213
Obrtnija.
Klub slovenskih tehnikov na Dunaju
razpošilja   resnega   uvaževanja   vreden   oklic,   kateri slove:
„Pred štirimi leti je položilo malobrojno število slov. tehnikov temelj organizaciji tehniški delujočega in mislečega dijaštva slov. na Dunuju. Zasnoval se je v področji akad. dr. „Slovenije" — v IV. okraji dunajskem „Klub slov. tehnikov". Pričetek je bil skromen zbog pičlega števila članov, kateri so se pa vendar z vso požrtvovalnostjo začeli zanimati za načela svojega bodočega delovanja.
Zanimanje za dovršeno strokovno izobrazbo pro-šinja vsakega — nihče pa ne pozablja tudi obče — zakaj tudi v tej naj se odlikuje stan tehniški. Do najnovejšega časa so se gojila v klubu samo strokovno znanstvena predavanja, petje in glasba; lansko leto smo si pa vstvarili članovi točen program, katerega izvajanje započenjamo.
Potresni dogodki na Kranjskem so pokazali osobito, kako slabo se je v Slovencih obče skrbelo za tehniški naraščaj in kako malo se je vsled tega gledalo posredno na najbolj produktivno stran narodnega gospodarstva. Nad vse resni so časi v naši domovini in veliko delavcev železne vstrajnosti in prebrisanosti v tehniškem pogledu potrebuje v kratkem naš narod.
Štirinajst nas slov. tehnikov na Dunaju se zaveda svojih dolžnostij do domovine, pa hoče, da stopi kedaj kot dobro organizovana skupina na domača tla. In |kar razmotriva ta skupina po svojem programu, dovolite visokospoštovani gospod, da Vas obvesti:
214
Premišljevanje naše se kreče v prvi vrsti o vprašanju narodno-gospodarskem, v kolikor vanje posega stan tehniški. Uverjeni, da si le ob materijelnem blagostanju pomore tudi duševni kapital in plodovi njegovi, da je le on nosilec moči narodove po sedanjih nazorih, da vse ravno zbog tega in zbog indi-viduvalnega egoizma išče imetka v polajšanje živ-ljenske peze — lotili smo se tega vprašanja. Ne-čemo, da nas Slovence zarobi tudi nasprotnik na naši zemlji domorodni, in da oddamo vse posvetne blagre za dušne ter na sodnji dan šele obračunamo z onim, ki nas želi vpropastiti.
Povečavati narodni kapital, ne da bi narod sam trpel škode ob tem, v to je treba vstvariti v najkrajšem času sistem, pri katerem se bo moralo dati ravno tehnikom našim najuplivnejšo besedo in odka-zati najpremišljenejše delo.
Dim podjetnih naprav Slovencem preveč škoduje — govori se — a istina je, da škodi le radi tega, ker imamo tako malo domačih podjetij. Zemlja slovenska je zemlja poljedelstva in živinoreje — jednostranska torej njena produktivnost. Neresnica, da vsa sreča naša obstoja samo na teh dveh, v nas jedino produktivnih poljih nesistemizovanega našega narodnega gospodarstva. Kmet bo ostal vedno temelj v narodu, on bo moral v nekoliko prispevati, da se povzdignemo kdaj nad poljedelstvo samo in se priučimo pridobivati si imetka z večjim pridom, kakor bi čakali na zemljo samo. Kmetijstvo in živinoreja v nas nikdar ne bodeta delala čudežev, in naj jima priskočimo v pomoč še s tako umetnimi sredstvi; zemlja slovenska sama ni dala v celoti pogojev za to.
Imamo zakladov, kojih ne vidimo v jednostranosti svoji nazorov, s katerimi si kmet nič ne opomore. Surovine naših zemelj, prirodna bogastva, to bo treba izkoristiti s pomočjo domačih prirodnih sil, ter jih predelavati v izdelke domačega obrta in industrije. Dobro promišljene industrijalne naprave bi provzročile v nas velikanski prevrat, če drugje ne, vsaj v trgovstvu, ker bi se počel domači izvoz, denar pa prihajal v dežele. Srednji stan, stan obrti, povzdignil bi vse sloje iz srednjeveške dremavosti k čilosti; donesel bi nam novih praktičnih nazorov in smerij. Zakaj toliko naših krepkih rok potuje preko oceana pomnože vat tuji kapital, zakaj se drugi trudijo od zore do mraka na kršni zemlji za krompir v oblicah! Transmisijo sredstev v nas premalo poznamo!
v
V času, ko se je začelo podjetno Židovstvo ogledovati po naših zemljah, brusiti moramo meče podjetnosti, da se paralizuje napad preobjestnih tujih gospodarstvenikov.
Člani tehn. kluba smo prešinjeni vseskozi s tem duhom, in stavili smo si na prvo mesto to, da proučavamo, kje in kako bi se dala kedaj osnavljati premišljena domača podjetja.
