Leto XXIV., št 180
Postgebubt bat bezahli
LJnblJana, torek 8. avgusta 1944
i;
Jpravnitooi Liabltam, facanjim alio 4.
Telefoo ta. »1-22. 31-23. Jl-24
mseraiai jddelek > linhlpog	olj*
ca 5 - Telefoo ta. 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i L hibi lanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a Italije io
inozemstvo (JP1 S. MIlANO
Računi: za Liuoijanskc pokra uno pa po&no-čekovnem zavoda ta. 17.749, ca ostal« kraje
Italije; Serviao Contj. Con. Post. No 11-3118
Izhaja vaaJi dan rasen poneoejjfca
Mesečna naročnina 25 lir.
OrcdoiltT«!
LJubljana — Puoclnijeva ulica 8L 6. Telefon St 31-22 31-23. 31-24.
Rokopisi * ne vračajo
§dtw@re FeindangriSSe In der Normandie
Deutsche Gegenangriffe in gutem Vorw artsschreiten — ©bersetzversuche tiber den Arno zerschlagen — Nordlich der Memel 78 Sowjetpanzer vernichtet — Zwei feindliche Begimenter nordlich der Diina aufgerieben — Torpedoflieger versenkten 3 Zerstorer — U-Boote versenkten 31.000 BBT und 2 Zerstorer
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 7. August. nen das ttbersetzen dicht ostlich der
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Ostlich der Orne fiihrte der Feind zur Festslellung unserer Kriifte auf breiter Front zahlreiche ortliche Angriffe, die nach harten Kampfen abgevviesen mirden. Im Raum vvestlich und siidvvestlich Vire so\vie ostlich Avranches trat der Gegner dann mit insge.sa.mit neun Divisionen unter starker Unterstiitzung durch seine Luftvvaffe zu schweren Angiiffen an, die im Laufe des Tages sich in ihrer Heftig-keit jmmer mehr sfceigerten. Erst nach stundenla ngem Ringen gelang es dem Gegner unter hohen Verlusten in unsere Stel-lungen einzudringen. Die Eiiibruchsstelle vvurde abgeriegelt. Sofort eingesetzite Gegenangriffe sind in gutem Vorvvartsschrei-ten.
Bei Majenne und Laval stehen unsere Besatzungen ini Kampf mit feindlichen mcCorisierten Kraften. Auch siidwestlich St. Malo und im Bereich der Festung »elhst sind heftige Kampfe entbrannt. Alle Angriffe des Feindes vvurden hier zerschlagen Unsere Stiitzpunkte in der Bre-tagne leisten dem Gegner vveiterhin ent-schlossenen Widerstand_
Torpedoflieger versenkten in der Seine-Bucht drei feindliche Zerstorer. Zvvei teich-te Kreuzer, ein Zerstorer und ein Truppen trans por ter von 4000 BRT vvurden schvver heschiidigt.
Im franzosisehen Eirtterland vvurden 250 Terroristen jm Kampf niedergemacht.
Sehiveres V 1-Vergeltungsfeuer liegt vvciter auf London.
In Italien versuehte der Feind mehrmals verge;»lich im Raum von Florenz den Arno zu ubersehreiten. Schwache Krafte, de-
nen
Stadt gelang, vvurden zerschlagen.
In mehreren Sauberungsttnternehmen im italienisehen Gebiet wurden in der Zeit vom 1. bis 5. August 1212 Terroristen und Saboteure im Kampf niedergemacbt.
Deutsche Raumboote versenkten vor der Dalmatinischen Kiiste zvvei feindliche Mo-torsegler und beschadigten ein britisehes Schnellboot.
Im Ost on vvurden beiderseits Mielec und nordvvestlich Baranovv starke sovvjefcische Angriffe abgevviesen. Nach Norden vorge-drungene feindliche Krafte vvurden im Gegenangriff zersprengt. Siidostlich Warka vvarfen unsere Panzer die r ilschevviaten nach Osten zuriick.
Nordvvesitlich Bialystok vvurde ein nach schvverer Artiellerievorbereifcung gefiihr. ter sovvjetischer Angriff im Nahkaanpf zerschlagen.
Nordlich der Memel vereitelten unsere Truppen die auch gestern fortgesetzten Durchbruchsversuche der Bolschevvisten und vernichteten dabed 78 Panzer.
In Lettlsnd kam es bei Birsen und ostlich der Diina zu erbibterten Kampfen. Hier vvurden alle Durchbruchsversuche aufgefangen und zvvei feindliche Regimen-ter vernichtet.
Feindliche Bomberverbande fiihrten gestern Terrorangriffe gegen Berlin und Hamburg sovvie einige Orte Im Ostseege-bist.
In der Nacht vvarfen einige feindliche Flugzeuge Bomben im rheinisch-vvestfSli-schen Raum. tJber dem Reichsgebiet vvurden 57 feindliche Flugzeuge, daru ;iter 45 viermotorige Bomber, abgeschossen.
Unterseeboote versenkten fiinf Sehiffe mit 31.000 BRT und zvvei Zerstorer.
iihrer
Berlin. 7. avgusta. Narodnosocialistična strankina korespondenca javlja;
Dne 4. avgusta je Fiiher ob zaključku zborovanja sprejel v svojem glavnem stanu nemške Redchs- in Gauleiterje. Redchs-leiter general vitez von Epp je spregovoril v imenu strankinega vodstvenega zbora ter z živahnimi besedami izrazil veselje, da vidi Fiihrerja po podlem napadu dne 20. julija pri polnem zdravju in ustvarjalni moči. Nato je govoril svojemu voditelj-skemu zboru Fiiher sam Pojasnili je ozadje dogodkov 20. julija. Dejal je, da se pri obsodbi zločina ne sme pozabiti, da izdajalci dejansko niso sabotirali naporov in boja nemškega naroda šele od L 1941 dalje, temveč že od prihoda narodnega socializma na oblast. Ta klika je bila številčno omejena, a je imela velik vpliv Fiihrer je nato podrobno prikazal, kako je iz teh krogov izhajal odpor proti vladnim uikrepom ki je narasel v očitno izdajstvo borečih se čert in neposredno sabotažo oskrbe bojišča. Pretežna večina, med njima tisoči junaških nemških častnikov, nima s to Jsločinsko svojatjo ničesar skupnega ter jo odklanja z ogorčenjem in gnusom. Fuhrer sam občuti kot pomoč usode in kot osebno razbremenitev dejstvo, da je bil stdaj končno ta notranji odpor, ki se ga ni dalo prijeti, odkrit in da je uspelo od-Ktrararfci zločinsko kliko. Sedaj je treba izvajati iz teh dogodkov primerne ukrepe. Ob koncu se bo končno pokazalo, da je b+V> to, za enkrat tako podlo dejanje, morda najbo'j blagoslovljeno in najsrečnejše za vso nemško bodočnost.
»Boj proti zunanjim sovražrrlfoom,« je deja>! Fuhrer, »me ne skrbi Z njima bomo
in Gauleiterfe
končno kljub vsemu gotovi. Imeti moram le občutek, da vladajo v zaledju absolutna sigurnost, zvesto zaupanje in udano sodelovanje. To so pogoji. Mobilizacije vseh sil našega naroda v obsegu, kakor se danes vrši, ne bi mogli izvršiti, aiko bi še nadalje trajalo zločinsko delovanje sedaj odstranjenih saboterjev. Z uporabo vse vojaške in notranje moči naroda bomo premagali vse težave.«
»Usodi sem spričo tega. ker me je pustila pri življenju, hvaležen le zato, ker lahko nadaljujem boj. Kajti verujem, da sem narodu potreben, da rabi moža. ki pod nohtnim pogojem ne bo kapituliral, temveč bo neprestano drža] pokoncu zastavo vere in zaupanja, in ker sem prepričan, da tega nihče ne bi mogel bolje storiti, kot delam jaz. Naj se zgodi karkoli, jaz bom stal kot zastavonoša vedno pokoncu.
Prav 20. julija sem dobil zaupanje, kot ga še nisem imel nikoli prej v svojem življenju. Vsled tega bomo to vojno ob koncu junaško prestali«
Ob koncu govora je zbrano stranlrino vodstvo priredilo Fuhrer ju manifestacijo zvestobe in vernega zaupanja. Reachsledter in Reichsarbeitsfiihrer Hierl je izrazil ta občutek z besedami: »Svoje stare sodelavce in soborce poznate, moj Fuhrer! Veste, kako smo z Vami zvezani. Vaše življenje je naše življenja Mislim, da n'i treba, da bi Vam še enkrat izrazili svojo zvestobo. Ta zvestoba je samo ob sebi umevna. Zanjo ni nikaikih omejitev in tudi nikakega povečanja!. Za nas, člane stranke obstoja le ena sama resnična zvestoba, ki vsebuje v sebi vse: boj in žrtve, telo in življenje. Živel naš Fuhrer!«
B©p na italijanskem bojišču
Rerffn, 7. avg. Na zapednem odseku italijanskega bojišča je prSlo v soboto le do majhnega obojestranskega irvidniškega hi topniškega delovanja. Severnoameriške čete in cždopniske oddelke južno od Pse so nem.Šce baterije uspešno obstreljevale. Pri Florenc: so dosegli oddelki osme britanske armade zapadno ® vzhodno od mesta reko Amo. Sovražnik je zbiral tamkaj močnejše pehotne in ctdopr-i^ce oddelke, k; jih je pričelo nemško mprv^TO takoj obstreljevati V bojih zadnjih dni so uporabljali Britanci na tem odseku s oosebno brezobzirnostjo svoje imperialne čete, ki so imele zelo viscike in krvave izgube.
Južnovzhodno cd Florence je trpal sovražnik na več mestih ob nemških črtah. Bil je zavrnjen t w se njegovi izvidnižk; oddelki vrnili,
ne da bi oprav3!! dane naloge. Po močni topniški pripravi je nasprotniku uspelo, da jo nekoliko napredoval pri Podere Carriju v smer, proti Pcggi del Grllu. Takojšnji protinapad je vrgel sovražnika zopet preti jugu. V tem boju so zaplenili Nemci večje množine orožja, med njimi metalce granat m strojnice. Na boj:sču zapadno od Arezza so se izjalovili močni sovražni sunki v smeri proti Sasso della Re^ni. En sam nastali vdor so nemške čete zajezile s protisunkom.
Na vsem ostalem bojišču so osttaie borbe ▼ ckvfru obojestranskega' =zvidniškega in ogledm-škega delovanja. Posamezni sovražnikovi sunki s slabšimi silam:. so se izjalovili v obrambnem ognju nemških čet
©fačeno delovanje „V 1«
Ženeva, 7. avg. Poročila londonskih listov so bila v petek v znamenju doslej najhujšega obstreljevanja z »V 1«, ki sta ga doživela predvsem London in pa južna Anglija v zadnjih dneh. zlasti po Churchil-lovem govoru. Listi poročajo soglasno, da so prihajale bombe v zaporednih valovih in v kratkih presledkih preko Rokavskega preliva.
Letalski dopisnik »Daily Telegrapha« govori o »zelo obsežnem napadu« »V 1«. Pravi, da je priletelo več bomb kot običajno doslej. Ojačeni napad se je pričel neposredno po Churchillovem govoru.
Na nekem drugem mestu pravi »Daily Telegraph«, da novi alarmni sistem, ki ga je napovedal notranji minister Morrison, še ne deluje. Njegovo ministrstvo je objavilo, da bo preteklo še nekaj časa ,ker so šele pred nekaj dnevi oddali naročila za napravo siren in drugih priprav za novi alarmni sistem. Tip siren bo treba pred množestveno proizvodnjo še preizkusiti.
»Daily Herald« poroča med drugim, da so morali v noči od srede na četrtek zamenjati moštvo protiletalskega topništva z Američani. Minister za javno zdravstvo willink je dejal, da stori njegovo ministrstvo sicer vse, da bi spravilo trajne invalide iz londonskih bolnišific v varnejše predele, da pa ni upanja, da bi bilo mo-
goče vse odvesti. Finančni tajnik v vojnem ministrstvu Arthur Henderson je po »Daily Heraldu« opozoril na naraščanje roparskih napadov v Velikem Londonu. Izjavil je, da pripisuje njegovo ministrstvo največji pomen temu, da store člani domobranske garde vse. da bi preprečile take pojave.
V dopisu »Daily Maihi« pravi nek čita-telj. da današnji Londončan ne išče v pokrajini več nikake udobne postelje, ker je tako preutrujen, da bi spal tudi na kamnu.
Amsterdam, 6. avg. Britanska poročevalska služba javlja, da so tudi v noči na nedeljo padale na London in na južne grofije leteče bombe. Nastala je škoda, prebivalstvo je imelo izgube. Več žrtev je zahtevala bomba, ki je padla v soboto zvečer v prenapolnjeno trgovino nekega nakupovalnega središča v južni Angliji.
Ženeva, 6. avg. Kakor javlja »Times«, je izdala angleška vlada poseben letak o zadržanju med napadi »V U. V njih svetujejo, naj se ljudje v primeru alarma takoj vržejo na zemljo in rajši opustijo poizkuse doseči v poslednjem trenutku zaklonišča. Najbolje je, če se skrijejo v obcestne jarke ali pa zlezejo pod mizo. Nadalje svetujejo, naj ljudje odlože očala in se pokrijejo s starimi žimnicami.
Težki sovražnikovi napadi v Normandiji
Nemški protinapadi dobro napredujejo — Razbiti poizkusi prekoračenja Arna — Severno od Njemena uničenih 78 sovjetskih oklopnikov — Severno od Dvine uničena 2 sovražnikova polka — Torpedni letalci potopili 3 rušil ce — Podmornice potopile 5 ladij z 31.000 brt in 2 rušilca
V več očiščevalnih podjetjih na italijanskem področju je bilo v času od 1. do 5. avgusta v boju uničenih 1212 teroristov
Fiihrerjev glavni stan, 7. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Vzhodno od Orne je izvedel sovražnik, da bi ngotovil naše sile, na široki bojni črti številne krajevne napade, ki so bili po trdih bojih odbiti Na področju zapadno ln južnozapadno od Vira ter vzhodno od Avranchesa je pričel nato nasprotnik s skupno 9 divizijami ob močni podpori letalstva težke napade, katerih silovitost se je v teku dneva vedno bolj stopnjevala. Šele po večurnih bojih se je posrečilo nasprotniku z velikimi izgubami vdreti v naše postojanke. Vdor je bil zajezen. Takojšnji protinapadi dobro napredujejo.
Pri Mayennu in Lavalu so naše posadke v boju s sovražnikovimi motoriziranimi silami. Tudi južnozapadno od St. Maloja in na območju trdnjave same so se razplamteli silni boji. Tu so bili razbiti vsi sovražnikovi napadi. Naša oporišča v Bre-tagni so nudila nasprotniku nadalje odločen odpor.
Torpedni letalci so potopili v Seinskem zalivu 3 sovražnikove rušilce. Težko sta bili poškodovani 2 lahki križarki, 1 rušilec ter 1 prevozna ladja za čete s 4.000 brt.
V	francoskem zaledju je bilo v boju uničenih 250 teroristov.
Težak maščevalni ogenj »V 1« pada nadalje na London.
V	Italiji je sovražnik večkrat zaman poizkušal na področju Florence prekoračiti Arno. Razbite so bile slabše sile, ki se jim je posrečilo prekoračiti reko tik vzhodno od mesta.
in sabotažnikov.
Nemški čistilni čolni so potopili pred dalmatinsko obalo 1 sovražnikovi motorni jadrnici ter poškodovali 1 britanski brzi bojni čoln.
