Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 17. januarja 2020 Letnik LXXIII št. 5  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Črna kronika Majšperk  Prerezana mačka v skate parku  Stran 12 Podravje Markovci  Stojnski gasilci še naprej odrezani od vasi  Stran 5 Podravje Makole  Ker je porabijo manj, plačujejo najvišjo ceno vode  Stran 4 Kmetijstvo Podravje  Država kriva za zmedo z napačnimi GERK-i  Stran 7 Izobraževanje Slovenija  40 % študentov v resnih fi nančnih težavah  Stran 9 SPORED Damjan Kozole »V moji družini vsi radi govorimo, včasih kar drug čez drugega« David Bowie Nikoli ni zares umrl TOČKA 1 EP v rokometu Ponosni na našo ekipo! Od 17. 1. do 23. 1. TV-spored Ptuj  Moški že večkrat nadlegoval otroke Devetletna deklica: „Spraševal me je, če greva f...!“  Stran 2 Ptuj Nogometno igrišče pol leta brez trave  Stran 3 Foto: Črtomir Goznik V središču  24-letno dekle starša vsak dan nosita po stopnicah  Strani 6 in 7 Aktualno Ptuj  Spomeničarji ne popuščajo, garažna hiša ostaja na papirju  Stran 3 Spodnje Podravje  Velike razlike v ceni programov vrtcev med občinami Najcenejši so vrtci z mladimi zaposlenimi Vzroki za odstopanje med cenami so različni obratovalni časi vrtcev, različni normativi glede števila otrok po oddelkih ter bistven dejavnik, ki vpliva na ceno: različna izobrazbena struktura in delovna doba kadra, kar zelo vpliva na stroške dela, ki predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov v vrtcu. Več na straneh 6 in 7. Aktualno  Ptuj ne bo dobil tehniške gimnazije  Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  17. januarja 20202 Aktualno „Se znaš poljubljati, si že kdaj f..., greva f...,“ in podobne stavke je zdaj že več otrokom namenil sta- rejši možakar, ki se redno zadržuje v ptujski Qlandii. V našem uredništvu imamo konkretne podatke o dveh prime- rih iz minulega tedna, ko sta bili de- klici v omenjenem nakupovalnem središču deležni takšnih nagnusnih vprašanj starejšega moškega. Kot je dejala desetletna T., je moški pristopil do nje in njene prijateljice, medtem ko je mama sedela na pi- jači v neposredni bližini. Ogovoril je deklici in ju spraševal, ali sta še nedolžni in ali sta za seks. Pobegni- li sta in o tem, kar se je zgodilo, po- vedali staršem. Poklicali so policijo, ki je prišla in možakarju napisala plačilni nalog. Skoraj identičen primer se je zgodil le nekaj dni prej. Pred eno izmed trgovin je možakar pristopil k devetletnici in ji govoril opolzke stvari. To naj bi počel tudi sicer, večkrat naj bi se približal tudi sta- rejšim ženskam. Primerov je najbrž veliko, a za razliko od starejših, ki najverjetneje stvari niso jemali res- no, so na srečo starši otrok prime- re prijavili policiji. Policija istega kršitelja obravnavala že večkrat Miran Šadl, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor, je potr- dil, da sta bila ptujska policista v petek, 10. januarja, res napotena v enega od nakupovalnih centrov na Ptuju, od koder je mati desetle- tne deklice sporočila, da je znana oseba, ki se zadržuje v trgovskem centru, njeno hčer vprašala opolz- ko stvar, ni pa je k ničemur nago- varjala: „Šlo je za verbalno vpra- šanje, moški pa je takoj za izreče- nim vprašanjem nadaljeval hojo v pritličju trgovskega centra. Ker ni bilo podanih elementov kaznivega dejanja, sta policista kršitelju izdala plačilni nalog zaradi kršitve prvega odstavka 6. člena Zakona o javnem redu in miru.“ Zaradi nespodobnega stavka so policisti v istem centru istemu kršitelju že prejšnji mesec, 17. de- cembra, izdali plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru. To pa nista osamljena primera. Kot so potrdili na policijski upravi, je ta isti kršitelj prejel več plačil- nih nalogov: v začetku novembra 2019, ko se je nedostojno vedel do varnostnice, junija 2019, ker je žalil mimoidoče, marca 2019, ker se je sprl s tremi mladoletnicami, in maja 2019, ko je vsiljivo beračil pred tem centrom. Junija lani so policisti zoper nje- ga podali tudi kazensko ovadbo zaradi groženj, ki jih je ob tem, ko je žalil mimoidoče, izrekel tam zaposleni prodajalki. „Kot izhaja iz zapisanega, gre za moškega, ki se občasno zadržuje v enem od tr- Ptuj  V nakupovalnem središču moški verbalno nadleguje otroke Devetletna deklica: „Spraševal me je, če greva f...!“ Že kar nekaj časa starejši možakar v enem izmed nakupovalnih središč na Ptuju nadleguje ljudi. Stvari pa očitno postajajo vedno bolj resne, saj se v zadnjem času z opolzkimi besedami in nespodobnimi po- vabili loteva otrok. Samo minuli teden je dve desetletnici (podatke hranimo v uredništvu) spraševal, ali sta kdaj imeli spolni odnos in ali bi ga imeli z njim. Na policiji so seznanjeni z več podobnimi primeri istega kršitelja. Foto: Profimedia/M24 Fotografi ja je simbolična. Na šolskem ministrstvu so pojas- nili, da predloga niso potrdili zaradi mreže šol, ki gimnazijski program že izvajajo v regiji oziroma v istem kraju, in zaradi nabora že obstoje- čih programov na šoli. Dodali so, da ima ptujski šolski cent er že sedaj zelo velik nabor različnih izobraže- valnih programov na svojih enotah, v katerih se dijaki zelo razpršijo. »Le v redko kateri program šola vpiše polnoštevilni normativni oddelek. S širitvijo nabora izobraževalnih pro- gramov pa bi se dijaki samo še bolj razpršili med različne programe,« so pripomnili in še opozorili: »Šol- skemu centru Ptuj v zadnjih osmih letih upada vpis, število dijakov se je zmanjšalo že za 20 odstotkov.« Direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar je povedal, da so na ministrstvo že posredovali pisne pripombe in utemeljitve, vendar odgovor še čakajo. Ob tem pa je poudaril, da njihov cilj ni povečevati števila programov, niti konkurirati splošnim gimnazijskim programom v domačem kraju. »Naš cilj je spre- meniti ponudbo programov, jo po- sodobiti ter prilagoditi potrebam okolja in družbe.« Ptuj, Podravje  Novega programa v Šolskem centru ne bo Ministrstvo zavrnilo uvedbo tehniške gimnazije Šolskemu centru Ptuj ni uspelo s predlogom o uvedbi novega programa – tehniške gimnazije, čeprav ima za ta program zagotovljene kadre in prostore. Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Na varnostnem sosvetu o nasilju v družini „Velika družbena rana“ Člani varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj so na decembrski seji govorili tudi o problematiki družinskega na- silja. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič je poudarila, da opažajo porast nasilja v družinah. „Je zelo občutljiva tema in infor- macije o njej iz družin zelo težko pridejo. Se pa to odraža na vedenju otrok, na njihovih stiskah. V primerih, za katere vemo, se odzovemo tako, kot nam zakonodaja nalaga. Poskušamo se z družinami pogo- varjati, da bi bilo teh dejanj manj. Gre za področje, ki je velika rana naše družbe. Edino, kar lahko policija odredi, je prepoved približeva- nja, ki velja od 24 ur do tri dni. Kaj pa potem? Redkokje se prepoved odredi šest mesecev, večinoma so to krajša obdobja. Pa še takrat jo kršijo oboji, ata in mama, se malo pobotajo in gre zgodba naprej. Te problematike ne moremo rešiti, ker bo na državni ravni treba vzposta- viti sistem, kako se lotiti nasilja v družini. So pa to težke stvari, in ko vidimo otroke, kako trpijo, je res grozno.“ Anka Ostrman, ki je področju socialnega dela namenila vso svojo poklicno pot, je dejala, da sta ukrepanje in pomoč v primeru družin- skega nasilja na sistemski ravni dokaj urejena. „Šole imate sprejet protokol, kako ravnati. Povežete se s CSD, ki ima krizni tim in zaposle- ne strokovnjake. Ne gre za enostavne, temveč zahtevne primere. Ne moreš obravnavati samo otroka, temveč celo družino. Na regijskem nivoju, v našem primeru je to v Mariboru, so ustanovljeni regionalni centri proti nasilju, ki zaposlujejo strokovnjake, kot so psihologi, so- cialni delavci, pedagogi, ki problematiko obravnavajo celovito. Po eni strani gre za reševanje individualnih primerov, po drugi pa za družbeni problem. Javnost je o problematiki treba osveščati. Tisti, ki ve za na- silje v družini, ga je dolžan prijaviti, možna je tudi anonimna prijava. Velikokrat gre za prepričanje, da je to notranja stvar družine, kar pa ne drži. Zato bi bilo dobro organizirati konferenco, okroglo mizo ali razgovor, da se pregleda, kaj se že izvaja, in išče rešitve, kaj bi še lahko naredili,“ je razmišljala Ostrmanova. Stiske otrok opažajo tudi v vrtcih Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti, je poudarila, da so lansko leto v okviru društva izvedli vrsto preventivnih aktivnosti, predvsem pre- davanj in pogovorov na temo duševnega zdravja, nasilja, varne rabe interneta. Žal se tisti, ki bi jim tovrstne informacije najbolj koristile, predavanj ne udeležijo. „Kljub temu ostajam optimist. Prepričana sem, da je na temo nasilja potrebne veliko komunikacije, osveščanja. Ptujski CSD ima na tem področju oblikovan zelo močen delovni tim. V vrtcu smo priča primerom, ko mlade družine po letu ali dveh, ko je ot- rok v tem najnežnejšem obdobju, razpadajo. Mladi starši psihično ali fi zično ne zmorejo in zveze razpadejo. Žal je otrok pogosto sredstvo za reševanje problemov. V vrtcu smo tudi sami velikokrat v stiski, ko opazujemo nemočnega in trpečega otroka. Opazimo njegovo boleči- no, sam ne zna ali ne more povedati. Mi nismo tisti, ki bi razsojali. Vsak od staršev ima svojo zgodbo. Velik korak je že, da pridobimo njihovo zaupanje in jim pomagamo, da poiščejo nadaljnjo pomoč in poskušajo priti do rešitve.“ Foto: Črtomir Goznik Ravnateljica OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena Tatjana Vaupotič Zemljič: „Ko vidimo otroke, kako trpijo, je res grozno.“ Foto: Črtomir Goznik Ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak: „V vrtcu smo tudi sami velikok- rat v stiski, ko opazujemo nemočnega in trpečega otroka.“ „Gre za moškega, ki se občasno zadržuje v enem od trgovskih centrov na Ptuju in občasno verbalno, s kakšnim stavkom neprimerne ali opolzke vsebine ogovarja mimoidoče. Ko policisti prejmejo takšno obvestilo, takoj ugotavljajo elemente kaznivega dejanja ali prekrška in zoper kršitelja zmeraj dosledno ukrepajo,“ je povedal Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor. (fotografi ja je simbolična.) govskih centrov na Ptuju in občas- no verbalno, s kakšnim stavkom neprimerne ali opolzke vsebine ogovarja mimoidoče. Ko policisti prejmejo takšno obvestilo, takoj ugotavljajo elemente kaznivega dejanja ali prekrška in zoper kršite- lja zmeraj dosledno ukrepajo,“ še ugotavlja Šadl. Ob tem pa opozarja, da je po- membno, da se otroci in mladole- tniki stiku s tem, javnosti po večini znanim kršiteljem – povratnikom, v trgovskem centru izogibajo. Sve- tuje pa, da če jih tako ali podobno nagovarja, naj to takoj naznanijo policiji. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020 COLOR CMYK stran 3 Cilj ptujske mestne občine je že nekaj časa postopno umikanje avtomobilov iz strogega centra mesta, obenem pa zagotavljanje dodatnih parkirnih kapacitet na območjih, kjer je to možno. S tem namenom že kar nekaj časa iščejo najprimernejšo lokacijo za gradnjo garažne hiše. Pogoj, da se izgra- dnja garažne hiše na Ptuju začne, pa je soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju Zavoda). Občina jim je lani predstavila kar nekaj vari- ant, na katere so v Zavodu podali smernice in kot najmanj primerno označili prav tisto, ki jo je kot naj- boljšo ocenilo vodstvo občine. Gre za nadgradnjo parkirišča oziroma postavitev platoja v Ulici heroja Lacka, kjer pa kulturovarstveniki zahtevajo posebne pogoje. Dej- stvo je, da pogoje postavljajo za vse potencialne lokacije parkirnih hiš v mestu; tako za parkirno hišo pri Blagovnici kot za stavbo Uprav- ne enote. Enako velja za (po mnenju ob- čine) najprimernejšo in najboljšo varianto v Ulici heroja Lacka. Čeprav je Zavod smernice za izgradnjo na tem mestu že podal, se je od zadev želel „distancirati“ z ustanovitvijo posebne petčlanske komisije pod vodstvom Roberta Peskarja, ki je pred natanko ted- nom dni oddala kulturnovarstvene pogoje za izvedbo projekta. Člani posebne komisije nenaklonjeni garažnemu platoju Čeprav člani komisije same ideje za gradnjo parkirne hiše na obmo- čju Ulice heroja Lacka niso izrecno zavrnili, je že iz stališča komisije možno razbrati, da izvedba le-te na omenjeni lokaciji z njihovega vidika ni najboljša rešitev. Komisija je pri odločanju preso- jala na podlagi idejne zasnove, ki jo je izdelal Biro Žveplan julija lani. „Izvedba parkirnega platoja na predvideni lokaciji je sicer možna, vendar le na način in v taki obliki, ki bo upoštevala določila odloka o razglasitvi,“ je zapisano v uvodu, takoj v naslednjem stavku pa člani komisije sami priznavajo, da so ta določila za tovrstne posege zelo omejujoča. Navajajo še, da je ome- njeno območje že delno degradi- rano z neustrezno stavbo Ptujske vinske kleti in ostalih stavb, samo dovozno cesto in dovozom v pod- zemno garažo na severozahodni strani. „Če bi predvidena gradnja par- kirnega platoja uspela degradirano stanje sanirati, bi lahko to gradnjo označili kot novogradnjo, ki ima namen sanirati ali rekonstruirati spomeniško območje ali njegove dele, kar je skladno z varstvenim režimom,“ so zapisali člani komi- sije. Še naprej v iskanju kompromisov Zahtevajo tudi, da je parkirni pla- to dovolj odmaknjen od gospodar- skega poslopja samostana, da bi se ohranila veduta. Takšen odmik bi po njihovem mnenju omogočil tudi prezentacijo nekdanjega po- teka obrambnega jarka, kar bi mo- ral biti sestavni del posega. petek  17. januarja 2020 3Aktualno Kje naj trenira 15 klubov Dejstvo, da je igrišče več mesecev neuporabno, največje težave predstavlja uporabnikom. Temu je pritrdil tudi Mertelj, ki pričakuje vrhunec težav naslednji mesec, ko bodo začele poleg članov trenirati vse selekcije. Možna začasna rešitev je uporaba drugih igrišč. V MO Ptuj so še tri primerna: Podvinci, Rogoznica in Grajena. „Druga opcija je, da se klubi dogovorijo z okoliškimi občinami, recimo Kidričevo, Slovenska Bistrica, Maribor, tudi tam je umetna trava. Teh nekaj mesecev moramo nekako preživeti. Seveda pa pričakujemo, da bodo dela končali kar se da hitro. Marca bodo temperature že takšne, da se bo dalo polagati umetno travo,“ je prepričan Mertelj. Nogometno igrišče na Ptuju bodisi za treninge bodisi za tekme uporablja okrog 15 ekip. Ptuj  Podane smernice ZVKDS za gradnjo garažne hiše oziroma platoja Spomeničarji ne popuščajo, garažna hiša ostaja na papirju Da bi se ptujska občina in občinsko podjetje Javne službe Ptuj lotili nujno potrebne izgradnje garažne hiše oz. po novem platoja, kjerkoli v centru mesta, morajo slediti smernicam Zavoda za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije. Mariborska enota Zavoda jih je podala pred nekaj meseci in izrazila kar nekaj pomislekov okrog izbrane lokacije v Ulici heroja Lacka. Nato je bila ustanovljena celo posebna strokov- na komisija, ki je odločala o tej zadevi in pred nekaj dnevi podala smernice, s katerimi pa na občini še vedno niso zadovoljni. Foto: ČG Z vidika ZVKDS je neprimerna tudi stavba Ptujske vinske kleti, pa dovoz v garažo ... To območje je zelo pomembno tudi zato, ker je tam nekdanji obramb- ni jarek, ki pa z vidika spomeniškega varstva ni primerno nakazan. Ptuj  Staro travo odstranili, nove ne morejo polagati Nogometno igrišče kar pol leta brez trave Novembra lani je bila na nogometnem igrišču na Ptuju odstranjena dotrajana umetna trava. Nova naj bi bila po prvotnem planu položena še pred novim letom, kar pa se ni zgodilo. Občina je z izvajalcem že podpisala aneks in rok po- daljšala za več mesecev: do aprila 2020. To pa uporabnikom igrišča predstavlja veliko težav. V okviru projekta prenove igrišča z umetno travo, v katerem so- delujeta MO Ptuj in Zavod za šport Ptuj, se je v začetku novembra začela odstranitev dotrajane umetne trave. Odstranjevanju je sledila poravnava obstoječe tamponske podlage, nato naj bi začeli vgradnjo nove umetne trave zadnje generacije. Dela naj bi končali do začetka decembra 2019. A še dober mesec dni po tem umetna trava ni polože- na. Kot so pojasnili na ptujski občini, so razlog nizke temperature: „Za polaganje mora biti temperatura zraka in tal vsaj 12 stopinj Celzija in manj kot 75 % vlage. Polaganje umetne trave bomo nadaljevali takoj, ko bodo vremenske razmere to omogočale.“ »Prehitra« odstranitev trave zaradi razpisov ... Povedali so, da so umetno travo želeli zamenjati pred zimo, a da žal na vremenske razmere niso imeli vpliva. Razlog, da trava ni bila pravočasno položena, naj bi tičal v deževnem novembru, zaradi česar ni bilo možno lepljenje stikov umetne trave. Priznavajo sicer, da so se za odstranitev stare trave lani odločili tudi iz birokratskih razlogov. Ve- zani so bili namreč na razpisa Fundacije za šport in Nogometne zveze Slovenije za črpanje sredstev v letu 2019. Ker izvajalec dela ni končal v predvidenem roku, je občina z njim še pred koncem lanskega leta podpisala aneks. „Na samem igrišču je v balah nameščena vsa umetna trava in vse dodatne stvari za dokon- čanje del. Želja je bila, da se med 16. in 20. decembrom 2019 položi umetna trava, saj so zunanje temperature presegale 12 stopinj Celzija, a je imela podlaga premalo stopinj in se umetna trava ni zmehčala, da bi jo lahko ustrezno zlepili,“ so pojasnili na ptujski občini. Na podlagi podpisanega aneksa ima zdaj izbrani izvajalec (lesnina MG, d.d.) čas za zaključek del do 30. aprila 2020. Če bodo vremenski pogoji to dopuščali, naj bi bila dela končana že prej. Dolgotrajna pogajanja Ključni razlog, da bo zamenjava trave trajala nekaj mesecev, pa di- rektor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj pripisuje dolgotrajnim bi- rokratskim zapletom. Razpis za izvajalca del je bil namreč objavljen že avgusta lani, a sta nato sledila kar dva kroga pogajanj. Pogodba je bila tako podpisana šele 25. oktobra, dotrajano travo pa so nato začeli odstranjevati novembra. Skupna vrednost investicije je 250.000 evrov, 100.000 evrov prispe- vata Fundacija za šport in Nogometna zveza Slovenije, preostanek ptujska občina. Foto: ČG Foto: ČG Projektant in ZVKDS ne najdeta skupnega jezika Po mnenju strokovne komisije ZVKDS idejna rešitev, ki je bila izdelana julija lani, ni bila primerna, zato so projektantom podali usmeritve, da jo korigirajo. Zahtevali so, da se upošteva odmik od gospodarskega poslopja minoritskega samostana, izrabi prostor ob stavbah na severni strani in korigira vizualno moteč dovoz v garažno hišo. Novembra lani je projektant Biro Žveplan to tudi storil, a po mnenju komisije ZVKDS nova rešitev premalo ali pa sploh ne upošteva izrečenih usmeritev. Zato je v nasprotju z varstvenim režimom za varovano območje, ki je predmet posega. Tako julijska kot novembrska idejna rešitev torej ni zadostila zahtevam strokovne komisije Za- voda. So pa izkazali pripravljenost, da skupaj naprej iščejo kompro- misno rešitev. Predlagali so ponov- no srečanje s projektantom. Čeprav na občini z zapisnikom dveh korespondenčnih sej stro- kovne komisije niso najbolj za- dovoljni, županja MO Ptuj Nuška Gajšek še ni vrgla puške v koruzo. O ponovni možnosti preučitve gradnje garažne hiše na tej lokaciji bodo še govorili: „Sestali se bomo in poiskali možne rešitve. Na obči- ni pa bomo zadovoljni šele takrat, ko bomo imeli zeleno luč za grad- njo.“ Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  17. januarja 20204 Podravje Stara rečna struga je nevzdrže- vana in kliče po temeljiti regulaciji, je v poslanskem vprašanju ministra za okolje Simona Zajca med dru- gim opozorila poslanka s ptujsko- -haloškega območja Suzana Lep Šimenko. Ministrstvo je zaprosila za pojasnilo, kdaj namerava drža- va kot lastnica vodotoka v strugi zagotoviti večjo pretočnost in zakaj se ne pristopi k ureditvi protipoplavnega nasipa v občini Cirkulane. Ministrstvo je v odgo- voru pojasnilo, da je vzpostavitev verige hidroelektrarn na Dravi te- meljito posegla v vodno telo in ga tudi spremenila. »Že pred leti smo ugotovili, da zgolj odstranjevanje naplavin iz struge ne pripomore k zagotovitvi poplavne varnosti ogroženim naseljem. To ugotovi- tev je potrdil tudi monitoring sipin, ki smo ga izvajali več let skupaj z DEM. Z vzdrževalnimi deli v strugi tako lahko izboljšujemo pretoč- nost le pri manjših pretokih. Tovr- stna vzdrževalna dela Direkcija RS za vode izvaja vsako leto na raz- ličnih lokacijah. Vzdrževalna dela na Dravi se izvajajo vsakoletno, obsegajo pa predvsem odstranje- vanje zarasti in muljasto meljastih materialov ter preoblikovanje sipin v okviru razpoložljivih sredstev.« Na okoljskem ministrstvu so do- dali, da je imela Drava svojo širino tudi v preteklosti in njen tok se je spreminjal po vsaki visoki vodi. Te spremembe po njihovih ugoto- vitvah na kmetijstvo takrat niso imele tako velikega vpliva, saj so bili na poplavnem območju pre- težno poplavni gozdovi, travniki in poplavni logi. »Struga Drave je prav tako tudi del območja Natu- ra 2000, zato je treba pri izvajanju vzdrževalnih del upoštevati usme- ritve naravovarstvenikov. Zanje je nedopustno odstranjevanje proda iz pretočnega profi la struge Drave, saj naj bi bila po izgradnji verige elektrarn prodonosnost preki- njena oz. zmanjšana,« so navedli v odgovoru in spomnili na usta- novitev delovne skupine, ki se je oblikovala pred dobrim letom dni. »Po visokih vodah meseca oktobra 2018 je bila ustanovljena delovna skupina, ki se ukvarja s problemati- ko poplavljanja kmetijskih zemljišč na Dravi. Na zadnjem sestanku v novembru je delovna skupina skle- nila, da se začne priprava podrob- nejšega načrta upravljanja Drave iz vidika poplavne ogroženosti, kjer bodo upoštevana izhodišča in cilji vseh deležnikov v prostoru.« Spodnje Podravje  Poplavna varnost ob reki Dravi Za zaščito pod Borlom tri variante Reka Drava ob večjih pretokih, ki so v poznojesenskem času stalnica, v spodnjem toku redno poplavlja. Da je to težava, priznavajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Foto: MZ O rešitvah protipoplavne zaščite na Borlu se bosta dogovarjali republiška direkcija za vode in občina Cirkulane. Idejne zasnove so že izdelane. Razlogi za priseljevanje so na eni strani ugodne življenjske razmere, na drugi strani pa je pomemben dejavnik gotovo tudi lokacija. Na tem območju je tudi veliko pov- praševanja po stanovanjih in hišah, kar v okolju vedno znova spodbuja vse akterje h gradnji. Trenutno je v Framu v izgradnji naselje, ki poteka v režiji podjetja Gradbeništvo Rep- nik. Jože Repnik je o gradnji pove- dal: „Gre za naselje v velikosti 75 stanovanjskih enot: 25 individualni hiš in 25 dvojčkov. Nekje polovica stanovanjskih enot je že prodana, povpraševanje je veliko.“ V sklopu naselja je predviden tudi prostor v velikosti okoli 6.000 m² za trgovski center, zanj investi- torja še vedno iščejo. Medtem pa je z novimi prebivalci pričakovati tudi povečano število rojstev v prihajajočih letih. Na obči- ni Rače – Fram se sicer odzivajo na tovrstne izzive in iščejo konkretne rešitve. Trenutno se v Račah prip- ravljajo na odprtje razširitve vrtca, glede prostorskih izzivov v priho- dnosti pa je župan Branko Ledinek optimističen: „Z razširitvijo vrtca v Račah bo v vrtcih dovolj prostora. Če bi v prihodnje začelo primanj- kovati prostora, pa bomo morali poiskati rešitve.