Št. 129 (14.525) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 17. MAJA 1993 RIM / PETKOV ATENTAT NOSI PEČAT MAFIJE Preiskovalci na sledi dveh »Sicilijancev« Na osnovi pričevanj so preiskovalci izdelali okviren opis dveh moških, ki naj bi ju izdajal izrazit sicilski naglas s " Mafijski atentat vjjp. °0Mo izbrano 2rt-WiV' voditelja te- 2ia c|Skih oddai Mauri- tej °stanza: pretežno v liCnL tlri.P10tekai° mrz' cib - Piskave o storil-Veea =.ldeat°rjih petko-elepameiltata v rimskem rioJi T n®m predelu Pa-Že t-J.^biikovala se je sled 7= frva “tipijivejsa Vaial 'conkretnima iz-noi Ceina atentata: na pričevanj - še dj (.ji verodostojna naj sist 3 iz)ava nekega tak-dv ? ' So izdelali opis moških, ki so ju t,w0Pred eksplozijo av-;0*obilske bombe videli atentaPtaSredni bli2ini SlikaM89113 °Pisa (na Sr„ , 80 posredovali iavne8a ob-kdn v želji, da bi drnK °Pcdnil kakšno po-Se miroma dodal 0 drobno informa- cijo. Vsekakor gre za moška, ki naj bi ju izdajal izrazit sicilski naglas: prvi naj bi bil star okrog 35 let, drugi deset let starejši, prvi je vitkejši, drugi bolj srednje postave, oba pa sta visoka okrog 1, 70-1, 75 cm, prvi ima temne lase in oCi, medtem ko je drugi že nekoliko osivel, prvi je bil obleCen v kavbojke z jopičem iz istega blaga, drugi pa je nosil svetel jopic. Zato da bi zbrali cim veC informacij so preiskovalci dali na voljo tudi posebno telefonsko linijo, in sicer 16709595. Natančnejša analiza uporabljenega razstreliva pa je pokazala, da so atentatorji uporabili od 80 do 90 kilogramov tro-tila, ki je bil pomešan z nitrati. V atentatu je bilo poškodovanih nad 50 avtomobilov, vendar pa natančneje pregledujejo mali fiat 500, Id je bil v neposredni bližini, in pa ukradeni fiat uno, v katerem je bilo po vsej verjetnosti nameščeno razstrelivo. Ob preiskavah pa se še nadalje vrstijo razne ocene o ozadjih in namenih atentata. Čeprav je prevladala teza, da se za petkovim atentatom skriva zloglasna mafija, pa so mnenja o ciljih, ki so jih hoteli doseči idea-torji, bolj deljena. »Naperjen je proti ljudem in demokraciji,« je še enkrat podčrtal predsednik republike Scalfaro, ki se je včeraj udeležil velikega shoda alpincev v Bariju. Atentat je vCeraj obsodil tudi papež, ki je med govorom na Trgu Sv. Petra spomnil tudi na svoj nedavni obisk na Siciliji s pozivom na boj proti mafiji. Nedvomno se petkov atentat veže na trenutni politični položaj v državi, ko so dani nastavki za prehod iz starega v novo: to je precej enotna ocena, kateri pa posamezniki dodajajo različne prizvoke. Sklicevanje na dogodke iz leta ’69 ni neobičajno, večina pa opozarja na skorajšnjo prvo obletnico umora sodnika Falconeja, ko je mafija neizprosno dokazala, da lahko »zamaši usta« svojim najbolj odločnim nasprotnikom. V vpletenost mafije torej le malokdo dvomi, zanimiva pa so razmišljanja nekaterih sodnikov, ki se konkretno zoperstavljajo mafijski dejavnosti. Tako je npr. sodnik Di Lello izjavil, da bi lahko petkov atentat označila za »stabilizacijsko bombo«: naperjena naj bi torej ne bila proti sistemu, temveč proti novostim, ki se jih skuša uvesti. Skratka sprožili naj bi jo, zato da bi se ohranil star politični sistem. BOSNA IN HERCEGOVINA Srbi preštevajo glasove proti Madžarski zunanji minister v Bruslju prosi za zaščito severnoatlantske vojaške zveze Otroci so najbolj tragične žrtve vojne (Foto: AR) I Nesojeni sestanek I z Alijo Izelbegovičem BRDO PRI KRANJU - Predsednika predsedstva BiH Alija Izetbegoviča, ki bi se moral sinoči na Brdu pri Kranju srečati z romunskim predsednikom Ionom Ilie-scujem, ni bilo v Slovenijo. Po nekaterih virih mu Un- i profor ni omogočil odhoda iz Sarajeva. Od sobote pa se pri nas mudi zunanji minister BiH SilajdžiC, ki se je včeraj popoldne pogovarjal s slovenskim kolegom Lojzetom Peterletom. Govorila sta o podpori Slovenije BiH, begun- j ski problematiki in slovenskih pogledih na reševanje krize v BiH. Čeprav sta se mudila v istih protokolarnih zgradbah na Brdu, se romunski predsednik, ki ima zelo dobre odnose s srbskim vodstvom, ni hotel niti po naključju sestati s Silajdžičem, ki je v rangu le zunanji minister. Neprihod Izetbegoviča v Slovenijo pomeni, da obstajajo velika nasprotja med bosansko-hercegovskim vodstvom in romunskim vrhom. (Morel) PALE, MOSKVA - V nedeljo so ob devetnajstih zaprli voliSCa na območjih pod srbskim nadzorstvom v BiH, v ZRJ pa bodo lahko begunci tudi v ponedeljek odgovarjali na vprašanji, ali sprejemajo mirovni načrt ES in ZN in ali so za samostojno Republiko srbsko s pravico do enakopravnih odnosov z drugimi državami. Izidi referenduma bodo znani šele v sredo. Ka-radžic pa je na Palah povedal novinarjem, da je glasoval proti in da bo takšen tudi izid referenduma. V Moskvi, kamor sta prišla na pogovore mirovna posrednika lord Owen in Thor-vald Stoltenberg, pa je ruski zunanji minister poudaril, da še naprej podpirajo sedanji mirovni načrt. V Bosno so pripravljeni poslati še veC ruskih vojakov. Owen in Stoltenberg se bosta iz ruske prestolnice odpravila v Mostar, kjer naj bi se v torek z IzetbegoviCem in hrvaškim voditeljem Tudmanom pogovarjala o ustavitvi bojev med bosanskimi Hrvati in Muslimani. V Mostarju pa se je v nedeljo kljub najnovejse-mu premirju nadaljevalo obstreljevanje med Hrvati in Muslimani prek Neretve. Medtem so v Washingto-nu desettisoci bosanskih Muslimanov, ki živijo v ZDA, pred Belo hišo zahtevali ameriško vojaško intervencijo. Madžarski zunanji minister pa se je odpravil na sedež zveze Nato v Bruslju, kjer bo ponovno zaprosil za vojaško pomoč zaradi nevarnosti, da tudi Madžarsko vpletejo v pogubno dogajanje na Balkanu. Ker severnoatlantska vojaška zveza noCe dajati varnostnih zagotovil državam, ki niso njene Članice, opazovalci pričakujejo, da bodo madžarski predlog zavrnili. (Agencije) JURCUA / VOLITVE Suleyman Demirel Predsednik republike ®Vtt/ za glasove poslancev je dosedanji Premier uspel zbrati potrebno večino Suleyman Demirel ka ter neka manjša stranka desnega krila. Suleyman Demirel je bil v svoji karieri kar sedemkrat ministrski predsednik. Dvakrat, leta 1971 in leta 1980, so ga s položaja odstranili z vojaškim udarom. Turčija zdaj potrebuje novega premiera, Stranka prave poti, ki jo je doslej vodil Demirel, pa bo o novem predsedniku stranke odločala na izrednem kongresu v začetku junija. (Reuter) AFERA HIT-VIS Ali bo vladna komisija prevzela pobudo? Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Danes se bosta v prostorih slovenskega parlamenta znova sestali komisija državnega zbora za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb in tudi parlamentarna preiskovalna komisija. Prva bo nadaljevala sredino sejo, ki je trajala tja do polnoči in še dlje in je bila prekinjena po sprejemu sklepa, s katerim je komisija (z večino glasov navzočih) presodila, da je imel nekdanji predstojnik Visa Miha Brejc utemeljene razloge za svoje nezaupanje v posamezne predstavnike nekaterih institucij sistema. A to, kot kaže, ni tudi dokončen sklep, kajti danes se utegne preobrniti tok dogodkov. V soboto se je namreč ves dan sedela na seji ministrska trojka in dopolnjevala že napisano poročilo o dveletnem delu Miha Brejca. Vse kaže, da so ji mi- nuli dogodki, povezani z afero Hit-Vis, dali dodaten pospešek, zato se je v minulih dneh le še bolj poglobila v Brejčevo »zapuščino«. To pomeni, da bodo na današnji seji morebiti prešli v »napad« in z izbrskanimi dokumenti poskušali dokazati, da so pri vodenju Visa pod taktirko Miha Brejca in njemu nadrejenega Igorja Bavčarja nastajale tudi določene nepravilnosti. Parlamentarna preiskovalna komisija pa bo danes zaslišala direktorja novogoriškega Hita Danila KovaCiCa. Seja naj bi bila javna, vsaj na začetku, Kovačič pa naj bi predvsem povedal svojo plat Hitove zgodbe, ki govori o gospodarskem kriminalu in vpletenosti politike. Tudi na to sejo sta se, po naših informacijah, obe »strani« - parlamentarna in Hitova - menda dobro pripravili. MILLSTREET / ZMAGAL POPEVKAR N. KAVANAGH Irska spet prva na evropskem festivalu Uspeh je požela tudi Španka Eva Santamaria (AR) DUBLIN - Na 38. festivalu evropske popevke, ki se je odvijal v soboto zvečer v Millstreetu na Irskem, se je na prvo mesto uvrstil irski popevkar N. Kavanagh s popevko »In your eyes« («V tvojih očeh«). K temu je gotovo prispevalo dejstvo, da je Kavanagh nastopal doma, toda poudariti velja, da je šlo po splošni oceni za dobro skladbo in za prav tako dobro izvedbo, pa tudi, da se je tokrat irska popevka že petič znašla na vrhu lestvice Evrofestivala. Na drugo mesto se je uvrstila Velika Britanija, na tretje pa Švica. Podčrtamo naj, da je na letošnjem Evrofestivalu nastopala tudi Slovenija, in sicer s skupino iXband, ki se je predstavila s popevko »Tih deževen dan«. Uvrstila se je na 22. mesto. Italija se ni odrezala veliko bolje, saj je Enrico Rug-geri s popevko«Sole d’Europa« (»Evropsko sonce«) pristal v drugi polovici lestvice. ŽELITE AVTOMOBIL PANDA ali UNO? Vaš rabljen avto tudi za odpad ... VELJA Ä „0. VSAJ w 1 MILIJONA PANDO 2,5 VSAJ . MILIJONA I UNO mmr L/lÜÖÜD / TRST-UL. FLAVIA 104 Tel. 383050 ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Videm: Srečanje žensk za mir v BiH Ustaviti vojne grozote na ozemlju bivše Jugoslavije je bilo geslo videmskega srečanja na pobudo ženskega koordinacijskega odbora VZPI/ANPI. Udeležilo se ga je veliko število žensk, predvsem bivših bork v odporniškem gibanju, ki so prišle iz številnih krajev severne in srednje Italije. stran 2 Podkupnine: priznala De Benedetti in Greganti Predsednik grupe Olivetti Carlo De Benedetti je včeraj spontano obiskal Di Pietra in mu priznal, da je njegova družba bivšemu direktorju državnega telefonskega podjetja ASST v štirih letih odštela 10 milijard lir podkupnin. S sodniki je začel sodelovati tudi bivši funkcionar KPI Greganti, ki je priznal, da je podkupnine na švicarskem računu »Gabbietta« zbira! za svojo stranko in ne zase. ......................stran 2.. Courier v finalu nadigral Ivaniševiča Američan Jim Courier je drugo leto zapored zmagal na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije v Rimu. V finalu je povsem nadigral Hrvata Gorana Ivaniševiča, ki Je po lepi zmagi v polfinalu proti Samprasu tokrat povsem razočaral številne gledalce in se predal po hitrem postopku. .....................stran 8.. , Schwantz prvi v Avstriji Teksačan Kevin Schwantz je s tesno zmago na motociklistični dirki za veliko nagrado Avstrije prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo v razredu 500 kubičnih centimetrov. Pol sekunde za njim je zaostal Avstralec Michael Doohan. V četrtlitrski kategoriji je zmagal Italijan Doriano Rombon!, v razredu do 125 ccm pa Japonec Tsujimura .....................stran 8.. Milan bliže naslovu Dramatično na dnu Čeprav je osvojil le točko proti Romi, je Milan naredil nov korak proti državnemu naslovu, saj se je tudi drugouvrščeni Inter moral sprijazniti z neodločenim izidom. Vse bolj dramatično pa je na dnu lestvice. Morda je prav Genoa, ki je zaustavila Inter, naredila odločilen korak v boju pred izpadom, medtem ko si v Vidmu grizejo nohte: Udinese je imel uspeh že v rokah, a koncu je tvegal poraz proti Brescii, ki se prav tako otepa nazadovanja. V pravem kaosu se je znašla Fiorentina po spodrsljaju proti Atalanti. stran 8 »II Sole 24 Ore« o ljubljanski razstavi evropskih mojstrov Pod naslovom »Presenetljive slike v Sloveniji« je milanski ekonomski dnevnik »II Sole 24 Ore« v včerajšnji nedeljski prilogi objavil zapis o razstavi »Evropski mojstri iz slovenskih zbirk«, ki je do 4. junija na ogled v ljubljanski Narodni galeriji. ....................stran 15.. Kubo pesti »čudna« živčna epidemija Po podatkih, ki so jih tujim novinarjem posredovali predstavniki kubanske zdravstvene službe, naj bi do konca aprila za skrivnostno živčno boleznijo zbolelo že okrog 26 tisoč oseb. Najprej so bolezen, ki je predvsem prizadela vid, pripisali pomanjkanju vitaminov v hrani (v zadnjem obdobju je namreč na karibskem otoku občutiti veliko pomanjkanje hrane in zdravil), nato pa so sprevidi!, da je treba vzroke za obolelost iskati tudi drugje, npr. v okužbi z virusom ali kakšnim toksinom. ....................stran 15.. Ponedeljek, 17. maja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE DSL: danes pride tajnik Occhetto TRST - Demokratična stranka levice vabi elane in simpatizerje, da se udeležijo današnjega shoda na Trgu Unitä ob 18. uri, na katerem bo gost vsedržavni tajnik Achille Occhetto. V slovenščini bo spregovoril tudi zgoniški župan in kandidat za deželni svet Miloš Budin. V Boljuncu zvečer shod slovenske PSI TRST - V gledališču France Prešeren se bodo nocoj ob 20. uri zbrali tržaški slovenski socialisti, ki bodo razpravljali o imenovanju sen. Agnellija na Celo federacije PSI in predvsem o junijskih upravnih in deželnih volitvah. Obstaja konkretna možnost, da se bodo slovenski socialisti iz protesta zaradi imenovanja Agnellija av-tosuspendirali iz stranke. Izjava kandidata SSk za Pokrajino Trst TRST - Kandidat SSk za predsednika Pokrajine Ivan Peterlin se je v volilnem posegu navezal na svojo lansko izkušnjo pokrajinskega svetovalca. Doživel je travmatično soočanje z zaprtostjo in zatohlostjo. Po njegovem ni volje do dialoga. Izrazil je dvom, da bo v Trstu prišlo do neCesa novega. Tvegamo, da se na krajevni ravni soočamo s še večjo izolacijo v primeru, Ce zmaga nacionalistična koalicija s Sardos-Albertinijem na Čelu. Pri tem se je Peterlin polemično vprašal, kje je takozvani "drugi Trst”, zakaj se takozvani "demokratični” Trst skriva, morda zato, ker kar je slovenskega ne prinaša glasov? Zaradi tega ni bila po mnenju Peterlina SSk povabljena na pogajanja za formiranje demokratične koalicije za Pokrajino. Čudi ga, da je v "demokratičnem” kartelu tudi. stranka bivših komunistov, za katero voli veliko Slovencev.«To še bolj dokäzuje, da je SSk edina stranka, ki zares lahko združuje Slovence«. Monfalcon (SKP) o izstopu Ingraa iz DSL TRST - Na volilnem shodu v Ljudskem domu v Podlonjerju je kandidat Stranke komunistične prenove za Deželo Fausto Monfalcon med drugim dejal, da je izstop posl. Ingraa iz DSL zgovoren dokaz neuspeha politike kompromisov in sodelovanja, pa tudi možnosti nove združitve levice na alternativnih in razrednih osnovah. Zakon o Krasu v dvojezični brošuri iij BAZOVICA - V bazovski kinodvorani je včeraj dopoldne SSk nredstavila brošuro z naslovom Zakon o Krasu,) ki jo je uredil bivši deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar, izdal pa Krožek Virgil Scek. Gre za 130 strani obsegajočo knjigo srednjega formata, ki prinaša besedilo zakona 16 iz leta 1992 pa tudi razne dokumente o »sinhrotronski aferi«, iz katere je zakon izšel, vse v slovenščini in italijanščini. Brušuro so predstavili deželni tajnik in svetovalec SSk Ivo Jevnikar, strankina pokrajinska tajnik in podtajnik Martin Brecelj in Peter Močnik ter predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ki so vsi tudi kandidati SSk na bližnjih volitvah. Na predstavitvi je bila izražena zahteva, naj bi zakon 16/1992 zaceli izvajati brez nadaljnjih zavlačevanj, poudarjeno pa je bilo tudi, da bi zakon moral predstavljati le začetek reševanja številnih problemov Krasa. Govorniki so tudi podčrtali, da je bitka, ki jo predstavlja skorajšnja volilna preizkušnja, za Slovence na Tržaškem in sploh v FJK veliko usodnejša, kot je bila ona okrog sinhrotrona, zato so pozvali ves slovenski volilni zbor k enotnosti, saj je le tako zmaga zagotovljena. (Foto KrižmanCic/KROMA) Edinost spet na Trgu TRST - Včeraj dopoldne so pristaši društva Edinost spet manifestirali na Trgu zedinjene Italije za pravice slovenske manjšine, v prvi vrsti za globalni zaščitni zakon. V skladu z navodili organov javne varnosti so svoje transparente razvili ob 9.30 pred Lloydovo palačo - sedanjim sedežem deželne vlade, prof. Samo Pahor pa je nagovoril navzoče z megafonom. Pristavimo naj, da so takoj po društvu Edinost na glavnem mestnem trgu manifestirale tudi druge politične skupine, baje brez vsakega dovoljenja. Festival centra Css tokrat v znamenju arabske glasbe VIDEM - Letos poleti bo na videmskem gradu zaživela arabska kultura, še posebej glasba. Potovanje po tem pri nas malo poznanem glasbenem svetu bo omogočil dejaven in iznajdljiv center Centro servizi e spettacoli, ki že veC let pripravlja poletne festivale etnične glasbe. Tarah - kot je naslov tokratne ponudbe - bo na sporedu od 10. do 24. julija, predvideva pa 10 koncertov in veC srečanj namenjenih kulturnemu izročilu držav, ki se tokrat predstavljajo. Predviden je namreč nastop skupin in posameznikov iz Maroka, Alžirije, Tunizije, Libije in Egipta, medtem ko naj bi se v naslednjih letih predstavile druge arabske države. VIDEM / NA POBUDO VZPI-ANPI_____ Zahteva žensk: ustaviti vojno! Aktivna solidarnost bivših bork za svobodo z žrtvami tragedije v bivši Jugoslaviji Rudi Pavšič VIDEM - Zenski koordinacijski odbor Vsedržavnega združenja partizanov iz Italije, ANPI, je ob 50-letnici osvoboditve pripravil na videmskem gradu posvet, na katerem je izrekel zahtevo, da se ustavijo vojne grozote v Bosni in Hercegovini. Na srečanju se je zbralo izredno veliko žensk, bivših bork, ki so prišle iz raznih dežel severne in srednje Italije. Prisotne so bile tudi zastopnice ženskih organizacij in gibanj iz Slovenije, Hrvaške in Bosne ter zastopnice borčevskih organizacij iz slovenskega zamejstva. Iz vseh posegov je bilo razbrati veliko skrb zaradi bosanske tragedije, kjer so prav ženske in otroci pod najveCjim udarom. Zaradi tega so bivše borke, katerim so se solidarnostno pridružile številne druge ženske organizacije in posameznice (Jottijeva, Anselmijeva, Mantalci-nijeva, idr.) smatrale za potrebno, da izpeljejo vrsto pobud, da bi svetovno javnost opozorile na nezaslišane grozote, ki jih beležimo v bivši Jugoslaviji. Protestni dokument, ki so ga sprejeli na videmskem srečanju, bodo poslale predsednikom OZN, Evropskega parlamenta, italijanske države, senata in poslanske zbornice. Na slovesnosti, ki sta jo uvedla videmski župan Piero Zanfagnini in podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro, je predsednik VZPI-ANPI senator Arrigo Boldri-ni, ki je bil deležen posebnega solidarnostnega aplavza zaradi obrekovanj poslanca Vittoria Sgarbija, izpostavil potrebo, da se vojno v Bosni reši na miren naCin brez dodatnega prelivanja krvi. Poslanec Mario Lizzero pa je spomnil na visok krvni davek, ki so ga slovenski in italijanski partizani iz Furlanije - Julijske krajine plačali za svobodo in mir. Med govornicami na včerajšnjem srečanju je bila tudi Jelka GerbCeva, Članica vsedržavnega vodstva VZPI-ANPI, ki je spomnila, kako so se različni narodi Jugoslavije borili ramo ob rami proti okupatorju in kako se ti isti narodi danes koljejo med seboj. Podčrtala je, da gre za vojno interesov, kjer je organizirana desnica sprožila nacionalni alarm, ki je pripeljal do etničnega CišCenja. GerbCeva je predlagala, naj bi delegacija bivših bork obiskala predsenika OZN in ga zaprosila za odločnejši poseg v korist miru. PODKUPNINE / DE BENEDETTI PROSTOVOLJNO PRI Dl PIETRU^ Tudi Olivetti v vrtincu Plačala je 10 milijard Prva priznanja bivšega funkcionarja KRI Gregantijo Milanski sodnik Antonio Di Pietro (telefoto AP) Rim: skupina naziskinov napadla sekcijo DSL RIM - Nekaj dni potem, ko so italijanske sile pregona izvedle obširno preventivno akcijo proti skupinam desničarskih skrajnežev naziskinov in zaprli nekaj njihovih brlogov (med temi tudi enega v Trstu), je skupina mladih goloobritežev napadla sedež Demokratične stranke levice v Rimu. Dogodilo se je v soboto zveCer v rimski mestni Četrti Trionfale. V sekcijskem sedežu DSL v Ul. Pietro Giannone je pripravil Krožek mladinske levice praznik. Med večerom je nenadoma v sedež vlomila skupina kakih petnajstih naziskinov. Oboroženi so bili z železnimi palicami in, kaže, tudi s pištolo. S palicami so napadli prisotne, pri Čemer so huje ranili očeta enega od udeležencev praznika, ki so ga mora- li prepeljati z rešilcem na zdravljenje v bolnišnico. Po tiskovnem sporočilu, ki ga je izdal tiskovni urad Mladinske levice DSL, so udeleženci večera po nekaj minutah razboritega prepira in pretepa odgnali napadalce s sedeža. Na kraj so prispele tri policijske izvidnice skupno z izvedenci oddelka Digos, ki so o dogodku uvedli preiskavo. MILAN - Čeprav je iz Ivree v preteklih dneh prihajalo vztrajno zanikanje, je predsednik grupe Olivetti, inž. Carlo De Benedetti vCeraj milanskim sodnikom priznal, da je tudi njegovo podjetje podkupovalo. V dobri uri razgovora z namestnikom javnega tožilca Antoniom Di Pietrom, h kateremu je inženir prišel spontano, je pojasnil vlogo svojega podjetja v okviru preiskave o telefoniji in sodniku predal posebej na to temo sestavljen dokument. Ob odhodu iz milanske sodne palače, od koder seveda ni nobene in-diskretnosti o poteku zaslišanja, je De Benedetti kronistom dejal, da je bilo srečanje »prisrčno« in da je pred sodnikom prevzel vse odgovornosti. Predsednik Olivettija naj bi vsekakor zatrdil, da njegovo podjetje ni nikoli delalo za telefonsko družbo SIP, da pa je v štirih letih, ki gredo od 1988 do 1992, plaCalo Giuseppeju Lo Moru, sodelavcu in bivšemu direktorju državnega podjetja za telefonsko službo ASST, podkupnine v znesku 10 milijard lir. O tem je v preteklih dneh sodnikom govoril prav Lo Moro, ki je bil pri AS-ST zbiralec podkupnin za stranke, sam De Benedetti pa je vCeraj milanske sodnike seznanil s rimeri iz- stra»1 petimi ali šestimi pu »pravega pravcatega siljevanja« strank. , Medtem se vse bolj 0 pira tudi nova, »komu® stična« veja milans ^ preiskave o P0dkuPDi: nah, ki jo spremljajo W žgoče polemike. funkcionar KPL Greganti, ki je še ved11 priprt, je zaCel sodelova s sodniki in po sniku, ki ga bo objavi prihodnja številka te^ nika Espresso, je prizj1 j 1 je podkupnine zoir^ za svojo stranko. Naiae jih je na švicarski raC »Gabbietta«, za iz^, piCek od prodaje de niCarske kvote n® vzhodnonemške drUŽ(.g (v znesku milijarde id milijonov lir) pa je Prl ^ nal, da ga ni prenese Italijo sam, ampak se J poslužil dveh tihotapce ' ki sta mu denar prineS v Rim, kjer ga je pot61 "sind’ izročil Cesareju Re bla' sodelavcu sedanjega gajnika DSL Stefaninif Uradna DSL na Gr g gantijevo sodelovanj® ^ sodniki še ni reagiral®’ ^ zameno pa je odvetnik soboto aretiranega na nika svetovalske skupid DSL v deželnem ; Lombardije Buzzija, biv komunistični sena Maris, ostro napadel m lanske sodnike, Ceš gre za »dokaz, kako ßi lansko sodstvo plete P liticno zaroto proti D& f-TRST / TUDI LETOS RAZISKOVALNA KRIŽARJENJA-] Nadziranje voda severnega Jadrana Med raziskovalci zavladal optimizem TRST - Tudi v letošnjem poletju bo Observatorij severnega Jadrana nadziral stanje severnojadranskih voda in v ta namen prirejal mesečna raziskovalna križarjenja. Vest je razveseljujoča, saj vse do zadnjega ni bilo gotovo, ali bosta deželi Furlanija-Julijska krajina in Veneto zaradi znanih finančnih težav, s katerimi se spopadata, zmogli finančni napor, ki ga tovrstno raziskovanje zahteva. Težave pa je odpravila t. i. Jadranska avtoriteta, ki je v prid Observatorija severnega Jadrana dodelila po milijardo lir za leti 1993 in 1994. Zadovoljstvo ob tej vesti so izrazli predstavniki posameznih znanstvenih ustanov Članic Observatorija, ki so se v teh dneh zbrali na deželnem odborništvu za okolje FJK v Trstu. Slo je za predstavnike Laboratorija za morsko biologijo iz Nabrežine za Furlanijo-Julijsko krajino, Morske biološke postaje v Piranu za Slovenijo in v Rovinju za Hrvaško, Inštituta za biomase iz Benetk za Veneto ter Zoološkega inštituta Univerze na Dunaju za Avstrijo, ki bodo letos že petič priredili koordinirana raziskovalna križarjenja po severnem Jadranu. Kot je znano, so se te raziskave pričele predvsem pod hudim vtisom, ki ga je v minulih letih povzročilo izredno morsko cvetenje. Današnje stanje voda v severnem Jadranu vzbuja veliko manjšo zaskrbljenost. To so potrdili tudi elani Observatorija na svojem zadnjem tržaškem sestanku. Na osnovi najnovejših podatkov, s katerimi razpolagajo, so namreč soglašali, da so se-vernojadranske vode danes dokaj prozorne in da praktično ni sluzastih tvorb, ki so v bližnji preteklosti vzbujale celo paniko. Seveda bo treba počakati na poletni Cas, da bi natančneje vedeli, kako bo letos z morskim cvetenjem, toda pesimizma, ki je kraljeval še pred nekaj leti, le ni veC, tudi zato, ker se večina znanstvenikov nagiba k domnevi, da je izredno morsko cvetenje periodični pojav. GLASBA / VCERAJ POPOLDNE V RICMANJIH Godbi iz Buie in Logatca na Promenadnem koncertu Naraščajoč uspeh ricmanjske prireditve Damiana Ota Godba iz Buie med nastopom v Ricmanjih (foto Križmančič/KROMA) TRŽIČ / NENAVADNA POŠKODBA Moški žrtev poskusa posilstva ali nenavadnih spolnih igric? TRZIC - Dežurni zdravnik in bolničarji v ambulanti za prvo pomoC v tržiški bolnišnici niso mogli prikriti presenečenja, ko se je pred njimi pojavil možakar z res nenavadno poškodbo. Mož je namreč imel v zadnjici plastični pokrov, kakršni uporabljajo na malih spray jeklenkah. Ponesrečenec, 62-letni TržaCan, Cigar imena nam iz povsem razumljive diskretnosti niso posredovali, je izjavil, da so ga neznanci napadli in posilili. Zdravniki so možu z razmeroma enostavnim kirurškim pose- gom odstranili tujek iz izredno neljubega položaja. O zadevi so seveda obvestili policijo, ki je uvedla preiskavo, da bi preverila resničnost možakarjeve pripovedi in izsledila krivce. Policija seveda preverja vse možnosti vključno s to, da je zgodba o posilstvu izmišljena. Mož naj bi se tako skušal izogniti zadregi razlage pravih okoliščin incidenta, ki bi utegnil biti tudi posledica nenavadnega individualnega spolnega igračkanja s sprayem, katerega pokrov je takorekoC anatomske oblike. GORICA / NA TRIDNEVNEM SREČANJU EVROPA SKUPAJ Petje in plesi so povezali mladino Ob domačih nastopile skupine iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Madžarske GORICA - VCeraj je zapustila Gorico skupina otrok iz Osijeka, ki se je skupaj z vrstniki iz osnovnih in nižjih srednjih šol na Goriškem ter skupinami iz Nemčije, Madžarske in Slovenije udeležila tridnevnega srečanja pod geslom Evropa skupaj. Zaključni večer v soboto v Katoliškem domu je bil najpestrejši, saj so se vse gostujoče skupine predstavile s petjem in plesi iz lastnega ljudskega izročila . Na sliki (foto Studio Reportage) plesni nastop folklorne skupine TRST - Nastop Mes»® godbe iz Buie (vodi jo L*®' liano Monasso) in nega orkestra iz Log^ (pod vodstvom Mat]a Albrehta) je vCeraj pop° £ ne v Ricmanjih otvoru ^ tošnje Promenadne k0'* certe. V tokratni sednu 1 vedbi te svojevrstne ku turne ponudbe je pre den še en koncert, in si prihodnjo nedeljo, ko sta prav tako ob 17. un n stopila Pihalni orkes »La Prime Lus 1812 Bertiola (iz okolice in Pihalni orkester L1 stroj iz Ljubljane. Gostujoči glasbeni sK pini sta vCeraj kot P0IJara, di v sprevodu in z 'S njem značilnih »goC( niških« koračnic Pnšl1" vaški trg. Po tovrstnem P vem stiku z občinstvo® pa sta orkestra nastopil svojim koncertnim sP°to dom. Prisluhnili smo izvirni, za godbe zapi® glasbi, za tovrstne ses prirejenim melodijam, J zovskim in sodobnim ladbam. , ^ Po sedmih letih, od stne prireditve leta .l ’ beležijo Promenadni k certi svoj naraščajo uspeh. Odborniki in c Godbe na pihala iz manj so si pobudo zarvj0 slih z željo, da ponu I pravi koncertni Pr°sm godbeniškim ansamblo ’ ki sicer nastopajo preto v razvedrilno kulturn programu vaških V*a nikov. Promenadni ko , . «41idlo DOLINA / POBUDA WWF Tudi pri nas uspela akcija Čisli gozdovi Bgp M Pr°stovoljci med včerajšnjim čiščenjem gozdov (KROMA) Sprehodi v naravo Užijo predvsem spro-f ltrvi> kar pa preveč ljudi ratkomalo jemlje kot Pravico, da se obnašajo rez vsakega spoštovanja -p0, travnega okolja. ako postanejo travniki >3 8°zdovi prava odlaga-,1S.ca odpadkov, zato so 0 iko bolj hvalevredne Pobude raznih organiza-9’ ki vsaj občasno in s Prostovoljnim delom zavljanov očistijo neka-ere predele. Včeraj so bi-, ^a vrsti gozdni predeli obnske občine: akcije isti gozd«, ki jo je na ^sedržavni ravni sprožila aravovarstvena organi-Taci)a WWF, se je na h[7askern udeležilo pri-n° 60 prostovoljcev ob sodelovanju dolinske občinske uprave. V nekaj urah so nabrali pokrog 6 tisoč kilogramov najraz-ličnejših odpadkov, med temi pa so bili tudi avtomobilski deli, kosi motorjev in zavrženo pohištvo. Vse to ne govori v prid prebivalcem, ki očitno menijo, da v naravnem okolju odpadki kratkomalo izginejo. Kot je izjavila Giulia Bova Si-ciliani, ki je odgovorna za tržaško sekcijo WWF, je akcija povsem uspela, vendar pa bi si morali z večjo zavzetostjo zastaviti vprašanje odnosa do narave, Se posebej, ker je razvidno, da velikokrat gozdovi gorijo zaradi človeške nemarnosti. Drugi prikaz novih poti baleta Drevi bo v gledališču Rossetti na sporedu draga predstava sodobnega baleta, ki sodi v okvir (pre) kratkega niza, ki ga tej pri nas precej zanemarjeni umetniški zvrsti, letos namenjata Stalno gledališče FJK in gledališče Verdi ob finančni podpori bančnega zavoda CRT-Banca Spa. Tokratni gost je skupina Balletto di Toscana (BdT), ki je ena najbolj uveljavljenih italijanskih predstavnic klasič-no-modernega plesa. Tržaškemu občinstvu bo predstavila dva plesa: »In and out« holandskega koreografa Hansa van Manena in »Tumpike« mladega italijanskega koreografa Maura Bigon-zettija. Vendar pa se bo »večer plesa« začel š srečanjem s skupino (ob 18.30), ob 20. uri bodo v foyerju gledališča predvajali videoposnetke plesov franco-sko-albanskega koreografa Angelina Preljocaja, ob 21. uri pa bo na sporedu nastop toskanske skupine. Po predstavi bodo v kinodvorani Ariston vrteli Anto-nionijev film »Deserte rosso«. GORICA-KRMIN / PRAZNIČNI PRIREDITVI Mimo nedeljo popestrila praznik severne četrti in Furlanska ohcet v Krminu Udeleženci dirke s kolesi mountain bike po startu s Koma (foto Studio Reportage) --__ KZE / NOV ORGAN Konferenca županov Umestitvena seja danes na Pokrajini V sejni dvorani go-1 ^aga pokrajinskega sveta bo nocoj ob 18. uri amestitvena seja konfe-6Qce županov, novega °r8ana, ki naj bi nadzoro-1 in usmerjal pravljanje zdravstva v vnu Goriške krajevne ‘nravstvene enote st. 2. uravstvo doživlja tudi v pravnem pogledu P. odno obdobje, ki naj .1 se zaključilo prihodnje 6 o, ko bo imenovan dir-.