List korletl dalav-ekegal|u4atva. Delavci mo opravlitnl do viaga kar produclra|o. Thla paper I« davoiad to »he interaate of tha working claea. Work-era ara entitled to all what thev produce. Kni«r«<) a* •••"•oud-ota»« matter, Dee. 6. ItWT. ai th« po«t offt -« »t Cl»lo»«o III. und«> th* Act of coastee* of ftUrob Srd. IMW, Office: 2146 Blue Ialand Ave. "Delavci vseh dežela, združite se PAZ1TE1 na številko v oklepatu-ki mm naha|a pol«i v», lega naslova, prilepil«. ne«aapoda|ali na ovitku. Ako ( 129 ) te «tevtlka . tedaf vam a prihodnjo itevilko natega liefa po t«ča naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Stev. (No.) 128. / Chicago» IU., 22. lebruar|a (February), 1910. Leto (VoL) V. Sodrug Ivan Šolar. l)ne H. feb. L se je ponesrečil v Seattle, Wash. sodr. Ivan Šolar. Na delu ga je j>odsula zemeljska , plast. Mrtvega ho ga izkopali fte le dne i), febr. in 10. febr. pa pokopali. Tako se glasi kratko poročilo o tragični smrti marljivega in neutrudno delavnega sodruga za os- * voboditev delavskega razreda iz kapitalistične sužnosti ki ga je pójelo uredništvo 44Proletaria", Sodr. Ivan Šolar se je rodil v Zgornji Breznici v Radoljiškem okraju na Gorenjskem. Leta 1884 je prišel kot 14 letni deček s svojimi stariši v Ameriko, ki so se naselili v St. Stephan, Minn, na kmetiji, kterega imenujejo Američani "Kraintown". Pet let kasneje je umrl oče in danes zapušča mater in dve sestri. ' Ivan Šolar je dovršil tri razrede ljudske šole v stari domovini. Bil je sila ukaželjen. V nekem li stu mi poroča,, da je bil 44 Amer. Slov", prvi slovenski časnik, katerega je dobil v roke in s kater rim ni bil zadovoljen, k^r ni na v njem, po čimur je koprnela njegova duša. Nejcoč je dobil v roke 4'lílas Naroda", katerega je čel izdajati v New Yorku g. «F Sakser. Naročil se je na list in pi sal uredništvu naj mu pošlje na ogled liste iz stare domovine. In poslali so mu : 44Celjsko Domovi • no", tetko "Edinost", 44Sloven ski Narod", 44i)elavea" in 44Svo bodo" in 44Slov. List". Med vse uii listi so mu Ugajali 4'Slov Na rod", 44 Dela ve«*" in "Svoboda" V dotičneui listu s«' hvaležno spo minja g. Krak Sakser ju, ker je z "Glas Naroda ".in sta <üMÍoy »o vinskimi listi v njem obudil veselje do slovenskega Čtiva, ki ga je zopet privecflo do samostojnega raz inišljanja in sodbe. Na starodomo-vinske soe. liste je bil naročen od leta 191)1, ki so toliko vplivali nanj, da je postal socialist. O-pustil jih je, ker je odpotoval s trebuhom za kruhom v mrzlo in 4 leoeno Alasko. Pa tudi v A lask i miroval duh Šolarja. Pošiljal ni je.dopise v 4Mil. Sv.", ki imajo stalno vrednost za znanost, ki bi dičili vsakega profesorja. Pisal jih je pa delavec s št in razredno ljudsko šolsko izobrazbo, katero si^je še le razšril s čtivom po tru-dapolnem in napornem delu in pri smrdljivi petrolejki ob večerih ali pa pri solnčni Avitlobi ob nedeljah ali dnovih, ob katerih ga kapitalisti niso potrebovali, tla bi tlačanil za nje. Ko je pričel izhajati 44 Proletaree" še kot mesečnik, je pa Ivan Šolar vso svojo duševno silo posvetil 4'Proletar-cuM v katerega je dopisoval, dokler ga ni dohitela smrt na tlaki za kapitaliste. Vsakemu sodrugu so baje znani krasni in pudučni dopisi in članki, katere je zaznamoval s svojim imenom ali pa kot Ivan z Vrha. Iz teh dopisov in člankov je uvideti, da je Ivan Šolar imel velik dar za opazovanje. Opisaval je naravne prikazni z ledene Alaske, katere jc sam opazoval, tako podrobno, gladko in slikovito, da je či-tatelj nehote mislil, da gleda Vse - v duhu pred seboj, kar Čita. Pa tudi/človeško dušo in vzroke zla V nekem listu kasneje pa piše doslovno: "Sodim po sebi. Ako je človek prepričan soeialist, ne more mirovati, delati mora z drugimi vred, vedno in povsod, pa ma-gari -če bi slučajno bila tudi kakšna napetost. Napetost ne more služiti za izgovor. Socialistični principi vseh socialistov so jedna-ki. (KI kapitalistov nam ni treba pričakovati socializma". Vteh stavkih se zrcali globoko prepričanje Ivana Šolarja: Kdar je socialist, ostane soeialist, pa naj pa pride, kar hoče. Sužnji ne morejo pričakovati svobode in rešitve od gospodarjev. Kdor pa vrže puško v koruzo in zapusti socialistične vrste, pa ni bil nikdar socialist, ampak le človek, ki je -izgolj samoljubja koketiral s socializmom. Ivan Šolar je bil aktiven član socialistične stranke. Okrajna soc. organizacija v Seattle, Wash,"ga je postavila pri zadnjih volitvah za kandidata mestnim sodnikom. V volilni borbi je dobil lepo število glasov, a vseeno propadel, ker moderni sužnji — delavci vsled duševne teme ki vlada v njih glavah, rajši volijo svoje klavce -^kapitaliste in njim pro-dane duše. ,y~-*tVlvan Šolar .je gladko govoril iu pisal angleščino. Ta resnica pa zopet dokazuje, kako je ljubil svoj narod, svoj jezik da se je s trij-azredno tjudfckošolsko izobrazbo povspel do take dobre slovenščine kakeršno pogrešamo pri marsikteremu takozvanemu izobraženemu rodoljubu,'ki ponosno trka na svojo šolsko izobrazbo. Slovencem, ki bahato nosijo svtv-jo narodnost na jeziku, kedar so v gostilni in na shodil podporne^, ga (Irustva katerega člani so. kP ne znajo povedati stavka v angleščini in so ponosni, da njih o-troei nočejo govoriti ž njimi slovenski, naj bo njim Ivan-Šolar za zglinl. Delavec, ki ne zaveda svojega razreda, ki so ne zaveda, tla je suženj kapitalistov, ne more ljubiti naroda svojega če se ne zanima za kulturna dela svojega naroda in logično ne pozna mislecev, umetnikov, pisateljev in lešnikov lastnega naroda. Takemu delavcu ali izobražencu, ki svojo izobraženost postavlja šopirno na trg. kot brhko dekle samo sebe po načelu: kdo da več, je narodnost le pena, nekaj, za kar se navdušuje, dokler od tega pričakuje ko-risti. Tak delavec ali izobraženec je pripravljen trikrat zatajiti svojo narodnost, kot je svojedobno zatajil Peter svojega učitelja Kri-sta, ako mu zatajenje obeta dobiček ker je že izgolj dobička ali samoljubja zatajil svoj razred. Tukaj nam je Ivan Šolar zopet za zgled. Še pred tremi meseci se je v pismu spominjal Slovenca, ki mu je poslal starodomovinske liste, da jih čita in se uči. In Ivan Šolar je čital in učil se. Črpal je iz spisov člankov, črt, novel, romanov,' k t ere so pisali Slovenci. Izobrazil se je sam; prišel je s proučevanjem slovenskih mislecev pisateljev, pesnikov in časnikarjev do samostojnega pomnevan-ja glede narodnosti, človeške družbe vohče. Tako se je Ivan Šolar razvil. Ljubil je svoj narod in bil 11111 narodu vse dobro in delajo za narod. 7 Tak umor zvršen po ameriških kapitalistih zamore voditi le misel: kapitalistični sistem mora iu mora pasti.' Morda tragična smrt sodr. Ivana Šolarja podere marsiktera u-metno grajena nasprotstva med nami, morda nas na vse zadnje zbliža tako daleč, da stremimo vsi le za enim ciljem — za vpropa-stenjem kapitalistične družbe. Kdor je poznal Ivana Šolarja, ga mora znati tudi ceniti, pa tudi zgubo za Slovence v Ameriki «in proučevati njegov nauk. Tragična smrt sodruga Ivana Šolarja kliče socialiste vseh narodov na maščevanje. Seveda, ne na maščevanje s puško ali samokresom, v roki, ampak na maščevanje z uma svitlim mečem. S podvojeno silo je treba iti na delo. Vzbuditi je treba duhove, revolucionirati človeške možgane, da bodo ljudje volili socialistično. Vsak socialističen glas bo hujše zadel korumpirano človeško družbo, kot strel iz brzostrelnega topa ali puške repetirke. Sodrugi! Ne plakajmo in ne tu-gujmo! Na delo, dokler živimo — tako osvetimo smrt našega delav- nega. sodruga l----- Saj iz njegove gomile še danes doni: Naprej! Naprej! Naj rojstva moč razbije duha meč! J. Z. in gorja v današnji človeški druž- jP «oeialist. bi je poznal tako temeljito, kot ^^ ^ mrtev ilmrl j<» tragično, kot so pred njim umrli ipalokateri, ki se rad pobalm svojo šolsko izobrazbo. , Kako plemenito in samostojno je mislit Ivan Šolar, dokazuje dejstvo, da je nekemu sodrugu. ki ga je obiskal v Seattle, Wash, dal prečitati liste, katere so mu pisali ljudje, ki se nazivljejo socialiste, da bi razdrli slovensko, socialistično organizacije v Ameriki rekoč- ,4C'itaj! Te liste izročim ka-»neje tajniku slov. soc. organizacije v Ameriki, da jih hrani v arhivu, d« bodo kasneje rodovi ve-deli s kakšnimi težkočami so se borili ljudje, ki so učili resnico in soetjaliiem. Od povsod dobivajo pod nog.« polena, mečejo jih jim ™io iz lastnih vrst." tisoči in tisoči delavcev za tuje koristi in kot bodo še umirali ljudje na zemlji, dokler bodemo imeli sužnje in gospodarje. In to nas sili, da mislimo. Kapitalizem ne izbira, kedar pogoltne svoje žrtve. Pobere nam najboljše sinove naroda, pa tudi najbolj zanikeme. Ali ljudje so vsi. pa tudi sinovi naroda. Ali ob smrti vsakega, ki je jeden najboljših sinov naroda,- ki drami in budi svoje tovariše po narodu in razredu, mora tragična smrt — smrt na žrtveniku kapitalizma pretresti vse tiste, ki trdijo, da so budi tel j i naroda, ki želijo svoje Splošen pregled. — Revščina dokazuje, da imamo v človeški družbi sužnje in gospodarje. e e * — Delavci zahtevajo kruha in človeško življenje. Upravičeni ste obe zahtevi. e e e — Kaj je 44Proletaree?" " Proletarev" je zavarovalna polica proti plačevanju nepotrofr- nih naklad in neumnosti. e e * — Delavci! Ako ljubite svoje otroke, se bodete pridružili socialistom in pomagali zrušiti zistem ki spreminja vaše otroke že v nežni mladosti v navadne me»!ne sužnje. e e * _ Zakaj so socialisti upravičeni razširjati svoje nauke? Ker imamo kapitaliste, ki de- rejo in skubijo ljudstvo. e e e — Bogatina ne obsodijo radi zvršenega zločina v nobeni kapitalistični državi, ako je s svojim hudodelstvom zadel siromaka. Milostne kazni se mu je bati le takrat, kedar je grešil proti kakšnemu drugemu bogatinu. e • ♦ — Kapitalistični listi tarnajo o poželjivosti delavcev. Dobro! Izvrstno! Delavci so res poželjivi —--- zahtevajo kruha, kterega so jim ukradli njih gospodarji. e e e — "International Harvester družba" (družba za izdelovanje pol jedel jskih strojev in trust) je zvišala glavnico za *20,000.000. Kdo je temu kriv? Kmetje plačujejo davek tej družbi! Zakaj f Ker se ne zavedajo toliko, da bi naročili poslancem, da morajo v kongresu zahtevati odločno podržavljanje industrije za izdelovanje poljedelskih strojev v splošno dobro. e e * _ Nekteri nezavedneži trdijo, da je razlika med republikanci in demokrati. Seveda je! K ti a stranka zahteva, da imajo le velekapitalisti pravico oropati ljudstvo, druga pa trdi, da so do tega ropa upravičeni le mali kapitalisti. e • * — Kapitalistični listi so poročali te dni, da je v Meksiki ban krotirala mesarska tvrdka z obveznostjo $35,000,000. Kasneje pa poročajo isti listi, da se je imiio-vala nova ameriška družba, ki je kupila v Meksiki 1, 500,000 akrov zemljišča. Kaj to pomeni? Prva družba je imela preveč majhnih delničarjev, raditega so jo velekapitalisti reorganizirali in požrli male pritlikave delničarje. Z drugimi besedami; Bankrotirali so, da so se otresli ljudi, ki niso milijonarji. e e * — Zakaj imamo zakone in postave? •Zakaj J? t Zato. da ščitijo privatno lastnino. Mar ste že kedaj čitali ali slišali, da je sodišče v dobi sužnjo-sti iebeodilo 'kterega sužnja v ječo h? Ne! Tega niste čitali, ne čuli. Zakaj t ^ Telesni suženj je bil v dobi sužnosti privatna last, torej vrednost ! Ali danes je drugače! Mezdni suženj — delavec je le blago na tr$ii, kterega lahko kupi vsakdo (seveda le njegovo delavno moč) in g» izrablja, dokler ni izčrpana njegova produktivna sila. ~ Kadit¿gaV\danes vidimo, da pošiljajo sodišča delavce v ječo radi takih zločinov, za ktefe niso bili telesni sužnji sodnjisko kaznovani Iz tega zaključujemo, da kazenski zakon ni bil tako oster /.a telesne sužnje kot je za današnje "s\et počastili kužka. lastnik psa se piše Art ur Wallen-horst, ki je psu priredil banket in ga obdaroval z biserno ovratnico v rednosti $15.000. Vsegasiti pasji častilci so na banketu obdrša-vali tudi govorance in se zabavali imenitno. • ' Vzlic takim dogodkom pa trdijo nekaterniki, da hujskači ščtiva-jo ljudstvo. No, kjer se pse časti po božje, ljudje, pridni ljudje pa gladu je jo in prezebajo, tam ni treba hujskačev. Za ljudsko nezadovoljnost skrbijo že pasji oboževalci. , ».? e • ♦ — Na Španskem je nemilo dir-nulo klerikalce, da je kralj pozval \Jose Canalyasy Mendes strastnega proti klerikalca in radikalca. da osnuje, nov kabinet. • Klerikalci so sila |>obiti in se jeze, ker bo novo ministerstvo protiklerikalno. Na programu ima revizijo kon-kordata z leta 18*1 in znižanje cerkvenih redov. e e ♦ — Kapitalistični listi poročaja, da so lastniki St. Paul jame v Cherry, 111. ponudili $800 za vsakega ponesrečenega samskrga premoga rja. Za oženjene premo-garje pa baje ponuja $1200. Družba trdi. da ne more plačati več, ker drugače bi bila bankrot. Sploh pa daje to odškodnino izgolj človekoljubja, ker družba ni završila nobenega prestopka zoper varnost za človeško življenje. Tako govori družba po svojih zastopnikih. Naše skromno mnenje pa je, da bi-dru'/ba ne ponudila niti centa odškodnine, ako bi ne bila grešila zoper varnost za človeško življenje. — Astorji, potomci znanega milijonarja so vtaknili v svojo lnal-ho en milijon ameriških dolarjev kot najemščino — stanarino za en teden. Poleg Astorjev imamo še druge. ki so vtaknili v svoj žep še več ali manj. Vsi zajedalci pa črpajo i/, produktivnega dela. Oni ne sejejo in nt žanjejo, pa e vživajo. e — Gubernator Ha ml le v v Mi- ssouri pravi, da bi vsaka družina morala imeti kravo, kar bi znižalo stroške za živi jonske potrebš- V. % čine. Fina idejal Mar ne? Vsak človek bi se naučil še molzti kravo, če tudi ni sin kmečkih starišev. To vendar ni umetnost. Ali umetnost je krmiti kravo in preskrbeti ji hlev. Mar naj delavec. ki sta» mi je v tretjem nastrop-ju, nastavi kravo pod streho? Besede gubernatorja Handleva so lepe in krasne, pa neizvedljive. e e * — Canada pošilja meso na Angleško, dasi meji ob ameriško republiko in je angleška oddaljena od Oanade 3000 milj. Zakaj? Angleška nima colninc za meso, ameriška republika ima visoko eolnino. To služi mesarskim kraljem, da diktirajo poljubne cene ¿a meso in mesne izdelke. Ali sedaj ra/.n mete, V kaj plačujete visoke cene za meso? • e e — 8odniiska razsodba proti u niji klobučarskih pomočnikov je tako ojunačila kapitaliste., da je neka vlivamiška družba v Mis-souri vložila tožbo proti lokalni uniji za $10.00<) odškodnine, ker je unija ob času štrajka postavila straže. , Kapitalisti nastopajo odprto, in ostro. Kako pa delavci . . .? — Znani vseučeliščni ekspred-sednik Kliot, ki je svojedobno izjavil, da je vsak skeb junak, je zdaj predlagal zakon, ki določa, da ima delavski komisar pravico zapreti in poslati v ječo vsakega delavca, ki bi štrajkal. Seveda ta bedasti zakonski predlog ne bo sprejet. Ali temu "kunštnemu" profesorju je priporočati, da bi skoval zakon proti gladu in žeji. S takim zakonom bi kapitalistični hlapec res ustregel svojim gospodarjem, zaeno pa tudi koristil delavcem, ko bi "panal" lakoto in žejo. — Premogarji zahtevajo zvišanje plače za deset odstotkov; lastniki premogokopov pa hočejo znižati plačo za deset odstotkov. Obe stranki ste torej za 20 odstotkov navzkriž. Ako bi prišlo do boja — štrajka. še* danes ne moremo izreči. Ali nekaj moramo kritizirati. Premoga rska zveza je dala preveč časa lastnikom premogokopov za priprave v slučaju štrajka. Ako pride do štrajka, se bo proglasil še le v mesecu aprilu ali pa maju. Kapitalisti imajo dosti časa za u-trdbo svojih postojank. Na indu-strielnem bojnem polju velja ista bojna taktika za pravilo kot na bojišču: nasprotnika se more zgrabiti nepripravljenega, iznena-diti ga je treba, ako se hoče izvo- jevati zmago. e e e _ Sabath, demokrat in držav- nozborski poslanec v kongresu za državo Illinois je v kongresu vložil zakonsko predlogo, ki določa za vse delavec, vposlene pri obratu za trgovino med državami zavarovanje v slučaju nezgodo. Sabath je ta zakon posnel po avstrijskem in nemškem zavarovalnem zakonu za slučaj nezgodo. Zakon določa: V slučaju smrti 70 odstotkov od dnevnega zaslužka za družino. Za slučaj nesposobnosti za delo dobi ponesrečenec za prvo polov i co v letu le :>0 odstotkov od dnev- nega zaslužka, zanaprej pa dve tretinji dnevnega zaslužka. Nadalje je natančno določena odškodnina za vsak poškodovan ud. Zakonska predloga se deli v tri dele: 1.) Določa piyspevke za dclmla-jalee. 2.) Določa prispevke za vsluž-bence. .'I.) Določa visoeino podpore za slučaj smrti in pohabljenosti. Seveda, ta zakon ni kar zahtevajo organizirani delavci. Ali boljši je kot nič. Ta zakonska predloga tudi dokazuje, da so po-slanciVkapitalističnih strank pri morani dandanes se ha viti s socialnimi yreosnovami tudi v ameriški republiki, ker delavci glasno tirjajo svojih pravic. Do danes ni ameriška plutokratična republika storila nič v varstvo delavcev. O tej zakonski predlogi se sedaj posvetuje just ioni komite in pride kmalu na dnevni red v državnem zboru. Delavci! Ne zgubljajmo časaf Kdor je ameriški državljan, naj piše nemudoma |>oslancu za svoj okraj in zahteva, da se odškodni-na za slučaj smrti ali nesposobnosti za delo zviša na 100 odstotkov, i Delavei! V slogi je moči Zdru-ženi lahko dosežemo, kar zahtevamo. nezdruženi pa pademo. Ako priženemo ameriško republiko na pot socialnih preosnov za delavce, tedaj bo morala republika po tej poti naprej, dokler ne dosežemo vsega, kar zahtevamo. • e * — O potopljeni bojni ladiji "Miline" zopet mnogo piše kapitalistično 'časopisje, ker je dvanajstletnica grozne nezgode. - AmerišUn ljadMnf se pa bolj zanima za žalostno usodo 4'Maine", kot je vladi všeč. Pač je čas. da vlada opusti spominske dnove in dvigne jrtslrtino "Maiue" pod nadzorstvom mednarodne komisije, da je morje ne vniči popolnoma. Ameriško ljudstvo ima pravico, da zve prave vzroke o grozni nesreči, pri kateri je par stotin pro-letacev v uniformi zgubilo svoje življenje. In to se da dognati, ako se podrtino 44Maine" dvigne, o kati-ri se trdi, da so jo potopili Španci. e e — Ostrige se ne moro vprav tako ponarediti kot sirovo maslo ali drug živež. Ali kar počenjajo trgovci s o-st riga in i je še slabše kot ponarejanje. Navadno jih odpro in polo-že v sladko vodo na prostore, kamor se stekati blato in gnojnica iz stranišč, da odebelijo. Dr. Wiley, načelnik zveznega kemičnega laboratorija ostro obsoja to početje trgovcev s ostrigami in zahteva, da bi vlada morala storiti temu početju konec. No, Amerika jo pač velika. 4 Mi' nimamo tukaj le največjih mislecev, največje iznajditeljo, najvišje hiše — neboseže, največje sleparje in Lažnjivce, ponašamo se lahko tudi z največjimi ponarejal-ci živil, ki so enakim lopovom v druzih narodih lahko za zgled. e e e — Lastnina včasih vpliva tako na nekatere ljudi, da se jim zmeša pamet. Zrakoplovba je še v povojih, in že mučijo nekateri ljudje, katero je obsedel lastninski hudič, svoje možgane z vprašanjem, čigav jo zrak nad posestvom, katerega lastil je jo. Tak obsedenec je tudi nek posestnik v New Jersey. Zabraniti hoče zrakoplovcem jadrati in kri-žariti nad njegovim posestvom, češ, da jo zrak njegova lastnina. Mož hoče izposlovati sodnjisko prepoved. Zakaj ne vpraša še za sodnjisko prepoved zoper nadležno in sitno muho'in komarje? Ta človek bi potom vsaj tnalo preje prišel v zdraviščo — blazni-oo, kjer bi lahko dobival sodnjisko prepovedi pri sonorcih, za kar bi jih zahteval. PROLETAREO PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in iadajatelj. Jasski delavska tiskovna družba v Chicafo. III. Maro£niaa: Za Aicerico ti.SO aa calo lato, 7Sc ta pot lata. Za Evropo 12 ga calo l«to,$l sa pol let« Oglati pa tri tprtmtnbi biralitSa J» paltg »m «ya »u<»a» ill tudi STA HI nutlot. PROLETARIAN • i * Owned and published Eveiy Tuesday by Soath Slavic Workmen's PublisNnf Company C k ¡car o. Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank I'odllpec. I'reaideut; John lVtrlcb. Secretary; Frank Ju net If, Treasurer fc.ias 'Biptiom rates: United States and Canada I* 50 a year, 75c lor half year. Foreign couatriei $2 a year, SI for half year. advebtisino rates on agreement. NASLOV «ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111 si Bitka je pričela z nova. Bitka za svobodo govora je pri čela z nova z vso silo v Spokane Aretirali so zopet štiri člane 44 In dustrialne svetovne zveze", ker v * ho govorili na ulici. Obsodi so jih na trdo delo — v Verige in da via e i jo težko kriigljo za seboj pri drobenju kamenja. \ Fej, take kazni so bile v navadi v Evropi pred sto in še več leti. Dandanes še Turčija ne pozna ka-znenecv ki bi pri težkem tHu vlačili kroglje za seboj. Kaj takega zamore biti v navadi 'le še v 44svo bodni republiki o kateri trdijo naduteži, da je na ¿svobodnejša dežela na svetu. Iz Chicage je prišel v Spokane advokat Symmers, tla vloži tožbo proti županu Prattu, načelniku policije Sullivanu in drugim radi zarote, ki ima namen vničiti 44 In-dustrialno srvetovno zvezo. Znana agitattVrica Klizab. Flvn, s katero je postopala policija v Spokane, kot svojedobho Turki s slovenskimi ženami in dekleti, ko so vdirali v dov^ensko ozemlje, je sedaj v Canadi in agitira med 011-dotnimi delavci za obrambni sklati. Johnson, Prossner in Collins so v postelji vsled nasrlja. katerega je zvršila nad njimi policija v Spokane. In danes se št» ne more reči, da bodo te žrtve kedaj ozdravele. Dne 22. jan. je birič Shannon sunil nekega jetnika s takt» silo v lediee, da do danes še ni okreval in je njegov položaj zelo kritičen. Isti dan so biriči tri jetnike privezali k brzojavnim drogom. Brl je hud mraz. To barbarsko postopanje je tako raztjutilo druge jetnike. tla so takoj vstavili delo. Biriči so pa to "nepokorščino" maščevali s tem, tla so jetnike obsodili na kruh in vodo in jih zaprli v^tamniee. Zdravnik dr. O'Shea poroča o-ficielno tla je 334 jetnikov potrebovalo zdravniško pomoč, ker se je ž njimi postopalo po turško in rusko Kapitalistično gnezdo, ki euje na ime trgovska zbornica, ponuja i nrazpiauje vsem nagrade, ki hočejo zapisati z dušo in telesom v milico in pomagati do vničevanja "Industrialne svetovne zveze. " Mi upamo, da je čas, tla se vzd-ramimo v republiki vsi ljudje, ki imajo še iskrico človekoljubja v sebi in protestirati pri zvezni vladi proti carju Prattu in njegovim kozakoni v Spokane. V ameriški republiki skicujemo shode proti nasilstvu v Rusiji. Pač, smešno! J Oglejmo si enkrat Rusijo, v ka-teM živimo. Izderi 1110 bruno iz svojega očesa, potem pa še le pojdimo izdirat |>ezdir iz očesa svojega bljižnjika. Konstitucijo, republikt», individualno svobtwlo, vse. vse imamo na papirju. Praksa je drugačna! V praksi je vse drugo, kot je zapisano na impirju. Na papirju je svobtnla, v praksi pa knuta, ameriška knuta. ki je mnogo siroveja od ruske, ker a-meriški policaj — kozak. ameriški župan ali javni občinski uradnik, kar se tiče Človečkih čutstev, ne sega ruskemu kozaku in činovni-ku niti do gležnjev. In še nekaj 1 Pri ruskemu kozaku in činovniku odloča posluš- nost — z maternim mlekom vsesana poslušnost. Pri ameriškem kozaku, županu in občinskih u« rudnikih pa odločuje lov za dolarjem. Torej nizkotno čutstvo, ki rodi zopet le nizkoto najnižje vrste. Mar ni to res??? J. L. II I # I I m Dopisi. \ , Morgan, Pa. Cenjeno uredništvo. Blagovolite natisniti ¡mr vrstic iz naše naselbine Svgan. Poročati imam, tla smo imeli dne 5. Svečana zveiPr veselico soe. kljuba št. 19. Ni bila prav dobro obiskana, a vendar v splošno zadovolj-ntmt. Na nase povabilo se je odzval in nas posetil State organiza-j tor sodr, Thomas F. Kennedy s svojo- nadarjeno mladoletno hčer-, ko iz Me Kees Koks-a. Napravil nam je lep govor ožigosal razne faktorje današnjega krivičnega družabnega i^etla; in tako je tudi njegova hčerka z globoko done* čim glasom v lej>o vezanih besedah govorila t» dana&njeik mezdnem suženjstvu. Po zaključku veselice spomnili smt> se tudi dolžnosti napram delavskemu boritelju Proletarcu ter nabrali svoto $2.45 z sledečim besedilom: J Kr se bil v veseli družbi And. Drniota 25 ct. Ker tfem na pikniku f pop točil John Drmota 10 ct. Ker smo se dob rt) zabavali Rafael Končnik 10 ct. Ker ni mogla družina z menoj John Virant 10 ct. Ker pravijo, tla smo anarhisti Jake D. R. 10 ct. Iv* sem bil kruljev, a .vseeno prvi prais dobil John Perko 10 ct. Ker sem se na steklenici vrezal John Martinčič 1" ct. Ker smo bili vsi treznkM. Driuita 10 ct. Ker vkljub vsem zavistim dobro napredujemo Fr. Kamuikar 10ct. Ker je Gl. Nar. pisal o propadu S. N. P. J. Mat hew Drmota 25 ct. Ker vzlic napadov Jed nota še bolj raste L. Glažar 25 ct. Ker sem so težko t»d družbe poslovM, j Tom Miklaueie 2f» ct. Ker je zal veselimi urami dolg čas prišel J. Kvartič 25 ct. Ker pravijo, tla od »opa človek ni pijan J. Pajek 10 c Kr sem vsemu temu nasproti John Blckao 10 ct. Podpiram Pr. K. 5 ct Ker se je veselica mirno zaključi- j a Lovro Kauoie 10 ct. — Skupaj torej $2.45. Naznanilo vsem sodmgom, drugim, ki hočejo v naše vrst«» ju piva nodeljo prej. Prvi je bil dan% pod nadzorstvo Rev. Ivana Smolcja, cerkve Sv. Trojice na Ilaughville, pod ukazom, tla pazi na satloon in saloonerja Jožef Klemenca 751 Keteham Str. Hau« ghville. Nadalje povdarja,^la o-stane v sporazumu nato, da bodo salot»nerji vpoštcvali novo iztlaui zaktui, kteri za lira nuje prodajo ali sploh oddaje piva ob nedeljah. — 1 r--^—ni i r r — 1 i ■ — lavei niso nezavedna čreda, 4 uiob' I glašati ne sme, kajti časopis po-ali druhal, ampak zavedna in tla- tem lahke» ravno takt» zapade bro organizirana vojska, ki se pri- pripisani kazni. Riskirati pa ne pravlja za zadrfjo in odločilno bit- moremo, kajti morda Vam je zna-ko, da nadomesti kapitalistični na- no, kako čuječi (!) so v teh stva-čin proizvodnje s socialističnim, reh nekteri slovenski duhovniki v To spoznanje bo prišlo malt» Ameriki, in prepričani smo, tla bi pre|»t»znt». Ali ljudem fte ne more nas takoj ovadili poštnim obla-pomagati, ktere so bogovi vtlarili [steni v W«shitigtonu ne glede na s slepoto, da jih pogube. Kapitalističnemu zistemu za to, da je dotično svinjarijo, s kte-ro se ukvarja Vaša brošura, spi- Omeniti mi je, tla gori omenjana proizvodnjo je začrtati pogin. Na «al in blagoslovil sam preslavui sta oba Slovenca, torej Slovenci tem ne spremene nič tudi psovke, škof ljubljanski! napredujemo tukaj.^ ^ s kateripii hočejo kapitalistični pi- V ostalem pa 'imamo tudi svoje Drugi je x bil Amerikanec po imenu Marion Cummins stanuje na Twenty first in Yandes str. S tem se je ravno takt» zgodbo, tla mora v nedeljo k maši ter pri- je krivice, prihaja s psovkami, To pa dokazuje, tla so njih možgani bankrot! saei ponižati delavce, ki zahteva- predst»tlke glede te brošure; prejl-jo spremembo današnjega krivjč nega družabnega reda. Kdor nima logike za vzdržavan vsem smo mnenja, tla je vseeno dobro, če naši delavci v Ameriki Ičitajo to brošuro ali ne. nesti potrdilo thl božjega namestnika kot dokaz, da je prisostoval j službi božji in ni prodajal pive. | Koliko časa bode to ostalo, se še ne ve natančno, pač pa so ninen«, ja, tla se lieensa poviša na $1000 na leto. kar bi pouienilV), najmanj 250 saloonov inanj. Sedaj imamo 750 saloonov v l nd i »napoji su^ tako, tla na vsakih 222 prebjvaleev je jetlen saloon, kar bi potem pre-redili na vsakih 500 ljudi po enega. Torej 250 primerno manj kot jih je sedaj. Tako se nam godi tu v našem mestu, tla je veti nt» slabše. Še celo majnerji niso hoteli več glasovati InditMiapolis za bodočo konvencijo, in so rekli, tla je sploh vse preveč) pusto iu zaprto tu ob nedeljah. Izbrali so si za bodočo konvencijo St. Louis, M«. Tu st» je vršila tudi konvencija Romunske Jednote; navzočih je bilo okoli 200 delegatov iz raznih mest Zeti. držav. V nedeljo 6. januarja zjutraj st» imeli obhod po mestu iu je bilo res nekaj le-I»ega. V paradi so nosili 23 društven i h^V.asta v in db imeli, dve godbi. Se eelt» mestni župan je bil \ svojem avtomobilu v paradi / Nekoliko kritike! njimi. To je dokaz, tla imajo tudi tuji narodi prednost, da pa nasi SI ovenni tu zaostaja jo v takih zadevali. je^popolnoma jasno. Vzrok temu je zavidanje in ne sloga. Zakaj bi se ne združili ter skupno nastopali, kar bi nam gotovo pomagalo. Ali tega nočejo naši poznati. Socialni jsiztlrav. Filip Oodina. Katoliški listi bobuajt» z nekakim triumfom med svet, tla je po letošnjem štetju nad stotisoč ka-ldno kaj stvarnega. Torej tudi vi Listnica uredništva: Aug. Kuž-nik. Cleveland, O. Poslano vam lahko priobčimo kot oglas, ker nikakor ne spada med čitivo listft. Mi nikakor ne moremo priobčeva-ti polemike med dvema osebama, kes to ne more zanimati naših ei-tatelje^. Radi pa prinesemo ve- Seattle. Wash. Jaz John Pogoreli* Vam poročam žalostno vest, namreč t» smrti sodruga Ivana Stdarja. Delal je v nekem jarku, »ristopiti. Od sedaj naprej se se-' Kar J«4 zemlja posula nanj ta- t in je vrse vsako četrto nedeljo ob i), uri dop. v dvorani* L. Kaueiea na Svgan. Louis (rlažar.. Indianapolis Ind. 14. febr. 1910. Cenjeni urednik: — Dovolite mi malt» prostora v vašem cenj. listu, tla steni malo j »ojasnim tukajšne razmere.* Kar se dela tiče, se jc zelo poslal»salo j sedaj in moram reči, tla se ne vitli »aš nt»bene prosperitete. Vse je nekako mirno in tiho ptvstalo. Nb, >a sploh ni čutit»; nededje so po-j stale popolnoma suhe. Le. tu pa lam so nekteri. ki se ne bojijo ka- j zni, da se še dobi kakšna kapljica. Nadejamo st* boljših časov, koli toliko bode boljše spomladi, ko 1h» enkrat odšla ta krut^i zima od nas, ktera nas tišči že cele tri mesece. Koil se razvidi, bodo sezidali 12 novih poslopij na Beech Orove, kar bode dalo precej tlela nart»du. Big Four C o. ktera že ima svojo- veliko šapo na Beech Orove in st,» izdelujejo vsakevrste stroji za lokomotive, je sklenila, tla bode zapustila c to setlaj naha-; jajoče Kar šape (('ar shops) na ko„ tla st» za nekoliko časa mrtve ga potegnili ven. To se je zgislilo dne ft. februarja. Niso nič vedeli, kdo tla je. To sem jaz zvedel dne 10/ februarja, ko so ga pripeljali h pogreibniku. Sel e potem sem .jaz zvedel, Upravi i so me. če ima tukaj kje kako sorodstvo in sem jim rekel, tla ima jedno sestro. Potem so rekli naj poizvem, kje je in sicer zato, ker ima pokojnik tukaj štiri lote,',vredne t»d štiri do šest tisoč dolarjev. Če bi ne bilo sorodstva, bi ti loti zapadli mestu. Toliko v vednost. John Vogorelc. toličanov več v Zedinjenih drža vali kot pa je bilo lansko leto. Um! Naravno — ko so pa všteti tudi otrtn i. Pri njih je v/iak novorojenček že "katoličan", da si se šy ne zaveda, tla živi. Otrok sc pa narodi veliko v enem letu. Ne računajo pa nič. da Is» mnogoteri teh posilikatoličanov, ko odraste in prične rtiisliti s svojo glavo, šel svojo fx»t kakor smo šli mi in z nami stotisoče drugih mlajših; mlaj ša generacija bo pa odpadala še v večjem številu, kajti duh ¿asa koraka naprej, ne pa nazaj. Poleg otrok st» pa všteti tudi novi priseljenci. kterih se je minolo leto iz selilo blizo stotisoč iz Italije, Avstrije. Španije, Irske iu drugih uit ra - rimskih dežel. Ravno na teh največ profitira cerkev v A meri ki. Toda kolikor profitira cerkev tukaj. tofiR t» zgubi cerkev v Avstriji, na Irskem in tiru god iu takt» ni papež ničesar pridobrl. Ka-tolieanstvo v Ameriki bo torej) *4napredovalo" le toliko časa, dokler bo v sedanji meri trajalo izseljevanje iz popovskih, gospodarsko najlH»lj zanemarjenih drža\ v Evropi. Kakor hitro se pa tukaj zasučejo gtmpodarske razmere, tako tla l»o izseljevanje padalo, bo šla tutli ameriška cerkev rakovo ] pot. V ostalem je pa 14 milijonov katoličanov prokleto malo, če vpo-števamo. da je v Zeti. državah blizo sto milijonov prebivalcev, kar Ih> pokazalo letošnje štetje. Koncem konca pa še lahko rečemo: v Ameriki vsak humhug dobro naj prednje! ste prišli pri kompaniji svoboda še v na »rečno (Jolgato. Bili ste dolgo med tremi ali štirimi stebri tutli sam steber, kteri je znosil dokaj svojih moč.ij v velikanske žepe. Zdaj prejemate svoja plačila. Cvetna nedelja je torej minila in pričeli st» se časi, kteri brit ko peko človeka: časi spoznanja. Obžalujemo vas, ne z namenom, 'tla bi vas vabili v naš tabor, kterega itak niste hoteli razumeti, ampak ker prejmete za svoje delt» najhujšo kazen tega sveta: črno nehvaležnost. (Spominčica sodrugu Iv. Šolarju.V Ivan Molek. K«lo izmed slovenskih sodrugov iu zvestih čitateljev "Proletarea" ga ni poznal? Njega ~ marljivega delavca sa st»cializem, za pravično delavsko stvar, daleč oh obali Pacifika — kdo ni poznal? Kdo ni čital skoro v vsaki drugi številki našega lista njegovo krepko, izrazovito, plamenečo besedo, s ktero je odkrival rane trpečega lolavea in ga bodril k za veti no- sti ? Vsak» NEZAVEDNA ČREDA. Ako delavci z demonstracijami zahtevajo, tla sc vpošteva nijh u-pravičene zahteve, tedaj jih kapitalisti eni listi psu je jo: nezavedna čreda, 44niob" tfruhal. - Tt» so priimki za poštene delavce, Jti s svojimi žulji in sragami redijo trote v človeški družbi. Socialistična stranka pa organizira delavce v kompaktno četo, delavce, za ktere kapitalisti in njih plačani hlapci črnila nimajo Brightwood streetu. ter tla bode druzega kot ¡»sovke. Socialistična sezidala popolnoma nove na Beech stranka jih uri in vežba in pri-Orove. Stale bodo okroglo L mi- pravlja za odločilno bitko med lijon in pol dolarjev in bode vpo- j delom in kapitalom. Ta delavska z vsakim dnem večja, krepkejša :n zaved- slila najmanj 1500 do 2či ječmetiovec v nedeljo. Mayt»r Shank je zaslišal dva saloonarja dne 2f>. jan. pop. ktera sta bila zalotena pri točrti- bojevitejša, nejša. Socialisti ne morejo apelirati na milosrdnost bogatiuov, ljudi, ki "Amerikanski Slovenec", ki se ob vsaki priliki tako'rad ponaša s svojim 44union - labelnom", je v svoji predzadnji številki priobčil dopis iz Seatla. So. Da k., v ktereni se odprto agitira za skabe. najgr-še izdajalce delavcev. Uredništvo se na koncu dopisa sicer pere, češ, 44 tla mu razmere v Iveadu niso znane" in 44 da ni odgovorno za morebitne posledice." Toda to ne opere 44Ani, Slovenca." To je ravno dokaz, kakt» prokleto malo se ta list briga za delavske razmere in kolikt» mu je mar za korist delavstva. Povsod med delavci je vendar znano, tla v Leadu. So. Dako-ta, traja štrajk že nad dva meseca. Ilomestake Mining Ct»., peščica tiranskih kapitalistov z največjim tiranom superitendentom Z. T. (Jrierom ne čelu, bi naravno rada razbila štrajk vrlih linijskih ruti ar je v in v to svrho lovi skabe po vsi Ameriki. Od štrajka v Le-j atltlu je odvisno življenje ondot-ne lokalne unije od W. F. of M., in vsak delavec bi storil največje izdajstvo svojih trpečih bratov, akt» bi šel zdaj tamkaj iskat dela. Dotični dopisnik 44Aoi. Slov." je najbr/. v službi tirana (Jriera kot tolmač in preganjat' za skabe med slovenskimi delavci. Fej temu gar- Danes ga ni več . . < Padel-je pri delu kot žrtva kapitalizma! Krivični zistem ga je umoril kot jih umori na tisoče, stotisoče . ... Pokojni sodrug Šolar je bil navadni delavec. Toda živel je več, storil je veČ kot pa celo krdelo njegovih akademično izobraženih rojakov, ki porabijo kar cele sode tinte in mečejo knjigo za knjigo meti narod! On. kar je znati, se je naučil sam iz knjig, časopisov in na delavskih sht»dih; z lastno e-neržijo se je povspel Šolar tlo tiste individualnosti, ki je omogočila v njem smelega, neutrudnega in prekoristnega delavca in našega sobojevnika s peresom za socializem, kteremu je tmtal zvest tlo zadnjega tlihljeja. Jeniu dokaz st» bili njegovi nešteti članki in dopisi v 44Proletarcu". Podnevi je sukal rovnico, po noči pa pero. In pri rov«k»i nam ga je ugrabila smrt . . . V zadnji številki <4Proletarca" oltarno poleg kratkega naznanila i» njegovi tragični smrti tutli njegov tlopis — zadnji dopis . . . Njegove zadnje besede se glase: '' 41 Vi delavci, pod to težo (kapi-talizma), ako nočete lakote poginiti, v unijo in na delo za socijali-zetu! Druzega sredstva ni za vas." Tovariši dela! Zapišite si te besede globoko v svoja srea!v—■ Kaj snu» izgubili žnjitn, se ne tla po^dati. 44Ph»letarec" žaluje za svojim neumornem in zvestim sotrudnikom. slovenski razredno' zavedni delavci v Ameriki žalujejo za svojim neustrašnem sobojevnikom in buditeljem in za nijm žalujejo tutli angleški sodrugi v \ ZAKAJ? Zakaj se oglasijo razni "učite lji",44svetovalci", "eksperti" itd. ravno takrat ko poskočijo vsakdanje potrebščine in živež na višek draginje, in nam govore: — Preobilo uživanje mesa je škodljivo. •— Za visoke cene st» odgovorni farmerji in delavske unije. — Najboljša omaka bi še bila iz krompirjevih olupkov (IV. f- Iz obrabljene rjuhe se lahko naredi obleka za pol tueata malih otrok. ' — Moderna hišica se lahko zgra. I popi.VHkil, listov ? nj^ Soemlmt. «Mm,*, „h * r»v„ rnjj„ki (v jmme.|(l m|i.. clovewko pamet tistih, ktere kapi- i, • 4 . ... . ,. . 1 kaj pont»sa in samostojne misli taiisti psu jejo. sel)i i. —:. In ti ljudje so delavci, kterim >fsJc ' kapitalistični časnikarski mazači! pravij« čreda, sebi, obrnite se s studom od hinav-44Amer. Slovenca"! OD UPRAVNISTVA čislali. Počivaj Ivane!.— Med nami boš živel vseeno,- spomin na Te nam bo tira g in nepozaben . . . Počivaj mili sodrug naš! — mi gremo naprej . . . nadaljevali bomo Tvoje delo . . . Dasiravno je alkohol škodljiv zdravju, vendar ne škodi toliko, če ga zmerno uživaš. Pij samo katlar si žejen, ne kadar te drugi sili! - 9 Ne pij preti jedjo! Ne pij mrzle pijače, katlar si razgret in znojen! Ne pij niti kapljice žganja! Ne pij po sili! Kar je po sili zav-žito, je vedno škodljivo. Ne roga j se tistemu, kteri ne pije. Dotični je t» tem dobro razmišljal in zna kaj dela. Kad ar pijes, ne pozabi na svojo ženo in otroke! Ne dajaj otrokom žganja, vina ali piva ! Alkohol je strup za otroke! Vedi, tla pijanstvo je najgrša zabava in tla je izven pijanstva veliko boljših užitkov! Pij manj kozarec ali dva in raje žrtvuj nikelj za socialistično propagando in za svojo naobrazbo! Kristus in prohibicionizem. % Nedavno sera se slučajno sešel z nekim prohibicionistom. Pogovor .je takt» zasukal na prohibicionizem in fanatično zagovarjal vodo. 44Mi bomo zmagali!" — je koneč-nt» vzkliknil ves razgret — 44zmagali bomo, kajti sam'Jezus Kristus je z nami! On nas vodi." 44Kakt» je tt»?" zavrnem ga začinjen. Saj Kristus je bil vendar prijatelj alkohola: spremenil je vodo v vino." "Kaj pak!4' vskipi prohibicio-nist. 4 4 Tako pravijo katoličani. Resnica pa je, da Kristus ni' nikdar spreminjal vode v vino. To je laž! on je bil zmeren človek; ni pil opojnih pijač, in še danes je z nami proti alkoholu." Obrnil sem se svojo pot in si mislil kakor reče Anglež: Can vou beat i*? mob" drnhal. In /.■ prihaja Čas, ko !•«. .1. lai vseh narodov sirom sveta vezala -' ' , bratovska vez, ko se bo po našem (i. Iv. IV. I/amprct. založnik v planetu razlagal od severa do ju- Kranju: Ponudbe ne moremo sprega. otl zahoda do vzhoda bojni joti, kajti pošta Zeti. držav bi ni-klic: doli s kapitalističnim tTru- kako* ne tolcrihila dotične brt»šu žabnitn ziftemom. Takrat bodo kapitalistični čas- re, ktera je polno pornografiČne vsebini*. In kar je v nasprotju s nikarski mazači spoznali, da de- pošniipi statuti, se pri nas tudi o Ko bi ne bilo nevednosti, bi ne bilo revščine. Ko bi ne bilo popov, bi tutli ne bilo — vragov! Kapitalisti večkrat kriče: baek to thc fanns (nazaj na kmetije)! Kapitalisti že ne morejo iti 4ba*»k\ tvr še nikdar niti bili niso na farmah. Dan »v i za list i Frank Sedmine k Blackburn, Pa. 25 ct. M. Stichau-ner, AVhiting. Intl. 50 ct. Iz Cum-briantla Wyo smo prejeli: Nekdo v Cumberlantlu. ker st» Špartanci tekli 25 ct, Ant,! Brunovič daruje kot drugi*ker je Leonida od tam pregnan 25 ct. in Mihael Mastnak 25ct. z geslom: proč Špartanci. Neimenovan iz Chieaga daruje 25 ct. ker je približno jedpo leto, kar st» ga gospt»d Sojar iz farovža vrgli in 10 centov, ker je njihov načelni nasprotnik* Hvala. PKOLETAkKO Frank Petrič, nai poto lastopnik, potuje ta teden t vi Kan sai. Pooblaščen je gtaro in novo naročnino MProletarca", prejemati ogla-laročila za knjige in brošure Sodrugom in prijateljem na-liita v Kaniasn ga toplo pri- JOSEF HYBES. Državno in deželno»borski poslancu «m»drug Joaef Hybei j<* dne 29. jan. praznoval svoj sesldiiiet-lotni rojstni dan in laliko ne ta dan imrnuje praznik za vso avstrijsko ialno dotn^kraeijo; zakaj ao-rug Hybeš se udeležuje delavske. gibanja v Avstriji od vsega za-1 ka in njegovo življenje j»» tako utftto dela in tako plodovito, da am lahko vsem služi /a vzgled. Hybeš se je rodil v občini Daši-pri Pardubieah, kjer je bil nje-;o\ oče thalee. Kot navaden tkal-vslci delavec je prišel z 17 leti Dunaj. V začetku ustavnega življenja je bil že v avstrijskem plivncm mestu in je takoj prišt»l v delavsko gibanje. Ko je buržoazija spoznala, da * ne more pridobi'i v svoje vrste delavstva, je hotela s progoni uničiti delavsko g;banje. Shodi so se prepovedovali, delavski listi plenili, društva razpušeala, policija je. delala hišne preiskave, budila delavce ponoči, gonila jih v verigah v zapore. Vendar ni dosegla svojega čudnega namena. Ko je dvetretiu-ka nemško liberalna večina v iržavnem zboru izvršila volilno reformo v svoje namene, je dne i 13. decembra 1869. leta 30.(XX) de. lavcev-domonstriralo za splošno volilno pravico. Voditelji izpt-evo-da so bili obtoženi in 4. julija 1870 obsojeni ObemvTnder na šest let. Seheu, Most in Pabst na 5. let, o-| stali člani deputacije, Berka (»ehr-ke. Hecker, Perrin. Schonfeldcr, Behoftner, Pfeiffer, Dorseh, Ei-ichinger in Baudiseh na več mese-[ eev ječe. Ilvbeš opisuje tisti čas F tako: Ta čas ni bila le naša stran-I ka vseskozi revolucionarna v sta-[; rem zmislu ampak delavsko ljudstvo sploh. Vsi smo se redili in vzgojili pod vpljivom in pripove-dovanjem naših staršev o letu 1848. Revolucija je bila ediua logika trpečih." Posledica progonov je bila, da «e je delavstvo začolo tajilo organizirati. Ko,so "Ddlnickč Listy" zaradi neznosnih progonov preselili iz Prage na Dunaj, je bil Ilvbeš izvoljen v kontrolno komisijo duiajske češke organizacije. Po ; vseh Okrajih, kjer stanujejo Čehi, so se snovale čitalnice in druga društva. Poleg 'Delniekih Listov' ;so izhajali "Budoucnost" in "Nova Doba", vsak po dvakrat na mesec. Izvialil se je agitaeijski odbor z 12 člani in Hybeš mu je bil predsednik. Policija je bila zelo ljiva.. Zato se je ustanovili) Hvo "Kovnost" in ves a^ita-i odbor se je izvolil v družni odbor. Društvo je imelo čla-le na papirju, zapisnikar je pi-v zapisnik, kar mu je prihaja-na misel; glavno je bilo, da ni gel priti noben policist na seje itaeijskega odbora. Prvi zbor ih socialnih demokratov leta 78 vN Pragi pri Sv. Marjeti je licija pozneje izvohala. Pri so-Brugu Peckv so zaplenili zapisnik in 13 sodrugov j bilo obsojenih od 2 do 4 mesecev. V takih razmerah |s» se morali zbori prirejati na najeudnejše načine, v gorah, v gozdovih itd. Sodrug Hvbeš je bil na takem zboru leta 1881 v gozda pri Buchelwangu. Ponoči je deževalo, pa je bil sodrug Hybeš s sodrugom Grossom z Dunaja in z Paulerjem iz Grmlea moker do kosti. V najbolj kritičnem času je lijbes postal urednik lista "Zu-kunft". }>o daljšem preganjanju je policija prepovedala list in zaprli* vse člane izdajateljeva in u-redništva. Ponoči mekraj. lX>bil je 5540 glasov, Mladifčeh 2302. klerikalec ¡>a 1083. Dne 11. oktobra 1906 je bil izvoljen tudi v moravski deželni zbor; dobil je 12.096 glasov, narodni socialni kandidat 4575, klerikalni pa 6479. Hvbeš je tudi član moravskega deželnega šolskega sveta. Zanimivo je, da je Hybeš formalno še danes izgnan iz Dunaja; seveda so proti njemu kot poslancu izgon ne more praktieirati. V svojih dolgoletnih bojih je bil petkrat kaznovan radi tiskovnih prestopkov, dvakrat pa radi "tajnega združevanja". Za razvoj češke socialne demokracije, ki je dane« impozantna politiška stranka in napreduje od-dne do dne, ima sodrug Hvbeš nevenljive zasluge. V njem vidimo bojevnika, ki nam kaže edino pravo pot, po kateri ima korakati delavstvo do svoje končne zmage. — V Pennsylvaniji se je neki pridigar branil poročiti dvojico, dokler ženin ne dokaže, da ima $8000 letnih dohodkov. Ta božji služabnik je prehitel današnji duh časa, ali pa daleč za njim caplja. Najbrž ve. da mora danes marsiktera dvojica živeti s $500 ali še manjšimi letrfimi dohodki, mejtem ko drugi zakonski dvojici ne zadoščajo niti dohodki iz bogatega zlatega rudnika. Ako bi božji sluga to preštudiral, bi moral zaključiti, da se mora zakon odpraviti zakonskim potom, ker o-gromna večina zakonskih dvojic nima $2000 dohodkov na leto. Kapitalizem potiska dohodke za življenje ljudski množici vedno nižjeinnižje. Neumno bi bilo otež-kočati zakon, ker bi si ljudje pomagali na drug način, kar bi rodilo še večje gorje. Zagrabiti je treba kapitalizem, ki je \)če vsega zla in gorja na svetu. i In spoznali bodete, da se svet suče in giblje, da človeški rod napreduje in ne nazaduje. Takrat bodete tudi razumeli, kakšno be-dastočo ste zinili, kedar ste pri pogovorih o zboljšanju političnih, družabnih in nravnih razmer v človeški družbi rabili besedo nikdar. Torej poboljšate se samim sebi' v korist! V- Neki list, kateregu dobivamo v zameno, vprašuje, jfce bi Krist vzel obresti in profit? Tako vprašanje je nepotrebno! Ako'bi bil Krist jemal obresti in profit, bi ga ne bili pribili na križ. Glavno pravilo. Da si življenje olajšamo in podaljšamo, moramo slediti glavnemu pravilu, to je, opuščati vsako nezmernost, pa naj se imenuje kakorkoli. Vsaka nezmernost zapušča posledico tu ali tam v telesu, ampak navadno je želodec, ki trpi. Bolečino ali težo začutimo v njem, jed nam ne diši, skratka, nič nam ni prav. Potem je potrebno, privoščiti želodcu popoln počitek ter uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo podeli nove moči onemoglim organom, izpodbudi žleze k novi delavnosti ter usposobi telo prejemati in nrebavljati tečno hrano. Uživati Di ga morali, kadar koli se počutimo slabe, utrujene, potrte, ob izgubi slasti in ob neprebavnosti. To zdravilce lahko prenaša naj-.občutnejši želodec, ker ne vsebuje niti najmanjše primesi kacega škodljivega leka ali zelišča. V lekarnah. «Jos. Triner, 13J33(-1339 JSo. Ashland Ave., Chicago, Tli. Krasni stenski koledarji za 10 ct. v znamkah.^ — Ako se človek razgovarja « kom drugim v kakšnem javnem lokalu o reformah, o boljši bodoč-nosfi za delavce, o odstranitvi družabnih napak, se bo takoj prikazal na pozorišču kak modrijan in s ponosom zaklical: Nikdar. Taki modrijani s to besedo izjavijo na kratko in odločno, da se ideje in ideali ne bodo vresni-čili nikdar. Ali so ti modrijani že sploh razmišljali. kaj pomeni beseda nikdar? Kakšna misel jim je šinila takrat skozi možgane? Kakšno časovno dobo jim predočuje beseda nikdar. Tisoč let? Mar deset tisoč? Ali sto tisoč let? Ali se beseda nikdar steza lo-za dobo njih generacije? Beseda nikdar pomeni dolgo, dolgo dobo. Ta beseda j>omeni skoraj to kot večnost. Kdor obrača to besedo na zboljšanje družabnih političnih in nravnih razmer, osmeši le samega sebe, ker nihče ne more izreči in določiti že dandanes mejo napredku za tisoč let v človeški družbi naprej. Kdo more trditi danes, da ne bodo ljudje prenehali z vojnami in odstranili kapitalizma in izkoriščanje človeka po človeku? Mogoče, da se za napredkom pojavi kratka nazadnjaška doba. Ali za vsako nazadnjaško dobo vzkljije še z večjo silo napredek. In to potrduje pravilo, da človeški rod napreduje. Iz nizkega bitja. ki je živelo kot zver v brlogu ali jami, se je človek razvjl do današnje kulturne stopinj*. To nam potrdita znanost in zgodovina. In Človeški rod se bo razvijal, napredoval m zboljšaval politične, družabne in nravne razmere, dokler bodo živeli ljudje na planetu zemlji. Modrijanom, ki z besedo nikdar ponujajo svojo učenost, pa priporočamo knjige — znanstvene in zgodovinske. Učite se in čitajte! SLOVENSKI DELAVCI! Naroča|te kn|igo Upi. Slndaira: "DŽUNGEL" največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja. y Cena s poštino vred $1.25. Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island ave., Chicago, Illinois. Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Ce jo še nisfe, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. NASI ZASTOPNIKI. La Salle, Hl.: John Puček. Coneraaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Lcais, Mo.: Vincent Cain kar. Johnstown, Pa. t Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po gorelec. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. Tony Mrak za Hackett, Pa., in okoliso. ' Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O. Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick. Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kuloveo in John Jereb. . Anton Sterle, Box 368, Chis-holm, Minn. t Anton JalovČan, za Hudson. Wyo. Lorain, O. in okolico: Frank Vevar. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth. Txmis Ol alar za Sygan in okolico. Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135. Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Filip Godina. za Indianapolis, Indiana, in okolico, za Pueblo in okolico Jakob He-nigsman. Zastopnik: Jožef Radelj, box 257, Krontenac, Kans. Za^Teveron stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 X. Curtis St." KAKO SO NASTALE VERE IN BOGOVI? Ta interesantna razprava iz pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodu sedaj za samo 15 centov! Pišite na izdajatelja IVAN KAKERJA, 1922 S. Laflin St., CHICAGO, ILL. KDOR HOČE IMETI / dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicago, 111. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte! FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Blue Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva in drugo. Otflasite *c pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. a POZOR! POZOR! liàiAié Slovenfko-angleška # slovnica, slov. ang, tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 St.. New York, N. Y. w t't'f t't'V'V V ' WW SLOV. SOC. KLUB ST. 1 -V CHICAGU- priredi letos veliko «lavoost PARIŠKE KOMUNE Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20. marca 11. v veliki hali NARODNE DVORANE i! 1802 So. Center Ave. Na programu bo igrokaz. slavnosten govor, tamburanje in prosta zabava. Natančneji program se objavi pozneje. ODBOR. t :: CE RABITE EXPRESS kočijo,/ seno za živino in sploh reči, ki spadalo v sta|no stroko --se oglasite pri-- W. J. BRENNAN, La Salle, 111. 1132—1st St. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Iin-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago, 111. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali ie ne ve* da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, m. Sodrugi! Priporočaj* te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. IH Im« veijo salogo or, vsritie, protonov La drugih drago t in. Ist rtu j« tudi vaakovratna popravila v tej stroki po solo nizki Mil ObiMito gal Druitvene regalie, kapo, prokoramnlco, bandera Itd. za slovenska društva najbolje preskrbi Emil Bachmau 1719 So. Centre ave., Chicago .dC Slovencem in Hrvatom! v naznanjamo, da iadeiujomo Ohl^kp P° najnovejiom kroju. Unijtko delo; trpetao in lite* UUICII^ y ^^ immmo tudi rmMe ^g, potrobiftin«, k opa. da ji v delokrog opravo — oblek. Pridite in oglejte «i naio ialoibo. Z vsem opoitovanjo« POZDRAV V SEZONI ^ * ŽENINOM I NEVESTAM V NOVOM LETU. , Ženitev je najvažnejši fcorak v našem življenju, vsled tega želi vsak, da mu od tistega dne ostane trajen spomin. ŽENITOVANJSKA SLIKA, IZDELANA PO IZKUŠENI FOTOGRAF je naj priniirneja. Zmerne cene in delo naj bolje. v 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALU 14. PLACE. TELEFON CANAL W7. USTANOVLJENO IMS. Izdelujemo Prodajemo Imamo obleke po meri po $20. $22, $25. potore obleke po *10, $12, $X4, $15. veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah. TELEPHONE 380 R. V 7211Offi *mamo veliko zalogo srajc, krati ¿eseda . . . Dobro je . . . Nisem verjel, da bo tako kmalu . . . Ali se nisi varal?" < Ranocelnik se trese po vsem životu in ne obrne oči od zdravnika. "Zakaj me gledaš? Ali ne verjameš. ('akaj, videl boš, videl boš. Smejala se jim bodeva!" Zdravnik se zakrohota, ranocclnika pa zapušča pogum v goli in mrzli sobi. . "Lahko odidem?" Ne, pojdeva skupaj. Prisostvovala bodeva. Že grem. * Zdravnik ogrne plašč in odhaja proti vratam. 10. Stonata po stopnjicah nizdol. — Zima je in tema. Snežen vihar se zaletava v zidovje, pleše okoli o-samljene svetilke, jo ugasne in drvi naprej. Sneženi vihar se suče v kolobarjih, zbada s tisoč iglami in it Uri ... _• _ Korakata skupaj. ne da govori-ta. Stopata proti luči, potipata zid in zavijeta. Zdravnik obstane. Ranocelnik tega ne oj>azi in se zaleti v njega. Oba poslušata. "Kaj je to?" "Ne rem . . ." "Ali ne čuješ?" "Čpjem tolčti." "Kje?" "Za vogalom ..." "Pri baraki??" "Da." Oba molčita za trenotek. hočeta naprej, pa ne moreta. "Zakaj tolčejo?" "Sekajo . . . drva ..." "Ne! ..." Ne upata se ganiti, pred njima pleše bliščeča svetilka, plešejo snežinke. 'Tu so . . zašepeta zdravnik. "Kdo —?" "Vem, zakaj razbijajo . . ." "'Gospod zdravnik . . ." "Pst . . . poslušaj . . . Tesajo vedno po noči, da nihče ne vidi Ranocelnik inštiktivno dirja za zdravnikom, ki beži v nasprotni smeri udarcev. Noge zastajajo v snegu, vihar pa tuli. "Glej! Tu je!" Smehljaj švigne okoli zdravnikovih usten. Obstane in stegne roko. "Vidiš! Dva sta . . . Ali ne vidiš bikovega tilnika? Svetilka se guglje in tolčeta . . . zabijata ." Pred njima se ziblje na snegu rmen madež. Dva človeka stopata semintje, oder se le slabo loči, vidi se dva postavljena bruna —r vse kar je nad njima, se pa zgublja v temi neba. "To ... to je on! . . ." 11. < Zdravnik zaječi in se urno obrne proč. Zopet korakata proti ječi. Vrata jima odpro in takoj zopet za« pahnejo. Paznik, ki je v službi, ju nejevoljen spremlja po hodniku. Pred celico je straža in zabrani vstop. ' "Prepovedano je! ugovarja spoštljivo straža. " Nikomur ne smem dovoliti vstopa!" "Kaj? Tudi meniV?!" Zdravnik zaječi, potem pa prične kleti. Kolne glasno in sirovo, njegove besede pa votlo odmevajo po hodnikih. DoIro odpirajo vrata, ko so odprta, pa vtihnejo vsi. , (Konce, prih.) Izkoriščanje otrok. Kapitalizem steza svoje sesalke kot ogromen polip po otrokih, katerim pije njih kri in življenja in jih ogoljufa za njih mladost. Krepki in čvrsti možje iščejo dela, pa ga ne dobe in navsezi^ nje se nastanijo v prisilni delavnici ali pa v ubožnici. Po poročilu 'Chicago Tribune' je Robert S. White vodja javnih šol v Klgin, 111. proučaval, zakaj toliko otrok — talentiranih otrok ostavlja šolo. lu v vsakem slučaju, kterega je preiskal, je našel, da so otroci ostavili šolo, ker so primorani prispevati k življen-skim potrebščinam družine, ako nočejo, da bodo njih mlajši bratci in sestrice gladovali. Ti otroci v Elginu in v vseh trgih mest4h in vaseh ameriške republike so primorani. že v najnež-nejši mladosti zapustiti šolo, ker vkradejo kapitalisti njihs očete za zaslužek. Kedar "otroci odrastejo so po-drtine, mesto da bi bili v posesti mladeniške sile. Taki otroci so nezavedni, ko odrastejo jih pa čaka revščina, marsikteri med njimi postane |>a hudodelec. Tako kapitalizem vstvarja za delo nesposobne ljudi in hudodelce. , In skrajni čas je, da se v interesu naših otrok strmoglavi pošast in gorje — kapitalizem. Mar drugi delavci ne mislite isto? 1 Vaša lastnina — in druzih. Vi lastujete nekaj, ali ste tudi gospodar te lastnine? Imate vender nerazdeljive interese v cestah, javnih šolah, poštnih uradih, stalni armadi, mornarici in v stotini javnih poslopij. Mesto, da bi vi gospodarili s to lastnino, pa gospodarijo tisti, ki pijejo vašo kri in vaš mozeg. Armado in mornarico imamo le radi tega, da brani in varuje koristi vaših gospodarjev in da vam brani lastovati vašo lastnino, kte-ro so vam ukradli drugih -v Ako siromaki obiščejo ameriško ^netropolo Washington, jih opominjajo tablice z napisi, da ne smejo stopiti na zelene trate in livade. Delavci v Spokane, Wash, ne smejo govoriti na javnih cestah in ulicah: Vdira se tudi v njih dvorane in ruši in razdira njih lastnina. Glede poštnih uradov pa trdijo vaši gospodarji, da so raditega tu, da služijo debeliti denarno mošnjo železniškim kraljem. V ta namen morata vi plačevati visoko poštnino. Kaj je torej vašega? Nič! ..Vi morda pravite: "To je naša domovina!" "To je naša vladal" Gospodarji se pa tem besedam posmehu je jo in vas zapirajo v ječo, ako z oslovsko potrpežljivostjo ne zvršujete ukazov svojih gospodarjev. Kaj je torej vašega? Mar je telo vaše? Ali ste gospodarji svojega življenja, svoje duše? Ne! Vse to je lastnina vaših gospodarjev. Vašega ni nič! Vse je lastnina rugih. ki vas izkoriščajo in odirajo v tvornieah, rudnikih, prodajalnah na železnici idt. Sužnji ste in sužnji ostanete, dokler ne bodete pričeli resno razmišljati: zakaj ste su/.nji. Sužnji ste in sužnji ostanete, dokler bodete ponižno in potrpežljivo nosili suženjski jarem in okove. Kdor hoče biti svoboden, se mora tudi boriti za svobodo. Ali razumete tisti, ki ste lastnina drugih??? Pozor agitatorji! ROJAKI T VVauUtaB"t Ce k očete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Be Maluiich-u, 714 Market Street, Haukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. Našim zastopnikom in vsem tistim, ki iščejo novih naročnikov za "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNOEL zastonj. ..Požurite se! Diungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclairju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vaš dom. Hočete knjigo Džungel zastonj? Aka hoče! dobro nerevno vino piti, oglaai se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave. Telefon Canel 842 CHICAGO Pri njem« dobil najbolje kalifornij-»ka in importirane vina. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Ezpel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. Cbicago, 111. M. A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, lil. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., U Salle, 111 Toči vee, goetUni podrejene pije*« Lnee priporoča rojakom za obilen obiak. Kadar ee brijete «topite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 1215 W. 18th StM Thalia Hali Bldg. CHICAGO. ILL. 17 ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovenske Angleške Slovnice,, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1. — in je dobiti pri V. J. KUBELKA 538 W. 145 th. St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig! R.Richter'1 "P AI N-EXPELLER' Kej ti knrUtfjo močne milice, če trpi! ne revraatiztnu, PAIN-EXPELLER dobro vürenWin. U tako) ola)l« bolt-Cin« in (Mmrsnl njih vzrok«. Po 28c in ftU', v v»«b lakftrimh F. Ad, Richter k Co., 215 Pearl St., NEW YORK Padte na varat au« znamko • sidrom Joseph Kratky, 1645 W. 21st Pl., Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveži kruh in fino pecivo dobite reda» v hrvatsko slovenski pekami Curiš i Radakovič , 1458 So. Centre Ave. Vosi tudi na dom CHICAOO. POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N s modernim keglji&en Sveie piro v sodčkih in buteljka* in druge ramo vre t ne pijače ter unijeke smodke. Potniki dobe čedno prenoči.Me aa nizko ceno. Postrežba točna in li borna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča' MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicago Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da^ sem odprl novi saloon naf 825 Blue Island Ave. Točim^ dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Saltiel ODVETNIK ▼ kazenskih in eirilnih zadevak. Auto Phone 6005. Offies Phone Main 8005 fteeidenee Phone Irwing 4170 UBAD: 27 METROPOLITAN BLOCK Severozap. ogel Randolph in La Salle ulice Stanovanje: 1217 Sheridan Road. HALO! HALO! Kam pat — Na sveie pivo in Čaie dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. 0 tam se bomo imeli po domače." To je pogovor • ceste, ki priča o mojem saloonu. Frank Mladič. 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik aa notranje bolezni in ranocelnik. ledravnilka preiskava brezplačno—plačati je le zdavila, 1924-26 Blue Island Ave. Chicago. Za dne urt»; Od 1 do I popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieafe živeči bolniki naj pileio eloveneki. SE LI BRIJETE SAMI ? Mi Vam oferiramo britev za $2.00 iadelaae !a najboljiega materijala, ki se prodaja aa $4 00. Te nam zagotovi in prinese 100 novih odjemalcev k tisočem druiih, kterim smo prodajali od leta 1876— to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj. Vd ti so iznaili, da so naie britve is najboljiega materijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka naiik britev je garantirana in mi damo v slučaju, da nI komu britev po volji, damo popolno zadotčenje dotiinikn. Nihče ne more oceniti britve predno je ni rabil. Ker vemo, da so naie britve dobre, jih lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam Je le 92.00. Brusimo tudi stare britve, za kar računamo 25c. za Chicago. Za izven mesta je plačati 5c več za pofttaiae. JOS. 1147 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Dr. Wm. Al. Lurief IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinuje: Auda's Drug Store, 631 S. Centre ave., od 11-12 po dnevi. Drugi urad: 100 State 8t., Room 210, od 4—5 uie popoldne, Uvsem*i nedelje. ! Stanovanja: 2757 W. 22nd Street. Telephone, Canal 859. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana