PRIMORSKI DMEVNIK LAS ILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev ]- • (1898^ Poštnina plačana v gotovini - _____________________________ V1 UZ.O) Spedizione in abbon. post. 1. gr. Prispevajte za Kulturni dom TRST, petek 15. junija 1951 Cena 15 lir PO BURNI VOLILNI KAMPANJI bodo Francozi izvolili nov parlament Obilna udeležba na predvolilnih shodih in redki incidenti - Kominfor-misti opirajo svojo propagando na "borbo za mir", degolisti pa zahtevajo ustavno reformo - Predvidevanja o sestavi novega parlamenta PARIZ, 14. — Francoska v**1-fe -je odredila «izi-edne» ukre. fe jpolipije. da bi preprečila j jhožnost spopadov med komin-> »rmisti in pristaši De Gaulla 5 Po nedeljskih volitvah. Današ-! Jii «Humanite», glasilo KP •rancije. zatrjuje, da namera-] VaJo degolisti izvajati nasilje, j bri čemer se opirajo na stavek, j p .ga je De Gaulle izrekel že jjunija v svojem govoru svojin privržencem: «Sešli se bo-; J® 18. junija na Elizejskih po-j ‘lanaho. Iz tega stavka izvajajo ko-' JJinformisti možnost, da bi De I »aulle poskušal izvesti' državni ; j?ar. Predstavniki RPF pa tr. ®jo, da so te obtežbe smešne. I junij da je važen za De J vaulla, ker 'je to enajsta oblet-i feca njegovega prvega govora fe londonskem radiu, ko je Jtenanil ustanovitev gibanja j ^obodnih Francozov. Vsako le. J® po vojn; je De Gaulle na ta aan odšel s svojimi bližnjimi ^delavci z Elizejskih poljan do Pokopališča Mont Valerien in , arn položil venec na grobove j fedlih članov gibanja odpora, j Policija se bc-ji, da bi komin-1 fermisti poskušali ustaviti De j "aullov sprevod, iz česar bi I ?l0§e* nastati resen spopad. I “ožnost tega spopada je doslej f®na komplikacija v mirni vo-’lni kampanji, kot je doslej Irancija še ni doživela. Prav to fenačujejo politični opazovalci fe eno izmed glavnih karakte-Istik predvolilne borbe. Incidenti so bili doslej dokaj **dfci. Le včasih je prišlo do napada na govorniški oder, to-fe policija je vedno hitro vzpostavila red. V glavnem pa so firanke spoštovale pravico vsa-da na zborovanjih pove *y°jo besedo. Pač pa se nekateri **hdidati pritožujejo, da so njihove lepake strgali ali pokri- li z drugimi. Francoski radio - ------------------- P dodelil Predstavnikom večjih strank fesetrmnutnn dnevno oddajo. oddaje so se poslužile znali* osebe kot Edouard Herriot, “aladier Bidault, Pleven, Guy Jjollet, Duclos in 'general De 'feulle, ki so skoraj vsi že bili IV. republiki predsedniki v*ade. Komentarji o vzrokih te mirnosti volilne kampanje so se-eda različni. Nekateri opazo-fefci trdijo, da je tega kriva joka otopelost volivcev in zlasti •aladine, drugi pa to tezo spet ovračajo z razmeroma obilno udeležbo na volilnih zborovanjih. Vendar Pa številni Francozi zahajajo na zberovan-ja samo zato, da bi slišali znamenite govornike, ali pa da bi primerjali razlike v mnenjih med raznimi strankami. Zaradi tega ni mogoče reči ,da obiskujejo volilna zborovanja samo oni, ki bodo glasovali za listo, ki je zborovanje priredila. Vse skupaj pa bi vendarle dokazovalo zanimanje ja politična vprašanja. Svojo volilno kampanjo so kominformisti oprli na dva glavna argumenta: «borba za mir» in izboljšanje socialnega položaja. Trditev, da je ZSSR oltar miru, ki ga je treba braniti proti ameriškemu imperializmu, ni našla odziva izven kroga članov in simpatizerjev KP Francije. Ostalim strankam ni bilo težko najti odgovor na to trditev — navajali so podatke in dejstva o ekspanziondstič-rii politiki ZSSR. Trditev, da se namerava Francija udeležiti imperialistične vojne proti Rusiji, pa je povzročila negodovanje; politični krogi ne morejo razumeti, kako upajo kominformisti s propagando take vrste prodreti v kroge, ki so jim bali doslej nasprotni. Degolisti so postavili v ospredje volilne kampanje reformo ustave. Okrepiti hočejo pooblastila predsednika republike, kd bi po njihovem, moral dobiti tudi možnost razpusta parlamenta jn drugih izvršilnih ukrepov- General De Gaulle j« izjavil, da njegovo gibanje ne bo sodelovalo v nobeni vladi, če prej ne bo izvedena ustavna reforma. Glavni ugovor o-stalih strank je, da omogoča laka ustavna reforma nevarnost diktature, ki v Franciji ni na dobrem glasu še iz časov Napoleona III. Mnogi opazovalci menijo, da so degolisti izgubili mnogo iz-gledov, ker se na splošno niso hoteli povezati. Novi volilni zakon daje jasno premoč onim. strankam., ki se povežejo med sabo; tako imajo mnogo vee možnosti za dosego večine, pri čemer uživajo vse ugodnosti večinskega sistema razdeljevanja mandatov. Stranke koalicije «tretje sile« so postavile v ozadje vprašanja, v katerih se njihova mnenja ločijo. Socialisti se ne skladajo z ljudskimi republikanci v vprašanjih šolstva, z radikali pa so si navzkriž glede gospodarske politike. Toda ta vprašanja so se pomaknila v ozadje, vladne stranke pa složno poudarjajo, da, je Francija po vojni dosegla precejšnje u-spehe na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Predvidevanj o izidu volitev je mnogo, vendar so zaradi za-| pletenostj volilnega sistema I bolj ali manj tvegana. V polu-I radnih krogih menijo, da bodo iz volitev socialisti izšli kot najmočnejša stranka in pridobili 120 do 130 sedežev. Na dragem mestu b; naj bili degolisti s 10Q do 110 sedeži (doslej so jih imeli samo 30). Sledili bi komunisti, ki bi po teh računih izgubili okoli 60 sedežev v primerjavi z dosedanjimi. MRr bi izgubil 60 do 70 sedežev od dosedanjih 145. Levo krilo ((tretje sile«, radikali in odporniško gibanje bi pridobili 20 sedežev poleg dosedanjih 60, neodvisni, agrarci in republikanska stranka svobode bi naj povečali število poslancev od 60 na 75. Poleg tega naj bi bi- lo izvoljenih še 30 do 40 poslancev izven strank. Ta poluradna predvidevanja se ne skladajo vedno z mnenjem političnih opazovalcev in samih strank. Večina opazovalcev sodi. da odmerja poluradno mnenje, za katerim se skriva notranje ministrstvo, premalo poslancev degolistom, preveč socialistom, premalo neodvisnim in preveč ljudskim republikancem. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da radijske postaje v Moskvi, Pragi, Varšavi in. Budimpešti že od začetka volilne kampanje stalno podpirajo kandidate KP Francije. Predstavnik je protestiral proti temu «tujemu vmešavanju v francoske zadeve« in opozoril, da je sovjetski delegat na pariški konferenci Gro-miko večkrat, zlasti pa 2. junija, v Rožnati palači obtožil Zahod, da se vmešava v notranje ADENAUER V RIMU grozi ponovna stavka državnih uslužbencev in 48-urna stavka železničarjev - Posvetovanja vodstev političnih strank RIM, 14. — Danes zvečer je prišel v Rim zahodnonemški kancler Konrar, _ . seje je izjavil rj-dstavnik uprave družbe iz (/‘bdr>na, Edvard Elkimgton. J?°bstpjie »utemeljeni upi za £0£azum. Zavedam se namreč t-rt0! lenosti Irancev glede Umevanja naše tehnične poti'^} Pri proizvodnji nafte v hlnicah v Abadanui). kj, "i današnjem sestanku so ^Prisotni med drugimi tudi jSstf Mochar, minister za Z510. Karin Sandjabi, minister j? ,Vzgojo, člani iranske dete-; in tudi Richard Zeddon, inudel i »Anglo-Iranian« v ,L.V— :fzanu. ki- W*)ub temu, da vlada na pc-področju mir, je o fera v angltških krogih v Te-precej nervoze. Perzij tj radio in tisk namreč še v<-d-d„ «5tr° napadata angleško • Danes popoldne je te-traJjJJki radio povedal, da je i P°slanik Sir Francis *hh grozil s prihod tun anglešJtih vojnih ladij v t>a .,!iki zaliv. S svoje strani Slr Francis Shepherd tlehn ^ n;'P;1de kot nepo-Teher v trenuiUou zasedanj v Potniri u' H* morajo prinesti i PrJ!nJe 'n ne sovražnost. fjT^bik vlade Mossadegh v sv,?; danes v, parlamentu [‘ičL ™ govoru zavzeti jta-K Ver,??- vprašanja nal-*a vr?I se Ra )e lotila vlso-' t®Ko da je moral i ™rnenttl "Vbjo posteljo v par I tki ai?’ kjer je od 13. maja strahu pred atentatom« in s,e preselit domov. Danej je vročina popustila, vendar zaradii šibkosti še vedno ni mogel vstati. Kljub bolezni pa je prišel k njemu na razgovor ameriški poslanik Grandy. kateremu je .dal Mossadegh «vsa potrebna’ zagotovila, da vladna delegacija v južni Perziji ne bo povzročala nobenih težav in da ne bodo prenehali s proizvodnjo«. Ko je Grandy dobil ta zagotovila, je o tem poročal voditelju angleške delegacije B. Jacksonu. Iranska državna petrolejska družba je včeraj ponoči objavila namreč uradno izjavo, ki pravi da «se bodo morali kupci iranske nafte v bodoče obrniti samo na državno petrolejsko družbo, če bodo hote h dobiti perzij siko nafto po cenah na mednarodnem tržišču«. Družba je opozorila vse delavce in tuje strokovnjake, da «so sedaj v službi iranske državne petrolejske družbe«. V Teheranu so prepričani,da sebo Gran-dy pogovarjal z Mossadeghom predvsem o tej zadevi, obenem pa tudi o novieim dogodku, do katerega je danes prišlo v aiba-danskem pristanišču. Tam sq namreč iranski državni predstavniki povabili poveljnike petrolejskih ladij, ki čakajo, da jih natovorijo, naj podpišejo podrdila, po katerih priznavajo vsa določila, ki jih predpisuje iranski zakon o nafti. Danes so padle v ZDA prve izjave predstavnika ameriških petrolejskih družb glede vprašanja nacionalizacije industrije nafte v Perziji. Ravnatelj »So-oany-Vacuum Oil Company», Charles L. Harding, je izjavil na sestanku zveze proizvajalcev nafte, da pomeni odločitev perzijske vlade »bolj razveljav-ljrnj- pogodbe, kot pa nacionalizacijo«, Harding je izrazil prepričanje, da bi imele zahodne države veliko škodo, če ne bi mogle več računati na iransko nafto in če bi do nje prišel številčno močnejši sovražnik, Kljub veliki ameriški proizvodnji nafte, bi prišlo do težav, če bi morale ZDA naenkrat dobavljati nafto zahodnim državam, ki so jo doislej dobivale iz Perzije. Ta možnost je naglasil — spravlja v nf- * Jv > Ud JU /C Iicigia^u .n«OYi1|q v n - *eSQvi izjavi spat «iz f varnost vse načrte, katerih namen -je zagotoviti industrijsko stabilnost in politiko v svetu. ZDA bi morale v temi primeru uvesti omejitve za potrošnjo nafte in njenih izdelkov. Položaj Švice v mednarodnem življenju BERN, 14, — «Svica ostaja sicer zvesta svoji tradicionalni politiki nevtralnosti, vendar pa se mor udeleževati razvoja mednarodnega življenja«, tako je odgovoril načelnik političnega odseka švicarske vlade, zvezni svetnik Max Petitpierre, na vprašanje nekega poslanca o vlogi Švice na mednarodnem področju. Petitpierre je poudaril, da švicarska konfederacija z zanimanjem zasleduje delo OZN, in naštel mednarodne organizacije, v katerih je Švica včlanjena. Nasprotno pa švicarska vlada ni smatrala za primemo vstopiti v druge organizme, kot so na primer Mednarodni monetarni fond in Mednarodna banka. «Dejstvo, da je Evropa razdeljena na dva bloka, je velika ovira za mednarodno sodelovanje, je nadaljeval Petitpierre. Danes obstoja ena sama evrop. ska organizacija, v kateri so zastopane države obeh blokov: gospodarska komisija za Evropo. Cepray Švica ni udeležena v tej komisiji, je vendar izrazila pripravljenost, da z njo sodeluje. Atlantski pakt je vojaška zveza, zato je švicarsko sodelovanje v njem izključeno«. Glede OEEC je Petitpierre izrazil obžalovanje, da Švica ni mogla dovolj sodelovati v tej organizaciji in poudaril, da se bo uprla vsakemu poskusu, da bi OEEC podredili atlantskemu paktu, kar je tudi nemogoče brez soglasnega sklepa vseh držav članic. Petitpierre je nato opozoril, da Švica ni edini član OEEC, ki ni udeležen v atlantskem paktu. Švica se tudi ne more pridružiti evropskemu svetu, je dejal Petitpierre, ker je strasburško zasedanje sprejelo v svoj program tudi ustanovitev evropske vojske. možnost svetovnega miru«. Truman je na kratko prikazal katastrofalne posledice1, ki bi jih inflacija utegnila imeti za gospodarstvo dežele, kot so ZDA, in navedel, da; cenijo povišanje cen v enem l®tu pred uvedbo nadzorstva na 7 milijard dblarjev, kar je enako vrednosti vojnega materiala, ki ga je vlada naročila za obrambne namene. ((Potrebujemo, je izjavil Truman, ((uspešno zdravilo protj inflaciji, če hočemo preživeti sedanjo krizo. Nekateri si domišljajo, da bi mogli zmanjšati naše obrambne napore in s tim zmanjšati nevarnost inflacije, če bi se vojna na Koreji končala. To upanje je varljivo. Nevarnost napadla obsega ves svet, zato ji je treba postaviti v bran obrambo v svetovnem merilu. Začeli smo izvajati ogromen obrambni načrt, ki je potreben. č,s hočemo preprečiti, dia bi sovjetski voditelji sprožili tretjo svetovno vojno«. Predsednik Truman je nato prikazal delovanje vlade ZDA proti inflacioniatiičini nevarnosti, in poudaril, da sq marsikje bili doseženi precejšnji uspehi. Predvsem je navedel nedavno »vojno cen«, v katero so se spustile nekatere veletijgovinie, in jo označil kot znak za upadanje inflacije. Nato je predsednik ostro napadel posameznike skiupine, ki v «ozk c. zasebne interese vodijo veliko kampanjo proti podaljšanju sedanjega vladnega nadzorstva nad cenami«. Na koncu je Truman pozval Amierikance, naj to vprašanje resno preudarijo, in izjavil, da ((Zahteva nadzorstvo nad cenami od vseh nekaj žrtev, toda te žrtve ao majhne, če jih primerjamo s koristmi, ki jih prinaša nadzorstvo. Potrebno je nadzorstvo za delavce, podjetnike kmetovalce, potrošnik«, «2ivirao v času narodne nevarnosti. je zaključil predsednik. Naša blaginja je na kocki. Ce bo nastopila inflacija in prizade la naše gospodarstvo, bo Kremelj odnesel najlažjo zmago, ki si jo more predstav- ljati. ZSSR bi lahko zavzela ves svet brez enega topovskega strela«. Toda ameriško ljudstvo, je dlejal predsednik, je močnejše kot vsi zasebni interesi, če je združeno, in zato je pozval vse Amerikanee, naj pomagajo, vladnim naporom za pobijanje inflacije, okrepitev obrambne moči dežele in za ohranitev življenjske ravni povprečne družine na sedanji višini. «Kon,gre;, bo moral izglasovati učink«, vt zakon preti inflaciji, pa co naša dežela mogla popolnoma odigrati svojo vic go v obrambi miru«. Senatna komisija je danes začela z zasliševanjem bivšega obrambnega ministra Lauisa Johnsona, ki j;e- dlejal, da je on sam 27. junija lani predlagal predsedniku Trumanu, naj imenuje generala Mac Arthurja za poveljnika ameriških čet na Koreji. Po treh dneh je Mac Arthur sporočil, da ne more storiti ničesar, če ne dbbi ojačanj. 