centra Šiške — Zgornja Šiška — za novelacijo za-zidalnih načrtov sanacijskega značaja, javni razgmitvi in sprejetji. — Ustanovitev interesne skupine za urba-nistično-programsko zasnovo Stanežič, jav-na razgraitev. — Ustanovitev interesne skupine za kme-tijsko-prostorsko-ekološki del urbanističnega programa za občine Šiška. — Ustanovitev interesne skupine (skrbni-škega odbora) za nadaljnjo opredelitev kra-jinskega parka Polhograjskih dolomitov. Skrb je posvetiti opredelitvi turističnih cen-trov in lokacijam za avtohtone prebivalce. — Sprejetje odlokov o pogojih za gradnjo izven zazidljivih con in odlokov za dopolni-tev pomanjkljivosti v veljavnih urbanistič-nih dokumentih. — Ustanovitev interesnih skupin za osta-le naloge s tega področja, bodisi program-skega značaja, za novelacijo dokumentacije sosesk v gradnji ali za sanacijske urbanistič-ne dokumente. — Ustanovitev interesnih skupin za urba-nistični dokument za posamezna industrij-ska območja v občini. — Dokončna formalna zaključitev posa-meznih urbanističnih dokumentov, ki so vse-binsko rešeni že v preteklem obdobju. Zamude urbanističnih dokumentov v letu 1975 in prej: Menimo, da so pogostejši vzroki (od pre-zasedenosti projektantov ali posameznih pro-ceduralnih ovir) v programskih slepih ulicah, ko izostalost potenciakiih interesentov in ak-terjev ne omogoča trdnih programskih osnov, bodisi da prevlada posameznih (predvsem in-vesticijskih) sproža konflikte: — ŠS 1/4 — Urban — ali se dejansko mu-di, so potencialni interesenti ali dejavnosti realno obvladljivi? — ŠS 4/2 — Na jami — projekt je v pro-metnih, lokacijskih, investicijskih, namemb-nostinih težavah. — ŠS 4/1 — Stara cerkev — temeljni vzro-ki — konflikti, ki slede povečani izrabi, do- -ločena nespretnost v reševanju problematike Tržne ulice, prezgodnje prepuščanje incia-tive gradbeni operativi. — ŠS 4/3, 5/1, 5/2 — Zgornja Šiška — nihanje med urbanistično-normativnimi in izhodišči pristajanja na obstoječe stanje, ne-zmožnost angažiranja dejanskih zainteresira-nih (ki bi ta nihanja lahko stabilizirali). — ŠS 7/1, 8/2 — vezano na obsežnost dela. — Tacen, šmartno, Gameljne — Pr.e4!" menzionirana hotenja komunalno-investicij-sko motivirana. — MeS 14 — Svetje —» uskladitev Novel. urb. načrta Medvod s podano zazidalno re-šitvijo, gospodarjenju s kmetijskim zemlji-ščem v prid. — ŠS 218/3 — Vodice — subjektivni raz-logi in pa verjetno podobna predimenzioni-ranost hotenj kot v TŠS. 2. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju komunalnega gospodarstva bo občina kot celota sodelovala v prizadeva-njih s samoupravno interesno skupnostjo 104etnega programa cest na območju Ljub-ljane, in sicer: — za zaključek vseh del pri izgradnji Dre-nikove ceste in podvoza, da se tako do konca leta 1976 uresniči novo prometno povezavo; — pri pripravi za vsa pripravljalna dela in zagotoviti pričetka gradnje 1. etape Ce-lovške ceste (obvoz šentvid) s tem, da se za-gotovi zaključek gradnje najkasneje v juni-ju 1977. Ob angažiranju vseh sredstev in upošte-vaje pri tem zaključen funkcionalni in inte-resni krog, na podlagi zahtev delovnih ljudi in občanov prek krajevnih skupnosti bodo — rekonstruirane Hotimirova, Hafnerje-va, Medvedova, Vodnikova od Kamnogoriške do Gustelna, cesta Gameljne—Rašica, cesta Preska—Studenčnica, cesta v Rakovniku, pot do nove šole v Pirničah ter sanacija škarp na cesti Sora—Topol; — naročena bo dokumentacija za rekon-strukcijo Podlimbarskega ulice, Drabošnja-kove, Ulica 24. avgusta, Hodoščkove, cest Bukovica—Utik, Koseze—Vojsko, šinkov turn—Koseze, sanacijo ceste JN/ledvode—Svet-je, sanacijo škarp in plazov Trnovec—Topol, ureditev pločnikov v Aleševčevi, Knezovi uli-ci y Šentvidu, parkirnih prostorov ob Štu-larjevi ulici in avtobusno postajališče. Ko bo potrjen družbeni načrt 1976—1980 pa bi se naročilo projektno dokumentacijo za vse in-vesticije. Iz leta 1975 se prenese skladno z racional-nim in selektivnim izvajanjem programa gradnja železniškega podvoza na Tacenski ce-sti. Ta začetek gradnje sovpada s kompleks-no ureditvijo v prostoru — gradnja gramoz-nice G4, Stanežiče in gradnja Tacenskega mostu. Za vse večje investicije pa velja, da ne bo-do dokončane v tem letu, ampak se bo z deli nadaljevalo v letu 1977. Reševanje prometne problematike in zvez bo uresničeno z nadaljnjim izvajanjem zače-tih programov. Nič manjšega pomena kot modernizacija cest ter ureditev ostalih pro-metnih površin (predvideno povečanje cest-nega radija na križišču Gasilske in Verov-škove ulice in na križišču cest Pirniče— Smlednik, ureditev avtobusnega postajališča v Mednem) bo proučevanje možnosti pre-usmeritve dela tovora s ceste na železnico. V mestnem potniškem prometu bomo do-segli boljše stanje v sodelovanju s TOZD mestni potniški promet. V ta namen je na-vedena TOZD že izdelala predlog programa 1976. Ta predvideva povečanje števila vozil, s čemer se bo doseglo zaželeni uspeh. Dodatno bo urediti signalizacijo na nevar-nih mestih in prehodih za pešce, z ustrez-nimi dogovori in akti naj se formira enotna prometna politika in stem zagotovitev izena-čenih možnosti razvoja in poslovanja. Z ozirom na porast prebivallstva bo po-trebno že v tem letu pristopiti k realizaciji razvoja PTT prometa ter ga uskladiti tako, da bo ustrezal potrebam naselij. Za izvajanje naštetih nalog bodo odgovor-ne organizacije združenega dela ter pristojne samoupravne interesne skupnosti. Zato bo nujno čimpreje ustanoviti ustrezne samo-upravne interesne skupnosti kot tudi pristo-piti k družbenirn dogovorom in samouprav-nim sporazumom. Medsebojna soodvisnost in povezanost družbeno-ekonomskega razvoja se odraža tu-di s poseganjem v naravno okolje. Zato bodo v tem letu s posebnim poudarkom obravna-vana tudi vprašanja varstva in izboljšanja človekovega okolja. V komunalnem gospodarstvu imajo sklad-no z ustavo in zakonodajo posebno vlogo in naloge komunalne organizacije, ki opravlja-jo dejavnost posebnega družbenega pomena, v sodelovanju z novoustanovljenimi samo-upravnimi skupnostmi zlasti s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, skupnostjo za vod-no gospodarstvo, zemljiškimi skupnostmi, e- nergetsko skupnostjo, skupnostjo za promet in zveze ter z Ljubljansko banko, oziroma na podlagi družbenih dogovorov, ki so y pri-pravi. Na ta način bo