List koristi delev-ekegoHudeiv*. Delavci «o o prav I ¿o nI do vsega kar produclrajo.
T hI« paper la devoted
to the tntereeie of tho working claeo. Work-ero are entitled to all what thev produce.
Enerada» ••oond-ola«» matt«r, D*o. e, iwt, at lb* poet offi.-®^ at CLio.ro III. uudet th. Act<of Congr«». of March Ird.
Office: 2146 Blue Island Avr.
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na številko v oklepaju, ki ee nahata poleg va. ietfa naslova, prilepile, nega epoda| alt na ovitku. Ako (169) le itevilka .	'
teda| vam s prihodn|o številko naoega lieta poteče naročittna. Prosimo ponovite |o tako).
Štev. (No.) 168.
Chicago, III., 29. novembra (November), 1910.
Uto (VoL) V.
TRIDESETI KONGRES A. F. ol L. ZAKLJUČEN.
Gompers, Morriion in
spet ivzoljeni.
Mitchel
Splošen pregled.
— Španska vlada pa rimski papež stia si že zopet v laseh. V senatu je zdaj predloga glede splošne vojaške obveznosti, ki sv raz
. i teza tudi na posvetne duhovnike V *'»<>»;> <»■'* 26- iiovembw »ej ¡n m|ovllike ,.oliV,ti.i .l.ihovniki j, lâkljitèll 30t. kongre» A. K o | r,.<Iovniki ,0 bUi do H,.(laj L. v St. Louwu. í Kougros j« .klal . y	^
13 dni n waü muogo te,k,h i.pra. ,	^ 1(0(1() ,.,,,;„„.,
Uni tlfoiih se notrajnosti or*M. d jh |uk|t|a|(ih ¡, ^ ,
nizacije.
Xa kongresu je bilo zastopanih tudi večje število aocijalmtov, o kterih je meščansko in socijaliz-mu sovražno časopisje a la 44Amer. Slovenes" lagalo, da bo-
želodci duhovnikov in redovnikov morali privaditi komisu.
Ker pa se kmeèkim in delavskim fantom, ker že od mbadili nog iiího vajeni nič dobrega, ne tekne
Allier, oiovnm- mu«»", un	...
d, skušali delati proti Gompersu	ko,ms' Je P«* »'nevno, da se pain njegovim načrtom in éventuel- l)e* |H»te«uje za svoje fante-agi-
no izvolili Max IIavc*a na njego-	tatorje, da bi s. s komisom ne
vo me8to	spridili svojih občutljivih, le do-
I>asi je resnica, da so soeijali-	,>ri,>" J«*1*1 vajenih želodcev,
'sti kritizirali stališče, ki ga za- Joi' J°jï K»»' bo P»	ve-
vzema Gompers še vedno, kakor	1><*1« duhovniki vživali ko-pred 30timi leti i odronu nai!nw*
strokovne organizacije, vzlic temu. da se je v deželi že davna j završil industrija in i preobrat — vendar niso imeli namena delati proti Gompersu kot osebi.
Na ktiut !
Xo, tega pa "sveti mu noče.
•	o
uve v
Ki
— Na drugem mestu smo nine-
To so soeijalisti takoj drugi	nili. tla padajo eeue za meso. Dr. ilan. k je Časopisje o tem poro- j Harvev W\ NVillev, načelnik zvez-
čalo, tudi na kongresu izjavili po-	no državnega kemičnega preisko-
tom resolucije, opirajoče se na	vali&ča pravi, da je to "trik" in-
stališče socijalistične stranke v A-	teresentov. Kair pomeni z drugimi
meriki napram 1'nijam prejete-	beaedami;-i4lrik" mesarskega
ga na narodnih konvencijah leta	trusta. Ur. VVillev izjavlja nada-
1904, 190$ in 1910, kakor tudi na	lje, da ''trik' nima druzeg* na-
mednarodnih soc. kongresih v	mena, kot oguliti ljudstvo še bolj.
Stuttgar ter leta 1907 in v Kodan-ju 1910 leta.
Važno poročilo za Los Angele
Tudi poljedelski minister Wilson se približno strinja ž njim. Obema se pridružimo tudi m».
ske razmere—'kjer hočejo kapita- Mesarski trust je brez vzroka po-listi vsled nastale explozije pri vi;wJ wnp ZtjRj pa tmli norraa].
4'Times" obeseti to nesreóo na „^ vzroka nima za znižanje een. vrat organiziranemu delavstvu — | rarinsk¡ t7irif	v veljavi,
je podal Job Harimon. Sklenilo se letošnja suša je provzročila
je.da se tza ondotne delavce zavza me cela Federacija. Istotako se je na dolgo razpravljalo o krojaškem štrajku v Chicagu.
Mnogo debate je dal* sodr. Move rev a aplikacija za združenje W. P. of M. z Ani. F. of L., kar se je konečno vendar doseglo, da se ta pomembna zapadna organizacija sprejme pod okrilje zveze.
Xa kongresu je bil ki »t poslanec vviscon.sinske deželne tlelav-ske Federacije tudi novoizvoljeni soc. kongresmen V. L. Berger iz Milwaukee.
Upati je, <la bo na prihodnjem kongresu A. P. L. zastopanih še večje število »ocijalistov.
pičlo krmo. Vsled tega gonijo zdaj farmarji živino na semnje. Prezimiti jo nemorejo, ker nimajo krme. Ztfcaj trutf pritiska na farmarje, kupuje za nizko ceno živino, jo kolje in meso obeša v ledemice. Trust zdaj odira farmarje.
Ko bodo zopet normalne razmere na živinjskih semnjih — ko farmarji ne bodo imeli kaj prodati —- bo trust zvišal cene, meso iz ledenic pojde na trg.
Takrat bo pa mesarski trust odiral vse konzumente.
e	•
*
—	Zopet kapitalističen umor. Iz Colorede je došla vest, da je v premogokopu Viktor American Fuel družbe vsled razstrelbe izgubilo 51 oseb življenje.
Tudi ta umor bo ostal nekaznovan. Večina delavcev je dne 8. nov. izjavila z glasovnico, da je povsem zadovoljna, če kapitalisti preko kupov mrliče v drvijo tlo bogatstva.
e	•
* .
—	Zima je pred durmi 1 Vi bogatini. ki hodite s polnim želodcem spat na lase i ve blazine v toplo zakurjeni« sobi, ste se že domislili siromakov, ki s praznim želodcem, s preluknjami čevlji, v raztrgani letni obleki iščejo zavetja preti ledeno burjo v tunelih, sni radi ji vi h hlevih in železniških vozovih?
Mogniot
Ali mar pomaga domisliti se siromakov, če se jim ne pomaga! Bogatini, ali ste razmišljali, tla Bebel je predkratkem dejal, tla je na tisoče praznih stanovanj, je Rusevelt najbolji agitator za (ja MO skladišča polna tople oble-socijalizem. To je res. kajti po-; fce jn raznovrstnega živeža, tla so kazalo se je v Milwaukee, kjer se; zdajšni siromašni brezposleci gra
Strajk krojačev v Chicagi
je nespremenjen. Delavci se drže dobro, kajti podpira jih vse organizirano delavstvo v Chicagu in zunaj. Tovarnarji hameščajo skebe in pretepače, da skebe spremljalo domov. Pri teh prilikah se često vnamejo paulični kravali in nemiri, toda konečno se bodo bos-si tega naveličali in delavstvo bo zmagalo na celi črti vzlic velikemu trplenju, ki ga mora prenašati.
Kapitalizem vrača delavcem za njih oddani glas svinčenke. o
Xa tlan volitev 8. novembra je še mnogo unijskih delavcev pokazalo, tla ne vedo zakaj so organizirani.
je Rusevelt letos mudil, govoril proti socijalizmu —• in Berger je bil z vol jen v kongres.
tlili hiše, izdelavah obleko in pridela vali živež? Vam še nikdar ni prišlo na um, «la je blaznost zapirati tem siromakom prazne hiše, Vsak dober socialist pridobi I obleko in živež hraniti v skladiš-svojega nezavednega prijatelja čib, ko brezposelni siromaki pre-za socializem. Kaj je s tvojim zebajo in gladujejo!
prijateljem, sod rug * Govori ž njim. Daj mu "Proletarca". Do-kawij mu z njegovimi lastnimi skušnjami v boju za življensko eksislt-rco. Xe miruj f»rei. dokler ne prične zanimati za soeia-
ttwnr—^——--—--
Bogatini! Tega se niste domislili še nikdar, ker delajo drugi za V«s. da živite kot t rot je v človeški družbi brezskrbno življenje!
• e	o
*
_V Law rovu blizo Black l)in-
inonda, Wash., je v pled eksplozije zasulo 15 premoga rje v. Brzo-jav |H»n)ča. tla je nemogoče rešiti jih. Tako se glasijo časniška poročila v kapitalističnih listih. Kratko, pa precej jasno. Gre pač za vboge premoga rje in ne milijonarje.
Mi pa trdnno, ako bi lastnike premogokopa v Cherry, III. in v Primero, Colo, takoj ko se je tam prigodila nezgoda v premogokopu obsodili zavoljo umora v dosmrtno ječo, bi morda zdaj ne bi-1<»nezgode v Law rovu.
Tudi teh kapitalistov ne bodo poslali v dosmrtno ječo. Kaj še! Nrti las se jim ne bo skrivil na glavi.
Stotine pridnih delavcev umorijo vsako leto na stavbiščih, v delavnicah, rudnikih, na železnicah. sploh na suhem in ¿ia morju. Vsi ti delavci so koristni člani človeške družbe. Vzlic temu se pa noben državni pravilnik ne gane, tla bi morilci prejeli zasluženo kazen.
Delavci, zbudite se vsaj vi. Zdramite se, s: j morijo vas! Organizirajte se politično in gospodarsko. Xe volite golega orodj«. kapitalistov sodnikom iti državnim pravilnikom. Volite svoje tovariš**, delavce, ki so organizirani v dt4avski ki.

st ran-
— Med voditelji republikanske
stranke je menda najti najbolj neumne ljudi na svetu.
V Oliicagu se je po končanih volitvah zbralo nekaj republi-kanakfh.političarjev in priredilo v Mar«|uette klubu slavnostno žretje. Xakrat je vstal gospod Guv Gucrnsey sodni pisar Zrfipuš cninskega sodišča, pogoreli kandidat za isto službo, katero bo moral zdaj prepustiti svojemu demokratičnemu tekmecu in spustil svojo jezo na inozemce. Med splošnim odobravanjem je zagovarjal najbolj naiizadnjaški naselniški zakon. Retkel je:
44Ce bi imeli tmtrejše naselniš-ke rakone in če bi lahkoinišcljno ne dajali državljanske pravice neizobraženim in neumnim inozeničem, bi imeli le eno stranko, republikansko.
Demokrat je in socialisti postanejo le neumni, čestokrat tudi hudodelski inozemci. Pred volitvami sem govoril v demokratičnem o-kraju. Stavim, da jih med 500 poslušalci ni bilo dobiti dvajset, ki bi znali podpisati svoje ime. Taki ljudje bi sploh ne smeli dobiti državljanske pravice. Še boljše bi bilo, če bi nikdar ne prestopili meje naše dežele." ~~
Dobro se je odkašljal!
Ali tsi republikanski veleum niti nsve. tla neumen človek sploh ne more postati socialist. (*'e bi v njegovi butici bili možgani boljše kvalitete, bi ne kvasil takih bu-
PETLETNISKA SLAVNOSTNA IZDAJA.
1906 - 1911.
"Proletarec" bo 1. januvarja 1911 pet let star. Doba petih let, odkar živi "Proletarec", je obenem doba resnega dela in v »pesnega boja slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Z ustanovitvijo "Proletarca" se je tudi porodilo širše socialistično gibanje med slovenskimi delavci v Ameriki. Petletnica našega liata je torej obenem tudi petletnica našega gibanja, našega dela za socializem, naših bojev.
In te petletnice spominjal se bo "Proletarec" v svoji veliki SLAVNOSTNI IZDAJI, ktera izide 3. januarja 1911. Ta izdaja bo beležila natančni pregled našega dela in naših bojev v minulih petih letih; obenem pa bo ta izdaja tudi vsebovala živ material za propagando, ki naj podžge trdno voljo in neustrašenost za naše delo v bo. doče in pomnoži naše vrste. Uredništvo bo skrbelo, da se petletniška slavnostna izdaja "Proletarca" opremi z najboljšim in najpriklad-nejšim gradivom. Tekoče novice in druge vsakdanje stvari izostanejo popolnoma. Liat bo tudi okrašen z mnogimi slikami.
Da bo pa petletniška slavnostna izdaja ZAGOTOVLJENA, ODVISNO JE OD VAS SODRUGI! Stroški za to izdajo bodo veliki. List izide najmanj na osmih straneh. Zagotovljena pa je izdaja, ako so troški vsaj deloma že v naprej pokriti. Apeliramo torej predvsem na vse slovenske socialistične klube, da takoj naroce najmanj po sto iztiaov, da jih razdelijo med ostale rojake v naselbini. Pričakujemo pa, da jih naroče več kot toliko. Dalje apeliramo na vse posamezne sodruge v krajih kjer ni socialističnega kluba, da naročijo večje število iztisov, kolikor kdo more, in jih razriele med znance in prijatelje. Na delo sodrugi! Petletniška izdaja "Proletarca" mora v hišo vsakega slovenskega delavca!
Naročbe in denar je pa treba poslati najkasneje do 25. decembra, 1910, da vemo potem koliko iztisov tiskati.
Cene so sledeče:
10 iztizov (najmanj kar se more naročiti) ____$ .40
25 iztisov .....................i..............85
50 iztisov ................................... 1.50
75 iztisov ..................................2.00
100 iztisov ................................... 2.50
200 iztisov .................................... 5.00
300 iztisov ..................................... 7.75
40Q iztisov ................................. 9.00
500 iztisov ..................................... 10.00
1000 iztisov ..................................... 12.00
Sodrugi širom Amerike! Ako vi hočete, samo ako VI VSI HOČETE, mi lahko tiskamo petletniško slavnostno izdajo v 10.000 IZTISIH!
TUKAJ JE KUPON!
Izrežite, izpišite in pošljite ta kupon še danes na upravništvo "Proletarca".
PETLETNIŠKA SLAVNOSTNA4IZDAJA. - 1906 -- 1911.
** ———
Upravništvu "Proletarca", 2146 Blue Isl. Ave, Chicago, 111.
Sodrugi:—V prigibu Vam pošiljam o $ ......za......
iztisov PETLETNISKE SLAVNOSTNE IZDAJE,ktera izi > de 3. jan. 1911.
Ime .......................................................
Stev. in ulica ali Box No.............................
Mesto ..................... Država ...................
da lost i, ali pa že sam stal v socialist ieni armadi.
Končno pa je dobro, da si inozemci zapomnijo kako sodijo republikanske korifeje o njih. Ke-dar bodo zopet prosjačili za glasove, takrat naj pa obračunajo ž i njimi.
•	o
*
—	V Pragi so češkoslovauski socialisti zaključili na kongresu, tla se dogovore s strokovnimi or-ganizacijaini glede proglasitve enodnevnega gvncralnega štrajka pred otvoritvijo državnega zbora. Generalni štrajk naj bo protest proti splošni draginji. Zastopnik železničarjev je izjavil, da bodo železničarji podpirali generalno stavko železničarjev s pasivno re-gistenco (odporom.)
Tako zavedno in odločno nastopajo avtstrijski delavci, keilar se gre za splošno ljudsko k »rist.
Ameriški delavci' 1'čimo se pri njih.
o	o
- *
—	Iz New Yorka poročajo, da mora Ct>l. John Jacob Astor plačevati svoji ločeni soprogi A vi Willing Astor 105 tisoč dolarjev abinentov na leto. V Chicagi je pa plačal Clarence 11. Mackav $1200 za večerjo, katere se je vde-ležilo le 25 oseb.
No, zdaj vemo. zakaj kapitalisti' trdijo, da imamo dobre čase
e	« ;>
*
—	Državna komisija za blazneže v Albany i»oroča, da se vsako leto število blaZne^ev v bolnicah poviša za 1200. Zadnjih " dvajset let ho je število blaznežev podvojilo v državi New York. Leta 181)0 ih je bilo 16,006, danes pa 32,650.
Seveda napredek! Blazna človeška družba in blazni gt>spodar-ski sistem ne moreta prodincirati! druzega kot blazneže in zločince. Gospodarske razmere, v katerih živimo, nc-gotovost zaslužka, poostrena konkurenca, pomnožen boj za obstanek, vse kra«ne cvetke kapitalističnega gospodarskega sistema m nože število blazne-
žev in hudodelcev.
•	•
*
—	Predsednik Ta ft je rekel pred kratkem: 4'Vsak človek bi moral imeti tri mesece počitnic v letu." '
Isti Taft je pa vslužbencem pri gradnji panamskega prekopa odklonil prošnjo, v kateri so zaprosili za podaljšanje dopiwsta, da bi obiskali svojce v ameriški republiki.
Iz tega zaključimo, da je Taft prijatelj kapitalističnih nazorov, po katerih prs ne človek še le pri milijonarju, delavca se pa smatra za manjvredno bitje, ki ima molčati in delati, da -drugi živijo na njegov račun.
BLAZNI SISTEM.
• V jedni sami loži nekega chi-kaškega gledališča je bilo jedne-ga večera na treh damah zlatnine, svile in drugih dragocenosti
\
v vrednosti $18.000. -- Istočasno je pa v mestu okrtig 300.000 rodbin, ktere tepe siromaštvo» glad.
Sodrugi, ne prezrite kupon na prvi strani "Proletarca". Vsak sodrug naj naroči najmanj deset iztisov petletenske slavnostne izdaje, da jih razdeli med rojake. Ne pozabite! Od tega je odvisna slavnostna izdaja.
Kapitalisti in nevedneži očitajo socialistom,^tla povzročajo nezadovoljnost. Krivo očitanje! Po-mankanie. siromaštvo, degrada-rija in druge take cvetke sedanjega sistema povzročajo nezadovoljnost ; socialisti sami fH>kaz>u-jejo izlusl iz bede do splošnega blagostanja.
LISTU V PODPORO:
Vale. Kans.: Ker je črnec grizel cigaro 50c.
SRBSKI SODRUGI DOBE SVOJ UST.
NAZVALI GA BODO "LJUDSKI GLAS" IN BO PISAN V CERELICI.
Srbski sodrugi. združeni v Ju-gosi. soc. Zvezi, čutijo potrebo lastnega lista. Vsled tega je njih narodni odbor v sporazumu zvr-ujo'ega v Jugosl. mm*. Zvezi, izdal proglas, vkterem se ta korak opravičuje. Ker so pa hrvatski sodrugi. ki izdajajo Raduičko Stražo, ktera ima nad 300 srbskih naročnikov imeli pomisleke, podprte z izkušnjami zadnjih časov, ko sc je srbska organizacija gi« balai v New Yorku in da bsi se zdaj spet ne prenaglili, je hrvatski narodni odbor v sporazumu z zvrševainim odborom v Jugosl. soe. Zvezi sklical ccloku{»en odbor Jugosl. soc. Zveze, da se o ustanovitvi srbskega lista posvetuje.
1'rva tozadevna seja se je vršila 25. novembra popoldne. Cdeležili so se jo slovenski, lirvataki in srbski zvrševalni odbori. O potrebi za ustanovitev srl>skega lista, pisanega v ceriliei sta poročala »odrnga B. R. Savič in D.-Pppoviž. Ker pa »boru ni bilo predloženih to/ad-evnih naČTtov, je zbor naložil, da srbska organizacija to izvrši in da se skliče druga seja., na kteri se načrte reši. Xaceflno se je zbor izrazil, da je list za srbske sodruge potreben.
Na drugi seji. ki se je vršila 27. novembra popoldne, so srl>ski sodrugi predložili podrobne načrte, ki so bili z malimi spremembami in nekaterimi sugestijami vsi sprejeti.
Iz načrtov je posneti, da list ne izide preje, dokler nima $200. in da izgleda, da bi bilo za bodoči mesec vsaj še $100.00 dohodkov. Izhajal bo v začetku vsak drug četrtek. Stalnega urednika se ne nastavi najmanje 3 mesece.
Organizirala se bo agitatorič-na liga za razširjenje soc. literature in i»snoval posebni tiskovni fond. Priredila se bo v korist, listu v mesecu januarju tudi zabava na Ch'bourn St.
Srbski sodrugi so tudi izjavili, da bodo posamezni sodrugi prispevali v toliko da »e dobi določena svota in da list čimprej izide.
l*rva izdaja lista bo i/išla v sredi januarja 1911.
e
Našim siMlriugom po Ameriki ki so v dotiki s srbskimi delavci priporočamo, da jih obvestijo o tem koraku naših srbskih sobojevnikov. List bo stal za vse leto h- $1, za pol leta 50c, in si ga vsled takti nizke cene laliko vsalk nabavi.'
Pokažimo, da je jugoslovanska vzajemnost, pri delavcih nmgočfli!
Zedinjene države še danes niso pripoznale nove portugalske» reipublike. Pripoznala jo je sko-ro že večina evropskih monarhij, med njimi tudi Rusija, ki je najbolj nazadnjaška držav* na svetil. Ameriška republika — dežela velike 4 svobode"! — pa hoče biti še za — Rusijo! V VVasliing-tonu namreč — kakor se glasi poročilo— še sedaj niso na jasnem, da li je bila v Portugalu kakšna opravičen« revolucija, ali ne!! To so modre glave! Ali je v Ameriki sploh kakšna republika? Skoro bi ne verjeli. George Washington, Jefferson in Lincoln bi se v gro-bii sedemkrat obrnili, ko bi vedeli, kako se danes sramoti princip, ita podlagi kterega so oni ustanovili oziroma upravljali ameriško republiko.
Dajte vsem delavcem stalno delo in pomanjkanja ne bo več.
plačajo več, kadar prihaja zima in obrcmenuje giwpodarsko delavski stan.
Ptica selivka poleti v južne kraje, da ubeži mrazu in si poišče v naravi polno mizo živeža. Druge ptice in žival?, ki prezimi-jo v mrzlih krajih, obleče narava v topel kožuh, pa tudi z živetem jih preskrbi vsaj v toliki meri, da jim ni treba poginiti gladu.
Le delavee je prepuščen svoji žalostni usodi. Za njega ne ne bri-Ow»«d and publithed Evkrv Tubsoat bj I ga nihče. ZaptlStil gH je lH)g. Iia-So«th Slavk Workmen'$ Publishinj Comp«y rava>, država in kapitalisti. (Nam-
^ROLBTARKC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastmik in UdajtUlj.
jMfoslovantka drlattk* tiskovna družba vChkafo, III. •
Naročnina: Za Air. «rico$1 SO t« c«lo Uto. Tic «a pol lata. Za Evropo U m calo lato, 11 aa pol lata.
Oglati pa dnooworv. Pri ipr«m*méi bivaUHm j. pol»g aov«pa natnantli tudi STARl naslov.
PROLETARIAN
Chkafo, ¡«linois.
(«lasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
Krault 1 »odi litre. I'rmldnit;
>dltpr< John
l'rtrleb, Kacratary: Krank Juoetie, Traaaurar.
ljen je, p« se tega ne /aveda. Se mino upa na pomoč od zgoraj, države in milosrdih kapitalističnih src. dasiravno. ga vsakdanje skušnje učijo, da nima pričakovati pomoči od nikoder.
Delavski stan upa. pričakuje I>omoei od drugod, radi tega prezeba po zimi in gladuje. Vsaka zima je za njega strahovita pošast, ki polni in mori njegovo du-s skrbjo, in tako bo ostalo dokler se dHavski stan ne bo zavedal. da si lahko pomaga, da razblini vse skrbi in nadloge, ki ga tarejo noč in dam, če le hoče.
Za delavski stan je zima strahovita pošast! Za premogarske iKadnr soeialistožeri že nimajo barone pa pomeni dobre čase. Reka/ drugega (»odlakniti soeiali-| (lar prihajlH zima ^	za
.jas "kiption maths: United States and Canada, '.i.SO a year. 75c lor half year. Foreign countries $2 a year. $1 for half year. advertising mates on agreement.
NASLOV 'ADDRESS):
"PROLETAREC"
2Uti lttue Island ave. Chicago, 111.
si
SOCIALISTI — GRAFTARJI?
moč v postsvodajnih zborih in /a« stopih.
Dve leti i*aw zopet ločijo od prihodnje bitke z glasovnico na voliičii. Dosti časa, da se delavci orgajiizirajo politično v sociaJi-Htienih klubih kot kompaktna imasa nastopijo na* volišču proti kapitalističnemu i z te man ju.
A ko m) delavci pametni in želi-
narediti sto pečij, urediti sto tnalih kuhinj, in kjer se pere, ¿e sto sušilnic perila. Dan na dan je potreba kuhati sto obedov, /a vsakega posebej; sto dni v tednu je treba porabiti zai pranje j>erila in sto žen hodi vsak dan katrgovcu po eno ali drugo reč.
Premislimo le stroške takih naredi», upotrebo pri kurjenju, trud
jo sebi, svoji dcci in svojim že- j in delo takega števila žen. nam dobro, bodo zvršili ta na- Sledeče, ki pojasnuje, kako da svet. Če so pa proti svojim kori- pride drago malim ljudem naku-stiin, bodo pa ostali neorganizira- povanje, je vzeto iz I. Hobsonove ni in verjeli v božjo previdnost in ga spisan "Problem revščine":
povišanje delavskih plač, kedar
Revni ljudje nakupujejo svo-
jih bolh» trle nadloge /ime. Ali v je potrebe, deloma iz potrebe, de-zadnjem slučaju naj ne trdijo, da loma iz navade, v zelo majhni je kdo drugi kriv njh nesreče, množini. Dokazalo se je, da je Saj l)ogu naj duijo mir in naj ga I kupila ena rodbina tekom sedmih ne kolnejo in molijo, kedar preže- tednov v malem čaja dvaiusedem-bajo in krulijo njih lačni želodci, desetkrat, pri več rodbinah |>a ae-Delavci zapomnite si te beaede i demindvajsetkrat. Ti ljudje kupi-in ne delajte drugih krive vaše jo vse v zelo majhni množini. In nesreče. Kovači svoje sn^če in ne- j vsakdo se mora zgražati nad vi-
sreče ste!

J. Z.
Slab sistem — drago plačan.
stom, pa kričijo: "Socialisti bi ne bili nič boljši od republikancev in demokratov če bi prišli v jav ne zastope in urade; graftali in sleparili bi kako drugi pred njimi." A ko bi slo socialistom za graft. ne čakali bi leta na socia listično zmago*; šli bi k republi kancem ali demokratom, kjer se graft se danes, mastno izplača. Marsikteri sodrug, bogat vseh zmožnosti, bi bil lahko že leta v
premog kviško; za lastnike pre-mogokopov in kramarje, ki tržijo s premogom napočijo zlati časi, čas izžettianja za konzumente in premogwrje, čas mastnega profita.
Premogarski magnat Haer je nekoč dejal, da je to božja previdnost. Lahko je bilo njemu govoriti o božji previdnosti, ko je sedel s polnim želodeem v toplo za-
kurjeni sobi, puhajoč dim najfi
kongresu, senatu ali v kteriaibodi I	sm(H,k nialomarno v zrak
javni službi z bogato plačo, samo nJeKW) j" bila božja previdnost, H*
ako bi šel v republikanski feaiberf-4* konzumente in premogarje p* '	-
„ . v 1 . , - . . - šiba bo? i a VI v reanici ie t»h tn '3x1 kafflwwi b,tl za 8V0Je nezmer- la, ako bi se ustanovljala n ure-n a me« to v naso stranko. Zakaj ni a "o/jh. v rt snu 1 je pa ro v. ,.	v_______ . . . ... . . x.	J
»a; ... ^-„iJ.; navaden rou na snlosni liudski no *vIJ«Ue. Naraxa je določila jevala večja sklsdisča.
soko ceno, po kateri je revno ljudstvo prisiljeno plačevati najna-vadnejše življenske potrebe kakor zelenino, špecerijsko blago, --- : premog itd. V-revni h delih mesta
Mili čitatelj f Veliki boj tvoje-j je zelenina desetkrat dražje kuga življenja je, da gre« pošteno povans, kot je mogoče od kmeta po življenja poti in se pošteno v velikem kupiti, preživiš. Moj namen pa je, poka- Pisatelj ITolysake pravi v svoji zati ti tri resnice:	j knjigi: "Današnja konsumna
I.	Da kljub vsem mukam in bri- društva":
gam ne živiš dobro.	Vzemimo, da sto posestnikov
II.	Dat bi zamogel s tretjino malih prodajalen pridela razmer-onega dela in truda, kakoršnegs no 40 kron na teden. To znaša na sedaj Tvoje skromno življenje za- lete» 2(>0.00() kron. Na eno malo htevs, pošteno in pristojno živeti, trgovino te vrste računajmo 40
III.	Da bi mel prav toliko gmot- konsumujoČih rodbin. Iz tega pri-nih uživanj, kakor preje rečeno, de, da plača v nekem mestu 4000 če bi tudi delal dvajset ur na revnih rodbin 200.000 kron le za dan in skupijal bogastvo nad bo- to, da svoja skromna nakupovan-gastvo.	ja izvršujejo na prodajainičnem
Narava je že tako določila, da pultu, je potreba človeku zmerno žive- Pisatelj dokazuje dalje, da bi noče v nasprotnem slu t" a- ; ta škoda skoro popolnoma odpad-
življenje revnih žen bilo olajšano, in pa prijetnejše! In pa kaiko večjo udobnost bi vsakdo v svoji domačiji mel, in kako bi se razširila družabnost in vzajemnost med ljudmi!
Enako bi bilo z ostalimi domačimi deli, če bi imeli enostavnejša stanovanja in enostavnejše uredbe domačije. Predstavimo si le na eni strani veliki, s silo gnani delavni stroj, na drugi pa ta ves trud in delo sto žen, ki delajo z vso silo na sto nemotornih delavnih pripravah.
/
Dopisi.
in zraven vporablja| lunini. Vzeli so ljudstvu, kar je fj™*« kr*tk<>
p ^ 1....... -	sledi, da ne more človek, pa če tu-
di živi v naugodnejsih razmerah,
šel? Zakaj se trudi za stranko si romakov	. ___
svoj čas in denar rajši kakor da|bi,° ljudskega. Da pa ljudstvo ta bi šel k starini strankam, pri kte- (*iten mP De »poa». so pa svoje
ri je mastni politični "job" vsak-H»"*0 del°' ki ^ vrÄi v '	T* Ä^l!,	'
čas na razpolago? Ali tak sodrue MMtalističnili zakonov ali pa tu-	' K/ K
in tisoče takih «odrugov n»s mi J^en teh zakonov, krstili za'	('mo,n" l>otreht' zivhpn,n ^
sli na graft? Gotovo ne! GraftarI Mjo previdnost.	11,,; vr
t nrvr 10	/T- ir •. 1 • .	, . . dosegli ve. Nasproti temu so pa
Lee O^Neil Browne ne mara biti Kapitalistom pa ne zadostuje 4u-evne trebe obge-ne in
ta list, kajti on je prav, graf- le ta očitna laz, da lahko v nuni	8p dftjo y hrezkončm>8t,
t ar in kot socialist bi ne bil se zvrsujejo svojo roparsko obrt in
izvoljen v illinoisko legialaturo, I delijo med seboj n>par»ki plen.
vsled česar bi tiidi ne mogel gra- Vr zalogi jih imajo na tueate. Ni-
ftati; zato je raje demokrat, In I kdar niso v zadregi, če je treba
senator Aldrich tudi ni socialist, svoje grehe z vroč i na tiste, kateri
ker kot tak bi sploh nikoli ne bil I vsaki dan orojwtjo za njih zaslu-
senator in bi ne mogel skovati oa>-1 žek.
Velik narod ni v resnici tisti, ki poseduje največ denarja, ampak oni, kateri daje svetu najdo-vršenejše može in žene.
Najboljši in najplemenitej«! tlel človeka je njegov duh in njegovo
, .	. . A	i	1 mišljenje; torej najdovrisenejši
nilskega t«nf« v .voje mtere.«; Konzulate farhajo, d« so bili rjudje s., „ni, ki t«, dol najskrh-»to je raje republikanec Ktere- prisiljeni zvišati ceno premogu, I „^jj,. )nijo Pri ,laR ,,, na;
mu je torej ,a p-aft in doM»«. ker «, ie le pred kratkim vrtali J vei. ljudstva duševno /anemarje-željnost. ta Je najveij, „aaprotn.k plaee premo^rjem. Delavee vle- np(fa Ta duAevno ZHOstal(wt j/ia
soeiahzma. Ako b, se p« naSel eejo s tem, da v nobeni deželi w naa velikA (rrana, v duševnem o-sodrus Hen kot jarm nr^toi,k UTOtu n»o delavci tako dobro pl.,' ziru nadepolna. Uži pred BamS ah .astopmk v zbomrei dob,ž- \fttni 7Ji „jih .Jelo, kot tukaj. Tako kot neobdelano p()|je. Mialiln. (la kazeljnost, izdal nadela svoje farhajo in sleparijo pren.ogarski trpi naii nanK, , t„m V,.,,J(1 ttod
. ^ r. Ti aU bar"ni konzumente in premer- kot bi jo trpel> aUo bi „P bili j,.
srtiodi, — kajti nikakor ne trdi- ie Kratko' v<* svet vodiio n	ju... , j. . . __, . .. .. . ,..|J rl,n,K"- 111 *oaijo za	in plodi naših eor in tovarno, <la so socialisti sami anfreljilnos da •«• orofit v tem veeii meri	i i- ...
........ , . , ' i""». »« »» pi„iiv > ura vetji men	rr>n nik(di prineseni na svetovni
— bil bi znjim kratek proces: ti-1 steka v njih shrambe, sto uro, ko bi se zvedela njegova I l»reniofrarsk(. baron(. varllje vi.
krivda, moral bi odložiti «™J roka «dnin. pred ¡noze..»ko kon-iimndat in stranka ga javno iz- knrenTO in prodllktivni str((Akl
kljue. in proglas, izdajalcem d«- „lanjSi k<>t v inozemstm. Po ofi-rT J soeialmtiini kandi- PiP|neln por0(-.iltl am,riških kun-•la». preduo prevzame kandidatu- L,llov 8() znaSali pr0(Jllk,irai stro. ro, popise svojo laMno o<fcrtav. -ki y |e(u
za tono premoga
P^gJi"n^ela "ran^^Iri ^ ™ Angl^kem »1.93, v Kanadi j Johnih potreb. 8 tem bi pridobil
jo mesto. Socialistični p«Slanci in \*J.'""^"l■	v-"«ogo prostega fasa k, bi m, o-
javni uradniki so pod kontrolo I	^"T , i	^ ^ * ""
lil Mil M 1» «V • M __ ___ _____, , , | aoiar in oseminstinaeset centov, jem smislu, in si osvojevati zna-
V primeri z Anglijo profitirajo nosti. premogarski baroni v ameriški republiki že pri produktivnih stroš-
trg.
Ponavljam še enkrat: moj ideal bi bila zmernost in telesna skromnost ter duševna razkošnoat. Gmotno življenje bi uredil kolikor le mogoče najenostavnejše, z najmanjšo uporabo časa na pripravo ! jedila, obleke, stanovanja in po-
stranke in za vise svoje delo odgovorni stranki. In socialisti, kte-ri kandidirajo v državne urade in zastope in kteri so izvoljeni,
to tudi dobro vedo, zato se čuvajo. Pri starih strankah ni tega; tamkaj niw> javni uradniki in poslanci nikomur odgovorni razun svojim političnim bossom in pa trusrtom. kteri omogočijo njih izvolitev. In kadar se med njimi pojavi graft, kar je vedno, bogne-daj da bi jih politični bossjc javno razkrinkali», pač pa trraftarjem najamejo crladkojezične advokate, da jih perejo. — Toliko v pojasnilo tistim blebetavem, kteri cledajo socialiste iz stališča demo - republikanske korupcije in gra ft arije.
PREMOGARJEM IN OBČINST-VU V PREVDAREK.
To je prav tako, kakor če bi rekel: 44Imaš 24 ur na dan; 8 ur kiih ene tone premoga 43 ct; v pri- Spiš, 10 do 12 ur delaš, ostali čas men s Kanado pa $1.11. Iz ofici-! pa p0rab*za se. Naredi to druga-elne statistike »e tudi učimo, da porahi <>d lfi ur. katere bediš, povprečno en prem<«gar na Angle- 4 svojimu poklicu, ostalih 1»> pa škern tekom enega leta apravi 271 nA pridobivanje znanosti in na ton premoga na svitlo. v Kanadi 1 /sl,avo
423 ton, v ameriški republiki pa i> •	. , ,
en» ^ ... ... . K , ^ l rej»- nego pridem k razlaga n-
ton. \ Anglu je vpos enih ' . . 4 4.	,
n,c. .	1 1 Ju» kako bi ti zamogel svoj prosti
*M>b,if>4 delavcev v premogokopih. • X- 1	-i • *	» m-
.... ..!. , * , eas kar najkoristnejše porabiti, v ameriški republiki pa le 600,-'. 4. ,	1
1	1	' povem ti, kako se pri nas v sedan-
ji dobi ubija čas in delo. Premi- s sto stanovanji. Sprijaznimo se z šljujmo in opazujmo najprvo ono mislijo, da ne gre dalje vzdrževati tratenje časa. moči in denarja, ka- tako dragi n potratni sistem, tem-koršno vidimo dan natlan v sle- več da je potreba vsi» kuhinjske , .	herni domačiji. Dragi čitatelj, do- perilnice, sušilnice, kuhinjske ne-
premtMgarskimi baron. <*\ vsega hro veš, da Tvoja žena ni nikoli či itd. odstraniti in jih nadome-sveta v aimvf iški republiki, da je , ffotoVR z i1o|f>ni yH V8Hko ^^ f 8titi z np?ifn novhn rn7umnp:
sklicevanje na Ihv/jo previdnost,^ VHaki dan posA>ej kuha; vsa-1 šim. Na mesto tega uredimo po povišanje plač navadna kapitali-, kfl gospodinja ima svoj, .posebno varnostni medoti veliko pcrilnieo stno roparska laž, ki ima sebičen določeni dan /a pranje in likanje ;
438, dasiravno ameriška republi-ka producirá več premoga.
Oficielno i poročilo ameriških konzulov nam dokazuje jasno, da je dobiti največje lopove med
Rekel sem na samem početku, da sem praktičen Človek in da govorim iz lastnih skušenj. Poznam predobro to kupovanje v malem, v»oke cene in vse te resnice sem pa spoznal v resni šoli življenja. Kot otrok sera mnogokrat pobiral proč vržene, prazne steklenice in enake malenkosti in jih prodajal za nekoliko grošev, da bi s tem denarjem kupil premoga. Dosti često sem bil poslan po pol gram čaja ali pa za par vinarjev mleka.
Kot nasprotni primer navedem drugi, tudi iz mojega življenja vzeti. Na Angleškem šteje ena kompanija 80—100 vojakov, in vsak dobi na dan pol četrt kile mesa in pol kile kruha. Na priskr-bo raznih prirodnih potreb, kave. čaja, mlekai, zelenjave itd. plača angleški vojak 30 vin. Če bi imel sleherni vojak lastno kuhinjo in če bi si moral sam jedilo pripravljati, bi to bilo veliko tratenje časa, prostora in denarja — jed pa bi približno se ne bila tajko dobra. Pri današnji uredbi pa kuha eden mož za celo kompanijo, in delo to izvršujejo v veliki kuhinji, kjer so zaposleni z delom kuharji ostalih kompanij polka. Posledica je: boljše in cenejše jedilo, pa tudi manj truda in nemarnosti.
Prav tako je pri hrani narednikov, ki dobe to isto na dan, le mesto 30 vinarjev, doplačajo 50 vinarjev na posebne potrebe. Eden izmed njih je^jmenovan stolorav-nateljem, ki igra tekom svoje delavnosti vlogo gospodarja, 'pre-skrbljujoč svoje d rugo ve. Prav mnogokrat sem bil stoloravnatelj in skusil sem sam, da je bilo prav težko hraniti 5 — 6 ljudij, 10 — 15 pa dosti lažje. Kadar nas je bilo polno število, smo znamenito izhajali, in še kako raz k o šn ost smo si lahko dovolili.
Pa vrnimo se s svežim spominom teh resnic nazaj v fiašo ulico
namen: odebeliti denarno moäiqo j vsska Ima svojo peč in pa Male 7jA premogarje. za delavski premogarski h baronov na račun potrebe v svrho kuhanja vsako stan vohče se zopet prikazevajo Premogarjev in občinstva.	I minuto skoro teče ali pa koga po-
slahi časi. Zima je pred durmi. Proti te vrste oderuštvu j»' ena šlje k trgovcu kupiti to ali ono. Kupiti je treba tople obleke «ebi,|sanm pomoč. Delavci se morajo I Vzemimo eno ulico s sto stanova-
otroknui in ženi. Treba je kurja-1 organizirati politično. Potom zai-vc. Ali inlkod vzeti denar za naj- konitega boja na političnem polju bolj nujne r*MU. Kapitalisti ne• morajo \zoti kapitalistom vno
nji in opawujmo, kako se tu trati denar, čas in delo. Da ima sto rodbin svojo udobnost, je treba
z nečim novim, razumnejši pe
s potrebno suiilnieo, veliko kabin
jo s skupno jedilnico in restavra-eijskim vrtom v sploJno vporabo. Vse potrebe hranitve bi bile na kupovane v velikem množstvu in žene bi vrsteč se vršile razna dela v teh velikih podjetjih. Ali ni slehernemu jasno, kako *r yse zbolj ša in ceneje pride: kako bi tudi
Oregon City, Oreg.
(Vnjeni sodrug urednik!
Ker je vsakemu delavcu svobodno dopisovati v edini slov. de-Imivski list, zato mislim, boste tudi meni odstopili malo prostora.
Na *4Proletarea'' sem že star naročnik v tem kraju; pa tudi nekaj družili zavednih delavcev je tukaj ki ga podpirajo in čitajo.
Sevetdia bi jih bilo lahko več, ker nas je precej v tej naselbini. Ampak boj za probujenje delavske mase je težak; ljudje se otep-ljejo dobrih naukov z vsemi štirimi. Ušesa ne slišijo pametnih nasvetov in oči neČejo videti. Vse je kakor bi bilo zakleto — začarano.
Železo občuti vročiiuLali mraz, Jima svoje posledici» kadar je v enem ali drugem stanju, človek pa je t rji železa, kar nič, nobeno stanje, kakor izgleda ne nare di včasih na njem spremembe. Celo osel gre samo enkrat na led. Človek gre čestokrat vsak dan. Skoraj bi mislil, da »e nahajamo 20.000 metrov nad morsko gladino, kje v Sibirijif in da zamrzujejo možgani, ko bi ne bil pozitiven, da »e blizu tega kraja proizvaja cement, ki ne prenaša take Temperature.
V resnici. Človek bi obupal, ko bi ne videl, da se giblje drugod. To na« bo potegnilo seboj in v tem je tudi vsa tolažba.
Primirjati bi se dalo to z jabolki; s sadjem sploh. Če n. pr. v Oregon Qfty ne rastejo dobrn jabolka, hruške itd. se s tem »e ne reoe, da jih zato ni na ameriškem tngu. Pridejo od drugod. Pomaranče prwdejo iz Oailifomije, breskve iz Washingtona, slive iz Idahe itd. — in politika: demo-kratizem iz Nebraske, republika-nizenv iz Maine in socijalizem ilz Wisconsin a in Chicage. Mag-azin m Slovence je v Chicagu.
.laz sem seveda mnenja, da bi m* dobra jabolka pridelala tudi v Oregon Citv, če bi »e tozadevni faktorji, ki se pečajo s sadjerejo poslužili ceplenjai Mogoče bi prišlo celo tako daleč, da bi dobilo sadje iz Oregon Citya prvo darnlo na razstavi.
Pa ne samo sadje bi se dalo cepiti in s tem ojaičiti pleme, tudi socijalizem bi «e ojaort na ta nn-čln, da bi se te ideje vedtao več iiH-cpljalo v otrple možgane. Človek se v s*4 nekam l>olje počuti, če pridela dobro stvar doma, da se ni treh« le navduševati za lepoto in dobroto drugod.
Sok za ceplenje soeijalist/iičnegrt drevesa je vsekakor v Chicagi; to je ,fProletarec'\ Treba nam je torej le skrbeti, da pride tega so-*ka kar največ semkaj. Do sedaj se je žal kupovalo sok le v Jolietu in New Yorku, in učinek eeplenja je bil tak. da je obrodilo vse«pol-no zanikrnih lesnik.
Za prihodnje leto 1911 naj se vsak tukajšnjih naročnikov 44Pro-letarea" zaveže, da bo pridobil listu vsaj enega ali dva naročnika, da bo list izhajal na osmih straneh ali dmknat na teden. S tem bo pomnožena zaloga eepriilne-ga soka in pridelek na našem polju ne bo brez uspeha.
Konečno iskreno pozdravljam vse zavedne delavce širom Amerike.
Mlinar.
rej je za hoditi od zdaj /anaprej. Tukajšnja Unija je pri zadnji redni seji enoglasno sklenila, da bo glasovtaia za socialistične kandi. date dne 8. novembra. Kar se j« čulo tudi od več drugih kraje? t državi Illinois.
Res je, da suho po petmesečni borbi zmagali, s ktero /inago m rad marsikateri unionist pobaha. Kdor pa nekoliko preudari, pride pa do zaključka, da nismo sploh nič pridobili marveč zgubili. Kapitalisti so podražili premog ka* kor tudi druge živijenske j>otreb-ščine. Torej pet procent nem pori-šanju plače sledi! deset procentov povijanje življenskih potrt-bSčiji. To se bode pa ponavljalo ve<lno, dokler bodo na krmilu kapitalisti Delaivec je pač tepen naj se obrne kamor se hoče in kakor se i^pče. Samo ena stran je še za delavca, trpina, to je,- zarja socializma ka tera se vzdiga vedno višji» m nam vedno s vit le j še sije. In prišel bo dan, ko bo nam zasijalo pravo solnce socialistične svobode. Ta-krat se bo delavec še le sponmil nazaj v pretekle čase in videl na* tanko, kako so bili zatemneli nje-govi možgani. Sprevidel bo, kako bi si bil lahko že poprej pomagal ako bi bil poslušal svoje prave, odkritosrčne tovariše in se obrnil proč od nikdar sitih zapeljivcev. Veliko jih je, kateri so sicer do> bri unionisti in se dobro držijo v slučaju štrajka, kateri mislijo, da je štrajk edino orožje, proti, ina-lohu kapitalizmu; zrn m pa ne pomislijo, (hi ako |>et. <pcntov pridobijo jim kapitalisti na drugi strani deset ukradejo.
Pride dan volitve, dan, v katerem ima delavec njegovo usodo v svojih rokah. Par sladkih besedi od bossa, glažek piva in skebska cigara zaplati delavcev poTozaj" zopet za dve ali štiri leta, leta, polne tug»' in trplenja, leta, v katerih delavec ne ve, kedaj mu bode kapitalist odtrgal se tisti revni košček kruha za kterega se peha leto in dan, in ga pognal po širnem svetu za olratanek seibi in družini. Malo je delavnic, katere hš bile zasagurane za stanovitno delo. Mala reč zadostuje kapitali-stu, da zapre vrata svoje tovarne, jame itd., ne ozira »e. kaj bos počel ti trpin, kateri si naikopičil vse bogastvo tega sveta. Izstrada ti Tvoja zena in deca zraven prenapolnjenih skladiščih z živežem. Veliko jih je se, kteri so voljni opravljati tvoje delo se za nižjo plaeo, kakor si jo imel prej Ti, kadar se vrata kake tovarne zopet odpro.
Torej rojak, slovenski delavec, proč s starim kapitalističnim sistemom. Vse se dandanes umika novim napravam v industrialnem življenju. Pokazalo se je, da naid-kriljujejo vse stare z najboljšim uspehom. Zatorej napnimo vse nase moči in pomagajmo nadomestiti stari gnjili kapitalistični sistem z novim in čilim socializmom. Vsi se bodete prepričali, da bode ravno tako uspešen, 'kakor so vse nove industrialne naprave proti starim. In tedaj bode še le nam za- -ftfjalo solnce prave in bratske svobode.
Joe Makauz.
Beckemeyer, 111
Cenjeni Proletarec!
Po dolgem molčanju prosim te zopet za nekoliko prostora v tvojih, nam priljubljenih predalih.
Naše petmesečne počitnice ali strajk so nam pokazale ali odprle oči, da smo sprevideli, da doseduj, akoravno dobro organizirani, vendar nismo bili še na pravem potu Ra vno te počitnice so slehernemu premognrju začrtale pot, po kte-
(Iz 4 4Simplicissimusa.M)
Žreci (poganski duhovniki) so zaprli tempelj in razglasili, da prebiva v njem najmogočnejši Zeus, bog vseh bogov, in da ne sme nikdo razun njih videti njegovo obličje.
Ljudstvo se je kleče plazilo v pobožnem strahu okrog tempelj-na in verovalo in molilo . . .
Tu pa tam so pa vendar poskušali radovedni in dovtipni ljudje videti Zeusa; ali žreci so zamašili še luknjo v ključavnici.
Tu pa je prišel nekdo, ki ni nič veroval, ko to, kar je videl. Dolgo je o Zeusu razmišljcval in raz-mišljeval.
Kar pa je nekega dne vzel sekiro ter udaril po durih tempelj-na, ki so sc široko odprle. In vsi k do je mogel videti, da je tempelj popolnoma prazen.
Žreci so pa dejali,Ma je veliki Zeus od jeze zbežal in da pride še-le tedaj nazaj, ko bo ta greh maščevan.
I11 ljudstvo je šlo ter ubilo človeka, ki je razmišljal in v tempelj pogledal.
Naročajte karte - naročilnice! Koliko naj vam jih pošljemo?
Stran Ko, \
.»«»01 • 0 »«•
B Srrialm odbor »loveuuke organizaci-
j« v Jugohl so«. Z vosi: John Petri«, Joie Zavertuik at., Frauk Petrič. Z« aaro-lm odbor:
Frank Podlipec, Mike Kastrun.
__ Milwaukee, Wisconsin.
Dne 24. t. 1. je imel ao«. klub svoje letno glavno gborovaujc, katerima so člani po-ietili polnoitovilno. Razpravo mo imeli o socializmu in kaj koristi »lov. narodi». Sotlrugi so se pridno vcMwzili debatte. Po kon-Čsni raspravi smo volili odbornike za prihodnje leto. Izvoljeni so iledeči sodrug l Frank Novak, tajnik Fr. Bačun, tajnik, zapisnikar in blagajnik; I¿eo Zakraj-iek organizator. Zaupniki: Val. Razbornik, tieo Auler iii Anton Novak. Delegat je za okrajno or-ganiw»«'ijo: Frank Ba&un, I^nac Kušljan in Frank Novak.
V klub se je vpisalo tudi mnogo novih Manov.
Sodtrngi le vrlo naprej po zavrtani poti!
FY. Haeun, tajnik.
VPRAfiANJA IN ODGOVORI
Delavci v Frontenac, Kans. in okolici !
Ustanovni «hod jmrosl. »oo. kluba se vrši v nedeljo, dne 4. .decembra t. 1. Zadetek ob eni uri popoludne.
Delavci aavedajte ne svojega razreda! Na irfuxl in v organizacijo. Kapitalisti in njih najemniki naj se organizirajo za se, delavci pa tadi za se v delavski — socialistični stranki. To bodi na« cilj. a ko se hočemo rešit i današnjega hlapčevanja. Sklicatelj.
POZOR SODRÜGI AGITATORJI!
Jugoslovanska delavska tiskov, s« družba, ki izdaja 4 4 Prole tarca", je ixdala posebne naročilne karte (snbscription cards) za naročanje lista. Pet takih kart se proda «a $6.00. Vsaka karta velja s« celoletno naročnino na list "Proletarec". Opozarjamo sod rugí lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprej, t j. x naročbo je treba obenem podati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki ie nimajo našega lista.
Vse navodilo je tiskano na U. 8. postkarti, kjer je že pripravljeno za izpisek naročnikovega naslov« tako, da je treba potem kar-to «uno vreči v poštni nabiralnik.
Popust pri naročbi kart - naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet Ü50, je namenjen agitatorjem u eventualne stroške.
Zapomnite si: vsaka karta velja a celoletno naročnino na 4 4 Prole-Urca'!
Bodrugi! Pričakujemo, da se odzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kteremu je "Pro-letarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najenostavnejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati list na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to čimprej zgodi.
Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte so gotov denar za Vas in za "Proletaroa", in »icer vedno.
Koliko kart Vam naj pošljemo, sodrug agitator? —
Upravništvo.
(Večkrat nam pišejo sodrugi in prijatelji, kteri simpatizirajo t nami, da jim razložim« to ali ono stvar glede socializma ali Če-hairnižeImhIk. Ker se je pa takih vprašanj zaifenje čase že precej nabralo m ker za privatno odgovarjanje v pismih nimamo časa, odgovorili bomo ih»> vsa vprašanja javno v listu. Storili bomo to že iz razloga, ker «o taki odgovori podučni tudi za druge či-tatelje, kterim še manjka jasnih pojmov. Kdor torej ne razume te ali one besede ali stvari, o kte-rih Čita, naj nas vpraša za pojasnilo. Odgovorili boiuO na vsako stvarno vprašanje kolikor mogoče jaKno in poljudno, tla nas bo vsakdo razumel. Vprasalci naj ne stavijo več kot jedno vprašanje vsaki k rat in pišejo naj jedno-stavuo na dopisnici. — Opomba ured.)
Kaj je socialna revolucija? V čem vi ločite socialno revolucijo od drugih revolucij? — Cleveland, Ohio.
Socialna revolucija znači spremenita v družabnega reda ali sistema. Prehod iz kapitalističnega reda v socialističnega bo socialna revolucija. Socialcn, t. j. družaben i>omeni. da bo sprememba daJa drugo liee splošnemu življenju človeštva. Ta preobrat se lahko zv-rsi mirnim potoni brez prelivanja krvi. Take revolucije so se že vršile v zgodovini človeštva., samo v manjšem obsegu n. pr. padec telesne sužnosti in kmietske tlake. Ne smete misliti, da revolucija je le tedaj, kadar pokajo bombe in se koljejo ljml-je. Take revolucije, kot je bila zadnjič na Portugalskem, so samo politične revolucije, ki menjajo vladarje ali obliko vlade. Dalje so gospodarske revolucije. Iznajdba železnice je bila zname-uita g<v»podarska revolucija; ravno tako je iznajdba vsake koristne mašine. Socialna revolucija pai pomeni popolni preobrat človeške družbe v gospodarskem, političnem, etiškem, moralnem itd. oeiru. Kadar socialisti pišemo ali govorimo o socialni revoluciji, tedaj mislimo na prehod iz k»pitalmtičnc v socialistično družbo.
2.	Prosim, pojasnite mi, kaj ¡»omeni beseda produkt in produkcija. — Conemaingh, Pa.
Produkt je proizvod', izdelek, pridelek. Ako ste mizar in napravite stol, tedaj je stol vaš produkt. Krojač sešije obleko in oblek«! je njegov produkt.. Delavci proizvajajo, iadelujejo, torej prodi**irajo in proizvajanje ali izdelovanje se imenuje produkcija.
3.	Kako bi se poslovalo v začetku, če bi bil izvoljen socialistični predsednik v Združenih državah ? — Ely, Minn.
Natančno po programu stranke. Socialistični predsednik in socialistična zvezn« uprava bi poslovala kaikor bi sklenilo delavstvo v stranki, ktero bi še le tedaj zadobilo kontrolo nad vlado. Res je, da v jednern dnevu se ne bi mogle izvesti vs< točke našega program«, kot n pr. razlastitev kapitalistov in proglasenje tvornie, nidinikov, železnic, zenv Ije itd. za javno last vseh državljanov; izvršilo bi se vse polagoma, sistematično jedno aai drugim, dokler bi ne zavladala prava gospodarska svoboda. In to se bo izvršilo!
Podpirajte socialistično časopisje! Naročajte, čitnjte in širit« 'ProletarcaM Priporočajte hrvat ikim delavcem 'Radničko Stražo'.
i MEDNARODNO MASK ARADO *
T 1
* prirale
% SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE v Cook Gountiju
NA SILVESTROV VEČER T. L.
t ?
v
i i
v velikanski areni Collzeuma
NA WABA.-H AVE. IN 15ti Cl.STI.
t r
v ?
r
v ?
v y
y y y
Na t*j mtH.rtdl h.» ta*tnf>anih r*la vr«ta namdov. Il doW» aodbo, phf, p4J.*a V«a •t# In ilvrutno tat «vo ho ik rhal v to htvol j«rH me.ln.roHn! odbor RaadatOo m h..	V
b.tu.v Dstocnlce stanejo frt blagajni ®rrd durait SOc Pri u*r. Proletsrcs la afKa - - --- tafpi 25c.
t.

NADALJNE SOCIALISTIČNE ZMAGE.
Se jedeu aooialist v državnopo-stavodajski zbornici I Najnovejša por« tč i la o uadaljnih volilnih rezultat ili z dne 8. nov. prinašajo drugo veselo vest, da je po pravilnem štetju glasov izvoljen sodrug Wesley Faasett v North Da koti za«topnikom v državno postavodajo. To je že peta država v Uniji, ktera ima socialista v postavodajni zbornici.
V	Clay Center, Kaus., je izvoljen koroner na socialističnem ti-ketu.
V	Cherrvvale, Kans., je izvoljen sodrug J. C. Ozier okrajnim surveyorjemi in sodr. M. Mc Donald koronerjem.
V	Clavtorm, Wash., je zmagal socialistični kamlidat za mirovnega sodnika.
Kako nemarno in površno so prvič šteli naše glasove, dokazuje ponovno štetje glasov po volilnih zapisniki« v Chicaigu, v 25. senatorialnem distriktu, kjer je kandidiral sodr. Carl Strover za zastopnika v postavotktjo. Po prvem policijskem štetju je imel Strover 11.142l/*> tflana; ponovno štetje je pa dalo sodr. Stroverif 12.303 glasove, torej 11 til glasov več kot prvič. Strover je sedaj v manjšini samo za 1107 glasov, da ni izvoljen. Socialistična stranka v Cook County bo najbrž zahtevala, da se odpro zapečatene glasovnice iz dotiem^ga distrikta in glasovi še enkrat preštejejo, kajti evident no je. da »o tudi v zapisnikih glasov pomote na škodo našega kadidata.
VSEUČIUfiČE ZA DELAVCE
ali "Warkers University'' se imenujejo javna predavanja, ki jih prireja soc. organizacija 21 war-de, na kterih predava že četrto zimo A. M. Lewis v Garrick gledišču v Chicagu.
Sodr. A. M. Lewis, ki je je eden najboljših predavateljev in deba-tarjev v Ameriki, je izdal sedaj že tretjo knjigo svojih predavanj. Ta predavanja so toliko večje vrednosti, ker vsebujejo vso za-početno filozofsko mišljenje od Thalesa. ki je ustanovil grško filozofijo, ktern gre z Diegenesom Laertiusom, Ansximandrom, 500 in f»00 pred Kr., Herakleitosom, Empt-doclesom, Anaxagorosom. Xi-nophanesom, Socratesom itd. do zapadnih mislecev in učenjakov kakor Sipencer, Fmrbach, Copernicus, Galileo, Linnaeus. Voltaire, Goete, Lamar k, Darwin, Marks, Hanvkel, Kroj>otkin itd.
Naloga, ki si jo je vzel sodr. Lewis v svojem poslu je ta, da vse navedene, in še mmogo druzih mislecev in učenjakov filozofije tolmači in sazlaga in jih primirja s poznejšimi učenjaki zapadn« kulture. In kar je najzanimivejše, pokazuje >udi vedno, kako m stali narodi na znimaj in znotraj gospodarsko dnržabno.
\'ažne d»4>a4e, ki jih je imel lie wis do sedaj so bile: je znanstveni socijalizem znanstven? z William Francis Bamardom ; — Bo f**>ijalizem zmagal ali podlegel? z John Z. White; .Te krščanstvo novega testamenta pomagalo napredku? Lewis: ne — Rev. Stric k lad : da.
Pred kratkem je bilo predavanje: .Te duša vsemirja (ITniver-znm) pravična? nad vse zanimivo. V kratkem bo imel sp*t zanimivo debato s predavateljem sekcije prostorni sleče v IT. Percy Ward-om : duhovnik ali kapitalist — kteri je hujši sovražnik delavcev?
O tej debati bomo prinesli obširneje p*uročilo tudi v Proletar-eu. Za* sodruge v Chicagu in okoliši, ki razumejo angleški bi bilo dobro, da se te debate vdeleže. Vstopnic»1 za vsako debato stanejo 25e. in jih je dobiti pri blar gajni Garrick gledišča, na Randolph St., med Clark in Dearborn.
Ta debata se vrši v nedeljo 11. decembra ob 3 uri popoldne; Predavanja |»a se že vrše vsako nedeljo ob 3 uri popoldne, brez vstopnine.	6.
Potrebujete-H pobota« knjižica, pacata s gumija ali »tvari tttoilh m druA-tev* Piiit« po c«nik,ki m Vam polije bras platno na
J.V.Burian
180S W. 18th St.
Ckicago, III.
VeJemn tudi kajit;« »»H»r»f»
P«VA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjar «a toii dobra vina in inportirano pilienako piva Prodaja vina na *alone in na drobno.
Ant. Schnabl,
eor. Trumbull «ve. in 26. Str., Ckicago. III
Nove JESENSKE obleke
v vseh najnovejših krojih in barvah
87.50 do $25.00
«
"PRESTO"
najnovejši pa tentovan ovratnik.
po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke
86.50 do S30.00
Iâ^m^ousl
SW.Corner 26 " &Cenira! Park A*.
Rudolph Layer,
lastnik.
Slovencem in Hrvatom priporočam svojo moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK,
1837 So. Centre ave., Chieago, 111. f'f
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. OhioMCO. IIL
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chicago, 01
Ima Taé)o aaJogo ar, t ari Ha, pral» nov in drufih drafotin. Iarrloja Ml vsakovrstna popravila r tej rtrokl pa e«1o nitki
OW«MU «al
POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN
GOSTILNIČAR 229-1 it Av«.,	Milwaukee, Wit.
Ima natbolja _ i®k, po /.meri, mlaki -dobrodoillt
. pljaf« in vadoo pripmvljao pri-irruak, po zmeraih Ofnith.—Lokalni la potujoči
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranja bolasnl
la ranocalnik.
Iadramiika preiakara breeplaéno—pl*. «ati ja la sdavila, 1984-20 Bina Tai an« Ava. Chicago. Za An« oro: Od 1 do • po(>ol. Od 7 do 9 avatar. Iarw Ohiraga ftiveéi bolniki naj piialo aLov«n«kl
Slovencem in Hrvatom!
aaananjaano, da indadajraio ranovrate«
Oblake ^ na>novej4<lin	Unijako dalo; ferpadno in lite«
^ V udogi imamo tudi ra&ne <lrug« potrebáéina, k ap*.
da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ai nato üúoábo. Z vram apoitoraajra)
1853-55 Blue Island Ave.
Chicago, III.
Slike za Božič
__naj se preskrbe zdaj. Nikar ne
čakajte predolgo.-
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA
v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. C1«lr «v«
toči vino. piv. in !*anj« prva vrata. Smodke prva kvalitete ao na prodaj. Za mnofobrojan poaat m priporeta n.jakon» v Claveiandu. pa potnikom	I,H*tmk
dohropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflnef&e
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAG0.
NA VOGALU 14. PLACB. TBLEFON ČAKAL 287.	USTANOVLJENO 1«««.
AVSTRO - AMER I KaNSKA ; Izdelujemo ČRTA.
Najpripravnejla in najcenejia paro-brodna ¿rta ta Slovenca in Hrvate.
Regolaraa vožn|a med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brsi poštni in novi par obrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Torka ob sredi b ob 1 popoldan in ix Trsta ob soboti h ob 2 popoldan proti New Torku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača.« — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
Gen'l let's, 2 Washington St., Ne« York.
obleke po meri po $20. »22, >25.
Prodajemo Imamo
gotove obleke po #10, $12, $14, «15
veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah.
V TUlOili *mamo tudi veliko zalogo srajc, kra* f	vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča fTTTlf MAMI?!/'
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IflAlflth,
1724 S. Centre Ave., Chieago, 111.
Skladišče	čevljev
za dame, moike in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevlame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obli a naročila se priporoča si. občinstvu
JOSIP JEÇMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chicago, III.
	N	flJBOLJSA KUHINJ				A!
Billiards, Pool Table Jedi pripravljene po domače.			» Prenočišča za potnike. Odprto po dnevi in po noči.			
P. Peric,				1412 18. St.	Chicago, III.	
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim vsacega, kdo% trpi na Varicocell. Strieturi. Dali* ozdravim nalezljivo zaatruy.ienje, iivčne nezmoinosti vo<i» nico fn bolezni tičočih ee moikih.
Ta prilika je dana tistim, ki ao izdali te velike avofa zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je. p» k«zati vaem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravniko, brrEuspesno, da poacdujem le jai edino sredstvo, • ktt-ri^ xdravim vspeino.
Za nevspetao zdravljenje ni treba plačati—la ta v speto o
Ozdravim pozitivno frlodečne bolezni, pljučna, oa jetrtk in le«lvicah ne glede kako stara je bolercn.
Tajne možka bolezni z<lravim hitro, r.a stalno in tajno Živine onpniogUnti slaboet, rgnha kreposti, napor, zaatruplenje in ugulm vo<Ip Pljuča, and-Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovt*j#o metodo ... Žensko bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastrupljen m in vae druge kotne bolezni kakor pri*če, ture, garje, ntpklin*.- M.iJni tm druge bolezni. PreiMe in ivatuje «aatonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
CHICAGO
betwoen Randolph a* 1 Lake Sta. Uraduje: od 8 ure zjnt do §. ure rvečer. V ned. lj.» h\ 9 urc sjat <j0 4 arf ^
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovicc, mineralne vode in raznih neopojniH pijač.
1837 80. Fiak St Tel. Oanal 1406
Jako važno vpra.šan|e?
"Ali aem že poalsl zaostalo na roinlno na "Proletarca"? S« ne! —
SOCIALIZEM POSAMEZNIKA,
Iz našiti zapiskov.
(Konec prihodnjič.)
Socializem vsled svojih ciljev nima naloge ta boj odstraniti, ali pa mu dati le drugo milej&o obleko, temveč njegova naloga je, ta boj plodonoeno naložiti, da bo v harmoničnem sodelovanju vseh donasal koristi takemu posamezniku v toliki meri, v kolikor jo to njegovi naravi dopustno in potrebno.
Zgodovina pripoveduje o brezštevilnih odkritih in skritih bojih, a o nobenem, ki bi imel tolik u-gpeh in tako silne cilje kot socialni boj današnje dobe, ki bi so bojeval tako elegantno, ogibajoč se vsega, kar bi spominjalo na povratek atavizma preteklosti.
Ta boj se v svoji zadnji inštan ci naziva boj za in zoper egoizem, za in zoper družbo, za in zoper posamenika.
Odpor na individualni egoizem, potrebuje ta boj v svojih odločil nih trenotkih ideologije. Tu ne gre zato, ali biva ideja safhanast^ bi, ali je samo proizvod materije. Mislim, da je to vprašanje postransko. Marveč zato gre", kar biva, in za korist in potrebe biva jočega. Enostransko se mi zdi, povdiarjati samo ta alioni moment kot končno odločilen. Eno pa stoji: Ideja je vodilna, odločujoča in največkrat zmagujoča.
Vse one, ki so izprevideli potrebnost in korist ne zgolj boja, temveč tudi možnost realizovan-ja svoje ideje, veže dolžnost, bojevati se. Pri tem je ideologija zmagujoča moč boja. Ta je večen. Gledajoč vedno oamega sebe, se bojuje človek z neizčrpno močjo za svojo najsvetejšo in vedno u-pravičeno posest — za svoje prepričanje,
. Torej: čemu bi tajil egoizem? Priznati se mora odkrito, izpopolnjevati se mora Človek v tem boju. Čemu tajiti pretekli barbarizem tega boja? Nauk sledi iz tega, da je treba dati temu boju popolnejši temelj zaradi našega egoizma in da je zaradi tega dati drugo podlago potom vzgoje tudi ljudem — s tem družbi. Možnost je dana.
Socializem torej ne bo nikoli ubil individualnega egoizma. Le obliko njegovega boja ima omiliti v toliko, v kolikor to nujno potrebuje soeialna celota.
VII.
prodaja žurnalist za dober denar h tein, da razširja neresnico. .Nasprotno vidimo lahko tudi ueiz. obraženega delavca, impajajočega se z žganjem. Opravičuje to s tem, da se mu slabo godi. kakor bi se mu potem ne godilo še slabše. Rokodelec na priliko pretep« svojo ženo, ki jo je vzel v zakon zaradi njenega malega premoženja, a ko spozna veliko zlo, ki ga je provzročil s tem, jo sovraži, dasi je sam zakrivil vse to.
Največje soeialno zlo v tem duševnem procesu . Človeštva pa je teženje in pehanje za lenobo. Ta siner je danes vidna, sreeavamo jo vuak dan povsod, in je za današnje družabno razmerje med celoto in posameznikom tipična.
Vsakdo ima pred seboj svojo lastno korist in svoj lastni cilj, ne ozirajoč se niti nazaj, niti o-krog. Tako gre naprej v temno in neznano bodočnost. Pomanjkljivo znanje družabnega razvitka in predsodki o njem, pomanjkljiva individualna vzgoja v socialnem duhu, — vse to ustvarja občno družabno nevarnost.
Vse to pa so samo sekundarne posledice današnje družabne organizacije, ki jo je treba premagati s pozitivno mislijo.
Socialistično načelo bodi: Ničesar ne moreš opravičiti s tem, da dritgi delajo ali p<a so delali prav tako, kakor ne moreš opravi-čiti nobenega storj<*nega hudodelstva s tem, da žive in so živeli hudodelci.
Vedno jasneje mi je tedaj, da s fizično silo socializem ne zmaga, ne more zmagati. Treba je namreč nekaj drugega: Socialne zavesti ljudstva in njegove nepremagljive solidarnosti. Ta pa se more vzgojiti s počasnim, resnim delom. Potrebujemo tedaj vzgoje k socializmu, v kateri se ima u-trditi socialna vest posameznika.
Značilno za danes prevladujoče družabno in soeialno nabiranje je razmerje, v katerem opravlja posameznik svoje delo kot individualno dolžnost napram celoti. Menda ni treba se le povdarjati', da nihče ne vpraša, daje-li sam drtt-žbi toliko živijenske moči, kolikor je od nje potrebuje in jemlje. In vsakdo živi pač tako. kakor more, vzame si življenje tanu, kjer mu je to mogoče, in zato lahko imenujemo to razmerje — ki ne pozna nobene družabne in socialne morale in ki temelji v gmotni razsul ost i — družabno anarhijo. Zakaj iz tega razmerja se rodi načelo, da je dovoljena posamezniku v imenu lastnega obstanka popolna uničba vsega in vsakega v svr ho groimadenja lastnega premoženja. To .je vsakdanji boj denarnega in iM^gata^kejra fanatizma, ki opravičuje vsakršen način boja in ki obenem onemogočuje, da bi mogel človek pregledlati stališče, ki ga zavzema v svetu. Vsak do je član družbe, kot tak je n-pravičen solastnik družbinega i-inetka, ki ga je človeštvo tekom svojega |>ostanka pridobilo. Ta zavest je jx»trebrna da more vsak do »poznati, da zgubi nasprotno kot družb in del dobra, če jih zgu bi družha.
Par primerov:
Opažati je trgovca, knko uničuje živijenske potrebščine, da tako zvina povpraševanje in h tem reno bfetgu; vidi samo sebe. Oo bro uničuje vkljub temu, da je mnego ljudi, ki tr|>e pomanjkanje ter ne morejo plačati tako viso kili «M>n, kakršne 011 zahteva «vrbo večjega dobička. Podjetnik in tovarnar nočeta prostovoljno skrajšati svojim mezdni kom dela vnega r«sa, .katerega velik de pofnenja zanj dobiček, ampak do pušča raje stavko, vsled česar trpi drufcberai prodnik*ija, delavci in tudi on sam. Zopet drmgje se
Front en ac, Kans.
Cenjeni sodru«!
Priobčite ta kratek dopis v naš vsestraoiHki podeči ji v list.
Bil sem na potu. Ogledal sem Misaouri, Illinois in Indiana. Za kratko dobo sem se naselil v prijaznem in krasnem Indianapoli-su. Bil sem že osemkrat tam. N« zadnjem obisku sem našel veliko slovensko naselbino in peščico neumorno delavnih rojakov, ki se trudijo, da bi drugim svojim tovarišem po razredu in narodnosti prižgali luč resnice, jib privedli na pot samoizobrazbe in zavednosti. Težko, naporno in ne ivaležno je to delo v začetku. Rojaki, ki se ne zavedajo, da so istim potoni prišli na ta svej in ga bodo tudi zapustili istim potom kot milijonarji, jim mečejo ;kmI noge polena. Polena prihajajo v podobi obrekovanja in sumničenja.
In tudi jaz sem v dobi kratkega bivanja dobil popra pod nos. Kaj hočem? Ali naj mašim usta vsakemu posebej? Mar se naj to-žarim in delam za sodnike in advokate? Tako daleč me še ni za>-puetila pamet, da bi s težko pri-služenim denarjem kupoval advokatom najfinejše smodlke in šampanjca, sebi pa privoščil najslabši tobak v pipici in vodo. Vsled tega odvračam ml sebe vsa podla obrekovanja in sumničenja in jih vračaim dotičnemu, ki1 si je jih izmislil.
Ako bo pa podli obrekovaler še nadalje trosil laži o meni, pa izjavim, da dam dva stotaka (dolarjev) kot nagrado dotičnemu, ki dokaže, kar sta mi pravila J. V. in J. P.
Iz navedenega lahko vsakdo spozna, da je pot buditeljev naroda pojvuta s trnjem. Ako so že mene blatili od vseh strani, ko sem bival le kratko dobo tam. kako š»> le obmetavajo z blatom, pa za hrbtom on«' rojake, ki vršijo izobraževalno in organrzaftorično delo v Indianapolisu. O tem si lahko vsakdo vat vari lastno sodbo.
Pozdrav vsem čitateljem, listu pa obilo vsf>cha pri izobraževalnem in orsrani/atoričnem delu.
.Tos. Radelj.
diva. No, bom pa sedaj malce
obširnejši v svojem dopiau.
Tu prevladuje premo^arska in-dturtrija. imamo tri premogoko-pe, v katerih deda približno šest «to premogarjev. Delajo precej redno in delavci so organizirani še precej dobro v premogaraki strokovni organizaciji U.M.W. of A. Vzlic svoji taborni organizaciji pa se dobivajo za svojo produkcijo le majhen delež. Največji del gre v maljio premogarskih baronov, trgovcev s preinpgom, železniških akcionarjev in drugih enakih ljudi
Moje orodje je šivanka. (igla). Pa tudi meni ne gre boljše. Vsled < kapitalističnega gospodarskega sistema gre največji delež fabri-kantom in trgovcem. Ali ta krivda se ne vrši le premogarjeni in krojačem, marveč vsem delavcem, cjerkoli vlada in gospodari uia-
jk _ profit, današnje zlato tele. |
Dne 8. nm'. smo imeli tudi tukaj volitve zai državni zbor (kongres) in postav oda j no deželno zbornico. In tukajšnji delavci so' pokazali, da so razredno zavedni. J Demokratična stranka je dobila 61 glasov, republikanska 81, socialistična pa 83. Pred šterimi leti je marsikdo vprašal, kaj je pravzaprav socialistična stranka. Danes je drugače. Imamo štiri socialistične klube: češkega, poljskega, angleškega in jugosl. št. 26. jugoslov. soc. zveze.
Delavci snujte in vstanovljaj-te vsepovsod socialistične klube, da bomo po dveh letih še boljše pripravljeni za volilno bitko, kot smo bili letos.
Agitirajte tudi za naš list "Proletarec", Nekatere, ki ne znajo še ločiti dobrega psenične-ga zrna od ljulike, slišim včasih, dat "Proletarec" prinaša premalo zanimivo gradivo.-
Zavedni delavci! Taikim tova-rišem razobložite, da mora najbolj vsakega delavca zanimati, kako se bo rešil današnje kapitalistične tlake. In tako vsebino prinaša edino le "Proletarec."
Le čitajte pazno 44 Proletarca" in našli bodete toliko zanimivega in podučnega čtiva za delavce kot v nobenem drugem slov. listu. Delavca zamorejo zanimati dnevne novice o razpraivah pred sodiščeifi, o cvetoči hruški sredi zime, o pisanem metulju v pozni jeseni, o ubepli železniški lokomotivi itd. še le v drugi vrsti
Najzanimivejše za delavca je in mora biti osvoboditev iz gospodarske sužnosti.
Vsled tega tudi priporočam vsem delavcem le "Proletarca' v prvi vrsti.
J. D—č.
je ta boj uspešen, pokazali nam je izid zadnjih volitev, u katerih je razvidno, da »e je socialistična stranka v zadnjih dveh letih podvojila. Ali naj mi clevelandski Slovenci le od strani gledamo ta boj, kterega bije združeno delavstvo za svojo in našo osvoboditev h kapitalističnih krempljev, ali naj priskočimo iu pomagamo, da čimpreje zrušimo trhlo stavbo kapitalizma in na razvalinah i-stega ustvarimo nov družabni sistem, na podla&i svobode, jedna-kosti in bratstvav v katerem bode imel vsak zdrav človek pravico do dela in do celega svojega produkta. Sklenili smo da ne, in smo si v ta namen ustanovili soc. klub, da se tako lož je izobražujemo in podučujcmo v važnih vprašanjih socializma,
PAIN-EX PELLEK
Najboljše nr»«<Mvo proti bolem, revina-tunm, ohromeli }ir|»teni( t in ene kitu težavam je L)W. RICH i KWJLV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine oz<lravi takoj, «manjša vnetje ln mehurje in olajša boleče dele. 1 »ranite »e* njiui iveeer in ijutraj; drgnite »e dobro, da preide lek v kozo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljn lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v beJrih, za zolx>l>o! in neural^ijo. Prodaja ne v v*eh lekarnah po 25 in ftOe. (ilejte na sidro pri steklenici — ono vaui je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St, - - NEW YORK.
no je sedaj mnogo močnejše in podpira- ima večjo zdravilno moč nego po-
prej. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Avenue, Chicago, 111.
Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo se niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
mo soc. stranko in njeno časopisje.	p .
Vem, da je v Ctevedandu mnogo rojakov, kteri imajo smisla za organizacijo, čitajo naše časopise, posebno "Proletarca" in pravijo, da »o socialisti. Vendar pa imajo različne razloge, da ne pristopijo v naš klub. Pozabite na vse te vaše razloge, kteri so ni-čevi. »Socializem ne aahteva od nikogar, da naj zataji svojo narodnost in se odpove svoji veri.
On prepušča vsakemu njegovo o- k .q ge ^^ brerfigne p08ta. nebno prepričanje m ne scuva	imanjkllje ibližn0 10.000
n»*! proti »vodu. Pristopajte	VB,ulbencev. Zač,etni.
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ->ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal za-
FRANK UDOVIfi,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža pohištvo, premog, drva io drugo. Oglasite pri nicm.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
—
v naš klub, naše koristi so skupne torej tudi skupno nastopajmo proti našemu sovražniku, — kapitalizmu. Pokažimo, da ne za-
ki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša Šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem,
v. . ... ki dokončajo šolo s povoljnim ostajamo za našim, rojaki.^ po _ vspehom 80 glužbe osii?lirane. pj.
šite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. Natio-
dmzih krajih Zedinjenih držav.
Klubove seje se vršijo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Fr. Kor-četovi dvorani na St. Clair Ave.
Delavci vseh dežela, združite se. ničesar nimate zgubit i kakor svoje verige, pridobite pa lahko celi svet.
M. Petrovčič.
Vse pritožbe j
glede uredništva in upravni-stva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu. 604 N. Curtis, Chica-
ro, 111.
ROJAKI *
Ce kocete piti dosre
nal Telegraph Institute, Cincinnati, 0„ Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, Ia., Portland, Ore.
Neff, Ohio.
Cenjeni sodrug urednik!
Že dolgo se nisem oglasil v našem pravem delavskem listu " Proletareu" katere«ga najvišje cenim med vsemi slovenskimi listi, kar jih izhaja v Ameriki. Ni bilo časa, pa tudi ne preveč gra^
Cleveland, Ohio.
Cenjeni urednik!
Ni mi namen poročati vam kako posebno novico, pač pa bi ra< spregovoril par resnih besedi j na šim rojakom v Clevelandu.
Neznosne raznuere v starej do movini. prisilile so nas, da smo si izvolili Ameriko za novo doda je Amerika' dežela svobode in blagostanja. Ali že po kratkem bivanju v deželi "svobode" smo spoznali, da tudi tukaj ni tista obljubljena dežela, fte nam je v spominu kriza, ktero smo imeli pred par leti in ktera nam je j a sno pokazala, kako da smo delarv-
ei odvisni od kapitalistov. .
Kaj pa je bil pravi uzrok ta*-kratne krize? Povedali so nam da overprodukeija. Nar«flili smo mnogo več, kakor smo poraibili in zato so nam naši delodajalei odpovedali delo. Premislite malo
0	tem! li je mogoče n. pr., da je farmar prisiljen stradati, samo zato, ke.r več pridela kakor pora bi zase? Ne. nikakor ne! In rav no tako je z delavei. Kaiko naj n pr. delavee, kteri naredi na dan vrednosti za pet dolarjev, a dobi zato «auno dva dolarja v obliki plače, kupi nazaj svoj produkt? To je nemogoče, hi tako nam bodejo zopet nekega dne naznanili, da nas ne rabijo več, ker preveč naredimo in imajo vsa skladišča polna.
Iz t<*ga lahko vsakdo sprevidi.
1	dia je današnji sistem krivičen, ker izrablja delavce in jim celo
* odreka pravieo do dela.
Toda zlata doba zsi kapitaliste se bliža svojemu koncu. Zavedno delavstvo, videč da se mu dela krivica, se je dvignilo in združeno v socialistični stranki napovedalo boj svojim zatiralcem. In da
West Mneral, Kans., novembra. Cenjeni urednik Proletarca!
Prosim blagovolite mi odstopiti malo prostora v našem edinem de-avskem listu " Proletaree". Ve-iko je tukaj Sloveneev-soeiali-stov .ali toliko napredni še nismo lili, da bi si ustanovili socialističen klub. Sedaj pa ko je prišel rojak Adam Lukeshich in nas je hitro spravil 12 skupaj smo si u-tftanovili socijalističen klub, ki ga priklopimo k Jugoslovanski soc. Zvezi. Cenjeni rojaki tu v Mineral in na okolici živeči, pristopite nam, v naše vrste, ker to je socialistična delavska stranka, ki se bori in poučuje delavstvo za izo brazbo, do napredka. Cenjeni rojaki. Vam je znano ,da smo se letos borili za višjo plačo, po preteku 5 in ¡>01 meseca sj«0 dosegli malo povišanja, ali draginja je pa toliko narastla v našem boju. da smo še sedaj na slabšem kakor po-pred, pa kaj to dela mislim da je vsakim znano ,ker ko pridejo volitve, namesto da bi volili delav sko strako, pa volijo kapitaliste republikance in demokrate. Dragi rojaki! zdramimo se; kajti vsakemu je znano, kako so kapitalisti ob volitvah tekali od hiše do hiše in prigovarjali: mene volite, me ne volite. Tako so rekli republi kanci in demokratje. Plačevali so tudi za pivo in cigare in hodili celo v rov. Vse to pa je pomenilo le palico, za tiste, ki ne marajo nič ne za se ne zadružino.
Slovenski in hrvatski delavci soc. klub, kjer se bomo pripravljali za bodočo politično kampanjo Soc. pozdrav!
Pongrac Jursehe.
Stara navada je zdraviti revmatizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller'\ Pravi ain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steiklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri cupovanju je treba na to paziti.
pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B« Mahnicti-u,
714 Markel Street Waakegai.
; -j
L*ri njemu je v»e najbolje. Kdor ne vrjamc, naj se prepiča.
POZOR!
Po navodilu ilovenske angle&ke slovnice, tolmača in angl. ulov. slovarja se lahko vsaki preprosti ilovek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi priuii, kar je v tej deieli nujno potrebno ako hoče kak boljii posel in ne odvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 638 W. 145th St., New York.
Posredovalna pisarna sa nakup
in prodajo je hii, stavbiM itd.
PETER MATELIČ, Škof J a ulica it. 10, Ljubljana (Kranjsko)
ima naprodaj različne hifte z in brez vrtov, dalje, koncesionirane obrte
V staro domovino potujočime se pri poročam, da se zaupno obrnejo na to piaarmo.
JOS. PREZRL,
Slovenska Groccriji, 1932 West 2 2 ti d Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DO IVI.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. Ill
LOUIS
moderno urejen salun
NA 113 MILWAUKEE AVE,, KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
POZOEI
JOHN HROVAT,
Irvatsko-slovenski brivec se pri->oroča jugoslovanom za mnofo-brojen obisk.
Brivnica prvega 1707 8. Center ave.,
razreda.
CHICAGO.
POZOR! SLOVENCU POZOR!
S A L O O N 1
s modernim kerlji&en
Sveže pivo v sodčkih ia buteljk*! ia druge ramovratne pijače ter naijAl; amodke. Potniki dobe ledno 6me mi
Poatreaba točna in ia borna.
Vtem Slovencem ia drugim SlovaMÜ ac toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicafij
Podpisani naznanjam roj kom v Chicagi in okolici, sem odprl novi saloon 825 Blue Island Ave. T dobro pivo, vino in dobro sko.	Se pripo
John Mladič
2236 Bo. Wood St.
Leopold Salttel
Angleščina
Žalostna dedščina.
> ^
Doibroznano dejstvo je, da otroci podedujejo po svojih starših ne samo njihove kreposti, marveč tudi mnoge napake. Najžaloat-nejša dedseina je bolezen ali nagnjenost k istej. Taki ljude bi morali vedno kar najbolje skrbeti za-se in tiste, ki jih nadlegujejo revmatizem. razdražljivoM in druge dolgotrajne bolezni, opozarjamo na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki v takih slučajih gotovo prav izvrstno učin-i :	-
kuje. Pomniti treba, da je redna Najboljše in najfinejše obleke prebava temelj zdravja in moči j	to po nizki ceni na prodaj
iii da je Trinerjevo vino čudovito . — 7x1 ravilo za sve prebavne nered- pn U oCnWARTZ, nosti. Uravnava delovanje vseh 16—18 N Halsted 8t.. Chicago organov, olajftava bol in Ščipanje. Velika zaloga klobukov, čepic, če-želodčne neprilike. zapeko, tudi vljev, perila in kovčekov. zastaralo, revmatizem, glavobol in Kdor kupi za pet dolarjev, dobi ('revesne bolezni. Trinerjevo vi- darilo.
brez učitelja! Slovensko An-_	gleftka Slovni-
ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. U* St.. New York. N. Y.
Največja zaloga »lov. knjig. Piftite po cenik!
v kaaenakih ia eivilaik Ante P bon« «065.
Offte« P bo*« Mala S065 m ferideaee Phon« Irwtaff 4lH
URAD: 97 METROPOLITAN BXJÍ
Bevaroaap. of«l Randolph ia La Ban« alle« Stanovanje: 1217 Sheridan
«SBSBHB
Aka hočeš dobro naravno vino oglasi ae pri
JOS. BERNARD
1903 Blue Iiland Ave.
Telefon Canal S42	CHI
Pri njemu dobiš najbolja kalif« aka in importirana vina.
Valentin Potisi
GOSTILNIČAR
1237-lst St.,
U Salle,
Toéi vee, goatUai podr*j«a tae* priporoča rojakom aa obtlM