Vspoznavati hočemo do najmanjše zadeve vse lokalne razmere domovine naše; surovine, prirodne sile, občila, tarifno in colno' politiko, delavske odno-šaje, sovražnike podjetij, materijalne vire itd.
Proučavati hočemo, kako se bode s tehniškimi sredstvi pomoglo našemu propadajočemu hišnemu obrtu do večje veljave, kako bi se pomoglo drugim narodno-obrtnim napravam, ki v zastarelosti ne morejo napredovati zbog pomanjkanja osnovateljev originalnih pomočkov. Proučavati nam bode naprave tujcev na naši zemlji, da se bo znalo, kako daleč seza njih upliv doma in drugod.
Vse tožbe za obrtjo v večji meri so brezuspešne, dokler se stvarij znanstveno ne poloti s tehniškega in ekonomiškega stališča. Vsi zakoni so iluzorični v tem smislu, ako ne more dati izvajanju zakonov nihče povoda.
Ker nam je slov. tehnikom misliti, da se začne tudi v nas tehniška veda gojiti v praktično znanstvenem smislu, pa da se bo moralo početkom bodočega stoletja ustanoviti osrednje podjetniško-teh-niško društvo s svojim glasilom, zastopajočim vse podjetne naprave slovenske, obrtna in umetno-obrtna učilišča itd., tedaj nam je posebna naloga za časa študij, da si ustvarimo svoj jezik, t. j. napraviti slovenščino zmožno, pisati v nji vsakojake tehniške razprave, Kakor je stroka naša v Slovencih slabo zastopana, tako nedostaje tudi tehniške terminologije. Na tem polju hočemo storiti za časa študij, kolikor nam bo mogoče. Delo si mislimo razdeliti sistematično na stroke. Glavna opora vsemu delu je narodni jezik, zatorej smo začeli sedaj crpiti iz Wolf-Pleteršnikovega slovarja vse ono, kar je v narodovi govorici, in kar so ustvarili tehniškega besedoslovja dosedanji slov. jezikoslovci in dnevna potreba. V ta namen obstoja v klubu odsek devetih članov, ki se je prav marljivo polotil tega dela.
Za tem bode sledilo šele važnejše in težavnejše delo: vstvarjenje in določevanje izrazov, katerih nam še nedostaje v vseh tehniških vedah. Ker so drugi slovanski narodi, zlasti Čehi in Rusi si določili že jako obširno tehniško terminologijo, nabaviti si bo-demo morali sedaj tehniške slovarje, poleg tega pa tudi tehniških knjig in strokovnih časopisov istih narodov, da izcrpimo iz njih, kar je ugodnega za naš jezik z vodilom: ne se po nepotrebnem cepiti od drugih Slovanov, kjer se lahko bližamo. Velikih žrtev nam bo treba in klub misli ravno sedaj najbolj, kako bi zadostil svojim potrebam v tem pogledu.
Nadalje uvidevamo, da se nam je polotiti kolikor mogoče proučavanja slovanskega sloga in slovanske dekorativne umetnosti. Kaka bogastva so v slovanskih narodih v tem obziru, pokazala je dosedaj v največji meri narodopisna razstava češko slovanska. Nihče ne odreka Slovanom velike bodočnosti v njihovem slogu.   Belokrajinske  pisanice  imajo domačih
215
naših ornamentov za celo zbirko — surovi so še motivi in preobrazovati jih bo treba ter uvajati v arhitekturo in na naša obrtna učilišča, po njih pa v umetne obrti. Tudi tukaj nam nedostaje dražih publikacij čeških in ruskih; prepičlo nas je število članov da bi vzmogli, kar potrebujemo. Poleg velikih žrtev privoščiti se ne moremo dosedaj druzega nego jedva svojo čitalnico zbog oddaljenosti od osrednjega društva.
Velespoštovani gospod! Usodili smo, si obrazložiti Vam težnji naše — vedeli smo, da nimamo sedaj ¦ mnogo opore in somišljeništva, zatorej se obračamo do Vašega Blagorodja, ter Vas prosimo po možnosti podpirati naša stremljeno. Oprostite, če se drznemo povabiti Vas v očigled sedanjemu položenju in hotenju našemu k pristopu v „Klub. slov. tehnikov kot svetovalec in porodnik.
O delih naših se bo poročalo po pravilih točno koncem vsakega leta. Delali bodemo pa z veliko večjim veseljem, če bomo videli, da smo našli pospeševa-teljev našega zanimanja. Posledice gotovo ne izostanejo. Da Bog poživi tehniško jedinstvo!"
Slovenski tehniki so se lotili težavnega dela, a ves narod jim bo hvaležen, če je poženejo. Zato pa upamo, da bode slovenska inteligencija klup vestno in zadostno podpirala, kar jej s tem kar najtopleje priporočamo.