možen skladnejši raz-voj in vzdrževanje sredstev in dela. Komu-nalne delovne organizacije bodo tako obli-kovale integracijske celote. Le-te pa bodo u-strezale najširšim družbenim in proizvodnim interesom. V ta namen bodo morale TOZD kolektivne kohmunalne potrošnje poenotiti in uskladiti tehnološki proces. OZD v dejav-nosti individualne komunalne potrošnje pa se morajo reorganizirati v smislu ustavnih določil in funkcij komunalnih dejavnosti po-sebnega družbenega pomena. Torej pripra-viti morajo ukrepe, ki bodo stimulirali inten-zivni razvoj, krepitev reprodukcijske sposob-nosti ter preprečevati vsakršno neracional-nost. V tem letu bo skladno z osnutkom druž-benega načrta razvoja občine 1976—1980 — dokončana izgradnja II. faze toplarne v šiški, vročevod Litostroj—Stegne ter del vročevodnega primarnega omrežja (KEL); — dograjen plinohram in rezervoar za o-snovno surovino; — pristopiti k izgradnji sekundarnega o mrežja za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo. 3. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V stanovanjskem gospodarstvu bo imela vodilno vlogo samoupravna stanovanjska skupnost. V letu 1976 bo: — pristopila k gradnji novih stanovanj-skih sosesk ŠS 7/1, ŠS 8/2, MeS 7 Medvode in dograditev ŠS 9 Koseze, — posvetila vso skrb vzdrževanju in iz-boljšanju obstoječega stanovanjskega fonda. Za realizacijo tega bo vključila v akcijo zbo-re stanovalcev in hišne svete in na ta način poskrbela za povečano dejavnost samoupra-ve v stanovanjskem gospodarstvu, — nadaljevala z izgradnjo solidarnostnih stanovanj, nadaljevala z postopkom za nado-mestitev stanarin in pri tem posvečala po-sebno pozornost borcem NOV, — predlagala uskladitev zakonodaje s pod-ročja stanovanjskega gospodarstva, — predlagala višji odstotek odvajanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, — sklenila družbeni dogovor o povečanju stanarin vsaj za 20 odstotkov, kolikor je do-voljeno za leto 1976. Poleg navedenega bo samoupravna sta-novanjska skupnost pristopila k pripravi še vseh vzporednih predpisov, ki izhajajo s pod-ročja obstoječe stanovanjske zakonodaje ob podpori družbenopolitičnih skupnosti in vseh družbenih dejavnikov, delovnih ljudi in ob-čanov. Nujno je sprejeti za področje komu-nalnega in stanovanjskega gospodarstva na-slednje pomembnejše samoupravne spora-zume in družbene dogovore: — samoupravni sporazuiri o kriterijih in-vesticijske politike, — samoupravni sporazum o racionalizaci-ji stanovanjske izgradnje, — dogovor o izvajanju politike cen, — samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja enersetike v letih 1976—1980, — samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976—1980. II. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Razvoj družbenih dejavnosti v letu 1976 že navezuje na prvo leto izVajanja srednje-ročnega programa. Temeljni nosilci razvoja in izvajanja programov so samoupravne in-teresne skupnosti, ki bodo pri razreševanju številnih odprtih vprašanj s področja druž-benih dejavnosti usmerjale svoja prizadeva-nja med drugim tudi k vsestranskemu po-glabljanju socialističnih samoupravnih odno-sov v cilju, da bi se sprejeti programi za leto 1976 v okviru danih možnosti realizirali v največji možni meri. Osnovna razmerja med posameznimi sa-moupravnimi skupnostmi v Ljubljani bodo usklajena z družbenim dogovorom o razpore-janju dohodka v letu 1976 v Ljubljani kot tudi s programi vzajemnega in solidarnostne-ga financiranja v republiki. V letu 1976 samoupravne interesne skup-nosti že prevzemajo naloge, ki so se v letu 1975 še financirale iz proraounov družbeno-političnih skupnosti. Zaradi tega se bo ustrez-no znižal davek na dohodek združenega dela in povečal prispevek družbenih dejavnosti iz lega vira. Iz sredstev proračuna občine pa se bodo v letu 1976 že zagotavljala finančna sred-stva na posebnem računu za financiranje graditve osnovnih šol in VVZ, upoštevajoč obveznost do sofinanciranja OŠ in VVZ ob-jektov, ki se financirajo iz samoprispevka ter v skladu z odlokom o uvedbi samopri-spevka, ob sofinanciranju sredštev proraču-na občine in skupnosti za otroško varstvo. Med prioritetne naloge na področju druž-benih dejavnosti je možno uvrstiti predvsem naslednje: a) izvajanje stabilizacijskih naporov in u-krepov na vseh področjih skupne in splošne •porabe; b) na področju izgradnje objektov druž-benega standarda prioritetno združevati in zagotavljati potrebna manjkajoča sredstva za še neprieete gradnje OŠ in VVZ objektov, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka in drugih sredstev, da bi se tako program gradenj realiziral v skladu z odlokom o u-vedbi samoprispevka do leta 1978; c) usklajevanje programov med samo-upravnimi interesnimi skupnostmi; d) realizirati je potrebno družbeni dogo-vor in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje skupnih potreb in interesov občanov v krajevnih skupnostih; e) krepitev družbene samozaščite; f) krepitev in utrjevanje abrambne spo-sobnosti; g) izvajanje kadrovske in štipendijske p<> litike v skladu z že sprejetimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter širlimi stališči in sklepi družbenopolitičnih organizacij. 1. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo v letu 1976 uvrstila med prioritetne naloge: — skrb za nadaljnje vsestransko izbolj-ševanje učnovzgojnega procesa v osnovnih šolah na območju občine v cilju, da bi se zlasti povečala ikvaliteta znanja učencev in da bi se še naprej zmanjševal osip v osnov-nih šolah, — zagotavljanje enakih pogojev šolanja za vse učence ne glede na socialni položaj, — razvijati in širiti vse oblike povezova-nja z okoljem, — širiti organizacijo in vsebino dopolnil-nega pouka ter razvijati področje interesnih dejavnosti učencev, — povečati skrb nad izvajanjem kadrov-ske politike z zagotavljanjem štipendij za šolanje pedagoških delavcev, — postopno nadaljevanje organiziranja celodnevne šole v okviru danih možnosti, — poglabljati samoupravne odnose na področju vzgoje in izobraževanja in sode-lovanje z drugimi samoupravnimi interesni-mi skupnostmi v cilju, da bi se v čimvečjem obsegu in čimbolj kvalitetno realizirali vsi osnovni pogoji za izvajanje predšolske in os-novnošolske vzgoje in izobraževanja v skla-du s socialističnimi vzgojnimi smotri. Na področju investicijskih vlaganj: — se bo v letu 1976 pričela izgradnja o-snovne šole v Kosezah z 18 učilnicami in dru-gimi pripadajočimi prostori, da bi se tako postopno razrešilo pereče vprašanje pomanj-kanja učnega prostora na tem območju, — pri VVZ Litostroj se bo pričela gradnja prizidka za 120 predšolskih otrok, v okviru povečane kuhinje naj bi se zagotovila tudi prehrana za učence osnovne šole Hinka Smre-karja, — pri osnovni šoli Zvonko Runko se pla-nira pričetek gradnje prizidka, y okviru ka-terega bo ta šola dobila manjkajoči učni prostor za izvajanje pouka na predmetni stopnji ter druge pripadajoče prostore. Sredstva za navedene gradnje bodo zago-tovljena delno iz samoprispevka, ob soude-ležbi skupnosti za otroško varstvo in pro-računa občine Ljubljana-Šiška za leto 1976. V okviru danih možnosti bo potrebno pri-oritetno zagotoviti finančna sredstva za sa-nacijo obstoječih osnovnošolskih in vzgojno-varstvenih objektov. 