PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 245 (13.476) Trst, torek, 24. oktobra 1989 Volilni poraz Liste Frausin L občinskem svetu le dva Slovenca NA 5. STRANI V Benetkah se je začel vsedržavni kongres sindikalne organizacije UIL Benvenuto pozitivno ocenil dejavnost sedanje vlade BENETKE — Usposobiti italijansko državo, da bo kos nalogam, ki jih nalagajo nove potrebe in novi časi. Skratka, ves mehanizem je treba tako naoljiti, da bo brezhibno stekel. To je osnovni poziv, ki prihaja iz Benetk, kjer se je včeraj začel deseti vsedržavni kongres sindikata UIL. Več kot tisoč delegatom je včeraj v tem tonu spregovoril glavni tajnik Giorgio Benvenuto, ki je svoje dolgo in razčlenjeno poročilo osredotočil na značilnem protislovju Italije, to je države, ki sloni po eni strani na temeljih industrijskega gospodarstva in se ponaša z življenjskimi modeli bogate družine, po drugi strani pa sloni v socialnem pogledu na družbenih strukturah in uslugah, ki so značilne za države v razvoju, ne pa industrializirano državo, ki se ponaša s petim mestom na lestvici najbogatejših držav. To protislovje je treba premagati, pravi Benvenuto, in v ta cilj bo vložil vse svoje sile »sindikat državljanov«, kot se je samega sebe imenoval na zadnjem kongresu pred štirimi leti v Firencah. Ob tem pa je Benvenuto takoj dodal, da to strategijo premagovanja protislovja hudo ovira dejstvo, da politični sistem životari v zaskrbljujočem položaju nekakšne ohromelosti. Kako premostiti te težave? Prav sindikat lahko odigra v tem pogledu pomembno vlogo spodbujevalca, vendar le pod pogojem, da bo nastopal združeno in enotno. Po tem pozivu k še večji enotnosti v sindikalnih vrstah je Benvenuto analiziral usmerjenost sedanje vlade ter jo ocenil dokaj dobrohotno, medtem ko je bil do prejšnje De Mitove vlade dokaj kritičen. Dodal je, da bo treba vlado spodbujati k še večji skrbi, zlasti na področju zdravstva, davčne pravičnosti in učinkovitosti v javnem sektorju. Poseben izziv za vse pa predstavlja problematika Juga države. V vseh teh pogledih mora sindikat opraviti kakovostni preskok. Postati mora dejanski sogovornik vlade in vseh drugih sil, ki soodločajo o usodi države. Benvenutovo poročilo, ki je imelo večjo politično kot sindikalno težo (čeprav je izrekel nekaj konkretnih sindikalnih predlogov za korenite re- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Giorgio Benvenuto med uvodnim posegom (Telefoto AP) CJle Madžarov ob proglasitvi Madžarske republike je ePopisno (Telefoto AP) Oktobra letna rast cen zopet dobila zalet RIM — Po podatkih občinskih statističnih uradov v posameznih večjih vzorčnih mestih se je inflacija v Italiji oktobra spet zvišala. Tako lahko sklepamo, da bodo cene na drobno ta mesec v poprečju za odstotek višje, kot so bile septembra, s tem pa se bo tudi letna inflacijska stopnja dvignila s 6,6 odstotka, kolikor je znašala septembra, na 6,8 odstotka. Oktober je že po tradiciji za cene precej »vroč« mesec, tokrat pa so na cene vplivali še nekateri ukrepi vladne gospodarske politike, ki zadevajo električno energijo in bencin. Ce pogledamo stanje v posameznih mestih, so cene oktobra najbolj narasle v Turinu ( + 1,3%), najmanj pa v Trstu, kjer so bile le za 0,7% višje kot septembra. Tudi letna inflacijska stopnja je povsod, razen v Trstu in Palermu, višja kot prejšnji mesec in je najvišja v Genovi, kjer so se cene v letu dni dvignile za 8,5 odstotka, najnižja pa v Palermu, kjer je letna rast cen 5,6 odstotna. Oktobrska rast cen, če jo bo v enaki meri potrdil tudi Istat, pa bo imela svoj vpliv tudi na dohodke odvisnih delavcev. Ti bodo z novembrsko plačo prejeli, za del ki je enak za vse delavce, približno 23 tisoč lir več zaradi povečanja draginjskega dodatka. Dokončni program ZKS bodo predstavili na seji centralnega komiteja Kongres Zveze Komunistov Slovenije bo v znamenju zbližanja z Evropo BOGO SAMSA LJUBLJANA — Zveza komunistov Slovenije bo na bližnjem kongresu nastopila v popolnoma novi podobi. »Studio marketing« je izdelal grafično podobo kongresa: na modrem ozadju je rumena zvezda, bel napis »Evropa zdaj!« je podčrtan z zeleno. Naziv »Zveza komunistov Slovenije« je izpopolnjen z »Zveza družbene preosnove«. Na nekaterih propagandnih prospektih pa je še napis »Z Jugoslavijo k Evropi«. O tej novi zunanji podobi, predvsem pa o globoki programski preosnovi, je bilo včeraj veliko povedanega na izredno obiskani tiskovni konferenci, na kateri so predsednik Milan Kučan, predsednik redakcijske komisije Ciril Ribičič in člani komisije pojasnjevali in zagovarjali nov program Zveze komunistov Slovenije. Odgovarjali so kot dobro uglašen zbor. To so povečini mladi, toda izredno izobraženi strokovnjaki, ki so programska načela pripravljali dobro leto ob sodelovanju številnih osebnosti tudi zunaj komunističnega sveta. Program komunizma, marksizma, realnega socializma, demokratičnega centra- lizma, revolucije in podobnega sploh ne omenja več. Prav tako ni nič takega v grafični podobi, med simboli, slogani in barvami prihodnjega kongresa. Seveda so simboli še v razpravi, zunanja podoba bo veljala samo za kongres, o njej bodo zdaj govorili člani, nato bo razpravljal kongres, odločalo pa se bo po njem. Predsednik Milan Kučan je v uvodu poudaril, da bodo program predstavili na seji centralnega komiteja, nato pa širši javnosti, da se v njem prepozna. To sta kontinuiteta in novost z ambicijo nove legitimitete na volitvah. Predsednik programske komisije Ciril Ribičič pa je med drugim dejal: »Namesto boja proti meščanski desnici, proti kontrarevoluciji, separatizmu, ponujamo partijski in širši javnosti pozitiven program družbenih reform 'Za evropsko kakovost življenja!". Gre za usmeritev, ki je obenem izziv in upanje za celo Jugoslavijo, čeprav to spoznanje preje dozoreva v Sloveniji. Povsem razumljivo, kajti tukaj na mejah z gospodarsko uspešnima Italijo in Avstrijo in pogumno se prenavljajočo Madžarsko, bolj jasno vidi- mo in bolj razločno spoznavamo, da je nujno popolno in dokončno slovo realnemu socializmu. Namesto ljudske demokracije smo že na konferenci ponudili zamisel demokracije za socializem po meri človeka. Odločitev "Za Evropo zdaj!" je korak dalje, korak, s katerim se odpovedujemo internim jugoslovanskim merilom uspešnosti, ki s teorijami o izkoriščanju in privilegijih prikrivajo dejstvo, da tudi Slovenija vse hitreje zaostaja za sosednjimi in drugimi uspešno se razvijajočimi državami. Terjati "Evropo tukaj in takoj!" pomeni uveljaviti dovolj zahtevno merilo, ki je obenem razpoznavno in privlačno, torej spodbudno, pa tudi dovolj oddaljeno, da je glede na globino aktualne krize skoraj utopično, glede na realne možnosti in potenciale, pa vendarle uresničljivo. Takšen zahteven cilj je toliko pomembnejši v razmerah, ko se začeti demokratični procesi nikakor nočejo odraziti v otipljivem dvigu standarda ljudi, v dosežkih, ki bi pomenili začetno fazo graditve duhovno in materialno bogatejšega socializma. 'Za Evropo pri nas doma!" se zavzemamo tudi zato, da ne bi zgledalo, kot da se mora- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vršilec dolžnosti predsednika Sziiros je slovesno zaključil obdobje Madžarske ljudske republike Proglasili Madžarsko republiko ki ima od včeraj tudi novo ustavo Glavna parola obnovljene države je »demokratizacija«, Madžari pa že trkajo na vrata ES V novo dobo na dan triintridesete obletnice protisovjetskega upora, ki ga je 1956. leta vodil Nagy BUDIMPEŠTA — »To je pričetek nove dobe.« S temi besedami je včeraj opoldan predsednik madžarskega parlamenta in vršilec dolžnosti predsednika republike Matyas Sziiros proglasil rojstvo Madžarske republike. Na dan triintridesete obletnice madžarskega upora iz leta 1956 je država s pogumno odločitvijo odprla vrata demokratizaciji in zbrisala s svojega uradnega naziva besedo »ljudska«. Ko je Sziiros stopil na balkon palače na Trgu Kossuth, kjer ima madžarski parlament svoj sedež, je bilo na trgu na tisoče ljudi, ki so z navdušenim ploskanjem spremljali formulo, s katero je vršilec dolžnosti predsenika, proglasil rojstvo nove države. Z istega balkona je 23. oktobra 1956 nagovarjal množico ministrski predsednik Imre Nagy, ki so ga sovjetske oblasti nato obsodile na smrt zaradi veleizdajstva. Nagy je vodil protisovjetski upor, ki je po mnenju sedanjega ministrskega predsednika Miklosa Nemetha, predstavil velik uspeh za madžarsko ljudstvo, saj je preprečil nevarnost »stalinistične restavracije«. Včerajšnji dan so proglasili za državni spominski dan, uradno pa to ni še državni praznik. Včeraj je vsekakor stopila uradno v veljavo tudi nova madžarska ustava. Sziiros je omenil, da je to »nastanek svobodne in demokratične države«. Dejal je tudi, da bodo morali na Madžarskem »raziskati preteklost, prepoznati napake, a imeti pogled uprt v bodočnost«. »Ostali bomo zvesti novi politični poti, na katero smo stopili pred kratkim,« je dejal Sziiros, »Madžari pa bodo lahko izrazili svoja politična stališča na prvih demokratičnih volitvah, ki bodo 1990. leta.« Prav v imenu boljše bodočnosti so si Madžari zadeli tudi zahtevno nalogo, da uvedejo nekaj temeljnih ustavnih sprememb. V novi ustavi so zaobjeti tudi nov volilni zakon in nov zakon o političnih strankah ter zakon o razpustu komunističnih polvojaških enot. Sziiros je z balkona dejal množici, da si nova država želi ohraniti dobrososedske odnose s »pomembnim sosedom«, namig na Sovjetsko zvezo pa je izvil iz množice glasno žvižganje. Ploskanje se je spet pojavilo, ko je vršilec dolžnosti predsednika omenil željo po večjem sodelovanju z ZDA, ostalimi državami donavskega območja in državam članicam ES, h kateri bi rada pristopila tudi Madžarska republika. Med prvimi reakcijami na proglasitev nove države naj zabeležimo izjavo italijanskega zunanjega ministra De Michelisa, ki je dejal, da je »Madžarska naredila nekaj, kar je zdaleč pomembnejše od spremembe imena«. Povsem nasprotnega mnenja je glasilo KP Češkoslovaške. Po pisanju Pravde iz Bratislave so v Budimpešti izvedli parlamentarni državni udar. Slovaški dnevnik je kritiziral tudi spremembo imena Delavske socialistične stranke madžarske v Madžarsko socialistično stranko. Danes stopi v veljavo novi kazenski postopnik RIM — Z današnjim dnem bo začel veljati novi zakonik o kazenskem postopku. To pomeni, da se bodo vse sodne preiskave in sodne obravnave korenito in temeljito spremenile. Sodniki, tožilci, branilci, sodna policija, priče, skratka, vsi, ki bodo imeli opravka s sodnimi zadevami, se bodo znašli pred povsem novo stvarnostjo, v kateri se prav gotovo ne bo lahko znajti. Poleg težav strogo tehničnega značaja, se bo italijanski sodni aparat znašel tudi pred drugimi težavami. Po splošnem mnenju sodišča niso pripravljena na ta pomemben zgodovinski preskok. Vsepovsod manjkajo dvorane za sodne obravnave, manjka sodno osebje in manjkajo razna tehnična sredstva, ki so po novih pravilih kazenskega postopka neobhodno potrebna. V tem pogledu je bilo veliko zamud, ki jih ne bo enostavno nadoknaditi. Nova pravila pa zaenkrat ne bodo še veljala za vse. Preiskave in procesi, ki se še niso zaključili, bodo še potekali po starem postopku. Katere pa so glavne novosti? Predvsem se bo radikalno spremenil lik pretorja. Pretorji ne bodo mogli več imeti dvojne naloge: lahko bodo ali sodniki, ali pa tožilci. Sodna policija ne bo smela odslej zavlačevati preiskav v nedogled. Vest o kazenskem dejanju bo dolžna posredovati v teku 48 ur. Tudi rok sodne preiskave se bo bistveno skrajšal. Zaključiti jo bo treba v šestih mesecih. V izjemnih primerih bo mogoče zaprositi za poda.jšek, vendar v nobenem primeru preiskovalni del nekega kazenskega postopka ne bo smel preseči 18 mesecev. Med zanimivimi novostmi naj omenimo večjo moč tožilstva; tako bodo na primer dokazi, zbrani na magnetofonu, veljali kot bremenilno gradivo. Novost, o kateri se je v prejšnjih mesecih največ razpravljalo, pa zadeva figuro branilca. Proces se bo v vsakem primeru končal ali z oprostitvijo, ali pa z obsodbo, izginila bo namreč oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. DUŠAN KALC Zaključeno dvodnevno zasedanje centralnega komiteja jugoslovanske partije Komunisti v armadi podpirajo politični pluralizem v Jugoslaviji, ne strankarskega BEOGRAD — V soboto popoldne se je končalo zasedanje zveznega centralnega komiteja, ki je razpravljal dva dni in odobril osnutka dveh resolucij: o gospodarski in o politični reformi. In prišlo je do nepričakovanega in izredno odmevnega posega admirala Staneta Broveta, ki je med drugim dejal: »Smo za celovite in korenite reforme, ki bodo pripeljale do družbe, utemeljene na tržnem gospodarstvu, demokraciji, pravni državi in sodobnem federalizmu. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da gre za reforme, ne pa za opuščanje socializma. Torej - ne zavzemamo se za socialistično družbeno ureditev samo v sedanjem trenutku. Prepričani smo, da je tako opredeljena velika večina delovnih ljudi in držav- ljanov, ne samo članov Zveze komunistov Jugoslavije. Predlagam, da se predlog platforme strežno dopolni, da zaščita človeka in državljanskih pravic ter zaščita druž- bene ureditve in ekonomskih odnosov, za katere se družba odloči, ne bi bila samo enosmerna. Zavzemamo se za enakopravnost narodov in narodnosti in federativno družbeno ureditev. Ustava SFRJ mora še natančneje opredeliti Jugoslavijo kot enkratno federativno skupnost na izvirnih načelih Avnoja. Morala bi biti najvišji politični in pravni akt, iz katerega naj bi izhajale in s katerim bi morale biti usklajene ustave republik, ne pa obratno. Smo za samoupravljanje, vendar tudi za enakopravno pojmovanje vseh oblik lastnine v smislu pogojev gospodarjenja. Skupščine na vseh ravneh bi morali spremeniti v enodomna telesa. To velja za vse skupščine, razen za skupščino SFRJ, ki bi še naprej morala imeti dva zbora, in sicer zbor državljanov in zbor federalnih enot. Ta bi odločal samo o vprašanjih, določenih z ustavo, ki so posebnega pomena za vse narode in narodnosti oziroma republike in pokrajin. Vsa druga vprašanja bi bila v pristojnosti zbora državljanov, v katerem bi bili delegati, izbrani po načelu proporcionalne zastopanosti vseh državljanov, posebna korekcija pri tem pa naj bi zagotovila potrebno zastopanost vsake republike v tem zboru. Skupščine bi morale biti realen izraz političnega, ne pa tudi večstrankarskega pluralizma. Komunisti v JLA ne vidijo nikakršne zakonite soodvisnosti med pluralizmom lastninskih od- V ponedeljek začetek procesa proti Vllasiju BEOGRAD — Odvetniki Azema Vllasija in drugih obtožencev so prejeli uradni poziv za pričetek sodnega postopka, ki bo v ponedeljek, 30. oktobra, ob 10. uri v sodni dvorani v Titovi Mitroviči. Poziv je seveda uraden akt in se bo torej v ponedeljek sodni proces začel. Ni pa še znano, kako bo s časnikarji, saj je dvorana majhna. V njej je prostora za največ trideset časnikarjev, drugi pa bodo menda spremljali proces iz sosednje sobe po monitorjih. Zanimanje za sodni proces stalinističnega tipa je med časnikarji in drugimi zainteresiranimi osebnostmi izredno. Neuradno se je zvedelo, da bodo ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Norveška poslale svoje diplomatske opazovalce, da bo navzoča organizacija Amnesty International in seveda ne bo manjkalo množice domačih in tujih časnikarjev. Albanski izseljenci so v teh dneh priredili na Dunaju množično zborovanje in protest proti kršenju človekovih pravic na Kosovu. V Ljubljani je v nedeljo dopoldne manifestirala skupina okrog 70 Albancev, ki so se zbrali iz vse Slovenije. (B. S.) Proces »Fiat« bo v Turinu TURIN — Proces proti nekaterim voditeljem torinskega Fiata zaradi domnevnih kršitev na področju varstva pri delu v tem avtomobilskem velikanu bo potekal v Turinu. To je včeraj sklenila prva kazenska sekcija turinskega porotnega sodišča, ki je pod vodstvom sodnika Corrada Car-nevaleja na ta način zavrnila zahtevo državnega pravdnika pri prizivnem sodišču v piemontski prestolnici Silvia Pieri-ja, ki je zahteval, da naj bi zaradi domnevne nevarnosti za ogrožanje javnega reda ta proces potekal v drugem mestu. V zvezi s tem procesom velja povedati, da je turinski pretor začel preiskavo že marca lani, po končani preiskavi pa naj bi pretor Guariniello sodil pooblaščenemu Fiatovemu upravitelju Cesaru Romitiju in odgovornim za zunanje stike v v avtomobilskem sektorju in pri Ivecu zaradi domnevnega protisindikalnega obnašanja. Ena od pravnih zastopnic civilne stranke v turinskem procesu, odvetnica Bianca Guidetti Serra, je izjavila, da je včerajšnja odločitev porotnega sodišča edina logična, zdaj pa bi moral pretor Guariniello po njenem mnenju takoj določiti datum za proces ali pa se odločiti, da procesa ne bo vodil sam in ga naj bi torej prepustil drugemu pretorju. Pretor Guariniello, ki še ni dobil razsodbe porotnega sodišča, v zvezi s tem ni hotel dati nobene izjave. Njegovi privrženci mu bodo v Veliki Kladuši priredili veličasten sprejem Tudi Fikret Abdič se bo lahko branil s prostosti BIHAČ — Senat višjega sodišča v Bihaču je včeraj sprejel sklep o ukinitvi pripora za Fikreta Abdiča, prvoobtoženega v menični aferi »Agrokomerc«. To pomeni, da se bo Abdič naposled le pridružil ostalim sotovarišem v omenjeni aferi, ki so se že tudi do zdaj smeli braniti s prostosti. Tanjug je že prejšnji teden napovedal, da se bodo vrata zapora odprla tudi za Abdiča, vendar je dan zatem bihaško sodišče to novico odločno demantiralo. Kljub temu je vest »obvisela v zraku« in je včerajšnjo odločitev pred poslopjem sodišča že od zgodnjih jutranjih ur čakalo kakih 3000 ljudi, predvsem iz Cazina in Velike Kladuše. Sodišče je Abdiča lahko izpustilo, ker je javni tožilec odstopil od 139. člena zakonika v obtožnici (kontrarevolucionarno delovanje), ki grozi celo s smrtno kaznijo. Omilil je tudi obtožnice zoper nekatere druge akterje Agrokomerčeve afere. Zastopnik tožilstva sicer ni bil za to, da bi Abdiča izpustili iz zapora, ker bi po njegovem mnenju tak dogodek lahko vznemiril širši krog ljudi, vendar je tokrat sodišče upoštevalo argumente obrambe. Abdič je tudi včeraj ponovil trditev, da je celoten proces montiran ter zahteval obnovo preiskave ter odložitev sojenja za pol leta. Glede vznemirjenosti občinstva je imel, kot kaže, tožilec vsaj v nekem smislu prav, saj se je že včeraj popoldne začela proti Veliki Kladuši valiti pravcata množica avtomobilov, avtobusov in pešcev, ker so se Abdičevi »verniki« odločili, da mu priredijo veličasten sprejem, dostojen »kralja cazinske krajine«... (dd) nosov in večstrankarskim sistemonr Menijo, da je to le skonstruirana teza. Večstrankarska organiziranost druž-be bi vsilila revizijo koncepta splošne ljudske obrambe oziroma njegovo odpravo, povzročila pa bi tudi popolno spremembo narave in vloge Jugoslovanske ljudske armade kot ljudske armade in oboroženih sil vseh naših narodov in narodnosti. To bi pomenilo depolitizacijo oboroženih sil in nastanek profesionalne plačane vojske, k1 bi izpolnjevala ukaze vsake stranke na oblasti. V zvezi s tem naj pripomnim' da sam ne poznam primera "depolih" zacija države", ki nam jo je tovariš Račan v uvodnem govoru priporočal kot nadaljnjo orientacijo. Armadna organizacija zveze komunistov podpira stališče iz predlog3 platforme, da je treba proučiti možnost neposrednega izrekanja o najvažnejših družbenih in političnih vprašanjih z referendumom - pri tem je mišljen tudi vsejugoslovanski referendum o ustavi SFRJ kot najvišjem in najpomembnejšem političnem in pravnem aktu, če bi v procesu sprejemanja te ustave prišlo do blokade.« Delov komentator Danilo Slivnik objavlja v isti številki komentar z naslovom »Iz kasarn na čistino«, v katerem pravi, da se je šele z Brovetovim nastopom v resnici pričela partijska razprava o pluralizmu in da se je zdaj najvišji vojaški vrh zavestno postavil na odprto politično prizorišče z jasnimi političnimi ambicijami. Vsebina teh predlogov je formaln0 nekje v sredini med Miloševičevim1 skrajno boljševiškimi in hrvaško-sl°" venskimi reformističnimi, v resnici Pa so veliko bolj staro partijski, s centralizirano državo in podobnimi stvarm1 in predvsem brez političnega pluralizma oziroma proti pluralizmu, ki dopušča ustanovitev več strank. To je seveda pomembna novosti čeprav je treba tudi reči, da je bil® pred dobrim letom omenjanje plura" lizma velik smrtni greh, a zdaj je tak® oznaka že splošno sprejeta. Isto veli® tudi za federalni ustroj jugoslovansko družbe, v kateri hoče armada očitn® imeti tudi politično močno vlogo. ”r tem pa je značilno, da je Brovet nap8] del Račana, ki je eden izmed dveh realnih kandidatov za novega predsednika ZK Hrvaške in v tej partiji une° najbolj odprtimi. Včeraj je zasedal centralni komu srbske partije in odobril predloge n°' vega statuta. Seveda vztraja pri de] mokratičnem centralizmu in so mani šine lahko pod obtožbo sektaštv8 Predvsem pa so do kraja omejili j ukinili avtonomijo obeh pokrajin 1 pokrajinski komiteji imajo po noveu. tudi formalno enako vlogo kot v . drugi. Vse to pa se po protibirokrats*^ revoluciji že na veliko uveljavlja praksi. Na seji je bil navzoč predse nik predsedstva SR Srbije Sloboda Miloševič, ker zanj očitno ne velja n čelo ločitve državne in partijske fu* cije. b. S- idalievann s 1 > i> ; • V znamenju zbližanja mo iz Jugoslavije izdvojiti in krajevno dislocirati, da bi prišli v Evropo. Ne gre torej le za naš vstop v Evropo, ampak zato, da začnemo po najbolj zahtevnih evropskih merilih živeti in delati doma. Takšen cilj in merilo nista mišljena kot nekaj Sloveniji in Jugoslaviji tujega in ne pomenita idealiziranja tujih dosežkov.« Sledila so kratka vprašanja in odgovori članov komisije, kot na kakem boksarskem prvenstvu, v povsem novem stilu, toda odločno, jasno, uigrano. Vsi žele preosnovo, resnične poštene volitve, izraz »poštene« je še najbolj točen. Zvezda je rumena in ozadje modro, ker je to morda trinajsta zvezda na evropski zastavi, taka je možna razlaga, druga pa, da rumena pomeni izziv, modro je nebo in zelena je naša domovina Slovenija. Kdo drug utegne najti svoj odgovor, ki pa je odgovor na izziv. Predvsem pa Jugoslavija! Kučan je govoril že o treh programih: slovenskem, srbskem in armadnem, če seveda stvari shematiziramo. Sedaj sta to nov izziv in nova razprava, ki pa je usmerjena v celoten jugoslovanski prostor. Bistvo problema je v demokratični in argumentirani razpravi. Kaj pa levica, spor med »socialisti« in »komunisti«? Na levi je več skupin, ne samo dve, najmanj štiri, za sodelovanje »na naši strani« ni ovir, te razlike so logične in zgodovinsko opredeljene. V programu je posebej rečeno, da so verniki lahko člani ZK. Izhodišče je enakopravnost za vse, torej ne sme biti diskriminacij za verne, vsi se lahko vpišejo in ni razloga, da se ne bi tudi oni, kot ni bilo razloga, da je rimskokatoliški škof (sicer nekoliko heretičen) sodeloval pri sestavljanju programa. Nobenega sprenevedanja ni o večstrankarski demokraciji in pluralizmu. Kaj pa je ZKS, če jo primerjamo s strankami v Evropi? Pragmatična stranka, nekako po zgledu socialdemokratov, socialistov in italijanskih komunistov. Še bi lahko naštevali in citirali, vendar gre za zelo obsežno gradivo, kateremu bomo v prihodnjih dneh še posvetili nujno pozornost. Vsekakor pa je to pragmatičen program, ki zanika revolucionarne spremembe, in ker je na reformistični poti, seveda postavlja na novo in veliko širše celo paleto za slovensko in jugoslovansko družbo odprtih vprašanj. Mlada, pa tudi starejša, uigrana in izredno sposobna ekipa, ki ga je včeraj predstavila, vzbuja upanje, da se bo spremenil v dnevno stvarnost, da bo vzbudil kljub štiridesetletni preteklosti in nekako latentnemu zaupanju novo upanje, ne vero, temveč novo zavest, da se lahko nekatere stvari v Sloveniji in Jugoslaviji zares spremene na bolje »po meri človeka«. e Benvenuto o vladi forme v javnem sektorju), se je dotaknilo tudi dogodkov, ki pretresajo vzhodnoevropske države. Vrenju na Vzhodu je treba po mnenju vsedržavnega tajnika UIL posve titi vso pozornost. Prav tako pa je sindikat dolžan tvorno spremljati naravovarstveno problematiko ter pereče vprašanje mamil. Na vsedržavnem kongresu UIL je včeraj med drugimi posegel tudi podpredsednik vlade Martelli, ki je izrekel Benvenutu in njegovemu sindikatu nekakšen slavospev, češ da je opustil zastarele in preživele poti ideološkega in barikadnega sindikalizma. Socialistični predstavnik je nato omenil glavne točke programa vlade. Te so boj proti davčni utaji, reforma zdravstva in pokojnin, razvoj južnih predelov države ter ljudske gradnje. DK OD SREDE, 25. OKTOBRA DALJE 4 TEDNE MANUFAKTURA PODOBNIK Ul. dei Salici 1 - OPČINE (Trst) - Tel. 040/211090 VELIKA PRODAJA moške, ženske in otroške konfekcije ■ pletenin ■ srajc ■ felp ■ puhovk ■ kožuhov ■ spodnjega perila ■ posteljnine ZNIZANE CENE OD 50 do 80% H4ACdfiL ^^ILEtt/INDROe*™^ SPECIALIZIRANA ORGANIZACIJA ZA RAZPRODAJE IN PROMOCIJSKE PRODAJE Ancona - Ul. Zuccari 6/C - Tel. 071/36904 Na pragu devetdesetih let ni skoraj c tleva, da ne bi kronika kje na svetu zabeležila kak dogodek ali kakšno k?nfliktualno situacijo v zvezi z etnič-nirn vprašanjem. Problematika etnosa ln identitete ljudi, kar pomeni prizna-vanje pravice do državljanstva različ-jtosti med ljudmi ne glede na jezik ali °arvo kože, naenkrat se pojavlja kot zredno relevantna, če ne ključna, za-. Va v prehodu iz industrijske v post-'hdustrijsko družbo. ~a prehod po eni strani vse bolj podstavlja in standardizira proizvodne Pfocese in dober del konzuma, po dru-p Pa stalno razbija obstoječe vzorce ako v kulturi kot tudi v znanju in 2*an°sti, slednje pa uporablja kot ne-“hodno potrebne vire za nadaljni azvoj in spremembe. V tem kontekstu nit" čudnega, da tudi posamezni etnosi Postajajo deležni novega vrednotenja K0t pomembni viri kulture. Raznolikost, pisanost, sproščenost, preko kate-*o se izraža iskanje identifikacije ter oentitete končno omogoča ljudem ne-Pričakovano novo cvetje v vedenju in sZražanju, kjer tradicija in inovativnost .6 lahko neverjetno prepletata. Izhaja-| „ tega, svoj čas "vsiljene identite-,6 in asimilacijski pritiski s strani zahodnih nacionalnih držav - ki so bile snovane na ekskluzivnem in monopolnem etnosu s popolnim izobčenjem htgačnosti v jeziku in kulturi - razla-asino danes kot dobesedno grobo natis, kot kulturni genocid, kot skrajno azadnjaštvo. Tako, hočeš nočeš, še Posebej v perspektivi post-industrijske '■'tope devetdesetih let, obstoječe na-°nalne države so nekako vedno bolj Posiljene, vsaj načelno, priznavati raz-z5n°st, večjezičnost in multikulturali-nr. Vse to odpira nov prostor in g?Ve razsežnosti različnim zatiranim c jOsom ki se polagoma ponovno, ali ;° prvič, osvajajo kot samostojni Pojekti. Tudi v vzhodnem delu Evrope ugo Ija k m0, da e*-nos se ponovno pojav lajamo, ; a kot močan identitete, moment identifikacije ^ . —uucic, ali celo kot politična sk°C Usmeriena v družbeno-gospodar-Vst sPremembe. Kar v zapadnih drža-]• u je bilo na etničnem področju "vsi-r a° bi lahko rekli da v vzhodnih V2a-socialističnih državah je bilo "od-tj»eto '• S tem, da se je gradila socialis-ha državnost predvsem na osnovi layskega razreda in internacionaliz-taa' 1® povzročilo, da etnična identite-,lr,Se je popolnoma zanemarila ali celo ...jemala. Ni naključje torej, da je P ašanje zatiranega etnosa tako izra-Učniv9 dnevnem redu prav v socialisti Po (jg^dno spremljale kot močno stan-^.dizirane "družbeno-politične posoli Prav industrijski razvoj. Sedaj pa, ta je bolj ali manj opravljen, in ko £^ucvnciu icuu piav v »uviaiid- hih državah. Zanimivo pa je, da po a strani nacionalne države, po drugi socialistične države so nekoliko vz- prehajamo v post-industrijalizacijo, te posode postajajo pretesne. Izhajajoč iz demokratičnega stopnjevanja tako vsiljene kot odvzete identitete terjajo njihovo izvirnost in avtentičnost, torej vračanje na realno, in vloga etnosa kot pomembna osnova identifikacije ter identitete spet pridobiva močno vrednotenje, njegova osvoboditev pa se postavlja kot sestavni del postindustrijskega scenarija. Po vsej verjetnosti evropski prostor v celoti doživlja neprevedljive etnične pretrese, ki so čisto novega značaja. To pa terja s strani znanja in znanosti nove pojmov-no-kategorialne inštrumente in veliko raziskav, s strani politike pa nove pristope in nova opredeljevanja, s strani obeh pa postopno deideologizacijo in več teoretske in praktične ustvarjalnosti. Če že meje naj bi ostale takšne kot so, znotraj posameznih držav bodo vedno bolj potrebne določene diferenciacije medtem ko med državami bodo potrebne nove oblike integracij. Državne razmejitve naj bi ostale čim bolj samo birokratsko-upravne razmejitve odprtega značaja, da bi etnosi lahko popolnoma zadihali, to se pravi da bi zadihali konkretni ljudje v popolni mobilnosti z lastno identiteto, ki preko medsebojnega spoštovanja naj bi na široko ustvarjali višje oblike izmenjav in sožitja. V taki perspektivi vizija trans-državnih "etničnih formacij" kot na novo organizirani ter institucionalizirani subjekti z lastnim jezikom in kulturnim bogastvom brez teritorialnih strasti a pod isto evropsko streho, celo v mnogih primerih med seboj prepletajoči se v istem fizičnem prostoru, ni tako nerealna ali utopična. Če dobro pomislimo primer "slovenske etnične formacije" - namenoma rabim ta izraz namesto klasičnih narod ali nacija - nam že narekuje nekaj podobnega in vtis imam, da tudi subjektivno slovenski prostor se dejansko premika prav v to smer. S tem, da slovenski etnični prostor ne sovpada v popolnosti z obstoječimi mejami SRS, da je vpleten v nemški, madžarski in italijanski etnični prostor, in da se stalno sooča z različnimi državami in da po svetu razpolaga še s številčnimi etničnimi otoki izseljencev, se dejansko pojavlja kot razčlenjena etnična formacija, kar lahko predstavlja vrsto prednosti prav za post-industrijski razvoj, pa tudi izraža in doživlja izzive znotraj in navzven. Ne glede na vrsto še vedno nerešenih, ali celo dramatičnih situacij določenih delov te etnične formacije, mislim da moramo razmišljati v razvojni perspektivi in spreminjati to, kar včeraj smo doživljali tragično ali ovirovalno, v konkretne priložnosti prav za bodoči post-industrijski razvoj, preko katerega se lahko še nepričakovano ojači prav etnična formacija sama. To pa seveda terja trezno suverenost, samozavest in stalno neizprosno autoanalizo ter razvito politično fantazijo. V tem kontekstu tisti del slovenske etnične formacije, ki živi v Italiji, lahko odigra še posebej važno in vzpodbudno vlogo, če njego- ve organizacije - in tu seveda mislim predvsem na SKGZ - bodo sposobne reagirati aktivno ter odgovarjati razvojno na zgoraj omenjene izzive in predvsem na tiste ki prihajajo znotraj manjšinskega položaja in ki so prevečkrat zakriti ali premalo prisotni v javnih predstavah in javnih obredih ali celo v javni zavesti. S tem ne mislim nikakor podcenjevati ali odstranjevati važnost prizadevanj in vztrajanja, da bi enkrat končno prišli do zaščitnega zakona, kar naj ne bi pomenilo nič drugega kot dostojna in sodobna demokratična pravna ureditev, zavlačevanje katere postaja prav za prav že nesprejemljiva provokacija. Bolj enostavno mislim, da poleg tega odprtega vprašanja, ki pa obseda in zaseda slovenski prostor - in večkrat povzroča pravo povampirjenje slovenskih političnih možgan, - je čas da ponovno pre-uokvirimo in pre-us-trojimo stanje slovenskega etnosa v Italiji, kar verjetno terja predvsem spodbijanje in premostitev vrsto tabujev pseudo ideološkega in političnega značaja, po drugi strani pa postopno otresanje naših vsakodnevnih pomanjkljivosti, kompleksov do večinskega etnosa, prerazvite površnosti, nestrokovnosti, večkratno izgubljanje prilik, mikropolitične špekulacije ali celo sabotaže, precenjevanje lokalnega političnega konteksta in podcenjevanje vsedržavnega itd. Naštevanje vseh šibkosti in napak v preteklosti bi bilo prav gotovo predolgo pa tudi neproduktivno. Mislim, da danes sta predvsem važna dobra streznitev, brez posebnega očitanja, in ustvarjalno povezovanje vseh različnih sil za skupne perspektive slovenskega etnosa. To pa pomeni: a) široko zastavljena opredelitev realnih in potencialnih referentov slovenskega prostora, se pravi od Slovencev z zaščitnim poreklom do tistih, ki so že skoraj popolnoma asimilirani in tistih (več tisoč jih je) ki živijo izven obmejnega pasu v raznih važnih italijanskih mestih; razčlenjenost referentov terja razčlenjeno ponudbo tako v kulturi kot v politiki ter nove oblike aktivnega angažmaja in demokratičnega vedenja; b) spoštovanje in ovrednotenje pluralnosti, prej kot strankarstva, da vsak slovenski glas v funkciji celovitega razvijanja slovenskega etnosa lahko pride do primernega izraza; c) močno investiranje v možgane, se pravi v znanje in znanost, ker brez tega katerakoli težnja po d) modernizaciji in zdravem gospodarstvu ostane samo mila želja, in nenazadnje še e) čim bolj neposredno in aktivno suvereno interagiranje tako v širšem slovenskem prostoru kot v širšem italijanskem prostoru. Na koncu pa še nekaj. Verjetno ne bi bilo odveč začeti razmišljati še o etični razsežnosti v današnjem slovenskem etnosu. C pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu Kako z zelenimi raznih odtenkov v Miljah f P°št. glavni urednik, ob i ain občutek, da PD - podobno kot va h Dskih upravnih volitvah - zadobi-vj0 dl ob občinskih volitvah v Miljah Strank biltena za volilno propagando S- s/slovenskim izvirnim porek-izifrj'česar naj bi izhajalo določeno ten, Hs\an^e P°litične informacije na O.SSk npr., kateri je PD odmeril 1 možni prostor, se v tem pripre^ Ponuja kot nekakšna revanša "!Tiq(,| sti Frausin - in potemtakem Vža- na« lista - z namenom, da ji od-v6rje.e določen del glasov, in ki bo sloven v dosegla le neizvolitev enega Gl6,] 9a svetovalca. v4h, bj druge novosti na teh volit-vitv'j i * mi je bolj pri srcu, o predstavi, j e“ »zelenih« list v Miljah, se mi da en Pralci PD niso bili obveščeni, [ahoviti0c* teh (Zeleni v Miljah) so usti so j naravovarstveniki iz Milj. Le-JOora 6 Predstavili s svojim progra-i Vatnia iavnem zborovanju pred vodili« j;' ®edtem ko sta ostali dve »ze-$6 Soj,*1 Proizvedli v Trstu (Smejoče Ce) in u J ln v Vidmu (Zeleni marjeti--Msem °dtam uvozili v Milje. da označuie }!sto 41Z moje strani- P™tven0 P°d.P°- - i m dr- strani m tudi drugih dezel-J ti°t Zavnih predstavnikov Zelenih .'sha nn mavilno povzel PD - pač pa j^ltorjj azan°st njenih pripadnikov s h ’ kiJ m in pobude za zaščito oko-Qdo v iim že izvršili in ki jih še in°b sk,°doče v Miljah. r‘ral PU: je prava škoda, da je PD .hr°par. Pomenljiv nastop zelenega tin4llega r,let!tarca Virginia Bettinija, sua69°v v r<*ovnjaka za ocenjevanje k?6stiVni, oltolju, ki je ponudil nekaj Ho, ProipK. razmišljanj na temo veli-itn.) V,0v (skladišče tekočih pli-ieri^em rf® majskim občanom. Ne Pta, Patii io 80 miljski Slovenci zain-Vu!lc' airmJi8 zaščito svojih narodnih j?5«, va?* tudi za zaščito svojega 4eŽ61i° da°htiinokolja' e' Politi? .v bodoče bili deležni ne in miselne odprtosti. a S spoštovanjem ^ežeini rea Wehrenfennig p 1 svetovalec Zelene liste ^naVlln^ svetovalca Weh-m° dobili tik pred volit- vami, zaradi tega ga objavljamo danes, ko je volivni boj že mimo. Svetovalec Wehrenfenning se sicer moti, ko trdi, da bralci Primorskega dnevnika niso bili obveščeni, da so eno izmed treh zelenih list (Zeleni v Miljah) ustanovili naravovarstveniki iz Milj, in da se torej lista v marsičem razlikuje od ostalih dveh. 19. septembra je naš dnevnik obširno poročal o predstavitveni tiskovni konferenci te liste. Nismo pa pisali o posameznih nastopih vidnih strankinih voditeljev, ki so se med volilno kampanjo zvrstili v Miljah, torej niti o evroparlamentarcu Bettiniju. V mejah naših zmožnosti smo skušali kar se da objektivno prikazati miljsko situacijo, logično pa, da smo prvenstveno pozornost namenili problemom (tudi volilnim), s katerimi so se soočali miljski Slovenci, ki so zaradi njihovega položaja vredni posebnega zanimanja, ne samo Primorskega dnevnika, ampak tudi drugih manjšinskih ustanov in organizacij. Prijatelj Wehrenfenning ne verjame, da so miljski Slovenci zainteresirani le za zaščito svojih narodnih pravic, ampak tudi za zaščito zdravja, varnosti okolja in še marsičesa drugega, kot so uspešno in pošteno upravljanje občine, normalni občinski servisi, urbanizacija, itd. Tem vprašanjem bi bili morali posvetiti več pozornosti. S tem se z njim popolnoma strinjam. Jaz pa ga vprašujem, zakaj so (tudi) Zeleni v Miljah med volilno kampanjo spregledali prisotnost Slovencev in probleme sožitja, ki jih drugod, kot npr. v deželnem svetu, tako vneto in dosledno zagovarjajo. Sandor Tence Kako z učbeniki za slovenske šole Spoštovano uredništvo, kar vrglo me je, ko sem prebral pismo predstavnika Sindikata slovenske šole Stanka Škrinjarja o zadevi s skladom za tisk slovenskih učbenikov. Najprej si pridržuje pravico komentirati zadržanje sen. Arduina Agnellija, ki je bil poročevalec vladne večine v šolski komisiji in je tudi dosegel (glej PD prejšnjih dni) zvišanje prispevkov nekaterim znanstvenim ustanovam na Tržaškem, nikakor pa ni dopustil, da bi zvišali sramotno skromni sklad za slovenske učbenike. Pri tem se je skliceval na srečanje s Sindikatom slovenske šole. Nato pa polemično ost SSŠ nerazumljivo usmerjena drugam. Svoje pripombe v bistvu gradi na neresničnih izhodiščih, ki pričajo v najboljšem primeru o površnjem branju sicer skromnih poročil o dogajanju v rimskem parlamentu. Kdo sploh pravi, da je "senator Spetič odnehal od svoje zahteve po povečanju proračuna za učbenike"? BALKAN EKSPRES Morda pa je dobro, da je naš vlak že odpeljal, saj se tako ne bi mogli odločiti, v katero smer bi šli Karikatura Milana Maverja v ljubljanskem Delu Prav nasprotno. V šolski komisiji senata sem, skupaj z ostalimi senatorji KPI, zahteval zvišanje proračunske postavke na 200 milijonov in 500 tisoč lir ter ustrezno kritje s črtanjem neke čudne postavke o "prispevkih organizacijam, ustanovam in šolam na mejnih področjih dežel s posebnim statutom". Zdi se nam, da gre za kako postavko, iz katere črpajo sredstva organizacije, ki s šolstvom nimajo bogve-kako pomembne zveze. Na argumentacijo poročevalca večine sen. Agnellija sem reagiral z glasovalno izjavo, v kateri sem poudaril, da sprejema večina težko odgovornost, saj bodo slovenske šole v doglednem času ostale brez učbenikov. Ob tako majhni proračunski postavki je namreč jasno, da kdor nasprotuje njeni prilagoditvi, dejansko postavko ukinja. Izvajanje sen. Agnellija je seveda prepričalo pristaše vladne večine in ministra Mattarello, ne pa komunistov, ki smo vztrajali, da se o našem formalnem popravku glasuje. Zanj so se izrekli predstavniki KPI in neodvisne levice, proti pa vsi ostali. Tedaj je minister za šolstvo dejal, da se bomo o tem pogovorili prihodnje leto. Mar to pomeni, da sem "odnehal" z zavzemanjem, da se proračunska postavka za tisk slovenskih učbenikov poveča? Nikakor ne. Tudi nasveta šolskega ministra nisem poslušal, saj je razprava o finančnem zakonu šele na začetku. Takoj po seji komisije sva s senatorko Albericijevo, ki je "minister za šolstvo" v opozicijski "vladi v senci" sklenila, da naš popravek ponovno predložimo v senatni komisiji za proračun, ki zaseda prav te dni. Če bi jo tudi tam zavrnili, bomo zahtevali, naj se izreče senat na svoji plenarni seji, ko bo zaključno glasovanje o finančnem zakonu in državnem proračunu 1990. Opozicija v zadnji fazi oblikovanja proračuna ne vodi bitk za posamezne postavke, saj ji gre za okvirne smernice finančnega manevra. Toda problematika slovenske manjšine je za KPI izjemna in zato bomo tudi s tem šli do konca, kot v prejšnjih letih. O končnem rezultatu bitke pa bo odločalo glasovanje in torej zadržanje večinskih strank, predvsem demokristjanov in socialistov. Zato bi bilo po mojem skromnem mnenju veliko bolje, če bi Sindikat slovenske šole v Trstu opustil nepotrebno polemično ihto in naredil vsaj sedaj to, česar ni storil prej: od parlamentarnih skupin in strank naj zahteva sprejem popravka KPI k proračunu šolskega ministrstva za tiskanje slovenskih učbenikov. Medtem poslanci in senatorji KPI ter Neodvisne levice sledimo tudi razpravam o reformi osnovne šole, ker se zavedamo, da je vključitev manjšinske problematike v ta zakon bistvenega pomena. SSŠ najbrž ve, da so v poslanski zbornici pred letom dni vladne stranke zavrnile celo popravek posl. Silvane Schiavi Fachin (KPI), naj bi med cilje osnovne šole navedli tudi "spoštovanje različnosti". V senatu se bomo k temu vrnili in vztrajali, čeprav izmikanje sen. Agnellija, o katerem piše tudi Škrinjar v svojem pismu, ne vzbuja pretiranega optimizma o stališčih večinskih strank. Vsekakor je tudi o teh naših naporih SSŠ dobro obveščen. sen. Stojan Spetič Nekaj dopolnil k zgodovini ŠD Zarja Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika. V torek, 17. t.m., je Vaš cenj. dnevnik odmeril kar celotno stran športnemu društvu Zarja, kar je mene in mislim vse Bazovce prijetno razveselilo. Z veliko pozornostjo sem prebiral vrsto za vrstjo zelo tekoče podano razvejano in včasih zelo razburkano zgodovino bazovskega društva. Zdi pa se mi pomembno, da opozorim cenjene bralce na nekatere zelo važne ugotovitve, ki so v torkovi številki izostale. Tu se sklicujem predvsem na ostala, v članku neomenjena predsednika Sergija Kralja in Alda Franca, ki sta v različnih obdobjih uspešno vodila ba-zovsko športno društvo. Posebno z velikim prijateljem, odbornikom in podpredsednikom, a nato predsednikom Aldom Francom smo se izredno dobro razumeli in počutili tako, da bo zadnje petletno obdobje njegoveg:a predsedovanja ostalo v zgodovini našega društva kot eno najbolj plodnih in uspešnejših. Nedvomno velike zasluge za vse te uspehe imajo tudi vsi tisti odborniki, ki skoraj vedno ostanejo v senci vsakršnega protagonizma, vendar se izkažejo za življenjsko važne za sleherno naše društvo. Predsednik ŠD Zarja Mirjan Žagar Ob številnih čestitkah za jubilej in uspešno dejavnost Nabrežinska hranilnica slovesno obeležila stoletno tradicijo kreditne samopomoči »Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini obhaja 100-letni-co začetkov kreditne samopomoči na nabrežinskem Krasu v polnem razvojnem zagonu. Danes nudi kompleten bančni servis približno šest tisoč klientom, svoje storitve pa bo v bližnji prihodnosti pomembno okrepila in izboljšala, saj bo med drugim tudi razpolagala s popolnoma prenovljenim in razširjenim sedežem in po vsej verjetnosti tudi z novim okencem v Seslja-nu. Kot je vedno v svoji stoletni zgodovini, pa bo tudi v bodoče zasledovala socialne cilje in ostala zvesta svoji pomembni narodnoobrambni vlogi.« To je bila osrednja misel, ki jo je izrazil predsednik Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini Gvido Zidarič v svojem slavnostnem govoru na nedeljskem proslavljanju 100. obletnice posojilništva na nabrežinskem Krasu. Na slovesnosti, ki je potekala pod velikim šotorom na igrišču ŠD Sokol, se je zbralo več sto članov, klientov in prijateljev nabre-žinskega denarnega zavoda, pa tudi veliko uglednih gostov, med njimi predstavniki krajevnih oblasti, protagonisti devinsko-nabrežinskega in širnega gospodarskega življenja, zlasti slovenskega, kakor seveda tudi predstavniki bančnih organizacij in oblasti -s tržaškim direktorjem italijanske narodne banke Brunom Leonom na čelu. Ob obnavljanju doseženih uspehov se je Zidarič zahvalil vsem, ki so jih omogočili, pa tudi avtorjem dveh knjig, ki jih je hranilnica izdala in založila za svoj jubilej, se pravi »Posojilnic na nabrežinskem Krasu« Marka VValtritscha ter »Nabrežinskih kamnolomov« Aleša Breclja, Zvonka Legiše in Ivana Vogriča. Hranilnica bo poklonila po en izvod obeh knjig vsem svojim članom in zaslužnim prijateljem. Za predsednikom Zidaričem so stopili na oder še deželni predsednik Zveze kmečkih in obrtnih hranilnic in posojilnic Adelino Melchior, predsednik bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Egon Kraus in devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar ter čestitali vodstvu nabrežinskega denarnega zavoda ob jubileju in še posebno za njegovo uspešno dejavnost. Kraus je med drugim opozoril na nove gospodarske možnosti, ki se odpirajo s turističnim razvojem Sesljanskega zaliva, in poudaril velik pomen, ki bi ga imelo odprtje novega okenca hranilnice v Sesljanu. To misel je nato razvil tudi župan Brezigar, ki je prikazal prizadevanja svoje uprave, da bi se skladno razvijala celotna občina in še širše kraško območje. »Slovenci bomo obstali na teh tleh samo, če se bomo znali aktivno vključevati v nov razvoj. In prav pri tem pripada našemu bančništvu bistvena vloga,« je poudaril župan. Poleg govorov pa je nedeljska slovesnost v Nabrežini obsegala tudi bogat kulturni spored. Prireditev se je pričela z ubranim petjem obnovljenega moškega pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom prof. Aleksandra Rojca. Ena osrednjih točk pa je prav gotovo bil intervju prof. Zvonka Legiše — ki je skupno s Silvijo Tretjak-Pa-ulina tudi povezoval celotni spored — z avtorjem knjige o zgodovini posojilništva na nabrežinskem Krasu Markom Waltritschem. VValtritsch je tako na živ in neposreden način obnovil nekatere izmed temeljnih ugotovitev svojih zgodovinskih raziskav. »Gre za zgodovino revnejših ljudi,« je med drugim pojasnil, »saj so hranilnice in posojilnice predstavljale in še predstavljajo predvsem samopomoč ekonomsko šibkejših plasti.« Večer se je nadaljeval ob zvokih ansambla Happy day, ki je med drugim tudi krstno izvedel Grudnovo Izza gozdov v uglasbitvi Marjana Mljača. Ansambel je uradni del sporeda zakju-čil z nabrežinsko »himno« Od Slivne-ga do Križa, sicer pa je potem igral še daleč v noč in vedril goste, ki so se zadržali ob bogato obloženih mizah. Pristaviti moramo še, da je vodstvo nabrežinske hranilnice ob jubileju podelilo spominske plakete dedičem začetnikov posojilništva na nabrežinskem Krasu ter priznanja vsem, ki so prispevali gradivo za VValtritschevo knjigo. To gradivo bo v kratekm tudi javnosti na ogled, in sicer na razstavi, ki jo bodo priredili sredi novembra. Posebnega priznanja oziroma darila pa je bilo ob jubileju deležno domače društvo, se pravi Slovensko kulturno društvo Igo Gruden s svojo športno organizacijo Sokol: njegov predsednik Pavel Vidoni je namreč prevzel kombi, ki ga bodo uporabljali zlasti v okviru športne dejavnosti, in se zanj toplo zahvalil vodstvu stoletne nabrežinske hranilnice. Na slikah (foto Magajna): zgoraj predsednik hranilnice Gvido Zidarič (tretji z leve) z dediči začetnikov posojilništva na nabrežinskem Krasu; v sredi številni udeleženci nedeljske prireditve pod šotorom; spodaj predsednik Zidarič s predsednikom SKD Igo Gruden Pavlom Vidonijem pred kombijem, ki ga je hranilnica podarila društvu. Na Pomorski postaji Danes posvet o tržaškem kmetijstvu V dvorani Illiria na tržaški Pomorski postaji se bo danes ob 9. uri pričel posvet na temo »Tržaško kmetijstvo in njegova prihodnost«. Študijsko srečanje prireja tržaška pokrajinska uprava v sodelovanju z Univerzo v Trstu, na njem pa bodo govorili profesorji Claudio Calzola-ri, Costantino Giorgetti, Paola Pag-nini-Bazo in Mario Prestamburgo. Predavanja in razprava, ki jim bo sledila, bodo obravnavala razna vprašanja, ki so povezana s kmetijsko dejavnostjo v naših krajih. Govor bo o ocenjevanju kakovosti živil, o pomenu ambientalnih vinku-lacij in regulacijskih načrtov za razvoj kmetijskih območij, o predlogih za zaščito Krasa ter o razvojnih težnjah kmetijstva v tržaški pokrajini-Zadnjo od navedenih tem bo razvil prof. Prestamburgo, ki je tudi vodil raziskavo o tej problematiki po naročilu tržaške pokrajinske uprave. Predstavljajoč posvet, je pokrajinski odbornik za kmetijsvo Cervesi povedal, da bodo skušali izsledke razprav po posvetu konkretno uresničevati in da bo temu študijskemu srečanju v začetku prihodnjega leta sledilo drugo, na katerem nameravajo poglobiti področje biološkega kmetijstva. V Trstu prvo srečanje odvetnikov A J V petek, 27., in v soboto, 28. t. m., h° na Pomorski postaji v Trstu 1. srečanj6 odvetnikov dežel in republik iz delovn6 skupnosti Alpe-Jadran. Potekalo bo p°° naslovom »Odvetniški poklic na območju Alpe-Jadran«, na njem pa bo sodel°' valo kakih 200 izvrševalcev tega pokHca na Bavarskem in Koroškem, v SR Slov6" niji in SR Hrvaški, na Madžarskem in v Trivenetu. Pobudo za to študijsko srečanje sta dala svet Zbornice odvetnikov in prokuratorjev iz Trsta, ki mu predseduje odv-Sergio Može, ter Zveza svetov zborni® odvetnikov in prokuratorjev iz Tri ven6' ta, ki ji predseduje odv. Giovanni Česan Uvodna poročila bosta imela profesorja Sergio Bartole in Giovanni Gabrielli 5 . tržaške univerze, posegli pa bodo predstavniki iz vseh povabljenih dežel in republik. Poleg skupnosti Alpe-Jadran jn j krajevnih uprav, je posvetu ponudi*0 svoje pokroviteljstvo tudi italijansko pravosodno ministrstvo. Dodelitev suplenc e v • e »ve za nižje m višje srednje šole Tržaško šolsko skrbništvo obvešča, da bodo imenovanja za letne suplence v nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1989/90 dodelili jutri, 25. oktobra, v zbornici liceja Petrača, Ul. Rossetti 74. Kandidati naj se zglasijo po naslednjem urniku: - ob 9. uri vsi kandidati (ne glede na to, ali imajo habilitacijo), ki so vključeni v pokrajinske lestvice, z izjemo kandidatov za poučevanje v tehničnih laboratorijih in za poučevanje telesne vzgoje; - ob 11. uri vsi kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice za poučevanje v tehničnih laboratorijih in za telesno vzgojo. Seznam prostih mest bo objavljen 24 ur pred tem sklicanjem. Druga premiera Stalnega gledališča FJK Intervju Natatte Ginzburg na odru gledališča Rossetti Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine bo priredilo drevi ob 20.30 v gledališču Rossetti drugo premiero letošnje gledališke sezone. Predstavilo bo zadnji dramski tekst italijanske pisateljice Natalie Ginzburg Intervju v postavitvi slovitega milanskega Pic-colo teatro z Giulio Lazzarini, Ales-sandrom Haberjem in Lauro Ferrari v glavnih vlogah. Delo, ki je pred dobrim mesecem debitiralo v Milanu, je režiral Carlo Battistoni. Scene je izdelal Ezio Frigerio, kostumi pa so zamisel Luise Spinatelli. Natalia Ginzburg je napisala komedijo Intervju izrecno za igralko Giulio Lazzarini, podobno kot je pred več kot dvajsetimi leti »posvetila« svoje prvo gledališko delo Poročil sem te za zabavo Adriani Asti. Med tema dvema mejnikoma je napisala še devet drugih gledaliških tekstov. Intervju je zgodba o osamljenosti moškega in ženske, ki se v loku desetih let srečata trikrat. To so srečanja, na katerih bi moral mladi novinar Marco interviuvati pomembnega političnega predstavnika Tiraboschija. V prvih dveh primerih mu podvig ne uspe, v tretjem, deset let po prvem napovedanem srečanju, pa je politi ' " "a. Na kova zvezda že ugasnila. Namesto s politikom, se novinar sreča z dvema ženskama in z eno, Ilario, splete kratkotrajno prijateljstvo, med katerim pride na dan vsa nezmožnost komuniciranja protagonistov s svetom. Natalia Ginzburg, ki je po rodu Tržačanka, bo v soboto gost Stalnega gledališča FJK. Na srečanju s tržaškimi ljubitelji gledališča bo skupaj z igralci spregovorila o tem delu in sploh o svojem umetniškem ustvarjanju. Srečanje z umetnico bo v Rossettiju in se bo začelo ob 18. uri. V nedeljo na Tržaškem velesejmu Tržaški krvodajalci počastili 25-letnico svojega delovanja Ponovno opozorilo, da je treba preurediti stari mestni predel V starem mestu se je sesula neobljudena hiša V nedeljo zvečer se je v Ulici An-drona dell Olio porušila stara hiša, kar je ponovno odprlo vprašanje nujne ureditve starega mesta. Hišo so verjetno zgradili ob koncu 17. stoletja, stala pa je med Ul. Capiteli, Trgom Cavana in Ul. delPOlio, kjer je imela vhod. Kot zanimivost naj zapišemo, da je bila nekoč v tej stavbi tudi javna hiša. Sedaj pa je bila neobljudena, tako da se je zrušila brez posledic za ljudi. Gasilci so iz varnostnih razlogov začasno izpraznili tri stanovanja v sosednjih hišah, za varnost mimoidočih pa so porušili tiste dele zidov, ki so grozili, da se bodo sesedli. Kot smo zapisali, so ruševine hiše ponovno opozorile na probleme propadajočega starega mesta. V njegovem predelu je še več neobljudenih hiš, marsikatera izmed njih je v izredno slabem stanju in bi se lahko vsak trenutek porušila. Očitno je, da morajo pristojne oblasti čimprej poseči in sa- nirati stari mestni predel, ki razpada. Pred časom je občinska uprava odobrila načrt, s katerim bi preuredili Ul. Capiteli. Predviden je bil poseg javnih ustanov in zasebnikov, med drugim bi pod zemljo zgradili parkirišče. Hišo, ki se je porušila, so nameravali obnoviti, kar seveda sedaj ne bo mogoče. Načrt pa je ostal na papirju, saj je interesov za sanacijo starega mesta očitno premalo, čeprav je nuja velika. Zasebniki sanirajo predvsem stavbe, ki so zanimive tudi zaradi lege, stari del mesta pa v tem smislu ni preveč vabljiv. Število prebivalcev pada in stanovanja se praznijo, večja naselja pa so itak gradili v bližnji mestni okolici in tudi tako izpraznili stari mestni predel, kar je po svoje absurd za mesto, ki ima zelo majhno zaledje. Na sliki (foto Križmančič) ruševine hiše v Ulici delPOlio. ob letošnji Nedeljske prireditve _ p dnevu krvodajalcev so bile še p°sey. slovesne, saj je tržaško Združenj6 vodajalcev obenem proslavilo 20' nico svojega obstoja in človekljn^j i,ujc3“ “""j1* *“ '-‘“•t:" ' ga delovanja. Zato je bilo tudi nayg •< in priznanj več kot običajno, saj s kongresnem centru Tržaškega vel ^ ma nagradili kar 400 članov. Prvič novi? zahvalne diplome izročili tudi 0-krvodajalcem, ki so v lanskem le‘^ p(- stali člani Združenja, potem ko s ,av-vič darovali kri; vseh je 129, v nem pa gre za mlade, kar je porok za nadaljnje uspešno delo_v® • nia' tega nadvse pomembnega zdru Posebne plakete so dobili naj z® jetU nejši krvodajalci, ki so v enem več kot stokrat darovali kri. p- Pomembna obletnica je tržaški/0 fj5. vodajalcem prinesla tudi lepo m ^ tno darilo: zahvaljujoč se Pr*zf njem Prima Rovisa so po 19 leti av čno dobili primeren sedež, nasproti tržaškega Centra za im ransfuzijo. ji Na sliki (foto Magajna) na9T\t',t za več kot 100-kratno darovanj jCt. (z leve proti desni); Tullio Ge„r^iie<. > Petrini in Giovanni „j> Luciano V nedeljo in včeraj so bile v Miljah predčasne občinske volitve Poraz Liste Frausin, zmaga kartela PSI-PSDI Demokristjani stabilni, SSk brez svetovalca Niljski volilci so na predčasnih ^Pravnih volitvah krepko kaznovali 'sto Frausin, tako da se občinski Upravi sedaj obeta štiristrankarska koalicija KD-PSI-PRI-LpM z demok-'stjanskim ali socialističnim župa-Uum, ki razpolaga s 16 glasovi na 30. eveda če bodo miljski melonarji, p/ ni povsem gotovo, pristali na j?"0 politično večino in če se bosta 'n PSI sporazumeli za župana, ernokristjani so v bistvu ohranili Uiasove in sedeže, močan korak na-pjS je naredil volilni kartel PSI-s med tremi zelenimi listami, ki ,° bile med volilno kampanjo vses-°zi v močni polemiki med sabo, pa 6 Prevladala Lista smejočega se ?Pca. ki jo iz Trsta vodi tamkajšnji Ueinski svetovalec Maurizio Bekar. ePublikanci so ohranili svoj dose-anji mandat, enako kot fašisti, ki pa s° zadnjega upali v dva sveto-alpa. medtem ko bo domače meloni6 zastoPa^ »zastava« Italico Ste- iz rr^j6 se torei s°deč po včerajšnjih (jjuih nahajajo pred korenitim poli-I, bim preobratom, saj bo morala sta Frausin, razen zelo velikih Si espnečenj, prvič v zgodovini v fTpcijo. Presenečenje bi bila levi-rska uprava Lista Frausin-PSI, ki jn n' na vidiku. Poraz komunistov v "eodvisne levice je bil tako rekoč t *aku, malokdo pa je pričakoval je h- Ve^'k osip glasov. Lista Frausin bila že nekaj let skoraj popolno-s ? osamljena v občinskem svetu, za Ubr Pa ie imela tudi nekaj hudih Vs iphh napak, istočasno pa je bila st esK°zi pod udarom tržaške pet-ppjtitsrske koalicije, kar je jasno v.ji° do izraza posebno v volilni jpbpanji. Listo je zapustilo tako 0rihn°Vano zeleno krilo nekdanjega Oornika Milla, ki je bil med usta-v'telji gibanja »Zeleni v Miljah«, dno nazadovanje pa je treba pri-j^pUti tudi že kroničnim težavam ,jr_. na upravnih volitvah povsod po h ,avi’ Edino razveseljivo noto za to Frausin predstavlja velik oseb-V Uspeh bivšega župana Claudia [6rad°na, ki je zbral skoraj 1500 preji 2em°^ristjani so dejansko ohranila tar.e Pozicije in se že pripravljajo b0(j pavna pogajanja s socialisti za r*'16st>C° uPravo in zlasti za župansko ki, .• Njihov kandidat je Giuseppe <:.PSI je seveda upravičeno za-več°dna z volilnim rezultatom. Naj-prif, Ptoferenc, čeprav nekoliko pod Pfeioi 0vanji’ le na listi PSI-PSDI pan ' socialistični kandidat za žu-to 6 Jacopo Rossini, na drugo mes-SekrntSe ie uvrstil nekdanji sekcijski aotr tar Ferdinande Ulcigrai, ki je v dRj^Uji opoziciji, saj pripada struji ja. Q*}ega svetovalca Daria Tersar-vajc d šestih novoizvoljenih sveto-Socia.v kartela PSI-PSDI je le eden siti s 'demokrat in sicer bivši občin-Merit0Valec Aldo Derin. fipi^d zelenimi je takorekoč v foto-iofea zmagal Bekarjev simbol sme-sV0jpa $e sonca, ki je edini izvolil Svet. 7 Predstavnika v občinski v°rizir *en' v Miljah«, ki so bili fa-didat anU ker so imeli domače kan- it, >jetl atastroSf° preceI razočarani, pravo se kiQu‘em . pa je doživela zelena 'ca. Miljski volilni rezultati spet postavljajo v ospredje s0 enotnega nastopa zelenih, skre(j p°?ebn° na Tržaškem zelo ?abo, o,1 'n v stalni polemiki med etos '°venska skupnost, ki se je VQlitvav,Vl^ Predstavila na občinskih u, je zbrala 170 glasov, med- STRANKE OBČINSKE 1985 DEŽELNE 1988 EVROPSKE 1989 OBČINSKE 1989 Glasovi Odst. Sedeži Glasovi Odst. Odst. Glasovi Odst. Sedeži Lista Frausin 4.749 47,02 15 "I 3.419 36,1 d) 36,2 3.439 35,6 12 PRI 329 3,15 1 205 2,2 (7) 3,6 346 3,6 1 MSI 318 3,15 1 459 4,9 5,9 460 4,8 1 Zeleni v Miljah — — — — — — 238 2,5 — PSI-PSDI <4> 1169 11,60 3 1437 151 15,2 (2) 17,6 1.622 16,8 6 LpM 839 8,31 2 <3> 535 5,7 — 484 5,0 1 SSk — — — 115 1,2 (6) 0,7 170 1,8 — Marjetica — — — 192 2 — 70 0,7 — KD 2.464 24,40 8 2.170 22.9 23,4 2.372 24,6 8 Zelena lista — — — 371 3,9 4,6 284 2,9 1 PLI 87 0,86 — 111 1,2 — 164 1,7 — (1) KPI. (2) S kandidati LpT. (3) Simbol Lpt. (4) PSI - 823 (8,15%), PSDI - 308 (3,0%). (5) Samo PSI (PSDI - 197 - 2,1%). (6) Simbol Federalismo. (7) Zavezništvo PLI-PRI tem ko jih je na zadnjih deželnih dobila 115. V novoizvoljenem občinskem svetu bosta sedeli dve slovenski svetovalki Liste Frausin in sicer komunistki Slavica Barut in Damiana Co-larich. Na zadnjih volitvah so bili v občinsko skupščino izvoljeni trije Slovenci, pokojni Peter Viola, Jurij Vodopivec, ki je bil dolgo časa občinski odborniki, in kulturni delavec Kiljan Ferluga. V občinski svet ni bil izvoljen neodvisni Corrado Švab, ki je vendarle užival podporo nemajhnega dela miljskih Slovencev. Očitno pa se je nekaj zataknilo tudi pri preferencah. Slovensko zastopstvo se je torej zmanjšalo za eno enoto, kar predstavlja gotovo velik korak nazaj ne samo za miljske Slovence, ampak za vso našo skupnost. Med slovenskimi volilci je prišlo do objektivne razpršitve glasov, saj so se Slovenci opredelili za Listo Frausin, za Slovensko skupnost in še za marsikoga. V tem okviru še verjetno največ za zelene, ki so popularni predvsem med mladimi generacijami- S. T. V novoizvoljeni skupščini dve slovenski svetovalki V novoizvoljenem miljskem občinskem svetu bosta sedeli tudi dve Slovenki. 65-letna upokojenka Slavica Barut (levo) je aktivna predvsem v krajevni sekciji VZPI-ANPI. 23-letna Damiana Colarich (desno), ki -je diplomirala na učiteljišču A. M. Slomšek, pa je trenutno brezposelna Komentarji in izjave po miljskih volitvah Velike spremembe pri vodenju občine V Miljah je prišlo do "zgodovinskega" preobrata, Lista Frausin je izgubila tri svetovalce, kar dejansko pomeni, da bo skupina dvanajstih svetovalcev sedela v opoziciji. Vzdušje na sedežu miljske federacije KPI je bilo včeraj zvečer grenko, čeprav je bil rezultat pričakovan. Obrazi so se za trenutek zjasnili, ko se je zazdelo, da bo lahko Lista Frausin dobila 13 svetovalcev, vendar je upanje kmalu splahnelo, saj je svetovalca dobila Lista smejočega se sonca. Pokrajinski tajnik KPI Nico Costa je dal naslednjo izjavo: »Volilni izid v Miljah je v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami močno skrčil Listo Frausin. Volitve so nagradile kampanjo, ki je imela prav ta cilj, stranke getstran-karske koalicije so delale za paralizo in razkroj. Ze samo visoko število strank je pomenilo moteč element in ni dobilo pri občanih svojega potrdila, saj je razdrobljenost temeljila na pobudah, ki so bile za Milje tuje in niso bile vezane na stvarne procese v mestu. Občani so izbrali, sedaj so na vrsti politične sile. Milje potrebujejo stabilnost, učinkovitost in resnost pri upravljanju. KPI se ne bo izogibala svojih obveznosti in doprinesla izkušnjo in ideje, ki jih ima Lista Frausin. Videli bomo, če bodo druge stranke znale dati konkretne odgovore, ali pa če se bodo prepirale med sabo, kot to dela petstrankarska koalicija na Občini Trst. Volitve nenazadnje potrjujejo potrebo po prenovi KPI tudi v Miljah in to za to, da bi znali čimbolje odgovoriti na potrebe občanov.« Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli pa je izjavil naslednje: »Milje so hotele spremembo. To je velik uspeh socialističnih vrst. Je glas za spremembo proti komunistom, za dobro upravljanje proti polomu Liste Frausin, za jasnost proti kompromisom. Socialistična skupina se kot stranka, ki je zmagala na volitvah, kandidira za vodenje uprave. Obvezujemo se za to, da bomo delali za Milje in to zelo konkretno in da bomo skušali rešiti stvarne probleme ljudi, kot sta voda in metan. Trudili se bomo za to, da bomo ponovno pridobili zaupanje ljudi v politične sile, ki ga je Lista Frausin v 40 letih upravljanja zameglila. Dokaz tega je tudi nižji odstotek volilcev.« Kandidat SSk Danilo Šavron je dejal: »Za nas so rezultati pozitivni. Slovenci so se odzvali našemu vabilu, čeprav so delali določeni krogi proti nam in proti Slovencem. Vsekakor se svojim volilcem zahvaljujemo.« Bivši miljski župan Mutton je izjavil, da je »nastop SSk brez dvoma oškodoval same Slovence, ki so znižali število svojih predstavnikov v občinskem svetu.« Dejal je tudi, da volilci verjetno niso razumeli strankine obnove. Velika polemika je med zelenimi, saj je nesporno dejstvo, da so tri zelene liste pomagale k razpršitvi glasov. Paolo Ghersina obtožuje Listo smejočega se sonca in Zeleno alternativno listo, ker nista sprejeli predloga Zelenih v Miljah, da bi nastopili skupaj. Zeleni v Miljah niso dobili svetovalca za pičlih 30 glasov. Skratka, zeleni bi s skupnim nastopom ustvarili močno silo, zadovoljiti pa so se morali samo z enim svetovalcem, ki je svoj čas kandidiral na Listi Frausin. Vsekakor je v Miljah razširjeno mnenje, da bo vodila bodočo upravo petstrankarska koalicija z Listo za Milje, sestava koalicije pa ne bo lahka, saj je odprtih veliko vprašanj, med katerimi tudi problem župana. V, °eraj dopoldne v Ul. Mazzini Požar opustošil stanovanje ne je požar opustošil stavbi v Ul. Mazzini 22. Silvan d°Pold Ž‘D (UraJ® \ prvem nadstropju hiše je pot0) neobljudeno, tako da po-vJf6ho ,'očil žrtev, škoda pa je bila ly ®c iz d *ka- Alarm je sprožil Staneti^6 trio ; u9e9a nadstropja iste hiše, r$tr°Piu jZazdalo, da se v spodnjem <>Paoln°??ja nekaj neobičajnega. KAKIM IIAMID TA1IIK Razstava je organizirana v sodelovanju z Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. SCENA THEATRE WASHINGTON David Mamet AMERICAN BUFFALO V četrtek, 26. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu. razna obvestila KD Kraški dom obvešča, da se danes, 24. t. m., ob 20. uri v občinski telovadnici v Repnu prične tečaj joge. Vodila ga bo Bruna Škabar. V Barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12, bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri prof. Jože Pirjevec predaval na temo PRVA, DRUGA IN TRETJA JUGOSLAVIJA. Vabljeni. Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 28. t. m., ob 18.30 na svoj redni občni zbor. Na programu so poročila odbornikov, razprava o bodočem delovanju in izvolitev novega odbora. KK Adria, odsek za žensko telovadbo obvešča, da se je začela rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 21. uri v šolski telovadnici na Melari. Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos tečaj telovadbe za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje.V pripravi je tudi tečaj slovenščine za odrasle. Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529. KD Lipa organizira niz predavanj na temo MLADOSTNIK IN NJEGOVI PROBLEMI. Sodelujeta psihologa Marija in Vinko Skalar. Vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 29. oktobra, ob 15. uri proslavo ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB s primernim kulturnim programom. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo tretjo študijsko štipendijo iz sklada Mihael Fabjan. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim višješolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1989/90. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na Sedežu slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Machiavelli 22/11. nadstr., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Novembra se pričnejo ure iz raznega plesa pod vodstvom Milojke Garzarolli za mlade od 9. do 15. leta. Vpisovanje po tel. 213945 do ponedeljka, 30. t. m„ ob 15. uri, ko bo v Prosvetnem domu sestanek s starši, gojenci in učiteljico. Potovalni urad AURORA prireja naslednje izlete in potovanja: od 13. do 24. novembra - v EGIPT z ogledom SUEŠKEGA PREKOPA, LUXORJA, ASSUANA, RDEČEGA MORJA in KAIRA. Cena 1.098.000 lir; od 21. do 28. decembra - v ROGAŠKO SLATINO. Cena 356.000 lir; od 22. decembra do 2. januarja 1990 - potovanje po MALEZIJI in v SINGAPUR. Cena 1.890.000 lir; od 23. do 28. decembra - na BLED. Cena 290.000 lir; od 28. decembra do 4. januarja 1990 - na CIPER. Cena 710.000 lir; od 28. decembra do 1. januarja 1990 - na BLED. Cena 330.000; od 29. decembra do 1. januarja 1990 - na LOŠINJ. Cena 256.000; od 29. decembra do 1. januarja 1990 - v ZAGREB. Cena 346.000; od 29. decembra do 3. januarja 1990 - v TUNIZIJO. Cena 655.000 lir; od 31. decembra do 1. januarja 1990 - v CELJE. Cena 160.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - TRST Zbornica za trgovino, industrijo, kmetijstvo in obrtništvo v Trstu obvešča, da je razširjeni zbornični odbor spričo tega, da so ostali neizkoriščeni bencinski boni, ker nekateri upravičenci za leto 1989 niso dvignili drugega dela bonov, sklenil razdeliti še ta preostanek. Preostale bone bodo lahko dobile tvrdke, krajevne uprave in ustanove, in sicer po 260 litrov za vsako motorno vozilo, ki ima pravico do bonov. Bone bodo razdeljevali na sedežu Trgovinske zbornice, Borzni trg št. 14, in sicer od 25. oktobra do 31. oktobra 1989 (urnik: 8.30 - 13.30) Za dvig bo potrebno pokazati prometno dovoljenje vozila, pogoj za dodelitev pa je, da je bil za isto vozilo že dvignjen preostanek bonov za letošnje leto. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITEV: jutri, 25. oktobra, ob 20.30 - RED D. Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstave v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! razne prireditve KD Rdeča zvezda vabi vse ljubitelje folklore v petek, 27. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v Salež. Obnovili bomo FOLKLORNO DEJAVNOST v našem društvu. Ogledali si bomo slike in diapozitive bivše folklorne skupine. Mladinski krožek Boljunec prireja v soboto, 28. t. m., ob 20.30 PLES s skupino ŠANK ROCK. Vabljeni! SKD Igo Gruden prireja v soboto, 28. t. m., ob 17.30 gostovanje KUD Klasje iz Štanjela z igro Petročiča - Skrbinška VOZEL. Režiser Bojan Solgaršek. Vabljeni! Glasbena zadruga Ars Nova priredi v nedeljo, 29. t. m., ob 17.30 v Športno -kulturnem centru v Zgoniku MEDNARODNI VEČER HARMONIKARSKIH ANSAMBLOV. Sodelujejo Synthesis 4 (ansambel Glasbene matice Trst), Fisor-chestra Primavera iz Padove in Harmonikarski ansamberl KUD Vida Pregare iz Ljubljane (evropski prvak). Kulturno gospodarska zadruga Ban obvešča, da bo drevi ob 20. uri v prostorih sedeža PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI O TRŽAŠKI NOŠI, ki ga bo vodila Franka Žerjal. včeraj-danes Danes, TOREK, 24. oktobra 1989 BLAGOSTA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.05 - Dolžina dneva 10.31 - Luna vzide ob 1.12 in zatone ob 14.56. Jutri, SREDA, 25. oktobra 1989 ZLATIJA PLIMOVANJE NDAES: ob 6.35 najvišje 37 cm, ob 13.24 najnižje -20 cm, ob 18.44 najvišje 12 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1028,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,4 stopinje. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/H Slovenski klub vabi danes, 24. t. m.,ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer z naslovom Svetovni slovenski kongres ali zgodovinski pogoji mogoče prihodnosti Pogovor bo vpeljal avtor zamis; li, zgodovinar in pisatelj ter bivši partizan na Primorskem Vlado Habjan. šolske vesti Uradni list št. 74 z dne 29. 9. 1989 pri' naša popravljeni razpis natečaja za pet' letno dodelitev učnega osebja deželne-mu pedagoškemu zavodu IRRSAE. RaZ' pis in informacije so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Caf" ducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do !*• ure, v sredo od 16. do 17. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 29. oktobra-Ravnateljstvo državnega učiteljica A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva seja dijakov in profesorjev petega letnika dopolnilnega tečaja za šolsk0 leto 1989/90 v petek, 27. t. m., ob 16- (h1 na šoli. Pouk se začne v ponedeljek, 30-t. m. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20' je na ogled razstava slikarjev FRANZ^ BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR' GČTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogl6“ dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. RaZ' stava je odprta vsak dan od 11.00 d° 12.30 in od 14.00 do 18.00. V sejni dvorani Bibliotece Stala!3 del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogl®0 razstava ilustracij za otroke pod nasl°' vom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE * organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8' bo do 12. novembra razstavljal JEAN' MICHEL FOLON. Razstava je odpri8 vsak delavnik od 17. do 20. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove Miljah je do 30. t. m. odprta razstav grafičnih listov akademskega slikah HAMA ČAVRKA. V TK Galeriji bo v četrtek, 26. t. ob 18. uri otvoritev razstave del AZAD KARIMA in HAMIDA TAHIRA. mali oglasi ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mark Ronconi, Mičhe-le Lamanna, Francesca Schirinzi, Andrea Fabietti, Veronica Luglio, Federica Scommegna, Veronica Tommasini, Bene-detta Salvemini, Aleš Pegan, Piergiovan-ni Cravera. UMRLI SO: 82-letna Antonia Della Valle vd. Cernivani, 75-letni Antonio Delič, 60-letni Armido Rizzi, 80-letni Alberto Ferluga, 89-letna Rosaria Toscan vd. Sabo, 66-letni Giusebbe Liubizza, 61-let-na Oretta Sorsi por. Short, 35-letna Maria Teresa Flego, 86-letna Antonia Brai-nich por. Angelini, 84-Ietna Iris Talento vd. Franzoni, 85-letna Maria Lukač, 50-letni Vittorio Giustina, 68-letni Giuseppe Giugovaz, 64-letni Giovanni Braiuca. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-lje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. od' menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar...... 1364,200 1355,000 Nemška marka........ 734,470 732,500 Francoski frank..... 216,350 214,000 Holandski florint ... 650,400 648,000 Belgijski frank ...... 35,012 34,500 Funt šterling....... 2170,700 2140,000 Irski šterling ..... 1955,250 1945,000 Danska krona........ 188,600 186,000 Grška drahma........ 8,209 7,700 Kanadski dolar...... 1162,700 1110,000 PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, v ličnem stanju. Tel. 327438. 0 PRODAM akacijeva in hrastova drva V^ ugodni ceni. Tel. v večernih urah št. (0481) 884161. , . PRODAJAMO licenco za obratovanj6^ gostinstvu in za tobakarno. Tel. na 232505 v večernih urah. , PRODAM vespo 125, letnik '64, v j; brem stanju, brez evidenčne tabli66 čelado za 1.200.000 din. Tel. 229246. PRODAM motor honda XLV 750, preV Ženih 16.000 km, v odličnem stan) Tel. v večernih urah na št. 200339- j PRODAM drva po ugodni ceni-200848. PRODAM teren, 1000 kv. m, naSpolir lepe hiše na Pesku. Cena 18.000.00 po dogovoru. Tel. 771168 od 8.30 do ure. rei SUHA DRVA za kurjavo prodajamo-po 20. uri na št. 421508, v PRENOVLJENO gostilno daj6in najem. Tel. 824685 v uradnih urah- 0 ŠTUDENTOM oddam trisobno sodo v opremljeno stanovanje, štiri ležiš6 bližini nove univerze. Pismene p° 1 be poslati na upravo PrimorsK y ( dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 pod šifro »Študent«. Pn\J V KRIŠKO-NABREŽINSKEM BRC d kupim zemljišče ali manjši v*nOpav0 Pismene ponudbe poslati na UP (ji Primorskega dnevnika, Ul. Nfont6 6, 34137 Trst, pod šifro »Kriški breg PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udme ^ - Trst, tel. 418315, obvešča, da je 0 0. t. m. do 30. novembra 1989 v te -jg ih mocijska prodaja zimske konfekcij opreme s popusti od 20 do 50%• jjg-DAJEM v najem nebivajočim °Pr®seb0-no stanovanje, primerno za eno Tel. 228390. mij6' DAJEM v najem nebivajočim °P66 □seno hišico, primerno za eno ali d bi v okolici Proseka. Tel. 228390- ________________________23. 1*^ fixing TUJE VALUTE m1LAN Japonski jen ......... 9,581 Švicarski frank..... 837,780 Avstrijski šiling... 104,330 Norveška krona ..... 196,870 Švedska krona ....... 211,560 Portugalski eskudo . 8,590 Španska peseta ....... 11,515 Avstralski dolar.... 1051,500 Jugoslov. dinar .... ECU................. 1507,300 1989 »A$srd 9,1°° iif i? BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež .tri Agencija Don^ „,,-6 Agencija R°l V četrtek oddaja o visoki definiciji Prihodnost na malem ekranu RIM — Na sporedu je prihodnost: s tem zvenečim naslovom so na prvi nireži RAI poimenovali oddajo, ki bo Posvečena visoki definiciji in ki bo na sPoredu ob 20.50. Program predvideva Predvajanje filma Giulia e Giulia in dokumentarca Incontrando robot, ki sta bila posneta s tehnologijo visoke efinicije, poleg tega pa razpravo v studiu in neposredni prenos iz Turina, Jfr )e sedež tehničnega laboratorija . I in bodočega italijanskega središ-CaJa visoko definicijo. Film Giulia e Giulia je prvi film, ki i® bi* posnet s tehnologijo visoke defi-Jtteije. RAI je pred nekaj leti finansira-a poskus, da bi preverila možnosti visoke definicije. V isti sklop poskusnih Umov sodi tudi dokumentarni film In-c°ntrando robot, ki prikazuje delo in ®ožnosti tehnološko zelo razvite to-, arne kot je Fiatov obrat v Cassinu, _ Jer proizvajajo model uno. Dosedanji poskusi kažejo, da je ka-ovost televizijskih posnetkov z viso-0 definicijo znatno večja od tradicio-a ne televizijske tehnologije, obenem P® dokazujejo tudi, da vse možnosti, .1 lih nova tehnologija nudi, niso bile raziskane, točneje, da je na tem Področju še veliko dela. Ob vsem tem F® le že sedaj jasno, da bo tehnologija 2!s°ke definicije povzročila v televi-jjske svetu pravo revolucijo. In o tem Predvsem govor med oddajo. ; ttAI je začela preizkušati tehnologi-^isoke definicije že v začetku osem-j 6tih let. Najprej z japonskim stan-rdom in nato z evropskim standar-rn. sedaj pa se pogaja z raznimi hi-drT11 Za zahtevnejše programe. Vsi s®danji poskusi z visoko definicijo no ,ežii° h preverjanju dejanske mož-stl' da bi to tehnologijo uporabljali ^ televizijsko in filmsko proizvodnjo. Hn tem področju je RAI znatno pred j ?irni evropskimi televizijskimi hi-tun m se zat0 poteguje, da bi njen lij lnski laboratorij postal ne samo ita-v ^0 pač pa tudi evropsko razisko-n° središče za visoko definicijo. Ta predlog pa je na nedavni konferenci o evropski televiziji v Parizu izzval dokaj ostro reakcijo ostalih partnerjev dvanajsterice, ki v bistvu obtožujejo RAI, da je samo nekoliko prilagodila japonsko tehnologijo in standard evropskim potrebam in da je v bistvu postala trojanski konj japonske tehnologije. Četrtkova oddaja bo lahko samo delno odgovorila na vprašanja o visoki definiciji. Opozorila pa bo na problem in na dileme, ki jih bo treba s tem v zvezi rešiti. Na sliki (foto Križmančič): Kathle-en Turner na Trgu UnitA v Trstu med snemanjem filma Giulia e Giulia Bivši beatle nastopa v Rimu in Milanu Paul McCartney v Italiji RIM — Sam bo prišel v Rim šele danes popoldne, njegovi varnostniki pa so že dalj časa na delu, da zagotovijo varnost in preprečijo vsakršno možnost atentata. In skupaj z njimi so že na delu tehniki, ki morajo jamčiti neoporečnost koncerta. Po petnajstih letih se je septembra letos legendarni bivši beatle Paul MacCartney vrnil na oder in v svojo turnejo vključil tudi Italijo. Drevi bo namreč nastopil v rimski športni palači, jutri in pojutrišnjem pa bo v milanskem Palatrussardi. Koncert Paula McCartneya je nedvomno eden od glavnih glasbenih dogodkov letošnjega leta, katerega glavna značilnost je povratek mitov šestdesetih let na glasbeno sceno. In Paul McCartney nedvomno sodi med mite lahke glasbe, saj je v šestdesetih letih najprej z bandom Beatles in nato tudi z avtonomnim nastopanjem dal neizbrisen pečat glasbi, marsikatera njegova popevka pa je še vedno med glasbenimi hiti. Za svoj povratek na oder po petnajstih letih je nekdanji beatle angažiral vrsto zelo znanih profesionalcev. Pri klaviaturah je Wix, ki sodi med najbolj priznane na mednarodnem trgu, kitaro igra Robie Mclntosh, bas Ha-mish Stuard, baterijo Cris Whitten, sam Paul McCartney pa od časa do časa seže po kitari (večkrat zaigra tudi na tisto, ki jo je uporabljal, ko je nastopal skupaj z Beatlesi) ali sede h klavirju. Ob odličnih glasbenikih pa si je zagotovil tudi slavnostnemu dogodku ustrezno sceno vključno z maxi ekranom, na katerem predvajajo 12-mi-nutni film o njegovem življenju in delu. Za vse to je bivši beatle odštel okrogli dve milijardi lir, investicija, vključno z varnostno službo, pa se mu bo nedvomno obrestovala. V Rimu bodo sicer udeleženci prikrajšani za najbolj tehnološki del koncerta (predvajanje filma in premični oder), ker v športni palači za vso to opremo ni prostora, v Milanu pa bosta koncerta popolna in tudi tehnično spektakularna. Za svoj prvi koncert po petnajstih letih odsotnosti je McCartney izbral vrsto pesmi, ki ponazarjajo vse njegovo ustvarjalno obdobje od skromnega začetka do obdobja Beatlesov in do najnovejših popevk. O koncertu, o izboru poesmi, predvsem pa o svojem delu bo McCartney govoril drevi v intervjuju, ki ga je za mrežo Italia 1 pripravila Cristina Gabetti. Intervju je bil posnet pred endavnim v New Torku. V pogovoru z italijansko novinarko je nekdanji beatle obrazložil kriterije, s katerimi je sestavil skupino glasbenikov, ki ga spremlja med to turnejo. Kako pa je izbral pesmi? »Vprašal sem se, kaj bi rad poslušal, če bi bil med publiko. In tako sem izbral 35 pesmi, ki se mi zdijo najboljše in najbolj posrečene.« Dodal je tudi, da ravno med turnejo prvič igra v živo nekatere pesmi, ki sodijo še v repertoar Beatlesov. S to skupino je nekatere popevke kot »Sgt. Pepper« odigral le v studiu, ko so jih snemali za plošče. Dodal je tudi, da mu je glasba šestdesetih let bolj všeč od sedanje, saj v tisti glasbi prihaja avtorjeva osebnost bolje do izraza. O uspešnosti tiste produkcije pa priča po njegovem mnenju tudi dejstvo, da so nekatere popevke kot Yesterday ali Michelle še vedno zelo priljubljene. Miriam Massari drevi po RAD RIM - O primeru Miriam Massari, ki je bila prisiljena potovati v poštnem vozu, ker italijanski vlaki niso opremljeni za prevoz prizadetih ljudi, se je italijanski tisk v teh dneh razpisal. Drevi pa bo o svoji izkušnji prizadete ženske spregovorila neposredno Miriam Massari v okviru oddaje Resnične zgodbe, ki je na sporedu ob 23.20 na tretji mreži RAI. { RAI 2 ^ RAI 3 RTV Ljubljana 1 | ^P) TV Koper 94n Ktualno: Uno mattina • 0 Nanizanka: Santa Bar-l0 bara 104o £utranji dnevnik Dok.: Laurel & Hardy l20s yrerne in dnevnik Nanizanki: Cuori senza ela, 12.30 La signora in l3g. Riallo l4.0n Dnevnik- tri minute RlO jv^ika: Fantastico Bis 15.00 f°R Kvarkov svet l5.3n Julijanske kronike 16 on Umetniki danes R35 *isanke D.55 n prti prostor iB.Ofj Jranes v parlamentu 18,05 Pnevnik - kratke vesti Nanizanka: Santa Bar- 19.1 n aara j jRpizanka: 2o.3o fP^anah in dnevnik 21.3q pe,dnik: TG1 - Sette -brn: Sottotiro (dram., da 1983, r. Roger ?Pottiswoode, i. Nick °lte, Gene Hackman), 24.00 pj11?5 (22.45) Dnevnik 0.15 R,?jrni dnevni ka: Mezzanotte e °'35 Mo °rni • — n°grafije: Sri Lanka E' proibito 7.00 Risanke 8.10 Film: I colpevoli (dram., It.-fr. 1957, r. Turi Vasi-le, i. Isa Miranda) 9.30 Tečaj angleščina in francoščina za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lessie 16.15 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: II colpo segreto di D'Artagnan (pust., It. 1962, r. Siro Marcellini, i. George Naber) 18.00 Variete in športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: II colosso di Rodi (zgod., It.-Fr.-Šp. 1961, r. Sergio Leone, i. Lea Massari, George Marshall) 22.50 Dnevnik - nocoj 23.00 Variete: Confidenzial-mente Ave 24.00 Dnevnik in vreme 0.20 Glasba: International DOC Club 01.00 Film: LArgent 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Passaggi 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Block Notes - VVhats Jazz (3. del) 15.00 Dokumentarna oddaja: Ambientevivo 15.30 Šport: motokros (Pinero-lo), plavanje (Ponza), tenis (Turin), lahka atletika (Mantova) 17.00 Risanke: Blob 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanka: Blob 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Variete: Uno su cento 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Srečanje z Miriam Massari 24.00 Dnevnik - v kiosku 0.10 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 0.20 Šport: Tenis 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Zgodbe iz življenja rastlin - Alge 10.35 Pamet je boljša kot žamet 10.40 Šahovska pravila 11.00 Tečaj angleščine 11.20 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Mozaik. Šolska TV: Tečaj angleščine (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Zgodbe iz življenja rastlin 17.45 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.00 Ex libris - 150 let fotografije (pon.) 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Fošt er, zadnji del) 21.00 Mednarodna obzorja 21.45 Dnevnik in vreme 22.00 Jazz na ekranu: Koncert Stephana Grappelija 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.) 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Rugby: Francija-Nova Zelandija 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 22.00 TVD Novice 22.10 Ameriški nogomet - prvenstvo NFL 23.15 Eurogolf - evropski turnirji 24.00 Rubrika o ribolovu: Fish Eye RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski TV program 18.45 Ropot (pon. 6. oddaje) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Shakespeare na TV: Kralj Lear 22.40 Zabavni torek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Pot-puri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 S priljubljenimi ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.40 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.32 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. 7-00 n, JO.00 2 l0-30 * R.Oo 15: R.00 RETE 4__________.____ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanka: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Gosi girailmondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy -Duplice omicidio 20.30 Film: Mister Roberts (kom., ZDA 1955, r. Ford-Leroy, i. Henry Fonda, James Cagney) 22.45 Film: II gobbo (dram., It. 1960, r. Carlo Lizzani, i. Gerard Blain) 0.35 Film: Delitto in prima pagina (dram., ZDA 1950, r. Cy Endfield, i. Herbert Marshall) 2.15 Nanizanka: Ironside ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Protagonist: Paul McCartney 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nogometni tednik 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Televison ODEON________________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio- nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Tre uomini in fuga (kom., Fr. 1966, r. Gerard Oury, i. Louis De Funes, Terry Thomas) 22.30 Film: Un dramma bor-ghese (dram., It. 1979, r. Florestano Vancini, i. Franco Nero) TMC__________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 10.45 11.30 12.30 13.30 14.30 15.30 16.00 Nanizanka: II giudice Nad.: Terre sconfinate Rubrika: Ženska TV Nad.: Una famiglia ame-ricana (zadnji del) Vesti in šport Glasba: Clip clip Kviz: Girogiromondo Film: Stona di una ma- dre e di una figlia (dram., ZDA 1980, i. Tuesday Weld) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Baby M (dram., ZDA 1988, r. J. Saduith, i. Jobet VVilliams, 1. del) 21.30 V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Nineteen nineeten (dram., VB 1984, i. Maria Shell) TELEFBIUU_____________ 11.30 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23 12.00 Rubrika 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di 15.00 17.15 Nad.: I ragazzi di cellu-loide, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: II grande te-atro del West 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Šport in šport 23.30 Dnevnik, nato dražba 1.40 Vesti: News Hollywood Musič box TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; "6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 14.30 Iskalci in pričevalci; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. Občinski svet o odstopu Baresija Scarano nadaljuje polemiko s Trgovinsko zbornico Športno srečanje uslužbencev goriške in šempetrske bolnišnice Čez leto dni povratno srečanje v Novi Gorici Goriški občinski svet je sinoči začel razpravljati o odstopu odbornika za osebje Daria Baresija, ki naj bi ga nadomestil republikanec Dario Drufuca. Ko poročamo je razprava še v teku. Če ne bo prišlo pri glasovanju do kakega presenečenja, bo s tem delno premeščena politična kriza, ki je pogojevala delovanje občinske uprave od začetka leta dalje. Republikanci se vračajo v večino, na razliko od socialdemokratov, ki so jo skupaj z njimi zapustili aprila letos. Začasno sta takrat stopila v odbor demokristjana Agati in Baresi. Prav izbira kdo med njima naj prepusti mesto predstavniku PRI je bila v zadnjih tednih vzrok za zakasnitve in konfrontacijo med strujami znotraj KD. Sinoči je župan uvedel točko z informacijo, da je že 9. oktobra prejel pismo, v katerem mu Baresi napoveduje odstop zato, da v skladu s političnimi sporazumi prepusti mesto republikanskemu predstavniku. Scarano se mu je zahvalil in odprl razpravo, v katero so posegli številni svetovalci. Med prvimi so spregovorili predstavniki opozicije, ki so očitali, da pri zamenjavi ni potekalo vse tako gladko, kot bi želela sedaj prikazovati uprava. Razprtije med strankami večine so pravzaprav konstanta, ki močno pogojuje delovanje uprave. Poleg tega je bilo slišati tudi očitek, da ta razširitev večine sploh ni koristna: novi odbornik v nekaj mesecih do volitev ne bo mogel uresni- Zaradi megle v težavah številni nedeljski izletniki Gosta megla, ki je že v popoldanskih urah legla nad Gradeško laguno je povzročila vrsto težav nedeljskim jadralcem in drugim ljubiteljem morja, posadkam luške kapitanije v Gra-dežu in pripadnikom finančne straže pa obilico dodatnega dela. Na srečo se je vse izteklo brez hujših posledic, včeraj dopoldne. Posadke luške kapitanije in finančne straže so pomagali v pristanišče šestintridesetim čolnom, na katerih je bilo vkrcanih nad sto oseb. Posadke se, preprosto, niso znašle v gosti megli, nekaj čolnov pa je tudi nasedlo na plitvine. Zadnji reševalni posegi so se končali včeraj dopoldne. V težavah se je v nedeljo popoldne znašla tudi večja skupina skavtov iz Gradeža, ki je obiskala Barbano, nazaj grede pa je čoln, zaradi megle, nasedel na plitvino. Mulci se'si pomagali sami, vrnili pa so se v Gradež z nekajurno zamudo. Zaradi megle je bilo včeraj skoraj celo dopoldne zaprto za promet letališče v Ronkah, kjer so kasneje, ko so se razmere izboljšale, sprejeli tudi nekaj letal, ki so bila sicer namenjena v Benetke. Gosta megla je v nedeljo zvečer in včeraj zjutraj ovirala promet na avtocesti proti Benetkam in proti Trbižu. čiti ničesar, pač pa se ponovno odpira nevarno obdobje maščevanj in povračil med raznimi med seboj sprtimi komponentami koalicije. Kot rečeno je razprava, ko pročamo, še v teku. Sinočnja seja se je pričela s komemoracijo bivšega komunističnega poslanca Menichina. Z občutenimi besedami so se ga spomnili župan Scarano in načelniki vseh svetovalskih skupin. V začetnem delu seje je tudi v občinskem svetu odjeknila polemika med županom Scaranom in predsednikom trgovinske zbornice Bevilacguo. Polemika, ki se je pričela na nedavnem mestnem kongresu KD in se nadaljevala na časopisnih straneh, je v zvezi s premajhno pozornostjo, ki naj bi jo po Scaranovem mnenju zbornica odmerjala Gorici pri delitvi sredstev iz Goriškega sklada. Za tem navzkrižnim ognjem številk in nasprotujočih si ugotovitev pa tičijo najbrž tudi predkongresni manevri KD, kjer Scarano vodi manjšinsko skupino, ki se zoperstavlja levici. Vprašanje polemike z Bevilacguo je v občinskem svetu postavil liberalec For-nasir, ki mu je župan odgovoril, s tem da je ponovil očitke na račun Trgovinske zbornice. Pri tem pa je tudi napovedal, da želi vso zadevo razjasniti na odprti debati s predsednikom Bevilacguo. Mimogrede je bil tudi govor o nevarnosti, da se sejem Motor Expo Rating prihodnje leto preseli drugam, ker naj bi mu v Gorici Sejemska ustanova pri Trgovinski zbornici ne jamčila zadostnih finančnih podpor. Podžupan Del Ben, ki je tudi podpredsednik te ustanove je izrekel upanje, da bi do tega ne prišlo. Vprašanje podpor, je še ugotovil, pa od-visi tudi od zasebnikov, saj se drugod najdejo sponzorji, goriški trgovci pa za take manifestacije nimajo dovolj posluha. Prispevki za glasbeni in umetniški pouk Goriška pokrajinska uprava obvešča, da 31. oktobra zapade rok za predložitev prošenj za denarne prispevke v smislu deželnih zakonov št. 13/66 in 59/88. Prvi zakon predvideva denarne prispevke za vzdrževanje tehničnih poklicnih zavodov, zavodov za umetnostno vzgojo, bolničarskih šol in šol za otroške negovalke ter zdravstvene asistentke. Za prispevke lahko zaprosijo tudi glasbene šole. Bolj specifičen je deželni zakon št. 59/88, ki predvideva prispevke za glasbene tečaje in glasbene šole, ki v svojih programiohj upoštevajo ministrske programe in ki delujejo najmanj pet let ter izpolnjujejo tudi pogoje glede nagrajevanja profesorjev. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo Pokrajine. Kakih sto uslužbencev goriške in šempetrske bolnišnice se je v soboto udeležilo vsakoletnega športnega in družabnega srečanja za katerega so dali pobudo predvsem uslužbenci in ki se je letos odvijalo že devetič. Tekmovanja so zajela sedem različnih panog. V nogometu so bili boljši uslužbenci goriške bolnišnice, ki so zmaga- Nov zakonik stopa v veljavo sredi težav in polemik Ukinjeni preturi v Krminu in Gradišču li tudi v moški odbojki. Gosti pa so se izkazali v ženski odbojki, košarki, namiznem tenisu, šahu in tenisu. Po športnih dogodkih je bilo zvečer na sporedu še družabno srečanje v javnem večnamenskem socialne® centru, kjer sta udeležence nagovoril0 Renato Fiorelli in Mitja Povodnik i® naglasila, kako prav takšni dogodki utirajo pot tudi institucionalnemu sodelovanju. Gostitelji prihodnjega, desetega srečanja, bodo uslužbenci bolnišnice v Šempetru. Na sliki — foto Čubej — pred nogometno tekmo v Podgori Odvetniki pa protestirajo, ker sodišče ne deluje Nov zakonik za kazenske postopke stopa v Gorici v veljavo, kot je bilo pričakovati, sredi polemik in skoraj neverjetnih težav pri upravljanju pravice. Včeraj so odvetniki sklicali tiskovno konferenco, na kateri so povedali svoje v zvezi s stanjem sodnega aparata v Gorici, prav tako včeraj pa so na preturi prejeli teleks, ki jih obvešča, da sta preturi v Gradišču in Krminu ukinjeni. Ukinitev sicer ni prišla nepričakovano, saj se je o njej govorilo že nekaj let. Obe preturi sta še delovali bolj formalno kot pa dejansko, saj tako v Gradišču kot v Krminu že nekaj let ni bilo pre-torja, pač pa je tamkajšnje delo opravljal tržiški pretor. Toda vest o ukinitvi dveh pretur vseeno odpira vprašanja in težave, ki jih že itak preobremenjeni preturi v Gorici in Tržiču ne bosta zlahka reševali. Ti problemi pa so le delček vseh težav delovanja pravice v Gorici, na katere so hoteli opozoriti odvetniki s tiskovno konferenco na sedežu svoje zbornice. Tiskovno konferenco so sklicali včeraj popoldne, torej tik preden bo stopil v veljavo nov kazenski postopek. Vendar, kot pojasnjujejo ne gre za protest proti novim predpisom, pač pa za poskus, da bi ob tej priložnosti opozorili na že dolgo časa nevzdržno stanje, ki se bo v prihodnjih tednih in mesecih po vsej verjetnosti še poslabšalo. Predsednik odvetniške zbornice odv. Pascoli je delovanje sodnega aparata v Gorici označil kot zelo slabo. Odvetniki so že pred časom na skupščini sestavili spisek pritožb, v katerem navajajo najtežje odprte probleme. Predvsem se hudujejo, ker tajniški uradi niso v stanju, da bi pravočasno opravljali izredno pomembno delo pri registraciji in posredovanju sodnih dokumentov. Eden od predpogojev za učinkovito delovanje pravice je ta, da je dovolj hitra, sicer ne moremo od nje pričakovati pravičnosti. Toda kako je to mogoče, ko morajo pri nekaterih civilnih postopkih čakati tudi po osem mesecev na kopijo že izrečene razsodbe? In kaj reči o rubežih, ki se ne izvajajo zaradi pomanjkanja sodnih selov? Ali o procesih, ki so odpadli, ker niso mogli dostaviti vseh potrebnih sodnih obvestil? Ali še o sodnih dejanjih in ukrepih, ki jih je treba ponoviti, ker strojepisci in drugi uslužbenci ne morejo pravočasno poskrbeti za vse dejavnosti, ki bi bile potrebne za njihovo veljavnost. Osnovni problem je pomanjkanje osebja. Preturo je včeraj okrepil prihod novega sodnika, toda istočasno je s sodišča odšel preiskovalni sodnik dr. Leghissa. Njegovo mesto bo prevzel dr. Gorian, ki je doslej skrbel za polovico civilnih postopkov. Kaj z njimi? Na vratih urada sodnika je list, na katerem piše, da so ti procesi do nadaljnjega "zamrznjeni". Še slabše je stanje glede zapisnikarjev, uslužbencev, strojepiscev, sodnih slov itd. Kot smo pisali v nedeljo, so že doslej bile velike vrzeli v organiku, z reformo kazenskega postopka pa so napovedi še slabše. Odvetniki so včeraj opozorili na pravi nesmisel: z novim zakonikom bodo tudi pri preturah odprli državna pravdniš-tva. Predvideno je bilo, da bodo v njih zaposlili 1500 ljudi. Toda kaj se dogaja v Gorici? Namesto da bi zaposlili nove uslužbence, so potrebno osebje enostavno pobrali s sodišča in tako dobesedno izpraznili nekatere ključne urade. Odvetniška zbornica napoveduje oster protest. Prihodnji teden se bodo odvetniki zbrali na skupščini in zelo možno je, da se bodo odločili za "stavko". Dosedanja opozorila in protesti namreč niso zalegli. Morda se bo pod ostrejšim pritiskom na pravosodnem ministrstvu kaj premaknilo in se bo našla kaka nova delovna moč za goriško sodišče. razna obvestila _ Martinovanje Društva slovenskih upokojencev bo v soboto, 11. novembra, z večerjo v restavraciji v Kanalu. Prevoz z avtobusom. Vpisovanje bo v četrtek. 26. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu 1° pri poverjenikih. KD JADRO v Ronkah prireja 3. tečaj klekljanja. Odvijal se bo ob sredah men 15. in 17. uro. Pohitite s prijavami, ker se bo tečaj pričel v prihodnjih tednih. Slovensko stalno gledališče iz Trsta obvešča, da se nadaljuje vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (°B sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturne® domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). Slovensko planinsko društvo Goric® vabi člane na 42. redni občni zbor, ki b 27. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 drugem sklicanju, v mali dvorani Kultu® nega doma v Gorici. Društvo nadalje obvešča, da bo od 24. t. m. do 9. novem® vpisovanje za tradicionalno MARTINJ/ VANJE v Ajdovščini. Na razpolago b tudi avtobus. - V pokrajinski sejni dvorani bodo »{■ t. m. ob 18. uri predstavili publikacijo 30-letnici ZSKP in zbrana dela skladate lja Mirka Fileja. KD OTON ZUPANČIČ priredi 11-vembra martinovanje v Doma Andrej Budala. Pojasnila in prijave pri Mar Zorn v Klancu, tel. 21407. kino Odkritje kosti otroka v Mošu odpira številna vprašanja Karabinjerji skušajo razvozlati uganko v zvezi s srhljivim odkritjem otroškega skeleta v nedeljo pri Mošu. Kosti je v nedeljo popoldne odkril 50-letni kmet Ilario Turus, ki je šel orat na svojo njivo pri Ul. Čampi v Mošu. Sredi njive je opazil plastično vrečko in ugotovil, da mora biti v njej nekaj precej težkega. Kmet ni takoj odprl vrečke, pač pa je pritegnil pozornost karabinjerjev iz Šlovrenca, ki so se peljali tam mimo. Karabinjerji so odprli vrečko in odkrili v tančico ovite kosti in majhno lobanjo - znak da gre za človeške oz. otroške posmrtne ostanke. Sodni zdravnik je kasneje ugotovil, da gre za skelet morda pet- ali šestletnega otroka, ki naj bi umrl že pred več leti. Na kosteh so opazni sledovi, ki dajejo misliti, da je bilo trupelce svojčas pokopano. Domnevajo, da naj bi otrok umrl pred kakimi petimi leti. Več o izvoru kosti zanekrat ni znano, toda karabinjerji menijo, da jih niso ukradli na kakem pokopališču v bližini, pač pa da so jih prinesli od drugod. Kdo in zakaj? Odgovora še ni, možne pa so razne hipoteze. Med njimi tudi ta, da naj bi kosti uporabljali za kak skrivnosten obred, kot so t.i. črne maše. Silovito čelno trčenje med Gradežem in Tržičem Hudo ranjena 27-letna avtomobilistka iz Gradeža Tržačan umrl na avtocesti v soboto ponoči blizu Ronk Z avtom silovito trčil v železno ograjo Megla je po vsej verjetnosti, poleg nezadostne previdnosti, vzrok težke prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj nekaj pred osmo uro na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, v bližini kraja Villa Luisa. V nesreči sta bili ranjeni dve osebi, od teh ena zelo težko. S pridržano prognozo zaradi hudih notranjih poškodb so v bolnišnico na Katinari sprejeli 27-letno Claudio Valle iz Gradeža, Ul. Lombardia 14. V dvajsetih dneh pa bo predvidoma ozdravel 56-letni Carlo Tercelli iz Tržiča, Drevored San Marco 33. Zapisnik o nesreči je sestavila ob-hodnica prometne policije. Po doseda- njih ugotovitvah naj bi Vallejeva z renaultom 5 vozila v smeri iz Gradeža proti Tržiču, mendtem ko naj bi v obratni smeri z avtom lancia beta pripeljal Tercelli. Do čelnega trčenja je prišlo na razmeroma ravnem odseku ceste, kjer se Vallejeva menda odločila za prehitevanje, kljub zmanjšani vidljivosti zaradi megle. Gosta megla je v nedeljo ponoči in včeraj zjutraj bila vzrok številnih manjših prometnih nesreč, največ težav pa je povzročila v laguni, kjer je presenetila številne posadke manjših plovil, o čemer sicer poročamo posebej. Konec tedna je minil v znamenju težkih prometnih nesreč. Na avtocesti med Moščenicami in Vilešem, v bližini Ronk, je v soboto ponoči umrl 24-letni Massimiliano Genzo iz Trsta, Ul. San Lazzaro 4. V isti nesreči sta bili M. Genzo ranjeni dve drugi osebi: 30-letni Dario Rota, Ul. degli Alpini 16 in 20-let-na Elena Tomicich z Opčin, Proseška ulica 3. Rota je na zdravljenju v bolnišnici na Katinari. Zaradi težkih poškodb se zdravniki še niso izrekli. V bolnišnici v Tržiču pa je na zdravljenju Tomicicheva. Nesreča se je zgodila v nedeljo, okrog poldruge ure zjutraj. Po dosedanjih ugotovitvah je bila trojica mladih namenjena v Vileš, na obisk k prijateljem. Nočni skok pia se je žal končal zelo tragično. Rota je upravitelj gostilne "Da Benito" na Opčinah in v tem lokalu je zaposlena tudi Tomicicheva. Po zaprtju lokala sta sedla v avto, skupaj z Massimilianom Genzom. Avto je upravljal Rota. V bližini Ronk je avtomobil silovito trčil v železno ograjo ob desni strani avtoceste. Poškodovana je bila predvsem desna stran avtomobila, kjer je sedel nesrečni Genzo, ki je bil na mestu mrtev. Del železne ograje se je tudi prelomil in presekal prtljažnik avta. Gasilci so se morali pošteno potruditi, preden so iz razbitin lahko po- vlekli truplo Massimiliana Genza. Druga dva ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer so se odločili, da Roto takoj premestijo v bolnišnico na Katinari. Vzroke težke prometne nesreče raziskuje prometna policija iz Červi-njana. Umrl je L. Menichino nekdanji poslanec KPI Za možgansko kapjo je včeraj umrl Lorenzo Menichino, viden predstavnik KPI na Goriškem in nekdanji poslanec v rimskem parlamentu. V letih 1964 do 1972 je bil pokrajinski tajnik KPI, zatem štiri leta poslanec v Rimu. Svojo politično pot je pričel v Gra-dežu, kjer je bil doma, čeprav je že dolgo živel v Gorici. Menichino je imel 66 let. Pogreb bo predvidoma v Gradežu. Gorica , CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones - 1 tima crociata«. H. Ford in S. Con® 1 VERDI Danes zaprto. Jutri 17.15-22-»Batman«. VITTORIA 17.30-22.15 »Batman«. Tržič EXCELSIOR Zaprto. TEATRO COMUNALE - OBČlNS* GLEDALIŠČE 20.30 »Rihard III« " Shakespeare. Gledališka predstava. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 in 20.00 »U9 njena srca«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Koman® voda«. DEŽURNA LEKARNA V GORlCI ] Provvidenti — Travnik 34 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU , Rismondo — Ul. E. Toti 52 410701. pogrebi ------------—----------------Z„je Danes v Gorici: ob 9.30 Mario ^r80pa' iz splošne bolnišnice na glavno P° ,0|ne lišče, ob 11. uri Marija Krpan iz SP b jl-bolnišnice na glavno pokopališče, ^gV uri Maria Teresa Flego iz Trsta v c .^e. v Ločniku in na tamkajšnje pokop PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Kmetijski kombinat Vipava ne nasprotuje novim pobudam zasebnih vinogradnikov Tak je odgovor na neosnovane kritike Uspešno delovanje komisije za slovensko skupnost v Laškem Na nedavnem občnem zboru Večnamenskega kulturnega centra so obnovili sestavo komisije Na Primorskem že nekaj časa poteka Polemična razprava o vlogi in poslova-n)u Kmetijskega kombinata Vipava, ki je 0srednja organizacija za spodbujanje in usmerjanje kmetijske pridelave v Vipavci dolini. Polemiko so, kaže, zlasti spodbudile nove zveze in gibanja v okviru jako imenovane Politične alternative. Pri tem pa očitno prihaja do pretiravanj, enostranskih ocen in trditev, ki nimajo "it skupnega z resničnimi prizadevanji, skrbjo in zavzetostjo za napredek kmetij -siva v Vipavski dolini, ki je sicer eno lzmed najbolj pomembnih kmetijskih središč v Sloveniji. Polemika ne vodi k sporazumevanju, ampak bolj spominja na pogovor med Smhimi. Razpravljalni se namreč ne mo-rel° sporazumeti niti o najbolj važnem vPrašanju. To pa je vsaj načelno priznale pomembne vloge kombinata, ki je bil Ustanovljen zato, da bi pospeševal in us-®erjal razvoj kmetijstva v Vipavski doli-Utj pri čimer gre seveda tudi za vlogo in odgovornost zadružnih organizacij in Vseh zasebnih kmetovalcev. Namesto izmenjave mnenj in stališč o tem pa je na Primer tako imenovana Politična alter-uutiva z Obale, v dokumentu, ki so ga uzširili v javnosti, zapisala, da je kombiji nekakšen mastodont, kar v slovenjem prevodu pomeni, da ga enačijo s lonu podobno živaljo, ki je že izumrla. Predstavniki Kmetijskega kombinata Upava z glavnim direktorjem inženir-,em Ivanom Vodopivcem na čelu, so ne- davno na novinarski konferenci poudarili, da ne nasprotujejo novim oblikam združevanja zasebnih vinogradnikov in kmetov, ki v pogojih sproščenega in svobodnega tržišča poskušajo sami prodajati oziroma tržiti svoje pridelke. Dokler se ne dokaže nasprotno, zagotovo velja verjeti takim izjavam. Kljub temu pa predstavniki Slovenske kmečke zveze ter drugih Zvez in Gibanj tako imenovane Politične alternative, v omenjenih polemikah še kar naprej trdijo in poskušajo prepričati javnost, da Kmetijski kombinat nasprotuje novoustanovljeni Splošni kmetijski skupnosti v Zaloščah pri Dornberku. Trdijo nadalje, da predelovalna vinska klet v Vipavi odkupuje tudi grozdje iz južnih predelov države, obresti za zaloge vina pridelanega iz omenjenega grozdja pa da obeša na pleča domačih vinogradnikov. V resnici pa je tako, da vipavska klet že dve leti prevzema in predeluje izključno grozdje iz vipavskega vinorodnega okoliša. Kmetijski kombinat Vipava je pretekli ponedeljek izdal dokument o svoji vlogi, poslovanju in usmeritvi. V njem z dejstvi in mnogimi podatki zanika različne trditve svojih kritikov. V dokumentu je tako tudi poudarjeno, da je klet v Vipavi prevzela okrog 900 vagonov vina letošnje trgatve in da pretežna večina vinogradnikov v Vipavski dolini še zmeraj zaupa vinski kleti. V listini z naslovom Sporočilo javnosti o trgatvi in vlogi Kmetijskega kombinata Vipava, pa je zapisano tudi naslednje: "Ni resnično, da se Kombinat obnaša monopolno in da ovira tržne in druge pobude zasebnikov. Kmetijski kombinat je že v prejšnjih letih spodbujal razne zadružne in druge oblike organiziranja in nastopanja zasebnikov na tržišču. Tak odprt odnos ohranjamo in ga bomo tudi v prihodnje pospeševali. Naš cilj ostaja razvoj kmetijstva in izboljševanje življenskih razmer vseh prebivalcev Vipavske doline, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in kmetijstvom. Seveda pa Kmetijski kombinat pri takšnem poslanstvu pričakuje, da bo imel enakopraven odnos in enake pravice ter možnosti na trgu, kot jih imajo skupine kmetovalcev in zadružnikov, ki se oblikujejo ali nastajajo v Vipavski dolini. Z omenjenih izhodišč odločno zavračamo kot zlonamerne trditve, ki so vsebovane v stališčih tako imenovane Politične alternative z Obale, v tistem delu, ki se nanaša na Kmetijski kombinat Vipava". Morda se bodo polemike o Kmetijskem kombinatu Vipava umirile po tako imenovani Okrogli mizi o vinogradništvu, kmetijstvu in o odnosih med vinogradniki in kombinatom, ki jo pripravljajo v Dornberku. Tedaj naj bi predstavili tudi novo vrsto z blagovno znamko zaščitenega belega vina z dornberškega vinogradniško-vinarskega območja. Marjan Drobež Zadnja skupščina Javnega večnamenskega kulturnega središča v Ronkah -odvijala se je 12. t. m. - je bila tudi priložnost za oceno delovanja posvetovalne komisije za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Na omenjeni skupščini so obnovili tudi sestavo komisije. Skupščina je izvolila štiri člane (Igor Pahor, Liliana Visintin, Karlo Mucci, Vasil Korošec), medtem ko bo petega člana imenovala Občina Doberdob. Desetletno delovanje komisije zapušča za sabo vidno sled, je v poročilu na skupščini ugotovila Aleksandra Devetak, ki je bila deset let na čelu komisije. Obrazložila je tri osnovne smernice delovanja tega organizma, ki je nastal s ciljem oživljanja in ovrednotenja slovenske prisotnosti v krajih v Laškem. Rezultati niso bili takojšnji, so pa danes toliko bolj pomembni. Najpomembnejša pridobitev je nedvomno osnovna šola v Romjanu. Če k temu dodamo ustanovitev kulturnega društva, podružnico glasbene šole, dvojezično knjižnico, pobude na publicističnem področju (revija il Territorio) lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je komisija bila tisti kvas, ki je povzročil pozitivne premike v narodnostnem in kulturnem oziru pri naših rojakih na Laškem. Devetakova je v svojem poročilu nanizala osnovne smernice delovanja pred desetimi leti in ki, kot se zdi, ostajajo pomembne tudi za delo v prihodnje. Prvo področje delovanja je bilo usmerjeno na vrednotenje kulturnega dela in ustvarjalnosti Slovencev v Laškem. Druga smer je bila informiranje sodržavlja- nov italijanske narodnosti o Slovencih tostran in onstran meje. Tretja usmeritev je zadevala spodbujanje skupnih iniciativ, Slovencev in Italijanov, kot prispevek k splošni kulturni rasti celotne skupnosti. Pri komisiji so posebno pozornost namenjali odpiranju, najprej vrtca in kasneje osnovne šole s slovenskim učnim jezikom in skrbi za njeno nadaljno rast in razvoj, zavedajoč se odločilčnega pomena šole za obstoj manjšinjskih skupnosti. Tesno povezana z delovanjem šole so bila vsakoletna kulturna in družabna srečanja med učenci, starši in prijatelji slovenske narodnostne skupnosti. Kolikim kulturnim dogodkom, od koncertov zborovskih pesmi, do prirejanja proslav, srečanj z ustavarjalci slovenske besede je komisija vtisnila drugačen pomen! Taka usmeritev je obrodila pomemben (in odmeven) uspeh tudi v publicistični dejavnosti. Naj opozorimo le na monografski številki revije II Territorio, posvečeni slovenski prisotnosti v deželi in Istranom. Komisija je dobro zastavila svoje delo tudi kar zadeva ustvarjanje primernega ozračja in razumevanja med večinskim narodom, ki je za uspeh raznih pobud prav tako pomembno. Desetletne izkušnje so pozitivne. Želim, da bi člani komisije v novem mandatu nadaljevali z delom in bili uspešni, je bila želja dosedanje predsednice. In da bi pri svojem delu naleteli tudi na primerno politično ozračje. Zaskrbljenost zaradi klestenja izdatkov v javnem prevozu Enkratno umetniško in človeško doživetje Koncert pevskega zbora Kočo Racin iz Skopja .Javna in zasebna prevozniška pod-lia - govor je kajpak o prevozu oseb j v naši deželi bijejo plat zvona. Po Ji,upanjih napovedih bo Furlanija-.“hjska krajina prihodnje leto od Dr-s.Ve Prejela 355 milijard lir manj pri-jflL^kov. Od te vsote je približno 78 lll]ard lir namenjenih subvencijam Področju prevozov. lifl-aVrta in zasebna podjetja, ki oprav-let° *° službo bodo torej prihodnje j? Prejela znatno manj sredstev, vn-, °SN 50 predstavniki javnih pre-p, niških podjetij (v okviru združenja f,j Pfl) že naredili nekaj korakov, da ^blažili tako temne napovedi in lavzmanjšati posledice klestenja izdatkov. hort°-a srečanja napovedujejo v pri-tt) anlih dneh. Tako bo v petek, 27. t. cf v Pokrajinski sejni dvorani v Gori-ptp**anje z deželnim odbornikom za kraj.°zruštvo, s predsedniki štirih po-Preri8^!1 uprav, z župani občin in pf6HSedniki združenja ANCI in UPI, k4t Ravniki javnih podjetij in sindi-v čedertrasporti. stavl.Povedano krčenje izdatkov pred-javjja toliko težje breme, ker bi morala še Podjetja že v letošnjem proračunu, apošt Pa v Proračunu za prihodnje leto, Povp ?Vati gmotne izboljšave v okviru kolektivne delovne pogodbe. Ponoven obisk, ki ga je makedonsko kulturno društvo Kočo Racin iz Skopja opravilo na Goriškem, je še utrdil trajne vezi prijateljstva in kulturnega sodelovanja, ki so bile stkane pred približno dvajsetimi leti, ko so Skopje in Bitolo obiskali pevci moškega zbora Jezero iz Doberdoba. Odtlej se je med našimi kulturnimi društvi, ZSKD in makedonskim društvom ustvarila enkratna prijateljska vez, ki se je v soboto in nedeljo še utrdila z gostovanjem mešanega zbora Kočo Racin v Štandrežu. Sam večer makedonskih pesmi pa je sovpadal z začetkom prireditev ob 100-letnici rojstva pisatelja in narodnega buditelja Andreja Budala. Štandreški dom je bil v nedeljo pretesen, da bi vanj stopili vsi, ki so prišli z namenom prisluhniti makedonski narodni in umetni pesmi, da bi že s prisotnostjo počastili goste iz daljne jugoslovanske republike in jim izrekli dobrodošlico. Koncert, ki ga je pod Rustjevo taktirko uvedel domači mešani zbor Oton Župančič, je bil deležen enkratnega odobravanja. Dolgotrajno in navdušeno ploskanje je bilo nedvomno zunanji znak izrednega razpoloženja, ki se je ustvarilo v Štandrežu. To so sicer v besedi izrekli tudi predsednica KD Oton Župančič Sara Hoban, predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič in predsednik KD Kočo Racin Aleksander Ačkovski. Kljub ganjenosti, ki je občasno lomila besede v grlu, je bila želja vseh, da bi taka srečanja postala vodilo za boljše medsebojno razumevanje in da bi čimprej prišlo do obiska kake goriš-ke skupine v Makedoniji. Skopska skupina, ki jo sestavlja nad štirideset pevk in pevcev, je na Goriško dospela že v soboto. V popoldanskih urah so si ogledali mesto in nekaj zanimivosti. V nedeljo dopoldne pa so makedonski pevci bili gostje moškega zbora Jezero iz Doberdoba. Ob tej priložnosti jih je pozdravil tajnik zbora Jože Jarc in podčrtal izjemne vtise, ki so jih člani zbora odnesli z gostovanja v Skopju in Bitoli. Srečanje pa se je kaj kmalu iz uradnega »izrodilo« v prijateljsko in zadonele so slovenske in makedonske pesmi. V zvezi s koncertom v Štandrežu velja povedati še, da je skupina izvedla vrsto znanih makedonskih narodnih pesmi. Nastop je bil dokaj dovršen in z velikim občutkom in to tudi po zaslugi temperamentnega pevovodje Djordija Smokvarskega, avtorja nekaterih predstavljenih skladb. Na sliki (foto Romano Petejan) trenutek z nedeljskega koncerta zbora Kočo Racin. Samo tri zmerne obsodbe na procesu zaradi tihotapstva 3ori§ki presenetljivo razsodbo so lili ve£-So^niki v soboto zvečer opros-rarjj j n° obtožencev na procesu za-čez tnp,rnnevne9a tihotapljenja cigaret bttef v,° ,na Goriškem. Sodniki so na-Uli zriri - Petnajst obtožencev opros-ter drun>"Vania v zločinske namene ?iih npji obtožb v zvezi z domnev-2'belkov °2°*ienim uvozom tobačnih k° je dni Zadevo so odkrili leta 1983, bikov npa Preiskava finančnih stražila. ogočila odkritje ilegalnega fi od?oj,Ctesu v Gorici, ki se je po vrbjih dnpK6V končno odvijal v prej-K6nce jn ,' s° obsodili samo tri obto--rlvšega fe te na dokaj zmerne kazni: ‘6enjemhenCc.er!0 večie količine 6 to ra F ?SP strupov. Po svoje za orga- Se^UmljiV°'>) ^e __ __ jPredvSe P/®bltrirajo veliko vode eni uri nrPavice ' ena školjka st -*>*= vodr5lltrira po šest litrov ~ bpene sn , V organizmu pa se drFe Za tiste6 .dovo1111 prodajati. ko u3ače Pojav omenjenih strupov znanstveniki razlagajo s prisotnostjo dinoflagelatov, posebnih bičkastih alg. Seveda pa mnogi tudi trdijo, da školjke v resnici sploh niso bistveno bolj strupene, ko so bila vsa dosedanja leta. To utemeljujejo z dejstvom, da so v svetu šele pred nekaj leti začeli ugotavljati prisotnost DSP toksinov, v Jugoslaviji pa laboratorijsko ta strup letos prvič ugotavljajo. Če tega niso ugotavljali v minulih letih, torej še ne pomeni, da teh toksinov v školjkah ni bilo. Znan je star istrski pregovor, ki pravi, da se školjk (natančneje -pedočev ali klapavic) v septembru ne je. Takrat je morje zmeraj najbolj »utrujeno«, oziroma »obremenjeno«. Toda zdaj je že oktober, kmalu pa bo tu november... B. Š. Poln prtljažnik ustreljenih ptic SEŽANA — Po obvestilu občana je v nedeljo opoldne patrulja sežanske postaje milice v bližini cestarske hiše na Gaberku presenetila 52-letnega Gianpaola Bagnija iz Arzignana pri Vicenzi, ki je brez spremstva in dovoljenja streljal ptiče. Pri sebi je imel Bagni dve uplenjeni brinovki, pri pregledu avtomobila pa so miličniki v prtljažniku našli še 40 ustreljenih ptic, največ kalinov, ščinkavcev in senic. Italijanskemu divjemu lovcu so zasegli dvocevko znamke merhel in plen, prijavili pa so ga občinskem sodniku za prekrške. Sežanska sodnica ga je včeraj zaslišala. Njej je izjavil, da je večino ptic uplenil blizu Zagreba, kamor italijanski lovci pogostokrat zahajajo in prosto brez nikakršnih dovoljenj tudi streljajo ptiče. Ker mora sodnica zaslišati še očividca, ki je na Gaberku opazil divjega lovca, je Bagnija izpustila, s tem da je položil varščino 700 dinarjev in s tem da sta plen in dvocevka začasno zaseženi. I. U. PRISPEVAJTE ZA BOLNICO FRANJO tržno obvestilo ■ Novosti iz miroljubne Švice Pleša povzroča pravi teror MILAN — Iz Združenih držav Amerike je pred časom (pretekli sta že dve leti) prišla znanstvena noviteta, ki je dobesedno pretresla mirne dni vseh tistih, ki so obsojeni na plešo (po ocenah jih je samo v Italiji pravcata množica). Šlo je za zdravila z učinkom sistemskega širjenja žil, ki so po dolgi uporabi povzročala rast dlačic, te pa so se počasi krepile. Uspeh je bil seveda takojšen, toda navdušenje je kaj kmalu prepustilo prostor nekaterim bojaznim, ki so jih sprožili sami proizvajalci zdravila s tem, da so opozorili na nekatere ugotovljene kontraindikacije. Ali je užitek, ki ga dajejo ponovno pridobljeni lasje, lahko upravičil tveganja za zdravje? Iz Basla - prestolnice kemije - pa odmeva danes novica, ki bi lahko tistim, ki so obsojeni na plešo, ponudila varnost, ne da bi jim hkrati ugasnila dolgo gojenega upanja. Raziskovalni laboratoriji neke znane multinacionalne družbe, Labo, so namreč izdelali sredstvo kozmetičnega tipa z 0,11-odstotno raztopino benzil nikotinata za zunanjo rabo. Njegova uporaba proti izpadanju las z aktivacijskimi učinki pa ima to prednost, da ne povzroča nobenega stranskega pojava. Edina ugotovljena nevšečnost je namreč enourna pordečitev kože na tistem delu lasišča, kjer je bil nanešen preparat. Po tem novem čudežu se začenja frenetično povpraševanje tudi v italijanskih lekarnah, medtem ko ga širjenje glasu iz Švice usmerja tudi proti mnogim drugim evropskim državam. Priziv McLarna po spornem razpletu m VN Japonske Prost (zaenkrat) prvak SUZUKA Francoz Alain Prost je že pred zadnjo dirko (5. novembra v Avstraliji) novi svetovni prvak med piloti formule ena, a tudi tokrat ni šlo brez hudega zapleta. Ayrton Senna je s svojo nepremišljenostjo po dolgem zasledovanju zakrivil trčenje s Proštom. Francoz, ki je dotlej vodil od prvega kroga, je odstopil, Senna pa je s poškodovanim prednjim delom vozila nadaljeval dirko, v boksu zamenjal spojler, nato pa prehitel Nanninija, ki se je bil medtem znašel v vodstvu, in zmagal, toda na zmagovalnem odru ga vendar ni bilo, ker ga je disciplinska komisija diskvalificirala, češ da po trčenju ni zaplejal skozi šikano. Pri Mc Larnu so vložili priziv (ne zato, da bi pomagali Senni, saj je Prost navsezadnje zaenkrat še njihov človek, temveč zato, da bi zmage ne prepustili drugemu teamu) in zdaj se bo zadevi izrekel izvršni odbor mednarodne zveze, toda njegov predsednik Balestre je neuradno baje že izjavil, da na končnem vrstnem redu VN Japonske ne bo prišlo do vnovičnih sprememb. Prost je po dirki ponudil Senni roko, vendar pa je ta spravo zavrnil in očital Francozu, da ga je namerno izločil iz dirke. Brazilski pilot je Francoza skušal prehiteti na najnevarnejšem delu proge. Morda bi se bil lahko Prost izognil trčenju, toda pri zavoju v desno je imel, kot vodilni, prednost izbire najugodnejše smeri, zato mu Senna nemara ne more očitati, da je bi nekorekten. Bolj sporna pa je odločitev komisarjev o diskvalifikaciji. Kakorkoli že, je Prost (za zdaj) že tretjič osvojil naslov prvaka, s čimer se je izenačil z Avstralcem Jackom Brabhamom, Škotom Jackijem Ste-wardom, Avstrijcem Nikijem Laudo in Brazilcem Nelsonom Piguetom. Več naslovov prvaka, kar pet, je osvojil le legendarni Juan Manuel Fangio. Pri Ferrariju (Berger in Mansell sta odstopila) se lahko tolažijo, da bo prihodnje leto njihov pilot imel vozilo s številko ena... Najbolj srečen pa je bil nedvomno Nannini, ki je dobil prvo dirko v svoji karieri. Kljub tretjemu naslovu Prost po dirki ni bil videti najbolj zadovoljen... Splitska Jugoplastika navdušila na košarkarskem turnirju McDonaldi v Rimu Kakovostna razlika med NBA in Evropo se manjša Razlika med evropsko in ameriško košarko se vse bolj zmanjšuje. Resnici na ljubo, na dalni je, da ostajajo košarkarji NBA lige še vedno pravi mojstri, splitska Jugoplastika pa je v nedeljo na finalnem srečanju turnirja McDonaldi proti Denver Nuggets dokazala, da se evropski prvak lahko enakovredno kosa tudi z eno izmed boljših predstavnikov NBA lige. Spličani so namreč slavne Američane močno namučili, bili so jim povsem enakovredni, naposled pa so izgubili, toda le z bornimi šestimi točkami razlike (129:135). Ivanovič, Kukoč, Radja, Pavičevič so bili Adamsu, Le-verju, Davisu povsem enakovredni, tako da je trener Den-verja Doug Moe po srečanju priznal, da se je bal za končni izid. Moe, ki je pred leti igral v Padovi, se je tudi laskavo izrazil o vseh splitskih igralcih, še posebno pa ga je presenetil Duško Ivanovič. Sijajna igra splitskega moštva je močno odjeknila po vsej Evropi in seveda predvsem v Jugoslaviji in Italiji. Vsi hvalijo Jugoplastiko in sijajno igro, ki jo je pokazala. Vsi pa tudi trdijo, da imata Radja in predvsem Kukoč sijajno bodočnost. Naj omenimo, da je na tekmi za 3. mesto milanski Philips brez težav premagal Barcelono s kar 136:104. Na sliki: Bob McAdoo (št. 15) je v Rimu igral sijajno. Triestina četrtič zapored nepremagana Obramba spet solidna Nogometna meddeželna liga Kljub dobri igri poraz Goričanov SEDICO SUFRIGO - PRO GORIZIA 1:0 (0:0) STRELEC: De Bon (83’) SEDICO SUFRIGO: Vettoretti, Deon, Donadel, Dall Agnese, Gallo, Trevissoi, De Bon, Fedato, Sommavil-la, Visentin (Fabbro v 90'), Thaler (Chiesa v 88'). PRO GORIZIA: Pelosin, Menegaldo, Tallandini, Urdich, Stokelj, Cotterle, Juculano (Del Zotto v 48 ), Frigo, Gia-comin, Giacometti, Trevisan. Pro Gorizia je tokrat potegnila krajši konec. Trevisanovi varovanci so bili nedvomno boljši nasprotnik. Toda lepa igra večkrat ne zadostuje. Domačini so namreč le sedem minut pred koncem srečanja dosegli zmagoviti gol. Iz kota je streljal Donadel, goriška obramba je sicer predložek odbila, toda Visentin je odbito žogo pobral in z vso silo poslal v gnečo igralcev. Med temi je bil najbolj spreten De Bon, ki je ukanil vratarja Pelosina. BARLETTA - TRIESTINA 0:0 BARLETTA: Coccia, Saltarelli, Lau-reri, Nardini, Marcato, Gabrielli, Sig-norelli (Bolognesi od 61), Strappa, Vincenzi, Angelini (Pedone od 63'), Pi-rozzi. TRIESTINA: Biato, Danelutti, Cos-tantini, Di Rosa, Lenarduzzi, Cerone, Romano, Papais, Russo (Pasgualini od 68'), Catalano (Lerda od 72'), Butti. Po katastrofalnem začetku sezone je Triestina četrtič zapored dosegla ugoden izid, ne da bi prejela niti enega gola. V razmahu dveh točk so Avelli-no, Messina, Monza, Brescia, Pescara, Reggiana in Ancona, tako da se zdaj Triestini odpirajo možnosti za vzpon proti vrhu lestvice. Tržačani so lahko z razpletom na gostovanju v Barletti zadovoljni, čeprav je trener Lombardo obžaloval, da je ekipa v prvem polčasu zadela vratnico. Z učinkom svojih varovancev pa je bil zadovoljen, saj je treba upoštevati, da sta manjkala diskvalificirana Consagra in Polonia. Debitant v rdečem dresu Catalano je ugodno presenetil. Gre za igralca z izrazito tehniko, vendar pa se mu pozna, da ni dovolj uigran, a tudi slabše pripravljen. O njem Lombardo pravi, da je sposoben dosegati gol tudi zunaj kazenskega prostora in hkrati pokriti vlogo režiserja oziroma prostega veznega igralca. Prej ali slej bo trener Triestine izkoristil tudi Marangona in Terraciana, ki sta (nekoliko nepričakovano) prišla od Verone. Zdaj ima Triestina vsekakor dovolj igralcev, izbire Lombardu res ne manjka. Navijači tržaškega drugoligaša zdaj nestrpno pričakujejo derbi s Padovo na Grezarju. Ekipa bivšega trenerja Triestine Ferrarija je v krizi, v nedeljo je doma izgubila z Ancono in je zdaj pri dnu lestvice. nedeljski izidi nogomet Italijanska A liga IZIDI 9. KOLA Atalanta - Ascoli 1:0, Cesena - Udinese 1:1, Fiorentina - Sampdoria 3:1, Genoa -Juventus 2:3, Lazio - Bologna 3:0, Lecce -Bari 1:1, Milan - Roma 1:0, Napoli - Inter 2:0, Verona - Cremonese 1:1. LESTVICA Napoli 15, Juventus, Sampdoria in Inter 12, Roma 11, Lazio, Milan, Bologna, Atalanta in Lecce 10, Genoa 8, Fiorentina in Bari 7, Cremonese, Ascoli, Udinese in Cesena 6, Verona 4. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Milan; Bari - Cesena; Bologna - Atalanta; Cremonese - Fiorentina; Genoa - Napoli; Inter - Lazio; Juventus -Sampdoria; Roma - Lecce; Udinese - Verona. Italijanska B liga IZIDI 9. KOLA Barletta - Triestina 0:0, Brescia - Piša 1:4, Cosenza - Catanzaro 0:0, Foggia -Cagliari 0:1, Messina - Reggina 0:1, Monza - Licata 2:0, Padova - Ancona 1:2, Pescara - Como 1:0, Reggiana - Avellino 1:0, Torino - Parma 0:0. LESTVICA Torino in Piša 13, Cagliari 12, Parma 11, Ancona, Reggiana, Reggina in Pescara 10, Brescia, Monza in Messina 9, Avellino in Triestina 8, Foggia, Como, Licata, Cosenza, Padova in Barletta 7, Catanzaro 6. PRIHODNJE KOLO Ancona - Pescara; Avellino - Monza; Cagliari - Barletta; Catanzaro - Reggiana; Como - Cosenza; Licata - Foggia; Parma - Brescia; Piša - Messina; Reggina - Torino; Triestina - Padova. Meddeželna liga IZIDI 7. KOLA Conegliano - Opitergina 1:1, Pievigina - Ponte di Piave 0:0, Fontanafredda - Sal-zano 0:1, Mira - Pordenone 1:1, Monte-belluna - Brugneta 0:0, Sacilese - Caera-no 0:0, San Dona - Giorgione 0:1, Sedico - Pro Gorizia 1:0, Venezia - Monfalcone 0:0. LESTVICA Pievigina 12, Salzano 11, Venezia 10, Monfalcone 9, Caerano, Pro Gorizia, San Dona in Sedico 8, Mira in Giorgione 7, Brugneta, Conegliano in Pordenone 6, Montebelluna 5, Sacilese, Ponte di Piave in Fontanafredda 4, Opitergina 3. PRIHODNJE KOLO Pro Gorizia - Sacilese. avtomobilizem VN Japonske - formula 1 VRSTNI RED 1. Nannini (It. - benetton) 1.3506277 s pov. hitrostjo 195,907 km na uro; 2. Patrese (It. - williams) po 11 "904; 3. Bo-utsen (Bel. - williams) 13 "446; 4. Piguet (Br. - lotus judd); 5. Brundle (VB -brabham judd) po 1 krogu; 6. Warwick (VB - arrows) 1 krog; 7. Gugelmin (march judd) 1 krog; 8. Cheever (ZDA arrows) 1 krog; 9. Caffi (It. - dallara) 1 krog; 10. De Cesaris (It. - dallara) 2 kroga. totip LESTVICA PILOTOV 1. Prost (Fr.) 76, 2. Senna (Br.) 60, 3. Mansell (VB) 38, 4. Patrese (It.) 36, 5. Boutsen (Bel.) 28, 6. Nannini (It.) 26, 7. Berger (Av.) 21, 8. Piguet (Br.) 12, itd. LESTVICA HIŠ 1. Mclaren 141, 2. VVilliams 64, 3. Ferrari 59, 4. Benetton 31, 5. Tyrell 16- __________odbojka_______________ Italijanska moška A liga IZIDI 2. KOLA Conad - Alpitour 3:1, El Charro - Ven-turi 3:0, Maxocono - Battipaglia 3:0, Zi-nella - Acireale 0:3, Gabbiano - Sisley 3:2, Petrarca - Eurostyle 1:3, Philips - Me-diolanum 3:0. LESTVICA Maxicono Parma, Philips Modena, Eu-rostyle Montichiari in El Charro Falco-nara 4, Sisley Treviso, Acireale, II Gabbiano Mantova, Conad Ravenna, Alpitour Cuneo in Venturi Spoleto 2, Petrarca Padova, Zinella Bologna, Mediolanum Milano in Battipaglia 0. PRIHODNJE KOLO Sisley - Battipaglia; Petrarca - Conad; Mediolanum - El Charro; Acireale - Ma-xicono; Alpitour - Zinella; Venturi - Philips; Eurostyle - II Gabbiano. gimnastika Svetovno prvenstvo MOŠKI PARTER: 1. Korobčinski 9,937; 2. Arte-mov (oba SZ) 9,875; 3. Ch. Li (Kit.) 9,850; 5. Chechi (It.) 9,775. KONJI Z ROČAJEM: 1. Mogilni (SZ) 10,00; 2. VVecker (NDR) 9,962; 3. J. Li (Kit.) 9.937. KROGI: 1. Aguilar (ZRN) 9,875; 2. VVecker (NDR) 9,862; 3. Marinič (SZ) in Chechi (It.) 9,812-PRESKOK: 1. Behrend 9,881; Kroll (oba NDR) 9,874; 3. Artemov (SZ) 9,868. BRADLJA: 1. Artemov (SZ) in J. Li (Kit.) 9,90; 3-VVecker (NDR) 9,887. DROG: 1. Ch. Li (Kit.) 9,950; 2. Artemov (Sz) 9,900; 3. Iketa-ni (Jap.) 8,875. ŽENSKE PRESKOK: 1. Dudnik (SZ) 9,987; 2-Bontas (Rom.) in Johnson (ZDA) 9,950-BRADLJA: 1. Fan (Kit.) in Silvas (Roni) 10,00; 3. Straševa (SZ) 9,975. GRED: 1. Silvas (Rom.) 9,950; 2. Dudnik (SZ) 9,937; 3. Potorac (Rom.) 9,887. PARTER: 1. Bog in-skaja (SZ) in Silvas (Rom.) 10,00; 3. Bona-tas (Rom.) 9,962. Sovjetski gimnastičar Igor Korobčinski totocalcio 1. — 1. Fiaccola Effe 2 2. Apollo Tunis 2 2. — 1. Fromm X 2. Escondido X 3. — 1. Eurimaco 2 2. Fragmen X 4. — 1. Elisir Pap 1 2. Dilino 2 5. — 1. Fuliver 2 2. Febrero X 6. — 1. Sunny 2 2. Pen Mar 2 KVOTE : (dva dobitnika) 318.836.000 lir (114 dobitnikov) 5.500.000 lir i (114 dobitnikov 340.000 lir Atalanta - Ascoli Cesena - Udinese Fiorentina - Sampdoria Genoa - Juventus Verona - Cremonese Lazio - Bologna Lecce - Bari Milan - Roma Napoli - Inter Brescia - Piša Reggiana - Avellino Montevarchi - Empoli Ju ve Domio - Ospitaletto 1 X 1 2 X 1 X 1 1 2 1 X 1 KVOTE 13 (432 dobitnikov) 12 (10.020 dobitnikov) 30.379.000 1.306.700 l'r Prvak le boljši od računalnika NEW YORK — Včeraj je svetovni šahovski prvak Garri Kasparov dokazal, da je človek le močnejši od stroja, oz. točneje, da je najmočnejši šahist na svetu boljši od najmočnejšega in "najbolj pripravljenega" kompjutra. V New Vorku (na sliki) sta se namreč pomerila svetovni šahovski in svetovni kompjuterski prvak v šahu, izredno natančen računalnik "Globoke misli", gladko pa je v 52 potezah zmagal prvak. Slednji je dodal, da kompjutru manjkata fantazija in intuicija. Vendar pa, če bi stroj imel še to, bi pa res ne bilo več razlike med njim in človekom... V12. kolu prve jugoslovanske nogometne lige Poraz obeh vodilnih moštev Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ V prvi jugoslovanski nogometni ligi sta obe vodilni moštvi izgubili, oslabljena Crvena zvezda v Sarajevu, Dinamo pa v Titogradu. To je izkoristil splitski Hajduk, ki se je z zmago nad Železničarjem prebil na drugo mesto in prehitel Dinamo. Samo ta tri moštva pa se bodo borila za naslov, kajti vsa druga po kakovosti močno zaostajajo. Crvena zvezda je v Sarajevo dopotovala brez Stojkoviča, Pančeva in Prosi-nečkega, a je bila kljub temu prepričana o uspehu. Tako je tudi kazalo, saj so Beograjčani z golom Lukiča prvi vodili, toda nato je Sarajevo prek Božoviča, Kuprešanina in Laziča doseglo tri gole zapored. Zagrebčane je v Titogradu pokopal mladi reprezentant Mijatovič (v zvezi z njim se plete burna afera, saj je najprej podpisal papirje za prestop k Hajduku, zdaj pa hoče k Partizanu), ki je dosegel dva gola. Tekma je bila na nizki ravni, Titograjčani pa so mimogrede med igro še pošteno pretepli nekatere zagrebške igralce. Dva gola je za Hajduka dosegel tudi Bokšič, igralec, ki stopa po stopinjah Zlatka Vujoviča. Spličanom pa v igri z Željezničarjem ni bilo lahko, saj so imeli gostje nekaj priložnosti, da bi izenačili na 1:1. Partizan z Vardarjem ni blestel, a je vendarle zmagal s 3:0. Dva gola je dosegel Ščepovič, enega pa Milko Djurovski, ki se počasi vrača v staro formo, hkrati pa že pospravlja kovčke za odhod v tujino. S 3:0 je zmagala tudi Rijeka s Spartakom, prva dva gola je z bele točke dosegel Vujčič, zadnjega pa mladi Scoria. Olimpija je že v soboto igrala v Beogradu z Radom in spet izgubila z najtesnejšim izidom 0:1. Spet zelo nesrečno, kajti Rad tako rekoč ni imel priložnosti, Olimpija pa kar nekaj. Toda 15 minut pred koncem so si Ljubljančani - Zeče-vič, ki je zamenjal kaznovanega Perica -dosegli avtogol, potem ko položaj sploh ni bil nevaren. Za vrhunec je mladi Gliha prav v zadnji minuti zgrešil vrata samo s treh metrov, potem ko so žogo že vsi videli v mreži. V nedeljo ne bo kola v 1. ligi, kajti modri bodo igrali v soboto zadnjo kvalifikacijsko tekmo za SP v Atenah s Ciprom. Selektor Ivica Osim se je odločil, da bo zadnjo tekmo igral brez igralcev, ki igrajo v tujini. Prav ti so Jugoslaviji zagotovili nastop v Italiji, na zadnji tekmi pa jih je igralo že kar devet. Nekako tako bo tudi prihodnje leto na SP, na katerem pa bržkone sploh ne bo igral Baždarevič, saj Osim zanj pričakuje kar hudo kazen po izključitvi na tekmi z Norveško. Za Baždarevičevo mesto sta menda najresnejša kandidata Vuh - jj škoro, vse bolj zanimiv pa postaja Jankovič, ki blesti pri Anderlechtu. . . REZULTATI 12. kola 1. ZNL: Vele _ Osijek 3:5 (1:1, 0:l)-po Um; PartiZa,0.3 Vardar 3:0 (2:0); Radnički - Vojvodina (0:1); Borac - Sloboda 5:4 (0:0)-po jeka - Spartak 3:0 (2:0); Budučnost - u g. mo 2:0 (1:0); Sarajevo - C. zvezda 3T z-Rad - Olimpija 1:0 (0:0); Hajduk - zeu ničar 2:0 (1:0). k pi' LESTV1CA: C. zvezda 16; Bajdu*- t namo 15; Željezničar 14; Rad, BucAsjjeK- O s«« RadnK 13; Olimpija, Sarajevo, Rijeka Borac, Vojvodina 11; Partizan, *--- j 10; Velež, Sloboda, Spartak 8; Vardar . PRIHODNJE KOLO (5. 11.): oll^Traje' Velež, C. zvezda - Rad, Dinamo - gjje- Spartak - Budučnost, Sloboda ' ■ju, Vojvodina - Borac, Vardar - Ra, j[. Željezničar - Partizan, Osijek - HaJ ja _ REZULTATI 12. kola 2. ZNL: ^tar Šibenik 4:2 (0:0)-po llm; Rudar - gj.po 3:1 (1:1); Čelik - Mačva 5:6 (l:j-llm; Mladost - Kikinda 2:5 (h. 1 . 5Ka ' llm; Borac - Pelister 1:0 (1:0); Su 1 ^ 3v Dinamo 2:0 (1:0); Proleter - Napa($\ (1:0); Beograd - Sloboda 3:1 (1:11- a 3:U Jug - Zemun 2:1 (1:0); Priština (0:0). ,g. Sl0,' LESTVICA: Proleter, Priština ‘ograU boda 16; Zemun 15; Sutjeska H; Po dragoceni in zasluženi zmagi v košarkarskem prvenstvu B-2 lige v Castel San Pietru Jadran: odlično predvsem v prvem polčasu »Če ne bomo zmagali na naslednjih dveh domačih tekmah, bo uspeh s Castel San Pietra jalovo zadoščenje,« Je po sobotnem zmagovitem srečanju v gosteh proti Hoonvedu dejal Jadra-nov trener Valter Vatovec. In nadaljeval: »Poleg zmage in prvih osvojenih točk sem zadovoljen tudi z *gro fantov, predvsem v prvem polčasu, medtem ko smo v končnih minutah spet neorganizirano igrali in bi Prav v tistih odoločilnih minutah lah-so spet tvegali zmago.« Veselje, navdušenje po zmagi sta v soboto seveda še kako »zajeli« Jadra-Uovo odpravo v Castel San Pietru. Zadovoljstvo je bilo še večje, ne samo faradi predragocenih in zlata vrednih ločk, temveč tudi zato, ker je moštvo Pokazalo dokaj šen napredek v igri. Predvsem nas je presenetila taktična zrelost naših fantov in odlično vodenje igre Valterja Sosiča, ki je moral v svoji košarkarski karieri kar nekaj-krat spremeniti igralno vlogo. To pa ^aveda ni lahko! Kot mladinec je bil Valter polivalenten košarkar (učinko-vd tako v obrambi kot v napadu), s Prestopom v Jadranove vrste se je “strogo« spremenil v beka, potem pa v deka-branailca (v tej vlogi pa je verjetno postal najboljši v B ligi), letos pa je trener Vatovec, pod silo razmer, že-el od Valterja še več: da vodi igro, da daje izdatnejši izkupiček v napadu in da brani kot v prejšnjih sezonah. . In Valter Sosič je v soboto povsem l2P°lnil svojo nalogo: po našem je adranov kapetan odigral celo svojo jjajboljšo tekmo kariere. Upajmo, da 0 Valter v nadaljevanju prvenstva še P°hovil take igre. Trener Vatovec si-j6r o tem ne dvomi: »Prepričan sem, d® bo Valter igral vse bolje. Letos igra dgovorno vlogo tako v obrambi kot v dapadu. To pa je seveda nova spodbu-a za tega odličnega igralca.« Valter Sosič (št. 10) je spet zaigral odlično David Pregare je dosegel nekaj odločilnih točk Da je Jadran v soboto lahko slavil izredno pomembno zmago, in to kar na nevarnem igrišču Castel San Pietra, je nedvomno to, da je v vrstah naše združene ekipe spet nastopil Robert Daneu. Daljši počitek je še kako dobro zalegel »Čiti«, ki je v soboto zaigral tako kot malokdaj. In statistični podatki zgovorno pričajo o njegovi veliki predstavi: pri metu je imel lep odstotek 9:12 in je bil z 21 točkami tudi najboljši strelec srečanja; skupno je imel kar 11 skokov: 8 v obrambi in 3 v napadu. Z njim na terenu pa je vse moštvo dobilo večjo gotovost in predvsem v obrambi, kjer je Daneu dogpo-daril pod košem. Za predragoceni točki s tega gostovanja pa je zaslužna vsa ekipa, kot je to tudi podčrtal trener Vatovec: »Vsak igralec je doprinesel svoj delček: o Sosiču in Daneuu smo že rekli; Battini je sicer dal samo dve točki, bil pa je glede prejšnjih tekem boljši v obrambi; Pregare je verjetno dosegel odločilno trojko in kmalu potem tudi dal koš v prodoru, to pa v za nas zelo kritičnih trenutkih. Čuk in Rauber pa sta bila običajna stebra.« Sedaj pa jadranovce čakata dve domači tekmi, v soboto proti San Donš-ju, nato pa proti Vicenzi. Že v soboto se torej našim ponuja priložnost, da osvojijo drugi zaporedni par ročk. Moštvo iz San Donaja je še vedno brez osvojene točke, v tem kolu je namreč izgubilo z Virtusom iz Padove. Verjetno bo prav sobotno srečanje še težje za Vatovčeve varovance od tiste- ga v Castel San Pietru. Košarkarji San Donaja bodo dopotovali v Trst z imperativom zmage. Če bodo tudi po 6. kolu ostali brez točk, potem zanje ne bo več rešitve. Zato bodo jadranovci v soboto spet pred izredno težko nalogo. (jan) JADRAN V ŠTEVILKAH METI. DVE TOČKI: Čuk 4:13; Pregare 2:5; Sosič 6:7; Battini 1:2; Rauber 8:14; Daneu 9:12. TRI TOČKE: Pregare 1:1; Sosič 1:1; Rauber 0:2. SKOKI: Čuk 6 v obrambi, 1 v napadu; Pregare 1, 0; Sosič 4, 0; Battini 2, 0; Rauber 0, 1; Daneu 8, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Čuk 2, 2; Pregare 3, 3; Sosič 4, 2; Rauber 3, 5; Daneu 2, 0. ASISTENCE: Čuk 2; Sosič 2; Rauber 1. BLOKADE: Čuk 1; Rauber 2. Državno prvenstvo v Bassanu del Grappa David Bogateč (Mladina) osvojil odlično 3. mesto li e* net*elj° sta se Grmada Hobles in ŠD Mladina udeleži-, hnala za državni naslov v Bassanu del Grappa. Tekma je Ua odločilna za državni naslov in so se je seveda udeležili Vsi najboljši. Na tem tekmovanju je bilo šest tekmovalcev Mladine in vai Grmade Hobles. Skupno pa je bilo prisotnih 146 tekmo-‘cev. Od naših se je najbolje uvrstil v kategoriji ciciba-l3rv David Bogateč (ŠD Mladina), ki je zasedel izredno do-Jtretje mesto. Dobro sta se uvrstila tudi Erik lori (Grma-f N ob les) in Matej Lacchi (Mladina), saj sta zasedla 6., oz. 0*esto. V kategoriji mlajših začetnikov se je dobro (kot “n) uvrstil Erik Tence (Mladina). se? tem tekmovanjem se je v glavnem zaključila rolkarska Va °na, čeprav so na sporedu še razna propagandna tekmo-^ nja in še tekma, ki bo v nedeljo v Vrhujki pri Ljubljani, tne Pr°gramu je tudi tržaško prvenstvo, ki bo prihodnji Sec pred tovarno Grandi Motori v Boljuncu. , CICIBANI (3.100 m) t6r' , Isvio Vaccaretti (GS Bassano) 9'28"03; 3. David Boga-lln2Nladina) 10'24'00; 6. Erik lori (Grmada Hobles) 06; 7. Matej Lacchi (Mladina) 11'34 "04; 11. Vasilij Pile” Grmada-Hobles) 13T0"03; 12. Jan Umek (Grmada-Hob-K0L14'0?"08; 13. Tibor Drasič (Mladina) 14'44"04, 14. Mitja KnTfUMiadina) 15'34"09. ZAČETNIKI (11.400 m) Erjv ~.uca Dincau (Pol. Sovramonte Sportful) 30’34"00; 8. Punce (Mladina) 32'28"05; 14. Andrej Legiša (Grmada JOjijS* 35'27"09; 18. Martin Košuta (Mladina) 52'44"00. 1 A uR (16-900 m) čevi/\lfl° Di Gregorio (US Nicolosi) 37'27"06; 12. Rajko Ze-(Grmada) 54'01"05. (E. I.) Mali maraton: najboljši °d Goričanov T. Specchia v n * V ,odGledelj° sta Pokrajinsko združenje FIDAL-AMATORI in Pori°Vaniu z goriško skupino Gruppo Marciatori Gorizia tekniov P°kroviteljstvom Goriške hranilnice priredila 13. skein st ? P°hod Maratonina Isontina. Štart je bil na atlet-kilotnet i0nu na Rojcah, nakar so tekmovalci pretekli 25 ^hravš/°v d°Ig° progo skozi Villanovo pri Fari, Faro, ^ek®ovme' Pet°vlje, Sovodnje, Štandrež in nazaj do Rojc. Zijjg anla se je udeležilo okrog 150 tekmovalcev. |n prekei°Va^ec Edvin Kossoveli, član Olimpie Terenzano, >0lUenir PN9° v 1 uri 24'23". Ta je v šprintu premagal M v x a Cantano (Marathon Ts) in Paola Portellija (Cus (Sci 2 tv, konkurenci je bila najhitrejša Ambra Rocca , NajbnVs* dosegla 76. absolutni čas. končno ,r;i,1 Goričan je bil Tullio Specchia, ki je zasedel sedmo mesto. V prvi nogometni amaterski ligi (skupina B) Domači poraz Juventme Radenska JUVENTINA RADENSKA - PRO CERVIGNANO 0:1 (0:1) STRELEC: v 10. min. Minin. JUVENTINA RADENSKA: Andreoli, Chizzoli-ni, Venturini, Trevisan, Kerpan (v 59' Del Negro), Bastiani, Klanjšček, Paziente, Tabaj, Cingerli, Andaloro (v 81' Furlan). PRO CERVIGNANO: Sorato, Del Piccolo, M. Zanon, A. Zanon, Antoniazzi, Degrassi, Florit, Vi-sintin, Novaco (Grigollo), Mirnim (Ma. Zanon), Fontana. SODNIK: Sina iz Maniaga. GLEDALCEV: 300. RUMENI KARTONI: Del Piccolo, Klanjšček, Trevisan, M. in A. Zanon, Andaloro, Chizzolini. GORICA — Štandrežci so v 6. prvenstvenem kolu zapravili nepremagljivost na domačem igrišču in kar najbolj zaskrblja, so skromno igrali. Še posebno v prvem polčasu so domači igralci s težavo ustvarjali priložnosti za svoje napadalce. Res je tudi, da so to pot imeli nasproti dokaj izkušeno ekipo, ki je znala že od vsega začetka srečanja izsiliti tempo in s tem spravila v težave domače, ki so morali v prvih dvajsetih minutah odigrati podrejeno vlogo. In prav v tem času so predstavniki iz Červinjana dosegli prednost in jo v nadaljevanju igre pridno branili, v drugem polčasu sicer tudi s pomočjo sreče. Generalko zadetka je Pro Cervignano izvedel v 5. minuti, ko je Novaco v neposredni bližini vrat zgrešil cilj in zadel štandreškega branilca. Pet minut kasneje pa je prišlo do prednosti gostov, ko je Mimin zelo dobro izkoristil negotovost Trevisana in Andreolija, ki sta čakala eden drugega, in potisnil žogo v mrežo. Kljub podrejenemu položaju Juventina Radenska ni pokazala velike reakcije, tako da smo v prvem polčasu beležili le eno nevarno priložnost, ko je v 24. minuti Trevisan, s prostega strela, ciljal visoko. Razumljivo je bilo pričakovati, da bodo Štandrežci v drugem polčasu zaigrali bolj napadalno. In to se je tudi zgodilo. Že v 1. minuti bi domačini lahko izenačili, ko bi bil Bastiani, ki je izpeljal zelo lepo osebno akcijo, bolj točen pri končnem strelu. Drugo lepo priložnost so domačini zapravili okoli 20. minute, ko je odbito vratarjevo žogo Andaloro streljal v voleju, toda nad vratnico. Kot protiutež napadom domačih nogometašev so gostje izvedli nekaj protinapadov, od katerih je bil najbolj nevaren tisti v 28. minuti, ko je Degrassi za las zgrešil cilj. V sklepnih minutah srečanja so domačini še poostrili napadalno igro in s Tabajem in Klanjščkom zapravili še dve priložnosti. Tokrat pa športna sreča ni bila na strani domačih, ki so si zaslužili remi. Ob robu srečanja bi si upali trditi, da ekipa potrebuje nekatere ureditve v postavi. To je seveda skrb trenerja in njegovega pomočnika, ki bosta morala v čimkrajšem času dobiti pravo ravnotežje med obrambo, sredino in napadom. In prav v tem zadnjem sektorju beležimo nekatere težave, saj mimo Klanjščka ne Andaloro, ne Furlan in niti Del Negro ne uspejo biti prodorni in nevarni za nasprotne obrambe. (Petra) V prvi nogometni amaterski ligi (skupina A) Valnatisone iztržil dragoceno točko SAN DANIELE - VALNATISONE 0:0 VALNATISONE: Venica, Urli, Bardus, Sfiligoj, Zogani, Billia, Stacco, Specogna, Secli, De Mar-co, Liberale. SAN DANIELE - Valnatisone se je z zahtevnega gostovanja v San Danieleju vrnil z dragoceno točko in s tem je uresničil cilj, ki si ga je zastavil pred samim srečanjem. Tudi ob tej priložnosti so igralci iz Špetra Slo-venov pokazali zrelo igro in bili zelo pazljivi v obrambi, kjer so domačim preprečili vsako nevarnejšo akcijo. IZIDI 6. KOLA: Pro Osoppo - Azzanese 2:2, San Daniele - VALNATISONE 0:0, Ponziana - Trice-simo 1:1, Vivai - Sanvitese 0:3, Tavagnacco - Flu-mignano 2:0, Fortitudo - Cividalese 1:1, Gemone-se - San Sergio 2:0, Pro Fagagna - Codroipo 1:1. LESTVICA: Tavagnacco 11, Pro Fagagna in Sanvitese 9, Flumignano in San Daniele 8, VALNATISONE in Azzanese 7, Cividalese, Fortitudo in Gemonese 6, Ponziana in Tricesimo 5, Codroipo 4, San Sergio 3, Vivai in Pro Osoppo 1. PAR PRIHODNJEGA KOLA: VALNATISONE - Ponziana. IMPORT- EXPORT MOŠKA B-2 LIGA IZIDI 5. KOLA Castel SP - Jadran Cesena - Oderzo Faenza - Imola Montichiari - Malaguti 73:75 84:68 78:88 125:90 Montebelluna - Ozzano 111:90 Petrarca PD Pordenone - - Vicenza Pierobon PD 93:87 86:76 San Dona - Virtus PD LESTVICA Montebelluna 5 4 1 75:87 518:436 8 Virtus PD 5 4 1 402:375 8 Pordenone 5 4 1 421:397 8 Imola 5 4 1 404:397 8 Montichiari 5 4 1 489:422 8 Vicenza 5 3 2 456:434 6 Petrarca PD 5 3 2 527:506 6 Faenza 5 3 2 404:409 6 Ozzano 5 3 2 418:431 6 Cesena 5 2 3 429:463 4 Malaguti 5 2 3 475:530 4 Castel Sp 5 1 4 412:432 2 Oderzo 5 1 4 410:431 2 Pierobon 5 1 4 426:448 2 JADRAN 5 1 4 378:402 2 San Donš 5 0 5 388:444 0 PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 10.) JADRAN - San Dond (28. 10. ob 21.00); Ozzano - Cesena; Pierobon -Montebelluna; Faenza - Petrarca PD; Imola - Pordenone; Oderzo - Castel San Pietro; Vicenze - Mestre; Virtus Padova - Malaguti JADRANOVI STRELCI Čuk 122; Rauber 86; Battini 49; Sosič 47; Pregare 45; Daneu 29; Corsi 5, Pertot 4, Oberdan 3 MOŠKA D LIGA IZIDI 4. KOLA Virtus UD - Bor Radenska 105:75 Intermuggia POM Tržič - - Roncade 81:93 Ponte di Piave 79:76 Latisana - Ardita GO 76:73 Tecnoluce - Nervesa 79:73 Mogliano - Inter 1904 83:73 Arte GO - Sacile 83:78 Autosandra ■ - San Daniele 97:85 LESTVICA Virtus UD 4 4 0 347:251 8 Roncade 4 4 0 366:319 8 Tecnoluce 4 4 0 334:307 8 Mogliano 4 3 1 337:322 6 San Daniele 4 3 1 346:341 6 Intermuggia 4 2 2 352:345 4 Sacile 4 2 2 334:334 4 Ardita GO 4 2 2 325:340 4 Latisana 4 2 2 375:290 4 Inter 1904 4 1 3 284:280 2 Nervesa 4 1 3 281:293 2 Arte GO 4 1 3 295:315 2 Autosandra 4 1 3 320:347 2 POM Tržič 4 1 3 312:349 2 Bor Radenska 4 1 3 301:347 2 Ponte di Piave 4 1 3 302:332 0 PRIHODNJE KOLO (28. IN 29. 10.) Bor Radenska - Autosandra; POM Tržič - Virtus UD; Ponte di Piave -Arte GO; Roncade - Tecnoluce; San Daniele - Ardita GO; Sacile - Mogli-ano; Nervesa - Latisana; Inter 1904 -Intermuggia. BOROVI STRELCI Korošec 95; Pieri 68; Persi 40; Blasi-na 28; Paulina 23; Arena 18; Smotlak 13; Kovačič 8; Carbonara 7. 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 6. KOLA Costalunga - S. Canzian 0:1 Tamai - Lauzacco 1:1 JUVENTINA - Cervignano 0:1 Cordenonese - Fiumicello 2:4 Portuale - Torviscosa 0:0 Percoto - Porcia 1:3 Varmo - Corno 2:1 Sangiorgina - ■ Visinale 0:0 LESTVICA S. Canzian 6 4 2 0 11:5 10 Varmo 6 3 3 0 7:3 9 Cervignano 6 3 2 1 6:3 8 Fiumicello 6 3 1 2 14:11 7 Porcia 6 2 3 1 6:4 7 Percoto 6 3 0 3 7:7 6 Tamai 6 2 2 2 5:5 6 Sangiorgina 6 2 2 2 4:4 6 Costalunga 6 1 4 1 1:1 6 Lauzacco 6 1 4 1 6:7 6 JUVENTINA 6 2 1 3 7:7 5 Corno 6 2 1 3 6:7 5 Cordenonese 6 1 3 2 7:9 5 Portuale 6 1 3 2 3:6 5 Torviscosa 6 0 3 3 1:5 3 Visinale 6 0 2 4 2:9 2 PRIHODNJE KOLO Corno - Sangiorgina, Porcia - Var-mo, Torviscosa - Percoto, Fiumicello - Portuale, Cervignano - Cordenone-se, Lauzacco - JUVENTINA, S. Can-zian - Tamai, Visinale - Costalunga. mednarodna distribucija lesa in LESNIH PROIZVODOV 5. r. I. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Odbojka: neokrnjen primat priljubljenosti in razširjenosti med našimi dekleti Tudi letos kar pet ekip v deželnih ligah Kapital, ki ga ne smemo razpršiti Zamejska športna stvarnost povsem sledi splošni vsedržavni usmeritvi, po kateri je odbojka daleč prvi ženski šport v Italiji in je povrhu prav letos z osvojitvjo kolajne na EP v Zahodni Nemčijii dosegel tudi svojo največjo mednarodno afirmacijo. Na Startu deželnih odbojkarskih prvenstev C-2 in D lige, ki se pričenjata v soboto, bo tudi letos namreč kar pet slovenskih ženskih šesterk, če k tem prištejemo še bo-rovke, ki nastopajo v državni C-l ligi, znaša slovensko zastopstvo v članskih ligah šest ekip, kar je nemara izraz velike razširjenosti in priljubljenosti te panoge med našimi dekleti, a tudi (glede na razsežnost našega odbojkarskega gibanja v primerjavi s celotno deželo in na težke razmere, v katerih delujejo naša društva) organiziranosti, prizadevnosti, strokovnosti in kakovosti naših odbojkarskih delavcev, če pri tem upoštevamo tudi, da imajo prav vsa naša društva svojo člansko ekipo najmanj v deželni konkurenci. Pa ne (kot morebiti velja za moško področje), da gre za primat, ki se utaplja v splošno povprečnost. Prav nasprotno! Ženska odbojka v FJK je v zadnjih letih veliko napredovala, zlasti na mladinskem področju, o čemer na primer priča tudi letošnji uspeh deželne mladinske reprezentance na Trofeji dežel v Aosti, kjer je osvojila absolutno tretje mesto v konkurenci vseh 18 reprezentanc italijanskega polotoka. Ko torej ocenjujemo dosežke naših ekip, ne moremo spregledati te stvarnosti. Hkrati sta odveč tudi samopašnost in precenjevanje svojega dela, kajti razmere terjajo stalno prilagojevanje napredku ostalih in vsa naša društva čaka še mnogo trdega dela, da se ne razprši kapital, na katerega smo lahko resnično vsi ponosni in ki ga včasih sami ne znamo dovolj ceniti, čeprav nam ga marsikdo v odbojkarskih krogih celo zavida. Sloga Koimpex v ožjem krogu favoritov Savina Žbogar Sloga Koimpex je bila lani naš najbolje uvrščeni deželni tretjeligaš. Lanska sezona je bila za naše vzhodnok-raško društvo pravzaprav uvod v nov triletni program, v katerega spada tudi kvalitetni skok in, zakaj ne, ligaško napredovanje. Lani so pri Slogi v prvo ekipo uvrstili več mladink in izbira se je pokazala za povsem pravilno: igralke so pridobile na samozavesti in predvsem izkušenosti, kar bi se moralo letos društvu krepko obrestovati. V lanski sezoni je Sloga Koimpex zasedla odlično 3. mesto (za Corde-nonsom in Villacherjem, ki sta napredovala v C1 ligo), v letošnjem prvenstvu pa bo nastopila še okrepljena. Od nabrežinskega Sokola je k Slogi prišla Savina Žbogar, ki predstavlja za ekipo okrepitev v napadu in bloku, torej elementu, ki je veljal pri Slogi vse doslej za šibko točko. Vse navedeno seveda uvršča Slogo Koimpex v ozek krog favoritov, ki bi se morali v letošnji sezoni potegovati za prestop, pa čeprav je ekipa zelo mlada. Deželni odbojkarski krogi navajajo kot najmočnejše ekipe prvenstva tržiški Fin-cantieri, videmski Kennedy in Slogo Koimpex, vendar po našem mnenju ne gre prezreti niti Prate, povsem logično pa je, da želje po visoki uvrstitvi ne skriva še kaka druga šesterka, ki se je v poletnem premoru prav gotovo okrepila in tudi primerno pripravila-Prvenstvo, v katerem nastopa 14 ekip' je seveda zelo dolgo, marsikatera tekma bo imela povsem presenetljiv izid-Slogašice so se vsekakor na prvenstvo dobro pripravile: bile so na pripravah na Ravnah na Koroškem, nekaj časa so trenirale štirikrat, sedaj pa trikrat tedensko, opravile so vrsto prijateljskih tekem, mlajše igralke prve ekipe pa istočasno z velikim uspehom nastopajo v prvenstvu under 18, v katerem se potegujejo za osvojitev pokrajinskega naslova. Skratka, pogoji za dobro uvrstitev v prvenstvu so, ostalo pa je v rokah igralk. Že takoj v prvem kolu pa bo Sloga Koimpex gostila prav videmski Kennedy... Agorest z novim konceptom igre Goriška združena ekipa Agorest je zdaj že pravi veteran deželnega tretje-ligaškega prvenstva. Novosti v Agorestovih vrstah ni veliko, nekatere pa so le bistvene. Letos vodi ekipo trener Miran Strgar, ki je pred leti odločilno pripomogel h kakovostnemu skoku goriških deklet iz 1. divizije do C-2 lige. Strgar meni, da je zanj zaenkrat težko soditi o realni moči ekipe, ker premalo pozna prvenstvo, v katerem bodo nastopali. Ve pa, da so se šesterke, ki naskakujejo napredovanje v višjo ligo, prav gotovo okrepile. Agorest bo skušal vsekakor doseči čim višji uvrstitev. Letošnji koncept igre bo nov. Strgar hoče namreč vpeljati hitrejšo igro in predvsem kombinirane napade. Igralke niso zaenkrat še stoodstotno asimilirale novega načina igre. Sprejem servisa je najšibkejša točka ekipe, ta hiba pa se ponavlja že vrsto let in jo bo treba zato odpraviti s postopnostjo. Strgar je mnenja, da bodo igralke izrazile ves svoj potencial šele v drugi polovici prvenstva. Agorest bo pričel prvenstvo brez Barbare Pavšič, na katero so precej računali. Ekipo sestavlja dvanajst igralk, ki zaradi raznih obveznosti ne trenirajo redno skupaj. Kljub temu potekajo Svetlana Primožič treningi na zadovoljivi kvalitetni ravni. Strgar nam je zaupal, da noče biti preveč drzen, vendar ne skriva, da ima letos ekipa določene ambicije. Sami prvenstveni nastopi pa bodo pokazali pripravljenost in realne možnosti združene ženske ekipe. Sokol Indules dokaj spremenjen Sokol Indules si je pravico do igranja med tretjeligaši priboril po zelo uspešnem lanskem prvenstvu, ko je z videmskim CUS napredoval. V letošnji sezoni je prišlo do velikih sprememb tako na trenerski klopi kot med igralskim kadrom. Trenerske posle od letos opravlja dosedanji Slogin trener Peter De VValderstein, ki ima v rokah precej spremenjeno ekipo. Letos je z igranjem nehala Radetičeva, Žbogarjeva je prestopila k Slogi, Stoppeijeva pa se je vrnila v matično društvo Bor. Vrzel bodo tako napolnile igralke, ki so lani manj nastopale, v duhu sodelovanja med kraškimi društvi pa bo letos barve Sokola branila Slogina podajačica Martina Vidali, od Kontovela pa je prestopila Loredana Umek, ki pa se je žal pred časom huje poškodovala, tako da vsaj še za nekaj časa pri Sokolu ne morejo računati nanjo. Prav poškodbe pa so tudi glavna težava, ki pesti nabrežinsko ekipo, saj ima večje ali manjše probleme še več drugih igralk. Peter De VValderstein je z delom svojih varovank zelo zadovoljen, saj nam je povedal, da vse redno hodijo na treninge in tudi zelo zavzeto trenirajo. Doslej so pri Sokolu vadili štirikrat tedensko, s tem tednom pa bodo treningi trije. Tretjeligaš-ko prvenstvo je vsekakor neprimerno težje od prvenstva D lige, zaradi tega imajo novinci velikokrat težave prav glede pomanjkanja ligaških izkušenj. Vendar smo Tanja Masten mnenja, da razpolaga Sokol s solidno ekipo, ki bo znala marsikomu zmešati štrene in bo, predvsem na domačem igrišču, predstavljala trd oreh za vsakega. Pri društvu so si kot cilj v letošnjem prvenstvu postavili rešitev pred izpadom, kar jim bo, o tem smo prepričani, brez težav uspelo. tako nasprotniki Pri Kontovelu je ekipa precej pomlajena ... V i •: Podajačica Maja Štoka Med našimi deželnimi ligaši je do največjih sprememb prišlo prav pri Kontovelu (D liga). Nekatere starejše igralke so prenehale z aktivnim igranjem, Umkova je prestopila k Sokolu, po dogovoru med društvoma pa bo letos branila barve Kontovela kompletna garnitura Sloginih igralk letnika 1973, ki je lani nastopala v prvenstvu under 16 in v 1. diviziji, in ki se bodo pridružile štirim igralkam, ki so že lani nastopale pri Kontovelu. Do spremembe je prišlo tudi na trenerski klopi, na kateri bo letos sedel Franko Drasič. Mlajše igralke so bile že avgusta na pripravah na Ravnah na Koroškem. Celotna ekipa trenira trikrat tedensko od začetka septembra. Kontovel je nastopil na deželnem pokalu, mlajše igralke pa igrajo tudi v prvenstvu under 18, v katerem računajo na uvrsti- tev tik pod vrhom. Morebitna osvojitev tretjega mesta bi bila za Kontovel zelo velik uspeh. Tudi četrtoligaško prvenstvo bo letos precej spremenjeno: od 14 nastopajočih ekip bodo tri napredovale v C2 ligo, četrta in peta si bosta zagotovili dodatne kvalifikacije za napredovanje, zadnje štiri pa bodo izpadle. Kot nam je povedal trener Drasič, je glavni cilj ekipe, tudi glede na njen popolnoma nov sestav, obstanek med četrtoligaši, kar pomeni v bistvu mesto na sredini lestvice. Če bi bila pogoja za to prizadevnost in vestnost na treningih, bi lahko rekli, da je Kontovelu cilj zagotovljen, saj igralke na treningih dobro delajo, kljub temu, da so pogoji vse prej kot idealni, saj je telovadnica na razpolago le pozno zvečer in so treningi zaradi tega nekoliko krajši, kot bi morali biti. Tudi pri Bregu Agrar mnogo novih obrazov C-2 liga To prvenstvo se bo tudi letos predvidoma odvijalo v znamenju neizenačenosti sil, kajti nekatere ekipe so si tretjeligaški status še naprej zagotovile po repesaži ali pa so sicer dokaj šibke. Toda nove propo-zicije (tri napredovanja, trije izpadi in kvalifikacije za obstanek) bodo nedvomno povečale agonistični ton tekmovanja. Vse ekipe, ki jim je lani napredovanje spodletelo za malo, so se baje še okrepile, se pravi, da se bodo za vrh, poleg slogašic, potegovale še vrste Kennedyja, Prate in (kaže) tudi Juniorsa iz Casarse. Izpadli Fincantieri je ohranil lansko ogrodje in si želi vrnitve v C-l ligo. Agorest vodi skupinico outsiderjev, ki je dokaj številnčna in zlasti na domačem igrišču nevarna za vse. AGOREST (20.00 v Sovodnjah); SLOGA KOIMPEK (18.00 na Opčinah); SOKOL INDULES (20.30 v Nabrežini); CUS UDI-NE VIDEM; PRATA PORDENONE; VIR-TUS FONTANAFREDDA; PAV NATISO-NIA; LIBERTAS MARTIGNACCO; JUNI-ORS CASARSA; CELINIA MANIAGO; P1ERIS; FINCANTIERI TRŽIČ; TORRIA-NA GRADIŠČE; KENNEDV FELETTO UMBERTO. D liga Glavni favorit za napredovanje je hu-minska ekipa Al Fungo, ki se je okrepila z bivšim prvoligaškim podajačem Colotto-vo. Banca Popolare Tarcento bi tudi moral odigrati vidno vlogo. Obeta se vsekakor zelo izenačeno prvenstvo, kajti tudi novinci (zlasti ASFJR in DLF iz Trsta, a tudi Porcia) napovedujejo oster boj. Preseneti lahko mlada ekipa Promovolley, ki jo trenira nič manj kot Glauco Sellan (lani je s Coneglianom napredoval v A-2 ligo), nemara najbolj znani strokovnjak iz naše dežele. BREG AGRAR (17.30 v Dolini); KONTOVEL ELECTRONIC SHOP (20.30 na Proseku); AL FUNGO GEMONA HU-MIN; ASFJR CIVIDALE ČEDAD; AOUI-LA SPILIMBERGHESE; GAMMALEGNO CECCHINI PASIANO; DANONE RIVIG-NANO; LAVORATORI FIERA MARTIGNACCO; BANCA POPOLARE TARCENTO ČENTA; SAN LUIGI GORICA; PRO-MOVOLLEV PORDENONE; VIRTUS TRIESTE TRST; DOPOLAVORO FERRO-VIARIO TRST; SAN GIORGIO PORCIA. V D ligi bo nastopila tudi ekipa Breg Agrar, ki jo bo letos še naprej treniral koprski trener Dušan Kušar. V pogovoru ob treningu smo zabeležili sledeče izjave: »V primerjavi z lansko sezono bo ekipa precej pomlajena. V prvi šester-ki ne bo več igrala dolgoletna podajačica Sabina Slavec.« »Za novo sezono smo pričeli s pripravami od 20. do 30. avgusta na Ravnah na Koroškem. Odtlej treniramo v dolinski občinski telovadnici štirikrat tedensko.« »Ekipa je razmeroma mlada in potreba uigravanja. Samo tako bodo igralke dobile potrebno samozavest. Igra bo slonela na nekaterih starejših odbojkaricah: Debenjakovi, sestrih Eleni in Franki Žerjal ter Jasni Tau-čar. Poudariti moram, da mlajše igralke dobro napredujejo. Seznam igralk zanekrat še ni dokončen. Pred samim pričetkom prvenstva bi lahko v postavo vključili še kako mlado in prizadevno igralko, ki bo seveda izredno dobrodošla in s tem imela priložnost pokazati svoje sposobnosti.« »Doslej smo odigrali tri tekme s Sokolom Indulesom in vse tri izgubili, s Koprom smo tudi potegnili krajši konec, s Kontovelom pa smo zmagali. Poskušali smo uvesti sprejem s tremi in tudi dvema igralkama, a sprememba se ni obnesla, ker bi potrebovali veliko več časa, da se taka novost obnese. V skorajšnjem prvenstvu bomo v glavnem igrali s sistemom 5:1 ali pa po potrebi tudi s 4:2 ter seveda s sprejemom servisa kot doslej.« »Pričakujem, da se bomo potegovali za sredino lestvice oziroma za zanesljivi obstanek v ligi.« Irina Pertot postave AGOREST Loretta^ Marassi 1960 164 pod Nevja Černič 1965 170 tol Mirjam Klemše 1967 172 tol Svetlana Primožič 1968 170 tol Ivana Roner 1969 173 tol Lara Vižintin 1969 175 cen Raffaella Zavadlal 1969 183 tol Maja Pelerin 1971 162 tol Barbara Lovisutti 1971 167 tol Maša Bralni 1973 165 pod Katja Florenin 1974 170 pod Barbara Pavšič 1971 176 cen Claudia Scozziero 1959 175 tol TRENER: Miran Strgar SLOGA KOIMPEX Suzana Ciocchi 1972 cen Katja Fabrizi 1972 cen Mira Grgič 1959 pod Martina Kosmina 1971 tol Lara Lupine 1972 pod Aiiing Marucelli 1972 uni Katja Milkovič 1970 cen Jana Miot 1971 tol Alenka Sosič 1970 uni Erika Škerk 1972 tol Martina Ukmar 1968 tol Savina Žbogar 1972 cen TRENER: Ivan Peterlin SOKOL INDULES Marjanka Ban 1973 170 Karmen Brumat 1973 176 Cirila Kralj 1958 173 Lara Masten 1971 172 Tanja Masten 1970 172 Saška Pertot 1968 168 Adriana Škerk 1971 175 Loredana Umek 1968 168 Tamara Ušaj 1968 166 Betty Visintin 1971 155 Martina Vidali 1970 164 TRENER: Peter De VValderstein tol cen tol tol cen pod cen pod tol unl pod BREG AGRAR Elena Žerjal 1968 169 Erika Žerjal 1972 170 Tatjana Žerjal 1972 178 Katja Komar 1971 165 Irina Pertot 1973 169 Romina Gaburro 1974 170 Ilaria Giorgi 1973 170 Tatjana Canziani 1972 164 Vilma Kocjančič 1965 170 Nadja Debenjak 1960 176 Franka Žerjal 1963 172 Jasna Taučar 1970 172 tol tol cen pod cen tol tol TRENER: Dušan Kušar Tanja Conestabo 1964 169 Irina Čebulec 1973 169 Jana Drasič 1973 171 Erika Garbini 1968 175 Luana Grilanc 1973 173 Majda Janežič 1971 165 Sava Jogan 1973 170 Petra Križmančič 1973 163 Mariagrazia Legiša 1963 174 Dunja Regent 1973 174 Valentina Repinc 1973 158 Jagoda Škerk Maja Štoka 1973 1968 174 167 TRENER: Franko Drasič CTRONIC SHOp cen to*, pod cen cen tol cen pod tol tol S I od Stran uredil ALEKSANDER KOREN Sodelovali so RKO ČUBEJ, INGRID A pj N, IVAN FURLANI^ MARKO JARC PRIMORJE - PORPETTO 3:1 (2:0) STRELCI: Pipan v 12' (11-metrovka), evatin v 27' (11-metrovka), v 70' Kreva-tln' v 88' Schiff. -PRIMORJE: Savarin, Milani, Luxa, M. °ka, Antoni, Pipan, Livan, Krevatin, De «Q?,rco' ^eton, (v 18. min. Comino), Mo-Settl' (v 75. min. V. Štoka). Prosečani so brez večjih težav odpravili PRvPretno ekipo Porpetta. Bili so bolj-nasprotnika skozi vso tekmo in tudi rj,j,rat Pokazali svojo moč na sredini ig-mfa. Povedli so že v prvih minutah tek-e- Po kotu De Marca je prišlo v kazen-i e® Prostoru do očitnega prekrška, za j r )e sodnik dosodil 11-metrovko, ki jo „ nspešno izvedel Pipan. Po zadetku so y stje reagirali in dali v težave obrambo P sprotnikov. Ko je srednji napadalec c z udarcem z glavo in dobrega p jpzaja poslal žogo v vrata. n rnner Di Benedetto je tedaj zamenjal Com- Ca Metona z zveznim igralcem “unom in premaknil De Marca v podil ^osettiju. Ta poteza je kmalu obro-n a sadove. Domačini so začeli odločno Usm ■ •*' Nlosetti dvakrat ni uspel pre-z “?eriti v nasprotnikova vrata predložka km i ne9a krila odličnega Krevatina, D alu zatem pa je strel De Marca, po rol/°Vni P°daji Krevatina, na gol črti z Soj?. zaustavil branilec in je sodnik do-rp ,. še drugo 11-metrovko. Krevatin je “hziral ter tako podvojil, rutn . 9em polčasu so še vedno rdečele rrfni ,v°dili tempo igre. Vratar gostov Zenv nekajkrat poseči celo izven ka-t0I?kega prostora, nič pa ni mogel na je diagonalnem strelu Krevatina, ki V pSegel še svoj drugi osebni zadetek, tožn -e vaniu 50 ustvarili še nekaj pri-k; n°sti še posebno s hitrimi protinapadi, te£S° jih gostje zaustavljali z veliko Prizor z nedeljske tekmi med Zarjo in Muggesano: od leve v svetlem dresu Auber, Samez in Jerman (Foto Davorin Križmančič) Vasilij Štoka je dvakrat spretno preskočil branilca in se predstavil pred vratarjem, ki pa ga je obakrat uspel zaustaviti. V zadnjih minutah, ko so Prosečani popustili, so gostje s strelom iz kazenskega prostora zmanjšali razliko. Po tej zmagi so se rdeče-rumeni povzpeli do 3. mesta na lestvici in sta z Rudo dosedaj še edini nepremagani ekipi prvenstva. Že v drugih dveh tekmah pa jih čaka zelo zahtevna naloga, saj se bodo srečali z Muggesano in Aguileio, ki trenutno zasedata 2. oz. 1. mesto na lestvici. (Š. M.) ZARJA - MUGGESANA 0:2 (0:1) ZARJA: "Hočevar, Antonič, Gregorič (v 86' Egon Fonda), Vercounig, Tognetti, Samez, Jerman (v 53' Vidali), Kalc, Zeug-na, Auber, Franza. Errare humanum est, perseverare dia-bolicum. To so strjene misli podpisanega po tretjem zaporednem porazu Zarje na domačih tleh. Nedeljska tekma je bila za Bazovce izredno pomembna, saj bi s pozitivnim izidom lahko prebrodili krizo, ki se jih je oprijela. Toda namesto da bi igralci zaigrali zagrizeno in koncentrira- no, je zgledalo, da igrajo vaško tekmo med starimi in mladimi. Navijačem Zarje so se naravnost ježili lasje, ko so gledali napadalce Muggesane neovirarm streljati na vrata ali si podajati žogo. Se dobro, da je bil Hočevar vedno na mestu in da so gostje veliko zgrešili. Kot smo omenili pred nekaj tedni, ni , mogoče, da se obrambni igralci brezglavo sprehajajo po igrišču, zato je že skrajni čas, da pri Zarji proti le-tem nekaj ukrenejo. Muggesana je že od prvih minut prevladovala in si skozi ves prvi polčas ustvarila nekaj izrednih priložnosti. Do gola je prišlo v 44. minuti, ko je nekdo v obrambi Zarje zaspal in dopustil Parmi, da je brez naprezanja prišel pred Hočevarja in ga tudi premagal. V drugem polčasu se slika ni spremenila: gostje so še naprej gospodarili na igrišču in prišli v 76. minuti do drugega zadetka, ki je zapečatil končni izid. (Big) CASTIONESE - VESNA 2:0 VESNA: Negrini, Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, Soavi, Barilla, Leonardi, Ravalico (Sedmak), Naldi (Candotti), Picchieri. Vesna je prvi del prvega polčasa igrala bolje in si je pripravila nekaj zrelih priložnosti za zadetek, vendar pa je izid ostal neodločen 0:0. Žal so kmalu nato domačini povedli s sicer lepim strelom Bona, vendar pa je bil živi zid Vesna nerodno postavljen, saj je žoga šla tja, kjer ni bilo ne branilcev ne vratarja. Zadetek je seveda spremenil potek celotne tekme, saj so Križani, posebni v drugem delu igre, mnogo napadali, vendar pa so se neizogibno izpostavili protinapadom domačinov, ki so svoj drugi zadetek dosegli iz povsem pravilno dosojene enajstmetrovke, saj je vratar gostov zrušil nasprotnikovega napadalca v kazenskem prostoru. V četrtem kolu 3. amaterske nogometne lige (skupine I in L) Spodrsljaja Goričanov, Gaja navdušila SKUPINA i S°VODNJE - BEGLIANO or, - ">i - mjui.iAniu 0:1 (0:1) lin nODNJE: Gergolet, Hmeljak, Gu-Acc„\ahor (Sambo v 80'), Marson, Ulian, cconcia, čevdek. M. Fajt, Vecchiet, Bicciato, 'Zork-R* Sovodenj so v nedeljo nerodno >Pa n na domačih proti Beglianu. slab^“er^evi varovanci so zaigrali zelo sai so prikazali neorganizirano slPSkn9he ii b°' saj itnel'*02* ce*otno srečanje. Domačini so l6p 1 v. uvodnih minutah srečanja prav pre. Priložnost z Vecchietom, ki je sam s0 n Yrat;arjem streljal mimo gola. Gostje v0st ° v d5. minuti izkoristili nepazlji-PadaS°VOt*enis*Vski turnir Alpe-Adria 'esna zmaga BiH Pred Hrvatsko ■TNvsken, ?Ž — Na drugem ekipnem > šahu V^rju Alpe-Adria v aktiv-, Tatld bnt' i 1 te bil v veliki dvorani m 6kip i; a Metropol, je nastopilo kar c. b- K0t n_S? !9rale po švicarskem siste-zasUe inat,st Je nastopila reprezentanca o^Sala D ®rcegovine ter presenetljivo to tUrnirio zmagovalcem lanskoletnega igrabrnVaŠ,k0 in Slovenijo, za ka-Ner Mika1 ”ar*e' Gostiša, Grosar, Ple- Bsu^blihk8 ^ tu.di reprezentanca Furla-jp ‘usti, Fiif krajine v postavi Lostuzzi kar°Svojila ?„0V*^'. Pagnutti in Gasser, ki bil0 riskupaj s Tirolsko 10,5 točke, 19 v,nčbi vr^01^ za deseto mesto. skai °veniio V red: BiH 19,5, Hrvatska 1; J 13,5 { Sopron Gyor (Madžar-ll' Lyenetn0I§bar^9a 12, Gradiščanska Po' r°lska ■ *taierska in Primorska po °'S' Balto, Furlanija-Julijska krajina arska 10 in Koroška 5 točk. (Kreft) koristiti. Najprej je Černič usmeril v kot strel nasprotnikov, nato je minuto pred odmorom D. Argentin ponovno skušal premagati nasprotnikovega vratarja, ki je tudi tokrat dobro opravil svojo nalogo. Po premoru so doberdobci stopili na igrišče s trdnim namenom, da vsaj izenačijo. Domačini so z odlično potezo v 52. minuti podvojili prednost. Kmalu nato pa je uspelo H. Kobalu, ki je komaj vstopil na igrišče, zmanjšati zaostanek. V nadaljevanju so domačini še ogrožali do-berdobska vrata, toda najprej Černič, nato pa tudi odličen vratar Baldan so prekrižali domačinom načrte. Sedem minut pred koncem tekme je sodnik izklu-čil H. Kobala zaradi nešportnega vedenja. (L. I.) SKUPINA L BREG - KRAS 1:1 (0:1) STRELCA: Škrk (Kras) v 29’, Tamaro (Breg) v 84'. BREG: Suraci, Pečar, Fusca, M. Tul, Diminich, Giuressi (v 32' d.p. Pavletič), Corbatti (v 21' d.p. Redivo), Udovičič, Tamaro, Lacalamita, Švara (Petronio, Sancin). KRAS: Caputo, 1. Tul, Špacapan, Albertini, Marcussi, R. Purič, Somma, Žagar, Forte, Fabris, Škrk (v 26' d.p. Lepo-re), (D. Purič, Cucarich). Po več letih sta se ponovno srečala v prvenstveni tekmi Breg in Kras. Tekma je bila še kar zanimiva, čeprav ni bilo dosti važnejših akcij. Ekipi sta igrali zelo dobro v obrambi, tako da so napadalci s težavo prodirali v kazenski prostor. Brežani so več držali žogo, medtem ko so krasovci s tremi podajami že bili ob robu Bregovega kazenskega prostora. Domačini so takoj začeli tekmo v napadu in že v 5. minuti je Lacalamita z močnim strelom ogrožal vratarja Caputa, nato sta tudi Giuressi in Tamaro skušala doseči zadetek a brez uspeha. Prvi strel Krasa je padel v 18. minuti, direktno iz prostega strela, po zaslugi branilca Špacapana, a vratar Suraci je bil na mestu. V 24. minuti je, sicer dober sodnik, prenaglo izključil trenerja Brežanov Colavec-chia. Takoj zatem so prešli v vodstvo krasovci po zaslugi Škrka, ki je z nogo preusmeril v vrata podajo Fortija z desnega krila. Kmalu nato bi lahko Škrk podvojil, a njegov strel je bil previsok: tako se je zaključil prvi polčas. V drugem polčasu so Brežani potisnili krasovce v njihovo polovico igrišča in skušali na vse načine doseči zadetek. Krasovci so le občasno, s hitrimi protinapadi, prišli v Bregov kazenski prostor. Zaslužen zadetek so dosegli Brežani šest minut pred koncem tekme: Udovičič je podal z levega krila, žoga se je odbila ob nekaterih igralcih, nakar se jo je polastil Tamaro, ki je z lepim strelom premagal vratarja Caputa. Tekma se je tako zaključila. Po tekmi smo vprašali Igorja Tula in Miloša Tula za kratko mnenje. Igor Tul (Kras): »Mislim, da je rezultat povsem pravičen, saj mi smo igrali bolje v prvem, medtem ko so Brežani bili boljši v drugem polčasu.« Miloš Tul (Breg): »V prvem polčasu nas je Kras lepo zaustavil na sredini igrišča, tako da smo imeli veliko terena v napadu. Po zadetku Krasa pa se je igra spremenila, saj smo se množično podali v napad in tako par minut pred koncem tekme dosegli zaželene sadove. Točka je brez dvoma draggcena in upajmo, da bomo pozitivno nadaljevali prvenstvo.« (Edvin Bevk) Z derbija Breg - Kras: huda borba že, a kje je žoga? (Foto Mario Magajna) GAJA - FINCANTIERI 3:0 (1:0) GAJA: Zemanek, Stranščak, Šuc (v 87. min. Maks Grgič), Pangoni, Neppi, Bala-rin, Vengust, Štarc, Girardi, Pečar, Ghi-otto. STRELCI: Pečar v 10', Starc (11-metrovka) v 85', Neppi v 89'. Gajevci so se v nedeljskem srečanju lepo izkazali, saj so z zaokroženo zmago obračunali z zelo žilavim nasprotnikom. Zmaga je tem bolj dragocena, ker je trenerju Čermelju prav pred spopadom zmanjkalo kar pet standardnih igralcev. Igra je bila na trenutke dopadljiva, tu in tam nekoliko raztrgana, bolj plod iznajdljivosti in duhovitih potez posameznih igralcev. Gajevci so od začetnega sodnikovega žvižga smotrno napadali in že v 10. min. je Pečar po lepi kombinaciji zatresel mrežo. Gostitelji so skušali čimprej zaokrožiti rezultat in se zavarovati pred morebitnimi obrambnimi spodrsljaji. A tokrat je slednja dobro zdržala, saj je bil vratar Zemanek skoraj vso tekmo nezaposlen. Slika v drugem polčasu je bila enaka prvemu. Vsi Gajini napadi so dobili konkreten rezultat proti koncu srečanja. Najprej je Starc spretno izkoristil najstrožjo kazen in prav ob izteku tekme je Neppi zapečatil usodo gostov s silovitim in točnim diagonalnim strelom. (A. R.) PRIMOREC - SANTANDREA 2:1 STRELEC ZA PRIMOREC: Pitacco (11-metrovki) v 44' in 83'. PRIMOREC: Bussani, Coppola (v 46. min. Privileggi), Castro, Santi, Canziani, Bacchia, Edvin Kralj, Ferluga, Mule (v 66. min. Leghissa), Pitacco, Chelemenich. S pomočjo dveh 11-metrovk je Primorec dosegel drugo zmago v letošnjem prvenstvu: prvo na domačem igrišču. Tre-benski trener je končno zamenjal nekatere nogometaše v obrambi in tako je dobro debitiral kot krilec Canziani. Zaradi lažje poškodbe Leghisse je igral v konici sam Mulč, ki je kmalu imel veliko priložnost, vendar je žogo dobro odbil Vratar. Po tem strelu Muleja niso imeli Trebenci drugih priložnost, saj so se nogometaši Sant Andree dobro branili. Ob svoji prvi priložnosti pa so gostje povedli, saj je po veliki gneči pred vrati Bussanija napadalec ekipe Sant Andrea z veliko spretnostjo potisnil žogo v mrežo. Gol je spravil na kolena Primorca, ki je odtlej ves prvi polčas igral brez idej in povsem zmedeno. Vendar je takrat sreča pomagala Trebencem, saj je po dolgi podaji Santija branilnec gostov odbil v kazenskem prostoru žogo z roko. Tako je sodnik dosodil Primorcu 11-metrovko, s katero je Pitacco izenačil. V drugem polčasu so Trebenci silovito "iskali" še drugi gol, vendar brez velikih učinkov, saj so še enkrat pokazali velike pomanjkljivosti v napadu. Nekoliko ži-vahneje je Primorec zaigral, ko je stopil na igrišče Leghissa in prav po njegovi podaji je še enkrat branilec ekipe Sant'-Andrea odbil v kazenskem prostoru žogo z roko. Tako je Pitacco dosegel še drugi zadetek iz enajstmetrovke in podelil svoji ekipi dragoceno zmago. (Andrej) V nedeljskem 6. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E) Primorje brez težav, Zarja in Vesna razočarali rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 6. KOLA S. Vito - S. Maria 3:3 Gonars - Aguileia 0:2 ZARJA - Muggesana 0:2 PRIMORJE - Porpetto 3:1 Ruda - Staranzano 1:0 CGS - Paviese 1:0 Castionese - VESNA 2:0 Pieris - Terzo 1:2 LESTVICA Aguileia 6 5 0 1 12:5 10 Muggesana 6 4 1 1 9:4 9 Staranzano 6 3 2 1 10:3 8 PRIMORJE 6 2 4 0 7:3 8 Ruda 6 2 4 0 6:4 8 S. Vito 6 3 1 2 14:9 7 Castionese 6 2 3 1 9:5 7 Pieris 6 2 3 1 8:6 7 CGS 6 2 3 1 6:5 7 VESNA 6 2 3 1 6:6 7 S. Maria 6 1 2 3 8:12 4 ZARJA 6 2 0 4 7:13 4 Porpetto 6 1 1 4 4:9 3 Terzo 6 1 1 4 8:14 3 Paviese 6 1 1 4 4:12 3 Gonars 6 0 1 5 2:10 1 PRIHODNJE KOLO VESNA - Pieris, Paviese - Castio- nese, Staranzano - CGS, Porpetto - Ruda, Muggesana - PRIMORJE, Aqu- ileia - ZARJA, S. Maria - Gonars, Terzo - S. Vito. rezultati 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 4. KOLA Turriaco - MLADOST 2:1 Medea - S. Lorenzo 4:0 Azzurra ■ - Sagrado 2:2 Poggio - Audax 0:1 Fossalon - San Pier 0:1 SOVODNJE - Begliano 0:1 Vermegliano - Brazzanese 7:0 LESTVICA San Pier 4 3 1 0 5:1 7 SOVODNJE 4 3 0 1 8:1 6 S. Lorenzo 4 3 0 1 8:4 6 Medea 4 2 1 1 6:2 5 Poggio 4 2 1 1 6:3 5 Sagrado 4 1 3 0 5:4 5 Audax 4 2 1 1 3:2 5 Turriaco 4 1 2 1 3:3 4 Begliano 4 1 2 1 3:5 4 Vermegliano 4 1 1 2 9:4 3 MLADOST 4 1 0 3 8:5 2 Azzurra 4 0 2 2 4:7 2 Fossalon 4 0 2 2 2:5 2 Brazzanese 4 0 0 4 0:24 0 PRIHODNJE KOLO Begliano - Vermegliano, San Pier - SOVODNJE, Audax - Fossalon, Sagrado - Poggio, S. Lorenzo - Az-zurra, MLADOST - Medea, Brazza-nese - Turriaco Skupina L IZIDI 4. KOLA J. Aurisina - Aurisina 1:1 PRIMOREC - S. Andrea 2:1 Romana - Opicina 0:1 BREG - KRAS 1:1 GAJA - Fincantieri 3:0 Hermada - Stock 1:3 LESTVICA GAJA 4 3 0 1 9:6 6 Opicina 4 3 0 1 4:2 6 BREG 4 2 1 1 5:3 5 Aurisina 4 1 3 0 3:2 5 Stock 4 1 2 1 6:5 4 J. Aurisina 4 1 2 1 5:5 4 KRAS 4 1 2 1 5:5 4 Romana 4 1 2 1 4:4 4 PRIMOREC 4 2 0 2 3:3 4 S. Andrea 4 0 3 1 4:5 3 Hermada 4 1 1 2 5:7 3 Fincantieri 4 0 0 4 1:7 0 PRIHODNJE KOLO Fincantieri - Hermada, KRAS -GAJA, Opicina - Breg, S. Andrea -Romana, Aurisina - PRIMOREC, Stock - J. Aurisina. obvestila - obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. SK BRDINA sporoča, da bo tradicionalno zimova-nje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26.12. do 2.1.1990. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine - Pro-seška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. Glede na omejeno število mest, prosimo zainteresirane, da se čimprej prijavijo. Nadalje sporoča, da bo rekreacijsko-predsmučarska telovadba ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja smučarske komisije. Dnevni red: 1. delovanje MZSTE, 2. tečaj za vaditelje smučanja, 3. selekcija atletov. SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ 01ympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja smučarske komisije. Dnevni red: 1. delovanje MZSTE, 2. tečaj za vaditelje smučanja, 3. selekcija atletov. ŠZJADRAN sporoča, da je Jadranov urad v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Rlcrea-torio, 1 (tel. 213403) odprt za občinstvo vsako jutro (razen ob sobotah in nedeljah) do 10.30 do 12.30. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane, predvsem pa tečajnike tečaja jadralnega padalstva, da se udeležijo rednega članskega sestanka, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8/2 nad.). PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da danes, 24. t. m., iz tehničnih razlogov, odpade plavalni tečaj v Hotelu Maestoso v Lipici. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000- dini trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 24. oktobra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch H= • Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEb Gosta megla je že v nedeljo zvečer legla na večino severnoitalijanskih dežel Verižno trčenje z žrtvami pri Ferrari Beneško letališče Tessera na kolenih Megla je ponovno postala sestavni del milanske pokrajine (Telefoto AP) MILAN Že v nedeljo je debela odeja goste megle legla na Severno Italijo. Na avtocestah je prišlo do nekaterih težkih nesreč, dve pa sta povzročili veliko dodatnih težav prometu. Včeraj zjutraj je na avtocesti A-13 med obema postajama pri Ferrari, v smeri proti Bologni, prišlo do verižnega trčenja, v katerem je bilo vpletenih več kot sto vozil. Nesreča je terjala dve žrtvi, približno deset ljudi pa je bilo lažje ranjenih. Do nesreče je prišlo na kraju, kjer popravljajo cestišče in je zato promet preusmerjen na levo stran ceste. Zaradi megle je šofer nekega kombija prepozno opazil, da je tovornjak zavil na levo. Šofer je zavrl, vanj pa se je zabil še en tovornjak. Obe osebi, ki sta bili v kombiju, sta izgubili življenje. Tudi med Bergamom in Milanom je prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil tovornjak. Sredi avtoceste je izgubil svoj tovor, za njim pa se je ustvarila dolga kolona vozil. Tudi letališča so ostala zaprta dobršen del nedelje in ponedeljka. Prvo se je vdalo v usodo milansko letališče Li-nate, nato pa so zaprli še Bergamo in Malpenso. Prav na letališču v Linateju je morala nastopiti policija, ker je prišlo do obračunavanja med potniki, ki so jim zbrisali polet za Neapelj. V Fur-laniji-Julijski krajini so zaprli letališče Ronchi dei Legionari, zaprti pa sta bili tudi Verona in Benetke. Prav v Benetkah se je izkazalo, da megla le ni najhujše, kar lahko doleti nesrečnega potnika. Na Tesseri so sicer malo vajeni zaprtja zaradi megle (kvečjemu zapirajo letališče zaradi mušic na stezah), v nedeljo pa je prišlo na letališču do take zmede, da bi je bil vesel Kafka. V letališču je bilo namreč na stotine potnikov. Ker je bila nedelja so bile turistične agencije zaprte in ni bilo nikogar, ki bi lahko poskrbel za potnike. Tessera ne razpolaga z urejeno službo alternativnih prevozov, zato so ostali potniki zaprti v letališču od jutra do polnoči. Napetost je naraščala, nekaterim so popustili živci, tako da so morali poklicati na pomoč policijo. Končno so se ob enajstih zvečer pripeljali prvi avtobusi, s katerimi naj bi spravili izmučene potnike v Rim. Množica, ki je ure in ure čakala pred okenci, da bi si zagotovila sedež na avtobusu, je navalila na parkirišče, kjer jo je pričakala policija, ki ni dovolila nikomur, da stopi na avtobus. Šele po dobri uri, v zmedi, ki si jo lahko samo predstavljamo, a bi jo težko opisali, so se izmučeni potniki spravili na avtobuse, ki so se po polževo odpravili Rimu naproti. Vidljivost na cestah je bila takrat tri do štiri metre... Neonacisti motili posvet o zastaranju grozodejstev LONDON — Skupina neonacistov je včeraj v Londonu motila odprti6 mednarodne konference o zastaranj11 vojnih zločinov. Konferenco je pripra' vila britanska parlamentarna komisij3, ki je opravila raziskavo o nekaznova-nih vojnih zločincih v Veliki Britanij1, Približno petnajst demonstrantov se j6 pred hotelom, v katerem konferenc,3 poteka, tudi spopadlo z nekim rabi" nom, ki se je leta 1944 rešil iz končen-tracijskega taborišča Birkenau, zdaj p3 je pridigar v eni izmed londonskih sl' nagog. Neonaciste, ki so delili knjižico * naslovom Šest milijonov laži, je p011' cija pregnala. Eden od njih je povedal da so člani britanske nacionalne stran-ke, njihov protest pa naj bi bil usmeI' jen »proti tej izmišljeni židovski sce-nografiji«. Na konferenci razpravljajo o Prl' mernosti sodnega preganjanja vojni iiiciiiudLi suuncya picyaiijanja * i zločincev po skoraj petdesetih letih 0 konca vojne. Konferenco je otvob podtajnik v britanskem notranjem nh' nistrstvu John Patten, ki je dejal, d bo britanska vlada lahko o vsem ten1 razpravljala šele po poglobljeni r32' pravi v parlamentu, sam pa je dej3" da se strinja s stališčem notranje!!3 ministra Douglasa Hurda, ki pravi, je treba na te dogodke pozabiti, ven-dar pa se zločinov ne sme nikd3 oprostiti. Vojvodinja Sara v hudih škripcih zaradi dolgov Nizozemski kvazinavijači ustrahujejo svoje nasprotnike odslej še z bombami LONDON — Andrew Morton je avtor najnovejše knjige o britanski kraljevi družini in seveda oseba, ki je lahko zadnja zasadila čekane v mehka bitja s kronano glavo. Knjiga Theirs is the Kingdom je v glavnem posvečena rdečelasi vojvodinji Sari Ferguson in njenim prav tako rdečim računom, ki jih vodi z banko Cutts. Morton trdi, da je Sara revna kot cerkvena miš, saj z neverjetno hitrostjo zapravi vse, kar ji dajeta država in kraljica ter celo tiste vsote, ki jih vsi ostali sorodniki namenjajo v dobrodelne namene. Sara pa ni taka. Piše knjige za otroke in 220 milijonov lir dobička zadrži zase, oblači se po modi, od stilistov pa zahteva bajne popuste, ker pravi, da je to reklamni strošek, ki se jim izplača. Modna kreatorka Zan-dra Rhodes ji je menda že odgovorila »ne, hvala!«. AMSTERDAM Blaznost nogometnih kvazinavijačev, kot kaže, ne pozna meja. »Običajnim« pretepom, petardam in vsemu drugemu, kar večkrat spremlja »navijaški« direndaj po mnogih stadionih širom po svetu, so tokrat Nizozemci dodali še dve bombi, ki so ju vrgli v tabor navijačev nasprotne ekipe. Do tega blaznega dejanja je prišlo med nedeljskim derbijem nizozemskega nogometnega prvenstva med Aja-xom iz Amsterdama in Feyenoordom iz Rotterdama. Le veliki sreči in pa izredno hitri intervenciji policije in reševalcev se je treba zahvaliti, da smrtnih žrtev ni bilo, temveč je bilo »samo« devetnajst oseb ranjenih. Sreča je bila v tem, da sta dve preprosti bombi (izdelani sta bili iz pločevink, ki so ju napolnili z žeblji in šibrami) eksplodirali na tleh in tako tiste navi- jače Ajaxa, ki so bili v bližini, ranili le v noge. Toda kljub temu jih je od devetnajsterice bilo devet precej hudo ranjenih in so jih zadržali na zdravljenju v bolnišnici. Da bilanca nesreče ni bila bolj tragična, pa ima nedvomno največ zaslug tudi nizozemska policija, ki je s hitro akcijo uspelo pomiriti paniko, ki je po eksploziji zavladala med Ajaxovimi navijači, s pomočjo prič pa je tudi takoj aretirala domnevna avtorja blaznega početja. Nasilje na nizozemskih stadionih ni nekaj novega, po nasilju pa so še posebej znani prav navijači Ajaxa in Fe-yenoorda. Tudi stadion v Amsterdamu je znan po nasilju, tako da je bil zaradi tega Ajax pred nedavnim tudi kaznovan z enoletno prepovedjo nastopanja v mednarodnih tekmovanjih. V Baden-Wurttembergu se republikanci krepijo na škodo demokristjanov BONN — Na včerajšnjih komunalnih volitvah v deželi Baden-VVurttem-berg je vladajoča krščanskodemokrat-ska stranka doživela vnovičen hud poraz, predvsem na njen račun pa so se uveljavili desničarski republikanci. Ker ima dežela Baden-Wurttemberg zapleteno volilno zakonodajo, bodo začasni uradni rezultati objavljeni šele v četrtek, še zdaj pa je jasno, da je CDU zlasti v velikih mestih izgubila od šest do osem odstotkov glasov, hkrati pa so republikanci zlasti v velikih industrijskih središčih na mah vdrli v občinske svete z 9,6 (v Stuttgartu, ki je deželna prestolnica), 10 (v Mannheimu, ki je veljal za trdnjavo socialnih demokratov) in celo 14 odstotki glasov (v Pforzheimu in Heilbronnu). Volilni rezultati so bržkone neposredno povezani z naraščajočim socialnim nezadovoljstvom zlasti v delavskih okoliših, ki so prvi začeli čutiti posledice restriktivne socialne politike konservativno-liberalne koalicije (prenos davčnega bremena z višjih dohodkovnih kategorij na nižje, krčenje izdatkov vključno z reformo zdravstvenega zavarovanja) in ki vidijo v povečanem dotoku priseljencev iz Nemške demokratične republike konkurenco za delovna mesta, socialne podpore in cenena stanovanja. Spričo tega naj bi šlo po prvih ocenah za še eno od protestnih glasovanj, ne pa za znamenje, ki bi pričalo o tem, da po- staja volilno telo desničarsko. Schon-huberjevi republikanci slej ko prej izkoriščajo potencial nezadovoljstva, ki ga še zlasti usmerjajo proti tujcem in prišlekom vseh vrst, to pa je tudi eden od razlogov, zaradi katerih stranke v prvih odzivih na volilne rezultate spet ugotavljajo, da so premalo ofenzivne, ko gre za odgovor republikancem s pozitivnimi in konkretnimi političnimi programi. Eden od prvih, ki se je problema zahodnonemške desnice lotil z bolj znanstvenim kategorialnim aparatom, je socialnodemokratski teoretik dr. Peter Flotz, ki je prav danes predstavil svoj naj novejši esej Nemška desnica. Esej, ki ga je izdala založba Deutsche Verlags-Anstalt iz Stuttgarta, se končuje s pismom namišljenemu prijatelju v Varšavi, pismom, v katerem Glotz piše o sodobnih manifestacijah desničarskega populizma, kamor prišteva ob Schonhuberj evih republikancih v ZRN tudi tisto bolgarsko politiko, ki izganja turške Pomake čez mejo v Turčijo, tisto romunsko politiko, zaradi katere se nemške matere na Sed-mograškem boje govoriti s svojimi otroki v nemščini, in ne nazadnje tudi srbskega vodjo in »velikosrba Miloševiča, ki pred stotisoči poslušalcev na Kosovem polju vleče meč iz nožnice proti Slovencem«. Dr. Peter Glotz je avtor tudi v slovenščino prevedenega eseja o novi evropski levici. MARJAN SEDMAK Obtožbe na račun Jugoslavije ŽENEVA — Obtožbam na račun Jugoslavije se je pridružila tudi švicarska televizija v predsinočnjem TV dnevniku. Zatrdili so, da je za eksplozijo bombe v Ženevi 12. oktobra odgovorna »jugoslovanska tajna služba«. Televizija meni, da bi to utegnilo škoditi odnosom med državama. Televizija očitno ni upoštevala izjave predstavnika švicarskega notranjega ministrstva, ki je poudaril, da »doslej niso še ničesar ugotovili« v zvezi z eksplozijo pred poslopjem, v katerem živi tudi »neka albanska družina«. O tem so v minulih dneh pisali trije švicarski dnevniki - La Suisse, Le Co-urrier in Le Journal de Geneve. Televizija pa je predsinočnjim zatrdila, da naj bi bil žrtev podtaknjene bombe Džafer Šatri, državljan SFRJ. Le-ta se je pojavil v televizijskem dnevniku, v katerem so ga predstavili kot zagrizenega borca za pravice Albancev, ki je govoril tudi na zasedanju komisije ZN za človekove pravice. Šatri je na čelu »komiteja SOS za Kosovo«, ki so ga ustanovili v Švici in ki razširja velikoalbanske ideje o etnično čistem Kosovu in separatistične težnje albanskih šovinistov. Menijo, da je prav ta odbor sprožil protijugoslovansko kampanjo v švicarskih občilih. Omenjanje možnosti, da bi se utegnili odnosi med Švico in Jugoslavijo ohladiti, se v ničemer ne ujema s prijateljskimi stiki in bogatim sodelovanjem med državama, (dd) Neznani navijač Ajaxa je bil v eksploziji le lažje ranjen