°r KZE. Dotlej vodi 60riško zdravstvo izredni pravitelj dr. Claudio Be-P acclua, ki je doselj e nt* sebi ti. odbor ga-^niov. Sedaj naj bi pre- težno posvetovalno in nadzorno vlogo tega odbora prevzeli župani oz. konferenca županov, ki jo bo sestavljalo največ 7 med 25 župani občin na Goriškem. Nocojšnje zasedanje je sklical goriški župan Er-minio Tuzzi kot župan glavnega mesta v pokrajini. Na dnevnem redu je takoj po umestitvi konference izvolitev sedmih Zupanov, ki bodo poslej sestavljali ta organ, zatem pa bodo morali župani izreči mnenje o teh sklepih upravitelja KZE glede organike in zavarovanja zdravnikov. V Ul. Brolo se je sinoči sklenil praznik severne mestne četrti, ki ga je letos prvič priredil tamkajšnji rajonski svet. 2e dopoldne so se mountain bike kolesarji po startu s Korna potili po stezah na pobočjih oslavskih gričev in Kalvarije, popoldne, ko je sicer organizatorjem ponagajala ploha, je bila na vrsti godba, slikarski ex tempore in druge kul-tumo-zabavne točke. Podelili so tudi 1. nagrado Svetogorske četrti-Placu-te, ki jo je prejel novinar Maurizio Calligaris. Veselo (in mokro) je bilo včeraj tudi v Krminu, kjer so priredili natečaj za ureditev najlepse gredice, sledila pa je Furlanska ohcet z desetinami starih furlanskih narodnih noš. Praznovnaje se je sklenilo zvečer s pojedino tipičnih furlanskih specialitet. OBVESTILO Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure, ob sobotah zaprto. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 17. maja 1993 JOŠT Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 15.00 - Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 16.35. Jutri, TOREK, 18 maja 1993 ERIK ' : LEKARNE Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.30, 19.15, 21.00 »Magnifi-cat«, r. Pupi Avati. Ob 23.00 (edina predsta-va)»Deserto rosso» r. Antoniom. EXCELSIOR -17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Sola con Fassassino«, i. Sean Young. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle Epoque«, r. Fernando Tmeba. NAZIONALE 1-16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Swings kids«, r. Thomas Carter NAZIONALE 2 -16.30, r GORICA / KRATKE VESTI m Sprejem za odbojkarje OK Val Združenje slovenskih športnih društev v Italiji prireja danes popoldne slovesno srečanje ob podelitvi priznanja Odbojkarskemu klubu Val po napredovanju njihovega članskega moštva v B ligo. Ob tej priložnosti bodo čestitali ekipi, ki je dosegla doslej največji uspeh slovenske a tudi go-riske moške odbojke nasploh. Srečanje bo ob 18.30 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. Načrt za ureditev Pilošča Rajonski svet v Standrežu bo nocoj (ob 20.30 na sedežu) moral nadomestiti dva člana: pok. Wal-terja Ressija s prvim neizvoljenim iz vrst PSI in Giancarla Paciosellija (PSDI), ki je odstopil. Sledila bo razprava o ureditvi Pilošča. Načrt bo predstavil arh. Laganä. Nocoj ob 20.30 se sestna tudi rajonski svet za Stražice v Ul. Matteotti 14, jutri ob 20.30 pa bo v zavodu Lenassi seja sveta za mestno središča, ki bo prav tako moral nadomestiti dva svetovalca: Franco Genero Comel in Giorgia Malfattija. Kraja denarnice razočarala tatu V trgovini s konfekcijo Amazzonia v Ul. Alviano je v soboto neznanec izmaknil denarnico 35-letni Nives Zgubin iz Šempetra, ki jo je ženska neprevidno položila na pult. Gotovo je tatu razočarala vsebina denarnice, saj je v nje bilo vsega skupaj okrog 400 tolarjev, malo več kot pet tisoč lir. Prijeli mladoletnika s hašišem Z začetkom poletne sezone so karabinjerji v Gra-dežu povečali nadzorstvo zlasti nad Sirjenjem mamil. V past se je tako ujel mladoletni G.B., ki so ga prijavili zaradi posesti nekaj doz hašiša. □ OBVESTILA KINO KD OTON ZUPANČIČ organizira “2. BEACH VOLLEY“ za ženske in moške ekipe, na plošči K.D. “A. Budal” v Standrežu. Vpisovanje do 18. maja 93 na tel. 521053 (Tanja) in 21841 (Erika). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA IN CGIL obveščajo, da bo zbiranje tKC GORICA VTITORIA 19.45-22.00 •'ÄtPSSoo 22.15 »Proposta indecen-aod 14.1. T8.00-20.00-posta indecen-te«. Preo. ml. pod 14.1. VERDI 20.00-22.00 ropos . ml. »Passengers 57- terrore ad alta quota«. S LEKARNE dežu drustvajezero. OBČINA DOBERDOB namerava.pogodbeno poveriti sprejemanje davčnih prijav ter prijav ICI. Interesenti lahko predložijo prošnjo na prostem papirju na občini Se danes do 10. ure. Pž koncert! OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, danes 20.30 koncert iz ciklusa Danubio, nastopa pianist Louis Lortie. DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THEA, Rastel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes ob 11. uri Cesira Grioni vdova Bozzini iz sploSne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13. uri SergioXeonardi iz splošne bolnišnice v Fiu-micello. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Andersen - Jesih Cesarjeva nova oblačila Režija Vladimir Jurc V petek, 21. maja, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu. 18.20, 20.15, 22.15 »Red rock West«, i. Nicholas Cage. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Wind - piü forte del vento«, r. F.F. Coppola, i. Jennifer Gray. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Gli occhi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thur-man, John Malkovich. GRATTACIELO 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 «La scorta«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gul-lotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Ramba e le femmine analmente perverse«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Sommersby«, i. R. Gere in J. Poster. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »La moglie del soldato», r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson, Forest Whitacker. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Notti sel-vagge« r. Cyril Callard, i. Cynl Callard in Romane Bohringer. RADIO - 15.30, 21.30 »Amplessi bestiali», pora., prepovedan mladini pod 18. letom. ji PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev re-printa Malove ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA. Govoril bo dr. France M. Dolinar danes, 17. t.m. v Peterlinovi dvorani, ob 20.30. SLOVENSKI KLUB vabi na PESNIŠKI »MARKORD« ob 50-let-nici pesnika in dolgoletnega predsednika SK Marka KRAVOSA. UVODNA ZDRAVICA: Ace Mermolja, Marij Cuk in Vladimir Jurc. Jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 19. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu v UL sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom: KAKO NAJBOLJŠE PREŽIVETI III. STAROSTNO DOBO. Predaval bo prof. B. Pavletič, letošnji dobitnik reda dela. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja v sredo, 19., petek, 21., sredo, 26., petek, 28.maja ter sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNE AKADEMIJE svojih gojencev v Muzeju Rivoltella, Ul. Gadoma 26 v Trstu. Lepo vabljeni! Praznujemo skupaj 40. obletnico umetniškega delovanja S. AVSENIKA v športno-kulturnem centru v Zgoniku v petek, 21. t. m., ob 20.30. Krstni nastop Avsenikovih naslednikov, Gašperji bodo predstavili svojo novo kaseto. Glasba, zabava, presenečenje!. Rezervacije eno uro pred nastopom pri blagajni. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE SOLE F. LEVSTIK S PROSEKA vljudno vabi na prireditev ob 20 - LETNICI CELODNEVNEGA POUKA, ki bo v soboto, 22. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo bivši in zdajšnji dijaki. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov , v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ricmanjih. Nastopili bodo: Societä Filarmonica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni! TABORNI OGENJ s kulturnim in zabavnim sporedom; Taborniki Rodu modrega vala organizirajo v petek, 28. t. m., ob 21. uri Taborni ogenj v Zelenem centru na Tomažu pri Vrhpoljah (Kozina). Informacije dobije v Dijaškem domu, tel. 573141. KD PRIMORSKO vabi na spominsko svečanost ob 50-letnici požiga vasi v nedeljo, 23. maja v Mačkoljah. Zbirališče pred Kulturnim domom ob 15.30. Ob 16. uri bo kratka svečanost pred spomenikom padlih v NOB, nakar bo sledil nastop TPPZ P. Tomažič v Borovem gozdiču. Slavnostni govornik bo Stojan Spetič. Sodelovala bosta pihalni orkester Breg in MePZ Primorsko. □ OBVESTILA KD KRAŠKI DOM obvešča, da bo začela delovati posvetovalnica za narodne noše. Prvič bo na razpolago danes , 17. t. m., ob 21. uri v Bubniče-vem domu v Repnu. Za podrobne informacije pokličite na tel. St. 327124 SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »S. TONČIČ» v Trstu obnavlja letno nagrado »dr.France Tončič», ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu ‘delu. Nagrada ie namenjena desertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med junijem 1992 in aprilom 1993. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t.l. v NSK v Trstu, UL sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2.000.000 lir, bo razglasen februarja prihodnje leto. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-ci ustanovitve: NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ! Prijave do konca junija 1993. Prijavnice so na razpolago pri članih RMV, v Tržaški knjigarni in v Narodni in Studijski knjižnici. KRUT obvešča člane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324. KRUT obvešča člane in interesente, da ima na razpolago Se nekaj mest za prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324 od danes, 17. t. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB sporoča članstvu, da prireja prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Interesenti se lahko javijo na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/b, tel. St. 360324 od danes, 17. t. m. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Opčine, Prosvetni dom v petek, 21. t.m., ob 20.30 srečanje na temo: SLOVENCI IN VOLITVE ’93. Spregovorili bodo Miloš Budin - DSL, Ivo Jevnikar - SK, Rudi Pavšič - PSI, Stojan Spetič - SKP. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst, Gorica, Videm KULTURA: TEMELJ IDENTITETE, MOC DIALOGA - 29. REDNI OBČNI ZBOR v Gorici, 22. maja, ob 15. uri - sejna dvorana pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55). OB 3. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93 razpisuje SKD Barkovlje NATEČAJ ZA IZVIRNO SLOVENSKO POPEVKO. Za vse informacije tel. na St. 363452 ali 415797 v poslovnih urah. TELEVIZIJA KOPER vabi občinstvo, da se udeleži javnega snemanja oddaje »Kam vodijo nase stezice», ki bo v četrtek, 20. t.m., ob 19.45 na dolinskem županstvu. Oddaja bo posvečena ljubiteljski kulturi in kulturi nasploh. IZLETI SEKCIJA VZPI-ANPI iz Križa prireja v soboto, 22. ter v nedeljo, 23. t. m. izlet v pokrajino Brescia. V soboto bodo izletniki sodelovali na odkritju spomenika v kraju Prato-longo (tukaj je padel rojak Henrik Stefančič), v nedeljo pa bodo obiskali Lumezzane, kjer je padel Križan Josip Verginella. Cena izleta 180.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč (tel. St. 220175). Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Bolju- nec organizirata, ob priliki 48-letnice osvoboditve, v soboto, 5. junija 1993 izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOV in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Za informacije tel. 228378. MALI OGLASI OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medje vasi. Toči belo in črno vino OSMICO imata v Ricmanjih Zoran in Ervina. OSMICO ima Ivan Terčon - Mavhinje št.42 s pijačo in jedačo. OSMICO je odprl Al-fredo Brajnik, Domjo 172. Toči belo in črno vino, tel. St. 281244. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot St. 18. OSMICO je odprl Max Kralj - Slivno 12 OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku. OSMICO sta odprla Pepi in Boris Sancin v Dolini. Točita belo in črno vino. PRODAM prikolico el-nach 3,75 m za 3 osebe + 1, v dobrem stanju. Tel. 228365. PRODAM avto fiat panda 900, prevoženih 2.700 km. Tel. St. (0481) 882553. PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju, december 1989. Tel. St. 421412. PRODAM na Ko-lonkovcu lepo stanovanje s kletjo in pokritim parkirnim prostorom. Tel. St. 818182. PRODAM na Ko-lonkovcu zazidljivo zemljišče, 600 kv. m. Tel. St. 818182. KAROSERIJA in avtomehanična delavnica GuStin - UL Carsia 45, Opčine išče resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel. št. 214522. TRGOVINA JESTVIN išče vajenca/ko. Javiti se jutri, 17. t. m., ob 17. uri na Proseku št. 124. PRODAJALKA z dolgoletno prakso nudi pomoč tvrdki ali trgovini za prodajo oblačil ali v katerikoli drugi stroki. Tel. St. 828251. ZDRAVNIK kupi prostore za ambulanto v središču Trsta, blizu železniške postaje, v višjem nadstropju, tudi zasedeno. Tel. St. 225530. PODARIM tri mucke, stare en mesec. Tel. St. 226324 ob uri obedov. SE VEDNO pričakujem, kot domenjeno, za izročeno pohištvo, eno kokoš, purana ali zajca. Tel. St. (040) 211061. PRISPEVKI V spomin na nepozabnega moža in očeta Ivana Rebula daruje družina 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Nillo Škamperle roj. Fabrich darujeta Nada in Lidija Kapun 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na padlega brata Marjana Tence daruje Ines Tence Kostnap-fel 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na padlega brata Rada Švaba daruje Simeone Svab-Gigi 10.000 in Emil Švab 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 17. obletnici smrti (16.5.) Dominika Sedmaka darujeta Kristina in Majda Tence 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Za vedno nas je zapustil nas dragi mož, oče, nono in brat Franc Mahorčič Žalostno vest naznanjajo žena Gizela, sin Paolo z Danielo in hčerko Ivano, brata Ivan in Alojz z družinama, sestra Elka ter ostalo sorodstvo. Pokopan bo na domačem pokopališču v Škocjanu. Žalovanju se pridružujejo družine Norbedo. Trst, Naklo, Divača, 17. maja 1993 Ob bridki izgubi očeta izrekajo Paolu Mahorčiču iskreno sožalje uslužbenci DZP-PR.A.E. Vodstvo in upravni svet DZP-PR.A.E. izreka občuteno sožalje Paolu Mahorčiču ob izgubi očeta Franca. Ob težki izgubi očeta i zreka Paolu Mahorčiču o bčuteno sožalje Založništvo tržaškega tiska Paolu Mahorčiču izrekata globoko sožalje Paulo in Neva Kozlovič Ob izgubi drage mame in none Marije Sosič izrekata Zoranu, Ani, Dani, Viktorju in drugim sorodnikom najgloblje sožalje Vojko in Saška z družino Ob izgubi drage mame izrekata iskreno sožalje Dani in družini David in Gordana Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. \2. 1948 tej Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|| ________PODSTENE / DAN SLOVENSKE VOJSKE_ Nova vojska dobila tudi nova odlikovanja Na slovesnosti v Podstenoh so se zbrali številni veterani Boštjan Lajovic PORTOROŽ / BORZNI SEMINAR Izkušnje, ki pomagajo Mitja Gaspari: Tečaj naj bi se umiril pod 70 tolarjev za marko Alenka L. Jakomin _____ZGODILO SE BO TA TEDEN Državni zbor teče maratonsko sejo Na dnevnem redu 31 točk, po dveh letih tudi predlog zakona o varstvu okolja Sergeja Zorn PODSTENE - V Kočevskem Rogu, kjer so pred tremi leti skrivno, vendar legalno in legitimno začeli ustanavljati Manevrsko strukturo Narodne zaščite, iz katere je zrasla nova slovenska vojska, so se včeraj zbrali številni veterani, pripadniki policije in drugi. Ob dnevu slovenske vojske so pripravili tudi nova odlikovanja in priznanja, ki jih bo poslej podeljevalo ministrstvo za obrambo: častni vojni znak, red generala Maistra, red slo- venske vojske na lenti ter z zvezdo, medaljo za hrabrost, zlato, srebrno in bronasto medaljo generala Maistra ter zlato, srebrno in bronasto medaljo slovenske vojske. Med odlikovanci so mnoga znana imena, med njimi Ivan Borš-tner, nekdanji obsojenec v znamenitem procesu proti četverici, ki se ga vsi Slovenci še zelo dobro spomnimo, saj je del začetka boja za osamosvojitev in ne nazadnje tudi demokracijo na naših tleh, je dobil red slovenske vojske brez mečev, omeniti pa velja tudi brigadirja hrvaške vojske Karla Gorinška, ki jse je proslavil pri obrambi Osijeka. Posebej zanimivo pa je, da med odlikovanci obrambnega ministrstva ni generalmajorja Janeza Slaparja, donedavnega načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe, ki je sicer nosilec najvišjega slovenskega odlikovanja Zlatega častnega znaka svobode, tudi ni bilo videti na včerajšnji slovesnosti. Ob tem pa je treba povedati, da je bilo dogajanje v Podsteni dnevu primerno pestro. Svojo izurjenost so med drugim, na primer, pokazali tudi pripadniki specialne brigade Moris, ki so zajeli nevarno diverzantsko skupino, ogledati pa si je bilo mogoče tudi del oborožitve slovenske vojske, kar je nedvomno tudi ena od privlačnosti takih prireditev. PORTOROŽ - V prostorih Avdirtorija se je včeraj začel tradicionalni borzni seminar Ljubljanske borze d. d., ki je bil tokrat že sedmi po vrsti. Seminar je ot-voril finančni minister Mitja Gaspari. Spregovoril je o trenutnem finančnem položaju v Sloveniji in med drugim napovedal umiritev gibanja tečaja tolarja; ta je, tako je dejal Mitja Gaspari, predvsem posledica špekulativnih pričakovanj - tudi nekaterih slovenskih bank. Po besedah finančnega ministra Gasparija v denarni politiki vlade oziroma Banke Slovenije ne bo zasukov, kar pomeni, da bo še naprej omejevalna, pač pa si bo vlada še naprej prizadevala tudi za stabilizacijo cen. Gaspari je Se dodal, da bo na umiritev tečaja vplivalo tudi zadolževanje v tujini zaradi pokrivanja proračunskega primankljaja (kreditov menda ne bo težko pridobiti). Po njegovih pričakovanjih pa naj bi se tečaj tolarja ponovno umiril na ravni nekaj pod 70 tolarjev za nemško marko. Minister je napovedal tudi nekatere zakonske spremembe na področju dela bank in hranilnic, ki bodo zaostrile poslovanje bank, okrepilo pa se bo tudi delo Agencije za sanacijo bank in hranilnic. Borznega seminarja se je udeležil tudi Ettore Fu-magalli, predsednik in lastnik največje privatne borznoposredniške hiše na milanski borzi in nekdanji predsednik Evropskega združenja borz. Udeležencem letošnjega seminarja v Portorožu je predaval o spremembah trga vrednostnih papirjev v Evropi in Italiji. Sledil mu je pariški kolega Xavier Dupont, ki je udeležencem seminarja spregovoril o uvajanju elektronskega načina trgovanja na pariški borzi, kar je bila za slušatelje zanimiva informacija, saj bo tudi Ljubljanska borza v kratkem prešla na elektronski sistem poslovanja. Seminar se nadaljuje še danes in jutri, zanimiva pa bo predvsem današnja tema, ko bodo ugledni predavatelji spregovorili o privatizacijskih izkušnjah v vzhodni Evropi in o predvideni izvedbi skorajšnje privatizacije, kar je seveda tema, ki ne zanima le strokovnjakov. Skupina Moris je predstavnikom vlade prikazala le delček svojega znanja (Foto: T. L/TRIO) LJUBLJANA - Družina Milčinski je na slovenskem narodu zagotovo pustila svoj pečat, vsak od njenih članov svojega, zato osemdesetletnica akademika prof. dr. Janeza Milčinskega, ki jo slavi, zaradi vsega, kar je naredil, ne bi smela biti le majcena obrobna vestička. Ko človek pomisli na priimek Milčinski, se mu seveda v mislih prikaže tudi Ježkova pojava in v zvezi z vsem, kar se zdaj dogaja, se mu zavrti tudi pesmica Zakaj, zakaj? Seveda je besedilo že malce zastarelo, saj se miličniku sred ceste že nekaj časa spet reče policaj. Policaj bi lahko, ne nazadnje, reldi tudi preiskovalni komisiji Državnega zbora Republike Slovenije, saj se bo šla ta teden čisto pravo preiskovalno delo, zraven pa še malo izpraševalca. Pred tablo pri katedru bo stal Hitov direktor Danilo Kovačič, ki ga bo komisija zasliševala, ko bo razpravljala o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju tega zadnje tedne največkrat omenjanega podjetja. Ce ji bo uspelo zvedeti kaj, kar bi gospoda direktorja inkriminiralo, bi lahko rekli tudi, da je komisija opravila nekaj koristnega za čistejše okolje. Približno tako kot Petrol, ki bo ta teden organiziral že tretji Petrolov ekološki dan. Kaj je bolj n^ varno za slovensko okolje, rabljena olja ali problematične firme, se mora vsak sain odločiti. Gledano s stališča praktičnosti, si s problematičnimi firmami narod kot celota nimamo kaj pomagati, z rabljenimi olji, čeprav ni najbolj priporočljivo, pa S1 lahko namažemo kakšno škripajoče kole^ sje. Sindikatom in Gospodarski zbornici tudi sveže, kaj šele rabljeno olje, ne bi m°' glo podmazati pogajanj o kolektivni pog°' dbi za gospodarstvo in o socialnem paldj1; Ce pa je zraven še vlada, bi verjetno rabili kar celo rafinerijo. Ta teden bo morda za oba pogajalca dovolj kakšna manjša Petrolova trgovina. Pravi trgovski center pa bi potrebovali ta teden člani Državnega zbora, da bi si podmazali potek seje z 31 točkami dnevnega reda, pravi veliki sejni maraton. Olja morajo biti na vsak način ekološko neoporečna, saj je na dnevnem redu končno po dveh letih dobil svoj pro-storček tudi Zakon o varstvu okolja. Zakon o varstvu človeka zagotovo še pride. Danilo Kovačič ta teden pred preiskovalno komisijo (Foto: A. P,/TRIO) MARIBOR / SEJMI Mariborčani zaman čakajo priznanje za uspešno organizacijo Krivično drugo mesto v Sloveniji MARIBOR - Po petih Zevanju ’94 za 20 do 30 dneh sta se končala sejma Energetika in Terotech-vzdrževanje. Večina od 547 razstavljalcev iz 16 držav je bila, sodeč po anketi, izredno zadovoljna s svojo promocijo na obeh sejmih. Sklenili so tudi številne posle. Manj pa so zadovoljni organizatorji. Čeprav so načrtovali, da si bo sejem ogledalo 50 tisoč obiskovalcev, jih je na improvizirano sejmišče prišlo pol manj. Verjetno ne bi mogli reči, da zaradi slabe obveščenosti ljudi, ampak predvsem zaradi strokovne povezanosti obeh sejmov, zaradi česar bi morali znati nanju privabiti ciljno publiko, predvsem strokovnjake. A že zdaj je zanimanje med razstavljalci za sodelovanje na Energetiki in Vzdr- odstotkov večje od letošnjega. Vendar so z mariborskim sejmiščem težave, pravzaprav ga sploh ni več mogoče širiti, že doslej pa so domala vse razstavne dvorane na njem postavljali po montažnem principu. V celoti gledano sta bila sejma uspešna in sta dosegla svoj namen. Poleg tega pa se je zlasti za Energetiko precej zanimala Organizacija združenih narodov, še bolj pa direkcija za energetiko pri Evropski skupnosti. Ob tem pa zapišimo tudi to, da je odziv po Sloveniji temu čisto nasproten, obeh mariborskih sejmov slovenske sejemske hiše namreč ne priznavajo kot enakovrednih partnerjev. Saj poznate tisto ljudsko o sosedovi kravi. (P.T.D.) ZELENI O JEDRSKI ELEKTRARNI Okvaro v Krškem je bilo mogoče napovedati Gošnik in Tomše sporočata, da sta že ob lanskem zagonu elektrarne opozorila na manjkajoča čepa V naše uredništvo je včeraj prispelo pismo dveh članov stranke Zelenih, Vaneta Gošnika in Ivana Tomšeta, v katerem nam in slovenski javnosti sporočata nekatera dejstva iz preteklosti, povezana z ustavitvijo Jedrske elektrarne Krško: »Kot poslanca DPZ republiške skupščine sva 2. julija 1992 postavila vladi nujno poslansko vprašanje in zahtevo, da se prepreči ponovni zagon in sinhronizacija elektrarne preden bo opravljen zakonit in strokovni inšpekcijski nadzor. Zahtevala sva tudi takojšen suspenz direktorja Republiške uprave za jedrsko varnost, mag. Gregorčiča. V zahtevi sva ugotavljala, da Slovenija trenutno nima zakonitega inšpektorja za jedrsko varnost, saj direktor RUJV mag. Gregorič inšpektorju Kocuvanu dovoljenja ni podaljšal. Vlada je odgovorila na nenavaden način: minister Jazbinšek in pomočnik dire-ktoreja RUJV Egon Lukacs sta zatrdila, da je »skrb, izražena v pobudi poslancev Gošnika in Tomšeta ... nepotrebna in je verjetno posledica nepravilne ali nepravilno interpretirane izjave direktorja JEK ...«. Vlada pa je poslancem odgovorila šele 30. julija 1992 v pismu, polnem leporečja.To je sodu izbilo dno, zato sva v imenu poslanskega kluba Zelenih Slovenije sklicala tiskovno konferenco in na njej javnost seznanila s ključnim podatkom, o katerem sva dotlej molčala: da so namreč med remontom izgubili dva čepa (čepa, s katerima v elektrarni mašijo cevi poškodovanih uparjalnikov), ki sta ostala nekje v primarnem krogu, da lahko zato pride do poškodb in mešanja vode iz primarnega in sekundarnega kroga, s tem do resne okvare elektrarne, nevarnosti za okolje, velike gospodarske škode in redukcij elektrike. Vlada Gregorčiča ni odstavila, elektrarno pa so pognali, počilo pa je že čez 10 mesecev. Zgodilo se je namreč natanko to, kar sva napovedovala: preboj cevi v uparjalniku, iztok primarne vode v sekundami krog, ustavitev elektrarne, izpust radioaktivnih snovi v okolje (seveda »minimalen«, kot bo zatrjeval mag. Gregorič), redukcije električne energije in velika gospodarska škoda.« ŠOLSTVO / SE OBETA NOVA STAVKA? Okleščene učiteljske plače brez poračuna Če vlada ne bo pristala na novo izhodiščno plačo,... LJUBLJANA - Kot kaže, se uresničujejo napovedi, da »pedagoški mir«, ki si ga je slovenska vlada kupila letošnjo zimo, ko je pristala na poračun plač učiteljem, ne bo trajal dolgo. Poračunski obroki namreč s tem mesecem iztečejo, kolektivna pogodba za negospodarstvo je že prenehala veljati, pogajanja za sklenitev nove pa so nevarno zastala. Vlada namreč pristaja na večino predlogov sindikatov, razen na tarifni del, ki pa je za sindikate (in vlado seveda) najpomembnejši. Tako naj bi bila po vladnem predlogu izhodiščna plača v negospodarstvu še naprej 23 833 tolarjev (bruto), kar za učitelje z visoko izobrazbo ob ustreznem količniku in delovnih izkušnjah pome- ni okrog 40 tisoč tolarjev na mesec. Ne glede na različna mnenja o tem, kaj je dandanes primeren standard, so v največjem šolskem sindikatu SVIZ prepričani, da je to premalo. Deloje-malski pogajalci so predlagali izhodiščno plačo v višini 30.600 tolarjev, kar bi pomenilo, da bi plače ostale na enaki ravni, kot so zdaj, ko učitelji prejemajo zraven še poračun. Ce se vladi in sindikatom ne bo uspelo dogovoriti, bo junijska plača učiteljev za približno četrtino nižja kot doslej, kar pa jih gotovo ne bo razveselilo, saj tudi oni vedo, da so trgovci v mesecih od vladinega pristanka na poračun kar pridno izdelke opremljali z novimi, višjimi cenami. Sicer pa niti ni treba iti v trgovi- po, da bi človek videl, kolikšna je vrednost denarja in seveda tudi plač, ki bodo za učitelje tako kot za vse druge tudi realno še nižje. Po besedah Vladimirja Tkalca, tajnika SVIZ, je temperatura med učiteljstvom čedalje višja, vrstijo se ogorčeni telefonski klici, zato ni izključeno, da bodo na bližnjem sestanku repu-bhškega odbora SVIZ sprejeli tudi poziv na stavko, česar smo v zadnjih par letih tudi že navajeni. Za zdaj se pogajalci ne morejo sporazumeti tudi okrog trajanja delavnika; v večini negospodarskih dejavnosti se delavnik skrajšuje z 42 na 40 ur, pri učiteljstvu pa je še vedno traja 42 ur. Na omenjenem sestanku SVIZ pa bodo razpravljali tudi o osnutku statuta konfederacije sindi- katov javnih služb, ki fr prihodnosti pomenil bi stveno večjo pogajalsko moč kot zdaj, ko so nego spodarski sindikati vs zase. Za zdaj potekajo dogovori o konfederaciji rno šolskim in zdravstvenim sindikatom. , Sindikat SVIZ je neda vno opozoril tudi na eno stransko odločitev m11?, stra za šolstvo in špoiL je povečal normativ za vpis v prve letnike sre dnjih šol z 32 na 36. nam je povedal Vladimir Tkalec, je usoda tega nor mativa čudna; nekoč je bil 32, potem so ga dvignm na 36, kasneje ga je takratni minister Vencelj znižal nazaj na 32, zdaj Pa SP® 36. To, po Tkalčevih besedah, vsekakor ne vodi ^ kakovostnejši Soh, kveCje mu nasprotno... (B.L.) V soboto koncert v dvorani Tivoli, v nedeljo vegetarijanska hrana (Foto: S. 2. /TRIO) LJUBLJANA / HARE KRIŽNA Zadnja postaja je večno potujoči jazz m rock Nada Sumi LJUBLJANA - Na povabilo slovenske hram-ske skupnosti za zavest Krišne je v soboto ob 20. uri v ljubljanski dvorani Tivoli gostovala skupina Guaranga Bhajan Band s koncertnim spektaklom, ki je obsegal izvajanje tradicionalne indijske duhovne glasbe s prikazom starodavnega tempeljskega čaščenja božanstev s kadilom, ognjem, vodo iz Gangesa in cvetjem, multivizijski prikaz reinkarnacije, predavanje vodilnega učitle- ja gibanja Hare Krišna z naslovom Zadnja postaja je večno potujoči jazz in rock, izvajan z modernimi inštrumenti na matrično besedilo, ki slavi božje ime. Koncert je iz vse Slovenije privabil blizu 2000 predvsem mlajših obiskovalcev, od katerih se je četrtina zadnji točki odzvala z evforičnim petjem in plesom. Gostje so obiskovalce povabili tudi na Love feast z vegetarijansko zakusko v nedeljo ob 17. uri v Festivalno dvorano. POJASNILO BOŽA TRUDNA Policista, ki sla grobo ravnala s Somalijko, da se ji je zlomila nadlahmica, ne bosta ušla javnemu tožilcu Božo Truden, vodja službe za stike z javnostjo pri Ministrstvu za notranje zadeve RS, nam je poslal pojasnilo v zvezi s pogovorom z novinarko Nino Kozinc, in njenim člankom Tujce pretepajo, objavljenim v Republiki: »Nekaj dni, preden sva se pogovarjala s časnikarko Nino Kozinc, mi je profesionalni kolega, univerzitetni profesor sociologije, poslal študijsko gradivo ene izmed ameriških univerz s - v tem okviru - pomenljivim naslovom Človekovo dostojanstvo in policija. Nina Kozinc je od mene želela izjavo o dogodku, »kjer naj bi policija s pretepanjem zlomila roko Soma-lijki samo zato, ker ta ni imela veljavnega potnega lista«. Predlagal sem ji, naj izhodišče razgovora ne bo beseda »pretepanje«, ker z njo označujemo neko trajnejše delovanje. Iz tega je potem oblikovala mojo »izjavo«, češ da zlomljena roka ni posledica policijske brutalnosti. Roka se seveda ni mogla zlomiti od ničesar drugega kot od (pre) grobe sile. Z uporabo emotivno nabitih besednih zvez, kot npr. »policijska brutalnost« ah »policijska dresura«, s to negativno retoriko se časnikarka sama uvršča med tiste, ki hočejo oblikovati predsodke do tistih, ki s° drugačni od nje. Med postopkom s Hodanovo je bilo storjenih več strokovnih napak, ki so povzročile zaostritev postopka in uporabo fizične sile. Hodanova, ki je bila razburjena, zato ker ni imela veljavnega potnega lista, in zaradi policijskega postopka (ko so ugotovih, da ji je veljavnost potnega lista potekla 10.1.1993, so jo policisti odpeljan v drugi prostor, kjer je čakala več kot pol ure, ne da bi se kdo ukvarjal z njo), je začela protestirati in ni hotela s policisti v službene prostore, da bi končali postopek... Urad za pritožbe meni, da sta policista pri uporabi fizične sile ravnala malomarno in da ima njuno dejanje elemente kaznivega dejanja, o čemer je potrebno napisati poročilo javnemu tožilcu. V poročilu torej ni nobenega sprenevedanja, nobenega zmanjševanja krivde, o kateri govori časnikarka. Razpravo o rasizmu, seksizmu, sovraštvu do tujcev v zvezi s tem primerom zavračam, čeprav je seveda povsem normalen del razprave o človekovem dostojanstvu.« BIH / REFERENDUM KITAJSKA / PO DALJŠI POTI V DEMOKRACIJO NOVICE Sibibodo rekli »ne« Nihče več ne dvomi v končni izid glasovanja Petar Damjanič / Banja Luka Ranti a t tttv- a jödumu inata“, kol oar°canje bosanskih Sr ance-Ownovem nai PQirnenoval neki Banj: t?1, stetie glasov ne bo Kalo v negotovosti. Pr va stv° odgovarja na Prašanji: prvo se nan t a P°dporo oziroma zav 7^ mirovnega načrta O pa na podporo sa ;t0)ni Republiki Srbski. mestih in po i m banjaluskih trgovir vf Piakati Srbske dei ^atske stranke z nedv y111111 sporočilom -ira{1Ce‘0wnOVemu naC sku11111(16361 televi i , f^ovato vohšCa v ^Pogosta slika-Cl f .lloririi kaže bel irovni načrt) z ot He“ ter moder 1 taji' Ceprav ie 8las kJ00, je mnogo voli’ ^ AiUIUgU VUii * PrePričevalo tuj ' val6e. naj se ne r pres6necenja. T. v večini od f je glasovanje , - * j1-grasovanie ŠCa^kmPfla jjn 6C kot polovi' i!'*. w p» ške province, najmanjšo pa v Hercegovini in ponekod v Posavini. Osrednji medijski dogodek na Palah je bil prihod Radovana KaradiCa na volišče. V nasprotju s podpredsednikom Republike srbske, Nikolom KoljeviCem, ki se ni želel javno opredeliti, je vodja bosanskih Srbov povedal novinarjem, da je glasoval proti mirovnemu načrtu in da je prepričan, da bo tak tudi konCni izid referenduma, Ceprav je del prebivalstva preplašen zaradi groženj Zahoda. V soboto se je na Palah mudil tudi predsednik Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj, se sestal s KaradiCem in izrazil svoje prepričanje v propad mirovnega naCrta, ki menda »nasprotuje vitalnim srbskim interesom«. Tuji poročevalci ocenjujejo, da je bil petkov poskus MiloševiCevega režima, da bi s skupnim zasedanjem v Beogradu vplival na izid referenduma, kontraproduktiven, se posebno ker se seje niso hoteli udeležiti predstavniki bosanskih Srbov, s katerimi so bili solidarni tudi Srbi iz Krajin. V srbskih mestih v Bosni je v zadnjih dneh Čutiti neprijateljsko razpoloženje do uradnega Beograda in to ne le v zvezi z Vance-Ownovim načrtom. Prve posledice ekonomske blokade, ki jo je uvedla ZRJ, so tu. V poskusnih območjih z veliko vnemo trgu naproti Za zidovi zaporov človekove pravice še vedno nimajo kaj iskati Andrew Browne, David Schlesinger / Reuter PEKING - Kitajski vrh z veseljem ugotavlja, da njihov ministrski predsednik Li Peng, ki ga javnost ni videla že od 26. aprila, okreva. Kakšno je zdravstveno stanje 65-letnega premiera, je Kitajska zelo dobro skrivala, na začetku je zatrjevala, da gre le za hud prehlad, potem je vse nenadoma potihnilo. Obisk je bil zelo kratek, komaj kakih 15 minut je trajal, toda dan, ko se je Deng Xiaoping ustavil v Cangši bo ostal Gang Mingtaju v spominu do konca življenja. »Imel je jasen pogled, tudi misli so bile jasne,« pravi Gang, spominjajoč se trenutka, ko se je januarja lani rokoval s Idtajskim voditeljem, ki je na svoji turneji po jugu države promoviral v kapitalizem usmerjene gospodarske reforme. Ko je bil Dengov vlak le Se pika na obzorju, so Gang in njegovi pomočniki nemudoma odhiteli v pisarno, da bi ponovno napisali ekonomski plan za mesto. 2e od takrat, ko je Mao Ze Dong leta 1920 organiziral komunistično vstajo, ni bilo dogodka, ki bi imel tak pomen in posledice za to zakotno mestece in Kitajsko nasploh. Cangša je na široko odprla svoja vrata tujim investicijam in perspektivnim načrtom razvoja za celotno območje. Naenkrat je prestolnica »riževih polj« province Hunan potrebovala borzne posrednike, hotele, urade, satelitske stolpe, letališče in najsodobnejšo telefonsko povezavo. Cangša je lani dobila status odprtega mesta, ki se je usmerilo v hiter ekonomski razvoj in tujim investitorjem ponudilo spodbudne projekte brez prosjačenja v Pekingu. »Naša rast je povezana z Dengovim obiskom,« pravi Gang. Ceprav so nekateri razvojni programi še zmeraj vprašljivi, pomeni projekt Cangše najbolj vroC investicijski projekt na Kitajskem. Belgijski ATEA telecom in nemški Siemens izvajata projekt, ki je vreden 133 milijonov dolarjev, vendar mestni uradniki še niso zadovoljni. Singapurski poslovnež C.C. Tong je v Čangši kupil stanovanje in v mestu sklenil posel za 4 milijone dolarjev. Dengove reforme so naredile Canšo in druga mesta v notranjosti privlačna za tuje investitorje. Davki so tukaj nižji kot kjer koli drugje na Kitajskem. Stroški transporta so le za tri odstotke višji kot v ekonomski coni Shenzhen. V Cangši vsi podpirajo tržne reforme. Vendar se Kitajska še zmeraj utaplja v napakah komunizma - kršitvah Človekovih pravic. Vodja tie- nanmenske revolucije v svojem dnevniku, ki so ga uspeli pretihotapiti iz zapora, kitajsko vado obtožuje, da je poteptala vse lastne standarde spoštovanja Človekovih pravic. Li Gangovi zapiski o bivanju v zaporu, ki so jih novinarjem posredovali njegovi sorodniki, bodo za kitajske voditelje želo obremenilni. Lija so v zaporu od prvega dne pretepali in mucih z električnimi šoki. Mučenje se je nadaljevalo vse do danes. Li, ki je zdaj star 32 let, je bil od 4. junija 1989, ko je kitajska vojska krvavo zatrla revolucijo, na seznamu 21 najbolj iskanih študentskih voditeljev. Režim ga je po aretaciji obsodil na šest let zapora. Odpeljali so ga v Lingyuan št. 2, prisilno delovno taborišče za prevzgojo. Lija je zadnjic videla njegova sestra 19. aprila. Lasje so mu Cisto posiveli. Njegov anus je bil tako poškodovan, da sploh ni mogel sedeti. Pravzaprav se vseh metod mučenja spoh ne da opisati z besedami, ker je preveč grozno in ponižujoče. Lijeva zgodba ni edina. Kitajska organizacija za Človekove pravice je objavil podatek, da je bilo kljub zakonski prepovedi od leta 1988 prijavljenih že 1.681 primerov kršenja Človekovih pravic, predvsem v zaporih. Ubita dva alžirska fundamentalista AL2IR - V nedeljo so alžirski policisti v provinci Chlef na zahodu države ubili dva muslimanska skrajneža, ki sta zavrnila njihov poziv, naj se predata, in sta poskušala pobegniti. Policija je obe osebi označila kot terorista, ki naj bi bila sokriva za vec kot 600 žrtev nasilja v zadnjih 15 mesecih. Alžirska vlada je, potem ko so na lokalnih volitvah v določenih provincah na oblast prišli fundamentalisti, poostrila varnostne ukrepe v državi in dodatno oborožila policijo za boj proti terorizmu. (Reuter) Protiofenziva afganistanske vojske KABUL - Afganistanske vladne vojaške enote so v nedeljo izvedle letalski protinapad na položaje uporniških sil v hribih jugozahodno od Kabula. Mednarodni komite Rdečega križa pa sporoča, da je bilo v spopadih v zadnjih petih dneh ubitih 500 civilistov, veC kot 2500 pa ranjenih. (Reuter) KP Ukrajine ponovno dovoljena KIJEV - Prezidij ukrajinskega parlamenta je po večtedenskih razpravah komunistični partiji spet dovolil delovati, je sporočila tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na poročila ukrajinske televizije. Ukrajina je delovanje KP prepovedala po neuspelem moskovskem udaru avgusta leta 1991, saj so jo osumih sodelovanja pri takratni zaroti. Premoženje nekdanje komunistične partije pa bo še naprej ostalo v lasti države . (STA, DPA) Peres odpotoval na azijsko turnejo TEL AVTV - Izraelski zunanji minister Simon Peres je v nedeljo odpotoval na dvodnevno azijsko turnejo. Namen obiska v Indiji, kjer ga bo sprejel ministrski predsednik Narasimha Rao, je podpis sporazuma o ekonomskem, turističnem, tehnološkem in kulturnem sodelovanju med tema dvema državama. Peres namerava obiskati še Kitajsko, s katero je Izrael navezal tesnejše stike januarja lani. (Reuter) Mehika izgnala 158 kitajskih ilegalnih priseljencev MEXICO CITY - Mehiška tiskovna agencija Notimex je sporočila, da so tamkajšnje oblasti v soboto izgnale 158 kitajskih emigrantov. Približno 20 ljudi, ki so v petek zvečer pobegnili z letališča obmejnega mesteca Mexical, pa še išCejo. Omenjena agencija je tudi sporočila, da so begunci prebili policijsko blokado in pobegnili proti severu, v mestece Hotville v Kaliforniji, ki je od Mexicala oddaljeno približno 20 kilometrov. Prejšnjo sredo pa je obmejna patrulja v San Diegu v ZDA zajela ladjo s 199 begunci iz Kitajske. (Reuter) Janija / V ZNAMENJU PREDVOLILNEGA BOJA Najmočnejši stranki že razkazujeta moči Vlado krivijo za vse gospodarske neuspehe MADRE v. nedeljo c skava javn "ijska tpP) des: tri ti druga * Vštric. Vi . n; četr fPanski lez že ti valut( ^jo, df 2ete sl gT) «-uid. ter vis Crispian Balmer / Reuter možnosti Felipeja Gonza-leza, da si z zmago socialistov na volitvah pridobi že Četrti zaporedni mandat. Ceprav se predvolilna kampanja uradno prične šele 21. maja, pa so opozicijske stranke nemudoma vnovčile nepriljubljeno potezo vlade ter jo obtožile nesposobnosti reševanja gospodarskih problemov. Jose Maria Aznar, predsednik Ljudske stranke, je izjavil, da v vsej španski zgodovini ni bilo vladne ekipe, ki bi si privoščila toliko ekonomskih spodrsljajev. V vse ostrejšem boju za volilce vraCa udarec opoziciji finančni minister Carlos Solchaga. »Aznar predstavlja pravo kombi- nacijo neznanja in zahrbtnosti. Tudi on nosi del krivde za nedavno devalvacijo,« je povedal Solchaga ter obtožil predsednika Ljudske stranke zlorabe informacij, ki jih je dobil med zasebnim pogovorom s premierom Gonzalezom. Takrat je namreč Aznar izvedel, da so zunanje rezerve države izredno nizke in nato podatke objavil. »Kot bi hotel spodbuditi tuje špekulante, naj napadejo peze-to,« izjavlja finančni minister. V najbolj izenačeni volilni bitki v 16 letih španske demokracije je Četrtina volilnih upravičenčev še vedno neodločena, prek 70 odstotkov glasov pa si PSOE in PP zaenkrat enakovredno delita. .AVSTRIJA / VOLITVE V SPODNJI AVSTRIJI Hud poraz Ljudske stranke in prepričljiv uspeh Ljudskega foruma -“‘UO spodnji bilijona, VarjaErw: s hudim Dem zbo Po letu hežeii a Uva sede jhn __ Poraz.1 jNven socialde 2ma Ivan Lukan / Celovec Haiderjeva Svobodnjaška stranka (FPÖ) in Liberalni forum bivše Haiderjeve namestnice Heide Schmidt. FPÖ je svojim petim sedežem dodala še dva, Liberalni forum, ustanovljen šele januarja letos, pa je na svojem prvem volilnem nastopu uspel prestopiti prag deželnega zbora in dosegel kar tri mandate. Haiderjeva FPÖ je sicer pridobila (3 odstotke), ni pa dosegla rezultata z zadnjih državnozborskih volitev. Zelenim, razdvojenim na dva tabora, pa po pričakovanju ni uspelo zbrati potrebnih štirih odstotkov vseh oddanih glasov. Deželni glavar Pröll je v prvi izjavi priznal, da je pričakoval boljši rezultat, hkrati pa dejal, da ne vidi potrebe po lastnem odstopu in se bo ponovno potegoval za položaj deželnega glavarja. Njegov prvi pogajalski partner za sestavo nove vlade bodo socialdemokrati. (Ivan Lukan) KonCni izid volitev: Ljudska stranka (ÖVP) 44, 2 % (-3, 4%) Socialdemokratska stranka (SPÖ) 34, 2 (-3, 1 %), Svobodnjaška stranka (FPÖ) 12, 1 (+2, 7), Liberalni forum 4, 9 (+4, 9), Zeleni 3,1. BANALNA ZGODBA Je Slovenija že v Evropi? Bojan Brezigar DUBLIN - Nie. Nie. Tri. Osem. Sest. Ena. ... Ta zoprni tu-tu-tu-tu-tu... mi zopet brni v ušesih. Se ne bo nie. Ura je pet. Sedim pri telefonu in pred seboj imam Republiko, ki sem jo navsezgodaj vzel iz poštnega nabiralnika in vtaknil v potovalko. Na prvi strani se baha naslov "Slovenija v Evropi". Pravkar sem govoril s tržaškim uredništvom, sedaj pa klicem Ljubljano in je nikakor ne morem priklicati. Slušalka prijetno molči, ko vrtim prve številke: najprej dve ničli za mednarodno linijo. Nato 38, predklicno številko bivše Jugoslavije. Se vedno prijeten molk. Sestica: tišina. Tokrat bo morda šlo. Enojka: iz slušalke zavrešCi tu-tu-tu... Zlomka, da Ljubljane ne moreš priklicati. Pa ne da v Sloveniji vsi sedijo na telefonih in zasedajo vse mednarodne zveze! Ne, to ne more biti res. Tukaj je ura pet, v Ljubljani je šesta, direktorji so si že doma nataknili copate, na ministrstvih najdeš le še nekaj naveličanih dežurnih, ki ti vedo povedati, da lahko telefoniraš jutri, tajnice so že za kuhalniki, njihovi šefi pa kdovekje. NiC kaj evropsko, niti italijansko, kjer je ob tem Času v ministrstvih pravi vrvež (sicer pa - druga plat medalje - pred enajsto ne najdeš nikogar). V tem se slovenska politika že ni itali-janizirala. Pa tudi sicer - razmišljam, medtem ko nervozno vrtim številke in mi tu-tu-tu niti enkrat ne prizanese - je skupni imenovalec o italijanizaciji slovenske politike predvsem izgovor, nekakšen alibi, Ceš, saj pri nas ni tako slabo, Ce se pri sosedu dogajajo taka grozodejstva. To o grozodejstvih je seveda res, saj je italijanskemu političnemu in tudi gospodarskemu vodstvu, tistemu, ki je vodilo državo pol stoletja, od- klenkalo. Mnogo je aretiranih, proti drugim teCejo preiskave. Obtožbe so take, da se poštenjaku naježijo lasje: ne samo škandali in podkupnine, ampak tudi mafija, zločini, organizirana kriminalna dejavnost. Ljudje so naveličani in na prihodnjih volitvah bodo zamenjali celotno politično garnituro. ZaCelo se bo novo obdobje. Vendar je treba kljub vsemu povedati, da se je sistem sesul potem, ko je zdržal pol stoletja. Fašizem je padel 8. septembra 1943 in slabi dve leti kasneje se je porodila demokracija. Nekaj fašistov so obsoditi in odstraniti, podrti so nekaj spomenikov, zamenjati imena nekaterih utic, struktura pa je ostala v glavnem ista: sodniki, policaji, vohuni, diplomati, oficirji. Stroka pac. Porodni krci so biti boleči in tudi sicer je demokracija vsa ta desetletja šepala. Bila pa je osnovana na nekaterih načelih, ki jih velja povedati. To je predvsem velik Cut odgovornosti, ko gre za državne interese v odnosih s tujino. Seveda, vojaška zavezništva dolga leta niso bila vprašanje vseh, ampak samo vprašanje vladne večine, vendar je bil "nacionalni Cut" vedno moCan. Italijan, ki se mu je kaj zgodilo v tujini, je bil vedno žrtev in deležen podpore vsega političnega establišmenta, pa naj je bil v zaporu zaradi mamil ati zaradi vohunstva. V Italiji, kjer mrgoli tajnih agentov - katerih imena niso znana, razen nekaterih, potem ko so jih aretirati ali ubili - in tajne službe vsevprek prisluškujejo, a o tem v parlamentu le malokdo govori, sicer bi službe ne bile več tajne. In Ce se zgodi kaj zelo hudega, ima vlada možnost, da tak ati drugačen dosje razglasi za "državno tajnost" in teh dokumentov ne dajo na vpogled nikomur, niti parlamentu. Opozicija protestira, ker je pac taka njena vloga, a ne pretirava. Dokumenti ostanejo tajni, kot so tajne službe, ki so jih pripravile. Le kakšne tajne službe bi sicer bile, Ce njihovo delo ne bi ostalo tajno! Seveda, razmišljam, medtem ko še vedno zaman vrtim številke na telefonu, to ni prav in država državljanom ne jamči njihove zasebnosti, vendar ne glede na to, ati se s tem strinjamo ati ne, je paC tako. In v glavnem je uveljavljeno tudi načelo, da ima Italijan vedno prav. Ce bereš italijanske Časopise dobiš celovito paleto vrednot posameznih akterjev: nekateri liki so pozitivni, drugi negativni, tretji nekje na sredini: odvisno od dejstev, mnogokrat pa tudi od linije Časopisa in od novinarjevega razpoloženja. Vendar načeloma prevladuje nacionalna zavest in zato italijanski tisk nerad očmi Italijana v primerjavi s tujcem. Celo za športne poraze najde vedno primeren izgovor: smola, poškodba, nerazpoloženost ati premočan nasprotnik. Ce pa bereš nekatere slovenske Časopise, boš v njih s težavo našel pozitivno noto, kaj šele pohvalo ali z zadovoljstvom zabeležen uspeh. Slovenska škodoželjnost in zavist presegata vsako mejo in med vrsticami prav izžareva zadovoljstvo, da se je komu kaj slabega zgodilo. Pred nekaj meseci, ko je lira strmo padala, so me kolegi iz Ljubljane gnjavili, naj bi nekaj napisati o tem, kaj počenjajo Italijani. Izhajajoč iz svoje stvarnosti, so si predstavljali, da se pred bankami vijejo dolge vrste in vsi varčevalci kupujejo marke ati dolarje. Nie takega: Italijani svojo državo sicer kritizirajo, vendar šo nanjo ponosni in ji kljub vsemu zaupajo. Ne istovetijo države s političnim vodstvom. Obdržali so tire, državne vrednostne papirje, tekoCe račune, delnice. Se na kraj pameti ni nikomur prišlo, da bi zaCel na notranjem tržišču kaj zaračunavati v tuji valuti. PlaCe prejemajo v lirah, avtomobile kupujejo v lirah, in to kljub dejstvu, da je bila lira izločena iz evropskega denarnega sistema in da je predmet velikih špekulacij na finančnih tržiščih. Se vec: trgovci so izkoristiti priložnost in s propagandnimi akcijami povečali prodajo, Ceš da se bo blago podražilo. Zato o "lovu na marke v Italiji" nismo pisati. Ob težavah, nihajoči demokraciji, škandalih, mafiji, zločinih, prisluškovanju, podkupninah, špekulacijah se je Italija vendarle gospodarsko utrdila in politično uveljavila ter zaenkrat v Evropi pomeni še toliko, da lahko v pogodbo o sodelovanju med Slovenijo in Evropsko skupnostjo vsili določilo o prostem gibanju ljudi, kapitala in nepremičnin v skladu z evropskimi normami in Slovenija nima moCi, da bi dokazala, da tiste norme lahko veljajo za države z vsaj približno podobno gospodarsko strukturo, ne pa m gospodarsko neuravnovešene situacije, kakršna je na primer na italijansko-sloven-ski meji. Ati to zveni kot zagovor Italije? Morda, a to ni bil moj namen. Čakanje pri telefonu me je pac razburilo in tako si ob tisti naslovnici o Evropi in ob stalno ponavljajočem se geslu o italijanizaciji slovenske politike paC dajem duška, kot morem. Da bo mera polna, se spomnim nedavnega intervjuja z nekim novoizvoljenim bejrutskim veljakom - menda je župan libanonske prestolnice - ki je dejal, da je stanje v Bejrutu v glavnem mirno in da si morajo predvsem prizadevati, da bi ne prišlo do balkanizacije Libanona. Pred dvema letoma so slovenski politiki opozarjati na nevarnost libanonizacije Jugoslavije. Kako se svet spreminja... Ati bo Cez kako leto tudi v politiki slovenizacija zamenjala italijanizacijo? Ura je skoraj sedem in še vedno mi telefon odgovarja s svojim tu-tu-tu... Živci mi popuščajo in vzamem telefonski imenik. Sem se morda kaj zmotil? IšCem mednarodne pred-klicne številke, vse lepo opremljene z zastavico države, vendar med Sierro Leone in Solomonovi otoki, kjer je mesto Slovenije (po abecednem redu, seveda) najdem samo Singa-pur. Brskam naprej in najdem hrvaško šahovnico, še listam in najdem Jugoslavijo, z opozorilom, da predklicna številka velja tudi za "Former Yugoslav Republic of Macedonia". Slovenije pa v irskem imeniku ni. Sedaj je že vsega dovolj. Zavrtim drugo številko. Nie. NiC. Tri. Devet. Štiri. Nič. ... "Halo, " se oglasi Trst. Pred seboj imam še vedno kriCeCo naslovnico o Evropi, v glavi pa mi rojijo misli o italijanizaciji slovenske politike. Pa ni, da bi se zaradi tega pretirano razburjal. V tem trenutku mi italijanizacija slovenske politike povzroča manj preglavic, kot bi mi jih slovenizacija italijanskih telefonov... ELEKTRONSKI MEDIJI V SVETU 6 Ponedeljek, 17. maja 1993 DEJAVNOST EVROVIZIJE / EUROSONG CNN / EDINSTVEN MEDIJSKI PODVIG Žgečkljivo strokovno in politično vprašanje Največja, najdražja in najbolj zapletena radiotelevizijska prireditev na svetu Model je preprost, a učinkovit \/ petih letih Word reporta 11 tisoč prispevkov Predstavniki Slovenije na Evrosongu 93: ljubljanski 1 X band Sobotni izbor Pesmi Evrovizije v irskem Mill-streetu je bil zanesljivo zadnji v dosedanji podobi.Eurosong je, poleg prenosov olimpijskih iger, nesporno najveCja, najbolj znana, najdražja in najbolj zapletena radiotelevizijska prireditev na svetu. Za javnost pa gotovo najbolj privlačna in tudi največkrat komentirana dejavnost Evrovizije. Se pred vClanjenjem dosednjih Članic OIRT (Intervizije) so se zaceli križi in težave.Število aktivnih udeležencev izbora popevke Evrovizije se je zadnja leta nenehno povečevalo.Četudi traja tovrstna koprodukcija (takoimenovani Evrovizijski multilateral) že vec kot tri desetletja, so se vanjo Sele zadnja leta zaceli aktivneje vključevati nekateri manjši in obrobnejši Člani (Malta, Ciper itd.), ki so hoteli na ta naCin demonstrirati pripadnost Evropi. Prireditev je postajala vse daljša in utrudljivej-ša, dokler udeležbe niso omejili na 22 Članic. Z razpadom JRT in priključitvijo 15 novih Članic iz vzhodne in srednje Evrope pa je šele letos izbruhnil nesluten problem. Izvedba popevkarskega veCera z udeležbo kakšnih 40 nastopajočih (v povprečni dolžini najmanj treh minut) ter dolgotrajnim pripadajočim glasovanjem seveda ne vzdrži nikakršnega strokovnega kriterija in gle-dalsko-poslušalskega potrpljenja. Večini Članic, ki morajo umno razporejati programski prostor, se je že dosedanji format zdel preveč dolgovezen.Ceda-Ije vec nastopajočih pomeni tudi vse večje finančno breme in tehnično tveganje, ki ga organizatorji praktično ne zmorejo veC. Letošnjih 25 udeležencev je bil zgolj izhod v sili, potem, ko so na vztrajanje nekaterih novih elanov, ter na hvalevredno ponudbo RTV Slovenija, priredili nekakšen kvalifikacijski polfinale v Ljubljani. Kako v prihodnje pa je izrazito žgečkljivo strokovno in politično vprašanje.Evrope po vseh spremembah zadnjih let in visokodoneCih deklaracijah o povezovanju in združevanju, nikakor ni mogoče še naprej deliti.Hkrati pa prireditve, kakršna je Eurosong, ni mogoCe poljudno raztegovati.Se najpraviCneje bi bilo prirejati dve ali vec predtekmovanj, Četudi tudi to ne bi odražalo prvotne zamisli.Toda veliki na zahodu zavračajo kakršnokoli udeležbo v predtekmovanjih, Ceš, da so njihova glasbena produkcija in z njo povezani založniški in finančni interesi tako moCni, da bi sleherna kvalifikacijska negotovost povzročila zanesljiv umik iz konzorcija.To je podobno, kot da bi v mednarodnih športnih zvezah zahtevali, da njihova moštva vselej tekmujejo le v finalih . Seveda pa je v ozadju tudi politično vprašanje: ali bodo tudi v EBU, kjer je doslej veljala formalna enakopravnost velikih in majhnih, ustoličili pravico močnejših, nekakšen medijski Varnostni svet? Eurosong je samo simbol za križpotje in dileme na novem medijskem zemljevidu Evrope.Vide-ti je kot kvadratura kroga, navidez skorajda nerešljiva neznanka.Vendar pa je obenem tudi pomemben preizkus dobre volje in pronicljivosti stroke. Ustanovitelja prvega in doslej najveCjega in najbolj razširjenega specializiranega kanala TV informacij, ameriškega CNN - Teda Turnerja -imajo upravičeno za medijskega pionirja in vizionarja. CNN ni zgolj obranil svojega sprva spornega poslanstva in spodbudil vrste posnemovalcev, še zmeraj se lahko ponaša s prav posebno in prejko-slej ekskluzivno medijsko poslastico. Gre za rubriko, ki so jo na CNN poimenovali World report (na TV Slovenija: Svet poroCa). Turner je konec leta 1987, sredi tedaj še aktualnih razprav o medtem propadlem novem informacijskem redu in prizadevanj dežel v razvoju, da povzdignejo svoj izvirni medijski glas -povsem v duhu Lucha-novega teorema o svetu kot informacijski vasi -ponudil svoj CNN za sredstvo takšnega globalnega medijskega dialoga. Rodil se je World report, ki je edinstvena formula zares dvosmernega obveščanja. Kakor je model preprost, tako je tudi učinkovit: CNN nudi katerikoli TV organizaciji na svetu možnost, da neodvisno izbere pristop in temo.Pogoj za povsem necenzurirano objavo je zgolj standardna tehni- čna kakovost, spoštovanje dogovorjene dolžine (2 minuti), besedilo v angleščini in pokritje stroška proizvodnje in dostave prispevka. V petih letih se je tako prek CNN zvrstilo že 11.000 prispevkov iz veC kot 110 držav.Število kontributorjev se je povzpelo na 161 TV organizacij v 114 državah.Tudi njim se ima CNN zahvaliti, da ga medtem vec ali manj redno spremlja kakšnih 130 milijonov gospodinjstev v 140 državah sveta. V World reportu se oglašajo poročevalci iz držav, za katere komaj vemo, s temami, ki jih ni mogoCe zaslediti nikjer drugod. Včasih gre za drobne človeške zgodbe, ki se zdijo kot pravcati posmeh domnevno žgočim vsebinam z medijskih špic.Toda prav to daje World reportu posebno draž in Častno mesto v mednarodnem pretoku informacij.Posebno dragocene so pogoste tematske obdelave.Pri njih se posebno odrazi pluralnost pogledov in stališč, pa tudi razlogi zanje. CNN World reportu, katerega osrednja izdaja se vrsti vsako nedeljo od 21.00 do 23.00 po našem Času, že zdavnaj zmafl)' kuje programskega pr°j štora.Zato so predla^1 uvedli še vsakodnevno krajšo oddajo (15 m1' nut), ki jo nameravajo le' tos podaljšati (ob 21-4 po našem Času). Zanimivost nedvomno tudi poslovno domiselnega Turnerjevega podviga je v tem, d smejo udeleženci, v zameno za sodelovanj6’ World report neovira110 sprejemati in oddajati.TV Slovenija, ki se j6 letos uvrstila v ozek k10® "kluba stotih" - organizacij, ki se lahko pohvali)0 z vec kot stotimi objavljenimi prispevki, P°, sreduje izbor iz Won6 Reporta (Svet poroča) vsak torek. ______EBU / ZVEZA EVROPSKIH RADIOTELEVIZIJ_ Pomoč in zaščita European Broadcasting Union (Zveza evropskih radiotelevizij) je najveCja in najbolj razvita radiotelevizijska organizacija na svetu.Sestavljajo jo radiotelevizijske postaje iz takoimenovanega evropskega radiodifuznega območja ( Evropa in sredozemski bazen, vključno z državami na njegovem obrobju).Od 1.1.1993, ko je bila ukinjena OIRT, mednarodna organizacija radia in TV s sedežem v Pragi - in so se v EBU ponovno vključile tudi nekdanje vzhodnoevropske države, šteje EBU med redne elane 69 RTV organizacij iz 47 držav, med pridružene pa 54 ustanov iz 32, pretežno zu-najevropskih držav. Po statutu naj bi EBU pomagala Člani- cam izvajati splošno radiotelevizijsko službo, ščitila naj bi njihove interese, vzpostavljala stike z drugimi unijami, usklajevala in zagotavljala programske in tehnične standarde, predvsem pa spodbujala koordinacijo, kooperacijo in vsakovrstne izmenjave.V imenu Članic naj bi sklepala tudi kolektivne pogodbe z zunanjimi partnerji (na primer dolgoročne sporazume s športnimi organizacijami). Članice EBU so radijske in TV postaje, ki servisirajo nacionalne avditorije in ponujajo programe Cim raznovr- stnejših vsebin, vključno s takšnimi za posebne ciljne skupine (vsakovrstne manjšine), "ne glede na njihove stroške in obseg avditorija", s Čemer je na dlani, da gre praviloma za ustanove, ki se pretežno financirajo iz naročnine in nad katerimi bdi civilno družbeni nad-zor.V skladu s predpisi Sveta Evrope in Evropske skupnosti smejo takšne ustanove objavljati reklame do največ 20 % skupne dolžine programa; 25 % programskega Časa naj bi polnili s prispevki zunanjih sodelavcev in objavljali najmanj 50 % v Evropi ustvarjenih del. Najpomembnejša in navzen najbolj znana aktivnost EBU je Evro-vizija (izmenjava in skupno ustvarjanje programov, ki poteka prek lastnega radiodifuznega omrežja, od letos tudi satelitskih kanalov), v okviru katere je nedvomno najbolj dragocena celodnevna izmenjava slikovnih in zvokovnih informacij. Proračun EBU, ki obstaja od leta 1925 in se je leta 1950, v skladu z blokovsko in ideološko delitvijo Evrope razcepila, znaša okoli 80 milijonov švicarskih frankov. Sedež organizacije je v Ženevi, tehnično središče pa je bilo doslej v Bruslju .Leta 1994 se bo preselilo v Ženevo.RTV Slovenija je polnopravna Članica EBU od 1993, prej pa je v njej aktivno sodelovala kot kolektivni elan, v okviru bivše JRT.Uradni jeziki EBU so angleški, francoski, delovna pa še nemški in ruski. NEMŠKA RTV NA PREIZKUŠNJI Stiska dela mojstra Direktorji ARD, združenja javnih radiotelevizijskih postaj Nemčije, po združitvi države sestavlja nekdanji jugoslovanski JRT podobno združenje 15 deželnih RTV centrov, so sklenili močno zategniti pasove.K varčevanju jih je prisilila vse močnejša komercialna konkurenca, pa tudi pljuski splošne recesije.Najhujši primanjkljaj povzroča izpad prihodkov od reklam, ki je posledica obeh omenjenih dejavnikov. Do leta 1996 naj bi postaje, združene v ARD, ki imajo pravico pobirati naročnino, zbrale kar 1, 46 milijarde DEM manj od prvoto predvidevanj.Finančna stiska je doslej zelo razsipne in samosvoje Članice prisilila k tesnejšemu sodelovanju.Tako naj bi postaje v Miinc-hnu, Frankfurtu, Koelnu, Hamburgu, Berlinu, Baden - Badnu, Leipzigu in drugod tesneje sodelovale ne le pri skupnem načrtovanju, marveč tudi sofinanciranju sporedov.-ARD sestavljajo radijske in TV postaje.Toda doslej so skupno (Četudi po sistemu ključa) oblikovali samo prvi vsenemški TV program, medtem, ko so takoimenovane tretje TV programe zapolnjevali regionalno in povsem avtonomno. Skoraj nobenega pove- zovanja pa ni bilo na področju radia.Vendar: Časi se spreminjajo. Prava revolucija se dogaja tudi v sodelovanju med ARD in ZDF (drugi nemški TV kanal).Čeravno sta obe ustanovi javni (pravno:posebnega pomena) in si tudi delita skupno naročnino ( prav tako imata skupne interese v odnosu na komercialne tekmece), ju je nekoliko zbližala šele recesija .Tako načrtujejo na obeh straneh poslej skupne naložbe, tesnejšo koordinacijo programske ponudbe in povezovanje pri nastopih na tujem. Pri ARD so do leta 1996 zavrli vsakršno dodatno zaposlovanje in celo uvajanje tehničnih no-vosti.Ustavili so uvajanje digitalizacije radia in se tako odpovedali pionirski vlogi na področju novih tehnologij. Krčenje stroškov bo pri Bayerischer Rundfunk'' Miinchnu povzročil6 zmanjšanje pogodbeni!1 delavcev, Süddeutsche! Rundfunk v Stuttgartu k1 Südwestfunk v Baden Badnu in pa bosta posle] le še v kooperaciji prip!a’ vljala in oddajala radijsk6 programe. Prihranke si obetajo tu- di od raCunalnistva.RačUj nalniki naj bi pomag36 sestavljati cele program6 (predvsem izbiranje glaS' be), kar so že uspeSU6 uveljavili v najveCji p°' staji ARD -Westdeustcher Rundfum v Kölnu in v Radiu Bt6' men. S tem naj bi v treh letih prihranili vsaj 30 milijonov DEM.Kljub k6; Cljivosti položaja pa 5 predsednik ARD Job5 Plog ne upa predlagati m' di dviga RTV naročnin6, ceš da razmere za kaj ta' kega niso hvaležne, pa m di naročniki tega ne 61 sprejeli. VOJNA MED DVEMA BLOKOMA Italijanska tv v razkroju? Vojna med dvema televizijskima blokoma, javno RTV RAI in komercialnim Fininvestom, ki ga nadzoruje podjetnik Silvio Berlusconi, naj bi bila zakrivila razkroj v italijanski TV produkciji.Ves denar potratijo samo za to, da bi onemogočili drug drugega, trdi eden izmed najboljših poznavalcev razmer, Paolo Gli-senti, ki vodi moCno združenje RCS Video. NihCe veC ne proizvaja kakovostnih igranih filmov in oddaj.V Italiji so praktično opustili proizvodnjo serijskih filmov, ki bi bili zanimivi za prodajo na tuje.Vsa energija in denar naj bi bili naravnani na ceneno bitko za domače gledalce.Pri tem trpi kakovost, zato gledalci televiziji vse bolj množično obračajo hrbet. Resda si, kot trdi Gli-senti, eni in drugi poma- gajo tudi z mednarodnimi koprodukcijami, vendar pa so le-te zvečine drugorazredne kakovosti, blago "na metre", po vzoru ameriških limonad. Glisenti poziva odgovorne, naj se še pravočasno spametujejo.Potencialni TV avditorij se je namreč v letu dni skrčil z 20 na 18 milijonov gledalcev. Novi predsednik RAI Walter Pedulla vidi edino rešitev v povišani RTV naročnini.Samo z večjo mošnjo se je, po njegovem mnenju, mogoCe upreti slabšanju kakovosti in vse večjemu prodo- ru cenenih ameriških izdelkov.Na dlani pa je, da v RAI še nimajo jasne predstave o smeri morebitnih reform. . Kljub temu javna in naroCninska Radiotelevi-sione Italiana, ki navkljub silovitim prizadevanjem Berlusconijevih kanalov ohranja primat med gle- dalci, napoveduje nekaj smelih in izvirnih projektov.Enzo Biagi pripravlja nadaljevanko Popotovanje na Kitajsko, Vitto-rio Gassman naj bi zastavil dobro ime za projekt Moby Dick, medtem ko gredo Dinozavri, ki jih je ustvaril Piero Angelo, na tujem že dobro v prodajo. VIDEOREKORDERJI Na zvočni ukaz V ZDA se uveljavlja nov modni krik:videorekorderji na zvočni ukaz. Gre za izum majhnega softwarskega podjetja iz Canoga Parka v Kaliforniji, ki s svojo ponudbo ni vec edini tudi na tržišču. Doslej so prodali najmanj 200.000 takšnih naprav, ki jih predsednik podjetja, Michael Bissonnette, razglaša za tehnologijo prihodnosti. "Voice Powered Technology" - tehnologija na zvoCni ukaz, naj bi bila Čarobna rešitev za vse tiste, ki jim je delalo preglavice klasično programiranje videorekorderjev . Adapter za zvoCno ukazovanje stane ta Cas 169 USD, omo- gočal pa naj bi praktično vse:brezžiCno menjavanje kanalov, dnevno in tedensko programiranje videorekorderjev in celo brisanje kaset. Namen konstruktorjev je prihraniti uporabnikov Cas.Medtem, ko je bilo doslej za programiranje teh opravil potrebno precejšnje tehnološko znanje, zdaj zadostuje izrečeni ukaz. Prve izkušnje so sicer različne, vendar pretežno pozitivne. Imetnik in naprava potrebujeta določen cas privajanja in prilagajanja (predvsem zvoCne in prostorske adaptacije), potlej pa vse poteka sorazmerno tekoCe in brez težav. Naložba se menda izplača. jLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Batman, 10. del ameriške nanizanke Divji svet živali, ponovitev 4/15 dela angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 1115 Znanje za znanje: Učite se z nami, VPS 1140 Svet odkritij, 7/ll del ameriške poljudnoznanstvene serije, VPS 1210 Poročila Slovenski magazin Športni pregled Atletski miting, reportaža iz Nove Gorice Dober dan. Koroška TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni TaCek: Glava Otroci Sirnega sveta, 1/26 del ameriške dokumentarne nanizianke Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Gospodarska oddaja: 10 000 obratov Omizje TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Samci in samke, 5/7 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245 Vrtinec, 1/13 del južnoafriške nadaljevanke Video strani ^ RAI 1 RETE 4 ÜI Koper OtO Hrvaška 1 Aktualno: Unomatti- Nan.: Družina Ad- na, vmes dnevnik in dams. 6.50 Bradford, gospodarstvo 7.40 Jeffersonov! Film: Addio Mr. Harris! (kom., ’50), vesti Variete: Buona fortuna Nad.: General Hospital, Marilena, Ines, 10.50 Amanda, (9.30) Vesti, nato nan.: La vesti signora in giallo Kviz: 11 pranzo h servi- Dnevnik in Tri minute to in nad. Celeste Aktualno: Fatti, mi- Dnevnik TG 4 sfatti e..., 14.30 Pri- Nad.: Sentieri, 15.15 missima Greda, 16.00 Anche i Dok.: Centominuti ricchi piangono Otroški variete Aktualno: Lui lei l’al- Mladinski variete: Big! tro, nato vesti, 17.45C' Zgodbe iz Biblije (ris.) eravamo tanto amati Dnevnik 1 Kviz: Il nuovo gioco Kviz: Patente da cam- delle coppie, vesti pioni Nad.: La signora in ro- Dok.: Kvarkov svet sa, Renzo in Lucia Vreme,dnevnik,šport Film: Cotton Club Film: Quien sabe? (ve- (kom., ZDA ’84), vmes stern, It. ’67, i. G.M. Volonte, Lou Castel) (23.30) vesti m Dnevnik in Emporion Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme Rubrika opolnoči I" SLOVENIJA 2 i 04 i Forum, ponovitev Risanke in nanizanke TV mernik, ponovitev Jutranji dnevnik Utrip, ponovitev Rubrika o vrtnarstvu Zrcalo tedna, ponovitev Zidovska kultura Nedeljskih 60, ponovitev Nanizanki Obzorja duha, ponovitev Kratke vesti Sova, ponovitev Segreti per voi Hal Roach predstavlja: Naj bo mož doma, 10/29 del ame- Variete: I fatti vostri riške cb burleske Dnevnik, gospodarst- Jezdeci zore, 5., zadnji del Španske nadaljevanke vo, Diogenes, vreme Podjetniški klub Nad.: Quando si ama, TV dnevnik 2 14.45 Santa Barbara Sedma steza Film: Il ras del quar- R. Ackland: Pravi pekel, 2., zadnji del angleške drame tiere (kom., It. ’83) R&R Dnevnik iz Milana Videošpon Zenska stran Orion Nan.: Hill Street, Brane RonCel izza odra (do 1.10) 18.20 Miami Vice, vmes (18.10) šport Nad.: Beautifui Dnevnik 2 in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Der- rick (i. H. Tappert) Mixer in Pegaz Nočni dnevnik k KANALA Dok.: L'altra edicola Helena, ponovitev 15. oddaje Mk RAI 3 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Drugačen svet, ponovitev 160. dela Upravljanje, ponovitev 4. dela dokumentarne serije Jutranja oddaja: L’al- Dnevnoinformativni program in vreme trarete, vmes vesti Drugačen svet, 161. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 3 iz Milana Teden na borzi Pogled na gledališče Upravljanje, 5. del dokumentarne serije o poslovanju Znanstveni dnevnik Navdušenje, ameriški film Deželne vesti Jazzbina, 15. oddaja o jazzu Bellitalia Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Sola se posodablja Poročila v angleščini: Deutsche Welle Sport: nogomet C in B Astrološka napoved lige, deželni nogomet Video strani Športna rubrika Derby Dok. in nanizanka Sport, vreme, dnevnik * Deželne vesti in Sport || Blob. Di tutto di piü Una cartolina * KOPER Sl m Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Dok.: Bucarest, stazio- ne Nord Studio 2 šport Diritto di replica Dnevnik in vreme HRVAŠKA TV 1 / 20.55 Zasebno življenje Henrika Vlil. » Zasebno življenje fl Henrika VIII. je klasi-, Cni britanski film, ,r°nika zakonskih vezi j. avnega angleškega kra-Ja. ki ga je res maestral-odigral Charles Laug-(na sliki iz filma). Henrik VIII. je vladal Prvi polovici 16. stole-)a’ film pa se prične s enrikovim drugim za-°noin, z zanosno Ano pieyn (Merle Oberon), 1 Jo je dal pozneje ubiti, adalje pa spremljamo 'asnejše zakonske zveze ^ Jane Seymour (Wendy “ärrie), Ano Klevea (Elsa Manchester), Katarino °Ward (Binnie Barnes) Katarino Parr (Everly P ^ozn Henrikovo divje Jubezensko življenje Klasični britanski film nam režiser Alexander Korda podaja razdvojeno osebnost - z ene strani je bil monstrum in tiran, z druge pa nežen in emocionalno ranljiv. Zasebno življenje Henrika VIII. je bil prvi veliki finančni uspeh režiserja Alexandra Korde v dobi zvočnega filma. Poleg finančnega uspeha je bil film nominiran za oskarja v kategoriji »najboljši film«, Charles Laughton pa ga je na koncu tudi osvojil, kot najboljši igralec. Po tem filmu se je Korda uveljavljal tudi kot producent, s tem pa vedno manj režiral. S filmi kot Rdeči cvet (1935), Tisto, kar prihaja (1936), Rembrandt (1937), tudi režija) in Bagdadski tatic (1940) je dosegel velik ugled, o Čemer govori tudi podatek, da je postal prvi britanski filmar, ki so mu podelili plemiški naslov - Sir. (Simon Popek) |g| CANALE5 Na prvi strani Nan. in Maurizio Co-stanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Nofe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Weekend con il morto (kom., ZDA ’89) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti ITALIA 1 Pregled tiska in nan. Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico, šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Nome in codice Alexa (krim., ZDA ’90, i. Lorenzo Lamas, Kathleen Kinmont) Sport: Mai dire gol A tutto volume Variete: Playboy Show Odprti studio, pregled tiska in šport Mannix, ameriška tv nanizanka Prvaki za vselej Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka N.Y.P.D., serijski film Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nanizanka Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, am. nan. Ponedeljkov športni pregled Tv dnevnik Accordi, 6. oddaja Grobnica, ameriška grozljivka; režija: Fred Oien Ray, igrajo: Ca-meron Mitchell, John Carradine in drugi EMF Avstrija 1 Cas v sliki Marie Curie, pon. 2. dela nadaljevanke Sinha Moča, 156. del S telesom in dušo: Ostra logika Fracji dol z lutkami Jima Hensona Am, Dam, Des Superbabica: Robot Strelovod Štiri zmaga, kviz Kopališki mojstri iz Malibuja: Stara ljubezen Otroški Wurlitzer Znanost Cas v sliki Športna arena Gaby - resnična zgodba, ameriški tv film (-Liv Ullman in drugi Delta faktor, am. akcijski film Poročila Tisoč mojstrovin (DIHIF Avstrija 2 # TELE 4 Lastne oddaje Kronika in komentar Dogodki in odmevi Tisoč mojstrovin Votline, Čarovnice, svetinje: Somrak bogov, 2., zadnji del Lipova ulica Družinske vezi Ljubimkanje, igra Cas v sliki Vaški zdravnik, zadnji del Filmi in njihove zvezde Do the right Thing, ameriški film Nezgoda, vzhodnonemška risanka She's gotta have it, ameriški film, 1986 Poročila TisoC mojstrovin Poročila Zgodbe iz Monticella, 127. del Poročila TV sola Mali vrtiljak Ali ste vedeli?: Zrcalo Mala kinoteka Poročila Svet se vrti naprej, 127. del Monofon Poročila Majski cvetovi, ponovitev 2/7 dela angleške nanizanke Poročila Učimo se o Hrvaški Mini človečki, 7/12 del kanadske otroške nanizanke Hrvaška država in ljudje Poročila Besede, besede, besede Santa Barbara, 405. del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Zasebno življenje Henrika VIB., britanski film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Hrvaška 2 Ko se svet vrti, 127. del, ponovitev Rojalisti, ponovitev francoskega filma Dnevnik 1 2,4 otroka, 3/6 del humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Zadnji beg, 1/4 del angleške nadaljevanke, po zgodbi Rona Hutc-hinsona, režija: Tim King (napet psihološki triler o aktivistu IRE) Smisel življenja: Življenje in duša, 4/6 del Madžarska. Dobro jutro Poslovne novice Gez dan Risanke in filmi za otroke Igra Poročila Popoldanski saldo Northwood, 28. del kanadske serije Svet denarja Gez dan Večerna pravljica O veri za otroke Ambasadorkin mož, 12. del francoske nadaljevanke Dnevnik Dunajsko srebro, madžarski tv film Dnevnik Dnevnik BBC : sit /a#1 1 TV SLOVENIJA 1 23.15 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka V Sovi bomo v trinajstih nadaljevanjih gledali nadaljevanko, ki spominja na ameriške »žajfaste« (so-ap) opere. Vodja družine Armstrongovih je večkratni milijonar Richard, o katerem naj bi svetovno znani novinar Benedict Mathews napisal biografijo; ie-ta ima lahko usodne posledice za Armstrongovo dinastijo, saj bi odkrila tudi vrsto dogodkov in dejstev, ki utegnejo vplivati na življenja mnogih ljudi. Ko Benedict pripravlja gradivo za biografijo, je priča številnih intrig, izseljevanj, obračunavanja in korupcije... Scenarij sta napisala James Ambrose Brown in Ken Leach, ki je nadaljevanko tudi režiral. RETE 4 22.30 BOMBAŽNI KLUB, ameriški film Francis Ford Coppola je film Bombažni klub (The Cotton ciub) posnel leta 1984 z znanimi igralci, kot je Richard Gere (na sliki).Središče dogodkov je znani lokal Cotton Club, v katerega zahajajo najpomembnejši newyorški gangsterji. Režiser je uspešno združil gangstersko zgodbo in življenje igralcev. Jazz, izdaja, ljubosumje se spojijo v celoto. RADIO SLOVENIJA 3 20.30 EURORADIO IZ LUGANA, prenos koncerta Tokrat bo Radio italijanske Švice v Luganu pripravil koncert s Švicarskim mladinskim orkestrom, ki ga vodi Andreas Delfs. V orkestru igra 90 glasbenikov iz različnih delov Švice, starih od 15 do 25 let. Solist bo klarinetist Fablo de Casola, ki je pred dvema letoma zmagal na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Ženevi. De Casola bo solist v Koncertu za klarinet Aarona Coplanda. V živo bomo iz Lugana poslušali Se interpretacije treh temperamentnih skladb 20. stoletja: Pacific 231 A. Honeggerja, Essaya za orkester Samuela Barerja in Simfoničnih plesov Leonarda Bernsteina. PREMIERE 15.10 BACKDRAFT, ameriški film Brata Brian in Stephen McCaffrey po očetovi smrti vstopita na gasilsko akademijo. Stephen uspeSno konča Šolanje, Brian pa nekaj mesecev pred diplomo izstopi in se preživlja s priložnostnimi deli. Cez nekaj let se vrne in določijo ga v bratovo ekipo. Stephen dvomi v brata, vendar Brian dokaže svoj pogum in sodeluje z najslavnejšim raziskovalcem podtaknjenih požarov. Glavni igralci Kurt Russell, Donald Sutherland, Robert De Niro, Scott Glenn in William Baldwin so bili na tritedenskem tečaju v Chicagu in sodelovali pri raznih gasilskih akcijah. Pravi junak v filmu je ogenj, ki ga je režiser prikazal kot živo bitje. RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska, 12.05 Na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti 13.00 Danes do 13-ih 14.05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih, 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Sotočja in glasba 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7,00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.10 Prenos 1. programa; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17,50 Sport na valu 202; 19.30 Ameriška country lestvica, Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncert Euroradia; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23,55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30 Dnevnik; 7.00 Kronika in pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Glasbeni desert 17.00 Glasba po željah, 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Dober dan, otroci, 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeta e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Boutique Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna, 17.50 Priredbe uspešnic 18.00 Souvenir d'ltaly 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 8.55 15 minut z...; 9.10 Ljubi... ne ljubi, bolj ali manj resnične zgodbe o spogledovanju in nesojenih ljubeznih (piše M. Kapelj); 9.20 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11,30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (L Cankar, pripoveduje M. Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Kamen in sonce; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Otroški kotiček: Srečanje z novo pesmico; 14.25 Potpuri; 15.10 Nikoli ni prepozno za učenje; 15.30 Mladi val; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Mi in glasba; Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše ljude: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Mladina v krizi? Je Koroška dijaška zveza doživela že boljše čase?. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 15.00 The soul of MTV; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola report; 17.30 Poročila, 20.30 Blues Unplugged: Joe Satriani in Stevie Ray Vaughan; 00.00 Rock Block, vodi Pip Dann; 02.00 Video; 03,00 NoCni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.40 Lamb chop's play-a-long; 10.30 The Pyramid game; 11.00 Strike it rich; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek: The next generati-on; 19.30 E Street; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Monte Carlo, 2., zadnji del am. nad.; 23.30 Star Trek; 00.30 Studs MOVIE CHANNEL 07.00 Davy Crockett, Indian Scout; 08.15 Frankenstein me-ets the Woolfman; 11,00 I will take Sweden; 13.00 Boy, did I get a wrong Number; 15.00 Impromptu; 18.30 Xpoasure; 19.00 Waiting for the Light; 21.00 Crazy People; 03.40 Last Wish PRO 7 04.45 Serije, ponovitev; 09.10 Doc Savage - bronasti Človek, pon. ameriškega filma, 13.40 Mož iz Laramieja, pon. am. vesterna, 16.19 Risanke; 18.35 Show Billy Cosbyja, 154. del; 19.05 Ulice San Francisca, 136. del; 20.15 Kokon, am. zf komedija; 22.30 Preiskovalec, kanadska kriminalka 3 SAT 22.25 Graffiti wild Style, ameriški film SATI 09.30 Ponovitve serij in filmov; 13.30 Sence strasti, 88. del; 14.20 Sosedi, 223. del; 20.15 Paglavske zgodbe, nemški film RIL 09.00 Serije, ponovitve; 12.30 Springfieldova zgodba, 1708. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1031. del; 20.15 Columbo: Smrtonosna vrnitev, am. tv kriminalka PREMIERE 07.00 Addams Family; 15.10 Backdraft, am. akcijski film; 17.25 Čudoviti svet blaznosti, am. komedija; 20.15 Utripanje srca, am./fr. komedija; 21.45 Akira, japonska zf risanka; 00.45 do 06.35 ponovitve filmov EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 EP v ritmični gimnastiki; 11.00 SP v umetnostnem drsanju; 13.00 Mednarodni motošport; 14.00 Tenis; 18.00 Košarka; 19.00 Eu-rofun; 19.30 Športne novice; 20.00 Tenis; 22.00 Boks; 23.00 Evrogoli; 00.00 Golf SUPER CHANNEL 23.00 Starcrossed, ameriški znanstvenofantastični triler, igra James Spader Ponedeljek, 17. maja 1993 ŠPORT NOVICE Rominger najboljši v Španiji MADRID - Švicar Toni Rominger je že drugo leto zapored osvojil končno zmago na kolesarski dirki po Španiji. Na sklepni etapi (45 km na kronometer od Padrona do Santiaga de Com-postele) se je uveljavil njegov rojak Alex Zuelle v Času 1.00’59”, drugi je bil Rominger (po 48”), tret j euvrsceni Breukink pa je imel že precejšen zaostanek (2’29”). Na končni lestvici je 32-letni Edlibach prehitel prav Zuelleja, ki je na včerajšnji etapi dal vse od sebe, da bi si priboril drugo mesto. Rominger je letos že zmagal na dirki po Baskiji. Italijanska nogometna A liga IZIDI 31. KOLA: Atalanta - Fiorentina 2:1, Foggia -Sampdoria 1:0, Genoa - Inter 1:1, Lazio - Ancona 5:0, Milan - Roma 0:0, Parma - Juventus 2:1 (odigrana v soboto), Pescara - Napoli 3:0, Torino - Cagliari 0:5, Udinese - Brescia 2:2. VRSTNI RED : Milan 47, Inter 43, Parma 37, Lazio in Juventus 36, Sampdoria 34, Cagliari, Torino in Atalanta 33, Roma, Napoli in Foggia 30, Genoa 27, Fiorentina in Udinese 26, Brescia 25, Ancona 17, Pescara 15. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Pescara, Brescia - Lazio, Cagliari - Milan (v petek), Fiorentina - Udinese, Genoa - Parma, Inter - Foggia, Juventus - Sampdoria, Napoli - Torino, Roma - Atalanta. ReggianaževAligi Čeprav morajo v italijanskem drugoligaskem prvenstvu odigrati Se štiri kola, se pri Reggiani že veselijo, saj so si včeraj matematično zagotovili napredovanje v 1. ligo. IZIDI 34. KOLA: Cesena - Reggiana 1:1, Cosenza -Ascoli 1:1, Cremonese - Bologna 2:2, F. Andria -Venezia 4:0, Modena - Temana 0:0, Monza - Piacenza 0:0, Padova - Spal 3:2, Piša - Lecce 0:0, Taranto - Lucchese 1:1, Verona - Bari 1:1. VRSTNI RED: Reggiana 50, Cremonese 45, Ascoli in Lecce 42, Piacenza in Padova 41, Cosenza 40, Bari 36, Cesena in Piša 35, Venezia in Verona 33, Modena 32, Monza 31, Lucchese 30, Andria 27, Spal in Bologna 25, Taranto 22, Temana 15. SAK ponovno koroški nogometni prvak CELOVEC/MATREI - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so pet kol pred koncem sezone že osvojili naslov koroškega nogometnega prvaka 1992/93. Ekipa trenerja dr. Ivan Ramšaka je tako ponovila lanski uspeh in bo meseca junija igrala kvalifikacijske tekme za vstop v drugo avstrijsko zvezno ligo. Nasprotnika v kvalifikaciji bosta prvaka Štajerske in Zgornje Avstrije. SAK je vCeraj so v gosteh prepričljivo premagal ekipo Matreia kar s 4:1 (1:0), ker pa je najnevarnejši zasledovalec Pliberk na domačem terenu proti Velikovcu oddal točko (0:0), je odločitev o koroškemu prvaku dokončna. SAK vodi z naskokom 11 toCk in ni veC dosegljiv za nobeno moštvo. (I.L.) OSTALI IZIDI 25. kola: Treibach - Vemberk 1:0, ATSV Wolfsberg - Wietersdorf 1:1, Šentvid - Trg 4:3, Austria Celovec - Rapid Lienz 1:0, VSV/Beljak - WAC 2:2, Mölltal - Breže 1:2, VRSTNI RED: 1. SAK 41, 2. Pliberk 29, 3. VSV/Beljak 29, 4. Wietersdorf 29, 5. ATSV Wolfsberg 28, 6. WAC 28, 7. Breže 26, 8. Matrei 24, 9. Trg 24,10. Treibach 24,11. Vemberk 22,12. Lienz 22,13. Velikovec 22.14. Austria Celovec 20,15. FC Mölltal 15,16. Šentvid 12. Chicago povedel s 3:0 CLEVELAND - Chicago je z zmago v gosteh proti Clevelandu le še korak od finala Vzhodne skupine v NBA. Mnogo bolj izenačeno je v ostalih dvobojih, saj sta Houston in San Antonio zanesljivo premagala Seattle, oziroma Phoenix in sta tako znižala zaostanek na 1:2. V vseh Četrtih tekmah bodo igrale doma spet iste ekipe kot na zadnjih srečanjih. Za napredovanje v finale zadoščajo štiri zmage. IZIDI IN STANJE V ZMAGAH Vzhod: Charlotte - New York (1:2 v zmagah); Cleveland - Chicago 90:96 (0:3 v zmagah). Zahod: Houston - Seattle 97:79 (1:2); San Antonio -Phoenix 111:96 (1:2). (V.J.) Nilsson najboljši VÄSTERAS - Rezultati dirke za veliko nagrado Švedske v motokrosu: 1. dirka: 1. Nillson (Švedska, Honda), 2. Boonen (Belgija, Kawasaki), 3. Whatley (V. Britanija, KTM); 2. dirka: 1. Hansson (Švedska, Honda), 2. Nilsson (Švedska, Honda), 3. King (Nova Zelandija, Kawasaki); 3. dirka: 1. Hansson (Švedska, Honda), 2. Nilsson (Švedska, Honda), 3. Martens (Belgija, Husqama); skupaj: 1. Nilsson 54 točk, 2. Hansson 49 točk, 3. King 33 toCk, 4. Anstie 28 toCk, 5. Smets 26 točk, 6. Martens 25 točk. Trenutni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Nilsson 124 točk, 2. King in Boonen po 95 toCk. (Reuter) Grof boljša od Sabatinijeve BERLIN - V finalu teniškega turnirja v Berlinu (750.000 dolarjev) je prva nosilka Nemka Steffi Graf premagala drugo nosilko Argentinko Gabrielo Sabatini s 7:6(3), 2:6, 6:4. Po izenačenem začetku (v prvem nizu je Sabatinijeva pri 5:4 servirala Za zmago) in izgubljenem drugem nizu je po dveh urah in 18 minutah Grafova izkoristila prvo zaključno žogico in sedmič osvojila turnir. (STA) Totocalcio Zmagoviti stolpec: 11X1X12XX1XXX. DOBITKI: 13 (37 dobitnikov) po 344.273.000 lir; 12 (1.131 dobitnikov) po 11.262.000 lir. Totip Zmagoviti stolpec: 2222122XXX11 MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA AVSTRIJE Schwantz z zmago prevzel vodstvo \/ razredu 250 ccm zmagal Italijan Rombon! Doriano Romboni je včeraj prvič okusil slast zmage na eni od dirk za VN (AP) SALZBURGRING -TeksaCan Kevin Schwantz je s tesno zmago na motociklistični dirki za veliko nagrado Avstrije prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo v razredu 500 kubičnih centimetrov. Pol sekunde za njim je zaostal Avstralec Michael Doohan, tretji pa je bil, s skoraj petsekundnim zaostankom za zmagovalcem, drugi American, svetovni prvak Wayne Rainey. V seštevku ima sedaj Schwatz 111, drugouvrščeni Rainey pa 106 toCk. Schwantz je povedel osem krogov pred koncem in vodstvo obdržal do ciljne Črte, Rainey pa je tretje mesto osvojil tako rekoč tik pred ciljem, potem ko je za las prehitel Brazilca Alexandra Barrosa. V Cetrtlitrski kategoriji je Italijan Doriano Romboni s svojo prvo zmago na kateri od tekem za veliko nagrado prekinil zmagovito serijo japonskih dirkačev v tem razredu. Japonec Tetsuya Harada je bil šele šesti, a je vseeno obdržal vodstvo v skupni razvrstitvi. REZULTATI - 125 ccm: 1. Tsujimura (Jap, Honda) 36:19.800 (povp. hitrost 167.861 km/h), 2. Sakata (Jap, Honda) 36:19.812, 3. Raudies (Nem, Honda) 36:19.958, 4. Gianola (Ita, Honda) 36.20.309, 5. Saito (Jap, Honda) 36:23.941, 6. Baumann (Avstrija, Honda) 36:24.004, 7. Casanova (Ita, Aprilia) 36:24.137, 8. Gresini (Ita, Honda) 36:30.176, 9. Waldmann (Nem, Aprilia) 36:30:236, 10. Petrucciani (Svi, Aprilia) 36:30.302; 250 ccm: 1. Romboni (Ita, Honda) 35:48.648 (povp. hitrost 184.486 km/h), 2. Capi-rossi (Ita, Honda) 35:48.698, 3. Bradi (Nem, Honda) 35:49.055, 4. Reggiani (Ita, Aprilia) 36:03.536, 5. Biaggi (Ita, Honda) 36:03.699, 6. Ha- rada (Jap, Yamaha) 36:03.753, 7. Kocinski (ZDA, Suzuki) 36:14.902, 8. Chili (Ita, Yamaha) 36:14.968, 9. Puig (Spa, Honda) 36:20.498, 10. Preining (Avstrija, Aprilia) 36:20.935; 500 ccm: 1. Schwantz (ZDA, Suzuki) 38:15.613 (povp. hit. 192.6 km/h), 2. Doohan (Avstra, Honda) 38:16.106, 3. Rainey (ZDA, Yamaha) 38:20.505, 4. Barros (Bra, Suzuki) 38:20.567, 5. Cadalora (Ita, Yamaha) 38:32.163, 6. Ito (Jap, Honda) 38:38.208, 7. Beattie (Avstra, Hon- da) 38:43.723, 8. Chand-ler (ZDA, Cagiva) 38:54.172, 9. Kuhn (Fra, Yamaha) 39:33.364, 10-Mladin (Avstra, Cagiva 39:34.184. Skupna uvrstitev za svetovno prvenstvo (p° petih dirkah) -125 cc®: 1. Sakata 105 toCk, 2-Raudies 91, 3. Tsujimura 80, 4. Waldmann 48, 5-Ueda (Jap) 43; 250 cci® 1. Harada 105, 2. Romboni 68, 3. Biaggi in Kocinski po 58, 5. Okada (Jap) 55, 6. Bradi 52; 500: 1. Schwantz 111, 2-Rainey 106, 3. Beattie 72, 4. Doohan 55, 5. Cri-ville 48. NAMIZNI TENIS / SVETOVNO PRVENSTVO Pri moških in ženskah Kitajska za prvo mesto Slovenska ženska reprezentanca 29. NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Na vrhu brez sprememb »Samomor« Videmčanov Udinese si je zapravil edinstveno priložnost - Pravo katastrofo za Fiorentino - Polom Torino in Nopolijo RIM - Rimski ljubitelji tenisa so do zadnjega kotička napolnili stopnišča na zastarelem in za tako velike manifestacije 2e kar nespodobnem centralnem igrišču na Foru Italicu, da bi prisostvovali kvalitetnemu finalnemu dvoboju mednarodnega prvenstva Italije med Courierom in Ivaniševičem. Toda, kakšno razočaranje! Hrvaški te-nisac, ki je dan prej popolnoma nadigral vdilne-ga na svetovnih teniških lestvicah Peteja Sampra-sa, je proti temperamentnemu »Big Jimu« igral tako, kot se mu včasih dogaja: raztreseno, neodgovorno, naivno, v bistvu pa neangažirano. Njegov znameniti servis je bil tokrat skrajno neučinkovit. Prvi as je dosegel šele v prvi igri drugega seta, skupno pa jih je bilo samo šest. Hrvat je naredil kar 43 neforsiranih napak, American pa komaj 16. Ivaniševič je večkrat pošteno izgubil živce, nekajkrat odvrgel lopar na tla. Ker je bil skozi ves teden ljubljenec občinstva, so gledalci te izbruhe prizanesljivo spregledali, sondik pa ga je le enkrtat opomnil. Kljub naklonjenosti okolja pa ni Hrvat nikoli ustrezno reagiral in predal dvoboj v manj kot dveh urah. Couriem, ki je v Rimu zmagal tudi lani, se res ni bilo treba posebej naprezati. Igral je pac tako kot vedno, se pravi zbrano in brezkompromisno. »Res, ni bilo težko, toda proti Ivaniševiču nikoli ne veš, kdaj je res konec. V vsakem trenutku je zmožen narediti preobrat«, je dejal American, ki je letos Ze zmagal na Australian opnu, zdaj pa namerava uspeti še v Parizu. Ivaniševič pa se lahko tolaži z zmago proti Sam-prasu in petim mestom na lestvici ATP, na kateri je prehitel Ceha Kordo in se zelo približal Borisu Beckerju. Rezultat finala Courier (ZDA) - Ivaniševič (Hrv) 6:1, 6:2, 6:2. GÖTEBORG - V šestem nastopu na 42. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu je slovenska ženska reprezentanca premagala Nigerijo s 3:1, v boju za 29. mesto v konCni uvrstitvi pa so s 3:0 premagale Grkinje in tako osvojile solidno 29. mesto. Tudi tokrat je bila najboljša Polona Frelih, ki je prispevala levji delež k slovenski zmagi, razočarala pa je Cehovi-nova. Rezultati: Frelih -Oshonaike 2:0, Čehovin - Kafo 1:2, Frelih, Oj-steršek-Urh - Kafo, Oshonaike 2:0, Frelih -Kafo 2:0. Slabše od deklet pa so se odrezali naši namiznoteniški igralci, ki so v boju za uvrstitev na 25. mesto presenetljivo izgubili z Grčijo s 3:1. Za konCno uvrstitev na 27. mesto se bodo tako pomerili z igralci s Tajvana. Znani so že nosilci kolajn v obeh ekipnih konkurencah. Pri moških so to reprezentance Švedske, Kitajske, Nemčije in Severne Koreje (polfinalna para: Švedska - Severna Koreja, Nemčija - Kitajska), pri ženskah pa tekmovalke Kitajske, Hong Konga, Severne in Južne Koreje. Pri ženskah sta že znana oba finalista. Kitajke so v prvem pofinalu s 3:0 premagale Hong Kong, v drugem dvoboju pa so igralke Severne Koreje po izenačenem boju s 3:1 izločile svoje južne sosede. Polfinale - moški: Švedska - Severna Koreja 3:1, NemCija -Kitajska 1:3. V finalu bosta danes igrali reprezentanci Švedske in Kitajske. Rezultati Četrtfinala: Kitajska - Japonska 3:0, Švedska - Belgija 3:0, Francija - Severna Koreja 2:3, NemCija - Južna Koreja 3:2; ženske: Kitajska - Tajvan 3:0, Hong Kong - Rusija 3:1, Japonska - Severna Koreja 1:3, NemCija - Južna Koreja 1:3. Tekma za 3. mesto: Južna Koreja - Hong Kong 3:0; za uvrstitev od 5. do 8. mesta: NemCija - Japonska 3:0, Rusija - Tajvan 3:0; za 5. mesto: Rusija -NemCija 3:2; za 7. mesto: Japonska - Tajvan 3:0. Na sliki: svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka v namiznem tenisu Deng Yaping. MILAN - Zavetnik milanskega zapora, San Vit-tore, je verjetno uslišal prošnjo predsednika Rome Giuseppa Ciarrapica, ki se je znašel neposredno pod njegovim varstvom, potem ko se je ujel v mrežo milanskih sodnikov: prizanesel je njegovemu moštvu, ki je zašlo v hudo društveno krizo, saj se je proti vodilnemu Milanu izmazalo brez večje škode. Na vrhu tako ni prišlo brez sprememb, saj je tudi drugouvrščeni Inter igral neodločeno proti Genoi, Čeprav se je moral pošteno namučiti, predno je izenačil. Rezultat tekme je bil izrednega pomena tudi v boju za obstanek, saj je glede na izide drugih srečanj Genoa morda naredila odločilni korak na poti do rešitve. Prav boj za obstanek je bil v ospredju včerajšnjih tekem. Čeprav ne moremo mimo nekaterih presenetljivih izidov, kot je na primer poraz Torina proti Cagliariju. Do konca prvenstva manjkajo še tri kola, ob že izpadlih Anconi in Pescari pa so na prepihu še Foggia, Fiorentina, Genoa, Udinese in Brescia. Medtem ko je Foggia z zmago proti Sampdorii dohitela Romo ter Napoli in se je Genoa, kot smo dejali, prebila na varnejše mesto, pa se je Fiorentina znašla v pravem vrtincu, iz katerega se bo težko rešila: zasluženo je izgubila proti Atalanti, zaskrbljujoče pa je, da ni bilo nikogar, ki bi jo znal primemo voditi. Atalanta je prva povedla, Fiorentina je sicer reagirala, izenačila v 85. minuti s Faccen- do, a samo tri minute kasneje je Bordin morda zapečatil njeno letošnjo usodo. Dramatično je bilo tudi v Vidmu, kjer je bil dejansko prvi neposredni spopad za rešitev. Domači Udinese in njegovi navijači bodo tekmo verjetno dolgo pomnili, saj so zmago imeli dejansko v žepu, na koncu pa so se dobesedno tresli, ko je sodnik že po izteku regularnega Časa dosodil naj strožjo kazen v korist Brescie. Udinese je povedel Ze v 6. minuti z Balbom, ki je uspešno izvedel 11-metrovko, nakar je v 41. minuti Branca povišal na 2:0. Za goste je pred odmorom izenačil Radu-cioiu. Kmalu po začetku 2. polčasa je Brescia ostala z igralcem manj zaradi izključitve Bru-nettija: sreCa ni mogla biti bolj naklonjena domačim, ki pa so zatem zapravili veC izjemnih priložnosti (zlasti Balbo) in v 87. minuti je po napaki v obrambi prišla kazen, strelec pa je bil znova Raducioiu. Nobena shema ni držala veC, Raducioiu pa se je domačih usmilil, saj je zatem zgrešil 11-metrovko. Ob polomu Torina (2e po 10 minutah je izgubljal z 2:0, nakar je vseskozi napadal, vendar brezuspešno, in je prejel še tri zadetke), gre poudariti tudi nepričakovan uspeh zadnjeuvršcene Pescare, ki si je privoščila Napoli, ne preseneča pa odmevna zmaga (5:0) Lazia proti Anconi. Fonseca (Napoii, desno) včeraj zastreljal 11-metrovko NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJSIH Združeno ekipo Primorjo A je v vsej sezoni doživelo somo en poroz aoTST Strelec; Sug Him. ö la, ience I Vec» Miliani p Aoma, ^ertot (Man BI^ma, Bas, ^Pa Prin 4.ario Ker je ] tu do s tebello s, tasi pri raiSnjem ga kola nujn0 izid' so nem sodnikovem Žvižgu podali v napad in si pripravili celo serijo priložnosti za gol. Po enkrat so zadeli prečko in vratnico, parkrat pa je odlično posegel nasprotnikov vratar. Toda kljub stalnim napadom žoga nikakor ni hotela v mrežo. V nadaljevanju je fante zajel strah pred končno zmago in so zato popolnoma popustili, tako da je objektivno šibkejši nasprotnik prevzel niti igre v svoje roke in težišče igre se je preselilo v Primorjevo polovico igriSCa, pred kapitulacijo pa je moštvo z odličnim posegom rešil vratar Bergagna. Proti koncu tekme pa je Šuštaršič po prostem strelu dosegel zmagoviti zadetek. »Naš konCni uspeh je povsem zaslužen, saj smo v vseh neposrednih dvobojih za vrh zmagali ali vsaj remizirali, pokazali smo najbolj kostantno igro (en sam poraz proti CetrtouvršCeni Triestini) z najboljšim kolektivom, imeli najboljšo obrambo in drugi najboljši napad. Najbolj pomembno pa je to, da nismo izgubili niti enega igralca, kolikor smo jih imeli na začetku sezone, in da se je tudi B ekipa z osvojitvijo šestega mesta odlično odrezala«, nam je povedal trener Pertot, ki je skupaj s Kotnikom vodil skupino 28 fantov letnikov 1979 in 1980. Prihodnje leto pa, Ce bo vpis sprejet, Čaka to skupino sodelovanje v zahtevnejšem deželnem prvenstvu.,* Na sliki: Primorje A in B Zavod »»Stefan« prireja atletski troboj V priredbi Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt »Jožef Stefan« v Trstu in ob sodelovanju Športnega združenja Bor bo v sredo popoldne na atletskem stadionu na Kolonji v Trstu (pričetek ob 14. uri) atletsko prvenstvo za dijake slovenskih nižjih in višjih srednjih Sol v Gorici in Trstu. Dijaki nižjih srednjih šol se bodo pomerili v teku na 60 m, skoku v daljino in metu žogice, višješolci pa v teku na 100 m, skoku v višino in suvanju krogle (4 kg za fante in 3 kg za dekleta). Višješolci bodo razdeljeni na dve kategoriji: mlajši za letnike 1977 in 1978 ter starejši za letnike 1974, 1975 in 1976. Nagrajevanje bo takoj po končanem tekmovanju, sestavljena pa bo tudi lestvica šol. V poštev bodo prišli rezultati treh najbolje uvrščenih v vsaki disciplini in v vsaki kategoriji, ločeno po spolu. V BAZOVICI / V RAZNIH IGRAH SE JE POMERILO 130 OTROK Vzhodnokraški učenci sproščeno in veselo V soboto popoldne se je na športnem igrišču v Bazovici v priredbi Športnega društva Zarja odvijalo že tradicionalno športno in družabno srečanje učenčev vzhodnokraških osnovnih šol od Bazovice do Opčin. Ze v jutranih urah je bilo na igrišču vse živo. Nasmejani otroci, v najrazličnejših dresih, da je bil pogled res pisan, so se raztekli po prelepi travnati površini bazovskega igrišča. »Gostitelji« so bili uCenci domače osnovne šole Primož Trubar, nastopili pa so še uCenci gropajsko-padriške šole Karel Destovnik Kajug, trebenske šole Pinko Tomažič, prvič pa tudi ucenci openske šole France Bevk. Pred vsako skupino uCencev je bila tablica, na kateri je bilo napisano ime šole. Približno 130 otrok, kolikor se jih je zbralo na igrišču, so marljivi športni delavci domačega društva razdelili po skupinah, vsaka pa je dobila ime ene ptice. Tako so se kraljicki, škorci, šCinkavci, vrabci, lastovke, galebi, golobi, škerjsanci, slavčki in siničke najprej pomerili v spretnostni igri z žogo, potek so vkekli vrv, na koncu pa je bila na sporedu še štafeta. Tekmovanje se je odvijalo v prijetnem in sproščenem ozračju v zadovoljstvo učiteljic in staršev. Organizatorji so imeli polne roke dela, saj so poskrbeli za malico in pijaCo. Srečanje je bilo netekmovalnega značaja, zmagali so torej vsi, udeleženci in organizatorji, vsak otrok pa je prejel v dar majico. Na koncu je otroke pozdravil predsednik SD Zarja Mirjan Žagar. Na slikah (Foto KROMA) trenutka s sobotnega srečanja v Bazovici ŠOLSKA TEKMOVANJA / PRVI DEL ŠPORTNEGA DNE ZA GORIŠKE OSNOVNE SOLE VELIKI REPEN / V ORGANIZACIJI SK BRDINA Tekali, skakali in metali No atletskem stadionu na Rojcah se je zbralo preko 120 učencev 4. in 5. razredov Nagradili so prvih pet uvrščenih v vsaki od treh disciplin - V sredo bodo na vrsti še mlajši Priznanje za prof. Akta Rupla Na atletskem stadionu na Rojcah je bil v petek zju-fraj prvi del Sport-ö6ga dne za učence osnovnih šol z Goriškega. V treh ättetskih veščinah UeL na 60m, skok ^ daljino in met 2?gice) se je pome-m° preko 120 UCencev Četrtih in Petih razredov de-vetih osnovnih šol l Soriškega in do-oerdobskega ravnateljstva. V sredo pa bo v . ovadnici go-ttškega Kulturnega «oma drugi del tekmovanja za uCence prvih treh tezredov. * i ' ~{ 1 Rezultati TEK 60 M Deklice: 1. Erika Stekar 9.25 (Gradnik Steverjan), 2. Aleksija Ambrosi 9.43 (Zupančič Gorica), 3. Katja Domi 9.49 (Gradnik Steverjan), 4. Francesca Jakin 9.55 (Zupančič Gorica), 5. Tamara Visintin 9.93 (Voranc Doberdob). DeCki: 1. Denis SljiviC 9.15 (Zupančič Gorica), 2. Aljoša Orel 9.18 (Zupančič Gorica), 3. Manuel Makuc 9.55 (Gradnik Steverjan), 4. Miha Gravner 9.69 (Abram Pevma), 5. Patrick Sturm 9.81 (Pleši-vo). SKOK V DALJINO Deklice: 1. Agata Pipan 3.39 (Župančič), 2. Aleksija Ambrosi 3.29 (Zupančič), 3. Helena Klanjšček 3.16 (Abram), 4. katja Domi 3.10 (Gradnik), 5. Sanja Pašalič 3.07 (Romjan). DeCki: 1. Aljoša Orel 3.42 (ŽupanCiC), 2. Daniš SljiviC 3.40 (Zupančič), 3. Damjan Tomšič 3.40 (Domen), 4. Havir Gergolet 3.26 (Voranc), 5. Daniele Mauri 3.22 (Erjavec). MET ŽOGICE Deklice: 1. Marjana Pasarič 18.10 (Romjan), 2. Agata Pipan 17.75 (Zupančič), 3. Naike Sosson 17.40 (Pevma), 4. Sara Branka 16.40 (Zupančič), 5. Elisa Coceani 16.00 (ŽupanCiC. DeCki: 1. Devid Miklus 27.90 (Gradnik), 2. Manuel Cuzzucoli 23.40 (ŽupanCiC), 3. Simon Assi 23.00 (Domen), 4. Manuel Makuc 22.50 (Gradnik), 5. Federico Golob 22.50 (ŽupanCiC). Nastopili so še DEKLICE P. Voranc - Doberdob: Mateja Černič, Gianna Kosič, Valentina Leghis-sa, Adrijana Ferfolja, Alenka Ferfolja, Jana Jarc, Sabrina Jarc, Mara Peric. Domen - Sovodnje: So- nia Bin, Cristina Buzin, Janina Cotič, Daniela Devetak, Paola UrsiC, Marjetka Devetak. Vrh: Sara Devetak, Erika Murenec, Sara Tu-niz. Romjan: Stefania An-drian, Ivana Nikolič. F. Erjavec - StandreZ: Stefania Mozetič, Monika Bressan, Martina Marvin, Eva Toros. J. Abram - Pevma: Katja Bresciani, Martina Cu-min, Tamara Gej. A. Gradnik - Steverjan: Karin Dorni, Eliana Humar, Valentina Kristančič, Isabel Maniä, Martina Ve-lentinčič, Andreja Pittoli. Plešivo; Katerina Kuštrin. O. ŽupanCiC : Chiara Gej, Sara Coceani, Roberta Faganel, Maria Jussa, Lilly Piccoli, Elisa Primosig, Katja VinCina, Diana Bri-sco, Michela Koren, Cristina Spadari. DECKI P. Voranc - Doberdob: Saimon Ferfolja, Devid FerletiC, Erik Lavrenčič, Cristian Lavrenčič, Nejc Spacal, Patrik Zulian, Da-rio Devetak, Denis Peres-son, Michele Petruz. Domen - Sovodnje: Matteo Cevdek, Roberto Degano, Cristian Cotič, Tadej Florenin, Paolo Monti, Robert TomsiC, Saša TomsiC, David Per-con. Romjan: Andrea Cin-gerli, Aleksander Marinkovič, Bojan Nikolič, Nicola Valle. F. Erjavec - StandreZ: Erik Gej, Patrick Quaggia-to, Peter Blasi, Samuel Zanette, Igor Sore, Daniel Tescari, Daniel Faganel. J. Abram - Pevma: Stefano Bensa, Martin Clain-scech, Marko Miculus, Marco Salvador, Martin Figelj, Dejan Klanjšček, Saša Radikon. A. Gradnik - Steveijan: Filip Hlede O. ŽupanCiC: Marco Baradel, David Bednari-ch, Alan Černič, Manuel Marini, Mitja Pintar, Seter Spazzapan, Diego Abre-scia, Michele Levan, Spi-ros Messina, Alexis Para-schos, Toomay Tomšič. »»Bike slalom« vsestransko uspel V organizacij Smučarskega kluba Br- končanem tekmovanju so nagradili dina je včeraj pri nogometnem igrišču najboljše tri v vsaki kategoriji, pokale v Velikem Repnu potekal zelo uspeli pa je prejelo tudi najboljših pet druš-2. kraški bike slalom. tev. V osmih starostnih kategorijah je na- O rezultatih včerajšnjega tekmo-stopilo preko sto tekmovalcev. Po vanja bomo podrobneje še poročali. 10 Ponedeljek, 17. maja 1993 SPORT NOVICE HOKEJ NHL / NEPRILJUBLJENI IGRALEC PINGVINOV, ŠVED ULF SAMUELSSON Nemkam pokal prvakinj v rokometu GIESEN - Igralke Liitzellindna so v povratni finalni tekmi rokometnega pokala pokalnih prvakinj premagale Rocelmaš iz Rostova s 25:22 (15:9) in tako že drugič v zgodovini kluba osvojile ta naslov. Nemke so bile boljše že na prvi tekmi v Rostovu, ko so zmagale s 23:21. (STA) Avstrijke obranile naslov SÜDSTADT - 17-kratne avstrijske državne prvakinje, rokometašice Hypo Südstadta so obranile naslov evropskih prvakinj, potem ko so v finalu pokala državnih prvakinj s 23:11 (11:4) premagale igralke Vasasa iz Budimpešte. Čeprav so zmagale že na prvi tekmi v Budimpešti (17:14), tako visoke zmage nad Madžarkami, ki so v polfinalu izločile nemške prvakinje, ni nihče pričakoval. To je že Četrti naslov evropskih prvakinj za avstrijke, v Cigar vrstah igrajo predvsem izvrstne tujke, na Čelu z BožoviCevo, Romunko Matei, ter Rusinjama Ziukijenejevo in vratarko NusnaCenkovo. Ponovno sta izstopali Romunka z osmimi in Jugoslovanka s šestimi zadetki, z odličnimi obrambami pa se je izkazala tudi ruska vratarka. Avstrijski trener Prokop je bil že pred povratno tekmo tako prepričan v zmago svojih varovank, da je že vnaprej na slavnostni banket povabil 400 gostov. (P. B.) Nemimi Maradona SEVILLA - Diega Maradono, zvezdnika nogometnega kluba Sevilla, so včeraj aretirali zaradi nevarne vožnje z avtomobilom. Diego je na poti na trening prevozil rdeCo luC, zato so ga policisti ustavili. Maradona je dogodek opisal takole: »Z dvema pištolama ah brzostrelkama, kaj vem, so me ustavih. Najbrž so mislih, da sem tat. Do mene so se obnašah, kot da sem zločinec. Ce nekdo prevozi rdeCo luC na semaforju, ni treba, da od koles do strehe preiščejo njegov avtomobil.« Po izkušnjah iz preteklosti bi Diego kaj lahko v avtu skrival mamila in zato bežal pred pohcijo, saj je različica predstavnika policije precej drugačna od zvezdnikove. Diego je namreč prevozil ne eno, temveč pet rdečih luči. Skozi središče mesta, kjer je omejitev hitrosti 50km/h, pa je vozil s hitrostjo 150km/h. Maradonin kolega v moštvu je ob tem dogodku ironično pripomnil: »KonCno se je odločil, da bo treniral, pa so ga že aretirali.« (STA) Štiri leta suspenza za Bolgara SOFIJA - Bolgarska atleta Nikolaj Rajev in Daniel Ivanov sta kaznovana s štiriletno prepovedjo nastopanja na vseh atletskih prireditvah, saj sta bila tudi na drugi kontroli dopinga pozitivna. Nosilca bronastih kolajn v troskoku in v skoku v daljino na minulem dvoranskem atletskem svetovnem prvenstvu v Torontu, pa bosta morala tudi vrniti svoji odličji, nepošteno osvojeni s pomočjo amfetaminov. (Reuter) : B |B[ M s .. : ■ Z novimi sanitarijami do olimpijskih iger SANGAJ - Kitajski organizatorji si tako zelo žehjo dobiti organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2000, da so za elane Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) na oddelku za zelo pomembne osebe (VIP) stadiona Hongkou zgradili posebne sanitarije s petimi zvezdicami. Prostor za visoke goste z dvigalom, luksuzno oblazinjenimi lahkimi sedeži in rdeCo preprogo so predstavili na otvoritvi azijskih iger in upajo, da je navdušil predsednika Samarancha. Upravnik stadiona Wang Zongyu je posebno ponosen na moške in ženske sanitarije, ki imajo toplo in hladno tekočo vodo, opremo v Cmi in rožnati barvi, ter električne sušilnike za roke, za vse skupaj pa so porabiti veC kot 88.000 dolarjev. (Reuter) Everton ni naprodaj LONDON - Vodstvo angleškega prvoligaša Evertona je zanikalo govorice, da je njihov klub naprodaj. Predsednik kluba David Marsh je zanikal pisanje Časnika Liverpool Echo, da bodo klub prodati, ker žeti glavni delničar sir John Moore vnovčiti svoje vrednostne papirje. 97-letni sir John ima v lasti veC kot 50 odstotkov klubski delnic, za katere je daljnega leta 1960 odštel borih 100.000 funtov (152.000 dolarjev). Njegov bančni svetovalec Hill Samuel pa je tovrstne govorice ostro zanikal in jih označil kot navadne špekulacije in izmišljotine. Kot je objavil omenjeni Časopis, naj bi družina Moore, ki ima med drugim v lasti tudi bazene Littlewoods in verigo samopostrežnih trgovin, za svoje delnice zahtevala 2, 5 milijona funtov (3, 8 mil. dolarjev) z obrestmi za denar, ki so ga vložiti v klub Goodison Park. (Reuter) 25.000 Francozov v Miinchnu MARSEILLE - Okoli 25.000 francoskih navijačev je napovedalo prihod v München, kjer se bosta 26. maja v finalu Pokala državnih prvakov pomerila Olympi-que Marseille in AC Milan. Samo iz Marseilla bo poletelo 49 posebnih letal z okoli 11.000 potniki, 12 letal pa jih bo vzletelo iz Pariza. V München bo peljalo tudi 5 posebnih vlakov in okoli 130 avtobusov, veC ti-soC Francozov pa bo pripotovalo z osebnimi avtomobili. (Reuter) Riedel letos najdlje HALLE - Na mednarodnem atletskem mitingu metalcev je Nemec Lars Riedel vrgel disk 67.42 metra in tako postavil letošnji najboljši izid na svetu. (STA) Trije v vodstvu AMSTERDAM - Na veCkrožnem turnirju Četverice v šahu je v 6. kolu Short premagal Ananda, Kramnik pa Piketa. Po 6. kolu so v vodstvu Short, Anand in Kramnik s po 3.5 točkami, za Piketa, ki zaostaja že za 2 točki, pa je po vsej verjetnosti že rezervirano zadnje mesto. (A. P.) Impol premagal grške judoiste SLOVENSKA BISTRICA - V prvem kolu evropskega pokala v judu je domači Impol premagal grški Panel-linios s 6:1. Posamični rezultati: Acko - Gakis 10:0, Soršak - Markis 10:1, Omerzi - Kampasakalis 10:0, LešCak - Tsavrapas 10:0, Fitipan - Rigos 10:0, Prepelic - Papajoanov 0:10. (STA) ■ : Ima takšen ciničen nasmeh, da bi ga človek z veseljem mahnil po nosu. Najbolj osovražen igralec v NHL je ponosen na svoje sovražnike kot-na odlikovanje za hrabrost. »Na ledu se ne sklepajo prijateljstva,« pravi posmehljivo branilec moštva Pittsburgh Penguins Ulf Samuelsson. »Hokej ni družabno srečanje. V njem se dogaja precej hudobnih in izprijenih stvari.« Samuelsson že ve, saj je v središču pozornosti. Z obrazom, zaščitenim s pleksisteklom, pri vsaki žrtvi niha med dovoljeno grobostjo in tisto, ki že meji na popolno podlost. Najbolj trdoživ švedski hokejist svojemu nasprotniku brez premisleka v trenutku iztakne oko, deli nizke udarce in grobe »cross-chekinge« ter s palico ati kolenom poskrbi za udarce v mesnate dele telesa. »Naredim kar koli,« pravi Ulf. »Kar je treba, da ustavim nasprotnega igralca. Vse za zmago.« Njegova taktika ni prav nie nežna, je pa zato toliko bolj učinkovita. Odkar je Samuelsson pred dvema letoma prestopil iz Hartforda v Pittsburgh, si je poleg dveh naslovov Stanle-yevega pokala pridobil tudi sovražnike v večini igralcev. »Ce bi podeljevali nagrado za najbolj umazanega igralca, bi jo nedvomno prepričljivo dobil Ulf,« pravi Edmon-tonov napadalec Nic-holls. »Pravzaprav mi je popolnoma vseeno,« odgovarja Samuelsson. »To je moje delo. S tem ko najboljšega nasprotnega igralca izzovem, da me želi udariti, neunesto da bi se osredotočil na igro, je pol bitke že dobljene. Očitno jim zelo hitro zlezem pod kožo.« »Njegova naloga je, da poškoduje ljudi,« meni center Minessote Moda-no. Zelo zgovoren in hkrati tudi tragičen dogodek se je pripetil v sezoni 1984/85, ko je Ulf še igral za ekipo Whalers. V navidez nedolžnem dvoboju ob ograji je - sam pravi, da po nesreči - s palico zadel v oko napadalca Montreala Mondoua ter ga trajno poškodoval, tako da je moral obetavni igralec predčasno zaključiti svojo kariero. Ob številnih poškodbah ki jih je povzročil, je bila zelo neslavna tudi tista, ko je v finalu waleške konference v grobem naletu poškodoval igralca ekipe Boston Bruins Neelya. Huda poškodba kolena je tako močno vplivala na psiho enega najboljših igralcev v ligi NHL, da je bil kar dve sezoni odso-. ten s hokejskih igrišC. 28-letni Šved se spretno brani: »Nikoli nisem trdil, da sem zelo športen igralec, ker to nisem. Prepričan pa sem, da še nikoli v svoji dolgi karieri nisem namerno poškodoval nasprotnika, razen Ce sem jo tudi sam skupil. V takšnem primeru pa rad poravnam raCune.« Kljub temu da je zelo trdoživ, poškodbe niti njemu niso tuje. V lanski sezoni so mu zdravniki operirali komolec in mu ukazali kar tri tedne počitka, vendar pa je Ulf stisnil zobe in za Pingvine ni igral le na štirih tekmah. »Vem, da je veliko igralcev v ligi močnejših od mene. Toda svojega načina igranja kljub temu ne bom spremenil. Tistega dne, ko se bom odpo- vedal svojim navadam, se bom vrnil na Švedsko in zaigral v ligi, kjer se igra »nežen« hokej brez stikov.« Švedi bi ga sve-da zelo radi videti v svojih vrstah. Samuelsson, rojen v Fagersti, majhnem jeklarskem mestecu v osrčju Švedske, že v mladih letih ni bil privrženec pasivnega evropskega hokeja. Pri 17 letih je zaigral v domači ligi pri ekipi Leksanda. »V naši ligi mu že takrat ni bilo para,« pravi Gunnar Nordstrom, novinar dne- vnika Stockholm Ek-spressen. »Vsi drugi branilci so biti v primerjavi z njim pravi mehkužci.« V ligi NHL je zaigral leta 1984, ko je z 20 leti prestopil k ekipi Hartford Whalers. Življenju v ZDA se je hitro prilagodil, saj človek njegovega kova, z miselnostjo potepuškega psa in veliko odpornostjo proti bolečinam, z lahkoto preživi. Ljudje v Pittsburghu resnično cenijo dobrega obrambnega igralca. Kakor je priljubljen doma, pa ga sovražijo na tujem. »Ima takšen ciničen nasmeh, da bi ga človek z veseljem mahnil po nosu,« razmišlja trener Bru-insov Milbury. Lansko pomlad so ga gledalci v Bostonu pri vhodu v dvorano pričakali z napisi »Kill Ulf«. Vodilni pri Pingvinih so bili ob tem neljubem dogodku tako zaskrbljeni za njegovo varnost, da so mu priskrbeli telesnega stražarja. »Proti njemu nisem nikoli rad igral,« pravi napadalec Pingvinov Ste- vens. »Ko je na tvoji strani, ga ljubiš, ko je na nasprotni, pa ga sovražiš'* Center Pingvinov Francis je skupaj s Samuelsso-nom in branilcem Jenningsom iz Hartforda prestopil k Pittsburgha' »Z njim sem igral devet let, a se mi še vedno ne' jezijo lasje, ko ga vidirn na delu. Se bolj nor ]e kot nekdaj.« Zelo zgovorno razmišlja tudi trener Oilersov Green. »Ne rna' ram ga, zelo rad pa bi ga imel v svojem moštvu-* Kadar ni v »službi«, j® Samuelsson, verjeli ati ne, Cisto preprost, družinski človek. Skupaj s švedsko ženo Jeanette in njunim 19-meseCni1® sinkom Philipom živijo v Roslyn Farms, v delu Pittsburgha, ki leži med letališčem in hokejsko dvorano Civic Arena. v lanskem finalu Stani6" yevega pokala, v katerem je Ulf zasenčil zvezd0 Chicaga Roenicka, je robustni Šved dokazal, da ima tudi mehko src6. Odlično igro in osvojen pokal je posvetil svojemu oCetu Boju, ki je za' radi izgube ledvice unm nekaj tednov pred finalom. Skupaj s somišljeniki je zato ustanovil dobrodelni sklad za ledvične bolezni in s taksn0 potezo dokazal, da tudi on ceni predvsem zdravje. Človek namreč nikoli ne ve. Pripravil: Peter Butoln TENIS / PO SLOVEN1AN OPEN GOLF / ZLATI VETERANI VSE BOLJ PRILJUBLJENE ŽPORTNE ZVRSTI Jaka Božič spoznal filozofijo uspeha -Velik korak ekipe V moškem tenisu se nekaj premika Jaka Lucu LJUBLJANA - Kam lahko po štirih mesecih letošnje teniške sezone uvrstimo reprezentančni slovenski moški tenis? Kdo in kam je napravil korak? Ati se res oblikuje nekaj profesionalcev? Jaka Božic je že od začetka kariere poseben primer v slovenskem temsu, ker je imel srečo, da je začel trenirati v Portorožu, kjer veC kot deset let vztrajno in z vizijo dela co-ach Neco Nikolič. Njegov trening in razvoj sta usmerjena po določenih tirnicah, ki so lahko pravilne ati pa tudi ne. Vendar je edini, ki se je tenisa lotil široko in z edinim profesionalno poštenim ciljem: uspeti v svetovnem tenisu. Leta 1990 je prvič nastopil na Slovenian Open in z zmago v prvem kolu kvalifikacij ter mladostjo navdušil slovenske teniške zanesenjake. Predlani in lani je na povabilo organizatorjev nastopil v glavnem turnirju in zaradi neizkušenosti ter preplašenosti brez pravega upiranja izgubil, letos pa je bil znova mladenič. Veliko bolj komunikativen, odločen, bojevit in z lastnim pogledom na tenis, ki meri višje, kot bi si nekateri želeti. Res je, da je spet izgubil v prvem kolu, toda Italijan Caratti je že bil 26. igralec na svetu, zato poraz, ki bi lahko bil ob kančku sreče tudi zmaga, ni bil razočaranje. Videti smo lahko fizični, igralski in psihični napredek mladega človeka, ki pokončno stoji na začetku krute in hkrati usodno privlačne teniške poti. Poti, na katero stopijo mnogi, a na njen resnični konec pridejo izbranci. Iztok Božic je na isto pot zakorakal pred štirimi leti, prehodil dobršen del poti in zastal (tako vsaj kaže ATP uvrstitev). Aprila je osvojil hrvaški satelitski turnir in se v Domžalah povsem brez pravega razloga preobremenil. Zato je ob agoniji proti Pistolesiju v prvem kolu kričal »vsi ste pričakovati zmago na turnirju«, Čeprav se je v resnici ni nadejal nihče in bi vsaka Iztokova posamična zmaga pomenila odličen rezultat. Božic, ki bi moral igro zaradi ne preveč teniške višine tempirati na popolni fizični pripravljenosti in psihični trdnosti, je deloval kot človek, ki ga tenis tepe, on pa sadistično vztraja v tepežu. In zato ne more biti vleCni konj slovenskega moškega tenisa. Povsem nasprotno so Blaž Tmpej, Marko Por, kapetan Aleš Filipčič in delno Borut Urh z uvrstitvijo v drugo skupino evropsko-aftiške cone Davisovega pokala storiti nehvaležen in umazan korak iz teniškega dna, ko so v Zambiji v nemogočih razmerah premagati Kongo, Zaire, Turčijo, San Marino in izgubiti proti Latviji. Por je z zanesljivo, za vrhunski tenis premehko igro, kot drugi igralec dobil vse posamične dvoboje, Tmpej je najbolje igral v ključni partiji odločilnega dne, kapetan FitipCiC pa je kljub temu, da je moral od lokalnega lopova kupiti svoj potni list, odlično vodil ekipo. Položaj v slovenskem moškem tenisu torej ni veC teman, vendar ni bleščeč. Jaka Božic se vse bolj zaveda teniške filozofije »probaj po najboljših močeh in upaj«, Iztok ostaja nepredvidljiv, ekipa je soldina. Ko bi le še nekateri mladinci spoznati, da biti v Turistu kot tenisaC in razgrajati na večini treningov - ne pomeni biti teniški pro. Uspešna športna pustolovščina igralcev iz »živega muzeja« Kljub veliki ekonomski recesiji je golf bogatejši in vedno bolj popularen Leta 1980 so prvič priredili turnir senior Professional Golfers Association (PGA), turnir veteranov, ki je vključeval dve tekmi in je imel nagradni sklad 250.000 ameriških dolarjev. Ameriška športna javnost in vsi ljubitelji športa so na turnir gledali zelo kritično, saj je večina od njih prisegala na mladost, hitrost in moC športnikov, veterani pa naj po njihovem mnenju tega ne imeti veC. Prepričani so biti, da veterani ne zmorejo več tistega, kar so bili sposobni v svojih zlatih Časih, in hudomušno so celo govoriti o »živem muzeju«. Pa se v svojih napovedih niso mogli bolj zmotiti. Letošnje leto so turnir razglasiti za najbolj uspešno športno pustolovščino v zadnjem desetletju. Na triinštiridesetih posamičnih prireditvah bo sodelovalo veC kot 50 veteranov, nagradni sklad pa bo vreden 26.3 milijona ameriških dolarjev. Kar 27 tekem bo prenašala tudi televizija. Za primerjavo lahko povemo, da bo v ženskem profesionalnem golfu letos odigranih 37 tekem, samo 14 tekem bo prenašala televizija, nagradni sklad pa bo manjši kot pri veteranih in bo znašal 21.5 milijona ameriških dolarjev. Nam to lahko kaj pove o položaju golfa v Ameriki? Mnenja so deljena, a nekaj vsekakor drži. Senior PGA turnir je finančni in sociološki fenomen. Postaja bogatejši tudi v Času velike recesije v ekonomiji in vse bolj je tudi popularen, ne glede na to, da veterani le niso veC tako spretni, kot so bili v najboljših letih. Vsekakor se to na prvi pogled zdi precej nelogično, a malo bolj natančen pregled nam bo pokazal, da je vsekakor smiselno. Najprej si poglejmo finančno vprašanje. Kako lahko denarni sklad tako skokovito narašča? Ljudje, ki turnir spremljajo, niso veC rosno mladi, to so dobro situirani poslovneži s svojimi strankami in turnir izkoriščajo za prodajo svojih proizvodov. Tako Alex Morton, podpredsednik reklamne agencije za Cadillac, pravi, da jim turnir daje možnost, da osvojijo željeno klientelo, tiste, ki imajo nad štirideset let in predvsem zelo visok dohodek. Povedano se tesno prilega odgovoru na soci- ološko vprašanje. Uspešni poslovneži, že kar denarni mogotci, se nikoli ne naveličajo golfa, ki ga igrajo najboljši športniki njihove mladosti, kot so Arnold Palmer, Gary Player, Raymond Floyd in Jack Nicklaus. Cadillac je pred kratkim v zvezo turnirja Senior PGA prispeval 90 milijonov ameriških dolarjev in ravno zaradi tega je le-ta podaljšal pogodbo s kabelsko televizijsko družbo ESPN za tri leta, to je do konca leta 1993. V Času, ko so turnir zaceli igrati, ni bilo nobene garancije za njegov uspeh. Se veC. V Času prvih korakov je dobil okoli 8 milijonov ameriških dolarjev pomoči, zaradi katerih se je sploh lahko uveljavil. Vprašanje njegove prihodnje uspešnosti je lebdelo v zraku tudi še leta 1983, ko so turnirju dodali sedem tekem, leta 1984, ko so jih dodati še naslednjh šest, eno v letu 1986 in še sedem leta 1987. V tem letu je bila mošnja večja samo za 400.000 dolarjev, pa Čeprav so igrali kar sedem tekem več kot leto poprej, a to leto so jih pet prenašati tudi po televiziji. To je bila velika prelomnica, sledilo pa ji je tudi precejšnje povečanje denarnega sklada. Popularnost turnirja seniorjev je od takrat naprej tako narasla, da so se funkcionarji ustrašili, da bi utegnila ogroziti popularnost turnirja profesionalcev. Vendar se je kasneje pokazalo, da so bile njihove bojazni povsem neutemeljene. Ljudje res radi gledajo igre herojev svoje mladosti, a vseno hočejo videti tudi mlade profesionalce, najboljše igralce golfa ha svetu. Tudi denarni sklad za seniorje, kljub temu da je visok, predstavlja manj kot polovico tistega, ki ga ima redni turnir PGA . Lee Trevino, eden izmed udeležencev turni- rja za seniorje, je rekel naslednje: »Vse skupaj j® velik show in ljudje radi pridejo in nas gledajo, kako igramo. Toda redni turnir PGA je tisti, kjer se soočijo najboljši igral) ci sveta, in ti so tisti, K1 igrajo najboljši golf na svetu.« Slabše pa se godi ženskemu profesionalnemu golfu, ki se mora boriti, da ne bi ostal povsem v ozadju. Tudi vse večja popularnost turnirjev dvojic (turnir Pro-Am). kjer sodelujeta po en amater in en profesionalec, je močno zarezala v njegovo finančno osnovo in tudi število gledalcev na ta raCun upada. Dogodek, ki je dejansko stanj® v ženskem golfu najbolj realno predstavil, se j® zgodil leta 1991. Vzporedno so na televiziji Pr®( dvajali zadnji dve ign ženskega profesionalnega turnirja US Open, Prvenstvo zvezd v golfu in še eno reklamno, izredno zanimivo prireditev. Prvo so prenašali direktno, drugi dve pa sta bili posneti, a sta kljub temu pritegnili veC gledalcev kot tekmi ženskih profesionalk. Zaradi močnega upada popularnosti bodo profesionalke letos igral® tri tekme manj kot lansko leto, po televiziji pa jih bodo predvajali kar pet manj. Na koncu pa še o zaslužkih »ostarelih« igralcev golfa. Večina seniorjev v zrelih letih zasluži dvakrat veC kot v času, ko so bin profesionalci. Zlati zaslužki za »zlate« igralce. Po reviji The Econo-mist pripravil: Matjaž Rakovec Golf je primeren šport za starejše, premožnejše igralce NOGOMET / V C LIGI PROTI EMPOLIJU Triestina izenačila po rezultatu 0:2 (Q.Jiestina - Empoli 2:2 TRIESTINA: Facciolo, agnato, Tangorra, Conca, ossaro ( v 59. min. Rizzio-. ’ Cerone, Marino, Terrac-®ano, Mazzini, Toracchi (v ^ ■ min. Danelutti), Labar- STRELCI: v 37. min. Za-moner, v 48. min. Montella, min. Marino, v 83. rniri- Mezzini. Triestina in Empoli sta «a po prvem delu na 2. oz. I' mastu, zato je takrat kaza- da bo njun povratni dvo-°j na »Roccu« odločilen, v Nadaljevanju pa sta ekipi mm popustili. Pred izredno skromnim številom gle-alcev smo bili tako priča okrni med nemotiviranima jnoštvoma. Triestina je večji eLtekme imela pobudo v svojih rokah, Empoli pa se 1® skoraj izključno branil. Na RadiU Opčine 0 nogometu ■Danes bo redna šport-na oddaja radia Opčine tedenski Športni komentar gostila pred-stavnike zamejskih nogometnih društev, v odboji pa bo govora o zaključeni sezoni Clan-skega in mladinskega \PTVenofr^» ,— „4-,- j' Pričetek oddaje bo °° j8, uri, k sodelo-venju pa so vab]jenj tu-* Poslušalci preko te-mfonske številke 2l2658. Pravih strelov na vrata Fac-ciola gostje niso izvedli, zato je skoraj neverjetno, da so vodili z 2:0. Triestina je v prvem polčasu igrala razmeroma dopadljivo. Posebno Labardi in Mezzini sta imela lepi priložnosti za zadetek, vendar jima ni ju uspelo konkretizirati. Nekoliko nepričakovano pa je v 38. min. Empoli povedel s silovitim prostim strelom Zamunerja. Žoga je prebila živi zid in se izmuznila iz vratarjevih rok v mrežo. Mezzini je nato z glavo poslal žogo za las nad prečko. V začetku drugega polčasa je Triestina napravila prekršek nad veznim igralcem Empolija. Medtem ko so domačini protestirali s sodnikom, je isti igralec nemudoma podal žogo čisto samemu Montesiju, ki je zlahka ukanil osuplega Fac-ciola. Zadetek je porazno vplival na Triestino, ki je začela brezglavo napadati. Tudi glasno nezadovoljstvo občinstva je pripomoglo k nervozi domačinov. V 66. min. je sodnik dosodil dvomljivo 11-m v korist Tržačanov zaradi prekrška nad Conco, a jo je Marino dobesedno podal vratarju gostov. A ravno Marino je pet minut kasneje s spektakularnim volejem znižal razliko in sedem minut pred koncem je Mezzini izkoristil lepo asistenco Conce in vsaj rešil ugled moštva. (I. P.) REZULTATI 32. KOLA: Carpi - Siena 3:3, Leffe - Vis Pesaro 2:2, Massese - Palaz-zolo 2:1, Pro Šesto - Chievo 2:0, Ravena - Como 3:1, Sambenedettese - Carrarese 2:2, Triestina - Empoli 2:2, Vicenza - Alessandria 1:1, Spezia je prost. VRSTNI RED: Ravenna 43, Vicenza 40, Empoli 35, Triestina 34, Chievo 33, Leffe in Pro Šesto 32, Como 31, Alessandria 28, Carrarese, Massese, Sambenedettese, Spezia in Vis Pesaro 27, Palazzolo 25, Siena 24, Carpi 21. PRIHODNJE KOLO: Palazzolo - Triestina. Kras presenetil Malo - Kras Trimac 22:25 (11:14) KRAS: Klinc, Rossi, Rocca 5, Pertot 3, Cebulec 3, Oberdan 6, Vremec 6, Milic 2. Krasovi rokometaši so končno prekinili serijo podpovprečnih nastopov in v gosteh presenetljivo premagali moCno postavo Maloja, ki si je s tem porazom zapravila možnosti za napredovanje. Kot se je že zgodilo na letošnjih gostovanjih, so Krašovci stopili na igrišče brez rezerv na klopi, (ce izvzamemo vratarja), kar pa je tokrat menda pozitivno pogojevalo nase rokometaše, ki so bili primorani igrati trezneje, da bi Sledili z moCmi in so tako tudi mnogo bolje izrabljali priborjene žoge. Domačini pa so očitno podcenjevali Krasovo ekipo in po prvih desetih minutah igre je bil izid že 5:1 za nase. S požrtvovalno obrambo, predvsem pa z zelo pazljivo igro v napadu so Krašovci uspeli ohraniti to prednost vse do konca. Naj omenimo, da je bil v 45. min. zaradi tretje dvominutne izključitve dokončno izključen Rocca, ki je bil do takrat najnevarnejši Krasov napadalec in so Krašovci morali igrati zadnjih 15 minut z igralcem manj. Ker pa niso naši v tem delu igre zgubili praktično nobene žoge (ključno vlogo je pri tem odigral kapetna Mihe), niso mogli domačini izrabiti Številčne premoCi.(Pjotr) Ostah izidi: Volksbank Meran - Mezzoco-rona 23:26; San Vito - Klausen 33:16; Mori -Meran 15:22; Caldogno - Täufers 21:18. Vrstni red: S. Vito 32, Meran 30, Malo 27, Eppan 21, Kras Trimac, Täufers Volksbank Meran in Klausen 17, Mezzocorona 13, Mori 11, Caldogno 10. Za naši šesterki začetek ni bil najboljši Na deželnih finalih under 14 Prvi dan deželnega finala v odbojkarskih kategorijah naraščajnikov in naraSCajnic ni bil najbolj uspeSen za nase barve. V moški konkurenci je namreč Valprapor SoCa CDG z 2:1 (16:14, 6:15, 15:13) izgubil proti ekipi gostitelja Futuri iz Cor-denonsa, v drugem srečanju dneva pa je videmski prvak II Pozzo s 3:0 premagal tržaško moštvo Pallavolo Trieste. Ker na tem deželnem Cetvero- ROKOMET / PREDZADNJE KOLO MOŠKE C LIGE boju velja vsak osvojeni set eno KOŠARKA / PRVA DIVIZIJA tocko, združena goriška ekipa, porazu navkljub, še ni izločena iz boja za končno prvo mesto. Slabše se piSe tržaškim prvakinjam, dekletom Bora Friulex-port, ki so za uvod ženskega turnirja v kraju Roveredo in Piano s 3:0 (15:6, 15:10, 15:13) izgubile proti moCni šesterki Pav Bressa iz videmske pokrajine. O obeh tekmovanjih bomo podrobneje še poročali. MLADINSKI TURNIR / V ORGANIZACIJI KONTOVELA Slovenski košarkarji tehnično precej boljši Le Jan Budin enakovreden tekmec Ljubljančanom Kontovelc le občasno enakovredni nasprotnikom (Foto Ferrari/KROMA) Prosek premagal drugega Katastrofalni prvi polčas pokopal upe poletovcev Prosek - Viale šport 81:75 (37:39) PROSEK: ban 29 (0:1), Pertot, Gre-gori 18 (4:5), Rupel 6, Perini, A. Emili 17 (1:2), Gruden 8, L. Emili 3, Nabergoj- TRI TOČKE: Rupel (2), Ban in L. Emili (1). Prosecani so tokrat končno zaigrali kot znajo in ugnali drugouvrščenega na lestvici. V prvem polčasu so gostje v 10. minuti že vodili z 11 točkami prednosti, toda igralci Proseka so to prednost do konca polčasa skoraj povsem izničili. Drugi polčasa je bil izenačen do 7. minute, ko je Prosek dosegel delni izid 13:0, povedel s 63:51, to prednost pa v bistvu ohranil do konca. Poleg običajnega Bana sta se v napadu izkazala tudi Aleksander Emili in Gregori, Gruden pa je bil pravi »velikan« pod košema. Polet - Basket Muretto 73:92 (18:56) POLET: Granier 15, Vecchiet 5 (2:3), Malalan 11 (2:5), Bogateč 19 (4:4), Berdon 15 (1:2), Baitz 2, Gregori 6 (2:5) TRI TOČKE: Granier 3, Bogateč 1, Malalan 1, Vecchiet 1. Po prvem skoraj katastrofalnem polčasu so si Poletovci opomogli v nadaljevanju, toda žal prekasno. Prednost nasprotnikov je bila namreč že tolikšna, da je bila vsaka misel na preobrat nedopustna. Košarkarski mladinski turnir v organizaciji športnega društva Kontovela, točneje pa neutrudljivega odbornika - faetotuma Ser-gia Spadonija, je odlično uspel, saj smo bili priCa res kakovostnim tekmam, sicer v kvaliteti nekoliko različnih med sabo, zlasti pa smo imeli možnost občudovati nekatere odlične posameznike. Olimpija je še enkrat dokazala, da je slovenska košarka na mladinskem nivoju vsaj za stopnico više od italijanske, zlasti pa je bilo jasno, da je prava razlika sad nekaterih nadpo-preCno kvalitetnih posameznikov. Z veseljem pa lahko ugotovimo, da je v vrstah Stefanela daleč nad vsemi Jan Budin, ki je pa moral sam kljubovati podvigom nasprotnikove peterke: bek Belina (odličen strelec in že na spisku državne raprezentancej, playmaker Zaletel (letnik 73, visok 1,95 z izredno tehniko v vseh osnovah) in pa krilo Jovanovič (dvome-traš, hiter in izredno natančen pri metu iz srednje razdalje). V vrstah Don Bosca je še enkrat zablestel par Vlacci - Gori, prvi odličen playmaker z neustavljivo igro 1:1, drugi pa izreden strelec iz vseh pozicij. O Kon-tovelcih vemo že vse, tokrat pa je le redkokdo zaigral na visokem nivoju. Spet je presenetil Stefan Turk, le občasno pa sta zadovoljila še Kristjan Rebula in Danjel Culic. (VJ) Nogomet / najboljši strelci v naših ekipah OBČNI ZBOR / ŠPORTNO ZDRUŽENJE JADRAN »Ostrostrelca« letos Lacakmvta in Argentin Prvi je dosegel 19, drugi pa 15 zadetkov __ Edvin Bevk Najbolj uspešen strelec y slovenskih enajstericah obenem najboljši težaški strelec v amater-skih ligah je bil Nicola La-calamita, igralec Krasa, z 19 goli. Zanj je bilo to prvo leto v Krasovem dresu, vrej je igral kar štiri leta Pn Bregu, nogometno ka-Dero pa je zaCel pri Trie-stini, nato je eno leto igral v Gorici, nato pa pri San ^ergiu in San Luigiju. Kako ocenjuješ letošnje Prvenstvo? . Zelo pozitivno, bodisi 12 osebnega kot iz ekipne-ga vidika. Kmalu smo do-Segli zastavljeni cilj, in si-c®r rešitev, tako smo igrali tehno cel drugi del prvenstva. Morda bi lahko tudi računali na višjo uvrstitev. Kakšen pa je tvoj oseb-111 obračun? Zadovoljen sem, ker s®® se znašel zelo dobro, nrsein imel nobenih težav s aoigralci, trenerja pa sem že poznal. Kaj pa drugo leto? Sedaj je še prezgodaj za načrte, toda mislim, da bi se z nekaterimi okrepitvami lahko borili za napredovanje v prvo amatersko ligo, kjer Kras ni še nikoli igral. Drugi najbolj uspešen strelec pa je bil David Argentin, ki igra pri Mladosti. David je zaCel že pri osmih let igrat nogomet in sicer pri Mladosti, kateri je z izjemo enega leta, ko je igral pri Sovodnjah, ostal zvest. Igra v vlogi srednjega napadalca ali na krilu, dosegel pa je 15 golov. Kako bi ocenil svoje letošnje nastope? Osebno sem Zelo zadovoljen, saj je bilo to prvič da sem dosegel toliko zadetkov, druga leta nisem nikoli presegel mejo desetih zadetkov, imel sem težave s poškodbami in sem moral mnogo tekem presedeti na klopi. Letos pa je šlo vse v redu, zahvaliti pa se moram predvsem soigralcema Feresinu in Blasonu, ki sta mi pomagala v napadu. Kaj pa meniš o ekipi? Nismo pričakovali tako visoke uvrstitve, zato je končno Četrto mesto pravo presenečenje. Kaj pa napredovanje Gaje? Mislim, da je zasluženo. V medsebojnih dvobojih smo doma igrali neodločeno, v PadriCah pa smo tesno izgubili prav v zadnjih minutah. Kaj pa za drugo leto? Trenutno še ne vem, toda rad bi ostal še pri Mladosti, Čeprav sem imel nekaj drugih ponudb. Upam, da bomo drugo leto še izboljšali letošnjo uvrstitev. Najboljši strelci slovenskih ekip PROMOCIJSKA LIGA Juventina: Trevisan 9, Cecotti 8, Kovic in Gan-din 4. Primorje: Miclaucich 7, Štolfa in Crevatin 4. 1. AL Vesna: Sigur 13, Kost-napfel 7. Zarja: De Micheli 7, Gregorič in Volje 5. 2.AL Kras: Lacalamita 19, Spazapan 6, Božic 5. Primorec: Smilovich 9, Pertan, Apuzzo in Benet 7. Sovodnje: M. Visintin 8, Modula 7, Sambo 5. Breg: Huez 9, Paoli 8, Mauri in Dmiinich 6. 3. AL Gaja: Subelli 9, A. Majcen 7, Košuta in Ghiotto 6. Mladost: D. Argentin 15, Blason 12, Bidut 6. Novi odbor pred težkimi izbirami Pavel Vidoni novi predsednik Na Čelu Športnega združenja Jadran bo odslej Pavel Vidoni, ki je na predsedniškem mestu zamenjal Rada Raceta, ki zaradi poklicnih in družinskih obveznosti zapušCa Čelni položaj in se »seli« v nadzorni odbor. Vidoni je bil za predsednika izvoljen na petkovem obenem zboru združenja. Lahko rečemo, da se je za Jadran končalo neko obdobje in združenje se zdaj nahaja pred zahtevnimi izbirami, kako naprej. Kot je povedal dosedanji predsednik Race, Janez Drvarič ne bo več trener Jadrana, pa tudi nekateri starejši igralci naj bi nameravali opustiti igranje. Poleg tega bodo po vsej verjetnosti prvenstvene tekme v prihodnji sezoni igrali v telovadnici Doma pristaniških delavcev pri BrišCikih, vodstvo ekipe pa naj bi prevzel eden od domačih košarkarskih strokovnjakov. Pomembno novost predstavlja tudi angažiranje Marka Bana, ki se spet vrača k Jadranu, in sicer kot športni direktor, kar nedvomno predstavlja veliko okrepitev tehničnega štaba naše združene ekipe. V svojem poročilu je predsednik Race spregovoril o pravkar končani sezoni, precejšnjo pozornost pa je namenil nadaljevanju sodelovanja med Jadranom in matičnimi društvi. Pri tem se je zavzel za večjo racionalizacijo dela in stroškov, kar pa po njegovem ne pomeni manj dela, temveč bolj programirano in usklajeno delo. To je potrebno tudi zato, ker se finančna baza, na katero lahko zamejska košarka računa, vse bolj oži. Race se je v svojem poročilu zahvalil tudi dolgo- Rado Gruden letnim odbornikom Ediju Krausu, Marcelu Malalanu in dr. Grudnu, ki po dolgih letih zapuščajo Jadranov odbor. Tajnik SZ Jadran Branko Lakovič pa je v svojem poročilu predstavil predvsem vse usluge, ki jih je Športno združenje Jadran nudilo matičnim društvom in pa pobude ter prireditve, ki so jih poleg sodelovanja v prvenstvih organizirali v sklopu SZ Jadran. Lakovič, ki je zapustil tajniško mesto, da bi se lahko posvetil zbiranju materiala in nato pisanju knjige ob 30. obletnici organiziranega igranja košarke v zamejstvu, je v zaključku svojega poročila poudaril, da je treba uspehe pripisati skupnemu de- lu vseh društev, vse pa je pozval, da v smislu sodelovanja delujejo tudi v bodoče, saj bi bila nesložnost ali celo razdor v tem trenutku lahko usodna za košarko. Za konec še povejmo, da so bili poleg Pavla Vidoni-ja, ki bo novi predsednik, v glavni odbor izvoljeni še Stojan Kafol (podpredsednik], Peter Žerjal (blagajnik), Marko Ban (športni direktor), Leo Koren (gospodar), Aleksander Rustja in Ivan Cej. V nadzornem odboru bodo Rado Race (predsednik), Branko Lakovič in Peter Starc, matična društva pa bodo zastopali Martin Kralj (Bor), Livio Semolič (Dom), Drago Milic (Kontovel), Andrej Vremec (Polet), Aljoša Terčon (Sokol), Breg pa bo svojega predstavnika imenoval naknadno. Vodstvo občnega zbora z leve Rado Race, Pavel Vidoni, Branko Lakovič (f.KROMA) Klavdij Starc zapušča Jadran Drugih novosti za zdaj še ni V teh dneh se, nekaj tednov po sklepu košarkarskega prvenstva B-2 lige, marsikdo že sprašuje, v kakšni podobi in s kakšno igalsko zasedbo bo Jadran TKB nastopal v prvenstvu C lige v sezoni 1993/94. Glede na obdobje bi se tovrstno vprašanje lahko zdelo preuranjeno, a vendar ni tako, predvsem, ker se v zvezi z Jadrano-vimi košarkarji tudi v teh netekmovalnih dneh že veliko govori in razpravlja, tako da je moC zaznati najrazličnejše variante o tem, kdo bo v prihodnji sezoni oblekel Jadranov dres. Poudariti gre že od samega zaCetka, da je poletje še dolgo in da so možne mnogokatere spremembe in presenečenja. V danem trenutku pa razpolagamo samo z eno res preverjeno vestjo: Klavdij Starc ne bo vec igral za Jadran. V pogovoru z playmakerjem naše združene ekipe smo izvedeli, da je bila to njegova zadnja sezona v modrem dresu, Čeprav Tolo nikakor ne namerava prenehati z aktivnim igranjem, le da se še ni odločil, pri katerem klubu bo odigral še zadnje obdobje svoje dolgoletne kariere.- Na razpolago novega trenerja, ki bo prevzel vodstvo modrih bojevnikov pa bi morali ostati vsi ostali igralci, začenši s Čukom in Rauberjem, za katera se je med sezono šušljalo, da bo to njima zadnja sezona. Vsi ostali igralci bi morali, razen že napovedanih morebitnih poletnih, oz. zgod-nojesenskih presenečenj, ostati pri naši združeni ekipi, s tem da bodo verjetno večjo minutažo pridobili nekateri mlajši posamezniki, v prvi vrsti Emili, Rebula in Gregori. Za določeno obdobje naj bi z igranjem prenehal Aleks Smotlak, ki bi moral jeseni odpotovati na nekajsemecno študijsko izpopolnjevanje v Anglijo, v okviru univerzitetnega projekta »Erasmus«. (Canciaj Obvestila SD BREG - KOŠARKARSKI ODSEK obvešCa, da bo danes, 17. t.m, ob 21. uri, občni zbor košarkarskega odseka s sledečim dnevnim redom: pregled sezone 1992-93; volitve novega odbora odseka; razno. Vabimo k udeležbi vse tekmovalce in starse nepolnoletnih tekmovalcev. Občni zbor bo potekal v telovadnici. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne teCaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. TeCaji se bodo vršili v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. St. 299858. ODBOR JK CUPA vabi ob priliki 20-letnice ustanovitve Cupe vse elane na prijateljsko srečanje, ki bo v petek, 21. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini. SPDT prireja v soboto, 22. t. m. nočni pohod na Slavnik. Zbirališče pohodnikov na slovenski strani meje pri Krvavem potoku ob 21. uri, odkoder bo pohod mimo Mihel in Prešnice do Tumove koCe. VAS STIK S SVETOM TISKA I ' I '.................' I \ ' I ' l 1 \ 1 \ \ \ 1 \ ' \ 1 / / / ^ / / / / / / / / / / / / \ \ ' \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ 4 DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL 067/73373 FAKS 067/31202 GRAFICENTEI [-Gledališča [SLOVENIJA isUHUANA Cankarjev dom (061/222-815) 5Unst " Štromajer: LA LA SLINA, premiera ™eda, 19. 5. ob 21. uri). Igra PETRA GOVC: okviru SOU- kulturni festival. |®ALJ LEAR (nedelja, 23. 5. ob 18. uri, Gal-osova dvorana). Zadnja predstava v sezoni. oomestna predstava za odpovedano pred-8 avo 13 marca Veljajo iste vstopnice. DRAMA SNG (061/221-511) Fr*sch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO ^.OMETRIJE (danes, 17. 5. ob 19.30 uri). Za j* °nma ponedeljek in izven (konto). Režija arttara Hieng- Samobor. ^ Priel; PLES V AVGUSTU (torek, 18. 5. ob -30 uri). Za abonma Dijaški 8 večerni in izven. DRAMA ^ Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. (to- TQ ’ 18. 5. ob 17. in 20. uri). Za izven in konto. °pera (061/331-945) Puccini: TRIPTIH- PLASC, SE-k ANGELIKA, GIANNI SCHICCHI (to-4 . ’ 5- ob 19. uri za red Torek L in Cetr- p ’ 20- 5. ob 19. uri za red Četrtek L). Diri-Cir1 ^or^s Voltolini, režiser Krešimir Dolen-q ’ scenograf Dalibor Laginja, kostumograf ran Lelas, koreograf Matjaž Farič. skf°PIR (danes, 17. 5. ob 15. uri). Mladin- ČUDEŽNI MANDARIN, CARMEN (sreda, • °b 19. uri). Za izven in konto. £&)edalisce L^uByANsK° Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (da-5- ob 19.30 uri). Za abonma Mladin- JobB: P- Moliere: AMFITRION (torek, 18. 5., *n izv ° abonma Torek popoldanski Tivrvr°dic’ M' Pokoren' B- Tadel: KLINIKA ULI d. o. o. (torek, 18. 5. ob 19.30 uri). Za ‘zven m konto. n 16-19 (zaprto ob ponedeljkih). Danes, 17. t. m., ob 18.30 srečanje z baletno skupino iz Toscane in ob 21.uri nastop iste skupine. Ob 20. mi predvajanje Preljocajevega Videofilma; ob 23.uri bodo v Dvorani Ariston predvajali Antonionijev film »Deserto ros-so». Prodaja vstopnic je v teku, posebni popusti za abonente gledališča Ros-setti in Verdi in tudi za skupine. Od 19. do 30. t. m. gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z Goldonijevo »La bottega del caffe«. Režija Mario Missiroli. Predstava v abonmaju: odrezek št. 11. Predprodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. GLEDALIŠČE GRISTALLO LA CONTRADA Jutri, 18. t. m. ob 17. uri »Dentro e fuo-ri mura« - gledališče v narečju. Nastopile bodo Pustne skupine z Nediških dolin. Vstop prost. Od 2. do 9. julija bo v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu serija operet z naslovom »L’amore e un treno». GLEDALIŠČE MIELA GLEDALIŠČE rossetti h** stave 2 naslovom Balet v gleda-U’ v filmu in video. - V torek, 25. t. m. - »II grande pop corn«. Nastopata Anatoli Balasz in Mamizio Grande. Predstavo organizira Združenje Globogas. [jÖpsRÄ Plovec Christ Superstar» - rockopera Andrewa Lloy- KffiSTNO GLEDALIŠČE d‘> 18. t. m., ob 19.30 bo na sporedu »Jesus da. V sredo, 19. t.m., ob 19;30 Gaetano Donizetti »Ljubezenski napoj« ZA NAJMLAJŠE LSLOVENIJA CEKINOV grad ‘voritev razstav, • —v-Ujr c, ^ osebam; i2 pn STANKI; delavni ZMAGO POSEGA 71 agencije REM ncuna. KULTURNICA, ZIDOVSKA STEZA 1 Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (četrtek, 20. 5. ob 19.30. uri, PREDPREMIERA in petek 21. 5. ob 19.30 uri, PREMIERA). Režija Nace Simončič. ■{ PIONIRSKA KNJIŽNICA (061/317-269) Pogovori o knjigah: Astrid Lindgren in njeni junaki (danes, 17. 5. ob 17. uri). Sprehajali se bomo po čarobnem svetu slavne švedske pisateljice in se srečali z junaki njenih knjig, kot so: Ronja, Erazem, Potepuh, brata Levjesrčna. Za otroke od 10. leta dalje. VINKO HLEBS, slikar »Slikarstvo Vinka HlebSa je za obiskovalca njegovih razstav vsakokrat nekakšno presenečenje, za občinstvo, ki se prvič srečuje z njim, še toliko večje. Dela suvereno obvladujejo prostor in se utelešajo sama po sebi... Rastlinski svet je v slikarjevem opusu postal poleg motivnih izhodišč (kot predmetu razmišljanja!) tudi razmišljanje o življenju samem, o razmerju do njega. Najprej so na njegova platna stopile povsem običajne obpot-ne zeli, lapuhi, bodeče neže, osati. Razgaljal je njihovo sestavo, način njihovega bivanja in nehanja...« (prof. Janez Šter) Razstava (otvoritev v četrtek, 20. maja ob 19. uri v Vodnikovi domačiji) prinaša slikarjeva dela, nastala v zadnjem času. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji CD do 6. junija. V Mali dvorani CD razstavlja slikar TONE LAPAJNE. MALA GALERIJA Razstava FRANZA WESTA, slovitega dunajskega umetnika. VODNIKOVA DOMAČIJA Otvoritev razstave slik slikarja VINKA HLEBSA (Četrtek, 20. 5. ob 19. uri). V kulturnem programu bodo nastopili: Elena Hribernik-preCna flavta, Maja Hribernik-violina, Marjetka Hribernik-violonCelo in Marko Hribernik-klavir. Razstavo bo odprl prof. Janez Ster, na ogled pa bo do 8. junija. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz Življenja in dela velikega slikarja. MESTNA GALERIJA Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Do konca maja razstava JANINA KLEMENČIČA - Popotna fotografija. LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57) Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ Do 29. maja je na ogled razstava elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava slik IRENE POLANEC GALERIJA SLOVENIJALES Otvoritev razstave akademskega slikarja IVETA ŠUBICA (torek, 18. 5. ob 19. uri). SLIKOVNE PREDLOGE ZA FRESKE. V glasbenem programu sodeluje Bogdana Herman. Razstava bo na ogled do konca junija. MARIBOR NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled sta razstavi slikarja ZLATKA GNE- ZDA in slikarja TOMA VRANA. BLED HOTEL ASTORIA Razstavlja akademska slikarka KLEMENTINA GOLIJA. CELJE HOTEL MERX Do 30. maja razstava slik JOŽETA PERCICA-JUSKINA. LIKOVNI SALON Danes, 17. maja ob 19. uri predstavitev najnovejše monografije kiparja VASILIJA CETKOVICA-VAŠKA. Jutri, v torek, 18. maja ob 19. uri slovesna otvoritev postavitve stalne zbirke Likovnega salona v novih razstavnih prostorih. Posebno vabilo je namenjeno vsem tistim, ki so v preteklosti sooblikovali dejavnost Likovnega salona, bili njegovi gostje in vsem tistim, ki spremljajo naše delo kot strokovni sodelavci ali ljubitelji likovne umetnosti. LJUTOMER GALERIJA ANTE TRSTENJAK Otvoritev prodajne razstave del LJUTOMERSKIH SLIKARJEV (torek, 18. 5. ob 19. uri). Predstavili se bodo: Vladimir POTOČNIK (st), Ignac PREMUSA, Silvo PRELOG, Vladimir POTOČNIK (ml), Milan IVŠEK, Alojz MAKOTER, Tone CIMERMAN, Lojze VEBERIC in Mišo HRAMUS. Razstava bo na ogled do 28. maja. MOZIRJE GALERIJA MOZIRJE Na ogled je razstava akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA. NOVA GORICA SPODNJI PROSTORI OBČINE Na ogled je razstava MLADIH AKADEMSKIH SLIKARJEV: M. CenciC, Giga de Bree in B. Vrčona). GRAD KROMBERK Na ogled je razstava likovnih del akademskega slikarja ZORANA ROSTOVSKEGA iz Skopja. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Na ogled je razstava likovnih del akademskega likovnega umetnika ANDREJA GROŠLJA. LJUBLJANA KINOTEKA TISTEGA LEPEGA DNE- spominski večer FRANCETA ŠTIGLICA , prvega moža slovenskega filma (sreda, 18. 5. ob 20. uri). ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE (061/113-282) SOU kulturni festival (od danes, 17. 5. do sobote, 22. 5.J. Program bo potekal v Križankah, Gledališču Glej, Cankarjevem domu ter s slikarskimi, fotografskimi in arhitekturnimi razstavami na Starem trgu, Zvezda parku in Vegovi ulici. THREADMILL, Daria Kreuha (danes, 17. 5. ob 16. uri, Suštarski most). Otvoritev SOU kulturnega festivala s plesnimi miniaturami Plesnega Studia Intakt SOU (danes, 17. 5. ob 18.30 uri, Viteška dvorana). KRIŽANKE Predstavitev knjige avtorice SONJE ANE HOYER »Hiša Tartini v Piranu« (sreda, 19. 5. ob 11. uri. KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Vesela znanost- predavanje o puologiji Dubravke UgrešiC: PU (sreda, 19. 5. ob 20. uri). KLUB K4 V času študentskih kulturnih dni (od danes, 17., do sobote, 22. 5.) po polnoči prost vstop v Klub. VELENJE KNJIŽNICA Četrtek, 20. maja sestra VIDA ŽABOT: NA RAZKRIZJU JE VSE MANJ NEGOTOVOSTI. »Odpuščanje ima svojo logiko, kar je popoln, brezpogojen dar, ki pomeni umik vseh zamer in togosti...« Pogovor bo vodil Ivo Stropnik. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Love in the afternoon. Ciklus filmov v an- gleščini, ki ga prirejajo British Film Club, La Cappella Underground, Zadruga Bonawentura GLEDALIŠČE MIELA ‘n Italijansko-ameriško združenje. V torek, 18. Danes. 17. t. m., - Remembering: ob 17. uri My m-: 17 00 Love in the afternoon; 19.00 Break-fair lady; ob 20. uri Roman Hofiday; ob 22. uri fast at Tiffany’s; 21.00 My fair lady. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA ATRIJ NARODNEGA MUZEJA Koncert kvarteta TARTINI (sreda 19. 5. ob 20. uri). Program: W. A. Mozart, R. Schumann, C. Debussy. TIVOLSKI GRAD (MGLC) MUZA PRI MUZI - koncert (sreda, 19. 5. ob 18. uri) Tria ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole nastopajo: glasbenice Anamarija Tomac-flavta, Nina Ostaševski-vio-lina, Tanja Brecelj-kitara. SLOVENSKA FILHARMONIJA Sprehod skozi zgodovino jazza - Big Band v slovenskem prostoru (sreda, 19. 5. ob 18. uri). Big Band RTV Slovenija, dirigent in komentator Emil Spuk. MARIBOR KAZINSKA DVORANA Koncert Opernega studia SNG (Četrtek, 20. 5. ob 19.30 uri). Mentorica Mileva Pertot. Za izven. FURIANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA ZATTERE ALLA DERIVA: v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wädi Gysi, Clnis Cutler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Danes, 17. t. m., ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale,- koncert pianista Louisa Lor-tieja. Izvajal bo Ludwig van Beethovnove skladbe. V sredo, 19. t. m., ob 20.30 koncert Filharmoničnega orkesba RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA GM - Zaključne akademije : v sredo, 19. t. m., petek, 21. t. m., sredo, 26. t. m., petek, 28. t., 17. maja, ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale.- koncert pianista Louisa Lortieja. Izvajal bo Ludwig van Beethovnove skladbe. VIDEM Danes, ob 21. uri v Palamostre zadnji koncert Udine jazz 93. Nastopil bo trio Gimmy Giuffre, Paul Bley in Steve Swallow. STADION FRIULI 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. BASSANO DEL GRAPPA V ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frullanija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA CARTESIUS Do 23. t. m. razstavlja slikar Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patellija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme zidovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume, Michele Cascella in Norber-to. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Ca-nova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. ART LIGHT HALL Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. BANI (OPČINE) OVČARJEVA HIŠA Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraskega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja.Urnik: ponedeljek, petek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja - od 10. do 13. ter od 16. do 21. ure. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. me. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jiirge-na Brodwolfa. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer.. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schmian. MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl. Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Haid, Herbert Achternbusch. BEUAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heral-da Gangla. PLIBERK GALERIJA FALKE in KUHN Do 29. t.m. razstavlja svoja dela Mario Reis. KRONIKA - RUBRIKE Ponedeljek, 17. maja 1993 NOVICE Iz neznanega razloga zapeljal s ceste CELJE - V soboto popoldne je Maksimiljan A. iz Velenja, voznik osebnega avtomobila, s katerim je vlekel lahki priklopnik po magistralni cesti iz smeri Frankolova proti Vojniku iz neznanega razloga izven naselja GloboCe zapeljal z vozišča v desno. TrCil je v betonski zid vodnega propusta. Voznika in obe sopotnici, Ivanko A. in Ljudmilo G., so zaradi hudih telesnih poškodb takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Ljudmila G. ponoči zaradi poškodb umrla. Materialna škoda je okrog 800 tisoC tolarjev. (B.P.) Avto se je prevračal VELENJE - Anton G. iz Velenja je vozil iz Skal proti Velenju, v bližini Hrastovca pa zapeljal v desno na neutrjen rob cestišCa. Od tod ga je zaneslo prek vozišča v levo na bližnji travnik, kjer se je avto večkrat prevrnil. Voznika so s hudimi telesnimi poškodbami prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. (B.P.) Neprevidna voznika CELJE - Janko O. se je peljal z osebnim avtomobilom s celjskega gradu proti mestu, ko ga je na križišču z Gallusovo ulico zaradi neprimerne hitrosti zaCelo zanašati. Najprej je trčil v obcestno ograjo, nato pa še v vrtno ograjo bližnje hiše. Huje se je poškodoval drugi sopotnik Alfonz K. Nedaleč stran pa je istega dne prišlo do nezgode zaradi izsiljevanja prednosti. Ivan R. se je z avtomobilom peljal iz Štor proti Celju, v križišču Kidričeve in Teharske ceste pa izsilil prednost vozniku motornega kolesa Zoranu P. Ob tem se je huje poškodoval Ivan R. (B.P) Odpeljal se je naprej AJDOVŠČINA - Včeraj opoldne se je iz smeri naselja Cesta pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila ford orion ali escort. V nepreglednem ovinku 500 m iz naselja je zapeljal na levo stran vozišCa, ko mu je nasproti iz smeri Lakovca pripeljal voznik motornega kolesa Božo K. iz Medvod. Le-ta je hotel preprečiti nezgodo, zapeljal z vozišCa in se pri tem poškodoval, voznik osebnega avtomobila pa je odpeljal naprej. Neprevidno prehiteval IDRIJA - Voznik motornega kolesa kawasaki je na Gregorčičevi ulici pred križiščem z Levstikovo cesto začel prehitevati osebni avtomobil, ko je le-ta začel zavijati levo. V nezgodi se je voznik motornega kolesa, Darko G. iz Spodnje Idrije, huje poškodoval, na motornem kolesu pa povzročil škodo za okrog 50 tisoC tolarjev. VARNOST NA CESTI / KLIC V SILI Kdo bo poskrbel za varen izvoz? Pismo stanovalcev ulice, ki se s sosedom (in Občinarji) ne morejo dogovoriti za varen izvoz s stranske na glavno cesto LJUBLJANA - V zadnjem Času veliko govorimo o Črnih gradnjah in delu inšpekcijskih služb. Te pa niso vedno prizadevne in vCasih celo pomagajo pri Cmih gradnjah, le dobre zveze je potrebno imeti na pravem mestu. Podoben primer imamo na TrpinCevi ulici v občini Moste-Polje. ZaCelo se je leta 1986, ko je Franci Strgar na TrpinCevi 82 želel postaviti garažo in drvarnico, pa se je bal, da ga bodo sosedje prijavili, da gradi na Cmo. Zato je na občini priglasil še gradnjo meter in pol visoke ograje, ki jo je dejansko pozidal iz betonskih votlakov že leto poprej. Dobil je ustrezno potrdilo brez vsakršnih soglasij prizadetih sosedov, ker, kot trdijo na občini, to po takrat veljavni zakonodaji ni bilo potrebno. Potrdilo velja leto dni. Lani pa se je odločil, da bo ograjo dvignil še za 20 cm. Prepričani smo, da bi potreboval za gradnjo tik ob meji vsaj soglasje sosedov. Birokratska logika Na občini so si ob tem mimo zatisnili oCi in upoštevali že dobrih šest let staro potrdilo, v odgovor na našo pritožbo pa zapi- sali, da se do sedaj pismeno nihče ni pritoževal in da odstopanje od takrat dovoljene višine v urbanističnem pogledu ni veliko ter da zato ne bodo ukrepali. Za mnenje so povprašali še Komunalno podjetje Ljubljana, kjer so (razumljivo) ugotovili, da (n) jih ograja ne ovira. Doslej je šlo brez smrtnih žrtev... Po TrpinCevi se odvija dokaj gost promet do podjetij Zima in Totra. Na ulico pa imajo dostop po lokalnem dovozu poleg naše družine še družine Franceta in Albine Zakrajšek, Francija in Leje Jakopin, Ludvika in Cilke Jakopin. Doslej so se tu zaradi nepreglednosti pri izvozu na glavno cesto zgodile že tri prometne nezgode, ki pa jih nikoli nismo prijavili na policiji. Škodo smo udeleženci poravnali med seboj. V eni nesreči je bil udeležen tudi kolesar. Mar bomo morali počakati na smrtni izid, da bo kdo ukrepal? V mestnem sekretariatu za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, (oddelek za promet in zveze, odsek za promet) so v dopisu, poslanem ob koncu minuleta leta, po ogledu na terenu lepo ugotovili, da »...mora vo- znik, ki se vključuje na TrpinCevo ulico, zapeljati cca. 1, 5 m na vozišče te ulice, Ce naj bi si zagotovil minimalno potrebno preglednost«. Toda na to se na občini očitno požvižgajo in tega v svojih ugotovitvah nikjer vec ne omenjajo, temveč birokratsko trdijo, da je vse lepo in prav. Rešitve in rešitve Prometni znak, ki bi predpisoval omejitev hitrosti na 40 km na uro, ni rešitev, saj dvomimo, da bi se večina držala tega predpisa, odgovorni pa bi si le pilatovsko umili roke. Podobno je tudi s postavitvijo ogledala. Leto je v Času manjše preglednosti (dež, sneg) neuporabno, ker je zaroseno ali zaledenelo, pa tudi razbijejo ga lahko kaj kmalu in spet smo z »varnostjo« tam, kjer smo bili na začetku. Edina dejansko uspešna rešitev bi bila, da bi sosed odsekal vogal svoje visoke ograje in na novo postavil vogal postrani. Tako bi se preglednost izboljšala. Ker pa ga sosedje ne moremo prepričati z lepo besedo, smo se odločili, da bomo posredovali pri ustreznih občinskih organih. Kot kaže, pa ti organi niso ustrezni, ker nočejo ukrepati. Kaže pa tudi, da imajo Strgarjevi na občini dobre zveze in so zato sreCenejši od mnogih drugih Črnograditeljev, ki jim inšpektorji neusmiljeno grozijo z rušenjem, Čeprav ne ovirajo varnosti nikogar. Zanima nas, kam bi se morali obrniti, da bi dosegli večjo varnost v prometu za naše otroke, zase in za ljudi, ki pridejo k nam na obisk, ne nazadnje pa tudi za delavce in stranke Totre in Zime, ki so prav tako lahko udeleženi v naslednji prometni nezgodi zaradi nepreglednosti skoraj dvometrske betonske ograje na TrpinCevi 82. Zakrajšek Amalija in Jože TrpinCeva 84 b Ljubljana P.S. Pripis uredništva: Verjamemo, da je podobnih primerov še in še... in to ne samo na področju prometa. Naj bo ta zapis le (še en) prikaz stanja »urejenosti« našega (novega) sistema, ki je poln velikih besed o demokraciji in pravni državi. Morda pa bo klic obupanih s TrpinCeve ulice le vzel resneje v razmislek kdo od odgovor-nih(?J, »dosje TrpinCeva« še enkrat premislil in našel kakšno salamon-sko rešitev. JUTRI 18. maja Ljubljana, glavno mesto in središče Slovencev, je vedno hodila vštric z evropsko kulturo in umetnostjo. To niti ni bilo težko, saj so naše dežele ležale prav na stičišču kulturnih tokov, ki so oblikovali evropsko identiteto. Ljubljano so radi imenovali dolga vas, ampak take »dolge vasi« so bila tisti Cas mnoga, po imenu znana mesta. Zamudniš-tva Ljubljani in Slovencem nikakor ni mogoče očitati. Znanstveno akademijo so v Ljubljani ustanovili že leta 1695, leta 1701 pa Academif philharmonicorum, ki je po kratki prekinitvi postala leta 1794 Filharmonična družba, v kateri se Članstva niso branili ljudje kot Haydn, Beethoven, Paganini in Brahms-Tako stare glasbene ustanove ni lahko najti v Evropi. Proti koncu 19. stoletja so prihajali v Ljubljano za dirigente nekateri kasneje slavni možje-Med njimi je bil. poleg Ceha Talicha, najbolj znan Gustav Mahler, ki j6 svojo glasbeno pot zaCel prav pri nas. Mahler, M žkazal v instrumentaciji n barvitosti zvoka. Razen iimfonij je ustvaril še da-res priljubljene pesmi za das in orkester v dveh cl-dih: Pesmi za umrlo de-:o in Pesem o zemlji-Umrl je 18. maja leta 1911. Ljubljančani so mu v avli stavbe Slovenske fil' rarmonije postavili sp°' HM |p|‘ji ' r SANJE JEDILNIK svetla prežganka madžarski golaž vodni žličniki rdeča pesa v solati pečena jabolka Slavko Adamlje Vitomir Cop Bojan Rauter Kosič Narodna banka Madžarske je konec lanskega leta predstavila novo serijo kovancev po 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 forintov, se zadnjic pa so bili skovani tudi aluminijasti kovanci po 10, 20 in 50 filerjev. Kovanec z naj-vecjo vrednostjo je bil doslej kovanec za 20 forintov. Po ukinitvi socializma so izšli z novim imenom države le kovanci, manjši od forinta, večji pa so nazadnje izšli z letnico 1989. Nova serija kovancev se od stare razlikuje po motivih, zlitinah in dimenzijah. Na kovancih za 2 in 20 forintov so upodobljene rože, na tistih za 5 in 50 forintov ptice, na kovancih za 1, 10 in 100 forintov pa državni grb s Stefanovo krono. Grb je razdeljen na dve polovici. Na levi je osem vodoravnih rdečih in srebrnih prog iz starega grba Bele III., na desni pa »novejši« grb iz 14. stoletja, na katerem so upodobljeni trije griči z dvojnim križem na vrhu. Na vrhu grba je krona sv. Stefana. S to bizantinsko krono je bil leta 1000 kronan prvi krščanski kralj. Kasneje so z njo kronali vse habsburške vladarje, ki so vladali tudi Madžarski. Križ na vrhu krone je bil v 18. stoletju po nesreči zvit in ga kasneje niso popravljali, zato je tudi na novem grbu upodobljen poševno. Originalno krono si lahko ogledate v narodnem muzeju v Budimpešti. Kovanci v novi seriji so izmenično rumene in bele barve. Apoeni po 1, 5, 20 in 100 forintov so iz enake zlitine kot naši tolarji in so rumene barve, kosi po 2, 10 in 50 forintov pa so beli, iz zlitine bakra in niklja. Poleg rednih kovancev je Narodna banka Madžarske izdala tudi srebrnik za 200 forintov, ki naj bi ga prav tako dali v redni obtok. Na njem je na eni stra- Reverz kovanca za 100 forintov ni upodobljena zgradba banke in podpisi predsednika in podpredsednikov banke, kar je sicer običajno za papirnat denar. Na drugi strani je prikazan Verižni most, ki se imenuje tudi po narodnem heroju Istvanu Szechenyu in je prvi most, ki je povezal obe polovici madžarskega glavnega mesta. Kovancev po 10, 20 in 50 filerjev zaradi njihove majhne vrednosti ne bodo vec kovali, vendar bodo še nekaj Časa ostali v obtoku. Za en ameriški dolar je namreč treba odšteti 80 forintov ali za en forint 1,30 našega tolarja. Ko ugotovimo, da nam poskus razlage sanj s pomočjo zavajajočih in dvoumnih sanjskih bukev ne more dati zadovoljivega odgovora, a si jih kljub temu želimo razsvetliti, se znajdemo v položaju pionirskega raziskovalca, ki se nima Česa oprijeti; odvisen je zgolj od svojega poguma in lastnih razisko-valskih sposobnosti. Postanimo torej pionirski raziskovalci svojega sanjskega kraljestva. Za začetek se vprašajmo: kako in na podlagi Česa so pionirski raziskovalci sanj (na primer avtorji sanjskih bukev) povezali določene sanjske simbole z določenimi pomeni? Kaj je bil zanje pravzaprav pomen oziroma kaj so imeli za vsebino sanjskega simbola? Kaj je bilo tisto dotlej prikrito, kar se jim je nato razkrilo kot vsebina? Kako jim je le-ta postala dosegljiva oziroma na kakšen naCin in s pomočjo katerega prijema se jim je posrečilo razgrniti površinski sloj sanjske govorice? Na podlagi katerih meril so lahko z gotovostjo trdili, da je prav določen pomen resnično bistvo določenega sanjskega simbola? Domnevamo lahko, da je bila pomenska vsebina njihovih sanj gotovo nekaj, kar so lahko spoznali z izkustvom, kar je bil torej sestavni del njihovih lastnih sanj oziroma njihove duševnosti. Obenem je moralo biti, poleg očitne sanjske plati, v njih že vseskozi navzoče, a se tega dotlej niso izrecno zavedali, s pomočjo izostrene in ustrezno usmerjene pozornosti pa je končno postalo razvidno prav tako jasno in nedvoumno kot očitna, površinska plat sanj. Poskusimo zdaj dognati, kaj novega bi se razkrilo pionirskemu raziskovalcu, Ce bi imel na voljo naše sanje, oziroma kaj novega in bistvenega lahko v njih kot pionirski raziskovalci odkrijemo sami. Da bi nam šlo laže, pozabimo na razlage, ki jih poznamo iz knjig in nam jih ponuja intuicija. Sprejmimo tudi idejo, da je bistvo naših sanj najbolje dostopno nam samim ali celo samo nam, oziroma da nihče drug ne bi mogel bolj pravilno ugotoviti njihovega pravega pomena. Predstavljajmo si to- rej naše sanje, na primer najbolj sveže ali tiste, ki smo jih nameravali pojasniti s pomočjo sanjskih bukev. Poskusimo odkriti njihove nove sestavine, zlasti bolj prikrite, manj očitne, zaznavne šele ne »drugi pogled«. Ko bomo podoživljali svoje sanjske zgode in nezgode, bomo brez posebnega prizadevanja naleteli na nekaj, kar smo v prejšnjih analizah ne le nehote prezirali in zanemarjali, temveč - zaslepljeni z v oCi bijočo formalno platjo sanj - celo hote podcenjevali in odrinjali. Odkrili bomo namreč množico raznovrstnih nevizualnih občutkov, ki dopolnjujejo očitne sanjske prizore (zvoke, občutke hladnega in toplega, občutek pritiska, občutke premikanja...), in vsa ugodna, neugodna in ambivalentna Čustva, ki spremljajo posamezne sanjske dogodke (brezskrbnost, presenečenje, strast, strah, osuplost, grozo, nemoC, olajšanje, predajanje, gotovost ...J. Odkrili bomo vzgibe, hotenja, konflikte, odločitve ter akcije in reakcije oziroma vse tiste dejavnike, ki poganjajo ali zavirajo tok sanjskega dogajanja, spreminjajo dano razmerje sil in določajo obrate dogajanja ter smer našega napredovanja ali nazadovanja (vzgib umika, obrambo pred agresijo, konflikt med željo in strahom, upiranje zunanjim silam, hrepenenje po prijetnih rečeh, predajanje, pojav moCi..). Pokaže se torej, da naš konkreten sanjski doživljaj poleg očitnih, vizualnih podob (ki jih imamo ponavadi za edine sestavine sanj -najbrž zaradi njihove vpadljive očitnosti in »objektivnosti«, verjetno pa tudi, ker si jih laže zapomnimo) sestavlja še zelo široka paleta raznovrstnih nevizualnih Čutnih kvalitet, Čustev in voljnih elementov. Posvetimo pozornost tudi tovrstnim sestavinam, obravnavajmo jih enako kot očitne sanjske slike in prizore. Morda se bo v naši nadaljnji raziskovalni avanturi pokazalo, da je prav upoštevanje teh sestavin najpomembnejše za pravilno razumevanje sanjskih sporočil. Iz moke in maščobe pripravimo svetlo prežganje. Dodamo čebulo in zalijemo z juho. Dobro premešamo in kuhamo približno 15 minut Juho solimo in zgostimo, tako da ji dodamo jajce, zmešano s smetano. Preden juho ponudimo, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom. Svetla prežganka SESTAVINE: 40 g moke, 40 g maščobe, žlička sesekljane Čebule, 1,25 1 juhe, žlica smetane ali mleka, jajce, sol, sesekljan peteršilj CAS PRIPRAVE: 20 minut VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan zdrobovi cmoki por s curryjem in baziliko pesa v solati jabolčna Čežana Por s curryjem in baziliko SESTAVINE: 3 pori, 2 žlici masla, 1 dl kisle smetane, cunj, bazilika, sol Opran por narežemo na kolobarje in dušimo na maslu, dokler se ne zmehča. Po potrebi prilijemo malo vode. Primešamo kislo smetano, zacinimo, se malo podušimo in ponudimo. Zdrobovi cmoki SESTAVINE: 60 g masla, 200 g pšeničnega zdroba, 6 do 7 dl mleka, sol, peteršilj, jajce V ponvi raztopimo maslo in na njem popražimo zdrob. Mleko zagrnemo, ga odstavimo in ga prilijemo zdrobu. Kuhamo, dokler se testo ne loci od posode, nato ga ohladimo. Ohlajenemu zdrobu primešamo jajce. Z žličko oblikujemo za lešnik velike cmoke in jih tri minute kuhamo v osoljeni vodi. S penavko jih poberemo iz vode, položimo v ogreto skledo, jih zabelimo s topljenim maslom in potresemo s peteršiljem. umetnost / italijanski dnevnik o razstavi evropskih mojstrov iz slovenskih zbirk Presenečenje nad bogastvom slovenske slikarske dediščine Za avtorja recenzije v »II Sole 24 Ore« je razstava v Narodni galeriji prava lekcija omike in znanstvene doslednosti - Zelo pohvalno tudi o katalogu MILAN - »Prejeti lek-1)0 omike in znanstve-e doslednosti od ene 2med držav, nastalih a ozemlju bivše Jugo-avije; je v teh Časih advomno krepilna zkusnja. Naj zveni še ako čudno, toda v Lju-Jani, mestu, ki si za-uži obisk tudi zaradi ojega poznega baroka, Q6.2® dober mesec na 8md zanimiva razstava arega slikarstva, dogo-ek v sozvočju s kultur-0 tradicijo, ki je za Prestolnico Slovenije acilna že desetletja.