PRIMORSKI DNEVNIK — —1 UHIU Ul _GLiAS|LO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Uto VI - štev ifii /i cvon Poštnina plačana v gotovini ^ * Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 17. avgusta 1950 Cena 15 lir Hill V RRJ g požrtvovalnost v socialistični izgradnji 0 eljene so prehodne zastavice in denarne nagrade v skupnem Jiesku 19,160.000 din - Izjava podpredsednika ameriške Progresivne rar,ke Johna Roggeja o miroljubni politiki FLR Jugoslavije 16- ■ Ob zaključke Vlad P sk| dobe pode-. da nagrade in pohvali ljU; V sociali‘ že S.edai ie bilo % petlcH. tzvaianjem seda-tnanjp ,c?ano visoko pri- Wova^ isim kolektivom, BSfr. ? Pj?'«enitem 74 napredek socia- z ne Jugoslavije. ^lada’ Centralni od-i«‘ 'e sindikatov Jugosla- *Hli prSoT1 ministri so d°-^ zastavice in de. ?u MjSŠmoh* skupnem zne- sini in i Jbnarjev najbolj-2a zaslu J 3luznim kolektivom 3ih knl«L.i Naziv «na]bolj-stavice in lV0V“ Prehodne za-^ » £w.agride Zvezne vla. Aktivov ni°- delovnih ko-lelct'— naziv IVOV)), «zaslužnih ko- ^rnlhUa^ in nagrade ^ odbrrv ter centrai- k dobil-, 44 i, ^v,€?e sindikatov •ektivov n„ kolektivov, 135 ko- 2a ^osežPnd Je 1° Pohvaljenih ^ ?ene uspehe: kolektiv;" S0 n'?d nagrajenimi s° kili 5oraZerl Ze Poznanih, ki timi 1 ze večkrat -------‘-m tUfl; ‘uul novi v:rr:tai nagrajeni, 1? tovarn? Jktlvu Med njimi 'kara v «• ,^ro,ev «Ivo Lola t?raieria .ZeIfzniku. ki je bila ’ dai;n . Prvem letu petlet-v ^ariborndV?rrla avtomobilov v Corici • ’ z?jezniška postaja ^iviši,111 mnoS° drugih, & ?a svoirfn^3/1^ in na§ra" dpu..J° Požrtvovalnost bo- m”"1 r»i. nagrajenih podjetij 'frJTda -- iaSU' ko x pri' i? n*d Prevzamejo upra. I vsiojero. v?rsvnim at svetom in Dr1" kolek« Podjetij ter v 100 to veIik0 Se v ?r. .sP°^-hudo za nove socialistični izgradnji. fei «Popol- Oinni 7 ;7invo jU- Sa Nacionalnega p!^ PodiL0jrambo miru«, je o. ®f?sivB? dsednik ameriška if 7 1S ainerisK-a l».i"C-rankfi John Bog' ^nju^rvjuju Področij „ *°'ainet- si narodi mo- 9* UstTi Pavico, z dopisnikom »Ustanavljanje blo- fcjo ZN'. izve- da v okvi- SVoi °rnv 'J iastn s.vojih državah di-„V lo VrnS* način' ne da bi j uSa dri. >avala katera *av. ^‘zava ali • koli bas ^UdTšvaU skuPina dr- knfnisf. Prenehati f°A • m°rai° ' , , *kn0 n"uL3 svojo hege- dri o Iliji ‘n si^l-Pridejo v Jugosla- Ehrenburgu in vijoča’ naj .. »°.8aia y tTj™-j£l^i2JSLj£ ‘‘išega^’" ' V tpi ^ rs^uajo, k; , aj.rtineaj,. ?rzavi, je po mo-eSa r. ». vrstna misel. Ni rtsninf, načina za epravf kakor p, “Pel j, a,nketo. ,a. vi-v Prvj2 p°s/’ da sem to sto-seL j Vici t. 1. Zado- spoznanje da človek sam Jaz sam sem Htv0Sfm-da HPHRHRI slikam m vlada kljub velikim . v9r . vDravlioi^ j.i_________ jugoslovansko Dobil°Pravljata lotin . sem vtis. dobro .. Vtis, da so se teHc.’ie svoie in Industria- rl^nfcSi^v« z istim IjJ* kojevalfU ’ 3 katerim u v vojni. Ko bi St« v Jucolj Vc^a kova teal‘. dafl i'1- bi se pre-Oa^užbe br,'z vsake podla-ii^ditltt, “na Jugoslavija C “°sedom ^ne Pr°ti svo-jaj0°2e,1nliu iu1!,1 trditve, da se h Voiaškc k ie ustvar- 'rlih k> s. mnenji, "taj Je po nie" 'k 2» ,e navedel0 u°Vni razloS’ “ 5a svoj H?nry Walla- Vj,«cl°t> iz Piogresivne ta ^fsHm - 8e ndgovorii: h, Kfi.-. . * din^ak hIn ie- g’avni razlog *Casa WrIJa Haeea in C a s tem j : ki sta ga Sat tilanstv 9 Sd Su odP°' kk ki' njuni , v Progresivni na zunar • ugacno gledajo kar" nj(°- Potitikof po- nfaa zastn 6 K°reje. ni trebBamoristaliSae' da se v amoa’- B povedati član-^ k anki m’ da moram ostati "‘^'Peni in v prePričatl, ali Sl tem mo;eV3#m drugim, ki Vi0 izbojeva^f mnenia. po-Kmenju Sku*^af nUŠn- *«lr Po mniee^' b3m to 6)1. ceu ne h mnenju se flv dat, ci^l.1 kdo treba od- skHcl?. ’ ampak bi Itn, esivno I lzr?dn> kongres n bi ,da vso naaVvslm kongresu bi si ki : zmaeair, ° Prizadevati, ^šli ‘“dl stali2?fg°,V0 stališče. ^falijz u siai> Vf>ov fciS njegovih ?«« S,l5z- Waha a sva Emer- teg‘aln 3az"wa^rSna . . ?a4ea6ina. zaUaaa “i izbral V>- zabfevf- nimam 6ga kongresi vsk]icanic s resa, vendar pa prodni kongres ^,IZI0|°9P ?re. lezg.HAGEN ‘■d * se sedaj razpravlja o tem, naj bi se takšen kongres pozneje sklical. Ze od vsega začetka je bilo moje stališče glede zunanje politike drugačno, kot so bila stališča Progresivne stranke. Prav cd kongresa v letu 1948 Pa do danes sem zastopal stališče, da mora biti naša politična osnova y. zunanji politiki mnogo močnejša. Na državnem kongresu v Chicagu v februarju leta 1950 sem predlagal sekretarju državnega odbora Progresivne stranke Baldvvinu, naj naš program zajame tudi posebno točko, ki bi zadevala pravice malih narodov v okviru Ustanovne listine ZN, zato da bi se ti narodi rešili vmešavanja drugih držav ali sku- pin drugih držav M svoje notranje zadeve. Baldwin je odgovoril, da bi takšna točka v programu povzročila razcep v Progresivni stranki, in naj zato ne vložim takšnega predloga. V tistem času sem našel kompromisno rešitev in sem svoje stališče jasno izrazil v gov.oru, ki sem ga imel na tem državnem kongresu, nisem pa predlagal posebne resolucije v tem duhu«. Na vprašanje, kakšne napake je vodstvo Progresivne stranke zagrešilo ob odpovedi Walla-cea in Emersona, je John Rog-ge izjavil: «Dve največji napaki progresivne stranke sta: 1. da smo preveč pazljivo ravnali pri grajanju napak. ZSSR in 2. da se nismo potrudili, da bi vodilna mesta y Progresivni stranki zavzeli tisti, ki niso pripadniki Informbiroja. V svoji zunanji politiki bi morali v našem programu že zdavnaj postaviti posebno točko, v kateri bi prav *ako kot ZDA obsodili tudi ZSSR, ker se skuša v Sava tj - notranje zadeve drug:,, bi morali svoje stalisue vici Jugosla..... da izvaja svoje reforme r„ '• ,. To bi bili morali storiti takoj, ko je postalo po sporu .z Inform-birojem jasno, da se skuša ZSSR vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije. Tega nismo nikoli storil', v , n? na našem kongresu ~ v.arju 1950». BOLGARSKE OBLASTI TERORIZIRAJO PREBIVALSTVO KRIMSKE MAKEDONIJE V prvih desetih dneh avgusta so internirali 500 makedonskih družin - Protest pripadnikov romunske narodne manjšine v Vojvodini proti zločinom romunskih voditeljev nad Jugoslovani v Romuniji Zakaj če trdijo, da imajo prav To vprašanje postavljamo vsem tržaškim — slovenskim in italijanskim — kominformistom spričo ene zadnjih nezaslišanih laži v zvezi z nacističnim generalom Von Kleistom, o čemer smo že v zadnji številki našega dnevnika pisali. Danes objavljamo fotografijo naslova, ki ga je objavil v «UNITA’» fašistični dobrovoljec Davide Lajolo in ki je taka (v originalu je naslov natiskan z velikimi črkami čez štiri stolpce). BEOGRAD, 16. — Begunci iz Makedonije, ki so pribežali v Jugoslavijo pred terorjem bolgarskih oblasti, javljajo, da so bolgarske oblasti od 1. avgusta dalje začele izvajati v Pirinski Makedoniji množične internacije makedonskih družin. V prvih desetih dneh avgusta je bilo interniranih okoli 500 družin iz okrajev Blagojev grad, Gornja Drumaja jn Petrič. Interniranje makedonskega prebivalstva pripravljajo tudi v ostalih krajih Pirinske Makedonije. okraju Blagojev grad so . m 2. avgusta internirali okoli 10 družin. Od 7. do 9. avgusta so ir.terr.-irali v Petričkem okraju okoli 200 makedonskih družin, od katerih 50 iz mesta Petriča. Begunci javljajo, da vršijo bolgarske policijske oblasti teror in preganjanje nad mirnim prebivalstvom. Množično interniranje Makedoncev v Pirinski Makedoniji kaže, da izvajajo bolgarski voditelji tudi take u- DANES SE ZOPET SESTANE VARNOSTNI SVET Delegati proučuielo predlog Indijske delegacije glede Koreje krepe, ki mejijo na fizično iztrebljanje makedonskega naroda, ker se ne morejo upirati težnji Makedoncev iz Pirinske Makedonije po narodni svobodi. Tanjug javlja tudi, da so bolgarske oblasti prepovedale jugoslovanskim kmetom v obmejnih krajih obdelovanje njihovih zemljišč na bolgarskem o-zemlju. Razen tega so bolgarske oblasti tem kmetom onemogočile pobiranje poljskih pridelkov na njihovih zemljiščih na bolgarskem ozemlju. Tanjug javlja dalje, da so pripadniki romunske narodne manjšine v avtonomni pokrajini Vojvodini obsodili zadnji proces v Bukarešti in druga zločinska dejanja romunskih voditeljev nad jugoslovanskimi državljani v Romuniji. V pismu, ki so ga poslali jugoslovanskemu odboru za obrambo miru poudarjajo, da je zadnji proces, ki so ga vprizorili v Bukarešti, nov. poizkus klevetanja Jugoslavije, kakor je to bilo na procesih v Budimpešti in Sofiji. V komisiji, ki jo predlaga indijski delegat, naj bi bili nestalni člani Varnostnega sveta, t. j. Indija, Jugoslavija, Egipt, Norveška, Kuba in Ekvador LAKE SUCCESS, 16. — Danes se bo ponovno sestal Varnostni svet. Indijska delegacija v OZN pripravlja natančnejše besedilo predloga, ki ga je bil Benegal Rau ustno postavil v ponedeljek. Varnostnemu svetu. To besedilo bo verjetno predloženo pri prihodnji seii Varnostnega sveta, ki bo v Četrtek, v obliki resolucije, če lx> indijska delegacija menila, da je možno, da bo sprejeta. Benegal Rau je, kakor je znano, v glavnam predlagal: 1. prenehanje sovražnosti in ' u-mik severnokorejske vojske severno od 38. vzporednika; 2. rešitev spora; 3. sestava statuta za vso Korejo. V zvezi s predlogom za u-mik severnokorejskih čet je predstavnik indijske delegacije izjavil: «Potrebno bo precej časa za umik, tudi če bi ta sklep sprejeli jutri«. Opazovalci izjavljajo, da je ustanovitev komisije vprašanje postopka in da zaradi teaa ni podvrženo vetu. Toda drugi domnevajo, da bi Malik znal oporekati te- mu, češ da to vprašanje ni vprašanje postopka, kajti v komisiji, kakor jo predlaga indijski delegat ne bi bili, sovjetski interesi neposredno zastopani. Komisijo bi namreč sestavljali nestalni člani Varnostnega svata, ali kakor jih imenujejo i«čest majhnih«, in ki so: Indija, Jugoslavija," Egipt, Norveška, Kuba in Ekvador. Posamezni delegati razpravljajo danes med seboj o besedilu, ki ga je predlagala Lpdi-ja. Odvisno je od reakcije, ki jo bo ta predlog izzval pri teh delegacijah in pri sovjetski delegaciji, ali bo Indija predložila osnutek resolucije ali ne. Glavni tajnik OZN je danes poslal brzojavko zunanjemu ministru Severne Koreje, v kateri zahteva naj dovoli predstavniku Rdečega križa dostop na ozemlje, ki ga nadzorujejo severne oblasti. Ameriška delegacija javlja, da bo Mac Arthur izročil jutri Varnostnemu svetu novo poročilo o položaju na Koreji za čas do 1. avgusta. Delegaci- ja javlja, da bodo odslej objavljali poročila o vojaškem položaju redno vsaka dva tedna. rile rsna vi&mi zi izselitev Turkov iz ANKARA, 16. *— Alp poroča: Turško zunanje ministrstvo šg ni prejelo bolgarske note o izselitvi Turkov iz Bolgarije, ki je bila pred kratkim izročena turškemu odpravniku poslov v Sofiji. Vladni krogi ne dajejo nobenega komentarja o vsebini note in o odgovoru nanjo, toda y obveščenih krogih sodijo, da je ta korak samo nova epizoda v hladni vojni med obema državama. Smoter tega koraka je, da bi dovedel ankarsko vlado v delikaten položaj, ker je očitno, da turška vlada ne more y treh mesecih sprejeti in naseliti 250.000 ljudi, kakor to zahteva bolgarska nota. Čeprav ne taie bolgarsko-turško konvencijo o izseljevanju iz leta 1925, vendar po- udarjajo, da je ni bilo mogoče v celoti izvesti zaradi težav, ki jih je povzročila vojna. Po tej konvenciji smejo Turki pri izselitvi jz Bolgarije vzeti s seboj vso premično lastnino, toda vsi, ki so dosedaj prišli y Turčijo, niso smeli vzeti s sgboj ničesar. Turška vlada v. nobenem primeru ne rnA-e sprajeti roka treh mešacev, ki ga je postavila sofijska vlada ter bo zahtevala, da se ta rok podaljša. j v ZDA WASHINGTON, 16. — Zelo verjetno je, da bodo letos vpoklicali pod orožje mnogo več vojakov, kakor prvotno določeno, t. i. 185.000. Ravnatelj urada za novačenje je izjavil, da so do sedaj poslali že 100.000 pozivov, od katerih 50.000 za september, ostalih 50.000 pa za oktober. V novembru pa bodo verjetno to število še prekoračili. Konqres Mednarodne šlud. zveze Britanska delegacija zahteva preklic sklepa o prekinitvi odnosov z LMJ PRAGA, 16. ■*- Britanska delegacija na kongresu Mednarodne študentske zveze, ki je sedaj v Pragi, je na kongresu zahtevala, naj se razveljavi sklep o prekinitvi odnosov z jugoslovansko mladino, .ter je izjavila, da ne bo zapustila kongres, če ne, bo la njena zahteva sprejeta. Kakor je znano, je ta sklep sprejel izvršilni odbor Mednarodne študentske zveze na svoji seji, ki jo je imel februarja v Londonu. Na sedanjem kongresu izvajajo predstavniki informbirojevskih držav pritisk na vse delegate, naj bi podprli sklep izvršilnega odbora. v novi belonsKi vladi BRUSELJ, 16. — Van Zee-land je včeraj sestavil novo krščansko-socialno vlado, k-t ii predseduje Joseph Pholien. Pholien je rojen leta 1884 in je po poklicu pravnik. Leta 1938-39 je bil pravosodni minister v Spaaikovj vladi. Zadnje čase je bij med najbolj vnetimi zagovorniki Leopoldovega povratka. V novi vladi je Van Zeeland zunanji minister, Joseph Meu-rice je minister za zunanjo trgovino in za evropski svet; Maurice Brasseur je notranji minister, polk. Degreef je vojni minister. Van Houtte pa finančni minister^ Danes so ministri nove vlade pirisegli, nato so se sestali na sejo, d'a pripravijo vladno izja- Jugoslovani u zon pozdravljajo (Blrnijo iimpslovanskena odbora za obalni miru NEW YORK, 16. — Ob pri- vzhodnoevropskih državah. Kot " Američani jugoslovanskega ro. du bomo še nadalje delali za kar najtrdnejše odnose med narodi Amerike in Jugoslavije, v njihovo korist in v korist ljudi na svetu«.------- 50deiujeld,ržav- Na ^ aian::tveli.kl'dl iu8°" liki jugoslovanske razstave na mednarodnem sejmu v Chicagu je klub prijateljev nove Ju-goslavije y Chicagu priredil «Jugoslovanski^dan», ki se ga je udeležilo veliko število Američanov jugoslovanskega rodu iz Detroita. Clevelanda, Pitt-sburga in Chicaga. V natlačeno polni dvorani je začel prireditev predsednik kluba prijateljev nove Jugoslavije Milan Maretič, za njim p^ je zbor ((France Prešeren« zapel ameriško in jugoslovansko himno in več jugoslovanskih narodnih pesmi. Petem je imel glavni sekretar ((Podporne enote« Winter govor, v katerem je coUdaril, da Američani jugoslovanskega rodu občudujejo veličastne uspehe Jugoslavije in da so navdušeni nad jugoslovansko razstavo, kjer so lab-ko videli, kako jugoslovanski narodi odločno korakajo _ po poti zgraditve svojega lepšega življenja. S proslave ((Jugoslovanskega dneva« sta bili poslani brzojavki predsedniku vlade ILHJ maršalu Titu in Nacionalnemu komiteju za obrambo . V brzojavki maršalu Titu je rečeno1 ((Prisrčne pozdrave po. šiljam0 Vam in Po Vas jugoslovanskim narodom. Z velikim zadovoljstvom smo gledan jugoslovansko razstavo, ki nam je znova pokazala, da jugoslovanski narodi s hitrimi koraki gradijo svojo državo in lepše življenje«. V brzojavki Nacionalnemu komiteju za obrambo miru je rečeno: ((Zbrani na Pi'0-^1 ((Jugoslovanskega dneva« v Chicagu Vam pošiljamo tople pozdrave v. prepričanju, da boste še nadalje delali za mir in varnost na svetu. Pozdravljamo Vašo zadnjo resolucijo, v kateri vabite vse iskrene prijatelje miru, naj pridejo v Jugoslavijo in se na svoje oči prepričajo, ali se Jugoslavija pripravlja na napad- na kateregakoli soseda in ali se v Jugoslaviji gradijo vojaške baze zapadnih sil, kakor to trdi sovjetska pro paganda, in da naj se podobna anketa izvede tudi v sosednjih Kima komedija v ilaliianšSii RIM, 16. — Rimsko založništvo «De Carlo» je izdalo prevodi v italijanščini Nušičeve komedije «Op-Štipsko dete». To je prvo Nušiče-vo delo, prevedeno v italijanščino. Isto založništvo namerava izdati tudi druga dela jugoslovanskih pisateljev. Silen potres v Tibetu Potresne sunke so čutili tudi po vsej Indiji - Ogromna škoda - Manjkajo še podrobnejši podatki tudi glede človeških žrtev NOVI DELHI, 16. — Ob 19.43 po krajevnem času so včeraj y. severnovzhodirj, Indiji čutili v vazniih mestih jn krajih močne potresne sunke. V. Kalkuti go sunki trajali eno minuto in na tisoče ljudi je zbežalo na ulice. Prebivalstvo je terorizirano, ker mu je še živo v spominu grozen potres, ki je leta 1934 v Biharju povzročil 100.000 žrtev. Epicenter potresa je bil v Vzhodnem Tibetu, približno 350 milj od Tejpura v indijski obmejni pokrajini As sam. Veliki potres, ki ga štejejo med pet najsiinejših potresov- y zgodovini ,je prvikrat stresel vse področje pogorja Himalaje včeraj ob 19.43 po krajevnem času. V vaseh A.ssama so danes ob 19.30 še čutili potresne sunke. Središče potresa je Vzhodni Tibet, približno 350 milj severno od meje Assama, od koder ni še točnejših vesti. Toda ves sevemovzhodni obmejni pas je utrpel velikansko škodo. Uničene so bile hiše in poslopja ter vsa železniška in telegrafska mreža. Ravno tako je nemogoče dobiti telefonske zveze s Severno Burmo ali pa z Zahodno Kitajsko, ki sta bili verjetno tudi hudo prizadeti. Ob tibetanski meji so plazovi uničili mnogo hiš. V Tejpuru so čutili 12 potresnih sunkov. Številne hiše so se zrušile. Računajo, da je bilo V severnovzhodnih indijskih pokrajinah uničenih najmanj šest vasi in na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Podatkov o človeških žrtvah še ni. Do sedaj se z gotovostjo ve samo za dva mrtva, vendar pa se oblasti bojijo, da so žrtve številne. Zaradi pomanjkanja zvez s prizadetimi kraji bodo podrobnosti o nesreči zr.ane šele čez nekaj dni. vo. ki. jo bo vladni predsednik podal jutri pred parlamentom. Senat pa se bo sestal v petek. Danes je krščausko-socialna skupina sklenila, da bo soglasno glasovala za zaupnico novi vladi. Padanje prometa na švicarskih^ železnicah BERN, 16. — Švicarske železnice so imele leta 1949 39,8 milijonov frankov primanjkljaja. Letos tudi občutno pada promet na švicarskih železnicah. V Tiencinu odkrili dve tajni organizaciji MOSKVA, 16. — Agencija ((Tass« javlja, da so v Tiencinu odkrili dve tajni organizaciji. Prvi je ime «Prva kolona protikomunistične nacionalne vojske«, drugi pa (tZbcr prostovoljcev Severne Kitajske za narodno osvoboditev«. Tass pripominja, da so ti dve organizaciji ustanovili Kuominlango-vi reakcionarji in. da sta bili ped vodstvefn Cangkajškove tajne službe. “ V ALEKSANDRIJA, 16. — Danes se je sestal politični odbor Arabske lige in je določil dnevni red razpravljanja. Jutri bodo proučili, kakšno naj bo skupno stališče držay članic do glavnih mednarodnih vprašanj in še posebno glede priznanja Ljudske republike Kitajske. G TEL AVIV, 16. — Agencija Tass poroča, da ima Velika Britanija namen zasesti področje mesta Gaza, kjer so sedaj egipt-ske čete. To so baje sklenili v skladu s splošnim načrtom glavnega štaba atlantskega bloka o razdelitvi Bližnjega vzhoda na strateška področja, tako da se posamezni strateški sektorji razdelijo med zahodne države. i.j.i is\ i\\i\m> <;ii sti;\tfi;iii.. ih imiB u.i.\ min \ m nm;miw II f/e/iera/e nazista Von Uleisl consigliere mililare di Tito Min'stri ingtsi li Atene e Belgrado pn conaetare 1'alleanza greto jugosbva nelio stKeramenio dl guerr* Po slovensko se naslov glasi: «ZDA pošiljajo Hitlerjeve »stratege« beograjski kliki — NACISTIČNI GENERAL VON KLEIST — TITOV VOJAŠKI SVETOVALEC«. Spodaj pa objavljamo fotografijo zapisnika, ki je bil sestavljen ob priliki izročitve nacističnega generala Von Kleista sovjetskemu generalu Belkinu dne 5. marca 1949 v obmejnem mestu Horgošu na jugoslovansko - madžarski meji. Poleg sovjetskega generala Belkina sta prejem vojnega zločinca Von Kleista podpisala še dva sovjetska majorja. • • ■ čršditlr.1 zr'i1; .j-šrVf1-: (P ./’T'*t' r —r. v' Nacistični general Von Kieist je torej v Sovjetski zvezi, v rokah sovjetske vojske in torej ne more biti svetovalec v jugoslovanski vojski, temveč kvečjemu v sovjetski. S takšnimi metodami laži se Kominform na čelu s Sovjetsko zvezo bori »za mir in proti atomski bombi«. Za objavljanje takšnih očitnih laži pa se Kominform poslužuje patentiranih fašistični^ razbojnikov kot sta Davide Lajolo, fašistični dobrovoljec v Španiji in njegov namestnik Fidia Gambetti, fašistični dobrovoljec na sovjetski fronti. Angleško - ameriški nesporazum glede obrambe otoka (ormoze Angleška vlada odklonila zahtevo za takojšnje sklicanje parlamenta - Tudi Reynaud je zahteval takojšnje sklicanje francoske skupščine - Kritiziranje ameriške politike glede svobodne izmenjave evropskih valut na seji Evropske posvetovalne skupščine LONDON, 16. -— Danes popoldne se je sestaja angleška vlada pod predsedstvom Attlee-ja. ODveščenj krogi pravijo, da sq razpravljali o vseh vprašanjih, kii so nastadg z zvišanjem britanske oborožitve in še posebno o vprašanju podaljšanja vojaške službe, ki jo namerava vlada predložiti parlamentu. Po vladni seji je Attlee sprejel Churchilla in Edena ter liberalnega voditelja Daviesa. Ta sestanek je y zvezi s Churchillovim predlogom, naj se takoj skliče parlament. Po razgovoru Attleeja z voditelji opozicije so izdali sledeče poročilo: Ob navzočnosti zunanjega ministra je vladnj predsednik sprejel Churchilla, Edena in Daviesa, ki so mu uradnp predložili svojo zahtevo, na; se parlament skliče, pred določenim rokom. Po proučitvi razlogov jih vladni predsednik ni imel za zadostne in zato je sklenil, naj bo prihodnje zasedanje parlamenta na še določen dan, t. j.. 12. septembra. V obveščenih krogih izjavlja, jo, da sie sklep o zvišanju vojaškega roka od 18 mesecev na dve leti lahko ima že za dokončnega, ker ga je ministrski svet danes popoldne odobril. ((United Press« javlja. da so ZDA po diplomatski poti zahte- vale od Anglije, naj sporeči stališče, ki ga bo zavzela v primeru, da izvrši ljudska kitajska vojska napad na nacionalistične čete na Formozi. Tako laburisti kakor konservativci napadajo Attleeja ter zahtevajo, naj bi šimprej razpravljali' o vsej britanski politiki v zvezi z vojno na Koreji. Konservativci obtožujejo Attleeja. da je povzročil razkol med. britansko in ameriško politiko na Kitajskem. ko je priznal kitajsko ljudsko vlado in ko je izjavil, da Velika Britanija ne bo pomagala Združenim državam pri morebitnem spopadu na For. piozi. Tudi ameriški vladni krogi niso povsem zadovoljni z britanskim stališčem- glede For-moze in izjavljajo tudi, da Velika Britanija zavlačuje pošiljanje svojih kontingentov, ki jih je obljubila za Korejo. Beograjska ((Politika« objavlja Tanjugov komentar o obrambi Formoze poudarjajoč angleško stališče, ki je dokaj različno od ameriškega, in ugotavlja zadrego britanskega tiska spričo ameriške politične linije na Daljnem vzhodu. Komentator poudarja nezadovoljstvo v ZDA zaradi angleškega stališča glede Formoze in našteva nato komentarje tujih tiskovnih agencij. LONDON, 16. — Reuterjev dopisnik daJe sledeči pregled položaja na korejski fronti: FRONTA NA REKI NAK-TONG: Na zapadni obali reke sevgr-nozapadno od mesta Vaegvan so velike formacije bombnikov napadlg severnokorejske koncentracije, ki se cenijo na 40.000 mož pripravljenih za napad na Taegu. klesto Vaegvan je v ameriških rokah. Nadaljujejo se hude borbe na vzhodni obali reke okrog mostišč, severno in južno od mesta. V mestu Jongsan, kjer je glavno mostišče, so Severnokorejci podvojili svoje silg in izvedli nekaj napadov z nekimi u-spehi. JUŽNA FRONTA: Severnokorejci so izve.dli majhen umik vzhodno od mesta Sinju, toda zdi se, da se ponovno koncentrirajo za napad. VZHODNA FRONTA: Sile OZN so zavzele nekaj položajev na gričih severno od Sidonga in Kigje. Južnokorej-ce, ki so ostali odrezani izven mest Jongdong in Pohang, ki sta obe v severnokorejskih rokah so z ladjami evakuirali pod zaščito topništva. Vsa poročila se strinjajo v tem, da je bil najvažnejši dogodek včeraj masovno bombardiranje veletrdnjav, ki ga omenja gornje Reuterjevo poroči- Preprečeno zavzetje mesta Taegu z masovnim bombardiranjem veletrdnjav Po izjavah Kim Ir Sena znašajo ameriške in južnokorejske izgube 29.000 mrtvih in 40.000 ranjenih - Po vesteh iz ZDA so izkrcali od začetka korejske vojne 40.000 mož, 50.000 ton vojnega materiala in 2 milijona sodov goriva lo. Bombardiranje se je začelo ob 11. uri z udeležbo 101 letečih veletrdnjav «B-29». Bombardirale so pravokotnik, ki je U km dolg in 5,6 km širok pred Vaegvanom, da bi preprečile severnokorejsko ofenzivo proti mestu Taegu liniji Vaegvan-Taegu. Veletrdnjave so začele z metanjem 3880 eksplozivnih bomb, od katerih je vsaka težka 500 librov. Ta napad je po mnenju vojnih dopisnikov od začetka korejske yojne naj večji. Računa se, da so odvrgli tisoč ton bomb in da se to bombardiranje lahko primerja safno z onim v Normandiji v St. Lo kjer so se, med drugo svetovno vojno zavezniki, izkrcali. Vsaka vele-trdnjava je tedaj nosila 12 bomb, sedanje «B-29» pa nosijo po 40, Smatra se, da je s tem strašnim bombardiranjem vsaj trenutno uspelo Američanom preprečiti zavzetje važnega mesta Taegu. Kljub temu pa so po najnovejših poročilih Se vernokorejci v odseku Vaegvan prekoračili reko Naktong sedem ali osem km severno od mesta. Nekateri dopisniki, ki so se bombardiranja udeležili opisujejo podrobnosti te do sedaj največje letalske akcije. Iz Pjongjanga poročajo, da je ob priliki pete obletnice osvoboditve severne Koreje, predsednik severnokorejske vlade Kim Ir Sen v svojem slavnostnem govoru med drugim izjavil: ((Zapoditi moramo napadalce v najkrajšem času, za kar imamo vse potrebne pogoje. Mesec avgust naj bo mesec dokončne osvoboditve naše domoviite in končni udarec napadalcu ter Singman Re-ju. Napredujte hrabro«. Dalje je Kim lir Sen izjavil, da je severnokorejska vojska doslej zadjala Američanom in Južnokorejcem izgubo 29.215 mrtvih in preko 40.000 ranjenih. Jutranje poročilo severnokorejskega glavnega štaba poroča, da se na vseh odsekih fronte vršijo ostre borbe z ameriškimi in južnokorejskimi sila. mi. Partizansko delovanje se ie povečalo: partizani so pognali v zrak utrdbe v ozadju fronte in dezorganiziralj ameriško oskrbo fronte. Poročilo pravi, da je bilo zavzeto 12, t. m. mesto Hempy, važno središče severno od mesta Taegu. Severnokorejsko poročilo pravi dalje, da so ameriški in južnokorejskl oddelki začeli vzdolž rekg Naktong s protina- padom. Severnokorejska vojska pa je napad odbila in jijn prizadejala hude izgube. V tej bitki ie kilo mnogo mrtvih in zajetih. Vojni plen -je bil naslednji: 7 topov od 105 mm. 10 oklepnih avtomobilov, blindi-rani avtomobili, 15 minometov od 86 mm, 12 topoy drugih vrst in 40 avtomobilov. Mac Arthurjev glavni štab popoldne ni izdal nobenega poročila ker ni bilo na fronti nobenih večjih sprejnemb. Zjutraj pa so severnokorejske čete napele vse sile, da bi razširile mostišče pri Sangjongu. Borba je ostra in ameriške sile poskušajo uničiti severnokorejske, prej kot bi bija ogrožena važna oskrbovalna yeza Taegu. Rušan. Poročajo nadalje, da je Se«-vernokorejcem uspelo prekoračiti reko Naktong s sedmimi tanki po «Podvodnem mostna. Dva tanka je ameriško letalstvo uničilo. Zdi se, da se Severnokorejci pripravljajo na napad da bi končno razširili mostišče, na katerem že 10 dni traja bitka. Kot poroča neki predstavnik poveljstva gen. Mac Arthurja sq Severnokorejci osredotočili v tej coni šest divizij pehote, dva polka tankov in en motorizirani polk. To je doslej v vsej korejski vojni največja koncentracija sil. Iz Washingtana poročajo da je senator Milard Tydings, predsednik komisije za oborožene sile danes izjavil da so ZDA izdale 495.700.000 dolarjev v Južni Koreji od konca zadnje svetovne vojne od’ česar odpade na vojaške svrhe 56 milijonov. Sni mliii °v za vojni material, 201 milijon 2^ upravo in obno-vo ter 53.700 000 pa 2a gospodarsko pomoč. Iz tVashingtona poročajo da-da ie od začetka korejske vojne ameriška vojska izkrcala na Koreji 40.000 mož. 50.000 ton vojnega materiala in 2 mi-lijona sodov goriva. j? P°r°čilih moskovskega radia, so Američani pred umikom iz Seula postreljall 2000 ujetnikov y mestnih zaporih, medtem ko je severnokorejska vojska drugih 17.000 osvobodila, ista agencija pravi, da so v Seulskih zaporih našli priprave za mučenje, ameriškega in japonskega izvora. Po Churchillovem zgledu je tudi bivši vladni predsednik Paul Reynaud, ki je v Evropski posvetovalni skupščini zagovarjal predlog za imenovanje evropskega vojnega ministra, poslal pismo vladnemu predsedniku Plevenu z zahtevo, naj skliče skupno sejo senata in narodne skupščine J er naj jim predloži načrt za podaljšanje vojaškega roka. V pismu pravj Reynaud, da so vsi strokovnjaki mnenja, da vojaški rok, ki je v Franciji krajši kakor y Veliki Britaniji, ne dovoljuje francoski vojski. «da bi uspešno uporabljal še tisto maloštevilno orožje, s katerim razpolaga«. Plev en se je danes zjutraj razgevarjal z ameriškim poslanikom v Franciji Brucejem. Obveščeni krogi izjavljajo, da pripravlja francoska vlada novo spomenico, ki jo bo predložila vsem članom atlantskega bloka v kateri med drugim postavlja predloge, kako naj se finansira program za skupno obrambo. Evropska posvetovalna skup. ščina je danes zjutraj razpravljala o poročilu juridične komisije glede vrhovnega sodišča in glede zaščite osnovnih svoboščin. zjutraj se je sestala iu-di komisija za gospodarska vprašanja. Podkomisija za varnost Pa je popoldne nadaljevala razpravljanje o resoluciji, ki jo je predložil Churchill. Komisija za splošna vprašanja je na plenarni sčji razpravljala o besedilu, ki ga je predložil angleški konservativni delegat Duncan Sandys, Churchillov zet, ki predlaga,'naj se izvede predlog Churchilla o ustanovitvi evropske vojske in evropskega ministrstva za obrambo. Sandys pa je pozneje umaknil predlog, ki je vseboval 20 točk in sicer zaradi pritiska britanskih laburistov ter skandinavskih delegatov. Sedaj pa pripravljajo nov komprojnisni osnutek. Popoldne pa so nadaljevali razpravljanje o gospodarskih vprašanjih ter o predlogu britanske laburistične vlade za polno zaposlitev. Konservativni predstavnik Robert Boothby je izjavil, da je ameriška evropska politika za gospodarsko obnovo poizkus rešiti vprašanja 20. stoletja z gospodarskimi metodami 19. stoletja. Dejal je, da svobodna zamenljivost evropskih valut z dolarjem m mogoče in da je treba funt še bolj uporabljati v mednarodni trgovini. Francoski delegat je predlo-zil psovetovalni skupščini resolucijo ki zahteva od komiteja ministrov naj pripravi mirov-no pogodbo meej zahodnimi ar- jpubliko.^ zahodno“emško re- 17. avgusta IM® Izredna seja Izvršilnega odbora Razrednega enotnega sindikata pekovskih delavcev Izdajstvo Mirislov in DeUe zbornice partizanski tabor v 1». IN 20. AVGUSTA morajo vsi delavci obsoditi Od glavnega odbora Razrednega enotnega sindikata pekovskih delavcev smo prejeli naslednje sporočilo: «Glavni odbor Razrednega enotnega sindikata pekovskih delavcev se je sestal na izredni seji, da dokončno prouči spor, ki je nastal v zvezi z delovnim praznikom 15. avgusta. Potem ko je utogovil stališče, ki so ga v tej zvezi zavzeli voditelji ko-minformističnega sindikata pekovskih delavcev in Delavske zbornice, opozarja vse pekovske delavce na izdajstvo omenjenih voditeljev, ki so sami pristali na delo dveh izmen v enem dnevu, potem ko so prej pozvali delavce, naj ne delajo dveh izmen. Zato poziva glavni odbor vse pekovske delavce, naj pravilno in realno ocenijo dejstvo, ki predstavlja nevarnost nadaljnjih škodljivih učinkov na škodo pekovskih delavcev. Glavni odbor je prepričan, da bodo delavci obsodili kominfor- Skupina invalidov in vdov in mater padlih borcev jz NOV Tržaškega ozemlja, ki je Prod dnevi bila na svojem letnem dopustu y svobodni domovini Jugoslaviji (Dolenjske Toplice) si je vse prav dobro ogledala in prepričala o današnjem položaju nove Jugoslavije. Vsakdo ki ima priložnost živeti danes med jugoslovanskim demokratičnim ljudstvom, se lahko prepriča, kako složno in bratsko sodelujejo vsi narodi Jugoslavije za izvršitev svoje prve petletke in s tem za boljšo bodočnost. Vsepovsod vidiš kaj novega. Ce potuješ od ene vasi do druge, vidiš na primer, s kako naglico rastejo domovi in cele Vasi; če potem kmeta vprašaš: kam s takimi lepimi hišami, ti odgovori: saj smo si vendar z lastno krvjo vse to zaslužili in danes hcčemo našo domovino popolnoma obnoviti. Mi se dobro zavedamo, da bo vse tisto, ki se pri nas danes ustvarja, naše in od nikogar drugega in to naj bo tudi v opomin vsem komin-formistom, ki pravijo, da se mi vračamo v kapitalizem. Toda zapomnijo naj si samo to, da mi nočemo ničesar ne od Zahoda ne od Vzhoda; pridobitve narodnoosvobodilne borbe nam danes omogočajo, da pošteno plačamo vsak material, ki ga dobivamo iz inozemstva za izgradnjo naše domovine. V invalidskem domu nas je bilo vseh skupaj 45 in to iz vseh republik Jugoslavije. Med nami je bilo tudi nekaj oficirjev JA. z vsemj smo se prav dobro razumeli, niko'li ni bilo najmanjšega nesporazu-ma.Počutili smo se vedno kot tovariši in zlasti še med onimi, ki niso naše narodnosti a danes dobro vedo, dr se borijo za iste cilje, za katere se borimo mi. Med drugim smo obiskali tamkajšnja zdravilišča in počitn:'ike domove, pri Čemer smo se ponovno prepričali, da je za jugoslovanske delayce odlično poskrbljeno. Imajo od 21 dp 30 dni dopusta v letu, da se odpočijejo. Prav tako dobivajo vse pri-znanje od domovine naši vcj-ni invalid; jn tudi invalidi prve svetovne vojne; (v naših krajih jim je Italija nudila ječo in konfinacijo mesto da bi jim dajala pomoč, če so bili Slovenci). To so v kratkem povedani naši vtisi iz preživelih dni y Dolenjskih toplicah. Naši tovariši v Dolenjskih Toplicah so nas prosili, da bi jim zapeli nekatere italijanske pesmi. Zanimali so se za naše naslove v Trstu, da bi si z nami pozneje dopisovali. Po obisku Lonjercev v Novi Gorici Zahvala borcev NOV iz Nove Gorice Borci narodnoosvobodilne vojne iz Nove Gorice pišejo: uZVEZA PARTIZANOV STO - TRST Zveza borcev NOV z gradbišča Nove Gorice izreka preko Vas najlepšo zahvalo za bratski obisk, ter lepo uspelo kulturno prireditev, katero nam je nudilo prosvetno društvo iz Lonjerja pri Trstu dne 6. t. m. Borci NOV ter ostali graditelji Titove petletke si vedno Selimo takih bratskih obiskov naših bratov, ki še vedno trpe pod tujčevim jarmom, ter se borijo, da bi dosegli tisto, kar mi tukaj le imamo. Taki obiski še bolj utrjujejo naše vrste in naši delavci še krepkeje prijemajo za delo, zavedajoč se, da bomo le z dosledno borbo pomagali tudi ostalim proletarcem v svetu, da se rešijo izkoriščevalcev delovnega razreda, ter zavrnili revizioniste marksizma in leninizma. Sprejmite naš borbeni zdrav! Smrt fašizmu rodu! V petek 18. t.m. ob 15. uri bo v prostorih mestnega odbora ZAM Ul. Machiavelli 13-11 obvezen sestanek vseh mladincev in mladink, ki so se prijavili za taborjenje v Preddvoru pri Kranju. Priporočamo točnost! Skupina bo odpotovala iz Trsta v soboto 19. t.m. Mestni odbor ZAM za Trst mistične voditelje in voditelje Delavske zbornice in se pridružili onim, ki so ob tej priliki pokazali resnično razredno zavest«. Izdajstvo voditeljev kominfor-mističnega sindikata in Delavske zbornice, ki so ga pekovski delavci že obsodili s tem, da se je večina od njih odzvala pozivu Razrednega enotnega sindikata, dokazuje, da se pekovski delavci zavedajo, kdo resnično ščiti njihove interese in kateri sindikat se bori za njihove pravice. Dejstvo, da so prav voditelji kominformističnega izdajalskega sindikata pekovskih delavcev in delodajalske Delavske zbornice sprejeli diktat predsedstva cone in pokorno šli na delo, najbolj označuje značaj teh sindikatov, ki igrajo danes v Trstu vlogo hlapcev delodajalcev. To ni samo en primer. V današnji sindikalni borbi imamo mnogo takih primerov. Medtem ko se kominfor-mistični sindikati zaganjajo s svojo strupeno in lažnivo propagando proti Razrednim enotnim sindikatom, klevetajo poštene delavce, ki se zavedajo svojega poslanstva in zapuščajo kominformistične izdajalce, se ti «sindikalni voditelji« družijo z delodajalsko Delavsko zbornico, iščejo' vsakovrstne sporazume z italijanskimi reakcionarnimi strankami, pošiljajo pisma italijanskim ministrom (pismo kominformističnega župana Pacca iz Milj ital. ministru Simoniniju), namesto da bi mobilizirali svoje članstvo za odločno borbo proti odpustom z dela, ki so danes na dnevnem redu v vseh panogah tržaške industrije. Vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, odpusti v «Sal-da», odpusti pri podjetju Trip- covich, kriza, ki jo danes preživljajo mizarski 'obrtniki itd., to so vprašanja, katera bi morala zanimati tudi kominformi-ste. Vse to pa kominformistični sindikalni voditelji izkoriščajo zgolj v politične namene. Prepirajo . se z Delavsko zbOrr.iko, kdo od dveh psevdosindikalnih organizacij »zastopa« delavske interese, končno pa skupno izdajajo delavce in s svojim delovanjem koristijo delodajalcem. Tako izdajstvo kominformistov morajo vsi tržaški delavci ob soditi. Tov. Ema Kerševan se je ponesrečila V ponedeljek 14. t. m. se je pod Malim Triglavom v bližini doma «Planika» ponesrečila tovarišica Ema Kerševan. Potem ko je srečno prišla na vrh Triglava in srečno napravila bolj nevarno pot, se je v bližini doma spodtaknila in si, kakor kaže, zlomila nogo. Prvo pomoč je tovarišica dobila v Domu Planika. Skupina gorske reševalne službe iz Bovca jo je prenesla na ramenih iz Doma Planike v Trento, od koder se je s kamionom odpeljala v Trst. Tovarišici Emi Kerševan želimo čimprejšnje okrevanje. KOLEDAR Qieclaii6ce - - Ifiadio- SPOMINSKI DNEVI 1941 je okupator obesil na Te-ratijah sredi Beograda 5 rodoljubov. Zveza primorskih partizanov za IV. okraj priredi v nedeljo 27. avgusta izlet v bolnico «Franja» in v Novo Gorico. Izleta se lahko udeležijo vsi partizani, aktivisti in njihovi svojci. Izlet stane 1230 lir. Vpisovanje na sedežu IV. okraja v Skednju do 19. t.m. KINO Izletnikom iz Bazovice, ki so se prijavili za izlet v bolnico ((Franja« za nedeljo 20 t.m.., javljamo, da je izlet preložen iz tehničnih razlogov na nedeljo dne 27 avgusta 1950. Prosvetno društvo iz Barko-velj javlja vsem onim članom, ki so se vpisali za izlet v Cerkno dne 30. t. m., da izleta ne bo, ker so nastopile zapreke. Vsak prijavljenec, ki je že položil denar za izlet, naj ga ponovno dvigne pri Tediju Scheimerju. Na sliki vidimo množico bivših partizanov, ki se je udeležila partizanskega tabora v Lekovcu v mesecu maju ob priliki obletnice ustanovitve Tržaške brigade. Takrat ce je zbralo v Lo-kovcu na stotine bivših partizanov iz Trsta in Slovenskega Primorja, kjer so z nepozabnim partizanskim maršem obudili spomine iz slavnih dni osvobodilne borbe. V nedeljo bo partizanski tabor v Branici pri Štanjelu. Ob tej priliki organizira Zveza partizanov STO izlet v Branico. Kakor v~ Lokovcu tako bodo tudi v Branici tržaški partizani združeni s slovenskimi partizani skupno preživeli dva dni v obujanju spominov iz partizanske borbe, ki je postavila temelje gradnji socializma v Jugoslaviji, tržaškemu demokratičnemu ljudstvu pa kaže, pot v nadaljnji borbi za dosego njegovih pravic. HUPE NESREČE IVA PRAZNIK Dva mrtva, tretji hudo ranjen to je žalostna bilanca hude avtomobilske nesreče Tržačanov v bližini Verone Žalostno so končali vožnjo v torek dopoldne trije Tržačani; dva sta ostala mrtva, tretji pa hudo ranjen. Neki Giovanni Osbat, star 69-let železniški upokojenec iz Trsta Ul. Kolonja 12 je vozil avto TS 10540, last gospe Regine Ganzenua iz Trsta. V avtu so bili še 12-letna Bianca jn 14-letm Carlo, sinova gospe Ganzenua. Bili so na prazniškem izletu, verjetno namenjeni k Gardskemu jezeru. Nesreča pa se je pripetila 11 km ig Verone na avtocesti Verona-Brescia. Po pripovedovanju očividcev je omenjeni Obat vozil s precejšnjo brzino, pa je hotel prehiteti neki avtobus. Toda prav tedaj, ko bi ga že prehitel, je počil plašč sprednjega levega kolesa. Avto j.e zadel v sprednji blatnik avtobusa, zletel na levo stran ceste, pa spet na desno, v obcestno drevo in se razletel. Vozač je naredil vse mogoče, da bi obvladal avto. Toda ni mu uspelo. Strlo mu ie prsni koš in bil je na mestu mrtev. Prav tako je zgubila svoje mlado življenje 12-letna Bianca, ki je bila na sprednjem se je sedel zadaj, pa je ostal pri ž'vljenju, a je hudo ranjen, :nia hude poškodbe na glavi in po vsem telesu ter pretres možganpv Počeni plašč kakor tudi avto sta bila še nova (od letošnjega marca), le plašč je imel malo prasko. Mater obeh nesrečnih otrok so takoj telefonsko previdno obvestili in je že isti dan zvečer dospela y bolnico v Busso- dežu poleg’ šoferja. Dečko, ki I lengo. Druga ai/tomntiilska nesreča Trije huje ranjeni Kaj' bodo pokazali Avstrijci na tržaškem velesejmu V avstrijskem provizoričnem paviljonu na velesejmu bodo razstavljale tudi štajerske pivovarne, nadalje avstrijska industrija papirja, celuloze, lepenke itd. Razen tega bo prirejena razstava avstrijskega turizma in prometa. Z avstrijske strani so dovolili v okviru kompenzacij v tranzitu prek0 sejma višino 60 milijonov lir za uvoz in prav toliko za izvoz. Pogajajo se še Z3 nadaljnjo odobritev kompenzacijskih možnosti v višini 100 milijonov lir. Se o prodaji maščob preko Trsta v Avstrijo in Nemčijo Poizvedbe med tržaškimi po. slovnimi krogi potrjujejo vest, ki smo jo objavili pred par dnevi, da so bile preko Trsta izvršene velike dobave maščob v Avstrijo in Nemčijo, ki so znatno prispevale k podražitvi maščob, ki je že dosegla 25 odst. Zaradi tržaške »luknje« italijanskem nadzorstvu izvoza so se razourjali že milanski listi in resnejši tisk. Pri nas vlada o tem popoln molk. Ali ne bi vendarle oblasti povedale svoje mnenje o tem? Potrjeni načrti ia gradnjo velike cementarne v tavljah Agencija ATI poroča iz uradnega vira, da so vse tukajšnje oblast; dokončno potrdile načr. te za gradnjo velike cementarne na področju melioriranih terenov v Zavljah. O tem je bilo govora že pred letom dni. Upajo, da bodo še ostale formalnosti v kratkem opravljene in da se bodo dela končno le pričela. Družba «Italctmenti», ki bo lastnica tvornice, je ime' la doslej v Trstu le svej prodajni urad. Nova tvornica naj bi bila velika tudi v evropskem merilu in pač moderno urejena. Park in portičv Barkovljah bodo povečali po- svoboda na- Borci NOV Nova Gorica mmmmm ITcmJ t PORTIC IN ZALIV IZPREMINJAJO. KOS MORJA IN NA NJEM UREDILI mi cim. OBETAJO POVEČATI TUDI PORTIC. GOR- eorvAfE PPGLED proti barkovljanskemu nabrežju, bPUDNJA PA Z NABREŽJA PROTI PROSTORU, KJER MORJE ZA SIPAVAJO. Letošnji ■ veliki šmaren je povzročil poleg drugih tudi hudo avtomobilsko nesrečo pri Devinu. V torek zvečer ob 22,30 se je pripetila tudi na glavni cesti pri Stivanu v bližini pokopališča avtomobilska nesreča. Trije potniki so hudo ranjeni, šofer pa je imel pri vsej nesreči še največ sreče in se je le malo opraskal. Prevozili so srečno preko bloka, hitel, v Trst, pa se je naenkrat zlomilo, nekaj pri sprednjem desnem kolesu. Avto se je zaletel v obcestni zid se obrnil okrog sebe in obstal sredi poti. Avto «Opel TS 1135» je vozil neki Egiberto Rani, star 22 let iz Trsta, Ul. Calvola 31. Pri nezgodi si je le nekoliko opraskal kožo na desni roki. V avtomobilu so se peljali še Albina Gardina-Rani, šoferjeva mati, Vincenzo Mauro, iz Trsta Ul. Silvio Pellico 1 in njegova žena Marija Dal Cos. Na srečo je kmalu po nezgodi privozil mimo z avtom neki Claudio Gherbitz iz Trsta Ul. Calvola 29, torej sosed ponesrečenega šoferja, jim nudil prvo pomoč in jih pripeljal v tržaško bolnico. Albina Gardina-Rani je utrpela najhujše poškodbe, razbila si je lobanjo, zlomila desno nogo in hudo pretresla, Mauro si je hudo pobil glavo in desno nogo, njegova žena pa levo nogo. Obadva se bosta morala zdraviti okrog 30 dni, za šoferjevo mater pa se zdravniki še niso izrekli in se ne ve, koliko časa se bo morala zdraviti. slil je. da vleče lubenico, pa je potegnil, iz vjc-de staro neuporabno italijansko puško mod. 91 in jo takoj odnesel na sedež policije. SLAVA PADLEMU BORCU Cvetko Cač onesrečeni kolesar na Kolonkovcu je Michelli Giordano V soboto zvečer 12. t. m. se jg hudo ponesrečil na Kolonkovcu neki kolesar, ki ga nihče ni mogel spoznati, kdo je. Včeraj pa so ga spoznali njegovi svojci, ki so ga povsod iskali, ker ga ni bilo dolgo časa domov. Ponesrečeni je neki Mi-cheli Giordano star 36 let iz Zgornje Magdalene 156. Stanje ponesrečenca se je nekoliko zboljšalo, toda še vedno ne more govoriti in se že ne ve točno, kako sg mu je pripetila nesreča. Oba sta padla V torek popoldne se -je peljal z motorjem po Ulici Ghega tudi- Giuseppe Nadalin. Da ne bi zadčl v nekega pešca, ga je pahnil z roko, pa sta oba padla po tleh Motoristu še ni zgodilo nič, Federico Zerbo iz Magdalene Spodnje pa se bo moral zdraviti 7 do 10 dni. Včeraj je bilo šest let, kar je v Kočevju padel Cvetko Cač iz Jezera (Boršt). Kot zaveden Slovenec in antifašist je moral pod Italijo v tako imenovani «battaglione specialen, ki je bil nekaka vojaška internacija. Zgodaj spomladi l. 1944 je Cvetko odšel v partizane, kjer Pa se je boril le nekaj mesecev, ko je že položil svoje mlado življenje kot žrtev za svobodo, v katero je tako neomajno verjel, a je sam ni dočakal. Slava njegovemu spornim:.' Žeparji in drugi falovi niso imeli praznika Neprijetno bi bilo vsakomur, če bi se mu zgodilo kot predvčerajšnjim nekemu Ivanu Mi haliču iz Zgornje Magdalene 142. Sonce je peklo, žeja nagajala. Lubenica bi prav gotovo dobro teknila. Pa si jo je žejni Ivan dal ohladiti v mrzel vodnjak. Ze si je mislil, kako si bo pogasil žejo. Pohitel je k vodnjaku in začel dvigati. Mi- Tudi Švicarjem ne prizanesejo Švicar Mueller Edvin si bo dobro zapomnil, kdaj je' bil v Trstu. Ko je hotel v Tržiču pokazati na vlaku policiji svoj potni list, g-a je zaman iskal. Vrnil se je v Trst, obvestil policijo, na švicarskem konzu-iatu pa zaprosil za n°v potni list. Mueller domneva, da mu je žepar odnesel denarnico, potni list, 190 švicarskih frankov ter 1500 lir, ko se je vozil na tramvaju št, 1. Čudno pa je, da je odšel ma vlak, se vozil in šele v Tržiču zapaz^, da nima več denarnice in denarja pri sebi. Drugič ne bo puščal jopiča z denarjem v avtomobilu Neki Marizza Ruggero iz Gradiške je pustil y Ulici Ga-latti brezskrbno v avtomobilu svoj jopič. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je bolj skrbni žepar odnesel denarnico, 20.000 lir in jopič. Policija išče dragoceni jopič. * « * Resi Mario s Trga Barbacan je brezskrbno šel po Ulici Car. ducci, pa mu je neznanec spotoma odnesel denarnico, dokumente in 4200 lir. Kakor hitro je Resi opazil, da je ostal s praznim žepom, je pohitel in takoj prijavil zadevo policiji v upanju, da bo policija izsledila žeparja in bo dobil vrnjeno de-, narnico, denar in dokumente. Ko si zaklenil ne puščaj ključa v ključavnici Zaprl je hišna vrata, ključ pa je pustil v ključavnici in brez skrbi odšej na delo na bližnji vrt. Ko pa se je vrnil, domov je bil neprijetno presenečen. Neznanci so mu odnesli denar, nico, ki jo je pustil na mizi v kuhinji in 2500 lir, pobrskali so tudi v sosedno sobo, vse razmetali in odnesli bankovec za 10.000 lir. Prizadeti Cossu Giovanni iz Ul. Costalunga 140 je zadevo včeraj prijavil policiji. Prihodnjič pa bo prav gotovo ključ spravil v žep. Stare pištole Ko so včeraj delavci INAPLI rušili neki zid v Ul. Monte-gra-ppa, so med ruševinami našli eno pištolo «Walter» in eno znamke «Brown», ki pa niso več uporabne, ter jih oddali policiji. Cepljenje proti kozam in davici v jesenskem roku 1.1950 Vsi otroci rojeni v 1949. letu, ki bi morali biti že cepljeni,a še rojeni 1. 1945, 1946, 1947 in- 1948, ki bi morali biti že cepljeni, a še niso bili, bodo morali biti cepljeni v jesenskem roku tekočega leta, ki se bo pričel s 1. septembrom in se bo končal 31. oktobra 1950. Za mesto in predmestje se bo cepljenje vršilo v Higienskem uradu v Ul. Cavana 18 I nad. ob delavnikih od 16. do 17. ure medtem ko se bo za okolico vršilo pri vsaki ambulanti do-tičr.ega kraja. Starši bodo pre-jeli poziv za cepljenje; če pa poziva ne bi prejeli, se morajo vseeno javiti in sicer od 15. do 31. oktobra ter predložiti rojstne liste otrok, ki bodo eepljeni. Vsi cepljeni otroci bodo morali v času od petnajstega do dvajsetega dneva po izvršenem cepljenju ponovno priti k zdravniškemu kontrolnemu pregledu za novo cepljenje proti davici. Vsi oni, pri katerih cepljenje proti kozam ne bo uspelo, se bodo morali ponovno cepiti. Starši naj poskrbe, da bodo njihovi otroci pred cepljenjem dobro umiti in s čistim perilom. Proti kršilcem zgornjega ukaza bo uvedeno kazensko postopanje.. S! RADIO I fl JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 17. *. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v' ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved' časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. I 12.00: Iz modernih oper: 12.30: Pester spored izvaja na harmoniko Avgust Stanko; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15: Lahek opoldanski koncert; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Skladbe jugoslovanskih avtorjev izvaja orkester Radia Ljubljana p. v. Filipa Bernarda: 14.30: Pregled tiska v ital.; 1445: Pregled tisk v slov.; 15.00: Zaključek. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Igrajo zabavni orkestri; 18.00: Koncert sopranistke Zlate Gjunjenac, pri klavirju Pavel Si-vic; 18.20: G. Bizet: Arležanska suita; Poročila v hrvaščini; 19.00 Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa -poročila v slov.; 19.45: Veder večerni spored: 20.30: Poje Komorni zbor iz Trsta; 21.00: Radijski obzornik: Portugalska v okovih fašizma (slov.); 21.15: Glasbeni vložek; 21.20: Uroš Krek: Koncert za violino in orkester; 22.00: Feullletons (ital.); 22.15: Operetni napevi; 23.30: Igra plesni orkester iz Sv. Nikolaja; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročna v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Glasba za lahko noč; 23.30: Zaključek. L JUBL JANA.MARIB0R in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) ČETRTEK 17. 8. 1950 12.00: Iz modernih oper; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba; 13.20: Oddaja za pionirje; 13.40: Samospevi in klavirske skladbe Benjamina Ipavca; 14.00: Skladbe jugoslovanskih av-, torjev izvaja orkester Radia Ljubljana p. v. Filipa Bernarda; 14.30: Ljudska univerza; 14.30: Violinske skladbe Uroša Prevor-ška izvaja avtor; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Poje zbor KUD «Tor,e Tomšič« p. v. Radovana Gobca. 18.00: Koncert sopranistke Zlate Gjungjenac, pri klavirju Pa-vel. Sivic; 18.20: Pogovor s pionirji; 18.40: Igra Veseli kvintet; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Dela L. van Beethovna; 20.00: Predavanje za izobraževalne teč.aje; 20:#>: Odlomki iz Bor-nijolijeve «Plesne suite«; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca (prenos iz Kopra); 21.00: Petletka naša teče:::; 21.20: Uroš Krek Koncert za violino in orkester; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd: 22.15: Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. Excelsior. 15.45: «David Copperfield«. G Alabarda, 16.00: «Dolly Sisters«, Betty Grable. Garibaldi. 15.30: «Maja. havajska sirena«, B. 'Grable. Ideale. 16.00: «Robin Hoodov sin«. Impero. 16.00: ((Krepki spol«. Italia. 16.00: ((Razpršeni rod«, J. Savona. 16.00: »Koralni otok«. Vittorio Veneto. 16.00: ((Priprto okno«. C Azzurro. 16.00: ((Zapuščena«. Marconi. 16.15, na prostem 20.00: ((Cilj Tokio«. Massimo. 16.00: »Cagliostro«. Novo Cine. 16.00: »Novi Robin Hood«. Odeon. 16.00: »Tarzan in čarobni studenec«. Radio. 16.00: «Crke v vetru«. Venezia. «Beaugeste». Vittoria. 20,00: ((Ljubezen lahko čaka«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: ((Mornar Sinbad«. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.45: »Demon mesa«. Letni kino Rojan. 20.00: ((Ljudje iz otroškega mesja«. Letni kino na Rotondi. 20.30: «Zlati škorpijon«. Skoljet. 20.45: «2elezna pest«. Sv. Just. 20.00: «Cudežni človek«. Četrtek 17. avgusta Hijacint. Radigoj Sonce vzide ob 5.06, zatone ob 19.11. Dolžina dneva 14.05. Luna vzide ob 9.23, zatone ob 20.48. Jutri petek 18. avgusta Helena, Bronislava Gledališče na gradu ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13, 14, 15, 16 avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 24 otrok, mrtvorojen je bil 1, porok je bilo 13 in umrlo je 22 oseb. Poročili so se: trgovec Bruno Silvera in gospodinja Jolanda Rovis, drž. nameščenec Egidij Coronica in gospodinja Angela Crebel, agent civilne policije Ferruccio Coslovich in učiteljica Erminia Dilli, uradnik Albano Deganut in gospodinja Albina Maran, električar Sergij Bizil in uradnica Germana Reggente, brodolastnik Ivan Carcich in bolničarka Va. leria Ghermetti uradnik Atti-lio Geraso in učiteljica Giglio. la Badalotti, mehanik Luciano Trojer in trg. pomočnica Jolanda Rasoni, mehanik Josip Tominz in gospodinja Cristina Benulich, uradnik dr. Guerri-no Babudri in uradnica Vera Benussi, uradnik Vito Caramia in uradnica Nadia Petronio. agent civilne policije Giorgio Pascolutti in uradnica Odetta Godina, pek Mario Perčič in delavka Emma Andreassi. Umrli so: 66-letna Marija Pertot in Gherdol, 53-letna Ma. ri-ja Bosser in Laurencieh, 68-letna Marija Zadnik in M.d-ved, 51-letni Just Bisiacchi, 81-letna Viktorija Civran in Tu-ljak, 23-letna Pasqualina Turco in Bovo, 65-letni Franc Furlan, 69-letni Enrik Netto, 77-letna Doroteja Bucci vdov. Verdini. 63-letni Giuli0 Nobile, 68-letna Beatrice Godnik, 51-letni Orest Žerjal, 56-letna Julija Funi .in Scrobogna, 74-letni Enrik Vol-pi, 78-letna Rozalija Nenno vd. Giacchetti, 69-letni Ivan Stagni, 70-letni Pavel Gerolimich. 77-letni Mihael Conticello, 75-let, na Josipina Bassa vd. Pisčanc. 68-letna Anita Toffolutti, 1-let-ni Franco Coslovich, 72-letna Antonija Dorsani in Zuculin. V soboto ob 21 .uri preiniN* Massenetove opere MANON j Margherito Carosio v fPa J vlogi. Predprodaja vstopnic M Trgu Verdi 1- Scamperle Nilla, 200; P®10? Uršula, 1000; Kosmina Dan® 200; Pavletič Edo, 100; Maver-100; Ščuka. 100; Seguhn, » Adria Expres, 1000; N.N., * ’ Vouk Mario, 100; Cesar, Galimberti, 200; Pečar Leo, Počkar Jože, 100; Medica rao 5000. . Popravek italijanskega besedila Ukaza št. 147, objavljene**' Uradnem listu TRST. (PIO) Italijansko » sedilo člena I. ukaza ZVU | 147 o določilih, ki zadeval sodnijske izpraznitve, ki 6*.P objavil Uradni list ZVU z 11. avgusta 1950, pravi: • ((Prisilna izvršitev vseh nijskih odločb, ki odrejajo silno izpraznitev stanov*®^ tržaški občini, je odložen* 31. decembra 1950». tega se mora besedilo r‘ »do 31. oktobra 1950. IZLETI ADRIA-EXPRES* 3. septembra izlet na REKO v Škocijansfco AJDOVŠČINO in POREČ Vpisovanje do 18. avgusta ' Adria -ExPrj. v pisarni od 23.9 do 8.10.1950 Prijave se sprejemale pisarni Adria ADRIA-EXPRESS HetoM-a^e ič ce^ Po zelo zmernih Vam nudi ADRIA EK'*1*'* letovanja v najlepših k*W Slovenije po želji za 7 jj 14 dni itd. na BLEDU, vJLj GASK1 SLATINI, v DOLINI, v LOGU PBJ pp TI in v drugih krajitj' jave sprejema potov*«1 [ji, rad ADRIA- ENPRE5*! sta** B'abio Severo 5b, tel- Letovanje na Bledu ' ^je 1200 lir dnevno. Le1« ob Soči stane 900"!^ dnevno GRADBENIK SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA-^ OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE SPHBJE^Jp TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NACKT*1 CENE UGODNE! 2* Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančišk* l KOPANJE - PLAŽA - PLES ■ IGRE - BIFE • RESTAVRACIJA - KONCERT VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI PO,S ZVEZA PO MORJU OB PRAZNIKIH: IZ TRSTA: ob 8.00, 0.00, 10.00, 11.00, 12.00- 13.00, 14.15, 14.45, 19.15 IZ SV. NIKOLAJA: ob 18.20, 10.20, 21.00, event. ob 22.00 OB DELAVNIKIH: IZ TRSTA: ob 7.00, 9.30, 10.00, 11.00, 12.30* 13.30, 15.00 IZ SV. NIKOLAJA: ob 7.10, 17.30, 13.30, 19.00 A V J OB OSNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih ^ avtobusne postaje (postajališče pia/za ex lmpul0. Sv. Ana, Zavije in Milje) IZ TRSTA: ob 8.30, 11.30, 14.30 IZ SV. NIKOLAJA: ob 10, 13, 21 Dne 13., '14. in 15. avgusta 1950 velja prazniški u?n ih 17. avgusta 1950 Izpred sodišča Podr< S v uznica uredništva m uprave Primorskega dnevnika v - Tl. J/J - lelejon sloverislco mladino Kanalsko dolino zabave izlet Nevejskega sedla V znamenju vedre jn zdrave je potekel mladinski šmaren- Dv°-rala zS * »1 §a Je orSanizi-^ Italij *a s*ovenske mladine udeUbl’ ^ P°P°in uspeh; organi7 i Je Presenetila same WeJvfer°hm’ k° SQ skorai na tretje, prlm°rani iskati % ker ^'Va kamiona C lti 0Vala' Prek° osem- 13 ^ wtkSe k- adeležil° izle’ iolelo biti k0ncra nja ^ ni 'nionf°^eljek ZiUtraj 50 ka’ ** d n ■???. udeležence izle-sitlo se ™,h vaseh in vsi Hr ,1 ‘ v Tr‘cesimu, od- Klu>mi°-Skupno nadaljevali * Kluž -L cljani’; 2avij£ Pot ob sedlu v>1 Pr0ti Nevejskemu le ‘u na e1le ie obetalo dobro, UPa tam kaka siva je Pr{*eČo Lvf izletnike na tU|ii ietos n rn°St' da x ”e bl lanskem i??°(n°';il0.isto kot Pri ^ dežjem«.U’ ie < bufet že t ^ plani ^letniki pri- "v sltuhana0 u'1 mal° Pozneie > a Planin- rePčujoča kava. sh^i na1 ^ Se izletniki po-ic«: tar.azi?e skupine in t 'Čabit. ]e Poiskal sen- bi^Pai^Da^ poiedeI in na-ie slabo naletel, J® zadremal, že ga ® «»na odnesla s bl?’ ^katere 2^ L — ‘J Mo,. * gnaia pa ^/i^Vda h5krbine i" Poli-^ si nabrali pla- ^ se vedn pr°ti Montažu n v.dogaja v ta- •- -1' 50 bili tudi taks- t;>laPn l>oavz e#* ddh a 1 ' j jL . držala precejš-zpeli so se pre- n ! o Planikah ni bi-, ^ce . 06 sIuha- ko Zo V6 naS|bal0 k zadali e zadnji planinci 1c ‘i tir.u ^an^an^"IU • kamiona’ »dre, a' ^uharic večerja t? e in .SQ s° ^°br° je . °ber prin? i® bila okus- >4i -k,“e' 5 < taai',” pri- astar>5isča- Oh ilame Za nočna Pik ’ db zvok u resu‘ pa so se %.zavrten' OkoT^'1 harm°' ‘P eJina nr.ul dev®tih pa Poh!i'So- m, o3 v «hotele» i °gnia 00- Je ko levai; ocniakl' ki so koncerte Pozno v noč svo- ah'n‘: ve ^ kfaj Prenočil na hrtu- ako č„a r,°mrni in zato ti!?!'1 , °ni, k ado' če so bili le 0®b Stneh'^ uspel° za' le imel na seni- . K,NO ,RT,°RlA, m.ak® so ženke«. Cf^tchup ‘ *Tes«obna noč« 15: -*®lodnja» v. ^0C?gaI,ki Suličarji« ' Murraye zaupai možu« Tudi na'ša vas je prispevala pri gradnji rižanske ceste in gradnji zadružnega doma, pa čeprav imamo polno dela na polju. Na taborjenje, združeno s prostovoljnim delom je odšlo 43 tovarišev, večinoma borcev in aktivistov. Pridružilo pa sa jim je tudi ne, ka-.i starejših ljudi, med njimi 69-letni Ivan Kavalič. V soboto je prišlo na pomoč pri gradnji zadružnega doma 3o vajencev zidarske šole. v Semedeli. Spremljal -jih je tovariš, kateremu je zaupano vzgajanje mladih zidarjev. Mladi zidarčki so delali zelo živahno in so presenečali vsakega, ki je sledil njihovemu delu. Bili so zelo disciplinirani pri delu in so se lepo obnašali. Delali so od 13. do 11- ure. Po zaključenem delu jih -je odbor za gradnjo pogostil z vinom. Za pomoč mladim zidarjem spef^ ogovora. Za- <,kapJeb?naj dfUgega ^ tudi učeno-P° njegovi ijjj prVaProtn^gabisem0gla He L Potie( hl s' ko m se jaz Hi ° Kresu Praprotno sela p°sli. pQtnatreseno, pri vfa zlv!> rl" mi živa du-“lat. ' sa vem* P^avlJ°- A ReJ kimajo t ali rokov-veriSemena žpga praProt- «a n od u\Saml’ onl’ vse ° roda sta daj od r°- 1? are Kri» COpre m , z'oesede » J«sti „ e znajo- v. Blaž; a8ega ntzi ^ pa kal Zn*1*0 bi hiiL‘* ^CZi se ,ttlepi?da°bi Boiec • Qa bi ga bil jaz ob tla vrgel kakor otdp slame? In Boječ je vendar rokovnjač, ker se mi je sam vdal, da je. Ko bi bili kaj več znali kakor tisti svoj tatinski jezik, ki ga med seboj govorč kakor gospoda nemški med seboj, misliš, da ne bi bili tudi Bojca naučili?* «To je pa spet res; čudno!» In v tretje je bil hlapec France prepričan od duševno zmožnejšega Blaža. V četrtem primeru, ki zdaj pride, da je bila stvar preočitna, da bi se bil dal veliki čudoverec Franc stricu Blažu preveriti. Prišla sta bila namreč z gorskega polja in preko senožeti po stezi v gozd, kjer so, rasli mladi borovci in različna mlada hosta, po nekaterih mestih prav gosta. Na enem kraju je bil neo-brastel prostor ob potu širši in lepa zelena trava je rastla tam, ker je bilo včasi mokrotno- Ob severni strani je bilo gosto grmovje. Na malem grmu jelševem tik pri potu pa je visela umazana prazna beraška torba, ali vsaj mnogo ni bilo v njej, ker je bila videti zelo lačna. «Stojte, stric Blaž, glejte zdelo, zd«lo, zdelo!» kliče hlapec Franc, ki je bil strahoma obstal in tudi Blaža Mozola zadržal za roko- Oba sta gledala nekaj hipov na grmu visečo beraško torbo tik pota- Ob grmu je slonela palica gorjača, črno ožgana in uglajena. Torej se je obema gotovo videlo, da je to res «zd61o», narejeno od zlega človeka njima ali Bog v6 komu, kdor bi tod mimo sel, da bo imel nesrečo ta dan, če tod mimo ln po tem potu gre, še večjo, kakor da bi bil petek ali da mu bi bila stara baba pot pretekla. «Jaz že ne grem dalje. Zd6 so že prej vedeli, da jih mi-, kaže. Blaž je nazadnje sam slite na Kolovec tožit iti in odšel, hlapec se je z glavo izdati, zato so vam pot za- majoč vračal domov. coprali in zdčlo napravili Ne hodite, stric, lepo vas prosim*, reče hlapec. «Ce je res zd61o, ne sme se ga človek dotakniti, pa tako ne sme mimo iti, da bi nad njim viselo. Zato ga bom z grma sklatil, pa je», reče Blaž in začne od suhih vej pod potom polena odlamljati in bombardira visečo malho tako dolgo, da jo sklati z grma na tla. «Na, zdaj pa lahko mimo greva. Samo prijeti spaka nikar, gotovo so uši notri in se kaj drugega zlodeja*, deje Blaž in pogumno po drugi strani mimo korači, nekako tako, kakor se otroci ogno kače, katero so s kamenjem ubili- Ali hlapec France je bil dejal roke v žep in je od te strani gledal Blaža na ono stran zd61a pa se ni dal pregovoriti, da bi tudi on pre-stopil Rubikon. Prosil in prosil je Blaža, naj pusti lo naju nazaj goni. Tu bo rokovnjače rokovnjačiti pa nesreča. Glejte, rokovnjači!naj se vrne, ker vse nesrečo Ko sta bila oba z mesta in vida proč, kjer sta videla obpotno «zd61o», zasumi v grmovju in iz gostega zelenja prileze na piano mršava postava rokovnjača Velikonje, ki se ozre na desno po pota za hlapcem, na levo za Blažem, a potem popravlja svojo obleko, katere pa ni bilo mogoče mnogo popraviti. Iz Velikonjevega opravka bi bilo opazovalcu razvidno, da je njegova obešena torba bila čisto iz naravnega nagiba puščena, a nikako «zdčlo». Rokovnjač se glasno zasmeje, ko torbo s tal pobira in palico zopet obesa ter sam predse reče; «Na Kolovec misli iti rokovnjače tožit! Aj, aj, aj! Čakaj, čakaj, pa ti utegne moja torba res biti zdčlo da ga še na onem svetu ne pozabiš*. Rekši oprta malho in ubere pot za Blažem brzo, kakor bi njegovim petam ne prisojal, a tiho in varno stopinje pobiraje. «Mi ti bomo že pokazali," kaj je to, rokovnjače izdajati!* DESETO POGLAVJE nln dem ich mir die Fregheit erlaubte, dem ho-hen Landespraesidium mit 21. July l. Js. eine moe-glichst umstaendliche ue- schichte hinsichtlich der bekannten Landstreicher, die genenivaertig den dop-pelten Namen Plaisharje oder Rokounazhen juehren, die gegenmiertig den dop-Ijaibach bettelnd, schniep-fend, stehlend und raubend durchstreichen, vorzulegen, und wie es aus den hier-ortigen pfarraemtlichen Tauf- und Sterbregisterien ersichtlich ist, so erhaelt sich der gedac hte wilde Gaunerstamm schon mehr als selt 200 Jahren, der sich durch den nathuerlichen Nachivuchs wie auch durch den Uebertritt sonstiger arbeitsscheuen Leute, ge-moehnlich aber durch Mi-litaerpflichtige, Militaerde-serteurs, durch dqs mit Laufpaessen entlassene Mi-litaer, wie auch durch die aus den Strafha?usern ent-lassenen Individien, und sonstigen Kriminalisten ...... sehr reichlich vermehrtn. Iz poročila Vodiškega duhovna Valentiča kranjskim stanovom. Nekako v sredi med Kamnikom in Brdom stoji grad Kolovec. Njegovo lego oznanjuje že staro slovensko ime, ker «kolo* pomeni prvotno nekaj globokega, «kolija» je jama, kotanja Kolovec, t. j. stari grad, stoji v takem kraju med višinami kakor v ko-tanji, da mu je narod dal ime po kolesu, kakor je rad krajevna imena delil po legi. Pa tudi ime novemu, v koncu doline v zakotju postavljenemu gradu to ime dobro pristoji. Nas zgodovinar starina Valvazor modruje sicer, da ima grad ime od kol (voza), in citira tudi nekega patra Martina Bavčarja, kateri izvaja slovenski grajski naziv celo iz latinskega collis, holmec- Prepirat se pač ne-čemo z nobenim, ni z Valva-zorjem ni s patrom, tem manj, ker dandanes v takih rečeh ni enega ni drugega več za avtoriteto ne priznavamo. (Nadaljevanje sledi.) na uspehe por.osni in o njih veliko rajši govorijo in poročajo, kot pa o neuspehih in napakah. Vse napake pa po navadi zelo dobro vidijo vsi nečlani, posebno pa nasprotniki zadrug, ker jim zadruga ne gre v njihov račur.1. Stari ljudje so vedno rekah: «Ce hočeš spoznati resnico, moraš slišati oba zvona«. To drži in bo držalo! Ne smemo zakrivati oči pred dejstvi in j resnico. Z namenom, da bi spoznali take r.apake in tudi ovire ter nžčin, kako jih odpravljati, so se te dni zbrali na posvetovanje vsi upravniki in tajniki naših kmečkih delovnih zadrug. To posvetovanje je bilo zelo poučno za vse zadružnike, zato prinašamo v naslednjem izvleček iz poročila, ki ga je podal tovariš Benčič, poverjenik za kmetijstvo pri okrajnem LO. Tovariš Benčič je uvodoma omenjal in podčrtal pomen zadružništva pri dviganju kmetijske proizvodnje na vseh poljih našega gospodarstv . Pri tem je potrebno sodelovanje vseh ljudi in ne samo zadružnikov, ker imajo od tega koristi vsi. ((Dvanajst kmečkih delovnih zadrug v našem okraju dokazuje, da so že doseženi precejšnji uspehi v prehodu naše kmečke vasi v socialistično vas. Delovnim kmetom je začrtana pot ir: se na to pot usmerja vedno večje število družin naših vasi. To kar smo do sedaj dosegli, pa nikakor ne zadostuje. Skrbeti bomo morali, da že ustanovljene zadruge gospodarsko okrepimo in ustanavljamo še nove. Naša naloga je, da se borimo za večje hektarske donose, za uvedbo vseh agrotehničnih ukrepov, za pridobivanje novih setvenih površin, za izboljševanje naših ravnin, za namakanje in še polno drugega. Vse to in še polno drugega čaka samo nas in je od nas odvisno, da bomo to dobro izvedli. Ni dovolj, da zadružniki samo garajo na polju Potrebno je, da razumno delajo in uvajajo vse nove izsledke v poljedelstvu. Nujna je mehanizacija obdelave zemlje, ker se s tem zelo olajša naporno ročno obdelovanje in obenem razbremeni večje število delovne sile. Delo je treba uvesti tako, da nagradijo vsakega člana po njegovem delu in sposobnostih. Za pravilno nagrajevanje pa morajo zadruge, oziroma uprave skrbeti za točen pregled o delovnem prispevku posameznih članov. Uvesti je potreba dnevno knjiženje opravljenega dela. Tako ne bo prišlo do nobenih pogreškov in si bo vodstvo zadruge pridobilo zaupanje članov. Dobra organizacija dela Je najboljša pot za utrditev naših zadrug. Potrebno je uvesti povsod delovne norme in na podla- xi tefrr pravPno nagrajevati člane. Vodje zadrug v Babičih* Cezarjih in še drugje naj pravilno razložijo Posameznikom, kaj !° del°vne «me. Vzporedno s tem je potrebno voditi točen pregled, kako se posamezni čla- vL rVrUjej° pri deIu v proiz. ™dnp- V nekaterih zadrugah kot Krog, Saredo in Bertoki zenske niso vključene v proiz-vodnji. To ne vpiiva dobro na privatni sektor in ima za posle- •C?.?a,njŠi skuPni dohodek in nizki hektarski dor.os Tu pa tam se je po naših zadrugah opazilo, da je bilo s abo preskrbljeno za shranje-vanje orodja, živil in poljskih Pridelkov. Tu je treba postaviti odgovornega skladiščnika. Ni namreč lepo videti v zadrugi vse nekako razmetano. To slabo vpliva na razvoj zadrug in tudi na člar.e. Tudi v odnosih do privatnikov in do sosednjih zadrug ni vse prav. Znan je primer, da je neka zadruga zaračunala preveliko dnino od posojenega traktorja sosednji zadrugi. Prav tako se je dogodilo, da je traktorist pokvaril traktor, ker mu ni dal potrebnega olja. Zadruge morajo skrbeti tudi za dvig živinoreje in prav tako pračišereje. Posebno so za razvoj prašičereje primerni nižinski pasovi. Vedeti moramo, da brez živinoreje ni naprednega kmetijstva. Vzrok začetnih neuspehov pri živini ir: prašičereji je navadno izogibanje dela pri živini. V zvezi z živinorejo so tudi hlevi. Tu pa imajo nekatere zadruge napačne pojme, češ' da morajo graditi velike ir: lepe stavbe, skoro prave trdnjave. Včasih bi bilo bolj prav, če bi za hleve uporabili stara poslopja. Glavno je pri tem, da je živina dobro oskrbovana in negovana. Prav tako je potrebna dobra administracija zadruge. V tem pogledu smo do sedaj precej pogrešali, zaradi česar je trpel ugled naših zadrug. Moram pa takoj poudariti, da ni vse odvisno od dobrega knjigovodje. Potrebna je pri tem pomoč predsednika in brigadirjev, ki so dolžni dajati točna poročila o vsem delu in uspehih, spremembah, posevkih, porabljenem materialu itd. Jasno pa je, da je naloga knjigovodje, da zahteva vsa taka in podobna poročila. Zadruge pa imajo še drugo zelo važno nalogo. Vsi čutimo, kako težke posledice r.am je za: pustil fašizem na kulturnem polju. Tu je dela za vse zadrugar-je. Vsi člani morajo stremeti za tem, da se čimbolj izobrazijo. Treba je ustanavljati rdeče kotičke, knjižnice, študijske krožke, čitalnice, knjižnice pevske zbore in podobno. Na mesečnih sestankih vseh člar.ov bi bilo dobro študirati vse prido-bitve sodobne tehnike v kmetijstvu in zadružništvu. Vedeti moramo, da bomo le oboroženi z znanjem lahko rtapredovali in postavljali naše zadruge res na tisto mesto, katerega jim je določil r:aš veliki razvoj. Postale bodo v socialistični vasi steber vsega gospodarstva, steber vse kulture in tista vez z našimi delavci po tovarnah, ki bo dajala temu vse, kar potrebuje, on pa ji v obliki izdelkov vračal to kar rabi ona. Lefalsko modelarstvo v našem okrožju O okviru Ljudske tehnike je bil osnovan dne 16. avgusta letalski modelarski krožek v Piranski ladjedelnici. Letalsko modelarstvo je najlepša in najvažnejša panoga letalstva, ker se ravno iz vrst letalskih modelarjev javijo tisti '* alci; ki Postanejo dobri gradi- dalči Pil0U in pa' JiLi pofpeševar'je letalskega modelarstva je bil tudi v Kopru osnovan letalski krožek, v katerega se lahko interesenti vpiše-pr/ ^Krajnem odboru Ljud-ske tenike v Kopru (bivši E-notni sindikati). ZGODOVINE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU REVČEK ANDREJČEK 1889 leta v gledališču «Fenice Z ustanovitvijo raznih pev- | Polemika, ki jo je ob uprlzo- slclh društev se je igranje še [ ritvi ((Rokovnjačev« sprožilo holj razširilo tudi v Skedenj in Barkovlje. Toda središče je ostalo pri Sv. Ivanu, kjer je bil duša vsega dela v Ljubljani kot kiparski punkter živeči Josip Negode (r. 25. februarja 1858 v Trstu — Rocol). Z mladeniškim zanosom vam še danes pripoveduje o svojem delu za igre, posebno po času, ko je Trobec kupil staro šolo in so V njej napravili ducrano z odrom. Tu je bil Negode vse: režiser, masker, zagrinjalo in kulise so bile njegovo delo. Ena prvih iger je bila za tržaške razmere prikrojena Kersnikova enodejanka sBerite Novice!« ki se je v njihovi uprizoritvi imenovala ((Berite Edinost!» Sčasoma se je že navedenim diletantom pridružila nova skupina igralcev Germekova, Odi-nalova, Grebenc, Kariž, Stoka, Križ in drugi. Ta kader prvih stalnih diletantov je dolgo časa vztrajal pri svojem delu, najdlje Jaka Stoka, ki je pozneje prevzemal tudi režisersko vodstva predstav in začel pisati burke za naše ljudske odre: Ne klici vraga!, Trije tički, Moč uniforme, Mutast i muzikant, Anarhist, ki jih je sam založil in prvi dve navedeni izdal celo v dveh izdajah. Mnogo spodbude je prvim tržaškim diletantom dalo gostovanje ljubljanskega gledališča, ki je bilo pod Borštnikovim vodstvom dne 9. februarja 1889 v gledališču ((Fenice«. Predstavo je priredilo Tržaško podporno in bralno društvo v Trstu. Igrali so Morr cjevo ljudsko igro s petjem «Revčep Andrej-ček». Vendar so poleg ljubljanskih igralcev mladega Borštnika, Danila, Verovška, Zvonarjeve, Gostičeve, Nigrinove itd. nastopili v nekaterih vlogah tudi tržaški diletanti Negode, Kc-balova, Grebenc (Borovšča-kov), Slavik. Dopisnik iz Trsta je tedaj poročal «Slovenskemu narodu», da so Ljubljančani lahko ponosni na svoje dramsko osebje in da so bili Tržačani kot strogi kritiki jako zadovoljni z njim. Sad tega gostovanja je bil kmalu viden: tržaški diletantje so nekaj let zatem nastopili v gledališču «Politeartii Rossetti«, kjer so uprizorili Borštnikovo igro sSI-ari llija«, z Nagodetom v glavni vlogi. Nasprotno pa je ostalo gostovanje tržaške di-letantke Kramarjeve v ljubljanskem gledališču neuspel poizkus. Moremo soditi, da je prav gostovanje ljubljanskih igralcev spodbitdilo Ponikvarjevo in Grebenca, da sta proti koncu stoletja združila najboljše mestne in okoliške diletante v majhen ansambel. Pod okriljem «Slovenskega pevskega društva v Trstu« je ta ansambel s pomočjo članov tega društva in njegovega kapelnika Bartelja uprizoril igro s Petjem ((Čevljar baron«, pod okriljem Ciril Metodove družbe pa Govekarjeve «Rokovnjače». Pridružil se jim je še ((Lumpacij vagabund» pod vodstvom Grebenca in Kariža. Govekarjevo uveljavljanje avtorskih tantijem, je tržaške diletante poučilo o potrebi še tesnejše povezave in kolektivnega zastopstva. Doba občasnega diLta tskegi udejstvovanja tržaških ljubiteljev gledališča se je ob tem času končala. Združila je vse dosegljive sile in pripravila tla za ustanovitev «Dramatičnega društva«. Namen, ki so ga določili gledališču že rodoljubi v petdesetih letih, je nekako izpolnila: uveljavila je slovensko govorico na odru in pritegnila k slovenskim predstavam številno občinstvo in ga s tem priklenila v narodovo občestvo. 11. Na čelu pripravljalnega odbora (-.Dramatičnega društva«, ki so ga ustanovili po ijutJljan- » skem vzgledu tržaški Slovenci leta 1902, je bil Jaka Stoka. Ustanovni shcd društva je bil, ko je namestništvo po krvavem februarju 1902 (stavka v. Lloy-dovih delavnicah) odobrilo pravila, dne 8. marca 1902. V uvodnem govoru je Stoka ugotovil vedno večje zanimanje občinstva za dramatične predstave, ki je slednjič vzbudilo misel o ustanovitvi društva, čigar naloga bo, skrbeti za redne dramske slovenske predstave v. Trstu. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen dr. Josip Abram, za tajnika Josip Prunk, dejanski organizator društva. V i ntendanci so bili: Grebenc, Sošič in Stoka, v igralnem odseku pa Grebenc, Merhar, Ponikvar, Prunk in Stoka. Dasi si je zadalo društvo visoko nalogo «dvigniti slovensko . '• 6OSPOD1ESTV0 mkmm ANTON VEROVSEK V VLOGI MARTINA KRPANA V ISTOIMENSKI GOVEKARJEV I ODRSKI OBDELAVI LEVSTIKOVE POVESTI. gledališče iz onega diletantizma, v katerem se je še veliko predolgo nahajalo«, ji je v svojih prvih sezonah le deloma ustreglo. V sezoni 1902-03 je uprizorilo le 6 iger (Čevljar baron, s katerim je sezono začelo, Mlinar in njegova hči, Divji lovec, Deseti brat, Pojdimo na Dunaj in Zenski Otelo), nabavilo pa si je nekaj garderobe, ID u :u L USPEHI JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV IN KMETOV LESENE VODOVODNE CEVI NAMESTO ZELEZNIH E- lektro in strojni tehnik Jože Gabrovšek je bil pred vojno zaposlen V inozemstvu, k-jer si je pridobil mnogo izkušenj. Tam je opazil, da ponekod uporabljajo pri vodovodnih napravah namesto železnih, lesene cevi, les za le cevi pa so nabavljali v Jugoslaviji. Zdaj so po njegovi zamisli in ped njegovim strokovnim vodstvom izdelali prve lesene visokotlačne cevi za mestni vodovod v Mariboru in za mariborsko mestno ekonomijo-Obrat, kjer te cevi izdelujejo, se bo postopoma širil, tako, da bodo od koncu leta izdelali že po 300 m tlačnih cevi dnevno. Pravilno in debro izdelane lesene tlačne cevi prav v ničemer ne zaostajajo za železnimi.. Poleg tega, da so mnogo cenejše, imajo če nekatere druge prednosti. V lesenih ceveh voda ne zmrzne tako hitro, kakor v železnih, cevi pa tudi ne segnijejo. Saj je znano, da les ne segnije, če je stalno v vodi, temveč celo pridobi na trdnosti. Najboljši les' za takšne cevi je macesen, dobro se eb-neseta tudi bor in jelka z gora. Zato največ lesa pridobivajo na Pohorju na Štajerskem in na Pokljuki na Gorenjskem. Jugoslavija potrebuje letno več tisoč kilometrov tlačnih cevi. z demačim lesnim izdelkom bo mnogo prihranila na devizah. V načrtu je graditev tovarne za izdelovanje visokotlačnih lesenih cevi v Mariboru. NAD 6 MILIJONOV RIZA NA LETO pridelajo v kočan-skem okraju v Makedoniji. Nobena druga kmetijska rastlina ne uspeva tam tako dobro kakor riž. Pridelek riža bi bil še mnogo večji, če bi bilo zago- tovljeno umetno namakanje riževih polj. Zato so začeli graditi jez na reki Bregalnici pri Garjevem selu. Za jezom bo nastalo veliko umetno jezero, ki bo dajalo vodo za namakanje riževih polj. Letcs, ko je tudii Makedonijo prizadela suša, se je pokazalo, kolikšnega pomena je redno umetno namakanje riževih polj. * * * MODEREN KOMBINAT KERAMIČNE INDUSTRIJE grade v Zagrebu. Ta kombinat bo edini te vrste v Jugoslaviji. S proizvodnjo bodo začeli ob koncu leta. Računajo, da bo že v prvem letu izdelano y tenu kombinatu nad 10 milijonov razne kuhinjske posede, ploščic za oblaganje, umivalnikov in drugih sanitarnih naprav. Kraj, kjer grade kombinat, je zelo bogat s keramično surovino, razen tega pa je v bližini tudi zagorski premogovni bazen, ki bo dajal tovarni pogonsko silo. ČRNILO V PRAHU BO ZAČELA IZDELOVATI TOVARNA «PELIKAN» V ZAGREBU. Ta izum inž. Nikole Mariča je letos med najpomembnejšimi izumi v ljudski republiki Hr-vatski. Z izdelavo tega črnila za široko potrošnjo bo podjetje prihranilo na delovni sili ln embalažnem materialu letno okrog 8 milijonov dinarjev. BOSNA JE DOBILA TRI NOVE VELIKE .INDUSTRIJSKE OBJEKTE. Na dam vstaje dne 27. julija so v Bosni in Hercegovini začeli obratovat; trije veliki industrijski objekti. Zahodno od Sarajeva je začela obratovati nova hidrocentrala, Zenica je dobila veliko novo livarno, v Prijedoru pa so ta dan začeli obratovati vsi °d-delbi velike tovarne, celuloze. Ta tovarna je največji obrat te vrste v Jugoslaviji, njena zmogljivost je večja, kakor zmogljivost vseh dotedanjih tovarn celuloze v Jugoslaviji. Bosna in Hercegovina' se po osv ofce-ditvi naglo preraja v pomembno industrijsko deželo, pred vojno pa je bile. med najbolj zaostalimi deželami Jugoslavije. DVA NOVA INDUSTRIJSKA KOMB~ ATA V MAKEDONIJI. V Tetovu v Makedoniji bo v kratkem začel delovati moderen kombinat za predelavo volne. V Stipu pa so začeli graditi drug velik kombinat za predelavo bombftža, ki bo obsegal 15 velikih objektov. Največji objekt bo predilnica, ki bo zavzela 16.000 m2. Ta predilnica bo predelovala predvsem makedonski bombaž, ki ga pridelujejo v štipskem in strumiškem okraju. Ken bo predilnica začela obratovati že prihodnje leto, so poslali v Slovenijo makedonske delavce, da se na tečajih in pri praktičnem delu usposobijo za predilniško sitroko, # * * CELULOZO IZ SLAME bodo predelovale jugoslovanske sladkorne tovarne v času, ki je iz-ven tako imenovane csladkor-ne kampanje«. Pobudo za .to je dal inž. Mautner in poskusi pridobivanja celuloze iz slame in drugih enoletnih bilk so se dobro obnesli. Naprave v tovarnah je bilo treba le nekoliko izpopolniti in zdaj so že začele z redno proizvodnjo. S tem bo Jugoslavija letno prihranila več sto milijonov dinarjev deviz, ki jih je cšoslej izdala za uvoženo celulozo. V nedeljo dve kolesarski dirki Tržaški, istrski in goriški juniorji bodo startali ob 8.30, diletanti pa ob 9, uri Kolesarski odsek ZDTV organizira v nedeljo s startom ob 8.30 iz Ul, Fablo Severo kolesarsko dirko za ju-niorje- Proga bo sla iz ul. Fabio Severo mimo kamnoloma Facanoni v Bazovico, Trebče, Opčine, Prosek, Nabrežino. Sesljan in po trbiški cesti na Opčine, kjer bo tudi cilj. K dirki so se prijavili istrski, goriški in tržaški juniorji in verjetno bo zelo ostra tekma, posebno med istrskimi in tržaškimi kolesarji-Istega'dne s startom ob 9 pa bo kolesarska tekma za diletante, pri kateri bodo sodelovali naši najboljši kolesarji. Zopet bo borba za prvo mesto med Fontano-tom, Coljo, Javornikom, Sclauserom, Čokom in drugimi. Start bo iz Ul- Fabio Severo, nakar bodo kolesarji krenili proti kamnolomu Facanoni', odkoder bodo obrnili proti Bazovici in od tam dalje proti Trebčam in Opčinam, nakar se bodo ponovno spustili proti kamnolomu Facanoni. Od tu bodo kolesarji nadaljevali pot po bazoviški cesti in dalje po trbiški do Opčin. Ta krog bodo morali kolesarji pono-viti kar šestkrat, tako, da bo proga dolga 100 km. Kakor vidimo, je proga razmeroma kratka, vendar je precej težavna in možna so tu razna presenečenja-Ponovno bomo videli naše najboljše kolesarje, ki bodo pri tej tekmi imeli ponoven trening pred mednarodno dirko okoli Tržaškega o-zemlja, ki bo, kakor smo že pisali, 17. septembra. Jugoslovanske izbirne plavalne tekme • za evropsko prvenstvo redu sta Keber in Dobrin iz- vedla nekaj lepih skokov. Tehnični rezultati: 400 m prosto: 1. Stipetič Marijan 4:55,3 2. Stipetič Mislay 4:57,2; 3. Stefanovič 5:58,4; 4. Vidovič 4:01,1; 5. Kvinc 5:08,0. 100 m hrbtno: 1. Skanata Od slovenskih plavalcev se je plasiral samo Cerev j;}*■*:2- Finc* 1:12-6; 3- Viloviž ki istočasno nastopata na 400 109 m prosto ženske V prvi točki izbirnega sporeda — 400 m prosto — ni bilo nobenih borb, niti presenečenj. Tekmovalci so se razvrstili že na prvih 50 m in medsebojne razdalje obdržali do cilja. Edino Stefanovič je imel bolj izrazit finiš od ostalih, in je tudi s časom 4:58,4 postavil nov srbski rekord. Marijan Stipetič je prvih 100 m preplaval v času 1:08,0, prvih 200 m pa 2:23,0. V ženski točki 100 m prosto so se pomerile najboljše jugoslovanske predstavnice. Ta točka naj bi določila poleg Li-gorijeye in Loparičeve še tri tekmovalke, ki bi nastopile v štafeti 4 krat 100 m prosto. Na progi ioo m prosto pa bosta predvidoma plavali samo Loparič in Ligorio, m prosto oziroma na 100 m hrbtno. 100 m hrbtno so plavali samo Skanata, Finci in Vilovič. Prvih 50 m so plavali skoraj vzporedno. Skanata je dobil malenkostni naskok šele zadnjih 25 m. Cas 1:11,6 je njegov dosedaj najboljši rezultat na tej progi. Sledil je poskus zru-šenja rekorda v štafeti 4 krat 100 m prsno. Dosedaj so držali rekord slovenski plavalci, ki so ga postavili letos na gostovanju V Gradcu. S časom 5:02,0 so reprezentanti postavili nov rekord. V štafeti so plavali Kor-pes (1:17,7), Kučar (1:16,5), Barbieri (1:14,4) in Trojanovič (1:13,4). Po končanem plavalnem spo- 1. Kavčič 1:15,5; 2. Loparič 1:16,0; 3. Ligorio 1:16,2; 4. Grkinič 1:16,3; 5. Simatovič 1:19,8, 6. Draganja 1:20,3; 7. Pelan 1:21,1; 8. Sobo-tinčič 1:22,5. Na evropsko prvenstvo v plavanju pojdejo naslednji jugoslovanski tekmovalci: Marijan in Mislav Stipetič, Skanata, Vidovič, K.vinc, Stefanovič in Cerer. Drugi tekmovalec za prsno plavanje ho še določen. Od ženšk bodo zastopale Jugoslavijo Ligorio, Loparič, Kor-pes in Lavrenčič. Skakala bosta Keber in Dobrin, Majerje-va pa ne. Jugoslovanska reprezentanca odpotuje na Dunaj 18. t. m. z avtobusom iz Zagreba. H. D. določilo začetni znesek kot temelj bodočemu penzijskemu fondu za onemogle igralca in ob raznih boljših italijanskih in nemških predstavah p Trstu izposlovalo, znižane cene za svoje člane. V začetku je imelo 56 članov. Število se je v. sezoni 1903-04 skrčilo na 45. Tudi v sezoni 1903-04 je uprizorilo društvo samo 6 predstav in še od teh nekatere s pomočjo gestov iz Ljubljane, kakor že v prvi sezoni «Desetega brata» v gledališču Fenice. Med člani je cb koncu prve sezone umrl mnogo obetajoči diletant in poskusni režiser Matevž Žužek (16. julija 1903), ki je istega leta igral Krjavlja ob Spaku ljubljanskega gosta Dobrovol-nega in ob Danilovem Dolefu. V drugi sezoni je bilo v društveni seznam vpisanih 22 diletantov. Nedvomno je že prvotno misel o ustanovitvi društva in Po ustanovitvi njegovo delo močno oviralo pomanjkanje primernih Prostorov. Društvo je moralo z igrami gostovati na okoliških odrih ali pa se boriti za dostop v eno izm.ei italijanskih gledališč Fenice ali Goldoni. Gledališče Fenice je bilo sezidano 1879. potem ko je 1876 pogorelo nekdanje gledališče Mauro- TRGOVINA • INDUSTRIJA ALI SE BO POLITIKA OBLASTI v pogledu tržaške industrije kaj iz boljšale ? Zanimive izjave poluradnih krogov - Industrijska luka-drugovrsten # uičrt Pomisel, spraviti Trst iz po- razvoja. Gre za provizorij, ki ..Dramaiično društvo*1 v Trstu. D« jpr l ** ^ liudcljo. aprila 1M2. -c uprizori v gledališču ..ARMONIA" •Hljiv* igr« - o dciauiia . peijein m jo40o, poslovenil I AlioB iLKšOVI-Jj. -•* Keilier goap Aloj* Orob«*c. rj-=. Začetek točno op 8. uri zvečer. Vstopu)na v pritličju Al).kr, »e.leži J,—V vrste UD kr. VI.—VILAH kr. VUI —XI. •Ml kr. Lože v pritličju jjL 3, lote v I. redu ti -'..>1. v IL redu gl. 1 olj, v III redu gl,- l Uatopnln* n« s&ler^jo ori. 30 i.02e m sadeži dobivajo se v kavarni Com-tnercio tn na večer predstave pri blagajni. Objava prve predstave »Dramatičnega društva« y Trstu 27. aprila 1902. Predstava je bila v gledališču «Armonia» (pozneje Goldoni). Režiral je Alojz Grebenc, z gledališkim imenom Barovžčakov. Ta šaljiva igra «Ceivljar-barnn» je veljala kot opereta in je bila pri tržaških Slovencih mečno priljubljena in zato mnogokrat ponavljana. ner. Lastnik tega gledališča je bil morda najbolj strpljiv do Slovencev med vsemi lastniki tržaških gledališč. Toda ne glede na to je bila ustanovitev Dramatičnega društva nameravana v pričakovanju, da se kmalu sezida v Trstu «Narodni dom«. In društvo se je res ustanovilo, čim je vprašanje zidave ((Narodnega doma« začelo dobivati prijem-Ijivo obliko. Ideja ustanovitve ((Narodnega doma« v Trstu se je rodila v «Slovanski čitalnici«, sprožil jo je društveni tajnik dr. Mandič na Občnem zboru dne 24. decembra 1876. Leta 1900 je bilo pod predsedstvom dr. Slanika ustanovljeno društvo ((Narodni dom«, leta 1904 pa s pomočjo ((Tržaške posojilnice in hranilnice« dom tudi sezidan. ((Narodni dom« je stal na trgu Cttserma, tri minute od južnega kolodvora, poleg pošte. Zidavo je skušala občina še v zadnjem trenutku zavreti in je sklenila prodati na trgu pred veliko vojašnico prostor pred ((Narodnim domom» nekemu bančnemu zavodu, ki naj bi tam sezidal novo hišo. Toda namestništvo tega sklepa ni potrdilo, češ da je omenjeni prostor za cestni promet neobhod-no potreben. (Nadaljevanje sledi) V so vojnega gospodarskega položaja, ki ga lahko označujemo s trajno krizo brez primernih ukrepov. se mora nujno baviti naj prej 's položajem in razvojem industrije pri nas. Poklicna statistika zaposlenega prebivalstva namreč že več desetletij opozarja, da tvori industrijske delavstvo in nameščenstvo pretežni del dela zmožnega prebivalstva. Zadnja leta sicer opažamo. da se umetno in rekordno naglo povečuje število pripadnikov ((javnih služb«, toda ta ((konjunktura« je pjfeveč navidezna, da bi jo mogli šteti za resno osnovo gospodarskega bi se prav v primeru uresničenja uradno razglašene politike priključitve k Italiji, na mah Podri in največji del armade kakih 33.000 javnih uslužbencev bi se znašel v položaju rib na suhem. Ako tedaj govorimo o industriji. moramo pač omeniti vsa povojna leta uradno podpirani in pospeševani načrt industrijske luke ali cone v Zavljah. Ne zato, da bi ponavljali večkratne ugotovitve o neustreznosti tega načrta za naglo in uspešno reševanje tržaške industrije iz krize. Pač pa zato, da postavimo v pravo luč ne- POROČILO EEK za prvo četrtletje 1950 Evropska ekonomska komisi-1 večjih možnosti oddajanja bla-ja OZN v Ženevi je pravkar i ga v ZDA. Čezmorski izvoz se izdala v■ prvem letošnjem zvezku svojega trimesečni!ca uEco-nomic Bulletin /or Europe« poročilo o raziskovanjih o razvoju evropskega gospodarstva v prvi Četrtini letošnjega leta. Po teh podatkih bi biia letošnja industrijska proizvodnja v primeri z lansko v istem času za 7 odstotkov večja, in sicer ne toliko zaradi povečane zaposlenost i (2 odstotka), marveč zaradi višje proizvodne zmogljivosti. Približno enako število delavstva je torej doseglo za 7 odstotkov večjo proizvodnjo in večji industrijski profiti izvirajo le iz večje rentabilitete dela. Izmed industrij je bilo v tekstilni povečanje, največje, namreč za 14 odst. Od septembra 1949 dalje so v deželah, ki so razvrednotile svoje valute, cene na drobno stalno naraščale, po poročilu ne nad 10 odstotkov (pozneje znatno več — op. ur.). Evropski izvoz blaga je nasploh v šestih mesecih po razvrednotenju, v primeri z enako dobo pred razvrednotenjem, povečal obseg za 15 odstotkov, izvoz v (izapadno« področje pa je posebej narastel Za 40 odstotkov. Močno so nazadovali uvozi iz čezmerskih področij. Poročilo meni, da izvira vse to razen iz razvrednotenja tudi iz tako imenovane ((sprostitve« zapadnoevropske trgovine. Primanjkljaj trgovinske bilance Evrope nasproti ZDA ie od prve četrtine 1949 do le*~jnje padel za 40 odstotkov, in sicer zaradi ostrih omejitev uvoza iz ZDA. Vseeno pa bi letni primanjkljaj po tem stanju znašal še 2100 milijonov dolarjev. Izvozno blago se je na podlagi razvrednotenja pocenilo in sicer: švedske, francoske, belgijske in holandske proizvodnje Za 20 odstotkov, angleške, norveške in zapadnonemške za 30 odst., cene danske, finske in avstrijske robe pa so šle niže. Tudi Švica je morala zaradi tega znižati cene za okrog 7 odst. Iz poročila ni razvidno, ali se je evropski izvoz povečal zaradi nižjih cen ali zaradi sprošče-nejšega trgovanja ali zaradi je najbolj povečal v Franciji namreč več kot podvojil, slede ji Danska, Norveška in Zapad-na Nemčija. Francoski uspeh izvira, po poročilu, iz pogodbe z Argentino. Kakšen pomen ima cena za izvoz v medevrop-skem trgovanju, ni razvidno. Švicarski in belgijski izvoz sta se borila s težavami pač zaradi valut obeh držav, ki spadata med ((trde«, t. j. take, ki jih primanjkuje. Odnosi med proizvodnjo in trgovino: • poročilo EEK daje podlago za mnenje', da se je odvisnost evropskega gospodarstva od čezmorskega uvoza zmanjšala zaradi tehnoloških in strukturnih izprememb. U-voz je sicer večji kakor pred vojn0 (porast prebivalstva!). Iz izprememb v trgovanju industrijskih surovin je mogoče razbrati veliko prilagodljivost moderne industrije in precejšnje možnosti raznih nadomestkov pri celi vrsti surovin. Predvojno pomanjkanje industrijskih surovin je privedlo do izdelave novih vrst. ki potrebujejo manj uvoženih surovin, obenem Pa se obilno poslužujejo vsakršnih odpadkov. Takšni vplivj na industrijski razvoj so okrepili strukturne iznremem-be evropsko industrijske proizvodnje, ki potrebuje relativno manj uvoženih surovin, kar pa ne velja za tekstilno industrijo. V poljedelstvu ni tolikšnih izprememb\ odnosa med proizvodnjo in uvozom. Po primerni pripravi pa bi Evropa lahko tudi tu znižala svoj uvoz živil iz čezmorja. Uvoz živil pomeni za večino držav le dopolnilo domačega pridelovanja, zato bi že razmeroma malo povečanje proizvodnje omogočilo velike prihranke. Evropa bi torej lahko z zmanjšanjem uvoza živil prihranila težave svoji industriji, ki bi lahko nastale glede uvoza surovin zaradi pasivne plačilne bilance s čezmorjem, zrasti z dolarskim■ področjem. Ako ji ne uspe v zadostni meri povečati izvoza svojih izdelkov na inozemske trge. bo prisiljena omejiti uvoz živil. nadno poluradno priznanje o polomu tega načrta, ki skoraj dobesedno ponavlja nekatere kritične pripombe, ki smo jih bili svoj čas na tem mestu objavili. Zapisali smo bili: prvič, načrt ne more rešiti položaja tržaške industrije, drugič, da je treba najprej poskrbeti za ureditev, modernizacijo in poln^ zaposlitev že obstoječih industrij. Razen tega je bilo govora še o podrobnejših stvareh. Resna ocena razmer in potreb Pač sama privede do takih zaključkov. Uradni krogi pa so tedaj trdili prav nasprotno. Sedaj prihajajo za nami. Z zamudo sicer, toda bolje pozno kakor nikoli. V junijskem poročilu Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo čitamo namreč v poglavju o industriji: «...F prvi dobi so vladni organi menili, da morejo odobriti olajšave zgolj zaradi pospeševanja nastanka novih industrij v nastajajočem industrijskem pristanišču Zavije. Toda pozneje je postalo jasno, da ta ukrep ni mogel rešiti . celotnega vprašanja. Zaveljska luka sicer lahko privabi nove industrije. Toda nujno potrebni so bili ukrepi, ki bi bili pripravili tržaške industrijce, da v že obstoječih podjetjih izvrše razširitve in modernizacijo naprav, kar je glavni pogoj za gospodarnejšo proizvodnjo in osnova za njeno povečanje v prihodnje. Vprašanja namreč ni mogoče rešiti zgolj tako, da okrepimo tržaško industrijo s privabljanjem novih podjetij, marveč s tem, da obdržimo pri življenju in okrepimo tista, ki že obratujejo. Nobena izmed obstoječih industrij, ne dela na področju industrijske luke Zavije in tre-ba je podčrtati razen tega, da nekatera nova podjetja zaradi svojih posebnosti ne bi bila mogla postaviti svoje naprave na področju industrijske luke, marveč se morajo od primera do primera naseliti v drugih krajih tržaškega jaodročja.« Skoraj popolno priznanje torej. Oblastna politika na industrijskem področju bo tedaj krenila po poti, ki sc jo bili zamislili za izhod v sili še leta 1928 — vse področje od Tržiča (danes Devina) do Milj je nekakšna industrijska cona in v vseh občinah so dovoljene carinske olajšave, ki naj pospešujejo industrijski razvoj. In te so: a) oprostitev carin in do-volilnih pristojbin za vsakršen gradbeni material, stroje in nasploh vse, kar je potrebno za nov obrat ali preureditev ali povečanje starih; b) oprostitev plačevanja dohodnine (R. M.) na industrijske donose, ki pritekajo od novega ali razširjenega podjetja za dob o 10 let; c) oprostitev plačevanja zgra-darine in zemljarine ter doklad nanje za prav toliko časa; č) oprostitev plačevanja splošnega prometnega davka (imp. gen. entrata) na material m stroji. ki se rabijo pri gradnji fll* * jenju industrijskih naprav, registrska in zemljiško-kM** • prenosna taksa od kupni »P, godb za zemljišča, namenf■ j tem industrijam, se plači" I simbolično. ' .11 Drugo vprašanje je, ali J*. J dovolj. Za res uspešen teWJj vanja z inozemstvom zr!pA razvoj tukajšnje industrije bilo treba mnogo več! tudi kakor nudijo olajšave čjtt imenovani «goriški coni«. UjM čiti bi se bilo treba Za popolno carinsko prostost i'. coni. torej za carine prost v £ in izvoz blaga in sur^?1 /j kjer koli. Oblastna P01”**!)! kaj takega seveda v se« | prilikah ne bi pristala. Tudi v Avstriji naraščajo& Povsod isii pojav' Konec julija so uradM čila o gospodarskem in razvoju cen za čas " £(, junij še govorila o nah, zlasti v nadrobni sjp, i Toda v juliju samem se F p kakor*po Italiji in drtT’^. premenila. Indeks cen ** belo je poskočil za 10 trdi,1 kov. Uradna statistika gre to le na rovaš toda tržni opazovalci s0 ^ vili isto za kositer, cfn^’ bencin in kavčuk. zaznavajo s potrošniki p i splošno in vztrajno nar0 vseh cen, opravičeno a opravičeno, kar P0)^ ^ kot ((psihološki odmevu Ji skih dogodkov, ali z « ^ besedami, špekulacija 1 Denarni obtok v Av$W narašča poročilo 31. Zadnje državne banke z dne■ lija je zabeležilo p1 narnega obtoka za ^ nov šilingov. Na podWm jz bil celokupni denarm j v Avstriji na omenjeni , milijard 857 milijonov s.*3 in se je nasproti poPrre^^ stanju 5.505 milijonov f' * pavečal kar za pomeni pritisk. cdsiotk°% in Mih: 32510 Dioli Studijski janske zveze dela je -^ tiskovni konferenci 9en f I a zveze Di [ slednje podatke 0 \jiiaii in novi dvet v Mtiet* m&tiu sslovill jugoslovanska orekn-morsko ul« Mio ..ZaM" V rotterdamski ladjedelnici, kjer so letos zgradili za jugoslovansko trgovsko mornarico te dve prekomorski motorni ladji, r-Rijeko» in rPulo», so te dni splovili še tretjo ladjo istega tipa «Za-dan. Kakor motorni ladji «Rijeka» in «Pula» bo tudi motorna ladja cZadar» imela nosilnost 3900 ton in bo vozila z brzino 14 milj na uro. m /1 \|M urad Splo^al M/m mezdah in zaslužkih 1 cev v Italiji: pldjfi V 1948 je industmia (,\l‘ skupno 1320 milijard ‘l ' p de in plače. V 1949 cl znesek po podatkih t0 talia« povečal za 9 in bi tako znašal milijard lir. V 1949 {ykf09 dfl ska industrija dala m ™ iOO^S vsKe-(flc . kosmati ***** milijard čistega n. za delavske,^ cistepa uv. ,nr,. od tega odštejemo Nu ifll> izplačanih — 'ikavske se izkaže Kosmun " ,«• dustrijcev v višini jard lir. Ako od tega rf, mo še za 107 milijaj ^ d ( sirijskih obligacij ’n jard lir delnic, oboje ^ 1949, ter računamo, jiijLl dustrijalci plačali Lf lijard neposrednih aa j i nos neposrednih dav . ^JcSrjl je za vse kategorije čevalcev znašal ....•eirtfj lir) in tudi to odŠW dobička 772 milila™ z' mo čisti profit ita‘lJ ,. dustrijcev v enen\. znaša 430 milij°rd *’■ pd Zanimivo je, da s „n 4 i: 1 il leta, I ki, ki napovedujejo ok.r°^vJ^ lijcme čistega P’’1 vlite dustriiceVl. ujen že stituta i(Doxa« o P7"1 ga od 100.000 ina~- -0 m ujem> vilom, ki ga P°kaierJfitil> raj popolnoma •{ jonskih industrijcev. V nasprotju s tern 7 jehJ jf oX na mesečna mezda, za letošnji ianU.a'.,jf ki dustrijskih podjetj > -'« 22.720 lir na deiavca ice, tj. lir če vštejemo P° čane praznike l", fr0jk> yr klade. Življenjski ,( „