2. OTROŠKO VARSTVO Področje vzgoje in varstva predšolskih o-trok se tudi v letu 1976 navezuje na priori-tetno področje posebnega družbenega pome-na. Skupnost otroškega varstva občine Ljub-ljana-šiška) v nadaljevanju skupnost otro-škega varstva) si bo v letu 1976 prizadevala ob sodelovanju z drugimi SIS realizirati zla-sti naslednje naloge: — v okviru nadaljnjih naporov bo potreb-no z združevanjem vseh možnih finanonih vi-rov pospešeno pridobivati manjkajoči vzgoj-novarstveni iprostor za predšolske otroke, pri tern bo skupnost otroškega varstva sodelo vala pri sofinaciranju iprograma, ki je skup-nega pomena za Ljubljano, za kar bo zdru-ževala del finančnih sredstey pri mestni skup-nosti otroškega varstva Ljubljana. V glav-nem bodo ta sredstva namenjena sofinanci-ranju izgradnje OŠ in VVZ objektov, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka. Pre-ostala sredstva pa bo skupnost otroškega varstva namenila izvajanju programa v skla-du s finančnim načrtom za leto 1976, s kate-rim je predvsem opredeljeno sofinanciranje pridobivanja vzgojnovarstvenega prostora v TOZD in KS, finaciranje dejavnosti za otro-ke, ki niso vključeni v VVZ, sofinanciranje v otroška igrišča in rekreacijske objekte za otroke, sofinanciranje varstya v drugih dru-žinah ter financiranje drugih dejavnosti, ki jih je skupščina skupnosti otroškega varstva že opredelila v izhodiščih glede nadaljnjega razvoja otroškega varstva v občini in so po-drobneje opredeljene s programom in fi-nančnim načrtom sikupnosti za otroško var-stvo za leto 1976, — v letu 1976 bo predan namenu VVZ Šeptvid s kapaciteto za 250 predšolskih otrok, pričela pa se bo gradnja prizklka pri VVZ Lit^stroj za 120 predšolskih otrok, pri VVZ Najdihojca bodo predani namenu dislocirani oddelki za 46 predšolskih otrok, naročena bo potrebna projektna dokumentacija za adap-tacijo objekta v Smledniku, v katerem naj bi se organizirala po preureditvi dva oddelka otroškega varstva. Sredstva za adaptacijo v Smledniku so po sklepu skupščine skupnosti otroškega varstva že zagotovljena, — naročena bo tudi projektna dokumen-tacija za izgradnjo prizidka pri VVZ Ander-sen za organiziranje posebnih oddelkov za prizadete otroke, — v letu 1976 bo pri VVZ Najdihojca organiziran oddelek za prizadete otroke gle-de na to, da so bili doseženi v kratkem času v okviru že obstoječega oddelka za prizadete otroke pri VVZ Litostroj izredno dobri rezul-tati. Skupnost otroškega varstva si bo razen s finančnim načrtom opredeljenih nalog priza-devala še: — razvijati varstvo predšolskih otrok v drugih družinah, — usmerjati napore in posebno pozornost na področju izvajanja kadrovske politike, da bi se postopno izboljševala kadrovska struk-tura v VVZ, — posebna pozornost bo usmerjena uskla-jevanju programa srednjeročnega razvoja o troškega varstva za obdobje 1976—1980 ter obravnavanju stroškovnih cen v VVZ, ki naj bi se zaračunavale po enotni metodologiji. Skupnost otroškega varstva občine Ljub-ljana-šiška bo v okviru letnega programa ob-ravnavala tudi vsa druga odprta vprašanja v cilju, da bi se problematika s tega področja sprotno in po najkrajši poti čimbolj uspeš-no razreševala. 3. ZDRAVSTVENO VARSTVO Izvajanje zdravstvenega varstva občanov za območje Ljubljana-Šiška, se kot področje posebnega družbenega pomena okvirno vklju-čuje v program ljubljanske regije. Pri tem so v občinskem program upoštevane speci-fičnosti za območje občine Ljubljana-Šiška, na katerem se bo ta program odvijal y letu 1976 v okviru poglobljenih samoupravnih od-nosov — prek samoupravne oboine zdrav-stvene skupnosti in prek TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška. Pri tem bodo napori usmerjeni zlasti: — v izboljšanje kvalitete izvajanja zdrav-stvenega varstva delavcev na delovnem me-stu, borcev NOB in mladine, — v izvajanje že sprejetih stabilizacijskih programov v cilju, da bi se v letu 1976 spre-jeti program zdravstvenega varstva občanov v okviru danih finančnih sredstev realiziral v vsestransko korist občanov, — v sodelovanju z združenim delom in re-gijsko zdravstveno skupnostjo si bo samo-upravna interesna zdravstvena skupnost ob-čine Ljubljana-šiška še nadalje prizadevala, da bi se programirana novogradnja pri zdrav-stveni enoti v šiški čimprej začela, za novo-gradnjo pri zdravstveni enoti v Medvodah pa naj bi se v letu 1976 pričela zbirati vsa po-trebna dokumentacija. 4. RAZISKOVALNA SKUPNOST Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška si bo v letu 1976 prizadevala, da bi se vloga in pomen raziskovalne dejavnosti čim-bolj utrdila v zavesti delovnega človeka kot izjemno pomembna dejavnost, ki se nepo-sredno navezuje na dvig storilnosti dela, na povečanje osebnega in družbeBega standar-da in na dvig kvalitete v gospodarstvu sploh. Pri tem si bo občinska raziskovalna skup-nost v sodelovanju z združenim delom, s področnimi raziskovalnimi skupnostmi in z raziskovalno skupnostjo Slovenije prizadeva-la predvsem: — približevati pomen raziskovalne dejav-nosti občanov, — pospeševati inventi"vne dejavnosti, — razvijati raziskovalne dejavnosti pri OZD in raziskovalnih ustanovah na območju občine, — dajanje pobud za raziskovalno delo. Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo v okviru letnega programa poskr-bela za čim širše približevanje raziskovalne dejavnosti delegatom — z organiziranjem od-prtih dnevov y OZD, ko bo možen občanora ogled podjetij, z organiziranjem poljudnih predavanj v krajevnih skupnostih o pomenu raziskovalnega dela in z organiziranjem dru-gih informativnih oblik. Pri pridobivanju raziskovatoih projektov (avtomatika, računalništvo, informatika, go-zdarstvo, lesarstvp, papirništvo, grafika, gra-diteljstvo, vzgoja in izobraževanje idr.), bo občinska raziskovalna skupnost intenzivno sodelovala z ostalimi raziskovalnimi skup-nostmi in z republiško raziskovalno skup-nostjo v cilju, da bi se s pridobljenimi raz-iskovalnimi projekti upoštevale vse specifič-nosti nadaljnjega razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. 5. KULTURA V letu 1976 si bo kulturna skupnost obči-ne Ljubljana-Šiška v okviru letnega progra-ma prizadevala realizirati zlasti naslednje naloge: — razvijati kulturne dejavnosti med naj-širšim krogom delovnih ljudi in občanov, — širiti knjižnično mrežo z ustanavlja-njem novih izposojevališč y odročnejših kra-jih, z ustanavljanjem mladinskih oddelkov in čitalnic ter z izboljševanjem oziroma zago-tavljanjem ustreznih prostorskih možnosti za to vrsto kulturne dejavnosti tudi v novih stanovanjskih naseljih v cilju, da bi se čim-bolj raziširil krog bralcev in da bi se čim-bolj posodobilo delovanje knjižnic, — pospeševati ustanavljanje novih kul-turno-umetniških društev in skupin v krajev-nih skupnostih in delovnih organizacijah ter med mladino, za kar bo skrbela zveza kul-turno-prosvetnih organizacij, — z ustanovitvijo odbora za likovne de-javnosti naj bi se tudi v tej smeri izboljšali osnovni pogoji za razvoj likovnih umetnosti. V letu 1976 si bo občinska kulturna skup-nost prizadevala, da bi v okviru nadaljnjih priprav pridobili dokončna programska iz-hodišča za preureditev Vodnikove hiše v Ši-ški in za izoblikovanje programa izgradnje bodoeega osrednjega kulturnega doma. Posebno pozornost bo občinska kulturna skupnost posvetila strokovnemu izpopolnje-vanju vodij umetniških društev in skupin. V okviru danih možnosti si bo občinska kulturna skupnost prizadevala, da bi se po-stopno sanirali obstoječi objekti, ki so na-menjeni izvajanju kulturnih dejavnosti. Pri razreševanju skupnih nalog in skup-nega programa bo kulturna skupnost sode-lovala z mestno kulturno skupnostjo med drugim tudi pri izvajanju skrbi za delo mu-zeja ljudske revolucije Slovenije, muzeja tu-jih kultur v Goričanah, knjižnice Šiška in lutkovnega gledališča Jože Pengov. Za izva-janje skupnih nalog bo občinska kulturna skupnost združevala sredstva pri ljubljan-ski kulturni skupnosti, za izvajanje programa skupnih republiških nalog pa pri kulturni skupnosti Slovenije. 6. TELESNA KULTURA Samoupravna interesna telesna kulturna skupnost Ljubljana-šiška bo v letu 1976 v skladu s smernicami razvoja telesne kulture v Ljubljani in v skladu z usmeritvami, ki so bile doslej začrtane na sejah skupščin SITKS Ljubljana-Šiška usmerila svoje napore zlasti: — v pospeševanje razvoja in dejavnosti za razvijanje množične telesne kulture, — v postopno realizacijo izgradenj novih telesnokulturnih objektov, — v nadaljnje poglobljeno organiziranje in izvajanje splošne telesne vzgoje za pred-šolske otroke, za učence osnovnih šol in za srednješolsko mladino, — v razvijanje športnorekreacijskih pro-gramov in dejavnosti ter rekreacijskega tek-movanja in občasnih dejavnosti (TRIM ak-cije idr.). Posebno pozornost bo občinska telesno-kulturna skupnost posvečala pridobivanju u-streznih strokovnih kadrov ter pripravam na ustanovitev sklada za gradnjo telesnokultur-nih objektov kot tudi izboljšanju pogojev za delovanje centralne športne ambulante. Občinska telesnokulturna skupnost bo v okviru samoupravnega dogovarjanja in vza-jemnosti sofinancirala skupne programe in naloge, ki so mestnega pomena ter naloge, ki se navezujejo na program telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. 7. SOCIALNO SKRBSTVO Občinska skupnost za socialno skrbstvo si bo, upoštevajoč dane možnosti prizadeva-la, da bi se v okviru letnega programa in družbenih dogovorov realizirale zlasti nasled-nje naloge: — enak obseg z zakonom določenih dejav-nosti izvajanja socialnega skrbstva (izplače-vanje družbeno denarnih pomoči, rejnin in oskrbnin, plačevanje Gskrbnin za oskrbo od-raslih in mladoletnih oseb v splošnih in po-sebnih socialnih ter drugih zavodih, plačeva-nje prispevkov za tiste občane, ki prejemajo stalno družbeno pomoč, so v zavodskem var-stvu ali v reji in nimajo pravice do zdrav-stvenega varstva iz drugih naslovov, delno ali popolno kritje stroškov šolske prehrane in letovanja za otroke materialno ogroženih družin idr.), ki je bil realiziran v letu 1975, — ostale oblike (sofinanciranje društvenih dejavnosti in humanitarnih organizacij idr.) pa naj bi bile sofinancirane s strani občin-ske skupnosti za socialno skrbstvo v okviru danih možnosti. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška si bo v letu 1976 prizadevala, da bi se že v tem letu evidentirala manjka-joča finančna sredstva v zvezi z nadaljnjo gradnjo doma upokojencev, ki naj bi bil pre-dan namenu v letu 1977. Pri tem bo potrebno opredeliti in najti vse možne vire, ki naj bi bili kot manjkajoča finančna sredstva za na-kup opreme in za kritje drugih stroškov — pravočasno pridobljeni v cilju, da bi bil dom upokojencev y Šiški zgrajen v skladu s pla-niranim terminskim rokom. 8. LJUDSKA OBRAMBA Ljudska obramba je skupni interes celot-ne naše družbene skupnosti, zato mora biti enakovredna in neločljiva sestavina načrtov razvoja vsake družbenopolitične skupnostL Pri oblikovanju razvojnih načrtov pa je tre-ba upoštevati interese varnosti, ki narekuje-jo, da nekateri razvojni elementi obrambnih priprav ne morejo biti zajeti v predlogih na-črtov razvoja, ki so pripravljeni za javno razpravo. V procesu samoupravnega družbenega na-črtovanja razvoja obrambnih priprav mora-mo izhajati iz dosedaj dosežene stopnje ob-rambne sposobnosti in na tej načrtovati na-daljnji razvoj, ki pa mora biti usklajen s splošnim gospodarskim, socialnim in prostor-skim razvojem občne. Pri tem moramo upo-števati prednost našega samoupravnega druž-benega sistema, ki daje možnost za mobili-zacijo vseh sil in virov družbe za najučinko-vitejše funkcioniranje vseh dejavnikov v po-gojih vsesplošnega ljudskega odpora. Skupna naloga in interes vseh delovnih ljudi in občanov ter drugih nosilcev obramb-nih priprav je zgraditev enotnega učinkovi-tega obrambnega sistema vseh ljubljanskih občin in mesta. Pri tem moramo upoštevati zlasti naslednje osnovne naloge: 1. Obrambne priprave morajo postati in-tegralni del tekoče in razvojne družbenoeko-nomske politike občine, samoupravnih inte-resnih skupnosti, OZD, KS in drugih samo-upravnih organizacij. 