Lato LXV
PoStnlna plačana f gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 14. aprila 1937
Štev. 84 a
Cena 1.50 DIr
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Ček. račnn: Ljub« Ijana ŠL 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-IJunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan xjqtr»j, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga ..Teden v slikah"
Huda utvara
Velikonočna papeževa okrožnica »Divini Redemptorisc, ki se tudi v liberalnem in socialističnem svetovnem tisku zelo razmotriva, vnovič povdarja, ne da bi dopuščala katoličanom še kakšen dvom, da sta boljševizem in krščanstvo nep>omirljivi nasprotji, da je torej za katolika mogoča samo izbira med enim in drugim in da tudi praktično sodelovanje z boljševizmom v kakršnikoli obliki in s kateregakoli že vidika ter namena ni dopustno. Ker pa je po znanem izreku človeška omejenost neomejena, človekove želje pa ne vidijo nobene pregrade in ne sledijo razumu, zato imamo danes tudi nekaj dobrih ljudi, ki deloma tudi iz neznanja, smatrajo kompromis z boljševizmom v kakšen po litičen namen za mogoč in dopusten, zlasti ker danes komunistična propaganda sama vabi vse v svoj tabor, kar leze in gre. In ker ta propaganda označuje za svoj najbližji cilj obrambo demokracije pred novodobnim nacionalizmom, zato ne manjka kristjanov, ki menijo, da je za tak vzvišen cilj vredno storiti kakšno žrtev iu se spustiti v kooperacijo s komunizmom, bodisi za osvoboditev človeštva ali pa za obrambo kakšnega naroda pred imperialistično - nacionalnim nasiljem.
Za katolika seveda mora biti papeževa zadnja okrožnica, ki tako sodelovanje označuje kot nemožno in tudi kot moralno nedovoljeno, tolikega končno-avtoritativnega značaja, da bi bilo nadaljne razmotrivanje odveč. Vendar pa tudi pri več ali manj zavestnem spoznaju in čutu načelnega nepremostljivega nasprotja med krščanstvom in boljševizmom delujejo v tem ali onem še nekateri težko premagljivi nagonsko-politični motivi, ki subjektivno oslabujejo to, kar veleva razum ali srce, oziroma boljši del intelektualne in emocianalne strani človekove prirode, ter mu narekujejo oziroma ohranjajo v nekem kotičku njegovega bitja utvaro, da bi bilo le mogoče in zato tudi kakč moralno upravičeno s komunizmom v kakšen skupen dober namen sodelovati. Toda jasna obrazložitev vprašanja z načelne strani, kakor tudi praktične izkušnje, ki so jih doživeli taki, recimo, iluzi onisti, mora končno danes le razpršiti vsak dvom v tem oziru.
Boljševizem jc po vsem svojem nerazde-ljivem notranjem in zunanjem ustroju brez-verski. To brezboštvo se od boljševizma ne da ločiti ne v političnem, ne v gospodarskem pogledu. Že nežni otrok v ruski šoli se mora namesto očenaša učiti: Njet Boga, to se pravi ni Boga in dejansko obstoja samo svet in ničesar drugega. To je prva dogma komunizma. Druga je ta: Smisel človekovega bitja je v »nujnem« zgodovinskem razvoju, da se ustvari brezrazredna družba. Tretja pa pravi, da je v to svrho človeško delovanje treba usmeriti izključno na svetovno revolucijo in da je »moralno« le to, kar k njej vede, »nemoralno« pa to, kar jo ovira. To se vse utemeljuje znanstveno, v resnici pa nima ne prva, ne druga in tretja dogma komunizma ničesar skupnega z znanstvom, ampak je le nedokazana utopija. Kdor taji vse, kar je preko in nad končnim stvarstvom, ta enostavno nekaj trdi, kar ni dokazano in kar si on samo umišlja. Za komunizem ni prav nobene morale, ampak samo principi dejanja, ki nimajo nobene nadčasovne veljave, ampak so zgolj odvisni od obstoječega gospodarskega in socialnega reda. Pravica, resnica in svoboda, ki jih zapadna krščanska kultura smatra za brezpogojne in neodvisne vrednote, so komunistu samo pogojne veljave in za uresničenje kolektivistične družbe se sme tudi načelo svobode brez ozira prelomiti in vršiti brezobzirno nasilje ter izvajati neusmiljena diktatura. Prav posebno zoprne so komunizmu krščanske čednosti, predvsem ljubezen kot načelo popolne nesebičnosti, ki se žrtvuje sama brez ostanka, zakaj dobro je komunizmu le to, kar služi svetovni revoluciji in kolektivistični družbi, kateri je Bog samo družbeni kolektiv, nad njim pa ničesar. Kako ie to sploh mogoče spraviti v soglasje s krščanskim načelom, da je človek kot otrok in podoba božja najvišja osebna vrednota, ki ne sme biti orodje nikomur in ničemur? Kakšen pomen ima sploh svoboda, ki jo.označujejo za stožer demokracije, če komunizem posameznika brezpogojno in v vsakem oziru p.idreja skupku? Kako si more kristjan domišljati sodelovanje s svetovnim in družabnim nazorom, za katerega obstoja samo tu-zemstvo, ki pozna samo tostranski najvišji cilj življenja v obvladanju narave po znanstvu in tehniki, dočim mu je čista duhovnost in vsak transcendentalni smoter prevara, če ne neumnost? Kakšna politična skupnost je mogoča med onim. ki Boga taji in vero načeloma izključuje kot moralno osnovo zasebnega in občega življenja ter jo smatra samo za preostanek prošlosti ter sredstvo 60cinlnega tlačenja množic, pa med kristjanom, ki mu je vse življenje brez religije, nadnaravnega božjega vodstva in Kristusovega evangelija goli nesmisel?
To dejstvo se nikakor ne da omiliti, če kdo v svojem političnem iluzionizmu skuša samega sebe prepričati, da je komunistično brezboštvo gola teorija, ali da vsaj v sedanjem času več ali manj knjižna teorija postaja, pa da bi se mogel komunizem prilagoditi celo religiozni miselnosti krščanstva in kulturnih tradicij za-pada. Ne! Zakaj boljševizem ali komunizem stremi za svetovnim vladstvom, hoče uresničiti, kakor danes temu pravimo, totalitarni, to je celostni svetovni red brez religije, brez morale v našem smislu, brez Boga in Kristusove vere. brez vsake sledi vse dosedanje verske in etične tradicije, človeštva. Tu imamo pravi brezbožni imperij, v katerem ni no benih »ruskih nacionalnih osobin«, kakor si domišljajo tisti, ki bi v ruskem komunizmu radi videli kakšno vseslovansko črto in ravno i/, razlogov nekega slovanskega univerzalizma sim-patizirajo z njim, ampak je njegova edina osobina židovski duh marksizma, ki se je popolnoma odvrnil od evangelija večnega življenja in se izmaličil v golo vero v materijo, v to, kar se vidi. sliši, čuti in uživa in kar jc mogoče obvladati v svrhe golega tostranskega življenja, v katerem se človek kot žival rodi
Nadaljevanje uvodnika na 2. strani!
Madrid v dimu in plamenu
Rdeča ofenziva \e pri Madridu obtičala
Bilbao ie popolnoma odrezan od sveta in tik pred predajo
Salamanca, 13. apirla. b. Včeraj in vso preteklo noč je bilo v Madridu zelo burno in živahno. Od sinoči je zavladalo v nacionalističnih vrstah veliko veselje, ker je borba pri Madridu končala s popolnim porazom rdečih, ker nacionalisti niso nikjer odstopili niti za en meter. Po vesteh, ki so davi prispele z bojišča okrog Madrida, se borbe nadaljujejo, toda z veliko spremembo. Od polnoči naprej niso republikanci nič več v ofenzivi, temveč se samo še branijo, ker so pričeli nacionalisti srdito napadati. Kljub ogromni premoči rdečih čet in kljub ogromnemu vojnemu materialu in orožju, ki je bil republikancem na razpolago, se jim ni posrečilo, da bi dosegli kak uspeh in že včeraj je bil generalni štab nacionalistov prepričan, da je rdeča olenziva zlomljena na vsem madridskem sektorju. Zadnji dan ofenzive je bil zelo težak za mednarodno brigado, ki je zaman naskakovala klance ter je pri tem izgubila skoraj polovico svojih efektivov. Rdeči so gnali prostovoljce na naskok skoraj brez vsake topniške in letalske priprave, kar je bilo za njih katastrofalno.
Poskus, da se razbremeni baskovsko bojišče, je popolnoma propadel s strašnimi izgubami ki jih bodo rdeče čete dolgo pogrešale. V teku včerajšnjega dne je sicer rdeča vlada še nadaljevala olenzivo, toda ta ofenziva je bila mnogo slabša kakor prejš-nie in topništvo skoraj ni delovalo. Edino tanki so bili še zelo močno v akcij', proti večern pa so se tudi tanki umaknili, krr je vrhovno poveljstvo uvidelo, da je nemogoče prebiti nacional. bojno črto.
Usoda
mednarodnih brigad
Proti večeru je mednarodna brigada, ki je štela 4000 ljudi, poskušala zadnji proboj, pa je bila tudi tedaj vržena nazaj. Na bojišču je bilo 300 mrtvih, nacionalisti so ujeli nad 100 jetnikov, več kakor tisoč pa je bilo ranjenih. Nacionalistom je padel v roke velik vojni material, poleg tega pa so zaplenili šest tankov. Jetniki iz republikanske mednarodne brigade pripovedujejo, da so bile izgube naravnost strahotne. Brigada »D i m i t r o f f« je skoraj popolnoma uničena. Le še nekai čet je ostalo. Od brigade »Thalmann« je ostalo samo še pol bataljona, od Kmečke brigade« pa je vsega še 200 ljudi živih.
Strašna noč
Od polnoči se je slika na madridskem bojišču popolnoma spremenila. Po zlomu vladne ofenzive so pričeli naskakovati nacionalisti. Ponoči je bil ves Madrid v dimu in plame n u , kajti nacionalistično topništvo je neprestano bruhalo ogenj proti glavnim objektom v mestu. Žarometi so neprestano razsvetljevali z ene in z druge strani, da bi se obvarovali iznenadenj. Tudi nebo je bilo celo noč razsvetljeno, ker se je ena in druga stran bala nenadnih letalskih napadov. Kljub temu pa je v zraku krožilo nekaj nacionalističnih letal, ki so usmerjala ogenj težkih topov, ki je butal v ozadje Madrida. Mesto je bilo kakor mrtvo. Slišale so se samo eksplozije, ki jih je spremljalo reg-lanje strojnic in pokanje pušk.
Na obeh straneh vlad velikanska nervoznost in napetost, kajti vsak trenutek se pričakujejo nacionalistični naskoki. Rdeče topništvo naprestano tolče v strelske jarke nacionalistov, da prepreči koncentracijo močnejših sil, ki bi bile sposobne za naskok z nožem. Okrog 6 zjutraj so nacionalisti izvedli prve naskoke na položaje nasprotnika. Tedaj se je republikanski topniški ogenj spremenil v pravo grmenje, da prepreči, da bi nacionalisti zavzeli položaje republikancev, ki so že izmučeni od borb.
Bitka za Midrad še vedno traja. Po informacijah, ki so prispele davi z bojišča, se najhujše in najbolj krvave borbe vodijo za položaje okrog Per-nicesa, kjer so rdeče čete izvršile nad 10 naskokov, pa so bile vedno odbite, še predno se jim je posrečilo približati se nacionalističnim strelskim jarkom. Vrhovno poveljstvo za obrambo Madrida se je dobro zavedalo, da bi padec teh položajev pomenil padec nekaterih najvažnejših sektorjev, ki jih imajo nacionalisti na madridskem bojišču ter so storili še poslednjič nekaj obupnih, toda junaških naskokov — brezuspešno.
Pretresljivo poročilo o krvavih bojih pri Madridu
Hcnday »United Press«: Po soglasnih poročilih obeh vojskujočih vojsk spadajo že tri dni trajajoči boji brez prestanka na zapadnem robu Madrida med najstrašnejše in najbolj krvave cele španske vojne. Posebno neizprosne so borbe za strategično važno točko Časa del Campo in goro Garabitas. Na obronkih teh višin se kopičijo mrliči in ranjenci v tisoče. Ogenj topov, bajonetni napadi miličnikov iz vrst mednarodne brigade in protinapadi nacionalistične posadke se vrste na vrhu gore noč in dan. Nemogoče je spraviti ranience iz bojnih črt.
Od nacionalistične strani o teh srditih bojih izjavljajo, da se je do 6edaj posrečilo odbili še vse napade miličnikov in preprečiti obkolitev gore. Na obeh straneh je celotno topništvo v akciji in utihne le tedaj, kadar se nasprotnika epoprimeta v boju na nož.
Oblegani Marokanci v univerzitetnem mestu so včeraj napravili izpad in skušali prebiti obroč mednarodne brigade, da si izvojujejo izhod proti severozapadu. Artiljerijski ogenj pa jih je zadržal v njihovih postojankah.
Nevtralni opazovalci poročajo, da se po treh krvavih dneh generalu Maiji še ni posrečilo, da bi dosegel cilje, ki si jih je stavil s sedanio ofenzivo: zasesti goro Garabitas in Aguila ter osvojiti uni-
verzitetno mesto. Mednarodna brigada, ki tvori elito njegovih čet, je povsod naletela na 6ilovit odpor. Pač pa je sedaj pričela Francovo topništvo obstreljevati mesto. V noči na ponedeljek se je pričelo obstreljevanje z najtežjimi topovi. Franco mora imeti na razpolago jako precizno artiljerijo, kajti granate udarjajo brez prestanka s presenetljivo natančnostjo. Civilno prebivalstvo se sploh več ne pokaže na cestah, ampak živi le še v podzemlju.
Tudi severno-zapadno od Madrida so se pričeli ljuti boji v odsekiu Escoriala in Las Navas. Na cionalistična poročila javljajo, da so vsi napadi nasprotnika bili do sedaj na vseh točkah odbiti. Francovim četam se je po teh poročilih celo posrečilo, da so popravile svoj položaj pri Robledu.
Rdeči hočejo s to ofenzivo razbremeniti pritisk Francove vojske pred Bilbaom. Zaradi tega so pričeli z napadi tudi na drugih frontah. Na katalonski fronti so miličniki napadli po dolgi artiljerijski pripravi pri Heusci, kjer slutijo, da je od tam odšel velik del Francovih čet pred Bilbao. Po rdečih poročilih je bil uničen oddelek nacionalistov na Siera Alcupere. Kljub prevladajoči premoči miličnikov, ki so napadli v strnjenih kolonah, so branilci vzdržali do zadnjega diha, ne da bi se le eden hotel podati ali umakniti. Šele nato je došla okrepitev iz Huesce. sestavljena iz falangistov. Ti so nato napadli miličnike in uničili njihove oddelke, ki so malo prej bili zmagoviti.
O bojih poročajo tudi z juga, kjer pa se je rdeča ofenziva ustavila, ker so Francove čete dobile pomoč.
Med Francijo in Rusijo
,,Ozračje prisrčnega zaupanja" (Delbos)
„Za dobrobit civilizacije in napredka" (Potemkin)
Pariz, 13. aprila. TG. V 6oboto zvečer je zunanji minister Delbos priredil poslovilno večerjo na čast sovjetskemu poslaniku Potemkinu, ki je bil imenovan za pomočnika zunanjega komisarja v Moskvi. Zunanji minister Yvon Delbos je v svojem govoru med drmgim dejal, »da |e bilo sodelovanje za časa bivanja poslanika Potemkina v Parizu neprekinjeno in da se je skupno delovanje razvijalo v ozračju prisrčnega zaupanja za napredek kul-trnih in gospodarskih odnošajev med obema državama in za organizacijo svetovnega miru. V tem duhu da je bil podpisan irancosko-sovjetski pakt in t tem duhu se je izvajal, v duhu Zveze narodov, ki smo ji vsi vdani. Vsaka država ima pravico, da si po svoje izbere obliko svoje ustave in vladavine.«
Poslanik Potemkin je odgovoril z Delbosovimi besedami, »da ima vsak narod pravico, da si izvoli oni vladni režim, ki ga hoče« ter nadaljeval; Ved-
no sem bil in sem še prepričan, da so jasni cilji, proti katerim hitimo, nadalje poštenost in značaj-nost pri delu ter neomahljiva zvestoba do svobodno sprejetih obveznosti pravi temelj mednarodnega sodelovanja. Kulturno in gospodarsko sodelovanje obeh narodov bo prišlo do izraza pri ogromni udeležbi sovjetske Rusije pri svetovni razstavi, ki bo velika manifestacija mirovnega duha med narodi. Nadaljeval bo s svojim delom za vedno bolj tesno sožitje obeh narodov, za dobrobit miru, civilizacije in človeškega napredka.
Pariz, 13. aprila, c. Danes je zborovalo vodstvo glavne strokovne GGT. Generalni tajnik Jou-haux je podal poročilo in zahteval, da odslej naprej delavci nikjer ne bodo 6meli stavkati, ne da bi strokovna organizacija dala svoj pristanek. Meni se, da se hočejo 6 tem preprečiti razne nove stavke.
Izmet Ineni na Oplencu
Mladenovac, 13. aprila. AA. Danes ob 11.30 se je pripeljal z vlakom v Mladenovac predsednik turške vlade Izmet Ineni v spremstvu turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa, našega poslanika v Ankari Branka Lazareviča, turškega poslanika na našem dvoru Alija Hajdarja Aktaja in ostalega spremstva. Na postaji je visoke goste sprejelo mnogoštevilno prebivalstvo s poslancem Milanom Ba-djakom na čelu. Po izstopu iz vlaka je predsednika turške vlade pozdravil s prisrčnim nagovorom poslanec Badjak, nato je pa neka deklica izročila g. Ineniju velik šopek nageljev. G. Ineni je odgovoril na pozdrav g. Badjaka in se je zahvalil ler izrekel svoje zadovoljstvo nad tem prisrčnim sprejemom. Po pozdravu s prisotnimi zastopniki obla-stev in občinstvom, je predsednik turške vlade krenil v svojim spremstvom skozi čakalnico k svojemu avtomobilu. G. Ineni je stopil med gostim špalirjem meščanov in kmetov iz okoliških vasi ter
Bilbao blokiran
Posadka nima več ne hrane ne streliva
Pariz, 13. aprila, b. Blokada luke Bilbao je po mnenju francoske vlade sprožila celo vrsto zamotanih in težkih vprašanj iz področja mednarodnega pomorskega prava. Zaradi tega v francoskih diplomatskih krogih z največjim zanimanjem spremljajo pogajanja, ki se vodijo trenutno v Londonu.
Sklep britanske vlade, da vrSi kontrolo nad baskovsko obalo na širokem morju samo izven španskih teritorijalnih voda (3 km od obale), je imel za posledico številne komentarje. Po informacijah iz Londona britanska vlada v nobenem primeru ne želi s svojo intervencijo ob baskovski obali komplicirati položaja. London priznava blokado baskovske obale po nacionalistih, ne bo pa trpel, da bi nacionalistične ladje ovirale angleško pomorsko plovbo izven teh voda. Nacionalistične ladje bodo brez dvoma zelo pazile, da ne prekršijo britanskih zahtev. S tem pa je usoda B i i -bana in cele baskovske oblasti zapečatena, |c»r B*«ki ne morejo dobiti vsled popolne blokade niti hrane, niti o r o i j a ter jim ne bo
preostalo drugega, kakor da se u d a J o. Nacionalistične vojne ladje so na straži pred vsemi lukami baskovske pokrajine ter niti ena ladja brez njihove kontrole ne more v te luke. Če bi pa le ušla, jo bodo nacionalisti ie naslednjega dne potopili. Sklep britanske vlade, ki ima ogromni interes na severu Španije, je odločil o usodi Bilbaua ter baskovske fronte. Tudi Francozi smatrajo, da je severna ipanska obal posebno vprašanje Velike Britanije, kar se da sklepati tadi po tem, da tam ni niti ene francoske vojne ladje, temveč vso kontrolo vršijo le britanske vojne ladje. Tukaj so se razširile tndl vesti, da bo B 11 b a o v najkrajšem časn padel, ker se ne more niti več braniti. Zanimivo je, da nacionalisti nc izvajajo nič več vojnega pritiska na Durango in Eibar, kateri mesti sta izpraznjeni, to pa zato, ker borbe niso več potrebne, kajti baskovska oblast bo padla kot I r t e t glada. Govori se tudi, da se vodijo pogajanja na britanski krliarki »Hood«, ki je zasidrana pred Bilbauom. Posredovalno vlogo igra neka britanska osebnost.
se je odpeljal na Oplenac, ves čas odgovarjajoč na tople pozdrave zbranega ljudstva. Po glavnih ulicah Mladenovca so prirejali g. Ineniju navdušen sprejem. Ob 11.48 je predsednik turške vlade položil v imenu Ataturka zlato plaketo, v svojem pa venec in se poklonil pred grobom biagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Nato se je ustavil za nekaj časa pred kraljevsko vilo, potem se je pa vrnil čez MladenoVac na Avalo, kjer je položil venec na grob neznanega vojaka.
Na Avali je ministrski predsednik dr. Stojadinovič priedil na čast Izmet Ineniju in Ruždi Arasu ter njunemu spremstvu slovesno kosilo. Turška državnika ostaneta še par dni v Belgradu, nakar odpotujeta na naš Jadran, kjer jima pripravljajo slovesen sprejem. Med potjo si bosta ogledala nekatere naše važnejše industrijske naprave v Bosni.
Sprejem turškega ministrskega predsednika nu belgrajskem kolodvoru. Od leve na desno: gospa Ineni, dr. Stojadinovič, Izmet Ineni in gospa Stojadinovič
Pogreb Milana Srskiča
Belgrad, 13. aprila, m. Danes popoldne je bil pogreb Divšega predsednika vlade in dolgoletnega ministra dr Milana Srskiča. Krsto z zemskimi ostanki pokojnika so včeraj prepeljali v saborsko cerkev, od koder se je danes popoldne razvil po-> grebni sprevod na novo pokopališče. Pogrebnim svečanostim je prisostvoval tudi kraljevi odposlanec general Radovič in maršal dvora Boško Čolak' Antič. Po opravljenih molitvah se je pred cerkvijo poslovil od pokojnega njegov politični prijatelj Boža Maksimovič, ki je v svojem govoru podal pregled političnega udejstvovanja dr. Srskiča. V sprevodu so nesli vojaki številne vence, med drugim tudi vence Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. kr Vis. kneza namestnika Pavla. Nj. Vis. kneginje Olge in kralj, vlade. Številna odlikovanja so nosili častniki. Za krsto je stopala pokojnikova družina, člani kr. vlade, predsednik skupščine in zastopstvo senata, pokojnikovi politični prijatelji, med njimi tudi Uzunovič, več poslancev in senatorjev JNS. Na Terazijah se je sprevod, v katerem je korakala tudi častna četa vojske, ustavil, ter se je tu od pokojnika poslovil senator dr. Uroš Krulj. Ob odprtem grobu je govorilo več govornikov, nakar so krsto položili v grobnico. Vojaška četa je izstrelila častno salvo.
Jagoda o Stalinu:
Krvnih botjševiške revolucije"
tudi imenovanje maršala Jegorova za novega šefa OPU razburjenja ni moglo pomiriti. Posebno nevarni so bili izgredi v U z h e k i s t a u u , kjer so
99
Varšava, 13. aprila. TO Iz Moskve poročajo
nekatere zanimive jjodrob.iosti o zaroti, ki pa tja bila v zadnjem tretiulku odkrita, da pristaši bžtf šega šefa tajne policije Jagodo rešijo iz LtabjanUe. Jagoda jc bii prepeljau iz Lubjanke v trdujuvsko
ječo Butirki na Kreinlju, ki se nahaja tik
novanjsklli prostorih rdeče garde. Jagoda je bil
ponovno zaslišan in se je pri tej priliki tako razburil, da je izgovoril grozeče besede na naslov Stalina, ki ga je imenoval »krvnika bojjše-viške revolucije«. Jagoda je izgubil popolnoma živce, ko je zavpil: »V i me boste c e r ustrelili, toda vedite, da bo p » m nila moja smrt konec diktature S talina in njegovih prijateljev!«
Položaj v Sovjetski Rusiji je po najnovejših vesteh zelo resen. Na več krajih sovjetske države je prišlo do uporov Jagodi zvestih pristašev in
Jagodovi pristaši dvignili pravo separatistično po-huno proti Stalinu in sprva imeli velike uspehe. Končno pa se jo rdeči vojski posrečilo upor zadušiti in so bili pri tej priliki ustreljeni predsednik krajevnega sovjela Ilijin, šef industrijskega odseka Vasčeuko in njegov tajnik Okorkov, nadalje predsednik pokrajinske zvezo strokovnih organizacij Kaligajev in podpredsednik iste zvezo Uglo-boj. Tudi mnogo drugih jc bilo aretiranih ter so jih oddelki rdeče vojske odpeljali v koncentracijsko taborišče, kjer čakajo nadaljnje usode. Pa tudi vrhovni ravnatelj kolhozov Mahuniov ter ravnatelj traktorske postaje Ododajev sta bila aretirana ter jima sovjetske oblasti očitajo, da sta povzročila upor med kmetskim prebivalstvom proti državi.
Kdaj bi Madjari šti z Malo Zvezo
Značilna izjava predsednika vlade Darany!ja
Jugoslovanski koncert v Sofiji
Sofija, 13. aprila m. Snoči je sofijska Filharmonija priredila v gledališču v Sofiji velik koncert, posvečen jugoslovanski glasbi. Izvajali so dela skladateljev: Josipa Slavenskega, MiloSeviča, Milenka Živkoviča, P. 0 s t e r c a , Petra Kon jo-viča in Mihaela Logarja. Koncert je vodil dirigent ljubljanske opore g. Mirko Polič. Posebno slovesnost je dajala koncertu udeležba zastopnika Nj. Vel. kralja Borisa, mnogih ministrov in tujih gostov. V odmoru okrog 22 je g. Bazilij Stojanov izročil navzočim jugoslovanskim skladateljem lepe šopke cvetja, ki so jih poklonila bolgarska glasbena društva. V govorih na koncertu se je poudarjala potreba ožjega sodelovanja med glasbeniki obeh držav, kar se je ponavljalo tudi na banketu, ki je bil takoj po koncertu prirejen v prostorih Slovanske besede.
Denar za slovensko kmetijstvo
Belgrad, 13. aprila. A A. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo kredit 110.00(1 din dravski banovini za odkup plemenske živino na sejmih v tej banovini. Dovolilo je tudi kredit 100.000 din kot podporo za sejem v Rogatici. Iz toga zneska bodo odkupili konje planinskega hosenskega porekla, ki sc bodo razdelili v drinski, zetski, var-darski in primorski bauovini.
Tujsko-prometni dinar za Čsl
Belgrad, 13. aprila. AA. Finančni minister je izdal odlok, da sme Narodna banka za podpiranje tujskega prometa kupovati češkoslovaške krono na osnovi 03 Kč za 100 din ali 100 KS za 158.78 dinarjev in da sme razliko pri teh kupčijah knjižiti na račun razlike pri deviznih kupčijah.
Polovična voznina
Belgrad, 13. aprila. AA. Dovoljena Je polovična vozna cena obiskovalcem jesenskega mednarodnega sejma, ki ho v Belgradu od 11. do 21. septembra. Popust velja za odhod od 0. do 21. septembra, in za povratek pa od 11. do 20. septembra. Razstavni predmeti se bodo prevažali po določbah tarife za prevoz blaga zvezek I., A 0.
Dovoljena je polovična voznina obiskovalcem mednarodnega vnlnsejma. ki bo od B. do 10. maja t. 1. v Plovdivu. Popust velja za odhod od 23. aprila do 15. maja in za vrnitev od 3. do 26. maja. Razstavljeno blago se bo prevažalo v smislu določil tarife za prevoz blaga.
Dovoljena je tudi znižana voznina za mednarodni velesejem v Ankari od 23. aprila do 23. maja.
Dunajska vrem. napoved: Večinoma zelo oblačno, dež, nekoliko hladneje.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo s slabim deževjem in blago temperaturo.
Huda utvara
Nadaljevanje s i. strani
in kot žival, seveda i višjimi kulturnimi zahtevki, brez sledi pogine, lo je mesijanslvo, to je ideal IkkIočp družbe 4>rez zmot, trpljenja, borb in solza«, ni pu slovanska mesijanska ideja ki poti k temu ne vidi v revoluciji kolektivizma uuipak v etičnem stremljenju in dvi:?u s pomočjo od Boga darovanih notranjih duhovnih sil človeka, ampak čisto ž 1 d o v s s o - posvetna, zgolj materialistično usmerjena utopija. Vse. kar iuia na sebi dobrega in vrednemu, se more uresničiti samo po totalitarnem krščanstvu, ki v mejah možnosti more uresničiti družbo po normi krščanske pravičnosti in ljubezni, kar pu jc mogočo le, če se vse tostra.iskc stvari in zadeve usmerijo nu.prum idealu onostranskega božjega kraljestva, kor mora vsako tako socialno prizadevanje spričo ueizkorenljive slabosti. zmotnosti in od živalskih nagonov neizogibno vodene človeške narave, doživeti pod izkl jučno tuzemskim vidikom le strahoten polom
Ker je iz tegu popolnoma jasno, da komunizem nobenega svojega političnega cilja ne more zasledovati, uiti ga dejansko zasleduje, da ne bi mu pomenil sredstva za uresničenje ate isiične družbe in hrozbožnoga občega redu. je
Bukarešta, 13. aprila. TG. »Le Monenfc-, ki je nedavno objavil zanimiv razgovor s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Hodžo, objavlja sedaj daljši razgovor s predsednikom madžarske vlade Daranyjem o najnovejših vprašanjih, ki so nastala v Podonavju v zvezi s podpisom italijansko-jugoslovanske pogodbe in konferenc Male zveze v Belgradu.
Madžarski državnik je na vprašanje: Kakšne so zahteve madžarske vlade, odgovoril takole:
»Če hočete, da obločem svoje misli v realno-politično obliko, potem so madžarske zahteve naslednje: 1. priznanje popolne pravne enakopravnosti: 2. priznanje in spoštovanje vseh pravic madžarskih narodnih manjšin, kot so zapisane v mednarodnih manjšinskih pogodbah. 3. S tem se ne odrečemo svojim zahtevam po spremembi meja — toda le mirnim potom.«
Ko ga je dopisnik vprašal, če verjame, da je, s p r e m c m h a mej a mirnim p o t o m m o -goča, je Daranyi dejal:
»Prepričan sem, da jc to mogoče. Ce to trdim, se nahajam v dobri družbi, kajti možnost mirnih sprememb političnih meja so priznali tudi že v angleškem parlamentu, a tudi odlični državniki po drugih državah.«
Ministrski predsednik in časnikar sta se nato spravila nad habsburško vprašanje, pri čemer je Darany dejal, da je
»Madžarska kraljevina brez kralja, a da je bolj pametno počakati z zasedbo prestola tako dolgo, da bodo zavarovani vsi interesi madžarske države.« Glede Otona Habsburškega je bil Da-ranyi molčeč ter je samo pripomnil, »da Madžarska zvesto hrani vue spomine na nekdanjega kralja Karola in goji spostovanje do njegove družino«. Ako bi v Avstriji posadili, na prestol kakšnega Habsburžana, iz tega še ne sledi, da bi zgledu ludi morala slediti Madžarska, >kajti na Madžarskem je sveta Štefanova krona vir kraljeve oblasti in oni, ki jo nuni, jc šele kralj Madžarov^, Na vprašanje, kako misli Madžarska urediti svojo o <1 n o š a j e z državami Male zveze in kakšne so njegove misli o sodelovanju Madžarske in Avstrije z državami Male zveze v neke vrste organiziranem Podonavju, je Daranyi od-govoril:
»Ko je hi! nedavno avstrijski zvezni kancler 3chuschnigg pri meni v Pešti, sva ugotovila, da sva popolnoma enih misli, da je treba ustvarili redne odnošaje s sosednimi državami in da je v interesu vseh držav, da do zaželjenega cilja pride postopno, če bodo vse države pokazale dobro voljo. Poudarim lahko samo to, da od madžarske strani ni nobene dušcslovne ovire, ki bi se takšnemu zbliževanju in sodelovanju zoperstavljala. 16 let že išče Madžarska pot k pravemu miru. Ona nikogar ne sovraži. To velja predvsem za
prav tako jasno, du katolik z njim v nobenem oziru in na noben način ne more sodelovati, ker bi ga s tem samo krepil in pospeševal njegove končne namene, najsi je v tem ali onem slučaju njegovo delovanje začasno naperjeno samo v kakšno smer, ki tudi kristjanu mogoče prija. recimo, obramba demokracije. Trelui je vedeti, da je boljševizem največji mojster taktike, ker mu ni treba imeti nobenih oz.iiov uu kakšno moralo: to taktiko jo treba i/.prcglu-dati. da spoznamo uemožuost in celo škodljivost katerekoli kooperacije s komunizmom. Ta tak: tika vidi (lunes v demokraciji oziroma v njeui obrambi sUmo sredstvo /a svoj cilj. ki je brez; boži ki diktatura, s katero t>i zamenjali demokracijo vsi, ki bi v svojem ilu/iouizimi želeli Kiti v tej borbi komunistom za pomožno četo. l aka navidezna demokracija nima ničesar ^kup-negu s krščansko demokracijo, ki jo je mogoče doseči iu se tudi bo dosugla z enotno fronto vseh pozitivnih kristjanov nikakor pa iu: jh> sodelovali ju s komunističnim ateizmom. Vsaka taka borba. najsi ba tudi za kakšen cilj. ki nu /unaj izgleda dober, prinaša korist saiiio komunizmu, ne pa njegovim zaveznikom. O lom imamo danes že pruktu. ko m» nekateri krščanski sindikalisti v I ranci ji menili da bi jim moglu sodelovanje s komunisti, oblečenimi \ ovčjo ko/o svo.1) ule tudi za vero«, prinesli saino |k> sebi umevne demokratične svoboščine
države Male zveze. V trenutku, ko se bo mogla Madžarska enakopravno vsesti okrog iste mize in ko bodo njene želje po pravicah za njene narodne manjšine upoštevane, potem lahko rečeni, da nc ho več od Madžarske odvisno, da se pospeši gospodarsko in kulturno sodelovanje, iz katerega sc lithku razvije tudi politično sodelovanje in da nastane v Podonavju mirovna cona, ki jo od srca želimo.«
Budimpešta. 13. aprila, c. Danes se je v finančnem odboru parlamenta nadaljevala debata o delu skrajnih desničarskih organizacij na Madžarskem. Debato je danes sprožil znani Tibor Rekli a r d t, ki je pozval vlado, da naj nastopi proti agitaciji skrajnih desničarskih in levičarskih organizacij. Pravosodni minister mu je takoj odgovoril iu rekel, da se mi Madžarskem nikomur ni treba bati, da vlada ne hi postopala po zakonu proti vsem rušilceni notranjega miru in reda. Vendar pa sc naj nihče tudi nc hoji bučne agitacijo nekaterih ljudi; ki nimajo opore v narodu.
Briixelles. 13. apr. c. Danes zjutraj ob 8.15 se je s posebnim vlakom pripeljal v Bruxellos nemški gospodarski minister in vodja nemško Narodne banke dr. Schacht. S kolodvora se je takoj odpeljal na nemško veleposlaništvo, kjer se jo preoblekel in ob 10 je že bil sprejel v posebno avdijenco pri kralju Leopoldu. Avdijenca je trajala 50 minut. Po avdijenci je odšel Schacht v poslopje Narodno banke, kjer ga je sprejel guverner Franck. Pri njem je ostal tudi na kosilu, ki so ga je udeležilo 50 oseb. Na kosilu je bilo največ zastopnikov belgijske industrijo s finančnim ministrom de Manom na čelu. Popoldne je dr. Schacht obiskal predsednika vlade in nato zunanjega ministra. Dr. Schacht je naletel povsod na lep sprejem in vse čaka senzacij, ki bi naj baje sledile temu potovanju.
Kol najbolj verjetno so razlaga, da se bo pogajal Schacht za ureditev uvoza belgijskih surovin v Nemčijo. Vse tu pa bi Nemčija kupovala — brez d e n a r j a. Belgija ima surovine, ki jih Nemčija rabi. Te pa bi Nemčija kupila ali z dolgoročnimi posojili, ali pa na ta najtin, d» hi se Belgija ubve-»ala kupiti toliko blaga v Nemčiji, da hi bila nemška naročila v celoti krita. To je zelo enostavno in gotovo tudi za Schachta preveč preprosto. Uro najbrž za širši sporazum, najbrž za hclgijsko-ncmški dogovor o cksploataciii belgijskih kolonij, posebno pa belgijskega Konga. Znano je, da so jc Belgija izkazala kot dobra izkuriščevalka svojih kolonijal-nih posesti, za tehnični in civilizacijski dvig kolonij pa je mogla storiti le malo. kar je nekoliko tudi razumljivo zaradi majhnega števila belgijskih strokovnjakov, ki hi mogli iti služit kruh v kolonije. Nemčija pa ima več kot dovolj tehničnega in človeškega materijala. ki samo faka na to, da hi služil clvillzatornemu dvigu človeštva in širil slavo nemškega — gotovega, blaga. To bi bil lahko načrt za gospodarsko sodelovanje, ki bi se raztegnil na desetletja in zakaj hi to nc bilo mogoče, ko Nemčija nima proti Belgiji spornih vprašanj, ki hi mogla motiti mir med občina državama prihodnja desetletja.
Pripisujejo lorej resno Schachtu namen, da bo sprejel Vnn Zeelandovo ponudbo, da naj se Nemčija udeleži svetovne gospodarske konference, ki jo pripravlja V,-in Zeoland. Nemčija hi seveda prišla, če so. njenemu gospodarstvu prisodi razmah izven Evropo, to so pravi, če razne velesile s političnimi frazami ne bodo motile možnosti kakega gospodarskega sodelovanja med Nemčijo in Belgijo.
■■MiHBMniiiaaaMaMi^BMa
za krščansko delavsko strokovno zvezo. Morali pa so doživeti blamažo, ki jih je hvala Bogu popolnoma iztreznila, du so jim komunisti odrekli pravico kakršnegakoli sOodločevnnju v sindikalnih zadevali, ako se ne odpovedo svojemu krščanskemu sindikalizmu, to je, ako se ne zapišejo totalitarnemu ateističnemu komunizmu. Na to je treba opomniti tudi češko revijo Pfitomuost«, ki se z neverjetno naivnostjo iidaja utvari, da bi mogla katoliška Cerkev napram komunizmu zavzeti milejše stališče, da se ubrani fašizma l ega nihče ne sme pričakovati. ker principijelni, ne posamičen, ampak skupnostni ateizem, ki hoče osnovati družbo na ateističnih načelih, ne more Uiti zaveznik katolicizmu. najsi bo tudi v borbi zoper fašizem, kor l>i Ic-to tudi končno vedlo sunio v ateistično diktaturo.
Okrožnica ^Divitii Redcmptoris« potrjuje samo to, kur kristjanu pravi tako logika razuma kakor dejanska politična skušnja in zato je čas, da se likvidirajo vse iluzije iu prizna tista realnost, ki jo jasno gloda okrožnica z avtoritativno zahtevo, da se ne udajarau bodisi i/, demokratičnih, bodisi iz. socialnih ali narodnostnih vidikov utvari, kakor da bi mogli v z.vezi z voditelji bie/božncga družabnega /u-luisla te cilje pospešiti in doseči. Mogoča je sauio eun kooperacij i kooperacija vseh. ki korc-niiiijo v krščanski kulturi l!v rope.
V pokrajini Margelan so kmetje po kolhozih odpovedali pokorščino in niso hoteli iti na delo. Ko so jih oddelki rdeče vojske hoteli poloviti, so se uprli, napadli vojsko ter jo pognali v beg.
Podsel Kominterne aretiran v Varšavi
Značilna je aretacija vrhovnega voditelja Kominterne za zapadno Evropo, na katerega je varšavska policija čisto slučajno naletela v Varšavi. Pri zaslišanju je dejal, da jo ravnokar prišel iz Moskve. Pri njem so našli 5000 zlotov (50.000 Din) ter 750 dolarjev (35.000 Din). Na vsa nadaljnja vprašanja, po kaj je prišel na Poljsko, ni hotel odgovoriti. Pač pa je policija pri preiskavi njegove prtljage dognala, da jo Kominterna določila vsoto 50.000 dolarjev (2 mili j. Din) za organizacijo komunističnih manifestacij po vsej Poljski ob priliki prvega majnika. Poljska policija pa meni, da je ta visoki poglavar Kominterne odpotoval v inozemstvo na željo sovjetske vlade, da tamkaj polovi ali kakorkoli že odstrani nekatere prijatelje zaprtega Jagode, ki nosijo pri sebi nekatero za sovjetsko vlado silno važne listine.
Goering v Rim
Rim, 13. aprila, c. Menijo, da bo pruskj ministrski predsednik Goring prišel v Rim še pred koncem tedna. Danes je, prišel v Rim že voditelj nemško delovne fronte dr. Ley.
Italija se zanima
za naša tržišča
Rim, 13. aprila, b. Tukajšnji listi poročajo, da je zanimanje italijanske industrije za jugoslovansko tržišče zelo veliko in da je v načrtu zgraditev velike tovarne avtomobilov v Jugoslaviji, italijanski listi zatrjujejo, da je bilo to vprašanje sproženo žo lansko leto. Italijanski listi so prepričani, da bo Jugoslavija favorizirala italijansko avtomobilsko industrijo in da bo novemu sporazumu dodana posebna klavzula v tem smislu.
t z Bruslja v Pariz
Pariz, 13. apr. c. V Parizu so zelo npMraj,,na Schachtovo potovanje. Splošno 60 zadovpjjoj g j,;}m, da je odšel Schacht že eedaj v Bruselj, dasi.ge ..ie govorilo, da bo še poprej prišel v Pariz, Računajo s tem, da je Schacht pojasnil kralju LeopoJ^-nem-ško stališče o belgijski. nevtralnosti. Pr/^f^aggt najbrž ni zavrnil predlogov, ki sta jih v leni oziru stavili Anglija in Francija.