“ Rače-Fram  Veliko povpraševanja po nepremičninah Polovica stanovanj je že prodanih Območje občine Rače – Fram je med izjemno atraktivnimi za življenje. Število prebivalcev je v zadnjih dese- tih letih po podatkih SURS naraslo za skoraj 700 oseb. Pri tem se je okoli 500 oseb priselilo iz drugih občin. Foto: Gradbeništvo Repnik Makole  Najvišja omrežnina in vodarina Ker je porabijo manj, Makolčani plačujejo najvišjo ceno vode Makolčani imajo za približno 20 evrov več stroškov na leto z vodo kot v sosednji občini Slovenska Bistrica. Razlogi za višje zneske na položnicah v Makolah so – manjša količina porabljene pitne vode, zahtevnejša obdelava vode in višja amortizacija zaradi novega vodovodnega sistema. V Makolah, Slovenski Bistrici, Oplotnici v občini Rače-Fram in v delu občine Kidričevo prebivalce s pitno vodo oskrbuje Komunalno podjetje Slovenska Bistrica. In v peterici občin najvišjo omrežnino in vodarino plačujejo v Makolah (višja je tudi od sosednje občine Majšperk). Zakaj? V Komunalnem podjetju Slovenska Bistrica, ki pitno vodo dovaja 9.052 gospodinjstvom in gospodarskim subjektom, so pojasnili, da je cena odvisna od stroškov dela, stroškov materiala in storitev, amorti- zacije, stroškov vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube … Sistem obračunavanja cene je določen, a vprašanje je, zakaj ravno Makolčani plačujejo največ. Kot so pojasnili na bistriški komuna- li, je osrednji razlog v porabi. V občini Makole je poraba pitne vode na priključek 7,9 m3 na mesec, za primerjavo – v Občini Slovenska Bistrica je poraba 11,9 m3 na mesec, so postregli s podatki in dodali: »Predvsem zato, ker je poraba toliko nižja, je cena za m3 pitne vode ustrezno višja.« Foto: M24 Foto: Wikipedia Cena vode in omrežnine v evrih Vodarina na m3 Omrežnina DN ≤ 20 Makole 0,9847 8,7484 Slovenska Bistrica 0,7807 5,5677 Kidričevo 0,7876 6,7124 Rače-Fram 0,6584 5,9349 Majšperk (KP Ptuj)* 0,8684 5,8920 Vir: KP Slovenska Bistrica in KP Ptuj Iz tega odgovora je torej možen sklep, da so Makolčani, ker porabijo manj vode, kaznovani z višjimi cenami, čeprav nas na vsakem koraku spremljajo pozivi k zmanjšanju porabe pitne vode. A takšno razmišljanje je, kot opozarjajo v Komunali, preveč posplošeno, saj je cena odvisna tudi od sistema priprave pitne vode in neposredno od kakovosti surove vode. Vodonosniki v občini Makole pa so zaradi kraške strukture pok- rajine izjemno ranljivi in dovzetnejši za različne vire onesnaženja. »Prav zaradi tega je priprava pitne vode na tem področju urejena z ultrafi ltra- cijo, ki je trenutno najnovejši sistem čiščenja in tudi najzanesljivejši, če se izvzame možnost namernega onesnaženja pitne vode, kar pa se je na tem območju v preteklosti že zgodilo. Cena vode je torej višja zaradi manjše porabe in stroškov priprave pitne vode, ki je povsem drugačna kot na drugih vodnih virih, kjer taka priprava ni potrebna. Zaradi novega vodovoda višja omrežnina Ne le voda oziroma vodarina – najvišji znesek na položnici imajo Makolčani tudi za omrežnino. Cena omrežnine je odvisna od stroškov obnov, vzdrževanja, odškodnin za zmanjšanje dohodka iz kmetijske de- javnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima … Osre- dnja stroška v omrežnini pa sta amortizacija oz. najemnina vodovodne- ga omrežja in njegovo zavarovanje, a na ta dva stroška upravljavec nima vpliva, so opozorili na Komunali. Spomnimo, občini Makole in Poljčane sta pred slabimi petimi leti kon- čali projekt, vreden 6,6 milijona evrov, v okviru katerega je bilo skupno položenih 23,6 km vodovodnih cevi. A z največjim projektom v zgodo- vini občine težave z oskrbo s pitno vodo še niso povsem odpravljene. Na Komunali so dodali, da so na območju občine Makole še kilometri sekundarnih vodov in več objektov, potrebnih obnove in nadgradnje. Te investicije pa naj bi se fi nancirale iz naslova omrežnine, ki pa na po- ložnici Makolčanov znaša več kot polovico. Foto: Arhiv Dela bi stala okoli pol milijona € Na vprašanje o protipoplavni zaščiti območja na Borlu so na MOP odgovorili, da je Direkcija RS za vode v lanskem letu pri koncesionarju VGP Drava Ptuj naročila izdelavo idejne zasnove za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti objektov na desnem bregu pod borlskim mostom. »Predvidene so tri variante rešitve. Najustreznejša rešitev se bo določila glede na možno umestitev v prostor v postopku izdelave izvedbene projektne dokumentacije.Okvirna vrednost izvedbenih ukrepov za varovanje objektov na desnem bregu pod borlskim mostom je od 370.000 do 470.000 evrov. V začetku tega leta bomo z občino izvedli sestanek, na katerem bomo skupaj preučili variante in konkretizirali način financiranja,« so pojasnili na MOP. Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  17. januarja 2020 5Podravje Gasilski dom v Stojncih, med- generacijski center, park z igrali, igrišče, pokrito kegljišče … Gre za odlično urejeno infrastrukturo, se strinjata domača svetnika, ki pa na drugi strani opozarjata tudi na ve- liko pomanjkljivost. Gozd in druge zasebne parcele vse te pridobitve ločujejo od glavnine vasi. Namesto da bi imeli vaščani do objektov par sto metrov, imajo več kot kilome- ter. To pa posledično pomeni, da se do igrišča in igral pripeljejo z avtom in da te dobrine niso tako obiskane, kot bi lahko bile. Po 30 letih se je pokazala mož- nost za rešitev tega problema. »Nova lastnica je pokazala interes, da odproda del zemljišča, ki bi ga potrebovali za ureditev ceste, prav tako bi odkupili zemljišče ob gasil- skem domu. Ta je namreč postav- ljen tik na mejo, kar pomeni, da ga ne moremo adaptirati ali razširiti,« je srž problema predstavil Kosta- njevec. Zato se je na župana Mila- na Gabrovca obrnil s predlogom, da poda amandma na amandmaje opozicije, da bi se dodatnih 10.000 evrov namenilo za nakup zemljišč. »Sedaj že imamo 10.000 evrov, vendar ta denar je le temelj, na katerem lahko snujemo dogovore, potrebovali bi vsaj 20.000 evrov,« je pojasnil Kostanjevec. Župan je Kostanjevčev predlog podprl, a zavrnili so ga opozicijski svetniki in dodaten denar raje na- menili PGD Nova vas in PGD Bu- kovci. Kostanjevca je še posebej razočaralo glasovanje svetnice Hedvike Rojko iz Stojncev: »Nje- na predvolilna gesta je bila, da bo skrbela za domačo vas in da je čas za naše gasilce, ki želijo obnoviti dotrajano dvorano, vendar pa dela nasprotno. To je žalostno.« Svetnica je med prekinitvijo jokala Svojo zgodbo in razloge ima se- veda Hedvika Rojko, ki, kot je zatr- dila, v celoti podpira nakup nepre- mičnine. Zakaj je potem glasovala proti? »Bila sem zelo presenečena nad odločitvijo župana, takšen predlog je bil namreč nastavljen, da bi glasovala za vse tri aman- dmaje in da bi potrdila OPPN za dom upokojencev. Le kje za vraga je bil župan prej s to odločitvijo, s tem predlogom, saj je po pogo- voru, ki ga je opravil z nami, zelo dobro vedel za želje naših gasilcev. Priznam, da sem se med prekinitvi- jo razjokala, ker mi ni vseeno, kar se dogaja. Ne maram izsiljevanja, ravno zato je bila moja odločitev takšna. Verjamem, da se bo stvar realizirala, ko bo za to čas,« je od- govorila in ob tem izpostavila, da ima podporo ostalih opozicijskih svetnikov, ki so že na seji izposta- vili, da bodo skušali med letom zagotoviti denar. A Kostanjevec spominja: »Svetniki pozabljajo, da je župan tisti, ki da predlog prora- čuna.« Rojkova pa odgovarja: »Res je, da proračun nastavlja župan, vendar mi svetniki smo tisti, ki ga potrjujemo.« Markovci  Amandma za 10.000 dodatnih evrov zavrnjen Stojnski gasilci še naprej odrezani od vasi Po več letih se je z menjavo lastništva nepremičnin ob gasilskem domu v Stojncih pokazala možnost, da si ga- silci uredijo pot do glavnine vasi. Za zdaj imajo v proračunu občine za ta namen rezerviranih 10.000 evrov. Po oceni svetnika Franca Kostanjevca premalo. Možnost je bila, da bi na tej postavki pridobili še 10.000 evrov, a je bil predlog zavrnjen, tudi z glasom Stojnčanke Hedvike Rojko. Foto: Mojca Vtič Vaščani si želijo novo (krajšo) pot do gasilskega doma, igrišča in igral v Stojncih. Spodnje Podravje  Nove cene za pitno vodo že v veljavi Vsi ne plačujejo enako Komunalno podjetje (KP) Ptuj je konec lanskega leta začelo cene oskrbe s pitno vodo obračunavati po novem. V vseh ob- činah je cena za m3 porabljene vode nekoliko višja, 79 centov (prej 72), omrežnina za priključek DN 20 pa po novem znaša 5,4 evra, kar je evro in pol več, kot je bila dosedanja vred- nost, vendar te cene ne obračunavajo vse občine. Višjo ceno vodarine so konec lanskega leta potrdile vse občine na vodooskrbnem sistemu, pod- ražitev omrežnine pa so zadržali v občinah Kidričevo in Starše, kjer so ohranili dosedanjo vred- nost 3,9 evra. Vse preostale ob- čine so se s povišanjem omrežni- ne na znesek 5,4 evra strinjale. Medtem ko je pred leti omrežni- no zasebnim uporabnikom (go- spodinjstvom) subvencionirala večina občin v regiji, so do danes to prakso ohranile le še tri: Hajdina, Markovci in Starše. Občini Hajdina in Markovci subvencionirata kar 50 odstotkov zneska omrežnine, občina Starše pa 20 odstotkov. Po pojasnilu KP Ptuj bodo sredstva, ki jih bodo zbrali z višjo ceno omrežnine, namenjali v digitalizacijo omrežja, ki bo omogočala boljši pregled nad sistemom, predvsem v primeru okvar. KP Ptuj z distribucijo in prodajo vode letno ustvari okoli 3,5 milijona evrov prihodkov. Kot smo že večkrat poročali, je omrežje na več mestih dotrajano in kliče po obnovi. Po letih neuspešnih usklajevanj, ki bi pripe- ljala do projekta, se je konec lanskega leta občinam v večini uspelo po- enotiti. Pogodbo o sofi nanciranju izdelave projektne dokumentacije so doslej podpisale vse občine, razen Kidričevega in Starš. Stroške priprave dokumentacije si bodo razdelile po ključu porabe vode. Ker je vlak z de- narjem za aktualno fi nančno perspektivo odpeljal, bodo občine s projek- tom za evropska in državna sredstva poskusile kandidirati v naslednjem fi nančnem obdobju EU, ki se začne po letu 2021. Foto: ČG Apelirala je, da se na križišču med Rogozniško, Čučkovo in Ormoško, ki je v času prometnih konic zelo obremenjeno, za večjo preglednost in varnost namesti ce- stno ogledalo. Predlagala je tudi, da se na avtobusnih postajališčih namestijo nadstreški, da otroci, medtem ko čakajo na šolski avto- bus, ne bi čakali na dežju ali snegu. „Najbolj pereče pa je vprašanje okrog manjkajočih pločnikov ob Ormoški cesti. Glede na to, da se je za celovito rekonstrukcijo šlo v novo projektiranje, predlagam, da občina manjkajoče odseke pločni- kov zgradi čim prej. Ne moremo več čakati; 20, 30 let čakamo na te pločnike. Nujno jih bo zgraditi. Ker je cesta dejansko res nevarna, tudi smrtno. Občine po celi Slove- niji gradijo pločnike ob državnih cestah in ne vem, zakaj je na Ptuju s tem takšen problem. Zanima me tudi, kaj je z mojo pobudo, da bi se obstoječi pločnik preuredil v me- šano površino. Ker kolesariti po tej cesti, v gostem prometu, med tovornimi vozili, je res življenjsko nevarno.“ Predsednik ČS Spuhlja Branko Strelec je Puppisovo do- polnil, da je problem manjkajoče- ga pločnika ob glavni cesti tudi v Spuhlji. „Na začetku naselja, ko se iz Ptuja po Ormoški cesti pripe- ljemo v Spuhljo, na obeh straneh glavne ceste manjka 80 metrov pločnika. Gospodinjstva na tem območju imajo šoloobvezne ot- roke, pločnika do avtobusnega postajališča pa ni. Zato do posta- jališča pešačijo po cesti. Po mojih informacijah je v tem delu naselja 13 šolarjev. ČS Spuhlja je ureditev manjkajočih odsekov predlagala v okviru letnega programa urejanja infrastrukture v MO Ptuj. Dobili smo odgovor, da se pločnik ne bo gradil, ker je zajet v projektu re- konstrukcije Ormoške ceste. Sedaj se ta projekt ustavlja in pločnika očitno še dolgo ne bo.“ Spuhlja, Budina  Poziv h gradnji pločnika 13 otrok pešači po cesti Mestna svetnica in predstavnica Četrtne skupnosti (ČS) Jezero Sergeja Puppis Freebairn je na zadnji seji varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj ponovno opozorila na pereče težave s prometom na območju Budine in Ormoške ceste. Foto: MZ Glavna cesta skozi Spuhljo proti Ptuju je prav gotovo ena izmed najbolj prometno obremenjenih v Spodnjem Podravju. MO Ptuj nekaj sto metrov prepotrebne kolesarske poti in pločnika v več desetletjih ni bila sposobna zgraditi. Ptuj  Območje kratkotrajnega parkiranja Brezplačna parkirišča Sočasno z odprtjem Slomškove ulice je ptujska občina pred Upravno enoto Ptuj uvedla območje kratkotrajnega parki- ranja. Gre za možnost brezplačnega parkiranja do ene ure, enako kot na Slovenskem trgu. Od Slomškove ulice do Slovenskega trga, mimo Prešernove ulice in kri- žišča s Cankarjevo ulico na Ptuju je od 6. januarja naprej območje umirje- nega prometa, kar pomeni, da je omejitev hitrosti 10 km na uro. Sočasno s to spremembo je občina obiskovalcem mesta ponudila nekaj dodatnih brezplačnih parkirnih mest. Območje pred UE, kjer je bila doslej modra cona, je po novem označeno kot bela cona. Gre za območje kratkotraj- nega parkiranja, do ene ure. Okrog 20 parkirnih mest je kompenzacija za ukinjena parkirišča na Slovenskem trgu. Po novem namreč parkiranje ob tržnici ni dovoljeno, je pa nekaj mest zagotovljenih pri cerkvi sv. Jurija. Primerljivo število parkirišč ob sami tržnici (in Pivnici Zlatorog) je namreč zdaj namenjeno pešcem in ne več avtomobilom. Foto: ČG Pri Upravni enoti je odslej parkiranje brezplačno. Za 400.000 evrov vlaganj Z delom denarja, ki ga koncesionar zbere iz omrežnine, je na ptujskem vodooskrbnem sistemu za obdobje 2019–2020 predvidenih za blizu 400.000 evrov investicij. Približno polovico od tega zneska bodo namenili za ureditev dveh fi ltrov mangana in železa na črpališčih v Skorbi in Gerečji vasi. 80.000 evrov je predvidenih za zamenjavo nedelujočih hidrantov, 28.000 za prečrpališče na Sovretovi poti, 18.500 za prečrpališče na Ulici Vide Alič in Klepovi, 14.500 za zamenjavo 280 metrov transportnega cevovoda v Dolanah in 10.000 evrov za namestitev rezervne črpalke za površinske vodnjake na črpališču Skorba. Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  17. januarja 20206 V središču Vzroki za odstopanje med ce- nami so različni obratovalni časi vrtcev, različni normativi glede šte- vila otrok po oddelkih ter bistven dejavnik, ki vpliva na ceno –različ- na izobrazbena struktura in delov- na doba kadra, kar zelo vpliva na stroške dela, ti pa predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov v vrtcu. Najcenejši v Cerkvenjaku, ker imajo najmlajši kader Zaradi dogovora o plačah in dru- gih stroških dela v javnem sektorju ter aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraže- vanja, ki narekuje, da se najnižje plačanim do vključno 26. razreda (1.173,99 evra bruto) plača zviša za en plačni razred, tistim nad 26. plačnim razredom pa za dva, so lani številni vrtci že dvignili cene oskrbe za malčke. Med njimi tudi Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki povezuje 1.375 otrok in 260 zaposlenih na 22 lokacijah. Opisane spremembe so v slove- njebistriškem vrtcu povzročile povečanje mase plač za 7,2 od- stotka. Tako bruto plača vzgojite- ljic v bistriškem vrtcu znaša 1.927 evrov, pomočnic vzgojiteljic 1.222 evrov in tehničnih delavcev 1.001 evro. Kljub vsemu navedenemu pa končna cena programa bistriški vr- tec uvršča med vrtce, ki so fi nanč- no prijaznejši do staršev. Vrtec, ki ima najnižjo ceno pro- grama za prvo starostno obdobje, je vrtec v Cerkvenjaku, kjer cena za najmlajše znaša nekaj manj kot 410 evrov, sledi vrtec v občini Sveta Trojica, kjer so ceno zvišali decem- bra lani. Zakaj je cena programov v Sveti Trojici med najnižjimi? Kot so pojasnili v tamkajšnjem vrtcu, imajo zaposlen zelo mlad kader, ki mu še ni uspelo pridobiti nazivov in s tem napredovanj, kar lahko v višini plače pomeni tudi 10 plačnih razredov. Vzgojiteljice lah- ko enako kot drugi pedagoški de- lavci napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik. To pa pome- ni, da se bodo čez leta tudi v Sveti Trojici cene programov povišale. Od najcenejših pa do najdražjih. Na Ormoškem visoke cene prav zaradi starejšega kadra Največ morajo za varstvo otrok odšteti Ormožani, in sicer je cena programa v ormoškem vrtcu za najmlajše otroke za kar 107 evrov višja od enakega programa v Sveti Trojici. Pojasnila glede višine pro- Spodnje Podravje  Na ceno vrtčevske oskrbe najbolj vpliva starost (in posledično višje plače) zaposlenih Razlike v ceni programov vrtcev med občina Vrtec je za mnoge starše edina možna izbira za varstvo otroka ob odhodu v službo, a na drugi strani tudi veliko fi nančno breme. In čep storitev, se cene programov močno razlikujejo, tudi za več kot 100 evrov mesečno! Cene varstva otrok v vrtcih Spodnjega Podravja so različne. Slovenski družini Kegl, ki sicer živi v vasi Strmec Podravski na Hrvaškem, tik ob meji, usoda ni prizanesla. Pred dobrimi 24 leti sta Zvonko in Zdenka predčasno postala starša. V sedmem mesecu nosečnosti sta se jima rodila dvojč- ka: Samanta s cerebralno paralizo in Tilen z Downovim sindromom. »Ker se mi je odluščila posteljica, je pri Samanti prišlo do možganske krvavitve. Postavili so ji diagnozo cerebralna paraliza,« se spominja Zdenka, ki skupaj z možem vse od rojstva otrokoma stoji ob strani ter se trudi omogočiti čim ustreznejše razmere za njun razvoj. Stopnice jim otežujejo življenje A življenje v družinski hiši jim ote- žujejo stopnice, ki vodijo najprej do vhodnih vrat in nato še do zgornjega nadstropja. Samanta je zaradi cerebralne paralize gibalno ovirana in priklenjena na voziček. 24-letno dekle je vse šibkejšima staršema vedno težje prenašati iz pritličja v prvo nadstropje, kjer je kuhinja z jedilnico in dnevno sobo. »Sprva so mi vse obroke odnašali v sobo. A je to, da sem jedla sama, v sobi, name psihično vplivalo Slovenija, Hrvaška  Družina Kegl potrebuje dvigalo za Samanto 24-letno dekle starša vsak d »Oče me nosi v naročju, mama pa me lahko nosi samo še na hrbtu, saj sem prete ralno paralizo in je priklenjena na invalidski voziček. Družina Kegl si želi le dvig Tako oče po ozkih in strmih stopnicah prenaša Samanto. Največ staršev plača le dobro tretjino cene programa vrtca Vrednost – delež odločbe Število otrok Slovenija Podravje 0 % 2452 333 10 % 11945 1871 20 % 9505 1446 30 % 10864 1363 35 % 18569 2552 43 % 13730 1984 53 % 10196 1490 66 % 3642 501 77 % 2507 343 Skupaj 83410 11883 Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, in šport, 2018 Zaradi te napake je Franc Obran, kmet iz Markovcev, na zadnji seji sveta ptujskega kme- tijsko-gozdarskega zavoda, tudi predlagal podaljšanje roka za od- dajo odškodninskih zahtevkov, prepričan, da kmetom do roka ne bo uspelo razrešiti godlje, ki jo je z napačnimi podatki o Gerk-ih zakuhal državni organ, ki deluje pod okriljem obrambnega mini- strstva. Spomnimo, da so Gerk-i grafi čne enote rabe kmetijskega gospodarstva, torej zemljišča, ki jih kmetje prijavijo v register kmetijskih gospodarstev, podatki v registru pa se med drugim upo- rabljajo tudi za izvajanje ukrepov kmetijske politike, torej so osno- va za t. i. subvencije. »Z uprave so poslali toliko na- pačnih podatkov, da bi človek pomislil na sabotažo, a pravijo, da ni tako in da je prišlo samo do velike pomote. Morda je bilo pri treh kmetih vse v redu, drugod je kaj manjkalo, je bilo česa preveč, bilo napačno zavedeno, se je pod- vajalo. Ker se je mudilo, je uprava poslala nove obrazce kar na ob- čine; ti obrazci so bili zdaj prazni, brez vpisanih Gerk-ov, kmetje pa so pravo stanje vpisali sami,« po- jasnjuje ptujski kmetijski svetova- lec Ivan Brodnjak. Roka za oddajo obrazcev na upravi sicer niso po- daljšali, a Brodnjak pravi, da imajo občine možnost, da morebitne popravke dodatno vnašajo tudi po izteku roka. »Ko sem pregledal poslane Gerk-e, sem najprej mislil, da niso moji. Po dva Gerk-a sta bila na pri- mer enaka, enega sploh ni bilo, tam, kjer sem imel lani pšenico, so zapisali, da sem gojil koruzo za zrnje. Z Brodnjakom sva ta- koj ugovarjala v Ljubljano, on na upravo, jaz na zbornico. V nove prazne obrazce sem zdaj prepisal Gerk-e iz vloge za 2019 in sam vpi- sal tudi kulture, ki so bile dejansko posejane,« pripoveduje Obran in dodaja, da o višini, načinu in izpla- čilu odškodnin ni še nič znanega. »Govorilo se je o več variantah, od znižanih zakupnin Skladovih zemljišč do nižjih prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Lanska škoda je bila ogromna, popisali smo jo, kakšen bo rezultat, pa bomo videli. V kratkem odško- dnine ne pričakujem, je pa res, da če ne poskusiš in oddaš vloge, tudi ne moreš ničesar pričakovati. Zato se pustimo presenetiti.« Ptuj, Podravje  Napaka uprave za zaščito in reševanje Zmeda s parcelami in posevki Kmetje, ki so utrpeli škodo v lanskem neurju s točo, so jo imeli čas prijaviti do 15. januarja, toda podatki o vrisanih Gerk-ih, ki jih je poslala država, so bili v veliki večini neskladni z realnim stanjem. Foto: SD Kmetje so imeli težave z izpolnjevanjem obrazcev za prijavo škode po lanskem neurju s točo, saj se vpisani podatki nikakor niso skladali z realnim stanjem. Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 7 zelo slabo. Zato me starša večkrat dnevno, za vsak obrok – razen za zajtrk, prenašata po teh 20 stopni- cah. Mama me nosi na hrbtu, oče v naročju. Stopnice so ozke in strme. Starša pa me vse težje prenašata. Oče ima občasno težave s križem, mama me zaradi zdravstvenih te- žav sploh ne bi smela nositi. Skrbi me, kaj bo čez nekaj let. Nikoli ne veš, kaj se zgodi v življenju,« razmi- šlja Samanta, ki ne more niti sama na vrt. Problematične so namreč tudi stopnice, ki vodijo do vhodnih vrat. Oče Zvonko je pred leti predelal rabljeno dvigalno ploščad – ta je narejena iz viličarja, s katero bi Sa- manti omogočil samostojni dostop iz hiše. »Samanta lahko dostopa do vrta, a se ne more samostojno vrniti v hišo, kajti do ploščadi vodi klančina. Samantine roke pa so prešibke, da bi lahko potisnila vo- ziček,« pove oče. Samanta piše diplomo, želi si zaposlitve Mlado dekle, ki kljub težki usodi ni obupalo, je sicer polno upanja in načrtov tudi za v prihodnje. Pridno se uči. Uspešno je zaključila ormo- ško gimnazijo ter nadaljevala šola- nje na Fakulteti za upravo v Ljublja- ni. V tem času piše diplomsko nalo- go. Želi si, da bi čimprej diplomirala in se zaposlila ter tako pomagala staršema, kajti edini zaposleni je oče. Mami, ki doma skrbi za otroka in jima ponuja vse, kar potrebuje- ta, pa ne pripada nobena pomoč. Samanta sicer potrebuje po- moč pri vsakodnevnih opravilih, kot je priprava hrane in drugo, veliko pomoči potrebuje tudi njen brat … »Ko sem študirala v Lju- bljani in živela v tamkajšnjem štu- dentskem domu v stanovanju, ki je bilo prilagojeno za invalide, sem si lahko sama pripravila obrok. Tu- kaj pa sama ne morem niti do ku- hinje, kajti hiša ni prilagojena, da bi lahko bila samostojna. Za vsak kozarec vode, obrok, moram reči staršema …« Dvigala si ne morejo privoščiti Nujno bi tako potrebovali zu- nanje dvigalo, ki bi gibanje močno olajšalo ter bi Samanti prineslo več samostojnosti. A si zakonca, čeprav sta zelo pridna in delavna človeka, tega ne moreta privošči- ti. »Jaz in moja družina si nakupa dvigala ne moremo privoščiti, saj je moj oče edini zaposlen ter je njegova plača edini vir dohodka, ki ga imamo v družini. Potrebovali bi zunanje dvigalo, ki bi stalo nekaj tisočakov. Z nakupom dvigala že- lim razbremeniti starša, še posebej mamo, saj me ona največkrat nosi po stopnicah, ker je oče večino časa v službi. Iz leta v leto sem vse težja oziroma oba starša postajata vse šibkejša. Hkrati si končno želim postati samostojna, neodvisna. Razmišljam tudi na prihodnost, ko me starša več ne bosta mogla nositi,« še pove mlado dekle, ki je kljub stiski nasmejanega in vedre- ga obraza. petek  17. januarja 2020 7V središču ami več kot 100 evrov prav je oz. naj bi bila otrokom v vseh javnih vrtcih zagotovljena enaka Foto: ČG Cena programa v vrtcu obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka, ne vsebuje pa sredstev za investicije in vzdrževanje. Te stroške krije občina oz. občine ustanoviteljice. Iz občinskih proračunov se vrtcem zagotavljajo še sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev. Višino cene plačila staršev namreč določi pristojni center za socialno delo na podlagi dohodkov in torej lestvice, ki starše razporeja v devet razredov. Maksimalno plačilo staršev je v višini 77 % cene programa, razliko krije občina ustanoviteljica. In ravno na področju cen programov se ustvarijo pomembne razlike med posameznimi vrtci. Foto: M24 »Najcenejši so seveda polni homo- geni oddelki.