L&fze Zupane:
Butorafst
Belokranjska
Btrtoraj je vas v Bell Krajini. V Bu-
toraju se je rodil butoraiski Marico. Nikogar ni knel ki bi ga ljubil; ne očeta ne matere. V bajti, kjer je preživel svoja prva deška leta, je gospodinjila hudobna mačeha. Le-to je Marko klical za mater . . .
Belokrajinei še dandanašnji radi pravijo butorajski Marko tistemu, ki napravi kaj čudovito pametnega ala
d Marko
pravljica
rajskega Marka kopače v svoje trtje.
Radi so se odzvali vabilu. Brez pre-stanka so pridno delali. Sredi dopoldneva jim je gospodinja p rine si a debele žgance in korenje za predjužnik.
»Tole sem vam skuhala, ker vas čaka še težko delo,« je velela in postavila čajno z žganci in korenjem mednje.
Opoldne jim je prinesla močnik. Kopači so jedli in molčali. Tolažili so se: »Večerja bo pa najbrže dobra in takšna kakor se spodobi kopačem.«
Po Zdravimariji so jenjaili z delom in odšli i v gospodinjino bajto. Posedli so za mizo, se odpočivali ter čakali na večerjo. Kmalu je iz kuhinje piritsopla
kaj nerodnega. Ce hoče torej kdo od vas postati butorajski Marko, mora prej razkazati Belokrajincem svoje čudovite zmožnosti, s kakršnimi se je časih ponašai samo butorajski Marko. Kako !e pričel z njimi? Takole:
V Beli Krajini je običaj, da vaščaoi vabijo kopače iz sosednje vasi v delo, kadar je čas ofcopavati trtje. Kopači težko delajo, zato pa hočejo tudi dobro jesti. Povabila je nekoč mačeha buto-
gospodinja ta postavila prednje žgane« z žgančnioo. Zaradi slabe večerje so kopači skremžiM obraze v nezadovoljne gube, vendar niso hoteli biti nevljudni pa so povabili še cosipodinja, naj prisede in zajame z njimi. Ali ona se je branila:
»Oh, h jejte. 1« jejte, Bo« vam blagoslovi, jaz pa ne morem, sem že same soparice sita!«
To je slišal Marko, devetletno fatrtč.
kt j6 maio pred
vided mačeho, kako Je sebi skuhala prekajeoo svinjsko pleče xa večerjo, pa je brž vprašal:
»Mati, kaj fe tisto soparica, ki }e lakšno kot lopata —?«
Zdaj so kopači veledi, kako te kaj te z njihovo večerjo Lepo so se zahvalili gospodinji za dobro gostijo in odšli. Niko i več se niso vrnili k njej.
Mačeho pa je silno ujezilo, da jo je mali Marko izdal. Zgrabila ie siromaka, ga pretepala in napodila od hiše *
Ves nebogljen je btrtorajskl Marko taval od hiše do hiše. Bil je od vseh In od nikogar. Ce ga je takrat kdo vprašal: »čigav pa si ti?«, je odgovoril: »Butorajskl...«
Spočetka so se ga Butorajci usmilili in mu dajali testi. Ali kaj kmalu so se naveličali mladega prisklednika in mu zavidali sleherni grižljaj, ki je bil že itak grenak in trd. Ko pa ie Marko spoznal, da v Butoraju ni zanj orosto-ra, se je napotil v gorjansk" hribe. Tam je srečal starega pastirja, ki ie pasel ovce. Ponujal se mu je v službo.
Visoko, visoko v srorjanskih gozdovih sta pasla ovce. Marko ie bil .ako milad in otročji, da mu je stari pastiT dejal: »Mladost - norost!« Pastir pa je bil že star in ves siv. »Stric!« ga je klical Marko.
— Pastirji pasejo živino, kurijo ogenj, si pečejo krompir in kostanj in se zabavajo z raznimi igrama. Kadar pa so siti vseh iger, se prično tepsti in prepirati.
Nekega dne sta se sprla tudi pastir in butorajski Marko. Prepirala sta se, kdo od njiju je večji junak. Tri dni sta se prepirala in nič drugega okusila kakor lakoto. Pa je dejal starejši pastir: »Prepirava se. in nič ne jeva, kakor da niti toliko nimava kar bi v oko vrgla...« In pograbil je najbližijo ovco ter jo zaklal. Potem je ovco odri m jo nasadil na raženi
Butorajski Marko je vrte! ražend z ovco nad žerjavico, stari pastir pa se je oddaljil, se obleke! v ovčjo kožo, potlej pa se je pričel približevati Marku in zavijati kakor volk. Ali Marko se »volka« ni prestrašil. Smejal se je in kričal: »Stric, stric, saj vas vidim,
da ste va.« (oa{je prrhodnje nedeljo.)
Kovač Beda in njegov pes Nenasitnež
Francoska narodna pripovedka Nekoč — pred davnimi, davnimi časi je živel v Franciji siromašen kovač. Njegovo življenje je bilo težavno m polno pomanjkanja. Če je podkoval konja, je dobil komaj toliko, da si je lahko kupil pol hlebca črnega kruha. Njegova hiša je stala proč od ceste in tako se je le redko kdaj kdo zatekel k nje-
mu. 2e na obrazu mu je lahko vsakdo bral, da se le s težavo preživlja. Zato so ga ljudje imenovali mojstra Bedo. Njegovega psa, ki ga ni mogel nikoli nasititi, pa so imenovali Nenasitneža.
Neke noči, ko je kovač že spal, sta prišla tudi Jezus in sv. Peter do kovačeve koče. Zbudila sta kovača in Gospod, ki ga kova« ni bal spoznal, ga je vprašal, ali bi mu mogel hitro podkovati osla.
»Seveda Takoj se spravi mk debz!« je rekel kovač. In ko je bilo delo končano, je vprašal Gospod, koliko je dolžan. »Od siromašnih ljudi nočem ničesar,« je rekel kovač.
»Vedi torej, jaz sem Bog in moj spremljevalec je sv. Peter. Povej mi tri želje in takoj ti jih izpolnim.«
»Zeli si paradiž!« mu je šepnil sv. Peter. Kovač se je popraskal za ušesi In naposled je rekel:
»Želim, da ne hi mogel nihče brea mojega dovoljenja vstati z mojega stola, kdor je sedel.«
»Zgodilo se bo tako,« je rekel Gospod. »Nu in zdaj naprej!«
»Zeli si paradiž in večno zveličan je!« ga je rotil sv. Peter.
Kovač pa si je žeilel, da ne bi mogel nihče brez njegovega dovoljenja zlesti z oreha, ki je stal pred njegovo kočo.
»Tudi to željo ti bom izpolnil,« je rekel Gospod, »in zdaj poveej še poslednjo.«
»Želi si vsaj zdaj paradiž in večno zveličanje!« ga je zaklinjal sv. Peter. Kovač pa se ni oziral na njegove besede in je rekel:
»Nič, kar spravim v svojo denarnico, ne srne brez mojega dovoljenja ven!«
»Dobro! Tako bo, kakor si želel,« je rekel Gospod.
Jezus je sedel na osla in sv. Peter je prijel za vajeti Pri slovesu je rekel sv. Peter:
»Nisi si želel paradiža! še žal ti bo!«
Od tistih dob je postalo kovačevo življenje še bednejše. Ničesar ni mogel več zaslužiti. Vsak dan je postal bolj bled in njegovega psa je bila samo še kost in koža ...
Vrag je bil izvedel za vse to im ker je domneval, da bo lahko napravil dobro kupčijo, se je nemudoma napotil h kovaču.
»Vem, kovač, kako je s teboj. Posodim ti deset tisoč zlatnikov za deset let. Ampak pod erniim pogojem...«
»Če ti jih takrat ne vrnem, vzameš mojo dušo?« ga je prekinil kovač, ki je slutil, kaj je hotei vrag. Pristanem na kupčijo!«
Vrag mu je dal deset tisoč zlatnikov in kovač je odslej živel v izobilju. Njegov pes se je redil in leta so hitro minila. Z njimi pa tudi denar. Točno na dan in uro se je spet prikazal vrag v kov ar čevi koči. Našel je dolžnika zdravega in veselega.
»Kako moraš biti vesel?« je vprašal peklenšček. »Torej hitro mi daj denar,
ali pa ti vzamem dušo!«
»Takoj,« je rekel kovač. »Malo sedi na ta stol in najina kupčija bo takoj poravnana. Vrag je sedel na stol, toda vstati ni mogel več. In zdaj je kovač vzel železen drog in jel neusmiljeno udrihati po hudobcu.
»Pusti me! Usmili se!« je tarnal vrag.
»Ne prej, dokler mi ne zbrišeš dot ga.«
PiiliNVr v
In vrag mu je prisegel, da ga ne bo terjal za ta denar in da ne mara nobenega plačila zanj
Ko pa je minilo nekaj tednov, se je vrag spet pojavil v kovačevi koči. To pot je posodil kovaču dvajset tisoč zlatnikov s pogojem, da mu jih po desetih letih vrne, ali pa da mu da svojo dušo. Kovač je spet pristal na kupčijo m je spet deset let s svojim psom živel v veselju in izobilju. Po desetih letih je prišel terjat svoj dolg. S seboj je prive-del deset mladih peklenščkov, ker kovaču ni prav zaupal.
»Vem, pome si prišel,« je rekel kovač. »Ubogati te moram, ker nimam denarja, da ba ti vrnil tistih dvajset tisoč zlatnikov. Prosil bi te samo še to, da bi pobral orehe z drevesa, M stoji pred kočo. Vzel jih bom s seboj v pekel, da se jih bomo vsi do sitega najedli.«
»To se bo takoj zgodilo!« je rekei vrag. Hitro je splezal s svojimi desetimi spremljevalci na oreh ki jel klatiti sadove. Ko so opravili to delo, pa ni mogel nihče izmed njih z drevesa doL Kovač pa je vzel železen drog in jel neusmiljeno udrihati po peklenščkih. Stokali so in vzdihovali, da je bilo joj.
»Pusti nas!« ga je rotU vrag. »Vse storim, kar hočeš, samo p^Tj^fo nas z drd* vesa dolU
»Rešii boro tebe m tvojo sodrgo, če mi prieežeš, da ti nisem nič več dolžan!« je i<akel kovač.
Vrag je pristal in tako je kovač spet mirno živel v svoji koči. Pa vragu misal na kovačevo dušo le ni dala mini. Nekega dne je spet prišel. Dal je kovaču trideset tisoč zlatnikov s pogejaro, da mu jih mora po preteku deset let vrniti, ali pa mu pustiti svojo dušo. Prepričan je bil, da bo to pot zmagal. Kovač je res pristal na kupčijo in tako je spet živel d&sst let v miru, veselja in izobilju.
Ko pa je čas minil, je prišel vrag ki zahteval plačilo.
»Dal ti bom, kar je tvojega,« je rekel kovač. Toda najprej mi moraš pokazati, ali se znaš res napraviti majhnega ali pa velikega, kakor te je voija. Dokazi ml to io e« napravi majhnega ta riezi v mojo denarnico.«
V naslednjem trenutku je trii vrag v denarnici, ven pa ni mogel vež, čeprav se je trudil na vse moči.
Kovač je zaprl denarnico, jo položil na nakovalo in jed s kladivom odrihati po nji.
»Pusti me, pusti me!« je vzdihoval
»Izpustil te bom,« je rekel kovač,« ie mi prisežeš, da se ne boš nikoli vež prikazal pred moje oči.«
»Prisežem,« je zastokal vrag. Ves x&it je zapustil kovačnico In ntk»B več se ni prikazal
Kmalu nato je kovač umrL Pes je bal le prej poginil Kovač je zletel pred ne-
beška vrata in potrkal. Ko ga je sv. Peter zagledal, je žalosten zmajal z glavo:
»Joj, ti si, kovač! Takrat, ko si imel priložnost, sa nisi želel paradiža. In zdaj ni zate tu prostora. Pojdi kamorkoli hočeš!«
Pa je šel kovač v vice, toda tudi tam ga niiso imeli zabeleženega in so mu veleli, naj gre v pekel.
Tako je šel kovač k peklu. Ko pa ga je vrag tam zagledal, je zavpil:
»Kako se drzneš stopiti predme? Mene ne boš več ujel! Dovolj šal si zbijal z menoj! Ven se spravi in po zemlji tavaj, dokler se te Bog ne usmili'«
Tako je prišel kovač Beda d pet nazaj na zemljo. Dolgo je taval naokoli, na-poaled pa je brez sledu izginil. Pravljica o njem in njegovem psu pa še živi...
Marica Bartolova:
Babica pripoveduje
Da, da, moji dragi, niso vsi otroci tako srečni kakor ste vi, ki imate dobre starše, oba: očeta in mater. Mnogo je obrok, ki ne vedo, kaj je očetova ljubezen in nekateri so še taki revčki, ki še materine ljubezni niso deležni.
Vidite, otroci, jaz sem imela dobro, pridno in skrbno mamico, a oče je bil pijanec. Kaj ne, da je s to samo besedo povedano vse?
Povedano, da je bdi surov, da je v pijanosti pretepal mater in nas otroke ter je vse zapfl, kar je prislužil. Seveda ni bilo za njegovo pijančevanje nikdar dovolj denarja, zato si je izposojeval denar na njive. Izposojeval, izposojeval tako dolgo, da so nam vzeli njivo za njivo. Naposled nam je ostala le 5e ena, in sicer tasta, ki je bila najbolj daleč od naše hišice.
Mati je prosila in rotila očeta, naj se usmili otrok in naj ne deda dolga na zadnjo njivo, ki nam je še ostala.
Saj poznate, otroci, pregovor, ki se glasi, da se pijanec izpreobrne, ko se v jamo zvrne. Tak nepoboljšljivec je bil tudi naš oče. Nič niso pomagale solze matere in diveh starejših bratov. Zadolžena je bala tudi zadnja njiva, edina, ki bi nas za salo še preživljala. Dolg je rasel in rasel, v hiši pa jok in stok. S« mi-dve z najmlajšo sestro sva pomagali očeta prositi.
Oče je pa bežal od nas naravnost ▼ gostilno, kjer je plačeval, ko je bil ie pijan, tudi za druge.
Nekoč sva slišali s sestro, da tudi zadnja n^va ni več naša, da ne bomo
smeli orati in sejati, ker je gostitničar-jeva. Razjokali sva se kakor sva videli, da se je razjokala mati in dva starejša brata. V svojih otroških glavah sva s sestro sklenili, da njive ne prepustiva, da jo speljeva pred našo hišo. Vzeli sva samokoinico, držali jo vsaka za. en ro-
čaj pa šli na njivo, k.jei sva na samokoinico nakladali prst in jo vozili pred hišo. Dan na dan. Hoteli sva zvoziti vso njivo. Brata sta se nama od začetka, smejala, a ker nisva odnehali, sta začela še onadva pomagati. Nekega lepega dne nas je pa spodil gostilničar, cigar last je bila zdaj njiva. Brata »ta prsta zravnala, delala sta in delala, sejala in sadila, da je bilo tam, kjer je bili o prej le peščeno dvorišče, vse lepo zeleno.
Oče je kmalu potem umrl m nam je vendar še ostala bajta. Ko smo vsi otroci dorasli, smo služili in dokupili par dolgih njih, a nobena nam ni bila tako draga in ljuba, kakor ona maila greda, ki smo jo zvozili z naše preljube njrve.
Mala prijateljica cvetlic
»Prosim, draga mamica, ali smem obleči svojo novo oblekco z rožastim trakom, ko vendar pride teta?«
»Seveda dragica. Le bodi prav pridna in lepo povej svojo pesmico, ko daš teti šopek, ki sem ga kupila, saj veš, da ima danes rojstni dan.«
Vesela je hiiela Mimica k služkinji, Id je pravkar,oblekla otroka, ko je pozvonilo. To je bila »lepa draga teta Elizabeta«, kakor jo je imenovala Mimica. Hitro je stekla mala po svoj šopek; bile 00 vrtnice in v sredi zvezda temnomodrih spominčič, prav tako, kakor so otrokove oči gledale izmed škrlatnih rožic njenih lic.
Vsa sijoča je stopila Mimica v salonu pred teto. in ne da bi se ji enkrat zataknilo, je povedala svojo pesmico. Teta je srčno poljubila malo nečakinjo, potem pa je šopek vrnila Mimici in rekla: »Lepa hvala, dete moje; zdaj pa daj cvetke kar hitro v vodo, kajti sicer morajo umreti, in to bi nama bilo obema zelo žal, kaj ne?«
S široko razprtimi očmi je Mimica poslušala teto. Potem je hitro skočila iz sobe in kmalu je stal dehteči šopek na pogrnjeni mizi.
Ko so izpile kavo, sta odšla mama »» teta iz salona v spalnico, da bi si ogledale nove zastore. Mimica je ostala sama v sobi.
Ko je mala tako brez posebnega opravka letala od enega predmeta do drugega, je nenadno zapazila novi tetin klobuk, ki ga je obesila na sto! v salonu. Bi! je bel slamnik, in na njem nežen rožast slak in lepi šopki spominčič, kakor da bi rastli iz klobuka.
Mimica je vsa zadivljena gledala to umetnijo. Tedaj pa se je nenadno spomnila tetinih besed: Če cvetke ne dobe vode, marajo umreti! Ne, te lepe cvetke ne smejo umreti! Pa kaj naj naredi? V kozarec z vodo jih ne more utakniti, pre-trdno se drže kiobuka. Ah! Mimica se je nečesa domislila. V kotu pri mizici, na kateri stoje cvetke, stoji polna škropilnica, s katero navadno mama zaliva svoje rožice.
Takoj je Mimica pograbila škropilnico in spretno, z zmagoslavnim nasmehom, zlezla na stol. Skoraj da bi bila Mimica premajhna, ko pa se je postavila na skrajne končke prstkov in dvignila škropilnik z obema ročicama kolikor mogoče visoko, se ji je posrečilo.
Mil dežek se je poživljajoče ulil na uboge, žejne cvetke, ki so bile zdaj rešene, in jim ni bilo nič več treba umreti.
Kako se bo veselila draga dobra teta! je vriskala na tihem Mimica.
Kaj pa vi mislite? Ali se je res veselila pametnega domisleka male prijateljice cvetlic? Zelo se bojim...
9 b>
i&e/cr
V"
»Mlado Jutro«.
Oj. preljubo »Mlado Jutro« rad jaz čitam te, oj, rad! Komaj čakam že nedelje takrat moje je veselje! Križanke in pa uganke rad rešujem, premišljujem. Pesmico jaz tudi včasd rad priložim v »Mlado Jutro«. Pesmice in pa povesti vse prečrtam kar po vrsti in zato j"* »Mlado Jutro« meni v prid je in v zabavo! Radko Valentin, uč. 11 razir. mešč. šole v Mariboru.
Jutri, če bo lep dan pojdemo na tiho plan. Sprehajali se bomo po gozdu, tako da vse ptičke vidi naše oko. Najrajši gledam, kako si delajo gnezdo
svoje,
to je veselje moje!
Zdravko Oberstar, uč. II. razr. v SodražicL
Ljubi »Jutrov« striček! Tudi mi se
hočemo udeležiti tvojega natečaja. Pobudo za to nam je dal naš gospod učitelj. Oglašamo se s severne meje naše ljubljene domovine. Poizkusili smo svoje sipisovne moči in Ti danes pošiljam štiri spise svojih součencev in součenk. Prosim Te, da jih objaviš in jih sprej-meš pod ostro kritiko. Hvaležna Ti bom, če objaviš tudi moj spis. Lepo Te pozdravlja
Celeč Terezija, uč. viš. na/r. šole v Pertoči, srez Murska Sobota.
Moja prijateljica je blagega srca. Ona mi je najljubša. Ime ji je Jožefa Kos. N5 bogata, toda zelo plemenitega srca. Kadarkoli 9em v stiski, mi zmerom pomaga. Zato ji bom pa tudi zmerom hvaležna.
Jožefa KleibencetI, uč viš razr. nar. š. v Pertoči, srez Murska Sobota.
Meni Je najljubša moja prijateljica Kaus Terezija. V šoK sediva blizu skupaj. Ona sedi pred menoj, jaz pa za nio. Domače naloge delava skupaj. Kadar
■imam god, mi pride zmerom čestitat. In rože mi prinese s svojega vrta. Tudi jaz ne pozabim njenega godu in jo imam zelo rada. Bog živi še dolga leta mojo ljubo prijateljico.
Mencinger Marija, uč. viš. razr. nar. Š. v Pertoči, srez Murska Sobota.
Najljubši prijatelj mi je sosedov France. Doma smo zelo siromašni. Sneg pada. Veselijo se ga mladi in stari. Po našem klancu se razlega vrisk sankačev. Težko mi je bilo pri srcu. ko sem moral skozi okno gledati veselo vrvenje mladine. France je pa dobrega in plemenitega srca. Kadar se sanka, me vedno vzame s seboj, ker sam nimam sank. To je veselje, ko direvimo kakor vlak po klancu navzdol.
Alojzij Žbil, učenec narodne šole v Pertoči, srez Murska Sobota. .
Moj najljubši prijatelj je Mirko. Zelo je dobrega srca. Pozimi sva se mnogo hodila drsat. Nenadoma sem padel; led pod menoj se je vdrl in ležal sem v vodi. Prijatelj me je takoj zgrabil za roko in me potegnil na suho. Svojega prijatelja zelo ljubim.
Franc Partl, učenec viš. nar. šole v Pertoči, srez Murska Sobota.
Ljubi »Jutrov« striček! Oglašam se prvič v Tvojem kotičku in zdaj Ti bom najprej povedala kaj o svoji prijateljici. Moja najljubša prijateljica je Marica Mrakova. Skupaj hodiva v šolo in se skupaj učiva. V prostih urah pa delava ročno delo. Zelo rada jo imam. Seznanili sva se. ko sva nabirali zvončke. Vsako nedeljo težko pričakujeva »Mlado Jutro«, ki ga potem skupaj prebere va.
Justina Kryštu!ek, uč. V. razr. v Tržiču.
Ljubi »Jutrov« striček! Tudi jaz bi Ti rad zaupal, kdo je moj najljubši prijatelj. Imam sicer mnogo prijateljev, dobrih in srednjih, pač pa bi lahko — vsaj tako se mi zdi — vsakega pozabil, če ne bi bilo drugače. Najbolj težko bi pa prebil brez tistega, ki ga vsak teden tako neskončno težko pričakujem.
Komaj čakam nedelje, da se pripelje is bele Ljubljane. Morda sj zdaj že uganil, da je moj srčno ljubljeni prijatelj »Mlado Jutro«, ki nam otrokom naij-bolj kratkočasi nedeljo, ko nimamo šolskega pouka. Povestice čirtam in pesmice, potem pa še uganke in rebuse rešujem. Vdan in zvest prijatelj »Mladega Jutra« sem.
Franc Jndec. oč. V. razr. v Grižah.
Ljubi stric Matic! Po dolgem odlašanju sem se odločil, da se tudi jaz enkrat oglasim v »Mladem Jutru«. Povem Ti, da mi ta mladinski list najbolj ugaja. Časih ga prinesem tudi s seboj v šoto. Ko imamo odmor, ga preberem skunaj z drugimi učenci. Moj najboljši prijatelj je Andrej Karnnar. Ce kaj potrebujem, mi zmerom ustreže. Kadar kaj ne znam a-H ne razumem, mi zmerom rad razloži. Zato je moj najljubši prijatelj. Iskreno pozdravljam Tebe in vse Jutrovčke. Andrej Verbič, uč. Fl. t razr. mešč. š.
v LJubljani. Opomba: Tvoj prijatelj nal danes prebere listnico uredništva!
Lfobl stric Matic! Mo® prijateljici sta sestrični Meta in Alenka, ker mi vedno prinašata knjige, ki fl:h zeh rada čitam. Moj prijatelj si pa tudi Ti. ljubi stric Matic, ker me vsako nedeljo zjutraj razveseliš z »Mladim Jutrom«.
Boris Šafina, nč. I. razr. v Mariboru
Moja najljubša prijateljica je Katica. Prijateljici sva že leto dni. Moja mamica In njena mamica sta tudi prijateljici. Pri njeni mamici se učim igranja na klavir. S Katico se hodiva pozimi skupaj smučat, poleti pa kopat. Ker je odkritosrčna. zato jo imam tako rada.
Darja Arko, uč. 1. razr. mešč. šole v Ribnici na Dol.
Listnica uredništva
Jnrček Pafriič iz Gerova, k* ima šele
dve leti, je narisal prav srčkan avtomobilček. Zelo radi bi bili objavili sliko, toda na žalost je risba prevelika.
B. M. Vaših prevodov za zdaj še ne moremo objaviti, ker so jezikovno še preslabi. Vadite se pridno in pazljivo preberite Brezniikovo slovnico. Kdor hoče pisati, se mora najprej dobro naučiti jezika. Le pogumno naprej!
Andrej Kamnar iz Ljubljane nam je
poslal ljubko zgodbo v slikah, ki rib je sam narisal Objaviti je na žalost ne moremo, ker bi naim zavzela preveč prostora.
Školski odbor Pomlatka Crvenoga Krsta v MarčelHma. o. Sv. Matej pri SuSaku. Vaše pismo nas je zelo razveselilo. Ctatelji, ki kažejo tol%o zanimanja za naš list, so nam najljubši. Statistika s slikami se Vam je siiiaino posrečila. Prav isfkreno se vam zahvaljujemo za Vaš trud. Tudi Vaš šolski list »Tratinčice« nam zelo ugaja. Nekatere risbe so prav dobre. Veselilo bi nas. če nam o priliki popišete, kako »tiskate« svo.i list. Sprejmite mnogo lepih pozdravom !
Avgusta G, dijakinja v LJubljani.
Vaše pesmice še miso zrele za tisk. Misel je lepa, toda oblika Vam dela še hude preglavice. Svetujemo Vam. da marljivo prebirate naše priznane pesnike
Svoj natečaj zaključimo konec tega meseca. Dobri spisi so nam do tega roka dobro došll.
Kolobar
ra v kolobarju tako, da boš mogel celoto razdeliti v besede drugega pomena katerih začetne črke dajo —
Zlogoma križanka »Tarča«
Vodoravno: 1. Začimba. 2. Vefflc kos piatna. 4. Juha. 5 Vrsta goveda. 7. Vo-diJna misel. 9. Spanje.
Navpično: 1. Odprtina. 2. Ra-van. 3. Poziv. 4. Praznik. 6. Govedo. 8. Začimba.
Rešitev križanke »Petelin«
Vodoravno: 1. Eol. 2. evnuh, 3. Lao-koont. 4. adio, 5. Jan.
Navpično: 1. Eva. 6. ono, 7, tak, 8. oda. 9. Nin, 10. kopito.
Računska naloga
Koliko je osem m trideset manj osem m štirideset?
Rešitev rebusa
Lastna hvala cen« mala
Rešitev uganke
1.	Najprej se prepeljeta grof in hla» pec. — S čolnom se vrne grol.
2.	Nato se prepeljeta dva hlapca. — S čolnom se vrne hlapec.
3.	Potem se prepeljeta dva grofa. — S čolnom se vrneta grof in hlapec.
4.	Zdaj se prepeljeta dva grofa. — S čolnom se vrne hlapec in prepelje najprej enega in potem še drugega hlapca
Rebus
Uganka
Ko je slavni matematik Gauss trgal
v ljudski šoli svoje prve hlače, ni bil nič kaj priden učenček. V enomer se je učitelj jezil nad malim paglavcem in mu grozil, da bo okusil brezovko, če ne bo dal miru. Skupil jih pa le ni» koli ni, ker je bil dečko bistre glave in je marsikatero nalogo, s katero si jc celo učitelj belil glavo, rešil kot bi ore« he tri.
Nekoč pa se je hotel učitelj malo
oddahniti od napornega dela, pa jc naložil svojim učencem, naj sestejejo vsa števila od ene do sta Precej dol« ga klobasa takale stvar!
Komaj pa je malo zatisnil oči že prileti mali Gauss na oder in zmago« slavno vihti svoj zvezek.
»Jo že imam, gospod učitelji Jo imam!«
Učitelj prime zvezek in neverjetno
gleda in gleda ter kima. »Nalogo je mali pravilno rešil.«
Nato pa ga pogladi po laseh in mu pravi: »Si že priden, Gausek! Zdaj pa pojdi malo ven, dokler ne bodo izra» čunali tudi drugi.«
Da, kako je mogel naš učenček ta» ko hitro končati? Kdo bo to rešil? Na plan, vsi računarji, na plan! Mogoče se nam je že rodil novi Vega Zdaj ga bomo pa še odkrili!
Psi
m zajci
Rešitev
Tu vidite, kako lahko 8 tremi krog)
razdelimo polje, tako da ima vsaka ži« val svoj prostor.
Dva prijatelja
Rešitev: 43 in 37 let