Optimistično se presoja položaj tudi zato, ker se govori, da se bo Schacht odpeljal iz Bruslja naravnost v Pariz. Schacht bi prišel v Pariz po prvih vesteh šele 6. ali 8. maja, vendar pa se govori, da se to lahko zgodi že sedaj. Posebno pa se povdar-ja, da jo dr. Schacht žo ob svojem zadnjem obisku v Parizu prejel razna zagotovila od Bluma in francosko vlade. V zadnjih mesecih pa se med Nemčijo in Francijo ni zgodilo nič, kar bi lahko pokvarilo Schachtovo delo v smeri, ki jo bila načela ob njegovih zadnjih razgovorih v Parizu.
Eden Nemčijit
Kolonij ne vrnemo
London, 13. apr. b. <-Star> objavlja podrobnosti o konferenci med Ribentroppm in Edenom. Eden je ponovno obrazložil nemškemu poslaniku angleško stališče v kolonijalnem vprašanju in povdaril, da Anglija enkrat za vselej odklanja odstop tudi najmanjših svojih kolonij ali mandatnih področij. Nasprotno pa jc Velika Britanija pripravljena zagotoviti nemčiji dobavo potrebnih siroviu.
Osebne cesti
Belgrad, 13. aprila, m. Postavljeni so za poštne uradnike: za uradnike-pripravnike: Tomo Šmav v Mariboru, Joža Praprotnik na Rakeku; za dnev-ničarje-zvaničnike: Josip Eisenzopf v Celju, Josip Bertoncelj v Ljubljani I., Ivan Golič v XXXIV. p. t. t. sekciji, Franc Eržen na pošti Ljubljana I„ Boris Ziterschlager v Mariboru I., Stanislav Kodrin v XX, p. t. t. sekciji, Josip Rudež v Ljubljani, Emil Weiss na pošti Ljubljana II., Edvard Zupan v Mariboru II., Janko Košir v Marenbergu, Miha Poga-čar v Mariboru II., Franc Trojner v Mariboru L; za dnevničarje-služitelje: Anton Jezeršek v Ljubljani I., Anton Kadunc v Ljubljani I., Jožef Mehle v Novem mestu, Jožef Paternost v Ljubljani II., Edvard Peterlin v Krškem, Alojz Preložnik v Celju, Jo-sip Pompe v Mariboru II., Alojz Rom v Celju.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 13. aprila, m. Minister brez listnice dr. Miha Krek ie imel danes daljši razgovor z ministrom za gozdove in rudnike v zadevi rudarskih in topilniških podjetij ter delavstva v Sloveniji.
Belgrad. 13. aprila. AA. Predsednik odbora za proučevanje predloga trgovinskega zakona dr. Olon Frangeš je sklical sejo odbora za 10. april ob 10 dopoldne.
Drobne vesti
Vatikan, 13. aprila, c. Nemška vlada je dostavila svojemu veleposlaniku v Vatikanu iioto o zadnji okrožnici sv. očeta, ki je bila prečitana v vseh nemških cerkvah. Nota bo jutri predana v državnem tajništvu.
Danes odpotuje v Berlin minister Gleise-Hnr-stenau. Zastopal bo avstrijsko vlado pri otvoritv' novega vojnega arhiva v Potsdamu.
Včeraj je bil v Vratislavi otvorjen kongre rentgenoloških društev. Kongresa se udeležujejo: Jugoslavija. Belgija, Danska. Nizozemska, Japonska. Litva, Norveška, Švica. Češkoslovaška, Mndžnrslo in Avstrija.
			WA
		Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je i umrla naša ljubljena soproga, sestra, tetu. gospa — Ana Beravs roj. Koželj soproga postnjenačelnika danes 13. aprila ob tričetrt na eno, previdenn s tolažili sv. vere. Pogreb drage rajnke se bo vršil dne 15. aprila ob pol petih izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Tržič, dne 13. aprila 1937. Rado Beravs, soprog, in ostalo sorodstvo.	:■ 'r.
			
			
Nemčija - brez surovin
Schacht jih išče v Bruslju in Parizu
Zadnjič zmagovalec ali predčasni poain Pepčka Zmazka
Modernizacija državne ceste
Ljubljana - St. Vid Dvojna cesta skozi St. Vid
1400 m nove ceste sporedno ob sedanji
Dočim je lansko leto podjetje ing. J Dedek začelo z modernizacijo gorenjske ceste od Št. Vida do Jeprce. ni bilo mogoče začeti istočasno tudi z naj-najnujnejšim odsekom Ljubljana—Št. Vid. Tako so letos spomladi na odseitu Št. Vid—Jeprca, kakor tudi deloma na Gaštejskem klancu opravljena že 6koro vsa zemeljska dela in bo na odseku Št Vid— Jeprca gradbeno podjetje še v aprilu začelo z be-toniranjem cestišča.
Dela na cesti iz Ljubljane do Št. Vida je zadrževalo p»oleg običajnih formalnih težav tudi še težko vprašanje o preložitvi tramvajske proge. Sedaj so najbolj nerodna vprašanja na tem delu ceste že odločena in bo v letošnji pomladi tudi na tem odseku zapela lopata. Cesto od Ljubljane do Št Vida je prevzelo v modernizacijo gradbeno podjetje Slograd v Ljubljani, ki že sedaj dovaža na cesto od Zgornje Šiške naprej velike množine kamenia, ki se bo porabilo pri tlakovanju cestnega temelja.
Kako bo izpeljana modernizacija
Modernizirana cesta iz Ljubljane do Št. Vida 6e bo v glavnem držala že obstoječe smeri. Seveda bo nova smer zmanjšala ali pa odsekala večino
popravki v
pa bo rešeno tudi še važno vprašanje šentviškega tramvaja, ki vozi po sedanji cesti ves čas po levi strani v smeri iz Ljubljane proti Št. Vidu. S tem, da so položeni na cesto tramvajski tiri in celo iz-ogibališča, je izgubila cesta precej na svoji uporabni širini, kar se je zlasti poznalo pri razmeroma gostem prometu, ki ga je gorenjska cesta na tem odseku deležna. Modernizirana cesta na svojem cestišču, ne bo več imela tramvajskega tira in bo radi tega za brzi promet uporabna vsa njena širina. Na mnogih mestih 6e bo nova smer ceste sama umaknila s stare ceste in bo radi tega tramvaj vozil lahko po dosedanjih tirih. Drugod pa, kjer bo nova smer ceste ostala na stari ali pa se umaknila celo na levo od dosedanje ceste (če gledamo proti Št. Vidu), se bo tudi cestna železnica morala umakniti na levo. Na moderniziranem odseku Ljubljana— St.Vid bo potemtakem cestna železnica tekla ves čas levo od ceste, pri čemer se cesti ne bo približala bolj, kakor za 1 meter. Kdorkoli je v zadnjih lepih pomladanskih dnevih šel na izprehod proti št. Vidu, je mogel, poleg naloženih kupov kamenja opaziti tudi na številnih mestih v bližini sedanje ceste s številkami označene količke, ki zaznamujejo smer m"derniziranje ceste.
Kako pa v Št. Vidu
c;
Po prvotnem načrtu naj bi modernizirana cesfa šla v dosedanji smeri skozi št. Vid, pri čemer bi se moralo umakniti nekaj hiš. Kljub temu bi ostala tudi modernizirana cesta skozi Št. Vid še vedno zelo nepregledna, kar bi povzročilo, da bi se moral ves brzi promet radi bližine hiš zastajati. Radi tega je mestno županstvo v Ljubljani, ki izdeluje tudi regulacijske načrte za vse svoje sosedne občine, predložilo tehničnemu oddelku banske uprave v pre-. tres načrt, po katerem naj bi se modernizirana cesta umaknila nekoliko iz Št Vida ter se za naseljem zojiet priključila na že obstoječo cesto. Tehnični od-deiek banske uprave je ta osnutek pregledal, posebna strokovna komisija pa si je ogledala na novo iredlagano smer in ugotovila vse njene dobre in sla-ie strani. Sedaj se izdelujejo načrti tudi za to možnost, nakar bodo predloženi ministrstvu za gradbe, ki bo končnoveljavno odločilo, kako naj se modernizira cesta 6kozi št. Vid.
Novi predlog
Po novem predlogu naj bi se modernizirana cesta ločila od stare pri gostilni Žibert na Trati, od koder bi šla nekaj časa v ravni črti naprej. Stara cesta od tu močno zavija na desno, nakar v obliki črke S zopet zavija na levo ined hiše v St. Vidu. Nova smer bi šla skozi Št. Vid kakih 100 do 120 m levo od dosedanje ceste ter bi se tako umaknila najbolj gosto zazidanemu delu Št. Vida. Šla bi torej za gasilskim domom, šolo, cerkvijo, in prosvetnim domom, nakar bi se ob koncu vasi priključila na obstoječo cesto nekoliko pred odcepom ceste v Gunclje.
Ta nova smer je dolga približno 1400 m in ima ob Št. Vidu izredno blag in popolnoma pregleden 700 dolg lok s polumerom 3000 m. Ta krivina je tako malenkostna, da je tudi brzi avtomobilski promet niti najmanj ne bo občutil. Prav tako ne bo prav nič trpela preglednost.
Nova smer gre v glavnem po nezazidanem svetu, po poljih in travnikih. V Podgori, kmalu potem ko se odcepi v Trati, zadene na gospodarsko po-slopje Bernika Franca iz Podgovre št. 28. V svoji naaaljni smeri pa zadene še na pritlično stanovanjsko hišo Cirmana Janka, ki stoji nekako za prvimi hišami nasproti farne cerkve. Poleg teh dveh stavb, ki jih bo treba za novo cesto podreti, je prizadetih še 7 kozolcev dve ograji in ena gnojna jama. Večino kozolcev bo mogoče prestaviti, tako da radi te smeri ne bo mnogo posebnih stroškov. Tam. kjer gre cesta za šolo, odreže »udi kos šolskega sadnega vrta, ki bo radi tega nekoliko manjši. Poleg drugih poljskih potov, s katerimi se križa nova smer, pa preseka nova smer tudi občinsko pot, ki zavija strmo v breg ob ljudski šoli, in drugo pot, ki gre pred Ljudskim domom v breg v smeri na Toško čelo. Obe ti poti sta že v St. Vidu zgrajeni v visokem nasipu in imata precej hud vzpon (12%). Ker jih bo nova smer globoko prerezala, v dosedanji izvedbi ne bosta uporabni. Radi tega bo odpadel dovoz z brega po cesti k ljudski šoli in prav-tako dovoz mimo Prosvetnega doma. Zgradila pa se bo nova pot, ki bo za obe cesti skupna. Sla bo
v začetku po dosedanji poti ob ljudski šoli, zavila v obliki črke S na modernizirano cesto, ki jo bo križala v isti višini ter se nato priključila za modernizirano cesto na občinsko pot na Toško čelo. Obe poti bosta na ta način zvezani s Št. Vidom, vendar bosta imeli za to nekoliko daljši ovinek, ki bo pa radi tega še enkrat bolj položen kakor dosedanja strmina.
Tehnični oddelek banske uprave je v preteklem in sedanjem tednu opravil v 6meri nove ceste več poskusnih vrtanj. Izkopali so 14 jam. V nekaterih jamah sc še s posebnimi vrtalnimi napravami preskusili svet v globino do 6 m ter ugotovili, da je svet povsod razmeroma zelo ugoden in primeren za zgradbo moderne ceste.
Deljeno mišljenje v St. Vidu
Razumljivo je seveda, da se je v Št. Vidu samem takoj po-tem. ko se je razglasila tudi ta možnost modernizacije, ustvarilo dvojno razpioloženje. Nekateri so s preložitvijo ceste, kakor jo predvideva nova zamisel, zadovoljni, drugi pa zopet ne. Nastopil je torej običajni jx)jav, ki smo ga pri vseh gradbenih delih večjega pomena doživeli v Sloveniji še vedno. Razumljivo je, da bi marsikomu bila bolj všeč modernizacija ceste v stari smeri skozi Št. Vid, kakor je tudi razumljivo, da se bo drugi iz razumljivih osebnih koristi potegoval za novo smer. Pri vseh takih odločitvah velja za posameznika pač lastna korist, česar nikomur ne moremo zameriti. Javne naprave pa se nikdar ne morejo in ne smejo ozirati na koristi posameznikov, ker služijo občestvu, tem-manj se je mogoče ozirati na želje posameznikov pri graditvi tako modernizirane ceste, kakor je to cesta Ljubljana—Kranj. Ta cesta nikjer ne služi le krajem skozi katere gre, ampak je ena najvažnejših prometnih žil. Je žila dovodnica za celo Gorenjsko. Ta cesta bo zlasti v bodočnosti ena naših najvažnejših tuisko-prometnih žil in jo je treba zato gradati tako. kakor zahteva ta njena najvažnejša naloga. Najožji lokalni interesi posameznikov so že mnogokrat v preteklosti izsilili razne rešitve prometnih vprašanj, ki se nam zde danes popolnoma nemogoče in smešne.
Usodne naoake
Ko so gradili gorenjsko železnico, je nastalo vprašanje, ali naj gre železnica do škofje Loke ali ne. Graditelji, ki so že tedaj dobro r>oznali pomen železnice so v svojih načrtih določili, naj gre železnica prav do mesta. Vplivni zasebniki iz Škofje Loke, ki so prav tedaj mnogg zaslužili s prevažanjem, pa so si hoteli ohraniti ta vir dohodkov, zato so se železnice otepali na vse kriplje in končno izsilili. da je šla proga vsaj pol ure stran od mesta. In tako ima Škofja Loka še danes svojo postajo 3 km od mesta. In jxisledice: industrija, ki se ie že večkrat zanimala za škofjo Loko. ie končno skoraj
vedno zapustila svoje škofjeloške načrte in 6e raje preselila v Kranj ali Tržič. In tudi danes hitreje rastejo tovarne ob škofjeloškem kolodvoru, kakor pa v najbližji škofjeloški okolici. Popolnoma razumem, da še danes majejo z glavami Skofjeločani nad trmoglavostjo in kratkovidnostjo svojih dedov, ki se je tako bridko maščevala. Kdo bo [ia izračunal vso škodo, ki jo ima škofja Loka v teku mnogih let, pri vsem tovorjenju, ki nastane samo radi tega, ker je treba les in vse druge pridelke in izdelke voziti še 3 km daleč na postajo.
Pa poglejmo, kako je v Št. Vidu? Novi načrt ne pomenja za Št. Vid tako bistvene spremembe, kakor vprašanje železnice za Škofjo Loko. V svoji zasnovi pa preložitev ceste pomenja za bodočnost Št. Vida izredno važen korak naprej. Dočim je stara cesta uklenjena med hiše, ki se še z lepa ne bodo umaknile, ustvarja nova smer skozi Št. Vid novo vzf>oredno veliko cesto. Dočim se je razvijal ves St. Vid doslej ob edini glavni cesti in je tako fiostal dolga vas v pravem pomenu besede, se bo mogel St.Vid v bodočnosti širiti tudi v širino ob novi cesti. Kaj to pomeni za Št. Vid, ki je prav za prav predmestje Ljubljane, 6e bo pokazalo šele čez nekaj let. ko bo zrastlo ob novi cesti vse polno novih stavb. Veliko število zemljišč bo pridobilo na svoji vrednosti in davčna moč se bo povečala. Po nekod močvirni svet bo radi izpeljave ceste v novi smeri temeljito izsušen, radi česar bo povsod tam, kjer do-sedaj zemljišče sploh ni bilo primerno za parcelacijo, pridobilo na vrednosti kot stavbeni svet. Četudi bo modernizirana cesta betonirana, bo vendar le prašna. Popolnoma upravičeno sklepamo, da se bo v prihodnjih 10 letih tudi pri nas razvil motorni promet v doslej nesluteno višino, radi česar bo gorenjska ce^ta, zlasti ob poletnem času, izredno obremenjena. Ker bo šla malo odmaknjeno od najbolj gosto zazidanih delov, promet na njej iz št. Vida ne bo toliko motil kakor sicer. Nasprotno pa bo tramvaj, ki bo pri gostilni 2ibert na Trati presekal modernizirano cesto, ostal na dosedanji cesti in bo v dosedanji smeri vozil naprej v št. Vid. Srce St. Vida torej ne bo izgubilo svoje dobre in ugodne zveze z Ljubljano, in prav-tako bo Št. Vid še naprej ostal priljubljena izletniška točka za Ljubljano kakor doslej.
Stara cesta, ki bo vodila skozi št. Vid, ne bo ostala brez [Kimena, ampak jo bo prevzela v oskrbo banska uprava, tako da tudi občina ne bo imela nobenih f>osebnih novih izdatkov. Ker bo na razbremenjeni stari cesti odpadla večina tranzitnega prometa, bo prav gotovo odpadel v St. Vidu ropot in prah. Fdina škoda, ki bo jo od nove ceste utegnil imeti Št. Vid, je izguba pri zaslužku od tranzitnega prometa. Ta prav gotovo ni mnogo manjša sedaj. Tisti, ki potuje skozi Št. Vid, se radi St. Vida samega gotovo ne ustavi. Kdor se bo pa namenoma v št. Vidu hotel ustaviti, bo pa to storil prav-tako lahko 6 tem, da bo zavil z nove ceste na staro.
Prepričani smo, da bodo prihodnja leta kaj lahko prepričala vse prizadete, da je nova smer za moderno cesto prinesla slehernemu mnogo večjih koristi, kakor je to sam pričakoval. Radi tega bo tudi vsakdo lahko utrpel malenkostno in morda samo navidezno škodo, ki bi mu jo utegnila modernizacija prinesti, ne glede na to, da mora vsak zaveden občan stati na stališču, da se nobeno javno delo ne sme prav f>osebno ozirati na želje posameznika, in da mora varovati čimvečje koristi splošnosti.
Prva letošnja žrtev strele
Ves trud zdravnika je bil zastonj, France je zaspal za vedno. Zvečer ®o ga prepeljali na dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
Pokojni France je bil vzoren mladenič, ki so ga vsi radi imeli. Starši so izgubili z njim svojega skrbnega in delovnega sina-edinca, kateremu so mislili jeseni Izročiti posestvo in je že imel izbrano družico, s katero bi se poročil. Težko bodo pokojnega Franceta pogrešali v kat. prosvetnem društvu v Nevljah, čigar član je bil že več let. Vneto je deloval na društvenem odru, udejstvo-val ee je pri gasilski četi, bil ie tudi član fantovske Marijine družbe. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim staršem naše iskreno sožaljel
Debevčeva družina z Vrhpolj pri Kamniku, oče, mati in sin edinec, star 22 let, so šli v ponedeljek takoj po kosilu v bližnji hrib Drnovec delat butare. Okrog 2 se je nenadno stemnilo in začel je liti dež. Družina je poiskala zavetja pred dežjem pod visoko smreko. Nenadoma je v smreko treščilo in vsi trije so onesveščeni popadali na tla. Prvi se je zavedel oče, kmalu za njim pa mati. Le sin France ni kazal nobenih znakov življenja. Oče je hitro stekel navzdol in sklical sosede, ki so Franceta odnesli v bližnjo hišo. Z avtomobilom je prihitel iz Kamnika zdravnik g. dr. Pucelj, ki je skušal fanta obuditi z umetnim dihanjem. Poslali so tudi po duhovnika, ki je nesrečnemu fantu podelil zakrament sv. poslednjega olja.
Zagoneten umor na Javoru
Ljubljana, 13. aprila.
Po vsej okolici od Litije do Ljubljane je vzbudil zverinsld umor 06-letne kuharice Josipine Mar-tinčičeve splošno zanimanje in tudi sožalje, kajti žrtev je bila med prebivalstvom v hribovskih vaseh priljubljena in dobra domača gospodinja. Stari, bolehni, 70-letni župnik g. Jernej Klinec je vedno čutil nekak strah pred napadi mnogih vlomilcev in poslopačev. Dobival je celo grozilna pisma, v katerih je neznan pisec zahteval od njega odškodnino ali pa mu je grozil s 6mrtjo. Zato se je zavaroval z vso previdnostjo in skrbno zaklepal vsa vrata župnišča, ki stoji nad vasjo Javor, samotno poleg cerkve. Usodni nedeljski večer je šla kuharica Pepca Martinčičeva v hlev, da kravam poklada zadnjo krmo in jo pomolze. Pokladala je seno, po-molzla je kravo in odnesla prvo mleko v kuhinjo. Za seboj je zaklepala vrata župnišča. Ko je prišla v drugič v hlev — tako je sklepati po lokalnem sodnem ogledu — jo je napadel neznan moški. Prvič jo je najbrž udaril od zadaj na hrbet z rov-nico tako močno, da ji je celo nalomil zadaj tri rebra. Krepka, zdrava in drugače še za odpor sposobna ženska ee je zgrudila v hlevu poleg krave nezavestna. Zločinec je nato z ušesom rovnice. ki jo rabijo kmetje za okopavanje, udaril žrtev še štirikrat po desni strani glave in ji je prebil lobanjo. Krepka žena se je morala še krčevito braniti pred napadalcem, toda brezuspešno. Obležala je mrtva v hlevu. Napadalec pa je žrtev pokril s senom in pustil rovnico poleg nje. To rovnico je sodna komisija z orožniki vred spravila kot »corpus delictk, da preišče po strokovnjakih, kakšni prstni odtoki so nahajajo na nji.
Ko je bilo drž. tožilstvo obveščeno o umoru od orožniške poetaje v Sp. Ilrušir.i, je takoj odredilo sodno komisijo, ki je včeraj popoldne odšla pod vodstvom sodnega pristava g. Piškurja in dveh zdravnikov dr. E. Suherja in dr. Cundra na kraj v Javor, da ugotovi v prvi vrsti splošen dejanski stan in da izvede 6odno obdukcijo nesrečne žrtve. Sodna zdravnika sta dejansko ugotovila, da je bila pokojna Pepca udarjena s tako silo na glavo, da je bila takoj mrtva. Sodna komisija je po prizadevanju orožniške patrulje, ki je bila obveščena o umoru že pozno v nedeljo ponoči, odredila vse potrebno, da ee niso zabrisale nobene glavne sledi in da so ostali vsi indici za zločinca nedotaknjeni. Kdaj se je moral zločin izvršiti, ni mogoče točno ugotoviti. Pač pa vse kaže, da je bila Pepca Martinčičeva umorjena med 17. in 18. uro. G. župnik, ki je legel že k počitku,-je bil v strahu in je okoli 20.30 pogledal po župnišču in v hlev, kjer je našel pokojno mrtvo. Takoj je poklical nižje bivajoče prebivalce na pomoč, ki so o dogodku obvestili dve uri oddaljeno orožniško postajo v Sp. Hrušici.
Kdo je morilec, za to so razne kombinacije. Po teh krajih so se potikali razni potepuhi in klateži, ki jih imajo vse orožniške postaje v splošni evidenci. Kakšen bo rezultat orožniških poizvedb, zaenkrat v interesu preiskave ne moremo poročati. Morilec je moral pač deloma poznati lokalne razmere v župnišču. Do dane« orožniki še niso izvršili nikakih aretacij, pač pa gredo sledovi za gotovo tolpo, ki je računala, da bo dobila v župnišču precejšen plen. Pogreb pokojne Jožefine Martinčičevc je bil danes ob veliki udeležbi prebivalstva.
Odgovor
nacionalističnim akademihom
V nedeljski številki »Slovenca« smo pod naslovom »Kdo bo odločal	poročali dobesedno: »Odločitev imajo v rokah nacionalistični akademiki. Kajti po sklepu seje medstrokovnega odbora, ki se je vršila v soboto popoldne, bo med-strokovni odbor glasoval ' na univerzi v ponedeljek dopoldne ob 9. Če bodo nacionalistični akademiki za predlog levičarjev, ' večino glasov sprejet« (podčrtala AZ naknadno).
Nato so nam v Jutru 13. aprila 1937 nacionalistični akademiki pod naslovom »Odgovor nacionalističnih akademikov« zagodli tudi dobesedno: »Veseli nas, da Akademska zveza priznava nacionalističnim akademikom odločilen vpliv na univerzi (sicll), saj je ravno »Slovenec« bil tisti, ki je stalno dokazoval, kako nacionalističnih akademikov na univerzi skoraj da že ni več.«
AZ je res v gornji jasni izjavi priznala odločitev pri glasovanju v medstrokovnem odboru le nacionalističnim akademikom. Kajti njihovi trije delegati so »jeziček na tehtnici« v tem odboru med levičarji in katoliškimi akademiki. Ker se je ta jeziček potem pri zadniem tflasovaniu le nagnil k levičarjem, je zanje	Nacionalistični akade-
miki so si na podlagi te notice zapisali v »Jutru« odločilen vpliv na univerzi in dejali, da smo to mi povedali z gornjo izjavo. Očividno so pri tem ravnanju imeli pred očmi zadnje glasovanje pri Akad. akciji, kjer so dobili kat. akademiki 419 glasov, lista tehnikov 328 in nacionalni akademiki, razdeljeni v dve skupini skupaj 239 (prva lista 134, druga 105).
Pri teh številkah pa moramo sedaj vzeti vrstni red od zadnjega konca. Samo na ta način morejo nacionalistični akademiki dobiti odločilen vpliv oa univerzi	Akademska zveza.
Blaž Ar nič
prvi slovenski simfonik
Kraljica skladateljskega dela je simfonija. Že od osemnajstega stoletja dalje smo imeli Slovenci večkrat priliko na lastnih tleh slediti izvajanju simfonij raznih svetovnih glasbenih avtorjev. Slovenski glasbeni 6vet se je z veledeli Beethovna, Brucknerja in drugih velikanov simfonij že do dobra spoznal, doslej pa še nismo imeli prilike poslušati simfonije, ki bi bila delo sloven. avtorja.
To vrzel v slovenski glasbeni literaturi je izpolnil Blaž Amič, čigar simfonija »Dumac, naslonjena na Zupančičev opus, bo izvajana na simfoničnem koncertu ljubljanskega orkestra pod vodstvom dirigenta g. Ivana Brezovška iz Belgrada. Koncert bo 19. t. m. v veliki unionski dvorani.
Prvi slovenski simfonik Blaž Amič se je rodil 31. januarja 1901 v Lučah v Savinjski dolini. Kon-servatorij je dovršil leta 1930 v Ljubljani, svoje študije pa je nadaljeval na Dunaju, kjer je bil učenec znanih in priznanih glasbenih pedagogov prof. Ni-liusa in dr. Zaderja. Dunajske študije je dovršil Blaž Amič leta 1932. Komponiral pa je že mod ljubljanskimi študijami, nato na Dunaju in zadnja leta zopet v Ljubljani. Njegove glasbene umetnine izpričujejo veliko umetniško silo in popolno poglobitev v resno glasbo, kar priznavajo tudi drugi slovenski odlični komponisti. Blaž Amič se je svoje naloge lotil z vnemo. Odklanja vse navidezne efekte ter spoštuje godbo v vsej njeni čistosti.
Omeniti moramo nekatera večja dela Blaža Ar-niča, tako »Trio< za klavir, violino in čelo, ki jc bil izvajan že na Dunaju, potem 1. simfonijo »Dumo<, ki pn jo je v zadnjem času obnovil ter bo v obnovljeni obliki izvajana na sedanjem koncertu. Zložil je nato simfonijo »Te Deutnc in simfonično rapsodijo. Pomemben je njegov orgelski koncert s tro-biii, orgelska skladba »Memento mori<, njegov »Rondot za klavir in IV. simfonija »Ressurectjo-nis<, ki jo ie izvajal na svojem zadnjem koncertu v stolnici. Blaž Arnič je zložil tudi več drobnih skladb za orgle, zbore in orkeetre. Njegovo ustvarjanje je težko usmeriti v kako določeno emer, sani pa priznava, da so mu slovanski skladatelji po čustvu, duši in srcu najbližji. Zanimiva bo primerjava na koncertu, ko bomo zn simfonijo Blaža Arniča poslušali tudi »Šeherezado* Riniski-Korzakovn. Blaž Arnič je nedvomno eden najbolj globokih skladateljev, kar jih premoremo Slovenci, in koncert njegove simfonije bo tudi dokazal veličino njegovega duha in njegove umetnosti.
Drobne
Koledar
Sro<la, 14. aprila: Varstvo ev. Jožefa. Justin, niučenec; Valerijan in tovariši, mučenci.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Valentin Kristan, zvaničnik drž. železnice v p. Pogreb bo v četrtek ob 'A5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv Križa. — V Gradišču 8 je včeraj zjutraj gospod Mihael Vlaj, trgovec. Pogreb bo v četrtek ob K> 3 na evangel-sko pokopališče.
"t" V Kranju je mirno v Gospodu zaspala gospa Jeerica Ovčjak, posestnica in trgovka. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne.
-f* V Polju pri Podčetrtku je umrla v 48. letu starosti gospodična Terezija Dobrave. Pokojnica je bila sestra župana, gostilničarja in posestnika v Polju. Pogreb bo v četrtek, dne 15. t. m. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
— Upokojen je načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo na kr banski upravi, dvorni svetnik g. dr. Rudolf M a r n.
= Iz vojaške službe. Napredoval je v čin strojnega majorja stotnik I. razr. Franjo Bajer: razrešeni so službe rezervnega častnika peh stotnik T. razr. Maksimilijan Jerbič, peh. stotnik II. razr. Hubert Drasal, peh. poročnik Matija Krlč, peh. podporočnika Gustav Barabaš in Štefan Garai in topniški podjx»ročnik Josip Hartl; reaktivirana sta vpokojeni i>odpolkovnik Branko Bučan in vpoko-jeni stotnik I. razr. Dragotin Koharič
= Odlikovani so z redom belega orla IV. razr. peh. podpolkovnik Vladimir Bošnjak, z redom belega orla V. razr. peh. j>olkovnika Josip Škorpik in Mirko Paja, peh. podpolkovniki Josip Jaklič, Marij Zlobec, Janko Hameršak in Jernej Paulič; topniški jx)dj>olkovnik Peter Kiler; zrakopiovni j*)dpolkovnik Zdenko Gorinp in kapetan fregate Nikolaj Krisomali; peh. majorji Ljudevit Eder, Ignac Tanko, Simon Benkovič in oman Šram in zrakopiovni major Mihajlo-Hinko Hubt ter topniški stotnik I. razr. Borislav Borota; z redom jugoslov. krone IV. razr. topn. podjiolkovnik za generalštabne posle France Stropnik peh. podpolkovniki Maksimilijan Biščan, Josip Valel, Franjo Šimic in Mirko Zgaga in kap. fregate Ciril Vilfan; z redom jugoslov. krone V. razr. peli. majorji Matija Hubert, Božidar Čorn, Ivan Oblak, Aleksander Ungar, Jakob Potočnik, Dragotin Ivaniševič, Ljudevit Pogačar, Pavel Wolf, Franjo Krener, Jo-ško slobodnik, Oton Pečar, Filip Dimitrijevič, Dragotin Hal, Drago Globočnik in Miloš Dačin; peh. stotnika I. razr Drago Peceli in Vladiimr Tauzes; peh. stotnik II. razr. Josip Majer in zrakopiovni stotnik II. razr. Anton Ercigoj in z redom sv. Savo V. razr. topn. stotnik Slavko Par.
= Poročil se je v Splitu sin znanega in priljubljenega ljubljanskega pismonoše g. Jakoba Petriča iz Zaioško ceste g. Vinko Petrič, poročnik fregate, z gdč. Ivanko Bego. hčerko trgovca iz Splita. Mladima zakoncema želimo polno sreče in zadovoljstva.
Svoji k svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le res. domače izdelke! To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
V	pijanosti ubil brala
Celje, 13. aprila.
Pred malim senatom celjskega sodišča se je danes zagovarjal Vreš Ivan, 22 letni posestnikov sin iz Žahenberca pri Rogatcu, ki je 20. marca letos blizu doma prerezal z nožem vrat svojemu bratu Antonu Vrešu, tako da je bil brat takoj mrtev. Ivan Vreš je svoje strašno dejanje priznal. Povedal je, da je kopal poleg drugih delavcev v vinogradu posestnika Polajnarja Matevža. Njegov tri leta mlajši brat Anton pa je kopal v sosednem vinogradu, zvečer pa so se vsi skupaj vračali domov. Ker pa jim je posestnik večkrat popoldne ponujal pijačo, je bil zvečer precej vinjen. Med potjo ga je nekdo napadel in vrgel na tla, kar ga je strašno razjezilo. Med tem je prišel k njemu njegov brat Anton, ga zgrabil in vrgel ob tla, obdolženec se je hitro pobral, potegnil iz žepa nož, ga odprl in ga vsekal z nožem v vrat. Dejanje je storil v hipu jeze in v vinski omamljenosti.
Sodišče je obsodilo Ivana Vreša radi uboja brata na 3 leta robije in 3 letno izgubo častnih pravic.
Namesto ft vojakom — v smrt
Novo mesto, 12. aprila.
V	nooi od petka na soboto so fantje iz vasi pod Lubensko goro jemali v gori slovo od svojega fan-tovanja. Drugi dan bi namreč morali k vojakom.
Med njimi je bil tudi 23-letni Prime Jože iz Vel. Podljubna. Pili so in ker jim je že šlo vince precej v lase, so tudi razgrajali in brez posebnega povoda napadli in pretepli jiosestnika Mrvarja iz Boriže-vega. V goro pa je še isti večer prišla druga družb« fantov. Vino je storilo svoje. Fantje so se skregali in stepli. V pretepu je nekdo udaril Primcn s koloni po glavi. Veled dobljenih ran je Prime drugi dan umrl.
—	Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku
Ogt. rog 9. br. 3M74/3J.
—	Bravcem in naročnikom »Straže v viharju« sporočamo, da izide 23. številka v petek 10. t. m. — Uredništvo.
—	Občni zbor organistov bo dne 19. aprila t. 1. ob |)ol 10 v Orlovskem domu v Celju. Organisti! Udeležite se ga1 Dnevni red bo zelo pester. Prav vljudno vabimo, da se občnega zl>ora organistov udeležijo tudi gg. duhovniki.
_ Vremenska napoved. Kvropa: Depresija z
oblačnim in deževnim vremenom je nad zahodno in južno Evropo. Visok pritisk nad Rusijo. Vedro vreme v zahodni Evropi .liigoshivil: Oblačno po vsej kraljevini, lo v vardarski banovini je jasno.
novice
V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej državi. Temperatura brez velikih sprememb Najnižja je zabeležena v Plevljah +1, najvišja v Šlipu +19. Napoved za danes: Oblačno jx> vsej kraljevini. Nekoliko vedro na jugu. V Primorju piba široko, v Podonavju pa močna košava. Temperatura se bo zvišala.
—	»Putnik« Ljubljana organizira v nedeljo, 18. t. m. izlet z avtobusom v Nevejo jx>d Caninom
na Ca ni neke smučarske tekme, katerih se udeleži tudi naših 6 smučarjev: gg. Heim, Novak, Žnidar, Žvan, Klein in Urbar. Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj, povratek iz Neveje isti dan ob 10. Cene za vožnjo in jiotni list 150 Din. Rok prijave do 16. aprila do 18 ure. — Informacije pri »Putniku« in pri vseh zimsko-športnih društvih v Ljubljani.
—	Tatvina hranilne knjižice. Iz stanovanja po-sestnice Helene Žitnikove na Glinkn pri Šmarju ie marca ukradel neznan tat hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske v vrednosti 6.666 dinarjev. Knjižico je prodal nato v Ljubljani in denar zapravil. Lastnica knjižice je šele sedaj prišla na sled tatvini in je orožnikom v Škofaljci j>odala ovadlio zaradi vloma v stanovanje. Tatu eo na sledi. Denar je zapravil v veseli družbi.
F I N T E X
SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANIN ZAGREB - PREOBRAŽENSKA 6
Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno
samo angleške
tkanine
Zaloga Fintex štofov
ŠTEFAN SLfBAR, modni salon
LJUBLJANA - RESLJEVA CESTA 8
—	Za šmarnice priporoča Jugoslovanska knji garna v Ljubljani cerkvenim zborom: Adamič Karlo: Alma Mater, 19 Marijinih pesmi za mešani zbor, Pari. din 30, glasovi po din 5. — Cerer A.: Pet Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. din 10, glasovi po din 3. — Cerar Danilo: Marijine pesmi
—	godovnice za mešani zbor. Part. din 18. — Foerster A.: 6 Marijinih pesmi za ženski zbor. Part. din 16, glasovi j>o din 6. — Hladnik Ign.: Tri Marijine kantate za mešani zbor Part. din 12.
—	Hochreiter E.: Immaculata. Marijine pesmi za mešani zbor. Part. din 20, glasovi po din 4. — Dr. Kimavec Fr.: Zdrava Marija. 13 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. din 30, glasovi po din 4. — Kogoj M.: Marijine pesmi za mešani zbor raznih starejših skladateljev. Part. din 16, glasovi po din 6. — Premrl St.: 40 Marijinih pesmi za mešani zbor iz raznih letnikov Cerv. Glasbenika Part. din 40, glasovi po din 5. — Zapojmo Mariji! 18 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. din 36. glasovi po din 5. — P. Sattner H. in Hochreiter: Pomoč kristjanov. 16 Marijinih pesmi za mešani zlx>r. Part. din 32, gl. po din 5. — Vodopivec V.: Kraljici Svetogorski. 12 Marijinih pesmi za mešani zl>or. Part. din 18. glasovi jto din 6. — Že-Icznik M.: Kraljici maja! 8 Marijinih pesmi za mešani in ženski zbor z orglami din 13.
—	Huda nesreča starke v Zagrebu. V Zagrebu je 56 letna hišnica Josipina Hlebovečki prevrnila svečo z mize, kar je povzročilo požar v 6obi Hlebovečki je dobila hude opekline po vsem telesu. Prepeljana je bila v bolnišnico. Njeno stanje ie smrtnonevarno.
—	Smrt pod vlakom. V Pušči Bistri blizu Zagreba je skočila z vlaka, še preden se je ta ustavil, 18 letna kmetska deklica Jagica Grgec iz vasi Jakovlja. Dekle pa je tako nesrečno priletelo na tla, da so jo zagrabila kolesa vlaka, ki so jo povozila. Mlada Jagica je bila takoj mrtva.
—	Trk avtobusov. Blizu Samobora na Hrvatskem sta trčila avtobus Jadran-ekspresa in avtobus Branka Šimoniča. Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker se avtobusa na ozki cesti nista mogla izogniti. Poškodovana sta oba avtobusa, lažje ranjeni pa so bili trije potniki.
—	Nova gimnazija v Karlovcu. Mestna občina v Karlovcu je sklenila, da zgradi novo moderno šolsko poslopje za žensko gimnazijo, ki bo veljalo 2 milijona Din in bo že letos v jeseni pod streho.
—	Dijaki beže. Iz Čakovca je pobegnil te dni 13 letni Josip Plajer, dijak II. razreda gimnazije, z njim pa je pobegnil še neki sošolec. Policija ju išče po Sloveniji in po Hrvatskem.
—	Samo pri strokovnjaku-drogistu ste v kozmetiki skrbno in vestno postreženi.
—	Pri zaprtjB motnjah t prebavi vzemite zju traj ob prazen želode« kozarec naravne »Pranj .lo *ef grenčico«
Ljubljana
V sredo, dne 14. aprila.
Gledališče
Drama: Sreda, 14. aprila: »Matura«. Red Sreda. — Četrtek, 15. aprila: »Simfonija 1937« Red A
—	Petek, 16. aprila: »Med štirimi stenami«. Red C.
—	Sobota, 17. aprila: »Matura«. Izven.
Opera: Sreda, 14. aprila: Zaprto. — Četrtek, 15. aprila: »Ero z onega sveta«. Red Četrtek. — Petek, 16. aprila; ob 15 uri »Cavalloria rusticana, Glumači«. Dijaška predstava po znižanih cenah od 15 Din navzdol. — Sobota. 17. aprila: »Tra-viata«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Predavanja
V	sredo, dne 14. t. m. predava v vrsti javnih razprav, ki jih prireja ljublj. sekcija Profesorskega društva univ. prol. dr. Lj. Hauptmann iz Zagreba o zgodovinskih temeljih nacionalizma. Začetek ob osmih zvečer; dvorana OUZD na Miklošičevi cesti; vstop prost.
Sadjarska podružnica Šiška. V sredo. 14. t. m. ob 'A 20. uri je skioptično predavanje o sadjarstvu in vrtnarstvu v samostanski dvorani v Šiški. Slike bo objasnil predsednik gosp. Kafol in VTtnar g. Čeh Ivan iz Šiške.
V	četrtek, dne 15. aprila t. 1. ob 7.45 zvečer bo predaval v Ljubljanskem klubu g. Djoka Čur-čin, generalni tajnik Centrale industrijskih korpo-racij v Belgradu o predmetu: »Moje potovanje v Ameriko«. G. Djoka Čurčin je član sveta Mednarodnega urada dela pri Društvu narodov v Ženevi in je lansko leto v tej lastnosti prepotoval Južno in deloma Severno Ameriko ter bo o tem svojem potovanju predaval. Posebno poglavje bo posveti! družabnemu položaju žene v Ameriki, zato bo predavanje zanimivo tudi za ženski svet
Angleški institut na univerzi priredi v četrtek. 15. aprila ob 18 v mineraloškem institutu univerze
predavanje v angleškem jeziku o angleSki domačnosti (The Britieh Home). Predavala bo gospa lektorica F. S. Copeland. Vstopnine ni.
Javno predavanje iz glasbenega folklora bo v soboto, dne 17. t. m. ob 20 v mali filharinonični dvorani. Predaval bo g. France Marolt o nekaterih naših starih običajih iz Koroške in Bele Krajine. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstopnina 3 dinarje .
Prireditve In zabave
Hnbadova župa, JPS v Ljubljani vabi vse ljubljanske in okoliške zbore, da se polnoštevilno udeleže letnega koncerta marljivega pevskega društva »Krakovo-Trnovoc, ki bo v ponedeljek, dne 19. IV. 1.1. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. — Uprava.
Sestanki
Šentpetersko prosvetno druitvo — moški odsek — ima svoj sestanek drevi ob 8. v društvenih
prostorih. Predava g. dr. Josip Dermastia: »Kar-teli v našem narodnem gospodarstvu«. Udeležba naj bo polnoštevilna, vabljeni so tudi fantje
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi XXXIX. znanstveni sestanek v petek 16. aprila ob 18. uri v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. dr. Slavka Rakovca o kliničnem pomenu hematurije. Vabljeni vsa gg. zdravniki in medicinci!
Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici. Drevi ob 8 pevska vaja Prosvetnega društva »Ljublja-nar-mesto. — Pevovodja.
Nase dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima
drevi ob 20. svoj redni sestanek v samostanski kapeli, Zrinjskega c. 9. Vabim vse člane, da se našega dela redno udeležirejo. — Prefekt
Akademska Marijanska kongregacija Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih ima drevi ob četrt na devet svoj sestanek v samostanski kapeli Vsi, posebno novinci, iskreno vabljeni, — Prefekt
Kino
Kino Kodeljevo: Dvojni spored: ^Legenda Oplenca« in »Nesmrtne gosli-'. (Stradivari). Gustav Frohlich. Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Su"nik, Marijin Irg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr.
Bohinec ded., Rimska cesta 31.
*
1 Ženski odsek Šentpeterske prosvete se zahvaljuje vsem, ki so pri gospodinjski razstavi sodelovali, zlasti g. akademiku Gajšku za načrt za dekoracijo dvorane kakor tudi tvrdki Klein za razstavljeno mizo za kosilo in čaj.
I Cukrnrna prodana. Staroslavna cukrarna ob Poljnaskem nasipu, kjer so živeli mnogi naši pesniki in pisatelji, je bila koncem marca prodana in jo je prevzel nov lastnik. Po zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bila lastnica od leta 1876 rodbina pl. Pongratzev Lastnica je bila najprej Marija Pongratz, ki je zapustila to slavno jx>slo|ije svojim dedičem, sinovom in hčeram, med drugimi ludi Flori, grofici Wurmbrand-Stuppach. katere mož je bil avstrijski general. Po prevratu je to staro poslopje, ki je pred vojno dostikrat služilo za nastanitev slovenskih rekrutov, kupila družba Josip Kunz & Komp. Ta je tam organizirala moderno pletilnico. Kot družabnik te tvrdkn je fungiral tudi veletrgovec Franc Urbane, ki ima svojo veliko trgovino manufakture na Sv. Petra cesti št. 1. Družba je od Pongratzevih dedičev kupila to cukrarno za 1,070.000 din. Sedaj je^ to staro poslopje kupil ob priliik likvidacije družbe veletrgovec Fran Urbane za 1.075.000 din.
1 Trk avtomobila s tramvajem. Včeraj popoldne okrog po! 4. sta na Jegličevi cesti blizu mestne h'še trčila skupaj avtomobil in tramvaj. Ljudje razen strahu niso odnesli nobenih prask. Tramvaj je ob straneh nekoliko odrgnjen, avtomobil pa, ki je že precej star in obrabljen, je precej poškodovan. Koga zadene krivda, še ni ugotoljeno.
Materinska proslava v operi
V ponedeljek zvečer je Krščansko žensko društvo z lepim slavjem počastilo misel in poslanstvo materinstva Bil je to poseben večer v opernih prostorih, poseben po svoji zamisli, svrhi in po ljudeh, ki so ga obiskali. Ob tej prireditvi je namreč družina praznovala svoj od Boga naloženi smisel in se zradovala svojega ohranjujočega središča, ki nas za ceno lastnih žrtvovanj veže in vodi skoz nemir te zemlje: mati je bila povabljena in iz svojega slabo ogretega prostora priklicana v luč ospredja. Tako so pred vsem matere :n njih otroci do kraja napolnili gledališče in s tihim zadoščenjem sledili besedi in prizorom. Prireditev so obiskali tudi predstavniki naše prosvetne in cerkvene gosposke ter so jo med mnogimi drugimi odličniki počastili s svojo prisotnostjo, gg. ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič in stolni prošt prof. Nadrah.
Najprej smo bili priče žive »Materne lestvice«, ki so jo setavili trije majhni bratje in šest sestric ter nam povedali njen pomen lestvica za materino pot v nebo Te lestvice si ni izmislil avtor, temveč jo je našel pri družini pisatelja Narla Velikonje. čigar otroci so nastopili pred nami. Po njihovem ljubkem nastopu pa je imela tehten govor gdč. Kri-sta Halnerjeva ter z dovršenim izvajanjem počastila materinsko misel. Z izbranimi besedami je dala jMvdarka veliki materinski ljubezni in požrtvovanju ter osvetlila vso skrb in vse napore, ki jih mati vrši ob svojih otrokih od njih rojstva do konca življenja. Materinska skrb je čuječnost nad popolnim življenjem otrok, je neprestana pažnja, in strah za njihovo telesno zdravje ter brezmeina pozornost in prizadevanje za zdravje njihove duše. Mnogo trpljenja prestaja krščanska mati, v zgodnjo mladost polaga koreniko vere in njeno žlahtnost ter jKiteni varuje mladike pred usahnjenjem. Dragoceni so darovi slovenske matere ki btidi prvo besedo in vanjo polaga misel velikega človeštva. Zato pa so otroci dolžni hvaležnost 6vojim materam in so dolžni V9e dobrote povračati z ljubeznijo. Besede gdč. Hafnerjeve so ganile velike in male ter so ubrale viharno odobravanje.
Sledil je prizorček s petjem »Mirko in abeceda« Mala igra je prinesla polno veselega razpoloženja s svojim navihanccm Mirkom, ki počenia v šoli same neugnanosti in razposajenosti, le do abecede ttinia nobene volje Ko ga pa učitelj zapre in Mirko utrujen zaspi, pridejo zlate črke — vseh petindvajset — in vsaka izmed njih se predstavi in kaznuje Mirka. Tako kaznovan in prestrašen se Mirko takoi odloči za pridnost in učenie Igrica ie navdušila vse prisotne, da so / močnim nloskaniem izrazili svoje priznanje Nič manjše pohvale niso bile deležne tudi naslednje stvari To je bil naiprei prikaz v Šestih slikah »Za srečo«. Kdo drupi odhaja v živ Ijenje za svojo srečo kakor otrok? Tako je od=f! ludi Andrejček. ki je bil ves nevoljen da mora do ma skrbeti za svojo bolno mater in streči menim želiani zunaj pa je polno sonca, smeha in igre Na poti skoz dan in svet sreča imenitno pospo. sreča popotnika-pijanca in revno starko, toda no-
Maribor
m Iz vojaške službe. Od Maribora so se poslovili premeščeni častniki: poveljnik 32. topniškega polka podpolkovnik iMaksim Erič, podpolkovnik Jernej Pavlic, kapetan I. r. Strahinja Ristič in Franjo Golob, kapetani II. r. Zivojin Antič, Rajko Puvačič in Radovan Kos, poročnik Luka Djurako-vič in podporočnika Aleksander Djurovič in Jo-van Jelič. Tovariši so jim priredili pri Orlu prisrčen poslovilni večer. — Z odliko sta opravila izpit za s-prejem v višjo vojno šolo art. kapetan Milan Bajelič in peš. kapetan Boža Joksimovič. Čestitamo!
m Iz sodne službe. Premeščeni so: služitelja Jakob Klemenčič od okraj, sodišča v Sevnici k okraj sodišču v Mariboru in Viktor Podlesek od okrož. sodišča v Celju k okraj, sodišču v Mariboru; zvaničnica Cirila Kopušar od okrož. sodišča v Mariboru k okraj, sodišču v Trebnjem in dnev-ničarka-zvaničnica Božena Pretnar od okraj, sodišča v Kočevju k okrož. sodišču v Mariboru.
m Umrla je v splošni bolnišnici posestnikova soproga gospa Marija Šumer od Sv. Lovrenca na Pohorju. Truplo pokojnice so včeraj prepeljali na njen dom k Sv. Lovrencu. Naj počiva v miru!
m K našemu poročilu o razdelitvi mariborske kirurgije pripominjamo, da nista nastala sedaj dva popolnoma samostojna oddelka, temveč samo odseka, ki ju oba v administrativnem oziru še nadalje vodi Drimarij dr. Černič.
m Simfonični koncert Glasbene Matice bo drevi ob 8. v veliki unionski dvorani. Na sporedu je simfonična skladba našega Adamiča, dalje skladba Honeggerja, Lisztov klavirski koncert v Es-duru ter Cajkovskega »Capriccio«. Poleg orkestra Glasbene Matice sodeluje klavirski vir-tuoz dr. Roman Klasinc, dirigira pa ravnatelj Glasbene Matice Kozina.
m Brivci so si ustanovili posmrtninski fond. V ponedeljek je bil občni zbor Združenja brivcev. Zborovanje, ki je bilo tako iz Maribora kakor od zunaj dobro obiskano, je vodil predsednik Novak, poleg njega |>a sta poročala še tajnica Fel-tichova in blagajnik Dobaj. Združenje šteje 144 članov, od lega 127 brivcev in 17 frizerjev. Pomočniškega osebja zaposlujejo 197, vajencev in vajenk pa 128. Na zborovanju so bili narejeni zanimivi in važni sklepi. Ustanovil se je prostovoljni posmrtninski sklad, v katerega je skupščina že imenovala člane uprave. Vsak kandidat za mojstrski izpit bo moral povodom prijave plačati Združenju znesek 50 din; članom jiomočniške izpitne komisije se določi odškodnina v znesku 15 dinarjev za vsakega člana; novo pristopajoči člani morajo plačati Združenju članarino za vso tekoče leto; učna doba vajencev za brivsko stroko se podaljša od 3 na 4 leta.
ni 33 krat kaznovana tatica. Pred mariborskim malim senatom se je včeraj zagovarjala drzna tatica, 33 letna Milka Šabanovič iz Zagreba. Obto-ženka je znana zlasti zagrebškim varnostnim oblastem kol zelo nevarna tujemu imetju ter ima nič manj kot 33 kazni. Lansko leto, 26 novembra, se je nenadoma pojavila v Mariboru, kjer je takoj začela krasti po trgovinah. Pri trgovcu Feldinu je ukradla 5 parov moških hlač in pri trgovcu Bura-zinu 9.30 iti sttkna. Dne 31. decembra je odnesla trgovki Tereziji Karlo dragoceno ročno torbico in istega dne trgovcu Burazinu zopet 3 metre sukna. Z ozirom na svoje kazni so jo strogo obsodili ter je dobila 1 leto in pol robije ter tri leta izgube državljanskih pravic.
m Hjast žebelj v možgane. V bolnišnico so pripeljali v noči na torek 23 letnega tesarskega pomočnika Druzoviča Jožefa iz Sele št. 4^, V nekem spiorii ga je njegov tovariš udaril s planko po glavi. Slučajno je bil v planki rjast žebelj. ki je Druzoviču prodrl lobanjo ter se mu zasadil v možgane. Dosedaj se v bolnišnici še ni zavedel ter je njegovo stanje zelo nevarno.
m Iz strahu pred vojaščino v smrt. V Buče-čovcih so našli včeraj zjutraj obešenega 21 letnega |>osestnikovega sina Jakoba Kolbla. Pokojnik bi bil moral včeraj k vojakom, pa se je na predvečer na skednju obesil.
Kranj
Glasbena šola ima svoj občni zbor dne 25 aprila ob 10 v gimnaziji v pritličju z običajnim dnevnim redom.
Domžale
Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah ponovi v nedeljo 18. aprila ob 3 popoldne v Društvenem domu v Domžalah krasno igro Janka Mlakarja »Izgubljena Marta«, ki je 11. aprila v vsesplošno zadovoljnost sijajno uspela. Pridite in oglejte si jo!
Poizvedovanja
Izgubila sem v sobto med 8. in !49 zvečer na poti od Dečjega doma, za gradom in Ižanski cesti do Orlove ulice aktovko s starim perilom Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na Galjevici 224.
beden izmed teh mu ne more pomagali do sreče. Samo berač Nesreča mu jo razodene tn ga pošlje k materi nazaj. Andrejček dospe proti večeru do hišnega praga, ves žalosten bi rad materi povedal svoje sjooznanje, toda prišel je prepozno: mati je medtem umrla. Posamezne prizore je vezal med seboj recitator in igro dojTolnil v celotno zgodbo. Zadnja igra v štirih slikah ima naslov »Medvedka Marko in Nikolaj«. Dva otroka, ki sta šla iskat očeta v Vestlalijo, padeta v roke potujočemu komedijantu, ki ju preobleče v medveda, da jjlešeta po vaseh. Pridejo tudi v domačo vas. kjer je mati vsa obupana radi izgube moža in dveh otrok. Toda v tistem časti se oče povrne domov in njegovo usmiljenje do utrujenih medvedov je bogato poplačano s tem, da najde in reši lastna otroka ter spet združi razbito družino.
Ves spored je sestavil in napisal naš priznani poznavalec in oblikovalec otroškega sveta Mirko Kunčič. Velika prednost in vrednost njegovih igric leži v tem. da se izogiblje vsaki izmišljeni čudovi-tosti ter zajema naravnost iz življenja ga oblikuje na zanimiv način ne da bi zašel v vsakdanjosti. Tu so olroci in njihovo nehanje, na dnu vsega pa vendar leži jedro življenjske modrosti, ki kaže k božjemu v človeški duši. Kunčiču gre pač največja hvala in priznanje za njegove stvaritve Dobro in spretno je postavil igre na oder g Ivan jerman, član dram. gledališča ki je vodil režijo. Ne smemo prezreti ipralcev. ki so mnoco doprinesli lenemu večeru. To so gg Reger. dr Bajec ter edč. Souka-lova in Pelanova. a prav tako vsi mali soigralci, med njimi sin g lermana lane? ter tmndi nevki M ira Vahnova in Cvetka Ahlnova. Lepo ie ? Stanko Premrl uglasbil pesmi "Domotožje« in »Bela cesta« ter pesem medvedaria. c dr T. PVvlinar na igrico \Mirko in abeceda«. Odlično so sodelovali kot ipral-ci še gg Klemenčič. leločnik Pavlovič. Zakraisek in gospodične Zakofnik, leločnik in Ousti Corriary. Gdč. Vencajzova pa je imela velik delež pri uspehu prireditve s tem. da je otroke nauč'!a petja in da je poskrbela za kostime	—er—
Zahteve našega trgovstva
Kol smo že poročali, je bila v nedeljo in ponedeljek v Zagrebu seja Osrednjega predstavništva trgovine iz vse države. Na tej seji je bila sprejeta naslednjih resolucija, katero v celoti prinašamo:
Osrednje predstavništvo je na svoji seji v Zagrebu, pri kateri so bile zastopane vse zveze trgovskih združenj v Jugoslaviji, ugotovilo, da se naša trgovina in sploh vse nacionalno gospodarstvo nahaja v zelo težk?m. skoraj obupnem položaju.
Osrednje predstavništvo popolnoma odkrito precizira vzroke tega stanja v naslednjih okol-nostih:
Ker obstoja naval nezaželjenega tujega kapitala in njegovo poseganje celo v nadrobno trgovino, za tem sistem podružnic, industrijskih pro-dajalen teh blagovnih hiš in magazinov.
Sistem blagovnih hiš oneinogočuje s porabo nestrokovnega, posebno bedno plačanega ženskega osobja in z mehanizacijo dela vzgojo strokovnega podmladka nacionalni trgovini.
Favoriziranje konzuninonabavljalnih zadrug, pri čemer se ugotavlja, da trgovci nimajo nič proti zadružništvu tako dolgo, dokler se ne bavi s trgovino z vsemi in vsakomur brez nošenja javnih dajatev, ki se potem sorazmerno najbolj prevalju-jejo na trgovski stan.
Svobodno karteliranje industrij in kategoriziran je trgovcev s strani kartelov, radi česar se ne more razviti svobodna nabava blaga, s čimur
je onemogočena na trgu svobodna lojalna tekma; na to neopravičeno in nekontrolirano navijanje cen s strani kartelov, kar pripisuje konzumentska publika v greh trgovcev.
Ker se je dosedanje razdolževanje vršilo v korist posameznih, pa na škodo drugih stanov, pri čemur so trgovci ostali ne samo nezaščiteni, ampak so tudi. po sedanjem konkurznem in poravnal nem zakonu rapidno uničevani.
Ker se zakon o neposrednih davkih v svojih odredbah ne porablja enako napram družabnim gočujejo pravično trgovino dobrin.
Ker se radi neizjednačenih obremenitev v posameznih banovinah in v ostalih samoupravnih jk>-dročjih ustvarjajo razne davčne fronte, ki onemo-gočujejo pravično trgovino dobrim.
Ker se brezpotrebe zavlačuje novel izarija gospodarske zakonodaje.
Ker se nn vse predstavke in resolucije trgovskih organizacij skoro nikakor ne postopa, dočim se istočasnim neopravičenim zahtevam predstavnikov tujega kapitala zelo hitro gre na roko.
Ko to vse prednaša pred široko javnost trgovski stan po svojem Osrednjem predstavništvu in svojih organizacijah dela zadnje napore ne samo v svojem interesu, ampak tudi v interesu našega celokupnega narodnega gospodarstva, pa s tem tudi naroda in države. Zaradi tega apelira na vso javnost, da bi pravilno razumela stanje trgovskega gospodarstva in ga podprla v vseh njegovih opravičenih težnjah.

Kaj bo s Feniksom
Z ozirom na negotovost, kako bo glede nadalj-nega vplačevanja premij po Feniksovih zavarovancih, smo se obrnili na g. Iva Laha, člana upravnega odbora Jugoslovanskega Feniksa s prošnjo, da nam pove svoje mnenje o tem, kaj naj store zavarovanci, da bodo njih interesi kolikor mogoče zaščiteni. G. Ivo Lah, ki je znan strokovnjak na polj« zavarovalne matematike in tehnike, nam je izjavil na naša vprašanja tole:
s> Uredba o Jugoslovanskem Feniksu, ki ni moje delo, je doživela mnogo kritike, veudar je treba povedati, da so bili tu tudi načrti prvovrstnih zavarovalnic, ki eo bile pripravljene uredbo izvajati v vseh glavnih točkah brez bistvenih izpremenib. To dejstvo pove več kot vse razne strokovne argumentacije, ki so laikom težko dostopne.«
Uredba sama je vpoštevala predvsem okolnost, da vpracinje znamenitih Losingerjevih menic, ki se nahajajo deloma v Švici, deloma na Dunaju in deloma v Pragi in ki predstavljajo velik del kritja / ar valtit'> t v«,osti, ne more biti čez noč rešeno. Zato so se z uredbo priznale pridobljene pravice zavarovancev samo v oni višini, katera odgovarja ostalemu premoženju bivšega Feniksa. Radi tega se trenutno računajo stare premije samo v višini 45%, dočim se bodoče premije računajo v polni višini. Da pa zavarovanci ne bi zahtevali vsi naenkrat odkupa — takega navala ne bi vzdržal nikdo — je morala uredba priznati izredne bonitete samo onim zavarovancem, ki bodo nadaljevali z vplačevanjem premij. Te bonitete so v glavnem dvojne:
1.	Denar, ki se je dobil iz vnovčenja Losingcr-jevih menic v višini okroglo 1.5 milijona dolarjev ali okroglo 60 milijonov dinarjev, se bo porabil za povečanje dajatev samo onim zavarovancem, ki bodo' še nadalje plačevali premije, in sicer na ta način, da se stare, to je do 28. aprila 1936 vplactane premije, ne bodo računale v višini 45%, ampak sorazmerno več. Za koliko se bo ta odstotek vsled dotoka 60 milj. din povečal, je seveda odvisno od tega, koliko zavarovancev bo še nadalje plačevalo premije. Samo po sebi se razume, da bo pri majhnem številu takih zavarovancev odstotek 45% zrastel na 100%, tako da nadaljuje.! zavarovanci ne bodo absolutno nič oškodovani. Ako bi pa vseh 25.000 zavarovancev nadaljevalo z vplačevanjem premij, bi se pa računih g. glavnega ravnatelja Matjašiča povišal odstotek 45% na okroglo 75%.
2.	Zavarovanci, ki bodo prenehali plačevati premije, ne bodo participirali na znesku, ki bo prišel iz Losingerjevih menic. Ako taki zavarovanci nimajo niti treh let zavarovanja za seboj, ne dobijo absolutno ničesar več od Jugoslovanskega Feniksa, četudi so plačali še tako visoke premije. Ostali zavarovanci, ki imajo žc tri ali več let zavarovanja za seboj, lahko kapitalizirajo svoje zavarovanje. Taka že sama po sebi navadno zelo nizka kapita-lizirana vrednost police se definitivno in nepreklicno zmanjša še nad polovico in sicer na 45% svoje nekdanje vrednosti. Mesto kapitalizacije lahko zahtevajo taki zavarovanci, toda šele od 1. ajnuarja 1938 dalje, tudi odkup, ki je pa še mnogo manjši nego kapitalizirana vrednost. Vrh tega se odkup reducira celo na 40% svo|e nekdanje vrednosti. Dohodki iz takih stornov, oziroma kapitalizacij in odkupov se bodo po določilih uredbe uporabili za povečanje dajatev onim zavarovancem, ki bodo nadaljevali z vplačevanjem premij.
Glede višine dobička iz stornov, kapitalizacij in odkupov si dovoljujemo omeniti znano bivšo »Vzajemno pomoč«, reg. pomočno blagajno v Ljubljani, ki je imela celo 30.000 zavarovancev, to je za 5000 več kot Feniks. Kakor znano, Vzajemna pomoč ni imela vsled sistema naknadnega kritja (Umlagedeckung) absolutno nobenih premijskih rezerv, ampak samo par milijonov prihrankov na članarinah, Ker je pa od 30.000 zavarovancev prijavilo ob konkurzu samo 4000 svoje terjatve, je bilo naenkrat toliko denarja na razpolago, da je vseh 4000 interesentov dobilo svoje terjatve izplanf ne v celi višini. Ako bo tudi pri Jugoslovanskem Feniksu nadaljevalo tako majhno število z vplačevanjem premij, bo presenečenje še mnogo večje, ker je imel bivši Feniks kapitalno kritje, samo ne v zadostni višini. Povrh dobičk^ na stornu, kapitalizaciji in odkupih bodo nadaljujoči zavarovanci deležni tudi omenjenih 60 milj. din iz Losingerjevih menic.
Resume je torej tale: Ako Feniksov zavaro vanec preneha z plačevanjem premij, izgubi tako-rekoč vse; obratno pa, ako Feniksov zavarovanec nadalje plačuje premije, ima najboljše izglede, da pride do vseh svojih popolnoma neokrnjenih ne kdanjih pravic.
Naglasiti moram, da je bilo že več slučajev, ko so Feniksovi zavarovanci vsled zakasnelega plačila premij pretrpeli občutne škode, ko je n. pr. nastopila nepričakovana smrt med operacijo, ali vsled nezgode itd. itd. Ker se pa bliža termin, do katerega lahko zavarovanci na podlagi določil v uredbi naknadno plačajo zaostale premije, svojemu koncu je v interesu vseh prizadetih, da čim prej poravnajo vse dospele kot zapadle premije.
Teh informacij ne dajem kot akviziter, ki ima za to provizijo, ker smatram, da kot poznavalec pojasnim zavarovancem sedanje stanje stvari, da se ne bodo pustili zbegati in resno premislili vse skupaj in pomislili i na svojo škodo i na svojo korist. Gre za miiijone dinarjev ljudskega premoženja. Če ne bi bil sam o tera prepričan, bi gotovo podal ostavko na svojo funkcijo in se tako rešil moralne materialne odgovornosti napram Feniksovim zavarovancem.
Kreditni zavod
Včeraj je bila bilančna seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo Ljubljani. Sklenilo so je predlagati občnemu zboru ki bo dne 4. maja 1937, da se plača za preteklo loto 10%-na dividenda.
*
Jugoslovanski Schicht povišuje glavnico. Obč uemu zboru delničarjev tvrdke Jugoslovanski Schicht-Lever v Zagrebu 29. aprila bo predloženo j povišanje glavnice od 20 na 30 milij. Din z izdajo 50.000 novih delnic po 200 Din s pravico dividendc za 1937. — Bilanca za 1936 izkazuje pri glavnici 20 milij. samo 5.9 (4.9) milij. Din upnikov 3.84 milij. čistega dobička, s prenosom vred 4.2 (3.54) milij. Din. Med aktivi so izkazane trgovske marke z 9 milij. Din.
Saponia. Osjek (prej Milarna in svečama v Ljubljani.) Glavnica 0.5 čisti dobiček 0.096 (0.047) milij. brez prenosa. Bilančna vsota 15.85 (3.8) milij., dolžniki 13.8 (2.64), upniki 14.05 (1.96) milij.
Mednarodna banka, d. d., Zagreb. V I. 1936 so se povečale vloge od 7.4 na 8.1, upniki so se zmanjšali od 1.5 in 0.3, prehodni računi zopet povečali od 0.2 na 1.07 milij. Gotovina 2.35 (2.06), banke 1.0 (0.2), predujmi 6.3 (5.5), dolžniki 2.95 (4.66). čisti dobiček 0.166 (0.219), bil. vsota 17.35 (15.57) milij. Din.
Poravnalno postopanjo je uvedeno v zadevi dolžnika Konrada fiirolca, trgovca z mešanim blagom v Ljj');,ani Vil, Oiovška ccits 81. Poravnalni sodnik Josip L'.'.ri3srK) pri okrož. sodile v Ljubljani. Por»-i ilii upravnik dr. Lojze Čair-p«, odvetnik v'Ljubljani. F.rijava terjatev do 22. aprila. Poravnalni naiok 29. aprila ob 10 dopoldne. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v 4 enakih zaporednih, tro-mesečnih cbrokln Prvi obrok zapade 3 me«ece po pravomočnosti poravnave.
Borza
Dne 13. aprila 1937.
Denar
Vzasehnem kliringu je ostal angleški funt na. naših borzah neizpromenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 -23S.80.
Tudi avstrijski šiling je beležil na naših borzah neizpremenjeno: 7.95—8.05.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.115— 31.815, v Belgradu 81.60 blago.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu in Belgradu po 2.25.
Nemški čeki so v LJubljani ostali ueizpreme-njeni na 11.94—12.14, v Zagrebu so se nekoliko učvrstili na 11.96—12.16, za konec aprila in sredo maja so beležili 11.92—12.12, za konec julija 12.09 do 12.29, za sredo avgusta 12.0850—12.2850. za konec avgusta 12.10—12.30. V Belgradu so beležili 11.9056—12.1056.
Devizni promet je dosegel v Zagrebu 1.575.528 din, v Belgradu 4.122.000 din. Efektni promet io bil v Zagrebu živahen, v Belgradu znašal 385.IHJ0 dinarjev.
Ljubljana, te 5 a j i s p r i m o m :
Amsterdam 100 h. gold..... 2398.41—2413.01
Berlin 100 mark...... 1759.78—1773.65
Bruselj 100 belg...... 737.44— 742.51
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.36— 216.41
Newyork 100 dolarjev .... 4384.50—4384.81
Pariz 100 frankov...... 195.52— 196.96
Praga 100 kron ....... 152.73— 153.84
Trst 100 lir........ 229.69- 232.77
Curih: Belgrad 10, Pariz 19 625, London 21.535, Newyork 439.25, Bruselj 73.95, Milan 23.125, Amsterdam 240.40, Berlin 176.675, Dunaj 81.10 (81.90), Stockholm 111.05, Oslo 108.25, Kopenhagen 90.15, Praga 15.33, Varšava 83.30, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.51 Buenos-Aires 133.375.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% inveslic. pos. 88—89. agr. 52 do 53, vojna škoda promptna 408—409. begi. obv. 76—77, 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 94 - 95, 7% Bler, pos. 86—86.50, 7% pos. DHB 98—100. Trboveljska 250—280.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicij, pos. 88—89, agrarji 52.25—52.75 (52.25), vojna Skoda promptna 408—409.50, 5. 408 den., 8% Bler pos. 95-95.0 (95), 7% BI. pos. 86.25—86.50 (86, 86.50), 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 86.50—87 (80.50). Delnice: Priv. agr. banka 194-190 (194). Trboveljska 260—280, Gutniann 50—60, Isis 16 den,, Osj. liv. 170 den., Osj. sladk lov. 210-220, Bečkerek (J50--700, Dubrovačka 350—300, Jadr. plov. 400 den., Oceania 290—310.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicij, pos. (87), agrarji 52.25—52.75 (52.50), vojna škoda promptna 408.50—409 (409), 5., 6. 407.50—408.50, begi. obvez. 76—76.50 (76.25). dalm. agr 74 25 do 74.50 (74.25)', 4% sev. agr. 51.50—52.50, 8% Bler. pos. 95.50—96, 7% Bler. pos. S6.50—87. 7% pos. DHB 99.50—100, 7% slab. pos. 87.50 den Delnice: NB 7200—7300, Priv. agrarna banka 195-196 (196, 195).
Dunaj, 13. aprila. Na današnjem borznem sestanku je prišlo do znatne izpremembe v tedenci Skoraj vsi tečaji v kulisi so oslabeli, ravnotako tudi drugod, le nekatere avstrijske delnice so beležile plus. Beležili so: Donavsko-savsko-jadranska 64.20; delnice: Liinderbank 91, Narodna 160, Donavsko-savsko-jadranska 18.70, Graz-Koflacher 33, Steg 29.20, Siemens-Schuckert 163, Stevveag 30,25, Trboveljska 31.30, Alpine 53.20, Berg-Hiltlen 718, Rima Murany 105.75, Steyr - Daimler - Pitch 225.50, Leykam 70, Semperit 61.25.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bč., srem. nova 95—90. ban. nova 93 -94. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca mirna. — Promet srednji.
Sombor. Koruza: bč., srem. garant kval. 93 do 95, bč. bela 2% 95—97. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca mirna. — Promet 32 vag.
Živina
Mesečni živinski sejem v Novem mestu.
Dogon na ta sejem je bil slab, to pa zaradi tega, ker bodo prihodnje dni 6ejmi v okolici. Na sejem je bilo prignanih 320 glav goveje živine in okoli 400 prašičev. Cene prašičev 60 se dvignile in so bile sledeče: mladi prašički v starosti 6 tednov 220—250 Din par, 8—10 tednov stari 300—350 Din par. Prašiči špeharji 9 Din,prašiči pršutarji 7 Din za kilogram žive teže.
Puhlmannov čaj
ublažuje kašelj m razkraja sluz
Dobiva se v vseh lekarnah Originalni zavitek 125 g Din 35,—
Ogl. rej. br. 1503/19.16
Cene goveje živine so bile sledeče: voli I. vrste 5.50, II. 4.50, III. 4 Din za kilogram žive teže; telice: I. vrste 4.25, II. 3.75, III. 3 Din za kilogram žive teže; krave: I. vrste 4 Din, II. 3 Din, III. 2 Din za kilogram žive teže. — Konj na sejem niso prignali.
Dunajski prašičji sejem 13. aprila. Na današnji sejem jo bilo prignanih 10.424 prašičev, od tega iz Avstrije 3764, iz inozemstva pa 0660. Cene za lahke prsutarje so jx>poustile za 2, za lahke poljske prsutarjo pa 5.7, za težke pa za 8—10 grošev. Pri zelo slabem poslovanju so popustili špeharji za 8 grošev. Cene so bile naslednje v šilingih za kg žive teže: 1. špeharji 1.55—1.60, srednje-težki 1.50 do 1.55, stare špeharji 1.3«) do 1.45, knietski 1.50—1.60, križani špeharji 1.45—1.55, pršutarji 1.33—1.58.
Radio
Draga oddaja za naše izseljence
Govori dr. Korošec
V noči med H. in 15. aprilom od 1. do 2.15 priredi kratkovalovna postaja v Belgradu (49.15 ni, H.HMi kiloolkta obenem i hotandsko pralkoviitovno postajo \ hiiidliovenu (31.28 m) h voj o drugo oddujo uaiucuj-jno našim izseljencem v prekmorsklh držav,-tli.
To je Hidaj že ilrugn oddaja namenjena našim izseljencem. 1'rvo oddajo jc znfel mi mministrski prod sodnik iu zunanji minister dr. Milim Slojudtnovtf- dne 1. aprila. Po tej oddaji je prejela kratkovalovna posla-Ju v Belgradu [Oliko pisem in obvestil kako jc oddala uspela iu dn bi naši ljudje žele Jo nadiitjnih oddaj. S tem M! nadaljuje serija oddaj helgrnjske kratkovalovne postaje, ki bodo odslej s posredovanjem holundske kratkovalovno postaje v Ktndhovonu vsakih 1.". dni, dokler n bo zgrajena nova kratkovntovnn postaja v Belgradu z močjo ln kilovatov, za kar so žc izglasovani krediti v narodni skupSčlui.
1'rourum druge oddaje:
Govor ministra m,trajnih zadev dr. .Intond A'o-ruSra vašim izseljencem.
Ga. Pranju Uernot ■ Gotobova, članica ljubljanske opere:
n. Pavčič; Zenica.
l>. Škerjancc: Beli oblaki.
c. Vilhur: Nezakonska muli.
Dr. Karel Faganet: Oton Zupančič: Duma ((recitacija).
Zbor prosvetnega društva v Belgradu pud vodstvom pror. Toni Uluge: Pojdem v rute (kiroška uu Pojdem v ruto koroška nurodnnl. (lor čez izaro (koroška narodna). Raša /tadenknvič: Kaži, kaži tiho Stano. Mujo kuje konj,i po mesecu.
On Avkiea Kernie, članica zagrebškega narodne, ga gledališča:
Moj dom in Slovanska lipa (pesmi Silvi.la Strah.
Kranjčevima).
On Lela Gnroevif in Sitna Vegovii: Kaži Andijo inori. Mirko moja ju Kam mornar. Gjordle šelut tele.
Oddajn bo zaključena ob '.'.lj z objavo naslednjega programu in držnvuo himno.
Programi Radio Lfablfanai
Sreda, ti. aprila: 12 Rnznl zbori (ploščo) — 12.4.1 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — ]l Vreme, borza - 18 Mladinska uru: Ob 200-lctnici rojstva Alojzijo Gnivauiju (g. prof. M Adlcšič) — 18.20 Mladinska um: Akvarij II predavanje (g. Miroslav Zor) — 18.40 Mladi ljudje in kazenski zakon (g. t!o-mnn Rus) — 1!) Cns, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Mac. ura Mesečni kulturni pregled (llclgrad) 19.50 Snh - 20 Prenos siinC koncert mariborske Ulns beno Matice: Dirigent: Marjan Kozinn — 22 fn«, vreme, poročila, spored — 22.15 Ueproduc. koncert plesne glasbo.
-£rez Bayer-jevesa krila ? ni Aspirin tablet.
Vsaka Aspirin ..,leta ima Bayor-jev križ.
rri Teomalizntu, gripi in uroči
0(l«J j« r«Ji«lr. p„d S Si. I ju „d XII 1136
Kulturni obzornik
Profesor Nahtigal šesldesetlelnik
Danes doživlja svojo šestdesetletnico organizator in vodja slovanskega seminarja ni na!i
slovenski univerzi dr. Rajko Nahtigal, profesor za starocerkvenoslovensko in slovansko jezikoslovje, večkratni dekan in rektor naše univerze, predsednik Znanstvenega humanističnega društva ter predsednik odbora za Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti itd. Velik znanstvenik in organizator slovenskega znanstvenega življenja doživlja svoj življenjski jubilej v očetovski skrbi za slovanski seminar in naše dijaštvo, ki mu je kakor oče, obenem pa v polnem razmahu svojih sil, saj je prav za šestdesetletnico izdal novo odlično knjigo staro-cerkveno slovanskih študij (Znanstveno društvo 1937). Prof, Nahtigal, rojak iz Novega mesta, spada me tiste stebre naše univerze, katerih naloga je bila organizirati slovensko vseučilišče ter ga voditi z izkušnjami, ki so si jih pridobili z delovanjem na tujih univerzah. Po letih studiranja na Dunaju kot učenec Jagiča, Vodranka itd. in v Rusiji, ki jo je dodobra spoznal z osebnim stikom z narodom in vodilnimi slavisti, ter po službah na Dunaju kot profesor ruščine na vzhodni akademiji, kot docent na eksportni akademiji in lektor na univerzi, jc prišel 1. 1913. kot izredni profesor za slovansko Biologijo v Gradec, kjer je 1. 1917. postal že tudi redni profesor. Od tu pa je po prevratu prišel na našo univerzo, kjer mu je bila poverjena organizacija slovanskega seminarja, ki mu še sedaj stoji z vso ljubeznijo na čelu, obenem pa je upravljal važne funkcije dekana in celo rektorja (1927/28). Njegovo znanstveno delo ni morda tako obširno kakor pa je pomembno ter važno za razvoj slovanske filologije ter je mnogo pripomoglo k slovesu, ki ga uživa v svetu slovenska slavistika (član je Srbske in Jugoslovanske akademije, ter praškega Slovanskega instituta). Začetkoma se je pečal predvsem z ruščino, kateri je posvečena tudi obširnejša knjiga: »Akcentbewegung in der rusisehen' Formen- und Wortbildung«, ki jc začel v svoji prvi dobi, pa končal radi razmer šele 1. 1922. Več razprav je nspi«»] tudi v ruščini. Ko pa ie prišel v
Gradec, ga je predmet predavanja vedno bolj približeval specialno slovenskim potrebam, ter je tedaj napisal več razprav o naših Brižinskih spomenikih, ki so prinesle novo osvetljenje tega najvažnejšega slovenskega jezikovnega spomenika. Ob tej priliki omenjamo potrebo po čimprejšnji monogra-fični obdelavi tn izdaji te naše kulturne dragocenosti, ki ji je pred kratkim odkril Grafenauer nove razglede, in pri kateri bi velika znanost starocer-kvenoslcvenščine prof. Nachtigala igrala gotovo odločilno vlogo. Tedaj je napisal tudi več etimoloških razprav (Doberdo-Doberdob), ter tudi sicer posegal v iavno življenje z aktualnimi članki (Juž-noslovansko italijansko sporno vprašanje v luči nekih znanstvenih podatkov). Ko pa je prišel na univerzo v Ljubljano, je prevzel stolico za slovansko jezikoslovje ter starocerkvenoslovanščino, ter so razprave iz tega razdobja zopet posegale s svojimi izsledki v primerjalno slovansko področje, med katerimi so važne študije o glagolici in starocer-kvenosiovanščini sploh, ki ji je posvečena tudi njegova najnovejša knjiga. Poleg takega visoko-znanstvenega dela, pa je napisal tudi več poljudnih razprav zlasti koncem vojne o »meojševikih in boljševikih« (Tagespost) ter o »vplivu ruske revolucije na ruski jezik« (Jutranje novosti), zlasti pa ie podajal pregledne slike naših vodilnih jezikoslovcev in filologov, kakor Miklošiča, Jagiča, Murka itd. Posebej velja tudi za redkega specialista albanskega jezika.
Toda to je samo ena plat Nahligalovega dela, druga — nič manj važna — pa je organizacija znanstvenega dela in zavodov ter v tem spominja na svojega starejšega kolega dr. Murka. Tako je žc pred vojsko ustanovil obenem s Kidričem, Ka-spretom in Ramovšem Časopis za zgodovino, jezikoslovje in zgodovino, o katerem bi želeli, da čimprej obnovi svoje delovanje. Tako stoji tudi na čelu odbora za ustanovitev Slovenska akcidemije znanosti in umetnosti, ki naj bi kronala slovenska
znanstvena prizadevanja ter Slovence dvignila v popolno kulturno samosvoj narod. Enako stoji na čelu mlajšemu Slovanskemu društvu, ki si je stavilo nalogo, budili slavistična zanimanja ter prispevati po svojih močeh k čistosti slovenščine. Mnogo let pa je bil predsednik izpitne komisije za profesorske izpite.
Ob življenjskem jubileju odličnega predstavnika slovenske znanosti mu želimo, da bi vse niegove ustanove, ki jih je s tako ljubeznijo ustanavljal in vodi! z univerzo vred nemoteno mogle uspevali ir se razvijati čimdlje mogoče pod vodstvom gospod; jubilanta, ki naj mu Bog dodeli še mnogo, mnoge srečnih in plodnih let. Vsi njegovi učcnci pa, k'1 so v njem gledali vedno samo svojega dragega očeta, se v tem trenutku zbiramo ob njem in mu čestitamo v resnici iz najiskrenejšega srca in najtoplejšimi željami.	td. •
DR. F. KOVAČIČ IN HRVATI
Ob 70 letnici našega učenjaka prelata dr. Fr. Kovačiča je izšel v zagrebškem »Jutarnjcm listu« (l._ aprila) topel članek, ki ga je napisal znani publicist in propagator slovenske kulture med Hrvati dr. Ivan Esih. Člankar govori o pomenu Maribora v slovenskem kulturnem življenju, omenja Kova-čičev znanstven razvoj in zlasti njegovo delo o medsebojnih stikih Hrvatov in Slovencev. Tako sc ustavlja ob Kovačičevi študiji »Pomen Tomislavo-vega kraljestva za Slovence« in citira nekat najvažnejših konstatacij. Veseli smo lega članka tem bal), ker so zadnja leta v hrvaškem tisku tako redka poročila o slovenskem kulturnem življenju.
—rlč.
Dr. Nikola Mirkovič je izdal (Bolg.-jug. liga) * Relpradu priročno slovnico bolgarskega jezika (5
Din), pripravlja pa prav »ako priročen bolgarsko-srhohrvuški slovar (10 tisk. pol), ki bo v kratkem izšel.
Ko se je potopil Titanic
Največja in najmodernejša tedanja ladja in z njo 1500 ljudi
Strašna 25 letnica
Priprave za reševan;e.
Nekdaj rodovitno polic ameriških držav Texaa in Ok|»homa jo sedaj zaradi peščenih viharjev spremenjeno v pulčavo.
V tole hišo sedaj hodijo
Miln tisti otroci, ki so se rešili oh zadnji eksploziji v New Londonu živi in zd ravi.
V noči od 14. na 15. aprila leta 1912 se je sredi Atlanskega oceana potopila tedaj največja in najmodernejša ladja sveta »Titanic«. Pri tisti strašni nesreči, kakršne dotlej zgodovina na morske plovbe ne pomni, je izgubilo življenje nad 1500 ljudi. Nesreča se je zgodila ponoči in tako r.aglo, da je parnik, ki je bil prvi na kraju nesreče, našel tamkaj samo nekaj plavajočih razvalin in reševalnih čolnov. Prvi parnik, ki je prihitel na kraj nesreče, je bil parnik »Karpatija«; Zato je prav, če iz zapiskov te ladje navedemo nekaj podatkov o reševanju nesrečnežev.
»Karpatija« je odplula iz New Yorka dne 11.- aprila 1912 ter je bila namenjena v Gibraltar. Vreme je bilo jasno in lepo. Velik mraz, ki je bil takrat, je dokazoval, da mora blizu biti mnogo ledenih gora na morju.
„Pomagajle! Tilanic se potaplja!"
Rilo je blizu polnoči v noči med 14. in 15. aprilom. Kapitan parnika Karpatija Rostron je v svoji kabini pravkar zadienial, ko so se naenkrat odprla vrala kapitanove kabine in v njo sta stopila prvi častnik in ladijski lelegrafist. Kapitan je planil iz spanja po koricu in vprašal, kaj to pomeni. 1'ovedala sta mu, da sla pravkar sprejela brezžično sporočilo, da ee polaplja Titanic, ta orjaška ladja, to čudo sveta, ker se je zadela v ledeno goro. Čeprav kapitan sprva niti verjeti ni mogel, da bi kaj takega bilo mogoče, vendar je takoj odredil, da je njegov telegrafist oddal nazaj brezžično vest: »Pridemo, kakor hitreje bomo mogli U
Nekaj hipov nato je kapitan Karpatije že stal na jx>veljmškem mostieu ter ugotavljal, kje je v tem hipu Titanic. Bil je takral na 47 stop. 46 min. severne šiirne, 50 stop. 14 min. zahodne dolžine. Hip nato je že velel v strojnico: »Vsi kurjači k strojem! S polno paro naprej! Kolikor stroji zmorejo!«: In s 17 vozli na uro, kolikor je pač takrat ta ladja zmogla je šumela. Karpatija skozi mrzlo noč proti kraju nesrečne ladje. Šele čez štiri ure more rešitev biti na licu mesta. Ali bo dovolj zgodaj? Naprej, ker gre za ižvljenje 2220 ljudi!
Takoj je bilo treba vse pripraviti za rešene popotnike in za reševanje samo. Poveljnik je sklical zdravnike, ki so bili na ladji, glavne kuharje, strežaje ter jim na kratko povedal, kaj se je zgodilo in kaj je sedaj njihova naloga. Angleški zdravnik s svojimi pomočniki je dobil nakazano jedilnico 1. razreda za svoje negovance, italijanski zdravnik je dobil jedilnico 2. razreda, ogrski zdravnik pa jedilnico 3. razreda. Vsaka izmed teh dvoran je bila takoj spremenjena v bolnišnico, kamor so iz skladišča znesli okrepčila, poživila, obvezila in kirurško orodje. Kuhinje so morale takoj za vso posadko začeti kuhati črno kavo, zraven pa za -ešence pripraviti kavo, čaj in juho. Plačilni in strežni nastavljenci naj stoje na hodnikih ter pomagajo rešence spravljati v njim namenjene prostore. Ob enein je bila njihova naloga od rešencev takoj dobiti na razpolago osebne podatke, da bo mogoče svojcem tako brezžično brzo-javiti, da so rešeni.
Krmilarji in krovni častniki so dobili nalogo, naj pazijo na popotnike lastne ladje ter jib v slučaju razburjenja pomire, če bi bilo treba. Zlasti je treba paziti, da domači popotniki ne bodo silili v jedilnice ter tam delali še večje zmešnjave. Nazadnje so pripravili na krov dovolj odej in nosilnic, pripravili so reševalne čolne, izobesili lestve iz vrvi ter odpeli nosilne stole in reševalne vreče, po katerih bi zvlekli na krov ranjence, bolnike in otroke. Za brodolomce so pripravili vse kabine kapitana in vseh častnikov, kakor tudi kadilnico in čitalnico,
„Pozdravite mojo mater ...!"
Na krovu je sredi mrzle noči vse živo. Tu fn tam se odpro vrata kake kabine, iz katere pokuka zaspan popotnik in sprašuje, kaj pomeni tak di-rndaj. Nihče mu ne pove resnice, odpravljajo jih z raznimi odgovori. Ko je ura pol dveh, je brezžični telegrafist ujel od Titanica tole sporočilo: »Naša strojnica se polni z vodo!« ln vendar ima Karpatija še vedno celi dve uri in pol do Titanica. Zvezde na nebu jasno sevajo, brez vsakega vetriča je ozračje, vendar je občutno mrzlo. Ob 2.20 pride od Titanica zadnje sporočilo: »Potapljamo se! Voda vdira v mojo kabino. Pozdravite mojo mater.t Philipps.«
Čez nekako 10 minut pa je kapitan Karpatije na obzorju srečno zapazil zelenkasto luč. Iz tega : je sklepal, da se Titanic še ni potopil. Kmalu nato i pa mu drugi častnik sporoči, da je zagledal ledeno , goro. Kmalu so vsi lahko videli vse polno ledovja I okoli in okoli ladje. To ledovje je prisililo Karpa- | tijo, da je morala začeti počasneje voziti.
Vse moštvo se je izkazalo za silno požrtvovalno. Ko eo kurjače vrgli iz njihovega spanca in jim povedali, kaj se je zgodilo in da oni lahko nesrečo morda omilijo, se niso vrli možje niti oblekli, da ne bi časa zamujali, ampak so se vrgli k svojim kotlom tako kakršni so bili ter delali za žive in mrtve.
Prvi čo!n rešen.
Zelena luč se je zasvetila in zopet ugasnila. Karpatija je začela spuščati v zrak rakete, da naznani nesrečnežem svoj prihod. Ob štirih zjutraj je sodil kapitan, da mora njegova ladja biti nekako na kraju nesreče. Zato je velel, naj ustavijo stroje Čisto blizu se je začela lesketati velikanska ledena gora, nekoliko dalje pa se je svetlikala zelenkasta luč. Kapitan je velel zasukati ladjo, da bi čoln lahko pristal ob njej. Čez nekaj minut pa se zasliši nad vodo človeški glas: »Samo enega pomorščaka imamo v čolnu, zato ne moremo pristati ob ladji!« — »Dobro,« je odvrnil kapitan Rostron, »Bomo pa mi prišli bliže. Le počasi se je reševalni čoln bližal ladji. Bil je prvi s Titanica. V njem je čepelo 25 ljudi pod vodstvom enega pomorskega častnika.
Reševanje sredi ledenih gora.
Teh 25 ljudi so spraviil na krov. Častnik je kapitanu povedal, da se je Titanic potopil ob dveh in 30 minut. V tem se je začel dan zaznamovati.
V	jutranjem mraku je začelo rasti iz teme vse polno ledenih gora. Eden izmed častnikov jih je štel in meril ter ugotovil, da je 25 ledenih gora visokih do 75 metrov. Ko 60 se zjutraj popotniki Karpatije prebudili, se jim je nudil veličasten prizor. Bleščeča krasota ledenih gora, obsevana od prvih žarkov jutranje svetlobe je skrivala v sebi največjo nesrečo vseh časov. Kamorkoli je seglo oko, povsod so se v jutranjem solncu bleščale ledene plošče ... Med njim pa so se premikale črne pikice, to so bili čolni Titanica, ki so se trudili priti blizu rešilne ladje. Od vseh strani so veslali k ladji, ki je za nje pomenila rešitev in življenje.
V	čolnih so bile po večini skoro same ženske in otroci, vsi le za silo oblečeni, šklepetajoč od mraza, vsi premraženi. vsi obupani in še polni smrtne groze. Mnogi izmed njih so bili v tej noči nenadno in nasilno odtrgani od preljubih svojcev, katere so videli potapljati se pred njihovimi očmi.
Reševalci 3 in pol ure v smrtnem strahu.
Kapitan Rostron je v svojem jioročilu o tej noči takole zapisal: »PojJolnonid sein se zavedal silne nevarnosti, v kateri smo bili, saj nas je vzgled Titanica dovolj poduči) Lahko si mislite moje občutke, ki so me obdajali, ko sem mislil na svoje pojjotnike, na svoje moštvo in na svojo ladjo, zraven pa mislil na usodo brodolomcev s Titanica. Tri in jk)1 ure smo prebili v smrtnem strahu, ure, ki so bile brez konca, ki pa so zopet bile mnogo prekratke, da bi bili mogli vse storiti za reševanje vseh žrtev.«
Zobobof povzroča
Večkrat so znanstveniki že ugotovili, da je I>osanieznim jX)javom treba iskati vzroka čisto kje drugje, kakor pa ljudje navadno delajo. Lasje izpadajo človeku iz različnih vzrokov, katerih pa ni mogoče vedno dognati. Zato včasih zdravijo lašišča, da bi lasje več ne izpadali, z napačnimi zdravili.
Že pred nekaj leti je pariški zdravnik dr. Jac-quet trdil, da lasje lahko izpadajo zaradi tega, ker so jih preveč zobje boleli. Te trditve so potem preiskavali drugi. Kakor sedaj beremo,, so ta dognanja dokazala, da je pariški zdravnik imel prav.
Tako je sedaj drugi pariški zdravnik dr. Rous-seau-Decelle ugotovil, da je med 70 plešci 25 ta-kih,_ ki so jim plešo povzročili zobje. To je preskušal in tudi dognal, da je marsikomu, ki se mu je pleša že delala, ko si je ozdravil zobe, začela pleša giniti in lažje zopet rasti.
Prav gotovo, da so te zanimivosti res vredne, da bi človek na nje bil pozoren. Vendar je treba tudi take stvari vzeti previdno, ker je morda vse skupaj reklama zobozdravnikov, ki bi radi prišli še v sloves, da znajo odpravljati tudi pleše. In to bi ne bil napačen »kšeft«!
Prva tehma s hrti
Preteklo nedeljo je bila pri Dunaju prva tekma, s hrti. Tekme se je udeležilo 35 psov in nad 1000 radovednih gledalcev, ki so plačevali do 15 dinarjev vstopnine. Pasji tek je bil uren ter so psi dosegli hitrost 47 kilometrov na uro. Tekli so za umetnim zajcem. Nekateri so bili temu mehaničnemu »zajčku« že zelo blizu. Toda iz zavisti, da bi ga drugi ne vjel, so se najbližji vsi stepli med seboj in zaradi tega zaostajali.
661 rešenih, 1563 utonilo.
svoje kabine in svoje jrostelje. V svoja oblačila jih oblačijo ter (>oekušajo vse, kar je v njihovih močeh, da telesno in duševno olajšajo strašno usodo rešencev. Mnogo žensk se takoj po ludi za prostovoljne bolniške strežnice, ki so se zlasti vnelo zavzele za otroke.
Drug za drugim pristajajo reševalni čolni ob Karpatiji. Kmalu po osmih ni nikjer na vodi videti nobenega čolna več Vsi, ki so ostali živi, eo spravljeni na krovu Karpatije. Teh pa je samo 661, drugih 1563 pa je pogoltnilo morje. Smrti kljubo-vaje so moški Titanica, ne le posadka, ampak tudi popotniki, prepustili svoja mesta v reševalnih čolnih slabotnim, ženskam in otrokom. Bilo je pač premalo reševalnih čolnov na razpolago, da bi se bili mogli rešiti še drugi.
Toda tudi popotniki s Karpatije tekmujejo, kdo bo rešencem bolj pomagal. Prepuščajo jim
V starosti 92 let je na Dunaju umrla nekdanja gledališka igralka dvornega gledališča Avgusta VVilbrandt-Baudius, ki je skoraj 60 let igrala na tem odru.
*xa&mKmuammmmmmsmsmmmsummasmF
OD POVSOD.
Smrt v reki. Po italijanjski reki Tessino se je v nedeljo v čolnu vozilo 7 ljudi. Močan tok pa je pri Magenti vrgel čoln v steber ondotnega mostu. Čoln se je prevrnil in vseh 7 ljudi je padlo v vodo. Štirje so se rešili, trije, med njimi dve ženski in en deček, pa so utonili.
9	smrti v zraku. Nad letališčem v Forliju v Italiji sta 9. t. m. dva težka bombnika zadela drug v drugega. Oba sta padla na tla in se razbila. Vseh devet ljudi, ki so bili v obeh letalih, je mrtvih, ker niso mogli s padali več poskakati iz letal.
Papež je sprejel 11. t. m. 400 delavcev in nameščencev, ki so v' službi Vatikana, ter jih prisrčno nagovoril.
Angleške izgube t upornem ozemlju v Indiji znašajo p>o dosedanjih podatkih 9 angleških častnikov in 21 indijskih vojakov, Ranjenih pa je 45 mož. Angleži bodo sedaj nastopili z vso strogostjo, ker pogajanja nič ne zaležejo.
Velikanski snežni viharji, kakršnih tam že več kakor 50 let ne pomnijo, so začeli divjati na Kitajskem. Napravili so veliko škodo. Ponekod so morali še po dnevu prižgati luči. Železniški in telefonski promet sta zelo omejena.
10	ribiških bark se je potopilo 10. t. m. ob Koreji, kjer je divjal siien vihar.
Vrnitev med gromom in blishom.
Vrnitev v New York pa je bila silno težavna. Karpatija bi bila sicer morala voziti naprej v Gibraltar. Toda strašna nesreča jo je prisilila, da je s stotinami rešenih zaplula nazaj v New York, ki je bil še najbližji. Toda treba je bilo previdno voziti, ker se morala ladja izogibati širnim ledenim j>oljein Nato pa je nastopila strašna gosta megla, iz katere je začelo liti kakor iz škafa. Vmes pa je grmelo in treskalo. To je trajalo vse tri in in pol dneva, dokler ni ladja privozila do New Yorka.
Ko se je ladja Karpatija bližala Nevv Yorku, je imela razobešeno zastavo na f>ol droga, znamenje žalosti. V newyorški luki pa jo je čakala več stotisoč glava množica ljudi, ki so molče sprejemali njen nesreče in gorja polni tovor.
Spomin na nesrečno ladjo Titanic, ki je bila največja in najhitrejša ladja tedanjega časa, ki pa se je zadela v ledeno goro, ki jo je potopila, spomin na njo, bo ostal živ dolga stoletja.
»Jaz sem prav za prav zatrapana v malega jazbečarja. Vendar bom rajši vzela hrta, ker ga laže gladim po hrbtu.«
ZA OSLABELE IN JETIČNE Krompirjevi cmoki.
Skuhaš olupljen, slan krompir, ga pretlačiš, dodaš 2—3 jajca, nekaj sesekljanega peteršilja, prgišče moke, dobro mešaš in narediš cmoke. Počasi jih kuhaš 10 minut, nato jih zabeliš s presnim maslom in z drobtinami.
Jajčna krema.
V kotliček za žvrkljanje jajec ubiješ 3 jajca, daš 100 g sladkorja, malo vode in to vtepaš v vroči sopari, da se strdi. Potem vtepaš še ohlajeno, dodaš pol litra vtepene smetane in malo likerja (kakršnega hočeš). Kremo serviraš v kozarcih.
Celje
c Tiskarna Celeja v Celja je prenehala izdajati »Deutsche Zaltung«, ki je 62 let izhajal v Celju dvakrat na teden kot glasilo nemške manjšine. Tudi tiskarna sama je odpovedala vsem na-stavljencem službo, ker bo v soboto tudi ta ustavila obrat.
c Celjske javne ure. Pred nedavnim časom smo poročali, da si prizadeva Celjsko Olepševalno društvo, da bi mestna občina namestila v mestu vsaj eno javno električno uro, in sicer na poslopju mestnega poglavarstva. Dokler se nc bo mestna občina odločila za tako uro, pa bi bila v Celju potreba, da bi vsaj ena celjska javna ura točno kazala čas. Razumljivo je, da pridejo ljudje v Celju velikokrat v neprilikj, ker vsaka celjska javna ura drugače kaže.
c Obisk tujcev. Ker smo pred pričetkom tujsko prometne sezone, bo gotovo marsikoga zanimala statistika obiskov tujcev v minulih letih. V letu 1932. je obiskalo Celje 8778 tujcev, v letu 1933. 10.315, leta 1934. 12.441, leta 1935. 13.129, leta 1936. 13.542. Upamo, da se bo tudi v letošnji tujskoprometni sezoni obisk znatno^ dvignil.
c Dar Vincencijevi konierenci. Mesto venca na grob je v spomin blagega sošolca in plemenitega tovariša dr. Karla Laznika, odvetnika v Celju, daroval dr. Alojzij Rakun 100 Din Vincencijevi konfercitei. Bog plačaj!
c Smrtna kosa. V 54. letu svoje starosti je umrl v ponedeljek odvetnik g. dr. Kari Laznik na svojem stanovanju v Cankarjevi ulici. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. iz hiše žalosti Cankarjeva ulica 7 na okoliško pokopališče. N. v. v m.
c »Karijera kanclista Vinciga«, Lichtenbergova komedija, ki jo vprizori v soboto, 13. t. m. ob 8. zvečer v mestnem gledališču Gledališka družina v Celju. Je duhovita satira na sodobno birokracijo. Igra je polna humorja in bo nudila občinstvu lep zabaven večer.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 20.30 »DUET«, ob 18.15 »NOČ v OPERI«.
Marenberg
vreme dopuSčalo, pričelo z elektrifikacijo Mežiške doline. Ta korak je z ozirom na neposredno bližino državne meje najtopleje pozdraviti. Ufiamo, da se bo poslej večja pozornost posvečala nam, ki živimo tu ob državni meji, kakor je bilo to dosedaj. Z elektrifikacijo Mežiške doline bo brezdvoma pričelo gospodarstvo ob naši severni meji živahnejše procvitati želimo, da se od daljnovoda v Mežiško dolino odcepi v Dravogradu električni vod, ki naj bi šel po Dravski dolini vsaj do Sv. Lovrenca na Pohorju. Tukaj so sicer majhne elektrarne, ki pa nikakor nimajo dovoljnega toka vsled nestalne vodne pogonske sile. Kar je pa glavno, jc tok teh elektraren neprimerno dražji, kakor ga dobavljajo banovinske elektrarne. Vsled tega je skoraj nemogoče, da bi se ta tok uporabljal za pogonsko silo. Prosimo merodajne činitelje, da proučijo možnost napeljave, daljnovoda iz Dravograda po Dravski dolini skozi trge Vuzenica, Muta, Marenberg do Sv. Lovrenca na Pohorju. S tem bi se uresničila davna želja celokupnega prebivalstva Dravske doline po ceneni pogonski sili, ker so sicer tukaj vsi predpogoji za uspešen razvoj obrti obrti in industrije podani.
Zagorje
0 Baragovem semenišču je bila v glavnem nedeljska župnikov« pridiga. Zdi se nam umestno, da tudi s tem dopisom opozorilno naše žup-ljane na važnost nameravane gradnje tega potrebnega zavoda ter poleg duhovnih vrednot položimo ob času, ko bo to sporočeno, svoj prispevek v ta namen!
Občni zbor »Stavbne zadruge« je bil v nedeljo dopoldne v Ljudski kuhinji«. Stari odbor je dobil zaupnico.
Litija
Ob letošnjem zasedanju banskega sveta smo slišali v poročilu g, bana, da se bo takoj, ko bo
Lepa pridobitev župne cerkve. V svoji veliki dobrohotnosti je naši novo ustanovljeni župniji poklonil krasno izdelano nebo naš prejšnji dolgoletni duhovni pastir gospod Franc Kralj. Načrt za novo nebo je naredil arhitekt g. Vurnik, izdelale pa so ga šolske sestre iz Šiške. — Obenem smo dobili nove krasne majhne banderce, ki bodo nadomestile naše stare častitljive banderce, tako da 60 lepo v skladu z novim nebom.
Speti
Nogomet v Belgradu
Belgrad, 13. aprila, m. B-moštvo—Šparta (Ze-mun) 0:0. - A-moštvo-BSK 1:2 (1:3).
Današnjim dvem treningom prvega in drugega reprezentativnega njoštva državnih klubov jo prisostvovalo tudi občinstvo. Ker je bil to zadnji trening, ki je odločal o dofinitivueni moštvu za mednarodne tekme, ki bodo 9. maja v Belgradu in Budimpešti, so igralci skušali pokazati čim večje zanimanje in znanje, da zadovolje zveznega kapitana in si s tern zagotove naslov državnega reprezentativnega ^|«oštva.
Pri oblačnem vremenu je najprej pred tisoč gledalci pokazalo svoje »znanje-: B-moštvo v igri prolLjSpar.ti iz Zeimma. B-moštvo je bilo sestavljeno iz igralcev raznih klubov Belgtada, Zagreba, Apatina, Osijeka in Ljubljane (Lah). Pokazalo je izredno slabo igro in je lahko zadovoljno, da se je igra končala neodločeno. Radi igre Sparte bi morala hi zmagati najmanj z dvema goloma razlike. B-moštvo je bilo po končaui igri od občinstva iz-žvižgano.
Potem je nastopilo A moštvo: Glaser, Šigl, Ma-tošič, Lehner, Stevovič, Kotokovič, Medarič, Petrovič, Sekulič, Božov i č, Pleše proti belgrajskeinu BSK, ki je nastopil s petimi rezervnimi igralci, med katerimi je bil eden iz moštva juniorjev. Razvila se je ostra in zanimiva borba, ki je potekala v ppvem polčasu enakopravno, dokler je igral BSK proti vetru. V drugem polčasu pa je BSK prevzel vodstvo in ostro napadal Glaserjeva vrata. Občinstvo je burno pozdravljalo lepe poteze državnega prvaka, ki je popolnoma zasluženo premagal A moštvo. Igra se končala z rezultatom 2 :1 za BSK.
Nocoj bosta na seji Jugoslovanske nogometne zveze odbrani prvo iu drugo moštvo za državno nogometno reprezentanco, ki bosta igrali 9. maja proti prvemu in drugemu moštvu državne nogometne reprezentance Madjarske. Zaradi slabe igre, ki sta jo pokazali na treningih igralci, bo imel zvezni kapitan veliko ležkoče s seslavo moštev.

Lepota ati dolžina
Kakor skoke v vodo, telovadne vaje in elično, je tudi smučarske skoke zelo težko ocenjevati. Pri
teh namreč igra zelo važno vlogo stil, odnosno lepota izvedenega skoka in marsikak gledalec, ki ne pozna tekmovalnih predpisov, je bil lahko večkrat razočaran, ker je zmagal oni s krajšimi skoki. Zato so si zaradi tega že celo strokovnjaki belili glavo in kljub temu to vprašanje še do danes ni tako rešeno, da bi zadovoljilo tekmovalce in gledalce. Pri servernjakih, v deželi klasičnega smučarskega športa, se bije ravno sedaj velika borba glede ocenjevalnih predpisov smučarskih skokov. Posebno na Norveškem, kjer imajo primat v tej lepi in težki športni panogi, so ugotovili, da dobivajo smučarski skoki vedno in vedno boli karakter »lepotne tekmovalne discipline«. Dolžina skoka se namreč napram stilu močno podcenjuje, akoravno je mera najzanesljivejši pripomoček pri dodeljevanju točk, dočim je lepota odvisna od posameznih sodnikov, ki imajo v tem pogledu različna mnenja.
Da je prišlo zlasti med Švedi do tega spoznanja, so vzrok lanske in letošnje svetovno znane holmenhollnske tekme, pri katerih je švedski olimpijski zmagovalec Sven Erikson močno ogrožal norveško elito. Leta 1935. je zaostal za H. Beckom samo za eno desetinko točke in tudi to zimo je bila razlika med njim in zmagovalcem Reidar Andersenom prav neznatna. Švedski listi so namreč pisali pO vsakokratnih tekmah v Hol-menhollnu, da je Erikson zgubil zmago samo radi norveških sodnikov.
Ta očitek so podprli z izjavo, odnosno pojasnilom nekega noverškega sodnika, ki se je javno izrazil, da so njegovi rojaki, ki so sedeli poleg njega v sodni.škem zboru preslabo ocenili Šveda ter V6led česar je izgubil zasluženo zmago. Že samo ta slučaj — je pa 6eveda še polno sličnih — dovolj jasno kaže, da je kritika in debata v tem pogledu na mestu in da bo treba glede na vedno naraščajočo konkurenco slej ko prej stopiti k vprašanju presoje smučarskih skokov, katerega bo treba rešiti pravično in vsestransko zadovoljivo.
VOZ VELIKE TRPEZNOSTI »■TEHNIČNE PREDNOSTI
SIGURNA VOŽNJA S POGONOM NA PREDNJA KOLESA. PROSTO VISEČE OSI — HIDRAVLIČNI AMORTIZERJI
ADLER	ADLER	ADLER
DIPLOMAT	TRUMPF	JUNIOR
3 LITRE	1.7 LITRA	1 LITER
IŠČEJO SE ZASTOPNIKI IN
SERVICE DELAVNICE NA DEŽELI.
OBIŠČITE NAS NA ZAGREBŠKEM SEJMU!
ADLER - WERKE PREJ HEINRICH KLEYER A. G. FRANKFURT a/M. ZASTOPANA V JUGOSLAVIJI PO
»OPTIKA" TRGOVAČKO D. D.
V ZAGREBU. MIHANOVICEVA 1 (ESPLANADE)
NAJNOVEJŠI MODELI — LASTNA SERVICE-DELAVNICA VELEZALOGA REZERVNIH DELOV IN DVOKOLES, ŠPECIJALITETA : ADLER „3 GANG" DVOKOLESA
ZAHTEVAJTE PONUDBE!--ZAHTEVAJTE POSKUSNO V0ZNJ0
BRZOJAVI: JUGADLER. TELEFONI: 9238, 8557, 4655.
rimsko športne i l:>37 ut> M.3U v
Vabilo
na redno crlavno skupščino Gorenjske fiotlzveze, ki se bo vršila, dne n. Ui a j, hatelu Punr na Jesuulcnli. Dnevni roti:
l. Oitanje zapisnika zjulnjo izredni- plavne skupščine. i'. Poročita upravnega in natUarstvem-ga odbora. :t. Volitev novega upravnega odbora. 4, Poročilo iu pripombe tov. predsednika k osnutku novih pravil JZSZ. ,». Raznoterosti.
Ker je ta skupščina '.elo važna — radi nmlalj nieprn obstoja OKSl\ vabimo vso klube in tekmovalce, i(a sc jo uduluže. Ulasuvaiim nravieo imajo S:\1I1M dele-
'(.'ali klubov, ki liodo predložili tr>y.*d"vno pooblastilo. ♦
Japonci ne bodo Riuno > šporfn nevarni na prihodnji olimpijaili, ampak tudi v telovadbi. Pred par loti nismo nič slišali o njihovi telovadbi, kar naenkrat so se pojavili japonski telovadci v Evropi. Prvi njihovi uspehi siccr res niso bili veliki, toda,
S SEJMOM ZA POLJEDELSKE STROJE
Vratislava 5,-9. maja 1937
kdor jih je videl na oliinpijadi, kjer so se prav dobro držnli v tej težki mednarodni konkurenci, je morala uvediti, da iinajo vse pogoje za orodno telovadbo. So majhni, lahki in žilavi ljudje. Iu če pomislimo, da je bil njihov najmlajši telovadec na zadnji oliinpijadi star 22'A, najstarejši pa pa 27 let. poleni si lahko mislimo, kaj bodo lahko pokazali v Tokiu.
Japonski smučarji sc bodo v Evropi veihali.
Prihodnjo jesen bo prišlo 20 najboljših japonskih smučarjev s petimi spremljevalci v Evropo, dn bi se tu iivežbali za prihodnje olimpijsko igre. Naj-preje pojdejo na Norveško, kjer se bodo udeležili raznih tekem, poleni pojdejo pa -o v Srednjo Evropo. Japonci pa ludi računajo, da bo močnejša norveška ekipu obiskala njihovo deželo iu dn bi tam absolvirala več tekem.
KlS-ine tekmo leta 1938. Kakor poročajo iz Švice, se bodo vršile FIS-ine tekme I. 1938 v tekih, skokih, štafetah v času od 20. februarja do 2. marca v Lahti (Finska), v alpski kombinaciji pa od 3. do 7. marca v Švici.
Poceni!	Poceni!
Ilolandshe cvetlične čebulice
Ker si želimo zvez z ljubitelji cvetic v Jugoslaviji, oddamo za reklamo zavitek cvetličnih čebulic zelo poceni Paket vsebuje: 10 polnih begonij, 15 gla-diol, 25 anemon. 25 zlatic, 25 monbrecii. 25 a>alis-dc-ppi. 5 calislagio cvetk in 2 liliji, skupaj 132 kosov le za 6." Din Pošljemo naravnost na dom po dospelosti znesku prosto pošlnine. carine in zavoj-tiine. Gornji znesek lahko pošljete v 20 poštnih bonih (mednarodne poštninske zveze), ki jih dobite na domačem poštnem uradu Kot posebno reklamo prejme vsak naročnik zastonj večbarvno sliko holandskib cvetličnih polj v velikosti 90/140.
P r i m a blago garantirano. Brnekhul & Guldemond. Ruaks32, ilaarlen. Ifolland.
Rudolf Timmermans:
2t
Junaki iz Alcazarja
Alcazar čaka na svojega stotnika in sla.
Zaman iu brez haska to čakanje, ki se šele čez dolgo časa zave svoje nesmiselnost.
Trigo! Kruh!
S slehernim dnem, ki z njim delj časa traja obleganje, raste dobra volja in hrabra odpornost oblegan-cev. Zadaj so že tisti prvi dnevi, ko ,je bilo toliko novega, tujega, nenavadnega! Skoraj so se ie navadili moški na to, da stražijo in streljajo in se vržejo na tla, kadar pribrnijo moriiske granate in bombe; ženske in otroci pa na življenje v temi in zatolilosti kleti, na kratke oddihe na svežem zraku na dvorišču, odkoder jih spet in spet prepodi. Krik »avion! ali :>fuegok in na skoraj popolno pomanjkanje ne le vsakršne lagodnosti, marveč tudi slehernih najpreprostejših in splošno najpotrebnejših teči.
Toda vse tiste, ki so srce- in paijiet obrambe, ki so odgovorni za življenje te, iznenada nastale občine in morajo skrbeti zanjo ,začne mučiti resno, uajvaž-nejše vprašanje, ki morajo znati odgovoriti nanj, saj bi bilo v nasprotnem slučaju navzlic vsej vojaški spretnosti in vsej osebni hrabrosti vsakršna nadaljnja obramba Alcazarja nemogoča:
Prehrana!
Odkod vzeti živila za tisoč sedem slo ljudi?
Res, konj in mezgov je še dovolj tu, čeprav so morali prvotno število po štiri konje na dan, kmalu
znižati na tri in potem nn dva konja in sta dve sovražni granati, ki sta treščili v hleve, ubili dvajset konj. Toda s samim konjskim in oslovskim mesom še prebivalci Alcazarja ue morejo preživljati, vsa druga
Po Alciizarju: V sredi Jaime. kadet. Na desni vojaki poročajo pisatelju Timmermansu. kaj so doživeli v Alcazarju.
živila so pa že skoraj izčrpana. Kruha sploh ni več, saj so ono malo zalogo moke porabili že tretjega dne obleganja. Kondeuziranega mleka je le še prav prav malo, ki ga — jako razredčenega z vodo — dajejo samo majhnim otrokom in ranjencem. Krompir je pa pošel danes, osmega dne obleganja!
Nekaj je še liža; vendar, če bodo še tako skoparili z njim, ue Ik> zalegel delj ko j>et do šest dni. In kaj bo potem?
Ce lxi dotlej že prišla pomoč od zunaj? Čeprav si
lega tako zelo želijo, ne le radi sebe, ampak ludi radi Španije, saj bi hitri konec vojne prihranil deželi toliko trpljenja, — se vendar ne upajo tolažiti se s tem,
Zakaj! Union radio Madrid«, edina dosegljiva radio postaja, deluje s tisočerimi sleparijami in le malokdaj se posreči iz kalnih voda propagandnih laži izcedili eno samo čisto kapljico prave resnice. Ta resnica pa. dasi jih poživlja, vendarle ne dopušča, da bi mislili na skorajšnjo svobodo.
Kaj storiti?
Ali naj se vsa požrtvovalnost, vse goreče navdušenje, vse to veliko in močno junaštvo tisoč sedem sto mož in žena zaduši pod prijemom davečili prstov lakote? Ali naj vsi ti radi bedne slabosti — ne duha, — marveč telesa počepajo in slrohnijo po temnili kotih kleti in za obzidjem, ki pada nanj toča krogel in granat!
Na vsak način je treba najti kako pot.
V glavali voditeljev se porodi misel, drzen, smel načrt.. Ali se bo posrečil? Ne sme se ponesrečili. To je poslednja bilka!
Iz najzuiožnejšiii in najspretnejšili bojevnikov Alcazarja bi sestavili 1 bataljona po 480 mož, vsak bataljon bi imel šest stotuij po štirideset mož. Ti nuj bi ponoči z ročnimi granatami in strojnimi pištolami iznenada planili ven, presenetili nasprotnika, ga prepodili iz njegovih postojank in zagrad in zasledovali bežečega sovražnika prav do mestne mejo. Vso proti-napadne poskuse in naskoke rdečo armade bo treba ondi dotlej odbijati, dokler se ne Iki posrečilo iztak-nili po trgovinah, hotelih večje množine živil in jih spraviti v Alcazar.
Kakšen načrt!
Koliko omalovaževanja smrti in koliko trde volje do življenja jo v njem? Koliko zaničevanja do slabotne predaje in koliko požrtvovalne, junaške odločnosti za vztrajanje!
rv:r>ar or cr « •V
srjro
o o 2. o
!oo
2-1° 2 2:5
tr-o
0
1
0
, (5*
S »
3
1 •t
0
c- (V f 3
a. m
~ s
9
"S ~ s C s- tt
O 5
o
0< < < n n »
- N N N
< B K 1
► U D O
m A gs
2! £fpr«_
tf> S.H.B
^ B B S
* <» S
s8!
~ O O °
O DDS
Bo 5 °
2
>111
•a___
S	« »T
o	—o
4
2
Naša velika spomladanska akcija traja samo kratek čas!
Izkoristite priliko I
(PUBIICA-IAS
Ta praktičen KADEl-BOX fotoaparat obenem s 3 1SOCHROM filmi, dobite pri vsakem loto-trgovcn.

MAH OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1-—j ženltovanjskl oglasi Din a-—. Najmanjši znesek za mail oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega tnačaja se računa enokolonsko 5 mm pellfna vrstica po Dtn 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiitl znamko.
Restavracija v Zagrebu
išče kuharico In sobarico, ki zna držati perilo v redu in likati, ter 2 natakarici za nočno službo. -Predstaviti se v sredo od 10—2 pri vratarju hotela »Union« v Celju. (b)
mm	ITI	EH
KMH Ulitim		
Danes zadnjikrat
ALLOTRSA
Kelita VVUlv forat Jennv Jugo, Renate Muller, Adolt Wohlbruck
Paul Keiienev prekrasni roman , ZIMA Y GOZDU"
1 V J E
Hsnsl Knoteck	Viktor staal
euMnu
Premiera velikega skautak;ga fl mokega dela
Mladi oriii
Boby Cox, Jim Vance, Carter Dlxon
mam
Dekle-kuharica Išče zaposlenje čez dan ali gre tudi k bolniku. -Govori tudi nemško. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5925. (a)	Župni urad Ajdovec p. Dvor pri Žužemberku razpisuje službo organista ln cerkovnika. Prošnje naj se vlože do dne 22. aprila 1937. <b)
Trg. pom., šofer manufakturlst, vešč meš. stroke, vojaščine prost -želi primerno mesto. — Cenj. ponudbe poslati v upr. »Slov.« pod »Agllen 30« 'št. 5928. (a)	Prvovrstno šiviljo za moško perilo, iščem. Salon moškega perila, Beethovnova ul. 14, LJubljana. (b)
	Dva krojaška pomočnika za konfekcijo — takoj sprejmem. Klojčnik Matija, krojač, Pobrežje pri Mariboru. (b)
Hotelska kuharica dobro izvežbana — želi službo v večjem mestu. Terezija Kline, Vrbanova št. 4. Maribor. (a)	
	Hlapca pridnega ln poštenega -— sprejmem h konjem, ev. s kavcijo. Mora pa Imeti veselje do kmečkega dela kakor tudi do vožnje s konji. Plača dobra. Nepridiprav izključen. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5923. (b)
Uradnik z dolgoletno prakso, slovenski, srbohrvatskl ln nemški korespondent, želi premeni ti službo k večjemu podjetju. Ponudbe upr. »Slov.« v Mariboru pod »26« št. 5936. (a)	
Služba organista
in cerkovnika so razpisuje v Šenčurju pri Kranju. Z razpisano službo je združena dolžnost učiti cerkveno godbo. Ljubitelji rož Imajo prednost. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do 15. maja t. 1. Nastop službe 1. junija 1037 ali po dogovoru.	(b)
\mm\
Vajenca za pekarno
sprejmem z vso oskrbo v pekarno. - Avgust Unger, Slovenjgradec	(v)
Vinski kamen
ln sušene drože Kupuje A Resman K. D., Zagreb. Ilica 223.	(k)
Posojila dajemo
državnim In privatnim na rneščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bo nlh Hermes. Informacije Tavčarjeva 2.	(d)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFEŽ
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
BHSBSB
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Enoletne cepljene trte
na ameriški podlagi — Muscat Kraljica vinograda, Museat sopr. Mathias Jovana. Kraljica Jelisa-veta tvrdke Hlršl Vladi slav ln drug. Subotlca — ima na zalogi Sever & Komp., Ljubljana, In stane posamezna trta od navedenih sort 6 Din. (1)
AL Planinšek
Ljubljana. Beethovnova 14/1,
telefon 35-10 t n o v č i vloge
vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija » Ljublfani
te priporoča bledim io slabotnim osebam.
Inserati v »Slo-vencu« imajo velik uspeh!
Po daljšem in mučnem trpljenju je danes, dne 13. aprila ob pol štirih zjutraj umrla naša predobra sestra, svakinja in teta, gospodična
Terezija Dobrave
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 15. aprila ob 10 dop. iz hiše žalosti Polje št. 21 na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob 10 dopoldne v župni cerkvi. — Priporočamo jo v molitev I
Polje pri Podčetrtku, dne 13. aprila 1937.
Žalujoče rodbine: Dobrave, Rajterič, Rojnik.
Singer - Pfaff
skoraj novi šivalni stroji in kolesa po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, nasproti kri-žanske cerkve.	(1)
VINA
prvusrstna i o najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
SMOKVE
za žganjekuho
zopet dospele v večji množini. Cena zelo ugodna!
M. Štele & Pielick
LJubljana Pogačarjev trg - v škofiji
+
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je danes ob 6 zjutraj, previdena s tolažili za umirajoče, za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra
in teta, gospa
Jerica Ovcjak
posestnica in trgovka
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 14. aprila 1937 ob petih popoldne na domače pokopališče. — Sveta maša zadušnica se ho darovala v torek, dne 20. aprila 1937 ob osmih zjutraj v župni cerkvi v Kranju.
Kranj, dne 13. aprila 1937.
Globoko žalujoče rodbine: Seliškar, Frantar, Verliii - in ostalo sorodstvo.
Pohištvo
i
Zastonj
ne, ampak po najnižjih
brezkonkurenčnih
cenah dobite kvalitetno pohištvo le iz najboljše opremljenega mizarstva
Malenšek, Dravlje, tik pri tramvajski postaji »Slepi Janez«. Najnovejši in najlepši modeli na ogled v lastni razstavi. Uradnikom na obroke!
Manjše posestvo
en ln pol orala, blizu farne cerkve, 10 minut od žel. postaje, pripravno za obrtnika ali upokojenca, naprodaj. Janez Paj, Clr-kovce 2 4.	(p)
V Brežicah
ln okolici, so naprodaj hiše. Krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deil Attemsovega vele-posestva - Polasnlla pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice,	(p)
Mesarijo, prekajevalnico
dobro vpeljano, na prometnem kraju tik Maribora, dam takoj v najem. Polak Marija, Ormož, (n)
Razno
V umetno vafenje
sprejme vsako množino jajc »Nlko«, Poljano — št. Vid nad LJubljano — blizu tovarne »Štora«, (r)
Gramofonske plošče
siovenBKo petle, nar-triomka, plesni in fllmrki slagerp samo "O Din 30'
Vzamemo v račun tudi stare p.oSčel
II
Ob rt
Gumbe, plise, entel, ažur
p red t tek In monograme hitro Izvrši Matek A Ml-KeS, Ljubljana, poleg hotela štrukelj.	(t)
ITtt.
2 951
Poizvedbe
Avtom, rezervno kolo
Je bilo Izgubljeno na progi od Ljubljane do Krke. Najditelj se naproša, da se oglasi proti nagradi pri Viktorju Bohinec, Dunajska cesta 12.	(f)
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova H
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
ODDAJO:
Krasno hišo
v št. Vidu pri Stični, oddam v najem. Vprašati: Puš, Sv. Petra c. 91. (n)
Trgovina z meš. blagom
In z lesom, dobro vpeljana, v večjem trgu, blizu cerkve, se odda v najem s posestvom vred, event. se tudi proda. Naslov v upr. »Slov.« pod 5922. (n
Parketne detfice, trstie za strope, asfaltno streSno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, tesni cement, karbolinej, strešne lak, katran
m razna zolačna sredstva proti vlagi dobite naiceneje pri tvrdki
JOS. PUH, Ljubljana STiT^
CITAJTE TN ŠIRITE »SLOVENCA« '2$
Zahvala
Ob prerani smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina, brata in svaka
Andreja Virnika
dijaka trgovske akademije v Ljubljani
se vsem, ki ste ga spremili do groba ali njega spomin počastili drugače, iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo pre5£ŠHR duhovščini, ravnatelju trg. akademije g. Pirjevcu, razredniki! g. dr. Svetelu, ostalim gg.'profesorjem, vsem sošolskim tovarišem in sošolcem za spremstvo in vence. Sošolcu A. Jaku najlepša zahvala za zadnje poslovilne besede.	^mu
Za vse vsem hvala in Bog plačaj! Jezersko, Ljubljana, dne 14. aprila 1937.
Žalujoči starši in bratje.
Umrl nam je blagi soprog, oče, svak in stric, gospod
VALENTIN KRISTAN
z v a n i č n i k državnih železnic v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 15. aprila 1937 ob pol petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin V Ljubljani, dne 13. aprila 1937
Žalujoči ostali
Umrl nam je danes zjutraj naš ljubi, dobri mož, oče, brat in stric, gospod
Mihael Vlaj
trgovec
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 15. aprila 1937 ob pol treh popoldne izpred njegovega doma, Gradišie 8 a, na evangeljsko pokopališče
Ljubljana, Vadarci, dne 13. aprila 1937
Žalujoči
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
•'dajale!j: Ivan Bakovee
Urednik: Viktor Centit