Na vzhodu so bili odbiti močni sovjetski napadi na obeh straneh Mielca in severnozapadno od Baranova. Sovražnikove sile, ki so prodrle proti severu, so bile s protinapadom razpršene. Južnovzhodno od Varke so vrgli naši oklopniki boljševike nazaj proti vzhodu.
Severnozapadno od BialLstoka je bil v boju iz bližine razbit sovjetski napad, ki je bil izveden po močni topniški pripravi.
Severno od Njemena so naše čete tudi včeraj preprečile nadaljnje boljševiške p robo jne poizkuse ter uničile 78 oklopnikov.
Na Letonskem je prišlo do ogorčenih bojev pri Biržanu in vzhodno od Dvine. Tu so bili ustavljeni vsi proi^kusi proboja ter uničena 2 sovražnikova polka.
Sovražnikovi bombniški oddelki so Izvedli včeraj teroristične napade na Berlin in Hamburg ter na nekatere kraje ob Vzhodnem morju.
Ponoči je odvrglo nekaj sovražnikovih letal bombe na rensko-vvestfalsko področje. Nad področjem Reicha je bilo sestreljenih 57 sovražnikovih letal, med njimi 45 štirimotornih bombnikov.
Podmornice so potopile 5 ladij z 31.000 brt. ter 2 rušilca.
Boji na vzhodnem bojišču
Berlin, 7. avg. Na vzhodnem bofšču so b-la težilšča bojev zopet ob loku Visle. severnovzhodno od Varšave in na področju med Av-gustovom in Š oknom. V teh odsekih je ob istočasnem dovažanju obojestranskih ojačenj naraščala silovitost bojov. Čeprav ne javljajo o nikaki pomembnejši izpremembi bojne črte, se vendar ne sme m:-sl:ti. da ne bi b tka na vzhodu divjala naprej s polno silo. Številni sovražnikovi napadi so se razbili ob znova dobljeni energiji nemških čet. S tem so se še bel j poslabšale okoliščine za uspeano :zvodbo sedanjih sovjetskih opcracij. To postaja jasno zlasti v bojih ob Visi i, kjer so boljševiki pred nekaj dnevi naprav li zapadno od Baranova in pri Varici predmostja, s katerih so skušal} prodreti naprej. Smer njihovih napadov je pričala. da se skuša sovražnik s pokretom v obliki klešč polastiti področja okrog Radoma. V seboto je zabil nekaj izvidnikih sunkov proti zapadu, a so jih Nemci prestrogi i. Ob obeh predmostjih je pričel močne napade, da bi razširil svoj vdor. Pri tem so sc razvili ob južnem predmestju na obeh straneh Miele in Staszowa ter ob severnem vdoru pri Varki zelo hudi boji. Ob juna^ccm odporu nemških branilcev so se vsi sovražnikovi napadi izjalovili, da ni mogel uresničiti svojega načrta, ker ni prišel s svojih izhodišč. V kali so Nemci zatrli tudi njegove ostale poizkuse, da bi prišel preko Vtele zapadno od Dcmblina.
Drugo težišče je bilo pri Vami vi. Sovjetski poizkus obkolitve mesta s severovzhoda se je izjalovil. V tem odseku je prodrl sovražnikov oklopniški ztxf od juga do železnice in ceste B:alistok—Varšava. Nemški protinapadi so ga že v zadnjih julijskih dneh zgrabili od scvcto-zapada in jugovzhoda ter od zapadu, ga stisnili skupaj in mu odrezali njegove zveze z zaledjem. Boljševiki so se obupno trudili; da- bi sn utrli pot proti jugu. toda vsi poizkusi so se prav tako izjalovili kakor različni razbremenilni šunk; v bližnjih odsekih bojišča. Čete vojske in SS, med njimi padalska divizija »Hermann Goering«. so pod vodstvom maršala Medla s popolnim uničenjem te bojne skupine
preprečile sovjotski poizkus obkolitve Varšave. Velike zasluge so imeli pri tem nemSci oklepniki. Sovražnik je imel izredno velike izgube. Število ujetnikov še ni dokončno zaključeno. ker jih še vedno zbirajo.
Uničenje 62 sovjetskih oklopnikov na področju ob obzh straneh Njemena priča o tretjem težišču, le se ie razvilo v zadnjih dneh med Avgustovom in Šakncm. Sovražnik je privedcl v ta odsek močne nove oddelke, s katerimi je nadaljeval nanade. V ogorčenih boj h so nemške čete tudi tu vse odbile in pričele energčne protinapade. Severno in zaradno od Vilkavišk:a so zožile sovražnikov vdor. Severno od VirbaVsa so vrgle sovražnika nazaj, severno od Ni cm ena pa so prestregle sovražnikove pehotne in oklopniške sile. ki » prodrle preko Dub:«e. Uničile so 36 oklopnikov.
Ostali boji so bili v primeru z borbami ob VisJi. pri Varšavi in ob Njemenu manjšega pomena Ob zgornjem Prutu so napredovale madžarske čete. ki so odbile sovražnikov sunek pri Delatinu. Tudi drugod ob severnem robu Karpatov su sovjetske čete napadale zaman. Pri Dolini j m ie usnelo, d!a so malenkostno potisnile nemške čete nazaj, pri Sem-borju pa so se izjalovi; nj hovi močni napadi pač pa so oprostile nemške čete med Dcbro-milom in Sanokom cesto Sanclc—Ch rov. Zapadno od Sanoka so Nemci močno napadli poe>ekod vdrlega sovražnika.
Poseben uspeh so dosegle nemške čete v Latviji Pri Jelgavi in Biržaju so »e razvil' spričo Lastnih n.padov boji z menjajočo se srečo, ki še trajajo. Pri Bržaju je poizkušal sovražnik v zadnjih dneh, da bi z lastnimi napadi vtisnil ;zpostavIjene nemške črte. pri tem pa so branilci izmed 50 oklopnltov uničili 40 napadajočih bojnih voz. Po dosedanjih cenitvah je bilo pri' napadalnih bojih pri Bauskeju in Bržaju cd 1. do 5. avgusta un'če-nih ali zaplenjenih 122 topov, 154 strojnic, 15 protioklopnikih pušk. 140 motoriziranih in vprežnih vozil. 9 traktorjev, številne konje n mnogo ročnega orožja ter municije.
Zu D. AL v Polju wurde Sonntag im Bei sein des Prasidenten Rupnik eine antikommunistische Kundgebung abgehalten
Pri D. M. v Polju je bila v nedeljo velika protikomunistična manifestacija. Na naših slikah vidimo tople ovacije, s katerimi je mladina v narodnih nošah sprejela" prezidenta generala Rupnika, in mogočno množico, ki se je zbrala k
manifestaciji
Jasne ugotovitve
Nedeljskega zborovanja pri Devici Mariji v Polju se je udeležil tudi g. prezident general Rupnik. ki ne zamudi nobene pri. like, kadar gre za to, da se našemu ljudstvu objasnijo položaj in zahteve, ki jih stavi do nas razvoj dogodkov. Zelo umestno je g. prezident osnoval svoj govor na znanem zgodovinskem dejstvu, da so že naši davni pradedje pred dobrimi štirimi stoletji spoznali opasnost židovskega izse-savanja ter si od svojega takratnega vladarja izprosili kot poseben privilegij izgon vseh Židov z našega narodnega območja. Naši predniki tega niso storili iz kakega verskega fanatizma, iz nestrpnojfti ali iz kakih nekulturnih nagibov. Njihovo prizadevanje je izhajalo iz globokega spoznanja, da je židovski žlvelj tuje breme na našem narodnem telesu, da je židovstvo nezdrav tvor, ki uničuje n ravno tn telesno zdravje naroda, zlasti pa občutna poguba za narodno gospodarstvo. Saj je znano, da si židje načrtoma podrede narode, med katerimi so naseljeni, najprej gospodarsko in ko jih enkrat gmotno zasužnjijo, zavladajo tudi nad njegovim kulturnim življenjem in političnim udejstvo-vanjem.
Primerov slionega zasužnjen ja narodov imamo v Evropi več ko dovolj in vsakdo ve. da to ne služi v prospeh narodom, Id se niso pravočasno zavedeli preteče pogube. Tembolj moramo bilt danes hvaležni svojim prednikom, da so naše narodno ozemlje očuvalj pred razmahom židovske kuge ter v kali zatrli začenjajoče se židovsko izmozgavanje.
Kako daleč so od naših dedov oni na-si lažimzumniki, ki so zapadli židovskemu nauku komunizma ter so v svoji slepoti odprli židovski miselnosti vrata v našo domovino. Zavrgli so naše narodno izročilo, ki se ga je slovensko ljudstvo vemo držalo cela stoletja ter sami po»'ali židovski hlapci, smatrajoč za svojo častno dolžnost, da s svojim zločinskim početjem uglade pota židovstvu, da nam sede za vrat kakor klošč, ki se ga ni mogoče več obresti
Tudi pomagači komunizma so z zavestjo ali v zaslepljenosti ubrali pot, ki jo je cd-kazala židovska kominterna. Njihovo početje nosi vse znake, da za komunistično OF stoji Žid. saj so njegovi prijemi tako nemoralni, da so se mogli poroditi samo v brezvestni židovskj miselnosti. Zastavili so svoj razdiralni posel na duhovnem področju. Zatajili so začasno svoje mednarodno kopito ter se i?xlajali za navdušene domoljube.
Mora pa se reči, da je naše ljudstvo zelo oprezno sprejelo nove »cdrešenike«. da jim ni sledilo in da bi bili vsi napori židovskih prisklednikov zaman, ako b' se novega nauka ne bili oprijeli oni Izobraženci, katerih duhovno silo je bila židovska agitacija že močno omajala in zrahljala. K temu je prišlo še ozko sodelovanje komunistov z badolijevsko sodrgo, ki .te našemu ljudstvu s svojim nasilstvom onemogočalo mirno življenje. Ta dva pokvarjena čini-telja sta si igrala v roko, žrtev nepeštene igre pa naj bi bil naš narod.
Toda zopet je bil naš človek iz ljudstva tSsti, ki je prvi spoznal prevaro ter začel iz lastne pobude delovati proti strahotni zaroti. G. prezident je razgalil prav bistvo stvari, ko je ponovno ugotovi', da ima začetek ozdravljenja naših prilik svoj Izvor v Ijuds-tvu. Oni med tako zvanimi izobraženci, ki so bili nasedli židovsko-komuni-stlčnenm sleparstvu in s polno paro krenili na protinarodno pot, se zablode še takrat niso mogli popolnoma otresti, ko je naše ljudstvo že strnjeno stopilo na branik svoje domovine in njene bodočnosti
Iz krepkega prizadevanja nnšega ljudstva je v zaščiti mogočne nemške oborožene sile ter pod vodstvom g. prezidenta zra-stlo slovensko domobranstvo. ko se mu je s trdim delom in med bud'mi borbami posrečilo, da je prebilo led prvotnega nezaupanja in odklanjanja ter si priborilo privrženost vseh zdravih sil med Slovenci
Nastopil je popoln preokret v mišljenju našega naroda in na tem razveseljivem dejstvu ima največ zasluge zdravo spoznanje ljudstva, rojeno v trpljenju, krvi, ognja in drugih strahotah, ki jih je moralo prenesti. Duhovni preporod je tako velik, da ljodstvo tudi odločno odklanja vsak po-vratek v nekdanje politične razprtije in strankarske boje. Gosp. prezident je govoril množici prav iz srca. ko je v zaključnem delu svojih izvajanj s poudarkom in ponovno ugotovil, da si ljudstvo želi le skupnega složnega dela in da mu je bolj in bo$j tuja vsaka misel na strankarstvo in vsakršno klikarstvo. Po poti, ki mu jo je pokazal general Rupnik. si hoče zgraditi novo narodno skupnost, osnovano na socialni pravičnosti in harmonično vključeno v veliko družino narodov nove Evrope.
Madžarsko vojno poročil?
Budimpešta, 6. avg. Vojno poročilo mad-žarskega generalnega štaba javlja:
V Karpatskem predgorju so se nadaljevan težki obrambni boji. Vsepovsod smo krvavo odbili sovjetske prebijalne poizkuse. Homvedska konjenica je uničila na vzhodnem Poljskem med boji zadnjih straž 17 sovjetskih oklopnikov in 11 sovražnikovih letal
Med teorističnimi napadi sovražnikovih letal so uničili madžarski in nemški letalci skupno s protiletalsko obrambo na tleh v preteklem tednu nad madžarskim ozemljem 23 sovražnikovih letal.
Hismtrasko vojno ^aruSilj
Bukarešta, 7. avg. Rumun-ko vojno poročilo z dne 7. avgusta javlja:
Ob spodnjem Dnjestm, v srednji Besara-biji in v Moldaviji ni bilo nikakih važnejših bojev. Britansko-sevemoameriški lovci so pri povratku iz Sovjetske zveze obstreljevali več kolodvorov, vlakov in krajev v Olteniji in s tem z nova prekršili najosnovnejša pravila bojevanja. Med potniki in podeželskim prebivalstvom .so _ nastal žrtv.e
a okolica le odločno
o v
Velika ljudsko zborovanje
matični gmr prezidenta g
iem taboru
»
Bev* Mariji v Polju — Važen progra-Esipnlka — Jasna pot v bodočnost
D.
M. v Polju, 6. avgusta
Malokje je lažniva komunistična agitacija tako prepredeno in nadrobno razpredla svoje goljufive mreže kakor ravno pri nas, v okolišu Dev. Marije v Polju. Posledica je bila, da je naša kmečko-industrijska občina dala v hribe žal precej ljudi, od katerih so se potem nekateri žalostno izkazali s svojimi grozodejstvi, in da je tudi precejšen del prebivalstva bil dolgo povsem zaslepljen. Vendar so se tudi pri nas našli trezni fantje, ki 30 pravočasno spoznali prave namene komunističnega volka, skritega v ovčjem kožuhu. Uprli so se mu, a zato so morali mnogi žrtvovati svoja mlada življenja na oltar ljubljene domovine. Njihova žrtev pa ni bila zaman. Iz njihove krvi so vzrasle čete novih borcev in seme, ki so ga sejali, rodi bogato žetev tudi v domačem kraju. To se je vsem jasno pokazalo tudi na današnjem velikem proti-komunisticnem zborovanju.
Domobranska godba je že zjutraj napravila budnico skozi praznično okrašeno Polje. nato pa se je z oddelki krajevne domobranske posadke postavila ob glavni cesti. Ob pol devetih so zvoki koračnice naznanili prihod prezidenta generala Fiupni-ka, katerega je najprej pozdravil okrajni
V"*;.
glavar za ljubljansko okolico Maršič, nato pa mu je raportiral krajevni domobranski poveljnik nadporočnik Skvarča. Prezident je obšel postrcjene domobranske oddelke, ki so prezentiral: orožje v pozdrav, in ogovoril s krepkim: »Domobranci, zdravo!« »Bog daj!« mu je bil mogočen soglasen odgovor.
Po pozdravu z občinskim; svetovalci in domačo duhovščino se je g. prezident napotil med navdušeno ga pozdravljajočim špalirjem narodnih noš, šolske mladine in drugega občinstva proti cerkvi, kjer so mu poželeli dobrodošlico najmlajši, ljubko opravljeni v narodna odela, kastni gostje, ki so jih dekleta med tem že okitila z nageljni in roženkravtom. so se podali na tribuno pred cerkvijo, lepo okrašeno z zelenjem in zastavami, ki so plapolale z visokih mlajev. Takoj nato so za godbo, ki je ves čas igrala udarne koračnice, prikorakali mimo odra zastavni domobranci, ki so se po dovršenem mimohodu znova uvrstili na širokem trgu, nakar se je na lepo urejenem oltarju pred cerkvijo pričela sv. maša, ki jo je daroval višji domobranski kurat dr. Lenček. Po maši se je množica zgrnila pred tribuno, tako da je skoraj docela napolnila širni trg. Pričelo se je veliko protikomunistično zborovanje.
rmimrn
„Našesita ksrt?etsi je po prestanlla grozotah zadosti vseh razprtij In straošs" — „
s ps^žm^a© razcepljeno
fe, sla pressslsassto ti'
Zborovanje je v imenu občine otvoril občinski svetovalec g. Rosmanu s pozdravom g. prezidentu, zastopniku poveljnika Slovenskega domobranstva podpolkovniku Viz-jaku, zastopniku nemške oborožene sile, okrajnemu glavarju Maršiču, zastopnikom policije in civilnih oblasti, domobranskim častnikom in vsemu občinstvu.
Navdušeno pozdravljen je nato stopil v ospredje prezident general Rupnik in spregovori:
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Okrog leta 1500. je cesar Maksimilijan izpolnil našim slovenskim prednikom prošnjo, katero so nanj naslovili stanovi.
Naši predniki so cesarja prosili, naj iz-žene žide iz naše lepe Ljubljane.
Cesar je tedaj izdal ukaz »za večno odpravo židov«.
Naši pre.lniki so' že morali prav na-natančno vedeti, zakaj so se ravno s to prošnjo obrnili na cesarja.
Od takrat židov pri nas več ni bilo. Ce se je kakšvn Hebrejec hotel pri nas naseliti, je prišel spretno prikrit kot pripadnik enega izmed naših sosednih narodov — in največkrat že katoliško krščen.
Ni še bilo slišati, da bi se kdaj koli kakšen žid priznaval k Slovencem.
Pa tudi oni žil je, ki so se k nam prikradli kot pripadniki sosednih narodov, pri nas niso mogli vzdržati. Naš narod jih je kmalu izvoha! in morali so cdšvedrati.
Ti dve činjenici pomenita, da je naš na-rol navzlic svoji številčni neznatnosti v jedru vseskozi zdrav, stoodstotno evropski človeški rod.
Zato nas židje niso mogli trpeti. — Sam sem ponovno bil neprostovoljna priča, kako so nas v Beogradu, Zagrebu in Osijeku židje zmerjali, ker se pri nas nikdar niso mogli nasesati kot pijavke in ker se jim pri nas ni posrečilo, da bi se skrivali kot »Slovenci«, kakor to na primer sedaj delajo kot »Angleži«, »Američani« in »Rusi«.
Maščevali pa so se nam vendarle. In če bi le mogli, bi nas kot narod povsem uničili. Prav dobro namreč vedo, da smo veren, pobožen, ma'ljiv in žilav narod, ki zvesto korenini v svoji lepi domovini in o židovskih internacionalizmih. že po nagonu svoje krvi ne mara ničesar slišati.
Zato so se nam morali približati po ovln-da so lahko spustili na nas svoje šo-
kih.
vraštvo. Z lažjo, prevaro in zlatom so ujeli del naših politikov in izobražencev. Vsakemu izmed teh naših topearlavih kalinov so na svoj način obljubljali bodoči raj na zeinl.fi in jih navajali, da so narod zapeljali na stranska pota in v nered.
Tako je židom po ovinkih uspelo, da so naš mali narod razbili na deset političnih strank. Vsaki teh strank so natvezili patentno p:avico do uresničenja rajskih prilik. Tako so bili stanovi in družabni sloji nahujskani drug proti drugemu. Kmet proti delavcu, delavec proti po:1 jetniku, podjetnik proti delavcu, meščan proti uradniku, uradnik in meščan o roti vojakom, industrijalec proti obrtniku, hišni lastnik proti najemniku in narobe, mladina preti starejšemu rodu in narobe itd. Pod zaščito tega političnega !n družabnega nereda so vsi vprek lagali in ščuvali drug na drugega. Razpihovali so strasti tako, da. so končno čisto pozabili, da smo narod, da smo predvsem Slovenci. Niso ne videli, ne sEš?Ii, še manj pa slutiii, kar se je dogajalo po svetu okoli nas. Niso opazili, da se nam z velikanskimi koraki približuje konec, če bo šlo tako naprej. Namesto. da b3 storili vse. da bi se v zadnjem trenutku rešili najhujšega, so nas naši politik! izigrali v vojno, naša inteligenca pa pahnila v pogubo, ker je bilo takrat, ko je usodna ura nastopila, vse — presenečeno in zbegano.
Medtem pa je žid, kateri je bil skrit v neredu, ki ga je sam spretno organiziral, zbral sebi poslušne pokveke v komunistični partiji Slovenije in prežal na trenutek, ko je lahko te zveri v človeški podobi spustil iz njihovih skrivališč nad slovenski narod.
Ta trenutek je prišel. Slovenski narod je bil po bliskovitem porazu Jugoslavije raz. četverjen in obupan. Te i a j pa se ga je lotil židovstvu zapisani boljševik tam, kjer je bil najbolj občutljiv. Hinavski komunist je izrabil njegovo domovinsko ljubezen in svobodoljubje. Prav ti dve kreposti, ki ju je pred propasfcjo sistematično in zelo uspešno tlačil, je sedaj zločinski komunist narodu prikazoval kot vse odrešujoče sredstvo. S to satansko zamišljeno prevaro .je pridobil toliko dobromislečih ljudi na svojo stran, cla je lahko takoj pre-
sedlal na drugo prevaro, na organiziranje OF. ki jo danes težko preizkušeno slovensko ljudstvo s krvavo pravico imenuje — organiziran« farbarija.
Od takrat pa so se vrstile prevare za prevarami. Rop je sledil ropu, požig požigu, umor umoru. Kar so včeraj preklinjali, so danes povzdigovali v nebo. Zdaj so bili četniki, pa zopet »partizani«. Zdaj so bili gošarji in zaščitniki naroda, jutri zopet rdeči pionirji. Danes so nekomu peli slavo, jutri so ga — likvidirali. Kar koli pa so govorili in delali, znak njihovega »osvobajanja« je bil vselej rop, umor, požig, ki so jih proglasili za svoje bogove. To njihovo besnenje, ki mu je botrovalo židovstvo, bi šlo malodane do popolnega uničenja našega narodnega bistva.
Tedaj pa se je še pravočasno zbudil zdravi smisel našega naroda, ki so ga prej sistematično razkrajali. — Naš kmet, naš narodno zavedni delavec in z narodom povezani rojaki iz vseh stanov mesta, prav posebej pa pravilno čuteča mladina, so se uprli boljševiškemu razdejanju. Nastale so Vaške straže, ki iim je v najnevarnejšem trenutku, ko so se včerajšnji navidezni smrtni sovražniki badoljevci in komu-
nisti zvezali tudi na zunaj proti slovenskemu narodu, prišel na pomoč nemški vojak. Tako- smo lahko ustanovili naše dično Slovensko Domobranstvo. In danes je večji del pokrajine varen pred roparskimi in morilskimi tolpami, ki se po svojem starem receptu i anes zopet izdajajo za nekakšno »jugoslovansko vojsko-« onega kralja Pet'a, ki so ga včeraj imenovali smrkavca, petokolonca in tretjega okupatorja. Pred našim kmečkim ljudstvo so se že zadosti osmešili in danes se z gnusom in groz odvrača od njih in kliče domobrance. Iz najoddaljenejših krajev pa dan za dnem prihajajo skrlvači, ki se vključujejo v vrsta Slovenskega domobranstva. da ci se tako mogli čim prej zmagovito povrniti v varno domačo vas.
J^ahko pa bi bilo pri nas še boljše kot je, če bi bili vsi tako enotni in če bi vsi držali tako skupaj kot naši težko preizkušeni kmetje. Id jim je po teh presta ni ti grozoiah zadosti vseh političnih razprtij in strank, ker so morali plačati zadosti visokoli odmerjen krvni davek za poskuse in špekulacije nekaterih političnih ftremu-bov in raznoliko pobarvanih ilegalnih vojskovodij.
Pomnimo: v tem največjem svetovnem viharju je naš mali narod poloben drobceni ladjici, ki pleše na viharnih valovih, če ladja ni dc-volj trdno sestavljena, se viharjem ne bo mogla upreti in se bo potopila.
Zavejmo se že vendar tega! Skrajno potrebno je, da prenehamo s politično razcepljenostjo. Komur se .je pretežko ločiti od strankarskih, klikarskih ali cclo osebnih špekulacij, naj se spomni našega, trpečega kmeta šn delavca, ki bosta neko« marsikoga klicala, na odgovornost 7.a vsa škodljiva podvzetja, pa bo videl obenem tudi nesmisel svojih osebnih, nekritičnih sumničenj, nevošč!jivoeti, zavisti in računov. Rajši se trudimo vsak po svojih močeh 5n zmožnostih, da bomo končno pre-mos 11' tudi vse prepad mel p sam z lmv stanovi. V edino uspešni, krepko skovani pro ikomunistični slovenski skupnosti pripravi jainrio z vsemi poštenimi silami prav posebno pogoje za stakii mir med delodajalci in delojemalci!
Prav sedaj, ko so židje vpregli vse pomočniške narode boljševizma in jih nagnali v pos1 edn ji naskok na staroslavno Evropo, ki je zibelka ustvariteljica ln hranl-teljica vse človeška kulture in civilizacije, ni 'le potrebno, da smo res samo krepko strnjeni Slovenci, ampak se moramo kot pravi Evropejci zbrati okoli svojega hrabrega domobranstva za glavnim branilcem Evrope, nemškim vojakom.
Ce bomo vzd žali v zvestobi ln se izkazali v teh težkih dneh, bo zmaga Evrope tudi naša zmaga. Ta pa bo pomenila nastop srečnejše bodočnosti vsega slovenskega naroda v novi Evropi.
Pot nove slovenske skupnosti
Slsvea*
Protlkomsiss-Ističsa naroalna firjnta ho pZ&srila čem lepšo iss srešnejšo tooiito&Hist
govih smernicah se bodo Slovenci borili za lepšo bodočnost.
Ko se je poleglo dolgotrajno odobravanje po govoru g. prezidenta, ki ga je množi ca" že tudi med govorom prekinjala s klici pritrjevanja, je godba zaigrala »Naprej zastava slave«. Razvrstili so se nato nadaljnji trije govorniki. Odobravanje zbrane množice je pričalo, da govore ljudstvu iz srca, saj so poslušalci ne le vsakega od nj;h na koncu nagradili z močnim aplavzom, temveč že med njihovimi govori glasno s klici in ploskanjem pritrjevali njihovim ugotovitvam.
Maks Jzn
Ko so utihnili zvoki himne, je prvi spregovoril tajnik Delavske protikomunistične akcije g. Maks Jan. Takoj v začetku govora' je dejal, da se bo kot delavec in tajnik DPA pomudil predvsem pri delavskem in socialnem vprašanju, nato pa je nadaljeval, da je dobro znano, da je imel komunizem v poljski občini močno podlago. Zaradi tega mnogi zapeljani delavci mso razumeli klica usodnega časa, niso razumeli, da mora biti tudi delavstvo sestavni dei našega naroda. Delavstvo je nasedalo raznim prevratnim tipom, ki so hoteli reševati delavsko vprašanje le s štrajki in upori, da bi tako povzročili čim večje nezadovoljstvo in pripravili ugodna tla za komunistično revolucijo. Pri tem so se »izkazali« tudi oni krščanski socialisti, ki so sodelovali s komunisti in ki so hoteli zavesti delavstvo prav tja kakor komunisti: v nesrečo, pomanjkanje -n propast. Danes je našemu delavstvu po premnogih žalostnih zgledih jasno, da komunizem delavskega vprašanja noče in ne more rešiti. Danes lahko ugotovimo, da komunistična ostaja pri nas ni »revolucija proletariata«. OF je v teh treh letih umorila enega samega kapitalista, število žrtev pa že dosega 30.000, in vsi ti so bili reveži in nemaniči. Lahko trdimo z vso upravičenostjo, da je današnji boj revolucija pokvarjene inteligence proti delovnim stanovom slovenskega naroda.
Delavstvo je zato že obrnilo hrbet komunizmu in se vrnilo v slovensko skupnost, kajti le v skupnosti z vsemi stanovi bomo dosegli tisti novi red, ki je hrepenenje vseh delavskih množic. Velike stvari pa ne dozorevajo v enem dnevu. Treba je velikih priprav, že raste program novega socialnega reda, ki bo temeljil na socialni pravičnosti in naši tradiciji, še so med nami demagogi in nergači OF, ki skušajo ščuvati ter sejati nezaupanje in nezadovoljstvo. Toda mi vemo, da bomo prišli do svojih pravic, ki nam gredo po božjih in naravnih postavah. Kakor delavci pa morajo tudi pridobitni sloji slediti klicu novega reda. •
Ko zahtevamo pravično ureditev razmer med delom ln kapitalom, smo si izbrali srednjo pot stanovske prenovitve, ki pa mora biti radikalna, da bosta delavec in delodajalec lahko shajala v okviru splošnih narodnih koristi. Danes gre ves slovenski narod in z njim tudi naše delavstvo po poti, ki jo je zarisal general Rupnik. Po nje-
llr. Stasako Kidper
Naslednji govornik je bil priljubljeni domobranski. poročn.K pisatelj dr. Suuiko Kociper. Spominjal se je najprej onih časov, ko s o tudi po peljati občini in okoliiKih vaseh ščuvali že Itak težko pieizkušeuo ljudstvo k uporu pod lažnivim geslom »osvobodilne borbe«. V najtežjih trenutnih so padli v hrbet slovenskemu ljudstvu in so hoteli pripraviti pogoje za izvedbo komunistične revolucije, oe hočemo zaživeti v novem redu lepšo bodočnost, ne smemo nikdar pozabiti tega. Tudi oni, ki so še 9. septembra pljuvali na mučenike z Velikega Osolnika, morajo prej ali slej dobiti svoje plačilo.
Borimo se, da izgine vsa umazanost nekdanjih razmer, da uničimo boijševiško kugo in ozdravimo naše gospodarsko m politično življenje. Istočasno ko se bormio proti komunizmu, smo napovedali boj vsem špekulantom, ki so takrat, ko je bila nevarnost na višku, vtaiuuli glavo v pesek in pustili ljudstvo trpeti. Ko je generalu Rup-niku uspelo združiti vse trpeče slovensko ljudstvo, se danes počutijo zopet varne m zopet na vse mogoče načine ovirajo našo boroo in naše delo za popolno združitev naroda. Sedaj skušajo zopet razdvajati, a tega jim ne bomo pustili, ker je naš narod v teh treh letih preživel preveč hudega, da bi se še pustili begati od teh pokvarjenih ljudi. Vsi taki špekulanti naj vedo, da nasa mladina in naš iunet ne bosta nikoli pozabila, kdo je rešil Slovence po 8. septembru. Enotna narodna fronta bo zmagala v Rupnikovem imenu. Pripravljeni smo še na nadaljnje žrtve, a iz vsake kaplje naše krvi bo zrasla nova falanga, ki bo zgradila novo bodočnost po Rupnikovem programu: Bog, Narod, Domovina,
Vemo, da v današnjih težkih časih vsakdo hrepeni po boljši bodočnosti. Tej bodočnosti ustvarjamo temelje že danes. Priborili bomo našemu ljudstvu nov, pravičen socialni red, kajti brez tega bi bila vsa naša borba in bi bilo vse trpljenje zaman. Zavedamo se, da bomo zmagali. Časi so iz dneva v dan usodnejši, zato moramo biti združeni, moramo vsi složno slediti generalu Rupniku. Kdor ruši enotno čustvovanje našega naroda, je prav tak zločinec, kakor so komunisti. Mladina kliče: »Pustite vse ra7x1 vaju!ne sile, strnite se za nami, da gremo v novo bodočnost socialnega reda in svobode!«
Nikolaj Jeločnilc
Kot poslednji je spregovoril med ljudstvom tudi že priljubljeni mladi govornik g. Nikolaj Jeločnik. Namenil je svoj govor mladini v Polju, ki kuje narodu lepšo bodočnost pri stroju v tovarni ali stoji v si-njemodrih uniformah v bunkerjih narodne zavesti, pa tudi dekletom, ki bodo usmerile narod tako, kakor je bil usmerjen skozi 1500 let ln kakor bo usmerjen tudi v bodoče. Težka preizkušnja je prišla nad naš narod, da se v trpljenju, krvi in dimu po-
Boji na invazijskem bojišču
Berlin, 7. avgusta. Začasno od glavnega dela nemških čet odrezane edinlce &o se prebile na nove črte. Na nekem mestu je posadka nemškega odpornega gm-zda pri utiranju pot uničila tri britanske cklcpnke in 85 protitankovskih topov. V postojank; prot.tankovekega topništva je pustil sovražn'k 250 mrtvh Britanci še niso pričeli s prčakovanim mnGŽe-stvenim napadom na nove nemške postojanke. Trenutno skušajo izvesti pregrupac'jo čet, kj je postala potrebna spričo težkih izgub v zadnjih dneh.
Sevcrnoamerčan: so ojačili uporabo motoriziranih sil. da bi razšrili vdorno področje južno od Avranchesa dalje proti vzhodu in jugovzhodu. V gibljivih bojih, k- so se raztegnil vse do Mavennc, so Nemci un čili številne oklopnike. Istočasno so nadaljevali severno ameriki oklepn iki klini svoje pokrete v Bre-tunji, kjer jim jc ponekod uspelo, da so prodrli dalje proti izlivu Loire.
Raztegni te v angloameriškega bojišča ter visoke izgube ki so jih utrpel predvsem severnoameriški ufc!opni.3ci odde'ki zahtevajo oja-čeno dovažanje vsakovrstnega vojnega materiala. Edinice nemške vojne momaricc in njena nova bojna sredstva bijejo ogorčen boj" proti množ ni britanskih in severnoameriških
prevoznih ladij ter njihovim zaščitnim oddelkom Uspehi scer ne morejo biti vedno tako veliki kot so bili v noči na 3. avgust, ko so nasprotniki izgubili pet vojni ladij in 91.000 ton ladjevja Sovražnik stalno jačj letalno zaščito svoj b pomorskih prevozov, da bi onemogočil ponovitev slične ladijske katsstrofe. Zato mora imeti pripravljene močne oddelke iovskh bombnikov, ki bi jih sicer lahko uporabi! na kopnem bojišču.
Izguba invazij ske mire&rice o priliki zadnje katastrofe
Berlin, 7 avg. Izgube britansko-severnoame-ritkc invazjske mornarice pri katastrofi v noči na 3 avgust bodo zn šale po začasnih cenitvah kak:h 3 400 mož in okrog 400 oklopnikov. Ob obali med rtom de la Heve n Antiferskim rtom. naplavlja morje še vedno razne dele razbitih ladij. V bitki v Seinekem zalivu se je pokazalo, da so bili zadetki torpedov s po-sadku- enega moža zelo točni. Izmod približno 30 izstreljenih torpedov jih je kar 21 točno zadelo svoj cilj in ga uničilo. S torpedom raztrgana britanska kri žarka se je potopila v rekordnem času 4 minut. Večina njene posadke je bila pri tem ubita ali je utonila.
»Berllner BSrsenzelteHg« © položaju
Berlin, 7. avg. »V tem trenutku ni na svetu nobenega bojišča, na katerem se ne bi pokazala zavezniška premoč.« To izjavo v Churchillovem zadnjem govoru komentira »BerlLner Borsenzeitung«, ki opozarja na razdejanje, ki ga je povzročil »V 1«, ter na možnost še mnogo udarnejšega nemškega orožja. List pravi, da je ta izjava britanskega ministrskega predsednika pravilna, a le za ta »trenutek«, ter nadaljuje, da je sedaj pač glavno vprašanje, kako dolgo bo ta trenutek še trajaL Kdor ga bo izgubil, ga ne bo mogel več dobiti nazaj. To velja v isti meri za Nemčijo kot za zaveznike. Nervozna naglica v zavezniškem taboru, forsiranje nasprotnih olenziv in angloameriškega letalskega terorja pričajo, da so tam preko mnenja, da bo sedanji položaj trajal le še kratek čas. Kažejo se že jasni znaki, da gre h koncu. Zlasti očitno je to na vzhodnem bojišču. Bilo bi sicer še prezgodaj, ako bi govorili o stabilizaciji lega bojišča, vendar lahko ugotovimo, da udarja drveča boljševiška poplava sedaj na odločilnih točkah ob trdne jezove ter da postajajo Nemci vedno bolj gospo-
gorišč razkrije in pokaže pred vsemi, ali je vreden ali ni več vreden živeti na tej zemlji. Naš narod je voljno prestajal to preizkušnjo, saj je vedel, da vodi preko Kalvarije pot k Vstajenju. Za te čase so naše matere rodile rod junaške mladine, ki jo tvorijo strnjene vrste domobrancev; njim stoji ob boku družno z dijaško mladino tudi delavska mladina, vse pa objema vekoviti duh svojskosti in požrtvovalnosti našega kmeta.
Ta mladina bo znala povsod iztrebiti komunistično zalego in počistiti z vsemi terenci tudi v Polju. Preveč krvi in ruševin je že! Dovolj je gorja. Mi hočemo živeti! In živeli bomo! Al: se bomo vdali mi, ali pa terenci. Mi se ne vdamo! Nikomur ne grozimo s smrtjo ali z zaporom, mi hočemo le, da tudi tisti, ki še danes ne vidijo, slednjič vendar spregledajo. Malo nas je, zato pa moramo biti tem bolj trdno združeni.
Ce vprašamo razne Kardelje in slične, kaj so do danes storili za svobodo naroda in za zboljšanje socialnih prilik, nam bodo lahko odgovorili le tole: Požgali smo 900 vasi, zapalil: 2000 kmečkih domov in 200 šol ter pobili 30.000 ljudi! Preveč tulijo grobovi, da bi kaj takega lahko pozabili! Zaradi krščanskega usmiljenja, o katerem nam govore danes, a ga tri leta niso poznali, bomo dosegli, da bodo vsi ti poravnali škodo, ki so jo napravili. Vemo, da lahko pride nad nas še marsikaj, da lahko pride še hujše trpljenje, a enega smo gotovi: Sil smo nosilci bodočnosti iu kdor ni ves z nami, je proti nam. Danes, ko naš narod trpi, je treba pokazati pripadnost k njemu in pripravljenost na vse tegobe in žrtve. Danes smo strnjeni za generalom Rupnikom in gremo za njim, ker vemo, da dela prav, in zaupamo mu.
Slovenska mladina, naprej za generalom Rupnikom, naprej v zmago, v katero nas vodi on! Verujemo v Vstajenje ter lepše življenje in lepšo bodočnost našega naroda. V to nam pomagaj Bog! živel general Rupnik!
Ko so prenehale ovacije, s katerimi je množica, ki se je od govora do govora bolj ogrevala, spremljala govornike ln s katerimi jih je ob koncu govorov nagrajala in jim pritrjevala, se je g. RSsmann zahvalil vsem govornikom ln pozval ■ se navzoče, da zapojejo ob zaključku pesem »Hej Slovenci!« Z mogočnim skupnim petjem je bilo končano to lepo zborovanje, s katerim je pokazslo Polje, da je tudi že stopilo na plodno pot sodelovanja v borbi proti komunizmu za lepšo bodočnost slovenskega ljudstva.
darji položaja. Krepki in uspešni nemški protisunki. ki nimajo le krajevnega pomena, so popolnoma izpodbili Churchillovo trditev, da so boljševiki zlomili nemški armadi hrbtenico. »Berlin. Borsenzeitung« nadaljuje dobesedno: »V tej nastopajoči izpremembi položaja na vzhodu se že čutijo posledice ukrepov in dejanj, ki jih je odredilo naše vodstvo po 20. juliju ter jih takoj pričelo izvajati. Sovražnik je svoje nade v notranji nemški zlom tako ojačii, da se jih britanski ministrski predsednik še sedaj ni mogel popolnoma znebiti. Dejansko pa pomeni incident ki 6o ga izvajali nekateri veleizdajalci v domovini, izgubo za nasprotnike, za nemško vojaško vodstvo pa predstavlja dobiček izredno velikega pomena. Kar naj bi pomenilo naš konec, bo postalo dejansko naš novi pričetek?«
Junaška zmsrt generala Wihma
Helsinki, 7. avg. Generalni major VThma, bivši poveljnik gam:z-je v Helsinkih in sedaj dvizijefcj poveljnik na Karelski cžim. je v boju junaško padel.
Splošen napad na Kengjang
T^kio, 6. avg. Po zav zetu zunanjih utrdb mesta so pričele japonske čete v soboto popoldne splošen napad s kopnega m zraka na obkoljeno čunkin-"ko trdnjavo Hcnfljang. javlja »Domcj«. Napad je otvorllc topn-.ško zaporno obstreljevanje jugozapadnih zunanjih predelov obleganega mesta, kjer je sovražnik zgradil močne obrambne postojanke.
Od pričetka julija je bil Hengjang obkoljen cd japonskih elitnih bataljonov, ki so se srtaino pripravljali za končn- napad na mesto. Sovražna posadka obstoja iz dveh divizij 10. armade, iz edinic protitankovskega topn:3tv» 48. divizije 'n dela 151 divizije. Skupno bo štela kakih 20.000 mož.
»Patriotizem s tempiraidm vžigalom"
Pariz, 7. avg. V poročilu o položaju paše »Oeuvrec: »Govore o »četah poljskih rodoljubov«, koga mislijo s tem? One. ki jih plačuje Moskva in kj so njej pokorni, ali one k' jih plačuje London in ki so njemu pokorne? Isto velja za tako zvane »notr:nje-franco6ke čete«, ki jih plačujeta deloma London m deloma Washington in k; so podrejene generalu E:«enhowerju, na drugi strani pa so zopet plačane zopet od Moskve ter se morajo pokoravati boljševiškim vodjem.«
»Oeuvre« vprašuje nadalje: »Kaj so stori i ti »rodoljubi« v vojni 1939/40. ko so imeli res možnost, da Poljske in Francije ne bi bilo treba nekega dne »osvobejevati«? To je patriotizem s temp:ranim vžigalom, k: nosi pečat rublja, šiterlinga in dolarja, zaključuje list
Opozorila sfisžbodajalcem
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani opozarja vse službodajalce, ki zaposlujejo pokojninskemu zavarovanju zavezano nameščenstvo in ki se jih tiče mezdni sporazum o 30o/„ povišku name-ščenskih plač z dne 11. IH. 1944, da te po-viške nemudoma prijavijo. Opozarjamo tudi na novo določitev minimalne čiste mesečne plače, ki znaša od marca 1944 dalje za trgovske pomočnike po 900 lir. za ostalo nameščenstvo pa po 1000 lir na mesec. Tudi ona podjetja, ki so v smislu čl. 6. zadevnega mezdnega sporazuma izvzeta od dolžnosti poviška naj javijo to s predložitvijo ev. odločbe predse Inika Pokrajinske zveze delodajalcev.
RvovziUa
*	80. odliko vanec z meči. Fiihrer je odlikoval s hrastovimi listi z meči k viteškemu križcu železnega križa polkovnika Theodorja Tolsdorffa, vodjo neke bojne skupine kot 80. vojaka nemške vojske. Polkovnik Tolsdorff je bil nazadnje na Čehi svoje bojne skupine v borbi proti So-vjetom zapadno od Vilne. Čeprav je bil od boljševikov obkoljen, je vendar obdržal svoj položaj.
*	Muller nemški šahovski prvak. Na šahovskem turnirju za prvenstvo Nemčije je v 12. kolu premagal Miil'.er Weinitschkeja in si je s to zmago priboril naslov nemškega mojstra. Grlinfeld je mogel spet samo remizirati proti Riedmillerju, Lsm-precht je premagal Ebensteinerja, dr. Gol-lasch Benija, Nusken Walaschka in Keim Schmitaa. Prekinjena je bila partija Ulrich-Vogt Zaključno stanje je bilo; Muller 9%, Weinischke 8V«, Griinfeld 8, Riedmil-ler 7, Keim 67s.
*	Štirje splavarji so utonili. Iz Steyra poročajo o hudi nesreči, ki se je pred dnevi primerila na reki Aniži. Splavarje. ki so peljali na splnvu pa so valovi v ožini pri Tembergu treščili ob skalovje in so vsi štir-- glavarji utonili Trupeil doslej še niso našli.
*	Dar vrhniškim revežem. Tukajšnja domobranska posadka je izročila občini za občinske reveže znesek 1386 lir kot čisti dobiček od prireditve spominske svečanosti za pokojnim pesnikom domobrancem Francetom Balantičem. — Učiteljski zbor državne ljudske šole na Vrhniki je daroval za občinske reveže namesto cvetja na grob pokojne gospe Arrigler Frančiške znesek 170 lir. Občinska uprava se darovalcem najtopleje zahvaljuje.
Pregljeva Sosfigas Na vakanse
je pravkar izšla pri Zimski pomoči. Ta potopis bo uvrščen med dobitke bibliofil-eke knjižne tombole. Knjigo krasijo avtorjev portret 9 celostranskih slik in več lepih vizijet.
Potopis je doživel že tretji natisk. Prvič je bil natisnjen v Mladiki, drugič v VI. zvezku pisateljevih izbranih spisov, zdaj pa v okviru Zimske pomoči.
Knjigo sta za 60 letnico priredila sinova: akad. slikar Marij jo je opremil s slikami, prof. Bogomir ji je pa napisal primeren uvod.
Knjige. M jih bodo dobili igralci biblio-fOske tombole, bodo podpisali vsi trije avtorji ter bodo v kratkem velika redkost.
Lifffeliafte
Mest® Lfnbljaaa — tSato&sašaiku FSnžgarfn
Tudi mestno županstvo seveda ni pozabilo na častitljivi jubilej častnega meščana ljubljanskega in upokojenega župnika mestne župne cerkve v Trnovem g. F. S. Fmžgarja ter je za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Fr. Jančigaj za zlatomašnika pripravi;] kar najlepša voščila in vezila. 2e v soboto do-po'dne se je vršilec dolžnosti mestnega župana, g. Jančigaj pripeljal z mestnim fizikom g. dr. M. Rusom in tiskovnim referentom pred tihi dom častnega meščana v Dobrilovi ulici ter izročil poln jerbas naižlahtnejših vrtnic in dragocenih orhidej s poživljajočim okrasom, obenem je pa izrekel najiskrenejše čestitke zlatomašniku, ki se vsa Ljubljana z njim ponaša kot velikim pisateljem, po zaslugah načelnikom umetniškega razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti, z verstvo in socialni napredek zaslužnim nekdanjim župnikom trnovske cerkve, ki ji je mestna občina ljubljanska patron in zaščitnik, zlasti se je pa gospodu zlatomašniku s svojimi željami za zdravje in srečo poklonil kot častnemu meščanu mesta Ljubljane.
Novi grobovi. Po dolgi in mučni bolezni je preminila poštna služiteljica v pokoju ga. Marija Ferčnik. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob pol 15. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu, — Dofcr-pela je gospa Antica Sancin, roj. Žužek. Za njo žalujejo soprog Ivo, hčerka Vanda ter sinovi Danilo, Savo in Gvido. K večnemu počitku bodo rajno spremili v torek ob 15. z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče ptri Sv. Križu, — Umrla je gospa Ana H a r t m a n . rojena Vrhovšek.
Potrošnikom kuriva
Po oblastveni odredbi so pričeli trgovci s kurivom razdeljevati šlezijski premog za domačinstva v naslednjih uradno določenih izmerah:
na nakaznico serija A 40 kg, na nakaznico serija B 70, kg, na nakaznico serija C 100 kg na nakaznico serija D 20 kg. Premog se deli že v tekočem mesecu na odrezke za september. Teh odrezkov se za druge vrste premoga ne sme uporabiti. Stranke, ki so septembrski odrezek že vnovčile, ne dobijo šlezijskega premoga pri sedanji razdelitvi. Trgovcem je prepovedano oddajati strankam večje količine ali na druge odrezke šlezijski premog kakor na septembrske.
Tudi se potrošnikom priporoča, da kurivo po možnosti sami dvignejo pri trgovcih, ker oni nimajo pri sedanjih prilikah možnosti dostavljati premog in drva vsem svojim odjemalcem ne glede na to, da se s tem opravilom občutno ovira hitra razdelitev kuriva pri nadrobni oddaji na ogromno število domačinstev.
Sindikat trgovcev s kurivom.
Za njo žalujejo soprog Peter sinovi Boris, Gvido in Kamil, hčerki Herta in Emi ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo po-kojnico spremili v torek ob pol 16. iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Nepričakovano je preminil štiriletni Jožek Černigoj. Pokopali so ga včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Maša zadušnica za blagopokojnim dr. Viktorjem Kocijančičem bo v torek ob pol 8. pri Mariji Pomagaj pri frančiškanih.
u— Popis živine in čebel v ljubljanski občini. Mestno županstvo znova opozarja vse rejce živali in čebelarje, da je zadnji dan prijave danaScji torek 8. avgusta. Vse prijave morajo biti torej mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici v sobt št. 35 oddane do 12. ure že današnji torek, zato naj pa zamudniki pohite s prijavami, da se izognejo posledicam.
u— Mestne hišne davščine in pristojbine za Ul. četrtletje proračunskega leta 1944., plačljive do 15. t. m. Lastnike ln upravitelje hiš opozarja mestno županstvo, da dospejo občinske hišne davščine in pristojbine (vodarina, gostaščina, kanalska pristojbina itd.) ter davščine na nezazidane parcele za m. četrtletje sedanjega proračunskega leta najpozneje do 15. avgusta t 1. v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost točno izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške, kakor zamudne obresti, cpomina-rino in izvršilne pristojbine. Po navedenem roku bo mestno županstvo sicer moralo pristopiti k izvršilnim ukrepom in tako izterjati tudi zaostanke za ostala četrtletja, glede katerih izjemoma ni bil že pred meseci uveden izvršilni postopek.
u— Ne samo špinačo in mot°vilec, marveč še marsikaj drugega moramo sejati, da bomo z zelenjavo tudi na jesen zadostno preskrbljeni. Zaradi vojne je postalo pridelovanje zelenjave v mestu kakor tudi na kmetih mnogo važnejše kakor je bilo v mirnih časih. Katere vrste zelenjave sedaj še sejemo aH sadimo, da bomo imeH pridelek že jesen; aH vsaj v zgodnji pomladi? Na to nam odgovarja g. Benko v »Kmetijskih Novicah«, kjer svetuje, naj sejemo dovolj rumene kolerabe, več črne redkvice, poskusimo tudi še z rdečo peso in — v nadomestilo za kislo zelje — posadimo nizek stročj; fižol. Tega bomo jeseni obraH in stlačili v sode ali čebričke kakor zelje. Predvsem pa je treba posejati čim več solate. Najbolj razširjena in najbolj hvaležna jesenska solata je endivija. V avgustu in prvi polovici septembra sejemo tudi zimsko solato, bodisi na stalno mesto, bodisi, da jo presajamo kakor poletno solato ali endiviio. Kdor potrebuje podrobnejših navodil, naj pogleda v »Kmetijske Novice«.
u— Namesto venca na krsto pok. Antona
Lokarja je darovala »Društvu slepih« družina ing. Dedeka Josipa 500 lir, uradništvo firme ing. Dedek Jos. pa 710 lir. Za velikodušni poklon se darovalcem odbor najtopleje zahvaljuje
u— Za dijake in dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol pričenjajo novi počitniški eno- in dvomesečni strojepisni tečaji 8. in 9. avgusta. Učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanje
dnevno. Učraina zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni
zavod«, Domobranska 15.
u— Zadruga Kovinar z o. j. v Ljubljani bo imela IV. redno skupščino v nedeljo dne 13. t. m. ob pol 9. uri v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva 22. Upravni odbor.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 8. in 9. avgusta Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Kretanje ob alarmu je dovoljeno 10 minut po znaku alarmnih siren. Teh 10 minut je namenjenih za to, da morejo oasant? do?eči najbližje, bodisi zasebno zaklonišče ali da se morejo stanovalci hiš, kjer ni zaklonišča, Dodati v sosedno privatno ali najbližje javno zaklonišče. Nujno se priporoča, da se prebivalci ravnajo po teh navodilih in ne begajo po znaku alarma predaleč. Samo ob sebi je tudi umljivo, da to kretanje ni več dopustno, če bi se že pred potekom 10 minut pojavila sovražna letala«
S štaferskesja
Dom za vojake na dopustu v Maribora.
Urad za socialno skrbstvo v okviru Heimatbunda je nedavno odprl dom za do-pustnike. Tu lahko vojaiki prežive dopust s svojci. Kljub vojni je dom vzorno opremljen.
Dekleta so pomagala pri Setvi. Iz različnih krajevnih skupin so nedavno pripeljali avtobusi v Ptuj več zagorelih deklet, ki so pomagale pri žetvi v ptujskem okraju Zaposlene so bile 14 dni, nakar so se za slovo sestale v Ptuju Večji del so doma iz Gradca, oziroma pripadajo štajerskim višjim šolam in učiteljiščem. V Ptuju so imele lepo poslovilno svečan-ist. Podobno je bilo v Mariboru in Ljutomeru Ze prej so se dekleta v tistih krajih, kjer so bila nameščena, poslovila od prebivalstva z javnimi nastopi, z vaškimi večeri in otroškimi popoldnevi.
Avstrijska trilogija« Štajerski pisatelj Anton Steminger je v tridelnem romanu opisal politične doživljaje v dobi od maja 1933 do aprila 1938. Trilogija je izšla nedavno v založbi Leopolda Stockerja v Gradcu in v Lipnici. To ni pravi zgodovinski roman, marveč izčrpno poročno o dejstvih po lastnih doživljajih. Vsak zvezek ima na koncu kratek oris političnega stanja v dotičnem obdobju, da se lahko pouče tudi tisti, ki jim takratne razmere niso podrobneje znane
Z Gorenjskega
Okrajni vodja Gasser, ki mu je bilo s 1. avgustom poverjeno vodstvo ladovljiške-ga okraja, bo na povelje gauleiterja dr. Ramerja do nadaljnjega vodil tudi še okraj Wolfsberg na Koroškem, ker novoimeno-vani okrajni vodja Hauser iz zdravstvenih razlogov še ne more prevzeti tega okraja.
Rožanski praznik bodo praznovali R >-žanci v soboto in nedeljo 12. in 13. t. m. z geslom »Nam v čast, državi v obrambo«. Podoben praznik so na pobudo okrajnega vodje dr. Pototschniga praznovali že dvakrat Letos pride na slavnost tudi gauleiter dr. Rainer, ki bo izpregovoril na velikem zborovanju
V	Kranju je bil svečano pokopan SA-Scharfiihrer Anton Franko. Celotni zb >r tovarišev iz SA in iz obrata, kjer je bi1. zaposlan, ter velik del prebivalstva je spremil pokojnika do groba. Tu se je poslovil SA-Sturmfuhrer Steinlechner.
V	Kamniku in v kamniškem okrožju so bile v preteklem mesecu različne zabavne prireditve, ki jih je priredila organizacija
KdF. Nastopilo je več artističndh skupin ki
gostoval je čarovnik TaranteliL
Okrajna hranilnica v Kranju je imela
pod predsedstvom ministerijalnega svetnika dr. Schoora drugo bilančno sejo. Poročilo navaja, da so vloge v preteiklem po-; slovnem letu narasle za 2,498.254 mark ali za 83.16%. Denarni promet se je dvignil za 70 milijonov na 270 milijonov mark. Ker je dajanje posojil zaradi vojnih razmer na Gorenjskem precej omejeno, je razmerje posojil nasproti vlogam prav nizko. Ob koncu decembra 1943 je bilo 12,371.242 mark vloženega denarja in znaša čisti dobiček 21.981 mark.
Skupna prehrana po obratih in taboriščih. Število moških in žensk, ki se v sedanji vojni popolnoma ali delno prehranjujejo pri skupnih kuhinjah v obratih in po taboriščih, je letos še znatno naraslo. V vsej Nemčiji se danes hrani po skupnih kuhinjah v obratih in taboriščih nad 20 milijonov ljudi.
Iz Trsta
Kontrola po dvoriščih. Zatemnitvene predpise je treba izpolnjevati tudi glede zatemnitve dvoriščnih oken. To velja tudi za okna in odprtine na podstrešjih. V kratkem bo izvedena kontrola po dvoriščih, da se ugotovi, če se občinstvo drži zatemnitvenih predpisov.
Duhovniška imenovanja. 2upnik Andrej Zini na Opčinah je bil imenovan za častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja. Rojanski kaplan Franc Schullar je bil imenovan za bolnišničnega kun''" Bolnišnični ktirat Narcis Rigonat je bu premeščen k Sv. Antonu. Novomašnik Marij Penco je bil imenovan za kaplana v Milju, Marij Lugnani v Piranu, novomašnitk Armand Gotardis v Portolah. Novomašnik Natal Je-lovac je bil imenovan za kaplana v Pa-zinu. Prav tako sta nastopila svoji službeni mesti tudi novomašnika Rastislav Jožef Udovičič in Stanislav Mačuka.
Na tržaškem nepremičninskem trgu Je
bilo v letošnjem juniju in juliju 75 sprememb. Prodanih je bilo nepremičnin za skupno 10,790.950 lir. V mestnem središču so bila prodana 4 poslopja za 8,015.650 lir, v predmestjih pa 71 objektov za 2,775.300 lir.
Is Gorice
Nov potniški vlak Gorica—Tržič. S 1. avgustom je bil uveden nov potniški vlak, ki odhaja z goriškega glavnega kolodvora ob 5.40 in prispe v Tržič ob 6.14. V Tržiču ima zvezo z vlakom, ki vozi v Cervinjan ob 6.20. Potniki bodo tudi lahko dosegli brzi vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 6.45 v Benetke oz. Milan. Za vrnitev je bil uveden potniški vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 19.08 in prispe v Gorico ob 19.45. Ta vlak ima v Tržiču zvezo z vlakom, ki odhaja iz Cer-vinjana ob 18.17.
Proščenje pri Sv. Ignaciju. V cerkvi sv. Ignacija na Travniku je bila v nedeljo 6. avgusta svečana proslava godu župnijskega patrona. Ob 8. je bila pontifikalna maša, ki jo je daroval goriški nadškof mons. K. Margotti, ob 10. pa slovesna maša, ki jo je imel župnik mons. Pičulin. Ob 17.30 je bila v gledališki dvorani Alojzijevišča družabna prireditev, posvečena župljanom sv. Ignacija.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 131etni Milan Vidmar, 63letna Alojzija Gor-jup vd. Kamšek, 35letni Rajmund Vujerič, 701etni krojač Ivan Suligoj, 70letni kmetovalec Jožef Gabrijelčič in 72letni premogar Jožef Kodermac.
Himen. V Gorici so se poročili te dni uradnik Jožef Suligoj in gospodinja Ema Sepic, vrtnar Anton Debenjak in gospodinja Karolina Hvala, šofer Ivan Fajt in delavka Marija Silič.
Ljudsko gibanje. Dne 1. avgusta je bilo v Gorici 6 rojstev, 1 smrten primer ter 1 poroka.
Nezgode v goriški okolici. 22letna Alojzija Sušmelj iz Sela pri Batujah se je med delom ranila na levi nogi. Kmetovalec Anton Boštjančič iz Lokavca je padel z drevesa in dobil poškodbe na levi rami. 2llet-na prodajalka Lucija Ciani iz Gradišča ob Soči se je opekla na levi nogi. Motociklist je povozil v Podgori 291etno Bruno Bati-ston in 23letno Marcelo Tofui iz Morara. Batistonova ima zlomljeno levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici, kamor so se zatekli tudi 91etni učenec Avgust Leban iz Solkana, ki si je pri padcu z drevesa poškodoval desno nogo, 59letni
kmetovalec Ivan Podgoroflk k - — — 211etni Ivan Bojte iz Rožne do&me pci Gorici ki sta postala žrtev eksplozije izstrelka, nadalje 17letna Elizabeta Uršičeva iz Sv. Lucije ob Soči, ki si je med delom porezala desnico, 64letzri kmetovalec Peter Pavlin, ki ima opekline na obeh rokah, in mali Rajmund Kavčič s Črnega vrha nad Idrijo, ki ima ranjeno levo oko zaradi eksplozije najdenega izstrelka. Kavčičevo rta-nje je precej resno.
Beieinica
KOLEDAR:
Torek, 8. avgusta: Cirijak in tov.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Akordi življenja.
Kino Sloga: Jastrebica Wally.
Kino Union: Platno lz Irske.
Kino Moste: Tltanic.
DEŽURNE LEKARNE: Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta L B»-
hovec, Kongresni trg 12, Komotar, VS6-
Tržaška cesta.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 21.30 do 5. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
Torek 8. avgusta ob 17.: »Aida«. Gostovanje Josipa Gostiča. Red R
Sreda 9. avgusta: Zaprto.
*
Opozarjamo gledališko občinstvo, da Je začetek opere »Aida« vselej ob 17. uri!
Giuseppe Verdi; »Aida«. Opera v štirih dejanjih (sedmih slikah). Napisal A. Ghis-lanzoni, prevel A. Funtek. Osebe: egiptovski kralj — Lupša, Amneris, njegova hči
—	Kogejeva, Aida, etiopska sužnja — Hey-balova, Radames, egiptovski vojskovodja
—	Gostič k. g., Ramfis, veliki svečenik — Betetto k g., Amonasro, etiopski kralj, Aidin oče — Janko, seil — Štrukelj, sveče-nica — Bukovčeva. Godi se v Memficti in v Tebah za vladanja faraonov. Solo pleše Irena Kiirbosova. Dirigent: A. Neffat. Režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Scena: V. Skrušny. Kostumi: J. Vilfanova.
Oddafntška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 8. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemšč ni in slovenščini, napoved sporeda. 12.45 do 14.00: Koncert za krajši čas — Veliki ra-rijski orkester vodi D. M. Šijanec. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini 14.10—15.00: Vsakemu nekaij. 17.00—17.15: Poročiia v nemščini in slovenščini 17.15—18.00: Veseli napevi. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). 18.45—19.00: Zdravniška ura — Dr. Mejač Leo: Naravni in umetni žarki v medicini. 19.00—19.30: Slov. Ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorna glasba — Klarinetni trio in pianistka Silva Hra-ševčeva. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Plesni orkester vodi Marijan Vodopivec. 23.00 do 24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
Obvestila sportnikeo!
— Tekmovanje za prvenstvo Ljubljanska pokrajine v tenisu razpisuje SK Ilirija v dnevih od 11. do 13. t. m. na svojih igriščih pod Cekinovim gradom Tekmovali bodo gospodje in dame ter mladina in gospodje v dvoje. Prijave je treba oddati najkasneje do jutri, srede 9. t m zvečer. Podroben razpis bomo iz tehničnih razlogov objavili jutri
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Odhod povratnikov: Slovenski Rdeči križ sporoča povratnikom Srbom, Crngorcem in Grkom, da odide transport v torek dopoldne z galvnega kolodvora. Povratniki naj se z bero za odhod v torek ob 9. uri na glavnem kolodvoru.
»Aida« zopet v Operi
Nedeljska prva predstava Verdijeve »Aide« je stala v znamenju srečne zvezde. Ze dolgo irsmo videli na deskah naše Opere »Aide« ▼ tako dobri formi in že dolgo ni ta svojsfco lepa mojstrovina popularnega skladatelja vzbudila takega odmeva v občinstvu. Nekaj vizio-namega m hkrati monumentalnega označuje Verd;jevo skladbo, ki je — kakor znano — nastala v zvezi z enim največj'h dogodkov 19. stoletja: z odprtjem Sueškega prekopa, Čeprav je besedilo priznano plehxo, je vendar ume! ognje-rt mojster pričarati iz' njega z močjo' s veje sugestivne glasbe mogočen privd starega Egipta, njegovih faraonov in njegove rel;gije ter ga človeško približati občinstvu s tragedijo Hubezni in dolžnost vojskovodje Ra-damesa. Tudi človek, ki se je morda že pre-nasitil sladkih melodij najbolj popularnih Verdijevih oper. se ogreje ob poezij1 te glasbene evokacije nilske krajine :n njenih davnb ljudi. Verdi je tu zares monumentalen. njegova glasba prepričuje ne le s svojo dramatsko salo, marveč tjdi z lepoto, k: prihaja iz občutka vzvišenost in večnosti osnovnih človeških čustev.
»Aida« je b;iIa zadnjič prva predstava v operni sezoni 1941/42. Tokrat smo jo dobili v nov- režiji in delno prezasedeno. Režisersko se je oprijel pomembnega dela P. Golovin in je s svojimi poudarki monumentalnosti, veličine tn starinske eksotike bistveno pripomogel k učinku in posebej še k nekak: scenični osvežitvi te opere. Gledališka uprava mu je pri tem prizadevanju pomagala dokaj širokosrčno: to je videti zlasti v povečanju števila sodelujočih — v tem pogledu je »Aida« nedvomno zahtevala največ zmed oner letošnjega repertoarja — in z njim združen;h {costumov. ki so biili rw novo urejeni po osnutkih J. Vilfanove ter so prispevali dobršen delež k povsem vna-njemu učinku opere. Scena V. Skružnega je za
razliko cd prejšnje dejal bi eg pčansko baročna, polna pestrih podrobnosti, povečujoča vtis monumentalnosti in povsem slikarskega do-jetja krajine in mterierov. Ne le veliki zbo-rovsk' nastopi, zlasti ob Rada meso vi triumfalni slavnosti. tudi nastop vsega ba'etn-ga zbora 8 solom Irene Kiirbosove, pa z druge strani orkester v krterem izdatneje sodelujejo pihala in tolkala, vse to daje »Aid:« tisto živahnost, ki kljub dolgemu trajanju prepreči utrujenost in ce>!o stopnjuje pozornost.
Vzl:c tej obilni izrabi vseh razpoložljivih sredstev za čim večji učinek pa so vendar živi nosilni stebri opere solati. Prav zaradi tega, ker je sedanja uprizoritev tudi s te stran na višini, je nien uspeh kar nenavadno velik. Valerija Hevbalova je svojo A':do razvila do take sugestivnosti, igralske in posebej še pevske lepote, da je njena vloga umetniški višek uprizoritve. V Aid' kar kipi pevkna dramat-sko-stvarjalna sila. Z asnova vloge je OT'g nabia in osebnostna, obenem pa v najlepšem skladu s samim duhom glasbe: njena čudovita ož:v-tev, v kateri gibi, mimika, glasovna barva, sploh vsa umetniška izrazila prekrasno ustrezajo vi-zionarni vsebin1 Verdijeve muzike. Umetnica se je otresla zadnje pa te ti čn osti. njen glas se je prelestno razpel v temnejše tone in dosegel maksimalno dramatično izraznost Skratka: ni si mogoče želeti boljše Aide, kakor je V. Hevbalova. Njena kreacija je tokrat tembolj žabi estela, ker j: je stal ob strani partner visokih pevskih in igralskih kvalitet Josip Gostič. Tudi njegova partija Radamesa se lahko brez slehernega pretiravanja ciznači superlativno. čeprav se je izprva čufla neka rahla utrujenost, se je pozneje odlični gost vidno razživel in dal v pevskem in igralskem pogledu maksimum svoje visoke umetniške zmogljivosti Dueti Heybalove :n Gostiča ostanejo nepozabni po svoji nevsakdanji lepoti. Zdi se. da je Radames v tragičn:h scenah četrtega dejanja še prekosil po globini igre in nji ustrezajoči toploti petje Radamesa na v\šku moči in slave M. Ko gejeva je dosegla lep uspeh z vlogo ponosne,
a ljubeče kraljice hčere Amneris, posebej še v scenah, ko 6e bori za Radamesovo ljubezen. Pevkina igralska n pevska zmogljivost doseza v tej vlogi enega svojih v\škov. Kakor v prejšnjih, je tudi v tej osvajal z basovsko partjo velikega svečenika Ramfisa naš neugnano močni in nepreknsljivi Betetto. medtem ko drugo basovsko vlogo kralja odlično poje F. Lupša.' Namesto pok. Primožiča nastopa v vlogi Amo-nasra V. Janko in doseza pevsko kakor igralsko nesporno lep učinek; spričo pevčeve odrske zaposlenosti malone preseneča spevna moč njegovega glasu predvsem v dramatično napeti peti sliki. V epizodnih vlot?ah sla in svečenice sta se tokrat izkazala S. Štrukelj in V. Bukovčeva.
Orkester je vod:l tudi sedaj v Verdijev"-glasbi in posebej še v »Aidi« izkušeni dirigent Anton Neffat in dal s svojimi sodelavci odrskemu dogajanju krasno fflasbeno osnovo, iz katere vse dejanje tako crganfko raste in ki' je torej bistvena odlka uprizoritve. KoreogTaf-ski delež (P. Gc'ovin) je znaten in umetnik o izdelan. Vsi sodelujoči so bili deležni izredne in presrčne pozornosti, predvsem seveda V. Hevbalova in J Gostič. k: sta bila zopet in zopet klicana pred zastor, prav kakor sta bila hvaležno aplavelirana režiser in dirigent. Solisti in drugi so prejeli številne šopke in darove. Ob koncu se dolgo ni mogel poleči aplavz občinstva. kj kljub šlrriumemu trajanju predstave kar ni maralo zapustit1 dvorane.
Slovenski ljudje in kraji v 4. knjigi Hrvatske enciklopedije
Zagreb, v avgustu Hrvatska enciklopedija je edino delo tako ogromnega obsega, ki nadaljuje z izhajanjem, čeprav v daljših presledkih, tudi v vojnih ča-sih. Niti četrta knjiga se po svoji razkošni opremi ne razlikuje od prve knjige, ki je izšla tik pred vojno. Kljub najtežjim časom na prelomu dveh svetov se je uredništvo v polni meri zavedalo trajne vrednosti takega monumen talnega dela. ki bo ohranilo svojo veljavo le v primeru, da bo splošno informativni zna-
čaj. Ta mu je res ostal. Tudi od sdovenskh gesel je objavljeno vse, kar so poslal' slovenski sodelavci: Lajovic. Slodnjak, Kreft Cvetko. Glonar in Janžckovič.
Tako je omenjen med drugim najstarejši časovno točno določeni spomenik slovenskega jezika, Čcdadski rokopis. Od slovenskih filo-logov je omenjeno delo Dajnka "n Čopa. Po končnem neuspehu, ki ga je imel Dajnko s svojim pravop som. se mu je zamerila vsa domača književnost in se je začel približevati ilirizmu. Bil je v ozkih stkih z Vrazom in Gajem Naposled je sprejel ilirski pravopis, ježka pa ni mara1 sprejeti. Prikazana je tudi dajnčica. alovensk pravopis v času filoteske rom ntike, k je pomenili vsekakor napredek v primeri z bohoričico. Za literarnega zgodovinarja Matijo Čopa pravi da je bil med najbolj ;zobražcnimi ljudmi svojega časa kakor tud: poznavalec skoraj vseh evropskih ježkov in njih književnosti. Kot duhovni vodja »Kranjske čbe!:ce« je bil pravi mentor Prešerna, ki je prav pod njegovim vplivom uvedel v slovensko književnost evropske književne oblice n subjektivno liriko. Sploh je Čop zelo vplival na razvoj slovenskega pesništva in kritike.
Tudi v tej knjigi je slovenska književnost primerno zastooana. Posebno je poudarjen se-ku1am: pomen Dalmatinove Biblije kot osnovnega dela slovenske književnosti: postaja je normativ slovenskega književnega jezika, stila in pravopsa do 19. stoletja, a kot biblijski tekst je služila Slovencem tudi po razpadu domačega protestantizma do konca 19. stoletja Objavljena je tudi naslovna stran tega kapitalnega dela. Med novejš;mi književniki pravi a Detel o. da je izrazit življenjski idealist katoliškega svetovnega nazora, ki pa pripada slovenskemu realizmu. Priznavajoč visoke etične funkcije književnika v duhovnem žMjenju naroda. je orisal duhovno atmosfero bolj ko drugi slovenski realisti ter se je dotaknil skoraj vseh važnejših vprašanj in pogreSk svojega naroda. Poudarjeno je tudi delo Antona Debel j aka kot pesnika. pripovednika. publirsta, esejista in odličnega prevajalca iz romanskih knjiiavno&ti Kat izdajatelj prvega cefakueoe-
ga in komentiranega prevoda Divne Comme-die v slovenščino je omenjen Jože Debevec. Objavljen je tudi seznam slovenskih revij do leta 1941. Med znanstveniki je omenjeno delo znanega primorskega nacionalnega in kulturnega delavca dr. Lava ČeTmelja kot fizika.
Med silkarji je omenjen Cotič. med skladatelji pa Cvetko in Čeri«. Za Cvetka pravi, da sklada solistično, komorno in zborno glasbo ia dela v smeri zmerne moderne kompozicijske arhitektonike. Toda glavno njegovo delo jo teoretično, ter je dos'ej objavil več esejev ^ razprav s področja glasbene psihologije, estetike. pedagogike in zgodovine. Čerin je kot skladatelj obdelal zborno in okestralno glasbo. Toda največ zaslug je dosegel s svojim stremljenjem po reproduktivni slovenski simfonjski glasbi kot koncertni vodja Glasbene Matice in še bolj kot vojaški kapebik v Ljubljani. Izmed slovenskih igralcev je omeniena tudi vr=fl rodbina Danlova, nadalje igralsko, režisersko in publicistično delo Cirila Debevca kakor tudi delo popularnega Daneša,
V četrti knjig je opisanih tudi nekaj krajev s slovenskim žVljem. Tako Čateške toplice, ki jih Valvasor omenja še kot hrvatska vas. Za župnijo v Črnomlju pravi, da je ustanovljena že leta 1228. in da je dolgo časa pripadala zagrebški škofiji. Grad čmomeljskih plenieni-taiev je pozneje prišel v roke Frankopanov. Obširno se nadalje bavi tudi s Ččarijo. Ime je dobila od podvojenega rumunskega vprašal-nega zaimka »ce*. ki se je domačinom zdel posebno karakterističen za Istrorumune ki so prispeli sočasno s Hrvati kot begunci pred Turki. H koncu naj omen mo Se razpravo o poreklu Veronike DeseniSre, katere *ragedija je našla toliko odmevov v slovenski knj:?ev-nost! (Jurčič. Zupančič, Kreft Novačan i dr ). Kroniki in nekateri zgodovinarji ter narodna tradicija pravijo, da je druga žena grofa Friderika Celjskega bia hčerka nižjega plemiča m copmica iz Desdnča. ki ga pišejo na različno načme. Toda Seski zgodovinarji dokazujejo, da je Veronika bila hčerka teSnskega vojvode Boleslava. Vendar se njerto poreklo nfl di nedvomno ugotoviti	|
SPOR T
Kolesarji so imeli praznik
Večtiscčglava množica na uspelih dirkah v šiški
Skoraj čisto obledel je spomn na take domače športne prireditve, kakor so bile včerajšnje medklubske kolesarske d:rke v proslavo 251etnega jubileja ŽSK Hermesa na lastnem stadionu v Šiški, ki so po tako dolgem odmoru in sredi malone ohromele .športne sezone privabile v areno več t'soč gledalcev in spet enkrat zgovorno dokazale, da naš šport še živi in ima tudi še mnogo več prijateljev, kakor bi sodih povprečno.
Morje gledalcev
Športna naprava med obema železnicama je bila včeraj spet enkrat pozornica športne manifestacijo. ki spada po svojem vnanjem okviru na častno mesto med društvenimi dogodki od njene otvoritve. Mnogo znakov je kazalo, da bedo dirke na kolesih z učinkovito reklamo in bogatimi darili prtegnilo širši krog športu naklonjenega občinstva, toda slika po šišenskih cestah, še bolj pa pogled na množice pred vhodi in na nasipe okrog trate je prekosila vsa pričakovanja. Bilo je pet ali celo šest tisoč gledalcev, kar je za današnje dni in za Ljubljano povrhu dogodek, ki bo opozori nase tudi reporterje, kroniste, nedeljske izletnike itd. Imeli smo vtis. kakor da nam je neznani dobrotnik pričaral tri ure športnega užitka iz najboljših starih časov.
gpcrtštH izkupiček
včerajšnji dirk. ko so bile vse uvrščene v spored z nazivi kakor nekdaj, gotovo ni dosegal fe>«a mogočnega okvira za oko. toda res je predvsem to. da je organizacija — če ne mislimo na ono obupno zmedo, ki je za hipe spravila iz ravnotežja največje optimiste glede števila obiskovalcev :n na popustljivost maloštevilnih rediteljev v precej dolgem poteku tekmovanja nasproti stotinam pripadnikom -fliske mladeži. ki je zmerom znova silila prav tja. kamor najmanj spada — v rekah preizkušenih kolesaskih delavcev, kakor so Gorjanc, Otrin, Schwe:tzer, Vospernik, Predalič in še nekateri, rekla v splošno zadovoljstvo. Spored si- je začel točno, točke si sledile naglo druga za drugo, sodniško poslovanje ni bilo pretežko in tudi edini protest dneva — pri glavni: dirki dneva — jc bil vsaj začasno spravljen z dnevnega reda brez običajnih predolgo-veznih razprav m razpravre.
Kar se tekmovalnega kadra tiče, gotovo o njem ne smemo govoriti z običajnim merilom. Že Število dirkačev samo (24, med temi več ko polovica juniorjev in 6 deklet) je znamenje časov, v katerih ž:vimc, pa tudi njihova forma je v danih okoliščinah komaj na višku. V priznanje jim je šteti. da. so se v vsej naglici dovolj dobro pripravili in v celoti tudi v splošno zadevo!tvo zmagali ne ravno prelahko breme sporeda, pr- čemer velja posebej omen;ty oba Vrhničana ?tirna, ki se iz veselja do stvari ni-sta ustraži'3 nitj večkratne predhodne vožnje cd doma v Ljubljano in nazaj. Vložek s šestimi. a brhkimi dekleti je prijetno izpolnil enega izmed odmorov za desetorico senzorjev in istemu namenu je — v neofcielni obliki — dobro
Mi$i. ... H	atiiau.
ATOCRAFI

KINO SLOGA	Tel. 27-30
V originalu!	V originalu!
Tobisov velefilm visokih planin! Mogočna povest o globoki ljubezni drznega dekleta po romanu Wilhelmine v. Hillern.
| J3
3 Heidemarie Hatheyer, Sepp Rist, Win-nie Markus, Leopold Esterle. Predstave ob 16. in 19.uri.
9-
B KINO UNION	Telefon 22-21
|j Sijajna satira na neumni, koruptni S birokratizem v predvojnih dunajskih fa ministrstvih.
P
Platno iz Irske
p Borba poštenega človeka proti po-jjgubnim nakanam koruptnih židovskih fe špekulantov in proti bedasti birokrati ciji v bivših najvišjih avstrij. uradih. H C-tto Tressler, Irene v. Meiendorff, Rolf P Wanka., Siegfried Breuer, Oskar Sima, |l Georg Alexander. Fritz Imhof, Tibor >	Halmav.
Predstave ob 17. In 19.15.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Dramatično življenje skladatelja Roberta Schumanna v filmu velike glasbene kvalitete z izbornimi interpreta-torji
Akorill življenja
V glavni vlogi ffilde Krahl in Mathias Wiemann, Predstave ob 16. in 19. uri.
Herbert Steinmann:
Žena za stekleno steno
14
služil tudi vozač na starinskem kolesu z obema svojima pomaga čema. Čeprav čisto športni usipeh nekaterih čisto športnih točk sporeda niti ne presega krajevnega in časovnega pomena, so nas vendar izidi včerajšnjih d;rk navdali z novimi nadami v skorajšnji razvoj te naše nekoč tako udomačene športne panoge. Od včeraj vemo spet za gotovo: ko bodo razmere dopuščale, bodo naša dirkališča in naše ceste spet oživele dodgih vrst živobarvnih postav na bleščeč:h jeklenih konjičkih.
Tehnični Izidi
so bili naslednji: Dirka juniorjev, 6 krogov (7 dirkačev): 1. Oblak Janez (Hermes) 5:01 3/s, 2. Kra-rnaršič Ernest (H) 5:02, 3. Živec Mirko (H)
5:02 Vs.
Skupina vozi v živahnem tempu precej dolgo skupaj, potem pa se izločijo boljši štirje, od katerih režejo najbo-ljši trije cilj tik drug za drugim.
Dirka seniorjev (prvi predtek), 6 krogov (5 dirkačev):
1. Abulnar Franc (Ilirija) 5:014/s, 2. Grabeč Janez (H) 5:02 Va, 3. Gartner Franc (Ljubljanica) 5:02 'AU.
Zmago spravi bolj rutinirani Abulnar, ki v zadnjem krogu prehiti vse tekmece in z lepim končnim begom odnese tudi lep kos naskoka na cilju.
Dirka seniorjev (drugi predtek). 6 krogov (5 dirkačev):
1. Štirn Karol (H) 5:08 "h, 2. Lavrih Ka-rol (H) 5:08 3/5, 3. Štirn Tomaž (H).
Izenačena borba, ki se odloči šele v zadnjem krogu z zasluženim prvim mestom za najbolj prisebnega Štirna. Dirka turistov, 6 krogov (7 dirkačev): 1. Brcar Anton 6:27 Vs, 2. Klančnik N. 6:27 2/s, 3. Nardin Mirko 6:27 3/s.
Živahna vožnja mladih naraščajnikov na turističnih kolesih, ki se razvije že nekaj krogov pred koncem v ogorčeno borbo za najboljša tri mesta. Finale seniorjev, 10 krogov (6 dirkačev): 1. Lavrih Karol (H) 11:50 2/s, 2. Grabeč Janez (H) 11:50 s/5, 3. Štirn Karol (H) 11:50 Va, 4. Štirn Tomaž (H) 11:51 Vb, 5. Gartner Franc (Lj.), 6. Abulnar (I).
Zanimiva borba najboljših dirkačev prireditve, ki prinese hudo razočaranje za tihega favorita Abulnar ja. V zadnjem krogu se skupina Hermežanov strne okrog njega, Lavrih pa potegne v zadnjih 400 m z ne-odoljivo silo in sigurno zasede prvo mesto. Tik za nJim švigneta če zčrto še oba klubska tovariša Gartner in Štirn. Tudi ostaia dva udeleženca sta še tako odločna, da Abuilnarju ostane samo še zadnje mesto. Dirka kolesark, 4 kroge (6 udeleženk): 1. Butrger Milka (I) 4:37 Vs, 2. Gartner Ančka (Lj.) 4:37 3/s, 3. Zbogar Fani (Lj.) 4:37 4/s.
Živahno pozdravljenih prevoza šest predstavnic nežnega spola odrejene štiri kroge (ali 2.080 km) v prav živahnem tempu. Tekmovalke se med potjo močno razgrevajo za prostore, najbolj napeta pa je situacija tik pred ciljem, kjer Burger-jeva smukne favorizirani Gartnerjevi izpred nosa v cilj in si tako osvoji najilepše darilo.
Izločevalna dirka, 8 in 3 kroge (8 dir-ksčsv) *
1. Grabeč Janez (H) 7:44 Vs, 2. Lavrih Karol (K) 7:44 3/s, 3. Starman Dolfe (H) 7:45
ena petina.	. v
Dirka, ki je zaradi izločitve najsi absega vozača po vsaikem krogu še posebej privlačna, povzroči tik pred koncem majhno nesoglasje, ker eden od izločenih dirkačev ne zapusti proge, vendar se slednjič še vse poravna m Grabeč žanje prav popoln uspeh. Izpadli so najprej Gartner, potem pa še Gorenc, Štibernik, Bafonik in Štirn Tomaž.
Turfsti, 4 krogi (4 dirkači): 1. Živec 4:07 Vs, 2. Crmelj 4:12 Vs, 3. Boben 4:22.
Vmesna točka, ki je določena za odmor starejših vozačev, poteče precej enolično, kar kažejo tudi doseženi časi. Četrti udeleženec je izstopih Handicap dirka. 8 krogov (6 dirkačev): 1. Štirn Tomaž (H) 6:08 3/s, 2. Štibernik Franc (H) 6:084/s, 3. Starman Dolfe (H) 6:11. 4. Babnik Ivan (H), 5. Gartner (Lj.).
Dirka, na kateri sodelujejo vozači s preračunanimi piibitki za dolžino vse proge po svojih kakovostih, vrže boljša mesta nekaterim izmed do tedaj neplasiranim udeležencem. Vsekakor bi bila ob številnejši udeležbi taka točka mnogo zanimivejša in tudi borba za mesta bolj ogorčena.
Dirka za prvenstvo Ljubljane, 15 krogov (9 dirkačev):
1 Štirn Karol (H) 13:29 Vs, 2. Lavrih Karol (H) 13:29 2/s, 3T Grabeč Janez (H) 13:29 tri petine-
Po raznih načrtih, k,i slednjič ne pridejo do veljave, je nazadnje za to najvažnejšo točko tudi odrejen sikupni start, čeprav se je vodstvo balo, da bo vplival na tempo vožnje, tembolj, ker so se vozači branili pristati na morebitno najnižjo hitrost v vsakem krogu. Črn oblak je legel nad to
točko tudi zaradi tega, ker je vodstvo dirke na zahtevo dirkačev odreklo nastop Abul-narju. Točka je mimo tega potekla v najlepšem redu, čeprav bo o njej najbrže še govora pri drugih priložnostih. Devet dirkačev odide v mrzličnem tempu na pot in skupina se več ne raztrga. Tako ostane tudi do približno 500 m pred ciljem, ko se začne zagrizena borba za mesta. V zaključnem begu dobi Štirn meter ali dva naskoka in si tako pribori najlepše darilo in tudi naslov dirkališčnega prvaka mesta Ljubljane.
Nagraditev
Po končanih dirkah, ki so med neumornim sodelovanjem godbe »Sloge« v prijetnem soncu trajale nekaj nad tri ure, je predsednik dr. Mauri v navzočnosti zastopnika mestne občine dr. Grošlja po kratikih nagovorih razdelil dirkačem *ri lepe pokale in celo skladovnico drugih daril. 2ŠK Hermes je v kroniko svojih jubilejnih svečanosti uvrstil še eno prireditev ki mu je razen velikega moralnega uspeha verjetno navrgla tudi nekaj pre potrebne gmotne koristi. Taki primeri so v delovanju naših športnih klubov tako redki prazniki, da smo jih ž njimi veseli tudi mi, gotovo pa jih Hermesu od srca želi tudi vsa javnost, ki spremlja njegovo letos podvojeno prizadevanje, da bi šport v našem mestu ohranil vsaj nekaj žive podlage za poznejši ča«.
Mali oglasi
iK3
ZA ČUVAJA
ali lažj3 pomožna dela— išče službo zdrav, posten upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Državni upokojenec« 20306-1
postrežnico
pridno in pošteno, starejšo za ves dan, sprejme družina treh odraslih oseb. Nastop takoj. Slomškova 31.	19606-la
KUHARICO skrbno, veščo opravljati vsa gospodinjska dela, ki si želi stalne službe, išče ena sama oseba. Vse okoliščine zelo ugodne. Plača po dogovoru. Naj se predstavi: Ul. 3. maja 2IV. med 9. in 11. uro.	19747-la
VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov potrebniem, dajem mojstrom delo na dom. Pojasnila: Šavs Ivan, Gallusovo nabrežje 41. Od 16.50 do 18.30.	20053-la
SLUŽKINJO pošteno, takoj spre J.t. em k starejšima zakoncema. Trampuž, Bohoričeva 16
20283-1a
POSTREŽNICO
pošteno, od 7. do 11. dopoldne, lščom za 15. avgust. Plača 300 lir na mesec. Zglasiti se med 12. tn 13. uro. Aleksandrov, c. 7-m. desno.
20281-la PRIDNO DEKLE išče boljša družina. Je lahko kuharica, ali tak. šna. da ima veselje iz-učiti ee uri nas. Oglasiti se samo med 3. in 4. uro popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.
20315-la
POSTREŽNICO
Za ves dan. iščem. Glede dogovora se javite v Le-podvorskt ul. 33. Šiška.
20318-la GOSP. POMOČNICA z znajijem kuhe dobi dobro službo pri tričlanski družini. Hrana in plača zelo dobri. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20317-la
FANTA 16 do 17 letnega, sprejmem z, gospodarske in trgovinske po.jie. Sušnik Zaloška 21, Ljubljana.
20337-1a
POMOČNIKA
brivskega so rej me takoj M. Podkrajšek, Sv. Petra c. 12.	20335-la
VAJENKO
za trgovino spreimem. Pogoji : 4 meščanski razredi in 4 razredi srednje šole. Pismene ponudbe ie poslati na naslov: A. Verbais. Gosposvetska 10. 19995-44
TENIS ČEVLJE
39-40. produn. Vodovodna 1, dvoriščno posl.
19991-6 DAMSKO KOLO prodam. Majer, Rimska cesta 19	20289-6
KOŠNJO OTAVE prodam. Hradeckega c. 8 20288-6
MOšKo KOLO »Puch«, polsportno. novo prodam. Tovarniška 27, Moste.	20285-6
RAD i O APARAT prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
202846
NOVO KOLO
športno, prodam. Naslov v ogi .odd. Jutra.
20313-5
MOSKO OBLEKO
ugodno prodam. Ogled od 8. do 10 ure dnevno. Naslov v ogi. odd. Jutra.	20282-6
MOSKO KOLO
novo, z balon pnevmatiko prodam. Gerblčeva J5_'	20278-6
MOSKO KOLO
»Dtirkopp*, skoraj novo, zamenjam Za dober ra-dioip.-.rat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Zamenjam* 19303-6
2 RJUHI
z vložkom, zelo dolgi ln široki. 3 frotirke ter 3 prevleke za blazine, vse predvojno blago, nereab-ljeno, zelo dobro, prodam. Ogled samo dopol. dne Naslov v ogl- odd. Jutra.	20314-6
VEČ OBLEK
moških. letnih (sive, rjave, modre) primerne za predelavo v danske kostume, prodam. Flor-lansfca 13-IH. desno. J	20325-6
ŽENSKO KOLO
znamke „Wanderer« zelo malo voženo ln v brezhibnem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod
»8000« 20320-6
TEHTNICO
novo avtomatično, najmodernejšo (Wakum sistem). 15 kg, prod3m. Predvojna cena 6800 dinarjev. Zaradi nujnosti danes samo 14.000 lir. — Zelo ugodna prilika! — Ponudbe na ogl- oddelek Jutra pod »Najboljša naložba« 20309-6
NOVO KOLO
»Basterd«. pnrdam. Naslov v osi- odd. Jutra.
20308-6
KRZNEN PLA8C
krasen, temnorjav, prodam. prekupčevalci izključeni. Naslov V Ogl. odd. Jutra.	20307-6
PRODAM
staro nošeno obleko nekaj otirošMh kmtkih hlač, blago za obleko in novo moško kolo. Poizve se pri »Boc«, Tavčarjeva Ulica 4. 20301-6
HARMONIKO s 120 basi. 4 registri, novo, prodam. Vprašati vsak dan do 8. urre zjutraj ln od 1. do 3. ure popoldne pri Snidaršiču Gledališka 7-IH. 20303-6
DAMSKO KOLO dobro ohranjeno. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled med 6. in 3 uro popoldne.
20339 6
PREPROGO
sarajevsko, volneno. 3.6 krat 2.6 m, prodam. — Ogled med 13. to 15. uro Naslov v ogl. odd. Jutra.	20338 6
PISALNI STROJ
skoraj nov, poceni prodam. Ogled od 18. do 20. ure. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
20296-6
MOŠKO KOLO
dobr0 ohranjeno. ka.kor tudi žensko kolo, pandam. Ogled ob LJ ubijamo' 71.	20295-6 PRODAM avr otroška seedeža za žensko in moško kolo. Poizve se od 7 ure zvečer dalle N1 -jov v ogl. odd. Ju tra 20293-6
SLAMO
pšeRlčno. v otepih, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	20333-6
RADIO
5 cevni. Bredam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
20332-6
FOHISTVO
kuhinjsko in sobno, — prodam. Dodinšek Beme-kerjeva 11, Zelena jama.
20291 6
PIŠČANCE in morske prašičke, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.	20331 6
PRODAM: moške škornje, nove deli vne čevlje in nizke čvlje. Naslov v ogl. od delku Jutra	20329-6
2 KOKOŠI lanske jeleni, prodam.— z* zakol. Gerbičeva 5-1.
20328 6
KOS BLAGA
(kočevskega) s podlogo za moško obleko, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl odd. Jutra. 20327 6
USNJEN SUKNJIČ t!am=k;. prodam. Florjan -,ka 13-111.. desno.
20325 6
SESALKO
za pisalni stroj zame-njun oziroma ses.ilko, bronasto. 6 stop., 600 1 na mm. 10 atm.. prodam ln kupim pisalni sti»i z »rom;tn«-pisavo. Ponudbe na ogl. odd. Jutri p^d »S P-« 20340-6 MOŠKE ČEVLJE št. 42. malo nošene, fcr-ne boks. zamenjam za čevlje št. 43-44. Dunaj-»k: 31-11. desno, levi zvo nec.	20344-6
ŠPEC. TRGOVINO na prometni točk. dobro vppi.Jano, z rsem Inventarjem. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	»Mesečni promet, 50.000 lir- 20343-6
KLAV. H1RMONTKO znamke »Maggic z 48 basi. 2 registroma, ugodno prodam. Naslov v oelas-Siem odd. Jutra. 20342-6
PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba kremi. — Drogeri la Kane. Židovska ul 1.
19fil8-6 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke molje rnišl. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dob:te t droeeriji KANC. Židovska ulica 1.	19617-6
Kujfim
RJUHE kapne. blazinske prevleke in drugo posteljnino, stalno kupuje Hinko Privšek, Ljubliana, Kolodvorska 7.
19957-7
STEKLENICE različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo ielio ifli prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2	I-318-N-7
ZNAMKE
Ljubljanske pokrajine, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne, kupim .n takoi plačam. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »A. G 1944«	T.405-M
2 VRTNI KLOPICI Irupim. Bregar Franc, — Dunajska 51a. 20286-7
DAMSKO KOLO ali posamezne dele ter dušo za nogometno žogo. staro ali doto. kupim. Ponudite Kotniko. va ul. 19-m., desno.
20312-7
PODLOGO
za plašč, klot ali kaj pri mernega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Podloga* 20305 7 FOTOGRAFSKI
aparat na film ali piošče, takoj kupim. Oglasiti se od 12. do 15. ure. Vinko 2vokelj, Pokopališka 5/II, Moste.	20280-7
TEHTNICO deflimalko. od 25 do 75 kg. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Tehtnica« 20341-7
POCINKANE CEVI
ali stare, vsake dimenzije in električni vrtal.il stroj, ročni ali stoječi,— kupim. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
20330-7
KUPIM o
škornje 43-44 št., nizke rjave čevlje 6t. 43. dobro ohranjene in dober radio. Plačam z denarjem ali proti vr#dno-tjo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dober plačnik« 20297-7
TRGOVSKI LOKAL,
v zvezi s pisarno ali pisarno v zvezi s skladiščem, v središču ines-a, iščem. Posredovalci dobro nagraieni. — Hinko Privšek. Kolodvor sk.i 7.	199SV17
JAVNO knjižnico duno v najem literarno iaobraže. nomu. Potreben prime-ren kapital. Naslov v ogl. odd. Jutra.	20310-17
ZAMENJAM
dvosobno stanovanje s kabinetom Za en.ko ali trisobno s pritiklinami: | Šiška, Bežigrad, Trnovo. ■ Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Takojšnja Zamenjava« 20324-21
Stanovanja
SOBO
in kuh injo. prazno ali .-prem|jci(>, išče učiteljica. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod
i Učiteljica* 20319 21a
SODO.
preprosto opremlieoo, išče s IS avgustom mirna gospodična. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Ves dan odsotna 20061-23a
OSAMLJEN
57 let star, v pokoju, želim znanja v svrho ženitve z vdovo ali g-vpo-dično. Dopise na oglasni odd. Jutra pod
»K žmarin* 20292 25
PAPAGAJČKA
1 moder. 1 zelen, sta ušla. Prosim najditelja, da Ju vrne proti nagra. <ti. BIeiweieova 16. pritlič je, levo.	20287 37
SIAMSKA MAČKA se Je izgubila v nedeljo zvečer. Vrne naj se pro. ti nagradi na Poljanski e. 5.	20316-37
PAPIGA modre barve Je ušla na Mrju. Najditelja prosim. da Jo vrne proti na. gradi: Sedej, Groharjeva 21, spodaj. 20302-37
OS. IZKAZNICA na ime Palčič Ivan., nekaj denarja in potrdilo s kontrolno številko se nahaja v ogl. odd. Ju tra. Lastnik na i jo dvigne V ogl. odd. Jutra.
20299-37 ZAPESTNO URO damsko, s črno ploščo in z arabskimi številkami sem izgubila od sv. Jakoba mostu mimo Prul do Opekarske ceste. — Prosim, da mi jo pošten najditelj vrne proti nagradi. Karlin Marjan. — Beethovnova 15.
20298 37
DAMSKO URO zapestno. »Rax* z usnjenim trakom, zlato, sem izgubila 4. t. m. po poti iz Dečjega doma v Tivoli in v Pannovo ulico. Ker mi Je ljub spomin, lepo prosim poštenega najditelja, da ml Jo vrne proti dobri odškodnini na ogl. odd. Jutra.
20301-37
IZGUBIL SEM
v nedeljo lz Tvolija do Rožnika denarnico z dokumenti in 900 lirami.— Ker sem revež, prosim poštenega nBjdi'elja, da vrne vsaj dokumente. Keršner Predovičeva 12, II. nadstr..	20294-37
ZAPESTNO URO
(double) sem izgubila v Janševi tulci 4. t. m. — Najditelja naprošam, da lo odda proti nagradi v ogl. odd. Tutra. 20290-37 PLATNENO LISTNICO s 300 lirami sem izgubila v nedeljo v Nunski ulici do otroškega igrišča v Tivoliju. Ker predstavlja izgubljena vsota večletni otroški prihranek. se pošten najditelj raproša. da iaroči najdeno proti nagradi v ogl. oda. Jutra. 20336-37
IZGUBILA SEM
na poti od Topniške tili. ce, č$z polje k Sv. Križu svetlo modro, volneno otroško Jopico. Najditelj naj Jo odda proti nagradi firmi »Braina*,— Dunajska c. 34. 20300-37
MOŠKI
v svetli obleka, ki Je odpeljal v Krtx>to lz Korvt-kove ulice damsko kolo znamke Suprema. je bil opazovan in po značilnosti obraza ne bo ost.;! neopažen, de istega ne vrne.	20311-37
ZAPESTNO URO znamke »Normana* sem izgubila na poti od vojašnice na Poljanski cesti do Splošne bolnišnice. Prosim poštenega najditelja, da mi Jo vrne proti nagradi v slaščičarni Aleksič. Miklo-šičeva. c. 18. 20321 37
PROŠNJE
za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7
Dotrpela je po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša ljubljena žena, mama, stara mama in teta, gospa
Marija Ferčnik
poštna služiteljiea v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v torek 8. t. m. ob % 3. uri z Zal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1944.
žalujoče družine: FERČNIK, KAM M KAR, ISKRA, BOLTE in ostalo sorodstvo

f
t
«£2
Naše zlate mamice
ANTICE SANCIN
roj. ŽUŽEK
ni več. Nehalo je biti njeno zlato srce. V nedeljo zjutraj ob 7. uri je v miru v Bogu zaspala.
Pogreb zlate mamice bo v torek 8. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, Trst, Atene,. 7. avgusta 1944.
Globoko žalujoči:
IVO. načelnik v p., soprog; DANILO, SAVO, VANDA, G VIDO, otroci; MILA PE-PINA, snahi; BEBICA, BRANKA, SAVO, vnuki in ostalo sorodstvo
Umrla nam je naša predobra ženka, zlata mamica, gospa
ANA HARTMAN
roj. VRHOVŠEK
Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v torek 8. t. m. ob %4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, Rogatec, dne 6. avgusta 1944.
Globoko žalujoči: PETER, soprog; BORIS, GVIDO, KAMIL, sinovi; HERTA por. inž. PEČAK, EMI por. \VFTHOLEN, hčerki; snahe, zet je, vnučkl hi ostalo sorodstvo
Zahvala MMM
Za izkazano sočutje ob smrti E našega ljubljenega moža in očeta fi
Lokarja Antona
izrekamo vsem toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom int. in kir. odd. klinike, ki so mu skušali ohraniti življenje. Iskrena zahvala g. direktorju in uradništvu fin. direkcije za izrečeno sožalje, poklonje-no cvetje in spremstvo na zadnji poti; gg. pevcem za žalostinke, vsem, ki so kakorkoli počastili njegovi spomin in končno vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili do groba. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala.
Parastos (zadušnica) za pokojnika bo 13. t. m. ob 10% v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, 7. avgusta 1944. žalujoča družina LOKARJEVA

Roman
»Dobro, Liidecke.« ga je kriminalni svetnik pohvalil, »to dokazuje, da dr. Lange vobče ni bi] na hodniku, ko se je dejanje zgodilo — ali pa, da se je ukvarjal z nečim drugim, kar bi nam rad zamolčal. Zaradi lega se skuša izgovoriti, da je kadil smotko!«
Hanke je skremžil obraz.
»In nobenih zanesljivih prstnih odtisov na orožju, na svečniku, gospod kriminalni svetnik. Sami sumljivo', nič drugega ne!«
Winter ga je potrepljal po ramenu, kakor bi ga hotel pomiriti.
»Vkljub vsemu še nisem za to, da bi prijeli kogar koli! Ob sedanjem stanju stvari bi moglo to samo škoditi! Saj imamo tudi nekaij adutov, Hanke. Pomislite na izpo-vedbe gospoda Da Silva!«
»Da Silva —? Zdi se mi, da vodijo ti sledovi nekam čudno v stran!«
»Morebiti nas vendarle privedejo do cilja. Skratka, za zdaj priporočam posredni način! To je primer, ko se spet lahko izkažete, kakšnega kova mož ste!«
»Potrudil se bom, gospod kriminalni svetnik!«
Heinz Renken se je globoko oddahnil ko sta z liso Dannow stopila skozi široki glavni vhod »Umetniškega gledališča«. Za njima so zapustili poslopje Hassberg, Lange in Da Silva, ki so se prav tako oddahnili.
Riidersdorff in Analiza Romerjevu^ ki so ju bili že prej spustili domov, sta bila odšla vsak svojo pot.
Rahel, droban dežek je rosil izpod sivega neba. Za trenutek so vsi tiho in negibno obstali, kakor bi se čudili, da gre po stras-nih in živce napenjajočih rečeh, ki so jib ■bili preživeli, vsakdanje življenje v Hngen-briicku še vedno svojo pot.
Evo, cestna železnica zvoni, avtomobili brze mimo, ljudje hodijo sem in tja in se smejejo in žlobudrajo, drugi sede taime onkraj ceste v »Umetniški beznici« in pi"' odprtih oknih veselo pijo in jedo. Da, življenje gre svojo pot.
V stranski ulici za gledališčem je zahreal močan motor, temni avto je potegnil in odpeljal uradnike preiskovalne komisije za Unterm.annov slučaj na policijsko ravnateljstvo.
Nekaj radovednežev se je bilo nabialo. Izprva so strmeli za avtomobilom, nato pa proti skupini, ki je stala pred vhodom v »Umetniško gledališče«.
Novica, da je postal priljubljeni umetnik, ki ga ves Hagenbriick pozna, žrtev umora, se Je bila raznesl« kakor blisk. Niti prihod kriminalnih uradnikov in uni-
formiranih redarjev niti čini, vsakomur znani mrliški voz, ki je odpeljal zemeljske ostanke velikega igralca Wernerja Unter-raanna, nista bila ostala neopažena.
lise Danno\v je plašno gledala Viktorja Hassberga. Razumela je, kako mu mora biti pri duši; razumela je, kaj pomeni, da se spet in spet ozira na lepak v izvesnem oknu ob vhodu:
»Te dni otvoritev: Prva predstava ,2ena za stekleno steno" Axela Hulma z liso Dainiow, Wemerjem Untermannom in Rolfom Riidersdorffom.«
»Kaj bo neki zdaj. gospod ravnatelj?« je tiho vprašala.
Hassberg se je okrenil proti nji.
»Najbrže bomo morali pričeti s kako drugo stvarjo. Nisem si še na jasnem zastran tega — kakor vobče zastran marsičesa ne.«
Da Silva, ki je dotlej ogl?doval širni trg s starinskim vodnjakom in mogočno stolnico v ozadju, se ie odkašljal in stopil nekoliko bliže.
»Ali se vam bo zdelo neskromno, gospoda, in seveda tudi gospodična Dannow, če vas prosim, da bodite drevi moji gostije? Vam vsem sem dolžnik za doživetje, ki ml je bilo posebno dragoceno, čeprav se e i* našnja generalka na žalo=t tako nepričakovano tragično končala. Morda mi lahko nasvetujete, gospod ravnatelj, kam naj
gremo, da v miru popijemo kozarec vina?«
Hassberg je zamišljeno zgrbančil čelo.
»Vaš domislek, gospod da Silva, je malce presenetljiv, toda — — kdo ve, a'i nI konec koncev pameten. Drevi ne bo p^č nihče izmed nas rad sam. In če so gospodje in gospodična Dannow za to, bi priporočil kar .Umetniško beznico' ondu-kajle preko ceste, kjer lahko sedimo docela zase v posebni sobi!«
Kazal je preko trga, kjer se je bleščala lepa hiša z rdečo streho. Pred njo se je raztezala široka, svetla terasa z zeleno ograjo, pogrnjenimi mizami in pisanimi solnčniki.
Dr. Lange je posmehljivo skrivil usta.
»Spričo vsega, kar je danes bilo, se mi stvar ne zdi kdo ve kako mikavna. Toda če vam ustrežem, go>pod Da Silva, in če je tudi moj prijatelj Renken vnet za to — prosim, tedaj sem na voljo.«
lise Dannow je hlastno privolila.
»Prav imate, gospod ravnatelj, morda je kar dobro, da človek ni sam s seboj, in zdi se mi. da bo tudi gospod Renken takih misli--«
Renkena je mahoma obšla grenkoba. Zazdelo se mu je, da ženska, ki jo ljubi, porablja ugodno priliko in se skuša ogniti tega, da bi bila drevi sama z njim in bi morala izpregovoriti odkrito besedo. Marsikaj, premarsikaj se je bilo izpremenilo,
odkar je bil davi stopil v ta dom nesreče.
»Prideva, gospod Da Silva,« je vljudno dejal.
Gospod iz Brazilije	lahno naklonil
mladi igralki.
»Posebna čast mi bo. Ako smem določiti uro — upam, da vam bo med sedmo in osmo prav. c
Renken in Lange sta prikimala. Hassberg se je poslovil.
»Torej — drevi na svidenje!« je rekel in še enkrat pokimal proti »Umetniški beznici«.
Pogledi radovednežev vse na okrog so postali Renkenu neznosni. Mignil je in poklical taksi, ki je obstal, škripaje z zavorami.
»Kam te smem zapeljati. lise?«
»Ne bodi hud name, Heinz — domov bi se peljala, rada bi bila sama!« je Hse Dan-now tiho odgovorila.
Spet je prevzel Renkena občutek, da se mu izmika in odlaga iskreno besedo, ki je postala neogibna. Ko ji je pa zdajci pogledal izmučeni, bledi obraz, si je v mislih zaklical: Sebičnež!
Glavno je bilo, da se dekle najprej umiri. Sklonil se ie k šoferju ter mu povedal ulico in številko hiše. kjer je imela lise Dannow majhno meblirano stanovanje
Odprl je vratca.
■ Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Fiir »Narodna tiskarna A G.« als Druckstelie — Za »Narodno tiskarno d. <L« kot den Inscratenteil verantwortiich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič