Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—* celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
23.
kos.
V LJUBLJANI, dne 20. marca 1937.
Letnik
VIII.
V S K B I N A :
160.
161.
162
163.
161.
Uredba o proizvajanju umetnih in naravnih korigiranih rudninskih voda
Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Pravilnik o zaščiti delavcev pri ličenju in barvanju z brizganjem
Pravilnik stalne komisije za izdelavo in dopolnjevanje jugoslovanske farmakopeje.
Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetpo izobrazbo.
165.
166.
167.
168. 160. 170.
Odločba glede odkupa bombaža letine 1937.
Odredba, da glavne bratovske skladnice nalagajo odslej denar pri Državni hipotekarni banki.
Odločba glede dovoljevanja odaotstva osebju državnih pravobranilstev in vrhovnega državnega pravobranilstva. Uvedba dopisnic s slikama bazilike na Duvanjskem polju in sliko sv. bratov Cirila in Metoda.
Podaljšava roka za opremo vozil živalske vprege z re-flektornim steklom.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
Uredbe osrednje vlade.
160.
Na podstavi § 62. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisujem tole
uredbo
o proizvajanju umetnih in naravnih korigiranih rudninskih voda.*
Člen 1.
(l)	Za umetne rudninske vode po tej uredbi se smatrajo vse vode, pripravljene iz pitne ali iz destilirane vode z dodatkom raznili soli, prav tako tudi nasičene z ogljikovim dioksidom, ki rabijo za namizne ali zdravilne vode.
(s) Sodavica se ne smatra za umetno rudninsko vodo po tej uredbi.
(8) Za umetne rudninske vode, ki rabijo kot zdravilne vode, veljajo tudi določbe člena 2. izprememb in dopolnitev v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah (»Službene novine« št. 21 z dne 28. januarja 1935)**.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 18. maja 1936, št. 112/XXTV/265.
** »Službeni list« št. 120/16 iz 1. 1935.
dne
Člen 2.
(') Na steklenicah, v katerih se prodajajo umetne rudninske vode, morajo biti etikete, ki imajo z debelimi črnimi črkami, visokimi vsaj 10 mm, riadpis: Umetna rudninska voda (Umetno napravljena vodna raztopina), dalje z drobnejšimi črkami značaj vode (alkalna, alkalno-muriatična :td.), analizo (vsebino različnih snovi v enem litru) in proizvodnikovo ime in natančni naslov.
(-’) Po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje se sme dajati v etiketo tudi kak naziv vode, ki pa vendar ne sme imeti označbo, da učinkuje voda kakor kaka naravna rudninska voda. Ta naziv mora biti natisnjen s črkami istih ob uje rov in iste oblike kakor nadpis »Umetna rudninska voda«. Drugih napisov in oznak v etiketi ne sme biti
(*) Za umetno rudninsko vodo se nikakor ne sme uporabljati pri reklami in oglašanju ime katerega koli znanih kopališč ali naravnih zdravilnih in namiznih vrelcev v kraljevini Jugoslaviji ali inozemstvu.
Člen 3.
(') Pitna voda, ki se uporablja za napravljanje umetne rudninske vode, mora povsem ustrezati uredbi o nadzorstvu nad pitno vodo.* Voda mora biti mehanično zavarovana pred vsakršno onesnažitvijo.
(s) Če se ne jemlje pitna voda iz javnega vodovoda, je treba njeno brezhibnost ugotoviti komisijsko na način, ki je določen v uredbi o nadzorstvu nad pitno vodo.
* Pravilnik o nadzorstvu nad pitno vodo gl. »Službeni Ust« št. 155/30 iz 1. 1931,
Člen 4.
Destilirana voda, ki se uporablja za napravljanje umetne rudninske vode, mora ustrezati predpisom državne farmakopeje za aqua destillata.
Člen 5.
(*) Soli, ki se uporabljajo za napravljanje umetne rudninske vode, morajo povsem ustrezati predpisom državne farmakopeje.
(-’) Prepovedano je dodajati soli, ki so oznamenovane v državni farmakopeji s + in ++, kakor tudi druge snovi jakega farmakološkega učinka, kakršne so: brom, jod, stroncij, barij, talij, vanadin in težke rudnine. Neznatni sledovi navedenih tvarin, ki so tudi v navadni pitni vodi, so dopustni. Za presojo dopustne količine veljajo predpisi uredbe o nadzorstvu nad pitno vodo.
Člen 6.
(') Za napravljanje umetnih rudninskih vodti je treba uporabljati koncentrirane in filtrirane raztopine soli, ki spadajo v njih sestav, in jih je šele v aparatih (člen 8.) razredčevati.
(“) Direktno napravljanje umetnih rudninskih voda iz togih soli je prepovedano.
Člen 7.
Ogljikov dioksid, ki rabi za napravljanje umetne rudninske vode, sme vsebovati zrak samo v sledovih, ne sme pa vsebovati ogljikov monoksid ali stvari z neprijetnim duhom (žveplov vodikovec, karbonisulfid, žveplov dioksid) ali srnodne snovi niti v sledovih. Dalje ne sme vs*ebovati olje ali glicerin. Če se napravlja ogljikov dioksid iz karbonata s pomočjo kisline, morajo biti tako karbonati kakor kisline brez arzena, dobljeni ogljikov dioksid pa je treba dobro izprati.
, Člen 8.
C) Prostori, kjer se proizvaja umetna rudninska voda in se polnijo in odpremljajo steklenice, morajo biti absolutno čisti, prav brez vsake nesnage, in morajo popolnoma ustrezati členu 144. pravilnika o natančnejših določbah za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili * Skladišče za napolnjene steklenice, če je pri obratu, mora biti čisto in suho. Aparati za proizvodnjo umetnih rudninskih voda morajo ustrezati členu 145. tega pravilnika.
(2) Prepovedano je napravljati umetne rudninske vodč v odprtih loncih in kotlih.
Člen 0.
Proizvajanje umetnih rudninskih voda se sme dovoliti samo osebam, ki izpolnjujejo pogoje § 66. zakona o obrtih.
Člen 10.
Osebje, ki dela pri napravljanju umetne rudninske vode, mora biti popolnoma zdravo in najskrbneje paziti na čistoto svojega telesa in obleke.
* »Službeni listi št. 139/23 iz 1. 1930.
Člen 11.
Cevi in deli aparatov za napravljanje umetnih in korigiranih naravnih rudninskih voda morajo biti urejeni po členu 145. pravilnika o natančnejših določbah za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili.
Izpiranje steklenic za polnjenje z umetno ali naravno vodo mora biti urejeno brezhibno.
Voda, ki se uporablja za ta namen, mora biti popolnoma čista in bistra; da je čista, mora biti ugotovljeno, kolikor se ne jemlje iz javnega vodovoda, na način, ki je določen z uredbo o nadzorstvu nad pitno vodo, in sicer po členu 3. te uredbe.
Člen 12.
Steklenice se smejo zamaševali samo z novimi zamaški iz plute ali s patentiranimi zamaški. Stari, že uporabljeni zamaški iz plute so nedopustni.
Člen 13.
Umetna rudninska voda mora po svoji kemični sestavi natančno ustrezati analizi, navedeni na etiketi. O tem vodijo kontrolo uradi, ki so določeni z zakonom o nadzorstvu nad živili, in na način, ki je določen v tem zakonu in njegovem pravilniku.
Člen 14.
C) Da se korigira vnanjost ali izboljša okus nekaterih naravnih zdravilnih ali namiznih rudninskih vod.4, je dovoljena:
a) impregnacija (nasičenje) naravne rudninske vode s čistim ogljikovim dioksidom (člen 7.);
b) umetna manipulacija, da se izloči usedel; železovega oksida iz tekočine;
c) umetna manipulacija (s prepuščanjem zraka), da se odpravi žveplovi vodikovec.
(2) Nikakšni drugi dodatki ali manipulacije z naravno rudninsko vodp niso dopustni. Pri korigiranju naravnih rudninskih voda se je ravnati po istih predpisih, ki so navedeni v ustreznih členih za napravljanje umetnih rudninskih vodd.
(2)	Naravne rudninske vode (zdravilne ali namizne), ki se jim dodajo kakršne koli soli, organske spojine' itd. ali ki se kakor koli drugače predelajo, razen kakor je zgoraj navedeno, se smatrajo za umetne.
(4) Prav tako se smatrajo za umetne rudninske vode tudi vse'lekočine, ki se izdelujejo tako, da se raztapljajo v navadni pitni ali destilirani vodi soli naravnih rudninskih vodii.
Člen 15.
(') Za korigiranje naravne rudninske vode ne veljajo predpisi člena 2. te uredbe glede etiketiranja.
(-') Naravne rudninske vode, korigirane na način, opisan v členu 13., morajo imeti na etiketi z debelimi črkami napise po tehle določbah:
a) Če se doda naravni rudninski vodi prost ogljikov dioksid, mora imeti voda na etiketi napis:
»Naravna rudninska voda — vrelca................,	z	umet-
nim dodatkom ogljikovega dioksida.«
b) Če se iz vode umetno izloči železov oksid, mora imeti steklenica na etiketi napis:
»Naravna rudninska voda — vrelca .................,	brez
železovega oksida, z umetnim dodatkom ogljikove kisline.«
c)	Če se iz vode umetno odpravi žveplov vodikovec, mora imeti steklenica na etiketi napis:
»Naravna rudninska voda — vrelca .................,	brez
žveplovega vodikovca.«
e)	Če je dodana taki vodi,.iz katere je izločen žveplov vodikovec, tudi le prosta ogljikova kislina, mora biti na etiketi napis:
»Naravna rudninska voda — vrelca .................  brez
žveplovega vodikovca, z umetnim dodatkom ogljikove kisline.«
Člen 16.
(') Dosedanji proizvodniki umetnih rudninskih voda morajo spraviti prostore, napeljave, etikete, surovine za napravljanje umetnih rudninskih voda v sklad s to uredbo v šestih mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo.
(•) Umetne rudninske vode in korigirane naravne rudninske vode, ki so že v prometu, a niso opremljene, kakor določa ta uredba, smejo ostati v prometu samo za čas enega leta po uveljavitvi te uredbe. Po tem roku je prodaja takih voda nedopustna.
Člen 17.
Proizvodnja umetnih in korigiranih naravnih rudninskih voda spada po § 65. zakona o obrt ih pod posebno kontrolo občnega upravnega oblastva. To kontrolo vrše organi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje..
Člen 18.
(') Kazniva dejanja zoper določbe te uredbe se kaznujejo po § 397. zakona o obrtih v denarju od 25 do 1500 dinarjev, kolikor ni določena zanje, v naslednjih odstavkih strožja kazen.
(=) V denarju od 50 do 6000 dinarjev se kaznujejo kazniva dejanja zoper določbe členov 2., 4., 7., 11. in 12.
(3)	Kdor se pregreši zoper predpise členov 5., 6., odstavka ('■') člena 8., členov 13., 14., 15. in 16., se kaznuje v denarju od 200 do 10.000 dinarjev.
Člen 19.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«,.
V Beogradu, dne 21. aprila 1936; II It. 46.268/u.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
161.
Na podstavi točke 5. § 64. finančnega zakona za proračunsko leto 1936/37 predpisujem tole
uredbo
o izpremembah in dopolnitvah uredbe o usodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploatacij i.*
§ I-
V prvem odstavku § 4. uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji** se za bese-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13 marca 1937, št. 57/XVl11/112.
** »Službeni lisU št. 539/69 iz 1. 1936.
dami »organe javne varnosti« dodajo: »organe finančne kontrole, kadar potujejo službeno«.
§ 2-
V § 6. omenjene uredbe se dodaje tretji odstavek, ki se glasi:
»Prav tako izdaja osrednja uprava za posredovanje dela obrazce za brezplačno vožnjo in vožnjo s popustom osebam iz tretjega odstavka § 4. te uredbe. Za pokrivanje stroškov za tiskanje in oskrbovanje obrazcev, ustrojbo celotne službe za njih izdajanje, kontroliranje in evidentiranje okoriščanja ugodnosti pobira osrednja uprava za posredovanje dela odškodnino, ki se določi s pravilnikom iz tretjega odstavka § 4. te uredbe; morebitni prebitek se uporabi za podpiranje nezaposlenih delavcev po veljavnih predpisih.«
§ 3.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v
»Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Minister za promet dr. M. Spaho s. r.
Ministrski svet je odobril to uredbo v seji z dne
25.	februarja 1937.
M. S. št. 120;
dne 25. februarja 1937
v Beogradu.	Predsednik
ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
■ (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
162.
Na podstavi člena 25. zakona o inšpekciji .dela z dne 30, decembra 1921 in § 126. zakona o obrtih predpisujem naslednji
pravilnik o zaščiti delavcev pri ličenju in barvanju z brizganjem.*
Splošni predpisi.
Člen 1.
Ta pravilnik se uporablja na vsako barvanje, izvajano na pnevmatični način (z razpraševanjem).
Člen 2.
Delavnice v industrijskih in obrtnih podjetjih, kjer se barvajo vozila (in drugi predmeti) z brizganjem (»s pištolo"), morajo biti tako določene, da imajo prirodno razsvetljavo in je mogoče odvajanje plinov, praha in barve po najkrajši poti v prostor, kjer ni delavcev na delu niti prebivalcev v bližini. Te delavnice morajo imeti zadostno število izhodov, da morejo priti delavci ob požaru do Izhoda brez nevarnosti.
* Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1935, št. 302/LXXli/690.
Clen 3.
Delavnice, kjer se opravlja barvanje, morajo ustrezati naslednjim pogojem:
a) Delovni prostori morajo biti ločeni od vseh stanovanjskih in drugih prostorov, kjer so delavci zaposleni, z zidom ali pregrajo iz nezgorljive tvarine.
b) Tla prostorov morajo biti gladka, suha, nepremočljiva in iz nezgorljive tvarine. Notranje stene morajo tudi biti gladke, nezastavljene in nepremočljive, da jih je po potrebi moči oprati. Tla se morajo vsak delovni dan očistiti in umiti. Odpadki krp in drugih stvari za čiščenje, ki se rade vnemajo, se morajo dejati takoj po uporabi v kovinaste posode s pokrovom, takoj odnesti na varno mesto in v nepokritem prostoru sežgati.
c) V teh delovnih prostorih je prepovedano imeti v zalogi material za barvanje in prazne posode, v katerih je bil material. Imeti se sme samo tista količina materiala, ki je potrebna za tekoče delo.
č) Električna napeljava mora ustrezati predpisom, veljavnim za prostore, v katerih delajo z lahko zapal-nimi stvarmi.
d) Prostori morajo imeti zračnike (ekshavstorje), ki zajamčujejo stalno prezračevanje.
Razen te ventilacije mora nabaviti podjetje za zaposlene delavce tudi respiratorje, da jih uporabijo, če se umetna ventilacija pokvari in če se uporablja strupen in drug škodljiv material.
e) Kaditi je v teh prostorih brez izjeme prepovedano. Prepoved kajenja mora biti čitljivo napisana na posebni objavi pri vhodu in na vseh vidnih mestih delavnice.
f) Gasilne priprave morajo biti v brezhibnem stanju in poleg delavnice mora biti pripravljenega najmanj 1 nr suhega in čistega peska. Razen tega je treba nabaviti sodobne priprave za gašenje vnetih lakov. Ce je vpeljan vodovod, je napraviti hidrante z dovolj dolgimi cevmi.
g) Prepovedano je imeti v delavnici ognjišče ali opravljati dela, za katera je potreben goli plamen.
Clen 4.
Barvanje se mora opravljati v posebni delavnici, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) Okna za prirodno razsvetljavo morajo dajati svetlobo naravnost, po možnosti pravokotno, in biti tako prirejena, da ob nevarnosti lahko služijo. Priprave za barvanje morajo biti tako nameščene, da zaposleni delavec izhlapevanjem aparata (»pištole«) ni neposredno i?-P^' stavljen. Prostor za barvanje mora biti takšen, da stoji predmet, ki se barva, vselej med delavcem in ventilatorjem
b) Električna razsvetljava v notranjosti delavnice se uporablja, kolikor je to potrebno, s svetilkami, ki imajo dvojen oklep, kamor ne moiejo plini prodreti. V takem primeru je postaviti razsvetljavo po možnosti zunaj de j lavnice v zid. ločene od delavnice s steklom in ojačeno po potrebi z žarometi.
c) Posebno zračenje delavnice mora biti zagotovljeno, če je tega treba, z izsrkavanjem zraka po zračnikih (eks-havstorjih), ki se postavijo v ozadju delavnice pri tleh.
Č) Pri gradnji delavnice se uporabljata namesto železa bron in kositer.
d) Motor za pogon zračnikov in kompresorjev, kolikor se uporablja samo za pogon v gorenji namen, je treba postaviti zunaj delavnice. Ti motorji morajo biti razen tega tudi zaprtega tipa.
e) Prav tako se morata namestiti zunaj delovnega prostora kompresor in posoda s stisnjenim zrakom. Kompresor in pripadajoča ureditev mora ustrezati vsem potrebnim varnostnim uzancam.
f) Razen vseh prezračevalnih naprav se mora poskrbeti za plinsko odvodno cev, ki odvaja pline neodvisno od prednjih naprav. Ta cev mora biti izpeljana po najkrajši poti (skozi precejalo) v zrak v zadostni višini in ne sme držati skozi prostore, kamor lahko priletajo iskre ali lahko seže plamen. Pri vseh ventilacijah, ki naj zadržujejo nevarni prah, da ne bi odhajal, se morajo uporabljati precejala, ki jih je občasno pregledovati, čistiti in popravljati.
g) Strupeni in tisti plini, ki bi utegnili biti okolici v nadlego ali na kraju, kjer delajo, napravljati razpočne zmesi, se morajo kemično posrkavati. Razen uporabo precejala in drugih zmesi za posrkavanje škodi ji vili plinov in hlapov je treba ventilacijo tako uravnat da izsrka zrak vselej s potrebno hitrostjo. Zračnik n.na delovati že najmanj 'A ure pred začetkom dela in iudi še toliko časa po končanem delu. Da ne bi mogli ti <da-povi škodovati, se ne smejo prevajati v dimnike niti v prezračevalne kanale. Odvodni kanali za te pline ne smejo biti v bližini dimnikov, v katerih so zgori ji vi plini. Kanal in cevi te ventilacije morajo biti tako napravljeni, da preprečujejo, da bi se v njih škodljiv material zbiral; pri čiščenju teh cevi in kanala je prepovedano uporabljati ogenj. Na kraj, kjer delajo, je treba dovajati čist zrak, če treba, tudi po mehanični poti.
Clen 5.
Kadar mora opravljati delavec svoje delo v delavnici, mora uporabljati respirator; to velja zlasti, kadar se uporabljajo snovi, ki so nevarne in imajo v svojih sestavinah svinec. To velja tudi, kadar se barvajo s temi nevarnimi snovmi zunaj delavnice večji predmeti, ki jih po njih obsežnosti ni mogoče spraviti v delavnico. Respiratorje daje delavcem na razpolago lastnik podjetja, ki mora obenem skrbeti tudi za njih vzdrževanje in redno delovanje.
Predpisi za lake in raztopine, katerih gorišče je nižje od 21» C.
Clen 6.
Sem spadajo tile laki in raztopine: tekočine laka in etra, aečtona, metilovega acetata, triklorovega etila, alkohola, bencina, lahke petrolejske esence itd.
Clen 7.
Delovni prostori, kjer delajo z materialom iz člena 6. in pri ličenju z razpraševanjem ob ogrevanju, morajo bili od drugih zgradb popolnoma ločeni Ce ima podjetje nadstropje, je ta prostor lahko v nadstropju, toda popolnoma ločen od drugih delavnic z močnim zidom iz nezgorljive tvarine.
Clen 8.
Prostori se morajo tako ogrevati, da ni mogoče, da bi se material za ličenje vnel. Kuriti se mora od zunaj. Kurjava sme biti na paro, na vodo ali zračna. Kurišče prednje kurjave nikakor ne sme biti v zvezi z delavnicami za ličenje. Ce se hočejo ogrevati prostori z zrakom, • se mora opravljati ogrevanje zraka s paro ali z gorko vodo, nikakor pa ne s pečmi z direktnim kurjenjem v prostoru, kjer se prevaja zrak v delavnico. To ogrevanje
se sme vršili samo s čistim zrakom, ki prihaja od zunaj ali pa iz prostora, od koder ne more prinašati s seboj zapaljive snovi. Če se ogrevajo ti prostori s plinom, morajo biti ogrevala in prevodniki za čisti zrak kakor tudi za izpuh zraka zavarovani zoper prodiranje plina. Ogrevalni plin se zažiga samo zunaj prostora (delavnice). Vse ogrevalne cevi morajo biti postavljene najmanj 1'50 m od tal. Če so napravljene cevi za čisti zrak in za izpuh iz pločevine tako, da se zatikajo ena v drugo, morajo biti na mestih, kje* se stikajo, ovite s svinčenim rokavom, podolžni spoji pa zaprti z zgibi. Električna ogrevalna naprava mora biti postavljena najmanj 1‘50 m od tal. Izjema je dopustna samo, če delajo s snovmi, ki se vnemajo nad 20011 C. Aparati za ogrevanje z izžarevanjem ob nezaščitenih zapalnih elementih so prepovedani. Ogrevala; radiatorji in pod. in cevi morajo biti obloženi s pločevino ali zamreženi.
Člen 9.
Če se ličijo manjši predmeti v delavnicah, kjer ni potrebe, da bi se v ta namen zgpadil poseben prostor, sme inšpekcija dela, dovoliti, da se opravlja ličenje v posebni delavnici, ki je opremljena s pripomočki za posrka-vanje odpadkov in izhlapin škodljivih snovi, podobno kakor v § 4., ki pa mora ustrezati posebni potrebi, da se posrkavajo raztopine, omenjene v § 6., ki se v vsakem posameznem primeru uporabljajo. Take delavnice v delovnem prostoru morajo biti najmanj 5 m daleč od vsakega ležaja in vira umetne svetlobe. Električne napeljave morajo ustrezati predpisom V. I). E.,* in to;
a) Električni stroji, transformatorji, aparati, stikala, varovala in podobne priprave, .ki so izpostavljene ogrevanju ali prekinitvam toka in napravljajo iskre, se smejo uporabljati, če so tako zgrajeni in napeljani, da so zavarovani zoper eksplozijo, ki jo utegnejo povzročiti posebne okolnosti rabe omenjenih lakov.
b) Prevodniki električne napeljave morajo biti napeljani v kablu, z armaturo iz svinca ali pod. Svetilke za razsvetljavo morajo imeti zaščitno kroglo in okrov. Če se delavnice uporabljajo za ličenje, velja prednje povsem; le razdalja od mesta, kjer kurijo ali se tvori toplota, mora znašati 8 m.
Člen 10.
a) Prostori, kjer se opravlja ličenje, morajo imeti tako ventilacijo, da povzroča enakomerno kroženje zraka in ga med barvanjem z brizganjem v delavnici ali prostoru najmanj dvajsetkrat izmenja. Vsekakor je treba zahtevati, da določi inšpektor dela mesto za napeljavo ventilacije.
b) Odprtine cevi za posrkavanje zraka iz delovnih prostorov morajo biti razmeščene po zemlji.
Člen 11.
Ostanki materiala za ličenje se ne smejo spravljati v lesenih, mednih ali bakrenih posodah. Spravljati jih je v drugih kovinskih posodah, ki imajo pokrov in so tudi sicer zavarovane. Ti ostanki se ne sinejo sežigali v pečeh. Cev za izpuh vsrkanega zraka mora biti nameščena zunaj strehe poslopja. Obmere cevi odobruje inšpektor dela pismeno. Respiratorji, odobreni po inšpektorju dela, morajo biti shranjeni v času, ko ne delujejo, zunaj delovnega prostora.
Člen 12.
V prostorih za ličenje je prepovedano kaditi tobak, prinašati vanje tobak in vžigalice in ostale zapalne stvari
* »Uradni list« št. 305/96 iz 1. 1924.
(avtomatične vžigalnike, kresila itd.). Prav tako je prepovedano prinašati vanje jedi in pijače. Delovna obleka, ki jo mora dajati delodajalec delavcem na razpolago po § 45. pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih, se mora vsak teden enkrat oprati in shranjevati v posebnem zaboju. Predpisi tega pravilnika, ki se nanašajo na delo v podjetju, morajo biti v čistem prepisu nabiti v delovnih prostorih na vidnem mestu.
Člen 13.
Rezervni material; sodi, vrči in druge posode, ki vsebujejo raztopine celuloze ali zapalne tekočine, se morajo hraniti v skladišču, ki je zgrajeno iz nezgorljivega gradiva in na varnem mestu, a 10 m daleč od delovnega prostora. Te posode se morajo najskrbneje zapirali, dokler se njih vsebina ne porabi; prazne pa je spraviti na drugo nenevarno mesto.
Člen 14.
Vsa obstoječa podjetja za ličenje in barvanje z brizganjem, ki ne ustrezajo predpisom tega pravilnika, se morajo spraviti v treh letih v sklad s tem pravilnikom
Člen 15.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 12. septembra 1935; St. št. 44.499.
Namestnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje, minister za telesno vzgojo naroda M. Komnenovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
163.
Pravilnik
stalne komisije za izdelavo in dopolnjevanje jugoslovanske farmakopeje.*
Člen 1.
Na podstavi § 2. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili in na podstavi točke 5. želja, izraženih v sklepnem zapisniku in načrtu aranžmana II. mednarodne konference za izenačenje formul močno učinkujočih zdravil, ki je bila v Bruslju od dne 21. do dne 29. septembra 1925, podpisanega in sprejetega v celoti od kraljevske vlade dne 20.'avgusta 1929, predpisujem tale pravilnik stalne komisije za izdelavo farmakopeje.
Člen 2.
Stalna komisija za izdelavo farmakopeje ima svoj sedež v Beogradu pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. marca 1937, št. 50/XVI/97.
Materialni stroški za vzdrževanje te. komisije obre-menjajo državni proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dnevnice in potni stroški za uradnike tega ministrstva pa državni proračun naprav, pri katerih službujejo, ali kraljevskih banskih uprav za potne in selitvene stroške po določbah uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev.
Za tiste člane, ki niso uradniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, obremenjajo ti stroški državni proračun ministrstva ali kraljevskih banskih uprav za potne in selitvene stroške po omenjeni uredbi.
Clen 3.
Pečat in pečatilo komisije sta izdelana po vzorcu državnih pečatov in pečatil. Imata naslov: Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje — Komisija za izdelavo in dopolnjevanje jugoslovanske farmakopeje — Beograd.
Clen 4.
Komisija je sestavljena iz zdravnikov, lekarnikov in kemikov s posebno strokovno kvalifikacijo za farmakopejo, farmakologijo, farmakognozijo in farmacevtsko tehnologijo.
Komisija se deli na ožjo in širšo komisijo. Ožja komisija je, sestavljena iz članov s sedežem v Beogradu, širša pa iz največ 12 rednih članov, V ožjo in širšo komisijo se smejo izjemoma in po potrebi pritegniti tudi posvetovalni člani, ki imajo pravice in dolžnosti rednih članov.
Ožja in širša komisija si izvolita izmed sebe v svoji prvi seji predsednika in ostale poslovatce. Razen predsednika sta poslovalca tudi še podpredsednik in tajnik.
Člen 5.
Člane ožje in širše komisije imenuje za 3 leta minister za socialno politiko in narodno zdravje po predlogu prizadetih fakultet, ministrstva in lekarniške zbornice. širšo komisijo skliče minister za socialno politiko in narodno zdravje po potrebi, ožjo pa predsednik te komisije sporazumno z ministrstvom.
Člen 6.
A. Dolžnosti ožje komisije so:
1. da zbira kritike o veljavni farmakopeji in jih jemlje v poštev in oceno;
2. da pripravlja gradivp za popravo veljavne farmakopeje;
3. da je v zvezi z vsemi prizadetimi napravami v državi in v tujini;
4. da se udeležuje v mejah svoje p . , 'nesti dela mednarodnih komisij' in higienskega odseka Društva narodov;	«
5. da poroča o svojem delovanju, o odnošajih z inozemstvom in o vseh vprašanjih, ki zadevajo farmakopejo, ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
B. Dolžnosti širše komisije so;
1. da obravnava in pregleda vse delo ožje komisije;
2. da odloča o popravkih veljavne farmakopeje ali o tem, da se izdelaj nova farmakopeja;
3.	da obravnava vse predloge in želje naprav in oseb, ki so zainteresirane pri farmakopeji.
Clen 7.
Položaj vseh članov komisije je časten. Člani, ki stanujejo zunaj sedeža; komisije, imajo pravico do povračila potnih stroškov in do dnevnice, ki jim jo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Vse druge morebitne nagrade članom komisije za njih delo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 8.
Ko se sestavi stalna komisija za izdelavo in dopolnjevanje jugoslovanske farmakopeje, se izroči ves arhiv o farmakopeji, ki je pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in pri lekarniški zbornici, tej komisiji v hrambo in nadaljnji postopek.
* Clen 9.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. februarja 1937; S. št. 46.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
*>»»	ii.	.
164.
Na podstavi § 14. zakona o uradnikih predpisujem tale
pravilnik
o dopolnitvi pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetno izobrazbo št. 8364/1 z dne 11. februarja 1933, z dopolnitvami št. 67.823/11/34 z dne 8. februarja 1935.*
Člen 1.
i
Za določbo_ člena 1. pravilnika št. 67.823/11/34** se dodaje:
»Razen le-teh smejo opravljati državni strokovni izpit po tem pravilniku tudi tisti uradniški pripravniki iz resora ministrstva za kmetijstvo, ki so dovršili pravno fakulteto, ekononisko-fiuančno in komercialno visoko šolo ali filozofsko fakulteto, biološko skupino.«
Člen 2.
Za členom 2. pravilnika št. 67.823/11/34** se dodaje:
»Kandidati z dovršeno pravno fakulteto ali ekonom-sko-finančno in komercialno visoko šolo opravljajo ustni izpit iz agrarne, trgovinsko in prometne politiko in gospodarske organizacije kot glavnih predmetov, iz gospo-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
26.	februarja 1937, št. 44.
, ** »Službeni IM« št. 132/18 iz 1. 1935. (Prvotni pravilnik gl. »Službeni list« št, 155/20 iz 1. 1933.)
darskega zemljepisa, davčne zakonodaje in statistike kot postranskih predmetov.
Kandidati z dovršeno filozofsko fakulteto, biološko skupino, opravljajo izpit iz nauka o ribarstvu s posebnim ozirom na umetno ribogojstvo, uredbe umetnih rib-njakov in drstišč, ribje biologije in sistematike kot glavnih predmetov, iz zadružništva kot postranskega predmeta.'!;
Člen 3.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »SIuž-betiih novinalK.
V Beogradu, dne 22. februarja 1937; št. 12.594/1.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič 3. r.
165.
Odkup
bombaža letine 1937.*
Na podstavi člena 6. v zvezi s členom 1. uredbe o odkupovanju domačega bombaža z dne 17. oktobra 1936, sporazumno z ministrom za kmetijstvo in po zaslišanju posvetovalnega, odbora za bombaž pri meni poverjenem ministrstvu takole
odločam:
Uvozniki bombaža, industrije, ki predelujejo bombaž, in obrtniške zadruge morajo odkupiti od zadrug pridelovalcev bombaža ves bombaž letine 1937, ki je sposoben za industrijsko predelavo, po ceni 17'50 dinarjev za 1 kg bombaževega vlakna.
Prijavljeni kupci domačega bombaža iz prvega odstavka člena 3. uredbe prevzemajo bombaževo vlakno od zadrug pridelovalcev samo v sreskih krajih.
Če se ne sporazumejo tvornice o prevzemu vse količine domačega bombaža, se odredi vsaki tvornici, od katere zadruge naj prevzame količino bombaža, ki ji je dodeljena za odkup po tretjem odstavku člena 3. uredbe. Dobavljeni bombaž se mora obrati pred slano, mora biti prirodne barve, čist in dobro dozorel, z največ 8% Vlage.
Dolžina vlakna, ki ga dobavljajo zadruge predilnicam, se določi s poznejšo odločbo.
V Beogradu, dne 24. februarja 1937; III št. 6361.
Minister za trgovino in industrijo clr. Vrbanič s. r.
Soglašam!
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 'dne •5. marca 1937, št. 50. — Uredbo o odkupovanju domačega bombaža gl. »Službeni list« št. 687/86 iz 1. 1936.
166.
Glavne bratovske skladnice nalagajo odslej denar pri Državni hipotekarni banki.*
Na podstavi členov 1., 2., 3., točke 12., in člena 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, členov 3. in 12. uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike z dne 23. aprila 1936 in § 159. v zvezi s § 23., odstavkom (*), točko 12., in § 30., odstavkom (3), pravil bratovske skladnice radi večje varnosti za bratovsko sklad-nico kot socialno ustanovo rudarskega zavarovanja, zlasti pa rodi zaščite njenih zavarovanih rudarskih delavcev in nameščencev
odrejam:
Vse glavne bratovske skladnice v državi so dolžne nalagati odslej svoj denar, ki ga nalože plodonosno, izključno le pri Državni hipotekarni banki v Beogradu ali njenih podružnicah v državi in morajo kolikor le mogoče hitro prenesti denar, ki je že naložen pri zasebnih, banovinskih, okrajnih, občinskih ali mestnih denarnih zavodih, v Državno hipotekarno banko.
Prednjo mojo naredbo je vročiti vsem glavnim bratovskim skladnicam radi izvršitve, kontrolo o izvršitvi prednje naredbe pa je poveriti rudarskim glavarstvom kot državnim nadzornim rudarskim oblastvom prve stopnje.
To naredbo je prej razglasiti v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 1. marca 1937; II P. št. 954.
Minister za gozdove in rudnike D. Jankovič s. r.
167.
Dovoljevanje odsotstva osebju državnih pravobranilstev in vrhovnega državnega pravobranilstva.**
Minister za finance je odredil z odlokom št. 414 z dne
12.	februarja 1937 na podstavi odst. (*) § S7. zakona o uradnikih na predlog vrhovnega državnega pravobranilstva takole:
1. Odsotstvo po privatnem poslu dovoljujejo uradnikom in ostalim državnim uslužbencem meni podrejenih državnih pravobranilstev do 10 dni državni pravobranilci;
2. odsotstvo uradnikom in ostalim državnim uslužbencem vrhovnega državnega pravobranilstva do 30 dni in odsotstvo uradnikom in ostalim državnim uslužbencem državnih pravobranilstev nad 10 do 30 dni dovoljuje vrhovni državni pravobranilec.
