St. 33 (1827) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek,
16.	avgusta 1984 Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Rdeče številke rastejo
Ob prvem polletju v Posavju 13 izgubarjev
KRŠKO — Od skupno 124 orga-nizacij združenega dela iz gospodarstva v Posavju je v letošnjem polletju z rdečimi številkami zaključilo poslovanje 12 ozdov. Med 53 ozdi družbenih dejavnosti pa so pb periodičnem obračunu izgubo izkazale le Terme Čatež.
Skupna izguba posavskega gospodarstva se je povzpela kar na 252.717.000 dinarjev, to je za več kot dvainpolkrat več kot ob lanskem Polletju, in za dobro polovico višja kot ob zaključnem računu 1983. Izguba pu je manjša kar za 30 odstotkov kot v Prvem letošnjem trimesečju. Dobri dv*' tretjini izgube posavskega gospodarstva odpade na krško občino, skoraj tretjino na brežiško občino, neznaten delež skupne izgube pa predsta-
OBNOVA STARE ŠOLE
Mtii LIKA — Končno so Metličani dočakali začetek obnavljanja stare osnovne šole, stavbe, ki je več zadnjih let nezadržno propadala, kar je zbujalo jezo in upravičeno negodovanje Prebivalcev. Investitor je metliška stanovanjska skupnost, dela izvaja Obrtna zadruga, vrednost del pa znaša 18 milijonov dinarjev. V preurejenih prostorih bodo dobile prostor metliške družbenopolitične organizacije, Rdeči Križ, Društvo prijateljev mladine, metliška krajevna skupnost, sedaj pa so že notri zavarovalnica Triglav in podružnica SDK, medtem ko se bo občinska uprava za družbene Prihodke preselila v bivše prostore lekarne. Dela morajo biti končana do začetka novembra.
vij a tekoča in še nekrita lanska izguba Rudnika nekovina Blanca.
Število izgubarjev in višina izgube se je bistveno povečalo v krškem gospodarstvu. Več kot polovico celot-. ne izgube gre na račun štirih temeljnih organizacij Djuro Salaja (Papir, Lner-gija. Transport in Komerciala), resne preglavice pa povzročajo rdeče številke delavcem Novolesovega tozda Bor. tozda Industrijska oprema Kovinarske, Sopove temeljne organizacije Ikon v Kostanjevici in Agrokombi-rratovega tozda Vinogradništvo—kleti. Med manjše krške izgubarje ob polletju spadata Kostak in Žitova Pekarna.
Edini izgubar brežiškega gospodarstva, Tovarna avtomobilskih prikolic, tozd novomeške IM V, ki je imela v prvih letošnjih šestih mesecih že prek .15 milijonov dinarjev izgube, povzroča Brožičanom precej sivih las, saj gre očitno za kroničnega bolnika, potrdile pa so se domneve, da je bila večina izgub v prvem trimesečju sezonskega značaja. Zajamčene osebne dohodke pa prejema od skupno 2.157 delavcev iz kolektivov izgubarjev le sedem delavcev rudnika na Blanci.	P	PERC
NARAVA JE SPET RAZKAZOVALA SVOJO MOC — V manj kot mesecu dni je trebanjsko občrno že tretjič zapored prizadelo hudo neurje. Nad krajevnimi skupnostmi Šentrupert, Mokronog in Mirna seje neurje zneslo 9. avgusta zvečer. Po prvih podatkih znaša škoda več kot 100 milijonov dinarjev, medtem ko celotna škoda zaradi letošnjih vremenskih ne-prilik še ni znana. Več o neurju na zadnji strani. Na sliki: Ob cesti proti Krmelju so nastale take snodiede. (l oto: J. Simčič!
Krizna žarišča še zaostrena
Polletni gospodarski rezultati kažejo, da dolenjsko gospodarstvo drsi navzdol Najslabši uspehi v novomeški, najboljši pa v črnomaljski občini
NOVO MESTO — 13. avgusta so na tiskovni konferenci v SDK Novo mesto postregli s podatki iz polletnih obračunov, ki pa kažejo, da je na Dolenjskem znatno več izgubarjev kot pred letom dni. I udi sicer je bolj malo stvari, s katerimi bi sc lahko hvalili.
Celotni prihodek gospodarstva v konvertibilno tržišče za 5,4 odst. Uvoz
priznanje metliškemu
NOVOLESU — Republiško priznanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, ki ga podeljujejo ob dnevu vstaje slovenskega naroda, je iz metliške občine dobil Novolesov tozd Tovarna kopalniške opreme, ki ima zelo dober obrambni načrt, zgledno sodeluje zlasti s sosednjim Kometom. Na svečani seji komiteja za SLO in DS tozda TKO prejšnji četrtek je Predsednik metliške občine inž. Janez Gačnik priznanje izročil direktorju te Novolesove temeljne organizacije Petru Dreniku. (Foto: A. Bartelj)
regiji je resda dosegel 63-odst. rast. toda ker so stroški narasli kar za 70 odst. in so izgube znašale 1,2 milijarde dinarjev, kar je nekajkrat več kot lani ta čas, ostaja iz. bilance bolj malo pozitivnih elementov.
V vseh štirih dolenjskih občinah je bilo v prvi polovici leta 1984-33.269 zaposlenih, kar je 3 odst. več,kot jih je delalo ta čas lani. Čisti dohodek seje letos povečal v poprečju za 42 udst., za osebne dohodke je bilo izplačanih 41 odst. več sredstev, za polovico večji so poslovni skladi, amortizacija pa je dosegla 154-odst. rast.
Enodobrih znamenj je vsekakor to, da je lizični obseg proizvodnje narasel za 4,2 odst. (po republiški statistiki), da so opazni tudi pozitivni premiki v delitvi dohodka, medtem ko ekono-. mičnost upada. Izračunali so, da stroški za material in surovine ter energijo predstavljajo čez 80 odst. vseh poslovnih stroškov, se je pa material podražil za preko 90 odst., energija pa za 154 odst.
Tudi izvoz je letos manj uspešen, saj je v primeri z lansko prvo polovico leta nazadoval za 5,6 odst., od tega na
letos precej narašča in je za 1,7 odst, večji, uvoz iz razvitih držav s trdno valuto pa kar za 3,3 odst. večji. Stopnja kritja uvoza z izvozom seje poslabšala in znaša 93,43 odst.
• V regiji edinole metliška občina nima izgub, v ostalih treh občinah pa so se izgube hudo povečale. Ob lanskem prvem polletju, ko je bil posebno v 1MV ugotovljen znaten napredek, je bilo vsega za 205 milijonov dinarjev izgub, letos jih je 1,2 milijarde v 15 gospodarskih delovnih organizacijah. Največji delež odpade seveda na novomeško občino in IMV. V izgubarskih delovnih organizacijah je zaposlenih 5081 delavcev. Položaj v IMV se spet zaostruje, izguba letos narašča.
Po občinah so rezultati zelo različni, očitno pa je, da je novomeška občina v najslabšem položaju. Metličani se lahko pohvalijo, da nimajo izgub, Črnomaljci pa z. izvozom, ki so
ga povečali za 22,3 odst., medtem kov Trebnjem presenečenj ni.
Polletni rezultati iz knjigovodskih bilanc pa so z izračunanimi poprečji vred le okvir, znotraj katerega bi bila potrebna natančnejša razčlenjevanja o dobrih in slabih delovnih organizacijah. Z odločitvami, kaj bo s kolektivi. ki v poslovnem smislu predstavljajo krizna žarišča, bo treba pohiteti, da hudi gospodarski bolniki ne bodo spravili ob sapo zdravih.
R. BAČER
Posavje solidarno za škodo?
škoda zaradi toče in neurja še večja kot lani, zato bi kazalo ponoviti solidarnostno akcijo — Zaradi divjadi še bolj prizadeti kot sicer
DOBRO ZALOZENI
SEVNICA — V Sevniški Papirnici in knjigarni, ki posluje v sklopu Gostinskega podjetja Sevnica, zatrjujejo, da so dobro založeni s šolskimi potrebščinami za učence prvega do osmega razreda. Trenutno jim manjka nekaj učbenikov, ki so letos spremenjeni, in le nekaj delovnih zvezkov, ki so v tisku. Kor pravijo se letos ni'bati običajne pretirane gneče v zadnjih dneh počitnic. Večino šolskih potrebščin so namreč lahko ponudili staršem že .konec junija, zato so se nakupi enakomerno porazdelili na cele počitnice. Delavci Papirnice in knjigarne se trudijo, da bi bilo zadreg pri nakupih čimmanj. V ta namen so ob sodelovanju osnovnih šol skušali urediti sezname tistih potrebščin, ki jih osnovnošolci res potrebujejo pri Pouku-	L.	M.
SEVNICA — Komaj so kolikor •oliko uredili vse številke o lanski •oči in povračilu škode, žeje tu letošnja. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Posavski gospodarski zbornici je imel te dni pred seboj nov sveženj poročil o škodi, ko je razpravljal o ukrepih.
V drugi polovici tedna bo delno jasno vreme s spremenljivo oblačnostjo, v popoldanskem času so še možne krajevne plohe ali nevihte.
Lani je bilo zaradi toče in neurij v sevniški občini natanko za 219.212.286 din škode. Iz republiške solidarnostne pomoči je lani oktobra občina prejela za družbeno kmetijstvo 14.638.064 din, marca letos pa še 29.276.000 din, od slednjega pa je bil manjši delež namenjen tudi komunalnim napravam.
Medobčinskemu svetu Zveze sindikatov prepuščajo zdaj v presojo, ali ne bi kazalo tudi letos v Posavju ponoviti edinstvene dodatne regijske solidarnostne akcije, četudi so v lanski nekateri kolektivi stali ob strani.
Letošnja škoda je še večja, saj znaša nad 314 milijonov dinarjev.
Ob ponavljajočih se ujmah so v odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano še z večjo prizadetostjo spregovorili tudi o drugih nevšečnostih, ki pestijo kmetijstvo, zlasti o divjadi, ki se množi in povzroča vse več škode.
Ali naj bi zaostrili nadzor nad predvidenim odstrelom in izpolnjevanjem lovsko-gojitvenih načrtovali pa kakodrugačezategnili vajeti, o tem so ostala mnenja razdeljena.
A. Ž.
ŽUŽEMBERK DOBI VELIKO SAMOPOSTREŽBO IN LEKARNO %
ŽUŽEMBERK — Ob preselitvi na npvo lokacijo je žužemberška Iskra svojo poslovno stavbo sredi trga prodala novomeški Dolenjki. Lepo dvonadstropno stavbo je trgovsko podjetje Emona—Dolenjka dobilo za zelo ugodno ceno in pod ugodnimi kreditnimi pogoji, vendar so predstavniki Iskre postavili en sam pogoj: da bo v tej stavbi že l.maja 1985 odprta velika samopostrežna trgovina. V isti stavbi bo tudi lekarna, ki jo v Žužemberku z močnim zaledjem vse bolj pogrešajo.
V Kanižarici premoga še za več kot 20 let
Ker so naleteli na vodonosno prelomnico, so se dela pri odpiranju novekadu-nje zavlekla
KANIŽARICA — Dela pri odpiranju novega območja v rudniku Kanižarica so se trenutno spet ustavila, ker s površine raziskujejo južni del kadunje, da bi natančno ugotovili vodonosnost in ponovno preverili zaloge premoga v tem delu. Pri odpiranju novega območja je narejena približno polovica del, katerih vrednost je bila leta 1981 ocenjena na 240 milijonov dinarjev in naj bi bila po takratnih predvidevanjih končana konec leta 1982. Ker so se dela zaradi vodonosne prelomnice precej zavlekla, bodo, kot računajo, končana šele konec prihodnjega leta, seveda pa se bo zaradi te zamude vsa stvar primerno podražila. To prelomnico je treba natančno raziskati in omogočiti prehod preko nje.
Sedaj znanih in natančno ugotovljenih zalog,premoga je še za kakih 7 let, če bi kopali po 120.000 ton na leto, v južnem delu kadunje, ki ga sedaj raziskujejo, računajo, da je zalog približno za 10 let, toliko pa naj bi jih bilo še v severnem polju kadunje, za odpiranje katere je tudi že v delu idejni projekt.
A. B.
SEMISKI GASILCI PRAZNUJEJO
SEMIČ — Semiško gasilsko društvo praznuje v nedeljo, 19. avgusta 90-obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bo gasilska parada, na igrišču selniškega TVD Partizana pa se bo ob 15. uri pričel slavnostni program. Gasilci pripravljajo tudi družabno srečanje. na katerem bo zabaval ansambel Slavček.
OSREDNJA NAGRADA BRANKU SUIIVJU
GRADEŽ — Na drugem trienalu evropske jedkanice v italijanskem Gradežu, na katerem je razstavilo svoja dela 74 umetnikov iz 22 evropskih dežel, je v skupini umetnikov, starih do 35 let, prejel osrednjo nagrado Branko Suhy, grafik iz Novega mesta. Za nagrado bo imel na otoku Sentinel-li dva tedna na voljo poletno hišo z ateljejem ter popolno oskrbo za dve osebi.
ČRNOMALJSKI GASILCI ZA DVE VOZILI BOGATEJŠI
ČRNOMELJ — Gasilci v črnomaljski občini so ob koncu preteklega tedna slavili. Tako so v Starem trgu ob Kolpi ob 90. obletnici delovanja gasilskega društva pripravili parado, črnomaljski gasilci pa so prevzeli vozilo za orodje in gasilsko vozilo, ki služi za gašenje posebno nevarnih požarov. Črnomaljci so denar za vozili. ki veljata več kot 5 milijonov dinarjev delno prispevali sami, na pomoč pa je priskočil tudi Belt, zavarovalna skupnost Triglav in občinska samoupravna interesna skupnost za požarno varnost.
NOVEMBRA DOBIJO PRAPOR
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Tukajšnja krajevna organizacija Rdečega križa bo novembra, v času slovesnosti ob sevniškem občinskem prazniku, razvila svoj prapor. Krajevna organizacija Rdečega križa Loka šteje 640 članov in je med najbolj aktivnimi v sevniški občini.
SAMORASTNIKI NA GLAVNEM TRGU
NOVO MESTO — V okviru turistične popestritve bo v petek, 17. avgusta zvečer, s pričetkom ob 21. uri, na Glavnem trgu nastopil narodnozabavni ansambel Samorastniki iz Brusnic. Ljubitelji zabavnih viž pridite in se poveselite.
ZAČELE SO SE RAZPRODAJE — Ko so v ponedeljek dopoldan v osnovni šoli (irm v Novem mestu odprli vrata telovadnice, so ljudje planili vanjo, kot da bi dajali zastonj. Tradicionalna Novolesova razprodaja, ki se je začela skupaj z razprodajo tekstilnih izdelkov po vsej Sloveniji, je tako na začetku uspela. Seveda pa so ljudje tudi pri takih nakupih postali previdni in ne kupujejo vse cenene stvari od kraja. Mnogi so se zato raje odločili za stolčke in gugalnike (na sliki), saj bodo doma ob udobnem guganju vsaj za kratek čas pozabili na vsakdanje skrbi. (Foto: J. Pavlin) c
MEDNARODNI
GORENJSKI SEJEM
kranj. 10. ~ 19. 8/84
7
kmetijska in gozdarska mehanizacija blago široke potrošnje obrtniški izdelki zabavni park
večerni zabavni program bogata gostinska ponudba
Ljubljansko
pismo
Kako ohraniti sedanjo polno zaposlenost?
Razvoj Slovenije v očeh načrtovalcev
LJUBLJANA — Po napovedih načrtovalcev razvoja Slovenije do leta 2000 ni mogoče pričakovati, da bi do tega leta pa tudi še nekaj desetletij kasneje katerokoli mesto z izjemo Maribora in Ljubljane, ki sta to velikost že presegla, doseglo 100 tisoč prebivalcev samo po sebi. To pa pomeni, da je obdobje najbolj burnega razmaha urbanizacije že za nami. Spričo pričakovanih sprememb v sektorski sestavi zaposlenih do leta 2000 bojno lahko zaposlili večje število ljudi predvsem v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. To pa za urbani razvoj pomeni naseljevanje predvsem v manjšem številu večjih in srednje velikih mest.
Ali bo dovolj dela za vse, ki ga bodo iskali? Ali se bo v prihodnje vsako leto vključevalo v proizvodnjo dovolj delavcev ali pa bomo morali ob delavcih — proizvajalcih iskati druge poti za gospodarsko rast, denimo z razvojem industrijskih zmogljivosti, z vnašanjem tehnoloških sprememb. V zadnjih sto letih — do leta 1960 — se je v Sloveniji rojevanje prepolovilo, število rojstev pa zmanjšalo skoraj za tretjino. Po letu 1960 se rodnost sicer ne zmanjšuje več, vendar tudi preveč ne narašča. V kratkem času ni moč pričakovati sprememb v že ustaljenih odločitvah glede števila otrok, glede velikosti družine. Za to so potrebna leta.
Število rojstev v Sloveniji nedvomno zagotavlja skromno, vendar zadostno rast zaposlenosti, ki jo bo možno vsaj še nekaj časa dopolnjevati z dotokom delavcev iz krajev zunaj republiških meja, iz sosednjih ali tudi bolj oddaljenih. V preteklih dvajsetih letih, od leta 1960 naprej, se je število zaposlenih povečalo na okrog 20 tisoč na leto. Z okrog 26 tisoč mladimi na leto, ki želijo delo zdaj, in v času do leta 2000 za nekoliko več, morda za 27 do 28 tisoč, bi lahko v naslednjih letih povečali število zaposlenih le za okrog 10 tisoč na leto, ali, izraženo v odstotkih, le za odstotek na leto.
To, da zdaj zagotavljamo delo vsem, ki se želijo zaposliti, tudi ženskam, še ne pomeni, da smo v celoti uveljavili temeljno usmeritev našega razvoja — popolno zaposlenost. Ob takšni zaposlenosti bi morali omogočiti tudi vsestransko uveljavitev znanja, ki $o si ga pridobili delavci z izobraževanjem. Takšno znanje pa lahko zagotovi le modernizacija cele vrste industrijskih in gospodarskih panog.
Pogled v prostor pa zastavlja vprašanje o rasti zaposlenosti in ustanavljanju delovnih mest tudi drugače. Prizadevamo si namreč doseči večjo poselitev tudi na področjih, kjer je število prebivalstva doslej upadalo. Morebitno preseljevanje delavcev naj bi bilo v prihodnje usmerjeno le v občinska središča. Tako bi omejili, oziroma zaustavljali dosedanje doseljevanje prebivalstva v urbana središča osrednjega ravninskega pasu Slovenije in v obalne občine.
In tako smo pred dilemami, ki jih povzročajo skromne možnosti za rast zaposlenosti v Sloveniji, kot so dileme glede razvoja in modernizacije proizvodnih panog, glede razvoja obrti, gostinstva, turizma, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in podobnih storitev itd. Za vse te potrebe v bolj odročnih krajih ne bodenarja. To dejstvo pa ne izključuje nujnosti, da tudi ta področja gospodarsko razvijamo, omogočamo rast zaposlovanja, v glavnem v mejah republiških predvidevanj in le izjemoma hitreje, morda le v severni Sloveniji in v Pomurju.
VINKO BLATNIK
Metlika: kolonija ne, razstava da
Enakovreden nadomestek za Ganglovo kolonijo?
Ml ČELIKA — V 1». številki Razmerij (glasilo ()() ZSMS Metlika) so mladi močno napadli GangUno slikarsko kolonijo. Očitali so ji zapravljanje družbenih sredstev, predvsem pa to. da udeleženci prejšnjih kolonij niso dobri slikarji, prej mazači, ki s svojim delom (kičem) poneumljajo občinstvo. Razumljivo, da so s takšnimi in še nekaj podobnimi izjavami razjarili pripravljalni odbor, ki je užaljen odstopil in prepustil kolonijo na milost in nemilost mladim. Kazalo je, da bo vse skupaj padlo v vodo, kajti na prošnje mladih za denarno pomoč je ostala večina naslovljencev gluha. Povejmo, da je izvedel prejšnji od bor vse dosedanje Ganglovc kolonije z res skromnimi sredstvi, da je podaril vsak udeleženec po eno sliko metliški kulturni skupnosti ter da so delali člani pripravljalnega odbora povsem zastonj. In kaj seje izcimilo iz. vsega tega?
24. avgusta bo ob 20. uri v likovnem razstavišču _AlojzGan-gl" v Metliki otvoritev razstave Likovna rzamerja. Na vabilu piše, da bodo razstavljali: Gabrijel Stupica. Zvonko Coli, Milan Erič. 1 ranče C ruden. Zoran Hočevar. Zdenko Huzjan, Sergej Kapus. Karel Plemenitaš, Andraž Šalamun. Tugo Sušnik, Jernej Vilfan, Žarko Vrezec in Boris Zaplatil, otvoritveni govor pa bo imel dr. Lev Menaše. Odbor za pripravo razstave (člani OO ZSMS Metlika) je poskrbel tudi za kulturni program. Nastopili bodo: BB Shop, Groteska, Radko Polič-Rac. Zvonko Čoha n Milan Erič.
Razstava torej bo. kolonije ne. Metlika je potemtakem le dobila nadomestek Ganglove kolonije, ko je že kazalo, da bo na likov nem področju spet zavladalo tradicionalno mrtvilo. Se pa vseeno zastavlja vprašanje, če je letošnja manifestacija enakovredna delu prejšnjih let. Na to bi morali odgovoriti likov niki, ki jih je med Belokranjci skoraj kot listja in trave. In še nekaj: prav bi bilo. če bi se strpno dogovarjali med seboj, saj preigravanja več škodijo, kot koristijo belokranjskemu likovnemu ..razcvetu".
TONI GAŠPERIČ
Nič več na račun bolnikov f
V črnomaljski zdravstveni skupnosti se zavedajo, da ______________ne	smejo	več	krčiti	programov______________
ČRNOMELJ — Črnomaljska zdravstvena skupnost se je ob koncu letošnjega polletja znašla v velikih denarnih težavah, vendar se zavedajo, da programov ne morejo več krčiti, saj so že doslej zmanjšali potne stroške (plačujejo le pot, daljšo od 70 kilometrov), razen za borce ukinili zdraviliško zdravljenje, zlato v zdravstvu plačujejo pacienti sami, participacijo so revalorizirali tako kot v republiki.
Po besedah tajnice zdravstvene skupnosti Antonije Mrzijak se še pre-
VSAK TRETJI OTROK V ORGANIZIRANEM VARSTVU
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini načrtujejo, da bo organizirano otroško varstvo do leta 1995 zajelo okrog 32 odst. otrok, kar je blizu opti-mumu za to občino, kjer predstavlja vaško prebivalstvo še velik delež v strukturi prebivalstva. Tako bo potrebnih 50 novih mest, in sicer predvsem v organiziranem družinskem varstvu. Posebno skrb bodo posvetili otrokom, motenim v duševnem razvoju, za katere bodo odprli dva oddelka, in romskim otrokom, saj bodo v organizirano varstvo vključili prav vse.
malo izvaja nega na domu. ki bi se morala razvijati vzporedno s skrajševanjem ležalne dobe v bolnišnici. Sicer pa je kadrovska zasedba v zdravstvenem domu zadovoljiva, z delom trikrat tedensko je začel tudi dispanzer za žene. materinska šola. posebno pozornost pa posvečajo razvoju mladinskega zobozdravstva. Spodbudno je, da se odsotnost zdela zaradi bolniških izostankov ne povečuje.
Poseben problem predstavlja za skupnost neizvajanje aneksa št. I. ki določa prenos stroškov nesreč pri delu in poklicnih obolenj na delovne organizacije. prav tako pa tudi prenos nadomestil nad 30 dni. Vendar aneksa še vedno ni sprejelo dve tretjini udeležencev. Še večje težave so nastale zaradi izpada republiške solidarnosti, ki so jo v črnomaljski skupnosti planirali v višini 14.863 tisoč dinarjev, kar predstavlja 5,6 odst. vseh dohodkov skupnosti. Zaradi tega izpada ima skupnost kljub 42-odsl. valorizaciji letos na razpolago le dobrih 37 odst. sredstev več kot preteklo leto. Poleg tega morajo vrniti še 11.959 tisoč dinarjev republiške solidarnosti, ki sojo prejeli lani.
Tako velikega izpada pa ne bo moč nadoknaditi niti z dodatnimi ukrepi skupnosti, ampak bo potrebna širša akcija za pridobitev dodatnih sredstev.
B. M.
Vnaprej prodan premog
V Kanižarici ne sprejemajo to kurilno sezono, ker je že
več naročil za premog za vsa proizvodnja prodana
KANIŽARICA — Konec prejšnjega meseca so v kanižarskem rudniku nehali sprejemati naročila /a premog /a to kurilno se/ono, ki sojih začeli sprejemati v začetku marca. Do konca nove kurilne sezone imajo namreč ves premog že prodan. Načrtovana proizvodnja za letošnje leto znaša 1*20 tisoč ton premoga, od tega je okoli 45 odst. drobnih sort, kijih v celoti odkupi ljubljanska toplarna. Nasploh s prodajo kanižarski rudarji nimajo' težav, nasprotno, prodali bi lahko veliko več premoga, kot ga lahko nakopljejo.
Med večjimi pogodbenimi kupci ka-nižarskega premoga 40 trgovske hiše po Sloveniji in sosednji Hrvaški, od koder naročajo njihov premog tudi zasebni kupci. V zadnjem času imajo težave zaradi pomanjkanja vagonov in imajo kakih 500 ton premoga na
deponiji, s čimer se seveda povečajo njihovi stroški.
•Za novo kurilno sezono bodo v Kanižarici začeli sprejemati naročila za premog takrat, ko bodo vsem strankam dobavili premog, ki so ga naročili do konca prejšnjega meseca. To*pa bo, računajo, do konca februarja prihodnje leto.
Zasebniki največ naročajo 3 do 5 ton premoga, toliko ga, poleg dr\ seveda, v povprečni hiši pokurijo čez zimo. Največ naročil imajo iz Bele krajine in Dolenjske z ribniškim in kočevskim koncem, kanižarski premog pa vozijo tudi v sosednje hrvaške kraje. Tona kockovca stane 6.058,50 din, kosovca 6.401,50 din. prevoz je treba plačati posebej.
A. B.
Drugačne mladinske brigade
V suhokranjskih mladinskih brigadah ugotavljajo letos manj težav s strokovno pripravo delovišč — Najraje delajo pri kmetih — Zakaj upada interes?
— Kako so letos pripravljena delovišča glede na večletne slabe izkušnje?
.Pozna se. da so letos občine prispevale del sredstev za akcijo, zato jim tudi ni vseeno, kako bo denar porabljen in koliko bomo naredili. V novomeški občini, kjer tudi prej v glavnem ni bilo težav, v kočevki in grosupeljski so letos delovišča dobro pripravljena, tako da brigadirji ne godrnjajo zaradi čakanja. V trebanjski občini pa so s
ŽUŽEMBERK — O krizi brigadirskega zamaha se letos splošno govori, čutijo pa ga tudi na zvezni delovni akciji Suha krajina 84 v Žužemberku. Komandant akcije Karel Povše je svoje mnenje in večletne izkušnje strnil tako:
.Imamo manj številne brigade kot prejšnja leta in opažamo, da se interes za delo v brigadah dviga pri pionirjih, močno pa upada med mladino. Za srednješolec zadnjih letnikov*je odsotnost upravičena, ker gredo po novem takoj k vojakom. Študentje pravijo, da morajo študirati in po možnosti kaj zaslužiti za novo šolsko leto, zaradi zaostrenih gospodarskih razmer pa je tudi v združenem delu vse več izgovorov, da ne pošiljajo v brigade svojih mladincev in mladink. Vse to je potrebno upoštevati, res pa je tudi, da v Sloveniji brigadirji nimajo nikakršnih ugodnosti kot v nekaterih drugih republikah. Ponekod jim dajejo prednost pri zaposlitvi in štipendijah, pri nas vsega tega ni.
Da pa bi brigadirstvo za mlade postalo privlačnejše, je potrebno marsikaj posodobiti. Smo v drugih časih kot tedaj. ko je mladina ob slabi hrani in razmerah z navdušenjem gradila Šamac—Sarajevo, novi Beograd itd.
Danes niti vozniški in fotografski krožki niso več to, kar bi mlade res pritegnilo. Mi smo letos prvič uvedli tečaj iz računalništva. Ugotavljamo zanj izredno zanimanje. Verjetno pa so še druge take dejavnosti, s katerimi bi mladino pritegnili. Sploh pa je vrsta razmišljanj in pobud, da bi brigadirstvo posodobili tudi v načinu življenja. Mnogi menijo, da danes mladim ni več potrebno korakanje in urjenje pred zastavo v in SLO, pač pa naj bi imeli brigade po interesnih dejavnostih ali sploh bivanje pri kmetih. Mi imamo s takim delom dobre izkušnje."
— Kakšno delo opravljajo vaši brigadirji pri kmetih in kje ter kakšen je njihov način življenja?
„V vasi Višnje v grosupeljski občini dela del naših brigadirjev na zelenem planu pri agromelioracijskih delih.
Kmetom pomagajo odstranjevati kamenje z njiv. Tu so najbolj zadovoljni.
Skupno z domačini delajo, jim pomagajo voziti traktor, kdor je vešč. lahko vozi s konji. Delo opravljajo v naravi, domačini jih večkrat pogostijo in sploh je med brigadirji in krajani vzpostavljeno prijetno vzdušje?'
pripravo delovišč na trasi vodovoda Sela—Šumberk še težave."
— Ali kot komandant s štabom vred obvladujete disciplino?
..Biti komandant ali član štaba na mladinski akciji je velika odgovornost, ki se je zavedamo. Letos in tudi prejšnja leta je bilo vsakič z disciplino nekaj težav, vendar hujših letos ni. Tu v naselju je prostorska stiska, brigadirji prihajajo na akcijo psihofizično slabo pripravljeni, na deloviščih ni prave pitne vede, težave imamo s prevozi na delo. Vse to pa povzroča napetost in živčnost, posledica pa so izbruhi."
R. BAČER
Pred službo še na akcijo
Delo na kmetijah manjša število brigadirjev?
RIBNICA — Robert Ružman in Peter Doberšek. oba iz Ribnice, bosta del letošnjega poletja preživela skupaj v mladinski delovni brigadi.
Robert je bil lansko leto v drugi izmeni na Kozjanskem. Kaj mu je bilo všeč, da gre v brigado še drugič? ..Brigadirsko'življenje mi je všeč. Delo na trasi, interesne dejavnosti. vse mi ugaja." pripoveduje Robert.
Svoja doživetja je opisoval prijateljem in nekateri od njih so se kar navdušili za, brigadirstvo.
Eden takih je Peter Doberšek.
Prepričan je. da je kakšen kramp nasajen tudi za njegove roke in da v naselju ne bo manjkalo zanimivih reči. Ne boji se zgodnjega vstajanja in ne žuljev. Skratka, ni razloga, da bi ostal domu. medtem ko prijatelj Robert potuje v Srbijo.
Tako bosta Peter Doberšek in Robert Ružman delala na zvezni
PETER DOBERŠEK
ROBERT RUŽMAN
mladinski delovni akciji Partizanski put '84 v MDB Eran Levstik iz Ribnice.
Njuna brigada je bila Se nekaj dni pred odhodom nepopolna, kot da v Ribnici ni dovolj mladih. ..Nekateri ne gredo v brigado, ker morajo na zdravniški pregled, preden se bodo zaposlili. Veliko pa jih dela doma na kmetijah."
J udi Robert in Peter sta omahovala, preden sta pomerila brigadirki. Letošnje počitnice so namreč zanju zadnje šolske počitnice. Jeseni se bosta zaposlila in pred tem je seveda veliko opravkov.
Vse kaže. da se mladinskega prostovoljnega dela tudi v prihodnje ne bosta ogibala. Slišala sta, da v njuni delovni organizaciji kažejo dovolj razumevanja za brigadirstvo, zalo že zdaj zatrjujeta: ..Drugo leto greva seveda spet."
M.LUZAR
NASA ANKETA
Napitnin je zmeraj manj
Ali sc dogaja, da na bencinski črpalki, v trgovini, v gostilni in morda še kje dajete uslužbencem napitnino? Ce je tako. potem ste izjema tako za naše domače kot tuje navade. Napitnina namreč ni več tako razširjena. K umiku so jo prisilile težke gospodarske razmere doma in po svetu, vedno dražji denar in vedno večja negotovost, kaj bo prinesla prihodnost. Tako je gospodarski krizi uspelo tisto, kar ni uspelo povojnim zagovornikom socialistične morale, ki so hoteli napitnine ukiniti kot ostanek kapitalističnih družbenih odnosov in ntalomeščanščine.
SIMO ST1PANOV1C. uslužbenec kmetijske zadruge. Črnomelj: ..Pri računu že pustim nekaj dinarjev, kakšne večje napitnine pa ne dajem. Nasploh je danes potrebno gledati na vsak dinar, ker je vse drago. Kdorde-nar na lahek način zasluži, ga tudi zapravlja tako."
MARIJA BADOVINAC, gostilničarka iz Metlike: ..Zlati časi za gostilničarje so mimo. Tako ne menim samo po napitnini, ki jo dobiš le, če se izredno potrudiš pri strežbi, ampak tudi po manjšem obisku. Nam seje promet precej zmanjšal že zaradi tega, ker ljudje zaradi hude draginje gledajo na vsak dinar. Nam pa jo je zagodla še nova metliška obvoznica, ki je odpeljala pol gostov."
ALOJZ HOČEVAR, varnostnik, Krka pri Novem mestu: ..Napitnin ne dajem, saj vsak dobi plačo za delo, ki ga opravlja. Doživel sem že, da so si tudi sami že zaračunali napitnino pod pretvezo, da gre za pomoto. Sploh se je dajanje napitnin precej razpaslo. Se manj se mi zdi primerno, da napitnino pričakuje kakšen frizer ali obrtnik, ki zasluži več kot jaz."
STOJAN KAJBA, delavec v se-novski Metalni: ..Napitnin je pri nas vse manj, tudi sam se redko odločim za take vrste nagrado. Toda draginja in padec življenjske ravni nas le še nista tako pritisnila ob tla, da bi za dobro postrežbo in nasmeh ne primaknili kakšen dinar. Iti zdi se mi, da smo precej bolj radodarni kot tujci z. debelejšimi denarnicami.”
FRANC SODIČ, natakar v hotelu Terme na Čatežu: ..Časi se spremin-najo in zdaj niti tujci niso več tako radodarni, kot so bili še pred petimi, desetimi leti. Zdaj so napitnine skromne. Navadno jih dajejo le večerni gostje. Res pa je, da v natakarjev žep kane več denarja, kadar se pri postreži potrudi. Napitnina je nagrada za tako postrežbo."
TATJANA VRBOVŠEK, prodajalka v Mercatorjevi samopostrežnici v Sevnici: .Petdeset par mi že kdo pusti, kaj več pa ne. Vsaj pri navadnih občanih tega še nisem doživela. Zato pa več pustijo zasebni obrtniki ali gostilničarji. Tudi sama včasih pustim malo drobiža. In take majhne napitnine se mi ne zdijo nič pregrešnega."
MARIJA MESTEK, natakarica v Metka baru v Kočevju: „Zdaj delam samo sezonsko, zato ne bi mogla dosti govoriti o napitninah. Zdi pa se mi, da je v zadnjih nekaj letih prišlo do velikih sprememb. Medtem ko se nam je pred leti v Nami nabralo za cele pesti drobiža, mi zdaj ostane le za dve do tri kave. In pri napitninah ni razlik med domačimi in tujimi gosti."
MARTINA BENČINA, vzgojiteljica v sodraškem otroškem vrtcu: „V lokalih nikoli ne plačujem jaz, torej tudi ne dajem napitnin. Kot pase mi zdi, je pri nas vedno manj napitnin. Zamalo pa se mi zdi, ko v trgovinah komaj čakajo, da jim pustiš drobiž. Po mojem mnenju se jim ga čez dan kar dosti nabere. Tako so trgovci v prednosti nasproti ostalim poklicem. Meni prav gotovo ne bo nihče dajal napitnine, saj ne bom imela posla z denarjem."
DRAGA ČEH, natakarica v Pu-tnikovem motelu. Trebnje: ..Koliko napitnine dobim, je seveda odvisno od gostov in sezone. Pozimi ni napitnin, v‘sezoni pa dobim največ napitnine od Italijanov. Zgodilo se mi je že, da sem od enega gosta dobila tudi po 300 dinarjev. Lahko pa rečem, da se je v zadnih letih glede napitnin marsikaj spremenilo. Zdaj ljudje bolj gledajo na cene pa ludi na dinar."
J
kmetijstvo
Za veliko dela — majhno plačilo
Posavci, predvsem kooperanti krškega M—Agrokombinata, ki so doslej pridelali približno polovico slovenskega pridelka kumar, obračajo tej vrtnini hrbet
r
OB TUJE KUPCE?
SLVNICA— Tukajšnji Kmetijski kombinat (Mercator) je pred leti prodrl s svojimi jabolki celo na nizozemski trg. Toča je letos uničila pridelek: Predvsem ne bo prvorazrednih jabolk, ki edino prihajajo v pošte\ /a tuje kupce. Lepa zgodnja jabolka bi sevniški kmetijci imeli v nasadu na Impoljci. Kar je od lepo obetajočih jabolk po toči še ostala, je sadjarjem prineslo nove težave. Dozorela jabolka so bila namreč dobra le za industrijsko pfedelavo. Tovarne sadnih sokov pa ta čas seveda ne računajo nanje. saj večje količine prevzemajo šele v jeseni. Sevniški.sadjarji so se vseeno obrnili nanje. Na dokajšnje razumevanje so naleteli pri tovarni \ Gabrovki.
Kako bo s tujimi kupci, ki so že dve leti ostali večali manj praznih rok. je vprašanje.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO M LS I O — V ponedeljek, 13. avgusta, je bila tržnica prav dobro založena z vsem. kar ta čas narava daje. Domače kmetice so imele naprodaj predvsem zelenjavo, prodajalci od drugod pa sadje. Konkurenca je precejšnja, nižje cene pa se zaradi tega najbolj kažejo pri grozdju. Nekaj dni poprej grozdja pod 150 din za kilogram 111 bilo. tokrat pa ga je bilo po 80 din na pretek. Sicer pa breskve za vlaganje prodajajo po 120 din, hruške imajo isto ceno, jabolka so po 80 do 100. din. Pleteninarji in konlekcionarji kljub dobri ponudbi niso imeli posebnega prometa.
Sejmišča
NOVO MESTO — Ponedeljkov sejem ni bil živahen. Rejci so pripeljali 188 pujskov, prodali so jih 85. Ponujali so 58 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 130 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Mlajše živali so stale 4.000 do 6.000 din, cena starejših je bila 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — V soboto so rejci ponujali 280 prašičev, starih do 3 mesece, in 10 prašičev, starih nad 3 mesece. Pri mlajših živalih — prodali so jih 170 —• je bilo treba odšteti 240 din za kilogram žive teže. Pri starejših, teh so prodali 7, je kilogram žive teže stal 160 din.
KRŠKO — Krški Agrokombinat organizira letos pridelovanje okoli 2.000 ton vrtnin (kumare za vlaganje, rdeča pesa in zelje) in spada med večje pridelovalce vrtnin v Sloveniji. V rekordnem letu 1982 so posavski kooperanti pridelali kar 40 odst. kumaric za vlaganje od skupnega pridelka v Sloveniji.
Spet so prednjačili kooperanti krškega M—Agrokombinata, ki so pobrali kar 1.120 ton kumar, kooperanti brežiške Agrarie so oddali 200 ton, polovico te količine pa so pridelali kooperanti sevniškega kmetijskega kombinata. Letos bo zavoljo neugodnih vremenskih razmer pa tudi nezadovoljstva pridelovalcev z. lanskimi odkupnimi cenami pridelek precej manjši. To velja predvsem za kumare.
Eden uglednejših slovenskih pospeševalcev inž. Alojz Bizjak iz krškega Agrokombinata meni, da bi morala predelovalna industrija zlasti prisluhniti pridelovalcem kumar, kajti kmetje so pač izračunali, da z. mnogo manj dela, približno toliko, kot s kumarami, zaslužijo z zeljem. V brežiški občini je letos povsem upadlo zanimanje za kumare, za nekaj kmetov pa se Agrarii ne splača odvažati pridelka. V sevniški občini so ob lanski toči in spomladanski suši izgubili veliko pridelka, letos pa je odpovedalo več pridelovalcev z. Bučke, Studenca in Štrita, zato so začeli pridobivati nove na Štajerskem.
V Ribnici razstava živine
Hkrati še razstava razvoja zadružništva in orodja oz. strojev
RIBNICA — Za ribniškim gradom, na nekdanjem grajskem marolu, bodo 1. septembra ob 9. uri odprli razstavo živine, ki bo posvečena 75-letnici ustanovitve prve živinorejske zadruge na območju današnje občine Ribnica. To je bila zadruga za sivo-rjavo govedo, ustanovljena leta 1909 v Sodražici.
Na razstavi bo prikazan pregled živine z. območja občine in dosežki na tem področju v zadnjem obdobju. Skupno bo razstavljeno okoli 100 glav goveje živine, 17 konj in trop ovac. Prikazano živino bodo tudi ocenjevali, rejci najboljše živine pa bodo prejeli priznanja in nagrade v denarju oz. materialu. Razstavo so omogočile s prispevki ribniške in druge delovne organizacije. Največ je prispeval RIKO. ki bo skupaj z Zadružno zvezo Slovenije tudi pokrovitelj razstave. Hkrati bo v gradu razstava o zgodovinskem razvoju zadružništva (razstavljene bodo lologralije. knjige, dokumenti itd.) in razstava o razvoju kmetijskega orodja in strojev od nekdaj do danes.
.!. PRIMC
Kmetijski
Z desikanti na pomoč
Povsem razumljivo in človeško je prizadevati si, da bi s čim manj napora naredili in dosegli čimveč. Izkop krompirja, denimo, je lahko pravo garaško delo, če ni vsaj delno mehanizirano. Samo na pobiranje odpade do 40 odst. vsega ročnega dela pri pridelovanju, zato si ljudje pomagajo, kakor le vedo in znajo.
Ročnemu izkopu so povečini že dali slovo. Motiko zamenjajo plu-žna glava, različni vilaslo-rotacijski vprežni izkopalniki, verižni in rotacijski traktorski izkopalniki, ponekod pa že tudi kombajni, ki so vrhunec izkopalne tehnike, a se iz. različnih razlogov le počasi uveljavljajo. Vsem načinom mehaniziranega izkopa je nujna predhodna odstranitev krompirjeve cime, kako se najbolje to naredi, je predmet današnjega zapisa.
• Kosa in grablje na večjih površinah nc pridejo več v poštev. Bolje in hitreje se cime znebimo s tako imenovanimi desikanti, snovmi, s katerimi prekinemo rast, tako da imajo gomolji v zemlji d izkopa še čas utrditi pokožnico. Brez. utrjene povrhnjice strojni izkop krompirja ni priporočljiv, saj hi hile poškodbe gomoljev prevelike in izpostav Ijcnost pred skladiščnimi boleznimi prehuda. Med desikanti sta najbolj znana reglon in gramokson, z njima je treba škropiti, najbolje v dveh obrokih, 7 do 10 dni pred izkopom.
Uporaba desikanlov seje zdela včasih nesmiselna, saj krompirjeva cima proti sredini avgusta tako in tako porumeni in ovene. 7. uporabo večjih količin umetnega gnojila, zlasti dušika, pa tudi z boljšim varstvom pred boleznimi in škodljivci se rast zavleče, zato dobiva umetna odstranitev cime ob mehaniziranem izkopu vse večji pomen. (Pridelovanja semenskega krompirja si brez tega že dolgo ni mogoče niti misliti).
Ne gre pozabiti, daje gomolje mogoče izkopavati samo tedaj, ko je zemlja primerno suha in topla. Krompir, ki je ohlajen pod K) stopinj, je močno občutljiv za udarce, če je topel nad 20, pa se v skladišču lahko ..vname". C'c upoštevamo še nekatere stvari, na primer pomanjkanje delavcev, res ni dosti časa in tudi zaradi tega se kaže posluževati desikanlov, da se lažje ujame najprimernejši čas za spravilo pridelka.
Inž. M. I
Čeprav Kmetijski inštitut Slovenije zelo hvali Krčane, da imajo izredno dobro organiziran tudi odkup, saj so odkupna mesta praktično v vsaki vasi, največ kilometer oddaljena od pridelovalcev, teh v krški občini in očitno tudi drugod po Sloveniji ne bo zadržalo pri pridelovanju kumar nič drugega kot ugodna cena. Predstavniki kamniške Ete so nedavno v Krškem malce užaljeno odgovarjali na take očitke, češ da so letošnje odkupne cene kumaric višje celo za 54 odst. za prvo kvaliteto. očitno pa je zadel žebljiček na glavo inž. Fabjanič iz portoroške Droge, ko je dejal, da bi morali najti dodatne oblike spodbude za pospeševalce, saj kumarice
..uspevajo” tam. kjer je delovna sila poceni in ni drugih možnosti za pridelavo, ter tam, kjer jih obvladujejo pospeševalci.
P. PERC
BLOK KMALU NARED
RIBNICA — Septembra letos bo na Prijateljevem trgu vseljiv stanovanjski blok z. 29 stanovanji, ki ga je zgradila DO Zidae Konevje po naročilu investitorja, Samoupravne stanovanjske skupnosi Ribnica, in soinvestitorjev, nekaterih ribniških delovnih organizacij. Reševala bodo v glavnem problem in mladih družin. S tem bodo potrebe po stanovanjih na ribniškem območju domala pokrite.
Odkupili 820 ton pšenice
Žetev v novomeški občini 3. avgusta končana
NOVO MESTO — „Do 10. av-gusta je bilo odkupljenih 60 odst. pšenice po planu, po mlačvi bo odkup še znatno večji, vendar je težko pričakovati tolikšen odkup, kakršnega smo v zadrugi načrtovali, ker je na nekaterih območjih toča stolkla tudi 40 odst. pridelka,” pravi inž. Miha Krhin, vodja pospeševalne službe v KZ Krka Novo mesto.
Že 19. julija je toča prvič tolkla po posevkih in pšenici, prizadeto je bilo posebno škocjansko območje, kar je tako ostrašilo ljudi, da so bili \ zadrugi prisiljeni dovoliti začetek žetve za zgodnje sorte nekoliko prej. Slabo vreme z nevihtami je do 29. julija zadrževalo normalni potek žetve, zalo je bilo največ pšenice požete med 30. julijem in 3. avgustom, ko je bila žetev zaključena.
Medtem je 22. julija toča z neurjem močno poškodovala območja IZO Straža in Mirna peč. V teh predelih so precej pšenice pož.Gi kar s snopovezal-kami, da bi zavarovali, kar je na njivah še ostalo pridelka.
Strokovnjaki v zadrugi so ocenili, da je neurje s točo vzelo 11 odst. pšenice. 10 odst. manj pridelka pa je zavoljo slabe prezimilve, zato ne računajo več na 1500 ton odkupa pšenice, ampak le na 1100 ton. Na območju TZO Šentjernej pa so že presegli planirani odkup 3X0 ton. saj so doslej odkupili preko 400 ton pšenice. Vso pšenico z zadružnega sektorja zamenjujejo za koruzo. V splošnem pa je žetev kljub slabemu vremenu in okvari kombajnov Še kar srečno minila.
V družbeni proizvodnji, na njivah tozda Brazda, so poželi 215 hektarov površin in pridelali 971 ton pšenice, kar da v poprečju 45 odstotkov pridelka na hektar. Poleg tega je zavarovalnica zaradi toče priznala še 146 ton škode, tako da bi pridelek v normalnih okoliščinah znašal čez 50 ixistotkov na hektar. Najboljši donos je dala sorta ..lonja”. ki sojo imeli zasajeno na 16 hektarih, pridelek pa je znašal 7X stotov ha hektar. Odločno seje takrat pokazalo tudi, kaj pomeni priprava dobrega semena in uporaba prave tehnologije, saj so pridelki na nepoškodovanih površinah znašali od 20 do 78 stotov na hektar. R. B.
Rekorden odkup pšenice
Kooperanti iz brežiške občine so oddali 680 ton zrnja — Pridelek od 4,5 do 6,5 tone na hektar
BREŽICE — Do 8. avgusta so kooperanti Agrarie pripeljali naprodaj 680 ton pšenice ali kar 60 ton več, kot so bile pogodbene obveznosti. Manjše količine zrnja kmetje še dovažajo. Vodja poljedelske proizvodnje v tozdu Kooperacija Janez Zevnik se nadeja, da se bodo količine povečale na 700 ton. loliko zrnja doslej še nikoli niso odkupili. Zadnji rekord so dosegli pred 15 leti z 200 tonami.
Žetev je letos motilo edinole \ rente, sicer pa je potekala bre/ zastojev. Trajala je od 18. julija do 2. avgusta. Letina je po zagotovilu Janeza Zevnik proti pričakovanju nadpovprečna. Velik pridelek so imeli zlasti na pogodbenih površinah, l a se je gibal med 4,5 in 6,5 tonami na hektar.
v kooperaciji nameravajo povečati od dosedanjih 220 na 300 hektarov, kar bo delo ob prihodnji žetvi 750 ton pridelka.
.). T.
EN
HRIBČEK BOM
KUPIL-
UnejaTit Doberšek
Poletna nega vinograške zemlje
Pri zatravitvi medvrstnega pasu v vinogradu in ugodnostih te zatravitve, o katerih sem pisal v prejšnji številki Dolenjskega lista, ohranimo pod trtami v vrsti zemljo čisto.
To dosežemo najbolj temeljito s plitvo poletno ročno obdelavo ali pa s kemično košnjo z uporabo ustreznih herbicidov. Nekateri se poletne plitve ročne obdelave z motiko pod trtami v vrsti (ozek pas v širini 30 do 40 cm) vse preveč bojijo, čeprav v malih vinogradih, ki jih je na tem vinorodnem območju največ, to delo ne terja nobenega velikega truda in ne vzame veliko časa, za male ljubiteljske vinogradnike je pa to delo celo koristna rekreacija. Sam se preračunal, da v času, ko bi pripravljal in uporabil škropivo za kemično košnjo, ozek pas pod trtami v glavnem že plitvo okopljem! Vinogradniki so se danes vse preveč obrnili po modi in uporabljajo herbicide. Pri tem pa pozabljajo, da je trta za herbicide silno občutljiva, saj jo že najmanjša napaka pri sestavi in uporabi herbicidov poškoduje, poleg tega so herbicidi zelo drago kemično sredstvo. Herbicidi lahko le delno in omejeno dopolnjujejo nego vinograške zemlje, ne morejo pa je nadomestiti. V svetu so med vinogradniki, biologi, pedologi in zaščitniki okolja najrazličnejša mnenja o splošni in dolgoročni koristnosti uporabe herbicidov. Predvsem bomo omejili rabo totalnih herbicidov po celi površini, razen v red izjemnih primerih. To velja zlasti za vinograde, ker je trta za herbicide bolj občutljiva kot poljščine.
Iz povedanega sledi, da seje dosedanji negi vinograške zemlje, to je čisti obdelavi vinogradov, pridružilo zlasti:
— trajno zatravljanje vinograške zemlje med vrstami trt z obdelovanjem zemlje pod trtami v vrsti z ročno kopjo, kar je mogoče v malih vinogradih. Pri tem bodimo previdni z obdelavo s prekopalnikom (frezo), ker bi ta v preveliki bližini lahko poškodoval korenine trte ali^rte celo uničil. Ta način nam omohoča rednodo-sajanje manjkajočih trt in tudi nekoliko nižjo vzgojo trt pri etažni vzgoji trt z rezjo na šparone. Zemljo obenem zrahljamo!
— trajno zatravljanje vinograške zemlje med vrstami trt z uporabo herbicidov pod trtami v vrsti (kemična košnja), kar je primerno zlasti v večjih vinogradih. Pri tem je onemogočeno redno dosajanje manjkajočih trt, vzgoja trte mora biti najmanj 1 m od zemlje,
— kombinacija setve rastlin za podor (rdeča detelja, repica itd.) v medvrstni prostor ter uporaba herbicidov pod trtami v vrsti,
— kombinacija obdelave ze-in kemične košnje,
— zadržanje rasti plevelov s herbicidi na celi površini, kar nekateri priporočajo zlasti za sušne zemlje ter v letih z malo padavinami. Količina herbicidov pri tej metodi naj bo manjša, dovolj je, če dosežemo učinek venenja plevelov,
— žetev plevelov v vinogradih, to je stari, znani način zatiranja plevelov. To delo opravimo v avgustu pred začetkom zorenja grozdja. Uporabimo ga pri izostanku drugih načinov zatiranja plevelov in v bistvu ni nič slabši kol draga in tvegana uporaba herbicidov.
TIT DOBERŠEK
S
!
1
V
I
s
I
5
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
5
I
V
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
J
Žaljivke namesto komasacije
Zaradi nestrpnosti nekaterih vaščanov Krasinca so ustavljena dela za drugo komasacijo, kar bo vso zadevo gotovo podražilo — Sklepi do konca leta
*
s
s
S
%
n
N
N
N
H
*
N
S
N
N
S
*
*
N
*
S
*
S
!
!
s
*
!
v
s
*
N
N
N
N
N
*
N
N
N
S
S
N
S
5
Janez Zevnik
Zevnik je pojasnil tudi, po Čem pšenico odkupujejo. Obračunavajo jo po 22 din in temu dodajajo po 2 din premije. Tisti, ki niso vzeli v zameno koruze, dobijo še po 6din nadomestila za živinsko krmo na vsak prodani kilogram zrnja. Pogodbeniki so že jeseni dobili po 2 din regresa za umetna gnojila. Omogočili so jim zamenjavo pšenice za semensko zrnje, da dobijo kilogram semenske pšenice za kilogram pridelka.
Letošnja pšenica je zaradi deževja precej vlažna. V povprečju vsebuje 20 do 21 odst. vlage, a dovoljena količina je le 15 odst. Odkupljeni pridelek je v sušilnici v Celju. C c bi zrnje sušili v Brežicah, bi ga lahko takoj nasuli v nove žitne silose. Kljub temu so že precej napolnjeni. Pšenico namreč dovažajo v hrambo iz Vojvodine.
V tozdu Kooperacija so z letošnjim odkupom in letino nadvse zadovoljni. Takoj ko bodo oddani pridelek obračunali. sc bodo lotili priprav za leto 19X4. Površine s pšenico zasejanih njiv
KRASI NIX' — Po nedavnem burnem sestanku, na katerem je tekla beseda o drugi komasaciji na Krasincu, in ki so se ga poleg lastnikov zemljišč udeležili tudi predstavniki metliške kmetijske zemljiške skupnosti in Kmetijske zadruge ter občine, so dela za komasacijo 92 hektarjev zemljišč začasno obstala. Natančneje rečeno: ljubljanski Geološki zavod ne more zamejiti oboda, ker je prišlo do nesoglasij pa tudi do neobjektivnosti in grobih, krivičnih očitanj ter podtikanj nekaterih lastnikov zemljišč.
Za kaj prav za prav gre? Prva koma- |ih bodo nadaljevali, ko bodo vsi sadja, ki so jo na 50 ha na Krasincu kmetje iz prve komasacije dobili izpeljali pred leti. je vsekakor uspela in so z novo razdelitvijo in ureditvijo zemljišč ljudje zelo zadovoljni. Zato so se ljudje tako rekoč soglasno odločili tudi za novo komasaci jo, za katero je bilo ie- vse pripravljeno, in kar je najvažnejše, fagotov I jen je bil tudi denar.
Vsa stvar pa se je ustavila zalo. ker formalno Še niso urejene vse lastninske zadeve iz prve komasacije.
..Vsa stvar se vleče dalj časa predvsem zato. ker ni moč zaključiti cele zadev e, če ni urejeno vse do najmanjše parcele.
Prišlo je seveda tudi do nekaterih nejasnosti ali zadržkov pri lastništvu, zato sc je vsa stvar zavlekla dajj. vendar je sedaj vse to urejeno, le ljudje še niso dobili sklepov o novem lastništvu. kar pa bo tudi v kratkem urejen-o.“ je povedal inž. Janez Gačnik, predsednik občinske skupščine in direktor Kmetijske zadruge. ..Hoteli smo.da bi bi dela za novo komasacijo opravili do jeseni, da bi jesenska dela ljudje že opravljali na novih, komasiranih parcelah. Zal pti je vse to preprečila nestrpnost in grobost nekaterih vaščanov. Gotovo vsi, ki si prizadevamo za to komasacijo, delamo to zato, ker je pametno, koristno in potrebno, skratka, z dobrim namenom. pa smo bili deležni nerazumljiv ih. očiianj in tudi grobih žaljivk.”
sklepe o lastništvu. To bo opravljeno še letos.
Seveda bodo drugo leto stroški za novo komasacijo večji in denar, kije bil letos zagotovljen, ne bo /adosto-ival. Vsaj del teh podražitev bodo verjetno morali pokriti lastniki zemljišč na komasiranem območju.
A. BARTEU
Najbolj pa prisotnih ni bolelo to, da so nekateri na tem sestanku privlekli na dan vse mogoče napake v vsej povojni kmetijski politiki, marveč da so namigovali, da dokončno formalno ureditev prve komasacije na Krasincu nalašč zavlačujejo in da je za vsem lem težnja, da kmetje ne bi bili več lastniki zemlje.
Skratka: vačasno so dela pri drugi komasaciji na Krasincu ustavljena in
Vztraja kljub udarcem usode
Kunškova mama sama požene težki Zetor
VRANJI: — Bred dobrima dvema letoma je usoda hudo udarila domačijo Kunškovilv. najprej je pod traktorjem izdihnil eden od sinov, nedolgo zatem je za istim strojem umrl še drugi.
Danes 67-lctna mati se ni vdala v usodo. Mirko takrat ni dokončal novega sodobnega hleva. Mati je dala potegniti še streho čez kori-tasti silos in vztraja dalje. Stari traktor je prodala in kupila novega, Še večjega. Zetor 50-17. Kajpak. sede tudi nanj in opravi manj zahtevna dela z njim. česar ji sino-v i niso nikoli pustili.
Od 17 hektarov zemlje je 1.0 hektarov obdelovalnih. Zal vsa zemlja visi. odtod tudi obe hudi nesreči. Kunškova mama seveda novega hleva še nima polnega, prav i pa, da ni daleč čas. k o bo. Sedaj redi sedem govedi, ob petih prašičih pa zamahne z roko. češ kaj bi tisto, imela jih je že po več deset. Kunškova mama je hvaležna za pomoč Požunovim fantom. MarkovŠkovim. Krevljevim in Žvcgličevim: vsi ti st) njeni gornji sosedje.
In kako napolniti veliki hlev? Kunškova pravi, da bo segla po gozdu, zakaj če ne bo ona. bodo drugi. Od izkupička za les pa bo kupila bikce. Dobro kaže koruza. S pričakovanjem >re tudi v svoje sadovnjake. Pravi, da če jih bo še nadalje ogibala toča, se jim obeta izredna sadna letina. Pred
dvema letoma so ji pri obiranju pomagali sevniški šolarji. Kunškova mama ne skriva, da bo tudi letos ob času potrkala na šolska vrata, tembolj, ker zaradi ujm marsikje ne bo kaj obirati.
A. ŽELEZNIK
PONOSNA NA TRAKTOR — Kunškova mama si ni nikdar mislila da bo pri 67 letih morala sesti za krmilo traktorja.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Pl
Ji
JESENI O RAGOVEM LOGU
NOVO MESTO — Novomeški naravni park Ragov log je že dve leti malo obiskan, ker je leseni most. ki ga veže z mestom, zaradi dotrajanosti zaprt. Da pa bi usodo Ragovega loga enkrat za vselej določili, so se v novomeškem izvršnem svetu pred počitnicami letos odločili za izdelavo ureditvenega načrta za ta mestni predel, ki ga nazivaju »zelena pljuča".
Obstajata dve inačici: I. da bi Ragov log v celoti postal družbena last in bi v njem uredili pravi park, 2. da bi ga proglasili kot gozd s posebnim namenom. V tem primeru bi lastniki ostali, bili pa bi omejeni z razpolaganjem in posegi v gozdu. Obe inačici bodo v strokovnih krdeli proučili, oktobra pa naj bi bila sprejeta odločitev.
Nova naložba ni razočarala
Iskra Keko v Žužemberku je še za enkrat povečala izvoz, tudi sicer knjigovodsko j lepi rezultati, vendar nelikvidnost vse hujša — Osebni dohodki
ŽUŽEMBERK — Lani zgrajeni novi del tovarne za proizvodnjo večslojnih kondenzatorjev Iskre v Žužemberku je ena redkih gospodarskih naložb novomeške občine v zadnjih letih, ki res dajejo pričakovane rezultate.
Že v prvem letu poslovanja nove investicije je fizični obseg proizvodnje za 40 odst. večji, in to samo s 5 več zaposlenimi. Da gre v tovarni za sodobno tehnologijo in kar lepo storilnost, govore številke. V prvih šestih
mesecih letos so ustvarili za 450 milijonov dinarjev celotnega prihodka, na tujih tržiščih pa so prodali še enkrat več kot v tem času lani. Samo na konvertibilno tržišče so v žužemberški Iskri že izvozili za več kot 1 milijon
VAfclJO K UDELEŽBI
STRAŽA — Družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Straža priredijo \ počastitev krajevnega praznika v soboto, IH. avgusta, ob 9. uri srečanje borcev in mladine na stadionu v Vavti vasi. Sledila bodo tekmovanja \ nogometu, košarki in'streljanju. Ob 16. uri bo pred gasilskim domom v Straži kulturni program, nato pa družabno srečanje. Igral bo ansambel Jutro.
Krivulja obrnjena navzdol
V novomeški občini je ob polletju za 1,1 milijarde dinarjev izgub — Povprečni zaslužek 20.258
DELAVCI ISKRE NA PR1MOSTKU
SEMIČ — Delovna organizacija Iskra — Industrija kondenzatorjev Semič bo organizirala 18. avgusta letos vsvojem rekreacijskem centru na Primostku tradicionalno srečanje svojih delavcev. Za vse ostale goste bo ta dan Iskrin rekreacijski center na Primostku zaprt.
NOVO MESTO — Novomeško gospodarstvo, ki je pred letom dni po zaslugi IMV kazalo očitne znake ozdravljenja, je spet v hujših težavah. Med izgubarji je nekaj novih imen, slabši proizvodni, finančni in prodajni rezultati v IMV pa ta kolektiv z vso občino vred uvršča med tiste, kjer se položaj zaostruje.
Bleščeči uspehi, ki so prejšnja leta novomeško občino po ustvarjenem celotnem prihodku in izvozu postavljali na prvo mesto v regiji, so preteklost. Resda je bilo v gospodarstvu ustvarjenega za 43,2 milijarde celotnega prihodka, kar je 60 odst. več kot pred letom dni. so pa poslovni stroški narasli za 68 odst . dohodka je bilo samo 40 odst. več. izgube pa so v primeri s prvim polletjem lani šestkrat večje.
Zadolženost se maščuje v vse višjih obrestih za katere so morali v delovnih organizacijah letos odšteti kar 78 odst. več. tako da je čisti dohodek obstal pri skromni 34-odstotni rasti. Poslovni in zlasti rezervni sklad se zlagoma krepita amortizacija kaže le
na 34-odst. rast. del dohodka. Jci pripada drugim, pa izkazuje indeks 968
otlst.
V novomeški občini, kjer je bilo ob polletju 22256 zaposlenih ali 0,3 odst. več kot pred letom dni. je zdaj 5.209 ljudi v delovnih organizacijah z izgubo. Osebni dohodki, ki zadnja tri leta realno močno nazadujejo, so v masi sredstev pojedli 40 odst. več denarja, poprečni čisti zaslužek na delavca pa je za 43 odst. večji.
Razen dveh novomeških tozdov IMV ter Tovarne oken v Šmarjeli in Podgorja v Šentjerneju so izgubo izkazali še v Krkinem tozdu Izolacije, v Iskri-Eli. Straškem tozdu KZ Krka in v tozdu Tovorni promet Gorjanci. V negospodarstvu pa je izguba v zdravstvenem domu. splošni bolnišnici in v delovni skupnosti zdravstvenega centra.
Polletni pridelek l.I milijarde dinarjev izgube v gospodarstvu in 34 milijonov v negospodarstvu je osrednja črna točka novomeške občine, v katere senci ostajajo vsi drugi rezultati.
R. B.
dolarjev izdelkov.
Kljub tako ugodnim rezultatom pa imajo nemalo težav z vse večjo nelikvidnostjo. Neplačana realizacija je letos trikrat tolikšna, kot je bila v prvi polovici 1983. Prav povečan izvoz se najbolj odraža v neplačani realizaciji, saj imajo v tujini za 150 milijonov dinarjev terjatev. Zakaj tako? Vse poslovanje s tujino gre preko združene Iskre in njenih podjetij v tujini, ki pa nimajo lastnega kapitala in finančno ne morejo slediti tako povečanemu izvozu.
K lepim poslovnim rezultatom precej pripomorejo tudi osebni dohodki. ki jih večajo, kolikor smejo in morejo. Še ni dolgo tega. kar so bili delavci te tovarne med najslabše plačanimi v vsej občini, zdaj pa so prav pri vrhu na lestvici osebnih dohodkov. Poprečni zaslužek se je letos povečal
• Kot pravi direktor tovarne dipl. ekon. Dušan Lavrič, bi bil iztržek na tujem lahko še znatno večji, če ne bi hilo težav z dobavo keramičnih -nosilcev in če bi na domačem trgu dobili ostale potrebne materiale za proizvodnjo. „Ni žice, sploh primanjkuje izolacijskih materialov. Ker je že grozil zastoj v proizvodnji, smo začeli te stvari uvažati. Kljub temu pa smo porabili za uvoz vsega
250.000	dolarjev, kar je komaj četrtina izvoza.”
za 39 odst. in je znašal ob koncu junija čez 20.000 dinarjev. Ker pa so ugotovi-
li.	da gre v sistemu nagrajevanja že za uravnilovko na račun socialne politike, prav zdaj napake popravljajo. Gre za velike spremembe, predvsem pa bodo poslej celo vrsto režijskih del v proizvodnji plačevali po učinku.
R. BAČER
ZA KOLONIJO ŠE PROSTOR
NOVO MESTO — Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto ima za otroke od 4. do 6. leta starosti Se prosta mesta na Debelem Rtiču za predšolsko kolonijo od 3. do 13. septembra letos. Starši lahko otroke le starosti prijavijo pri OO RK Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 30. Informacije dobijo po telefonu 21-430.
70 let Emila Jakšeta
Če bi med novomeškimi predvojnimi revolucionarji iskali takega. ki je vselej živel nekako v senci in ni nikdar zaradi zaslug stopal v ospredje, bi to bil Emil Jakše. Julija letos je dopolnil 70. leto starosti.
Res ga Novomeščani poznajo, saj je kmalu po zadnji vojni organiziral Splošno čevljarstvo in ga dolgo let vodil. Bil je vrsto let eden sindikalnih funkcionarjev pa večkratni predsednik delavskih svetov v Industriji obutve in v IMV, kjer je leta služboval kot kontrolor poslovanja do upokojitve I966. Pa še potem ni zapustil IMV, saj seje zares poslovil od tega kolektiva šele pred tremi leti.
Manj znano pa je njegovo predvojno revolucionarno delo, ki
se je uradno začelo leta 1935 s pripravo štrajka v Grličevi čevljarski delavnici. Že nekaj let poprej pa je postal član Društva kmečkih fantov in deklet. Kot skojevec je v letih pred zadnjo vojno pomagal širiti komunistično literaturo. Iz njegovih pripovedi je razbrati še vrsto akcij, v katerih je sodeloval.
„Kot jugoslovanski vojak sem bil 1941 ujet pri Ptuju, v nemškem taborišču Stalag 3—A pa sem preživel vsa leta do konca vojne, koso nas Rusi osvobodili. Še pred-njihovim prihodom smo bili organizirani v jugoslovanski bataljon, v ujetništvu pa sem organizirano delal tudi z znanimi komunisti," se spominja svoje trnove poti jubilant.
Tovariš Jakše, ki kot upokojenec živi na Grmu, je nosilec več vojaških odlikovanj, v domači občini pa je dobil priznanje OF, srebrni znak sindikata, ima pa tudi zvezno plaketo ZZB NOV. Še čilemu in zdravemu so zdaj v veselje rože, za razvedrilo pa tudi sadovnjak na Ruperč vrhu, kjer je preživljal otroštvo. Oče je bil preddelavec na graščini, po njegovi smrti, ko je ostal pri ovdoveli materi s sedmimi otroki, pa je izkusil življenje, ki mu je za vselej vcepilo pripadnost delavskemu razredu in naprednemu proleta-riatu.	R	B.
Red kot notranja rezerva
V Beti si prizadevajo za več reda in čistoče, kršitev tega pa sodi med hujše kršitve delovnih dolžnosti
M ETLIKA — Že dalj časa v Beti ugotavljajo, da sta red in čistoča v njihovi delovni organizaciji na precej nizki stopnji, hkrati pa se zavedajo, da urejeno in čisto delovno okolje močno vpliva na dobro počutje zaposlenih in s tem tudi pripomore k večji produktivnosti in boljšim delovnim uspehom.
Zato so v Beti pred meseci najprej izdelali splošen načrt za vzpostavitev in vzdrževanje večjega reda in čistoče, zatem pa sprejeli še konkretne ukrepe, za izvajanje oziroma nadzorovanje katerih so zadolženi predvsem vodstveni in vodilni delavci. Osnovno načelo pri prizadevanjih za' več reda in čistoče v Beti in izvajanju teh ukrepov je. da je za red in čistočo odgovoren v prvi vrsti vsak delavec na svojem delovnem mestu. Kršitev tega načela oziroma zavračanje sodelovanja pri vzpostavljanju in ohranjanju reda in , čistoče pa sedaj v Beli velja kot hujša kršitev delovnih dolžnosti. Seveda se vodstvo Beti zaveda, da je najučinkovitejši ..ukrep" v vsakem delavcu, to je njegov odnos do dela in okolja sploh ter njegova osveščenost in pripadnost delovni organizaciji.
Gotovo je tu še precej ..notranjih rezerv", kajti, ugotavljajo, z redom in čistočo je največ težav v Metliki, medtem ko imajo precej manj teh problemov v zunanjih tozdih Beli, zgledne pa so le stvari v tozdu v Mirni peči. kar govori o zavesti tamkajšnjih
delavk in o njihovem odnosu do dela ter pripadnosti delovni organizaciji.
Prav bi tudi bilo, ko bi delavci prekinili škodljivo solidarnost, ko z molkom ščitijo nemarščino. nered in celo povzročanje škode.
A. B.
Delajo kljub stiski za denar
NOVO MESTO — Občinska cestna ' skupnost kardobro uresničuje letošnji program del. ki je zaradi pičlih sredstev močno okr- -> V prvem polletju opravljenih, .ec ijnih del na raznih koncih občine.
Oddahnili so si krajani Brusnic in Gabrja, ki so s samoprispevkom leta 1981 asfaltirali cesto, ker ni imela vrhnjega zapornega sloja, ji je grozilo uničenje, hkrati pa izničenje naporov krajanov. Zaporni sloj na tej 3700 m dolgi cesti je bil letos položen. Prav tako so zaporni sloj dali na cesto Vavta vas—Drganja sela. asfaltiran je bil cestni odsek Prinovec—Bela cerkev — Draga v dolžini 2800 metrov in dograjena je bila cesta Dol. Toplice—Suši ce.
Trenutno cestna skupnost modernizira cesto Gradenc—Stranska vas v Suhi krajini, največja dela pa se začenjajo v Birčni vasi, kjer posodabljajo in asfaltirajo del še vedno makadamske ceste med Škrjančami in Ur-šnimi seli. V tem zamahu bo asfaltni krak daljši za 1200 metrov, okrog 3 kilometre makadama pa bo prišlo na vrsto za posodobitev prihodnja leta. Za vsa ta dela bo letos porabljenih malo manj kot 57 milijonov dinarjev. Denarja veliko, opravljenih del pa malo glede na dejstvo, da je v občini 515 kilometrov lokalnih cest, od teh pa jih je slabih 30 odst. asfaltiranih.
Za vzdrževalna dela na lokalnih cestah, ki jih po sporazumu opravlja Cestno podjetje, je letos namenjenih 70 milijonov dinarjev. Od občinske cestne skupnosti so letos krajevne skupnosti dobile vsega 10.8 milijona dinarjev, s tem da so upoštevali dogovorjeno prednost v 7 manj razvitih krajevnih skupnostih.
Uspešno gre h koncu tudi posebno združevanje sredstev za gradnjo mosta v Dragi. Že zbirajo ponudbe za najugodnejšega izvajalca del, ki naj bi se začela že letos oktobra. Novi betonski most v Dragi, edini med Novim mestom in Brežicami, preko katerega naj bi tekel težji kamionski in avtobusni promet, bo veljal 35 milijonov dinarjev.
R. B.
Boljši zaslužek izboljšal vse
V kanižarskem premogovniku ni več velikih izostankov z dela in ne manjka več kopačev — Presežen proizvodni načrt kljub dopustom — Povprečni OD 31.500
KANIŽARICA —V prvent poletju letošnjega leta so kanižarski rudarji nakopali blizu 70.000 ton premoga, kar je več kot 9.000 ton nad zastavljenim planom za to obdobje, se pravi, da so plan presegli za 15 odst. Elan pa so izpolnili tudi v prejšnjem mesecu, in to kljub dopustom, ki precej razredčijo število zaposlenih'na delovnih mestih.
Prid časom so sc v Kanižarici pritoževali nad velikimi izostanki z dela. kar je sploh značilno za rudarstvo, letos pa so se tudi ti izostanki, tako bolniške, kot neupravičeni izostanki, močno zmanjšali in gre tudi temu dejstvu zasluga, da so plan nc samo izpolnili, ampak precej presegli. Prav tako pred leti nikakor niso mogli dobiti dovolj jamskih delavcev, še posebej jim je primanjkovalo kopačev, sedaj pa tudi s tem ni težav. »Jamskih delavcev nam sedaj ne primanjkuje," pravi direktor rudnika inž.
Vlado Breznik, „na novo se zaposlujejo predvsem domačini, tudi iz se-miškega in metliškega konca. Tu gre za nekvalificirane delavce, saj kvalificiranih kopačev v Beli krajini ni, od drugod pa tudi nc prihajajo k nam. Mi te lante priučimo, dobijo interno kvalifikacijo, poslej pa bo to šolanje urejeno preko REK Edvard Kardelj oziroma našega rudarskega šolskega centra v Trbovljah." Seveda potem kopači ne bodo imeli priznane le interne kvalifikacije, marveč jim bo ta veljala v okviru celotnega rudarskega
energetskega kombinata ali še širše.
Poslovanje rudnika v Kanižarici v prvem polletju je bilo, kot rečeno, dobro, saj so nc samo dosegli in presegli planirano proizvodnjo premoga, marveč tudi napolnili vse sklade, delno tudi poslovnega, gotovo pa bodo dosegli tudi letni plan izkopa premoga, 120 tisoč ton. Večje zanimanje za rudarski poklic — od 430 zaposlenih v Kanižarici je 260 jamskih delavcev — je gotovo posledica dejstva, da je dandanes težje dobiti delo, gotovo pa mlade fante privablja tudi sorazmerno dobri osebni dohodek. V prvem polletju je povprečni osebni dohodek v kanižarskem rudniku znašal 31.500 din, kar je 40 odst. več kot v enakem lanskem obdobju.
A. BARTF.LJ
Ne zaudarja
le smetišče
Jeza vaščanov Zastave ob ravnanju Komunale
ZASTAVA — Pred več kot štirimi leti, ko so črnomaljsko smetišče preselili na novo lokacijo pri Vranovičih, je Komunala obljubila, da je ta rešitev samo začasna in da bodo v dveh letih poiskali in uredili novo smetišče. Po dveh letih pa ne samo da tega niso naredili, marveč so, ker jc smetišče pri Vranovičih polno, začeli smeti stresati vedno bližje gozdne oziroma vaške poti, ki je edina vozna povezava med asfaltno cesto in Zastavo, vasjo s petimi hišami (dve še gradijo). Žadnji čas pa smeti ne stresajo samo ob pot, ampak tudi kar na pot in tako s smetmi zatrpajo dovoz do Zastave. Tudi prejšnjo sredo se je to zgodilo.
»Vaščani smo tega siti čez glavo, protestiramo, se pritožujemo, ampak vse skupaj nič ne pomaga, občutek imamo, kot da bi se na Komunali. Gokovem tozdu, celo norčevali iz nas. Komunala je namreč upravljalec smetišča in bi morala skrbeti za to, da je naša pot
;t
Janez Švajger: »Pot, ki jo vaščani sami vzdržujemo — pozimi jo že več let plužim jaz, ker imam edini traktor v vasi — nam brezobzirno Komunala zasipa s smetmi.”
vsaj prevozna, če je že ne vzdržuje nihče, razen nas vaščanov," se je pritoževal Janez Švajger iz Zastave, ki ta dan zaradi s smetmi zatrpane poti ni mogel z avtom domov iz. službe. »Celo take odgovore smo slišali na naše pritožbe: Naredite si drugo pot! ali: Kaj vam moramo mi pomagati, pojdite na občino! In sem res šel."
Po upravičeni Švajgerjevi jezi pa je predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Janko Gladek direktorju Komunale Leopoldu Jeleniču jasno povedal, da se je to, da bo Komunala za zadeve, ki jih je dolžna urejati, pošiljala ljudi na občino, zgodilo trikrat v enem primeru: prvič, zadnjič in nikoli več. »Jasno je, da mora Komunala skrbeti za smetišče. Uvesti bi morala tudi dežurstva in skrbeti za red, ne pa da smeti šoferji stresajo, kjer jim je najbolj pri roki!" pravi Gladek.
Tudi če ni smeti na poti, je vožnja mimo tega smetišča vse prej kot prijetna in varna: najprej človeka duši neznosen smrad, nemalokrat tudi zadušljiv dim — prišlo je tudi že do gozdnega požara — kaj lahko se zgodi, da si bo kdo na odpadkih predrl ali celo presekal avtomobilsko gumo, kar so, žal, že večkrat skusili prebivalci Zastave.
Poleg tega ta lokacija za. smetišče tudi hidrogeološko ne ustreza, kajti tla so taka, da prepuščajo vodo in torej vsa svinjarija pronica v podtalnico. Zato na črnomaljski občini že dve leti pripravljajo novo lokacijo za smetišče pri Kvasici, ki jc s hidrogeo-loškega in drugih vidikov primerna za to, prav tako urbanistično upravičena, predvidena tudi v prostorskem planu občine in v veljavnem urbanističnem načrtu, vendar sc temu upirajo v krajevni skupnosti Dragatuš in lastniki zemljišč, kjer naj bi uredili novo črnomaljskem smetišče.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
PRVI SO NAJDLJE ČAKALI — V ponedeljek so začeli asfalti- | rati dvorišče in ploščad pred i vhodom v blok v Jerebovi ulici, j To je bil prvi stanovanjski blok, zgrajen po osvoboditvi v Novem j mestu, so pa stanovalci najdlje j čakali na urejen dostop do stavbe.
IZBRUHNILE RAZPRODAJE— Trgovine s čevlji in nekatere konfekcijske so že v ponedeljek, 13. avgusta, začele razprodajati ! poletne zaloge. Zanimanje med kupčije bilo veliko, »firbcev" pred izložbami seje trlo, sklenjenih kupčij pa kljub ugodnim cenam ni bilo toliko kot prejšnja leta. Kaže, da občanom ne ostaja niti za nakupe v razprodajah.
Ena gospa je rekla, da zakon ponudbe in pot praševanja na novomeški tržnici ne bo mogel veljali, dokler bodo lahko stalni prodajalci nekaznovano zmerjali občasne, da prodajajo prepoceni.
Sprehod po Metliki
J
VEČINA LJUDI SE JE ŽE VRNILA Z DOPUSTOV in je pričela redno delati. Prav zato se je zanimivo sprehoditi po metliških lokalih dopoldne ko je delovni čas. Za točilnimi mizami je videti ljudi v haljah različnih barv in z različnimi napisi delovnih organizacij. Popolnoma drugačna slika je popoldne: gostinski prostori so domala prazni.
SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE METLIKA bo ponovno odprla svoja vrata 3. septembra ob
8.	uri. Novo vpisani učenci morajo poslati do takrat izpiske iz matičnih knjig rojenih ter zdravniška spričevala, učbenike pa bodo kupili v šoli. Za prihajajoče šolsko leto so se v tekstilni šoli tudi kadrovsko okrepili, vpisanih učencev pa imajo tako za srednji kot tudi za skrajšani program dovolj.
ČE SE ČLOVEK S ČOLNOM PREVOZI po Kolpi, bo naletel tudi v naši občini ne nagice in nagce. Največ jih je.videti na skalah nad kopališčem Primostek, srečati pa jih je tudi na več drugih, očem bolj skritih krajih. Nemalo deklet se odloča za sončenje »zgoraj brez", kar skoraj nikogar več ne preseneča, kaj šele da bi doživljali ljudje ob pogledih na lepe prsi infarkte.
Črnomaljski drobir
KOLEKTIVNI DOPUSTI — V glavnem se končujejo kolektivni dopusti, med katerimi tovarne tako rekoč obstanejo, ta čas mirovanja pa še najbolj izkoristijo vzdrževalci, ki dodobra »pretipajo obisti" strojem, za kar med letom, ko delo večkrat teče noč in dan, ni možnosti. Prejšnji teden so bili še na dopustu delavci črnomaljskega Gorenja. Ker je veliko delavcev tako imenovanih polprole-tarcev, se pravi, da jih po delu v tovarni čaka še en delavnik doma, ni prav veliko takih, ki bi si privoščili pravi dopust.
RAZGRNJEN OSNUTEK — Na hodniku v stavbi črnomaljske občine jc razgrnjen osnutek zazidalnega načrta za zimsko-letni rekreacijsko turistični center Črmošnjice—Rog. Kot pove tekst, lahko ljudje svoje pripombe in predloge k temu osnutku oddajo v sobah 19 in 20. Vendar si človek, nevajen zapletenih načrtov in množice številk, težko predstavlja, kaj naj bi po tem osnutku nastalo v Crmošnjicah, tako da bi bilo najbrž potrebno ta osnutek predstaviti tako, da bi bil razumljiv in dojemljiv širšemu krogu ljudi.
Drobne iz Kočevja
ITAS, VEČNI BOLNIK — Znano je, daje ta kočevska delovna organizacija, katere zdravljenje poteka že nekaj let, zdaj spet »na psu". Ob polletnem obračunu se je namreč izkazalo, da je imel za sedem milijard starih dinarjev izgube. Vendar pa o vzrokih za izgubo in ukrepih za odpravljanje v tovarni od odgovornih ne izveš čisto nič. Menijo namreč, da jim pisanje po časopisih povzroča samo škodo. Kakšno škodo imajo od nedela, nediscipline in podobnih vrlin, pa za zdaj še niso ugotovili.
ZIMA PRIHAJA TUDI V KOČE-V.l E — Sodeč po tem, da se na odlagališču lesenih odpadkov kočevskega Lika pojavlja vse več malih avtomobilskih tovornih prikolic, bi lahko rekli, da je zima blizu. Na tem odlagališču se namreč mnogi Kočevci oskrbujejo s še kar dobro in seveda zastonj kurjavo.
— Namesto cen smo mi pod ledom. (Iz Ježa)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Ribniški zobotrebci
KAM NA DVA DECT? — V Ribnici je bilo nekdaj gostiln skoraj več kol Ribničanov, zdaj pa jih je precej manj. To se toliko bolj pozna poleti. Ker ni prišlo do dogovarjanja, se dogaja, da imajo vsi naenkrat zaprte gostilne. Ali je to prav, /daj ne kaže ugibati. Kljub vsemu pa se tega bržkone veselijo v družbenih lokalih, kjer se v teh poletnih mesecih tare gostov.
PRI EUROTRANSU SO BOSI --Eurotrans, ki se uvršča med najbolj uspešne izvoznike v občini, se otepa s pomanjkanjem deviz. Seveda jih na zunanjih trgih čisto dosti zasluži, vendar mu jih preveč vzamejo. Tako si ne more nabaviti niti dovolj gum.
Trebanjske iveri
ZDRAVSTVENO POSTAJO BODO OBNAVLJALI — Zdravstvena postaja na Mirni je hudo zdelana, zato jo bo potrebno temeljito obnoviti. Denar je menda že zagotovljen, z izvajalci potekajo dogovori, le z zdravstvenim osebjem niso vedeli kam. Potem pa so se spomnili doma kulture na Mirni, kjer bo delovala zdravstvena postaja. Zal pa se bodo morali iz doma kulture izseliti kulturniki Toda kulturnikom zaradi tega skoroda ni zal. saj so tudi oni močno zagreti za obnovo zdravstvene postaje, prav takt) pa tudi oni hvalijo ..svojega" zdravnika, brez katerega postaja ne bi smela biti.
delegati v domu kulture
— Prenovljeni dom kulture \ Trebnjem bo najprej gostil delegate trebanjske občinske skupščine, ki se bodo v njem zbrali na slavnostno sejo ob občinskem prazniku. Seveda si kulturniki žele, da bi bila na predstavah vedno tako močna udeležba. Tudi s strani delegatov, za katere je znano, da se premalo.udeležujejo sej in kulturnih prireditev, čeprav je med obema zelo malo podobnosti.
Novo v Brežicah
NOBENEGA ZANIMANJA ZA SEZONSKO PRODAJO — Turistični delavci v Čatežkih Toplicah sc čudijo, da trgovske delovne organizacije nimajo več posluha za trgovino v kampu. Praksa kaže. da je promet kljub nepopolni založenosti zelo velik in da zagotovo tudi prodajalci mesnin, sadja in zelenjave ne bi imeli izgube. Kupcev je pogosto več kot na tržnici.
SIBKi ČLENI POPUŠČAJO — Računalniški center v Posavju ima vse možnosti, da regijo in njeno gospodarstvo trdneje poveže, vendar se stvari obračajo drugače. Delovne organizacije same so tiste, ki silijo narazen. Večino tovrstnih služb bi rade imele pod svojo streho. Ali se vprašajo, kam to pelje in koliko to stane?
VARČNE NA NEPRAVEM MESTU — Izkušeni kooperanti vedo. da gredo zares dobro v denar samo debele breskve, zato jih pridno redčijo. So pa tudi sadjarke. ki se jim bresk\e smilijo. Računajo, da bodo z večjo količino več zaslužili, l ake so tudi razočarane in zato jezne nase in na odkupno službo, saj neokusnega drobiža še za predelavo ne vzamejo.
Krške novice
ZA MINI KAZINO IN PROTI — Lastnika Mini kazina na novi krški tržnici so sprva vabili k sodelovanju, zdaj pa so se stvari zapletle. Delegati zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine iz .Krškega so ogorčeno nasprotovali odprtju tega lokala. Seveda drži, da bi otroci v kazinu zapravili marsikakšen dinar, res pa je tudi, da bi se starši lahko vsaj zamislili, kaj so storili sami in še kdo drug za primerno vzgojo otrok. Uvoz računalnikov oviramo kar se le da in morda ne bi bilo tako strašno, če bi se otroci s starši kdaj odpravili v kakšen tak kazino, kjer se da s pritiskanjem na razne gumbe tudi kaj pridobiti...
FARMA KASNI — Čeprav naj bi nova prašičja farma Agrokobminata na Pristavi zaživela po vseh načrtih in napovedih že sredi junija, so se obeti nekolikanj izjalovili. Pričakujejo, da bo farma povsem popolnjena do konca tega meseca. Če bo res, bomo videli, in kot pravijo nekateri vaščani, ki že dolgo vihajo nos, tudi vohali — smrad...
Sevniški paberki
NAMESTO MATERIALA PREPIR — Čuvaj pri Betonu v Boštanju. kjer je tudi prodajalna gradbenega materiala, se je potožil, da jih je od poslovodje skupil po obrazu. K dobremu sodelovanju sodelavcev ta' kšni obračuni že ne pripomorejo, tisto nekaj materiala, kar ga Se imajo, pa bo treba čuvati tudi ponoči.
V. D. ZA OBRAMBO — Ker tudi po drugem poskusu ni bil imenovan načelnik oddelka za ljudsko obrambo je bil na zadnji seji izvršnega sveta imenovan vršilec te dolžnosti. Za to je bil izbran Jože Jeke, načelnik oddelka za notranje zadeve.
TUDI KNJIGE — Nekateri ocenjujejo, da so v Sevnici prodali rekordno število knjig Zakladi Slovenije. To zasluži pohvalo, saj velja, da ima Slovenec najbolj plitev žep prav za knjigo.
ra
LIK se postavlja na noge
V prvem polletju je LIK dobro posloval
KOČEVJE — Polletni obračun v delovni organizaciji LIK Kočevje je pokazal zadovoljive rezultate.—V' veh temeljnih organizacijah se je izboljšala produktivnost, kar imajo za posledico boljših osebhib dohodkov. Na ta način jim je uspelo bistveno zmanjšati bolniški stalež delavcev. Na področju pridobivanja dohodka so se zelo približali načrtovanemu, kjer pa so rezultati pod načrtovanimi, je to tudi posledica širših družbenih ukrepov.
Ni prepozno
V nedeljo, 19. avgusta, bodo glasovali o samoprispevku v KS Dobrnič
DOBRNIČ — Nikoli ni prepozno, so sj dejali \ vodstvu krajevne skupnosti Dobrnič ter sklenili, da razpišejo referendum o samoprispevku. O samopripsevku se bodo krajani odločali to nedeljo in tako med zadnjimi \ trebanjski občini krenili po poli opiranja na lastne moči.
..V nedeljo. 19. avgusta, bomo pri nas sprejemali pomemben sklep." pra-vi predsednik sveta krajev ne skupnosti Dobrnič Silvo Prpar. „Naše ceste so slabe, zaradi njih tudi napredek bolj počasi prihaja k nam. Zato smo sklenili. da bomo tudi sami pljunili v roke in postorili, kar se da. Seveda bomo potrebovali denar. In drugače ne moremo do njega, kot da ga zberemo s
• Samoprispevek bo trajal pet let, denar, nabran na ta način, pa bodo v tej krajevni skupnosti porabili za asfaltiranje poti v skupni dolžini petih kilometrov. Asfaltne prevleke bodo dobile ceste iz Dobrniča proti Vrbovcu in odcep proti Vavpči vasi, proti Gorenji vasi in Grmadi, Šahovcu, Preski in Zagorici ter proti Dobravi.
samoprispevkom. Morda se bo komu zdelo, da je v odst. od osebnih dohodkov malo preveč, a drugače ne gre. Le tako bomo namreč zbrali i() milijonov dinarjev . In le če bomo zbrali ta denar, potem bomo oprav ili dela v vrednosti JO milijonov dinarjev. Nekaj bodo prispevali iz občinske cestne skupnosti, nekaj bo prišlo menda tudi iz republiških skladov. Skratka. če ne sprejmemo sklepa o zbiranju samoprispevka, potem zaradi tega naša krajevna skupnost izgubi 20 milijonov dinarjev ali 2 milijardi starih dinarjev. Seveda se zaradi tega lahko za lep čas obrišemo pod nosom za napredek in za asfalt," je dejal Prpar.
J. S.
Učinki izvoznega gospodarjenja v tej delovni organizaci ji so bili slabši od načrtovanih in celo slabši kot ob koncu lanskega leta. Direktor delov ne or-ganizacitc Anton Turk meni. da so vzroki v izredno hitrih dražitvah materiala na vzhodnem tržišču in v dejstvu, da-so obresti na kratkoročna posojila za izvozno proizvodnjo precej višoke. pa tudi to. da so se stimulacije za izvoz zmanjšale.
Da bi proizvodnjo še izboljšali, so se odločili za dodatna investiranja, in sicer iz več razlogov, po večletni stagnaciji in padanju proizvodnje vidijo edino možnost v izvozni usmeritvi. To pa je možno le s posodabljanjem tehnologije. Drugi razlog je zastarelost tehnološke opreme v skoraj vseh temeljnih organizacijah, še posebej pa v TOZD lverne plošče, kjer je oprema popolnoma iztrošena. Pojavlja se tudi nujnost preusmeritve te proizvodnje. Kot tretji razlog lahko omenimo dejstvo, da je dvig produktivnosti brez. ustrezne tehnologije praktično nemogoč.
V delovni organizaieji LIK nameravajo zaključiti že pred leti začeto investicijo obrata Žaga v Podpreski, poleg tega pa posodobili tehnologijo proizvodnje stolov. Ne vidijo pa realnih možnosti za nadomestitev izpada proizvodnje v tovarni ivernih plošč. Ta problem bodo poskusili rešiti z delno finalizacijo iglavcev (lepljenje elementov za izdelavo pohištva), predelavo tanjše jelove in bukove hlodovine in z izgradnjo toplovoda, ki bo presežek toplotne energije, ki se sprošča pri proizvodnji, usmeril v kočevske delovne organizacije.
Vse to bo končano do konca leta. Za gradnjo toplovoda je LIK svoja sredstva združil z nekaterimi kočevskimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Delovna organizacija LIK je največji izvoznik v občini in izvaža predvsem v ZDA, skandinavske države in Avstralijo. Pravkar se dogovarja za sodelovanje z Libijo.
ANDREJ LEVSTEK
ČETRTKOV INTERVJU
Vsa moč in nemoč SDK
Služba družbenega knjigovodstva je že pripravila prve podatke o letošnjem poslovanju
KOČEVJE — V čem je moč oziroma nemoč službe družbenega knjigovodstva? Moč je prav gotovo v lem. da razpolaga z ve-fiko podatki o poslovanju združenega dela. nemoč pa v tem. da jih le težko uporablja, oziroma izrablja. Ker pa je v bistvu samo neke vrste servis za zbiranje takšnih podatkov, je stvar ozdov in tozdov, zlasti pa družbenopolitičnih skupnosti in drugih, da si te podatke temeljito ogledajo, pa tudi ravnajo po njih. Kako v SDK prihajajo do teh podatkov, kako jih obdelujejo, smo se pogovarjali s Filipom Sporčičcm. vodjem odseka za informiranje in analitična opravila v kočevski podružnici SDK.
..Do konca julija smo pri nas v SDK zbirali informacije o poslovnih uspehih v združenem delu. Na podlagi teh podatkov smo potem pripravili kratko informacijo, kjer so nanizani samo najpomembnejši podatki o poslovanju. Kasneje izdelamo podrobnejše in obširnejše informacije, kjer je naš pristop bolj analitičen in individualen. Na podlagi teh prvih zbranih podatkov bodo v družbenopolitičnih organizacijah, komiteju za gospodarstvo in izvršnem svetu že lahko
Filip Sporčič
ugotovili, kako je gospodarstvo poslovalo, in sprejeli tudi že ukrepe."
— Ker v vaši podružnici obdelujete podatke za kočevsko in ribniško občino, bi nas zanimala majhna primerjava med poslovnimi rezultati v prvem polletju.
„Če nanizam samo nekaj podatkov. potem moram reči. da so v ribniški občini poslovali precej bolje kot v kočevski. Lani so imeli v ribniški občini celo nekaj izgube, letos so čislo brez nje. Povečala se je tudi gospodarnost poslovanja, donosnost, precej denarja bo ostalo tudi za akumulacijo. Veliko slabše so se odrezali v kočevski občini, kjer je bila letos izguba v prvem polletju trikrat večja kot lani v enakem obdobju. Največ sta k tej izgubi prispevala Itas in njegov tozd GOI P, kjer znaša izguba celih 76 milijonov dinarjev oziroma 46 milijonov dinarjev. Vendar seje izguba v drugem četrletju zmanjšala od IJ7 milijonov na ,samo' 82 milijonov."
— Kateri vzroki so tisti, ki tako vplivajo na različno kakovost gospodarjenja v obeh občinah, ribniški in kočevski?
.Čeprav ni v naši domeni, da ocenjujemo vzroke za tako ali drugačno poslovanje bi lahko rekel, da vpliva na to več dejavnikov. V ribniški občini imajo večinoma precej akumulativne panoge, pa samo dva velika sistema — Riko in Inles — kar kaže na- visoko -stopnjo povezanosti ribniškega gospodarstva. Poleg tega imajo v ribniški občini večinoma domačo delovno silo in tudi domače kadre, medtem ko je v kočevski občini precej drugače. Sicer pa pri nas izdelamo po naročilu tudi primerjalne analize med posameznimi delovnimi organizacijami. Naloga teh analiz pa je. da odkrijejo poti za dobro poslovanje. Take analize smo naredili že za precej ribniških delovnih organizacij in bržkone se rezultati že poznajo."
J. SIMČIČ
Rešitev so varstvene družine
Otroški vrtec Majde šile v Ribnici ne more sprejeti pod streho vseh otrok
RIBNICA — Otroški vrtec v Ribnici že po zunanji ureditvi šteje med zgledne tovrstne ustanove. Na travniku pred stavbo je brez števila lepih lesenih igral, znotraj po sobah in hodnikih je videti izdelke tovarišic in otrok. Vendar pa vsi ribniški malčki ne bodo imeli te sreče, da bi zakorakali v življenje v tem vrtcu. Kol pravi ravnateljica vrtca Andreja Hojč, je vrtec že zdaj prezaseden, pa tudi kasneje verjetno ne bo priložnosti, da bi pridobili nove prostore.
Termalna voda je magnet
Čateški kamp slovi kot eden najlepših — izb-oljšave bi ga naredile vabljivejšega__________________________
ČATEŽ OB SAVI — Gostje, ki so prekrižarili Jugoslavijo po dolgem in počez, zatrjujejo, daje tukajšnji kamp eden najlepših, čeprav ima celo vrsto pomanjkljivosti.
Trenutno se v njem vsak dan zadržuje 1500do 1800 ljudi. Vodja kampa Vlado Jurkas je prepričan, da bo letošnji obisk močno prekosil lanskega. Podatke za zadnja tri leta ve na pamet, le za 1979 jih nima pri roki. Takrat je bil kamp ustanovljen in v njem je stalo po 60 do 70’ prikolic. Zdaj jih je okoli 450.
1980 so imeli 16 tisoč prenočitev, 1982 že 22 tisoč, predlanskim 29 tisoč in lani 44 tisoč. Letos sojih sarpo v juliju našteli 15 tisoč.
Jurkas računa, da jih bodo izteka sezone več kot 50 tisoč.
— Kakšno je razmerje med domačimi in tujimi gosti? me je zanimalo.
— Tujcev je 10 odst., vsi drugi so naši, To je za nas ugodno, je menil Jurkas, ker naši ljudje niso tako občutljivi za pomanjkljivosti.
Tujci so zelo zahtevni. Tukaj jim je všeč, vendar bi se zares dobro
VLADO JURKAS
počutili le ob nekaterih nujnih izboljšavah. tudi malenkostnih. Mnogi gostje zamižijo in ravno danes je neki Italijan dejal, da so taki kampi pri nas redkost, zato se je zelo navdušil za Čatež. Neki nemški gost je sinoči ob slovesu napovedal ponoven obisk z družino že to jesen in potem spet za dopust prihodnje leto. Termalna voda vsakogar privlači.
— In kaj obiskovalce kampa najbolj moti?
— Predvsem premajhne sanitarije. Pogrešajo polnjenje in prodajo plina, sprotno popravilo pokvarjenih hladilnikov, zelenjavno trgovino, mesnico, hladilne omarice in podobne stvari.
— Se jim bodo želje kmalu izpolnile?
— Nekatere že. Večja trgovina je v načrtu čez dve leti, sanitarije pa prej. Upam. da nam bo uspelo bolje organizirati tudi servisno službo. Že poldrugi mesec jo ima IMV, vendar tam popravljajo samo okvare na prikolicah svoje firme. Za druge kličemo servisante iz Zagreba, vendar sploh ne pridejo. Gostom smo lani že s trgovino zelo ustregli. Odprli smo jo sami, ker pri „Posavju" zanjo
•niso imeli posluha. Agrarii smo ponudili, da bi prodajala zelenjavo, a se tudi ni odzvala.
V primerjavi s tem, kar v kampu že imajo, so nekatere izboljšave hitro uresničljive. Obiskovalci bi na primer veliko lepše preživljali večere, če jim jih ne bi grenili komarji. In starejši gostje bi se v bazenih varneje počutili, če bi kopališki mojster skrbel za red, predvsem za to. da bi preprečeval igre z žogo in skakanje v vodo.
J. TEPPEY
..Marca leta 1977 smo pri nas zgradili otroški vrtec. V njem naj bi bilo po normativih prostora za 105 otrok. Septembra bomo imeli v tem novem vrtcu skupaj s prizidkom, ki smo ga zgradili letos, in prostori v šoli, kjer smo imeli vrtec nekdaj, skupaj 261
Andreja llojč: „V našem vrtcu je premalo prostora za vse ribniške malčke.’’
POTREBE PO KMETOVALCIH
SEVNICA — Zanimanje /a šolanje učiteljev in naravoslovne smeri ter trgovine zadnja leta v Posavju občutno upada. Svet posavskih občin in koordinacijski odbor /a usmerjeno izobraževanje menita, da bi v Posavju zaradi pogumnih načrtov razvoja kmetijstva morali posvečati več skrbi šolanju mladih strokovnjakov za kmetijstvo. Sedaj zaposleni pospeševalci ne zadoščajo obsegu del po sedanjih nalogah. Zalo naj bi proučili možnosti. /a uvedbo skrajšanega programa o kmetovanju, če ne kar srednješolske stopnje.
Grosistu ostane več kot pridelovalcu
V Brežicah pogrešajo hladilnico za sadje
BREŽICE — Začela se je glavna sezona breskev in trg je že nekaj časa zatrpan z njimi. Od kooperantov jih v Brežicah odkupuje Agraria. Cena ni odvisna le od kakovosti, ampak tudi od povpraševanja. Pridelovalci niso najbolj zadovoljni z izkupičkom, vendar jim tozd Kooperacija ne more ustreči.
V času naj večje ponudbe se cena znižuje, in ker v Brežicah nimajo hladilnice, pridelka ne morejo zadržati doma. Čez štirinajst dni bo breskev manj in tedaj bi po besedah vodje sadjarske proizvodnje Jožeta Vovka zanje iztržili vsaj 50 odst. več.
„Morda kdo misli, da pri nas izkoriščamo pridelovalce, vendar to ni re-s.~ zatrjujejo v Kooperaciji. Praksa kaže, da so grosisti tisti, ki spravijo največ v žep in se tako okoriščajo na račun pridelovalcev. Kooperant dobi za kilogram breskev povprečno po 45 din. Kooperacija pa jih nato dostavi v Ljubljano ali Zagreb po 47,25 din, če so v prodaji na drobno, na primer, po 75 din. Posredniški delež tozda je zares minimalen, saj mora sam kriti vse prevozne stroške.
OPEKARJl
POVEČUJEJO
PROIZVODNJO
BREŽICE — Ob polletju so si delavci Salonita Anhovo Tozd Opekarna Brežice — Rudnik Globoko spet oddahnili. Njihovega kolektiva ni med izgubarji in to jim ponovno vliva upanje, da se bodo s podvojenimi močmi lahko za dlje časa rešili iz zagate.
V drugem trimesečju jim je uspelo povečati proizvodnjo /a 20 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. Tako se jim je posrečilo zmanjšati stroške na .proizvodno enoto. K povečanemu dohodku jim je pripomogla tudi nova cena opeke, v kateri so jim priznali večje stroške že konec minulega leta.
otrok. Stanje bi bilo lahko še slabše, ko bi ne zgradili prizidka. Lega pa nebi mogli, če bi nam Riko ne posodil denarja. Zdaj si prizadevamo, da bi imeli v naši občini vsaj dve varstveni družini, kjer bi delo vzgojiteljic opravljala dekleta, ki so že delala pri nas.a nimajo dokončane šole. Seveda bi v teh družinah skrbeli tudi za strokovnost dela, prav tako bi hrano dobivali iz naše kuhinje. Odprli bomo oddelek tudi v Dolenji vasi, kjer bo prostora za 20 otrok, vendar s tem še ne bodo pokrite vse potrebe, prav tako pa bistveno ne bomo povečali števila otrok, vključenih v vrtec,” pravi Hojčeva.
Prvi dve leti obstoja je ribniški otroški vrtec Majde Šilc za silo životaril. Kasneje so se v tej ustanovi, ki posluje samostojno, postavili na lastne noge. In žal jim je, da ne morejo ponuditi prostora še več otrokom. Ne gre samo za denar, gre tudi zato, da bi čimveč otrok užilo predšolsko vzgojo.
J. S.
Edinstven primer
Kako bo obrtna zadruga Bohor prišla do poslovnih prostorov
SEVNICA — Tukajšnja obrtna zadruga ima edinstven načrt, kako sle,-dnjič priti do lastnih prostorov. Delavci zadruge so se namreč samoupravno odločili, da do konca leta namenjajo za zidavo po 5 odst. od svojih osebnih dohodkov, člani zadruge pa po 1 odst. od svojega prometa. Za kupnino nekdanje Božičeve hiše so porabili 8,75 milijona dinarjev, ostalo do okrog stare milijarde, kolikor se bo zbralo iz tega prispevka, bodo namenili za preureditve.
Službe obrtne zadruge težko poslujejo v sedanjih utesnjenih prostorih. Predvsem pogrešajo prostor za priročno skladišče materiala, ki se ga težko dobi. Nova stavba, ki bo s 620 kvadratnimi metri zadostovala za naslednjih deset let, bo odpravila te težave. Obenem bo zagotovila prostore hranilno- kreditni službi. To želijo ustanoviti direktor Vojteh Rogljič in sodelavci ob sodelovanju s posavsko medobčinsko gospodarsko zbornico, z ostalimi zadrugami in bankami.
A. Ž.
W ' Z
Igor Zupanič: Za zdaj gre našemu bifeju kar dobro.
Pice in hrenovke
Šport bistro v Kočevju je edina picerija v __________občini____________
KOČEVJE — Šport bistro je menda edina picerija v občini. In zdi se, da sta Albina in Igor Zupanič v tem primeru zadela v črno. Lokalček je vedno poln, gostje radi segajo po picah, vročih hrenovkah in sendvičih. Za nameček pa je picerija tudi dobro oskrbljena z vini iz metliške vinske kleti, s katero lastnika bistroja sodelujeta.
„Z ženo že več kot 10 let delav a v gostinstvu, delala sva v Kamniški Bistrici, bila sva oskrbnika koče pri Gospodični na Gorjancih, kasneje sva delala v Nami, potem pa sva sc odločila, da greva na svoje. S tem našim bistrojem se ne dogaja nič posebnega. Za zdaj živi od njega četverica ljudi, kaže pa, da bi bifeju še nekaj časa šlo dobro. Seveda tu prebijemo po ves dan. žal pa nam potem priznavajo tak osebni dohodek, kot bi bili zaposleni v družbenem sektorju, kjer ni potrebno toliko delati. Poleg tega je še obilo dela z različnimi službami, obračunavanji stroškov in podobnih zadev. Odkar pa sodelujemo z metliško vinsko kletjo, vse te težave odpadejo, nam ostane več časa, nemara pa bo tudi osebni dohodek večji. Zal pa moram dodati, da pri nas kljub spodbudnim besedam o zasebni dejavnosti po občinah še zdaleč ni vse urejeno," pravi Zupanič.
* J. S.
pisma
in
odmevi
Prizadeti ostro nasprotujemo pozidavi zemlje
Protest lastnikov
Močno smo bili presenečeni in pri/adelo nas je. ko smo /sedeli, o/iroma videli, da so pretekli torek. 31. julija, po naših parcelah med naselji Mirna peč. 1 san ja s as — Vihre proti Hišk i s asi hodili inženirji o/, geometri, ki da pripravljaj«) nos /a/idalni načrt.
Jasno sprašujemo, komu s tem času /amisel s po/idaso uničiti spet najmanj deset hektarov rodne obdelane posršine. i/ katere so črpali naši dedje, katero sedaj obdelujemo mi in katero bodo še potre bos ali naši nasledniki!? kdo je tokrat spet preslišal klic družbe o varovanju rodne /emeljske površine? Preprosti kmetje naše samoupravne družbe smo. nočemo pa biti orodje s rokah nekoga, ki bi / nami barantal, kakor bi se mu zahotelo. Ostro nasprotujemo osnutku takega urbanističnega načrta in ga obsojamo, pa naj ga je pripravil katerikoli inženir ali služba. Obžalujemo, da imamo pri naši krajevni skupnosti takega predstav nike(e). ki je (so) ne samouprav no. pač pa samovoljno pod pr l( i) tak predlog, in zahtevamo. da. upoštevajoč interese prizadetih in širše naše družbe, to svojo odločitev, prekličejo.
Dosti težav nas že pesti pa nam dodaja svojo še la novi urbanistični načrt. Ne pustimo se. opehariti in ne dovolimo, da bi našo rodno zemljo zabetonirali!
10 podpisov
Razglabljanje ni dovolj
Naša bralka meni, da se družbene organizacije premalo ukvarjajo z mladimi — Starši brezbrižni?
V zadnjem času sem z zanimanjem zasledovala polemiko okoli akcije novomeške Cilasbene zadruge, ki deluje pod okriljem občinske konlrence ZSMS Novo mesto.
Članek B. Budje je bil. čeprav malce preveč napadalen in posplošen, v vsakem primeru dobrodošel. Seveda \ vsakem primeru in tudi v tem velja, da je treba pisati na ustrezen način in po resnici. Moti me zapis v Valju, kjer mladinec lov. Golobič razglablja in razglablja ter se gre nekakšno besedno masturbiranje da na koncu dobrohotno natrese Budji in Dolenjskemu listu nekaj resnic. Dvomim, da so bralci tega mladinskega časopisa (le tako naprej, valjevci!) Golobičevo pisanje ..prezo-bali” do konca. Skoda.
Akcija, s katero so mladi razgibali zaspalo /abavno življenje v Novem
DOMAČE TRNJE
• Priporočljivo bi bilo. ko bi mikrofone, v katere govorijo nekateri gospodarstveniki in politiki, priključili na detektor laži.
• Naši gospodarstveniki se, kot kaže, navdušujejo za ugankarstvo — kajti gospodarski problemi so vse bolj podobni najtežjim rebusom
• Mnogi si svobodno menjavo dela predstavljajo kot svoboden prehod iz proizvodnje v administracijo.
MARJAN BRADAČ
KRVODAJALSKE
AKCIJE
LJUBLJANA — Rdeči križ Slove-nije bo organiziral 22.. 23. in 24. avgusta krvodajalske akcije v Trebnjem. 6. septembra bo krvodajalska akcija v Metliki in 7. septembra v Žužemberku. Občani se lahko prijavijo občinskim odborom Rdečega križa in aktivistom Rdečega križa v organizacijah združenega dela.
jateljili. Ob njihovem prihodu smo jim predstavili naš«) vas, organizirali pozneje pa smo skupaj z njimi izvedli kulturno-zabavni program ob tabornem ognju. Med seboj smo se spoznali tudi na delovni akciji. Kjer je ročni izkop le pretrd, čaka pridne vojake še miniranje. V programu imaj«) še polaganje cevi in zasip.
Vojake, naše nove prijatelje, bomo zelo radi povabili na Oslovsko noč, ki bo 18. avgusta v Mozlju in katere dobiček je prav tako namenjen izgradnji vodovoda.
IVE STANIČ
Jože Ofak
Na pokopališču v Fari so 29. julija pokopali 60-letnega Jožeta Olaka, borca, upokojenca in družbcnopoli-tičnega delavca iz Vasi.
Jože Ofak, rojen leta 1923, je že 28. aprila 1942 odšel v partizane. Najprej je bil borec v Kočevskem odredu, nato Levstikovi brigadi, ko je februarja 1944 uspešno opravil izpit za tankista, pa v avtopolku IV. armade. Med vojno je bil odlikovan / medaljo /a hrabrost in redom zaslug za narod III. stopnje, napredoval pa je tudi do čina starejšega vodnika.
Spoznali, da nismo sami
Vojaki so nam pomagali graditi vodovod v Mozlju
MOZKLJ — Oskrba z vodo je v Mo/.lju vsako leto bolj kritična.
Vaščani smo si vrsto let prizadevali, da bi uredili sv«>j dotrajani vodovod in si tako tudi v sušnem obdobju zagotovili dovolj vode. Toda vsa prizadevanja niso rodila prav ih sadov. Že smo se vdali v usodo in skoraj pozabili na vodovod, ko nas je lansko sušno obdobje ponov no spodbudilo in prisililo, da smo usmerili vse sile k ponov ni obnovi vodovoda.
Nesebično in z velikim razumevanjem so nam priskočili na pomoč krajani krajevne skupnosti „lvan Omerza” in nekateri funkcionarji pri SO Kočevje. Glavno breme in odgovornost za dokončno ureditev vodovoda je prevzel tov. Vlado Prebilič iz Dolge vasi. njemu v pomoč pa sla Jože Mihelič iz Črnega potoka in Stefan Papež iz Mozlja. Mozeljčani se zavedamo pomembnosti akcije in cenimo razumevanje omenjenih tovarišev, še posebej pa vztrajno prizadevanje tovariša Prebiliča.
V začetku avgusta so nam priskočili na pomoč tudi v«>jaki iz vojašnice v Črnomlju. S preprostim orodjem, vendar z jekleno voljo so začeli kopati 5 km dolg jarek. Vsak dan znova se lahko prepričamo, da so med nami izredno pridni in disciplinirani vojaki, ki s«) vajeni fizičnega dela. Seveda smo se domačini z njimi kaj hitro spopri-
Skrunijo jezik
Vsi bi morali skrbeti za lep slovenski jezik
Bral sem petnajst let star časopisni sestavek o našem vedenju, i/ katerega povzemam naslednje misli:
V kočevskih gostinskih lokalih, na cesti, na plesih in zabavah, na športnih tekmah in drugod naletiš na nekatere ljudi, ki prostaško govore in se prostaško tudi obnašajo^ Pogosto uporabljajo zelo ..kosmate” domače in tuje kletvice in tuje opolzke izraze. Človek se ob takem onečaščanju našega jezika, te naše najdražje vrednote, mora zgražati in se vprašati, čemu tako govorjenje in preklinjanje. Tako opolzkega govorjenja se poslužuje že mladina od šolskih klopi naprej.
Žalostno je, da nekatera dekleta le malo zaostajajo za svojimi vrstniki.
Za preprečitev te grde mešanice v našem lepem slovenskem jeziku je treba nekaj ukreniti.
Tako piše med drugim omenjeni sestavek. Prepričan sem, da bo* marsikdo resno premišljal in ugotovil, da smo v preteklih petnajstih letih na tem področju dosegli bore malt). Nasprotno! Kaj porečejo na to starši in družba, ki je dolžna posvetiti vso skrb kulturni vzgoji občanov in slovenskega naroda nasploh?
ANDREJ ARKO
Kočevje
Bil je eden najstarejših kočevskih šoferjev. Med vojno je prevažal ranjence iz Črnomlja do okolice Ložu. kjer sojih vkrcavali na zavezniška letala. Po v«)jni je bil šofer pri okrajni zadružni zvezi, pozneje pri Avtu Kočevje in zasebni prevoznik. Bil je priden, dober delavec, zato ga je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odlikoval s plaketo in značko »Vzorni voznik”.
Prizadevno je delal kot član ali nečlan vodstvenih organov več organizacij in društev, za kar je prejel več odlikovanj, priznanj in pohval. Naj-prizadevneje je delal v ZSAM. lovski družini Banja loka, gasilskem društvu Vas—I ara in SZDL, zato so se ob pogrebu poslovili od njega z govori tudi predstavniki vseh teh organizacij in društev. Bil je tudi član ZZB NOV. Društva upokojencev, RK itd.
J. P.
mestu, jejiad\se dobrodošla. Moti me samo dejstvo, da mladi razgrajajo, ko se / Loke več ali manj pijani vračajo domov.
I udi naša generacija je bila mlada. Tudi nas so fant je stiskali na plesih, tudi mi smo radi segli po alkoholu, toda nasilniškega in preveč objestnega obnašanja. s katerim bi žalili okolico in uničevali družben«) lastnino, si nismo privoščili. Prepričana sem, da je tako obnašanje (izključil«) peščice slaboumnih. pijanih, zaplankanih mladcev) sad slabe vzgoje na šolali in doma.
I o pišem predvsem / namenom.da bi prispevek prebrali predvsem tisti mla«!i. /tiradi katerih seje začela polemika. Naj ga preberejo še tisti, ki bi morali vzgajati razgrajače. Najbrž pa »tisti" niso prav nič boljši «»«l svojih otrok. Prav zanimivo je bilo prebrali odgovore ..tistih", katerih otroci, gospodje s polnimi denarnicami, ku-»pujej«) coca-colo z rumom. Vendar ..tisti” bodo lepo molčali. Bolj varno je tak«).
Veseli me. da se v Dolenjskem listu ljudje vse pogosteje oglašajo, ludi to nekaj pomeni, lipam, da se bodo v /ve/i s člankom ..Mamila v cvetličnih lončkih” še oglašali. Takšna problematika zahteva več kol površno razlag«) in nera/umljivo razglabljanje. Kaj dela ob lem naša S«)cialistična /ve/a. občinska organi/acija mladine? Sttiji «>b strani in se ukvarja / »zahtev nejšimi” problemi.
M. STEPIŠNIK Trebnje
Kombajn mi ni žel
Je res vzrok njiva?
L avgusta letos je kombajn žel v Prelesju pri Šentrupertu. Kombajnista nista hotela žeti pri meni in v zaselku Rožna dolina, čeprav je vse to bilo ob njuni poti. šla sta žet v druge vasi. Šele naslednjega dne sta žela \ Ro/ni dolini. Tudi tokrat nista hotela žeti pri meni, čeprav sta vozila mimo mojih njiv. Povedala sem jima. da sem solastnica kombajna in da sem tudi jaz sklenila pogodbo za prodajo pšenice kmetijski zadrugi, vendar je bilo vse brez haska. Stranke iz Škrljevega so rekle, da bodo počakale in naj žanjeta pri nieni. Izgovarjala sta se, da kombajn nima zavor, in nista požela.
Če kombajn res nima zavor, je vprašanje, zakaj nista požela na ravni njivi. Dalje: zakaj ne odpravijo tehničnih okvar na stroju, saj je to problem že vrsto let?Sploh pa trditev o zavorah ne more vzdržati, če vemo, da sta kombajnista žela na Kremenu in na Bistrici še bolj v bregu.
Nad tem početjem sc vsi ljudje zgražajo. Obsojajo kombajnista in odbor, ki upravlja s kombajnom. Zahtevam. da mi dajo k takemu početju, ki je uperjeno proti meni. pojasnilo.
JUSTINA ŠALEHAR
TELEVIZIJSKI SPORED
]
Umrl je Stane Otoničar, borec in 'ugledni družbenopolitični delavec iz Kočevja.
Rodil se je v napredni delavski družini v Topoli na Blokah. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Ribnici. V delavsko gibanje se je vključil, ko je z očetom delal po lesnih skladiščih v Ribnici in Ljubljani. Italijani so ga internirali, potem pa se je ob njihovi kapitulaciji vključil v NOV. Opravljal je najrazličnejše vojaške in politične dolžnosti od mitraljezca do komisarja področja in sekretarja partijskega biroja področja. Leta 1444 je stopil v KPJ, pred tem je bil član SKOJ in drugih organizacij. Po vojni je služboval v različnih krajih Jugoslavije.
Ves čas je bil aktiven. Delal je v občinski Zvezi rezervnih vojaških starešin, opravljal je več pomembnih funkcij v SZDL, sodeloval je v delu AMD. bil aktiven v krajevni skupnosti in še bi lahko naštevali.
Dobil je številna priznanja, nagrade in odlikovanja: dva reda bratstva in enotnosti, dva reda za hrabrost, red zaslug za narod, red republike z bronastim vencem, srebrni znak OE, bronasto jelko mesta Kočevje, najvišje občinsko priznanje Šeškovo nagrado, številna priznanja pobratenih mest iz vse Jugoslavije in priznanja raznih društev in družbenih organizacij.
■ Zaradi svoje aktivnosti je bil Stane Otoničar zelo priljubljen in spoštovan v svojem okolju in pri svojih sodelavcih.
A. L.
17.	Vlil.
petek
Stane Otoničar
17.55 — 23.10 TELETEKST
18.15 JAZZ NA EKRANU: Wil-lem Breuken KollekticT
18.45	TRNOV GRAD. madžarska otroška serija
19.15 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	MODROSl TELESA, angleška dokumentarna serija
20.55 NE PREZRITE
21.10	B. Bmns: PROTI VETRU — OGNJENA ZRNA.avstralska nadaljevanka
Nadaljevanka ..Proti vetru" je roniantieno-realistiena zgodba iz avstralske preteklosti, zgodba o majhnjli ljudeh, obenem je tudi pretresljiva zgodba o ljudeh, ki so veliko pretrpeli. Dogajanje se začne na Irskem leta 1796. ko je 18-letna Mart Mulvane obsojena na 7-letno izgnanstvo v Avstralijo. ker je sodelovala v uporu proti angleškim okupatorjem. Naporno potovanje / ladjo, ki prevaža kaznjenec, traja pol leta. Na ladji se Marv spoprijatelji s Poliv iz Dublina, s katero skupaj prenašata ponižanja in žalitve sadis-
tičnega kapitana in razuzdanega častnika. Končno pride konec težke poti. priženejo ju v Sidney, kjer sledijo nova ponižanja, saj tam ravnajo z ljudmi slabše kot z živino na sejmu. Za Mary se začenja novo, težko življenje na kmetiji. kamor je dodeljena in kjer je obkrožena s sovražnimi, hladnimi ljudmi. Uspe pa ji najti prijatelja, mladega angleškega kaznjenca Jonathana Garretta. Nadaljevanka ima 13 delov.
22.00	DNEVNIK
22.15	M. Dolenc: GORENCEV
VRAG. nadaljevanka
Nocoj in še dva prihodnja petkova večera bo na sporedu igrana serija ..Gorenčev vrag", za katero je po svoji istoimenski knjigi napisal scenarij Mate Dolenc, zrežiral pa jo je Boštjan I lladnik.
Nedvomno je serija, ki govori o dečku prestopniku, ki po vrnitvi iz vzgojnega doma ne najde staršev doma pa se zateče v klet in podoživi vse podvige druščine, ki jo je vodil, in reakcije odraslih, hud opomin odraslim in spodbuda za resen razmislek o naši vzgoji, vedenju, vrednotah ter svetu, ki smo ga starejši ustvarili in v katerem živimo. Se je deček v vzgojnem domu spremenil? Se zaveda, da ni bilo prav. kar je počel? Je postal zrel? Naj se on
spremeni ali ne, svet, iz katerega je I bil iztrgan in v katerega se je spet j vrnil, ta svet se ni spremenil. Za ta svet ostaja deček še naprej zoprno j zrcalo njihovih napak, nevarni j Gorenčev vrag. Soočenje s problemom je v seriji ostro in neole- j pšano, a hudo iztreznjujoče. j Čeprav serija govori o otroškem svetu in je nastala v uredništvu otroškega in mladinskega programa, je namenjena staršem, vzgojiteljem in šolnikom.
DRUGI PROGRAM
17.40	Test — 17.55 Dnevnik —
18.15	Avtogrami — 18.45 Ljudska ustvarjalnost v Bi Tl — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dubrovniške * poletne prireditve 84 — 20.45 Poročila — 20.50 Krleža v video medijih: Dramske in TV priredile ..
— 21.45 Akvanavti (sovjetski r z n anst ven ofantast ičn i 1 i 1 m)
TV ZAGREB
15.45	Video strani — 15.55 Gore sveta — 17.00 Risanka — 17.05 Umor kita — 18.00 Poročila —
18.05	TV koledar — 18.15 Avtogrami — 18.45 Ljudska ustvarjalnost v BiH — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Derrick — 21.05 Evropa-rada — 22.35 Dnevnik — 22.50 V petek ob 22h
18.	Vlil.
sobota
15.35	— 23.35 TELETEKST
15.50	POROČILA
15.55	CICIBAN. DOBER DAN: Naš vrtec ob meji
16.10 E. Milčinski: BUTALCI, lutkovna nadaljevanka
16.40	ZGODBE IZ NEPRIČA-VE, otroška serija
17.10 MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija
18.00	ŽENSKA ZA PULTOM, češkoslovaška nadaljevanka
18.50	CUDEZI NARAVE: Dolina smrti, kanadska poljudnoznanstvena serija
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	EKSPRES POLKOVNIKA RYANA, ameriški film To je zanimiv akcijski film iz druge svetovne vojne. Skupina ujetnikov na čelu s polkovnikom ameriške vojske Rvanom (Frank Sinatra) in angleškim oficirjem (Trevor Hovvard) se odloči, da bo pobegnila na precej nenavaden način, tako. da bo ugrabila vlak.
22.00	ZRCALO TEDNA
22.20	MELODIJA MORJA IN SONCA
23.30	POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.05	Test — 16.20 Riki Tiki Tavi (sovjetski film) — 18.00 Festival otroka, Šibenik 83: Savojske pesmi in plesi — 18.55 Slika in glasba — i9.30 Dnevnik —20.00 TV kaseta: Daniel — 20.30 Ljudje iz marmorja, junaki dela: Livarji —
21.15	Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.35 Kennedy —22.35 Poezija
19.	VIII.
nedelja
1
8.55	POROČILA
9.00 ŽIV ŽAV. otroška matineja
9.50	TRNOV GRAD
10.20	M. Smoje: VELIKO MESTO. nadaljevanka I 1.45 625, napoved tedenskega sporeda
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, prenos iz Radgone
13.00 POROČILA e 16.35 POROČILA
16.40	SREČANJE Z N1KICO K A LOG J E RO. zabavnoglasbena oddaja
17.35	SICIL.IANSKI ZAPELJIVEC. italijanski film
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 GABRIJEL, nanizanka TV Zagreb
21.00 HODOL.IUBJE: Piran, po-
topisna oddaja TV Sarajevo
21.30 Športni pregled
22.00 Poročila
DRUGI PROGRAM
14.30 Zeltvveg: Avtomobilske dirke formule I — 16.30 Risanka —
17.00 Jugoslovanske zborovske slovesnosti —	18.25	Povsem
osebno: M. Bulatovič—Vib —
19.10	Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mesta: Dublin Johna Tlustonn — 20.50 24 ur —
21.00 Izredni komisar (sovjetski film)
20.	VIII.
ponedeljek
1
18.05	POROČILA
18.10	ZGODBE IZ NEPR1ČA-VE. otroška serija
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	MLADI UPI, glasba za mlade
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
21.	VIII.
torek
1
17.50	POROČILA
17.55	I . Miličinski: BUTALCI,2. del lutkovne nadaljevanke
18,25	IZROČILA, glasbena oddaja TV Sarajevo
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	A. Salinskij: ŠOFER ZA ENO VOŽNJO. I. del sovjetske drame
Moskovski šoler Mihail spozna Sofijo, ki je prišla v glavno mesto kot predstavnica nekega kolhoza z juga države, fant sprejme ponudbo in jo z avtom, ki si gaje kupila. odpelje v njeno vas. Med potovanjem, ki je osrednji del drame, se dodobra spoznata, preživljata razne preizkušnje in si
18.55 KNJIGA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	H. Robbins: PARK AVENIJA 79, ameriška nadaljevanka
21.40 AKTUALNO: Drago ali poceni?
22.40 DNEVNIK
razkrivata značaja.
21.10	VELIKI DIKTATOR U-MT I NOS I L angleški dokumentarni film
22.05	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Zgodba o pradekliei — 18.30 Pravljice narodov in narodnosti — 18.45 Škotski ansambel dud — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20:00 Znanost in mi — 20.50 Poročila — 20.55 Jazz za izvoz: Tone Janša — 21.30 Dinastija
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Mali svet — 18.45 Francija skozi šanson —
19.30	Dnevnik — 20.00 Top lista nadrealistov — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Po poteh svobode: Ste-van Čolcivič — 21.35 Poročila —
21.40	Jazz na ekranu — 22.20 Čas knjige
22.	Vlil.
sreda
18.15	POROČILA
18.20	CICIBAN, DOBER DAN:
Mali ribiči
18.40	MOZAIK KRATKEGA Tl EMA: Aktualni dogodki (ameriški). Trije duhovniki (kitajski)
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	vreme:
20.00	Zuerich: MEDNARODNI
atletski miting
Mednarodni atletski miting v tem švicarskem mestu si je pridobil ugled ene največjih in najkvalitetnejših tovrstnih prireditev na svetu. Letos organizatorji obljubljajo, da bodo za nastop pridobili večino olimpijskih atletskih zmagovalcev iz Los Angelesa pa tudi najboljše atlete iz vzhodnih
držat , ki se olimpiade niso udeležili. kar bo nedvomno še posebna privlačnost letošnje vele atletske prireditve v Zuerichu. 23.00/30 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Beg (norveška otroška drama) —
18.45	Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Za dolar več (italijansko-ameriški film) — 22.30 Dnevnik
23.	Vlil.
četrtek
1
18.45	ŽELELI STE
>()-
18.10	POROČILA
18.15	J RAPOL 1.0 NEJ DVEH SONC
III 3: Pl.A-
GLE.ITE
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 LOV ZA ZAKI.ADOftf: Djibuti. kviz francoske TV
21.00 ŽIVLJENJE VERDIJA
22.15	DNEVNIK
22.25	G. Verdi: REQUI EM
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Junaški rod — 18.45 Mali veliki svet —-
19.30	Dnevnik — 20.00 Umetniški večer —22.30 Poročila
NAGRADA V NOVO MESTO STANISLAV VIRANT je nagrajenec naše predzadnje male nagradne križanke, ki jo je uspešno rešil in imel še srečo pri žrebanju. Prejel bo knjigo Ivanke Čadež ..Beračeva zgodba”, ki je nedolgo tega izšla pri ČZP Kmečki glas v zbirki domačijskih povesti. Rešitev te križanke pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Ponovno bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel lepo knjigo.
TrmroTTrnj
prgišče misli
farami
Vsak vidi v bližnjem tisto, kar vidi v sebi.
M. MM-TIIHUN CK
Tisk kroji in spleta goro papirnatih laži.
M. KRLI-/-A
Vse. kar človeka poganja v delovanje in gibanje, uporablja upanje.
A. CAMUS
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA													
				DL	VRSTA MOR. ZIVALi	LITINA ZA OSI	PRESLICNO DREVO IZ KARBONA	OS. ZAIMEK	SIMON GREGORČIČ	DL	HOMERJEV EP	OBNAVLJA LEC	IGRALKA NIELSEN
		C ir iT		VRSTA PALME/ LITER						RIM. BOGINJA JEZE/ IT. OTOK			
				►									
				ZAVITEK					DEL KNJIGE				
				Z. IME/ VRSTA JEDI				UGLED	IGRALEC 2l-VOJINOVIC/ CENTER MOLDAVIJE				
				►									SLOVNIČNI POJEM
Dl	KISLO MLEKO	GORA V SRBIJI	OUKA/ KITICA							RIM. PO ZDRAV/ POD			
DOLENJSKA REKA					PISMENO POTRDILO/ GR. CRKA						RENE DESCARTES /IZKOPAN PREHOD		
NARAVO- SLOVJE						TUJE M. IME	BOG GOZDOV/ NORD. SMUČI						
KDOR SE MIRNO VOA V USODO									MESTO V PIEMONTU/ NATRIJ				
PRIPADNIK INOIJAN. PLEMENA				FALOT						VEČNOST			
2ELEZ0V OKSID				PRITOK DONOVAE IENNS)						OŽINA NA MALAKI			
Sploh ne zaradi sonca
V modi so sončna očala vseh oblik in barv — Pravi zaklad na nosu — Del nakita
Sončna očala so spet postala modni krik sezone. Letošnje poletje jih na razvitem zahodu nosi vse,'kar želi biti moderno, največ oboževalcev pa imajo v ZDA. kjer sojih letos prodali za četrtino več kot lani. ko seje začela nova moda širiti. Za 85 milijonov sončnih očal so Američani zmetali okrog 900 milijonov dolarjev. Pri tem pa so imeli kaj izbirati.
Svet postaja premajhen za vse
Čez 40 let bo na svetu živelo še enkrat več ljudi — Grozi človeštvu lakota, brezposelnost? — Kontrola rojstev le eno sredstvo za rešitev_
..Večanje svetovnega prebivalstva po sedanjih stopnjah bo ustvarilo svet brez upanja, svet lakote in strahot, ki bo še slabši od džungle, ker poznamo neznansko bolj uničujoča orožja, kot so zobje in kremplji." je v enem od svojih številnih esejev zapisal svetovno znani pisatelj Isaae Asimov. Izrazil je strah pred bodočnostjo, strah, ki korenini v spoznanjih o veliki nevarnosti populacijske bombe, kot tudi pravijo nenehni rasti svetovnega prebivalstva.	,	. i ...
Na nedavni konterenci
OZN v Mesiču so strokovnjaki sicer postregli s podatkom, da se je rast v zadnjih desetih letih malce umirila in da je zdrknila za 3 desetinke odstotka. I oda za tem spodbudnim podatkom se skriva še veliko zaskrbljujočega.
Po podatkih Svetovne banke se je število ljudi na svetu povečalo za 770 milijonov v zadnjem desetletju, ko je bila rast nekoliko “zmanjšana, tako šteje zdaj svetovno prebivalstvo štiri in tričetrt milijarde ljudi. Do leta 2025 se bo to veliko število skoraj podvojilo in na svetu bo živelo preko 8 milijard ljudi. Pri lem pa je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da bo kar 7 milijard ljudi živeli v tako imenovanem tretjem svetu, ki seže zdaj otepa z revščino, lakoto, razvojnimi težavami, hudo nerazvitostjo, nezaposlenostjo in rakastim razraščanjem mest v kaotične kon-glometra. Strokovnjaki se boje, da bodo lakota, nezaposlenost in uničevanje okolja zaradi bujne rasli mest svet približali eksplozijsko nevarnim mejam, če se rast svetovnega prebivalstva ne bo še bolj umirila. Hkrati iščejo poli, kako bi človeštvo pripeljali skozi te nevarne vode. Zal jih povsod ne vidijo enako, revnih jih vidijo drugače kot bogati, razvili drugače kot nerazviti.
Po mmenju McNamare, nekdanjega predsednika Svetovne banke, ki operira z dokaj točnimi podatki o gibanju svetovnega prebivalstva. je od velikih edino Kitajska dosegla manjšo rast prebivalstva. medtem ko v ostalih deželah. kjer se prebivalstvo najhitreje množi, niso zabeležili znižane stopnje rasti. Nasprotno: v črnem delu Alrike se je stopnja dvignila.
V Keniji pride na eno žensko osem rojenih otrok, kar je več kot prej, obenem pa se je umrljivost dojenčkov zmanjšala, kar oboje tudi vpliva na močan porast števila kenijskega prebivalstva. Obsedanji stopnji rasli bo v Keniji v začetku 21. stoletja živelo 83 milijonov ljudi (zdaj 2(1 milijonov).
Leta 2025 bo najbolj obljuden predel sveta Indija, kjer bo živelo za poldrugo milijardo ljudi. Znano pa je. kakšne težave ima ta velika dežela že sedaj s svojim številnim prebivalstvom.
Če za primerjavo pogledamo rodnost pri drugih narodih, je razlika med prebivalci revnih dežel in razvitih osupljiva. V Bangladešu, pride na žensko 6,3 otroka, v. ZDA je ta številka samo še 1,8.
hvropi
medtem ko je v zahodni najnižja — 1,6.
Nekatere pogubne posledice demografske eksplozije so vidne že sedaj. Neustrezno okrepljeno poljedelstvo v nerazvitem delu sveta ne samo da ne more dati dovolj kruha za vse številnejše prebivalstvo, ampak uničuje zemljo. Dodatno plodno zemljo spreminjajo v puščo še prekomerno izsekavanje gozdov, erozija in zaradi uničenega okolja močno spremenjene vremenske razmere. Tako živi ogromno ljudi na sami meji golega preživetja.
Kot prvo in najbolj učinkovito orožje proti nezadržni rasti prebivalstva se kaže kontrola rojstev, medtem ko pravičnejša razdelitev svetovnega bogastva in tvornejša pomoč razvitih nerazvitim ostaja bolj ali manj oddaljena slutnja ureditve bodočega sveta, čeprav je zelo zgovorno dejstvo, da je tam, kjer ljudje dobro žive, stopnja rasti prebivalstva zelo umirjena.
Strokovnjaki OZN so opravili pregled za I 7 počasi se razvijajočih dežel tretjcga sveta in odkrili zanimivo dejstvo. Številne družine v tretjem svetu niso odraz, resničnih želja staršev. Tam, kjer pride zdaj po osem otrok na žensko, si zares želijo največ štiri otroke. Razlike medjteljami in resničnostjo nastopijo, ker načrtovanje družine
v velikem delu tretjega sveta nima tradicije in ima zelo malo podpore, saj med drugim tudi stane.
Kot zanimiv primer uspešnega reševanja populacijske nevarnosti navajajo Tujsko. V zadnjih treh desetletjih se je rodnost zmanjšala za skoraj 40odst., stopnja povečevanja števila prebivalstva pa je padla od 3,4 na 1.95 odst. K temu je veliko pripomogla izboljšana zdravstvena skrb na podeželju, kjer so hkrati širili znanje in sredstva za kontrolo rojstev. Življenjska raven prebivalstva se je izboljšala tudi po zaslugi teh premikov.
Seveda tajski primer ni kar tako prenosljiv v druge dežele. Zanj je namreč treba precej denarja. V Svetovni banki so strokovnjaki izračunali. da bi potrebovali okoli 7.6 milijarde dolarjev za učinkovito' pomoč tretjemu svetu pri kontroli rojstev in znižanju nevarne stopnje večanja prebivalstva do konca tega tisočletja.
Vsota je velika in ni. Še posebno zbledi, če jo primerjamo z grozno številko 600 milijard dolarjev, kolikor gre \ svetu vsako leto za oboroževanje. Človeštvo torej neznansko več vlaga v uničevalna sredstva, kol bi bilo potrebno za zaustavitev tiktakanja populacijske bombe.
MiM (Vir: lime)
Bodo ljubice kdaj rjavele?
Roboti naj bi nadomestili ljudi v spolnosti
V bli/nji prihodnosti sc bodo ljudje ljubili / — roboti.
la neverjetna predpostavka ni plod ra/br/danedomišljije kakega bulvarskega pisca pogrošnih pripovedk. temveč projekt, ki ga je zasnoval ameriški znanstvenik Arthur llarkins z minnesotske univerze.
..Čez dvajset let bomo imeli narejene tako popolne mehanične ženske in moške, da bodo sposobni opraviti spolni akt.** zatrjuje omenjeni znanstvenik.
Da ne gre le za fantazijo, dokazuje med drugim že tudi prvi japonski robot. Mehanično lutko so naredili v podobi znane nekdanje seks-bombe Marvlin Monroe. Lutka se smehlja, poje in zna celo namigovati. Je pa še daleč od tistega, da bi nudila ljubezenske radosti v postelji svojega kupca.
Kdaj se bodo zares uresničile besede ameriškega znanstvenika, nihče ne ve, saj ljubezen ni le mehanika in je zato robot ne more en dva tri opraviti v pravo zadovoljstvo človeka. Ni pa nemogoče, da bodoče generacije ne bodo preveč rahločutne in bosta mehanični ljubimec ali ljubimka povsem ustrezno nadomestilo za ..naporne** odnose s pravimi ljudmi.
Model sončnih očal, ki navdušujejo tiste z dovolj globokim žepom.
Še nikoli doslej niso proizvajalci ponudili toliko raznovrstnih sončnih očal. Nekateri znani proizvajalci, kot je Foster Grant, ponujajo kupcem po sto in več različnih modelov, cene pa se
Lek za umor
Prvi morilec z nom iz zapora letih
insuli-po 26
Nedolgo tega so spustili na svobodo Kennetha Barlovva, ki slovi v zgodovini kriminalistike kot prvi morilec z. insulinom. Pred 26 leti so ga namreč obsodili na dosmrtni zapor, ker je svoji ženi dal preveliko dozo tega zdravila, zaradi česar je soproga padla v komo in sc med kopanjem utopila.
Sodišče je obsodilo Barlovva, kljub temu da je vztrajno zanikal svojo krivdo, kajti zbrani dokazi so bili le močnejši. Tudi zdaj, ko so ga pomilostili in spustili iz. zapora. Maflow svojih izjav ni spremenil.
Sum je padel nanj šele potem, ko je tudi njegova druga žena umrla za podobnimi posledicami kot prva. i’r\ a je izdihnila v komi, druga pa se je utopila v kopalni kadi. prav tako v stanju kome. Nesrečno drugo ženo so pokopali, a ne za dolgo. Na ukaz sodišča so truplo izkopali in opravili temeljito preiskavo. Šele pri drugi obdukciji so odkrili sledove insulina. In črna zgodovina zločina je postala bogatejša za nov. še nezabele-žen umor z zdravilom insulinom.
gibljejo od običajnih do grešno visokih. V mondenem Beverly Hillsu so naprodaj sončna očala za nič manj kot 35.000 dolarjev. Za ta denar bo na ameriškem tržišču mogoče kupiti kar devet naših avtomobilov jugo 55, ki bodo prišli na ta trg v začetku prihodnjega leta. kot poroča Newsweek. Očala te vrste so seveda potratno okrašena z dragim kamenjem.
Bogastvo izbire se ne konča pri različno oblikovanih okvirih, vzorcih na njih in barvah, ampak se nadaljuje v najrazličnejših barvah in sestavi zaščitnih stekelc in drugih pomembnih ali nepomembnih dodatkov, kot so. denimo, verižice, s katerimi naočnike zavarujejo.
Naočniki so postali nekaj podobnega kot nakit. Ženski svet jih menja ob različnih priložnostih. moški, ki seje v zadnjih letih bolj odkrito navdušil za modne norosti, pa ne zaostaja kaj dosti. Navsezadnje pa pri sončnih naočnikih ni pomembno, da varujejo oči pred sončnimi žarki, treba jih je nositi, pa naj bo vreme še tako klavrno. Sončni naočniki so znamenje statusa, ne poletja.
Odpisani?
Je ščurkom po 350 milijonih let odklenkalo?
350 milijonov let je ščurek preživel množico naravnih sprememb in v zadnjem drobcu tega neznansko velikega časa tudi človekova naprezanja. da bi ga uničil, vendar je ostajal zmagovalec v tem boju za obstanek vse do pred kratkim, ko je znanost človeškega rodu odkrila sredstvo, ki ga bo močno prizadelo. Podružnica švicarske družbe Sando/ je izdelala zares učinkovito uničevalo za ščurke.
Ščurek je pokazal izredno sposobnost prilagajanja in je na vsak strup, ki so ga proizvedli kemiki, hitro razvil odpornost. Najnovejše orožje proti ščurku ne temelji na strupu temveč posega v ščurkov reproduktivni sistem. Gre dejansko za snov, hydropren, ki je zelo podobna hormonom mladih ščurkov, odkril pa je ni nihče drug kot oče kontracepcijske tabletke Carl Djc-rassi. V glavnem tudi je to neke vrste kontracepcijska tabletka za ščurke
Že zelo majhna količina te snovi pohabi mlade ščurke, da ne morejo dozoreti v spolno zrele samce in samičke. ki bi se razmnoževali. Tako se učinkovito zavre razmnoževanje teh škodljivcev in vsiljivcev. Poskusno ra/pršev a nje novega uničevala je pokazalo. da v pol leta zniža populacijo ščurkov za 95 odst. Česa takega ne naredi noben strup za tako dolgo časa in tako povsem brez nevarnosti za druge živali, naj bodo to sesalci, ptice ali ribe.
Ldina slaba plat novega uničevala je ta. da njeno učinkovanje ni opazno takoj, zalo je proizvajalec sklenil, da bo trgu namenjeno uničevalo združil s strupom proti ščurkom. Tako bo učinek viden takoj, posledice (ne bo več ščurkov) pa zares dolgotrajne.
Janez Trdim
Črtke in povesti iz narodnega življenja
\
\
\
\
s
*
N
I
S
I
S
I
N
I
N
i
t
S
I
S
I
s
*
%
*
s
I
JOŽE LIPAN
Kar se
pa tiče Črnih Hrvatov, Primorcev, pa lahko trdim, ker jih poznam še od doma, da spadajo med najmarljivej-e ljudi, na svetu. Tešejo tako urno kakor Kranjci, ali lepše, bolj umetno, v zidarstvu pa smo Kranjci proti njim mojstri skaze.”
„Hudobni in napačni menda Hrvatje niso?” „Marveč boljšega srca in bolj rečnični ko Kranjci. Ko smo prišli prvikrat na Hrvaško, smo prinesli s sabo grozovito krive in abotne misli o njih, kakor da so največji bedaki in divjaki, ne ustvarjeni za človeško tovarišijo in prijazen pogovor. Prašajte pa zdaj naše rojake, ki jih poznajo, pa boste videli, kako jih za veliko reči hvalijo in po pravici povzdigujejo nad Kranjce. Naj omenim za zdaj samo tri glavne čednosti naših hrvaških sosedov. Prva je, da niso tako peklensko zabavljivi in obrekljivi kakor mi Slovenci. Zagovarjali bodo vedno ne le brat brata in prijatelj prijatelja, ampak vsakega poštenjaka, čeprav nima z njimi nobene ožje zaveze. Hrvat je usmiljena, mehka duša, ne drži dolge jeze, ne kuje maščevanja. Daj mu le eno dobro besedo, in pozabljene so krivice Potem Hrvat ni rogovilež razsajač, pretepalec. Nikdar se ne sliši za take strahovite poboje in uboje, kakor delajo sramoto naši kranjski deželi. V krčmi pije Hrvat mirno svoj polič, pogovarja se brez kriča in divjanja s sosedi in znanci in gre ravno tako mirno zopet domov. Tretja, posebno lepa lastnost pa je, da ni ponočnjak in razuzdanec. Hrvat ljubi s poštenim namenom, vzeti
ljubico za zakonsko ženo, in v zakonu nisem slišal nikoli za gnusno prešuštvovanje. Take poštene, dobre ljudi sem našel povsod okoli Samobora in Karlovca. Za gospodo in meščane ne govorim, ti ljudje so brezbožni in spačeni tudi pri nas in, kakor se sliši, po celem svetu.”
To je vse lepo, ko bi le ne govorili tako strašno grdo kakor Cigani."
„Zdaj si jo pa uganil, zdaj. Oh, moj Matiček, ali nisi še nikoli slišal, da vsak berač svojo ma'hko hvali? Ti misliš, kajne, da govorimo najlepše mi tu v prečenski fari, Mirnopečani da že grje, Višnjegorci še huje, Gorenjci pa že popolnoma nečedno. Ali, vidiš, prav to mislijo zase, da govore najlepše, tudi Mirnopečani Višnjani, Gorenjci in vsi drugi. Njim se zdi zopet naša beseda grda. Kdo ima prav? Meni se zdi, da nobeden. Jezik je dar božji, božji darovi pa so vsi lepi. Nespametno in skoraj greh je torej, hvaliti svoj jezik in grajati druge. Ti hrvaški ne znaš, jaz pa sem se naučil dobro, zato imam nekoliko več pravice soditi o njem, kakšen je. Hrvaški jezik, bratec moj, ti je imeniten jezik. Pojdi v katerokoli pisarnico, povsod se piše po hrvaško vse, ne pa po nemško kakor pri nas. Veš ti, kako govore najvišja gospoda, kadar imajo svoj zbor v Zagrebu? Če ne veš, ti hočem povedati, da vse po hrvaško, od prve do zadnje besedice. Veš ti, kako naznanja sam cesar Hrvatom svojo voljo in zapoved? Če ne več, ti hočem zopet jaz povedati, da vselej po hrvaško. To so mi pravili večkrat v Karlovcu in Samoboru taki gospodje, katerim se sme verjeti. In kakr gladko teče človeku hrvaški jezik, kadar ga zna. Mi Kranjci vse preveč
nekako jecljamo, stokamo in požiramo, kadar govorimo. Hrvatom pa teče beseda kakor olje. Slišal sem dostikrat pogovarjati se kmete, rokodelce in v Karlovcu tudi graničarje — pa sem obstal in poslušal in od čuda kar zijal, da so govorili vsi ti ljudje tako urno, možato in včasi nepretrgoma po pol ure kakor učeni pridigarji, čeprav vem, da marsikateri njih šole še od znotraj videl ni. Tak, ljubi moj Matic, je hrvaški jezik, ne pa tak, kakor si ga je zmazala tvoja prečenska butica.”
Lipan je pripovedoval še mnogo drugega o hrvaški zemlji, kar ni bilo tolike važnosti. Za potrebno pa se mi je zdelo, omeniti bolj natanko njegovo obrano hrvaškega naroda. Slišal sem jo tudi iz mnogih drugih ust. To je preveselo znamenje, da druži bratovska vzajemnost od dne do dne vedno lepše in tesneje tudi proste, neizobražene Slovence in Hrvate. Kolikor bolj se spoznavajo Slavjani med sabo, toliko bolj se tudi spoštujejo in ljubijo. Tako se podirajo pogubne pregrade, katere je navalila do oblakov visoko domača zavist in nevednost, posebno pa tuja laž, zatiralčeva zloba. 2e pred letom 1948 je služila hrvaška kraljevina Slovencem za pribežališče. Ali do takrat so zahajali tja zvečine le rokodelci in vojaški begunci. Od omenjenega leta pa se usiplje čez Kolpo in Sotlo ogromna emigracija slovenskih poslov in delavcev; od 1860 ali nekoliko pozneje so napolnili izvrstni slovenski drvarji prostrane hrvaške šume. Naš narod bogme ne potrebuje seliti se med tuje ljudi v tuji svet čez morje; njegov kruh, če ga tare revščina doma, njegova Amerika je v sosednji zerfllji naših bratov Hrvatov.
s
I
s
I
s
)
N
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
*
s
I
POTA
m sm*
Za strelo dve pogorišči
V Jurni vasi in Bršljinu je strela ob nevihti 12. avgusta zvečer zanetila požar — Precejšna gmotna škoda
	dežurni	
I	por	mjo
NOVO MESTO — Zadnje dni je redek dan. da ne bi grmelo in bi minil brez nevihte. I udi v nedeljo, 12. avgusta zvečer, je tik pred mrakom strela udarila dvakrat v bližini mesta.
V Jurni vasi je treščila v kozolce Slavka l esarja. Kozolce je povsem /gorel, v njem pa tudi tona sena in poldruga tona pšenice v zrnju. Poškodovana icaludi opeka, ki so jo imeli shranjeno pod kozolcem. Strela je. tu pov/ročila /a 500.000 dinarjev škode, požar pa so pogasili novomeški poklicni gasilci s pomočjo prostovoljnih gasilcev i/ tokovnic pristranski vasi.
V mestu je strela udarila v drog električnega daljnovoda v Bršljinu.
1 udi tu je takoj izbruhnil požar, več naselij pa je bilo /aradi pok v a rje nega daljnovoda precej časa brc/ elektrike. I udi ta požar so pogasili novomeški poklicni gasilci, delavci Llcklra pa so se nemudoma U>1 iIi popravil. Škoda na tem objektu še ni znana.
ODTOČIL IN ODŠLI. — Med 3. in 6. avgustom je neznanec odločil iz rezervoarja tovornjaka — Last Avlo-prevoza iz Ivančne gorice — okrog 300 litrov plinskega olja. Odtočil in odpeljal je ukradeno olje. delov no organizacijo pa oškodoval za 19.000 dinarjev.
RADIOKASETOI ON ŽE PRI LASI NICI — 9. avgusta sla 19-lctm P. A. i/ Gradca in 24-lctni K. M. iz Drenovca odnesla i/ stanovanja Katarine Šegina v I ličkovvili radiokasetofon. vreden 20.000 dinarjev. Našli so ga še pri tatovih in ga vrnili lastnici, fanta pa sta ovadena tožilstvu.
OKRA Dl; N PR PD BLOKOM — Iz kutrcc Šenljcrnejčana Igorja Kadunca. parkirane pred stanovanjskim ' blokom, je nekdo v noči na 10. avgust odnesel radijski aparat, vreden I0.0IM) dinarjev. Vlomilca iščejo.
ZAJČJI TAT NA Dl.Ll) — V noči na II. avgust je tat obiskal zajčnik Karla Rudna v Šentjerneju in mu odnesel k zajcev. Isto noč pa je 10 zajcev /manjkalo tudi Jožell Retelj v liršnih selih.
VLOM V KURNIK—Obdvekuri in petelina je bil v noči na 12. avgust Danilo Bolšac v Selih pri Otovcu. Ponoči je nekdo vlomil v njegov kurnik.
POKVARJLNLGA OKRADLI — Crnomaljčan Jože Skubic je 12. avgusta svoj av to. ki se je pokvaril, pustil pri v mogradu v Kotu pri Semiču. Ko ga je prišel iskat, je ugotovil, da manjka več avtomobilskih delov, vrednih 5.000 dinarjev.
PO OROŽJE V TUJO HIŠO
SUHOR — Med 5. in S. avgustom je nekdo vlomil v stanovanjc Marjana Kneza na Suhorju 25 pri Metliki in odnesel staro orožje, štiri pištole ter bodalo. Vlomilca, ki si je očitno zaželel le orožja, pospešeno iščejo.
UMRLA ZARADI RAN, KI JIH JE ZADAL SIN
CIKCAK PO KOČEVSKI
METLIKA — 4. avgusta je za posledicami hudih telesnih poškodb umrla 60-letna Gabrijela Simonič iz Svržakov pri Metliki. Dosedanja preiskava je ugotovila, da jo je v prepiru poškodoval 34-letni sin Žarko, ki stanuje v isti hiši. Vse kaže, da gre za hudo neurejene družinske razmere, ki so privedle do tragične smrti Simoničeve. Žarka Simoniča so že priprli.
KOČEVJE — V Bifeju „A" v Šalki vasi je bila 3. avgusta Marku Ofaku iz zadnjega žepta ukradena denarnica s 5500 din. Storilcu so že na sledi.
Jožetu Habotu iz Turjaške ulice je bilo T. avgusta iz avtomobila ukradenih okrog 20 litrov bencina, s čimer je bil oškodovan za 1700 din. Krajo je opazil, ko se je hotel odpeljati.
V gozdu v bližini Starega brega je nekdo 4. avgusta med pol 9. in 10. uro dopoldne Štefanu Sušniku iz Šeškove ulice ukradel kolo z motorjem. Sušnik je v gozdu nabiral gobe.
P
OKRADENA
PRIKOLICA
.Malo preveč naložena ■in že je nc-
KOČEVJE — Dušan Kuk je 7. avgusta ob prihodu na delo v obrat Morava—TOZD Strojni obrati SGP ZIDAR Kočevje opazil, da so s prikolice tipa AP—1500 ukradena vsa štiri kolesa (zračnice, platišča in plašči, gume so znamke TIGAR—Radini).
V GNEČI NA CESTI SE MARSIKAJ ZGODI tovorna prikolica, kolona, nervozno pritiskanje na zavore sreča tu. Zaradi tega seje tudi tale ciza turškega voznika znašla pod cesto. Promet je zastal, zato so na pomoč priskočili tudi miličniki in prikolico pomagali spet poriniti na cesto med Novim mestom in Zagrebom.
Strela je upepelila hlev
Pri Oblakovih na Branskem hud požar
NAŠLI UTOPLJENCA
KOČEVJE — 5. avgusta so v Kolpi pri Osilnici našli utopljenega Marjana Malnarja iz Kočevja. Sel se je kopat in iz neznanega vzroka utonil. Ker znakov nasilja niso našli, gre očitno za nesrečo.
BRANSKO — V ponedeljek. 6. avgusta. ko je bil že lep dan. so temni oblaki jutro dodobra stemnili, da sosc po mestu jele prižigati luči javne razsvetljave, krmiljene na fotocelice.
Prvi grom pa je uperil svojo ognjeno moč v velik hlev Srečka Oblaka na Branskem v sevniški občini (KS Šent-
Starši, kje so vaši otroci?
Brežiški delegati o mladinski kriminaliteti
HRl./lCI. — Mladinska krimi-nalitem v brežiški občini občutno narašča. Hojijo se. </« utegne v nekaj letih poslati stanje še bolj pereče zavoljo naselja Trnje, kjer ostaja veliko otrok prepuščenih „vzgoji" ulice. Urediti hi kazalu vsaj kakšno igrišče, tla otroci ne hi ilelali škotle tlrugml ob nesmotrnem izkoriščanju prostega časa. Starejše. sploh iz okolice mesta. moti. tla morajo mladcem v mestu vse lepo ..postlali”, namesto da bi kaj sumi postorili. Mladi nočejo na mladinske delovne akcije, kar kaže podatek. da ima občinska konjeren-ca /SM le 2K prijavljenih brigadirjev za republiško mladinsko delovno akcijo v beti krajini. Tudi
izgovor, da hočejo tačas mladi raje zaslužili kakšen dinar doma. ne drži. saj nočejo niti sezonsko delali.
Čeprav je v družbenih organizacijah in društvih še dovolj prostora za mlade, na primer pri tabornikih in planincih, očitno to za številne ni dovolj privlačno okolje, '/.ato raje zahajajo v disko, kavarnice in gostilne. Tbtla zu lake obiske je treba imeti tudi nekaj denarju. Starši bi se morali bolj zanimati za svoje otroke in ne bi smeli gledali skozi prste lenobnemu, brezciljnemu postopanju svojih otrok in jih celo z žepnino spodbujati, oz. nagrajevali zalo, ker so odšli od domu. da bi sami imeli blažen malomeščanski mir...	/>	PERC
janž). Na delu so bili precej šentjanški in krmcljski gasilci, sevniški vrstniki so se le s težavo prebijali s težkima cisternama po od naliva poškodovani cesti Za pol so potrebovali 45 minut.
Obstajala je velika bojazen, da se vname še kozolec, poln žila v štantih. še tem bolj. ker je vleklo v tej smeri. Na 'srečo je ogorke in vročino dobro zadrževala velika lipa.
Vročina je tako razpokala zidovje, da tudi to ne bo več za rabo. Spisek zgorelih predmetov in kmetijskega orodja ni popoln. Zgorela je žaga in najmanj 211 nakladalk krme. žetvena naprava, mlatilnica, moped itd. Iz gorečega hleva so rešili 15 glav živine.
A. Ž.
V NOVOLESL JE RAZNESLO KOTEL
STREŽA — I. avgusta je v Straškem Novolesu eksplodiral parni kotel, kar je povzročilo kar za 4 milijone dinarjev škode. Kot so ugotovili, je parni kotel razneslo zato, ker ni bilo v njem dovolj vode. Vode pa ni bilo dovolj, ker je odpovedala elektronska naprava za merjenje količine vode v kotlu.
a
Traktor zdrsnil in poškodoval deklico
IIOI.ANDLC II PODLEGLI. —
7. avgusta je v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam holandski državljan I hysse l.dvvin Willcn. ki so ga dva dni poprej potegnili iz Krke na Otočcu. Utopil sc je med kopanjem.
PREHITRO VOŽNJO BO POMNIL — 5. avgusta je Eranc Barlolj iz Novega mesta vozil avlo i/ Žužemberka proti Biču po makadamski cesti, pred vtisjo Repi je pa je po srečanju z drugim vozilom zaradi prehitre vožnje zapeljal preveč na desno v odločni kanal. Vozilo je potem začelo zanašati, obstalo pa je ob drevesu pri cesti. Po trčenju v drevo se je avtošc prevrnil na streho. Vozniku in sopotniku Alojzu Scvšku i/ Kočevju so nudili pomoč v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa je za 150.000 din.
PREPOZNO OPAZIL PLAZ — Leopold Lužar iz vasi Sirclac je 10. avgusta zjutraj vozil osebni avto i/ Šentjošta proti Crmošnjicam. Pred vasjo je lik pred seboj na cesti opazil l>la/, močno zavrl, pri tein pa ga je zaneslo naravnost v gmoto na cesti. Sopotnica Marija Avguštin s Hriba pri Orehku je bila laže ranjena, gmotna škoda na vo/ilu pa znaša 50.000 din.
ZDOMSKA NI SRI ČA. VI Č RANJENIH — Zdomec iz ZRN Ismct llalihašič je 10. avgusta /večer vozil osebni avlo od Zagreba proti Ljubl jani. pri Podgracenem pa ga je zaneslo s ceste in po nasipu navzdol. Med prevračanjem je padla ven sopotnica, poškodovane pa so bile tudi druge potnice v vozilu, tako da so jih morali pre)vljali v brežiško bolnišnico. Gmn-škoda jc ocenjena na 120.000 dinarjev.
3-letna Danijela Jakovljevič je na Kliničnem centru v Ljubljani
DI ŠEČA VAS — Huda nesreča s traktorjem se je 9. avgusta pripetila na gradbišču hiše Stani-slava Kastelca v Dcšcči vasi pri Žužemberku. Ta je s traktorjem, na katerem je bila pripeta cisterna z vodo. pripeljal na gradbišče. Na blagi vzpetini je traktor ustavil, ga zavil in Se podložil s kamenjem. Medtem ko se je Kastelic lotil drugega dela. je zaradi razmočenega terena in klančka traktor s priklopnikom /drsel nazaj, pri tem pa z zadnjim desnim kolesom zadel 3-lclno Danijelo Jakovljevič iz I Jcšcčc vasi
Deklico so s hudo poškodovano glavo takoj prepeljali v novomeško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center.
Kmalu kolesarski praznik
Novo mesto pred vrati doslej največje kolesarske prireditve — Na startu kolesarji iz petih držav?
NOVO MLSTO — Tradicija bo obveljala tudi letos. -Dnevi kolesarjenja. ki so si v Novem mestu pridobili /e toliko privržencev, bodo med 24. in 26. avgustom, vse pa kaže. da bodo Novomeščani priča /ares kvalitetnim dirkam. Organizator, novomeški kolesarski klub. namreč računa na imenitno udeležbo, poleg vseh najboljših kolesarjev i/ Jugoslavije, na čelu / našimi olimpijci, bodo v Novo mesto prispeli še kolesarji i/ Avstrije. Italije. ČSSR. kaže pa. da se jim bodo letos prvič pridružili še Iranco/i.
In kakšen bo spored tekeni? Največ zanimanja bo vsekakor veljalo X. mednarodni dirki za ..Memorial Milana Novaka", ki bo v nedeljo. 26. avgusta, na krožni progi med C i lav ni m trgom. Ločno, Otočcem, Ratežcm in Žabjo vasjo. Člani bodo morali prevoziti kar 156 kilometrov, starejši mladinci 104. mlajši mladinci 69 ter pionirji 34 oziroma 17 kilometrov, kar uvršča to dirko med najtežje pri nas.
Dan poprej e. v soboto, bo na Grmu že tradicionalna 11. krožna dirka. kije zaradi svoje privlačnosti in razburljivosti za gledalec še posebej privlačna. Letošnja novost pa je 2. mednarodna kriierijska dirka za veliko nagrado KS Drska v petek. 24. avgusta. Lani je bila ta dirka na Mestnih njivah, vendar je proga na Drski po spremembi prometnega režima naravnost idealna za kriterijske vožnje, tako da se je organizator letos odločil za spremembo.
Kol zanimivost zapišimo, da šteje nedeljska memorialna dirka med Novim mestom in Otočcem tudi za slovensko prvenstvo,hkrati pa se bo na teh treh nastopih od gledalcev poslovila domala celotna novomeška članska vrsta na čelu s Sandijem Papežem in trenerjem Ivanom Turkom, saj bodo že jeseni oblekli vojaške uniforme. Pokrov itelji dirk so Tovarna zdravil Krka ter krajevni skupnosti Grm in Drska.
B. B.
mmm
.MNOGOBOJ*’ NA VODI IN KOPNEM
KRŠKA VAS — Za to soboto priprav Ija kanu klub Lipa iz Krške vasi veslaško tekmovanje na Krki. ki pa bo več kot le to. saj se bodo tekmovalci — pričakujejo okoli 100 čolnov iz številnih slovenskih klubov —pomerili tudi v drugih panogah in veščinah. Poleg teka. veslanja, slaloma, premagovanja jezov bodo na otoku metali bombo v cilj. skakali v daljino in v vodo, streljali z lokom, na cilju v Borštu pa še z zračno pištolo in puško.
ALPINISTI NA MATTERHORNU
NOVO MESTO — Petčlanska od- —, prava alpinističnega odseka planinskega društva Novo mesto je 8. avgusta letos odpotovala na štirinajstdnevno plezanje v stene Matterhorna. Če bodo možnosti dopuščale, bodo šli omenjeni alpinisti plezat še v francoski Dru. Novomeški alpinisti so odpotovali v Švico po več uspelih ..ogrevalnih" vzponih na Korošico. Klek in Velebit.	L.	M.
Zvezdniška rokometna zdraha
Najboljša igralka kočevskega itasa, 15-letna Deličeva, odšla k Podravki v Kopriv-nico, Itas pa ji ne da izpisnice — Stanovanje, hrana, štipendija, itd.
KOČEVJE — »Zvezda" letošnjega prestopnega roka za rokometašice je bila nedvomno 15-ietna učenka Milena Delič, članica kočevskega Itasa. Ta odlična strelka, ena najboljših igralk medrepubliške lige, je „padlaM v oko številnim klubom. Najprej so se zanjo zanimali Olimpija, Velenje, Novo mesto, po turnirju republik in pokrajin v Kovinu pri Beogradu, kjer je bila Deličeva najboljša strelka, sojo hoteli dobiti novi prvoligaš Radnički iz Obrenovca in član druge lige, Podravka iz Koprivnice. V tej dirki so najboljše pogoje ponudili predstavniki koprivniške Podravke.
Deličeva je v začetku avgusta odpotovala v Koprivnico na priprave, vendar bo, kot kaže, morala leto dni pav ziniti, ker ni dobila izpisnice matičnega kluba, se pravi kočevskega Itasa. V Kočevju so bili najprej zelo nezadovoljni z zahrbtnim delovanjem Podravke. Poleg tega je Deličeva dobila dovoljenje, da lahko svojo igralsko kariero nadaljuje v ljubljanski Olimpiji, kjer bi po zagotovilih uprave kočevskega ligaša imela vse pogoje za razvoj in rokometni napredek. Deličeva se je tudi vpisala v srednjo lesno šolo v Ljubljani. Se to: za igralski razvoj Deličeve je Slovenija vložila precej sredstev in strokovnega znanja.
Zakaj torej Deličeva vztraja pri pristopu k Podravki?
Sodeč po samoupravnem sporazumu” med RK Podravka in Deličevoin njenimi starši, so v Koprivnici ponudili najboljše pogoje. Deličeva seje vpisala v ekonomsko šolo v Kopriv nici, ima zagotovljeno stanovanje in hrano, štipendijo, nadomestilo za močnejšo prehrano je po družbenem dogovoru najmanj 6.(>00 dinarjev na mesec, dvakrat na mesec ji plačajo potne stroške od Koprivnice do Kočev ja, po
končnem šolanju ima zagotovljeno delov no mesto ali štipendijo, če se bo odločila za študij. Torej je. kot kaže. odločil »papir”, dve tipkani strani samoupravnega sporazuma, kjer je med drugim tudi zapisano, da ji bo njen novi klub. če se ne bi mogla privaditi. dal izpisnico, kadar bo hotela.
Uprava rokometnega kluba Itas Deličevi, kot rečeno, ni dala izpisnice, »rdečo luč" je pokazala tudi statutar-no-pravno komisija rokometne zveze
Slovenije, tako da bo primer prišel pred arbitražno komisijo. Nekaj drži: če bi si odgovorni iz Koprivnice prizadevali za Deličevo po pravi poti. se pravi preko uprave kluba, ne pa za njenim hrbtom, bi Itas morda Deličevi celo dal izpisnico. Deličeva je na sestanku z igralkami in upravo kluba rekla, da ne bo kariere nadaljevala zunaj Kočevja, nekaj dni zatem pa je zahtevala izpisnico. Pri tem sedaj vztraja. V Koprivnici bo hodila v šolo inče ne bo šlo drugače, je pripravljena na leto dni rokometne pavze. Seveda bi bila to precejšnja škoda za njen nadaljnji igralski razvoj.
MILAN GLAVONJIČ
Spet streha na Travni gori
MITROVIČ
AVGUSTOVSKI
ZMAGOVALEC
Turistično društvo Sodražica je oddalo v najem objekte na Travni gori in v Izverju
METLIČANI, NA KOLESA!
ML. I LIKA — Metliško kolesarsko društvo pripravlja v nedeljo. 26. avgusta. v okviru velike proslave z letalskim mitingom na Otoku lokalni maraton za vse rekreativce, tudi tiste, ki niso člani društva. Start rekreativnega kolesarskega maratona bo pri bivši Vranešičevi hiši v Bočki. kjer je bila ustanovljena 15. SNOUB—belokranjska, speljan pa bo po delu Bele krajine in Hrvaške s ciljem na Otoku pred začetkom proslave. Predhodne prijave niso potrebne, ura starta pa bo javljena pozneje.
Novak v Zagrebu
drugi
Novomeški kolesarji na dirkah za nagrado Me-taliacommerca
ZAGREB — V soboto in nedeljo so sc novomeški kolesarji udeležili dveh dirk zu veliko nagrado Mctaliacom-merca v Zagrebu, na katerih je nastopilo 160 tekmovalcev iz 20 jugoslovanskih klubov, dirkali pri so tudi kolesarji iz Avstrije. Italije in Madžarske.
V soboto zvečer so vozili na dirkališču. Meri člani, ki so vo/ili 40 km. je bil Smole 3.. Papež pa 6. Starejši mladinci so nastopili na 16 km dolgi progi. Božič je bil 3.. D. Papež 4. Pri mlajših mladincih je na 12 km zmagal Šta-ngclj. Kruljac je bil 7.. ‘sili ajde k 9.
Na nedeljski cestni dirki okoli Zagreba je bil pri ml. mladincih Šta-ngelj 3.. Smajdek 6. in Kruljav 7.; st. mladinci so vozili 6X km. Božič je zasedel 2.. D. Papež 7. in Udovč 12. mesto. Pri članih pa seje na 117 km dolgi progi najbolje od Novomcšča-nov odrezal Novak, kije bil 2.. Robič je bil 4.. S. Papež 7. in Smole 10.
V soboto bodo novomeški pionirji m mladinci nastopili na dirki v Prekmurju. člani pa \ Italiji. •
I B.
SODRAŽICA — .Ko sem začel delati v turističnem društvu, nisem imel nobenih izkušenj z delom v turizmu, še manj v gostinstvu. Vendar sem kljub temu opazil, da v naši dolini ne izkoriščamo dovolj naših možnosti. Zalo sem si zadal nalogo, da Sodražico spet turistično oživimo," pripoveduje Vinko Drobnič, predsednik Turističnega društva Sodražica.
.Seveda nismo bili čislo brez osnov. Pred 25 leti je bil na Travni gori zgrajen lep planinski dom s 100 ležišči, vendar zaradi slabih oskrbnikov ni posloval najbolje. Podobno je bilo tudi v Izverju. kjer smo imeli gostilno. Zalo srno se odločili, da oba objekta temeljito obnovimo in ju damo v najem. Medtem ko je gostilna v Izverju v najemu že dve leti. smo dom na Travni gori letos oddali znanemu smučarskemu delavcu Marjanu Prelovšku. Imeli smo srečno roko pri izbiri teh ljudi. Žagar in Emeršič, ki delata v Izverju. sta v kratkem času privabila veliko število gostov. Dom na Travni gori. kjer zdaj živijo delavci novomeškega Cestnega podjetja, pa bo potem primeren zlasti za šolske izlete, morebiti tudi za šolo v naravi.
Naj omenim, daje lam tudi smučarska vlečnica, v okolici doma pa prelepi tereni za smučanje, l am nameravamo zgraditi tudi otroško in rokometno igrišče. Skratka, pri nas bo spet oživel turizem, zlasti domači, hkrati pa bo od njega živelo tudi nekaj naših ljudi. In kar ni najmanj pomembno, iiašemu turističnemu društvu ne bo potrebno več modclovati denarja za svojo dejavnost. Odkar spet delujejo objekti v Izverju in na Travni gori. bomo lahko poslovali brez dotacij, nekaj denarja jva bo bržkone ostaloše za druge zadeve." je povedal Vinko Drobnič.
J. S.
NOVO MESTO — Na hitropoteznem prvenstvu Novega mesta za mesec avgust sc je med 20 igralci pomerilo tudi 5 šahistov iz Zagreba. Zmagal je Milivoj Mitrovič s 16 točkami pred Klapšičcm 15,5 (oba iz Zagreba), 3. je bil Pucelj (14,5), 4. Škerlj (14). 5. Božovič (13,5) itd. Vrstni red za točke ŠK Novo mesto pa je: I. Božovič (11.5). 2. Škerlj (11,5). 3. Pucelj (10.5). 4. Avsec (10.5), 5. Sčap (10) itd.
ČRNOMALJSKI PLANINCI JUTRI NA TRIGLAV
CRNOM1J.J — Planinsko društvo Črnomelj pripravlja za petek. 17.‘avgusta. torej jutri, pohod na Triglav. Odhovl bo s posebnim avtobusom izpred gradu ob 16. uri. povratek pa v nedeljo zvečer okrog 21. ure. Prijave sprejemajo v bifeju Rog do danes zvečer, če pa bo v av lobusu prostor, se lahko planinci prijavijo (udi jutri, na dan odhoda. Ob prijavi mora vsak planinec plačali 1.000 dinarjev akontacije.
Zadnji mož obrambe
Vratar Anton Možič bi rad dal prostor mlajšim, vendar še ne namerava dati slovesa rokometu
SEVNICA — Vrat .r .nton Možic iz Boštanja je zače! braniti, vrata tukajšnjih rokometašev v jeseni leta 1969. Kljub temu se še ne želi posloviti od te moške igre.
»Preživljal sem vzpone in padce tukajšnjega rokometa, vsekakor ne bom pozabil časov trenerja Jožeta Šilca, ko smo igrali v drugi zvezni ligi, treh let igre v slovenski mladinski in članski reprezentanci. Sevničani smo takrat res držali korak z rokometnimi centri kot sta Celje in Ljubljana," pripoveduje vratar Možic.
— So časi rokometa za manjše kraje minili?
„Ne bi rekel. Prvi pogoj pa je dandanes dvorana. Tudi če bi danes igrali v višji ligi. pred domačim občinstvom ne bi mogli od-girati niti ene tekme, ker je pač treba igrati v dvorani. Manjši kraji od Sevnice imajo prav lepe dvorane."
— Kaj pa igralci?
»Igralci so. je pa treba z njimi vestno in trdo delati. Sam sem igral marsikje, od Minerve do Krškega. Sevničani imajo trenutno kar štiri dobre mlade vratarje. Ne bi rad oviral njihovega razvoja, zato jim rad dajem prostor, čeprav priznam, da bi še rad branil. Nisem se še odločil, kako in kje."
— Igralci za morebitni neuspeh dostikrat krivijo prav vratarja.
»Vratar ima nedvomno pomembno vlogo, saj je zadnji mož obrambe. V usodnem delu tekme je lahko njegova igra izjemna moralna spodbuda moštvu in navijačem. če npr. obrani sedemmetrovko oz. nasploh dobro in požrtvovalno brani. Seveda pa on ni edini igralec.
A. ŽELEZNIK
OSREDNJA SEJEMSKA PRIREDITEV SLOVENSKEGA OBRTNIŠTVA XVII. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Manifestacija zmogljivosti obrti in priložnost za razširitev sodelovanja "s proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami širom po Jugoslaviji.
m
OBRTNI SEJEM CEIJE
od 14. do 23. septembra
SEJEM IOEJ IN SODELOVANJA
- izdelki obrti samostojnega osebnega dela
- izdelki organizacij združenega dela drobnega gospodarstva
- velike možnosti za dogovore o kooperacijah
- letos poudarek na izdelkih lesne stroke in na kmetij&ki mehanizaciji
- posebna pozornost namenjena inovacijam in strojni opremi
POSLOVNI DNEVI OD 17. DO 21. SEPTEMBRA
Informacije Zavod SRC GOLOVEC. Celje. tel.. (063) 33*233. 33-487. 32-468, teiex: golce 33-654
Ljubečna Celje
tlak za hleve
(063) 33—421, 31—866
NOSI KRESNIČKO
Vse za vaše stanovanje v novi hiši opreme
EXPOKTIHtVO
 p
SOLIDARNOST
HUMU
ADRIA
Novo mesto, Cesta herojev (Plava laguna) Brezplačna dostava, montaža in šivanje zaves.
Tovarna klobukov „Šešir”, p. o., Škofja Loka, Kidričeva 57
Po sklepu delavskega sveta komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
10 izvajalcev za: - oblikovanje klobukov
- izdelovanje klobukov
- pridelovanje dlake
Pogoji:
uspešno končana osnovna šola ali dve leti usmerjenega
izobraževanja
Kandidatom nudimo:
— povprečni OD 21.000 din
— stanovanje
— enoizmensko delo
— proste sobote (vsak torek 10 ur)
Vse informacije dobite osebno v tajništvu DO ali po telefonu 60-451. Prijave sprejema tajništvo delovne organizacije.
Minilo je lelo dni.
kur tebe več med nami ni.
Preljuba žena. skrbna mama. kedaj se nam bo zacelila rana'.'
V SPOMIN
15. avgusta je minilo žalostno leto. odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama
FRANČIŠKA NOSAN
Ratež 40. Brusnice
Draga mama, ostala boš vedno naša in nepozabljena. Hvala vsem. ki se je spominjate!
Žalujoči: vsi njeni
PROIZVAJALCI SE PREDSTAVLJAJO
S 20 — 40% POPUSTOM NA PROIZVAJALČEVE CENE
EMONA MIZ Zalog
svinjski kare pivske klobase
PIVOVARNA UNION
pivo Grand 0,33 — 6 kom. pivo Ležak 0,50
KRAŠ Zagreb
Lotos keks 450 g
EMONA Ljubljana
kompot Višnja 720 g
za kg
21%
30%
40%
30%
m
' I	.1	t	j	X.-.	n."
30%
399,90
230,00
243,84
34,50
63,42
54,00
emona dolenjka
novo mesto
jutri 17. 8. 1984
v prodajalni
.market Drska I
Tovarna celuloze in papirja tozd Transport razpisuje:
1 štipendijo za skrajšani program kovinarske stroke
Delovna skupnost skupnih služb razpisuje:
1 štipendijo za diplomiranega pravnika
Rok prijave je 15 dni.
552/33-84
Obvestilo
Telefonske naročnike avtomatske telefonske centrale Brestanica in Senovo obveščamo, da bo 17. 8. 1984 po 14.00 uri moten telefonski promet zaradi tehničnih del v zvezi z prestavitvijo naročnikov na novo telefonsko centralo.
Prosimo za razumevanje.
Podjetje za ptt promet Novo mesto 555/33-84
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete, tašče in svakinje
ANA MALOVIC
iz Dalmatinove 1
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin, ji darovali cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se delovnima organizacijama Labod in VGP Novo mesto za podarjeno cvetje, pevcem za zapete žalostinke in proštu za opravljeni obred. Posebno zahvalo pa smo dolžni osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za požrtvovalno skrb in nego v času bolezni. Se enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali^: nami.
Žalujoči: hčerki Teja in Ička z družinama, sestra Francka z družino in ostalo sorodstvo
S	m. 1
	[ . .f
	
%	i Nir*'
*fc S	-g!
ZAHVALA
V 47. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče
IVAN
BOBNAR
iz Vine gorice pri Trebnjem
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje ter spremili pokojnega na zadnji poli. Posebna zahvala pevskemu zboru I R1MO Trebnje in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Z A II V A L A
Po daljši bolezni nas je v 79. letu zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, dedek, brat in stric
JANEZ KLOBUČAR
Kočevje 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali) nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Leopoldu Šterku za številne obiske v času bolezni. DO Bell—TOZD MO za denarno pomoč, TOZD MO kontrola, DO Iskra Črnomelj, IM V Črnomelj, tov. Kapclelu za poslovilne besede, godbi na pihala iz Črnomlja ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, otroci z družinami, vnuki, pravnuki, brat z družino ter ostalo sorodstvo
Četrtek, 16. avgusta — Rok Petek. 17. avgusta — Radi v oj Soboto, IX. avgusta — Helena Nedelja. 19. avgusta — Marijan Ponedeljek. 20. avgusta — Bernard Torek. 21. avgusta — Timotej Sreda, 22. avgusta — Marija Četrtek. 23. avgusta — Ro/,alija
1.HNIN1-: M TNT 19. avuusta ob 20.40
/a d nji krajec
BRLŽK L: ni kinopredstav ČRNOMLTJ: 16. in 19. X. francoski lil ni Zmeda na Karibih. 17. in 19. X. ameriški Tilni Štirje asi. 21. X. italijanski Tilni Dva super policaja. 22. X. pustolovski Tilni lar/an in sirene.
1)01 l.NJSKI TOPLICI : 17. in 19. X. ameriški Til m Na /latern je/cm. 22. X. ameriški film Surovi udarci.
KOSJ AN.ILVICA: IX. X. ameriški lilm Bolnica strahu. 19. X. italijanski lilm Preluknjani dolar.
KRŠKO: 19. X. hongkonški lilm Zmaj proti prekupčevalcem mamil. 22. X. Tinski Ulm Moški se ne dajo posiljevati. 23. X. liane os ki lilm l/redna /ena.
NOVO MI Š I O — DOM KLI TI Rl.: 16. in 17. X. ameriški barvni lilm Pasji sinovi. IX. X. angleško-Irancoski Ulm Ljubimec l.adv Clialte-rlv. Od 19. do 29. X. nagrajeni film v Pulju: 19. X. jugoslovanski Ulm O mrtvih vse dobro. 20. X. lilm Davitelj proti davitelju. 21. X. Tilni Zgodnji sneg v Muenchnu. 22. X. lilm Ambasador. 23. X. lilm Nezaslišan čudež.
STA NIČ A: 17:in IX. X. hongkonški lilm Pesti in krepmlji. 19. X. jugoslo-vaiisko-nemški lilm Apači. 22. in 23. X. šv edsko-britanski Lilm mister Mon-tineuro.
OS
S
TANOVANJA
DIPL. INZ. IŠČI SOBO v Krškem ali Brežicah. Dragan Bogdanovič. 41000 Zagreb, (ialjerova 14.
SOBO s kopalnico oddani dekletu i/ okolice Novega mesta. Telefon 23-725.
MAJI INC) enosobno stanovanje ali garsonjero iščem v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (4674/X4).
ODDAM enosobno stanovanje v okolici Novega mesta. S predplačilom. Naslov v upravi lista (46767X4).
Motorna vozila
PRODAM Renault 4 1 L. letnik X3. Jel. 068 24-012.
PRODAM Z 101. letnik 1978. Jože Hrovat, (i. Brezovica 21. Šentjernej.
PRODAM GOLTA, letnik 19X0. v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (466X/X4) ali tel. 62-019 Brežice.
PRODAM I I A T 126 P. letnik 1976. /a 70.000 din. Kastelic, Zagorica 9. Mirna.
PRODAM VW. hrošč, letnik 1975.
I enarčič. Pristava' X. Novo mesto.
PO< KM PRODAM I AlJNIJS 17 \1. registiiran decembra. Šinkovec. Otočec 7X.
ALT \ BLRLINA 2000, letnik 1973. registrirano do 26. 5. 19X5, /a 20 M prodam. Marjan Poljanec. Semič.
Z 750, letnik 19X1. dobro ohranjeno, prodam. Jel. 25-713.
125 PZ proti a m po delih. Gume so dobre. Molan. Raka. tel. 75-532 popoldne.
LADO SL 1500, letnik december 1977, ugodno prodam. Pižmoht. Levstikova 9. Trebnje.
ŠKODO Š 100, dobro ohranjčno. 44000 km. letnik 1977, prodam. Jel. (06X) 56-046 po 15. uri.
PRODAM motor I omos 15 SLC. registnan. letnik	Novak,
Loka 22. Šentjernej.
(iOtl diesel. letnik 1979. prodam. Anton J omažuu Gmajna 37. Raka.
GSX 1,2 break prodam. Ogletl v Šefiovi 76. Novo mesto.
/ASI VVO 750, letnik 19X0. prodam. Belci Jerman. Labod. Novo mesto; dopoldne.
PO /I-1.0 ugodni ceni prodani ka-rambohr.m avto C IMOS CiS. Ogled
vsak dan od 16. do IX. ure. Kolarjeva 1. Novo mesto.
R 4, letnik 1979. prodam. Stane Pa-v lin. Družinska vaš 31. 6X220 Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 101, letnik 1973. poceni prodani. Planlan. Rumanja vas IX. Straža.
MASTI N MINI 1000, letnik 1976. prodam. Davorin Iršič. Kristanova 32. Novo mesto, telefon 24-662.
RI NAl L I 4 (M L, nov. prodam. Informacije na tel. (06X) 22-129 od X. do 16. ure.
/AS I ANO 101, letnik 197X december. prodani. Telefon 21-653 od 16. ure dalje.
GOLT, letnik 1976. po /eh) ugodni ceni prodam. Telefon (06X) 40-271.
ZASTAVO 101 prodani. Naslov v upravi lista (4673/84).
ZASTAVO 750, letnik 197X. prodam. I rane Judež. Vel. Orehek 29. Stopiče.
Z 750, letnik 1979^ prodani. Vlado VereŠ. Orehov ica 4. Šentjernej.
I GODNO PRODAM ZASTAVO 101 S, letnik november I97X. prevoženih 65000 km. Cenjene interesente lahko sprejmem vsak dan od 14. ure dalje, oziroma po dogovoru na tel. (068) 51-511 ali 51-355”. ing. Miljenko Vujaškovič. Semič 42 d.
ZASTAVO 750 S, letnik 1977. registriran do avgusta 19X5. prodailL Jože Praznik. Grmovlje 3X, Škocjan.
R 4 (i I L, letnik avgust 19X2. prodam Plačilo možno delno s kreditom, lelefon (068) 24-435.
ZASTAVO 101, letnik 1976. brezhibno, ugodno prodani. Ogled: Šolska 6. Novo mesto, telefon 21-609.
R 4 TL, letnik 19X0. prevoženih 44000 km, prodani. Telefon (061) 348-221.
K 4, letnik I97X, karamboliraii, prodam. Stanislav Rus. Meniška vas 32. Dolenjske Toplice.
PRODAM Tomos avtomntik. star eno leto. Odlično ohranjen. J elefon 24-596.
GOLT diesel. letnik november 1978., prodam. telefon (068^62-983.
Z 101, letnik 1977. obnov Ijeno. prodam. Jože Božič, Regerča vas 34 a,
, Novo moto.
TOVORNI AV TO J AM I lOkiper. nosilnost 5,2 t, letnik november 1979, prevoženih 9300 km. prodam. Vinko Zaletel j. Jurčičeva 15, Novo mesto, telefon 25-9(8).
TOMOS 14 TL, letnik 19X0, in APN 4, letnik 19X1, prodam. Ogled v
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustia (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—D/agaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1 800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100—620—970—257300 — 128—4405/9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASJ: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnicei SDK v Novem mestu 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
petek popoldne in v soboto. Adamičeva 29 (Grm). Novo mesto.
LORD i:s< ORD 130(1, letnik 1975. prodam. Informacije dobite po telefonu (05X1 72-55».
Z 750 S, letnik 1978. registrirano do marca 19X5. prodam. Lado Is o/o le. Rcštanj 17.6X2X1 Senovo.
PRODAM-Z 101 lu\. letnik 197S. v /elo dobrem stanju, registrirano do julija 19X5, ali zamenjam/a I I AT 126 i*. Lelefon (06X) 67-008.
ZASTAVO 750, letnik 1975. ugodno prodam. Bršljin59/1. Novo mesto, telefon' 24-026.
Z 750. obnov Ijeno, registrirano do maja 19X5. prodam. Ogled od 15. ure dalje. Cena 6 VI. Poldam cevi /a centralno (3/8. 1/2. 5/4). Iarnika Gorše. Gradišče 15. Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 101. letnik 19X0 september. prodam. Informacije popoldne. Darko Mojstrov ič. Sela 16. Straža.
DIANO, letnik december 1978. poceni prodam. Drenik. Malenška vas. Mirna peč. telefon 84-326.
O UM L 14 175 in feltne prodam. Lelefon 22-54X.
PRODAM novo ZASTAVO 101 in AUDI 50. letnik J977. Telefon 56-034. lira nko.
ETAT 850 spori eoupe. letnik 1970. prodam. Cena 10 M. Dragan, Šentrupert.
125 P. letnik 1976. registriran do 10. julija 19X5. prodam. Jože Omerzel. Rumanja vas 14. Straža.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do junija 1985. prodam. Anica Cugelj. Družinska vas 11. Šmarješke Toplice, telefon X4-948.
UGODNO prodam LADO 1600 in TOMOS avtomatik. letnika 19X0. lireg 22. Novo mesto.
Ugodno prodam Zastavo 101. letnik 75. v voznem stanju, neregistrirano za 4 M. Informacije na tel. 23-275. vsak dan od IX vib 20 ure.
Kmetijski stroji
PRODAM grablje /a traktor Tomo Vinkov ič ter grabl je /a kosilnico BCS. Vinko Miketič, Kolodvorska 61, Črnomelj.
PRODAM obračalnik Maraton /a BC S v /elodobrem stanju. Roman Gr-o/nik. Gabrijele 12, 6X296 Krmelj.
PRODAM KOMBAJN C las-Kom-packt 25 / Diesel motorjem širine 2,1 m. letnik proizvodnje 1972. brc/ preše /a ba lira nje. / manj h ni mi kolesi, pripraven /a hribovit teren. Janko Vojak, Dubovčani 34,472X1 Duga Resa pri Karlovcu.
PRODAM TRAKTORJA Same Aurora 45 in Zetor J Z 4K-J4. Slav ko Gorenc. Groblje 46.6X310 Šentjernej.
PUHALNIK TAJFUN ter peč za centralno ogrevanje (35.000 kcal) prodam. Anton Zupet, Škocjan 49, tel. 85-246.
ZLTOR K 25 prodani. Aloj/ Rodič, Stranje 5, 6X220 Šmarješke Toplice.
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 630, primeren za hribovite predele, prodam ali zamenjam za kmetijski stroj ali priključek. Iludina. Senovo, telefon 79-379.
PRODAM kosilnico Lavcrdar Jože Zorko. Podbočje 5X.
PRODAM puhalnik Tajfun na kar-dan, malo rabljen. Ciril Kranjc. Dol.J Vrhpolje 14, 6X310 Šentjernej.
PRODAM traktor Deutz 4006, nemški, dobro ohranjen, 1950 delovnih ur, s kabino i« tmvi mi gumami. Jože Strojin, Mi Ilovica 17, Šentjernej.
PRODAM traktor Štore 404 s prir-'' cl nji ni pogonom in kabino. Martin Grubar. Gor. Vrhpolje 57, Šentjernej.
UGODNO prodani puhalnik Tajfun / motorjem ali brez njega, brane Vavtar, Zabrdje 4, .
TRAKTORSKO kiper prikolico in traktorski dvobra/dni plug Slavonec prodam. Stane Pavlin, Družinska vas 31. 6X220 Šmarješke Toplice.
PRODAM traktorski obračalnik SIP 220 širine, malo rabljen. I ranc Makšc, Rdeči kal 15, Dobrnič.
PRODAM traktorske gume 10 x 2X. Naslov v upravi lista (4672/84).
PRODAM
PRODAM dvodelna okna (trije kosi) 140 \ 120. zastekljena. Seničar, Dol. Kamence 61, Novo mesto.
PRODAM KOLO ..PLRSONAL". Kranjc, M. Brusnice 9, tel. 85-943.
PRODAM KRAVO s prvini teletom. starim tri tedne, m brejo telico. Lamovšek. Mirna vas, Trebelno.
PRODAM raztegljiv kavč. sedežno garnituro in kombinirano omaro. J el. 22-356 dopoldne ali-22-863 popoldne.
PROD AM gradbeno barako v Mirni peči. Karel Somrak. Majde Šilc X, Novo mesto.
PRODAM KRAVO s teletom ali brejo telico. 1 enarčič. Pristava X. Nov o mesto. _
BILI PIŠČANCI prodam /a zakol ali nadaljnjo rejo 20., 21.. in 22. avgusta. Smarjeta 15, Šmarješke Toplice.
PRODAM avtoradio in kombin-c/on Utok. Marjan Košir. Dol. Straža 6.
PRODAM 1900 znamk različnih držav in 4 albume. Robert Poje. 6X310 Šentjernej.
PRODAM bencinski mešalnik (kot nov), betonsko žele/o v koših in globok otroški vo/iček. Jel. 62-904 Brežice.
PRODAM KRAVO. 3 leta staro. Jože Muhič. Ivanja vas 19. Mirna peč.
PRODAM rabljen pralni stroj Go-renje. Jel. 22-903.
PRODAM KOZI . Klepec. Dol. Kamence 54. tel. 25-406.
PRODAM 800 kg bri/go (špnea) /a fasado in 30 m2 ladijskega poda. Slav ko Plut. Mladica 9. Semič. tel. 56-003.
PRODAM omaro /a dnevno sobo. Širine 4 m / vgrajeno posteljo. Jerele. Mestne njive X. Novo mesto. tel. 22-565.
KLLI KT., kompletne /a kokoši ne-snice. prodam. J el. (068) 25-990.
PRODAM psico posavski gonič, staro dva meseca / rodovnikom, odličnih staršev — CACIB. Telet on 44-446. popoldne.
POROČNO O BI J KO. dolgo, bele barve. št. 38, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (4671/84).
PRODAM dva rabljena fotelja, zeleni žamet, cena po dogovoru. Šinkovec Roman, Trdinova 5 a. Novo mesto. J el.: (068) 23-222.
PRODAM prikolico za osebni avto. Slak. Velika Čikava 11. Novo mesto.
UGODNO prodam brako prikolico. rabljeno dve sezoni. / vso dodatno opremo, hladilnik Gorenje (85 1) /a kampiranje, eno leto staro kolo Ponv, nerabljeno, Ivan Kolenc. Trubarjeva 7. Krško, telefon (068) 72-2X4.
GRAMOFON Beniton MIIDA M6000P ugodno prodam. Kramar. Mirna 25, telefon 47-008 (int. 88).
PRODAM kombiniran otroški voziček (globok in športni). Jože Novak, K Roku 27, Novo mesto.
KULPLRBUCTI (43 cm) štedilnik prodam. Telefon 22-526, popoldne.
PRODAM Uavirkso harmoniko Turist IV. Janko Kirn. Dol 7. Šmarješke Toplice.
UGODNO prodam gajbice za krompir. Marjan Kuhar. Gruča 7, Šentjernej.
PO UGODNI ceni prodam moško obleko, primerno za močnejše postave. Informacije po telefonu 20-528 od 15. ure dalje.
PRODAM gajbe /a krompir, Rozman, V ril peč 17, Mirna peč. -
PRODAM brejo kravo in kobilo. Ivan Potočar. Veliko Lipje IX. Dvor.
PRODAM ostrešje (grušt), primerno za hlev (9 \ 12). Gor. Stara vas 15. Šentjernej.
PRODAM kravo s prvim teletom. Kovačič, Goriška vas 12. Mirna peč.
PRODAM francis turbino, pogoji, višina 5 m, pritok 150 I vode v minuli, moč 4 KVV. Ogled možen v nedeljo dopoldne. I ranc Ašič. Ob potoku 3, 6X270 Krško.
PRODAM dve kravi, breji, dobri mlekarici. Ucman. Vavta vas 15, Straža.
PRODAM /timi/ovalno omaro Gorenje (1X0 I), 6 predalov, višina 150 cm. skoraj novo. Matko. Glavni trg 2, Novo mesto, tlefon 24-X7X. Ogled po 14. uri.
PRODAM 13 m železne balkonske ograje. Jože Jerman. Dol. Straža.
PRODAM etažno centralno peč Central 20. Informacije na telefon 24-741.
PRODAM rabljen italijanski vo/iček. sistem dežnik. Informacije po telefonu 32-l6X dopoldne.
PRODAM 80-basno harmoniko, lelefon (068) 22-6X3.
UGODNO PRODAM trosed. raztegljiv. 'otroško posteljico brc/jogija, ijtroški globok voziček. lelefon 24-ff72, Drejčetova pot I I. Novo mesto.
VRATA (X() x 195) s podboji in X okenskih kril- (60; s 110). \se že rabljeno, prodam. Škerlj, Vrhovčeva I. Novo mesto, telefon 21-375.
UGODNO prodam prvoklasni hrastov hlod. cca 2 ccm. Informacije po telefonu 25-618 do 17. do IX. ure popoldne.
PRODAM nova notranja vratna krila (bela). Lelefon (068) 69-328 po 20. uri.
PRODAM /a 5000 din črno-bcli televizor Saba. Prodam tudi 6001 tropa za žganje(slive,jabolka).cena6000 din. Mira Blažina, Dobliče X. 68340 Črnomelj.
KUPIM
KI PIM lOm suhih drv. Informacije na tel.: 24-953.
KUPIM rezervne dela za traktor BAIJJ Z bre/ hidravlike. Kupim ohišje menjalnika in diferencial. Anton Grandljič. Dolenja Dobrava 17,6X210 Trebnje.
POSEST
PRODAM gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah. Informacije v petek, 17. avgusta, od 14. ure dalje po telefonu (068) 84-009.
PRODAM kmečko hišo / 17 ari zemlje ob asfaltni cesti. 4 km od Škocjana. Voda in elektrika v hiši. Informacija dobile prč I rancu Novšaku, Dolenje Dole pri Škocjanu.
ZA ML NJ A M parcelo na Drski (Novo mesto) za obdelovalno zemljo ali travnik v najbližnji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (4675/84).
NJINOGRAD / zidanico in opremo prodam. Kali Požar. Poljče 15. Begunj.* na Gorenjskem.
PROD AM hišo z vrtom v Veliki Lahinji 15. Črnomelj. Marija Lipovšek, Trdinova 5 b. Novo mesto, tel. 24-020.
PRODAM hišo v gradnji in.nekaj zemlje v Štritu. Hiša je zgrajena do tretje faze. Leopold Vidmar. Gum-berk 4, Otočec, Informacije samo popoldne.
PRODAM 50 arov travnika, pri-* merilo za v ikend, v Razborah in brejo kravo, dobro molznico. Stane Medved. (.resnice IX pri Otočcu. Oglasite se v popoldanskem času.
PRODAM STANOVANJL v Stranski vasi in stanovanjsko hišo v Dol. Lakov nicah. Naslov v upravi lista (4669/84).
BLIZU BRL ŽIC PRODAM kmetijo. Hiša je centralno ogrevana, gospodarsko poslopje, zidanica, v inograd. vse skupaj v izmeri sedem hektarjev . Naslov v uprav i lista (4670/84).
JRS0JCT
I I.MLR BJLLANOVIČ ZLATA. Sela pri Ratežu 6. opozarjam vse. ki vozijo in obdelujejo mojo parcelo št. 1X8. 190 in 191 na Selih pri Ratežu
(iNova gora), naj s tem takoj _prenehajo. sicer jih bom sodno preganjala. J I RANC PAVLIN, Dol. Gradišče t 10. Šentjernej, prepovedujem tov arišu j PAVLLTU Zli PL Tl J dostop na par-j celo št. 1050 v Stranjah, ker je ta par c e- * la moja last. Če tega ne bo upošteval,| ga bom sodno preganjal.
s
I RANCU PENO / Malega Slatni-ka za 70-letnico želita vse najlepše in veliko zdravja sin Branko z ženo in hčerka Jožica z družino.
RAZNO
OTROKA sprejmem v varstvo, i Telefon 25-626. Mestne njive. Novo, mesto.
N AJAMEM prostor za obrt (40 m2) j v Nov cm mestu ali okolici. Tel. 24-894.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in stare mame
JELKE
SIMONIČ
iz Svržakov 8
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste; nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, ZZB. metliški godbi, pevkam za zapeto žalostinko in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše dobre in nepozabne mame
TEREZIJE VEVODA
s Suhorja
ki nas je zapustila v 83. letu starosti, se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, posebno družinam Željko, Plut in Klemenčič, /a vso pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala duhovnikom za lepo opravljeni obred, kot tudi osebju socialnega skrbstva in Zdravstvenega doma Metlika, posebno dr. Mihajlovičevi in dr. Makovac ter kolektivu Grand hotela Union iz L jubljane. Vsem in vsakemu posebej iskrena in topla hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANGELE
ERMAN
iz Dolenjega Kostanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pismeno in ustno sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem. Hvala župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi. Zahvaljujemo sc kolektivu doma upokojencev iz Sevnice za nego.
Žalujoči: hčerki Marta in Angelca z družinama
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE
HOČEVAR
iz Brezovice pri Stopičah
Prisrčna zahvala internemu in kirurškemu oddelku bolnišnice Novo mesto ter sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje in vence, pevcem ter dekanu za opravljeni obred in vsem, ki ste z nami sočustvovali in v tako velikem številu spremili pokojnega na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Z A II V A L A
Komaj v 58. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš ljubi mož. oče in stari oče
ANTON BUTKOVIČ
iz. Volčjega pri Sromljah
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tolikšnem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni govornikom, godbenikom, pevcem. Gasilskemu društvu in drugim organizacijam iz Sromelj, kakor tudi DO Labod iz Krškega in Agrarie iz Brežic ter župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Minka, sin Tonček, hčerke Marinka, Bernardka in Jožica s svojimi ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN IN ZAHVALO
NAŠEMU DRAGEMU DOLGOLETNEMU SODELAVCU
ANTONU
BUTKOVIČU
L. a PETER WEBER
Ljubil si zemljo in pesem, ljubil si tlom
in i' lem lihem, cvetočem poletju otlšel si v večni dom.
Z A II V A L A
Nepričakovano nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in sin
FRANC KOŠAK
iz Sevnega na Trški gori
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, sočustvovanje in izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Mole, Ivanež, Piberčnik, Zupančič, Košljar, Židanik in Žitnik, tov. Špicerju in predstavniku Komunale za poslovilne besede pri odprtem grobu, delovnim kolektivom Komunale, Laboda—tozda Ločna in Commerce ter Cestnemu podjetju za izrečeno sožalje in podarjene vence. Prisrčna hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo radi: žena Cvetka, hčerka Nada z družino, sinova Brane in Franci z Marjano, hratje Martin, Marjan, Ivan in Tone z družinami, sestra Mirna z. družino ter brat Jože in
mama Marija
Vedno smo radi le imeli, skupaj živeli v slogi in veseli, a prišel je kruli dan, ljubi a la. tvoje življenje je ugasnilo kot dan.
Z A H V A L A
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata. brat in stari ata
FRANC KRIŽAJ
iz Klinje vasi 5 pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Zvezi borcev. Društvu upokojencev. Društvu invalidov, gasilskim društvom, delovnim kolektivom Avto—Kočevje, SGP Zidar in Petrol Kočevje, govorniku tov. Arku za poslovilne besede, vaščanom ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Franci, Ivan in Milan z družinami, hčeri l ina in Mari z družinami, snaha
Jožica z družino ter ostalo sorodstvo
Z A II V A L A
Ob izgubi naše drage žene, hčerke, mame, tašče, stare mame, babice, sestre, sestrične, tete in svakinje
MARIJE KAJFEŽ
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kočevje in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Opremi Kočevje, Tekstilani Kočevje, Melaminu Kočevje. Računovods-kemu biroju Kočevje, Delavski godbi Kočevje, Društvu upokojencev Kočevje, sorodnikom, sosedom in znancem ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, mama, hčerki in sinova, zel in snahi, vnuki in pravnuki, brala z družinami ter ostalo
sorodstvo
Kočevje, Ljubljana. Metlika, Beograd
Z A II V A L A
Mnogo prezgodaj nas je tragično, komaj v 37.Jetu zapustila naša ljubljena žena, mamica, hčerka, snaha, svakinja, sestra, teta in sestrična
VIDA KLEPEC
s Krasinca 36
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala delovnim organizacijam Beti Metlika, IMV Črnomelj, Beti-tozd Črnomelj, TOZD Meracator Metlika, GOK Črnomelj, učiteljem in učencem OŠ Podzemelj, KZ Mesarija Črnomelj. Zahvaljujemo se tov. Pezdircu in tov. Vraničarjevi za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevskemu zboru iz Gribelj in kaplanu iz Metlike za lepo opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Klepec, Agnič in Pezdirc.
ŽALUJOČI: mož Lojze, hčerke Marjanca, Mojca in Joži ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Podolgi in težki bolezni nas je I. avgusta v 64. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
ALOJZ RATAJEC
z Grma pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Slavičevim, DO Nadzorništvo proge I rebnje, 1 OZD za V V Novo mesto, KZ I rebnje, govorniku, pevcem, upokojencem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Ob boleči izgubi mame in stare mame
MARIJE
BAKŠE
roj. Vidmar
iz Črmošnjic pri Stopičah
se zahvaljujemo vsem svojcem in sosedom za pomoč in darovano .cvetje. Se posebej zahvala zdravniškemu osebju v Novem mestu in na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki je pokojni požrtvovalno lajšalo zadnje bolečine.
' Žalujoči: sin Cveto z ženo, vnuka Dušan in Cvetko
Polento jutro nam le je vzelo in »' srcih naših večno ho skelelo.
V SPOMIN
na 9. avgust, ko nam je tragično preminil naš dragi
JOŽKO KRALJ
iz Močvirja pri Bučki
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
V tihi žalosti: vsi njegovi
Z A 11 V A L A
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, staregaOčeta in brata
JOSIPA FABJANIČA
fotografa iz Metlike
sc prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izraženo sožalje ter za tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala godbi na pihala. Društvu invalidov in kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Metlika, Lastlake. Strongsville, Port Charlotte
Že leto dni je zdaj minilo, odkar življenje tvoje je ugasnilo, pri nas veselja nič več ni, ker tebe. ati, od nikoder ni.
Nikoli le ne bomo pozabili, prerani tvoj grob bomo krasili.
V SPOMIN
12.	avgusta je minilo leto dni od smrti našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica
ALOJZA PIRCA
iz Jurke vasi 9
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom, se prisrčno zahvaljujemo.
VSt NJEGOVI
ipip
\\V
ŠTEFAN	M
Delavci brestaniške elektrarne so-prizadeti, kadar slišijo ali preberejo netočnosti o svojem delu. kot se dogaja v drugih kolektivih. Toda ker so zavoljo dejavnosti posebnega družbenega pomena še bolj na očeh. jih še večkrat po krivem zadevajo strupene puščice, kakor bi lahko rekli pripombam kar počez, ko je v osli tudi primes neobveščenosti in zlobe. Toda tudi takim kritizetjem je voljan tehnični vodja elektrarne Stefan Marje-tič mirno, kot zna le malokdo, pojasniti, kakšna je razlika med njihovo elektrarno in drugimi elektrarnami. Tistim, ki naj bi vendarle bolje poznali delovanje delovne organizacije, kjer se zadnja leta srečujejo podobno kot v celotnem elektrogospodarstvu z nevšečnimi rdečimi številkami, ponudi tudi zajeten elaborat o vlogi plinsko-parnih blokov v elektroenergetskem sistemu Slovenije.
Dipl. inž. Marjetil je bil štipendist lega kolektiva in se je v njem zaposlil kot pogonski analitik, takoj ko je slekel vojaško suknjo, želela 1963. po dveh letih, pa je poslal tehnični vodja. Po Marjetičevi zamisli sla z inž. Jančičem pričela razvijati nov način kemijskega čiščenja notranjih delov kotla KS G. Klek tratna je tako prihranila lepe denarce, kajti zahtevna opravila so poslej v rokah domačih strokovnjakov. Pomemben inovacijski dosežek čiščenja notranjosti kotlov so s
pridom izkoristili tudi v drugih delovnih organizacijah, denimo v krški Celulozi. Marjetic pa je bil nagrajen z državnim odlikovanjem — redom dela s srebrnim vencem.	•
Marljivo je sodeloval pri pripravljalnih delih za krško jedrsko elektrarno, predvsem pri kontroli dnevnih meritev stanja vode reke Save. vodil pa je pripravljalna deta za gradnjo plinsko-parne elektrarne v Brestanici. Ker je bil v tehnološkem smislu to prvi takšen objekt v Jugoslaviji, je moral inž. Marje-lič do otvoritve objekta leta 1976 vložiti tudi okrog deset let svojih naporov in energije. Marjetičevi sodelavci pravijo, da so tudi tuji izvajalci de! med strokovnimi pogovori spoznali, da je Marjetič naglo prodrl v skrivnosti tehnologije prenovljene elektrarne. Zopet po načelu, da ničesar ne gre prepustili naključju, je dosledno vztraja! pri sleherni podrobnosti, saj pri takih stvareh pač ne sme biti prostora za improvizacijo.
V brestaniški elektrarni se radi primerjajo z gasilci. Oboji so zelo pomembni, ko nič ne delajo, so samo strošek, kopa so v akciji, je naložba vanje mnogokratno poplačana. Glasno povedo. da nikoli niso uporabljali mazuta za gorivo, ker ga tudi ne morejo, kajti elektrarna je tehnološko opremljena tako. da uporablja le primarni bencin. V Jugoslaviji pa je zelo malo porabnikov tega stranskega proizvoda rafinerij, menda samo beograjska toplarna.
Stefan Marjetič je z mislimi ponavadi pred drugimi, na stvari gleda dialektično, razvojno, zato je lahko uspešen predsed-. nik občinske raziskovalne skupnosti v Krškem. Da ni za prazno besedičenje, potrjuje tudi tale njegova misel ob začetnih pogovorih o izgradnji spodnje-savske verige hidrocentral: ..Splošna razmišljanja je treba spremenili v projektne naloge. Tako, kot nas mora zanimati, kako izkoristili odpadne vode iz nuklearke za kmetijstvo, kaže proučiti tudi. kako izkoristiti gramoz, ki je še pod savsko vodo."
PA VEL PERC
rum MIRNA PODIVJALA — Reka Mirna, znana po svoji krotkosti, je prestopila bregove in si pot poiskala tudi čez cesto pri Jesenicah. Sicer pa je bila minuli petek velika kot jezero, čeprav je večji del že odetekel v Savo. (Loto: J. Simčič)
Bistrica ustavila lokomotivo
Katastrofalno neurje v trebanjski občini, že tretje v manj kot mesecu dni
ŠENTRUPERT, MOKRONOG, MIRNA, tiOVO MESTO — V manj kol mesecu dni je trebanjsko občino prizadelo že tretje neurje. Začelo se je
9.	avgusta zvečer okoli 20. ure in trajalo tja do 23. ure. Mnogi starejši ljudje ne pomnijo česa podobnega. Potoki so prestopili struge na Mirni, pri Šentrupertu in Mokronogu. V Šentrupertu je bilo ponekod tudi po meter vode, pri Bistrici je bilo podobno, malo naprej proti Mokronogu je voda spodjedla železniško progo, tako da je na njej obstala lokomotiva. Vodo na cestah, velike spodjede na poljih, naplavine in ljudi, ki so ostali doma, da bi odstranili posledice nočne ujme, je bilo opaziti še naslednji dan, 12 ur po neurju. Na srečo človeških žrtev ni bilo, prav tako ne poškodb. Izkazali so se tudi štabi civilne zaščite in službe, ki morajo v takih primerih ukrepati.
Kot so nam dan po neurju dejali na izvršnem svetu trebanjske občine, je neurje prizadelo tri krajevne skupnosti in 13 vasi. Najbolj seje vreme zneslo nad krajevnimi skupnostmi Šentrupert, Mokronog in Mirna, delno je bila prizadeta tudi KS Trebelno. Največ škode je bilo na objektih in na cestah. Sodeč po prvih ocenah in poročilu, ki ga je obravnaval izvršni svet v ponedeljek dopoldne, je bilo škode za 106 milijonov dinarjev. Sprejeti so bili že določeni ukrepi, na 'teren so odšle ekipe, ki so pomagale odpravljati posledice neurja. V kratkem bo ustanovljena mladinska delovna brigada. Trebanjski izvršni sver je kot prvo pomoč prizadetim območjem namenil 500 tisoč dinarjev, nekatere bo oprostil davkov ipd.
Posledice neurja so bile več kot očitne še naslednji dan. V Šentrupertu.
kjer je voda poplavila del vasi tudi meter visoko, smo se oglasili pri Vinku Tomažinu. Ponoči je komaj rešil pred povodnijo svojo farmo piščancev. Če bi mu ne uspelo zaustaviti vode, bi bilo za pol milijarde starih dinarjev škode. Kako hudo je narasla Bistrica, ki teče za njegovim piščančjim hlevom.
metra vode. Voda je uničila okoli 3U0 metrov železniške proge.
Ob cesti proti Jesenicam je voda napravila velike zajede, sicer rodovitni travniki so bili polni gramoza in drugega nanosa. Rudi Us z Jesenic je povedal, da se je ob 22. uri zvečer vračal z dela v Veliki Loki, pa kmalu ne bi mogel domov. Povedal je, da kaj takega še ni doživel, podobnih neurij pa se ne spominjajo najstarejši vaščani.
Lovšetovi s Puščave so povedali, da se je nekaj podobnega zgodilo že tretjič, pa pristojni še niso nič naredili za regulacijo potokov na tem območju, ki tudi sicer radi poplavljajo.
Posledice neurja so občutili tudi v Novem mestu. Voda je zalila kleti všti-
MOTIKA NK BO POTREBNA — Vinko Tomažin iz Drage pri Šentrupertu letos ne bo izkopaval svojega krompirja. Bistrica, kije prestopila bregove, je to opravila namesto njega.
zgovorno pove podatek, da mu krompirja ne bo potrebno izkopavati. To je namesto njega opravila voda. Zasebni obrtnik Branko Rokavec je tisto dopoldne čistil svoj avtomobil, sledove mulja smo opazili celo v žarometih. Poveljnik civilne zaščite v Šentrupertu Ludvik Tomšič je povedal, da so ponoči reševali živino celo na podstrešja. Ves čas pa je bil na zvezi z občinskim štabom civilne zaščite.
•Tudi v delu Bele krajine je bilo hudo. V Črnomlju je voda prišla v kletne prostore centra srednjih šol. Poplavljena je bila telovadnica, hodnik in garderobe. V Moverni vasi pri Semiču pa je strela udarila v skedenj Jožeta Starihe; ki je do tal pogorel. S skednjem vred je ogenj • vzel še nekaj kmečkih delovnih strojev, 50 vreč apna, 2 kubika desk, tako da je samo pri tem lastniku za 2 milijona din škode.
,Pulj po Pulju 84’
Letošnji nagrajeni in drugi filmi iz Pulja v Novem mestu
NOVO MESTO — Komaj so se ohladili filmski projektorji na letošnjem 31. filmskem festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju, že so nagrajene filmske stvaritve, za katere pravi predsednik žirije Krsto Papič, da se odlikujejo z globoko, jasno, in zelo pogumno izraženo ter pomembno idejno družbeno problematiko, na sporedu novomeškega kinematografa v okviru sporeda „Pulj po Pulju 84".
Predvidene so naslednje predstave:
19. avgusta: O mrtvih vse dobro (..Zlata Arena" za kostumografijo)
20. 8.: Davitelj proti davitelju (..Zlata arena za ton in scenografijo)
21. 8.: Zgodnji sneg v Muench-nu (..Zlata arena” za kamero)
22. 8.: Ambasador („Zlata arena" za stransko moško vlogo Fabijanu Šovagoviču)
23. 8.: Nezaslišan čudež („Zlata arena" za stransko žensko vlogo Vesni Pečanac)-
24. 8.: Posladkana vodica L,Zla-ta arena" za glavno žensko vlogo Sonji Savič)
25. 8.: Veselo gostiivanje (France Štiglic)
26. 8.: Nobeno sonce (Jane Kavčič)
27. 8.: V žrelu življenja („Zlata arena” za režijo Rajku Grliču, ,tZlata arena" za glasbo Brani Živkoviču in ..Zlati jelen" reviji Studio)
28. 8.: Balkanski špijon (avt. Božidar Nikolič in Dušan Kovačevič, „Velika zlata arena" za najboljši film festivala, ..Zlata arena" za glavno moško vlogo Bati Stojkoviču, „Zlata arena" za montažo Andriji Zafranoviču in ..Zlati venec" reviji Studio)
29. 8.: Leta odločitve (avtor Boštjan Vrhovec, ..Zlata arena” za scenarij Branku Gradišniku)
rih stanovanjskih blokih, zalila je lesni obrat z žago in kotlarno podjetja Pionir. Vdrla je tudi v.skladišče Novoteh-ne, v Labodu je poplavilo šivalnico. O tem, kolikšna je škode, pa za zdaj še ni podatkov.
J. SIMČIČ
SAMORASTNIKI NA GLAVNEM TRGU
NOVO MESTO — V okviru turistične popestritve bo v petek, 17. avgusta zvečer, s pričetkom ob 21. uri, na Glavnem trgu nastopil narodnozabavni ansambel Samorastniki iz Brusnic. Ljubitelji zabavnih viž pridite in se poveselite.
DOLENJSKI JAMARJI V BOSNO
Sledi še prikaz sadov
NOVO MESTO — Jamarski klub Vinko Padcršič—Batrcja pripravlja za čas od 17. do 26. avgusta ra/iskovalno akcijo na južnem pobočju Grmeča v Bosni, na kateri bo sodelovalo 6 jamarjev. l.ani so dolenjski raziskovalci jam prišli v.brezno Julkinovac do globine 320 metrov, letos ga nameravajo ra/iskati še naprej, razen tega pa Sc nekaj drugih klaskih, jam. Za odpravo zbirajo denar tako, da delajo v Krki — tozdu Izolacije, razliko pa bo prispeval jamarski klub.
V Ribnici ustvarjajo udeleženci srečanja likovnikov
Najhuje se je izdivjala Bistrica v Bistrici. ..Voda je pridrla v spalnico.” pripoveduje Franc Zupančič, ..ko sem stopil na tla mi je bila do kolen. Čeprav je Bistrica že večkrat ušla i/ korita, kaj takega še nismo doživeli.”
PRAZNIK OBRTI IN EOLKLORE
KAMNIK — Od 6. do9. septembra letos bodo v Kamniku potekali že tradicionalni Dnevi narodnih noš, folklore in obrti. Prireditev organizirajo Turistična poslovna skupnost Kamnik, kamniško Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik.
PROSLAVA V GORIČKI VASI
RIBNICA — Srečanje likovnikov ..Janko Trost", ki je v ribniški občini že šesto leto po vrsti, se je začelo 16. julija, trajalo pa bo še do konca avgusta.
Doslej so na letošnjem srečanju že ustvarjali slikarji Jože Centa, Janez Ošaben, Bojan Golija, Gabrijel Humek, Izidor Urbančič in domači amaterji Metka Zobec, Milan Čirovič, Dušan Matoh in Janez Arko. Izmed kiparjev sta zaključila ustvarjanje le dva, Milena Braniselj in Lovro Inkret, do konca meseca pase bodo zvrstili na srečanju šcTone Demšar, Stane Jarm, Boni Čeh, Dragica Čadež, Vlasta Zorko in Mojca Smerdu.
Slikarji so ustvarili povprečno po 3 do 4 dela, ki bodo po ocenitvi umetnostnega kritika Aleksandra Bassina prikazana na posebni razstavi, ki bo odprta 2. septembra v domu JLA v Ribnici. Doslej ustvarjeni skulpturi obeh kiparjev sta že pos-
tavljeni. Delo Lovra Kuharja stoji v parku ribniškega gradu, delo Milene Branisljeve pa na zelenici pri delovni organizaciji Inles.
Letošnje ribniško srečanje so z raznimi oblikami pomoči omogočili INLES, Združeno KGP, Posestvo Snežnik. Jelka in nekateri posamezniki. O udeležencih srečanja in njihovih delih bo tudi letos izšel poseben katalog.
J. P.
Na železniški postaji v Mokronogu so se železničarji šc vedno trudili, da bi izvlekli lokomotivo. Vodni tok je bil namreč tako močan, da je izpod proge odnesel gramoz in je lokomotiva nasedla. Sef postaje v Mokronogu Marjan Rozman je povedal, da je bilo ob eni uri ponoči na postaji še vedno pol
MOST ZLETEL V ZRAK
R1BNIČA — Gasilsko društvo Goriča vasje 5. avgusta pred gasilskim domom priredilo proslavo ob o-voritvi obnovljenega gasilskega doma in razvitju društvenega praporja. Udeleženci so si lahko ogledali gasilsko parado in zanimiv kulturni program. Sledila je 'vrtna veselica s srečelovom, ljudi pa je zabaval krvav-ški kvintet s svojima pevcema. Pokrovitelj prireditve je bila delovna organizacija RIKO iz Ribnice.
MODA NA OTOCCU
OTOCT.C — V gami hotelu na Otočcu je vsak dan od IX. do 22. ure prodajna ra/stava raznih modnih ženskih oblačil in drugih tekstilnih izdelkov. Dekleta in žene vseli starosti lahko tam med rutami, tunikami, oblekami ali hlačami najdejo kaj posvojeni okusu in za svoj žep. Tako rekoč vsak izdelek je unikat, ročno poslikan ali tiskan.
SLOVLNSK1 KUZLL.I — V ponedeljek, 6. avgusta, so člani ekipe CieoloŠkega zavoda iz. Ljubljane uspešno opravili miniranje mostu na Kolpi med vasema Kuželj in slovenski Kuželj. Za miniranjem so odstranili le zgornji del mostu, medtem ko so nosilci ostali. Na njih bodo zgradili nov most, ki bo širok 4 m in primeren tudi za tovorni promet, ki po dosedanjem 2,4 m širokem mostu ni bil možen. Miniranje sije ogledalo staro in mlado iz vseh okoliških vasi na slovenski in hrvaški strani Kolpe.
v SOBOTO SPET TOPLIŠKO POLETJE
DOLENJSKE TOPLICE —
18.	avgusta ob 18. uri bodo na Jasi v Dolenjskih Toplicah v okviru ..Topliškega poletja” nastopili Tone Fornezzi — Tof, Irena Tratnik in ansambel Tcrmal show. Na prireditvi, ki jo organizirata KUD Maks Henigman in Zdravilišče Dolenjske Toplice, bosta nastopila še Matija Slak in steklopihač Miha. Pripravili bodo bogat srečelov. V primeru slabega vremena bodo prireditev preselili v restavracijo Zdravilišča Dolenjske Toplice.
VODA JE VDIRALA PONOČI — Franc Zupančič te Bistrice je povedal, da je voda ponoči vdrla v spalnico, kjer mu je segla do kolen. S čiščenjem so lahko začeli šele naslednji dan. Dela pa bo za nekaj dni, saj je voda nanesia nekaj centimetrov mulja, iz kleti pa so morali vodo izčrpati šentruperški gasilci. (l'oto: J. Pavlin)
V SOBOTO LIKOI VIGREDI
M LILI K A — Za vse tiste, ki so se potrudili, da je tudi letošnja razstava belokranjskih vin imenovana Vinska vigred v Beli krajini uspela, društvo vinogradnikov Bele krajine — prireditveni odbor pripravlja v soboto, 18. avgusta ob 18. uri družabno srečanje pod lipo na Vinomerju. Ker društvo nima seznama vseh sodelujočih, vabi tudi tiste, ki sicer ne bodo prejeli osebnega vabila, pa so prispevali svoj delež pripravam in izvedbi prireditve.
Spet dolenjski turistični teden
Organizatorji vabijo na prireditev »Veslanje na Krki”, ki bo 2. septembra
SPOSOJENO TRNJE
• Rezultat volitev je bil vnaprej znan, saj oblast nima kaj skrivati pred narodom
(Iz Politike ekspres)
• Država odmira, toda za povračilo njen ugled v svetu raste.
(Iz Politike ekspres)
• Če bi sodili po smradu, je država že odmrla.
(Iz Književne reči)
• To so pravi komunisti! Zadovoljili so svoje potrebe.
(Iz Književne reči)
RAJE GREDO NA MORJE
SEMIČ — A /juh temu daje letovanje na Erinutsiku. kjer ima semiška Iskra svoj rekreacijski center, za njihove delavce zelo ugodno, je En most ek /nemalo zaseden. V petih brunaricah je 40 ležišč. »’ restavraciji na kopališču pa lahko pripravijo do KO kosi/ na dan. Člani kolektiva imajo JO odstotkov popusta pri hrani, medtem ko je bivanje r brunaricah zanje in za njihove družinske člane zastonj. V Premam tiri pri Pulije se mišk a Iskra kupila zemljišče in uredila kamp. kjer imajo K prikolic, počitniška izmena pa traja leden dni. /a letovanje na morju po je med iskraši več zanimanja. saj je kamp v E remont uri zaseden vse poletje.
NOVO MLSTO — Ohrabreni od uspeha lanskega L turističnega tedna na Dolenjskem bodo dolenjski turistični delavci (dolenjska turistična zveza in novomeško Turistično društvo) tudi letos od I. do9. septembra organizi-
rali več 'prireditev.Tako bo 2. septembra ob 16. uri pri gostišču na Loki začetek prireditve .Veslanje na Krki”, ki bo vključevala tekmovanje s kajaki in kanuji v slalomu za pokal Dolenjske turistične zveze, tekmovanje v rekrea-
PRIJAVNICA
lastnik rečnega plovila, se prija-
INulpisani............................
vljam kot udeleženec:
1. slavnostnega sprevoda (haklade po reki Krki), ki ho 2. septembra oh 19.30 od gostišča na Loki do spodnjega mostu in nazaj,
2. tekmovanja v slalomu.
Svoje plovilo bom okrasil in opremil z lučjo (lampion, bakla, sveča, petrolejka)
Podpis:
ciji v sklopu DŠI, kviz Vse o Krki, ba-klado na vodi, podelitev nagrad (prva nagrada je kajak, izdelek f^ovolesa) in ribiški večer s plesom v gostišču na Loki.
Dan poprej bo pri gostilni Prešeren v Kronovcm tekmovanje v lovu trofejne ribe, naslednji dan pa še v lovljenju s plovcem. Prijave zbira Ribiška družina Novo mesto.
Vsi interesenti, lastniki rečnih plovil, ki bi se želeli udeležiti prireditve nVeslanje na Krki”, naj se do 27. avgusta prijavijo z izpolnjeno prijavnico na naslov: ZTKO Novo mesto, Župančičevo sprehajališče 1 (tel. 22-267 ali 22-839). Sestanek vseli prijavljenih bo v torek. 23. avgusta, ob 17.30 na Loki. kjer bodo na voljo podrobnejše informacije.
Mrlič »pobegnil’
Tragičen dogodek in nenavaden pripetljaj
OSILNICA: Tragičen in hkrati nenavaden dogodek se je zgodil v začetku preteklega tedna v Osilnici. V Kolpi pri Osilnici je 5. avgusta utonil 44-letni Marjan Malnar iz Turjaške 1 a iz Kočevja, poročen, oče dveh otrok, sicer rojen v bližnjem Okrilju pri Ple-šcih. Sorodniki so pokojnika odpeljali na Plešce, kjer je po tamkajšnjem običaju ležal na parah v nezaklenjeni cerkvi, na pokopališču pa so mu izkopali jamo. Koje prišel v torek duhovnik v cerkev, pokojnika ni bilo več v njej. Izginil je neznano kam. Zvedeli smo, da so ga v torek pokopali v Kočevju.
Marjan Malnarje prišel sem, da bi skupaj s sodelavcem prepleskal neko hišo. Kaže, da seje tisti večer po delu nameraval okopati, pa je utonil. Miličniki so na bregu našli njegovo obleko, ko so truplo izvlekli iz vode pa na njem ni bilo znakov nasilja. Bilo je očitno, da gre za utopitev, zato so dovolili sorodnikom iz bližnjih Sel oz. Okrilja. da so ga odpeljali. Seveda pa je tudi razumljivo, da je pokojnik pokopan v Kočevju, kjer živi njegova družina. Gotovo pa je le šok ob žalostnem dogodku botroval nekoliko nenavadnemu izginotju oziroma potovanju pokojnika.
J. P.