2. Skrbeti moramo za dosledno vključe-vanje vseh družbenih struktur v obrambne priprave. 3. Razvijati sedanje in iskati nove oblike in vidike odpora proti sovražniku. 4. Pospeševati razvoj enot TO in zagotav-ljati zanje najsodobnejšo oborožitev in opre-mo. 5. Skrbeti moramo za hitrejši razvoj civil-ne zaščite, povečati pozornost prilagajanja in organiziranja civilne zaščite razmeram tako v miru kot v vojni. 6. Skrbno izvajati program usposabljanja vseh struktur Ijudske obrambe za delo v voj-nih razmerah ter za obrambo in zaščito pre-bivalstva. 7. Iskati možnosti za krepitev materialnih pogojev ljudske obrambe, najti rešitve za po-trebne rezerve pomembnih živil, zdravil in drugih za delo in življenje potrebnih sred-stev. 8. Aktivno in organizirano pristopiti k ob-likovanju kmetijske politike v zvezi s pospe-ševanjem kmetijstva, še posebej v višinskih predelih, ki predstavlja preskrbovalno bazo. 9. Iskati nove možnosti za pospeševanje obrti, ki je posebnega pomena za krepitev ljudske obrambe. 10. Na področju gradbeništva in komunal-ne dejavnosti se moramo zavzemati za vzdr-ževanje in novo gradnjo cest in poti, sana-cijo in vzdrževanje vodnih objektov ter po-sebno skrb posvetiti gradnji zaklonišč. 11. Vključevanje mladih prostovoljcev v enoto TO mora biti naša stalna naloga, še posebno pri pridobivanju mladine v šole za vojaški poklic aktivnih starešin JLA in ka-drovanju mladincev v šole rezervnih voja-ških starešin. Vse navedene naloge obrambnih priprav je dolžna posredno ali neposredno izvajati družbenopolitična skupnost prek temeljnih nosilcev obrambnih priprav OZD, KS, SIS in drugih samoupravnih organizacij. 9. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Nadaljnji razvoj socialističnih samouprav-nih odnosov in potreba, da na teh osnovah nenehno krepimo obrambo in varnost družbe zahteva še bolj organizirano in zavzeto gradi-tev in uresničevanje enotnega in celovitega sistema družbene samozaščite. V letu 1976 bomo krepili aktivni odnos de-lovnih ljudi in občanov do varovanja druž-bene lastnine in samoupravnih odnosov ter drugih temeljnih vrednot naše samoupravne družbe in revolucije v skladu z nadaljnjim podružbljanjem varnostnega sistema. Izgrajevanje sistema družbene samozaščite in njegovo organizirano uresničevanje mora postati sestavni del vsakodnevne samouprav-ne dejavnosti. Z vzgojo in izobraževanjem, razvijanjem socialističnega patriotizma in varnostne kulture, izpopolnjevanjem obsto-ječe organiziranosti in nadaljnjim dogovarja-njem ter samoupravnim normativnim ureja-njem, zlasti pa s prizadevanjem družbenopo-litičnih organizacij v enotni fronti organizi-ranih socialističnih sil pod vodstvom ZK mo-ramo zagotoviti, da delovni ljudje, samo-upravne organizacije in skupnosti postanejo dejanski nosilci družbene samozaščite. Po enotnem programu bo postopoma ce-lotno prebivalstvo občine vključeno v var-nostno vzgojo, ki mora postati sestavni del idejnopolitične vzgoje delovnih ljudi in ob-čanov. Zlasti pomembno je, da so varnostne vzgoje in seznanjanja z vsebino družbene sa-mozaščite deležni mladi ljudje, zato bodo te-me s tega področja vključene v izobraževalne programe in učbenike na šolah vseh stopenj. V ta proces se bodo organizirano vključila sredstva javnega obveščanja, pri čemer mora Javna tribuna in druga sredstva informira-nja v občini zagotoviti sistematično in uskla-jeno politično propagandno delovanje za utr-ditev družbene samozaščite in poglabljanje varnostne kulture. TOZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti bodo zagotavljale izvrševanje nalog in ukrepov na področju izobraževanja, kadrovanja, požarne varnosti pri delu, var-stva okolja, varovanja delavcev in delovne organizacije ter njenega premoženja, komu-niciranja s tujci, hranjenja dokumentov in zaupnih podatkov, hranjenja gotovine in vrednostnih papirjev, delovanja proti krimi-nalu, zaščite pred sovražno aktivnostjo v skla-du z družbenim dogovorom o družbeni samo-zaščiti v občini podpisanim v letu 1975 in sprejetimi samoupravnimi akti bodo naloge in ukrepe dopolnjevale in izpopolnjevale. Krajevne skupnosti bodo delovale zlasti v smeri razvijanja zavesti o varovanju sociali-stičnega sistema prek izobraževanja in infor-miranja, ustreznega kadrovanja in se vklju- čevale v izvajanje nalog in ukrepov za zago-tovitev večje javne in prometne varnosti, preprečevanje in odkrivanje sovražne, pred-vsem psihološko propagandne aktivnosti in njihovih nosilcev, preprečevanje nesamo-upravnega delovanja, preprečevanje in od-krivanje kriminalitete, zmanjševanje nevar-nosti požarov, poplav in njihovo preprečeva-nje ter opozarjanje na druge splošne nevar-nosti in organizirale odstranjevanje posledic, organizirale aktivnost za varovanje okolja itd. Zagotoviti in izpopolniti bo potrebno po-vezovanje samozaščitne aktivnosti med TOZD in krajevnimi skupnostmi ter dosledno izpe-ljati vključevanje vodje varnostnega okoliša in predstavnikov drugih državnih organov. Nenehno je izpopolnjevati organiziranost družbene samozaščite v občini. Družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva ter samoupravne in-teresne skupnosti bodo dosledno izpeljale svojo idejno-politično in vzgojno funkcijo z vključitvijo vsebine družbene samozaščite in varnostne vzgoje v svoje programe stalnega idejno-političnega in vzgojnoizobraževalnega . dela. Na področju požarne varnosti bo usta-novljena in bo pričela z delom protipožarna skupnost. V sistem družbene samozaščite, v katerem so nosilci nalog delovni Ijudje in občani ter njihove asociacije, opravljajo državni organi v skladu z zakonskimi pooblastili določene strokovne naloge. Organizacijo in način delo-vanja državnih organov, zlasti organov za no-tranje zadeve, inšpekcije in SDK, bo po-trebno uskladiti s potrebami po njiliovem so-delovanju, organiziranju, izpopolnjevanju in uresničevanju družbene samozaščite. Državni organi bodo dajali TOZD, KS in občini infor-macije in predloge za poglobljeno in uspešno uresničevanje družbene samozaščite, zlasti podatke o vzrokih za nastajanje sovražnih in drugih družbeno negativnih pojavov in ak-tivnosti, njihove pojavne oblike in metode, ki jih uporabljajo nosilci. 10. KRAJEVNE SKUPNOSTI Povezovanje celotnega samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja med vsemi subjekti, ki delujejo na območju posameznih krajevnih skupnosti, narekujejo potrebo po nadaljnjem utrjevanju procesov samouprav-ne preobrazbe oziroma dpkončne uresničitve ustavne koncepcije v krajevnih skupnostih. Zato je osnovna naloga pri uresničevanju ustavne koncepcije KS še nadaljnje sprem-ljanje in pomoč pri formiranju KS po načelih nove ustave in delegatskega sistema. Da bo to izvedeno, bo IS skupščine občine sodeloval s posameznimi družbenopolitičnimi organiza-cijami, še zlasti s SZDL, kot fronte vseh so-cialističnih sil in tako angažiral vse sile za utrditev organov krajevne samouprave, ure-ditev statutov, poživitev hišnih svetov, itd., kajti samo z angažiranjem vseh faktorjev v okviru krajevne in širše družbenopolitične samouprave bodo lahko uresničena ustavna načela in v osnovnih celicah samoupravnega sistema realizirane nove oblike dela. Naslednja skupina nalog v zvezi s tem je dokončana sistemska ureditev načina finan-ciranja KS. V letošnjem letu smo v naši ob-čini pristopili k samoupravnemu sporazumu o financiranju planov in programov razvoja KS. Zato se bo sedaj IS skupščine občine skupno z ostalimi družbenopolitičnimi orga-nizacijami in krajevnimi skupnostmi ter OZD zavzemal za dokončno realizacijo določil sa-moupravnega sporazuma, v proračunu pa za-gotovil sredstva za redno dejavnost KS in de-lovanje delegatskega sistema ter za udeležbo h krajevnemu samoprispevku oziroma za par-ticipacijo k raznim oblikam soudeležbe de-lovnih ljudi in občanov In na ta način orga-niziral čimveč akcij za zagotovitev skupnih potreb krajanov. To bodo morale pri zado-voljevanju skupnih potreb upoštevati tudi v večji meri mestne KS. Prav tako se bo IS skupščine občine tudi zavzemal, da bi namenska sredstva za ude-ležbo h krajevnemu samoprispevku v svojih letnih planih predvidele tudi samoupravne interesne skupnosti. Nadalje se bo IS tudi angažiral za nakup prostorov za delovanje novoustanovljenih KS v novo zgrajenih stanovanjskih soseskah naše občine. V nadaljnji reorganizaciji in poglobljeni vlogi delovanja krajevnih skupnosti se bo skupno z organi krajevne samouprave zavze-mal za ureditev enotne — centralne računo-vodske službe oziroma za združitev računo-vodskih poslov za več KS skupaj z redno za-poslenimi delavci, ki bodo poslovale po do-ločilih novo sprejetega zakona in za formi-ranje skupine komunalnih delavcev ter zdru-žitev do sedaj nabavljenih strojev in orodja za enotno urejevanje zelenic. 11. KADROVSKA POLITIKA V skladu s smernicami gospodarskega in družbenega razvoja si bo občinska skupšči-na, izvršni svet in vsi družbenopolitični de-javniki prizadevali doseči izvajanje progra-ma, ki ga bo izdelala skupna komisija pod-pisnic Družbenega dogovora o temeljih ka-drovske politike Skupščine občine Ljubljana-Siška in ki bo zajemal konkretne akcije pri izvajanju nalog in metod dela na terenu: — Priprava in spremljanje kadrpvske po-litike kot sestavni del srednjeročnega pro-grama razvoja. — Analiza stanja kadrovske politike in organiziranosti kadrovskih služb v TOZD — OZD na območju občine — Analiza stanja kadrovske problematike na področju družbenih služb in ostalih pod-ročjih družbenega življenja — Spodbujanje za reševanje nalog na ka-drovskem področju s samoupravnim dogo-varjanjem z nosilci kadrovske politike — Spodbujanje za oblikovanje razisko-valnih nalog s področja kadrovske politike — Z izobraževalnimi institucijami in kp-ristniki uskladiti programe za funkcionalno izobraževanje — Aktivirati skupščinsko komisijo za pre-gled samoupravnih aktov v TOZD — OZD glede na to kako so v samoupravnih aktih TOZD in OZD vključena določila Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na področju ljubljanskih občin — Organizirati akcijo, da k Družbenerau dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin pristopijo tudi tiste TOZD — OZD na območju občine Ljub-ljana-Šiška, ki tega še niso storile — Organizirati akcijo, da vse TOZD — OZD in službe na področju družbene dejav-nosti pristopijo k izdelavi sistemizacije in a-nalitične ocene — Nadaljevati in dograjevati štipendijsko politiko na področju katere je bil v pretek-lem obdobju storjen viden premik, vgraditi v štipendijski sistem elemente iz programa razvoja tako, da se bodo postopoma odpra-vile razlike med deficitom in suficitom ka-dra in razlike med zahtevano in dejansko iz-obrazbo zaposlenih delavcev — Vključiti kadrovsko politiko v osnovne elemente gospodarskega in družbenega raz-voja na področju uveljavljania novih ustav-nih odnosov v organizacijah združenega de-la, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, kulturnih in telesno vzgojnih društvih organizirati ideološko izobraževanje — Pri izdelavi srednjeročnih planov raz-voja za obdobje 1976/80 uskladiti razvoj ka-drovske politike z razvojnimi programi ob-čin in mesta Ljubljane, upoštevajoč, da je kadrovska politika dolgoročna in da zahteva akcijo že v osnovnih oblikah izobraževanja — usmerjanje v osnovnih šolah. To so samo osnovni elementi pri izdelavi programa. Skupna komisija podpisnic Druž-benega dogovora o temeljih kadrovske poli-tike na območju občine Ljubljana-Siška bo pripravila program svojega dela v skladu z določili in cilji družbenega dogovora, katere-ga bodo obravnavale podpisnice družbenega dogovora, družbenopolitične organizacije in delegatska skupščina ter bo osnova za širšo družbeno akcijo na področju načrtovanja in izvajanja kadrovske politike. 12. SPLOŠNA PORABA Na podlagi sprejetih izhodišč o splošni po-rabi, resolucijskih načel in družbenih dogo-vorov o splošni porabi v SRS in v Ljubljani, bomo v letu 1976 zagotovili: 1. Resolucijska omejitev 20% počasnejše rasti splošne in skupne porabe, se bo odrazi-la na območju občine in Ljubljane z ostrejšo omejitvijo. Namesto predvidenega globalnega porasta za 11,1 % bo porast splošne porabe v Ljubljani znašal 8,3%. 2. Poostrena omejitev sredstev splošne po-rabe nalaga vsem uporabnikom, ki se finan-cirajo iz proračunov, bolj odgovoren pristop k usklajevanju obtoječih potreb v občini ta-ko, da bodo le stabilizacijska prizadevanja začrtala osnovno usmeritev kritja potreb vseh uporabnikov iz proračuna. 3. V proračunski porabi letos ne bomo prevzemali nobenih novih obveznosti, kadar gre za uresničevanje nalog na področjih, ki so samoupravno organizirana, torej za naloge, ki nimaio izključnega značaja zadev splošne porabe. 4. Nadaljevali bomo s procesom razmeje-vanja skupne in splošne porabe in to tako, da v letošnjem letu prenesemo obveznosti proračuna do anuitet, ki spadajo v skupno porabo na ustrezne samoupravne interesne skupnosti. V okviru republiške bilance pa bo-mo poskrbeli, da se bodo samoupravnim inte-resnim skupnostim zagotovila sredstva za kritje teh obveznosti v stopnji za področje, za katero so prenosi izvršeni. 5. V proračunski porabi pa bo morala še v nadalje obstajati obveznost občine do sofi-nanciranja gradnje šol in VVZ iz samopri-spevka, ker teh obveznosti letos še ne more-mo prenesti na pristojne samoupravne skup-nosti. Da bo možno to obveznost zadovoljivo rea-lizirati, se bodo vsa sredstva, ki jih proračua občine sme v lastni pristojnosti razporediti iz naslova uspešne davčne izterjave in razlike med kalkulativnimi ter realiziranimi prora-čunskimi dohodki, namenili kot udeležbo ob-čine h gradnji šol in VVZ. 6. Zaradi zmanjšanega obsega splošne po-rabe in s tem tudi zmanjšanimi obveznostmi do prelivanja sredstev za vzajemnost in soli-darnost med občinami, bomo spremenili raz-merje delitve posebnega prometnega davka med republiko in občino od dosedanjih 60 : 40 na 70 : 30. 7. Da preprečimo vnaprejšnjo porabo na osnovi v letu 1976 pričakovane rasti cen, mo-ramo vse programe dejavnosti uporabnikov proračuna uskladiti na podlagi realne rasti družbenega proizvoda in dosežene ravni cea ob koncu leta 1975. 8. Dokončni obseg splošne porabe" v ob-čini bo opredeljevala skupna bilanca Ljub-ljane, ki bo morala biti usklajena z dogovo-rom o splošni porabi v občinah SRS, razme-jitev dovoljene porabe v ljubljanskih občinaH in v mestu pa bo sprejeta z dogovorom o splošni porabi v Ljubljani. 9. Vsi uporabniki proračunskih sredstev od organov družbenopolitične skupnosti, druž-benopolitičnih organizacij, krajevnih skupno-sti in drugih, bodo v svojih programih upo-števali navedena načela in sprejeli take ukre-pe, ki bodo zagotavljali skrajno varčevanje družbenih sredstev ob istočasnem izboljša-nju kvalitete svojega dela. 10. Zaradi realnega planiranja splošne po-rabe, to je planiranja po cenah doseženih ko-nec leta 1975, bomo smeli dovoljeno višinO splošne porabe v letu 1976 povečati za 60% dosežene rasti cen, če bo po uradnih statistič-nih podatkih le-ta večja kot je prenesena ra-ven cen iz leta 1975. To povečanje dovoljene-ga limita se bo smelo prvenstveno uporabiti za usklajevanje osebnih dohodkov v okvirU samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov uporabnikov sredstev splošne po-rabe. Predlog Na podlagi programa družbene skrbi za starejše občane mesta Ljubljane sklenejo ob-činske skupščine Ljubljana-Bežigrad, Ljub-ljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljub-ljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik in Skup-ščina mesta Ljubljane, občinski skupnosti so-cialnega skrbstva Ljubljana-Bežigrad, Ljub-ljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljub-ljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik in skup-nost socialnega skrbstva mesta Ljubljane, občinske skupnosti socialnega varstva Ljub-ljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane, občinske stanovanjske skupnosti Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljub-Ijana-Moste-Polje, Ljubljana-Vič-Rudnik in stanovanjska skupnost mesta Ljubljane ter skupnost Invalidsko pokojninskega zavarova-nja Slovenije sklenejo Družbeni dogovor o programiranju, financiranju in združevanju sredstev za gradnjo domov za upokojence — starejše občane mesta Ljubljane 1. člen Osnova za sklepanje družbenega dogovora so poleg programa družbene skrbi za starejše občane mesta Ljubljane, sprejetega 1970. leta tudi izhodišča in predlogi za oblikovanje pro-gramov občinskih in mestne skupnosti social-nega skrbstva, osnutek Smernic o družbeno-ekonomskem razvoju Ljubljane v letu 1976 in osnutek srednjeročnega razvoja Ljubljane 1976—1980. 2. člen Na podlagi zbranih demografskih in drugih podatkov je treba v Ljubljani do leta 1980 zgraditi štiri nove domove in en prizidek s skupno kapaciteto 900 novih ležišč. V posa-meznih občinah ¦ pa se bodo gradili domovi z naslednjimi kapacitetami: — "Ljubljana-Bežigrad, nov dom z 207 po-steljami, — Ljubljana-Šiška, novm dom z 228 po-steljami, — Ljubljana-Vič-Rudnik, nov dom s 160 posteljami, — Ljubljana-Moste-Polje, nov dom z 200 posleljami, — Ljubljana-Vič-Rudnik, prizidek na Bo-kalcah s 100 posteljami, ' — Ljubljana-Center, priprava dokumenta-cije za rekonstrukcijo doma na Poljanah. .3. člen Podpisniki so se dogovorili za začetek gra-denj domov po naslednjem časovnem zapo-redju: — dom za Bežigradom 1975, — dom v Šiški 1975,' — dom na Viču 1976, — prizidek na Bokalcah 1976, — dom v Mostah 1977. Gradnja vseh domov bo zaključena do le-ta 1980. 4. člen Na podlagi tega družbenega dogovora in okvirnega izračuna investicijskih potreb do leta 1980 pripravijo skupnosti socialnega skrbstva vsako leto v mesecu oktobru skupni investicijski program in finančni načrt za na-slednje leto ter konstrukcijo financiranja za vsak objekt posebej. Letni investicijski program in finančni na-črt opredeljuje finančne in druge obveznosti vseh podpisnikov tega družbenega dogovora. 5. člen Pred izdelavo načrtov mora investicijski program verificirati za sleherni objekt po tem dogovoru skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane, gledena vsebino in funkcijo do-mov kot gerontoloških centrov za potrebe Ljubljane. 6. člen Za višino sredstev se bodo podpisniki med seboj dogovorili vsako leto posebej. Izhodišče za višino prispevka posameznega podpisnika pa bo finančno ovrednoten investieijski pro-gram, ki bo predhodno sprejet od vseh pod-pisnikov. S takim postopkom omogočajo pod-pisniki tega družbenega dogovora nemoten potek izvajanja celotnega programa izgradnje domov. Zagotavlja pa se tudi racionalna in smotrna naložba namensko združenih inve-sticijskih sredstev. 7. člen Občinske skupščine po tem družbenem do-govoru zagotovijo in financirajo za gradnjo doma ustrezno lokacijo in komunalno oprem-ljeno zemljišče na območju svoje občine. 8. člen Podpisniki tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svojih vsakoletnih fi-nančnih programih planirali sredstva za po-kritje programiranih potreb investicijske iz-gradnje domov. Prispevek skupnosti invalidsko pokojnin-skega zavarovanja se ureja s posebno pogod-bo za vsak objekt posebej. 9. člen Podpisniki tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo sodelovali tudi pri rea-lizaciji programa gradenj domov v obdobju do leta 1980 tako pri organizaciji in poteku izgradnje, še posebej pa pri pripravi lokacij in urejanju zemljišč, premoženjsko pravnih odnosih ter drugih nalogah, da bi na ta način zagotovili racionalno in smotrno izvedbo pro-grama. 10. člen Domovi se bodo gradili po veljavnih nor-mativih, ki jih predpiše Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije. 11. člen Upravljanje s sredstvi ter druge obvezno-sti in pravice podpisnikov tega družbenega dogovora bo dogovorjeno s posebnim samo-upravnim sporazumom po podpisu tega druž-benega dogovora. 12. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo vsi udeleženci. OBRAZLOŽITEV Prizadevanja za realizacijo programa družbene skrbi za starejše občane v Ljublja-ni tečejo že od leta 1970 naprej, ko so pro-gram sprejele občinske in mestna skupščina. Poleg drugih oblik varstva ostarelih, zaje-ma program tudi gradnjo domov za upoko-jence. Na podlagi zbranih podatkov je ugo-tovljeno, da v Ljubljani živi 8 % prebivalcev starih nad 65 let ali 17.000. Za 5 %>—7 % teh občanov pa je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo in nego v sodobno urejenih domovih. Ljubljanski urbanistični zavod je na pod-lagi tega programa pripravil elaborat izgrad-nje domov od leta 1970—1975, ki ga je potrdi-la SM Ljubljane na 37. seji dne 29. 6. 1972. leta. Izgradnja domov se ni realizirala po sprejetem programu. Zato je MK SZDL za pospešitev akcije septembra 1973. leta spreje-la izhodišča za družbeni dogovor o gradnji domov za upokojence v Ljubljani, upošteva-joč težnjo, da bi nadaljnja akcija potekala enotno za vso Ljubljano. Osnutek družbenega dogovora je IS SM Ljubljane obravnaval avgusta 1974. leta. Za-radi spremenjenih predpisov o proračunih družbenopolitičnih skupnosti in prekomerne-ga porasta cen gradbenih storitev, pa je spre-jel sklep, da se celotna problematika ponovno prouči, med podpisnike pa vključijo tudi in-teresne skupnosti iz področja socialnega var-stva. Za realizacijo svojega sklepa je zadolžil Komisijo IS za družbeno varstvo. Komisija je pripravila nov tekst družbe-nega dogovora, ki ga je IS sprejel na seji 2. 4. 1975 in'ga poslal v razpravo vsem zain-teresiranim dejavnikom občin in mesta Ljub-ljane. Po končani razpravi so bile zbrane vse pripombe in predlogi za spremembo in do-polnitev družbenega dogovora. Na zaključnem sestanku predlagateljev sprememb in dopolnitev družbenega dogovo-ra je bilo sklenjeno, da je treba nekatere čle-ne vsebinsko izpopolniti. Podpisniki naj bo-do družbenopolitične skupnosti mesta Ljub-ljane in SIS, ki imajo družbeni interes in so tudi odgovorne za realizacijo programa in te-ga družbenega dogovora. Predloženi tekst družbenega dogovora je vsebinsko izpopolnjen in zajema celoten pro-gram izgradnje domov, ki je bil sprejet 1970. leta ter dopolnjen z izgradnjo prizidka na Bo-kalcah in pripravo dokumentacije za rekon-strukcijo starega doma na Poljanah. O tem so sklepali delegati skupščine skupnosti social-nega skrbstva mesta Ljubljane na osnovi pri-pomb občinskih skupnosti socialnega skrb-stva. Dolgotrajne razprave so zavlačevale zače-tek izgradnje domov za ostarele občane in upokojence. Kljub temu pa se je 1975. leta začela gradnja doma v občinah Bežigrad in Šiška, čeprav finančna sredstva še niso v ce-loti zagotovljena. O združevanju sredstev in obveznostih udeležencev tega družbenega dogovora bo pripravljen poseben samoupravni sporazum, ko bodo oblikovani finančni programi in kon-strukcija financiranja podpisnikov tega druž-benega dogovora. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane je družbeni dogovor že spre-jela na svoji seji 22. januarja t. 1. in ga pred-ložila IS, ki ga je sprejel kot predlog za SM Ljubljane, da o njem razpravlja in sklepa na seji v mesecu marcu. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Siška je na svoji 99. seji obravnaval predlog družbenega dogovora o programiranju, finan-eiranju in združevanju sredstev za gradnjo domov za npokojence — starejše občane me-sta Ljubljane in ga podpira, saj zagotavlja v skladu s potrebami načrten pristop k prido-bivanju prostorskih kapacitet za namene bi-vanja in oskrbe starejših občanov Ljubljane. Sprejetje dogovora je tudi podlaga za sa-moupravno sporazumevanje udeležencev te-ga družbenega dogovora, kako prek konkret-nib finančnih programov za izgradnjo dogo-vorjenih domov zagotoviti potrebna sredstva, to je se sporazumeti o deležu posameznega udeleženca v celotni finančni konstrukciji. Pri tem pa izvršni svet ugotavlja in me-ni, da ohčinske skupščine ne bofio mogle za-gotoviti prek svojifa proračunov s tem druž-benim dogovorom predvideno sodelovanje v financiranj« odkupa zemljišč in komunalne ureditve zaradi sprejetih načel v družbenem dogovoru o splošni porabi, ki družbenopoli-tičnim skupnostim ne dopuščajo sprejemanja novih finančnih obveznosti za namene skupne porabe. Nasprotno, proračuni morajo prene-sti že sprejete obveznosti iz naslova skupne porabe na nstrezno interesno skupnost. S tem pa izvršni svet ne izključuje skupščine občin kot podpisnic predloženega dogovora, saj so izhajajoče obveznosti in pravice širše, kot zgolj obveznosti in pravice, ki izhajajo iz fi-nančne participacije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška zato predlaga delegatski skupščini, da predlog družbenega dogovora o programira-nju, fhianciranju in združevanju sredstev za gradnjo domov za upokojence — starejše ob-čane mesta Ljubljane obravnava in ga sprej-me v predlaganemu besedilu. Beležke Beležke Beležke Beležke