Iz vrhovnega državnega pravobranilstva v Beogradu, dne 12. februarja 1937; št. 414.
■ i — • i
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	marca 1937, št. 54/XVII/100.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. februarja 1937, št. 36.
168.
Dopisnice državne izdaje za notranji in mednarodni promet s slikama bazilike na Duvanjskem polju in sliko svetih bratov Cirila in Metoda.*
Minister za pošto, telegraf in telefon je odobril z odlokoma z dne 17. decembra 1936, št. 91.309, in z dne
4.	februarja 1937, št. 8102, da se izdelajo in dajo v promet odprte dopisnice državne izdaje za notranji promet z dvema slikama bazilike sv. Cirila in Metoda na Duvanj-skem polju z natisnjeno znamko po din 0'75 in odprte dopisnice za notranji in mednarodni promet s sliko sv. bratov Cirila in Metoda z natisnjeno znamko po din 0'75 za dopisnice za notranji promet, z natisnjeno znamko po din 1‘50 za promet z Grčijo, Italijo, Romunijo in Turčijo in z natisnjeno znamko po 2 din za promet z ostalim inozemstvom. Prodajna cena vseh teh dopisnic je zvišana za din 0'25 od dopisnice. Prodajna cena dopisnice je natisnjena na vsaki dopisnici. Od tega poviška gre po din 0'20 od prodane dopisnice odboru za dovršitev bazilike na Duvanjskem polju.
Te dopisnice se prodajajo vzporedno z dopisnicami, ki so sedaj v obteku.
Dopisnice se dajo v promet takoj, ko se izdelajo, in ostanejo v prometu do njih porabe.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beogradu, dne 6. marca 1937; št. 15.534/1937.
169.
Reflektorno steklo na vozilih.
Ministrstvo za gradbe je izdalo naslednjo odredbo:
Rok za opremo vozil živalske vprege z reflektornim steklom, določen do konca leta 1936. (»Službeni list« št. 46/6 iz 1. 1935.), se podaljšuje do konca leta 1938.
Motorna kolesa pa morajo imeti že sedaj na zadnji strani reflektorna stekla, če nimajo drugega rdečega svetila.
Iz ministrstva za gradbe v Beogradu z dne 8. marca 1937, br. 7236/37 — kralj, banska uprava dravske banovine V — No. 3239/1 — 1937.
Banove uredbe.
170.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
II. No. 8124/1.
Občina Hum v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	marca 1937, Št. 57/XVIII/115.
1. 78 (sedemdeset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 I vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100’—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. marca 1937.
II.	No. Sl 17/1.
Občina Sodražica v srezu kočevskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 67 (šestdeset sedem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	I	vina din 150'—,
b) od	100	1	vinskega mošta din	150'—,
c) od	100	I	piva din 60'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din o'—,
e) od	goveda nad 1	letom	din	12'50,
f) od	goveda pod 1	letom	din	7'50,
g) od	prašičev din	7'5Q,
h) od	drobnice din	2'50,
i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
dne 12. marca 1937.
II.	No. 6355/1.
Občina Sv. Križ v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 I vinskega mošta din 100'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem {f r oraču nu.
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani,
dne 13. marca 1937.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 23. kosu Viti. letnika z dne 20. maiva 1037.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 22071/1.	791 3-2
Razglas.
Z vlogo od 22. julija 1936 sta prosila Karl in l*ija Fischer, posestnika na Klopnem vrhu, za podelitev vodopravne dovolitve za vodno napravo za hidro-eentralo ob Lampretovem potoku (vUlgo Keka potok) na gozdni parceli št. 467/1, d. občina Kunien, last prosilcev. Trdni jez bo uvezan levoobrežno na gozdno parcelo št. 467/1 d. obč. Kumen, desno-obrežno pa na parcelo št. 754, d. obč. Smolnik, istotako last prosilcev. Gornje-vodni kanal je projektiran s prerezom 0'25X0'45 m in dolg 314 m. Nabiralnik vsebuje prostor za čiščenje vode s 6'40 nv’ ter ima dolžino 8'60 in in Širino 2'90 m. Prostotočni kanal iz nabiralne ka ima prerez kot gornjevodni kan#nl 0'25X0'4o m ter dolžino 76 m in se končuje s cevno vijugo, da uniči energijo vode, preden se izlije v potok. Tlačni cevovod bo iz jeklenih cevi premera 330 nun in dolg 109T5 m. Vodna naprava bo izrabila silo Lampretovega potoka s Francisovo Spiralno turbino s horizontalno osjo in sicer pri devetmesečni izrabni vodi Q = 100 1/sek in padcu b=35'45 m bruto silo E^r.47'2 IIP ali neto na osi turbine En = 37'7HP.
Na osnovi odredb § 1., odst. 2., točka a), zakona o ukoriščanju vodnih sil (»Sl. listi št. 333/52 iz 1. 1931.) odreja kralj, banska uprava v smislu odredb § 37. s pozivom na določbe § 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem
v	sredo	dne 31. marca 1937 s	sestankom	na kraju samem ob	18.	uri.
K tej	razpravi se vabijo	vsi	mejaši
in interesenti s pristavkom,	da	morajo
svoja opozorila in zahtevke glede vprašani. ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker b* s® sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave ter se bo zaprošena dovolitev podelila, če ne bo pomislekov zbog javnih ozirov.
Upoštevala se bodo tudi pismena opozorila in zahtevki, ki se predložijo kraljevski banski upravi, upravni oddelek, v Ljubljani do 28. mdrca 1937 ali vodij komisije do pričetka razprave (§ 38/5 zakona).
Načrti so od dne prve razglasitve v »Službenem listu, do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru 1. b. (§ 37/5 zakona).
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 9. marca 1937.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
I. No. 3565/1.	840
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika združene zdravstvene občine Slovenj Gradec.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski Upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. marca 1937.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 15. marca 1937.
*
I No. 3646/1.	’	842
Razpis.
Razpisuje se služba ekonoma obče državne bolnice v Ljubljani s kvalifikacijo po § 20. zakona o bolnicah.
Prošnjo naj se viole pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. marca 1937.
Krali, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 16. marca 1937.
V. No. 81/20.	732	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani razpisuje za I. etapo vodovoda Preddvor—Kranj—Stražišče—Stara Loka
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku 10 dni na dan 22. marca 1987 ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1 V. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na razpolago med uradnimi urami pri odseku za hidrotehniko soba St. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 64.360'80
Ponudbe s popustom, manjšim od 8%, se ne bodo upoštevale.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka v Ljubljani in Zagrebu ter tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1937.
*
K V-No. 2839/15-1937.	769	3-^-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za L etapo vodovoda v Št. Vidu pri Stični
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan
27.	marca 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljnb-Ijani. Pojasnila in ponudbeni pripo-
močki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 40'— med uradnimi urami istotam v sobi št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 199.013—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1937.
*
V. No. 1501/2	773—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del v javni bolnici v Ptuju v skrajšanem roku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. aprila 1937 ob 11. uri dop. v pisarni javne bolnice v Ptuju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela 190 tisoč 619'31 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 9. marca 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
O 11/36—8.	698	3—3
Oklic.
Rekar Frančiška, rojena Zdovc, rudarjeva žena in posestnica iz Zdol, občina Kozje, je dne 1. julija 1930 umrla v Styring \Vendelu v Franciji kot zakonska žena Rekarja Vincenca, rudarja ondi, ne da bi bila zapustila sporočilo poslednje volje.
Njena nezakonska otroka Zdovc Jožef in Jožefina, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v enem letu od danes dalje zglasita pri podpisanem sodišču, ker se bo sicer po preteku tega roka vršila zapuščinska razprava z ostalimi dediči in skrbnikom g. Vdovskem Antonom, višjim sodnim ofirialom v pok. v Kozjem, ki bo zastopal pravice odsotnih.
Sresko sodišče v Kozjem, odd. II., dne 27. februarja 1937.
I 974/36—22.	475
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 19 dražba nepremičnin (njiva, pašnik, gozd, travnik, njiva in travnik) zemljiška knjiga k. o. Curno-vec vi. št. 372 in 373.
Cenilna vrednost: din 10.799*70.
Najmanjši ponudek: din 7199*80.
Vadij: din 1080*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 5. februarja 1937.
.j.
I 23/37—6.	602
Dražbeni oklic.
Dne 24. aprila 1937 ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trbovlje vi. št. 378.
Cenilna vrednost: din 38.416*50.
Vrednost pritekline: din 10*—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 25.611'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 18. februarja 1937.
-j-
V I 4641/36—10.	737
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Črnuče vi. št. 78 (hiša št. 48 v Črnučah z betonirano ograjo in 6 betoniranimi kabinami v cenilni vrednosti 170.000 din, zemlj. pare. vrt in gozd v cen. vrednosti 2441 din, pravica uporabe prve kleti na spodnji strani hiše št. 45 pri vi. št. 292 k. o. Črnuče 2000 din, skupaj 174.441 din) in vi. št. 208 k. o. Črnuče z lesenim podom in drvarnico 2700 din, zemlj. pare. 193/2, gozd, v cenilni vrednosti 727 din 50 p, skupaj 3427 din 50 p.
Cenilna vrednost: din 177.868*50.
Najmanjši ponudek: din 68.312*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 26. februarja 1937.
I 759/36—11.	783
Dražbeni oklic.
Dne 24. aprila 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cven vi. št. 47.
Cenilna vrednost znaša po odbitku preužitka: din 154.046*40.
Vrednost pritekline: din 8310*—.
Najmanjši ponudek: din 108.237*60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 10. marca 1937.
IV I 2755/36-13.	*	601
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: treh osmink zemljiška knjiga Bistrica pri Rušah vi. št. 127.
Cenilna vrednost: din 31.202*28.
Vrednost priteklin: "/s din 300'—, ki je že všteta v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 21.002*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 15. februarja 1937.
$
IV I 2909/36—16.	664
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga I. Digoše' vi. štev. 557,
11.	Zg. Duplek vi. št. 3, III. Zg. Duplek vi. št. 80, IV. Trčova vi. št. 152, V. Za-vrška vas vi. št. 7.
Cenilna vrednost: ad I. din 79.057*—, ad II. din 53.699*50, ad III. din 6502*80, ad IV. din 896*—, ad V. din 4376*-.
Vrednost priteklin: din 2510*—, ki je že všteta v cenilno vrednost zemljišča ad II.
Najmanjši ponudek: ad I. dinarjev 52.704*75, ad II. din 35.799*75, ad III. din 4335*25, ad IV. din 597*—, ad V. din 2917*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 9. februarja 1937.
IV I 3002/36—11.	603
Dražbeni oklic.
Dne 23. a p r i 1 a 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k. o. Hotinja vas '/a vi. štev. 196.
Cenilna vrednost: din 19.994*50.
Najmanjši ponudek: din 13.329*75.
Pravice; ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače,pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 15. februarja 1937.
IV I 717/36-35.	541
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knijiga: Rudeči breg a) vi. št 45, ti), vi. št. 100.
Cenilna vrednost: ad a) dinarjev 589.302*12, ad b) din 33.356*42; ad a) in ad b) skupaj din 622.058*54.
Vrednost priteklin: din 270*—, ki je že zgoraj vračunana v centim vrednosti zemljišča ad a).
Najmanjši ponudek; ad a) dnarjev 392.868*08, ad b) din 22.237*62, ad ' a) in b) skupaj din 415.105*70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 13. februarja 1937.
1 3158/36-9.	786
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin:
I. zemljiška knijiga d. o. Gruškovje vi. št. 14,
II, zemljiška knjiga d. o. Podlehnik vi. Št. 132.
Cenilna vrednost: ad I. din 29.751*10, ad II. din 4593*—.
Vrednost priteklin: din 2425*— ad L
Najmanjši ponudek: din 19.941'— ad
I.,	din 3062*— ad 11.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 11. marca 1937.
I 2507/36-15.	607
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1937 ob d e-v e I i li bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba sledečih nepremičnin; zemljiška knjiga d. o. Jurovec vi. št. 248 p. št. 394/3 njiva (s hišo).
Cenilna vrednost: din 25.748'—.
Najmanjši ponudek: din 17.165'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraž.itelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. marca 1937.
1 594/36.	_	790
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodi-šču v gobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brengova vh št. 9.350.
Cenilna vrednost: din 4324'—.
Najmanjši ponudek: din 2882'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 5. marca 1937.
I 1174/36.	587
Dražbeni oklic.
D n e 23. aprila 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Spod. Gasteraj vi. št. 12, 209.
Cenilna vrednost: din 18.152' 10.
Vrednost pritekline: din 1300'—.
Najmanjši ponudek: din 13.102 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 16. februarja 1937.
I 19/36-14.	•	727
Dražbeni oklic.
Dne 21, aprila 1937 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grliče vi. št. 137.
Cenilna vrednost: din 39.008'—.
Najmanjši ponudek: din 26.005'50,
Jamčevina: din 3901'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče .Šmarje pri Jelšah,
dne 17. februarja 1937.
I 78/36-32.	673
Dražbeni oklic.
Dne 24. aprila 1937 o poli devetih bo po podpisanem sodišču na mestu samem v Kompoljah št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kompolje vi. št. 3 in 443.
Cenilna vrednost: din 149.501'—.
Vrednost pritekline: din 6980’—.
Najmanjši ponudek: din 142.521'—.
Ako ne bo ponudnika za vse nepremičnine skupaj, se bo potem vršila dražba po |>osameznih parcelah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Vel. Laščah,
dne 16. februarja 1937.
Hc
I 82/34—21.	765
Dražbeni oklic.
Dne 22. a p r i 1 a 1937 ob osmih se bo vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba dveh gozdnih parcel zemljiška kmjiga Preserje vlož. št. 357, polovica teh nepremičnin.
Cenilna vrednost: din 6031'—.
Najmanjši ponudek: din 4022'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 8. marca 1937.
Vpisi v zadružni register.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
226.
Sedež: Arja vas.
Dan izbrisa: 9. marca 1937.
Besedilo: Konjerejska zadruga za sod-nijski okraj Celje in Laško s sedežem v Arji vasi.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 9. marca 1937.
Zadr. II 178-19.
Konkurzni razglasi
227.	829
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lor-beka Josipa, trgovca v Gotovljah pri Žalcu.
Konkurzni komisar: Detiček Mirko, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Dobovišek Rudolf, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 31. marca 1937 ob devetih.
Oglasitveni rok do 10. maja 1937.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 26. maja 1937 ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju. odd. L, dne 15. marca 1937.
St 2/37—3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 1551/1.	790	2—2
Razglas.
Osolin Miha iz Domžal namerava na pare. štev. 329 in 390 k. o. Županje njive osnovati kamnolom kalcita ter je zaprosil za zadevno obrtno odobritev.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje glede tega projekta komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu § 9. stavbenega reda za bivšo Kranjsko, §§ 107. in naslednjih zakona o obrtih ter § 73. i. sl. zakona o občem upravnem postopku
na torek dne 30. marca 1937 * s sestankom komisije na kraju samem ob ca. 10. uri.
K temu komisijskemu ogledu se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pri sre-skem načelstvu ali najkasneje na dan ogleda na kraju samem; poznejši ugovori se ne bi mogli upoštevati, razen če bi bili osnovani v javnem interesu, temveč bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem.
Načrti nameravane naprave so pri sreskem načelstvu v Kamniku v sobi štev. 4 med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 11. marca 1937.
T. No. 256/65.	*	800a 2—1'
Razglas
o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste št. 50.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 6. marca 1937, V. No. 129/2—16, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah km 38—110 državne ceste št. 50. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v ponedeljek dne
19.,	v torek dne 20. in v sredo due
21. aprila 1937.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popotnega razglasa, objavljenega v prilogi k 22. kosu »Službenega lista kralj, banske uprave dravske banovine . z dne 17. marca 1937, kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.
Sresko načelstvo v Celju, dne 12. marca 1937.
*
,V. No. 120/3.	772a	2—1
Razpis
ustne licitacije za dobavo gramoza za državni cesti št. 2 in 28 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Novem mestu, ki bo: v soboto dne 17. aprila 1937 ob 1. uri popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici za odseke med km 497*106 do 530 drž. ceste št. 2;
v ponedeljek dne 19. aprila t. I. ob 10. uri v pisarni tehničnega razdelka za odseke med km 536—562*5 drž. ceste št. 2 in med km 793—808'666 drž. ceste št. 28;
v torek dne 20. aprila t. I. ob 10. uri v občinski pisarni v Trebnjem za odseke med km 502*5—577 drž. ceste šj. 2;
v sredo dne 21. aprila t. 1. ob dveh popoldne v občinski pisarni v Metliki za odseke med km 779*413—793 drž. ceste št. 28.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne v prilogi k 22. kosu Službenega lista z dne 17. marca 1937.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem inestu, dne 9. marca 1937.
* *
Štev. 721/1.	830
Razpis.
Občina Slovenska Bistricn-mesto, srez Maribor-desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-priprav-nika. Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane, lastnoročno napisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 1 meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu: pri tej občini.
Uprava občine Slovenska Bistrica-mesto,
dne 16. marca 1937.
*
Štev. 2594/37. -	825
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje neposredno pismeno pogodbo na dan 31. marca 1937 za dobavo 2009 kg bencina 0*715—0*725. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. marca 1937.
štev. 440/37.	. •	810
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Cvetko Tone z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Dolnji Lendavi.
V Ljubljani, dne 15. marca 1937.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
826
Objava.
Kmetijsko ministrstvo je z odlokom St. 37054/5*,36 podaljšalo Kmetski hranilnici in posojilnici v Vidmu-Dobrc-polju, reg. zadr. z noom. zav., rok za odlog plačil od 3 na 6 let, računajoč od dne 24. oktobra 1935, ter znižalo obrestno mero za stare vlogo na 2% od 1. januarja 1937.
Kmetska hranilnica in posojilnica
v Videm-Dobropolju, r. z. z n. z., dne 15. marca 1937.
*
838
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 26. januarja 1937, št. 88.304/5736, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 26. januarja 1937 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 7. decembrom 1936;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 7. decembra 1936 dalje.
Lukovica, dne 17. marca 1937.
Hranilnica in posojilnica v Lukovici,
r. z. z n. z.
* t	805	3-2
Poziv upnikom.
Konzumno društvo za Šoštanj in okolico, r. z. z o. z., se je po s k l e p n občnega zbora z dne 9. marca 1935 razdražilo in prešlo v likvidacijo. Upniki se po-zivljejo, da prijavijo svoje morebitne terjatve do zadruge likvidatorju Zeliču Francu v Šoštanju do 1. maja 1937.
Likvidatorji:
Premožič Štefan, ltudohrcznik Jožef in Zelič Franc.
*
782-3-2
Poziv upnikom.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, reg. zadr. z o. z., se je razdražila in prešla v likvidacijo. —
Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve.
Tinnauer Rudolf s. r.,
likvidator.
❖
678 3—3
Poziv upnikom.
Gozdna in pašniška zadruga v Misli-nju je prešla v likvidacijo in poziva svoje upnike, da v zakonitem roku priglasijo event. terjatve.
Gozdna in pašniška zadruga r. z. z o. z. v .51 islinju v likvidaciji.
❖
832
Objava.
Izgubil sem dovolilo za žaganje drv z motorno žago, izdano od sreskega načelstva v Kranju pod šl. 41 z dne 22. V. 1934, in ga proglašam kot neveljavno.
Brezar Janez s. r., Primskovo 34 pri Kranju.
*
S31
Objava.
Orožni list štev. 8176 3—31, Reg 749, glaseč se na ime Jazbec Vid, posestnik, Brdo 9, občina Planina pri Sevnici, proglašam za neveljaven, ker sem ga izgubil.
Jazbec 5’id s. r.
❖
835
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico št. 5720 za motorno kolo evid. št. 2—1214/37, ki jo proglašam zj neveljavno.
Jelovšek Rupert s. r., Vrhnika.
&
841
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico kolesa na ime: Povhe Alojz iz Tomačevega. Proglašam jo za neveljavno.
Povhe Alojz s. r.
❖
839
Objava.
Izgubil sem izpričevalo o dovršeni višji narodni šoli v Rovtah iz I. 1935. Proglašam ga za neveljavno.
Rovle, dne 28. februarja 1937.
Trevcn Jakob s. r., Rovte št. 75.
❖
833
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje ene lovske puško dvocevke, glaseč se na ime Volk Jernej, preažit-kar v Skata h, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Slovenjem Gradcu. Proglašam ga za neveljavnega.
škale, dne 7. marca 1937,
5*olk Jernej s. r.
l?.4aja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikale^ v Ljubljani.