•5 IB pro^o^- Saturday«, PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote IWnükl In «pravniški pro«t«H R. Lawndsi* Avr. Oftic« of Publication: ?H67 South Lawndai« A v« TcUphon«, KockwsU 4W04 .year xxvn. ^iMo M a*eoad- ^ čin prekositi pravilnike in za- loil,a |„ to zahtevo tudi sago- M dM VkrttS- logo čimbolj zvišati na račun varjala delegacija unije re.tav- Lio*^ dolgega delovnika in nizkih plač. racijskih in hotelskih delavcev. „jih grožnj». da izvrše masni samomor, ni odnehala. Pečuh, Ogrska, 15. okt.—Tisoč dvesto rudarjev v tukaj- V poldrugem letu se je bizni-Ikl indeks pririnil, kakor je Vodstvo konvencije je pa skr belo, da to vprašanje ni prišloi razvidno iz New York Ti mesa, pred delegate v formi kot bi bi-do 72.3% "normalnosti" ali o-1 lo pričakovati. Niti nI Green dal krog 12 pointov nad najnižjo prilike zagovornikom do disku-, ¡¡-j^'^ pr4}mogovnfku nahtja točko. Je pa še vedno nižji, *ije. Z njih strani je dobil be- obupnem BUnJu ^ gamlJo |n kakor je bil v najslabših časih sedo le Hugo Ernst od unije ho- prejšnjih velikih kriz leta 1907, 1893 in 1673. In kakšni so "okrevalni" izgledi za bližnjo bodočnost? Nearing je mnenja, da se bodo razmere izboljšavale v sličnem tempu kakor do zdaj. Ce je vzelo poldrugo leto, da ae je bizni-Ški indeks, kar uključuje trgovino in produkcijo, dvignil za 12 pointov, se lahko pričakuje telskih delavcev. Green je bil pa bolj "liberalen" napram nasprotnikom de- obupnem atanju pod zemljo to stanjo so si izvolili prostovoljno v dramatičnem boju za zvišanje mezde. Pred tremi dnevi bo rudarji naznanili, da se ne — V1 HU ruuurji iiniimiiiii, um ™ lavske stranke. C. Weaver ju I* vmjo Ie janu, toliko časa, do-Iowe, delegatu unije godbeni-; k]w jlm ,Mtnlk| na IV,UJo me b».. in Alani. *ai>a hui labalM (KI. __... ■ . • . > kov in Članu resolucijskega odseka, je dal pol ure časa, kate- zde. Toda rudarji ne bodo čakali dolgo, ker bo že dovolj iistra- -----' — — , uuik*'i a«r »o «j uuvuij regs je porabil, ne za pobijanje ^ Ak() ^ dputba hltf0 n# delavske stranke marvsč «a ti- d(| M bodo-kot so naananl- rado proti boljševlkom . Njegov. ,M)ro,tovoijno u-mrtili s tem, govor je bila najbolj čudna me-i(Jj| „pro ventilacije in pomanj- IZ pointov, se lanso pneasuje . - . - „ . ... «a y.«i»ro v«>iiviiiw;»jo m približno enako zvišanje bizni- šanica rdečega strašila . kar Jih ^ mkñ Jlh zaduši. Pr.nl škega barometra v prihodnjih par letih. Sigurno pa to ni. Izboljšanje zadržujejo sledeči faktorji: Prvi faktor je velika suša, ki je uničila kupno silo velikega dela ameriških farmarjev. Tudi če bo vlada skušala vzpostaviti to kupno silo s subvencijami, bo šlo to le na račun javnega dolga. In zvišavanje javnega dolga pa ne vodi v "prosperiteto," ampak v inflacijo. Drugi faktor je stalno izbolj-šavanje produkcije, ksr pomeni večanje "tehnologične" brezposelnosti, to je števila tistih delavcev, katerih mesta so zavzeli stroji. S tem ni le ubita kup-na sila milijonov brezposelnih, ki ne bodo pod sedsnjim aranž-rnom nikdar več dobili zaslužka v industrijah ali trgovini, temveč so tudi breme jsvni blagajni, kar pomeni zmanjšanje kultne sile delavskih mas v splošno. Tretji faktor ao slabi izgledi za mednarodno trgovino. Kolo-nijalna ljudstva, od katerih A-merika kupuje aurovine, preje je konvencija slišala. Neki drugI delegat unije hotelskih in restavracijskih delavcev Je skušal dobiti besedo, ds bi predlagal razčlenitev odseko-ve resolucije. Toda zagovornikom delavske stranke ni Green dal prilike,, du bi to vprašanje prinesli pred konvencijo kot samostojno resolucijo. Po Weaver-jevl polurni tlradl je zaključil debato. Zagovorniki delavske stranke pravijo, da bi bila resolucija pri poimenskem glasovanju dobila okrog sedem tisoč glasov ali približno 27% vseh glasov. Nove industrijske unije, katere Je konvencija sankcionirala v avtnl, cementni, aluminijski in drugih industrijah z masno produkcijo, bodo za neko dobo pod varstvom eksekutlve fideraclje. Resolucije nslaga ek^kutivi, naj Ima v začetni dobi kontrolo nad financami in smernicami teh u-niI. Sploh Ji J« dala konvencija vab moč glede ustanavljanja industrijskih unij v Industrijah z masno produkcijo. Vodja španskih socialistov aretiran Madrid, 15. okt. — I>argo Oa-ballero, 65-letni vodja socisli-stične stranke v Španiji in eden voditeljev generalne stavke, ki je izbruhnila i. oktobra in se potem pretvorila v civilno vojno v vhodom v notranje prostore sto JI straža šestih močnih rudarjev s sekirami in krampi v rokah, ki groze s smrtjo vsakomur, ki se jim približa. Senzacija, ki so Jo povzročili rudarji, je tako velika, da se je zganila tudi vlada v Budimpešti in ministrski predsednik Goem-boea je poBlal |>et zastopnikov, naj pridejo v dotiko z rudarji In ae pogajajo z njimi, toda depu-tacija ni opravila ničesar. Zunaj ob ustju jame s« odigravajo dramatični prizori, ko žene in otroci rudarjev zahtevajo vstop v premogovnik, toda policija jim ne pusti. Rudarji prejemajo približno dva dolarja mezde na teden, zahtevajo pa $3.50 na teden ali 58c na dan. Premogovnik je lastnina Po-donavBke parobrodne družiš«, pri kateri imajo Angleži največ interesov. Družba pravi, da ne more zvišati mezde, ker Ima v zalogi 15,000 vagonov premoga, a trga zanj ni. Hrezponelnl vandrovcl ne Isoglba-jo taborišč Washington. — Da vladna re> lifna taborišča za brezdomca niso preveč privlačna, Je razvidno Iz |M>ročila direktorja teh taborišč. Od sto In stotisočev brezdomcev — število znaša najbrž Levica pridobila mandate v činah Francije Pariz, 15. okt.—Občinske vo-| ki ao se začele. Glavni boj glede tega vpra-majo prenizke cene za iste, da ftanJa se je bil za kulisami ako-bi mogli postati boljši odjemal- j dni. In ko je zadeva prišla ci. Poleg tega pa ae industrija-, pr«d konvencijo, ao odaekovl čla-lizem razvija tudi v gospodar- Mj Interpretirali resolucijo vsak sko zaostalih deželah, kar po- jx> avoje. Val so bili mnenja, ds meni vstajanje novega konku- reaoluclja ne ograža obstoječih renta kapitalistično razvitim poklicnih unij, marveč Jih bo le državam. še bolj učvrstila, kar naj bi po- P" milijonov - J h . v tabo- Cetrtl faktor so pa gospodsr- menil«, nekaj drugega kakor pa,rlšča prišlo le 225,000. \ečlno-ske smernice vaeh poglavitnih industrijski unloriizem. Vse skupaj Je "korigiral" John l/ewis, ki l* ugovarjal "Interpretacijam" ter rekel, da resolucija ne |»omeni nič drugega kakor to, kar Je v nji zapisano, gostsnje ljudstev Je pa odvisno'On Jo je zagovarjal a stališča, le od produkcije dobrin. d« omogoča organiziranje n*or- In kolikor Je izboljšanja, je ganlzlranlh delavcev v indnatrl- ' _____* I dela In za rellf in radi oborože- Poinrsrr, fraseonki prednik vanja. kar v*e -kupaj pomeni m<4 vojso. ussri naraščanje Javnega dolga Kam — Raymond vodi, Je bilo že prej orne. držav, ki trošijo velikanske vsote za oboroževanje na račun živ-Ijenskega standarda delavskih mnogih krajih republike, Je bili mas. Ve« militariatični aparat včeraj aretiran v Madridu; z I i«' žre, žre velikanske vsote, bla-njim vred so aretirali tudi socis-listlčnegs |Kw«lsnca Theodora Me-nendeza. Rudarji v Asturiji še konservativne tiskarske unije. (!>•!)« na 2. «tranl.l ma pa kmalu odidejo. Da ni ao ta taborišča privlačna, je razvidno tudi iz tega, da Jih Je v enem mesecu zapustilo 1 HM,000 brezdomcev, od teh Jih Je šlo 102,000 prostovoljno, sedem tisoč je pa navedlo vzroke. litve v Franciji, „ prejšnjo nedeljo in zaključile Pnriz. 15. okt. -------------^ včeraj, so printsle zmago socia Poincare. predsednik Tr*ro I • •»untrtM IV* ^»r y«' j,,r y«*r. iff«*»» (law* p«i dwovoru —K<*«pl«l a« »• ..m rt. t. Maau- Or.« rra/aj'j. Advertí. Iff rat* «n atr/ »rrtpU will r»< Na.U,» M »ae, kar Ima »tik 1'ROHVETA 14^7 ¿V H. U»«*U A»... 'ku«., Illh-to MRMKEK op THE FKUKKATKD paesa operete, pridite v Češko dvora-10 na omenjeni dan, kakor tudi tisti, ki ste jo te slišali. Slednji I.....HM o bodo pri drugi uprizoritvi in Hrvatov'ter članov bolje razumeli in prepričan sem, Imamo štiri društva ia ne bo nobenemu žal, kajt Važne volitve Ely, Minn. — V Prosveti je zelo malo dopisov iz te naselbine, čeprav živi tukaj veliko Slovencev SNPJ. Datum v .AVvfcju. r.a i•nmtf ežljivo čakamo boljših časov, ki so nam bili obljubljeni, pa nič ne pričakamo. Kapitalistični zmaj nas izkorišča in požreti nam hoče še tisto, kar smo s težavo pridobili. Sedaj nam je bil spet odvzet kos kruha, ko so odredili, da »e dela samo tri dni v tednu, dva dni manj ko doslej. To pa jim še ni dovolj in še vedno kujejo naklepe proti nam. Nedavno sem v družini ljudi druge narodnosti slišal moža, ki ima pri 0. I. M. Co, precej visoko pozicijo, govoriti, da Slovenci ne potrebujejo podpore in dela, dokler lahko zmagujejo društvene ases-mente. Rekel je, da so nekateri zavarovani v dveh društvih, kar je dokaz, da ne žive v p6-manjkanju. Vidite torej, da bi nam nekateri radi požrli celo zavarovanje proti nesrečam in bolezni. Najrajfe bi videli, da bi mi zaradi bede poginili pod milim nebom. Delavski trpini se morajo zdramiti, da bodo spoznali svoje sovražnike, ki jih opletajo z bičem. V državi Minnesoti bomo v kratkem imeli važne volitve. U-pam, da se volilci ne bodo dali zapeljriti republikancem in demokratom, ki so potrošili že $800,000 za poraz kandidatov farmer-labor stranke. Ne poslušajte republikancev in demokratov^ temveč oddajte svoje glasove na dan volitev kandidatom farmer-labor stranke. Ako to storite, tedaj bodo vaše glasovnice nekaj štele, ker boste pravilno volili. V Ely ju imamo tudi slovenskega kandidata, Josepha Viran ta. On kandidira za okrajnega komisarja v četrtem okraju. Prvič v zgodovini kandidira za to pozicijo Slovenec in iti moramo na delo, da bo izvoljen. Viranta poznamo kot poštenega moža, kar je jasno pokazal v mestnem uradu kot inženir in kot večletni šolski nadzornik. On je že mnogokrat pokazal svojo naklonjenost napram nam in prepričan sem, da bo gledal, da bodo delavci zaslužili pri raznih delih, ne pa samo kontrak-torji. Ako bo on izvoljen pri volitvah 6. novembra, bo to v korist Slovencem in delavcem sploh. Na tukajšnje volilce apeliram, da oddajo svoje glasove kandidatom, ki zagovarjajo interese delavcev. Izvolimo rojaka Viranta, ki nam bo kot okrajni komisar koristil. Volilee. vstopnina je tako nizka, da jo lahko vsak utrpi. Pri vratih bo vstopnica 60 centov, v predpro-daji pa 40 centov in dobite jih pri .pevcih. Izvedeli smo, da bo prišlo na prireditev več gostov iz Cleve-landa, poln bus in še več, kar nas jako veseli. Odbor bo skrbel, da bodo udeleženci imenitno postrežem. Upam, da se vidimo v nedeljo v Češki dvorani. Rudolf Potočnik. FERA «torta tri tovarte za brezposelne v Ohiu V njih bodo izdelovali obleko za brezposelne; velika opozicija s strani biznisa Columbus, O. — (FP)—Kljub veliki opoziciji s strani fciznisa križem države je FERA ali zvezna relifna administracija vzela v najem nadaljnje tri tovarne, v katerih bodo brezposelni izdelovali obleko za brezposelne. Trgovci in tovarnarji bazirajo svojo opozicijo proti od-pretju treh nadaljnjih tovarn, ker smatrajo da bo večja produkcija ogrožala njih prof it. FERA je v Ohiu odprla že več manjših tovarn, v katerih delajo potrebščine za brezposelne. S strani biznisa do zdaj ni bilo hrupa proti tem projektom, ampak le sumljivo gledanje. Gojili so celo upanje z drugimi vred, da bodo te vrste relifni projekti znižali davke, pa ni nič takega, le tisti si lahko nekoliko izboljšajo položaj, ki so uposleni pri tem delu. "Ohijski načrt", ki je več ali manj podoben Sinclairjemu "E-piku", toda ne tako razbobnan, predvideva zvišanje standarda brezposelnih. Tisti, ki so pri tem delu uposleni, katerih število pa ni veliko, si s tem zaslu-i, . w . žijo svoj relif, ki znaša okrog klavnico in tovarno za konzerviranje mesa, ampak je radi protestov s strani biznisa stvar opustila. Slične tovarne odpira FERA tudi v drugih državh. V Iowi je na primer prevzela 16 praznih tovarn, v katerih bo izdelovala blazine in živila, v glavnem klala žfvino in konzervirala meso. Več relifnih tovarn odpre tudi v Minnesoti in v nekaterih drugih državah. / Železniška dražba reorganizira kompanijske unije Pennsylvania R. R. jim hoče dati bolj "neodvisen" značaj. Železničarji' opazujejo to preobrazbo Washington. — (FP) — Voditelji železničarjev opazujejo z velikim zanimanjem tekočo "transformacijo" kompanijskih unij pri Pennsylvanski železnici, ki jih z. "reorganiiziranjem" skuša ohraniti pri življenju in pred napadom s strani železniškega koordinatorja Eastmana. Pred napadi s strani železničarskih u-nij jih je do zdaj dobro varovala. Pennsylvanska železnica se ponaša z najmočnejšimi kompa-nijskimi unijami v svojih delavnicah in med prožnimi delavci. V njih ima trdnjave, katere so žele&ničarske unije v preteklosti zastonj naskakovale. Vzdržale in odbile so vse organizatoričr ne kampanje raznih unij. Ker pa novi železničarski zakon prepoveduje podjetnikom financiranje svojih kompanijskih unij in se sploh vtikati v organizacijske zadeve delavcev, je ta železnica iz potrebe odredila "reorganizacijo". Postanejo naj 'neodvisne', namreč v toliko, da ne bo v pravilih kakega sluha o druibinem financiranju teh "u-nij". "Ufiijo" prožnih! delavcev je izpremenila iz "Pennsylvania System Fraternity" v "Maintain-ance df Way Employes' Union". Ta kompanijska unija ima posebno zgodovino. Do leta 1921 so bili prožni delavci te železnice organizirani v železničarski Radi nekega boja tili i;is| 1.1.14.' , In < < t.rt v. »| l)j tlol/l drugo ' i« I I" moni. t MM II Priroditev Svobode in Slavca Detroit, Mich.—Večina tukajšnjih delavcev se ponovno nahaja v armadi brezposelnih. Le nekaj mesecev smo se nekoliko bolj gibali, pa so nas potisnili spet tja, kjer smo bili. To kaže, da "new deal" In NRA nam ne moreta pomagati, če se ne odpravi sedanji krivični sistem, predstavljati. Položaj delavcev se bo izbolj-i .l.nn aparatura delo- ka<|ar jlm ne ^ trebft g*. Ulj nego 180 slikovni- rtt| 7a proflte velikih kompa-dočim eksperimentira „|j, sistem je treba spremeniti laintk ta čas * M) ras- tlk0t (ia bosta zasigurana naš .1 delov al S 180 rastri ,intanek in življenje, d.*i uporabljeni valov- ljudje ao še zelo brezbrižni. " 'n. bi bilo vsako bn<> mladina. Zadovoljijo ae z žogometnlml igrami in pri cm pozabijo na krizo in brezposelnost. Tukaj je bilo v zadnjem času veliko zanimanja, kdo bo dobil prvenstvo v ftogo-»>ro oddajo komaj metu. Naši Tigri so se pogumno milj. k a 11 i na več- borili, a so kljub temu izgubili tanqjo slike prak- tekmo za prvenstvo Pevjtlfa zbora SvoIkxU in Slavec nameravata ponoviti krasno opereto "Ciganska nevasta", ker se zavedata, da ljudje potrebujejo |H»leg telesne hrane .udi duševno, da ae tako nekoli-!(»» razvedrijo in poiabijo na v akdanje skrbi. opereta bo ponovno uprizorjena v nedeljo. 31. oktobra, v OeAki dvorani. Tillman in Butternut st.. ob S. l*o|ioldne. Menda tli potrebno opiaovati pritt»rtiv in Ivtwga petja le ope-I čete. Tisti, ki le niste slišali te $20 na mesec za družino. Prilik ko pa imajo zaslužiti več, ozi« roma dobiti večji delei, če delajo nad določenim časom. Produkti iz teh tovarn ne gredo na trg, ampak relifni m postajam, kar indirektno zmanjšuje privatno trgovino. Državnih izdatkov ta sistem ne zmanjšuje, omogoča pa prizadetim relifnim delavcem do višjega standarda. Sinclairjev "Epik" na drugi strani pa predvideva kompletno samovzdrževanje brezposelnih. Tovarne, proti katerim so nastali protesti, so: ena v Day tonu, kjer bodo izdelovali lahke suknje in dežne plašče; druga je v Hillsboru, v kateri bodo producirali 1900 ducatov delovnih plavih hlač na mesec; tretja je v New Philadelphiji, kjer bodo izdelovali srajce, do 2100 ducatov na mesec. FERA je v To- na konvenciji omenjenega leta se je pa vsa delegacija te železnice odcepila od mednarodne unije in ustanovila prej imenovario "fraternity", ki je dobila takoj druž-bln blagoslov. Družba je skrbela tudi za tijene finance in za plače uradnikov. ,4Lojalnost" svojih delavcev si je v veliki meri ohranila s tem, da je vsa leta plačevala svojim delavcem unijsko lestvico in pa "unijske" prispevke. Slednje se ji je izplačalo, ker ni imela o-pravka z "zunanjimi" in "profesionalnimi" unijskimi voditelji pri izravnavanju sporov. Z zastopniki kompanijskih unij, ki prejemajo plačo iz družbine blagajne, se je namreč veliko lag-ije "sporazumeti", ker kdor plačuje, tisti navadno tudi brenka na strune. Druibin vpliv pa sega tudi v tiste železničarske unije, s katerimi ima pogodbe. Teh je pet— ledu nameravala odpreti tudi strojevodje, kurjači, kondukter- ro/>ično' oddajanje v • ivollci izključeno, To rt i< mni aparati na trg. m ni Ih» ra*\oJ po vsej pri-Urejat, lastniki breztič» * aratov I odo nekoliko 1« t t i o vJ priliki priaoatvo.' ^lel.ilUklm predstavam in '•rt*m doma In pra\ tako pr« IvalanJem ivočaih fil-Wd\ »mno bo ta tehnični zročil pip'«Iii prv- t.-ukem in jnu'tnosti." ocialnem Cikaška razstava: Najmlajša igralka Mary Ann Pearl in raca Rosemary (Rožmarin!), ki nastopata v paviljonu "Wings of a century." Kljub temu, da raca nastopa na odru, znese tri jajca na teden. ji, pomožni kondukterji in sig-nalniki. Na konvencijah teh unij •e večkrat zgodi, da govori iz delegatov, ki delajo pri tej železnici, predsednik .družbe Atter-bury. Tudi med "fraterniti" in bratovščino prožnih delavcev ni videti kakega sovraštva, čeprav oeetke tovnega delavskega gibanj ße je razširilo na ves svet lili so odbor, da izdela štati na svoji drugi seji 12. ok 1S64 so sklenili ustanovitev ternacionalne delavske aso je". Na četrti seji dne 1 vembra je predložil Marx menico z naslovom "Prol< vseh dežel, zedinite se!" S je bila ustanovljena prva i nacionala. To delavsko gibanje je b stanovljeno v najbolj res narni dobi, ki je sledila ra revolucijam in revoluciona gibanjem. , Toda peščica ljudi, peščic drugov je s požrtvovalnost odločnostjo, v kolikor ni š galno, z ilegalno akcijo zb milijone delavcev, dq «o s vedli svojega razrednega žaja in zahtevali svoje pri Reakcija se je morala uit ter priznati delavstvu pr in svobodščine. Skoraj v istem položaj nahaja delavstvo vsaj poli danes. Morda celo v težjer cialnem položaju. Vsekak< ima delavstvo danes na strani druge prednosti in i nosti. Popularna veda o se zmu, delavski razred je uvi o svoji družabni misiji in ki ni nivo delavstva je danes kakor je bil takrat. In k prednost je, ki je takrat ni Delavstvo je ideološko orga rano, kapitalističn' gospod sistem pa v krizi. Zrušiti s< ra sam v ruševino, če ne b tu zavednega delavstva, ki preči grozeči kaos. Te veliki sije se mora delavstvo strahotni reakciji zavedat pripravljati in—delati. Reakcija je samo inter nove dobe.—D. P. . PO KONVENCIJI AMKRI DELAVSKE FEDERACI LelaWia poalaja v Wall »Irtet«. Zgradil« jo "je meMna občina. Za brecpoletne delavce pa »esto New York nima denarja! Ruska poštna uprava je prav- j kar dala v promet nove znamke. Tri znamke po 5, 10 in 20 kopejk so posvečene spominu ponesrečenih stratosfernih letalcev Fedosjenka. Vasjenka in Ušiškina. Te znamke imajo sli-| ke ponesrečene posadke "Osovi-ahina I." Nadaljnje štiri.znamke po 6, 10. 15 in 20 kopejk so posvečene spominu slovitega ruskega* kemika Mendeljeva. Na i znamkah po 5 in 20 kopejk jej slika velikega učenjaka, v oza-dju pa Mendeljeva tabela perio-1 dlčnega sistema elementov. Nadaljnje štiri znamke po 6. 10. j 15 in 20 kopejk pa so posvečene I gradnji moskovske podzemske ( železnice. (Nadaljevanje s 1. »trani.l Zagovorniki nove unijske me niso bili povsem zado\ z odsekovo resolucijo. Ne < de se jim kontrola eksek nad novimi industrijskimi jami, dokler se jve postavij noge. Resolucijo smatraj» kompromis, ki vodi v pravo! In tudi ni nič drugega, kei Šča obstoj-eče poklicne unij ke kot so. Konvencija je tudi pov eksekutivo za sedem članov sem na petnajst, polejr tre pravnih odbornikov. Tudi o vprašanju je bil boj » kil» —med voditelji . več j m Vprašanje je prišlo ž«- pop ma "skuhano" preddekgib' je razdražilo zastopnike unij, ki so protestirali prot kulisnemu mešetarstvu. Glavni zagovornik povjč eksekutive je bil John I-'-4 ki Je s to zahtevo prišel lansko konvencijo. On J«' val zvišanje na 25 članov, telji močnejših unij *> [*• no prišli do kompromis * članov. Zastopniki manjši nij so zahtevali, naj ne >rr bena unija »met\v* , V člana v eksekutia n»1 veliko večino poraženi- Poleg starih član™ ^ voljeni kot novi H federacije «J ___a. •> i , \ * r wis od rudar predsednik te**rje Gainor od pi** binsky. pred**1 Ladies Car George U 'H (pressmen); H darjev in tesarjev. R*11 je socialist"no ostali ¿lani «k- konservativ^ "kooperacij« ; hn l J T' ik I" Hi ■ y c « Ha ,1. OKTOBRA. £19.8X114 » prišli—v «P»- ' - j« O**8*' ko 14 dnevi sta po- ljUe jetniiniet > va Tone Anžur Eti Anžurja .o pred Krfili na domu v Po-pj\e je pri begu v tem» L^ bajonet orožnika s L d» Te poškodbi podle-t,tu Njegovega tova-^ so Prijeli dne 27. m ljubljanskem Gra-.vjU, v noči na 28. sep-„ se je v zaporu obesil, našla oba begunca že so po begu govorili e Trdili so celo, da Eiu parkrat sledili in Liedovalcem pobegnil en-[«plavanjem Gruberje-liopa Ob aretaciji Cen-Ukazalo, da so bile vse Ljce izmišljene, rojene iz .iluzije meščanov, ki ni-Cjega opravka, kakor da Cjo za kriminalne sto-Jjih sami napravijo, če L t. m. so namreč zvezki, da se skriva Cen-M'ju na ljubljanskem r^rije stražniki so odšli grmovju res aretirali Le?a Cento. Vdal se je Cora, na beg sploh nI aj je imel nogo izpah-ieod bega. ailiievanju na policiji se ptlo, kako je preživel «tedni po begu. Ko je i jetniškega obzidja na je izpahnil nogo. Ko so jetniški pazniki, je «tovariša Anžurja, naj ga v rame, kar pa je Anini! ter začel bežati. Paz-b* pognali za Anžurjem, S niso opazili, ker se je jnci ob Delavski zbor-oji nasproti jetnišnice. je šepajoč zavlekel v f neke šupe gostilne, ki b Kolodvorski ulici, torej m jetnišnici. Tu blizu le me bodo najmanj is-I je mislil Centa. Da bi tdelj umaknil, tega tudi tEpreveč ga je bolela no-kati je hotel, da izgi-ine, nakar bi pobegnil . Toda noga se ni ho-bdraviti. In bil je prisi-peživeti 14 dni na tistem PJu ¿upe. Hrana mu je Sirozdjo, kislo grozdje, ki Ipl i brajde, ki je rasla |l Potem je zagledal, da li kakšna jed na gostilni-Hhu ter je vzel nekfej ko-k« je vsaj parkrat neko-okrepčal. t je preživel v stradanju Potem pa je sklenil, da * »fcdo in poj de na pot. M 27. t. m. je splezal s i« obesil na neki voz, pa »drugega ter tako ob be-jm dospel do Gradu ter lo mahnil v hrib. Tja ga J» obiskat neka brezposelna in skrila sta se v Tam so ga potem sre-služkinjo presenetili ifo. P j* pri zaslišanju povejo bila misel na beg iz J* Aniurjeva. Prinesel je ^ žaganje železa s r^lju. sorodniki pa so P«" sardin,, in tisto olje F11 *aMl. da je mazal ža-■»»ilila. Anžur je dejal, l*ta nekaj rasa skrivala ^rovepaVioma, potem pa W*gnila na Koroško čez ško*i je Centa izpahnil Anžur pustil na ce- Ro « rj' I10 *a*lišaftju prepe-. Krn*nico ter y,i zaprli v celico, nasled-bsojen od jet-ia kak*no po-trdo ležišče v T tedne, ker je 'a pora. Toda u temu ognil. Uvzroka, ker imajo čuvarji stroge naredbe, da vsakega nepo-khcneia takoj aretirajo. Za goriškega viee-podeštata je bil amenovan "camerata" E. Ga-lante, namesto prejšnjega oomm. Gaetana Gottardi-ja. Galante je fašist že od 1. septembra 1919. Tudi Trst ima svoje rekorde. Tako so občinaki uradi do sedaj izdali že nad 160.000 cart d'iden-tita. Vsako leto izdajo okrog 8.000 naravstvenih spričeval, na stotine je tudi potnih listov. Rekord pa je v tem, da je do zdaj spremenilo svoje priimke nič manj kot 50.000 Tržačanov. Uradniki na anagrafičnem uradu se torej ne morejo pritoževati, da jim primanjkuje deta. V Trstu so spustili v morje križarko "Muzio Attendolo." Zgradili so jo v ladjedelnici sv. Marka. Dolga je 166 m, ' Ko sb fr* našli, je bil še gorak, a došli zdravnik je ugotovil, da je Centa že mrtev. Obesil se je okrog 6. »jutraj. . « Tako sta končala oba begunca iz zapora: Anžur oe je nabodel na bajonet, Centa se je obesil. Umor v CrmoAnjirah.—Sin ustrelil očeta? do iHirazmeščenl vzdoli ceste. Seveda pa ne Ih> ta cesta rabila samo turističnemu prometu. Se važnejšo vlogo bo Imela nemara za blagovni promet od severa In proti severu. Velikanski transporti lesa, rib, vsakovrstnih slrovin Iz norveških severnih pristanišč, iz Finske in Rusije po velikem ovinki! s par-niki okrog skandinavskih obal. Ko bo cesta dograjena, pa pojde večji del tega blaga s tovornimi avtomobili skoraj v premi črti in t največjo brzino preko kopnlne. Krajine, ki «o dani« popolnoma odrezane od »sveta ih živijo še svoje staro, patriarhalno življenje, bodo tako hipoma prestavljene v nvnierno evrol>-sko gospodarstvo In prometno vrvenje s vsemi njegovimi dobrimi In slabimi stranmi. Ne»reča na železnici » Convoy u O. Mak Je trsééll v a»to na križišču la strojevodja ter kurjač vleka «ta Sls uWta. ^ Kdor Imi Imel avto — Mirko, Jaz in tvoj papa «e beva ločila . . . Pri kom bi rajši oNtal? — Veš, mama, ko bi vedel« da I/O imel drugI paps ftvto, potem bi ostal pri tebi, Hehtč*o«t — K), prijatelj, ti si moreš misliti, kako b'»gat je moj strie — l'a boš dobil kaj od njega? x— Niti pvtih par ne. I lledak, kaj ti če potem begat stric ! *KOBXETX TOREK. «s. OKTJ — Kuj pa ve, ljubici, je vprašal Deneulin avoji bu rki, vama niao ničesar prizadejali? Lucija in Jeanne sta ?e posten« prestrašili, a bili sta kljub temu veseli, da sta vse to videli. Zdaj sla se smejali. — Salam« nskj dan, je nadaljeval oče, ta je bil pa dober ... Ce hočeta imeti kaj dote, je najbolje da si jo sami zaslužita; morda bosta morali celo mene rediti. Šalil se je, a glas se mu je tresel. Solze so mu stopile v oči, ko sta ga obe hčeri objeli. Gospod Hennebeau je slišal to priznanje propada. Živa domislica mu je razvedrila obraz. Torej bo res Vandame pripadel Montaoujski družbi ; to bo nadomestek, ki se ga je nadejal, srečen slučaj, da bo prišel spet v milost pri gospodih upravnikih. Pri vsaki nesreči v življenju se je zatekal k točnemu izvrševanju dobljenih navodil in je doaezal z vojaško disciplino, v kateri je živel, svoj pičli delež sreče. Pomirili so se, truden mir je zavladal v salonu, kjer sta tiho goreli obe svetilki, zrak pa je bil gorak in zatohel zavoljo zaves. Kaj neki se je godilo zunaj. Kričači so utihnili, kamenje ne bije več ob pročelje; čuli so se le močni, zamolkli udarci, udarci sekire, kakor da od daleč odmevajo po gozdovih. Hoteli so vedeti, kaj je, vrnili so se v vežo in oprezovali pri steklenih vratih. Gospe in gospodične so šle celo v prvo nadstropje in se uatavile za oknicami. — Ali vidite Kasseneurja, tega lopova, nasproti na gostilniškem pragu? je vprašal gospod Hennebeau Deneulina. Vohal sem, da mora biti poleg. A to ni bil Rasseneur, pač pa Stefan, ki je s sekiro vlamljal v Maigratovo trgovino. Venomer je klical tovarišem: mar ni blago notri lastnina premogarjev, mar nimajo pravice, da spet odvzemo, kar je njihovega, temu tatu, ki jih je tako dolgo izkoriščal in jih zdaj preganja z lakoto na migljaj družbe? Polagoma so vsi zapustili ravnateljevo vilo in pritekli k sosednji trgovini da bi jo oplenili. Krik: kruha! kruha! je zagrmel znova. Našli ga bodo za temi vrati. Popadla jih je lačna besnost, kakor da zdaj ne morejo več čakati in da bodo kar tu na cesti izdihnili. Tako so se trli krog vrat, da se je Stefan bal, da bo pri vsakem zamahu s sekiro koga pobil. Medtem se je Maigrat, ki je zapustil vežo, zatekel najprej v kuhinjo; toda tu ni ničesar slišal in sanjal je o strahovitem navalu na njegovo trgovino. Spet je šel gor, da bi se skril zunaj za vodnjakom. Toda zdaj je jasno razločil pokanje vrat in izpodbudne vzklike za plenjenje, ki se je mednje mešalo njegovo ime. To torej niso bile več hude sanje: tudi če ni videl, pa je zdaj slišal, ko je prisluškoval napadu, da mu je brnelo po ušesih. Sichern udarec s sekiro ga je zadel v sredo srca. En tečaj je že popustil, še pet minut, pa bo trgovina zavzeta. Žive, strahotne podobe so se mu porajale v črepinji, kako se razbojniki zaganjajo, kako nato viamljajo v predale, praznijo vreče, kako jedo vse, pijejo vse in kako mu celo odnašajo hišo, tako da mu ne bo ostala niti palica, da bi šel ž njo beračit po vaseh. Ne, ne bo jim pustil, da ga popolnoma upropastijo; rajši pri tem pogine. Odkar je bil tukaj, Je videl pri nekem oknu na zadnji strani hiše drobceni obris svoje žene, ki je bila vsa bleda in zbegana za šipami: nedvomno je pazila z nemim obrazom pretepenega bitja, kako pada sekira. Pod oknom je bila neka kol niča, stoječa tako, da bi jo mogel doseči z ravnateljevega vrta, če bi splezal po latnikih na mejni zid; odtod pa bi se lahko splazil preko opeke do okna. Zdaj, ko se je kesal, da je odšel z doma, ga je mučila misel, da bi se tako vrnil domov. Morda bi imel še toliko časa, da bi h pohištvom zastavil trgovino; izmišljal si j«- še drugačno junaško obrambo, z žareče razbeljenim oljem, z gore- čim |>etrolejcm, ki bi ga vlival zviška. Toda ta ljubezen do blaga se je borila s strahom; h rope! je od zatajevane strahopetnosti. Mahoma se je odločil, ko je močneje zazvenela sekira. Skopnost ga je podžgala. On in žena bosta z lastnima telesoma branila vreče, prej ko bosta pustila en sam hlebec kruha. Skoraj ob istem času se je razleglo kričanje: — Imejte! imejte! . . . Maček je tam gori! Po njem! I>e po njem! Drhal je pravkar zapazila Maigrata na strehi kolnice. Kljub svoji teži je v mrzlici spretno preplezal latnike, ne da bi se zmenil za les, ki se je lomil pod njim; zdaj pa se je zleknil preko opeke in si prizadeval doseči okno. A streha je bila prestrma, trebuh mu je bil v na-potje in nohtje so ae mu trgali. Pa bi ee bil vkljub temu privlekel do vrha, če bi se ne začel tresti od strahu, da ga bodo kamenjali; kajti množica, ki je ni več videl, je neprestanehoma kričala pod njim: — Maček Le po njem, po njem 1 . . . Sklatite ga dol! In nenadoma sta obe roki hkratu popustili, zavalil ae je kakor krogla, odskočil ob žlebu in padel nat^mejni' zid tako nesrečno, da ga je vrglo na cesto, kjer je zadel z glavo ob obcestni kamen in si razbil črepinjo. Možgani so brizgnili iz nje. Bil je mrtev. «Njegova žena, bleda in zmedena, je zgoraj še zmerom grledala pri oknu. Najprej so vsi osupnili. Štefan je kar obstal in sekira mu je zdrsnila iz rok. Maheu, Le-vaque in vsi drugi so pozabili na trgovino ter uprli oči v zid, ob katerem je tekel tenak rdeč curek. Tudi vpitje je prenehalo, nastala je tišina v somraku, ki je bil zmerom temnejši. Ali takoj se je spet razleglo tuljenje. 2ene so planile vkup, pijane ob pogledu na kri. — Tak je le še nekje Bog! O, prasec, zdaj je po tebi! Obkrožile so še gorko truplo, ga «Trdile s smehom, imenovale njegovo razbito glavo nemarni gobec, rjoveč smrti v obraz davno mrž-njo svojega brezkrušnega življenja. — Šestdeset frankov ti dolgujem, na jih, tat! je divje kričala Maheujka med drugimi. Zdaj mi ne boš več odrekel kredita ... Le počakaj, le počakaj 1 Napitati te Še moram. Z vsemi desetimi prsti je izjrrebla zemlje, zajela je je dve pesti in mu jo šiloma mašila v usta. — Na, le žeri! ... Le žeri, žeri ti, ki si nekoč nas žrl. Psovke so padale s podvojeno močjo, mrtvec pa je ležal zleknjen, nepremičen na hrbtu' tn upiral velike oči v brezkončno nebo, odkoder se je spuščala noč. Ta zemlja, natrpana mu v usta, je bila kruh, ki jim ga je bil odrekel. In odslej ne bo več jedel drugega kruha nego tega. NI mu prineslo sreče, da je z lahkoto moril uboge ljudi. Ali ženske so imele še druge reči na srcu, da se mu zanje maščujejo. Prevračale ao ga In ga ovohavule kakor volkulje. Vse so iskala še kako žalitev, še kako divjaštvo, da bi jim potem odleglo. Zaslišal se je ostri Ožgankin glas: — Obrežimo ga kakor mačka! — Da, da, kakor mačka! kakor mačka! . . . Preveč nam je prizadejal ta prasec! 2e je trgala Mouquetka hlače ž njega, a Le-vague-ovka mu je dvignila noge. Ožganka mu je s suhljatimi starimi rokami razkrečila gola stegna in zgrabila za mrtvo znamenje moškosti. Držala je In pulila, da se ji je napel koščeni križ in so ji pokale dolge roke. Mehka koža ni popustila, morala je zgrabiti znova in naposled je iztrgala nekakšne cunje, kos ohlapnega in krvavečega mesa, ki ga je vihtela z zmagoslavnim smehom: — Ga že imam, ga že imam! (Dalja prihodnji*.» nih tekmah* ^^^ Ín PrVačlCC ki 80 naslov in nagrade po dolu belejša, proti obema koncema pa tanjša. , Ko je ta masa z izžarevanjem izgubivala toploto, sta se konca seveda prej ohladila in spremenila iz žarečega plina v tekočino nego sredina, ki je ostala skoraj popolnoma plinasta. Zaradi neenakih težnostnih vplivov so nastali v valjastem telesu ne-kakfini vozli, dokler ni razpadel v več kosov. Ti ao bili začetek poedinih planetov. Na obeh koncih so stvorili manjše mas^ z večjo gostoto, v sredini pa večje z manjšo gostoto. Dejansko sta v sredini naše planetne vrste Jupiter in Saturn največja in najbolj redka, na obeh koncih pa so po eni strani Mart, zemlja, Venera in Merkur ter po drugi strani Uran, Neptun in Pluto manjši ter gostejši. Dejstva potrjujejo teorijo. Ta teorija gotovo še nima vseh dokazov na svoji strani in jo je treba še izpopolniti, je pa verjetnejša in pred vsem na-zornejša nego vse dbsedanje teorije, ki so govorile o postanku našega planetnega sistema. V plimi se je vse spočeto Vpliv Honca in meseca na zem-Ijo.—Prišel Im čas, ko ne ho zemlja nehala vrteti »krog laMtne oni Cel«» stoletje je vladalo v znanstvenih in razumniških krogih sveto prepričanje, da so zemlja in /. njo vsi planeti otroci ogromnih sredobežnih sil o-krojf ravnika senčne oble, od ko-der «o i/, plinastega telesa zalučal«* v \«'soljstvo kose prame-«1«'. '11 kosi mo ae potem |x>la-goma razvili v aedanje premič-nlce. . (.aplace num, <»če t«» razlag«* o iMiatanku sveta, ji ni pripisoval nič več nego hl|>ot<'tičen |*>-men, a vendar ao ne komaj v novejšem «%a*u ja»jav ilr druge teorije O tej stvari. Ena najzanimivejših in najnovejša je tinta. ki jo zastopajo sloviti angleški fizik Jeans, dalje < ham-berlin in Moulton. Po tej tis», riji je plima apočetnim vsega. Znano nam Je, kako \pliva privlačnost ' meaeca na zrmljo; šele pred nedavnim je prof. Al-breeht ugotovil, da »e ttda zemeljska tla gibljejo pod vplivom meseca, kakor tudi »onca v določenem času prav tako kakor njena vodna površina. Seveda sta "plima" in "oseka" zemeljske skorje zaznavni samo z naj-«)bčutljivejšimi Instrumenti, do-čim ju na morju opazi že prosto oko. Toda če bi na zemljo vplivalo neko nebesno telo z isto silo, kakor vpliva naaprotno zemlja na mesec, tedaj bi te davno čutili še vae pomembnejše |k>-sledice teh privlačnih ail nego sta naša nedolžna vodna plima in oseka. Ze davno bi vladal«» na zemlji približno Iste razmere kakor na mesecu. Na m«»secu sicer ne opu/imo zemeljske privlačnosti v obliki plime in oseke, ker Je to nebesno telo brez vodnih površin. Zato |Nt opazimo nekaj drugega: Meaee nam kaže večno lato stran svoje oble. Razlaga je preprosta: luna se je vrtela neko«' prav tako kakor zemlja okrog avoje osi, toda zemeljaka privlačnost ^ in z njo zvezana plimaka in o-sečna gilmnja ao zavirali vrtenje meaera, tako da ae je po ailno dolgih dobnh dokončno ustavil., To pa je imelo še druge velike poaledice. ki jih je omeniti za-' to. ker \pliva ^Kidobno kakor zemlja na mesec tudi aonce na aemljo, čeprnv dosti bolj šibko, j tako da se bodo ¡m,-dediče tega' vplivanja pokazale šele čez dolge, dolge dobe. Zemlja bo namreč v daljnji bodočnosti tudi nehala vrteti se okrog svoje osi, kazala bo soncu vedno samo eno stran svoje površine, ta stran bo obžarjena in se bo strašno segrela, nasprotna stran pa bo za-ledenela v večni temi. Jasno je, da bo Življenja na zemlji v teh razmerah konec. Učenjaki te trdijo, da ae vrtenje zemlje zaradi sončne privlačnosti ustavlja .. . Zakon privlačnosti bo povzročil njeno smrt, kakor je povzročil njeno rojstvo. O tem pravi Jeans sledeče: V davnih časih, ko je bil naš sončni sistem Ae ena sama plinasta mana. je šlo mimo nje neprimerno težje nebesno telo, ki je a svojo privlačno silo izzvalo ogromna plimaka valovanja na njeni površini. Ta privlačna sila je postala, čim »•olj ae je ta zvezda bližala nafti pramegli, tako velika, da ao ae iz nje iztrgali ti valovi kot sa-moatojna maaa. V večji daljavi je bila privlačnost manjša, v bližini našega nekdanjega sonca največja, a manjšala ae je apet čim bolj ae je tuja zveada oddaljevala. Na ta način um je soncu iztrgala valju podobna maaa. ki je bila v sredini najde- Iz AllaaMka v Pacifik Cenena prevozna pot za ruske pridelke V Arhangelsku so sprejeli te dni znameniti ruski ledolomilec "Litke" s pozdravnimi streli in navdušenjem. Prvič v zgodovini arktične plovbe je tej ladji uspelo, da je na poti iz Vladivostoka v Arhangelsk vzdolž sibirske obale brez prezimovanja premagala sloviti "severovzhodni prehod." Ta prehod spada med najbolj nevarne ladijske proge v Arkti-d). Neštete ladje so ga skušale izsiliti brez prezimovanja, torej v enem samem arktičnem poletju, in neštete so pri tem žalostno končale. Spomnimo se samo na usodo "Celjuskina." Tudi na svoji uspeli vožnji je moral "Litke" rešiti več ladij iz smrtonosnega objema lednih mas; med njimi tri ruske ladje in en angleški parnik. Tem častnejši je njegov časovni rekord, ki znaša 83 dni. Da bi bilo mogoče po tej poti priti iz Atlantika v Pacifik, je že stara teorija, ki pa jo je omajalo po mnogih neuspelih poskusih dejstvo, da so brodarji tu naleteli vedno na zaledenelo Ka-riško morje. Sele Nordenskjtfld je 1. 1875. na zadnji dan julija naletel tu na prosto pot in podal HUMOR Dva hektorja Gospodu Kohnu se je vpriče sinčka pripetilo nekaj človeške-ga. Da bi skril zadrego, je zakričal nad psom: "Marš, Hektor!" Kmalu nato pa se je ista reč primerila tudi sinčku. "Kaj pa je to?" ga je oče o-gorčeno vprašal. "To je moj Hektor", je odvrnil sinček. e Rešiteljica "Dejal mi Je, da se ustreli, če ga ne uslišim". "O, in Jcako si napravila?" "Rešila sem mu življenje." ' e Pomoč "Ce do jutri ne dobim deset tisočakov, sem izgubljen. Končati bom moral. Ljuba moja tašča, pomagati mi morate!" "Kako naj ti pomagam, sin? Ves strihnin, kar ga je bilo v hiši, je porabil gozdar za lisice, v očetovem revolverju pa kakor nalašč ni nobenega naboja." Veprebavnost odprav —Sedaj lahko ar. J K.. Montr«-»I, Cantd, TONE .r"Un^uTh 4 i i j m* pep»" in ni< V. P"»1«^ To ni k.k. „U4 V. liko drugih po», Uta, 0 NUGA-TONE j, i, mn<1M h,™tmu «istemu. Je tUr.vniiU '•«•buja zdravila, ki 0J^t>u ^ bavnlh organov. Ako i»,u .ut, is ima t« aitnoati val«d pr«UvBu
  • .................................. Mesto.............................. Nev ................................ .......' , . .ujwil» A-** •ji nsrWnis. oi .......... Cl * ' . d 4rs*«• 41 C1 drs#,B ** * .....Cl 4rsH*' * " ..Pri«»» ....... .Star sere*»*