« Z najvišjimi cenami tri obmejne občine Med občinami oziroma vrtci z najvišjo ceno programa za najmlaj- še se visoko uvrščata še dve ob- mejni občini Žetale in Podlehnik. V prvi polovici občin z najvišjimi cenami je tudi mestna občina Ptuj, kjer deluje Vrtec Ptuj. Na vpraša- nje, ali je pričakovati še višje cene programov, je ravnateljica Marija Vučak lani decembra odgovorila: » V letu 2019 smo zaradi spremem- be stroška dela cene dvignili že s prvim marcem. V letu 2020 je na- povedan dvig plač in posledično za nas dvig stroška dela. Ko bomo imeli več podatkov in bomo z ob- čino ustanoviteljico vrtca uskladili predlog, bomo vedeli, ali bodo spremembe potrebne tudi v letu 2020.« Število otrok, vključenih v vrtec, se povečuje Ne glede na cene programov predšolskih zavodov pa se vklju- čenost otrok v vrtec iz leta v leto zvišuje. Na začetku šolskega leta 2018/19 je bilo v vrtce vključenih 87.147 otrok, to je bilo 81,7 % vseh otrok, starih 1–5 let. V zadnjem de- setletju, od 2008/09 do 2018/19, se je število otrok v vrtcih povečalo za tretjino: s 65.966 (2008/09) na 87.147 (2018/19). Predšolsko vzgo- jo je izvajalo 968 vrtcev in njihovih enot, od tega 852 javnih in 116 za- sebnih, velika večina otrok je obi- skovala javne vrtce (94,4 %), so s podatki postregli na statističnem uradu. Dodali so še, da je med cilji EU, da bi bilo do leta 2020, torej do letos, v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % štiri- in petletnih otrok. Slovenija tega cilja še ni do- segla, se mu pa vztrajno bliža. V šolskem letu 2018/19 je vrtec obi- skovalo 93,5 % otrok te starosti, kar je za sedem odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključeno- st najmlajših (tj. otrok, starih eno in dve leti) v vrtce se povečuje; v 2018/19 je vrtce obiskovalo 65,5 % otrok te starosti (v 2008/09 polo- vica). dan nosita po stopnicah ežka, da bi me nosila v naročju,« pove 24-letno dekle Samanta Kegl, ki ima cereb- galo, s katerim bi bilo gibanje simpatične Samante veliko lažje. Foto: MH Kako lahko pomagate Dobri ljudje, stopimo skupaj in pomagajmo Samanti za boljše in kakovostnejše življenje ter olajšamo staršem vsakodnevni napor. Denar za nakup potrebnega dvigala zbirajo na TRR Rdečega križa: SI56 0410 3000 0271 732, sklic št. SI00 76002020 s pripisom ZA SAMANTO. Lahko darujete tudi na Samantin osebni račun: SI56 0410 3024 3785 188, slabost pa je, da bodo ti zneski obdavčljivi. Foto: MH Cene programov vrtcev v Spodnjem Podravju Vrtec Prvo starostno obdobje Drugo starostno obdobje Starost 3–4 Kombinirani oddelek Zavrč 0 0 0 429,98 € Cerkvenjak 409,62 € 385,45 € 0 0 Sveta Trojica 411,36 € 338,45 € 0 0 Lenart 420,39 € 321,15 € 0 0 Juršinci 426,12 € 323,03 € 0 0 Slovenska Bistrica in Makole 448,90 € 324,49 € 377,06 € 0 Markovci 449,28 € 337,44 € 0 337,44 € Gorišnica 457,23 € 339,45 € 0 436,28 € Hajdina 457,70 € 360,65 € 0 360,65 € Središče ob Dravi 459,23 € 342,19 € 0 371,38 € Majšperk 462,66 362,69 € 0 0 Benedikt 466,83 € 345,37 € 409,12 € Rače 467,50 € 330, 00 € 0 352 € Cirkulane 475,40 € 314,10 € 389,40 € 0 Ptuj 475,78 € (za občane MO Ptuj) 394,23 € 429,80 € 441,86 € Dornava 480,56 € 349,82 € 0 410,92 € Kidričevo – Cirkovce 489,88 € 366,02 € 0 0 Kidričevo 489,99 € 367,09 € 367,09 € 0 Starše, Najdihojca 494,42 € 406,68 € 0 406,68 € Destrnik 496,07 € 360,44 € 402,56 € 402,56 € Žetale 496,69 € 398,36 € 0 446,14 € Podlehnik 497,62 € 414,05 € 0 415,04 € Ormož 519,18 € 366,44 € 414,62 € 414,62 € Vir: Portal Ministrstvo za izobraževanje, znanost, in šport ter gradiva občin, 13. 1. 2020 gramov vrtca v Ormožu je podala ravnateljica Simona Meško. Pono- vila je, da največji strošek predsta- vljajo plače zaposlenih in so tako tudi največji dejavnik pri oblikova- nju cene vrtca. »Na višino plače pa seveda vpliva več dejavnikov – pri starejših delavcih je plača višja, saj so ti zaposleni v višjih plačnih ra- zredih, imajo pridobljene nazive in večji dodatek na delovno dobo. V našem vrtcu je povprečna starost visoka, na primer vzgojiteljice 48 let, pomočnice vzgojiteljic 41 let, tehničnih delavcev 45 let in uprave 47 let. V stroških plač so tudi od- pravnine in regres. V našem vrtcu smo v zadnjih desetih letih imeli vsako leto kakšno upokojitev, vča- sih celo po štiri, kar seveda pred- stavlja precejšen strošek. Enako je z regresom, ki ga nekatere občine iz cenika izvzamejo.« Ob tem je opozorila, da marsika- tera občina vrtcu pokrije primanj- kljaj in na ta način vzdržuje nižjo ceno vrtca. »In zato je primerjava cen, če niso dostopni vsi podatki, kaj je v ceniku zajeto, zelo nehva- ležno delo,« je poudarila in še do- dala, da je eden od pomembnejših kriterijev, ki vplivajo na višino cene, tudi število otrok in vrsta oddelka. Foto: MH Zakonca Zvonko in Zdenka Kegl, čeprav sta zelo pridna in delavna človeka, sama ne zmoreta zbrati dovolj sredstev za ureditev zunanjega dvigala. Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  17. januarja 20208 Kmetijstvo Po besedah direktorja zavoda Andreja Reberniška je bilo lansko leto za pridelke ugodno, zato so z bero načeloma zadovoljni, nikakor pa ne navdušeni, še posebej ne na območju Ptuja z okolico, ki so ga poleti prizadela močna neurja s točo, zaradi katerih so imeli kmetje večje izpade pridelka. »Izven pri- zadetih območij pa so bili pridelki nadpovprečni, malo manjši le pri grozdju in sadju, torej v trajnih nasadih.« Reberniška veseli poda- tek, da so se končno stabilizirale in celo nekoliko dvignile cene prireje mleka, precej odprtega prostora pa ostaja pri trženju, še posebej v sadjarstvu in prašičereji. Ob tem je predsednik Kmetijsko-gozdar- ske zbornice Slovenije Cvetko Zu- pančič spomnil tudi na dolgoletni problem nizkih cen na področju govedoreje, ki kažejo na krizo v ži- vinoreji, ter na lanske ujme s popla- vljanjem Drave, točo in sušami, ki so prizadele predvsem vzhodni del države. Zgolj načelno razumevanje »Leto 2020 bo v znamenju vsto- pa v skupno kmetijsko politiko za obdobje do leta 2027 pa tudi prehodnega obdobja, ki smo ga pričakovali že lani, a je prišlo do zamude zaradi evropskih volitev in sestavljanja Evropske komisije. Potrebnega bo veliko usklajevanja, saj samo resolucije in strategije na- čelne narave niso dovolj, ključen in najzahtevnejši bo izvedbeni del, s katerim bomo morali opredeliti slovensko kmetijstvo. Pri tem si v Sloveniji seveda želimo ohranjati vse kmetijske panoge, saj potrebu- jemo ves spekter, a se bojim, da bo za razvojne potrebe tega denarja premalo, saj bo že zaradi brexita na voljo manj evropskih sredstev. Zato bo velik izziv, kako oblikovati ukrepe, da ne bomo pretirano za- nemarili kakšnega pomembnega kmetijskega področja,« je dejal Zupančič in opozoril na pogosto slovensko prakso v odnosu do kmetijstva. »Kadar se pogovarja- mo s pristojnimi z drugih področij, zmeraj vlada razumevanje do kme- tijstva, ko pa je treba kaj narediti, Ptuj  Stanje v kmetijstvu in izzivi skupne kmetijske politike Kmetijski ukrepi, ki so zgolj lepotni popravki Najprej so o aktualnih kmetijskih temah razpravljali člani sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, nato pa so o odnosu slovenske družbe do kmeta in kmetijstva govorili z župani in direktorji kmetijskih zadrug v Spodnjem Podravju. Vsak na svojem bregu Prvi mož kmetijske zbornice Cvetko Zupančič je na srečanju s spodnjepodravskimi župani poudaril pomen dobrega sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in kmeti, ki morajo biti med seboj tesno povezani na vseh področjih, od zemljiške politike do splošnega razvoja na področju turizma. »Žal pa se dogaja, da pogosto stojimo na različnih bregovih, tudi zdaj, ko občine sprejemajo odloke o nadomestilu za nepozidana stavbna zemljišča. To je za kmeta dajatev, kakršne nekoč v marsikateri občini niso poznali ali so jo poznali v zelo blagi obliki. V zbornici menimo, da bi morali upoštevati dejansko rabo, torej če je neko zemljišče rabljeno za kmetovanje, naj bo obdavčeno kot kmetijska dejavnost in ne kot gradbena ali stavbna zemljišča. In pri tem lahko veliko stori prav lokalna skupnost,« je prepričan Zupančič. Tri četrtine kmetij z le 5.520 evri prihodka Število kmetij v Sloveniji je zadnja leta v upadu. Leta 2016 smo tako imeli 69.820 kmetij, kar je za 6,2 odstotka manj kot v letu 2010, zmanjšalo pa se je predvsem število vinogradniških, govedorejskih, mlečnih, prašičjih in ovčerejskih kmetij, v tem obdobju se je za šest odstotkov zmanjšalo tudi število zaposlenih v kmetijskih gospodarstvih. Po statističnih podatkih, ki jih je članom sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda predstavil Stanislav Leskovar, je povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji ustvarilo 16.577 evrov prihodka, od tega pa jih več kot tri četrtine, 77 odstotkov oziroma 54.439 kmetij, letno prigospodari samo 5.520 evrov prihodka, le četrtina pa 55.490 evrov. Foto: Črtomir Goznik Foto: SD Karmen Sedek Pučnik: »Številke kažejo, da kmetje delamo z izgubo, zato vas sprašujem, ali je sploh še smiselno, da nadaljujemo.« Foto: SD Franc Obran: »Kaj mi bo obdelovalna zemlja pri osemdesetih?!« Foto: SD Cvetko Zupančič: »Bojim se, da bo za razvojne potrebe v kmetijstvu že samo zaradi brexita na voljo manj evropskega denarja.« se nanj rado pozabi in se ga pri raz- ličnih ukrepih bolj malo upošteva, kar se je še posebej izrazito poka- zalo lani pri reševanju težav rejcev zaradi napadov zveri pa tudi pri počasnem iskanju rešitev za kme- te ob vse bolj pogosto poplavljeni reki Dravi.« Politika se norčuje Člani sveta zavoda so se tudi tokrat dotaknili težav kmetov s pridobivanjem kmetijskih zemljišč, na katere že dolgo opozarjajo. Nje- gov predsednik Milan Unuk je de- jal, da že primerjava, koliko zemlje obdelujejo kmetijske gospodarske družbe in koliko kmetje, vse pove. »One obdelujejo velike komplekse, kmet pa običajno precej razdro- bljena zemljišča, kar dviguje stro- ške pridelave. Poleg tega slišimo delniške družbe, ki seveda zaradi takih razmer pridelajo veliko več hrane kot zasebni sektor, govoriti: 'Če nas boste ukinili, bo Slovenija lačna.' Pozabiti pa ne smemo še dejstva, da je država, kajti sklad kmetijskih zemljišč je zame država, začela odkupovati kmetijska zem- ljišča po 100-odstotno višji ceni. Kako naj temu konkuriramo kme- tje, kaj lahko naredimo, kakšne možnosti sploh še imamo?« Karmen Sedek Pučnik pa je me- nila, da so kmetijske gospodarske družbe uspešnejše tudi zato, ker jih spodbuja država. »Številke ka- žejo, da kmetje delamo z izgubo, zato vas sprašujem, ali je sploh še smiselno, da nadaljujemo.« Deba- to je zaključil Franc Obran, prepri- čan, da so vse razprave brezpred- metne brez uspešne in konkretne kmetijske politike. »Toliko se je govorilo o novi zakonodaji s pod- ročja kmetijskih zemljišč in sklada kmetijskih zemljišč, a dvomim, da prinaša učinkovite spremembe za kmete. Kot zdaj kaže, bom lahko do prvih hektarjev državne zemlje prišel čez deset let, ko bom star 80. Kaj mi bo takrat obdelovalna zemlja? To so še vedno samo lepo- tni popravki, še vedno se vse dela v korist delniških družb, zemljiška politika pa se norčuje iz nas.« Po besedah direktorja uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca je bilo lansko leto sejemsko zelo uspešno, saj so na štirih sejmih zabeležili 132.000 obiskovalcev. Letošnje leto naj bi bilo še bolj pestro. Konec avgusta bo največ- ji, mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, v okviru katerega bo potekal tudi mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak. Letošnja država partnerica Agre bo Srbija, težišča pa na zdravju rastlin, digitalizaciji, kmetijstvu prihodnosti, podneb- nih spremembah in vodnih virih, ekološkem kmetijstvu, hrani iz bližine in njeni sledljivosti, gozdu in lesu ter novostih in trajnostnih rešitvah pri embalaži, pakirni teh- nologiji, transportu in logistiki. Mednarodni sejem gradbe- ništva, energetike, komunale in obrti Megra ter mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green bos- ta konec marca, konec maja bo sejem sodobnega zdravstva Me- dical. Na Megri bodo v ospredju cestna in železniška infrastruktu- ra, sončne elektrarne, energetska sanacija stavb, končna obrtna dela v gradbeništvu ter komunalna oprema in stroji. Na Greenu bodo težišča na okoljskih inovacijah, e-mobilnosti in zelenih delovnih mestih. Bienalni sejem Medical bo predstavil digitalizacijo in inovativ- ne pristope v zdravstvu, medicini in oskrbi, družinsko medicino, pa tudi alternativne in naravne nači- ne krepitve zdravja in dolgotrajno oskrbo na domu. Konec bo še sep- tembra mednarodni sejem obram- be, varovanja, zaščite in reševanja Sobra. Gornja Radgona  Novosti pomurskega sejma Letos s šestimi sejmi in novim kongresnim centrom Družba Pomurski sejem za letos napoveduje šest sejmov - Megra, Green, Medi- cal, Agra, Inpak in Sobra. Med drugim bo zgradila tudi nov kongresni center z dvorano za 360 ljudi, pred leti načrtovan kot pomurski paviljon, razširila bodo tudi medeni hram. Foto: Arhiv ŠT Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  17. januarja 2020 9Izobraževanje Višina bruto urne postavke je v primerjavi z letom 2019 višja za 51 centov bruto, kar pomeni, da bo dijak/študent na uro zaslužil 43 centov več kot doslej. »Kompro- mis, ki je bil dosežen, je na meji sprejemljivega,« opozarjajo na go- spodarski zbornici, a obenem pri- znavajo, da študentsko delo ostaja zanimivo za delodajalce. Skoraj 40 % študentov v resnih fi nančnih težavah Študentsko delo ima po- membno vlogo tudi v življenju dija- kov in študentov, predvsem social- no in zaposlovalno. Kot poudarjajo na študentski organizaciji, je štu- dentsko delo v prvi vrsti socialni korektiv, saj ravno to delo študen- tom pogosto omogoča študij, ki bi bil sicer nedostopen: »Po podatkih raziskave Evroštudent VI sloven- ski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo socialni položaj, kar 38 % svoje fi nančne težave ocenjuje kot resne ali zelo resne, medtem ko je povprečje v državah, vklju- čenih v raziskavo, 26 %. Po isti raz- iskavi predstavlja lastni zaslužek študentov največji vir prihodka za slovenske študente, v višini kar 44 % vseh sredstev. Na drugem mestu je podpora družine, staršev in par- tnerja v višini 42 %, le 9 % pa pred- stavljajo sredstva, ki jih študenti prejmejo preko štipendij.« Povprečni strošek študenta 511,7 evrov mesečno Ob tem so povedali, da pov- prečni stroški študenta v Sloveniji znašajo 511,7 evra mesečno. Kar pomeni, da mora študent, ob po- datku, da povprečna državna šti- pendija znaša 125 evrov, nekje pri- dobiti še skoraj 400 evrov. »Zato za mnoge dijake in študente go- tovo velja, da brez študentskega dela ne bi mogli ostati v izobraže- vanju. To še posebej velja za tiste, ki ne prejemajo štipendij, obenem pa ne morejo računati na pomoč družine ali partnerja. Na ta način študentsko delo številnim mladim omogoča izobraževanje, še bolj pa pomaga družinam in staršem, ki ob omejeni štipendijski politiki pogos- to ne bi mogli prenesti fi nančnega bremena, ki ga predstavlja šolanje oz. študij njihovih otrok.« Slovenija  Višje plačilo za delo dijakov in študentov Študentje in dijaki delajo, da lahko preživijo in se izobražujejo Od januarja letos minimalna bruto urna postavka za delo študentov in dijakov pre- ko napotnice ne sme biti nižja od 5,4 evra, to pomeni, da bo študent ali dijak za opravljeno uro dela na račun prejel minimalno 4,56 evra. Foto: Sta/M24 Na vseh treh področjih pisme- nosti Slovenija še vedno dosega rezultate nad povprečjem 79 držav, ki so bile zajete v raziskavo, vendar ne gre spregledati, da so se slovenski učenci in učenke pri bralni pismenosti odrezali slabše kot leta 2015 (najvišje rezultate so dosegli učenci in učenke iz Kitajske in Singapurja). Kaj je bralna pismenost in zakaj je pomembna »Je sposobnost razumevanja prebranega, je temelj za uspešnost otrok in odraslih pri čemerkoli,« je pojasnila ravnateljica največje ptu- jske osnovne šole Tatjana Vaupotič Zemljič. »Bralno pismen je torej tisti, ki zmore v današnji poplavi informacij prepoznati sporočilo, ki zna izluščiti bistvo. In to je danes resničen problem, ki ga z učitelji nagovarjamo z najrazličnejšimi pristopi in strategijami. Namreč mnogi otroci danes ne zmorejo povedati bistva na primer pesmi- ce, ne razumejo, kaj jih besedilna matematična naloga sprašuje.« Eden izmed razlogov za tovr- stne težave učencev in učenk je tudi odpor do branja. »Otroci bi čim manj brali. V tej neučakanosti vprašanje vtipkajo v spletni brskal- nik in tako pridobijo informacijo, vendar to je krajša pot, ki ima za posledico slabše razumevanje be- sedil. V šoli se trudimo, da bi ot- roke pripraviti do branja, saj s tem krepijo sposobnost razumevanja napisanega in tudi izražanja. Tako smo pristopili k projektu Med plat- nicami sem jaz, med platnicami je svet. Resnično želimo, da otroci prebrano razumejo, namreč bral- na pismenost je pomembnejša od nabiranja dejstev. Veliko vlogo pri odnosu do branja pa imajo tudi starši,« je poudarila ravnateljica OŠ Ljudski vrt. Skrb vzbujajoča nizka ocena slovenskim učiteljem Ne le starši, k motivaciji za bra- nje pomembno pripomore tudi podpora oziroma navdušenje učiteljev slovenščine, je pokazala raziskava. Leta 2018 so slovenski 15-letniki v raziskavi PISA ocenili lastno zaznavanje učiteljeve opore pri pouku slovenščine, pogostost učiteljeve povratne informacije o lastnem napredku in učiteljevo navdušenje pri poučevanju sloven- ščine. Na vseh omenjenih področ- jih so rezultati podpovprečni glede na skupen rezultat držav. Bolj ne- gativno od slovenskih učencev so podporo in odnos učiteljev ocenili le še učenci in učenke v Luksem- burgu, na Nizozemskem, v Latviji, Grčiji, na Japonskem, Poljskem, Slovaškem in Češkem; na postav- kah, ki se nanašajo na navdušenje pri poučevanju, pa je bila ocena slovenskih učencev in učenk naj- nižja. Najnižja izmed vseh držav je bila tudi ocena pogostosti povratne informacije o napredku pri pouku V raziskavi sodeloval 6.401 slovenski učenec Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev in učenk v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. Leta 2018 je v raziskavi sodelovalo okoli 600.000 učencev in učenk iz 79 držav. Število slovenskih dijakov (praviloma 1. letnikov srednjih šol) ter učencev, ki so sodelovali v raziskavi, je bilo 6.401. Slovenija, Podravje  Bralna pismenost mladih ni prav bleščeča Razumevanje besedil in pridobivanje informacij ostajata izziv Znati izluščiti bistvo in razumeti prebrano – izziva, ki slovenskim osnovnošolcem in dijakom povzročata vse več preglavic. To so pokazali tudi rezultati med- narodne raziskave PISA 2018, ki kažejo stabilnost dosežkov pri matematični pismenosti ter (manjši) upad v dosežkih pri bralni in naravoslovni pismenosti slovenskih učencev in učenk. Foto: M24 slovenščine, ki jo slovenski učen- ci in učenke prejmejo od svojega učitelja. Prve rezultate raziska- ve bodo na šolskem ministrstvu poglobljeno analizirali, je izpostavil minister Pikalo ter napovedal, da bodo analizi sledili strokovni pos- veti, tem pa ukrepi. Živimo v časih, ko moramo biti pripravljeni na hitre spremem- be na trgu dela in vselej opre- mljeni z novimi znanji. Karierni sejem MojeDelo.com v Celju bo ponudil vse to. Lokalni delodajalci bodo iskali nove kadre Med razstavljavci se bodo pred- stavile številne agencije za zaposlovanje in konkretni de- lodajalci, ki iščejo nove kadre v regiji, med njimi Unior, Spar, Pošta Slovenije, Bass, CCC, Cinkarna Celje, Petrol in drugi. Pripravite življenjepise in se jim predstavite. Zanimive delavnice in predavanja Za mlade iskalce zaposlitve so pripravili brezplačno delavni- co MojePrvoDelo, ki bo mlade naučila aktivnega iskanja zapo- slitve. Zelo uporabni bosta tudi delavnica obvladovanja stresa na delovnem mestu in delavni- ca Zavoda Republike Sloveni- je za zaposlovanje o tem, kako pozitivno presenetiti na zapo- slitvenem razgovoru. Pravoča- sno se prijavite na delavnice in si zagotovite prosto mesto. Karierni sejem MojeDelo.com v Celju, 21. januar 2020, med 10. in 18. uro Na kariernem sejmu v Celju Kakšni bi bili pozitivni in negativni učinki 6-urnega delovnika na podjetje in za- poslene? Na kariernem sejmu MojeDelo.com, ki bo 21. januarja med 10. in 18. uro na Celjskem sejmu, bomo lahko prisluhnili izkušnjam velenjskega podjetja Plastika Skaza, ki ga je uvedlo. Več kot 20 delodajalcev bo iskalo nove kadre v regiji, pripravili pa so tudi uporabne delavnice za izboljšanje karierne poti. Karierni sejem MojeDelo.com v Celju je bil lani zelo dobro obiskan. Podjetje Plastika Skaza o uvedbi 6-urnega delovnika Zanimivo predavanje pripra- vlja tudi velenjsko podjetje, ki je uvedlo 6-urni delovnik.»Za to potezo smo se odločili tudi zato, ker so naši zaposleni od- govorni, zaupanja vredni in predani delu, ki ga opravljajo. Zavedajo se, da je učinkovitost pomembnejši kriterij uspešno- sti poslovanja kot število ur, ki jih preživijo na delovnem me- stu,« je povedala Janja Uran- kar Brečon iz podjetja Plastika Skaza. testiranje in osebno karierno svetovanje Registrirani uporabniki na por- talu MojeDelo.com boste lahko brezplačno opravili psi- hometrično testiranje, prejeli fotografijo za življenjepis in iz- koristili osebno karierno sveto- vanje strokovnjakov. Mladi ne razlikujejo med mnenjem in dejstvom Raba digitalnih medijev se je samo v treh letih med slovenskimi 15-letniki povečala za eno uro. »To pomeni, da je digitalni svet vedno pomembnejši dejavnik ustvarjanja realnosti mladih,« je dejal šolski minister Jernej Pikalo in opozoril, da večina mladih ne zna razlikovati med mnenjem in dejstvom: »Bolj zapletene kot so trditve in bolj kot so abstraktne, težje učenke in učenci razlikujejo med mnenji in dejstvi ter lažnimi in resničnimi informacijami.« Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  17. januarja 2020Ljudje in dogodkI10 V svojem nagovoru se je osredo- točil na projekte, ki občino čakajo v prihodnje. Na področju kmetijstva skupaj z občinama Starše in Hajdi- na načrtujejo gradnjo namakalne- ga sistema na 1.600 hektarjih po- vršin. Če bo dovolj interesa lastni- kov, bodo izvedli komasacijo kme- tijskih zemljišč na območju Apač. Proti koncu gre priprava OPN 4, v sklopu katerega se bo pod daljno- vodi v dveh fazah vzpostavilo 90 hektarjev kmetijskih zemljišč. Vse bližje je izvedba regulacije struge reke Polskave, s katero bodo za- gotovili protipoplavno varnost ob- močja ob reki. Na gospodarskem področju jih čaka urejanje poslov- ne cone Strnišče, vrednost inve- sticije je štiri milijone evrov. Župan Leskovar je spomnil še na „dolg“ iz minulih let, to je odprtje špor- tno-rekreacijskega centra Green lake oziroma Zeleno jezero pri gramoznici Pleterje. Dobrih rezul- tatov se nadeja pri projektu Visit Ravno polje, kot vsako leto bodo tudi letos poskrbeli za obnovo in novogradnjo komunalne ter pro- metne infrastrukture. „Brez ljudi nam vse to ne bi uspevalo. Velikok- rat rečem, da je župan samo kralj na šahovnici, glavnino igre izvede- jo fi gure. In tako je tudi v občini. Župan vodi, usmerja, predstavlja, glavno delo opravljajo ljudje. Pri tem načinu vodenja in sodelova- nja smo zelo uspešni,“ je poudaril prvi mož kidričevske občine Anton Leskovar. Cirkulane  Županjina sprejema Družabno v novo leto Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je drugi konec tedna v novem letu priredila sprejema za župane sosednjih občin, občinske svetnike, podjetnike ter predstavnike dru- štev, ustanov in organizacij, ki delujejo na območju cirku- lanske občine. Županja je na srečanju poudarila pomen razvoja poslovne cone v Dolanah, spomnila je tudi na nujnost obnove vodovoda na območju celotnega Spodnjega Podravja. Med razvojnimi prioritetami občine je naštela odprtje gradu Borl, turizem in skrb za starejše. Nadeja se dob- rega sodelovanja z vsemi deležniki, ki soustvarjajo življenje v občini Cirkulane. „Cilje lahko uresničujemo, če bomo sodelovali,“ je dejala in vsem navzočim zaželela vse dobro v novem letu. S pesmijo je prire- ditev obogatil petošolec Vito Maučič, ki je navdušil s svojim vokalom. Čeprav so Haloze vinorodna pokrajina, so tokrat v Cirkulanah poleg vina okušali še pivo. Predstavil se je mlad pivovar Dejan Krajnc iz Veli- kega Vrha s svojo znamko piv Frizi beer. Foto: MZ Kidričevo  Ponovoletno srečanje Kot kralj na šahovnici Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je v petek, 10. janu- arja, na ponovoletno srečanje povabil občinske svetnike, pred- stavnike gospodarstva, zavodov, podpornih institucij, društev, zavodov, zvez in drugih organizacij. Foto: MZ BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA Starše  Vadba za vse in vsakogar Od plesa do joge Gibanje je v sodobnem času postalo sinonim za zdrav način življenja. Sodobni trendi gredo v smeri vključevanja v najra- zličnejše oblike gibanja in športa za vse generacije. Ponudba raznovrstnih možnosti je v velikih središčih sorazmerno večja. Kljub temu pa tudi v krajih, ki so malce oddaljeni od mest, že najdemo vrsto organiziranih vadb. Letos tovrstne aktivnosti začenja tudi društvo Naš dišeči dom v so- delovanju z društvom Mkreativa iz Ljubljane. V prihodnje bodo v Star- šah ponujali vodeno vadbo v sklopu plesnih delavnic za otroke, jogo za ženske in druge delavnice gibanja. O poslanstvu, ki jih pri delavnicah vodi, je spregovorila predsednica društva Naš dišeči dom Katrin Korotaj: „V prvi vrsti si želimo spodbu- diti vse občane in občanke h gibanju. Naša vizija je pomagati ljudem do boljšega zdravja in počutja, pri čemer menimo, da je gibanje eden pomembnejših gradnikov. Delavnice pa so pomembne tudi z vidika oblikovanja medsebojnih odnosov.“ Vse delavnice bodo vodili strokovno usposobljeni vaditelji. Poteka- le pa bodo v Staršah v medgeneracijskih prostorih pod športno dvo- rano. Foto: Društvo Naš dišeči dom Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  17. januarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Preteklo leto je osrečilo kar ne- kaj loterijskih navdušencev, padli so tudi milijoni. Glede na zbrane podatke Loterije Slovenije je bil najvišji dobitek v preteklem letu izplačan v igri Loto. Igralec je 4,5 milijona evrov vredno sedmico vplačal v grosupeljski poslovalnici Pošte Slovenije. Grosuplje – srečen kraj za vplačilo listkov? Je pa Grosuplje, kot kaže, sre- čen kraj za vplačilo listkov. Decem- bra 2013 je namreč igralec prav tako v Grosuplju vplačal dobitno kombinacijo za glavni dobitek Jackpot ter takrat prejel neverjet- nih 21 milijonov evrov, kar velja za drugi najvišji slovenski dobitek v zgodovini prirejanja iger na srečo sploh. Loterija Slovenije je sicer re- kordni slovenski dobitek izplačala prav tako v igri Eurojackpot, osvo- jen je bil leta 2014. Srečnež, ki je listek takrat vplačal v Žalcu, je za- del dobrih 28 milijonov evrov in po odbitku 15-odstotnega davka do- mov odnesel kar okoli 23.976.000 evrov. Drugi Loto milijonar v Brežicah Novembra lani je sicer Slovenija dobila še enega milijonarja. Na pro- dajnem mestu Loterije Slovenije v Brežicah je srečnež vplačal loto li- stek in zadel dobitek sedem plus, vreden skoraj 1,8 milijona evrov. Tretji najvišji dobitek lani pa je bil prav tako izplačan v igri Loto; pad- la je namreč še ena sedmica plus, ki jo je igralec vplačal v Postojni ter obogatel za okoli 840.000 evrov. Na Ptuju lani skoraj 300.000 evrov težak dobitek Sicer pa je bilo več dobitkov v vrednosti nad 4.000 evrov lani vplačanih tudi v našem okolišu. Na prodajnem mestu Loterije Slove- nije na Ptuju (Ormoška cesta 15) je bil med drugim vplačan listek, ki je prinesel glavni dobitek v igri Lotko 6 v vrednosti 295.000 evrov. Srečnež je po odbitem davku do- mov odnesel 251 tisočakov in nekaj drobiža, ptujski občini pa je na ra- čun kapnilo nekaj več kot 44.000 evrov. V Markovcih je igralec lota zadel šest in dodatno ter si priigral okoli 10.000 evrov, v Ormožu pa je bil vplačan dobitek šest in dodatna plus, vreden 7.000 evrov. Za nami povprečno leto dobitkov »Podatkov o izplačanih dobitkih v letu 2019 še nimamo, ker še roki za prevzem dobitkov niso potek- li, lahko pa rečemo, da je za nami povprečno leto glede dobitkov. Prav tako noben večji dobitek ni ostal neprevzet,« je na vprašanje, kako srečno je bilo preteklo leto v primerjavi s prejšnjimi za igralce iger na srečo, odgovorila vodja korporativnega komuniciranja pri Loteriji Slovenije Mateja Slamnik Kos. Smeji se tudi občinam Ne samo dobitnikom, smeji se tudi njihovim domačim občinam. Pri izplačilu dobitkov se namreč po zakonu o davkih na dobitke pri klasičnih igrah na srečo obračuna 15-odstotni davek, ki ga Loterija Slovenije nakaže občini stalnega prebivališča dobitnika. Slovenija, Podravje  Lani dva Loto milijonarja, letos že eden Najvišji dobitek 4,5 milijona evrov Slovenija je na novo leto dobila novega milijonarja, ki je v najbolj priljubljeni igri na srečo Loto zadel sedmico v vrednosti dobrih 1,7 milijona evrov. Zmagovalni listek je bil vplačan v Radečah. Lani sta sicer po zaslugi sreče svoje premoženje oplemenitila za najmanj milijon evrov dva srečneža. Juršinci  Sofi nanciranje malih čistilnih naprav Na voljo je 20.000 evrov Juršinski svetniki so na svoji zadnji seji v letu 2019 govorili tudi o čiščenju komunalnih odpadnih voda in gradnji malih čistilnih naprav, saj zaradi razpršenosti številna naselja v občini nimajo zgrajene komunalne infrastrukture in se iz- gradnja niti ne načrtuje. V proračunu za leto 2020 so zato rezervirali 20.000 evrov, s kateri- mi bodo preko javnih razpisov sofi nancirali nakupe in vgradnje malih čistilnih naprav pri zamenjavi obstoječe greznice ali pri novogradnji. Višina občinske pomoči bo znašala do 50 odstotkov upravičenih stro- škov oziroma največ 1.000 evrov na stanovanjski objekt. Kot je povedal župan Alojz Kaučič, bodo sofi nancirali tudi postavi- tev skupinskih čistilnih naprav. »Če bosta na primer šla v projekt MČN dva soseda, bosta za to od občine prejela 1.500 evrov, za vsakega na- daljnjega solastnika, da tako rečem, bomo primaknili še po 500 evrov. Pri skupinskih nakupih male čistilne naprave je treba še povedati, da se bo na razpis za sofi nanciranje prijavil tisti, na zemljišču katerega bo MČN stala.« Svetniki so morali v ta namen sprejeti tudi pravilnik o sofi nancira- nju. Predmet sofi nanciranja so male čistilne naprave v velikosti do 50 PE, hiše pa morajo stati izven območij že zgrajene ali predvidene javne kanalizacije. V Juršincih je zaradi razpršenosti poselitve veliko naselij, ki ne izpol- njujejo pogojev za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, izved- ba centraliziranih javnih sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa bi bila preveliko investicijsko breme in hkrati previ- sok strošek tekočega vzdrževanja. Številna naselja tako nimajo zgra- jene komunalne infrastrukture in se njihova izgradnja niti ne načrtuje, zato je naloga lastnikov objektov na teh območjih, da sami ustrezno uredijo problem odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s tem zmanj- šajo obremenilen vpliv na okolje. Foto: SD Občina Juršinci bo imela v letu 2020 za sofi nanciranje izgradnje malih čistilnih naprav na voljo 20.000 evrov. Foto: Sta/M24 Malo ljudi ve, da imajo v Go- rišnici »goro«. Ne gre sicer za čisto pravo goro, bolje rečeno grič, ki pa vendarle nosi ime Čoklečova pa tudi Bejdova gora. Najdete jo v Ti- bolcih, blizu letališča v Moškanjcih, na 270 metrih nadmorske višine. Vzpetina je med nekaterimi doma- čini zelo priljubljena, saj ponuja več dokaj nezahtevnih pohodnih poti, razgledna ploščad pa služi tudi kot točka za vzlet jadralnih padalcev. Prav ti so uredili še četrto pot z okoli 275 stopnicami. Največ ljudi se na lokalni razgled- ni točki zbere na novega leta dan, zelo obiskana pa je bila tudi minulo nedeljo. Kakih 100 ljubiteljev lepo- te narave, svežega zraka in hoje se je v sončnem vremenu podalo nanjo, kjer so zaploskali novemu žigu, s katerim so opremili vrh. S tem pa je povezano tudi zbiranje le-teh, ki bo najbrž marsikomu le še dodatna motivacija, da bodo vzeli pot pod noge še večkrat. Tis- te, ki jim bo več kot 100-krat uspelo Gorišnica  Žig za pot na Čoklečovo goro Komu se bo uspelo povzpeti več kot stokrat? Vrh Čoklečove gore v občini Gorišnica, ki postreže s čudovitim razgledom na Dravsko in Ptujsko polje, so člani vaškega odbora Moškanjci opremili z žigom. Dodaten motiv, da vzamete pot pod noge. Foto: MH Na Čoklečovi gori se je zbralo lepo število ljubiteljev narave in rekreacije. osvojiti vrh, nameravajo nagraditi s simbolično nagrado. Z jadralnim padalom z vrha več kot 600-krat Ideja o žigu je zrasla na zelniku domačinke Marte Tetičkovič Ranfl , sicer zdravnice: »Prvovrsten cilj je bil, da bi s tem spodbudili vaščane h gibanju. Ob tem bodo nagrajeni še s čudovitim razgledom, hoja po- speši srčni utrip, pa še veliko časa ne vzame. Vrh je vedno bolj poz- nan med domačini. Ko je ugodna termika, so tukaj jadralni padalci. Pričakujem, da se bodo sedaj ljudje še pogosteje podali na vrh, da se bomo kdaj pa kdaj dobili, kakšno rekli in se na skupnem srečanju, ko bomo preštevali žige, dobili v še večjem številu kot tokrat.« Svojevrsten podvig je v lanskem letu uspel Albinu Grmku, ki se je na omenjeni vrh povzpel, nato pa z jadralnim padalom vzletel več kot 600-krat. Kot pravi, to počne za svojo dušo. »Leteti proti doma- či vasi oz. domu je odlično. To mi je v posebno zadovoljstvo. Skoraj vsako jutro se povzpnem na hrib ter poletim z jadralnim letalom. Če je vreme naklonjeno, poletim tudi večkrat. Se je že zgodilo, da sem v enem dnevu poletel tudi deset- krat,« je povedal 63-letni Albin. Več denarja v igri, več zanimanja Loto je sicer po podatkih zadnje tržne raziskave iz leta 2018 še vedno igra, v kateri sodeluje največ Slovencev, in sicer približno 860.000 polnoletnih igralcev. Sledi Eurojackpot, ki jo igra približno 760.000 polnoletnih Slovencev, nato srečke, Vikinglotto in igra 3x3. »Načeloma je zanimanje za nakup loterijskih iger odvisno od višine skladov – ko je v skladu za glavni dobitek veliko denarja, se v igro vključujejo tudi tisti igralci, ki sicer v igrah ne sodelujejo. Decembra se igralci v malce večji meri tudi odločajo za nakup loterijskih iger kot darila – mislim predvsem na paketke in novoletno srečko,« je povedala Slamnik Kosova. Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 12 petek  17. januarja 2020Kronika12 V majšperškem skate parku je minulo sredo Majšperčane pričakal grozljiv prizor – mačka, ki naj bi bila prerezana na pol. Našli naj bi jo ot- roci. Objava o tem dogodku je zao- krožila po družbenih omrežjih, kjer so jo zaznali tudi policisti in nemu- doma sprožili kriminalistično prei- skavo. Tudi en teden po dogodku podrobnosti še ne morejo razkriti, dodali so le, da so v preiskavo vklju- čili službe s področja veterine, ki naj bi ugotovile vzrok smrti. Tiskov- ni predstavnik policije Miran Šadl je sicer opozoril, da je preuranje- no sklepati, da je za grozljiv prizor odgovoren človek. Tudi županja Darinka Fakin upa, da dogodek ni bil načrtovan. »Upam, da je bilo to dejanje osamljeno in posledica ka- kšnih ne planiranih dogodkov, saj v preteklosti nismo zasledili podob- nih primerov,« je dejala in priznala, da jih je novica o najdbi poškodova- ne muce presenetila. Moški z zakritim obrazom in črno kapo Konec minulega tedna pa je sle- dila še ena objava, ki je prav tako završala med uporabniki družab- nega omrežja. Domačinka je na- mreč krajane Majšperka in Brega opozorila, da je pri mostu čez Dra- vinjo opazila moškega z zakritim obrazom, črno kapo, oblečenega v temna oblačila z nahrbtnikom, kako si z daljnogledom ogleduje hiše preko Dravinje. »Uporablja tudi zemljevid. Po poskusu slede- nja je izginil neznano kam. Bodite pozorni na svojo lastnino,« je še zapisala. Policisti o pojavu sumljive osebe niso bili obveščeni. Majšperk  Pester teden (v sicer mirni) haloški občini Prerezana mačka v skate parku, sumljiv moški z daljnogledom V okolici Osnovne šole Majšperk, natančneje v skate parku, je bila minuli teden najdena mačka, obglavljena. Ali je šlo za zlonamerno dejanje človeka, policisti še ne morejo potrditi. Foto: Novice Svet24 Obstoječe vozlišče s postajo Pragersko, ki služi tovornemu in potniškemu prometu v notranjem in mednarodnem prometu, ki je vozlišče Baltsko–jadranskega in Sredozemskega koridorja je zasta- relo in dotrajano. Peroni pred postajnim poslopjem so nepokriti ter med seboj povezani z nivojski- mi prehodi, nivojski prehod glavne (ptujske) ceste skozi Pragersko pa predstavlja ozko grlo v prometu, opozarja predsednik KS Pragersko – Gaj Matej Arnuš. Zaradi naštete- ga je projekt, ki ga vodi direkcija za infrastrukturo, za lokalno skup- nost in krajane izjemnega pomena. Prvi in najpomembnejši vidik, ki ga je izpostavil Arnuš, je pove- čanje prometne varnosti. Projekt namreč obsega ureditev podhoda s stopniščem in dvigalom, gradnjo dveh peronov, nadgradnjo tirov, signalnovarnostnih in telekomuni- kacijskih naprav. Ob tem je pred- videna še ureditev postajnega poslopja ter nujno potrebnih par- kirišč ter postavitev protihrupnih ograj. V sklopu ureditve železniške postaje se bo izvedla tudi gradnja cestnega podvoza skozi Prager- sko na ptujski cesti, kar vendarle pomeni konec čakanja pred zapor- nicami. V ARSU postopka ne komentirajo Direkcija je že pridobila pot- rebna zemljišča, za kar je odštela 630.000 evrov, prav tako je za iz- vedbo del že od julija lani podpisa- na pogodba z izvajalcema, in sicer Riko, d. o. o., in RZD International LLC v višini 63,2 milijona evrov. Ocenjena vrednost projekta dose- ga 88,9 milijona evrov, nekaj manj kot polovico (40 milijonov evrov) naj bi pridobili v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zapletlo pa se je pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja. Vloga na ARSO je bila oddana že maja 2017, vendar do danes soglasja še niso pridobili. »Dolgotrajni okoljski postopki in vedno nove zahteve ARSO ogrožajo izvedbo enega iz- med ključnih projektov na železni- ški infrastrukturi in njihov zaklju- ček pomikajo v sam konec fi nanč- ne perspektive 2014–2020, s čimer se je stopnja tveganja izvedbe in sofi nanciranja projekta iz evrop- skih sredstev bistveno povišala,« so opozorili na direkciji. Kot je slišati, je bila ena izmed zadnjih zahtev ARSA, da se opravi dodatne analize zemljine. Sporna naj bi bila zemljina na območju, kjer se je nekdaj točilo gorivo za lokomotive. Za komentar in infor- macije smo zaprosili tudi ARSO, kjer pa so skopo odgovorili, da je vloga še v reševanju in da vsebine postopka ne morejo komentirati. V slovenski birokraciji je nekaj hudo narobe Tovrstni odnosi, časovnica izva- janja projekta, kažejo, meni Arnuš, da je v slovenski birokraciji nekaj hudo narobe. »V Svetu KS Prager- sko – Gaj že več kot 10 let sprem- ljamo dogajanje na omenjenem projektu in je prav žalostno, da se tako pomemben projekt tako za državo, podjetje Slovenske že- leznice ter lokalno skupnost ne izvede. Dolgotrajno pridobivanje dokumentacije za izvajanje tako pomembnega projekta pa je kata- strofalno oziroma zelo žalostno.« Kljub vedno novim zahtevam pa se na direkciji nadejajo, da jim bo soglasje uspelo pridobiti med letom, kar je še zadnja prepreka pred pridobitvijo gradbenega do- voljenja in s tem začetkom del, ki naj bi potekala dve leti in en me- sec. Pragersko  Direkcija že skoraj tri leta čaka na okoljevarstveno dovoljenje za izvedbo 90-milijonskega projekta Vedno nove zahteve ARSO ogrožajo projekt Po nujni prenovi, obnovi, modernizaciji kliče železniška postaja Pragersko. Projekt, ki poleg posodobitve postaje zajema tudi težko pričakovano izgradnjo podvoza, je pripravljen, zemljišča odkupljena, izvajalec izbran. Razlog, da se nekaj manj kot 89 milijonov evrov vreden projekt še ne izvaja je dolgotrajno čakanje na okoljevarstveno dovoljenje. Foto: FB, Matej Arnuš V sklopu ureditve železniške postaje se bo izvedla tudi gradnja cestnega podvoza skozi Pragersko na ptujski cesti, kar vendarle pomeni konec čakanja pred zapornicami. Danes bo na zahodu dokaj sončno, drugod se bo marsik- je zadrževala nizka oblačnost, zjutraj in dopoldne pa ponekod tudi megla. Šibka burja bo zjut- raj ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju in v krajih z burjo na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 1 do 7, na Primor- skem do 12 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Foto: Mojca Vtič Železniška postaja Pragersko, ki sodi med bolj obremenjene postaje v Slo- veniji, že več let kliče po obnovi in izboljšanju prometne varnosti. Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  17. januarja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Ruta Sepetys: V morju zrnce soli »Vsak narod ima svojo skrivno zgodovino, zgodbe, ki jih poznajo samo tisti, ki so jih doživeli. Vojne zgodbe pogosto prebirajo in o njih razpravljajo bralci, ka- terih države so v vojni stale na nasprotnih straneh. Zgodovina nas je razdelila, toda branje nas lahko poveže z zgodbo, preučevanjem in spominjanjem. Knjige nas združujejo v svetovno bralno skupnost, in še pomembnejše, v svetovno človeško skupnost, ki se želi učiti iz napak preteklosti.« To so besede, ki jih je v spremni besedi k svojemu romanu V morju zrnce soli, o katerem tokrat pišem, zapisala avtorica Ruta Sepetys (str. 398), ameriška pisateljica litovskih korenin. V morju zrnce soli opisuje dogajanje ob koncu druge svetovne vojne na območju Vzhodne Prusi- je, ob Baltskem morju. Več sto tisoč beguncev, ukleščenih med poraže- no nacistično Nemčijo in zmagovi- to sovjetsko vojsko, beži pred Rusi proti baltskim pristaniščem, da bi se od tam odpeljali z ladjo na var- no. Med bežečimi so tako starejši kot mlajši, starci, otroci, mlado- stniki, otroci ... Spoznamo skupino beguncev, katerih poti se križajo nekje v Vzhodni Prusiji. Nemec, Poljakinja, Litvanka ... – ljudje iz različnih vzhodnih držav iščejo svojo varnejšo prihodnost. Ko bi le čimprej prispeli do Baltika in tamkajšnjih pristanišč, od koder jih bodo ladje popeljale na varno ... Šestletnik, petnajstletnica, dvajse- tletnik, pa tudi sedemdesetletnik ... Ljudje, ki jih je v beg poslala usoda iz različnih razlogov, vsak nosi s sabo svojo skrivnost in je ne želi deliti z drugimi. Pa vendar se nam počasi razkrivajo. Begunci se skupaj borijo za preživetje, a ves čas s strahom prisluškujejo, ali se kje čuje rusko letalo, ali bodo od kod zaslišali hrup ruske vojske, ledene noči in napori zahtevajo svoje žrtve. V pristaniščih jih res čaka nekaj ladij, a veliko premalo za množico bežečih. Prenapolnje- ne ladje se v viharnem vremenu odpravijo na pot, a nekje v Baltiku ruske podmornice skrite čakajo na svoj plen. Zgodi se katastrofa ... Pomorska tragedija, opisana v tem romanu, je najbrž znana le poznavalcem zgodovine, pa še to ne vsem. Po branju tega romana jo bomo poznali vsi in se mogoče, kot upa avtorica, česa naučili iz napak preteklosti. A kakorkoli že sočustvujemo z žrtvami nesmiselnih vojn, oseb- no me v romanu zelo moti avtoričin ameriški protiruski pogled na dogajanje. Vse slabo povzročijo Rusi. Rusi posiljujejo. Rusi ropajo. »Pobrskal sem po Rusovih zmrznjenih žepih in vzel cigarete, čuta- rico, debelo klobaso, zavito v papir, pištolo in naboje. Na vsakem zapestju je imel dve uri. Trofeje, ki jih je pobral svojim žrtvam,« piše na strani 13. Rusi pobijajo. »Panični vaščani so širili govorice o ruskih vojakih, ovešenih z ogrlicami iz otroških zob,« beremo na 23. strani. Zanimivo, da imajo osebe, opisane v romanu, vsaka svoje ime; Rusi pa nimajo imen, vsi so samo Rusi, vsi so enaki ... Je tudi to eden od nekoliko bolj skritih podtonov tega romana? In če ob tem pomislimo še na množico ameriških akcijskih fi lmov – zlobneži v teh fi lmih so velikokrat Rusi. Naši televizijci pa nas veselo pitajo s to proameriško propagando ... Če odmislimo tale proameriški podton zgodbe, je roman V mor- ju zrnce soli vreden vaše bralske pozornosti v letu 2020. In nikar ne 'preskočite' spremnega zapisa Boštjana Narata z naslovom Zmagalo je trpljenje (na straneh 409–417). Ptuj  Sonce Petovione Branka Cestnika Roman povezovanja in spoštovanja različnih V nabito polnem refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je župnik Branko Cestnik sredi decembra lani na že tra- dicionalnem adventnem večeru Društva izobražencev Viktorina Ptujskega predstavil svoj prvi roman z naslovom Sonce Petovione, ki govori o koreninah krščanstva na Ptuju in o praznovanju Jezusovega rojstva pred toliko leti v tem mestu. Zbrali so se ljubitelji slovenske knjige, lepe slovenske besede in krščanske misli. Župnik Branko Cestnik, Hajdin- čan po rodu, je znan kot prodoren pisec kolumn, komentarjev, esejev, najrazličnejših zapisov o družbi. S pisanjem se ukvarja že 25 let, prve zapise je leta 1994 objavil v Tedni- ku. Roman Sonce Petovione govori o prihodu prvih kristjanov na Ptuj in na slovenska tla, knjiga je tudi velik poklon Ptuju ob njegovem jubileju. Velik del romana se namreč dogaja na Ptuju. V njem je zbranega veliko znanja, zgodb, zapletov in razple- tov, predvsem pa je jezik tako te- koč, da bodo roman vsi z veseljem prebrali. Tudi avtor si je želel, da ne bi zvenel kot učbenik zgodovine. Roman v grobem spremlja tri protagoniste iz različnega verske- ga in političnega ozadja. Njihova usoda se na usoden način poveže prav na antičnem Ptuju. Vsak od njih ima samosvoj karakter, nekako pa jih druži pokončna drža in skrb za sočloveka. Priče smo dramatič- nim dogodkom tistega časa (kuga, vojna z Germani, migracije, požar, različne verske skupine, Komodo- vo čudaštvo ...). Ptuj – mesto migrantov Roman je časovni stroj, vržen v antični čas. Pri tem so bili avtorju v veliko pomoč ptujska arheologija, ptujski muzej, veliko strokovnih po- govorov in tudi splet. O antičnem Ptuju, ki je bil duhovno izjemno bogat, vemo veliko, še vedno pa ne vemo, kje so bili amfi teater, forum, center, hipodrom, vojašnica. Za ta območja je moral vklopiti domi- šljijo, če je želel, da so del zgodbe romana oz. glavnih protagonistov romana. Ptuj je bil mesto migrantov, mes- to, v katerem se je naselilo veliko ljudi. Največji navdih za njegov ro- man pa je bil Viktorin Ptujski oz. to, kar je o njem znanega iz fi loloških, teoloških in zgodovinskih študij. Av- torja je še posebej zanimalo, kaj se je zgodilo, da je Ptuj po letu 320 že v celoti krščanski. „Mi smo otroci migracij ...“ Eno izmed zelo pomembnih spo- ročil Cestnikovega romana je, da spoštujemo prednike, mrtve, vsaka generacija se mora to znova učiti. Potrudil se je, da so vsi resnični liki njegovega romana pozitivni. Aktu- alna tema so tudi migracije. Mi smo otroci migracij, če jih ne bi bilo, bi bili danes na tem prostoru lahko Italijani, govorili bi jezik, podoben romunskemu. Tudi prvo krščanstvo se je večinoma širilo z migracijami. Danes se stremi k demonizaciji mi- gracij, čeprav so te naraven pojav, ki prinese marsikaj dobrega, pou- darja Branko Cestnik. Predstavitev romana Branka Cestnika je s pe- smijo pospremil MePZ sv. Viktorina Ptujskega, pod vodstvom zboro- vodkinje Sonje Winkler. V novi zgodbi, ki jo že piše, se bo Branko Cestnik posvetil zgodbi o Viktorinu Ptujskem, ki jo želi zapisa- ti moderno in drzno. Foto: Črtomir Goznik Branko Cestnik je na adventnem večeru Društva izobražencev Viktorina Ptujskega predstavil svoj prvi (učni) roman z naslovom Sonce Petovione. Kot piše v utemeljitvi Prešerno- ve nagrade, je Kerbler nedvomno osrednja osebnost slovenske foto- grafi je: »Njegov fotografski opus je čudovita freska bivanja in živ- ljenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in tudi laična javnost. Kerbler je nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovor- nostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografi je in vzpostavil referenč- ni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove.« Ptujčan Stojan Kerbler se s fotografi jo ukvarja že 60 let, a to ni bila njegova redna služba. Dejal je, da je njegova fo- tografi ja ravno zato takšna, kot je, saj se je lahko sam odločal, kaj bo fotografi ral. Ob tem se mu zdi zani- mivo, da ga štejejo »za fotografa na domačem dvorišču«, saj je fotogra- fi ral najprej na Ptujski Gori, potem v Ptuju in Halozah, zdaj spet v Ptuju in okolici. »Se pravi, da slikam tisto, kar res zelo dobro poznam,« je do- dal. Svojih motivov torej ni našel po vsem svetu, nikoli ni fotografi ral ekscesnih situacij, ki so za foto- grafi jo tako značilne, temveč je z ustavljenimi pogledi ustvaril nepo- zabne, tople podobe neizbežnega toka vsakdanjega življenja. To pa je možno udejanjiti le tedaj, ko si eden od njih, enak, občutljiv človek med ljudmi, s spoštljivo kamero ob sebi. »Navkljub novim trendom, digitali- zaciji fotografske slike, sodobnim orodjem vrednotenja fotografske podobe se Kerblerjev 60-letni opus spretno izmika označbam, posplo- ševanju in prehitrim in navideznim analogijam. Ostaja sam svoj, ne- presegljiv in neizmerno dragocen dokument avtorjeve ljubezni do sočloveka,« je v utemeljitvi še zapi- sal Boris Gaberščik. Drugi letošnji veliki nagrajenec, koreograf in plesalec Milko Špa- remblek, sodi v generacijo svetov- no znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi raz- mišljanja o plesu v današnjem času. Šparemblek je z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo najstarejši še aktivni koreograf na svetu, njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dram- skih predstav. Slovenija  Stojan Kerbler prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Prešernovo nagrado razumem kot priznanje slovenski fotografi ji Ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev je dobitnik nagrade za življenjsko delo, fotograf Stojan Kerbler iz Ptuja dejal, da nagrado razume kot priznanje klasični avtorski fotografi ji in pa priznanje slovenski fotografi ji nasploh. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  17. januarja 2020Nasveti14 Približno med 3 in 7 % vseh mačk razvije omenjeno motnjo. Pri tem lahko razvijejo obnašanje, kot je pretirano umivanje kožuha, nepre- stano mijavkanje, sesanje blaga, ki spominja na sesanje seskov pri mladičih, zauživanje nehranljivih snovi oziroma tujkov. V raziskavah, s katerimi so želeli odkriti vzrok, se je največkrat pojavljala sprememba okolja, stresni dogodki, kot so ne- naden odhod lastnika, ki je bil prej ves čas z muco, bodisi za daljši čas ali pa le za nekaj ur, odselitev ali smrt živali, s katero je mačka žive- la dlje časa. Odkrili so tudi, da so za takšno motnjo predisponirane siamke in birmanke ter vsi mešanci s tema dvema pasmama. Motnja se najpogosteje pojavi pri dveh letih starosti, čeprav se prvi znaki lahko pojavijo že pred tem. Diagnozo kompulzivna motnja mačk lahko postavimo šele, ko iz- ključimo vse druge medicinske te- žave. Pri tem je najpomembnejše, da lastnik budno spremlja mačko čez dan in redno beleži pojavljanje ter čas neželenega obnašanja. V pomoč je tudi, če takšno vedenje ujamemo na kamero. Pretirana nega kožuha se odraža predvsem na trebuhu, notranjih de- lih stegen ter sprednjih okončin in hrbtu. Pri tem se mačke lahko ližejo tako dolgo, da na teh predelih osta- nejo brez dlake ali celo poškodujejo kožo do te mere, da pride do večjih ran. Razvije se pri kar 60 % živali s CD. V 20 % primerov mačke zauživa- jo predmete, ki niso hranljivi in jih lahko označimo kot tujke. Pri tem največkrat zaužijejo niti, vezalke, manjše plastične in gumijaste pred- mete, papir ali karton. Razvije se predvsem pri mačkah, ki sesajo tka- nino in ob tem zaužijejo tudi kakšno nit, iz katere je tkanina. Zdravljenje kompulzivne motnje je zelo težko. Veterinar skupaj z lastnikom poskuša odkriti vzrok za nastanek. Pri zatiranju motnje je najpomembnejše, da lastnik posku- ša preprečiti pojavljanje nezažele- nega obnašanja s preusmerjanjem pozornosti. To naj stori na umirjen način, saj z dretjem, ploskanjem ali fi zično silo povzročimo živali stres in tako še poglobimo motnjo. Pre- usmerimo pozornost z igro, tako da uporabimo najljubšo igračko naše muce in se z njo igramo vsaj 5 do 10 minut, da pozabi, kaj je počela pred igro. Če do igračke ne moremo v trenutku, ko se pojavi motnja, po- tem nezaželeno obnašanje prekine- mo tako, da mi nismo neposredno vpleteni v proces, torej tako, da spustimo knjigo, ki povzroči hrup, ali v bližino muce vržemo mehko blazino, čemur naj vseeno sledi igra. Konstantno prekinjanje takšnega obnašanja zmanjša pogostost po- javljanja, vendar ga le v približno 30 % primerov popolnoma odstrani. Pri tem zdravljenje nadgradimo še z omejevanjem muce na prostore, ki nimajo nevarnih predmetov, če le-te zauživa, z ovratnikom ali oble- ko, če se pretirano umiva, in oboga- titvijo prostora z mačjimi feromoni (elektronska naprava, ki jih kontinu- irano sprošča v prostor). Če povzamemo, gre za motnjo, ki je v večini primerov neozdravlji- va in se pogosto konča s tem, da lastniki preprosto obupajo ali celo evtanazirajo muco, saj prihaja do konstantnih samopoškodb, zato je pomembno, da prve znake opazi- mo zgodaj in jih poskušamo zatirati že v kali. Tačke in repki Kompulzivna motnja mačk Kompulzivna motnja mačk je stanje, pri katerem se pojavlja ponavljajoča motnja v ob- našanju, brez kakršnegakoli opaznega vzroka. Takšno obnašanje je največkrat posle- dica frustracije, stresa ali ločitvene tesnobe od lastnika in predstavlja nevarnost za samopoškodbo mačke. Foto: M24 Foto: Tilen Mlakar Kakšne težave ali zaplete lahko pričakujete po prebolelem srčnem infarktu Kljub učinkoviti oskrbi bol- nika v akutni fazi je treba ve- deti, da dolgoročni vzroki in posledice ateroskleroze ostaja- jo, zato so bolniki po akutnem srčnem infarktu še posebej ogroženi zaradi morebitnih ponovnih infarktov ali drugih oblik aterosklerotične bolezni. Pri bolnikih po akutnem srč- nem infarktu obstaja več kot 40 % absolutno tveganje, da bodo v 10 letih ponovno utrpeli in- farkt. Pogosteje se pojavlja angi- na pektoris (bolečina v prsih), ki je znak slabe preskrbljenosti srčne mišice s kisikom zaradi zoženih žil. Zaradi brazgotin, ki ostanejo na srčni mišici, se pogosteje pojavljajo motnje srč- nega ritma. Kadar je bil pri srč- nem infarktu prizadet večji del srčne mišice, se lahko razvije popuščanje srca, ki se kaže z ut- rujenostjo, oteženim dihanjem in/ali otekanjem okončin. Oce- njujejo tudi, da se pri eni četrti- ni bolnikov, ki so utrpeli akutni srčni infarkt, razvije depresija. Kaj lahko sami storite za obvladovanje posledic srčnega infarkta Najpotrebnejša je skrb za zdrav način življenja, ki zajema opuščanje kajenja, vzdrževanje primerne telesne teže, redno telesno dejavnost in zdravo, uravnoteženo prehrano. Ob tem je treba slediti navodilom zdravnika ter redno jemati predpisana zdravila. Osnovno o prehrani: • petkrat dnevno je treba uživati sadje ali zelenjavo (400–500 g dnevno), • namesto ostalih maščob naj se uporablja olivno olje, • zmerno se uživajo mlečni izdelki, ribe in perutnina, • omejiti je treba uživanje rdečega mesa, • z mesnin se odstrani vsa vidna maščoba, • treba se je izogibati ocvrti prehrani, • omeji se uživanje jajc, • vino se uživa v majhnih količinah, • maslo in smetana se nado- mesti z margarino, • omeji se uživanje soli, • omeji se uživanje sladkarij. Telesna dejavnost je učin- kovita takrat, ko je redna in ko vztrajamo daljše obdobje. Razi- skave so pokazale, da so največ- je koristi pri vadbi, ki traja 12 Mobilni telefoni so v zadnjih dvajsetih letih preplavili naš pla- net in skoraj ni ga, ki te čudežne napravice, ki ne omogoča samo klicanja in branja kratkih sporočil, temveč tudi fotografi ranje, iska- nje novih lokacij, večne ljubezni in skritih kotičkov, ne bi imel. Mo- bilni telefon je otrokom skorajda položen že v zibelko in triletniki že sami izbirajo risanke na me- niju, a ob tem pozabljamo, da te super naprave, ki poskrbijo, da otroke prijetno uspavajo oziroma vsaj umirijo, tudi precej negativno vplivajo na razvoj in zdravje. Zato naj o tem, kako in koliko so mo- bilni telefoni primerni za otroke, vsak presodi sam. V nadaljevanju zgolj opozarjamo, kako slabo se- vanje vpliva na odrasle. »Spanje« ob mobilnem telefonu Kot že omenjeno v uvodu, mo- bilni telefoni neprestano odda- jajo signal, pravzaprav delujejo v smislu neprestanega oddajanja in prejemanja elektromagnetnih valov oziroma radijskih valov. Raziskave so pokazale, da seva- nje dolgoročno negativno vpliva na delovanje možganov in njihov razvoj. Prav tako motijo kvalite- ten spanec obvestila in sporočila, ki prihajajo na vaš telefon med vašim spanjem. Zato strokovnjaki svetujejo, da delovanje mobilnih telefonov v času spanja omejite na letalski način. Še bolje pa bo, če ga boste popolnoma izklopili ali hranili v drugi sobi, medtem ko spite. Prekomerna izpostavljenost svetlobi Strokovnjaki so ugotovili, da svetloba, ki jo oddaja telefon, zavira delovanje melatonina, hor- mona, ki uravnava vaš spanec. Zato mobilnika pred spanjem ni dobro uporabljati, saj bo pregnal vašo utrujenost in potrebo po spanju. Svetloba lahko povzroča tudi glavobol in težave z očmi in vidom. Strokovnjaki zato svetuje- jo, da če imate možnost, zvečer svetlobo spremenite na nočni na- čin gledanja. Pomagajmo si  Koliko nevarnosti nam prinašajo naši mobilniki Brez njih ne gre Verjetno nam ni treba omenjati, da mobilni telefoni tudi v času nedelovanja oddajajo radiofrekvenčne valove. Zato med spancem, če imate mobilni telefon na nočni omarici, vključite letalski način. tednov ali dlje. Vadba mora biti majhne do zmerne intenziv- nosti, še najpomembnejše pa je, da je prilagojena posamezniku. Z rehabilitacijo in telesno dejav- nostjo se začne že v bolnišnici in nadaljuje v zdravilišču, kjer se bolnik tudi priuči nekaterih vaj. Ker se pred začetkom vadbe oceni tudi telesna zmogljivost, se lahko napornost vadbe pri- lagodi posamezniku. Predvsem je pomembno, da bolnik vadbo nadaljuje tudi doma, še najbolje celo življenje. Vaditi je treba tri- do petkrat tedensko. Osnovni opis vadbe: • 15-minutno ogrevanje, • 20–30 minut aerobne vad- be (aerobne vaje, kolesarjenje, hitrejša hoja, tek, veslanje, pla- vanje ...). Zmerno intenzivna je vadba takrat, ko je bolnik zadihan, a še lahko normalno govori, • 10-minutno ohlajanje, • 10-minutno sproščanje. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Zdravstveni nasveti Bolnik po srčnem infarktu (1) Srčno-žilne bolezni vsako leto ugasnejo 17,3 milijona življenj in so tako na vrhu lestvice krivcev za prezgodnje umiranje svetovnega prebivalstva. V Sloveniji doživi srčni infarkt oz. akutni koronarni dogodek okoli 5.000 bolnikov na leto. Soočijo se s stiskajočo ali pekočo bolečino v prsnem košu, ki v mirovanju ne popusti in se ne spreminja z diha- njem ter položajem telesa, se pa lahko širi v vrat, roki ali žličko. V nadaljevanju prispev- ka pa se osredotočamo na težave, zaplete in rehabilitacijo po prebolelem infarktu. Foto: M24 Foto: Dreamstime/M24 Nevarnost za pojav rakavih obolenj in tenosinovitisa O tem, ali lahko mobilni telefon povzroči rakava obolenja, je bilo narejenih več študij in raziskav, a se strokovnjaki še zmeraj povsem ne strinjajo. Kljub temu pa naj bi obstajale povezave. Rakava obolenja bi naj povzročal predvsem njihov 900-megaherčni oddajni signal, zaradi katerega se mobilni telefon tudi pogosto pregreva. Koža tako absorbira toploto vsakič, ko telefon držite blizu telesu. Čeprav ni drugih dokazanih radiofrekvenčnih učinkov sevanja na telo, pa vemo, da se absorpcijsko razmerje drastično zmanjša, če telefon držimo proč od telesa. Zato strokovnjaki priporočajo uporabo slušalk ali zvočnika, medtem ko telefonirate. Ugotovili so tudi, da so lahko mobilni telefoni vzrok za prenekatero deformacijo. Povzročijo lahko tako imenovani tenosinovitis, kar je vnetje kitne ovojnice, tetive ali tkiva. Pojavi se lokalna bolečina, navadno prsta ali roke in občutek mišične oslabelosti na prizadetem mestu. Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  17. januarja 2020 Za kratek čas 15 ČKALJA - vzdevek srbskega komika Miodraga Petrovića, ROSOMAH - medvedu podobna kuna, VARIOLA - koze, KNEŽA - kraj na Tolminskem ob Bači in njenem istoimenskem pritoku V vsako vodoravno vrsto vpišite po dve ali tri besede, ne da bi vmes postavljali črna polja. OKVIRI 1 pastir in predelovalec mleka na planini - velika ptica z dolgim vratom in dolgimi golimi nogami, tudi naprava za dviganje tovorov 2 energent za ogrevanje, sestavljen pretežno iz metana (dve besedi) 3 turški predsednik (Recep Tayyip) - rt na severu nemškega otoka Rügen z ostanki slovanskega svetišča in naselbin 4 vzdevek pokojnega srbskega komika Miodraga Petrovića - medvedu podobna čokata kuna, žeruh 5 velik ameriški parkovni iglavec - država v notranjosti jugovzhodne Afrike ob jezeru Njasa 6 naselje med Šenčurjem in Preddvorom - krščanska molitev 7 naša vrhunska vinarja (Marijan in Edi) - kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ter njen plod 8 močno, nenadno kratkotrajno čustvo - dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov - ime nekdanjega romunskega tenisača Nastaseja 9 ime angleškega igralca Craiga, enega od Jamesov Bondov - preučevalec bolezni s preiskovanjem tkiva 10 ime pisatelja Tavčarja - nekdanji švedski teniški as (Björn) - letopis, kronika 11 dodatno tekmovanje izločenih tekmovalcev, ki omogoči uvrstitev v nadaljnje tekmovanje - plesna skupina Iztoka Kovača (dve besedi) 12 začetek opravljanja funkcije ali dejavnosti po kom - trava tretje košnje 13 južnoameriški glodavec z dragocenim krznom sive barve, tudi vrsta kunca - bombažna, poliamidna, živčna ? Črke iz vodoravnih vrst sestavljajo tudi besede, ki tečejo po okvirih v smeri urinega kazalca. V pomoč je v vsakem okviru že vpisana prva črka prve besede. Prvi okvir: okvir z naboji za strelno orožje - bordel (dve besedi) - prebivalec dežele piramid - klica - naši igralci (Dare, Iztok, Domen, Vid …) - malopridnež, ničvrednež - mednarodni klic na pomoč - pesniška zbirka Otona Župančiča (dve besedi) Drugi okvir: del Moskve, nekdaj rezidenca ruskih carjev in sedež vlade - velika kovinska posoda za dviganje premoga ali rude po jašku - strelna odprtina v obzidju - medicinsko ime za koze - ime igralke Krajnc Bagola - naša nekdanja alpska smučarka (Nuša ? Babnik) - krvoločna divja žival - izgnanka iz raja - rezina mesa Tretji okvir: odvisnik od mamil - ime ameriškega pisatelja Poeja (Edgar ?) - kraj na Tolminskem ob Bači - šibkejši veter - pasma velikih psov, „nežni velikan“ (dve besedi) Četrti okvir: izdelovalec obutve - slovita napolitanska pesem (tri besede) - spomenik na grobu Peti okvir: gradbena, gramozna, kraška ? - kroglica iz mletega mesa, kuhana v omaki - tekstilni izdelek za pletenje Šesti okvir: krepelce Marko Bertoncelj Teden bo zaznamovan s fi - nančnimi prilivi in ugodnimi povezavami. Končno boste sto- pili v ospredje in s svojim zna- njem pomagali drugim. Na delovnem mestu bo zanimivo in zdelo se bo, da boste morali nekoliko počakati in premisliti. Narava bo vir navdiha in spro- stitve. Srečen dan: četrtek. Pogovor bo prinesel neko rav- novesje in povečano čustveno skladnost. Tako je pred vami prijeten teden in zadeve se bodo odvijale tako, kot si želite ali pričakujete. Modro bo, da boste sledili notranjemu sme- rokazu in se izrazili skozi raz- lične oblike umetnosti. Služba: spremljale vas bodo ugodnosti. Izzive, ki jih pripravlja življe- nje, boste sprejeli z odprtimi rokami. Spoznali boste, da v ljubezni lahko veliko naredite sami. Potrudili se boste in sto- pili korak naprej. Romantična doživetja vam bodo dala krila in tako bo vse bolj harmonično. Na delovnem mestu se pazite pretirane površnosti. Službene obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevale. Toda konec dober, vse dobro. Po- membno bo, da se boste tudi sprostili in harmonično pogle- dali na življenje okoli sebe. Te- lesu v naravni obliki dovajate več vitaminov in mineralov. V ljubezni bo mnogo sladkih tre- nutkov. Globoko v sebi boste našli moč in stopili korak naprej. Pribli- žali se boste ljudem in jim po- magali tako s svojim znanjem, kot tudi izkušnjami. Prožnost na delovnem mestu se bo obre- stovala. Nakazano je, da boste doživeli tudi kar nekaj prije- tnosti in da obstaja možnost kratkega oddiha. Naredili boste načrt in tako stopili v ospredje. Omenjeno vam bo uspelo na instinktiven način. Notranja odgovornost in delavnost prinašata uspehe in dodatno motivacija. Ugo- dnosti bodo vezane na denarne prilive in razrešili boste nekaj, kar je v povezavi s preteklostjo. Odločno boste odšli naprej! Čeprav boste nekoliko obreme- njeni, se bodo stvari odvijale v vašo korist. Na delovnem mes- tu se bo našla paleta ugodnih rešitev. Čustveno se boste bolj zapirali vase in premišljevali. Ugodno bo deloval sprehod in izpolnila se vam bo srčna želja. Ključno vlogo bodo imeli tudi prijatelji. Teden, ki je pred vami, bo v osnovi namenjen učenju in pridobivanju znanja. Nada- ljevala se bo paleta dobre volje in delovne obveznosti prina- šajo ugoden razplet. Razbrati je, da vam bodo zvezde name- njene v ljubezni in da si boste znali vzeti čas zase in za tisto, kar vas veseli. Harmoničen teden prinaša mnogo ugodnosti v povezavi s prijateljstvom in navezova- njem kontaktov. Pričakovati je paleto znanj in možnosti za razvoj na delovnem mestu. Nekatere dogodke boste želeli prehitevati, ampak se vseh ne bo dalo. Pravilno bo določiti meje in pravila igre. Doživeli boste notranji mir in razcvet na duhovni ravni. Skozi omenjeno boste spoznali, da pojem resnice sega dlje. Is- točasno boste predali v večnost strahove in omejitve. Imeli boste možnost blagosloviti sebe in narediti nekaj pozitivnega zase. Na delovnem mestu boste cveteli. Našli boste navdih in tako pogumno stopali naprej. Ve- liko možnosti boste imeli, da se dokažete skozi svoje delo in obveznosti. Odgovornost vam bo dala krila in obstaja veliko priložnosti za službeno doka- zovanje. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Prijetne besede bodo balzam za dušo. Finančne situacije vnašajo ugodnosti in odločno boste za- govarjali svoje stališče. Na de- lovnem mestu bo čas obarvan v pisane barve. Nekaj več zatišja bo v ljubezni – morda boste morali vi narediti prvi korak. Seveda boste našli tudi navdih za ustvarjanje v kreativnem in umetniškem smislu. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Tedenski horoskop od 17. do 23. januarja Petek, 17. januar 09:00 Kog, prostori KS, Antonovanje na Kogu, Antonov pikado z lokalno ponudbo na stojnicah 15:00 Ptuj, ob bloku na Osojnikovi c. 21, odprtje parka za prosto sprehajanje psov 15:00 Ormož, Dom kulture, Spodbujanje evropskega načina življenja, krepitev solidarnosti in medkulturnega dialoga, slavnostno odprtje in delavnica izdelovanja tradicionalnih izdelkov iz Poljske, Hrvaške ..., delavnica ob 16.30 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, predstava Jesenska poroka 2 – ODPADE 18:00 Ptuj, Dom krajanov Rogoznica, predstava Medeni tedni 18:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Lee Bosilj Pustni karneval 18:30 Ptuj, galerija Art Stays, pogovor z umetnico, fotografi njo Sandro Požun, pogovor vodi Doroteja Kotnik 19:00 Grajena, kulturni dom, predstava Gospod poslanec 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Amaterji, za izven Sobota, 18. januar 09:00 Formin, vaško-gasilski dom, 3. sejem in razstava korantove opreme, med 9. in 19. uro 10:00 Ptuj, grad, Bela zima, muzejska delavnic za družine 10:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, predstavitev programa Evropska solidarnostna enota in predstavitev projektov 13:00 Ptuj, romanski palacij gradu, 6. festival mladih vin Srednjih Slovenskih goric in Haloz, Veni, vidi, vino mlado, predstavitev 20 vinarjev, 60 vzorcev vin, ogled grajske kleti z zbirko vinogradništva, štajerska kulinarika 15:00 Kog, OŠ, Antonovanje na Kogu, čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem in 12. razstava na temo reje prašičev, odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnica z lokalno ponudbo, prihod Matjašeka I. Kogovskega, srečelov za Matjašekovega gujdeka, animacija za otroke 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, predstava Jesenska poroka 2 – ODPADE 18:00 Ormož, Grad, Pod krili ptic, muzejski večer, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 18:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, predstava Norci 18:00 Lancova vas, vaški dom, pevke, pevci, godci Lancova vas 2020 18:00 Stoperce, Dom krajanov, 11. Antonova prireditev z gostujočimi folklornimi skupinami 19:00 Grajena, kulturni dom, predstava Gospod poslanec Nedelja, 19. januar 08:00 Kog, Antonovanje na Kogu, romanje k sv. Antonu Puščavniku in sv. maša, 11. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov 09:00 Formin, vaško-gasilski dom, 3. sejem in razstava korantove opreme, med 9.00 do 17.00 10:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., Stop tremi, vikend delavnica javnega nastopanja 12:00 Grajenščak, posestvo BKŠ Ptuj, praktični prikaz rezi vinske trte in pohod na Vincekovo rez na Grajenščaku, pohod ob 8.30 na posestvu Biotehnične šole Grajenščak 15:00 Grajena, kulturni dom, predstava Gospod poslanec 16:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, predstava Jesenska poroka 2 – ODPADE Ponedeljek, 20. januar 10:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Umovadba 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ, prireditev Kažipot do odličnosti v okviru skupnega roditeljskega sestanka 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, potopisno predavanje Aleša Juvanca, Kolesarska pot po Bližnjem vzhodu in Afriki Mestni kino Ptuj Petek, 17. januar: 16:00 Dolittle; 18:00 Polsestre; 20:00 Moj najboljši profi l. Sobota, 18. januar: 16:00 Dolittle; 18:00 Moj najboljši profi l; 20:00 1917. Nedelja, 19. januar: 16:00 Dolittle; 18:00 Polsestre; 20:00 Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  17. januarja 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te dn ik .s i Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija EKSKLUZIVNO SLADKA SKRIVNOST MAJE GERŠAK IN GAŠPERJA RIFLJA Spomladi bosta zibala! Z LUKO BASIJEM? TJAŠI KOKALJ JERALA JE ODLEGLO Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 17 Ilija Martinović je igralec, ki si ga je mnogo agentov zapisalo v svoje beležnice v jesenskem delu sezone. Je izstopajoča fi gura obrambne vrste Aluminija, njen komandant in najbolj glasen mož. 25-letni Črnogorec je obenem ljubljenec navijačev, izbrali so ga celo za najbolj priljubljenega. Glede na to, da mu poleti preteče pogodba z Aluminijem, je veliko vprašanje, ali ni celo že odigral zadnje tekme v rdeče-belem dresu … Kako si preživel dopust, si se odpočili? I. Martinović: »Sem, napolnil sem baterije. Vesel sem bil sreča- nja z domačimi, s katerimi se nisem videl od poletja. Zelo mi je godilo, tudi potreboval sem ta odmor po naporni sezoni. Sedaj sem znova sproščen in pripravljen za nove napore. Moje načelo je, ko se dela, se dela, ko pa se uživa, pa se uživa, čeprav gre pri slednjem za kratko obdobje. Sebi v tem kratkem času dovolim nekaj hedonizma, uživa- nja, tako iščem nujno potrebno ravnotežje v življenju.« Na družbenih omrežjih smo te lahko na nekaterih fotografi jah videli tudi s kitaro v roki. I. Martinović: »Sem patološko radoveden človek, vedno si želim odkrivati nove in nove stvari, ki niso vezane samo na šport oz. na nogomet, ki je seveda moja priori- teta v življenju. Tako si širim obzor- ja tudi na drugih področjih, glasba je pri tem zelo pomembna in je zame nekakšen fi lter ob raznih tež- jih izzivih. Je nekakšen pristan, kjer se lahko umirim.« »Obožujem rock'n'roll in Elvisa Presleya« Kakšne vrste glasbo pa najraje poslušaš? I. Martinović: »Večino je to tuji rock, obožujem rock'n'roll in Elvisa Presleya. Njega celo preučujem, analiziram, gledal sem tudi njego- ve fi lme – vse, kar je povezano z njim.« Te ob nogometu zanimajo še kakšni drugi športi? I. Martinović: »Pri meni so športi razdeljeni na nogomet in na ostale športe. Daleč največ gledam nogo- met, vse ostalo je nekako bolj ob- robno, morda občasno ujamem le kakšne tekme reprezentance moje države, Črne gore, v katerem koli športu.« Sedaj je začetek novega prip- ravljalnega obdobja: v kakšni kon- diciji si prišel na zbor? I. Martinović: »V solidni; ne mo- rem reči, da sem že 100 % priprav- ljen, to bomo vsi skupaj dosegli skozi priprave. Vsi smo pred odmo- rom dobili program dela, ki sem ga seveda tudi izpolnil. Kakšen dan ali dva sem zaradi objektivnih razlo- gov zamudil na zbor, a bom vse nadoknadil. Poslušam trenerja in počasi bom sebe preklopil na hit- rost, ko bom lahko napredoval iz dneva v dan.« Tega dela priprav igralci običaj- no ne marate. Je tudi pri tebi tako? I. Martinović: »Seveda je, a smo tega že navajeni. Toliko let že vemo, kaj nas čaka vsako zimo in poletje, da se temu prilagodimo. Sedaj trpimo, da bomo potem v prvenstvu ustrezno pripravljeni.« Verjetno pa je nekoliko lažje to prenašati ob pogledu na lestvico, kjer ste na 2. mestu. I. Martinović: »Vse, kar smo naredili doslej, nam seveda prina- ša določeno zadoščenje in zado- voljstvo, tako želimo tudi nadalje- vati. Težki treningi čez poletje so nam jeseni velikokrat pomagali – ko so tekmeci padali, smo mi 'sto- pili na gas' in tudi na ta način dobili nekaj tekem.« Ob dobri telesni pripravljenosti je bila vaša močna stran granitna obramba. I. Martinović: »Absolutno! Trener je od nas zahteval veliko teka, gib- ljivosti, pritiska in agresivnosti, še posebej v fazi obrambe – pa seve- da tudi v napadu. V precej tekmah smo se v teh elementih še posebej izkazali pri branjenju, v zaključnem delu jeseni pa so prišli do izraza tudi naši napadalci. Tega sem bil izjemno vesel, to je bila zanje nagrada, saj so z nami v prvem delu zelo trpeli v obrambnih nalogah.« Na nek način si poveljeval celot- ni obrambi, zato te verjetno veseli dejstvo, da je Aluminij prejel naj- manj zadetkov med vsemi ekipa- mi v 1. ligi – na 20 tekmah le 19. I. Martinović: »To so na nek na- čin moji goli: napadalci jih dejansko zabijajo, obrambni igralci pa jih želimo prejemati čim manj. To mi veliko pomeni, ker sem po osnovni igralski izobrazbi seveda branilec in skrbim za to, da ekipa čim bo- lje zapira vse dostope do gola. To vlogo mi je zaupal trener, sam sem slepo verjel, da jo lahko izpolnim. Te vloge 'poveljevanja' obrambi nisem nikoli zlorabljal, vedno sem delal v korist ekipe in njenega naj- boljšega rezultata.« Koliko bi ti pomenilo, če bi kak- šen gol tudi sam zabil? I. Martinović: »Veliko bi mi po- menilo, komu pa ne bi! A vse ob svojem času, imam še veliko ele- mentov, ki jih moram izboljšati. Še zdaleč nisem najboljši, niti najbolj pameten, vendar vem, kje bo še potrebno vložiti veliko dela, da bi začel polniti statistiko doseženih golov. To so novi izzivi že v tem pripravljalnem obdobju.« Odkar si poleti leta 2017 prišel v Kidričevo, si zelo izboljšal svojo igro. Kam segajo tvoje želje v no- gometnem razvoju? I. Martinović: »Hvala za kompli- ment! Tudi sam mislim, da sem iz- boljšal svojo igro, kar pa je seveda proces, ki zahteva svoj čas. Takrat sem se prvič preizkusil izven meja moje države, star pa sem bil 23 let. Proces prilagoditve in navajanja na novo okolje je bil kar težak, a sem na koncu s trdim delom in vero vase našel pravo pot in se izboljše- val iz dneva v dan. Kar pa se tiče nadaljnjega razvo- ja, pa bi mi zagotovo največ po- magal odhod v močnejšo ligo, kjer bi se moral kosati z močnejšimi in kvalitetnejšimi tekmeci, na boljših igriščih in večjih stadionih. Vsak igrač sanja o tem, tudi pri meni ni nič drugače. Moje iskreno mnenje je, da je sedaj tudi prišel čas za to!« Veliko je govoric o tem, da si te v svojih sredinah želi videti precej klubov. I. Martinović: »Interes je, to vem, a podobno velja tudi za števil- ne moje soigralce. Nisem samo jaz igral dobro v jesenskem delu, v Alu- miniju je še veliko drugih zanimivih in kvalitetnih igralcev. Verjamem, da se bo do konca prestopnega roka zame našla ustrezna rešitev, ki bo ustrezala klubu in meni. Po eni strani o tem govorim s težkim srcem, po drugi strani pa vsi skupaj delamo za to, da napredujemo, tako v službah, kot tudi športniki v svojih igralskih karierah. Bo pa del mojega srca vedno ostal tukaj v Kidričevem. Slovenija je država, ki je meni veliko prinesla.« Si ljubljenec navijačev v Kidričevem, izbrali so te za naj igralca jeseni. Kakšen je tvoj komentar na to? I. Martinović: »Zame je to izjemno zadoščenje in mi res veliko pomeni. Vsem je jasno, da igralcem iz tujine ni lahko osvojiti srca navijačev, sploh zaradi tega, ker je tu toliko domačih igralcev, ki so odlično odigrali celotno jesen. Zaradi tega mi ta izbor daje ogromno dodatno energijo za nadaljevanje kariere. Iskreno se jim zahvaljujem za vso podporo.« Jože Mohorič Strelstvo Kuharičeva do dveh bronastih odličij Stran 19 Tenis Tami lahko pride do dvoboja s Sereno Williams Stran 19 Nastja Čeh »Povečati delež domačih igralcev« Stran 18 ŽRK Ptuj Novo vodstvo, novi igralki, cilj obstanek Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si »Vpoklic v reprezentanco Črne gore bi bila krona moje kariere« Dotakniva se še reprezentance Črne gore. Kaj bi ti pomenil vpoklic v izbrano vrsto? I. Martinović: »To je zame težka tema, saj sem velik patriot. Og- romno bi mi to pomenilo, to so moje največje sanje v karieri, vse ostalo – tudi prehodi v največje klube – ne bi bilo takšnega pomena. Vpoklic v reprezentanco Črne gore bi bila krona moje kariere. Upam, da se bo to že v kratkem zgodilo.« Nogomet  Ilija Martinović, Aluminij »Verjamem v rešitev, ki bo ustrezala klubu in meni« Foto: Črtomir Goznik Ilija Martinović: »Imam še veliko elementov, ki jih moram izboljšati. Še zdaleč nisem najboljši, niti najpametnejši, vendar vem, kje bo še treba vložiti veliko dela, da bi začel polniti statistiko doseženih golov. To so novi izzivi že v tem pripravljalnem obdobju.« Petek, 17. januar 2020, bi lahko bil veliki dan za futsalerje Tomaža, trenutno petouvrščeno ekipo 1. SFL. „Res je! Imamo izjemno pri- ložnost, da se prvič v zgodovini kluba uvrstimo na zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Pred te- dnom dni nam je uspel podvig, da smo prvič v zgodovini ugnali desetkratne državne prvake Liti- jane in dokazali, da smo v odlični formi. Zaostanek za Oplastom je minimalen (rezultat prve tekme v Kobaridu je bil 2:1 za Oplast, op. a.) in verjamem, da s pomočjo polne dvorane lahko uresničimo svoje sanje. Ob tej priložnosti bi povabil ljubitelje futsala, da pridejo v Ljut- omer in nam s svojim navijanjem pomagajo k zgodovinskemu uspe- hu,“ nam je zaupal mladi predse- dnik kluba Mitja Novak. Petelini so v zadnjem mesecu v odlični formi, saj so na sedmih tek- mah zabeležili štiri zmage, dva re- mija in poraz proti Dobovcu (3:4), ki bi se mu tudi lahko izognili. Na zadnjih treh domačih tekmah so v Ljutomeru visoko ugnali Sevnico (4:0), Bronx iz Škofi j (8:3) in Litijo (8:0). „Smo v zelo dobri formi, kar je tudi posledica vse boljši uigra- nosti ekipe. Z Oplastom smo letos že odigrali tekmo v Ljutomeru, in sicer oktobra v 5. krogu. Izid je bil 1:1, za nas pa je to bila prva točka v sezoni 2019/20. Oplast je v zadnjem krogu zmagal v Ško i Loki (6:4) in pokazal, da se prav tako nahaja v odlični formi. Pred nami je težka tekma, mogoče celo s podaljški. Za takšne tekme športniki živimo in treniramo. Skupaj s soigralci se že veselim petkovega izziva in ver- jamem, da smo sposobni uvrstitve na zaključni turnir pokalnega tek- movanja,“ je dodal kapetan ekipe Urban Goričan. Tekma v Ljutomeru med Toma- žem in Oplastom se bo začela ob 20.30. Na zaključni turnir se je med tednom že uvrstila ekipa Sevnice, ki je izločila Bronx Škofi je. Blizu napredovanja je še Dobovec proti Litiji (6:1) in Siliko proti Ajdovščini (5:2). Glavni favorit za osvojitev pokalne lovorike je ekipa Dobovca. UK Futsal  Pokal Terme Olimia Prvi vrhunec sezone Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 18 Nogometaši Drave so v preteklem tednu začeli priprave na spomladanski del sezone v 2. ligi. Kakšne aktivnosti pa ob tem potekajo v ozadju? Nekaj jih je pojasnil Nastja Čeh. „Trenutno vse moči usmerjamo v to, da bi sestavili konkurenčno ekipo za drugi del sezone v 2. ligi, poudarek je na angažiranju doma- čih fantov. Nekaj fantov iz mla- dinskih vrst smo priključili članski vrsti, vsi skupaj si prizadevamo, da bi tam tudi ostali in bi že spomladi dobili priložnost za dokazovanje. Tudi ostale stvari v klubu bi radi uredili na primernejši način, želimo zmanjšati stroške,“ je v uvodu dejal Nastja Čeh. Odgovoril je tudi na oči- tek, da je bilo jeseni v ekipi premalo domačih igralcev: „Ko smo pote- gnili črto, smo se tudi sami vpra- šali, zakaj je bilo tako. Sploh zaradi tega, ker so bili tudi rezultati slabši od pričakovanj. Po bitki je lahko biti pameten, a verjetno bi lahko 11. mesto dosegli tudi z večjim dele- žem naših mladincev v ekipi.“ Nekateri igralci so že odšli. Za- kaj? N. Čeh: „Imeli smo kader 22 do 24 igralcev, zato vsi zagotovo niso bili zadovoljni z igralno minutažo. Načeloma nobeden ni odšel zaradi fi nanc, ker bi mu bili veliko dolžni, vzroki so bili drugje. Nekateri so odšli v Avstrijo, drugi imajo trener- ske ambicije, npr. Neskić je eden takšnih.“ Takoj po končanem jesenskem delu sezone ste govorili o tem, da je velika večina obveznosti do igralcev poravnana. Kako pa je se- daj stanje glede sedanjih vlagate- ljev iz Nigerije in morebitnih novih iz Črne gore? N. Čeh: „Črnogorski vlagatelji so še vedno zainteresirani, a je najprej treba razčistiti z nigerijskimi. Upali smo, da bi v tem tednu že kaj napredovali glede tega, a smo dobili sporočilo, da predstavniki Dakinde prihajajo na Ptuj v začetku naslednjega tedna. V torek imamo dogovorjen sestanek. Takrat bo več znanega, v katero smer se bo zadeva obrnila. Z njimi imamo podpisane določene pogodbe, ki jih je treba obojestransko spoštovati, zato ne bomo nič storili na vrat na nos. Kot sem že rekel, imamo določene alternative, zato smo mirni.“ Članska ekipa je medtem doma začela priprave, sedaj pa je že od- potovala v Medulin. petek  17. januarja 2020Šport, pogovori18 Nogomet  Nastja Čeh, Drava Dakinda Ptuj »Povečati delež domačih igralcev« Foto: Črtomir Goznik Najboljši strelec Drave v jesenskem delu sezone Nermin Haljeta (modri dres) je trenutno na preizkušnji na Slovaškem. Velika verje- tnost je, da ga spomladi na Ptuju ne bomo več videvali ... Trenutni statusi igralcev Drave: ostajajo v Dravi: Matic Marcius, Timotej Mate, Lovro Grajfoner, Jan Novak, Medin Bajrami, Darjan Curanović, Samuel Nelson, Igro Prahič, Jasmin Dedič, Aaron Kačinari, Petar Turkovič, Fran Šlamber- ger, Sebastjan Šlak, Marko Brest, Anej Milič, Abotu Simon, Jan Raz- goršek, Niko Drevenšek, Jaša Bojnec, Dario Strah. odšli: Ante Melvan (Italija), Žan Hrastnik, Niko Vajda (Avstrija), Alen Neskič (Avstrija), Marcel Kene, Roy Rudonja, Gaby Joury. drugo: Mitja Rešek (poškodba), Nermin Haljeta (preizkušnja na Slovaškem), Luka Petek (pripravlja se z matičnim Aluminijem). N. Čeh: „Načeloma gre v Medu- linu za turnir, ampak v naših očeh gre izključno za priprave. Te so res prišle v pravem trenutku, saj so tam pogoji za delo vrhunski, zato bodo fantje lahko 11 dni oddelali na res visokem nivoju. To je največji plus tega obdobja, saj vsi dobro vemo, kakšna je v Sloveniji trenu- tno situacija z igrišči, na Ptuju pa je še dodatno poslabšana s tem, da gospodom ni uspelo poskrbeti za igrišče z umetno travo.“ Članska ekipa je trenutno preskrbljena, kako pa je z mlajšimi selekcijami? N. Čeh: „Tudi tukaj sproti re- šujemo zadeve: s selekcijami do U-11 delamo v dvoranah, kjer pa terminov zaradi zaprtega Centra ni dovolj. Za starejše selekcije se tru- dimo, da bi dobili na voljo igrišča za vadbo, da bi izpeljali trenažni pro- ces, trudimo se po okoliških obči- nah, saj gre za tekmovalne selekci- je, ki tekmujejo v državnih ligah.“ Boste na pripravah preizkušali tudi kakšne nove igralce? N. Čeh: „Tega bo veliko! Vsak, ki bo želel priti v ekipo, bo moral biti boljši od naših fantov, to je prva stvar. Druga je ta, da pri tem ne bo nobenega razmetavanja z denar- jem – na silo ne bomo angažirali nikogar, raje nadaljujemo s fanti, ki so že tukaj. Cilj je ostati v sredi- ni lestvice, kaj več je po številnih jesenskih spodrsljajih težko priča- kovati.“ Jože Mohorič Ženski rokometni klub Ptuj je edini ženski ptujski kolektiv, ki nastopa v najvišjem rangu liga- škega državnega tekmovanja. Ob splošnem pomanjkanju posluha za šport na Ptuju se v letošnji sezo- ni sooča s precejšnjimi težavami. Kljub temu so v klubu trdno prepri- čani in odločeni, da tekmovalno se- zono 2019/20 izpeljejo do konca in klub obdržijo »pri življenju«. Pred kratkim so izpeljali izredno skupščino kluba, na kateri je dose- danji predsednik Stanko Majcen podal nepreklicni odstop. Glavni razlog je navedel pomanjkanje časa za volontersko obslužbeno ukvarjanje z vodenjem prvoliga- škega kluba. Krmilo je prevzel Robi Krasnič, ki je postal v. d. predse- dnika kluba, mandat ima do 30 6. 2020. »Dosedanjega predsednika seveda razumem, saj je vodenje takšnega kluba kar precejšen zalo- gaj. Imamo nov petčlanski upravni odbor, v katerem so ob meni še Va- lerija Kolenko, Ivan Hrupič, Jasmi- na Puž in Aleš Benčič. Naš osnov- ni cilj je ta, da izpeljemo sezono 2019/20 do konca in da si zagoto- vimo obstanek v ligi,« je v uvodu povedal Krasnič. Glavna težava so seveda fi nance. »Dosedanji predsednik je klub zapustil na ničli, pomembno je, da nimamo nobenih dolgov – za to se mu najlepše zahvaljujem. A za izpeljavo sezone do konca bomo potrebovali približno 8.000 evrov, približno tri četrtine od tega gre za participacije na Rokometno zvezo Slovenije. Pospešeno iščemo sponzorje, ki bi nam pri tem pomagali. Ob tem seveda vabimo vse navijače, da našo ekipo s tribun podprejo na tekmah. Dekleta si zaslužijo podporo,« je o najbolj pereči težavi kluba dejal Krasnič. Trener ostaja Ivan Hrupič, ki bo obenem vodil tudi vse ostale se- lekcije v klubu – mladinsko, kadet- sko ter starejše in mlajše deklice. V nadaljevanju sezone, ki se začne že v soboto z domačo tekmo proti ekipi Zelene doline Žalec, bo lahko računal na dve novi-stari igralki. »V ekipo sta se vrnili Barbara Selinšek in Tea Kac, kar za to ekipo veliko pomeni. Z obema smo se pogovo- rili in sta se strinjali, da ekipi poma- gata po najboljših močeh. Z njima bo obstanek precej lažje uloviti, saj sta kljub mladosti že kar izkušeni igralki. Prav to, prvoligaške izku- šnje, pa tej mladi ekipi manjkajo. To se je lepo videlo v prvem delu sezone, ko smo nekaj tekem tesno izgubili, npr. z Velenjem in Litijo, proti Izoli pa dosegli remi, lahko pa bi tudi zmagali. Liga je v spodnjem delu dokaj izenačena, med petimi klubi se bo odločalo o tem, kdo bo izpadel,« je dejal Krasnič. Sodelujete tudi z ormoškim klubom. »RK Ormož nam veliko pomaga, trener Uroš Krstič se z njihovo kadetsko selekcijo trikrat na teden vozi na treninge na Ptuj, s čimer omogoča našim puncam na skupnih treningih kakovostnejše delo,« pove Krasnič, ki je obenem zelo ponosen na tri reprezentant- ke mlajših slovenskih selekcij: »Dve igrata v mladinski reprezentanci, to sta Minea Kolenko in Nuša Puž, ena pa v kadetski, to je Alja Polo- na Krasnič. Ob tem je bila lani prva strelka lige Patricija Korotaj, ki pa je žal prenehala igrati rokomet.« Jože Mohorič Za nami je prvi del EP 2020 v ro- kometu, ki poteka v kar treh drža- vah – Avstriji, Norveški in Švedski. 12 od 24 reprezentanc se je že pos- lovilo od tekmovanja in med njimi sta tudi reprezentanci Francije in Danske, ki bi bili ob uspešnih na- stopih v drugem delu tekmovanja v spodnjem delu žreba skupaj s Slovenijo. Tako lahko mirne duše prekrižamo dve reprezentanci, ki ju je marsikdo videl vsaj blizu pol- fi nala. V spodnjem delu žreba zdaj vlogo glavnega favorita prevzema Norveška, ki je leta in leta preko mlajših reprezentančnih selekcij gradila to reprezentanco in zdaj ža- nje odlične rezultate. Tudi igra Nor- veške je izjemna in so v tem hipu zame prvi favorit prvenstva. Poleg Norveške v drugi del tekmovanja z maksimalnim izkupičkom treh zmag prihajajo Hrvaška, Avstrija, Španija (vse zgornji del žreba) in Slovenija, ki je nanizala zmage nad Poljsko, Švedsko in Švico. Naša re- prezentanca se bo v nadaljevanju prvenstva – drugi del tekmovanja se začne v petek, 17. 1., in konča 22. januarja – borila za najvišja mesta na EP proti Islandiji, Madžarski, Portugalski in Norveški. Treba je zgrabiti priložnost Slovenija bo drugi del tekmova- nja začela s tekmo proti Islandiji, in sicer v petek, 17. januarja, ob 16. uri. Za Islandce je znano, da odlično začnejo prvenstvo (zmaga nad Dansko) in nato počasi zaradi kratke klopi začnejo padati v igri. Da že padajo, je dokaz 2. polčas tekme proti Madžarski (zmaga naših sosedov 24:18), ko so drugi polčas izgubili s kar devetimi goli prednosti (15:6). Gonilna sila je Aron Palmarsson, srednji ali levi zunanji, ki pa bo zagotovo naletel na velike težave pri prebijanju na- šega visokega centralnega bloka. Zelo pomembno bo preprečiti mete z levega krila, kjer še vedno odlično igra veteran Gudjon Valur Sigurdsson. Gre za igralca, ki skače iz malih kotov in ima odlično rea- lizacijo. Zato bo treba v prvi vrsti ustaviti levo stran islandskega na- pada, ki je bistveno močnejša od desne strani. Zelo neugoden zna biti Bjorgvin Pall Gustavsson, »leta- lec« in »padalec« na golu Islandije. Treba bo biti maksimalno osredo- točen pri zaključnih metih in za tre- nutek počakati na reakcijo tega ne- predvidljivega vratarja. Islandija bo tudi imela dan manj počitka, kar bi tudi lahko vplivalo na končen izid. V prvi vrsti pa je na naši strani ka- kovost in za Islandce ne vidim izho- da oz. poti do zmage. Bo pa treba znova pošteno zavihati rokave in garati v obrambi, ki bo znova ključ do zmage. Madžari z mladim kadrom Madžarska reprezentanca je na tem prvenstvu zelo pomlaje- na in za zdaj največje presene- čenje prvenstva. Ko sem videl madžarski seznam igralcev za nastop na EP, sem bil prepričan, da bodo predtekmovanje zapus- tili brez osvojene točke. Vendar v ekipi vlada izjemna kemija med izkušenostjo in mladostjo, ki bot- ruje tudi neobremenjenosti igral- cev z rezultatom. Ekipo na igrišču vodita stara mačka rokometnih igrišč vratar Roland Mikler (1984) in levičar Zsolt Balogh (1989), na klopi vse skupaj spremlja legenda madžar- skega rokometa Laszlo Nagy. V svojih vrstah imajo cel kup mladih fantov, rojenih leta 1995 (Adam Istvan Toth, Bence Banhidi, Ba- lint Fekete, Peter Hornyak) 1996 (Patrik Ligetvari), 1997 (Matyas Gyori, Bence Nagy), 1998 (Zoltan Szita, David Ubornyak) in 1999 (Miklos Rosta, Dominik Mathe). Matheja lahko opazujete na po- ziciji desnega zunanjega in gre za igralca, ki je šokiral Dansko. Prvo ime ekipe je visoki krožni napadalec Banhidi in tudi igra Madžarske zelo stremi k podajam na črto. Zagotovo pa Banhidi ne bo dobil toliko žog na črto mimo našega visokega centralnega blo- ka, ki ga tvorita Blaž Blagotinšek ter Borut Mačkovšek, zato tu vidim prvo veliko težavo Madža- rov. Naš omenjeni dvojec igra na Madžarskem in do potankosti pozna stil igre najnevarnejšega igralca nasprotnika. Tudi preos- tali mladi madžarski igralci, ki so do sedaj presenetili z igro, so že pod drobnogledom slovenskih skavtov, ki skrbijo za preučevanje igre nasprotnika. Menim, da bo vsaka točka Madžarske v drugem delu tekmovanja izjemen dose- žek. O Portugalcih in Norvežanih bomo več zapisali v torkovi šte- vilki. Ključna tekma Slovenije za uvrstitev v polfi nale bo tekma s Portugalsko. Uroš Krstič Rokomet  Robi Krasnič, ŽRK Ptuj Novo vodstvo, novi igralki, cilj obstanek Rokomet  EP 2020 Prvi del z odliko Foto: Črtomir Goznik Robi Krasnič, v. d. predsednika ŽRK Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 19 V tednu pred prvim vrhuncem sezone – odprtim prvenstvom Avstralije v Melbournu – na petem kontinentu potekajo različni pripravljalni turnirji, odvijajo pa se tudi kvalifi kacije za nastop na glavnem turnirju Melbourna. Tamara Zidanšek in Blaž Rola v tem tednu nimata posebnih razlogov za zadovoljstvo … Tamara ima nastop na glavnem turnirju že zagotovljen, trenutno je na 69. mestu WTA lestvice, kot zadnji pripravljalni turnir pred Melbournom je izbrala Hobart. Glavno mesto Tasmanije gosti tur- nir z nagradnim skladom 250.000 dolarjev. Tamara pri žrebu ni imela sreče, saj je že v uvodnem krogu naletela na 3. nosilko Eleno Ry- bakino (30.), ki je v izjemni formi (pretekli teden je npr. zaigrala v fi nalu 650.00 dolarjev vrednega turnirja v kitajskem Shenzhenu, op. a.). 20-letna Kazahstanka je odlično začela dvoboj in hitro osvojila prvi niz. V drugem je Tami proti fi zično izjemno močni igral- ki, ki udarja zelo močno, vendarle ujela ritem ter z breakom povedla 4:2. Rybakina je takoj odgovorila z rebreakom (4:4) … Odločilni tre- nutek dvoboja se je zgodil na Ta- marin servis pri izidu 4:4, 40:15, ko je zgrešila čisto žogico za vodstvo 5:4. Kazahstanka je nato hitro po- tegnila do 4:6 … „Na tem nivoju je treba izkori- stiti tiste redke priložnosti, ki ti jih tekmica ponudi, sicer gre dvoboj hitro v drugo smer. Prav to se je zgodilo Tamari, zato ostaja grenak priokus,“ je iz Avstralije zapisal Ta- marin trener Zoran Krajnc. Odlično pa Tami nastopa v dvo- jicah, kjer se je skupaj z Marie Bo- uzkovo že prebila v polfi nale. Pol- fi nalni dvoboj jo še čaka. Z 21-letno Čehinjo bosta skupaj nastopali tudi v Melbournu. Blaž Rola (143. na ATP) je med- tem v tem tednu igral kvalifi kacije za OP Avstralije. Na prizorišču, kjer se je leta 2014 že nastopil v 2. kro- gu glavnega turnirja, tokrat ni bil uspešen. V 1. krogu kvalifi kacij je bil 31. nosilec, za tekmeca pa je dobil Ser- giya Stakhovskega (153.). Izkušeni 34-letni Ukrajinec je bil zelo zahte- ven tekmec, na koncu je z enim sa- mim izvedenim breakom tudi dobil dvoboj. Odločilni trenutki dvoboja so se zgodili na koncu prvega in v začetku drugega niza. Najprej je imel Blaž pri izidu 5:5 edino break priložnost na srečanju, a je ostala neizkoriščena. V podaljšani igri je Ukrajinec takoj povedel 0:2, pred- nost enega samega mini breaka pa nato zadržal do konca. Pobudo je držal tudi na začetku 2. niza, ko je takoj izvedel break (0:1), z odličnim serviranjem pa nato brez težav prednost ohranil do konca. JM petek  17. januarja 2020 Šport 19 Tenis  Mednarodni turnirji Zamujene priložnosti ... Tamara Zidanšek in Marie Bouzkova WTA-turnir v Hobartu (250.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek – Rybaki- na (Kazahstan, 3.) 1:6, 4:6. Kvalifi kacije za OP Avstralije: 1. krog: Rola (31.) – Stakho- vsky (Ukrajina) 6:7(4), 4:6. Tamara lahko pride do dvoboja s slovito Sereno Williams V Melbournu so že objavili pare glavnega turnirja v posamični konkurenci. Tamara Zidanšek se bo v 1, krogu pomerila s 27-letno Južnokorejko Na-Lae Han (177.). Če bo uspešna, se bo v 2. krogu pomerila z zmagovalko dvoboja Serena Williams (ZDA) – Anastasia Potapova (Rusija). OP Avstralije, pari 1. kroga slovenskih igralcev in igralk: Tamara Zidanšek – Na-Lae Han (Južna Koreja) Polona Hercog – Rebecca Peterson (Švedska) Aljaž Bedene – James Duckworth (Avstralija) Kaja Juvan si nastop še lahko zagotovi preko kvalifi kacij (op. a.) Minuli konec tedna je v Rušah v organizaciji domačega Strelskega društva 1. Pohorski bataljon Ruše potekalo tradicionalno 26. med- narodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Na njem je tek- movalo več kot 400 strelcev iz de- vetih držav, med njimi znova tudi številni svetovni strelski zvezdniki iz vrha jakostnih lestvic evropske in svetovne strelske zveze, olimpij- ski, svetovni in evropski prvaki. Z dobrimi dosežki so se izkazali tudi člani slovenske reprezentance, med najboljšimi v obeh dneh pa sta bili Ormožanka Urška Kuharič z dvema osvojenima odličjema in Ptujčanka Majda Raušl z dvema nastopoma v fi nalu. Kuharičeva najboljša v kvalifi kacijah V sobotnem tekmovanju je v kvalifi kacijah deklet z zračno pu- ško zablestela Ormožanka Urška Kuharič, ki je s 627,3 kroga posta- vila najboljši rezultat pred drugou- vrščeno Hrvatico Snježano Pejčić (626,6), družbo v fi nalu pa so ji nato delale še tri odlične Slovenke, mlada domačinka Urška Hrašovec (625,8), Sonja Benčina (625,3) in dvakratna olimpijka Živa Dvoršak (624,0), ki je z dvema desetinkama prednosti pred strelkami, ki so os- tale brez fi nala, le za las ujela fi nal- no osmerico. Najboljša ormoška strelka, ki je v zadnjem obdobju dveh mesecev v izjemni formi, saj je izboljšala kar tri posamične državne rekorde, je z dobrim streljanjem nadaljevala tudi v fi nalu. Najboljši slovenski strelki sta z dobrimi streli prišli do boja za odličje, po slabem dvajse- tem strelu (9,5) pa je brez odličja na 4. mestu ostala Živa Dvoršak, ki je za Kuharičevo zaostala za sedem desetink kroga. Takrat sta Hrvatici Snježana Pejčič in Estera Herceg že imeli prednost pol dru- gega oziroma pol tretjega kroga, Urški pa je z dobrima zadnjima dvema streloma uspelo razliko zmanjšati na vsega štiri desetinke kroga, s tem pa je osvojila prvo prestižno bronasto odličje. Zmago je na koncu slavila mlajša Estera Herceg, ki si je z osmim rezultatom v kvalifi kacijah za las priborila fi na- le, na koncu pa presenetila svojo izkušeno reprezentančno tekmi- co, bronasto olimpijko iz Pekinga 2008 Snježano Pejčić. Slovenke so prvi dan pokazale odlični ekipni nastop in s 1874,7 kroga poskrbele za izboljšanje slo- venskega ekipnega državnega re- korda ter si priborile ekipno srebro z devetimi desetinkami zaostanka za Hrvaško. Tri Slovenke v fi nalu, Raušlova najboljša Med dekleti z zračno pištolo je dobro formo potrdila Ptujčanka Majda Raušl, ki je s 559 krogi v kva- lifi kacijah postavila sedmi najboljši rezultat in se uvrstila v fi nale. Tak dosežek pa je med Slovenkami us- pel tudi Anji Prezelj (565) in Denis Bola Ujčič (558). Zmago je v kvali- fi kacijah s 574 krogi slavila srbska strelka Jasmina Milovanović, ki že ima zagotovljeno kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu julija letos. V fi nalu je Raušlova pokazala dobro streljanje in bila najboljša Slovenka, z napako v dvajsetem strelu (7,6) pa se je morala poslovi- ti od zaključnega boja za prestižna odličja, osvojila je četrto mesto. Zmagala je odlična madžarska olimpijka Renata Sike. Slovenke s pištolo so v ekipni tekmi prav tako poskrbele za iz- boljšanje ekipnega državnega re- korda (1682). Stojak za dva kroga zgrešil fi nale V moški konkurenci s pištolo je najboljši rezultat v kvalifi kacijah postavil slovaški olimpijec Juraj Tužinsky (581), od Slovencev si je z osmim mestom nastop v fi nalu priboril Jože Čeper (569). Ptujča- nu Sašu Stojaku uvrstitev v fi nale ni uspela, s slabšo zaključno serijo z 91 krogi in končnimi 567 krogi je osvojil 11. mesto. Zmago v fi nalu je slavil drugi Slovak Pavol Kopp, ki je premagal Madžara Mikosa Tatraia in Hrvata Uroša Kačavendo, naš Jože Čeper je z dobrim streljanjem osvojil končno peto mesto. Slo- venci so se v ekipni tekmi veselili bronastega odličja, slavili so Slova- ki pred Hrvati. Slovenke še drugič z ekipnim rekordom Drugi dan kvalifi kacij deklet z zračno puško so Slovenke poka- zala izjemen ekipni rezultat, znova so izboljšale ekipni državni rekord z visokimi 1881,0 kroga in slavile zanesljivo zmago s prednostjo pet- najstih krogov. Svojo suverenost so potrdile tudi v posamični konkurenci, kjer se je v fi nale uvrstilo rekordnih pet Slovenk! Najboljša je bila tokrat Živa Dvoršak (628,8), Urška Kuha- rič je osvojila četrto mesto s 625,9 kroga, presenetljivo pa je brez fi - nala ostala ena izmed favoritk za zmago, Hrvatica Snježana Pejčić (622,7). V fi nalu so Slovenke v bučnem navijaškem vzdušju pokazale še boljše streljanje in dosegle kar četverno zmago! Zlato odličje je osvojila Živa Dvoršak, ki je za 1,7 kroga ugnala domačo strelko Ur- ško Hrašovec, tretje mesto in dru- gi bron v dveh dneh pa je osvojila Urška Kuharič. Slednja je v boju za odličje za štiri desetinke kroga pre- magala Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek. Majda Raušl tudi v drugo v fi nalu V kvalifi kacijah deklet z zračno pištolo sta si od Slovenk na veliki nagradi fi nale pristreljali tretjeuvr- ščena Anja Prezelj z odličnimi 572 krogi, in šestouvrščena Majda Ra- ušl s 564 krogi (95, 95, 97, 93, 93, 91), najboljša v kvalifi kacijah je bila Madžarka Renata Sike s 577 krogi. Raušlova je drugi dan fi nale zače- la bolje kot prvi dan, a si je nato s slabšima zadetkoma v petem in šestem strelu pokvarila dobro iz- hodišče. Posloviti se je morala po štirinajstih strelih fi nala s končnim sedmim mestom in krogom zao- stanka za najbližjo tekmico. Rau- šlova je bila tudi po drugem fi nalu zadovoljna s prikazanim strelja- njem in se že veseli naslednje veli- ke mednarodne tekme v bavarski prestolnici. Druga Slovenka, mlada olimpijka Anja Prezelj, si je z odlič- nim streljanjem v fi nalu priborila zaključni obračun in boj za zlato odličje. Kljub novemu fi nalnemu državnemu rekordu z 237,3 kroga pa je za šest desetink kroga mora- la priznati premoč hrvaški tekmici Matei Omazić. Slovenke so v ekipni tekmi drugi dan za deset krogov izboljšale svoj rekordni rezultat predhodnega dne in se še drugič zapored vese- lile ekipnega državnega rekorda. Stojaku zmanjkal krog V moški konkurenci s pištolo se je od Slovencev tudi drugi dan v fi nale uvrstil le Jože Čeper, ki je v kvalifi kacijah postavil peti najboljši rezultat s 571 krogi. Le krog je tok- rat do fi nala zmanjkalo Ptujčanu Sašu Stojaku, ki je s 570 krogi (95, 92, 97, 96, 95, 95) ostal brez fi nala na devetem mestu. Najboljši v kva- lifi kacijah je bil znova Juraj Tužin- sky (584). Drugi dan je v fi nalu na svoj ra- čun prišel tudi odlični Srb Dimitrije Grgić (583), ki je v končnem ob- računu premagal Slovaka Pavola Koppa. Najboljši slovenski strelci se bodo ta konec tedna zbrali v Or- možu na 4. turnirju prvoligaškega tekmovanja, organizator in gosti- telj bo SD Kovinar iz Ormoža. Vlju- dno vabljeni! Simeon Gönc Strelstvo  26. MT Ruše 2020 Kuharičeva do dveh bronastih odličij Foto: Niko Ivanuša, SD I. Pohorski bataljon Ruše Slovenska članska reprezentanca s puško, z leve Urška Kuharič, Klavdija Jerovšek in Živa Dvoršak, se je v Rušah veselila postavitve dveh ekipnih državnih rekordov in štirih osvojenih odličij v posa- mični konkurenci. Foto: Niko Ivanuša, SD I. Pohorski bataljon Ruše Ptujčanka Majda Raušl (v sredini, v modri majici) si je v dveh dneh tekmovanja v Rušah priborila dve uvrstitvi v fi nale ter osvojila končno četrto in sedmo mesto. MT Ruše 2020, rezultati Puška ženske 1. dan 1. Estera Herceg, CRO 249.1 (623.8) 2. Snježana Pejčić, CRO 248.1 (626.6) 3. Urška Kuharič, SLO 226.8 (627,3) 4. Živa Dvoršak, SLO 205,2 (624,0) 7. Urška Hrašovec, SLO 143.3 (625,8) 10. Klavdija Jerovšek, SLO 623,4 24. Nuša Žnidarič, SLO ml. 613,1 Pištola ženske 1. dan 1. Renata Sike, HUN 241,3 (573) 2. Matea Omazić, CRO 234.3 (566) 3. Jasmina Milovanović, SRB 213.7 (574) 4. Majda Raušl, SLO 192.1 (559) 5. Vlatka Pervan, CRO 173.7 (562) 6. Anja Prezelj, SLO ml. 153.0 (565) 7. Zlatka Hlebec, CRO 129.1 (562) 8. Denis Bola Ujčič, SLO 108.8 (558) 11. Jagoda Tkalec, SLO 553 22. Nina Bogša, SLO ml. 536 Pištola moški 1. dan 1. Pavol Kopp, SVK 242.5 (575) 2. Miklos Tatrai, HUN 240.5 (575) 3. Uroš Kačavenda, CRO 219.7 (577) 4. Juraj Tužinsky, SVK 199.9 (581) 5. Jože Čeper, SLO 178.6 (569) 8. Dimitrije Grgić, SRB 115.1 (579) 11. Sašo Stojak, SLO 567 Puška ženske 2. dan 1. Živa Dvoršak, SLO 249,9 (628,8) 2. Urška Hrašovec, SLO 248.2 (624,0) 3. Urška Kuharič, SLO 226.0 (625,9) 4. Klavdija Jerovšek, SLO 205.5 (626,3) 5. Gitta Bajos, HUN 184.3 (628,1) 6. Sonja Benčina, SLO 162.7 (625,4) 7. Jana Hyberlova, SVK 139.8 (623,0) 8. Tatjana Banjac, CRO 118.5 (623,2) 10. Snježana Pejčić, CRO 622.7 26 Nuša. Žnidarič, SLO ml. 612,9 30. Sandra Kaučič, MLJ ml. 611.4 38. Brina Stanjko, MLJ ml. 609.1 Pištola ženske 2. dan 1. Matea Omazić, CRO 237.9 (567) 2. Anja Prezelj, SLO ml. 237.3 (572) 3. Marijana Matea Štrbac, CRO, 217.4 (567) 4. Renata Sike, HUN 196.6 (577) 5. Jasmina Milovanović, SRB 174.3 (574) 6. Vlatka Pervan, CRO 153.1 (562) 7. Majda Raušl, SLO 132.5 (564) 8. Martina Maršalkova, SVK 111.7 (563) 13. Denis Bola Ujčič, SLO 556 14. Jagoda Tkalec, SLO 556 25. Nina Bogša, SLO ml. 532 Pištola moški 2. dan 1. Dimitrije Grgić, SRB 241.4 (583) 2. Pavol Kopp, SVK 239.7 (571) 3. Juraj Tužinsky, SVK 218.4 (584) 4. Miklos Tatrai, HUN 197.3 (577) 7. Jože Čeper, SLO 134.3 (571) 8. Uroš Kačavenda, CRO 113.6 (571) 9. Sašo Stojak, SLO 570 18. Peter Tkalec, CRO 561 25. Ludvik Pšajd, JUR 558 28. Boštjan Simonič, JKM 556 31. Matija Potočnik, PTU 554 36. Zlatko Kostanjevec, PTU 552 40. Aleksander Ciglarič, JKM 550 43. Simon Simonič, JKM 547 47. Teodor Pevec, TSO 544 Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport, šport mladih20 V Lendavi je v soboto potekalo močno mednarodno tekmovanje v judu za mlajše tekmovalce – 22. pokal KBV Lendava. Turnirja se je v kategorijah U-12 in U-14 udeleži- lo 220 mladih judoistov in judoistk iz 35 klubov iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Slovaške, Madžarske in Av- strije. Tekmovanje je potekalo po CUP-sistemu z repasaži. Iz JK Gorišnica so nastopili štirje tekmovalci, dva sta osvojila me- dalje. V starostni skupini U-14 je v kategoriji do 60 kg Oskar Vrabič osvojil 3. mesto, v skupini U-12 pa je v kategoriji do 50 kg isti dosežek uspel tudi Davidu Kelcu. Solidno sta se odrezala tudi Anej Emeršič (do 55 kg, U-14) in Nejc Čuš (do 38 kg, U-12). S številčnejšo zasedbo osmih nastopajočih so se tekmovanja udeležili člani JK Drava Ptuj. Med tekmovalci U-14 sta tekmovala Teo Kostanjevec (do 42 kg) in Ina Mlakar (do 52 kg), a nista dosegla vidnejših uvrstitev. V kategoriji U-12 je nastopila šesterica Anej Hrženjak (do 32 kg), Liza Rotar Čeh (do 27 kg), Lara Sle- dič (do 30 kg), Aneja Vidovič (do 33 kg), Maruša Frank (do 40 kg) in Klara Hvalec (+57 kg). Prav vsi so končali med najboljšimi tremi v svojih kategorijah! Kar štiri ptu- jska dekleta so stopila na najvišjo stopničko, in sicer Rotar Čehova, Sledičeva, Vidovičeva in Hvalčeva. Uspeh sta s tretjimi mesti dopolni- la Hrženjak in Frankova. JK Ormož sta zastopala Rene Voršič in Aleks Antolič (oba U-14). V izjemno številčni kategoriji do 38 kg (nastopilo je kar 20 tekmo- valcev) je vidno 7. mesto osvojil Voršič. V končni razvrstitvi ekip je viso- ko 2. mesto zasedla ekipa JK Drava Ptuj, ki je po osvojenih medaljah zaostala le za ekipo JK Železničar. JM Ljubljana je konec minulega tedna gostila največji turnir mlajših selek- cij v odbojki, na katerem so igrale deklice, starejše deklice, kadetinje in mladinke. Velikost 9. mednarodnega odbojkarskega turnirja za deklice Ljubljana Open kaže podatek, da je skupaj v vseh starostnih kategorijah igralo kar 78 ekip, ki so prišle iz petih držav: BiH, Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije. Dvodnevni turnir se je odigral na dvanajstih igriščih kar v sed- mih dvoranah po Ljubljani. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, svoj pečat pa je pustila tudi kadetska vrsta ženskega Odbojkarskega kluba Ptuj. Pod vodstvom Mari- jane Horvat so v prestolnici igrale odbojkarice, ki so med sezono najbolj zavzeto trenirale in so tudi pokazale največji napredek v igri. Ekipo so sestavljale Andrea Oancea, Lea Horvat, Ana Paternost, Alida Tomanič, Lara Pignar, Vita Koren, Sara Arnuš in Ema Hren. Ptujske odbojkarice so prvi dan igrale v dvorani OŠ Nove Fužine, kjer so nastopile v eni izmed predtekmovalnih skupin. V njej so zabeležile dve zmagi (2:0 – Borac Čačak in Šentvid Ljubljana) ter en poraz (0:2 – Šibenik). To jim je drugi dan tekmovanja prineslo razigravanje od 9. do 14. mesta. Mlade ptujske odbojkarice so v dvorani Športnega društva Krim na Galje- vici najprej z 2:1 ugnale TPV Novo mesto, nato pa so z 0:2 izgubile proti ekipi Štrand Volley Novi Sad. To jim je prineslo končno 11. mesto med 29 ekipami. Na celotnem turnirju so Ptujčanke igrale na zelo visokem nivoju in so z igro ter rezultatom v zares močni konkurenci pozitivno presene- tile. Prikazale so svojo najboljšo igro do sedaj in so v zelo izenačenih tek- mah zares dale vse od sebe. Zelo aktivne tudi ostale selekcije V slovenski odbojkarski ligi za igralke letnic 2007 in mlajše je bil odigran turnir v mali odbojki v Lenartu. Ptujsko ekipo je tokrat vodila Svetlana Oletič in je z mladimi igralkami vpisala dve zmagi. Najprej so bile z 2:0 v nizih boljše od ŽOK Zoja Lenart, nato pa še z 2:1 v nizih od ŽOK Nova KBM Branik II. Po daljšem premoru so bile aktivne tudi članice ŽOK G.S.V. Ptuj, ki so odigrale prijateljsko pripravljalno tekmo z ŽOK Kitra Varaždin. Ptujčanke so na prilagojeni tekmi zmagale z 2:1 v nizih, veliko priložnosti za igro pa je trenerka Svetlana Oletič namenila mladim nadarjenim igralkam. Med njimi pa ni bilo Nike Milošič, ki je bila v tem času na pripravah slo- venske kadetske reprezentance, ki je v Zadru igrala kvalifi kacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu. David Breznik Judo  Pokal Lendava Uspešne predstave mladih Ptujčank Dravo popeljale do 2. mesta Odbojka  ŽOK G.S.V. Ptuj Opazen nastop v Ljubljani Futsal  Pokal Terme Olimia Četrtfi nale, povratne tekme: KMN Tomaž Šic bar – KMN Oplast Kobarid (prva tekma 1:2, v petek ob 20.30 v dvorani Šic v Ljuto- meru), Sevnica – Bronx Škofi je (5:1), Litija – Dobovec MB-Monting (1:6), Siliko – Kix Ajdovščina (5:2). Zmagovalci se uvrstijo na zak- ljučni turnir najboljše četverice. Rokomet  1. A SRL (ž) 10. KROG: ŽRK Ptuj – Zelene doline Žalec (v soboto, 18. 1., ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). Mali nogomet  Zimska liga MNZ Ptuj RAZPORED 9. KROGA (V SOBOTO V DVORANI LJUDSKI VRT): ob 10.30: KMN Draženci – Poetovio Plindom 080 73 00; ob 11.10: ŠD Selan – ŠD Ptujska Gora; ob 11.50: Team BB – ŠD Rim Rekruter; ob 12.30: RC Trcko – ŠD Trniče. Tekmi FC Virtuozi Destrnik – EHM Team in ŠD Draženci – KMN Vijolice se registrirata po uradni dolžnosti. RAZPORED 10. KROGA (V SOBOTO V DVORANI LJUDSKI VRT): ob 13.10: ŠD Ptujska Gora – Team BB; ob 13.50: EHM Team – RC Trcko; (V NEDELJO V DVORANI LJUDSKI VRT): OB 12.00: Poetovio Plin- dom 080 73 00 – ŠD Selan; OB 12.40: ŠD Trniče – KMN Draženci. Tekmi ŠD Draženci – FC Virtuozi Destrnik in KMN Vijolice – ŠD Rim Rekruter se registrirata po uradni dolžnosti. RAZPORED 11. KROGA (V NEDELJO V DVORANI LJUDSKI VRT): ob 13.20: Team BB – Poetovio Plindom 080 73 00; ob 14.00: ŠD Se- lan – ŠD Trniče; ob 14.40: KMN Draženci – EHM Team; ob 15.20: RC Trcko – ŠD Draženci; ob 16.00: ŠD Rim Rekruter – ŠD Ptujska Gora. Tekma FC Virtuozi Destrnik – KMN Vijolice se registrira po uradni dolžnosti. JM Športni napovednik petek  17. januarja 2020 Jeruzalem – Drava 33:24 (13:14) JERUZALEM: Balent, Nunčič; Šoštarič 2, Lukman 1, N. Krabonja 5, Mesarić 1, Čudič 5 (2), Bogadi 3, Šulek 1, G. Hebar 3, T. Hebar 1, Ciglar, Voljč, Niedorfer, Kocbek 8. Trener: Saša Prapotnik. DRAVA: Žuran, Simonič; S. Kra- bonja 1, Grobelnik 7 (2), Lovrenčič 2, Rožman 3, Zupanc 2, Hrupič 3, Bedrač 1, Stopar 2, Bračič 1, Žunič, Gregorc 1. Trener: Jan Gregorc. Ormožani, sedmouvrščena eki- pa 1. A-lige, so proti sosedom iz Ptuja, osmouvrščeni ekipi 1. B-lige, odigrali svojo drugo pripravljalno tekmo pred nadaljevanjem se- zone. Gostitelji so nastopili brez poškodovanega Roka Žurana (zvin gležnja), Dominika Ozmeca (zaradi nove poškodbe že končal sezono) in Tilna Kosija, ki še okreva po po- škodbi in bo nared za tekme v mar- cu. Gostje so se predstavili z novim trenerjem Janom Gregorcem, ki bo do konca sezone na klopi zame- njal Vladimirja Vujovića, ki je odšel nasproti novim izzivom v Avstriji. Drava se je v 1. polčasu prikazala v solidni luči in tudi dobila prvi del tekme z golom prednosti (13:14). V 2. polčasu je slovenski 1. A-ligaš prestavil prestavo višje, v golu je pridno obrambe zbiral Klemen Nunčič in pričeli so padati „lahki zadetki“ v mrežo Luke Simoniča, ki je dobil priložnost v ptujskem golu v 2. polčasu. Jeruzalemčki so 2. polčas dobili s kar desetimi goli prednosti (20:10). Končni izid tek- me, ki sta sodila brata Igor in Dejan Ivančič, je bil 33:24. Bojan Čudič (kapetan Jeruza- lem Ormož): „Prvi polčas smo odi- grali zelo slabo, čeprav ne smemo pozabiti, da ima Drava zelo solidno zasedbo. Obramba je bila anemič- na in brez prave agresivnosti. V 2. polčasu smo to popravili in pos- tavili stvari na svoje mesto. Na treningih marljivo delamo, zdaj bo počasi prišel čas še za taktiko. Verjamem, da bomo iz tekme v tekmo napredovali. Še vedno je naš osnovni cilj obstanek v ligi, čeprav smo tudi zelo blizu uvrsti- tve v Ligo za prvaka. Moramo na- daljevati sezono, kot smo jo konča- li, torej s serijo zmag, in potem je vse mogoče. Glede odločitve RZS Rokomet  Pripravljalna tekma Ormožani v 2. polčasu stisnili na plin Rokometaši Ormoža in Drave so med tednom odigrali prijateljsko srečanje. in registracije tekme proti Loki v prid slednjih pa ne vidim nobene logične razlage, zakaj bi nam vzeli točko. Verjamem, da se nam bo to z našo pritožbo tudi popravilo in v najslabšem primeru gremo v Škof- jo Loko ponavljat tekmo.“ Jan Gregorc (trener-igralec Dra- va Ptuj): „Tudi sam sem bil malo presenečen nad svojo odločitvijo, da poleg vloge igralca prevzamem še vlogo trenerja. Po novem letu sem dobil klic, da trener Vujović zapušča našo sredino in odhaja v Avstrijo. Do konca sezone mi je bilo ponujeno, da hkrati igram in vodim ekipo. Po premisleku sem sprejel izziv in bom poskušal pripeljati ekipo do konca sezone in ostati na tej poziciji lestvice, kot je sedaj. Vloga trener-igralec zagotovo ni enostavna. V napadu prepuščam srednjemu zunanjemu, da organizi- ra igro, v obrambi pa smo že pred tekmo dorekli, kaj je naša naloga. Zadovoljen sem z našo predstavo v 1. polčasu in takšna igra mora biti iztočnica za naslednje tekme. Igro iz prvega dela moramo prenesti še v drugi del tekme in potem zago- tovo ni bojazni za dober rezultat. V 2. polčasu se nam je poznala od- sotnost nekaterih pomembnih fan- tov. Ko bomo popolni, bo tudi igra v 2. polčasu stekla po naših željah.“ Uroš Krstič Ptujska kadetska odbojkarska ekipa s trenerko Marijano Horvat Oskar Vrabič (desno, JK Gorišnica) je v Lendavi osvojil 3. mesto. Rokomet  RK Drava Ptuj Na dvodnevnih pripravah v Murski Soboti Drava Ptuj – Pomurje 30:23 (13:13) V začetku decembra (7. in 8. 12.) so rokometaši Drave opravili mini priprave v Murski Soboti. Za to potezo so se odločili zaradi tre- nutnega pomanjkanja terminov v športnih dvoranah na Ptuju. Član- ska ekipa je tako vadila v športni dvorani OŠ III Murska Sobota in ob tem odigrala še prijatelsjko tekmo z ekipo Pomurja, ki jo vodi Alan Po- točnjak. DB Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  17. januarja 2020 Ljudje in dogodki 21 V 21. stoletju je ultrakolesarje- nje ter kolesarjenje brez pomoči in spremstva še vedno domena moških. Bernarda pa je dokaza- la, da več ni tako. Kot prvi ji je v enem letu uspelo prekolesariti pot od zahoda do vzhoda ter od severa do juga Avstralije. Kot prvi Slovenka je aprila 2018 v 27 dneh prekolesarila 5.500 km dolgo pot od Pertha do Sydneyja – Indian Pacifi c Wheel Ride (IPWR), kjer je v ekstremnih razmerah (visoke temperature, mrčes, puščavske muhe so v avstralski divjini nekaj groznega, pogosto brez telefon- ske povezave, tudi brez satelitov za navigacijo, opekline, rane ...) vozila brez spremljevalne ekipe oz. kakršnekoli pomoči, dneve in dneve v enem samem kolesar- skem dresu, zgolj z nekaj bidoni vode in hrano, s katero se je bilo treba oskrbeti na postojankah, ki so bile pogosto oddaljene po več sto kilometrov. Nato pa so jo organizatorji po- vabili še na težje kolesarjenje, pot, dolgo 6.200 km prek Avstralije – Terra Avstralia Bike Epic – Tabe. »IPWR me ni zadovoljil, lakota še ni bila potešena,« je zapisala pred drugo dirko, ki jo je premagala na Dendiju, kot je poimenovala svoje gorsko kolo na drugi poti po Av- straliji. Na prvi je vozila z Ozijem. Posebne ceste s čisto posebnimi prometnimi znaki Avstralske ceste so v pretežni meri kombinacija klancev in dolin, na ovinke je projektant pozabil. Ob cestah so table, ki opozarjajo na naravne in druge znamenitosti. Še posebej pa so zanimivi prometni znaki, ki jih v Sloveniji nismo vajeni. Za Bernardo so bili najpomembnej- ši Ostani na levi, Poglej na desno, Pozor, živali na cesti. Do potankosti je upoštevala opozorilne table na temo krokodi- lov. Že tako je vsak meter predsta- vljal nevarnost, zato je bila še toli- ko bolj dosledna pri upoštevanju omenjene nevarnosti. Podnevi je bilo sicer prečkanje rek lažje, voda ni bila preveč motna, zvečer pa je takšno prečkanje seveda odpadlo. Četudi jo je bilo že od nekdaj zelo strah kač, pa so ji na poti po Av- straliji bile veliko nevarnejše srake kot kače in krokodili. Soočila se je z nekaj njihovimi napadi. Ko je vozila po avstralskih ce- stah, je opravljala tudi neke vrste „črni“ nadzor nad njihovo cesto- gradnjo. Medtem ko si npr. v Slo- veniji belimo glavo z določanjem najustreznejše ograje za zaščito dvoživk, v Avstraliji iščejo odgovor na vprašanje, kakšne ograje name- stiti, da koalam preprečijo prečka- nje hitre ceste. Izjemno jo je nav- dušil terminski plan rekonstrukcije oz. nadgradnje hitre ceste, saj od priprave do zaključka projekta tra- ja le šest let. Slovenci bi se lahko marsikaj naučili ob tem ... Navdušena nad prvinskostjo staroselcev Bolj kot kilometri poti pa so jo navdušili ljudje. Povsod so ji odpi- rali vrata, ji nudili gostoljubje. To so zgodbe, ki so pomembnejše od vseh kilometrov poti, poudarja Bernarda. „ V Avstraliji še vedno lahko doživiš prvinskost, čeprav ta vedno hitreje izginja. Hočem jo doživeti, preden se razblini, se po- topiti vanjo, se učiti iz nje. V meni je toliko vprašanj, o katerih želim razmisliti, in slutim, da mi utegne duhovnost tamkajšnjih prvotnih prebivalcev pomagati pri iskanju odgovorov,“ čisto na koncu knji- ge zapiše Bernarda Jurič, ki ji ne manjka zamisli o novih poteh, saj so poti bistvene: »Radovednost je moja drža, nikoli se nočem zadovo- ljiti s tistim, kar mi je ponujeno na krožniku.« Ptuj  Knjiga 12.000 kilometrov greha Bernarde Jurič „Kolesarjenje je za mene svoboda ...“ Pleterčanka Bernarda Jurič se je s svojim ekstremnim kolesarjenjem po Avstraliji zapisala med najbolj- še vztrajnostne kolesarke na svetu. Dve poti, ki ju je premagala v letu 2018, je opisala v izjemno zanimivi knjigi, ki ni potopisni dnevnik. Izšla je lani v jeseni, s pomenljivim naslovom 12.000 kilometrov greha, ki ga s pripisom „Čista jeba“ naredi še bolj atraktivnega in privlačnega, da bomo knjigo prebrali na mah, brez odloga. Njeni podvigi presegajo um, pamet, razmišljanje. „Res me zanimajo nekonvencionalne, ekstremne aktivnosti, če ekstremnost pomeni veliko oddaljenost od povprečja,“ pravi Bernarda. Foto: Črtomir Goznik Bernarda Jurič v ptujski knjižnici. Z njo se je pogovarjala Nevenka Dobljekar. Ormož  Letošnje Antonovanje še pestrejše Kog ima Matjašeka I. V občini Ormož na Kogu so v teku prireditve v sklopu Anto- novanja 2020, kjer se bodo obiskovalci znova lahko do sitega najedli kašnatih klobas ali čurk, kot jim rečejo domačini. Le- tošnje Antonovanje pa prinaša tudi nekaj novosti. V Društvu Antonovanje na Kogu napovedujejo še pestrejši pro- gram. Poleg tega, da jim je uspelo razširiti sodelovanje z nekaterimi ustanovami iz Ormoža, je Antonovanje dobilo Matjašeka I. Kogovske- ga. Kot je bilo slišati na petkovi predstavitvi vsebin in slavnostnem imenovanju, so organizatorji vrsto let razmišljali, kako bi lahko promo- cijo kulinarike popeljali na višji nivo. Porodila se je ideja o Matjašeku iz dobro poznane pesmi Alojza Grnjaka »Na kolinah« oziroma »Matjašek je gujdeka kla«. Po legendi Grnjak naj ne bi te pesmi napisal po naklju- čju. Nekoč, ko so prišli na koline na Kog, naj bi dejansko srečali znane- ga kogovskega mesarja Matjašeka. Skupaj so zvrnili nekaj kozarčkov več (kot običajno) in vse ostalo se je potem dogajalo tako, kot pravi omenjena pesem ... Triletno titulo so podelili Ivanu Žinku, ki že več let s svojimi čurkami na Kogu pobira najvišja priznanja. Matjašeka I. so predsednik društva Slavko Perc, župan Danijel Vrbnjak in direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Brglez opremili še z nekdaj nepogrešljivimi predmeti ob kolinah oz. izdelovanju čurk; to so: štrajhar – ostrilec no- žev, nož, pintovec (vrbo), liter žganja za dobro voljo, rožiče oziroma kravje rogle ter orglice, ki jih je društvo v lanskem letu prejelo od Loj- zeta Peterleta. Edino ocenjevanje kašnatih klobas v državi Letošnje Antonovanje bo sicer v znamenju 12 dogodkov. Poleg pr- leške komedije, potopisnega večera, pa romanja k sv. Antonu Puščav- niku s sveto mašo in srečanjem vozil Steyr kluba Kog bo med drugim na sporedu že tradicionalni kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, čurke so te dni na voljo tudi v Restavraciji in pivnici Folk v Sre- dišču ob Dravi. V četrtek sta strokovna in potrošniška komisija oce- njevali čurke na edinem ocenjevanju kašnatih klobas v državi, v po- poldanskih urah pa so vinski poznavalci izbrali še najboljšo kogovsko vinsko kapljico, ki gre k najboljšim čurkam. Vrhunec dogajanja bo kot vsako leto Čurkarijada s kulinarič nim razvajanjem; potekala bo to so- boto, 18. januarja, v telovadnici kogovske osnovne šole, kjer se bodo zvrstili odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, pester program, prihod vinskega kraljestva in Matjašeka I. Kogovskega in še in še. Foto: MH Naziv Matjašeka I. Kogovskega so dodelili Ivanu Žinku. Starše  Vodenje prevzela višja svetovalka Nova direktorica občinske uprave Že v preteklem letu je bilo jasno, da se na direktorskem stolčku občinske uprave v Staršah obeta sprememba. Bivša direktorica Stanka Vobič se je namreč konec leta upokojila. Občina je novo osebo za zasedbo delovnega mesta iskala preko javnega razpisa, ki je bil objavljen že v oktobru 2019. Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, se je od kandidatov pričakovala visokošolska izobrazba, najmanj 6 let delov- nih izkušenj ter funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov. Na razpis se je prijavilo kar 14 kandidatov. Nova direktorica je postala Mojca Kacjan, mag. prav. in ma- nagerka za nepremičnine, ki je že 16 let zaposlena v občinski upravi. Do imenovanja pa je de- lala na področju okolja in pros- tora,“ so še sporočili iz občine. Kacjanova je delo na položaju direktorice začela z začetkom novega leta.Foto: Arhiv občine Mojca Kacjan Kolesarske poti, ki so svojevrstni podvigi Septembra 2019 je Bernarda Jurič uspešno končala eno najtežjih MTB-bikepacking dirk Race to the Rock v Avstraliji. V ekstremno težkih razmerah je prevozila 2.696 km, tudi padec na 310 kilometru poti je ni zaustavil. Zadovoljna je, da ji je ekstremni podvig uspel, da je ponov- no presegla meje mogočega. Zanjo niso pomembni soji žarometov, temveč predvsem to, da izpolni svoje cilje. Ko konča eno pot, že načrtuje novo avanturo. Njeni kolesarski podvigi so svojevrstne poti, na katerih si odgovori tudi na vprašanja, ki so jo mučila že od otroštva. Pred- vsem pa je kolesarjenje za Bernardo svoboda. Avstralija je njen kontinent, že ob prvem obisku leta 2008 se je zaljubila vanjo. „Štajerka je trmasto sledila svojemu hrepenenju, prekolesarila je obe progi, ju preživela in na cilju v čeveljcih z visoko peto zaplesala polko na glasbo Avsenikov. Pred nami je njen zapis. Srčen, naturalističen, brez olepševanja. Iz njega dihata življenje in norost, katerih ambasador- ka je Bernarda Jurič,“ je knjigi 12.000 kilometrov greha na pot zapisal njen urednik Venčeslav Japelj. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  17. januarja 2020Poslovna in druga sporočila22 18. in 19. januarja 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Slovenija v gibanju, z gibanjem do zdravja Teles- na dejavnost med odraslo populacijo upada, razgibaj- mo se; Pikina zgodba o psički Piki v Domu starejših na Ptuju; Zgodovina Velike Nedelje v urejeni etnološki zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; Vinsko bogastvo v podzemlju Ptujske kleti; Najstarejše vino zlata trta iz leta 1917 hrani Ptujska klet; V Trnovskem gozdu Filipov tek na starih smučeh v oblačilni podobi pred dobrim stoletjem; Vokalna skupina Kresnice iz Maribora, ljudsko pesem ohranja in neguje tri desetletja; Zaigrali nam bodo Ljudski godci iz Lancove vasi; Alpski večer na Bledu z najlepšimi vižami priznanih slovenskih ansamblov. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 Ne spreglejte v novi Zarji Jani ! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. Vsak torek Koncesij nikar! KDO SLUŽI NA NAJŠIBKEJŠIH V DOMOVIH ZA OSTARELE? Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  17. januarja 2020 Oglasi in objave 23 O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dra- gega Aljoša Zupaniča S POBREŽJA 166, VIDEM PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sode- lavcem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam stojite ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Njegovi najdražji »Odšel si tja, kjer solze ne bolijo, kjer sanje oživijo … in zreš, česar oko ni videlo in uho ni slišalo.« ZAHVALA V 81. letu starosti se je od nas poslovil dragi brat, svak, stric, boter in bratranec Rajmund Letonja IZ DOLENE 10 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijate- ljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župnikoma Andreju in Benjaminu za cerkveni obred, pogrebni službi Mir za lepo opravljen pogreb, pevcem Feguš in godbeniku za odigrano Tišino, Bernardi ter Janiju za lepe poslovilne besede in Lojzki za molitev. Posebej se zahva- ljujemo Nevrološkemu oddelku UKC Maribor in bližnjim, ki so Rajmundu stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do pokopališča na Rodnem Vrhu in ga boste ohranili v lepem spominu. Sestri Jožica in Manica z družinama Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate, draga mama. SPOMIN Minilo je leto, odkar se je za vedno poslo- vila naša draga mama, babica in prababica Marija Kaučevič IZ ZG. PRISTAVE Z njenim odhodom je nastala neskončna praznina, ki jo bomo napolniti z bogatimi spomini. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli v njeni bližini. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in obiskujete njen grob. Njeni najdražji Mirno in spokojno si zaspal in v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se vračaj v naše sanje. V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Drevenšek IZ GRLINCEV 6 PRI JURŠINCIH Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktorje IMT, Deutz, To- mo Vinkovič ter traktorje ostalih znamk. Kupimo tudi kmetijske priključke v kateremkoli stanju. Te- lefon 070 519 447. GVTRAK Gre- gor Voga, s. p, Turno 11, Gorica pri Slivnici. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. ČIŠČENJE kleti, podstrešij in parcel z odvozom. Pozimi na storitve 20 % popust. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. Zvrhan koš ugank in nagrad! Posebna izdaja Kajveš na 80 straneh: v prodaji od 17. januarja 2020 Vsak drugi petek POLNA IDEJ • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM svinjo, težko okrog 250 kg, do- mače reje. Tel. 040 764 020. PRODAM 4 koze. Tel. 753 11 81. PRODAM dve kosilnici Gorenje Muta, frezo za muto, okrogli priklop in Akme motorje, vse v delovnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 051 376 732. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred ne- snostjo, naročila sprejemajo po tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Star- še 23. PRODAM štiri okrogle silos bale otavo in seno (hribovska košnja). Tel. 041 941 781. V NAJEM dam vinograd s 700 trsi v Bel- skem Vrhu 27a. Telefon 051 479 569. KUPIM 15 malih pujskov. Tel. 041 261 676. PRODAMO - dobro vzdrževano hišo v Podvincih, letnik 1942, v izmeri 150 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 348 m2, v pritličju poslovni prostor. Cena: 70.000,00 EUR. Kontakt: 051/455010 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio PRODAM stanovanjsko hišo v Cirkulanah na mirni lokaciji. Tel. 041 878 920. RAZNO IŠČEM osebo za dolgotrajno pomoč na vrtu in v hiši. Tel. 041 725 759 in 0038627668081. 080 4321. • Mazda spet samosvoja, hvalijo se z majhnimi baterijami, • katere so glavne novosti pri novem golfu, • zakaj smo tako navdušeni nad novim defenderjem. NEPREMIČNINE Štajerski TEDNIK petek, 17. 1. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  17. januarja 2020Tednikov mozaik24 V novo festivalsko leto 2020 bo popeljal festival mladega vina Veni vidi vino mlado, ki bo z najboljšimi vini VTC-13 in Haloz razvajal jutri, 18. januarja, od 13. do 19. ure v romanskem palaciju ptujskega gradu. V graj- ski vinski kleti pa bo potekala degustacija ptujskega mestnega vina – civis. Organizatorja VTC-13 in KGZS Zavod Ptuj pričakujejo obiskovalce od blizu in daleč, ki želijo pokusiti nov, tako značilen letnik štajerskih vin. Konec januarja pa bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji traminca in rumenega muškata. Na vinsko-kulinaričnem večeru v okviru 16. sezone Primusovih vinskih zgodb bodo postregli s tramincem in rumenim mu- škatom iz Radgonskih goric, Ptujske kleti in Vinarstva Škrget. Tudi sicer slovenska vina vse bolj cenijo v tujini. Tako je ameriški časnik The Daily Beast, ki ga na mesečni ravni bere več kot 20 milijonov ljudi, za vse večje in manjše svetovne vinske privržence objavil Vodnik po Slove- niji za ljubitelje vina. Avtor članka Benjamin Kemper, ki ga je STO gostila na študijskem potovanju po Sloveniji novembra lani, je ob tej priložnosti izpostavil tudi svoje najljubše točke za degustacijo vin, od Movie Marjana Simčiča na Primorskem, Burje z vrhunsko naravno kletjo in elegantno mi- nimalistične guerile v Vipavski dolini, do Frešerja za vse ljubitelje rizlinga in Kobala za tiste z močnejšim okusom. Ljubitelje štrukljev pa je avtor povabil v podravsko regijo. Slovenijo turistični svet vse bolj spoznava kot deželo z neokrnjeno naravo, izjemno kulturno dediščino, avtohtonimi ljudmi in vrhunsko gastronomijo. Britanski Guardian pa je objavil seznam 20 alternativnih destinacij na svetu, ki jih je vredno obiskati v letu 2020. Glavna kriterija pri oblikovanju seznama sta bila trajnostna oz. okoljska naravnanost in nemasovnost turističnih destinacij. Na vrh lestvice se je uvrstila Slovenija, ki so jo opisali kot deželo trajnostnega kolesarjenja in pohodnih avantur v naravi. Vse bolj pa se približuje tudi kurentov skok na domačiji drugega princa ptujskega karnevala Zvonka Križaja, ki bo opolnoči na svečnico oznanil začetek letošnjih pustnih dogodkov. Letošnje jubilejno Kurentovanje bo NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo sestavlja Svet princev karnevala? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Prvi dokument na državni ravni, ki bo kurentove obhode predstavljal po vsem svetu. Nagradno turistično vprašanje ko, s katero se bo Slovenija predstavljala tudi na vseh turističnih sejmih. “Verjamem in upam, da bo tudi to še bolj pripomoglo k večji prepoznav- nosti Ptuja v evropskem in svetovnem turistično-kulturnem zemljevidu. Prvič pa smo tudi v uradnem dokumentu na državni ravni vključeni s to izjemno znamenitostjo, ki bo krožila po vsem svetu,“ je ob izdaji zloženke povedal Branko Brumen. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, kdo so bili pobudniki Kurentovanja na Ptuju. Pravilnega odgovora o tem, da je 18. februarja leta 1959 Drago Hasl, takratni upravnik Ljud- ske in študijske knjižnice Ptuj, predal Zgodovinskemu društvu Ptuj idejno pismo o organizaciji etnografskega karnevala na Ptuju, nismo prejeli. V njem je predlagal, da Zgodovinsko društvo Ptuj v povezavi s Turističnim društvom Ptuj prevzame iniciativo, da se na Ptuju uvede Kurentovanje v velikem obsegu. 27. februarja leta 1960 se je tako na Ptuju rodilo prvo Kurentovanje v organizaciji Zgodovinskega društva Ptuj. Danes sprašuje- mo, kdo sestavlja Svet princev karnevala. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 24. januarja. potekalo tudi v znamenju 20-letnice ustoličevanja princev karnevala, 30. obletnice sprejema dolgoletnega predsednika Evropskega združenja karnevalskih mest Henryja van den Kroona na Ptuju, 29-letnice članstva Ptuja in Slovenije v FECC-u in 40. jubilejnega kongresa FECC na Ptuju, ki bo potekal med 24. in 31. majem, je povedal generalni sekretar FECC Branko Brumen, vodja ptujskega Kurentovanja, tudi nekdanji predsednik FECC Slovenija in oče princev karnevala. Obhodi kurentov so dobili posebno pozornost tudi v posebni zloženki Unesco v Sloveniji, na kateri so zajete vse slovenske znamenitosti, zanimivosti z vseh področij, ne zgolj nesnov- ne kulturne dediščine, ki so na seznamu, registru Unesca. Gre za zložen- Kurentovi obhodi v zloženki Unesco in Slovenia Ljubljana  Slovenski avto leta 2020 Avto leta je Renault Clio Slovenski mediji, ki poročajo o avtomobilih, so na nedeljski prireditvi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani izbrali slovenski avto leta 2020. To je postal renault clio. Med fi nali- sti so bili še naslednji modeli: opel corsa, volkswagen T-cross, škoda kamiq in mazda CX-30. Izbor Slovenski avto leta 2020 je izbor, ki so ga že osemindvajsetič organizirali slovenski mediji, ki se ukvarjajo s poročanjem o avtomo- bilih. V letošnjem izboru so najprej gledalci, poslušalci, bralci in sledilci v medijih glasovali in iz spiska 25 kandidatov izbrali omenjenih pet fi nalistov. V fi nalni oddaji, ki je bila na nacionalni televiziji na spore- du s prenosom z Gospodarskega razstavišča, so nato predstavniki Motorevije AMZS, Vala 202 in TV- -oddaje Avtomobilnost, Dela in Slovenskih novic, Dnevnika in Ne- deljskega Dnevnika, Večera, Siol. neta, Komotar Minute, Avto ma- gazina in Evo magazina glasovali in izbrali končnega zmagovalca. Lansko leto je naziv avto leta os- vojil ford focus. Čeprav mi je m alokrat dala, mi je veliko dala. * * * Bisere mečem sv injam le teden dn i pred kolinami. * * * Sem rekel bobu b ob in so mi zriht ali prav čeden gr ob. * * * Iz malega pokov njača zraste velik rokovnjač. * * * Kolikor zna žena povedati o kmet ijstvu in vrtnarje nju, bi lahko z jezikom preorala pol slov enskih kmetijski h površin. * * * Zagotavljam, da me je v žlici vod e nemogoče utop iti. Zato prinesite s seboj sod vodke. AFORIZMI BY FREDI Spomnimo, težave Maria Galuni- ča so se začele leta 2000, ko je za- lezovalka televizijskemu voditelju, s katerim sta živela v istem bloku, začela pošiljati ljubezenska pisma, ga obiskovati in mu slediti. Mario je sodišču tudi predložil dokaze, več tisoč elektronskih sporočil in spo- ročil prek družbenih omrežij. Zale- zovalka mu je namreč pisala, da ga ljubi, da želi imeti z njim otroka in si ustvariti družino. Sodnica Barbara Klajnšek je v obrazložitvi sodbe de- jala, da je bil oškodovani prepričljiv ter vidno prestrašen in pretresen. Obdolžena se je sicer zagovarjala, da ima zvezdnika rada in da ni tis- ta, ki jo je treba zdraviti, temveč da mora na zdravljenje Galunič. Sod- nica jo je morala večkrat poslati na hodnik, ker se ni mogla umiriti. »Ne mene ne tebe ne kogarkoli država ne zna ali ni sposobna zaščititi pov- sem. Nate se spravi psihopat, kot se je name, in to izraža na najbolj nemogoče načine, čeprav se mi zdi dovolj hudo, da ti nekdo pošlje pis- mo, ki ga ne želiš, kaj šele, da stoji pred vrati tvojega doma, in to dan za dnem, leto za letom,« je odkrito povedal Galunič. Ljubljana  Mario Galunič Njegovo zalezovalko je sodišče poslalo na zdravljenje Zalezovalka je sicer na sojenju trdila, da bi bila rada le njegova prijateljica in da ne potre- buje zdravljenja. Foto: M24 »Beseda heroj, ki se skriva tudi v naslovu nove pesmi, ima zame več posebnih pomenov,« je ob iz- idu pesmi povedal Daniel. »Zanjo me je navdihnila ljubezen do moje 'nove domovine' – Slovenije – ter moje predrage soproge, ki me je 'pripeljala' k vam,« je pojasnil in poudaril, da že od nekdaj občudu- je našo državo, tukajšnjo kulturo, ljudi in glasbo. Pa bi megazvezdnik, ki je nekoč našo nekdanjo državo na Evroviziji zastopal z uspešnico Džuli, želel kdaj na tem festivalu zastopati tudi svojo »novo domovino«? »Z velikim veseljem bi znova stopil v evrovizijske čevlje in na izboru za pesem Evrovizije zastopal prav Slovenijo,« je povedal in dodal, da si želi v prihodnosti pridobiti tudi slovensko državljanstvo. Slovenija  V novem letu z novim hitom Tvoj heroj Daniela Popoviča Pod pesem se poleg Daniela Popoviča, ki je poskrbel za besedilo, podpisuje Zvone Hranjec, avtor glasbe in produkcije, sicer nekdanji član in avtor uspešnic skupin Šank Rock in Chateau – tokrat s psevdonimom DJ Oko. Foto: Arhiv Foto: M24