« r tem uvodom je «ajugiednejsi italijanski Ekonomski dnevnik, ^danski »II Sole 24 nk'6<<.’ v včerajšnji ei nedeljski prilo-objavi! prispevek jj. rca Bona Castellot-..|a z naslom »Presene-pjlve slike v Sloveniji«. Sec se z naklonjeno-)° najprej pomudi pri mi Ljubljani, ki jo Podeli kot »mesto s ednjeevropskimi po-zami in z eleganco, ki Slcer skrita za tančico lavidezne dekanden- sVetJkaj dvajset P°-kakik1^ V0810?}' in üo 111 deset cerkva -povija - sodi v prvo °vico osemnajstega Het)a in torej v ob-sn 6 .Urbanisticne ek- lahtnZjje’ ki jo pož' Psk k* mimohod evro-t0vlh mojstrov, arhitek-’ "riparjev in sli- »Svetnik« italijanskega mojstra Petrinija v ljubljanski Narodni galeriji karjev. Tudi Italijani so pustili vec sledi, kot na primer Andrea Pozzo, ki je projektiral stolnico, in Giulio Quaglio, ki ji je s freskami okrasil kupolo. Posebnost tega baroka, ki že odraža prehod k bolj ublaženim oblikam malega baroka, značilnim ravno za območje Lombardije, je lahkota struktur, združena s kromaticno razgibanostjo dekorativih materialov. Poslopje Narodne galerije, katere ustanovitev sodi na začetek stoletja, sicer ni med najbolj razkošnimi lju- bljanskimi palačami -meni italijanski opazovalec - toda notranja oprema izdaja ukus, ki izvira še iz devetnajstega stoletja. Tisto, kar je avantgardno - poudarja Castellotti - in v primerjavi s Čimer mnoge »nove muzejske rešitve« povsem zbledijo, pa so prostori, preplavljeni s svetlobo, ki omogoča zavidljivo vizijo razstavljenih del. V Narodni galeriji je do 4. julija na ogled okrog 80 del evropskih mojstrov, prispelih iz najrazličnejših krajev sveta za to rastavo, ki sta jo pripravila Ksenija Rožman in Federico Zeli in ki sledi podobni razstavi mrtve narave iz leta 1989. Katalog ima lično podobo in dostojanstvo določenih knjižnih izdaj iz petdesetih let, ki so po svojih moCeh izpostavljale predvsem spoštovanje do bralca. Polakiran papir, bleščeče reprodukcije in težko prebavljivi eseji so bili za ta katalog prepovedani, pa Čeprav je bil material, ki ga je pogosto težko kritično oceniti, analiziran s pozornostjo, kakršno drugod posvečajo odmevnejšim razstavam, polnim akademske navlake in svetovljanskih pretenzij. Za kritika italijanskega ekonomskega dnevnika je ljubljanska razstava nedvomno spoznavnega značaja, saj so bile raziskave opravljene tako na ozemlju, od koder eksponati - v veliki večini javna last, nekaj pa tudi iz zasebnih zbirk - prihajajo, kot na slikah samih, ki so zaradi svoje heterogenosti privedle do presenetljivih odkritij. Potem ko navede nekaj najznačilnejših primerov, predvsem italijanskega izvora (kot na primer »Umivanje nog« neznanega avtorja iz kroga G. Stefana Mon-talta, ki priča o pre- takanju milanskih del proti evropskemu vzhodu, v Avstrijo, na Madžarsko in na Češko), se avtor prispevka ustavi pri ugotovitvi, da je ljubljansko razstavo med drugim motivirala tudi nujnost po preureditvi razpršene umetniške dediščine, ki je podvržena di-sperzivnim selitvam. Tudi Slovenija je torej danes - ugotavlja Castellotti - sposobna dati svoj prispevek k rekonstrukciji mreže kulturnih odnosov v Srednji Evropi preteklosti. Najti pa je mogoče tudi dela rimskega porekla, kar gre pripisati bivanju patra Pozza v teh krajih ter naselitvi jezuitov in filipincev v 18. stoletju. Med posebne omembe vrednimi eksponati razstave z naslovom »Evropski mojstri iz slovenskih zbirk« je milanski kritik poleg Italijanov uvrstil tudi Schönfeldovo podpisano delo »Dafne in Cloe«, ki prihaja iz ptujskega muzeja. Tam je po vsej verjetnosti končalo - zaključuje Marco Bona Castellotti - po valu zaplemb, ki jih je leta 1946 odredil Titov režim in ki so v trenutku uničile obsežne zasebne kolekcije, kot na primer zbirke grofov Herberstein in Attems. KUBA / ZDRAVSTVENI ALARM Skrivnostna živčna bolezen napadla Kubo Do 30. aprila so evidentirali približno 26 tisoč primerov Pascal Fletcher / Reuter SANTIAGO DE GUBA - Kubanski zdravniki se spopadajo z zagonetno živCno boleznijo, ki je v obdobju, ko na karibskem otoku primanjkuje hrane in zdravil, prizadelo že vec kot 25 tisoč prebivalcev. »Pri tem je nekaj Čudnega«, je novinarjem prejšnji teden dejal ne-vro-oftalmolog Damarys Fuente, ki dela v bokriš-nici v najvzhodnejšem mestu otoka, v katero so dnevno sprejemali nekaj ducatov novih bolnikov. Kubanske zdravstvene oblasti so sprožile vsedržavni alarm, da bi se lahko soočile z epidemijo, ki so jo 3. aprila identificirale kot optični nevritis, obolenje, ki je povezano s pomanjkanjem vitaminov in ki povzroča motnje vida. Nato so nekoliko razširili diagnozo in jo opredelili kot »nevropatiCno epidemijo«, motnjo, ki napade živčni sistem in ki ne prizadene samo oci, temveč tudi druge dele telesa (npr. mišice). Kuba je zaprosila za pomoč mednarodne zdravstvene organizme, da bi preučili izvor bolezni, ki so jo pripisali možni kombinaciji pomanjkanja vitaminov in se ne identificiranega toksina ali virusa. Bolezen je prizadela vseh 14 pokrajin, še posebej pa najbolj zahodni Pinar del Rio in Havano. Do 30. aprila so evidentirali približno 26 tisoč primerov, od katerih jih ima vec kot 19 tisoč hidi probleme z vidom. »Bolezen se kaže v številnih znakih in se ne pokriva z nobenim »vzorcem«, ki so opisani v zdravniški literaturi«, je dejal odgovorni za zdravstveno službo v pokrajini Santiago de Čuva Armando Guerra. Po njegovem mnenju se teoriji, da bi bolezen povzročilo po- manjkanje z vitamini bogate hrane, zoperstavlja dejstvo, da je veliko obolelih dobro hranjenih. Glede na dejstvo, da je med bolniki veliko kmetov, pa je dalo misliti, da so na bolezen vplivali pesticidi. Vsekakor so se kubanske oblasti odločile, da prebivalstvu razdelijo vitaminski nadomestek, ki vsebuje predvsem vitamin B. Nadaljujejo se raziskave, tudi glede možnosti virusne okužbe, kot tudi kubanske oblasti še vedno ne zametujejo možnosti, da bi epidemijo na otok namerno prinesli sovražniki Kube. NOVICE Petnajst let zapora za kubanskega podjetnika-goljufa HAVANA - Eberto Lopez Morales, podjetnik, ki je s svojimi nečistimi posli lani spravil v nemilost tretjega moža kubanskega režima, Carlosa Aldana, je bil včeraj obsojen na 15 let zapora zaradi »nezakonitih ekonomskih dejavnosti«. Lo-peza, ki je bil predstavnik japonske družbe Sonny na Kubi, so zaprli z obtožbo, da je s svojimi operacijami povzročil kubanskim oblastem velike izgube in jih spravil v resno zadrego. Njegova aretacija je povzročila »padec« Carlosa Al-dane, ki je bil do takrat smatran za najverjetnejšega naslednika Fidela Castra, na katerega ga je vezalo veliko prijateljstvo. Aldana je bil med drugim v partiji zadolžen za nakup vseh avdio-vizijskih sistemov, ki jih je potrebovala država. Javni tožilec je na procesu za Moralesa zahteval 20 let zaporne kazni. Proti Aldani, ki so mu medtem odvzeli vse funkcije in ga izključili iz partije, pa niso sprožili kazenskega postopka, ker je obveljala domneva, da ni imel osebnih koristi od Moralesovih nezakonitih operacij. Orjaška klobasa j/?** f 'tjf i \ r M r w -.i____________________________. - ERFURT - Pred katedralo v nemškem Erfurtu so razkazali najbrž najdaljšo in najtežjo klobaso na svetu. Dolga je bila 2770 metrov, težka pa 1300 kilogramov, pripravil pa jo je mesar Karl-Heinz Siebert. Klobaso so nato spekli na 30 kvadratnih metrov velikem ražnju in jo v porcijah brezplačno razdelili prisotnim. (Telefoto AP) NEPAL / ALPINISTIČNI PODVIG Bo Rebecca prva na Evereslu? ^ Stephens vztraja pri svojem poskusu, da bi kot prva ženska priplezala na vrh Je 9ore na svetu. Svoj podvig bo morala zaključiti pred obdobjem neviht (AP) JUŽNA AMERIKA / LJUDJE SE PREŽIVLJAJO $ PIREJEM IZ KROGLIC INDIJSKIH FIG Suša na severovzhodu Brazilije grozi s smrtjo 20 milijonom revežev Oliviero Pluviano / ANSA UAUA - Suša, ki na nekaterih ob-mocjih severovzhodne Brazilije traja že skoraj tri leta, grozi s smrtjo veC kot 20 milijonom obupancev. Medtem ko otroci umirajo kot v Afriki, razpuščeni »flageladosi« ropajo supermarkete v večjih naseljih, ali pa skušajo preživeti s pirejem iz kroglic indijskih fig in s kakšno lisico, shujšano na samo kost in kožo. Zanesljivih in niti približnih podatkov o številu oseb, ki vsak dan umirajo v puščavi Pernambuca, Cearä in Bahie, preprosto ni. Krajevni veleposestniki si na vse kriplje prizadevajo, da bi razsežnosti tragedije prikrili, pri tem pa jim pomaga dejstvo, da gre za neizmerno veliko in težko dostopno regijo. Kljub temu pa je gotovo, da je žrtev tega pomanjkanja, ki sovpada z eno najhujših ekonomskih kriz v brazilski zgodovini, že na tisoCe. Nebo nad neskončno puščavo je porogljivo sivo, »caatinga«, grmicevnato zelenje in kaktusi, ki obroblja prašne rumene poti, pa riše podobo naravne lepote, ki je niti romani Guima-raesa Rose in Jorgea Amada niso uspeli opisati do popolnosti. Tudi v peklu Povoada Garcie, vasi, kjer ni deževalo že polna tri leta, se vegetacija ponaša z nepričakovano živo paleto barv. PušCava v pustni obleki, ki pa žal ostaja pušCava. Zaveš se je po poginuli živini ob robovih ceste. Potem ko je zgorel še zadnji šop trave, se živina loteva grmov zelene »caatingueire«, podobni akaciji. Toda trni in strupeni listi ne odpuščajo: okostnjaško govedo s krvavimi gobci od notranjih krvavitev umira pod soncem, ki ga povsem izsušeno ozračje s 37 stopinjami Celzija spreminja v rabljevo sekiro. Koze se rešujejo s »favelo«, kaktejo, polno lepljive smole, ki otrdi meso, a mu hkrati podari nenavaden in prijeten okus. Na v tisočletjih razsušenih in razpokanih tleh s silicijevim dnom se naključne dežne kaplje v trenutku porazgubijo, rešijo se le v vdolbinah nad mostovi, ki jih je zgradila človekova roka. Tam se za dragoceni požirek vode preprivajo puščavske živali, od najbolj pisanih tropskih ptičkov do armadilla, od mravljicarjev do pume. Pod mostovi pa o vlagi ni sledu, od reke ostaja samo blatna skorja, po kateri mali možje s trpkim izrazom brskajo za ribicami, skritimi v ilovici. Nekateri Čakajo v zasedi pred lisičjimi brlogi, še bolj obupani pa ure in ure išCejo kapljico umazane vode. Zamaški blata, kjer lakota, huda vrsta zastrupitve krvi in diareja ubijajo rahitične in debelotrebušne otroke, imajo ob strani skoraj vedno vrt z indijskimi figami. Nihče ne Čaka, da bi drevesa obrodila. Njihove olupljene kroglice, dve mi kuhane v majhni količini vode, ki je največkrat že osoljena od nesnage in izhlapevanja, postanejo s ščepcem moke manioca pire preživetja, grenak kot žolc. Mnogi ne zmorejo vec. Ropajo, a ne kot v Riu, kjer ljudje kradejo whisky - pojasnjuje neka učiteljica, ki zasluži 35 tisoC lir na mesec - tukaj je lakota resnična, krožnik riža in fižola pa privid, ki ga ne sanjajo samo kmetje brez zemlje. Nekateri pa ob tej tragediji kričijo, da ni suša, »seča«, tista, ki pomori največ ljudi, ampak »serca«, ki pomeni ograjo veleposestnikov. Toda vsak krik se neizbežno izgubi v puščavi te pozabljene južnoameriške »Somalije«. Pripravim: Silvo Kovač Vodoravno: 1. star Slovan, 4. pretep, 8. slovenska pokrajina z glavnim mestom Novo mesto, 11. ime armenskega skladatelja Hacaturjana, 12. okrasna rastlina, 13. krajša oblika imena Nikolaj, 14. francoski letalski pionir (Clement) (iz Crk Dare), 15. sredozemska rastlina, 17. ime slovenskega arhitekta Mihevca, 18. kenguru, 20. svetopisemsko ime za Palestino, 23. ime finskega voznika rallyja Vatanena, 24. angleški pesnik iz rodu mlajših romantikov (John), 28. morska riba, 30. mineral z Urala, 31. enovalen-tni organski radikal, 32. ime nemške fizicarke Meitner, 33. večinski narod na Sri Lanki, 35. švedski avtomobil, 36. industrijska rastlina. Navpično: 1. mesto v jugovzhodni Turčiji, 2. staro-veška rimska provinca, ki je obsegala dežele med Donavo, Innom, Karnskimi Alpami in Dunajskim gozdom, 3. delo podložnikov v dobi fevdalizma, 4. kemijski znak za radon, 5. industrijsko mesto v Bakonjskem gozdu na Madžarskem, 6. implantat, 7. globlja posoda, v kateri se običajno servira solata, 9. prebivalka Ljubljane v antiki, 10. ime umrlega ameriškega skladatelja Cop-landa, 16. pritisk, 19. ameriški dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1936 (Eugene, Strast pod bresti), 20. hrvaški slikar iz 19. stoletja (Vjekoslav), 21. eden od Dumasovih mušketirjev, 22. nizek svet, 25. duh v Shakespearovem Viharju in Goethejevem Faustu, 26. reka na Madžarskem, 27. ameriška pisateljica (Gertrude), 29. morska rastlina, 34. začetek abecede. ubi ‘qaeg ‘izapiSuis ‘asn Tl1116 ‘1F! ‘bzbj ‘sina^ ‘pv ‘ubeu -BS ‘ue^opj ‘opa ‘}UKP3 Fapv ‘05[I]SI ‘Bpq ‘uiBiy ‘b>[s[u9[oq ‘SABI puy :ouABJopoyy Aansaa a b c d e t g h j Naloga 161 Naiog >L> 6666 ^ V ™ O SALZBURG GORNJI SENIK O 10-30% ČEDAD VIDEM O 0 O 3 PORDENONE N 30-50% 50-80% O nad 80% 30-60 444 nad 60 O GRAZ o CELOVEC C; MURSKAS060TA ! M iG o MARIBOR Q r' O KRANJ , Q OCE.E L VARAŽDIN O O UUBUANA GORICA . Of O POSTOJNA / p O NOVO MESTO O ZAGREB ' PA2N O O KARLOVAC _______puuo VETER | NEVIHTE Slovenija: Danes bo delno Sosednje pokrajine: Ob jasno z zmerno oblačnostjo, morju bo pretežno jasno, Najvisje dnevne temperatu- drugod delno jasno z zmer- Vremenska slika Nad osrednjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Nov frontalni val, ki je zajel del iopi» hladna okitila Zahodne Evrope, se bo le poCasi pomikal proti vzhodu. Nad nase kraje doteka s Šibkim severovzhodni- yy kom suh in topel zrak. t re bodo od 20 do 26 °C. 5-10 m/s t nad 10 m/s no oblačnostjo. Le ponekod v Alpah bodo popoldne posamezne plohe ah nevihte. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri UUBUANA 13/23 TRST 17/20 CELOVEC 13/19 BRNIK 12/20 MARIBOR 17/22 CEUE 15/23 NOVO MESTO 12/21 NOVA GORICA.. 13/21 MUR. SOBOTA 15/23 PORTOROŽ 14/21 POSTOJNA 11/19 ILIRSKA BISTRICA. 10/- KOČEVJE 11/17 CRNOMEU - 12/21 SLOV. GRADEC.. 13/16 BOVEC 12/20 RATEČE 9/- VOGEL - 8/13 KREDARICA 0/2 VIDEM 14/21 GRADEC 14/20 MONOŠTER 15/21 ZAGREB 17/18 REKA 16/18 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI 11/23 STOCKHOLM 11/23 K0BENHAVN 10/20 MOSKVA 13/22 BERLIN 13/26 VARŠAVA 12/25 LONDON 5/15 AMSTERDAM 8/15 BRUSEU 9/16 PARIZ 7/20 DUNAJ 11/26 MÜNCHEN 10/21 ZÜRICH 9/18 ŽENEVA 7/18 RIM 11/21 MILAN 10/24 BEOGRAD 12/25 BARCELONA 11/20 BUKAREŠTA 7/18 ISTAMBUL 13/17 MADRID 13/21 LIZBONA 14/19 ATENE 13/21 TUNIS 12/24 MALTA 15/22 KAIRO -/38 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.28 in zaSlo ob 20.30. Dan bo dolg 15 ur in 2 min. Luna bo vzšla ob 03.07 in zašla ob 16.32. SETVENI KOUDAR Luna je v znamenju Ovna, element ogenj. Dan je primeren za vse vrste sadjarskih opravil ter za setev, presajanje in nego zelenjave s plodovi. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. jadransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradez NP. Crik-venica 17,7°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 18,5°C, Vis 18,3°C, Hvar 19,0°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9oC, Gradascica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C. PUMOVANJE Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm jutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnizje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm V Sloveniji Obeti V torek bo precej jasno in V sredo se vreme Se ne bo še nekoliko topleje. spremenilo. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so ponekod mokre in spolzke. Promet v notranjosti poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega Čakanja za prestop meje. Naši znani opazovalci Sonca Maruan Prosen Prvo znano opazovanje Sonca v naših krajih je bilo 28. 1. 1664. Tega dne so med Vrhniko in Logatcem kapucini opazovali SonCev mrk, o Čemer so napisali poročilo (Niirnberski enolistni tisk, hrani Narodni muzej v Ljubljani). Jezuit, matematik in astronom Janez Schö-ttl, doma s Štajerske, je v Času službovanja v Ljubljani leta 1761 opazoval navidezno prečkanje planeta Venere Cez SonCevo ploskvico. O tem opazovanju je zapustil zapis. Stalno in sistematično pa je kot prvi na Slovenskem opazoval Sonce amaterski astronom Ivan Tomec (1880-1950). V Kamniku na gradiču Zaprice si je 1918 uredil lastno astronomsko opazovalnico, ki jo je pred drugo svetovno vojno preselil v Ljubljano. Rezultate opazovanj Sonca je pošiljal observatoriju v Zürich. Na osnovi dolgoletnih opazovanj je sklepal, da so Število, razsežnost in gibanje Sončevih peg v zvezi z geomagnetnimi pojavi (motnjami magnetne igle in radijskih sprejemov ter polarnimi siji), vremenskimi neurji (katastrofami) in potresi na Zemlji. Pri opazovanju Sonca ga je nasledil prof. Pavel Kunaver (1889-1988), ki je imel vec lastnih opazovalnic in je na Široko populariziral astronomijo v slovenskem prostoru. O svojih opazovanjih Sonca je poročal v Astronomski sekciji Prirodoslovnega društva Slovenije, v Proteusu in dnevnem časopisju. Danes opazujejo Sonce Številni amaterji Sirom po Sloveniji, posebno pozornost pa mu namenjajo tudi na vsakoletnih astronomskih taborih. ( A Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce &L m OVEN 21-3/204 : Tako veliko idej imate in nikjer nikogar, ki bi vam jih pomagal uresni-. Citi. Morda jih poskušate predstaviti nekoliko preveC agresivno in s tem druge le preplašite. BIK 214/20-5 : Jezni boste sami nase in na svoj dolgi jezik, ki se razveže v najbolj neprimernem trenutku. Skratka, uspelo vam je izreci vse tisto, Cesar nikakor ne bi smeh. DVOJČKA 21-5/21-6: Počutite se precej osamljeno, in sicer samo zato, ker svojih problemov niste nikomur zaupali. Zakaj se potem Čudite, Ce jih vase težave zdaj ne zanimajo več. RAK 22-6/22-7 : Z vseh strani pritiskajo na vas, da bi ravnali tako, kot bi ravnal vsak normalen Covek v vasem položaju. Toda zaman, vi ste se odločili, da se haste sami pribili na križ. LEV 23-7/23-8 : Bodite cim vec s prijatelji in mlajšimi osebami in uživajte današnji dan. Po daljšem obdobju se končno sedaj lahko posvetite tudi tujim, ne le svojim problemom. DEVICA 24-8/22-9: Odkriti boste, kako veliko vam nekdo pomeni in kako globoko ga imate pravzaprav radi. Ce ne boste teh svojih Čustev negovali, bo tudi na drugi strani ugasnil ogenj. TEHTNICA 239/22-10 : Najbolje bo, da si danes vzamete veliko Časa za premislek in končno ugotovite, ali počnete tisto, kar ste si želeli. Ce ne, si Cimprej najdite kaj drugega. ŠKORPIJON 2310/22-11 : Počutite se nekoli ko utesnjene, zaprte, brez prave volje. VaSe nezadovoljstvo je odraz vašega obnašanja v zadnjem obdobju, zato poiščite problem nekje globoko v sebi STRELEC 2311 /21-12 : Ostalo vam je se nekaj sila zoprnih podrobnosti, ki pa jih ne morete prepustiti nikomur drugemu. Tako je tudi prav, Ce na koncu Želite sami požeti vso hvalo. KOZOROG 22-12/23-1 : Vse svoje življenje se trudite, da bi si ustvarili zajeten kupček. Ce pa se ozrete nazaj, nimate dosti pokazati. Zakaj ne bi tudi sami zaceli nekoliko bolj uživati? VODNAR 21-1 /19-2 : Ognite se prepirom, v katerih ne znate biti zmagovalec, ampak se vedno znova počutite kot poraženec. Taksne vrste spori tudi doslej niso bih ravno vas slog. RIBI 20-2/203: Nihče vam sicer ne more očitati, da zanemarjate družino, pa vendar se vam je nabralo kar nekaj domačih opravkov in popravkov, ki jih boste sedaj morali narediti. TRŽIČ / DNEVI MINERALOV n AVSTRIJA / ČLOVEKOVE PRAVICE Spoznajmo svojo zemljo 2e21, tržiška razstava ponovno dokazala, da zanimanje za kamnine ni le domena strokovnjakov - Na tisoče obiskovalcev - Septembra borza mineralov Priprave na dunajsko konferenco TRZIC - »Razstava je zanimivejša, kot so mi povedati« je bil komentar enega izmed nekaj tisoč obiskovalcev, letos že 21. mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in kamna. Očitno niti dež ni zmotil množice, ki je želela na svoj način spoznavati zemljo, kot je prireditev poimenoval eden od organizatorjev Alojzij P. Florjančič. GneCa in v osrednjem prostoru razstavišča -osnovne Sole Bistrica pri Tržiču - tudi že tradicionalna sopara, sta ob avtomobilskih registrskih tablicah iz različnih krajev Slovenije ponovno dokazali, da so prizadevni elani težaškega Društva prijateljev mineralov in fosilov oziroma podjetja Geoprof na pravi poti. Na Številnih stojnicah smo našteli 60 Vine Bester različnih razstavljalcev, od tega jih je kar pol iz tujine, ob slovenščini pa je bilo pogosto slišati tudi nemški jezik. Organizatorji so nam povedali, da so letošnji razstavljalci prišli tudi iz Avstrije, Nemčije, Švice, Madžarske, CeSke, Poljske in Hrvaške. Tudi taksni so, ki praktično Tržič obiskujejo že od začetka - Elias Erich iz Avstije, Wallner Adelgade iz Nemčije ali pa Franc Krivograd z Raven na Koroškem. »Radi pridemo, ker smo lepo sprejeti, zanimivo pa je, da vedno veC obiskovalcev sprašuje že skorajda poznavalsko,« nam je povedal eden od starejših razstavljalcev. Kaj je lepše - kamena strela, ametist, roženkvarc? Ob razstavi so se vsaj nekateri razstavljalci pohvalili tudi s solidno prodajo. Cene so zelo različne, ogrlice iz poldragih kamnov se pričenjajo vzpenjati pri 700 tolarjih, pri neobdelanih mineralih pa se praviloma pogovarjate kar v nemških markah-400, 500... Septembra bodo v Tržiču pripravili posebno komercialno borzo kamnov. Da tržiska tradicionalna prireditev ni od muh, pove tudi to, da srečate marsikaterega znanega Slovenca ali Slovenko; ob vhodu so nam povedali, da so si razstavo ogledali tudi Milena Zupančič, Jelko Kacin, Igor BavCar, dr. Stanko Buser pa je tako rekoč del organizacije ... (Foto: S. Steažar/TRIO) Hermann Rostock DUNA) - V teku so mrzlične priprave na konferenco OZN o človeških pravicah, ki se bo odvijala od 14. do 25. junija na Dunaju in bo prešla v zgodovino kot najodmevnejša tovrstna prireditev po ustanovitvi Združenih narodov. Udeležilo se je bo okrog 200 ministrov in državnih poglavarjev, 6.000 delegatov vladnih in nevladnih organizacij in vec kot 1.000 novinarjev. Dunaj bo postal tako prestolnica človeških pravic v skladu s tradicijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Množičen dotok gostov bo povzročil nemajhne logistične in varnostne probleme, hoteli pa so že vsi zasedeni. (Zaradi tega so se na primer petrolejski ministri držav OPEC, ki bi se morali sestati 8. junija prav na Dunaju, odločili, da bodo zasedali v Ženevi.) Seznam povabljencev je seveda dolg. Ameriški zunanji minister Warren Christopher in šef ruske diplomacije Andrej Ko-zirjev sta vabilo že sprejela, pričakujejo pa tudi njune kolege iz vseh večjih evropskih držav. Generalni tajnik OZN Bouteos Gali je povabil na Dunaj tudi bivšega predsednika ZDA )immyja Carterja, francosko ministrico Simone Veil, Cmopoltega liderja Nelsona Mandelo, bivšo filipinsko predsednico Corazon Aqui-no, jordanskega princa Hasana Bin Talala in nigerijskega nobelovca za književnost Woleja ^ Soyinko. Avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki bo predsedoval konferenci, pa je nanjo j povabil vse živeče nobelovce za mir. Med povabljenci so nadalje tibetski duhovni [ vodja Dalai Lama, bivši sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, poljski predsednik Lech VVale-sa, nekdanji državm ta)' nik ZDA Henry Kissin-ger, južnoafriški škof De-smond Tutu, mati Tereza iz Kalkute ter znani aktivistki za človeške pravice iz Burme in Gvatemale, Aung San Snu Kyi ter Rigoberta Menchu. Konferenca bo v pr0" 1 stranem kongresnem Austria Centru ob Dona vi, ki so ga zgradili na zeljo nekdanjega kanclerja Bruna Kreiskeg8; tradicionalni otvoritveni trak pa prerezali leta 1987. Odprla jo bosta Boutros Ghali, ki bo do spel na uradni obisk n3 Dunaj Štiri dni poprej, m avstrijski državni pogla var Thomas Klestil. Udeleženci ne bod° imeli lahke naloge: uskladiti bodo morali raz likujoca se staliSCa 1® držav do pojma čl° veskih pravic, predvsem pa dognati, do kod se gajo pristojnosti brani cev človeških pravic. da ne bi to pomenim vmešavanja v notran) zadeve druge države. Da ne govorimo o kolom3 hzmu, zasedbi tujih ozemelj in podobnem- ______