24 ur kasneje pa so še prve ameriške čete odšle z Japonske na Korejo. Johnson je nato dejal, da meni, da ZDA ne bi smele voditi brezkončne vojne na Koreji, da pa ne odobrava politike, ki jo predlaga general Mac Arthur in katere glavni cilj je napad proti LR Kitajski. Bivši obrambni minister je dejal, da je preteklo že preveč časa, odkar je zapustil vojno ministrstvo (18, septembra 1950), da bi moglel tnčnp odgovoriti na nekatera vprašanja senatorjev o Mac Arthurjevem primeru. Izrazil se je za poostritev gospodarske biokjadle Kitajske in za uvedbo. pomorske blokade, ki pa ne bi obsegala, mandžur-skih pristanišč pod sovjetskim nadzorstvoma Končno je nastopil proti bombardiranju Mandžurije. Še vedno težave v Berlinu LONDON, 14. — Zahodni poveljniki v Berlinu čakajo sovjetski odgovor na svoj protest, katerega so poslali sovjetskemu poveljniku v Berlinu generalu Denginu pred tremi dnevi. Protestirali so zaradi novih omejitev. ki so jih uvedli Sovjeti obenem s vzhodno-nemškimi oblastmi v trgovini med zahodnim Berlinom in zahodno Nemčijo, ki se razvija preko sovjetskega področja. Sovjetske in vzhodno-nemške oblasti so namreč nenadoma začele zahte. vati za blago, ki ga'izvažajo iz zahodnega Berlina na Zahod, potrdila o njegovem izvoru, in sicer še poleg običajnih tovpr-nih listov. Potrdila o izvoru zahtevajo za vse izdelke, izdelane v zahodnem Berlinu; z njimi pa hočejo ugotoviti, od kod izvirajo surovine, iz katerih so izgotovljeni izdelki. Zasedanje ILO ZENEV A. 14. — Na zasedanju mednarodne organizacije dela (ILO) je jugoslovanski predstavnik dr. Jože Potrč izjavil danes, da je borba za pomoč narodom nerazvitih dežel dobila zgodovinski pomen. ((Vsaka pomoč, ki se danes daje preko raznih organov OZN, ima popolnoma demokratičen značaj«, je rekel Potrč. Jugoslovanski delegat je govoril na diskusiji o poročilu generalnega direktorja mednarod. nega biroja za delo Davida Morsea. Dr. Potrč je poudaril, da si mora ILO čim več prizadevati, da bi bila pomoč zaostalim deželam čim večja, O gospodarskem in političnem razvoju Jugoslavije je dr. Potrč dejal, d.a je Jugoslavija izbrala prvo izmed obeh poti, od kateri vodi prva k poglablja, nju demokracije, druga, kot na primer v ZSSR, pa k oblasti birokracije. Ob koncu svojega govora je jugoslovanski delegat poudaril pomen zakona o delavskih svetih in izjavil, da je Jugoslavija na stališču, da pomeni vsak ko. rak k večjim pravicam delavcev pri upravljanju podjetja, prispevek h krepitvi in razvoju demokracije. Ilova rommisha provokacija Notranji minister Jttankovi<* v Londonu » Nova letalska proga Beograd-Pul j - Obsodba bolgarskih vohunov vNišu ANKARA, 14. — Tajnik arabske lige. Azzam paša je prispel v Ankaro. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14 — Dopisnik Tanjuga iz Londona javlja, da so predstavniki vlad Velike Britanije, ZDA in Francije poslali svojim vladam priporočila o ukrepih, ki jih je treba storiti, da bi Jugoslavija prebrodila sedanje gospodarske težave. Po poročilu, ki je bilo r.o-coj uradno objavljeno, so bila ta priporočila soglasno sprejeta po večtedenskem razpravljanju gospodarskega položaja Jugoslavije. Kakor smo že poročali gre za okrog 150 milijonov dolarjev, ki jih bodo Jugoslaviji odobrile vlade Velike Britanije, ZDA in Francije. Včeraj popoldne sta dva romunska obmejna stražarja ubila severno od mesta Veliko Se- lo jugoslovanskega graničarja Vukojeviča. Oba romunska vojaka sta bila na opazovalnem stolpu blizu jugoslovanske meje in sta streljala r.a skupno petih jugoslovanskih vojakov, ki so grabili seno. Po incidentu, na katerega Jugoslovani niso odgovarjali, so romunske čete zavzele vzdolž meje borbene položaje. Jugoslovanske oblasti so uvedle preiskavo in bodo pri romunskih oblasteh v Bukarešti protestirali proti temu najnovejšemu incidentu, ki ga srna. trajo za zelo resnega. Poudarja se tudi, da izvajajo romunski obmejni organi v zadnjem času vedno večje oborožene provokacije na jugoslovanski meji. Izvedelo se je, da je odšel zadnje dri preteklega tedna Aleksander Rankovič, notranji minister vlade FLRJ, v London. Gre za povsem privaten obisk, ker je ministrova soproga že dva meseca v Londonu. V obveščenih krogih pa kljub temu ne izključujejo možnost, da bo minister Rankovič obiskal tudi druge evropske prestolnice. V Rio de Janeiru so bile med Jugoslavijo in Brazilijo izmenjane note glede seznama trgovskega blaga, ki ga bosta obe državi letos izvažali oziroma uvažali do višine vrednosti osmih milijonov dolarjev za vsako državo. Jugoslavija bo izvažala v Brazilijo med drugim cement, svinec, cink, kav-stično sodo, kemijske proizvode, zdravilne rastline itd. Uvažala pa bo iz Brazilije bombaž, kavo, kakao, usnje in drugo. Sodišče v Nišu je izreklo danes sodbo proti štirim jugoslovanskim državljanom bolgarske narodnosti, ki so bili obtoženi vohunstva v prid Bol. garije. Obsojeni so bili na kazen od 3 do 8 let zapora. Glavni obtoženec Toma Raščev, ki je bil obsojen na 8 let zapora, je prišel iz Bolgarije v Jugoslavijo leta 1949, potem ko se je pismeno obvezal, da bo delal za bolgarsko vohunsko službo. Priznal je, da je po svojem prihodu v Jugoslavijo organiziral stike z ostalimi obtoženci Djordjem Titanovom, Stojkom Kristovom, Gučevim in Jeftimom Cvetkovim. Prvo poročilo je oddal nekemu bolgarskemu agentu, ki je prišel prav zaradi tega v Jugoslavijo. Drugo poročilo, ki so ga sestavljali tudi ostali obtoženci, pa sta odnesla v Bolgarijo Raščev in Gačev. Štirje obtoženci so bili aretirani, prej ko jim je uspelo sestaviti tretje poročilo. Vzpostavljena je nova letalska potniška proga med Beogradom in Puljem preko Za greba. To je deveta notranja linija ((Jugoslovanskega aero-transporta«, ki veže prestolnico z večjimi mesti in letovišči. Letala vozijo vsak dan. Pripravljajo pa se otvoritve še novih letalskih prog, ki bodo vezale Beograd z Dubrovnikom in Beograd s Hercegnovim ter Dubrovnik z Zagrebom in Skopljem. n. R. Oba slovenska svetovalca u g o riške m pokrajinskem svete uradno potrjena Molar in Marinič sla dobila glasove v vseh občinah svojih okrožij Primeri protizakonitega postopanja volilnih komisij v Slov. Benečiji V zvezi z volilnim uspehom, ki sta ga dosegla prvič v zgodovini Slovenske Benečije neodvisna slovenska kandidata na nedeljskih pokrajinskih volitvah prof. Aleksander Molar in Jožef Marinič, objavljamo še nekatere podrobnosti. Čeprav Je bilo v obeh volilnih okrožjih Taičent in Sent Peter Slovenov priključeno več furlanskih krajev, ni bilo niti ene občine, da ne bi oba slovenska kandidata obeh volilnih okrožij debila več ali manj glasov. Aleksander Molar je dobil V posameznih občinah svojega volilnega okrožja sledeče število glasov: Tarčent 75, Ciasso 82, Brdo 264, Manjan 34, Neme 28. Tajpana 173. Trep grand 10Q, Tricesimo 26. Jožef Marinič pa je v posameznih občinah volilnega okrožja Sent Peter Slovenov-Povoletto dobil naslednje glasove; Sent Peter Slovenov 45, Ahten 49, Dreka 2, Fojda 37, Grmek 31. Moimacco 4, Povolet-to 18, Podbonesec 27, Semt Le-nard 49, Sovodnje 28, Srednje 4, Torjan 15. Glede pritiska na volivce v Slovenski Benečiji smo izvedeli še za nekatere protizakonitosti, ki so se dogajale na sam dan volitev. Na volišču II. v Klodiču občine Grmek je na pr. demokrščanski skrutinator Chiabai Vittorio iz Gornjega Grmeka neki volivki na samem volišču s prstom direktno pokazal, na glasovnici, kako naj voli za Krščansko demokracijo. Neki Kanalac Luigi iz vasi Ka-nalac tudi v občini Grmek, po poklicu polica-j v Genovi, ki je za volitve prišel na dopust, je pripeljal na volišče nekega volivca in ga sam odvedel v kabino. Proti temu je predstavnik slovenske neodvisne liste Predan Aleksander odločno prote. stiral. Kljub temu pa volilna komisija ni podvzela nikakrše-nega ukrepa in tudi ni hotela vnesti v zapisnik, da je Predan protestiral. Takšne protiza-konistosti so se dogajale ‘orei celd v navzočnosti omenjenega predstavnika. Lahko si torej zamislimo, kaj vse so si dovoljevale tista in druge njej podobne komisije, ki so bile sestavljene iz samih trikolori-stov. O tem so se najbolje izrazili Volivci sami. ki so po izhodu iz volišča ogorčeno vzklika. U: ((Neverjetno, kakšna kamora je to«! Kako je vršila volilno propa- gando v prid Krščanski demokraciji številna duhovščina — izvzemši nekaterih častnih izjem. ki jim s tem dajemo priznanje — Pa nam pove sledeči primer: V vasi Ljesa občine Grmek je župnik Blažuto Artur na sam dan volitev v nedeljo pridigal v cerkvi, naj volivci glasujejo za Krščansko demokracijo in jih strašil s ((peklenskim ognjem« če ga ne bodo ubogali. Lahko si zamislimo, da je zlasti na preproste pobožne slovenske ženice župnikovo teroriziranje vsekakor imelo mnogo vpliva. Zato poudarjamo, da so pač zelo neutemeljene govorice, ki jih te dni širijo goriški klerikalci, da je duhovščina po Slovenski Benečiji pripomogla k zmagi neodvisnih slovenskih kandidatov in neodvisnih slovenskih kandidatnih list v treh slovenskih beneških občinah. Za primer, kako so združene italijanske šovinistične stranke s kominformisti vred — ki so, mimogrede povedano, • prejeli povsod manj glasov kot Pa slovenski neodvisni kandidati — vršile agitacijo proti slovenskemu neodvisnemu kandidatu Mariniču, pa navajamo besedilo letakov, ki so jih trosili po vaseh njegovega volilnega okrožja. Besedilo se glasi: »Prebivalci Grmeka in vseh dolin! Kdor glasuje za Mariniča, glasuje za Tita! Ne glasujte za tujca! Ne glasujte za tistega, ki vas izdaja in za tistega, ki ne zna brani ti vaših interesov!« Važno je še poudarili, da sta oba slovenska neodvisna kandidata skupaj dobila več glasov kot pa oba kandidata tako imenovanega ((Furlanskega ljudskega gibanja«. Podatkov o izidu volitev v občini Grmek, kjer je bila tudi postavljena slovenska neodvisna lista, še nimamo, kakor ne razpolagamo niti še z volilnimi izidi ostalih slovenskih občin v Benečiji, kjer zaradi pritiska in terorja na kandidate in podpisnike, niso bile vložene slovenske neodvisne liste, čeprav so bile pripravljene. Izidi volitev v Reziji m Kanalski dolini Tudi v Reziji ir/ Kanalski dolini so bile pripravljene neodvisne slovenske liste, ki zaradi istih vzrokov kot v Slovenski Benečiji niso mogle biti vložene. Rezija, Kanalska dolina in dolir.a Bele so bile vključeno v volilno okrožje Ponteba. V naslednjem navajamo izide volitev. Na občinskih volitvah so bili LONDONSKO URADNO POROČILO o sporazumu za japonsko pogodbo Podrobnosti angleško ameriškega načrta, o katerem sta se sporazumela Dulles in Morrison LONDON, 14. — Nocoj so objavili v Londonu uradno po. ročilo o razgovorih med ameriškim zastopnikom John Foster-jem Dullesom in predstavniki angleške vlade o načrtu japonske mirovne pogodbe. Poročilo pravi, da je bil dosežen popoln sporazum. Besedilo uradnega poročila se glasi: ((Zunanji minister angleške vlade Herbert Morrison in posebni odposlanec predsednika Združenih držav John Foster Dulles sta pb zaključku svojih razgovorov o japonski mirovni pogodbi naznanila, da so razgovori privedli do popolnega sporazuma o načrtu mirovne pogodbe in o vseh drugih glavnih vprašanjih, o katerih sta razpravljala. Ta začasni sporazum pa bosta morali obe strani še odobriti. Dejstvo, da sta se Amerika in Anglija sporazumeli o tem važnem in zapletenem vprašanju, vnovič dokazuje trdno enotnost obeh držav... Ce bosta obe strani načrt pogodbe odobrili, bosta nato razpravljali o njem še z ostalimi državami, ki so nosile glavno breme vojne proti Japonski, nakar ga bodo predložili še drugim silam, ki so bile v vojni z Japonsko, da čim prej podajo o njem svojo sodbo. Ko bo to storjeno, se bo mogoče lotiti dokončne mirovne pogodbe. Obe vladi še vedno upata, da bo tudi sovjetska vlada, katero sta ves čas obveščali o poteku pogajanj, podpisala mirovno pogodbo. Vsekakor pa bi naj pogodba temeljila na sporazumih z drugimi silami, ki so bile v vojni z Japonsko. Ne moreta pa obe vladi spre. jeti stališča sovjetske vlade, naj bi sklepal o japonski mirovni pogodbi svet zunanjih ministrov Združenih držav, Anglije. Sovjetske zveze in Kitajske«. Načrt mirovne pogodbe, o katerem sta se dogovorila Dulles in Morrison, vsebuje sledeče glavne točke: 1. Japonska-bo pridobila popolno suverenost v zunanji politiki, ki ji bo dala tudi pravico, da sama izbere kitajsko vlado, s katero hoče podpisati mirovno pogodbo. ZDA menijo, da se bo Japonska odločila za Cangkajška, Anglija pa je mnenja, da bo Tokio izbral Peking, če bo medtem dosežen mir na Koreji. 2. Načrt ne omenja Formoze. Diplomatski krogi menijo, da bodo verjetno prepustili OZN, naj poskuša rešiti ta gordijski vozel. 3. Japonska bo verjetno morala plačevati samo minimalne reparacije. 4. Sporazumeli so se tudi o vprašanju japonskega imetja v inozemstvu in o japonskem zlatu, ki ga cenijo na 200 milijonov funtov šterlingov in ki ga sedaj nadzoruje zavezniško poveljstvo v Tokiu. 5. Sporazum je bil dosežen tudi o bodočnosti japonske mornarice, Id jo je London hotel omejiti, japonska bo dobila popolno svobodo v trgovskih zadevah. 6. Japonska se bo lahko oborožila do meje, ki jo zahteva njena obramba. London je pristal na ameriško tezo, da se Japonska brez tako izdatnega vira surovin, kot je bila zanjo Mandžurija, ne bo mogla oborožiti preko meje, do katere ji bodo zahodne velesile dale surovine. Na drugi strani je Wa-shington pomiril avstralske in novozelandske skrbj glede japonske oborožitve S predlogom za fihomorski obrambni pakt. Načrt ne omenja ameriških čet na Japonskem; ZDA bodo sklenile s Tokiom dvostranski sporazum glede tega vprašanja. V londonskih diplomatskih krogih močno dvomijo, da bi ZSSR pristala na ta načrt. Vendar prevladuje mnenje, da je angleška vlada odločena, naj se pogodba sklene z Moskvo ali brez nje, Tokio pa bi dobil možnost naknadnega podpisa miru z ZSSR. Kratke vesti DJAKARTA, 14. — Novi indonezijski vladi grozi kriza. Odstopil je minister za pravosodje. Nastaja nevarnost stavk. BERLIN, 14. — Ker nimajo ter-mocentrale nadomestnih delov, so zaradi pomanjkanja električnega toka na Vzhodnem delu Nemčije prišli do velikih težav v industrijski proizvodnji. LONDN, 14. — Odprli so oporoko Ernesta Bevina, umrlega 14. aprila. Svoji ženi je zapustil znesek 13.578 šterlingov, U šilingov in 3 penije. OSLO, 14. — Sina norveškega vrhovnega poveljnika mornarice bodo sodili zaradi vohunstva. Da-nielsena jr. so aretirali, ko se je na ulici razgovarjal z uslužbencem poslaništva ZSSR. volilni izidi sledeči: V občini Trbiž. Ponteba in Rezjuta so zmagali demokršča-ni. V občini Dunja so zmagali kominformisti. V občini Mug-gio so zmagali socialni demokrati. V občini Rezija (Raven-ca) je zmagala neodvisna lista nedoločene politične opredelitve. V občini Kluže (Chiusa-forte) pa so zmagali neodvisni levičarji. Za pokrajinske volitve pa so v tem okrožju volilni izidi naslednji: Demokrščani 6670, socialni-demokrati 2780, kominformisti 2650, MSI (fašisti) 1650 in «Ciavedal» 677. Sestava goriškega pokrajinskega sveta Osrednji volivni urad v Gorici je včeraj dopoldne uradno ugotovil, da so bili izvoljeni za pokrajinske svetovalce sledeči kandidati: Od Demokratične fronte Slovencev VILJEM NANUT. — Od Slovenske demokratske zveze RUDOLF BRATUŽ. Od KRSCANSKE DEMOKRACIJE: odv. Angelo Culot; dr. Agostino Sambo, Evelina Pittoni vd. Colinelli, dr. Italo Querini (ind.), dr. Giuseppe Ci-čuta (vsi izvoljeni direktno v petih volilnih okrožjih mesta Gorice); dr. Corazza Edoardo, dr. Tropan Francesco, Rodolfo Zernetti (ind.), (vsi direktno izvoljeni v treh volilnih okrožjih Tržiča), dr. Depollo Vir.i-cio (za volilno okrožje Gradiška); Severino Medeot (za v. o. Kopriva); dr. Antonio Zorzet (za v. o. Gradež); geom. Antonio Poian (za v. o. Zagraj- - Ro-mans); dr. Godeas Renato (za v. o. Krmin; dr. Enrico Gaspar. dis (izvoljen indirektno za v. o. Ronke). Od KOMINFORMISTOV (»LTJnione Democratica Ison-tina«): Poletto Silvino (v. o. Škocjan - Starancan); Riavec Carolina (v. o. Foljan - Sredi polja); Soranzio Karlo (v. o. Ronke); Francesco Toros (v. o. Krmin); (ind.); Pian Giovanni (v, o. Gradiška); Bergamas Ful-vio (v. o. Zagraj - Romans). Od SOCIALISTOV IN REPUBLIKANCEV: , Marini (v. o. Gorica II.). Za MSI (fašisti); dr. Delpirz (v. o. Gorica III.). Od teh pokrajinskih svetovalcev je slovenskega porekla še Carolina Riavec, ki je direktno izvoljena v volivnem okrožju Foljan - Sredi polja na kominformovski listi kot zastopnica KP Italije, in Francesco Toros, ki je izvoljen indirektno v volivnem okrožju Krmin kot neodvisen in povezan z ostalimi kominformov-skimi kandidati drugih okrožij. Ce bi se oba omenjena zavedala svoje slovenske narodnosti in zastopala interese Slovencev bi torej lahko rekli, da imamo Slovenci v pokrajinskem gori-škem svetu kar štiri svetovalce. Tako pa lahko trdimo, da imamo le dva: Viljema Nanuta in Rudolfa Bratuža. In že to dejstvo samo najbolje kaže, da smo dosegli uspeh. S svojimi kombinacijami, permutacijami in mahinacijami ob priliki razdeljevanja goriške pokrajine na volivna okr°žj'a. 80 namreč šovinistični oblastniki z gotovostjo računali, da bodo z razdrobitvijo Slovencev na skoro vsa okrožja onemogočili izvoli, tev slehernega slovenskega kandidata. No, po preštevanju glasov in Pa ob določevanju zadnjih osmih, indirektno izvoljenih svetovalcev, se je pokazalo, da so se kljub svoji premetenosti zelo ušteli. Njihovo jezo najbolje označuje «Giornale di Trieste« od 13. junija, ko pravi: ((...Slovani, ki so se spretno razdelili na dve listi, bodo imeli dva sedeža, čeprav so dobili skupno mnogo manj glasov kot pa «missini» ali pa socialisti...«. Malik se izogiba razpravi o miru na Koreji Varnostnim svetom NEW YORK, 14. - Sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu Jakob Malik, ki je ta mesec njegov predsednik, je sporočil, da ne namerava sklicati seje sveta v času svojega predsed-ništva. Zdi, se da hoče ZSSR vsaj za ta mesec onemogočiti, da bi Varnostni svet razpravljal o možnosti za mir na Koreji. Malik pa bo gotovo izkoristil svoj govor, ki ga bo imel 23. junija preko radia GZN, za propagando za sovjetske stališče o Koreji. Letošnji proračun za delovanje organizacije ZN in njenih posebnih agencij znaša več kot 40.000.000 dolarjev. Ta denar je prispevalo vseh 60 držav članic katerih predstavniki v ZN skrbno nadzirajo sestavo proračuna za novo proračunsko leto. Vsaki državi je naložen prispevek, izražen v odstotkih od celokupnega proračuna. Odstotki prispevkov seveda ustrezajo plačilni zmogljivosti držav. Združene države prispevajo 38,92 odstotka celotnega proračuna, kar v sedanjem proračunu pomeni 16,394.244 dolarjev. Na Veliko Britanijo odpade v novem proračunskem letu 11,73 odst. na Sovjetsko zvezo 6,98 odst. in na Francijo 6 cdst. Organizacija ZN zaposluje 4000 uradnikov, ki pripadajo 57 državam članicam. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 15. junija 1991 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Petek 15. junija Vid, Dragomir Sonce vzide ' ob 4.14, zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna . vzide ob 15.17, zatone ob 1.00. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, sobota 16. junija Jošt, Tratimir Slovenci w.w.v.v.v.v.w.*. v nedeljo 17. t. m. vsi na stadion „Prvi maj NA V reviji narodnih noš bodo nastopile naše tukajšnje narodne noše ter narodne noše iz drugih slovenskih pokrajin kakor tudi narodne noše drugih jugoslovanskih narodov. Najrazličnejše narodne plese od makedonskih do koroških in pa slovenskih folklornih plesov iz tržaške okolice bodo izvajali: Državni ansambel narodnih noš in plesov NR Hrvatske iz Zagreba Študentsko kulturno umetniško društvo „lone Tomšič“ z ljubljanske univerze Iržaika folklorna skupina folklorna skupina iz Ricmanj in Boršta noše naj bodo v nedeljo na stadionu ob 15. uri. Kdor bo prišel pozneje ne bo mogel nastopiti v reviji narodnih noš. Po pogramu prosta zabava pri pogrnjenih mizah in ples na velikem stadionu pod reflektorji. Dobro založen bife. Igral bo odličen jazz. Zadoščenje slovenskim šolam „€*ioruale «11 Trieste44 je včeraj moral preklicati svoje lažne trditve v škodo slovenskih šol in protesorjev Včerajšnji «Giornale ni Trie-ste» priobčuje članek poč; naslovom »Pojasnilo o slovenskih šolah«, ki ss glasi dobesedno: «V št. 911 od 9. marca 1950 smo v našem listu objavili pod naslovom 'Treba • je razbiti skrivnostno ozračje — Slovenska šola se izmika nadzorstvu višjega šolskega nadzornika’ članek, v katerem je bilo med drugim, napisano. 'Kakor je tudi znan primer učenca, ki se je moral izseliti sredi šolskega leta in je po posredovanju ravnatelja svoje šole zaprosil ZVU za spričevalo o dovršenem razredu. Naravno, da je ZVU odbila, ker učenec ni opravil niti enega predpisanega izpita. Toda učenec je odšel vseeno s svojim lepim spričevalom v žepu’. Iz poizvedb ki jih je bilo mogoče izvesti po tožbi, ki so jo vložili proti ravnatelju «Giomale di Trieste» gospodje profesorji Vinko Vouk, Anton Kacin, Rudolf Perhavec, Anton Penko, Ivan Sosič, Vladimir Žitko, Franc Zupan in Martin Jevnikar. ki so bili od ustanovitve slovenske srednje' šole dalje kot ravnatelji ediini pooblaščeni, da izdajajo diplome o dovršenih razredih, je bilo ugotovljeno, da niso izkoriščal i svojega polnomočja». Kakor je razvidno, je bil žaljivi članek objavljen pred več kot enim letom, Ted&j se j; šovinistični tisk posebno hu-db zaganjaj v slovensko šolo in šolnike ter skušal dokazovati, cfa se na slovenskih šolah dogajajo velike nepravilnosti — da ne rečemo sleparije. Pri ton so se povzpeli celo do trditve, da je nekdo dobil diplomo o zaključnem izpitu, ne da prevoz narodom noš Za prevoz narodnih noš iz okolice bodo na razpolago posebni avtobusi. Iz Nabrežine bo avtobus v ta namen odpeljal ob 13.30, iz Križa ob 13.40 in s Proseka ob 13.50. Drugi avtobus bo odpeljal ob 13.30 z Opčin in bo vozil skozi Trebče, Padriče in Bazovico v Trst. V Škofijah naj se zberejo nastopajoči v narodnih nošah iz Škofij, Plavij in Dekanov ob 13.30 Od tu bo odpeljal avtobus skozi Dolino, Boljunec. Boršt in Ricma-nje v Trst. Odhod iz Trsta ob 21 ■ Trga Hotonda. Poudarjamo da bodo navedeni avtobusi SAMO ZA NARODNE NOSE. Ostali naj se poslužijo rednih avtobusnih zvez in vlaka. Priporočljivo Je, da se poslužite naslednjih rednih avtobusnih zvez: Iz Prebenega odhaja avtobus ob 13.25, iz Doline ob 14 ali 15, iz Boljunca ob 14.05 ali ' 15.05, iz Domja ob 14.10 ali 15.15. Iz Trsta bo odhod za navedene kraje ob 20.35 ali 22 z avtobusne postaje. Iz Nabrežine odhaja avtobus ob 14, iz Sv. Križa ob 14.10, s Proseka ob 14.30. Odhod iz Trsta ob 20.30 (do Cerovelj) in 22.30 (samo do Nabrežine). Iz Samotorce ob 10.55, Saleža ob 11.00, Zgonika ob 11.05, Ga-brovice ob 11,10. Za te kraje odhaja avtobus ob 21 z avtobusne postaje. Iz Velikega Repna odhaja avtobus ob 12.30 Repentabra ob 12.35 (13.05, 14.35). Odhod iz Trsta ob 18.30 z avtobusne postaje. *** Vhod na stadion za občinstvo bo izključno in samo pri gornjih vratih. Pri spodnjih vratih bo vhod samo za nastopajoče, narodne noše in reditelje, ki se morajo izkazati. Avtomobili bodo parkirali na prostoru pri spodnjih vratih. Dnevni red seje občinskega sveta na Repentabru Jutri ob 18 bo prva redna seja pomladanskega zasedanja občinskega sveta s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje in podpis zapisnika zadnje seje; 2. Sklepanje glede nabave potrebnega pohištva za nove občinske urade; 3. Sklepanje glede prošnje gosp. Guštin Karla iz Cola štev. 33, zaradi prodaje nekaj občinskega zemljišča za zidavo stanovanjske hiše; 4. Sklepanje glede prošenj za določitev stanovanja osebi, ki bo sprejeta v službo kot čuvaj in čistilec novega občinskega poslopja; 5. Poročanje občinskemu svetu glede ekonomskega plana štev. 8; 6. Razprava o užitninskem davku na razne pijače, ki so bile do sedaj proste tega davka; 7. Razpravljanje o vodnih ceveh prejšnjega vodovoda; 8. Razpravljanje o varnosti privatne in občinske lastnine; 9. Razpravljanje o družinah, ki so prizadete zaradi dolgotrajnih bolezni; 10. Pregled in obračun občinskih kamnolomov; 11. Sklepanje glede izplačila izredne podpore župnemu uradu za leto 1951; 12. Odobritev občinskih računov za finančno leto 1950 po podanem poročilu pregledovalcev; 13. Ustanovitev konzorcija za |z-tirjevanje užitninskega davka ter odobritev statuta; 14. Slučajnosti. Nesreče na delu II. kirurški oddelek je imel včeraj precej dela z ranjenci, Eden izmed prvih, je 31-letni mesar Guido Predonzan iz Lar-go pestalozizi, ki mu je med delom v neki mesnici sekalni stro-j za meso zmečkal prst desne roke. V bolnici bo ostal 15 dni. * * » Po nesreči je Giuseppe Svard iz Ul. Settefontane št. 6 in zaposlen kot mizar v ladjedelnici Sv. Marka stavil roko med zobata kolesa neke stiskalnice, ki mu je zmečkala prst desne roke, ža kar se bo moral zdraviti 20 do 30 dni. * * * Tudi 48-letni Mario Nordio, doma iz Chioggie v Italiji in zaposlen kot kurjač na parniku «Marco Foscarini«, ki je te dni zasidran v našem pristanišču je včeraj med delom v strojnici ladje padel z dveh metrov visokega mosta v globino in med letom zadel z boki v mehanično mizo pri čemer si je polomil nekaj reber. bi polagal kateri koli izpit. Ker je za izdajam je takih spričeval pooblaščen samo ravnatelj in ni bila navedena šola, na kateri naj bi se bilo to zgodilo, so vsi profesorji, tudi oni, ki so le začasno vršili ravnateljske posle, vložili takoj tožbo proti odgovornemu uredniku «Giornale di Trieste«. Obtoženec je oičividno iskal dokazov ali prič zg svojo nesramno trditev, a stvar mu ni šla zlepa izpod rek. Zato je predlagal že lani njegov pravni zastopnik poravnavo. Pogajanja so se zavlačevala in sodišče je tudi odlagalo razpravo. Zadnja razprava bi morala biti septembra lani, a jo je sodišč« zopet preložilo. Končno so se žaljeni ravnatelji naveličati in zahtevali razpravo. Ker niso mogli najti pisuni okrog «Gior-ngla» niti najmanjšega dokaza za svojo nesramno trditev, so se. verjetno s težkim' srcem, odločili, da javno priznajo lažnivost. svojega natolcevanja. Človek bi pričakoval, da bodo ljudje okrog glasila stranke, ki vsaj po imenu zastopa krščanska načela, vsaj nepristransko presojali . someščane, Pa čeprav dlruge narodnosti. Toda videti je. da jim je predvsem za to, da blatijo slovensko šolo in ponižujejo njeno upravo. V avojern šovinizmu niso prav nič izbirčni v sredstvih in jim zadošča tudi očitna laž. ki jim jo prišepetava kak «veren» pristaš, samo da je naperjena" proti Slovencem in posebno proti naši šoli. To naj si dobro zapomnijo slovenski starši in naj ne nasedajo taki, nam nasprotni propagandi. bodisi v tisku bodisi v besedi. Mednarodni kongres v Gradcu «Donaueuropaeisehes Institut« z Dunaja je organiziral v Gradcu od 10. do 13. junija mednarodni gospodarski kongres, na katerem so sodelovali predstavniki iz Avstrije, Nemčije, Jugoslavije in Trsta. Trst so predstavljali odv. Bruno Eorti, predsednik žaveljske, ustanove dr. Rodolfo Bernardi, generalni direktor javnih skladišč, gospod Hcenig predstavnik tržaškega Lloyda in drugi- Na konferenci «o razpravljali o trgovski politiki donavskega bazena in njegovih odnosih do juinezahodne Evrope. Za tržaško skupino je govoril odv. Fort:, ki je govoril o ukrepih, da bi Trst dobil stare normalne zveze z zaledjem. Nekaj podatkov o deiu občinske podporne ustanove Delavci! Poslušajte danes ob 20.15 sindikalni pregled B. Petroma, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 m. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Usodna podobnost saksofona s kazenskim paragrafom Ako bi bil obtoženec pomislil na čudovito podobnost saksofona s kazenskim paragrafom, bi se bil bržkone premislil in bi 18. aprila letos n® stegnil roke po nesrečnem inštrumentu. Ne morda iz praznoverja, marveč ker bi se spomnil na svoje prejšnja kazni in bi se nemara odločil odgnatj skušnjavo, ki ga je tudi tokrat spravila v zapor. To dfi ne. Ukradel je celo dva in s tem izpopolnil podobo neusmiljenega paragrafa. Poleg tega j:e 27-letni Giovan-ni Černe spravil v resno zagato ameriški vojaški orkester, ki pri kasnejših vajah ni mogel zapiskati vseh onih priljubljenih in prijaznih jazzovskih vragolij, potem ko sta manjkali dve glavni zamorski godali. Černe ju ji« namreč ukradel iz avtomobila prav po neki taki vaji, medtem ko so se trije vojaki, ki so prevažali inštrumente, ustavili v neki mestni gostilni. Saksofona sta bila vredna vsak 178 dolarjev in policija se je kajpada takoj vrgla na delo,-da izsledi predrznega tatu. Preiskava je res kmalu ugotovila,, .da je. dva podobna inštrumenta kupil lastnik trgovine z muzikalijami v Ul. Ma-dannina 21. 48-letni Ercole Pa-soucci. Ko so se policijski agenti oglasili pri njem, se je pokazalo, da so v nepoštenost zapleteni poleg Černeta še 40-letni gostilničar Mario B. in 35-letni Adriano Baldi, ki so posredovali prj kupoprodaji ukradenih saksofonov. Pascuc-cj jih je bil namreč kupil od teh dveh, in sicer za 68.000 lir. In tako se je moral Černe zagovarjati zaradi težke kraje, ostali ladje pa zaradi neprevid« nega nakupa, odnosno okoriščanja z ukradenim blagom. Černe j« bil obsojen na tri mesece zapora in 4500 lir globe, Balbi na mesec dni zapora in 3000 lir globe. Paecucci pa na 2000 lir globe. Mario B. je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Medtem ko Černetu kazen ostane, sta bila Balbi in Pascucci obsojena pogojno in z nevpisom, tožilec Grubissi, zapisnikar Neri. Zagovorniki Baša, Morgera in V. Bologna. S pipcem po palcu Tiha in mirna je poslušala Anita Amaretto dolgovezno razpravo in gostobesedenje sod-nikov, tožilca in odvetnikov, ki se je vrtelo poldrugo uro okrog žepnega noža, s katerim, je 27. aprila lani oprasnila po roki bivšega policaja Antonia Chi-rullija. Na Trgu Cavana se je namreč Chirulli takrat zagnal proti nji. ker s; je nespoštljivo izrazila o Italiji. Anita je v samoobrambi dvignila odprt pipec, ker pa jo je Chirulli zgrabil za zapestje, je potegnila roko k »bi In ga Pri tem nehote vrezala y lievi palec. Sicer pa ji obtožnica v tem pogledu pravzaprav ni ničesar očitala, ker je Chirulli ni tožil. Zagovarjati se je morala zaradi nesrečnega piipca, ki bi ga baje ne smela nositi, ker je rr.endla Za nekaj, desetink milimetra daljši, kakor dopušča zakon iz zlate dobe fašističnih strahopetcev. 12 ISTRSKEGA OKROŽJA TRETJE REDNO ZASEDANJE Istrskega okrožnega LO v Kopru Včeraj se je začelo v Kopru III. redno zasedanje Istrskega okrožnega LO. Poleg 135 delegatov sta bila kot gosta navzoča tudi tov. France Perovšek svetovalec pri VUJA, in major Sušnjevič, predstavnik JA. Po otvoritvi in izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Julij Beltram podal poročilo o problematiki IOLO. Tov. Beltram je uvodoma omenil: «Na dnev- nem redu današnjega zasedanja IOLO je pole# manjših zadev sprejemanje nekaterih zelo važnih odlokov. Osnutke teh odlokov je izvršilni odbor razposlal Vsem delegatom in krajevnim ljudskim odborom z namenom, da jih proučijo na sestankih volivcev po volilnih enotah. Ta praksa, ki se Pri nas šele uvaja, mora postati sistem našega dela zato, da bodo delegati pred zasedanjem proučevali in obdelovali snov na terenu z volivci. Tak način bo brez dvoma obogatil naša zasedanja, ker bodo izvoljeni predstavniki na samih zasedanjih že tolmačili mnenja volivcev, pri čemer bo prišla še v večji meri do izraza volja naših ljudi in njihove želje«. Nato je tovariš Beltram govoril o vprašanju izvrševanja planskih nalog in omenil nekatera važnejša v zvezi z delovno silo. Prešel je na delavske svete in dejal: «Vpliv delavskih svetov v naših podjetjih se že čuti zlasti v tem, da se zaostru. je odnos do vseh vprašanj. Vendar pa ostaja še mnogo dela. ki ga bodo morali opraviti skupaj z direktorjem podjetja pri odpravljanju pomanjkljivosti m slabosti. In naloga izvršilnih organov oblasti je prav v tem. da pomagajo delavskim svetom pri reševanju posameznih vprašanj in da predvsem sami rešujejo svoje naloge, ki so povezane z investicijami in re produkcijo. Naša skupna naloga Pa je, da zagotovimo podjetjem potrebno strokovno in nestrokovno delovno silo, ki je potrebna za izvršitev plana in. vesticij«. V nadaljevanju svojega poročila je tov. Beltram govoril 0 novem sistemu trgovine, ki bo uveden tudj pri nas. To bo prineslo velike olajšave kmetom in zadružnikom. Treba pa bo paziti, da ne bodo trpeli ljudje, ki so v delovnem odnosu. Ko je zaključil prvi del po- 1 ročila, je tov. Beltram dejal; «Navedli smo nekatera vprašanja, ki se nam zdijo izmed mnogih trenutno najvažnejša in ki jih je treba še rešiti. Seveda bi bilo napačno misliti, da se problemi, ki se pojavljajo, ne- analizirajo in rešujejo. Toda ti problemi se ne morejo rešiti iz pisarne, birokratsko, ampak s staln0 borbo, ki zajema vse zainteresirane sile v premagovanju težav, s političnim delom, s prepričevanjem itd. Zaradi tega je potrebno, da se okrožnj ljudski odbor seznani z njimi in da jih bodo njegovi člani vsak na svojem področju tudi reševali. Zavedati se je treba, da se marsikje tudi v teh problemih izraža delo sovražnika, ki napenja vse sile, da bi zavrl naš pohod v izgradnji socialističnega gospo, darstva in socialistične demokracije. Prav zaradi tega je potrebno, da bdimo nad delom sovražnika, ki našo ljudsko demokracijo in svobodo skuša iz. koristiti v protiljudske namene. Sovražniku ne smemo pustiti, da bi prišel d0 sape, ampak ga moramo neprestano razbijati in mu onemogočati vsako delo. Povsem razumljivo je, da sovražnika delovnih ljudi bolj dejstvo, da gradimo delovnim ljudem lepše življenje, da se trgajo stari odnosi izkoriščanja in da sj na«i delovni ljudje ustvarjajo socialistično življenje, kjer ne bo izkoriščanja, da se naši ljudje odločno borijo za socialistično Jugoslavijo, za kar so žrtvovali ogromnih žrtev. In. prav zaradi tega, ker sovražnika to boli, moramo še odločneje, še vztrajneje delati na tem. da ga stremo«. V nadaljevanju poročila je tov. Beltram objasnil nekaj najvažnejših odlokov, ki so bili na dnevnem redu. Med temi: odlok o zborih volivcev, odlok o svetih volivcev in komisijah volivcev, odlok o delu ljudskih odborov okrajev in mest, odlok o kmetijskih zadrugah in odlok o obrtništvi). O teh odlokih bomo več poročali v prihodnjih številkah našega lista. Po poročilu, ki je bilo podano tydj v italijanščini, je sledila debata. Prvi je v debati govoril delegat Medica, ki je poudaril da ie v zvezi z delovno silo treba misliti na mehanizacijo nekaterih del v gradnjah in v kmetijstvu. Izrazil je tudi mišljenje, da bi bi- lo prav, če bj oblast napravila potrebne ukrepe, ki bi veljali za tiste, ki še hodijo v Trst na delo, ker to n'a& skupnosti ne prinese nič koristi. Delegat Gorjan Anton je govoril o demokratizaciji oblasti. Potrebno je več živega stika med odgovornimi na raznih odsekih in delavskimi sveti. Nekateri delegati so govorili o potrebi več. je pomoči kmetijstvu. «Vsak kvadratni meter istrske zemlje da veliko, če ie dobro obdelan in oskrbovan«, je poudaril delegat Beržan. V debati je govoril tudi tov. Perovšek, ki je poudaril, da je opaziti, da se delegati zavedajp velike odgovornosti, ki so j’-m jo dali volivci. Podčrtal je, da je treba veliko govoriti z ljudmi o velikih spremembah v gospodarstvu, ki so nastale zadnje čase, da jih bodo ljudje razumeli. Ustavil se je na delu vseh vrst reakcije od domače, CLN in vatikanske ter priporočal največjo čuječnost. Po zaključeni debati je tov. Beltram odgovoril na nekatera vprašanja, nakar je sledilo predlaganje odlokov, ki so jih delegati odobrili. Medtem, ko to pišemo, se zasedanje nadaljuje. O nadaljevanju in zaključku bomo poročal; v jutrišnji številki. Umetniki Istrskega okrožja ustanovili svoj klub V sredo popoldne so se v mali dvorani gledališča v Kopru zbrali nekateri kulturni delavci iz umetniškega, glasbenega in literarnega udejstvovanja, da se pogovorijo o vprašanjih njihovega delovanja. Na sestanku so se pogovorili o nalogah, ki jih imajo umetniki v današnjem času in izbrali štiričlanski odbor, ki bo poskrbel za rešitev nekaterih nujnih vprašanj. Sklenili so nadalje, da se bodo redno sestajali in na sestanskih pregledali In ocenili svoja dela. Na festivalu italijanske kulture, ki se je začel v Pulju in ki ga je> organizirala Zveza Italijanov za Istro in Reko, sodelujeta tudi italijanski kulturni krožek iz Kopra in Buj. ^ soboto bo na tem festivalu nastopila dramska skupina italijanskega kulturnega krožka iz Kopra z enodejanko «El mi-nuetto«. ki je bila nagrajena na festivaliu italijanske kulture v Izoli. Istega dne bo nasto-nila tudi folklorna skupina iz Buj, Po dolgem posvetovanju je bil končno vendarle razčiščen tudli primer Anite, ki je bila obsojena na 2000 lir globe. Vendar ji teh ne bo treba plačati, ker je odsedela diva dni v zaporu. Pred-ednfk Zulmin, tožilec Grubissi, zapisnikar Neri. Zagovornik odv. Ulcigrai. Ponesrečen vlom v lekarno Isto sedišče je obravnavalo primer 24-letne.ga Rudolfa Quar niala iz Ul. Lorenze! ti 36 in 36-ktnega Eugenia Peternel-lija, ki Sta v prvi polovici maja letos, zasnovala vlom v lekarno Biasoletto v Ul. Roma. Kakor je pokazalo zaslišanje, sta sj že nekajkrat prej ogledala stranski vhod lekarne, ki vodi v vežo stavbe v Ul. Rossini ter sta ob neki taki priliki vzela tudi odtise ključavnice. Toda njune priprave niso o-stale neopazne in nadtomestni-ca lastnika lekarne dr. Getmr.a Zaiz je sumljiv« obhode obeh neznancev prijavila policiji, ki je postavila dva stražnika v zasedo. Dne 17. maja ob pol 23. sta stražnika iznenadila Quar-miala in ga aretirala pr«av v trenutku, ko je nameraval odpreti ključavnico stranskih vrat. Zatem Pa so pričeli loviti š« drugega Quarnialovega paj. daša, ki je stražarji na ulici. In tako so ujeli omenjenega Peternellija. ki pa je na vseh zaslišanjih odločno tajil, da bi bil kakorkoli soudeležen pri nameravanem, vlomu. Toda sodišče sie je naslonilo na izpovedi prič in obsodilo Peterllija na poldrugo leto zapora in 9000 lir globe. Quarnialija pa, ki doslej še ni bil kaznovan, na 8 mesecev zapora in 4000 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list. ako mu v petih letih ne bo zapet spodtsnilo na nerodni življenjski -poti. Zagovornika odv. Moro in V. Bologna. Sam se je vjel v pasi 30-letnj Giovanni Manganar0 iz Ul. Romagna 146, kateremu so 10 t- m. ukradli iz njegove «Vespe» 5 angleških ključev, vijačnik, 2 sveči in zračnico v vrednosti 4000 lir, gotovo ni mislil, da bo tat prišel ponujat prav njemu ukradeno blago. Toda stvar se je zgodila tako: Vratarju urada za delo na Oberdankovem trgu se jt 11. t. m. popoldne _ javil nek neznanec in ga vprašal, če pozna koga, ki bi rabil razne dele za «Vespo». Vratar ga je napotil v II- nadstropje stavbe, kjer le Manganaro zaposlen, ker je vedel, da ima Vespo. Cim je neznanec prišel pred svojega okradenca, in mu pokazal blago, je Manganaro vedel prj čem je. Sel je v sosedno sobo in telefonsko poklical policijo, ki je prišla in aretirala tatu. Cim ga je legitimirala je spoznala, da je tat 29-letni Mario Vascotto iz Ul. Kandler 3. Jestvine, cigarete in denar plen tatinskega podviga Ne moremo trditi, da se tatovi spravijo v glavnem na denar, temveč si privoščijo, če prilika nanese seveda tudi raznih dobrin, ki lahko utešijo lakoto in deloma tudi žejo. Ce je le mogoče, se splazijo skozi priprto ali pa celo odprto okno stranišča ali kake sobe, skladišča itd. in neslišno zlezejo do prostora, ki hrani te stvari, kakor se je zgodilo predvčerajšnjim ponoči v Miljah v škodo 38-letnega Giorgia Pobege iz Ul. D’Anr;unzio, Pobega, ki ima gostilno v najemu, si je zjutraj z žalostjo v srcu ogledoval praznino v svojem lokalu in ker ni videl druge rešitve, se je obrnil do policije, kjer je obenem oddal dolg seznam ukradenih reči, med katerimi je 1 kg in pol težka ogrska salama, 10 steklenic raznih likerjev, precejšnje število cigaret v vrednosti 13.000 lir in končno še 20.000 lir v gotovini, ki jih je tat našel v nekem predalu. Cim je tat, ali pa tatovi, kar še ni dognano, končal svoje delo, je odšel skozi stranska vrata na svobodo in izginil brez sledu, Kolikokrat zasledimo v časopisju vest; o delovanju ECA in vendar smo prepričani, dg je še dobršen del Tržačanov, ki ne ve za to ustanovo in njeno delovanje, oziroma n; poučen •o tem, kaj. je naloga ECA in komiu služi. ECA (Ente comu-na-U- assistenza) ali občinska podporna ustanova, ima nalogo nuditi materialno in do neke meje tudi moralno pomoč vsem potrebnim, to se pravi pomoč vse tistim, ki zaradi starosti. bolezni ali pa zato, ker so sirote, ne morejo sikrbtiti sami za svoje preživljanje. Področje, v katerem deluje ta podporna ustanova, je zelo široko ter potrebuje za kritje vseh stroškov tudj ogromne vsote. Da bi seznanili naše či-tatelje s tem, komiu ta ustanova nudi pomoč in koliko denarja za to potrosi, bomo našteli samo nekaj uradnih, podatkov, ki kažejo sledeče: Za denarne podpore, ki jih prejemajo najrevnejši, izda ECA letno 160 milijonov lir, za brezplačna kosila 120 milijonov lir (dnevno je namreč razdeljenih okrog 5 do 6 tisoč kosil) za obleko, perilo in posteljnino 20 milijonov lir, za vzdrževanje brezplačnih prenočišč 30 milijonov lir. za starčke in starke v ubožnici 60 milijonov lir, za otroško zdravstveno ko lonijo v Sappadi 10 milijonov lir, za vzdrževanj^, vzgojevali-šča 260 milijonov lir itd. Kot Vidimo, izda ECA letno okrog 1 milijardo lir v dobrodelne namene. In to še ni vse; ista ustanova daje letno tudi 170 milijonov lir za pomoč vojnim Oškodovancem ter 107 milijonov za plačevanje kosil, ki jih prejemajo osnovnošolski otroci. Pri tolikšnih izdatkih so njeni sedanji dohodki kaj skromni ter ne morejo kriti niti majhnega dela 'omenjenih stroškov; zato se mora ustanova zatekati k raznim posojilom ter črpati svoje dohodke z dokladami k neposrednim davkom itd. Pri vseh teh izdatkih, je še vedno ogromno vprašanj, ki jih sedanje upravno vodstvo ECA ni moglo rešiti. Tako o-staj,a zaenkrat še vedno nerešeno vprašanje prostorov, v katerih bi lahko reveži pojedli svoja kosila. Upravno vodstvo kot tudi podporni odsek ZVU, »ta že proučevala to vprašanje, vendar nista d'o sedaj še našla pravega načina Cim bi-bilo to vprašanje rešeno, potem bi bilo vsaj delno poskrbljeno za reveže v zimskem času. Prvi ukrep, ki ga je vodstvo ustanove izdalo v korist prizadetih, je bij ta. da je porazdelilo delitev kosil na razne okraje, s čimer je bilo odpravljeno dlolgo čakanje. Tudli kar se tiče Skupnih prenočišč, vprašanje še ni bilo rešeno. Upravni odbor je že neštetokrat proučeval način kako napraviti, da bi bilo število oseb v eni sobi zmanjšano, oziroma. dia bi imel vsakdo v teh prenočiščih vsaj majhen kotiček. Odbor je skušal rešiti tq vprašanje tako. da jie porazdelil večje sobe v manjše ter da je pregradil posamezne postelje z nekakšnimi stisnami. Za izvedbo tega načrta je Uhanova potrcsila 11 milijonov. Posebno skrb posveča upravni odbor ECA otrokoim v sirotišnicah. Otroci, ki nimajo staršev ali ožjih sorodnikov, ki bi jih lahko vzdrževali, ostanejo v teh sirotišnicah dokler s: ne izučijo poklica. S poslabšanjem položaja vajencev na našem ozemlju se je poslabšal položaj tudi teh sirot, fci ne morejo dobit j primerne zaposlitve ter so ob svojem odhodu iz sirotišnic prepuščeni cesti. Upravni odbor ECA je skrbel tudli zato, da bi izboljšal pomoč bolnikom. Takle je bil v zadnjem času otvorjena zo-bozdiravniška ambulanta kmalu nato pa še radiološki kabinet. IVnisovanje v mladinske kolonija Vsi mladinci od 12 do 15 let se lahko vpišejo v mladinsko kolonijo, ki bo na Viču. Vpisovanje na sedežu ZAM, Ul. Machiavelli 13, vsak torek od 15. do 17., sredo od 9. do 12, četrtek od 15. do 17. in soboto od 9. do 12. OF Plenum OF sektor Skedenj bo danes ob 20. uri na sedežu. PDT Danes zadnji dan vpisovanja za izlet na Koroško Mladinsko taborjenje na Nanosu je preneseno na 29., 30. junij in 1. julij. Vpisovanje se nadaljuje kot po navadi do 18- t. m ULICA ZAPRTA ZA PROMET Občina obvešča, da bo od 18. t. m. dalje zaprta za promet Ul. dei Giuliani, in sicer na vogalu Ul. del Rivo zaradi polaganja telefonskega kabla. Openci bodo zgradili lasten Kulturni dom S L Ul/E Ul SR 0--NARODNO GLEDALIŠČI za Tržaško ozemlja V SOBOTO 16. JUNIJA IM* ob 20.30 gostovanje v BAZOVICI na dvorišču gostilne uPRI GRUNTARJU* s Shawovo dramo S to predstavo SNG otvac ja svojo letno sezono s predstavami na prostem in tako nudi tudi prebivalcem okoliških vasi, kjer ni primernih dvoran, možnost, da S1 ogledajo predstave letošnje sezone. Openci imajo že stavbišče za Kulturni dom! Sredi vasi je, ob šoli, blizu postaje openskega tramvaja, ob asfaltirani cesti in hkrati v zatišju. Lega je bila torej posrečeno izbrana. Stavbišče je dovolj prostorno; prostora bo dovolj za dvorano in postratiske prostore, pa tudi za pristop. Na stavbišču je v ozadju paviljon z improviziranim stanovanjem, ki ga bodo upo. rabili za hišnika in se zdaj lahko izkoristi za zasilno garderobo za igralce. Zemljišče so že izravnali in 9a tako pripravili Za predstave na prostem. Openci z zadovoljstvom opazujejo delo, veselijo se uspeha in povprašujejo, kdaj bodo zapeli krampi, da izkopljejo temelje novemu Kulturnemu domu. Po Opčinah gre glas, da je ta čas že blizu. Tedaj nam bo dana , priložnost, da svojemu navdušenju Za novo središče naše pristne domače kulture in poštene zabave damo duška ne samo s prikimavanjem in krilatimi besedami, temveč s tem, da pritegnemo in pomagamo! Sedanja pripravljalna dela vodijo ljudje okoli družbe, ki je kupila stavbišče. Toda ta kopica ljudje ne zmore vsega, pa naj bi bila še tako podjetna. V skupnosti je moč! Za zdaj samo prosimo domačine, okoličane in zlasti Tržačane, da nam priskočijo na pomoč s tem. da v velikem,število obiščejo prve predstave SNG na stavbišču; izkupiček teh predstav bo prva podlaga za zidove novega doma. Slovensko narodno gledališče bo pn-ikazalo: v sobot o. 23. junija «Namišljenega bolnika« (Mo-lierej; v nedeljo, 1. julija «Obrt gospe Warrenove» (Shaiv) in v torek, 3. julija «Razvalino Življenja» (Finžgar). Začetek ob 20.30 zvečer. K. D. Otrok izoil steklenico petroleja Trenutna nepazljivost matere, ki je bila 'zaposlena pri vsakdanjem delu v kuhinji, bi kmalu povzročila hude posledice, za njenega otroka, 2-letno Osando Miam Iz Domja št. 63. Deklica je materino zaposlenost izrabila, splezala na omaro in iz prve steklenice, ki ji je prišla pod roko izpila vsebino. Morali so jo prepeljati v bolnico, kajti tekočina ni bila nič drugega kot petrolej, za kar so pri otroku kmalu nastopili znaki zastrupitve. Kljub vsemu pa je imel otrok, in mati seveda tudi, precej sreče, kajti ozdravel bo v 3 do 5 dneh. Neroden padec stare ženice V svojem stanovanju je včeraj zvečer nerodno padla in si zlomila stegnenico desne noge 81-ietna Maddalena Santorina vd. Rizzi iz Milj. Takoj so jo odpeljali v; bolnico, kjer se zdravniki zaradi nerednega zloma in starosti niso hotel; izreči b njenem stanju. Plamen oplazit kurjača Zaradi eksplozije pokrova bencinske peč; v rojaniski ameriški kasarni se je moral 25-letni kurjač Tullio Minni stanujoč pri družin; Filtri v Ul. Muraglione 2 zateči v bolnico, kjer so ga sprejeli v dermatološki oddelek zaradi opeklin, II. stopnje. Zdravniki upajo, da bo v 30 dneh ozdravel. GORIŠKEGA Seja občinskega upravnega odbora V sredo zvečer se je sestal občinski upravni odbor. Takoj ob začetku seje "je župan sporočil odbornikom, da je poveljnik ameriške vojske v Trstu tudi letos dovolil prihod ameriške vojaške godbe v Gorico ob priliki tradicionalne tombole, ki bo 29. t. m. Potem ko so določili dan prihodnje seje občinskega sveta, ki bo v četrtek 21. t. m., so odborniki pričeli s proučevanjem dnevnega reda in med drugim odobrili sledeče: popravilo in betoniranje trga Divisione Julija in Ul. Mattioli ter izdatek v tej zvezi y znesku 2 milijonov lir; popravilo pločnikov v Ul. Carducci z izdatkom 750 tisoč lir; prispevek 150 tisoč lir državni knjižnici za leto 1951. Nato je odbornik dr. Gruso-vin predlagal, naj bi občina v okviru zakona 2. julija 1949 št. 408 zaprosila ministrstvo za delo za prispevek za '/.gradnjo nadaljnih 36 stanovanj za občinske uradnike. V tej zvezi so odborniki razvili diskusijo, ki se je zaključila z utemeljitvijo, da bodo v bližnji prihodnosti zgradili 14 stanovanj za občinske uslužbence in da je možnost nadaljnih gradenj odvisna samo od rešitve številnih drugih potreb, ki težijo občinske finance. Zrušil se je star zid in skoraj ubil delavca Pred dnevi je gradbeni urad zaposlil nekaj brezposelnih pri rušenju starega pregrajnega zida pri vojašnici v Zagraju in odvažanju uporabnega materiala. Včeraj so brezposelni nadaljevali delo in s krampom zadali zidu usodni udarec. Nepričakovano se je namreč dober del zida sam porušil in bi kmalu zajel pod ruševine vse delavce. Toda vsi so. pravočasno odskočili, razen 54-letnega Mal-vina Zorzina iz Pierisa, ki je ostal pod velikim kupom opeke in ometa ki so ga delavci le s težavo odkopali. Rešilni avto Zelenega križa je Malvina pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia kjer so zdravniki po natančnem pregledu ugotovili, da ima večkrat zlomljeni obe nogi, desno roko in rame ter številne rane Po vsem telesu. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno, Seznam blaga za izmenjavo med Slovenijo ter Gorico in Vidmom V našem listu smo pred tedni pisali, da se nadaljujejo med predstavniki goriške trgovinske zbornice in predstavniki odseka za zunanjo trgovino pri vladi LRS pogajanja za sestavo novega seznama blaga, ki bo prišlo v poštev pri bodočem medsebojnem izmenjavanju. Pogajanja so se srečno končala. Iz Italije bodo izvažali v Jugoslavijo sledeče predmete: predivo za 150 milijonov, farmacevtske potrebščine za 5 milijonov, elektrotehnični material, električne motorje in nadomestne dele za 35 milijonov, nadomestne dele za avtomobile. šivalne stroje, radioaparate, itd. 45 milijonov, popravilo avtomobilov v znesku 50 milijonov, vodovodni, higienični in zdravniški material za 35 milijonov. poljedelske stroje in nadomestne dele za 20 milijonov, motorje, kolesa in nadomestne dele za 10 milijonov, pisalne in računske stroje za 5 milijonov, galanterijske potrebščine in predmete široke potrošnje za 30 milijonov lir, semena za 10 milijonov, za 2 milijona riža, za 3 milijone južnega sadja, zelenjave in drugega sadja ter za 67 milijonov lir drugega blaga. Iz Jugoslavije pa bodo v Italijo izvozili: hlode za 80 milijonov, les za brodogradnjo za 5 milijonov, žagarj smolnat les za 35 milijonov, žagan les listnate, ga drevja za 45 milijonov, drva za 60 milijonov, trame za 8 milijonov, oglje za 10 milijonov, lesne odpadke za 6 milijonov, stisnjen les za 5 milijonov, par. kete za 3 milijone, žaganje za 4 milijone, sadje, zelenjavo in kislo zelje za 15 milijonov, mezgo, suho in presno sadje za 5 milijonov, fižol za 5 milijonov. mleko ir/ mlečne izdelke za 25 milijonov, nasoljena čreva za 5 milijonov, zdravilne rastline za poldrugi milijon, posušene gobe za štiri in pol milijona, delovne konje za 20 milijonov, prašičje in goveje meso za 50 milijonov, govejo živino za zakol in delo za 25 milijonov, jajca za 11 milijonov, krmo za 10 milijonov, Radensko vodo za 1 milijon, lesne izdelke za 16 milijonov, kole za trte za 5 milijonov, oglje za 30 milijonov, drugega blaga za 75 milijonov« Delovna pogodba za nameščence pri mlatilnicah Pred dnevi so se med predstavniki Zveze industrrjcev 'n sindikalnih organizacij sporazumeli o plačah, ki jih bodo prejemali nameščenci pri prihodnji mlačvi, in sicer: Strojniki po 197 lir na uro; delavci zaposleni pri vezanju slame. napolnjevanju vreč in na-metavan-ju žita po 174 lir na uro; pomagači od 16. do 18. leta starosti po 83.50; ženske od 17. do 50. leta po 112.50; ženske izpod 17. let pa po 83:50, V navedene prejemke je vključena draginjska doklada ter vse nagrade za državne praznike in božič. Poleg tega 'oodo prejemali po 60 lir dnevno krušne • doklade. Delovni urnik je 10 ur dnevno. Nadure bodo plačane s 30 odstotki poviška. Za praznično in nočno delo bodo plačo povišali za 50 odstotkov. Nočne ure so mišljene od 22 do 6. Pri delu v izmenah po 10 ur ne bodo upoštevali nočnega ali prazničnega dela. prekinitev dela zaradi okvare motorja, dež-ja ali drugega, ki bodo trajale manj kot pol ure, ne bo mogoče nadoknaditi. Delavci bodo lahko nadoknadili samo prekinitve, ki bodo tra-jale nad pol ure. V primeru, da bo mlatilnica oddaljena več kot 10 km od delavčevega doma, bodo delavcem poskrbeli brezplačno prenočišče. Gledališče Verdi Pri gledališki blagajni t* prične danes prodaja vsl°P. za dTugi nastop F^f'21, Mariemme, ki bo jutri o® ^ uri. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo *Srečk° sovel« priporoča vsem čiaa®®’^ Kajn® se polnoštevilno udeleže 17 ob zbora, ki bo danes v obt prostorih v Ul. sv. Vida -20.30. Profesor Jože K°sov'njka bo ob tej priliki spomnil Ff511 Srečka Kosovela ob 25-ie1111 njegove smrti. Prireditev v Bazovici Prosvetno društvo v 8aj0Vju-uprizori v ponedeljek ,pod nija na dvorišču p. lipo« v Bazovici trodejan*0 ,gt; Nicodemija; ((Učiteljica«. ''Xt-nastopajo domači igralci. °P° jamo na to prireditev, katere sti dobiček je namenjen za " ditev našega Kulturnega dom • SLOVENSKA OSNOVNA S0l,A V ROJANU vabi vse prija'*1]' slovenske mladine na zaklj* ^ prireditev ki bo v soboto »*■ j m. ob 20.30 v šolski telova«"1^ v Rojanu Ul. Montorsino *• vodstvom svojih učiteljev pod bod° otroci ob spremljavi orkes^tr« ^ prizorili igrico s petjem V V" slikah «Rojanski otroci«. M Starši in prijatelji slovet^r^ mladine so vabljeni, da se v večjem številu udeleže zani in prisrčne prireditve. GLASBENA MATIC* v TRSTU opozarja na III. javno Pr0' dukcijo gojencev Glasb*®* šole, ki bo danes ob 20 36 v Vstop prost. Občni zbor Glasbene M»t'c* v Trstu k V ponedeljek, 25. junija •L-, bo ob 20.30 občni zbor z 0 Lenim dnevnim redom v Ul. udf ro Manna 29. Vabimo vse Glasbene Matice da se ga leže. Odbot MALI OGLA Sl RABLJENI GRADBENI RIAL (korci, opeka, leseni i® ltr lezni okviri za okna in vrata., j lezne traverze i. t. d.) naFr po ugodnih cenah. Naslov upravi lista ali tel. 93-766. AVTOPODJETJE «ADRlA* KOPER ^ Opozarjamo naše cenje®* ^ jemalce, da bo naše skia®1 od 20. do 30. t. m. zaprt® v radi inventure. ADEX- iZLEjJ. 30. VI. in 1. VII. dvodnevni izleti v; Huzci Mwinl Pulj Opatije 1. VII. enodnevni iz'*t v' Kcstejne 16- Vpisovanje od 11. do ' t. m. pri Adria-ExP£L Ulica Fabio Severo tel. 29-243. (r 0 jjjjui/cri/czt/ ! n/m o «i Dioniz,j se je u-v ln .Je tekel v sosedno p,, ,. svojemu staremu očetu &a _lasVef- Stari je poznal sina, brj7a 'e nagnal, češ da je naj-t>a okajen z žlahtno pijačo vidi dim, kjer ga ni. To-e je zaenkrat zmotil sinu. Na polju se je zares kadilo in vsak dan bolj. Toda Dionizij se je tudi dimu privadil in se ni več dosti zmenil zanj. Nekega dne je ©ral nedaleč od dima, pa se mu je pričela stresati zemlja podi nogami in že je počila zemlja in iz nje se je valil do neba steber dima, iz zemeljske razpoke pa je drčalo kamenje. Ponoči je vsa pokrajina žarela v rdečkastem ognjenem siju, ki je žarel iz razpokane goreče zemlje. El Paricutin je kar dobro napredoval v rasti To je bilo v februarju leta 1943 v bližini mehiške vasice Pasientin. Iz notranjosti zemlje je vrela na dan žareča lava. Ze v petih dneh je meril lok žareče lave več kot 650 m v dolžino, širok je bil svojih 200 metrov, visok pa dobrih sedem metrov. Toda ustavil se ni, Žareča masa je kar naprej vrela iz zemlje in v poldrugem mesecu je bila ta žareča odeja dolga dva tisoč metrov, široka tisoč in debela 30 metrov. Niso bile t° mačje solze. Žareča lava je uničila vse, ho kamor je segla. Toda ni bilo le to. Iz zemlje se je dvigal še dim in pepel, ki je padal na tla in tudi ni prinesel blagoslova in sreče, kamor je padel in se gro-madil. Pri vsem tem pa je še rastel iz zemlje ognjenik sam, rastel je hrib. V prvem tednu ga je bilo še nekaj manj kot 200 metrov; po desetih tednih pa je na ravnini zrastel čez 350 metrov visok hrib. Tako se je v Mehiki v letu 1943 rodil ognjenik. Rastel je, bruhal, uničeval vse okoli sebe in zasul nekaj vasi. Tako grozno se je tresla zemlja, da so to tresenje zaznale potresne naprave v daljnem New Yorku in pa po najbolj oddaljenih mestih Južne Amerike. Novorojenčka so tud, krstil; kot se spodobi: ker je bil njegov rojstni kraj na polju vasi Pa. ricutim so ga krstili za El Pa-ricutin. Ne vidimo vsak dan rojstva ognjenika Od vseh krajev so drveli ljudje le sem, da so gledali čudo, ki ga ne vidimo vsak dan. Seveda Evropejcev ni bilo, takrat so se klali na žive in {nriv e in tresli in požigali zemljo drug drugemu, iako da je bila cela Evropa takrat en sam ognjenik. Kdo bi takrat hodil v daljno Mehiko! Toda kljub teinu je bilo tam vse polno znanstvenikov in učenih ljudi, ki so vse opazovali, opasali in slikali, da bodo lahko to videli in bralj še zanamci. Bilo je to prvič, da so znanstveniki opazoval; rojstvo in rast ognjenika. Sicer ca niso bili takrat ljudje prvič priča takemu veličastnemu pojavu in dogajanju na zemlji. V septembru 1759 je bil v Mehiki rojen Jorullo. Cez dol brega pol stoletja po rojstvu ga je prišel obiskat ;n gledat veliki nemški znanstvenik in znameniti svetovni potnik Hum-bredt. Izpraševal je stare domačine o tej stvari. Pripovedovali so mu grozne reči, kako se je tresla zemlja, kako je bruhala pepel in, ogenj in kako je v eni sam; noči zrasla grozna gora. Ognjenik je živel kakih 40 let, potem se je umiril. Danes se še kadli iz njega, kaj posebnega pa ne počenja, izdiv-jal se je v rani mladosti, uničil mnogo rodovitnih polj, zasul nekaj vasi, z žario napolnil nekaj dolin in sedaj kaže, da ga je na staiost siecala pamet. Uničevalec Monl Pele Kako je bilo to z Mon Pe-lčjem? V Srednji Ameriki je Antiljsko otočje, med njim; je otok Martinik in na njem. gora Mont Pelč. Maja 1®®® je to gpro Mont Pele, ki je segala v višino nad 1250 metrov, ragnealo. Na njenem vznožju ie ležalo mesto St. Pierre. Mesto je štelo okoli 30.000 prebivalcev. V tem mestu je bila doma Josefina, Napoleonova žena. V Saint Pičrre so živeli ljudje m se gore Mont Releje niso bali. Vedeli so sicer, da je bil to včasih ognjenik in radj so hodili na vrh te gore, od koder je bil božanski pogled) po morju. Na vrhu je bilo staro ognjeniško žekno, ki pa je bilo zamašeno in: se je vanj natekla voda, tako, da je vrh Mont Pele bilo jezero. Kakor je bilo zapisano in so vedeli povedati, je Mont Pele bruhal zadnjikrat leta 1856, potem pa je ugasnil in bil je mir. Toda 1902 se je ponovno zdramil. Iz hriba so jele pihati pare in žvepleni plini. Cez nekaj dni je udrla tudi žareča lava iz hriba, uničila velike nasade sladkornega trsa in mimogrede umorila 24 ljudi, V St. Pierre se je ljudi polotil strah. Toda oblasti so mirile, da ne bo nič hudega, da je* to le navadno bruhanje. Toda Mont Pele se je le stresal in pihal in strah je bil vedno večji. Da bi oblast pomirila ljudi, je prišel sem bivat francoski poglavar otoka in pripeljal s seboj še nekaj znanstvenikov. Ljudje so se za silo potolažili, toda 8. maja se je zgodilo nekaj groznega. Razneslo je goro Mont Pele. Edini človek, ki je ostal živ, je bil morilec, obso j en na dosmrtno ječo Strašen ognjeniški zubelj se je dvignil ao neba, grmielo kot še na zemlji nikoli kamenje, pesek in pepel j jetel po zraku daleč naokoli. 8 maja 10O2 je izginilo mesto St. Pier. re. Qd vseh prebivalcev, poglavarja, znanstvenikov mogotcev, pravičnih in krivičnih, rii ostal nihče. Edino en človek je preživel nesrečo; bil je to črnec Jožef Surtout — morilec. Oblast ga je obsodila na dosmrtno ječo. Sedel je v podzemski celici, brez oken. On edini se je živ rešil iz nesrečnega mesta. Ro dvajsetih letih je mesto St. Pierre ponovno zraslo. Pre-; bivalcev je. bilo le tisoč, kajti porušena, škrbasta gora Mont Pele se še vedno kadi in 1929 je ponovno prav pošteno bruhalo iz nje. Takrat pa ljudlje niso čakali in vse je teklo in bežalo, kamor je vedelo in znalo. 0 pastirju, ki se je kamenjal z ognjenikom V antiljskern otočju je sosed Martinika otok Svetega Vincenca. Istočasno ko je Mont Pele uničil St. Pierre in okolico, je opravljal svojo krvavo rihto na otoku Svetega Vincenca La Soutriere. Življenje je izgubilo res samo okoli dva tisoč ljudi, ker jih več ni bilo. Grozen dim, poln par, pepela, kamenja je uničil vse_ življenje na otoku; kar bi še utegnilo ostati, pa so zažgale in pokrile reke žareče lave. Domačin; karibski Indijanci so že davno prerokovali ta grozni konec, ki ga bo napravil ognjenik, češ da bog uničuje in kaznuje belce za zločine in krivice, ki so jih prizadejali domačemu prebivalstvu. Znano je, da je ta Soutriere bruhal v letu 1812. V starih pisanjih beremo o črnem, pastirju, ki je pasel na otoku svojo čredo. Tako ta pastir pase. si žvižga in poje, pa mu prileti od nekod kamen. Pastir ne bodi len, pograbi kamen in ga zaluča v siner, od koder je kamen priletel; toda kamenja je vedno več. Pastir je najprej mislil, da ga draži tovariš na sosednji paši, potem M je mislil, da ga pač več volarjev obmetava s kamenjem, toda ko se je zavedel, da leti proti njemu večje kamenje, kot bj ga utegnila vreči človeška roka, je zbežal, kar so ga nesle noge. In to še pravi čas, kajti kmalu nato je začela huda pesem ,z žalostnim koncem. KUNAVER ,(Nadaljevanje sledil jalnice — narašča tudi raznovrstnost proizvodov. Nekoliko najnavadnejših artiklov, ki so skoro povsod v prodaji, ilustrira novi padec cen. Medtem ko je sir srednje vrste stal prej 250 do 300 dinarjev, stane danes najboljši le 200 dinarjev. Surovo maslo, katerega je bilo do sedaj zelo težko dobiti in če ga je imela kakšna prodajalnica, so bile pred njo dolge vrste, se lahko zdaj nabavi v prosti prodaji za 500 do 600 dinarjev. Skupno s trgovinami imajo kmetje tudi vednb več suhomesnih proizvodov, pri katerih opazimo nekoliko manjši padec cen in dobimo kg suhega mesa za okrog 300 dinarjev, slanine za 400 in gnjati za 350 dinarjev. Sveže meso pa še vedno ne zadovoljuje potreb. Obvezen odkup svežega mesa je v veljavi še do julija letos; do takrat morajo kmetje oddati državi 40 odstotkov količine, predvidene za letošnje leto. Po mesecu juliju bo prenehal 'veljati tudi ta obvezni odkup. Mast je tudi artikel, ki se lahko dobi po znatno znižani ceni — 380 dinarjev, po njegovi asimilaciji cene se pa tudi ilustrira borba na tržišču. Zadružne trgovine nimajo masti v dovoljni količini, da bi zadovoljile potrebe potrošnikov in jo zato kmetje prodajajo na trgu znatno dražje. Toda že je predvideno novo znižanje cene masti po ti-govinah in jo bodo morali kmetje tudi prodajati po zmernejših cenah. Državna in zadružna skladišča, ki so dosegla prvo znižanje cen, imajo poleg tega, da oskrbujejo potrošnike, cilj, da s količino in kvaliteto svojih proizvodov vplivajo na privatne kmete, takp da ne morejo ti svojevoljno držati visokih cen. Vse skupaj, posamezne kmete, zadružnike in državna posestva je to privedlo v položaj, da žive samo od stvarne koristi svojega dela. Rentabilnost podjetij, ki je vse bolj in bolj predmet proučevanja jugoslovanskih ekonomistov, je tudi tu na trgu prišla do izraza kot bistven moment. Ta ukrep, ki je zdaj vzpodbudil privatne kmete, da prosto proizvajajo in prodajajo ter usmeril državna posestva in zadruge na čim bolj donosno delo, bo gotovo prispeval k povečanju proizvodnje, kar je bil tudi končni cilj. Zadružni sektor, ki brez dvoma tekmuje pod ugodnejšimi pogoji, pa bo postavil privatne kmete pred novo preizkušnjo. Samo takrat mnogo bolj praktično. R. R. gu. Cudho pa se mi zdi to, da tov. Ogrin izmed 13 tisoč sedaj znanih narodnih pesmi ni našel mladim srcem primernejših melodij, ki bi verjetno bolj ogrela srca naših pionirčkov. Pri zboru učiteljišča iz Portoroža bj pričakoval več okusa pri izbiri pesmi. Problem, kaj naj pojemo bi lahko reševala v neki meri tudi podružnica jSHPZ a tem, da bi dajala pevovodjem smernice in napotke. V pionirski skupini se nam je predstavil prvi pionirski zbor iz Šmarij, pod vodstvom pevovodje Hrvatina. Disciplina zbora je bila odlična. Vidi se, kdo zna zainteresirati mladino za petje, in to za lepo petje. Pevovodja Hrvatin je dosegel lep in zavidljiv uspeh. Želeli bi mu, da prenese del tega navdušenja in dobre volje tud; na mešani zbor v Šmarjah. S tem bo dosegel glav no: zanimanje za našo lepo slovensko besedo izraženo v melodiji in bo lahko tako petje vključil med kulturno delo tamkajšnjega prosvetnega društva. Številčno malo večji je bil pionirski zbor gimnazije v Kopru. Tudi ta nam je zapel tri pesmi. Zbor, ki obstaja šele dfva meseca, je v dostojni meri zastopal svoj zavod. Čutiti ca je bilo, da zbor ni vajen nastopati, zato se pri prvi pesmi «Le vkup uboga gmajna* ni popolnoma znašel. Sele kasneje je tov. profesorju Josipu Brečku usipalo poostriti zbranost pionirjev. Zares prisrčno in otroško pa je izzvenela Jobs.tova pesem ((Pionirsko jblo*. Zadnji v tej skupini je bil pionirski zbor Sv. Antona. Otro ci so tu ipgikaizali dovolj dobre volje, saij so se naučili venček narodnih obsegajoč dvanajst pesimi. Pevovodji Ogrinu bi priporočili, naj se posvetuje z odgovornimi faktorji in naj vloži dobro voljo pionirjev v pesmi, ki jih otrokovo srce prej in lažje sprejme. Svetujemo mu tudi. naj p0, možnosti zbor pomnoži. Za to skupino so prišli na vrsto mladinski zbori. Ti so ookazali še večjo zmotljivost Mladinski zbor Pomorsko navtičnega tehnikuma iz Pirana vodi tov. Ivan Rupnik. S svo-':m delom je pokazal, da kljub temu, da petje ni obvezen pred-m-.t na šqli,. privlači mnoge mladince. Ubranost zbora morda na nekaterih mestih Še ni dovršena; vendar je dana osnova za boljš; peVsk; zbor. Z vztrajnim delom in nastopa, njem pa bo zbor kmalu postal vzor tud; mešanim zborom. Pri zboru smo opazili in moramo pohvaliti njegovo izgovarjavo. Vokalizacija pa se mera približati kniižni slovenščini. Drugi je bil zbor gimnazije iz Kopra. Pri mladini, ki prihaja v dobo, ko preneha mutacija, se kot naraven pojav pojavi neke vrste glasno petje. S tem, da mladino usmerjamo v glasno petje, pridobimo v toliko, da ves zbor poje. Nujno pa trpi ’ pri tem medsebojna uravnovešenost glasov. Pro fesor Josip Brečko ie našel plodna tla in dosegel uspeh. Po dveletnem: molku, ki je nastal zaradi pomanjkanja učnih moči je prof. Brečko postavil oba zbora — pionirskega in mladinskega — knepiko na noge. Seme je .padlo v dobro zemljo in rodilo obilen sad. V resnici smemo pričakovati, da bo prihodnje leto ravno koprska gimnazija tista, ki nam bo posredovala našo lepo narodno in umetno pesem. V vrsti mladinskih zborov smo slišali kot zadnjega zbor učiteljišča iiz Pcirtoroža. Ker učiteljišče nima profesorja, ki bi vodil pevski zbor. je priskočil na pomoč tov. profesor Logar, ki na tem zavodu poučuje violino. Temu primerno je bil zbor naštudiran. Intonacija ie bila odlična. Kritizirati pa bi morali preveliko kampanjsko delo. ki se pojavlja pri vseh zborih. Ni dovolj, da ima nekaj ljudi dobro voljo, ampak se mora vsak posameznik zavedati odgovornosti. To se vidi najbolj nazorno na učiteljišču, pri ljudeh, tei bodo že jutri stopili pred našo mladino in j® med drugim poučevali tudi v petju. Pri spoznavanju zborov, pri njihovih nastopih pa je čutiti veliko pomanjkanje znanja naših zborovodij. Zborovodje so več ali manj začetniki. Tu to potrebna nujna izpopolnitev. Z otvoritvijo glasbene šole v Kopru, pri kateri bp v jeseni otvorjen tudi oddelek za zbo-rovodistvo1, bo dan® možnost, da se ta nedtostatefc če n- popravi, pa vsaj omili. Mladina je dabiia pri ocenjevanju sledeče število točk: Mladinski pevski zbor Pomorsko navtičnega tehnikuma ia Pirana si j; priboiil od 50 možnih tačk 42, mladinski zbor iz Kopra 39, mladinski pevski zbor z učiteljišča, ki je nastop Pii nepopoln pa 36. Izmed: pionirskih zborov si je priboril? prvo mesto Šmarje z 42 točkami. Z malenkostno razliko mu sledi pionirski zber gimnazije iz Kqpra s 40. točkami. Za dobro voljo, ki jo je pokazal pionirski zbor edi Sv. Antona pa je komisija predlagala 30 točk. Ocenjevanje nima namena postaviti prvaka, amrak vzbuditi pri mladini voljo za bor-b° za znanje, s katerim: bomo koristili neposredno sebi in po. sredno tudi narodu. GASPARIN ZVONKO V junijski izmeni bo delalo na mladinski progi 23.711 mladincev V prvi polovici junija je prispelo na mladinsko progo Do-boj Banja Luka 16.800 novih mladincev in mladink med njimi 9600 srednješolcev in študentov. V junijsko izmeno je prispelo na progo do 7. junija že 33 novih brigad s 3276 mladinci im mladinkami. V drugi polovici junija bo prispelo še toliko mladine ,da bo delalo v junijski izmeni 23.711 mladih graditeljev. OBČINSKI SVET JE KONČNO ZAČEL RAZPRAVLJATI o reorganizaciji čistilnega podjetja Občinski svet je končno le pričel razpravljati o načrtu reorganizacije mestnega čistilnega podjetja. 2e 1946. leta je bil podan prvi predlog za reorganizacijo odvažanja smeti, •1948. pa drugi. Oba predloga je ZVU odbila kot neustrezna. Vendar je prevažanje smeti po starem načinu postalo vedno bolj negospodarsko in tako nerentabilno ter tako nehigienično, da so končno pričeli pri. pravljati tretji načrt. O tem bo sedaj razpravljal občinski svet. Ne samo odvoz smeti iz hiš temveč tudi odlaganje postaja vedno bolj pereče. Občina je odlagala do sedaj v Zavljah in drugod. Ta prostor pa vedno bolj zasedajo industrijska podjetja. S časom bo postalo odlaganje smeti v Trstu ali bližnji okolici skoraj nemogoče. Ze pred letom dni smo predlagali, da bi občina in podjetje pomislili na bolj racionalen način. Po večjih mestih, zlasti po Nemčiji pa tudi drugod, kjer prav tako ne vedo kam s smetmi, je že precej časa v uporabi sežiganje smeti. Pri tem na najbolj ekonomičen način uničijo smeti, ki so potem uporabne za gnojilo. Pri sežiganju pa se razvija potrebna toplota za pogon parne turbine in ta vrti električni generator. Pri nas v Trstu je tako veliko pomanjkanje električne energije, da bi bil ta način uničevanja smeti zelq, ugoden. Seveda bi njego- Bogastvo narodnih noš ŠvicarslJi del mesta v Casablanci Casablanca mesto v francoskem Maroku, šteje 650.000 pre. bivalcev. Ker je v mestu precejšnja stanovanjska stiska, sta dobila dva švicarska arhitekta Le Locle dovoljenje za izdelavo načrta za 21 stanovanjskih, blokov s pripadajočimi objekti. Novi del mesta, imenovan «Ci-te Suisse Le Locle* bo samostojna mestna četrt z vrtovi, hoteli in trgovinami, s štadionom, kopališčem itd. Graditev nove mestne četrti je prevzelo švicarsko gradbeno podjetje iz Lausanne. Za hitrejši napredek gradenj je podjetje postavilo v Casablanci posebno tovarno Marica Stefane«, članica Državnega ansambla narodnih noš in plesov LR Hrvatske iz Zagreba v posavski narodni noši. nekdele. GradHev^nove ‘čeHtl i Opazno * *>°«9stv1. toplota 25,7 (naj- ' * * »It višja med dnevom 27,2, najnižja 19,4), vlaga 56 odstotkov, r.ebo jasno, veter 4 km, morje skoraj mirno, vidljivost 25 km, toplota morja 22,4. — Za danes predvideva vremenska napoved cel dan toplo, poletno vreme. STRAN 4 :::::::: : iiiiii! sgjjj pilillSi m !; i? i Ji li ■;' ZADNJA POROČILA 15. JUNIJA 1951 : . 'I. JU Mil Saj k P i lili!!! :š pij i !d iiiiiii F imimiiiiiiitMmiiiiiiiiHinmiiiiiiiimi f I ::: :: P> Ul i : ::::: :: i: RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00: Igra slovenski trio; 19.00: Poje basist Friderik Lupša. — Slovenija: 12.00: Edvard Grieg: Lirična suita; Johann Sved-sen; Romanca; Edvard Lalo: Norveška rapsodija; 21.20: Komorne skladbe A. Arenškega. — Trst II.: 19.15: Pestra glasba; 22.32: Operetni odmevi. Trst I.: 12.00: Melodije in romance. „A F F R A Y“ SO NAŠLI Potapljač je mogel prebrati napis na njenem stolpu Potopljena je 79 m globoko - Podmornico bo zelo težko dvigniti LONDON, 14. — Podmornico «Affray», ki se je kot znano potopila 17. aprila s 75 možmi na krovu, so danes našli. To vest je danes javil med razpravljanjem v spodnji zbornici podtajnik admiralitete Gal-lagan. Povedal je, da leži potopljena podmornica 40 pomorskih milj zahodno od točke v višini otoka Wighta, kjer je pričela podmornica pluti pod vodo. Podtajnik admiralitete je še dodal, da bo najbrže podmornico zelo težko dvigniti na površje. Gallagan je še dodal da je nekaj desetin m od> prostora, kjer so našli podmornico globina morja skoraj 200 m, odko. dej bj bilo podmornico nemogoče dvigniti. GaLlagan je se dodal, da «zaenkrat še niso podvzeli nobene -odločitve« glede tega, če bi podmornico dvignili. iz obvestil, ki jih ima ad-miraliteta zaenkrat na razpolaga ni mogoče ugotoviti vzroka te nesreče. Danes zvečer Pa so dali na angleški admiraliteti nova pojasnila. Izjavili so, da leži pod. mornica «Affray» 79 m globoko na točki, ki je oddaljena 16 milj severozahodno od otoka Alderney: na pol poti med severnim delom otoka Guernesey in svetilnikom v Portlandu. Izgubljeno podmornico so našli s pomočjo posebnih ultrazvočnih aparatov tipa «ASDIC». Nato so z angleške vojne ladje «Re-claim«. ki ima posebne priprave za reševanje podmornic, spustili v morje potapljača, ki je mogel prebrati ime podmornice na njenem stolpu. Ladja «Reclaim» bo spustila v morje nove potopljače takoj, ko se bo vreme izboljšalo. Kot znano se ie podmornica potopila na pomorskih vajah. Ko ni bilo od nje nobenega glasu, so pričeli takoj z reševalnimi deli. ki so držala cel svet v napetosti, ali bodo mogli najti izgubljeno podmornico dovolj hitro, da bi mogli rešiti posadko. Kot znano jim to ni uspelo. Pri prvih iskanjih je sodelovalo veliko število ladij, pozneje pa so opravljale to delo samo posebne ladje, opremljene z vsemi potrebnimi aparati. Londona pa poročajo, da je Mac Leanova žena Melinda da nes zjutraj porodila hčerko. Člani njegove družine upajo, da se bo Mac Lean vrnil v domovino, ko bo za to izvedel. Sovjetska agencija «Tass» je danes prvič omenila zadevo glede obeh izgubljenih angleških diplomatov. Poroča, da an. gleški tisk že nekaj dni piše o tem izginotju in navaja Morrisonovo izjavo v spodnji zbornici. Vendar «Tass» tega dogodka ne komentira. To objavo so danes v Londonu sprejeli z živim zanimanjem Omenjajo možnost, da sta sedaj Mac Lean in Burges v satelitskih državah ZSSR in dodajajo, da so jih t-jakaj pripeljali najbrže s silo. neredi u Sudanu zaradi stavne policije KHARTUM, 14. — V Khartu-inu so proglasili obsedno stanje zaradi stavke policajev, kj se vedno bolj širi. Glasnik sudanske uprave, je izjavil, da je sedanji položaj vedno bolj alarmanten. Po prestolnici Sudana krožijo oboroženi vojački oddelki.. Številne trgovine je množica opu-stošila in izropala. Policaji stavkajo tudi v Atbar; oddaljeni približno 300 km od Khartuma. Številni demonstranti so se zbrali v sprevode in so vpili «Smrt imperialistom«. Sudanska uprava je dala nalogo vojaštvu, da aretjra vsakogar, kogar sumi, da je sodeloval pri sedanjih neredih. V Khartumu je prišlo do neredov, ko je policija zahtevala povišanje plač. Zaradi teh zahtev so aretirali 11 sindikalnih predstavnikov policije Vlada je odbila te zahteve in je dala policajem ultimatum, da bodo odpovedali službo vsem, ki se ne bodo javili na delo. Zaenkrat pa je v tem času delalo samo 368 policajev, od- skupnega števila 1.500. Na vladni seji razpravljali o izginul diplomatih LONDON. 14. — Na današnji vladni seji je Morrison poročal angleškim ministrom o uspehih iskanja obeh izgubljenih angleških diplomatov Mac Leana in Burgessa. Celo iz Španije so danes prišle vesti, po katerih naj bi v Barceloni opazili dva tujca, slična izginulima Angležema. Iz Poljske gospodarske težave PARIZ, 14. — Kakor javlja poljska agencija «PAP» je ministrski podpredsednik Hilary Mine izjavil. da se poljsko gospodarstvo bori z velikimi težavami katerih del je pripisal ZDA, ki hočejo ovirati redne trgovinske odnose med evropskimi državami in Poljsko. Preprečujejo izvoz potrebnih izdelkov za poljsko industrijo in njene tehnične naprave. Glede težav, s katerimi se mora poljska vlada boriti v notranjosti države, pa je minister omenil kapitaliste, ki so sovražni režimu, pomanjkanje strokovnjakov in neizkušenost osebja. Te izjave je dal Mine ob priliki otvoritve nove jeklarne v Cestohovi ki jo bodo popolnoma dokončali po treh ali štirih letih in bo na leto izdelala milijon ton jekla. Mac Cloy o tajai trgovini v IVernčiji VVAbHiNGiON. 14. -- Ameriški visoki komisar v Nemčiji John Mc Cloy je danes pričal pred senatno podkomisijo o tihotapstvu strateških surovin v vrednosti 50 milijonov dolarjev na leto iz Zahodne Nemčije v satelitske države ZSSR. Mc Cloy je prišel prav zaradi te razprave v ponedeljek iz Nemčije. Poklicala ga je vlada, ki jo obtožujejo, da je »slabo in nezadostno upravljala v Nemčiji sistem razdelitve izvoznih dovoljenj« in »popolne nesposobnosti« nemških obmejnih straž, ki nadzirajo prevoz blaga. Mc Cloy je izjavil, da se »kljub raznovrstnim kršitvam,« vseeno manjša tihotapstvo strateškega materiala iz Nemčije. Danes znaša ta promet komaj petdesetino predvojnega prometa med Nemčijo in Vzhodno Evropo. Mc Cloy je dodal, da znašg tajna trgovina od 20 do 100 odstotkov uradne trgovine. Zelo težko pa je točno ugotoviti, katera od obeh številk je bližja resničnosti. Ker je meja zelo blizu in so tajni izvoz zakrinkali s pomočjo »tretjih« kupcev, ki jih me sumijo, je težko točno ugotoviti koliko znaša ta tajna trgovino. Mc Cloy je še povedal, da ne more povedati vsega o tej lajni trgovini, ker se zahodne okupacijski* sile v Nemčiji ostro bore proti njej in zato ni dobro, da bi izdal tisto, kar o njei ve. Pozneje se je Mc Cloy sestai s predsednikom Trumanom. Na sestanku je bil prisoten tudi zunanji minister Acheson. Ko je odhaja] iz Bele hiše je izjavil novinarjem, dia je treba vojaške sile v Zahodni Nemčiji povečati, s čimer bo odpravljena krb v Evropi * * • MEDELIN, 14. —_ Prevozno letalo «DC-3» se je zrušilo na neko poslopje v Medelinu. Tri osebe, ki so bile v letalu, so mrtve. TUDI PIOHGJANG V ROKAH SIL OZN Mesto je popolnoma razrušeno - Napredovanje pri Kumhvi - Vesti o aretacijah v Pusanu KOREJSKO BOJIŠČE. 14. — Včeraj zvečer sta dve zavezniški borbeni skupini nenadoma vdrli v Piongjang, severnoko^ rejsko prestolnico. Pri tem svojem pohodu, sta ob velikem presenečenju naleteli le na majhen odpor. Obe bojni skupini so ves čas njunega pohoda ščitila letala in jim pripravljala pot. Proti večeru sta mesto zopet zapustili in se vanj vrnili zopet danes zjutraj z halogo, da pripravita obrambo mesta proti morebitnemu kitajskemu napadu. Z zavzetjem Piongjanga, ki je oddaljen ■ od 38. vzporednika približno 50 km, so sile OZN dobile nadzorstvo nad celotno planoto znanega kitajskega »železnega trikotnika. Ko so sile OZN prodrle v mesto, taro niso našle niti vojakov, niti civilistov. Mesto je razrušeno. Tanki so ob tej priliki uničili približno 20 letal tipa «Jak» na mestnem letališču. Kakor poročajo, se mislijo Kita-jci braniti severno od mesta. Iz gore Chokkum. severno od Sanijanga so namreč opazili številne kitajske oddelke, ko so se spuščali v nižino. Zdi se, da mislijo sedaj Kitajci braniti mesto Kumsong, na cesti Piong-jang-Vonsan. Pred Kumhvo so pa zavezniki zavzeli višine vzhodno od mesta. Jugovzhodno od Kumhve so sile OZN| napredovale za 5 km. Pri tem so imeli največje težave s slabimi cestami. Na obeh straneh cest so našli moderne kamione in tanke «T-34», protiletalsko topništvo in radarske naprave, skladišča topovskih izstrelkov, puške in strojnice. Ves material je bil ruskega izvora, razen seveda trupel, ki so ležala ob teh razbitinah, ki so bila kitajska. Na teh cestah so namreč presenetila zavezniška letala kitajske oddelke pri njih umiku in sejala med njimi smrt z bombami napalm. Na ostalih predelih korejskega bojišča ni bilo posebnih vojaških akcij. Kitajske izvidnice so pri Jončonu napadle zavezniške izvidnice. Prav tako so Kitajci in Severnokorejci še vedno nudili odpor pri Hvačonu. Zlasti težki boji so bili severno od Janguja. Proti večeru pa so sc tam morali Kitajci umakniti. Severno-vzhodno od Inje so Kitajci s protinapadom prisilili neko zavezniško izvidnico, da se je umaknila za 800 m. Zdi se. da imajo Kitajci tudi na tem odseku fronte namen zavirati napredovanje zaveznikov. Iz Pusana pa prihajajo nove vesti o korupciji tamkajšnjih vladnih predstavnikov. Vlada je namreč javila, da so zaprli 9 Častnikov obrambnega ministrstva, ki jih obtožujejo ponarejanja dokumentov in kraje 1.428.000 šterlingov. V krogih, blizu vlade trdijo, da so ti čast-niki ukradli denar, namenjen za hrano 25 000 možem, ki so imeli vojaške vaje v nekem taborišču. WASHINGTON. 14. — ZDA bedo v enem letu izmenjale vseh svojih sedem divizij (6 suhozemskih in 1 mornariško), kar jih imajo na Koreji, razen nekaterih strokovnjakov. Tako bodo imele ZDA na Koreji čez eno leto 140.000 novih vojakov, domovini pa 140.000 preizkušenih vojakov, ki bodo predstavljali glavnino novih oddelkov. Zanimivo pa je, da bodo od avgusta naprej poklicali k vojakom vsak mesec 58.000 mož. Tako bodo imeli prihodnje leto v juliju 3,600.000 mož. ki jih bodo uporabili za naslednje namene: 1. Zamašili, bodo z njimi luknje, ki jih je v ameriških divizijah napravila korejska vojna (približno 12.000 na meseč); 2. Nadomestili bodo 28.000 demobiliziranih vojakov na mesec; 3. Povečali bodo za 20.000 mož število ameriške vojske. V pooblaščenih krogih zatrju-jejo. da bi mogel biti ta načrt I spremenjen, če bi za to dal priliko nov razvoj dogodkov. Ce bi namreč prišlo do premirja, bi lahko umaknili s Koreje večje število čet, če bi pa tamkajšnje vojaške akcije zahtevale večje število čet, bi pa zmanjšali število vojakov, ki jih mislijo poslati v ZDA. Sedanji načrt bi veljal, če bi na Koreji ostalo tako, kot je sedaj. Nesreča v korejskih vodah WASHINGTON. 14. — Na torpednem lovcu «Walke» je prišlo do eksplozije. Zdi se, da je ladja, ki je plula v vodah Vzhodne Koreje, naletela na plavajočo mino. Na torpednem lovcu je bilo 26 mrtvih in sedem ranjenih. Vendar je uspel brez pomoči drugih ladij pri-pluti v neko japonsko pristanišče. Tožba v Wiesbadenu WIESBADEN, 14. — Vdova po bivšem nemškem zunanjem ministru Von Ribbentropu je danes prijavila sodišču tovarno šampanjca Henkell, katere predstavnik je bil Ribbentrop preden je prišel na zunanje ministrstvo. Gospa Ribbentrop, ki izhaja iz družine Henkell trdi,-da inja njen sin po pogodbi iz ieta 1942 pravico sodelovati y upravnem svetu družbe, sedaj ko je postal polnoleten. Družba Henkell pa noče spoštovati te pogodbe »zaradi političnih sprememb«. Položila pa bi odškodnino. Razprava o tej zadevi bo v avgustu. Brezplodna diskusija v Parizu PARIZ, 14. — Današnja sedemdeseta seja namestnikov spet ni prinesla nič novega; trajala je nekaj več kot eno uro. Razgovori se vršijo še vedno okoli vprašanja atlantskega pakta in ameriških oporišč. Davies, ki je danes predsedoval je ugotovil, da se diskusija brez vsakega haska nadaljuje in zaradi tega predlagal odgoditev seje do jutri. Poročila o škodi pri poplavah na Hrvalskem Polja, kjer je voda popolnoma uničila po sevke, bodo posejali s prosom, ajdo in koruzo BEOGRAD, 14. — Med nedavnimi neurji na Hrvatskem je voda poplavila približno 100.000 ha obdelane zemlje. Najbolj je bilo prizadeto Področje pri Bjelovaru, kjer je bilo poplavljenih 75.000 ha. Računajo. da je tam uničeno 30 odst. vseh posevkov. Velika škoda pa je tudi na poplavljenih travnikih. Te podatke, ki so zaenkrat še nepopolni, je danes objavil gospodarski svet LR Hrvatske. Poljedeljski strokovnjaki menijo, da bo mogoče približnona 15000ha zemlje, kjer so bili posevki popolnoma uničeni, posejati proso, ajdo in neko vrsto koruze. Semena za to novo setev so že pripravili, nekaj pa so ga že poslali na poplavljena področja. Hrvatska vlada je podvzela vrsto ukrepov, s katerimi bo mogoče v najkrajšem času zbrati vse podatke na poplavljenih področjih. Prav tako bodo v kratkem na podlagi teh podatkov poslali tja pomoč v denarju, materialu in hrani. Komisije, ki so jih poslali na opustošena področja poročajo, da imajo zaenkrat tam še dovolj živil, ker so jih mogli v glavnem rešiti, še preden so reke prestopile bregove. Vendar bp te hrane kmalu zmanjkalo in bodo morali poslati kmetom nova živila. Za živino pa bodo morali poslati velike količine sena. Volilni sporazum v Grčiji ATENE, 14. — Zdi se, da je po sperazumu med' liberalno in populistično stranko in gibanjem generala Plastirasa o volilnih vprašanjih odstranjena nevanorst vladne krize. Te tri stranke so se sporazumele o novem volilnem sistemu, ki predvideva proporcionalno razdelitev sedežev s posebnimi ugodnostmi za močnejše stranke. Ce bi socialnodemokratski minister Papandreu odstopil, bi predsednik Venizelos lahko rekonstruiral vlado z liberalci, ki uživajo tudi podporo populistov in generala Plas.tirasa. General Frederik, načelnik ameriške vojaške komisijo v Grčiji, se bo v nedeljo odpeljal v Pariz, kamor Sa je poklical genera; Eisenhower. KINO V TRSTU Rossetti. 21.00: «Vrag-varub» Revija W. Osiris. Excelsior. 16.30: «Vratolomna gospodična«, B. Coodwyn, I. Her-vey. Nazionale. 16.00: «Razkošna sodrga«, G. Cooper, M. Dietrich. Arcobaleno. 15.30: «Največja strast« L. Parks, B. Hale. Fenice. 16.30: «Indijanska kri« A. Quinn, K. de Mele. Filodrammatico. 16.00: «Vihar na Indijskem oceanu«, B. Craw-ford, E. Drew. AJabarda. 16.00: «Trije' lopovi«, J. Wyman, J. Carson. Armonia. 15.30: «Skupaj beživa!« G. Grant, G. Rogers, Garibaldi. 15.00: »Mehikanska serenada«, S. Temple, F. Tone. Ideale. 16.00: «Stari morski volk« W. Beery. Impero. 16.00: «Dunajska dekleta« W. Forst, Italia. 16.00: «Jetnik iz Forta Ros-sa», I. Massay. N. Eddy. Kino ob morju. 16.30: «Bog potrebuje ljudi«, P. Fresnay, M. Robinson. Savona. 15.30: «Ognjeno nebo«, G. Pečk, M. Mitchell, Viale. 16.00: «Pariški valček« I. Printemps, P. Fresney. Vittorio Veneto. 16.00: »Lisica« J. Jones, D. Farrar. Azzurro. 16.00: «Junaški lopov«, J. Hall, A. Jergens. Belvedere. 16.30: «Velika pridobitev« J. Mayne, L. Day. Marconi. 16.30: «2ehe ponoči«, T. Birell, W. Henry. Massimo. 16.00: «Tokio Joe«, H. Bogart. Novo Cine. 16.00: «D’Artagnanov -i:- % Bo ostala Triestina v ligi Geslo je: ne izgubiti - Boljša moštva popustljiva proti zadnjim? Kaj bo v nedeljo? To in samo to zanima trenutno nedeljske obiskovalce tekem Triestine. Njim ni mar visoka politika kupovanja in prodajanja igralcev ob spremljavi milijonov, hočejo le nogometa. Prešlo jim je v kri, da zapuste v nedeljo po kosilu družino in se odpravijo na igrišča. V ponedeljkovem poročilu odpravi take junake ena sama besedica: deset tisoč, včasih celo dvajset, kot je bilo prejšnjo nedeljo (a ne začenjajmo za božjo volji obujati spominov na nedeljo, siaba volja se ni še dovolj polegla). V zameno za trud in denar dobijo pravico do preklinjanja sodnikov, burnega navijanja in še to povrhu, da lahko končno povedo kar jim je na srcu, ne da bi jih mil pogled prisilil k tišini: Samo s tem se mora zadovoljiti žal nedeljski gledalec v Trstu, kajti moštvo njegovega srca mu ne da tistega, za kar je pravzaprav začel nedeljski k riž pot: lepe igre. Listajoč po našem listu in komentarjih iger Triestine, ki so včasih bolj mili, kot v drugih dnevnikih, smo samo dvakrat ali trikrat z veseljem napisali, da smo videli igro; pojem, ki mu posebno mlajši včasih že ne vedo pravega pomena. Sedaj se ljudje bojijo, da izgubijo še to malenkost, svetilnik v tegobah. Triestina namreč obeta, da se bo poslovila od sobratov A lige. Kar vidimo kakšno bi bilo razpoloženje, ko bi iz zvočnika po nedeljski tekmi povedali rezultate in potrdili smrtno sodbo. Stanje med zadnjimi na lestvici je tako: Lucchese in Triestina 28 točk, Padova in Genoa 27, Roma pa 26 točk. Nasprotniki zadnjega kola: Lucchese - Como, inter.Genoa, Roma-Milan, Padova-Narpoti in Triestina-N o var a. Z zmago nad Novaro bi Triestina bila na varnem. Ze z devetindvajsetimi točkami je življenje enajstoricam praktično rešeno. Najmanj možnosti ima torej Roma, ki bi lahko upala na kvalifikacijski turnir samo v primeru, da Lucchese in Triestina izgubita, Padova in Ge-noa pa dobita največ eno samo točko. Najprijetnejši položaj, v kolikor lahko govorimo o večjih ali manjših prijetnostih v teh conah, ima Lucchese, ki bo zeio verjetno zmagala proti Comu. Genoa igra v Milanu proti ln-terju. Po vrednosti mu ne bi smela seči niti do roba čevlja, a vemo, da kjer druge stvari ne pomagajo, lahko zaleže sentimentalnost (včasih izražena v številkah) Inter tako ne more j več spremeniti svojega drugega mesta. Zato točka več ali manj.... Tudi Roma bi morala imeti zapečateno usodo proti Milanu. A za njo prav tako velja enak paragraf kot za Genov. Padova in Nctpoli: naša prognoza: 1. Nogometna federacija je sicer svečano proglasila, da bo kaznovala one enajsto ne e. ki bi nastopile v zadnji tekmi z rezervnimi igralci, a kdo bo lahko določil takim stvarem natančne meje. eSlab danr> igralcev še nikoli ni bil kaznovan. Pa Triestina? Včeraj je obzorje bilo temnejše, danes pa se je razjasnilo. Povod zato je dala kazen, ki je zadela Aran-geloviča, enega od nenadomestljivih stebrov novarske taktike, najboljšega soigralca velikega Piole. Nekaj je oporekal sodniku, pa je bil izključen do konca julija. Zadnji trening Tržačanov je bil v sredo, nakar sp se umaknili igralci v oddaljeno furlansko vas, kamor gredo pred vsako važno tekmo, je pa navadno tabu za novinarje in podobne ljudi. V nedeljo bo torej veljalo geslo; Za nobeno ceno se ne sme izgubiti- Kajti pri tem, kar je ostalo od nekdanje Triestine, bi bila zmaga brez botrske pomoči mogoča le z izredno srečo. Kvaliteta današnje Triestine odgovarja namreč slabšemu moštvu druge jugoslovanske lige. Kaj bo v nedeljo? PLAVANJE Jugoslavi j a-A vstri j a: odloženo Plavalni dvoboj med Jugosla. vij0 in Avstrijo, ki bi se moral začeti 17. t. m. na Dunaju je odložen. Rezultati trening-tekem državnih reprezentantov, ki so se pred odhodom na Dunaj zbrali v Ljubljani, so v drugem dr.-e-vu taki: MOŠKI: 200 m prosto: L Sti-petič Mislav 2:18.2; 2. Vidovič 2:22%; 3. Franjkovič 2:25.0; 4. Finci 2:29.0. 200 m prsno: 1. Barbieri 2:50.0; 2. Kučar 2:52.2; 3. Pandur 2:52.7; 4. Trojanovič 2:53.0. 100 m prosto: 1. Mihaj-lov 1:01.2; 2, Skanata 1:01.4; 3. Franjkovič 1:03.4. ZENSKE: 100 m hrbtno: 1. Pelan 1:25.6; 2. Ligorio 1:28.5; 3. Grkinič 1:30.2; 4. Majcen 1:30.4; 5. Vauhnik 1:39.2. 400 m prosto: 1. Loparič 5:49.4; 2. Grkinič 6:09.5; 3. Zupančič 6:24.1; 4. Lavrabčič 6:28.6; 5. Sobotin-čič 6:29.4. * * * Na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu je na vodstvu Jugoslovan Bora Ivkov, ki ie iz treh partij nabral tri točke. * * * DETROIT, 14. — Švedsko no. gometno moštvo A.I.K. je premagalo selekcijo iz Detroita s 6:0 (1:0) Hngležf In stave LONDON, 14. — Iz poročila kraljevske podkomisije za statistiko se vidi, da 44 odstotkov odraslih Angležev stavi na konjskih dirkah, 39 odstotkov državljanov izgublja denar na nogometnih stavah, 4,1 odstotka pa je onih, ki imajo svoje favorite med psi. Vsota nogometnih stav je povprečno 52 milijonov šterlingov letno, pri konjih pa celo 130 do 180 milijonov. Velika večina ljudi, ki stavi je srednjih let in zasluži povprečno 5—10 šterlingov na teder.'. Stave pomenijo za Anglijo velik ekonomski in socialni problem. Cerkev je zaman poskušala nasprotovati in je propadla tudi v težnji po zakonu, ki naj bi omejil to tipično angleško strast. Zlato tele vabi OSLO, 14. — Norveški nogometaš Henry Johanson, ki je nedavno odklonil ponudbo italijanskega Kluba Fioren.tine, ki mu je ponujala 150.000 kron, je danes ponovno sprejel gospoda Casadeia, ki mui je prinesel nove predloge florentinskega društva. Po Johansonu, ponuja Fioren-tina sedaj 180.000 kron. Igralec pa je V resni zadregi; ne ve za kaj bi se odločil. Preden bo pristopit v društvo bo dobro preštudiral pogodbo, predvsem pa številko, ki bi mu jo odvzel davek. (Službena menjava: 7,14 norveške krone je en dolar)-. Davisov pokal Švedska Velika Britanija 2:0 LONDON, 14. — V prvi tekmi tretjega kola teniškega tek- Sved Lennart Bergelin premagal Angleža Paisha z 9:7, 6:1, 6:3. Proti pričakovanjem je tudi drugi singl bil domena Švedske. Mladi Sven Davidssom je porazil v štirih setih britanskega prvaka Tonja Mottrama s 4:6, 7:5, 6:2, 8:6. Jutri pa zares NEW YORK, 14. — Zaradi slabega vremena so še enkrat prenesli za 24 ur boksarski dvo-bo-: med Lee Savoldom- in Joe Louisom. Mach bo jutri zvečer. Da ne bi vreme zopet priredilo neljubega presenečenja, bodo boksali v Madison Square Gar-denu in ne več na prostem v Polo Groundsu. Vzrok za to je še drugi: isti večer je v New Yorku na odprtem- tudi velika tekma v baseballu in po zakonu dve veliki prireditvi na Pro-movanja za Davisov pokal je | stem ne smeta biti istega dne. ftbAikvmlcdec tek&či& (Mnov.. nn sin« G. M. Canale. P. S101**' Radio. 16.00: «Nikoli nisi bila IW: ša», R. Hayworth. Odeon. 16.00: «Pri zlatem konjičku« B. Grable, D. Hoynes Vittoria. 20.30: «Skrivnost Mary Harrisonove. POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45: «Otočje v Pla* menih«. Rojan. 20.45: »Na poti orjakov«. B’. Severo. 20.45: «Mehikanska k*" rida«. Sv. Just. 21.00: «Giocondin nasmešek«. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE T it S T A PETEK 15.6.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob 7.00, 13.30, 19-30. 23.05 — 6.45 Jutranja glasba. 7.W Jutranja glasba. 13.45 Lahka gj3* ba. 14.00 Igra slovenski trio. l’-““ Od včeraj do danes. 14.35 Slov*“| ske pesmi pojo mešani zbori. l«*" Beethoven: Leonora št. 3 uvertd ra. 18.15 Iz znanstvenega sveta. O ljudeh, ki spreminjajo narav« rastlinstva. 18.30 Vedre melodije 19.00 Poje basist Friderik Lupš* 23.10 Glasba za lahko noč. Oddaja v italijanščini: 12.00 Koncert 12.45 Melodija 13.20 Intermezzo. 20.00 Ritmi klavir. 20.15 Sindikalni pregie“-20.30 Razna glasba. 21.00 «LUCd£ la« glasbena komedija. 22.00 Lalr ka glasba. 22.30 Plesna glasba. SLOVENIJA 6.15-7.00 Vesel jutranji spot®? s plošč. 12.00 Edivard Grieg: Lirična suita, Johann Svendsen: R”" m-anca, Edvard Lalo: NorvesM rapsodija. 12.40 Zabavna glaSP„ 13.00 Znani napevi. 14.00 Marj«" Lipovšek: Balada, Peter Stoja'«’' vič: II., III. in IV. stavek izk‘a virskega tria. 14.30 Dr. Lavo Ce, melj: Relativnostna teorija - *.< del. 14.45 Priljubljeni tangi. D.> Zabavna glasba. 15.30-16.00 Pren°a iz Maribora. 18.00 Napevi iz JJ mov. 19.10 Kmečki trio. 19.30 Ze leli ste - poslušajte! 21.00 Ur' France Koblar: Josip Stritar. 21-Z Komorna dela A, Arenškega. 23J L. H. Škerjanc: Koncert za k‘a vir in orkester. TRST II. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Z* vsakega nekaj. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Lisztov portret. I3v” Glasba po željah. 17,30 PH*1}! glasba. 18.00 Glas Amerike. ljj-L Violinski koncert v a molu 18-* Ruska Velika noč. 19.00 Pog0^ s ženo. 19.15 Pestra glasba. 20U Violinski koncert. 20.20 Ljaduj-Kikimora, opus 63, 20.45 Lah«* glasba. 21.00 Mojstri besede - J“ sef Morton. 21.30 Glasba >z letov. 22.00 Beethoven: Simfonij* št. 5. 22.32 Operetni odmevi. 23-0" Glasba za orgle. 23.35 Polnočna glasba. TRST I. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 Gl**" ba in pesmi iz filmov, 12.00 Melodije in romance. 12,20 Opern* glasba. 13.25 Tu in tam po svet^u- 14.10 Oktet jazz. 14.30 Melodičen orkester. 17.30 Spored BBC. l»-uu Godba na pihala. 18.25 Komorn3 glasba. 19.00 Glas iz Amerik®: 20.15 Aktualnosti. 20.33 Dunajsk' simfonični orkester. 22.15 Ritmi m pesmi. 23.20 Plesna glasba. Ob 15. obletnici velikih uspehov poklanja tvrdka “LlQUlGAS„d.d. brezplačno 100.000 novim naročnikom prvo posodo z 10 kg. vsebine. Za informacije obrnite se na tvrdko TRST - Ul. M. D Azeglio, 12 in na njene razprodajalce v Trstu in na Goriškem. I JaM-Hu* UAlaf j III. DEL 181. PBEVKDEL B U ti F. itus T It I K A L 1» K. IR, FRAK URADA« It O H E It T HI, A V A T V »Gospod frajtar, ko vas takole gledam, se vselej spomnim na nekega frajtar ja Bozbo, ki je služil v Trldentu. Ko so ga Imenovali za frajtarja, se je začel že prvi dan debeliti. Začel mu je otekati obraz in trebuh se mu je tako napel, da so mu bile že drugi dan erarne hlače preozke. In kar je bilo najhujše, ušesa so mu začela rasti v dolžino. Dali so ga torej v bolnico; polkovni zdravnik je povedal, da se to dogaja pri vseh fraj-tarjlh. Spočetka se napihnejo, pri nekaterem to kmalu mine, ampak toie je hud primer; ta mož bi utegnil počiti, ker mu gre to od zvezdice na vratu do popka. Da bi ga rešili, so mu morali zvezdico odrezati, In on je spet shujšal.« Odslej si je Svejk zaman prizadeval, da bi mogel prijateljsko govoriti s frajtarjem. Frajtar je na vse molčal, Svejk pa je nadaljeval; .»Tako se mi zdi, gospod frajtar, da vas je morala zadeti kaka nesreča, ker ste zgubili dar govora. Poznal sem mnogo žalostnih frajtarjev, ampak takšnega kupčka nesreče, kakor so oni, gospod frajtar — odpustite in ne zamerite! — še nisem videl. Zaupajo naj mi, kaj jih trapi, in morda jim bom svetoval, zakaj vojak, ki ga vodijo z eskorto, ima zmerom več Izkušenj kakor tisti, ki ga stražijo. Ali pa vedo kaj, gospod* frajtar, da nam bo pot krajša, nam naj nekaj pripovedujejo, morda o tem, kako je pri njih doma, ali so tam ribniki ali morebiti kaka grajska razvalina in kaj se o nji govori?« «Tega ml je že dovolj«, je zavpil frajtar. ♦To so srečen človek, gospod frajtar«, je dejal Svejk, »nekateremu človeku ni nikoli dovolj.« Frajtar se je zagrnil v popoln molk, ko je bil izgovoril svojo poslednjo besedo; »Pri brigadi tl bodo že pokazali, jaz pa se s teboj ne bom ukvarjal.« V eskortl je bilo sploh zelo malo zabave. Madžar je govoril z Nemcem na poseben način, ker je znal iz nemščine samo: «Jawohl»* In «was?»** — Kadar mu je Nemec kaj razlagal, je Madžar kimal: »Jawohl», in kadar je Nemec uhiolknll, je rekel Madžar; »Was?» ln Nemec je začel znova. Poljak iz eskorte se je aristokratsko držal, za nikogar se ni menil ln se je sam zase zabaval s tem, da je smrkal na tla, uporabljajoč za to zelo spretno palec desne roke, potem pa je tisto na tleh razmazoval s puškinim kopitom, zasvlnjeno kopito pa brisal v hlače ln pri tem venomer mrmral: «Sveta devica!« «Ti tega preveč ne znaš«, mu je rekel Svejk. »V Bojišču je prebival v kletnem stanovanju pometač Mahaček, ta se je useknil na okno in je to tako izurjeno razmazal, da je lz tega nastala slika, kako Llbuša prerokuje slavo Prage. Za vsako tako sliko je dobil od žene takšno državno štipendijo, da je imel 1 • Da. •* Kaj? gobec ves zabuhel, vendar on ni prenehal in se je v tem čedalje bolj izpopolnjeval. To je bila tudi edina njegova zabava.« Poljak mu ni odgovoril in na konec je vsa eskorta tako molčala, ko da gre na pogreb in premišlja s pieteto o pokojniku Tako so se bližali štabu brigade v Wojaliczi. • * * Ko so Svejka pripeljali na brigado ter šli na povelje služ. bujočega častnika z njim k polkovniku Gerbichu, je sedel pri njem v pisarni poročnik Dub. Medtem je bil poročnik Dub doživel zopet eno pustolovščino. Za Felsztynom je sarečala enajsta stotnija transport konj. Po. ročnik Dub pravzaprav sam ni vedel, kako se je zgodilo, da je hotel pokazati nadporočniku Lukašu svojo umetnost v jahanju in kako je skočil na konja, ki je z njim izginil v dolino k potoku, Kjer so pozneje našli poročnika Duba zasajenega v majhnem močvirju, tako da bi ga menda niti najbolj spreten vrtnar ne znal tako vsaditi. Ko so ga ven potegnili, ni poročnik Dub nič tožil, samo tiho je stokal, kakor da bi umiral. Pripeljali so ga k štabu in položili v majhnem lazaretu. V nekaj dneh je toliko okreval, da je zdravnik rekel, da mu bodo še dvakrat ali trikrat namazali hrbet in trebuh z jodovo tinkturo, potem pa spet lahko odide za svbjim oddelkom. Zdaj je torej sedel pri polkovniku Gerbichu in se z njim razgovarjal o najrazličnejših boleznih. Ko je zagledal Svejka, je glasno zaklical: «Torej te že spet imamo!« Zavoljo popolnosti moramo še pripomniti, da je poročnik Dub pri svoji pustolovščini utrpel majhen pretres možganov; zato se ne smemo čuditi, da je stopil tik pred Svejka ter v verzih klical boga na pomoč k borbi s Svejkom: «Oče, glej. kličem te; topovi prah in dim krog mene dvigajo, ognje11® strele grozeče švigajo, Oče, tebe, ki bitke ravnaš, kličem 10 prosim, Oče naš, spremljaj me v boj s temle lumpom... &e si bil tako dolgo, nepridiprav? Kakšno uniformo imaš na seb1?* Pripomniti moramo tudi, da je imel polkovnik v svoj* pisarni vse zelo demokratično urejeno, kadar ga ni mučil protilV Izmenjavale so se pri njem vse mogoče šaržg in poslušale hi® gove nazore o oteklem palcu. Tudi zdaj, ko je prišel Svejk. s° se zbrale v polkovnikovi pisarni razne sarže in čakale kaj medtem ko je polkovnik študiral dopis, ki ga je na štab brig3® naslovil in seveda tudi sestavil major iz Premišla. Poročnik Dub pa je nadaljeval svoj razgovor s Svejk0®1’ ♦Ti me še ne poznaš, toda ko me spoznaš, boš od strahu crkn11-Polkovnika je majorjev dopis kaj malo poučil, ker k3 * major narekoval še pod vplivom majčkene zastrupitve alkoholom. Polkovnik Gerbich pa je bil vzlic temu dobre volje. ^ ga včeraj in danes palec ni prav nič bolel. . ♦Torej, kaj ste pravzaprav zagrešili?« j€ tako prij3^& vprašal Svejka, da je poročnika Duba kar pri srcu zbodi o ga prisililo, da je namesto Svejka sam odgovoril: ♦Tale mož, gospod polkovnik«, je predstavljal Svejka, iSg dela bedaka, da bi s svojim idiotstvom zakrival svoje lopovSčl® Ne poznam sicer vsebine dopisa, ki Je prišel z njim, pa ven3,^ domnevam, da je tale nepridiprav zopet nekaj zagrešil, v večjem merilu. Ce dovolite, gospod polkovnik, da se seznaILg, z vsebino dopisa, bi vam mogel dati eventualno neke direkti kako je treba z njim ravnati.« (Nadaljevanje sle<$7 UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon ite-v. »3-808 ln 94-638. — Rojtni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60. finančno-uoravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, (Jl. S. Pelllco 1-1!., Tel 11-32 Koper, Ul. Battlstl 301a-I. Tei 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3. mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din- * Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlsl