I IZDAJTA ZA CiORIŠKO t-V BKVEflJIl PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 79 (207S) Poitnina piatana » eotovini TRST, torek 1. aprila 1952 ~ VIII. . Ste v. 79 (2075) Poštnina plačana Cena 20 Ur cotovlnl Spedizione in abbon. post. 1. sr. ZAMAN NAM PRETIJO Z ITALIJANSKIMI INFORMBIRO-JEVCI: KAJ BO, AKO DE CASPERI IZGUBI? NIC NE BO! ITALIJANSKI KOMINFORMISTI NIMAJO DRUGE POLITIKE KOT ITALIJANSKI FASISTL NJIHOVA POLITIKA JE SKUPNA. EKSPANZIONISTICNA, IMPERIALISTIČNA: OSVOJITI, KJERKOLI JE KAJ MOGOČE. gglf« IN ODLOČEN ODGOVOR MARŠALA TITA PROT! POHLEPU RIMSKEGA IMPERIALIZMA PO NAŠf ZEMLJI Mi ne bomo priznali nikakršne nove trgovine pa naš račun in nanjo ne bomo nikoli pristali Offajama še nadalje pri predlogu naše vlade, ki smo ga postavili, in dodajamo tisto, kar smo v zadnji noti predlogi glede pogojev za plebiscit, ko bodo ti pogoji dozorelim Samo taka rešitev je razumna in lahko prepreči nesrečo nami in Italijo, ki bi lahko predstavljala nesrečo tudi za ostali svet, kajti kdo ve, kaj bi se vse iz tega lahko izleglo ^upščina Federativne ljudske republike Jugo-soglasno odobrila stališče, ki ga je zavzela je spoj * V‘?-da Olade vprašanja Trsta. Ljudska skupšči. 'treiein l lisče potrdila s posebno resolucijo, ki jo je liuasno in z navdušenjem stališče jugoslo-!«»no na .SL Jpr“!,-nja jugoslovanskih odnosov z Italijo, pobiče mjrfji J?-, sta' stališče, kakor ga je izrazil predsednik 'Sšiinn i • j 0 v sv°iem današnjem poročilu pred Ljudsko i ntj' Vedska skupščina Jugoslavije se popolnoma stri-r4* Podvl. pričakuie, da bo jugoslovanska vlada tudi v b°-rtinia in ?la Potrebne ukrepe preti vsem poskusom vsi-*rivic kilu8oslov3nskim narodom novih zahtev in povečanja jj ’ so jim bile že doslej storjene. seji obeh domov j6 Sovorii ^^či.ne . Jugoslavije , taliin Trstu m o odnosih 2*4* m,—--P-r-dsednik zvezne * n«?.1? .Prihodu, je maršal I^^arsal Josip Broz . Tito. - sVoi»~n .'6° pozdravljen Pov?„iPvhodu’ mar?'J' 8vHimi i besedo v zvezi in j 'n izjavami 'Ci')!!: h* Poslan'-,ln, tovarišice ljud-'• da nibci! Moram takoj re-JPfori/m mislil govoriti v Računski debati. No. di. «««bnn *. proračunski debati, narnpa. Vprašanje odnosov v^slova^i ItaIli°- nat0 Pr°- . .Ualiij ans«e demonstracije • kakor tudi poskusi ,?s iti i,,? iema Trsta brez ,l°, da ?°.dalje, me je napo-v]‘1PovelU | iaz v tej disku-JJfib ^ bekoliko besed. Go-4? v i svojem imenu, govo-vlade. a mislim, s,, lila« v 'udi v imenu naru-vije. ((Dolgotrajen '>]m me je k temu napo-X inozemskem tisku, 'to, j ali j e, v katerem je Limiti jj1, morajo zavezniki tri,""sli t ’ na-i 5asno P°ve> ' Jaz sem že nekoliko- " iu "P hw}eno julije &&?» 5!j.Pa L.1?'1. kaj mislim, da-veida ^/kušal biti še jas-t(j Maiat ne bo ničesar {istvari našemu mnenju o šeta8dvsem Parorii’ to ogorčenje na-jftn0v’ basih ljudi, naših uj**lišan ’ le posledica tiste 0Panje Protijugoslovanske b„ Prišla ’ j 1 je v zadnjem čaje , 'uka! kulminacije. Ne hni5 kam,, toyar'ši, rekel, da 8 ?lk if.p?,nJa spontan izliv ‘ Ja ital-- Ja spontan iznv Si** sm‘‘)anskega 11udstva- Sfe i.jjk ta .,Jatn na tem mestu. .**< tf-. •"“o-i.cftd ijuuatvu, tkar, atrani, da je to in- 1 i,;.a Stvar .TS7 m i cl im in liijSovor__ d,-‘h Ven, ®Jsih krogov v Ita- P»I ittgosl poz'tivno. da v tej Sumečo ski akciji, na ki S h,,j ,ne sodeluje itali-^Udstvo, ono ljudstvo, ]S.^ar. Jaz mislim in stvar organizirana od ‘eme: V*"* drživ' ^atiko predstavlja (ti n',?-. demokratični e- ?*oj0te.*n ii s vin n*-demonstracijah sodeltt- V™i c Vi tu«**. ali in vi veste. da tli 2h Profe • so nagnani od 'tv, * trt t soriev in učiteljev !>i n„ 5e- Razume se, da ti b? IČj )tis Vse6 £,v2naJ0 mere ter vpi. k rtVse n, 0 pripovedu-WA« te m°g?če- Najslabše je V^*ni vtr°ke. ki še niso po-V'11« tik J^ 130 °ni- ki so že «S0v*rodin"l0 Italiio. temveč 'i etovni katastrofo v dru- lSVetovni vM pa tudi v pr' C ttorin 7°-lni- oni. ki so 'trin 'Pformv t.ollko slabega. 'S?1)i ‘»r°iovci so se ',i)| abi COnSlzrnom .v tej ne- Proti Jugosla- g°nji $)i* nami krat la s°nja 11' 'ikv fČ d;, ,k sama 0d sebe, 'ijan\vrezultat vse poli- ‘t«ln. do dakg vlade od koncu , "»kg m 1 nam je 't,releia ?a šla na roko, tlela Vaa r°k° pomirit-S^ako • smo mi želeli. 5s'ort* "stvariml m°- skupno ^h^nos* ?° vsaJ normal-■eia anta, ( našima obema VA tem ?°»topoma stre-% Jfaj. v. • d.a odstrani vse imela pravico vnovič zahtevati, da se Trst vrne svoji matici? Trst je pripadel Italiji kot re_ zultat barantanja imperialistov v prvi svetovni vojni, kot rezultat imperialistične pojedine, ko je vojna še trajala; im ne samo Trst, temveč tudi mnega druga mesta naše rodne zemlje so bila drobiž za podkupovanje cziroma cena in plačilo za soudeležbo Italije na starani antante. Krivica, ki to jo storili po prvi svetovni vojn; kot rezultat krivičnosti do naše dežele, rezultat plačevanja z našim ozemljem im z našimi ljudmi, ta krivica se je ponovila tudi po drugi svetovni vojni. Zaskrbljeni smo, ker zavezni. ki r,a zahodu gredo na limanice italijanskim zahtevam-, iz. siljevanju italijanskih vodečih ljudi. Oni jim pomagajo pod pritiskom, fašističnih elementov, ki so bili vzrok svetovne katastrofe. Zaradi tega smo zaskrbljeni. Prečital vam tem, tovariši, kar sem danes videl v londonskem listu «Eccncmist». Oprostite, da vas bom malo zadržal, toda to je treba vedeti. List piše: Ker Jugoslavija drži cono B STO, he obstaja nober, pravičen razlog, zakaj sedaj Italija ne bi okupirala cone A. Pomislite. Jugoslavija. napadena, oplenjena od italijanskih faši. stov. Jugoslavija ki je bila potopljena v krvi, naj sedaj stoji na istem položaju kot Italija glede naših upravičenih zahtev im onega, kar je naše. Odkod jim to? Ali to ni rehabilitacija vseh zločinov, napravljenih v drugi svetovni vojni? To govori eden izmed uglednih listov Anglije, govori London, v katerem se dogovarjajo na naš račun brez naje voljo in brez našega sodelovanja. In nadalje pravi: to jim prej ni bilo dovoljeno, ker je Italija bila bivša sovražna dežela, pa ni imela dovolj moči. (Pomislite, sedaj jadikujejo, ker ni imela dovolj moči, da nam odvzame ono, kar smo sami osvobodili kot svoje!) — da čuva precej nevarno mejo z Jugoslavijo. Danes je Italija polnopravni član Atlantskega pakta in situacija se je vidno spremenila. Ko je Italija videla, da bo mogla na tej strani kaj dobiti zase, hop, je skočila tja. To je bil leitmotiv njihove politike, pelitnte vseh italijanskih odgovornih ljudi do danes. Oni imajo to za nekaj zelo pomembnega za ohranitev miru v svetu. Jsz pa, menim, da je to najnevarnejši element za novo žarišče vojne nevarnosti tukaj, v tem delu sveta! (dolgotrajni aplavz). Nato list nadaljuje: še več, ako bi se Velika Britanija in Amerika umaknili iz cone A v korist Italije, bi s tem napravili vse, kar za sedaj moreta, da se izpolni jasna in kategorična tripartitna deklaracija Velike Britanije, Združenih Držav Amerike in Francije od 20. marca 1948. leta. V tej deklaraciji je rečeno, da ja treba celo Svobodno tržaško ozemlje, vključna tudi zono B, vrniti Italiji. Pomislite tovariši: na mesto da bi se sramovali onega, kar so napravili 20. marca 1948, so trkajo na prsi ter zvonijo z vsemi zvonovi, da je pravi- skih nacionalistov. Oni mislijo, da imajo na podlagi etničnih razlogov pravico do cone B in da nadalje ni mogoče dovoliti. da sedanja situacija tra. ja dalje. Jaz se strinjam s tem, da taka situacija ne sme trajati dalje, ali zakaj vi iščete rešitev te situacije na našo škodo? Zakaj hočete, da bomo prav mi vedno oni. ki plačajo, ali s krvjo, ali z materialnimi sred-stvi. ali z našimi ljudmi, z našim ozemljem. Jaz mislim, da je že čas, da se to konča. V nekoliko preteklih mese- ca Italije, da se čimprej izvrši J * """in" , Z ta deklaracija! Jaz sem mislil, ’ dslje '3 članek, so da se hočejo oni umakniti, da se nekako sramujejo tega, da jim je nekako neprijetno pred očmi našega ljudstva, da so mogli napraviti tako neverjetno napako in tako neverjetno krivico našim narodom. To je oni se s tem ponašajo. To je ono, zaradi česar smo zaskrbljeni. Zaskrbljeni smo še bolj zaradi tega, ker italijanski vodeči krcgi vse bolj in bolj že danes kažejo tendenco, da atlantski pakt izkoristijo za svoie imperialistične cilje, v prvi vrsti preti naši državi. To je eno, zaradi česar smo zaskrbljeni. Mi smo zaskrbljeni, ker Zapad sli tega noče videti, ali molče to potrjuje. Torei naj atlantski pakt v tem konkretnem primeru v prvi vrsti omogoči Italiji napraviti prvi korak k novim osvajalnim ciljem proti Jugoslaviji! Evo., to jg ono, fcš£JIM JBPS8 zaskrbeti, ker delajo na tem, da bi majhno vprašanje Trsta postalo vedno važnejše, ne po naši krivdi, nego po krivdi tripartitne deklaracije in po krivdi današnjih italijanskih voditeljev (odobravanje). Toda ko bi to bil samo Trst! Ali ne slišite, kaj danes govorijo, ne samo v demonstracijah, temveč se vse to vleče stalno skozi tisk: Trst, Istra, Pula, Zadar, Dalmacija, Crna gera. Najbrž mislijo, da je Crna gora dota bivše italijanske kraljice, a doto je treba po rimskih zakonih nekako dobiti. Črnogorci, vi ste postali italijanska dota in to je treba nekako popraviti! (Smeh dvorani). To je ono, tovariši, za čimer oni stremijo, To je prav ono. kar mi iz izkušnje vemo (glas: to vedo tudi oni!). Ti-sočletne izkušnje imamo mi s temi raznimi sosedi. Ako oni mislijo, da imajo pravico na te kraje, ker jih je nekdaj o-svojil Cezar ali kdo drugi, tedaj bi imeli pravico do njih tudi Mongoli in Tatari, k'er so tudi oni bili v teh krajih. Ali ne gre za to. Oni hočejo izkoristiti težave, ki jih ima naša država zaradi sovražnega ravnanja Sovjetske zveze in satelitskih držav. Mislijo; sedai je Jugoslavija v kleščah in mi moramo iztisniti kar največ moremo. Sramota je, da tega na zahodu ne vidijo. Nato pravi isti list; Postavlja se vprašanje, ali je mogoča italijanska okupacija cone A brez pristanka Rusije in osta, lih podpisnikov mirovne pogodbe. Poleg tega okupacija gone A ne bi popolnoma zadovoljila najskrajnejših italijan. RESOLUCIJA Slovansko-ital. ljudske fronte V nedeljo 30. marca se je sestal aktiv Slovansko italijanske ljudske fronte in po poročilu predsednika tov. Bortola Eetronia in tajnika tov. Dekleve sprejel naslednjo resolucijo: Italijanski imperialistični krogi, ki so izraz najbolj reakcionarnih interesov italijanskega tinančnega kapitala, razvijajo s pomočjo krajevnih iredentističnih in fašističnih sil v sodelovanju s kominlor-mističnim vodstvom široko >n nesramno akcijo proti prebivalstvu Trsta. Demonstracije 20. marca, izvedene s pomočjo fašističnih tolp ob popolni odsotnosti prebivalstva; razširjenje italijanskega zakona o vezanih listah, doseženo s politiko izsiljevanja od vlad odgovornih za zaupno upravo * cone A; in sedanje grožnje o neposredDi udeležbi italijanskih državnih organov pri upravi cone A so posamezne faze istega manevra katerega cilj je izsiliti imperialistično rešitev tržaškega vprašanja in napraviti iz Trsta vir nenehne grožnje za mir njegovega prebivalstva in Evrope. SlovansI o-italijanska ljudska fronta ponovno poudarja, da so pretekle in sedanje izkušnje slovenskega in italijanskega delovnegaj ljudstva Trsta po- i___________________________________ kazale, da je italijanski imperialistični ekspanzionizem na tej zemlji pomenil in pomeni neizbežno obnovo in uveljavljenje fašističnih rasističnih pro-tisiovanskib sil, ki takoj usmerijo svoje udarce tudi proti delavstvu in proti demokraciji splch. Od tu podžiga enake sile v Italiji in jih žene na pohod proti demokraciji in italijanskemu delavstvu. Zadnje fašistične demonstracije v Italiji to stvarno dokazujejo. Z dejansko podporo fašističnim silam je krajevno kom-informistično vodstvo, kakor tudi ono v Italiji, potrdilo reakcionarni in protidelavski značaj svoje politike. V vsej zgodovini tržaškega delavskega gibanja se še ni dogodilo, da bi se kako politično vodstvo, ki se proglaša za voditelja nekega delavskega gibanja, priključilo šovinističnemu iredentizmu. Ce se je to zgodilo v teh dneh in to tako odkrito, pomeni, da Je prišel čas, da se delavstvo otrese te protldelavske klike in se pripravi na obrambo demokra- cije skupno z vsemi doslednimi antifašističnimi silami Trsta, ki Jih predstavljajo one široke množice, ki so te dni obsodile fašistična dejanja in iredentistične aneksicnistične manevre. Z odklonitvijo direktiv kominformističnega vodstva in, vodstva Delavske zbornice za podporo iredentizmu Je delavstvo v tovarnah napravilo važen korak na tej poti. Zvesta tradicijam antifašistične borbe delavstva in demokratičnih tržaških množic, se bo Slovansko—italijanska ljudska fronta z vsemi silami berila, da ustvari široko antifašistično demokratično fronto, ki bo sposobna braniti pravična stremljenja tržaških ljudskih množic in istočasno stvar miru. Ti interesi bodo očuvani le tedaj, ko bo italijanski imperializem prisiljen menjati svojo politiko in sprejeti pravično rešitev tržaškega vprašanja. ki pomenj v teh pogojih USTANOVITEV STO S SPO-RA7JUMNO GARANCIJO bila pogajanja, da se celotno vprašanje Trsta reši mimo Rusije. Jaz ob nedavnih pogajanjih z Italijo to zimo nisem napravil nobenih koncesij v coni B. Kaj pa mislijo! Menim, da se je potrebno dogovoriti o coni A, o vsem STO. (Dolgotrajen aplavz. Vsi poslanci vstanejo in odobravajo). Tovariši, da vam ne berem vsega naj navedem na koncu še eno najzanimivejšo, najbolj smešno in absurdno stvar. Qni sedai omenjajo italijanske in-formbirojevce ter pravijo; brez ozira na njihove težkoče mora maršaj Tito malo razmisliti o situaciji, ki bi se ustvarila, ako bi popolnoma stalinistična italijanska Komunistična partija prihodnje leto prišla na oblast. Pomislite, s Čim nas hočejo izsiljevati! Naj oni malo pomislijo — bilo bi sicer zelo neumno z naše strani, ako bi to postavili — kako bi njim bilo pr: duši, ko ni iL pustil, ■ — ske informbirojevce, d a pridejo sem. (Odobravanje in smeh) .postavlja eden izmed najres-i vemo, da izgubljajo teren pod r sovjetskih imperialističnih kro. Kakor je neumno eno. tako nejših listov. Nas bi radi iz- nogami, ker smo globoko pre- gov! To italijansko ljudstvo je neumno tudi drugo postav- siljevali z italijanskimi inform- pričani, da italijansko ljudstvo noče biti. Samo s svojo notra-ijanje te stvari. Toda, evo, to | birojevci, za katere zelo dobro * nikoli, ne bi hotelo biti sluga I njo politiko in s svojimi impe- VSA JUGOSLA VIJA JE Z NAMI! Včeraj je demonstriralo za Trst: v Beogradu 200.000 ljudi; v Zagrebu 150.000, v Sarajevu 70.000, v Ljubljani 60.000, na Reki 50.000 • Demonstracije v vseh večjih mestih države pod gesli: Brez Jugoslavije se vprašanje STO ne more rešiti! - Ne bojimo se Moskve pa se tudi Rima ne bomo! - Tujega nočemo, svojega ne damo! rialističnimi tedencami vi hranite italijansko informbirojev-sko zmešnjavo, ki tam obstaja. Zanimivo je, da so se vsi našli na eni liniji. Neki ljudski poslanec je tukaj izjavil, da Rusi hočejo na naš račun izkoristiti to situacijo. To je točno. To so perspektive Rusov. To je ugodna situacija zanje. Jaz jih dobro poznam. Kjerkoli se da kaj zamešati, dvigniti krik, da bi se lovilo v kalnem, tu so oni. To je njihova tendenca in sedaj se ruska politika naenkrat preko italijanske informbiro: jevske partije spremeni v nekaj, kar ima iste poglede glede imperialističnih zahtev do Jugoslavije, kakor italijanski fašisti. A z druge strani so baje za spoštovanje klavzul mirovne pogodbe glede Trsta. To je kontradikcija, to je politika. ki ne more biti dosled; na (glas iz dvorane; stalinistič na politika). Stalinistična politika ne more biti dosledna pri takih stvareh. Mi to vemo, toda vemo tudi to, da nas kljub takim mešanim političnim družbam v Italiji nihče ne more spraviti z naše poti. Zaman nam pretijo z italijanskimi infcrmbirojevci: kaj pa bo, ako De Gasperi izgubi? Nič ne bo! Italijanski kominformisti nimajo druge politike kot italijanski fašisti (odobravanje). Njihova politika je skupna, ekspanzio-nistična, imperialistična: osvojiti, kjerkoli Je kaj mogoče. To pa je ono kar nas navda, ja s skrbjo. Ker tega zapadnja. ki ne vidijo, pravijo: moramo biti obzirni z Italijo. Ona je I članica atlantskega pakta, Jugoslavija pa ne. Mi torej lahko na račun Jugoslavije nekako I pomirimo Italijo. Toda ml smatramo, da nihče nima pravice, nekoga kupiti na naše stroške, ker to zahteva mnogo več, kot vi lahko daste iz lastnih sredstev! On zahteva naše, a mi našega ng damo. (Viharno odobravanje). K temu se bom kasneje vrnil, sedaj pa bi hotel malo obnoviti spomin, kako je sploh prišlo do vsega tega. Prej sem dejal: Trst je bil rezultat pogodbe na račun naše dežele ob razpadu avstrijskega imperija, in ker se to ljudstvo še ni državno znašlo in ni bilo močno, je bilo tukaj najlaže nekaj odcepiti. Toda treba se je spomniti, kako so se stvari razvijale potem, ko je bila ta pogodba ustvarjena, kakšna je bila po prvi svetovni vojni situacija v Istri, kakšno politiko so vodili proti našim ljudem, kakšna nezaslišana sredstva so uporabljali za raznarodovanje našega prebivalstva, kakšna zverinska dejanja so počenjali med našimi ljudmi. Ricinus je bil običajno sredstvo, da ne govorim o umorih itd. itd. In sedaj hočejo izkoristiti posledice te svoje raznarodovalne politike, dokler je to še sveže, dokler obstaja še nekaj od onega, kar so trideset let uspeli vsiljevati ljudem, in za. to zahtevajo plebiscit. Mi smo za plebiscit, toda o tem bomo kasneje govorili. Vse to vprašanje okoli Trsta je umetno ustvarjeno z imperialističnimi sredstvi. Oni nimajo pravice, da se sklicujejo in da zahtevajo mnenje onih ljudi, katerih nacionalna zavest je bila zaradi obstoječih razmer potlačena po dolgotraj. nih grozotah na tem ozemlju. (Nadaljevanje na 4. strani) Med tem, ko so jugoslovanske radijske postaje prenašale iz Ljudske skupščine govor maršala Tita, je beograjske u- lice zajel nov val demonstracij. Nad 200.000 Beograjčanov je danes zapustilo svoje hiše, tovarne, ustanove, šole in fakultete ter na največjem beograjskem trgu energično protestiralo proti poskusu, da bi se tržaško vprašanje rešilo brez Jugoslavije. Demonstranti so skandirali razna gesla, med njimi: «Ni mogoča rešitev tržaškega vprašanja brez Jugoslovanov!« «Tujega nočemo, svojega ne damo!« ((Pripravljeni smo s svojimi življenji braniti svoje pravice!* «Nismo dovolili Moskvi, da bi nas zastrašila in tega ne bomo dopustili niti Rimu!* je izjavil Draža Markovič, sekretar mestnega komiteja Komu- na improvizirani govorniški o. der Markovič je dalje rekel, da je sramota, ker imperialistične zahteve italijanskih iredentistov najdejo podporo na zapadu. Jugoslovanom, ki so dali milijon in 700.000 žrtev v pretekli vojni, delajo danes težko krivic0- Tisti> ki mislijo, da se tržaško vprašanje lahko rešuje brez nas, je zaključil Markovič naj vedo, da je bilo naše ljudstvo v zgodovini vedno odločeno braniti svoje pravice*. po mitingu so demonstranti v velikih povorkah krožili po Beogradu. Okrog 20.000 se jih je zbralo pred poslopjem jugoslovanske ljudske skupščine, ki ima te dni svoje redno zasedanje, ter je priredilo živahne manifestacije maršalu Titu in Komunistični partiji Jugoslavije. . Med današnjimi velikimi de. monstracijami v Beogradu je nistične partije v Beogradu, kij skupina veqtisoč ljudi demon. je na zahtevo množice stopil 1 strirala tudi pied italijanskim eventualni) -.*hi4? .škodovati obema N; — VcUi ODema jL^Ogl i mkolu v začet-ktr ^ >a- e* še 'cm-,«* ,... c>lf mrna moralne >j; v JV\ima nodpore. N siA^hanij hfll' in boli v •' (tv * odnot posebno «v0°S",Y Jusosiavi-ičti !: 'Jobivu ln vse izra- )e i!w on.i stari ton, l i.nur>oi LiSl*1-2unanU °°- 'th f«ii miniral Pod ita- S 'km, ko°m’J? ''' pod ’ k0 i® bil na čelu *ii> yt™»iit* i ’ c" v 'tt.0Va“.3?. ih tovari-pr°Jun«oslovan-* ItaUii lahko fls v*io f a . *^,Uss°l i n 1 j a, * najb[?t*lstia.ne Pesmi Vi n*P*«i.So odvratninii in "* ne ,Vseh Jovorim o našo drža- nasi voj- fV Hali lan VSe t0 - H- ie ,e- imenovane de?ar ®o »3 J* v*likr> . sam Po sa- kV>Pov»*. Ne. "j»V»t Vnva Nekaj dru- "a ijar v°ul' Kda' ltir“> vije Trs) k~ PREKO 30 TISOČ ISTRANOV PROTESTIRA NA TRGIH IN ULICAH Koper, Izola, Piran in Bnjo so spregovorili: NIKOLI VE£ ITALIJE T ISTRI IN TRSTU! S><1 no kt> vpraša- Pred prvi, rve- v'1 • ve- bU?V iUli3an- "Mija sedaj KOPER, 31. — «Smrt fašizmu svobodo narodu!* ((Tujega nočemo - svojega ne damo!* To sc bile danes besede, ki so odmevale na trgih in ulicah Istrskih mest in šle od ust do ust delovnega ljudstva Istrskega okrožja. Na mogočnih protestnih zborovanjih je delovno ljudstvo cone B Svobodnega tržaškega ozemlja ogorčeno protestiralo proti zadnjim provokacijam v Trstu in Italiji. Odgovor je bil en sam in je odjeknil odočno in trdo čez meje Istrskega okrožja do vseh tistih. ki se še niso otresli fašističnega sanjaštva in pohlepa po tuji zemlji: uNikoli več Italije v teh krajih in v Trstu!* * ii< * V Kopru so se že čez noč pojavili po zidovih ulic in trgov ltpaki z napisi: «Smrt fašizmu -svobodo narodu! Tujega noče- mo - svojega ne damo! Za Tnst )- Padlo 10 tisoč borcev! Tukaj je Jugoslavija!* in podobno. Ze v jutranjih urah pa so z oken m balkonov poslopij in uradov zaplapolale slovenske in italijanske zastave. Okoli druge ure popoldne so se začele zbi-lati skupine z zastavami in transparenti. Prihajali so iz bližnje okolice, iz Semedele, Kantpel - Salare, Tribana, Sko-| gesla. Prvi je spregovoril pred-cijana, Bertokov. Sv. Tomaža, sednik okrajnega odbora Zveze Ankarana, Dekanov, Pobegov, slovanskih narodov- Te Tvoje Cežarjev, Sv. Antona, Vanganela, Babičev, Šmarij, Manža-na itd. Tem so se pridružili tudi Koprčani, ki so za čas manifestacije zaprli vse trgovine in gostilne. Prav tako je občutil koprski »paolan* ribič, tovarniški delavec in obrtnik, kot je občutil okoliški kmet ali zadružnik. da dvigne svoj glas v zboru delovnih ljudi, ki v miru in prosti vseh izkoriščevalcev gradijo boljše in človeka vredno življenje, proti tistim, ki mislijo, da se je v Istri že vse pozabilo. Ne ! Naše ljudstvo ni in ne bo pozabilo črnih dni suženjstva in zatiranja vsega kar potrebuje svoboden človek. Terorja in nasilstev nad človeškimi pravicami, ki aa je tod uganjal fašizem po svojih hlapcih iz Rima, nj mogoče pozabiti. Skupine so se v lepem redu z godbami in zastavami na čelu usmerjale na Titov trg. Številni transparenti so z napisanimi gesli dajali še posebno odločen pečat manifestaciji. Vsa velika množica okoli 10 tisoč ljudi je neprenehoma vzklikala razna borcev tovariš Benčič za njim pa še tovariši Vatovec, Lau-renzi, Mario Albram in sekretar okrajnega komiteja KP Čehovin Franc. Tovariš Abram je v svojem govoru poudaril, da vprašanje Trsta sploh ne obstaja. Tovariš Čehovin je dejal, da naj italijanska agresija, italijanski fjišizem računa z našo odločnostjo in silo, ker bomo vedno branili našo svobodo. «Za pravice delavskega razreda mi danes manifestiramo in bomo še naprej manifestirali*. je poudaril. Govornike je množica neprestano prekinjala z medklici ta vzkliki tovarišu Titu in bratskim narodom Jugoslavije in izražala svoje ogorčenje nad imperialističnimi spletkami rimske De Gasperijeve Vlade. Ob zaključku je množica navdušeno odobrila resolucijo tovarišu Titu. predsedniku zvezne vlade. V resoluciji je med drugim rečeno: . . ((Slovenci ln Italijani, zbrani na mogočni manifestaciji v Kopru, se Ti, tovariš Tito, zahvaljujemo za Tvoje odločne besede v Ljudski skupščini, ki so izraz volje nas in vseh jugo' besede so Porok naše svobode in neodvisnosti, našim bratom v Trstu in Italiji pa upanje v boljšo bodočnost. Vam bratje, ki vas v Trstu še stiska fašistična pest — pravi resolucija dalje — P* kličemo, da se še odločneje uprete vsem poizkusom zasužmtve. Strahopetni fašistični drhali, ki v Trstu in Italiji vpije po naši s krvjo prepojem zemlji in ki misli, da bo nekazncvaino segala po naši svobodi, pa zagotavljamo — če so namreč ze pozabili — da Imamo še vedno trdno pest in odločno voljo, ki jih ie že enkrat pregnala z naše zemlje*. Po končanih govorih je vsa množica odšla v povorki po glavnih ulicah mesta. Se v mraku so posamezne skupine manifestirale p0 ulicah * * Damcs popoldne je bilo . Izoli na Kardeljevem trgu veliko protestno zborovanje. Ze veliko pred začetkom zborovanja so zvočniki prenašali borbene partizanske pesmi in pozivali prebivalstvo Izole, naj. manifestira svoje ogorčenje nad j poslaništvom ter pred posla-ništvima Velike Britanife in Združenih držav Amerike. Demonstranti so protestirali, da bi zapadne države rešile tržaško vprašanje brez sodelovanja Jugoslavije. Demonstran. ti, ki so obkolili poslopja omenjenih inozemskih diploipat. skih predstavništev, so vzklikali: «Ni rešitve tržaškega vprašanje brez Jugoslavije!*, «Dol z italijanskim fašizmom!* Nosili so tudi transparente, med katerimi je posebno pad‘ lo v oči geslo: «Do l z združeno lopovsko tolpo iredentistov in kominfor-mistovh) Zgradbe , diplomatskih predstavništev so čuvali ojačani oddelki narodne milice, incidentov ni bilo. Val demonstracij proti poizkusi, da bi vprašanje Trsta rešili brez sodelovanja Jugoslavije in da bi Italiji zagotovili mesto v upravi anglo-ame-riškega področja Trsta, je zajel danes tudi številna druga mesta v Jugoslaviji, V Ljubljani, demonstracije trajajo že neprestano tri dni in predstavljajo ogorčen protest proti poskusu pristranske rešitve tržaškega vprašanja. Okoli 50.0Q0 Ljubljančanov je burno manifestirata po ljubljanskih ulicah ter se ogorčeno zaporstavilo diplomatskim manevrom italijanskih vladajočih krogov, ki hočejo tržaško vprašanje rešiti na škodo Jugoslavije. Dolge kolone demonstrantov, sestavljene od delavec in nameščencev ljubljanskih to-varn. podjetij in ustanov in raznih organizacij so se zlivale po ljubljanskih ulicah. Na čelu teh k°I°n pa so korakali z zastavami in transparenti študentje ljubljanske univerze. Na tisoče manifestantov je o-gorčeno obsojata neofašistične provokacije z vzkliki, da nikoli ne bodo dovolili, da bi se ponovili časi. ko je italijanski fašizem zasužnjeval slovenski narod. Ljubljančani so na ulicah ta v lokalih glasno odboravali govor maršala Tita. Zvečer so se po ljubljanskih ulicah razvile še večje in številnejše prp; testne demonstracije. Skoro vsi prebivalci Ljubljane, ki so okušali v letih 1941 do 1943 zloglasno fašistične vladavino, so se pridružili manifestantom ter ogorčeno protestirali proti nakani neofašistov in diplomatskega manevra italijanskih vladnih krogov, ki hi hoteli reševati brez Jugoslavije tržaško vprašanje na škodo slovenskega ljudstva v Trstu in v Istri. Vesti o velikih demonstraci. skih republik. V Zagrebu so protestirali Študentje, njihova povorka pa je pritegnila v manifestacijo za pravice jugoslovanskih narodov še druge prebivalce mesta in okolice. Demonstranti so odšli po ulicah Zagreba, vzklikali jn protestirali proti iredentistom in kominformistom ter nazdravljali Komunistični partiji Jugoslavijo in maršalu Titu. Na Trgu republike je demonstrirata čez 150 000 Zagrebčanov. Iz drugih večjih mest in kra-jeir Jugoslavije poročajo: v Zemunu je demonstriralo 25.000 ljudi, v Sarajevu 70.000, na Reki okrog 50.000. Ogromne množice ljudstva so demonstrirale tudi v Splitu, na Cetinju, Titogradu, v Skoplju, Prištini, Nikšiču, Svetozarevu, in v vseh drugih jugoslovanskih mestih. V teh dneh so jugoslovanski narodi pokazali, da so vsi kot la, da ne bo dopustila, da bi nas še kedaj teptal italijanski fašistični imperialistični škorenj! Današnja «Borba» komentira današnje demonstracije kot dokaz odločne volje vseh jugoslovanskih narodov, da se zoperstavijo na najodločnejši način iredentistični gonji in ukrepom zapadnih sil, ki ne upoštevajo jugoslovanskih interesov. «Postopek zapadnih sil, nadaljuje «Borba» — je toliko bolj čuden, ker se predstavniki teh sil prišli prav v času, ko so se vršile priprave in ko je bil sklep o pogajanjih v Londonu že sprejet, na obisk k jugoslovanskim odgovornim osebnostim, ne da bi niti z besedico omenili to zakulisno igro okrog jugoslovanskih nacionalnih interesov». ((Borba* poudarja, dalje: ((Velika Britanija in ZDA lahko jo popustiti pred vsiljivostjo italijanske diplomacije, se to ne bo zgodilo na račun Jugoslavije!*. en mož, da je vsa Jugoslavija J po svoje rešijo vprašanje od-z nomif Jugoslavija je dokaza. 1 nosov z Rimom, toda če želi- (Nadaljevanje na 4. strani) Ijah prihajajo tudi iz drugih mest vseh jugoslovanskih ljud* Danes sestanek Brilej -Eden Po IVIatesovetn govoru je angleška vlada sporočila vladi FLRJ namene in cilje londonske konference znala sklepov bodoče londonske konference. Na londonski konferenci bo zastopal britansko vlado namestnik podtajnika za državne zadeve sir Pierson Dixon. Zastopniki ZDA še niso znani. Iz Rima poročajo, da bo ita- nuaM , Ve^poslan‘k v Londonu Manlio Brosio odpotoval jutri v London na konferenco, ki zadela v četrtek. Italijansko delegacno bocta sestavljali: Al-er;,co Cassardi, načelnik urada za koordinacijo ministrstva za zunanje zadeve in Renato di r£ro, ’ italijanske misije Y Trstu ter prefekt Vigliardi od piedsedstva vlade. Jutri bo Prispel v London poveljnik cone A general Winterton, ki bo sprejet pri zunanjem ministru Ldenu, k, pa ne bo neposredno sodeloval pri razgovorih. Eden je imel danes razgovore z veleposlanikom ZDA v Londonu Walterjem Giffordom o tržaškem vprašanju. Iz Rima poročajo da je De Gasperi na seji vlade obširno poročal o «razvoju položaja v Julijski krajini* in o pripravah za londonsko konferenco. Glede govora maršala Tita r>a so v palači Chigi sinoči odklonili vsakršen komentar. LONDON, 31. — Danes je zunanje ministrstvo Velike Britanije sporočilo, da bo zunanji minister Anthoug Eden jutri sprejel jugoslovanskega veleposlanika dr. J. Brileja, ki se je včeraj zvečer vrnil iz Beograda v London. Razpravljala bosta o tržaškem vprašanju. Angleško zunanje ministrstvo je tudi sporočilo, da je bila Jugoslavija predvčerajšnjim obveščena po diplomatski poti o namenu zapadnih sil, da bodo sklicale konferenco z Italijo in kakšne cilje bo imela ta konferenca, pri čemer je bilo poudarjeno, da se ne bo razpravljalo o bodoči in dokončni usodi Trsta, zaradi česar jugoslovanski interesi ne bodo prišli v razpravljanje med razgovori. Kot poroča AIS je bilo to storjeno glede na. nepovolj-ni odmev, ki ga je v Jugoslaviji vzbudila odločitev za te razgovore. Tudi United Press poudarja, da je to sporočilo jugoslovanski vladi prišlo kot posledica ostrega govora jugoslovanskega pomočnika zunanjega ministra Lea Matesa, ki je poudaril, da Jugoslavija v nobenem primeru ne bo pri- Danes naj Kidali odgovori (če more] na Zakaj je v razgovoru z dopisnikom »Paese - Sera*, govoreč o Tržaškem ozemlju, uporabil izraz »terre nostre*? Zakaj si tega izraza ne upa ponoviti v Trstu, pred tržaškim delovnim ljudstvom? ZLkaj je v Bariju dejal: doccorre far presto se non vcgliamo trasforma-re la cittž italianissima in un cimitero di ita-liani*? Zakaj si tega ne upa ponoviti v Trstu, pred tržaškimi delavci in pred vso slovensko javnostjo? Kakšen proletarski in-ternacionalizem je to, ki govori o Trstu na isti način kot fašistična iredenta raznih Palutanov, Bartolijev in CLN-ov? Zakaj je Trst tudi zanj «citta italianissima*? Zakaj se je spečal s Palutanom, Bartolijem in CLN-om, če naj mu verjamemo, da hoče STO, ki ga vsi omenjeni nočejo? Zakaj laže o nbaratto infames, ki naj bi bil tik pred sklenitvijo, ko dobro ve, da so ujgoslo-vanski naredi vstali kot en sam mož proti sami možnosti, da bi se Italiji priznala soudeležba prt upravi anglcameri-ške cone Tržaškega o-zemlja, in da je sam maršal Tito izjavil, da Jugoslavija ne bo trpela nobenega ukrepa, ki bi kakor koli spremenil položaj, ki je nastal s podpisom mirovne pogodbe z Italijo? Zakaj laže o barantanja med Titom in De Ga-sperijem na škodo STO, ko dobro ve, da Jngo-slavija predlaga sporazumno ostvarltev STO, in da se bo uprla vsemu, kar bi mimo nje in proti n)eni volji skuhali v Washingtonu, Londonu ali Rimu? Danes, torek t. aprila Hugo. Mutimir Sonce vzide ob 5.46, jatone 18.32. Dolžina dneva 12.45 Luni vzide ob 9.17. zatone ob Jutri, sreda 2. aprila Franč, P.. Gojmlr Slovenski kominiormisti v fašistični i r e d e n ti ' OB NEUSPELI MANIFESTACIJI BIVŠIH BOJEVNIKOV Zahtevajo pohod v Istro io Dalmacijo pa se ustrašijo že Vidalijevi skorn slovenski sopotniki so ob priliki marčnih 'dogodkov pokazali vso svojo ideološko siromaštvo in narodnostno izkoreninjenost. Glasilo tržaških kominformi-slov v slovenskem jezika si v a vse mogoče in nemogoče načine prizadeva, da bi pred slovensko javnostjo opravičilo zadržanje, kominformistič-n ega vodstva in nezavidljiv položaj, v katerem so se spričo teh dogodkov znašli predvsem skoro slovenski oprični-ki omenjenega vodstva. Oglejmo si podrobneje razne akrobatične zanimivosti, ki so jih s teni v ztezi nanizali v zadnji številki svojega glasila. Za vsakega povprečno razsodnega človeka je jasno, da je 20. marca in naslednje dni na tržaških ulicah nastopil fašistični iredentizem, ki zahteva od Velike Britanije in ZDA, da izročita italijanski buržoaziji celotno Tržaško o-zemlje. ker gre pri tein baje za italijansko «praDico» do tega ozemlja, da ne govorimo o isti «pravici» tudi do drugih kosov jugoslovanske zemlje. Vsem demokratično mislečim ljudem je tudi znano, da se vse politične stranke v Trstu, ki se v svoji politični dejavnosti pozivajo na aitalijan-stvou Trsta, tržaškega ozemlja, Istre in Dalmacije, nahajajo objektivno na fašističnih pozicijah, ne glede na več ali manj dosledno demokratično prepričanje njihovih pristašev. Proti tej ugotovitvi ni nobenega stvarnega 'ugovora. Vsak morebitni ugovor bi se i.kazal za poskus prikrivanja in opravičevanja narodnostne diskriminacije na škodo zatiranega slovenskega prebivalstva na tem ozemlju. Pomislimo samo na okoliščino, da se vse te stranke - ko imajo skoro vso oblast v svojih rc7:ah, neprestano zaganjajo, n. pr., v slovensko šalo, kljub temu, da naša šola še daleč ne uživa tiste enakopravnosti z italijansko šolo, ki ji po vseh pravicah tudi pritiče. Kaj bi se s slovensko šolo zgodilo šele takrat, ko bi te stranke dobile še tisti del oblasti, ki si ga ZVU danes še lasti, in. dodajamo, upravičeno lasti? Te stranke sg uprizorile znane fašistične izgrede, ker hočejo imeti v coni A vso oblast v svojih rokah. Za nas Slovence (omejimo sc le na Slovence) bi to pomenilo neprimerno poslabšanje našega Že itak slabega položaja. Skoro slovenski Vidalijevi sopotniki pa kljub temu imenujejo te fašistične izgrede »manifestacijo, ki jim (iredentističnim strankam; op. ur.) je ušla iz rok in se .ie do določene mere spremenila v protiim-perialistični protestu! In s to čudovito iznajdbo ploskajo »odločnemu nastopu občinskega sveta« (italijanske fašistič-ne iredente) »proti kolonialnemu sistemu«, in opravičujejo svoje izdajstvo nad interesi tržaškega delavstva *in demokracije na splošno, svoje izdajstvo nad borbo slovenskega prebivalstva za njegove narodnostne pravice pa še posebej. Na tej poti tesnega sodelovanja z fašistično iredento italijanskega imperializma .gredo skoro slovenski komin-formisti še dalje. Poslušajte \ kako se skušajo opravičiti pred svojo lastno vestjo za svoje, izdajalsko početje: «Naš delavec se prav dobro zaveda, da je danes njegov glavni sovražnik anglo-ameriški imperializem, da za njim pridejo titofašisti in še za njimi italijanski in slovenski nacionalisti«. Po tej originalni definiciji razrednega sovražnika na Tržaškem ozemlju mora vsak delavec opustiti vsako misel na razredno borbo (in kominformisti so jo dejansko tudi opustili), ker se je treba v prvi vrsti boriti proti anglo-ameriškemu imperializmu, takoj nato proti titofašizmu, in šele na zadnjem mestu proti italijanskemu in slovenskemu nacionalizmu. (Kakšno nevarnost predstavljajo za tržaško delastvo slovenski enacionali-stis, res ne vemo, ker smo vedno mislili, da je borba zatiranega naroda za svoje narodnostne pravice najbližji zaveznik delavstva v borbi za njegove socialne pravice) Tako smo dobili celo laži-ideološko opravičilo za bratenje kominf or mističnih voditeljev s tržaško fašistično iredento. Vsekakor nehvaležen posel. A Vidali to zahteva in treba je ubogati ter trpati v glave delavcem to, kar ne bodo nikoli razumeli, kar je nerazumljivo in se upira zdravemu razrednemu čutu vsakega delavca. Oglejmo si praktične zaključke, ki izhajajo iz omenjene kominformistične definicije razrednega sovražnika na Tržaškem. Ti zaključki niso nič drugega kakor vsakdanja Vidalijeva praksa. Vladajoči narod v coni A so Angleži in Amerikanci, ki socialno in nacionalno zatirajo italijansko in slovensko delovno ljudstvo, italijansko in slovensko buržoazijo. Zaradi tega je treba ustvariti enotno fronto delovnega ljudstva z italijansko buržoazijo, ki naj vodi »borbo« proti anglo-ame-nškemu imperializmu in «ti-tofašizmun. Spričo dejstva, da sc dominantni položaj italijanske buržoazije pojavlja tudi kot šovinistična nestrpnost na škodo Slovencev, je na mestu tudi papirnata borba proti italijanskemu nacionalizmu in, kot sinternacionalističnas protiutež, hkrati borba proti slovenskemu enacionalizmuti, kar dejansko pomeni prikrivanje nacionalnega zatiranja Slovencev od strani italijanske buržoazije. GORICA, 31. — Včerajšnjo manifestacijo bivših bojevnikov bi prav lahko označili z lepim slovenskim izrekom; ve. liko grmenja in malo dežja. Šovinistično manifestacijo so namreč pripravljali s precejš. njim pompom, vendar pa ni »zaradi dežja« niti od daleč zavzela takega obsega, kakršnega so predvidevali voditelji in kakršnega naj bi imela zaradi namena, ki mu je bila posve-I cena. Udeleženci, sami bivši bojev, niki. so hodili v sprevodu pod dežniki, le najpogumnejši so si nadeli tudi vojaške čelade. Po zaključku vseh formalnosti, to je korakanja po Korzu, polaganja vencev in neverjetno kratkega govora, ki je vseboval vse skupaj samo okoli dvajset be. sed, so se predstavniki vseh sekcij v pokrajini zbrali na sestanku, na katerem so spre. jeli resolucijo, ki je eden izmed redkih dokumentov, ki kažejo, da je italijanski imperializem po prvi in drugi svetovni vojni še vedno enako nenasiten in da se še vedno skuša razširiti na škodo svojih sosedov. V resoluciji je rečeno, da mora «vlada odločno delovati, da doseže pri zaveznikih spoštovanje obljube o vrnitvi ce. lotnega Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji. Zahtevajo revizijo škodljivega «diktata» in vrnitev Istre, Reke, Dalmacije«. Podpisan je komisar federacije odv. Ugo Bassi. Brzojavka je jasna in ni več nobenega dvoma, da je želja po reviziji mirovne pogodbe zelo močna. To pa nas prepričuje, da se današnja itali- janska javnost spričo šovinistične De Gasperijeve demo-kristjanske vlade vedno bolj fašistično usmerja. Slovenci v Italiji lahko naj. bolj na glas govorimo o italijanskih krivicah, ker jih z dne. va v dan čutimo na naši koži. Tako stanje je v nas ustvarilo prepričanje, da oblast, ki ima svoj sedež v Rimu, ne more biti do Slovencev pravična. Nepravična bi bila torej tudi za vse one Slovence in Hrvate. ki bi si jih skušala podvreči z gnusnimi zahtevami o reviziji diktata. Zato mora biti naša borba proti italijanskemu imperializmu še bolj odločna. Treba je zadušiti vse poskuse novega obnavljanja starih po. hlepov po tujih krajih in do- kazati Rimu, ki je neposredno odgovoren za sedanje italijansko stanje, da se je zelo zmotil. ako si še vedno želi Istro, Reko in Dalmacijo. Italija je vojno izgubila, izgubila kljub pokolom jugoslovanskega ljudstva. Za vse zlo naj se zato pokori. Nad jugoslovanskim ozemijem in Trstom pa naj napravi križ, kot ga je napravila nad svojimi a. friškimi kolonijami. Ako so se afriška plemena z veseljem otresla italijanskega jarma in ga nočejo več niti od daleč gledati, potem si ga. jugoslovansko ljudstvo kakor tudi tržaško želi še stokrat manj. Dovolj je italijanskega suženjstva! • v' • • mmm Motiv z Oslavja. Slovenska zavest v Benečiji se vedno bolj prebuja Naši veliki možje: msgr. l-i vlada obnašajo potem, ko je NOVI Vil)«1 van Trinko, Peter Podreka in drugi so se mnogo trudili, da bi beneški Slovenci, odrezani od ostalega slovenskega matičnega naroda, dobili svoje pra' vice. Toda njihov trud žal ni mogel roditi mnogo sadov. V zadnjem času pa se vendarle kljub vsemu pritisku naše ljudstvo vedno bolj prebuja. Mi beneški Slovenci, ki nam je bolj mar za narodne pravice kakor pa za skopi kruh. ki ga reže italijanska vlada lačnim Benečanom pod pogojem, da se odpovedo svoji narodni zavesti, se bomo vedno bolj vneto borili za svoje svete pravice. dokler nam jih ne priznajo. Tako se bomo najbolje oddolžili našim velikim možem. Ze sedaj vidimo, da naša borba ne bo yiman, če bomo vztrajni, poglejmo le, kako se italijanski šovinisti in njihova Prehitel je avtomobil in povozil kolesarja GORICA, 31. — Sinoči okrog 22. ure je 20-letni Composto Attilio vozil z avtomobilom »Fiat 1100» GO 7106, ki ga je vzel na posodo pri podjetju Petruzziefllo v Ul. Cascino, pro* t) Krrhinu. Ko je privozil do Moše. je prehitel avtomobil, ki je vozil pred njim, ne da bi prej pogledal, če prihaja kdo z njegove nasprotne strani. Ko je avtomobil prehitel, je nenadoma opazil pred seboj kolesarja. ki .ie vozil z ugaslo svetilko. in hipoma prijel za zavore. Kljub prisotnosti duha pa ni mogel preprečiti nesreče. Pr: trčenju je kolesar, 31-letni kmet Emil Humar iz Krmina zletel' na tla in si- pobil čelo in laže pretresel možgane. Na kraj nesreče so prihiteli orožniki in prometna policija, Humarja so odpeljali v bolnico Padanje rojstev in izseljevanje pomeni v Beneški Sloveniji tudi raznarodovanje Zaradi slabih gospodarskih razmer narašča število samcev, v družinah pa se rodi manj otrok. Oblasti pa ne store ničesar, da bi se gospodarske razmere izboljšale UKINITEV POSLOVANJA trgovskih obratov in delavnic v februarju Prenehalo je delovati petnajst podjetij, kar jasno kaže goriško gospodarsko krizo Vprašanje, ki resno zaskrblja vse, ki se bavijo z življenjem prebivalstva v Beneški Slove, niji, je prav gotovo vprašanje padanja števila rojstev; to vprašanje postaja vse bolj pereče sedaj, ko vendar vsi vemo, da je bilo prav v teh krajih nekoč število rojstev zelo visoko, medtem ko danes že skoraj v vseh krajih in občinah število smrtnih primerov pre_ kaša število rojstev: če navedemo za primer le občino Brdo. vidimo, da je prvič v dolgi zgodovini letos število mrtvih preseglo število rojstev. Ce k temu vprašanju padanja števila rojstev pridružimo še vprašanje emigracije našega prebivalstva v tujino. dobi_ mo končno sliko o obupnem položaiu Beneške Slovenije. Padanje števila rojstev in e. migracija našega prebivalstva nista le slučajna pojava v Beneški Sloveniji, temveč spadata v načrtno politiko italijanske vlade, ki hoče s tem doseči, da bi se med našim ljudstvom fukoreninil čut manjvrednosti, kar bi pospešilo pri njem.željo, da se iz tega težkega položaja reši ter si poišče v tujini svoj novi dom: da. hoče italijanska vlada s tem izvesti tudi dena_ cionalizacijo Beneške Sloveni, je, ni treba še posebej poudariti. Tisti pa, ki bi kljub tem težkim pogojem ostali na svo ra biti beneški Slovenec največji siromak. Na ta način skuša italijanska vlada končati z Beneško Slovenijo. Toda oglejmo si prave vzro. ke padanja števila rojstev: predvsem so glavni vzrok sla. be gospodarske razmere, v katerih je primorano živeti tukajšnje prebivalstvo. Morda bo kdo pripomnil, da tudi nekoč položaj ni bil boljši in to tudi drži; toda nekoč so imeli ljudje mnogo manjše zahteve ter je bil vpliv duhovščine na ljudstvo tudi mnogo večji. To. da danes so ljudje že mnogo bolj razgledani ter ne nasedajo takim pridigam duhovnikov. temveč so mnenja, da lahko spravijo na svet le toliko otrok, kolikor jih bodo tudi preživljali in redili. Tako ima. jih domovih, bi se morali sča. soma sramovati svojega po- j da ima po obrazu rekla, ker bi pomenilo, da mo. [ prve stopnje. Prevrnil je kozico vrele vode GORICA, 31. — Ko ga je mati za trenutek pustila samega v kuhinji, je 3 leta stari Leon Lucijan iz Slovrenca pri Moši zlezel k štedilniku in prevrnil nase kozico vrele vode. Opekel se je po obrazu in prestrašeni domači so takoj klicali na pomoč Zeleni križ, katerega rešilni voz je dečka pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, opekline ŠPORTNA NEDELJA Juventina je zmagala proti Caprivi s 3:2 (2:0) Juventina je preteklo nedeljo dosegla prepričljivo zmago proti moštvu Caprive in si je s to zmago utrdila svoj položaj v lestvici. Igrišče v Caprivi je bilo spremenjeno v pra-vo lužo in igra na takem igrišču je bilo zelo otežkoče-na. K sreči ni deževalo med potenom igre, toda kljub temu so bili vsi igralci na koncu popolnoma blatni in mokri. Igrišče v Caprivi je v močvirnatem kraju in ilovnata zemlja ne pije vode, ki ostaja v obliki večjih ali manjših luž. Tekma se je začela ob 15.30. moštvo Juventine je nastopilo v običajni formaciji, le da je Malfattija nadomeščal Susteri-ni in Trampuža pa Marega II. Začetek igre je bil kljub blatu hiter. Tolče žogo Capri-va, toda takoj pride Juventina v napad in ga obdrži skoraj ves prvi polčas. Sele v 8’ imamo prvi resen napad Caprive, dve minuti pozneje pa žoga Vsa ta ideološka godlja služi postopnemu zasužnjeoanju tržaškega delavstva in njegovemu vključevanju v iredentistični tabor, kakor se je to zgodilo tudi ob priliki marčnih izgredov fašistične iredente. Hkrati pa je privedla tudi Vidalijeve skoro slovenske sopotnike na linijo odkritega zagovarjanja vprotiimperialistič-ne» italijanske fašistične, iredente, njihovega bratenja z njo, bratenja s smrtnim sovražnikom osnovnih človečanskih in narodnostnih pravic slovenskega prebivalstva. Tržaško delavstvo pa ima, na njihovo nesrečo, zdrav razredni čut, in je enoduino obsodilo to kominformistično izdajstvo. ((Stavkes, ki jo je organizirala tržaška buržoazijo. se ni udeležilo; marsikatera izkaznica Enotnih sindikatov je šla na kose, in direktive kominformističnih voditeljev, ki so hoteli vpreči tržaško delavstvo v voz fašistične iredente, so obvisele v zraku... Tudi slovensko delavstvo je spregledalo, in vse akrobacije skoro slovenskih fcomin/ormi-stov ne bodo mogle doseči, da bi se zavedni slovenski delavci kakorkoli borili za sproti-imperialistične» cilje italijanske fašistične iredente. D. H. pleše sama pred vrati Caprive in jo voda ustavi, Tu moramo pripomniti, da je sodnik bil zelo odločen in je to pokazal že takoj v pričetku, ko je vsako najmanjšo napako takoj kaznoval brez nikake razlike. Nekaj kazenskih strelov proti eni ali drugi enaj-storici in na igrišču je zavladal vzoren red do konca tekme. Zal, da je takih sodnikov bore malo. V 15’ bi kmalu Ca-priva dosegla zmago, toda nevaren strel je ostal brez uspeha. ker je bil napadalec izven igre. Nato Juventina poveča svoje hitre napade in napadalni kvintet vedno ogroža nasprotnikova vrata. V 20’ prvi strel iz kota za Juventino. Trinajst minut pozneje pa vratar Juventine reši svoja vrata. 37’ pa doseže Juventina svoj prvi gol, ko Giuseppin vrže žogo v mrežo, potem ko je bil vratar Caprive že na tleh. Minuto pozneje bi se lahko rezultat povečal, ko Graba strelja, toda vratar ubrani. Moštvo Caprive nastopi v besnem toda brezuspešnem protinapadu, da bi izenačilo. V 44’ Bavcon zabije za Juventino drugi gol z lepim strelom. Prvi polčas se konča tako z moštvom Juventine še vedno v napadu Takoj v začetku drugega polčasa je moštvo Caprive nekaj minut pred vrati Juventine, toda že v 5’ minuti Bavcon doseže tretji gol. Ta gol je bil tudi najlepši od vseh? Levo krilo poda žogo v sredino, kjer jo prime Bavcon in strelja v vrata neubranljivo v levi kot. Z rezultatom 3:0 bi se kaka druga ekipa podala, toda moštvo Caprive pa ni bilo tega mnenja in celih osem minut je imela obramba Juventine precej dela v reševanju nevarnih žog, V hitrem protinapadu strelja Giuseppin, toda žoga gre za malo ven. Minuto pozneje pa Cattaneo reši vrata Juventine in pošlje žogo v kot. Do 25’ minute drugega polčasa pa ostane stanje neizpre-menjeno, toda opaziti je vedno močnejši pritisk Caprive. ki doseže svoj prvi gol ravno v 25’. Pozna se pri igralcih Juventine, da jih je blato utrudilo, dočim pa so nekateri iz moštva Caprive je sveži. V 37’ odredi sodnik enajstmetrovko v korist Caprive. Tram odbije žogo ponovno na igrišče, kjer se je polasti napadalec Caprive in jo požene v mrežo. Ob tem uspehu pa nenadoma oživi moštvo Caprive, ki upa, da bo v naslednjih 8 minutah še izenačilo ali pa doseglo zmago. V 39’ zgubi vratar Silvestri žogo iz rok in malo manjka, da ne bi ta poromala tretjič v mrežo Juventine. Toda obramba reši. Se hiter protinapad Juventine in besen poskus izenačenja Caprive in igre je konec. Juventina je zasluženo zmagala in rezultat 3:2 bi bil lahko še večji v njeno korist. 1. S. Lor. 20 14 4 .2 40 14 32 2. Juv. 20 11 5 4 37 24 27 2. Manz. 20 10 7 3 44 40 27 3. Mossa 19 10 6 3 49 25 26 4. Tolmez 19 11 2 6 42 20 24 4. Sagrado 20 9 6 5 41 23 24 5. S. Gott. 19 10 3 6 38 19 23 6. Tav. 20 5 5 10 24 98 15 7. Serenis. 19 5 4 10 28 30 14 8. Capriva 20 4 5 11 '25 43 13 9. Pagnac. 19 4 4 11 22 36 12 9. Moraro 19 5 2 12 23 56 12 9. Isont 20 3 7 10 29 41 12 10. Esperia 20 3 4 13 23 50 10 Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala proti Mossi v Moši. Rovereto-Pro Gorizia 2:1 Predvidevanja pred tekmo o nezmožnosti goriške enajstorice so se uresničila. »Pro Gorizia» je v nedeljo pustila obe točki v Roveretu. Goriško moštvo se je predstavilo na igrišče okrnjeno zaradi diskvalifikacije treh igralcev, poleg tega so Goričani igrali skoro celo tekmo samo v desetih, kajti že v začetku je muhasti sodnik Izključil Dondo: temu b0 verjetno sledila še kazen nogometnega sodišča, tako da bo morala prihodnjo nedeljo igrati doma proti moštvu iz Forfl s polovičnim rezervnim moštvom. Goričane je izključitev Donde gotovo moralno prizadela, saj so potem ves prvi polčas igrali docela neurejeno. Domačini sami so krivi, da niso znali izkoristiti nastalega položaja in zvišati rezultat. mo danes namesto družin z 8. 10 in še več otroci, duržine, ki imajo komaj enega otroka ali pa največ dva. Pri tem je tudi narastlo število ljudi, ki se nočejo poročiti. Kako naj se poročijo, se ti vprašujejo, ko pa nimajo niti toliko, da bi vzdrževali sebe. kje še. da bi s svojimi dohodki skrbeli za družino in otroke. Mnogo mladih ljudi nima niti zaposlitve, zato tako s strahom gledajo na možnost, da bi se morali nekoč poročiti ter živeti z družino v razmerah, ki so že zanje same nevzdržne. Sicer je popolnoma pravilno stališče, naj ima vsaka družina le toliko otrok, kolikor jih lahko preživlja; toda pri beneških Slovencih gre pri tem za povsem drugačen primer, saj ži. ve v razmerah, ki jih odgovorne oblasti nalašč nočejo izboljšati, ker vedo, da . bodo na ta način pospešili denacionalizacijo naše pokraji^'. Zato lah. ko z vso upravičenostjo trdimo, da gre pri tem za navaden in do podrobnosti preračunan primer genocida. S tem. da oblasti ne store ničesar, da bi se življenjski pogoji v Beneški Sloveniji izboljšali, jemljejo tudi vsako možnost, da bi se število rojstev povečalo ter da bi se število emigrantov zmanjšalo. In še celo vse tiste socialne ustanove, katerih skrb naj bi bila izboljšati socialne razmere tukajšnjega prebivalstva, imajo le en sam cilj in namen: uresničiti načrt denacionalizacije naše zemlje. Zato posvečajo največjo skrb prav otrokom, ker vedo, da so ti še najbolj sprejemljivi ter da jih bodo zato najlaže privedli na svojo pot. V njih skušajo vzbuditi čut manj. vrednosti ter jim prikazati Rim m Italijo kot resnično mater, ki lahko nudi boljše življenje. Tak otrok naj bi se kasneje sramoval svojega porekla, zatajil, da je sin bene-ških Slovencev ter naj bi postal lakorekoč «italianissimo». Kot smo že poudarili, gre pri vsem tem za čisto navaden genocid. ki naj bi bil izveden na način, proti kateremu bi se beneški Slovenci sami ne mog. 11 niti upirati niti si pomagati; otroci, ki danes rastejo v takih razmerah, naj bi čez leta postali že pravi Italijani. Temu načrtu sc morajo prebivalci Beneške Slovenije z vso odločnostjo upreti. Pri eksploziji je izgubil desno oko GORICA, 31. — Na delu se je danes ponesrečil 15-letni Vi-sintiin Ivan iz Tržiča, Trg sv. Roka 8, ki je zaposlen v mehanični delavnici pri sv. Justu. Pri varjenju je namreč nenadoma eksplodirala posoda s karbidom. Pri eksploziji je deček izgubil desno oko in ostal ranjen Po vsem telesu. Avtobusna zveza s Pevmo PEVMA, 81. — Eo dolgem čakanju in moledovanju se nam bo želja izpolnila: v sredo 2. aprila bomo imeli redno avtobusno zvezo z Gorico. Avtobus bo iz vasi peljal čez mestno središče do Ul. Vittorio Veneto in nazaj. Zveza nam bo omogočila hiter prihodi v mesto. Predavanje v dvorani ..Mladike" GORICA, 31. — V sredo 2. aprila ob 20 uri bo v dvorani «Mladike» (Ragno d’oro) na Korzu Verdi št. I predavanje o humorju. Predaval bo dr. For-tunat Mikuletič iz Trsta. Nastopili bodo tudi člani Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki bodo brali nekaj humorističnih črtic. Ker bo predavanje zelo zari-mivo in pestro, vabimo ne samo Goričane ampak tudi ljudi iz bližnjih vasi, da se ga udeležijo. GORICA, 31. — V preteklem februarju je v goriški občini javilo ukinitev poslovanja skupno 15 trgovskih in obrtniških podjetij, in sicer: kavama in bar - ZaneMo Anton v Ul Morelli 29, gostilna - Deveta« por. Furlani Avgusta v Ul. Carso 20, mesnica - Novoni Ivan v Ul. Garibaldi 21, mehanična delavnica - Gallio Stefa-mja na Korzu Italia 51, čevljarna - Planinšič Jožef v Ul. Fonnica 3. delavnica srajc in perila - Chieco Lecnard v Ul. Mazzini 10, tapetniška delavnica - Pavesi Dominik v Rašte-lu 29, gostilna in prodajalna alkoholnih pijač - Delac Mar-garita vd. Campaneili por. Sau v Ul.'P. Diacono 2, družba mizarskih delavnic - Culot . Jc Prencis v Ul. V. Veneto 31, gostilna - Gabrijelčič por. Pascoli Marija v Ul. MoreHi 18, ml e- e\i . , karna - Decleva por. Čampa-\ UDVGZIIG 111 I160DV6ZI16 nello Ivanka na Korzu Italia Fatone Peter - «Industria dol-ciaria Sicaina». V protest je v istem mesecu šlo 144 menic za skupno vsoto 6,026.527 lir. Padec po šolskih stopnicah GORICA, 31. — Po šolskih stopnicah je danes zjutraj padel 8-letni Narcis Rubiscion iz Ločnika, Ul. Venier 1. Pri padcu, ki se sprva ni zdel tako hud. si je Rubiscion zlomil desno roko v zapestju in baje tudi prebil lobanjo, kot so pozneje ugotovili v bolnici Brigata Pavia. Ponesrečencu* so nemudoma priskočili na pomoč sošolci in učitelj, ki je takoj obvesti’ dečkove starše in telefonsko poklical Zeleni križ. 68, prodajalna hišne opreme in posode - Candutti Marija . na Travniku 5. trgovina z . galanterijskim blagom - Cergoi Jožef v Ul. Oberdap, avtoprevoznik Cocianni Ervin v Ločniku ter gradbeni kovač Busatta Leon v Ul. Cappuccini 3. Nadalje so v. preteklem februarju v našem mestu šle štiri trgovine v konkurz in sicer: Milioto Alfonz - potujoča trgovina z manulakturnim blagom; Rijavec Jožef' - trgovec s slanimi črevami in podobnim blagom; Taucer Ida vd. Sokol,. -gostilna in bar »Alla Pergola«; tablice za kmečke vozove GORICA. 31. — Goriška prefektura sporoča, da pritrditev tablice z 1 ribpisorn »ttarro asri-colp«, pa ’ kmečke vozove? kot so svojčas zahtevali občinski davčni uradi, ni obvezna. Obvezna je samo pritrditev tablice, ki pritrjuje plačilo davka. Nakup' tablic z napisom «carro agricolo« ni po čl. 45 prometnega zakonika obvezen in jo zatorej kmetovalci lahko kupijo ali pa ne. Prefektura je v te.i zvezi dala že navodila pristojnim občinskim uradom. jugoslovanska vlada poslala v Rim protestno noto proti zatiranju slovenskega življa. Ko je poslala DFS v Rim spomenico, v katero je navedla vse krivice, ki se nam godijo, so takoj poslali v naše kraje novinarja Artura Manzana. ki je v »Messaggero Veneto,) natrosil cele kupe laži, da bi dokazal. da so naše doline «italia-nissime«. S tem so pač sploh zanikali naš obstoj. Sedaj pa so menjali taktiko in s tem tudi priznali, da obstojamo. pisali so namreč, da uživamo Slovenci v Italiji vse pravice, ki nam gredo kot narodni manjšini. To je seveda laž, vendarle je pozitivno v toliko, v kolikor priznava naš obstoj. V svetu pa vedo, da je italijanska vlada vedno metala ljudem pesek v oči. Vsekakor moramo ugotoviti, da kljub vsemu zatiranju in kljub temu, da nas je nad 80 let tlačil italijanski škorenj, še vedno živimo na svoji zemlji. Italijanski vladi ni uspelo uničiti beneških Slovencev niti s terorjem ozopovskih . trikolori-stičnih tolp, ki so jih mastno plačevali. Le spomnimo se groznih dni, ko je bila pri nas mednarodna komisija. Takrat so se posluževali terorja in podkupovanja in niso štedili z denarjem. Ljudstvo je bilo obubožano, saj so bile številne vasi požgane in so ljudje izgubili stotine glav živine. Ob tej bedi in ob nezavednosti, ki je posledica dolgega zatiranja, ni nič čudnega, če je marsikdo prodal svojo narodno zavest za kruh. Takrat, ko so tod divjali trikoloristi. ni bilo težko proglašati naših dolin za »ita-lianissime«. . Italija je takrat razsipala denar samo zato, da bi mednarodni komisiji prikazala popačeno narodnostno stanje. Hotela je pač podkupili lačne ljudi. Danes pa je pesem drugačna: če je treba zgraditi kakšen vodovod ali cesto, občine zelo težko iztisnejo kakšno posojilo ali podporo. Zavedni be-neški Slovenci smo seveda vedno vedeli, da je Italiji glavno le .to, da nas spravi zopet | v svoje kremplje in da se ho potem ponavljala stara pesem. Celo ozopovci in trikoloristi mislijo zadnje čase drugače. Seveda, sedaj ne potegujejo več denarja in mnogi so morali iti v inozemstvo s trebuhom za kruhom in sovražijo svoje poglavarje. Spričo tega stanja pri nas ni zato nič čudnega, če sedaj ne •govorijo več o »valli italianis-sime«. marveč pravijo, da kot manjšina uživamo vse pravice. To pomeni, da jim politika, ki so jo začeli pred petimi leti, več ne uspeva. P. I. Otelit* Težak pose.l je odrski jezik s filmskim, ce v bi se nam na prvi p ogle jezika zdela enaka. Pri f’ nastopi poleg recitacije se lik o različnih elementov- mnegekrat obubožajo tvorijo literarno realnost. ■ gokrat nam prevelika re. ,. jeva vnema, da bi čitnbo.i * dil. originalu, ne samo odrsko dogajanje, a nam r kaže film,, ki nima nič svojino filmskega na sebi. o , neke vrste kompromisa ^ enim in drugim načinom tt* niškega izražanja. Podobna asrednje pOt» le' ( ; di Wellesov «Oteilo», ki '»“= f more zadovoljiti kot 0 metnost, še manj pa kot Po posrečenem Lataren ^ vem poskusu ((Hamleta« j ^ že drugi podobni film. Kot v prvem ^ se tudi tu preveč očitno ^ Wellesova osebnost. 1 bilo, da bi se režiser * ^ enkrat zavedal, da se roka sicer mora občutiti-mu, ne sme pa Pre$^.Mtf spremeniti atmosfere, J. ^. je snov že v sama na ie je na. Tragično ozra^e'^L sil* od. samega začetka raltt70\oii-dogajanjem, postane t nih trenutkih tako f,e Jteg» da ne more zbuditi P ^ čustva v gledalcu. Vse 1 ^ sivo in učinki te s1”1?-e|( K presenečeni, da se šlo f prevelikokrat zave, os i . kinodvorani in lahko le izredno tehniko. ^• slike kot. take so selo Juja čene in istočasno zelo °r L/ ne. Tudi mnogo novih nih izsledkov najdemo v delu, predvsem daljši p presledki, ko sc sliši san10 (f Otella in prizori, ko so S -f, junaki postavljeni » 0j**fni^ je v naši neposredni množica. Vse te dobre lastno1tVp vendar ne morejo dati p' ^ življenja delu, ki je i» zasnovano z vso resnost) požrtvovalnostjo. Poletni urnik „ za Avtomobilski kl^ GORICA, 31. - OJ ^ dalje bodo uradi Avtom0 ‘elf ga kluba poslovali po P° jj j« urniku, in sicer od 9- d° -Jf. od 15.30 do 16.30. Ob s0. * popoldne bode uradi zapj; # nedeljah bodo 10. do 12. pa Jft odprft.. K I N trki VERDI. 16.30: «M!ekar krat«, in variete. „jr VITTORIA. 17: »Sram0« ![. nega življenja«. R. K ^0 CENTRALE. 17: »Med P° in zoro«, M. Stewens’ MODERNO. 17: »Oh! h deklica!«. L, Bali. JEZIKOVNA DISKRIMINACIJA V 0BCDISKEM GLEDALIŠČ« n UMESTNA To priznava predsednik Avtonomne občinske ustanove gledališče Trst" v odgovoru na prošnjo uprave SNG, kljub temu pa odklanja gledališče „Verdi' za slovenske dramske predstave občinskem gledališču sl ., d<^ predstavam. — Prosim0- ?JitP lite v prihodnjih sezon*11’ , jo' s 1. septembrom 1®**’ u gl°“} dramskih predstav oAeto (i t lišču povprečno dva v mesec za ave slovenski P , pri in da upoštevate to ““J-oJt*, den sklenete druge tz.aflr. raznimi družbami. Na5^.jaVi|C it se popolnoma ujema * * Vaše ustanove. — skl Ko srno 13. marca v »Primorskem dnevniku» razmotrivali, komu naj služi občinsko gledališče, in ugotovili, da uprava Slovenskega narodnega gledališča že štiri mesece zaman čaka ■odgovora na prošnjo za kaikšno slovensko predstavo, smo obenem povedali, da je uprava SNG 11. marca vložila novo prošnjo, da ne zamudi datuma, do katerega sr- sprejemajo prošnje za prihodnje sezone. Upirava je posebno poudarila, da igrajo često tuje igralske družbe v raznih tujih jezikih in zato meni, da- ima prej pravico do gostovanja v občinskem gledališču pod enakimi pogoji slovensko gledališče, ki je. ostalo brez strehe zaradi fašističnega požiga njegove dvorane in je stalno poklicno, domače gledališče s stalnim občinstvom. Prosila je1 blagohotnega umevanja za potrebe domačega slovenskega prebival-stva in se obrnila tudi na ZVU, da njeno prošnjo podpre. Rekli s mo, da se zadeva tiče tudi tistega .italijanskega in slovenskega prebivalstva, ki se živo zanima za razvoj tržaških kulturnih ustanov in želi, da se Poglobijo in razširijo osnove za mirno sožitje obeh domačih narodov tržaškega mesta in o-Zemlja. Sklicevali smo se na lepa gesla ZVU: svoboda besede, svoboda vere, življenje brez strahu, življenje brez pomanjkanja, in dodali, da trpijo Sloven-ci c Trsitu še zmeraj veliko pomanjkanje na kulturnem, področju. Vprašali smo: «Ali naj igrajo V' tržaškem občinskem gledališču večno samo Italijani, Francozi, Angleži, Nemci in drugi daljni narodi, nikoli pa ne najbližji, domači narod — Slovenci?» in izpovedali prepričanje, da to ne bo večno trajalo, ker človeštvo napreduje tudi na področju medsebojnega umevanja in medsebojne bratske pomoči. Nadaljnji razvoj zadeve ob- činskega gledališča zai slovenske predstave nas potrjuje v tem prepričanju.' Na Prošnjo uprave SNG z dne U. marca je odgovoril predsednik Avtonomne občinske ustanove ((Gledališče Trstu (Ente Autonomo Comunale ((Teatro Triesten) 24. marca: »V odgovor na Vaš zgoraj omenjeni dopis obveščam Vaše gospostvo, da je Upravna komisija avtonomne občinske ustanove »Gledališče Trst« pozorno pretresla prošnjo Vaše uprave. — Neposredna in pretežna dejavnost naše ustanove je opernega in simfoničnega značaja, ki mu je gledališče prilagojeno večji del leta, in za tako dejavnost je vsaka jezikovna diskriminacija popolnoma neumestna. Doba, ki se dovoljuje za dramske predstave, je tako kratka, da prizadeti radi prosijo druge dvorane za to vrsto gledališča. Zato je sklenila Upravna komisija soglasno, da ne sprejme Vaše prošnje, ker se ne ujema z dejavnostjo te ustanove. — Predsednik«. Ta odgovor je še zmeraj odklonilen, a precej drugače kakor prej.Utemeljuje odklonilno stališče Upravne komisije ((Gledališče Trstu s tem, da je gledališče urejeno Predvsem za operne predstave, ne za dramske, poudarja pa, da je za o-perno dejavnost vsaka jezikovna diskriminacija popolnoma neumestna (eassolutamente fuor di luogon). To priznanje je zelo dragoceno; iz njega sledi, da bi SNG prav lahk0 uprizarjalo v občinskem gledališču slovenske opere, če bi gojilo tudi to gledališko zvrst, kajti zg. opere in simfonične prireditve je občinsko gledališče najbolj prikladno. V italijanskih listih smo včasih brali, da občinsko gledališče nima najboljše akustike za dramske predstave in se zato tržaške dramske skupine rajši zatekajo k drugim dvoranam. Italijanskim dramskim skupinam je to lahko, ker zanje take dvorane obstajajo, ni jih pa za slovenske predstave. In da jih ni, nosijo glavno krivdo s šovinizmom prepojeni italijanski činitelji, ki mislijo, da bi se svet podrl, če bi tudi tržaški Slovenci lahko brez ovir igrali v občinskem gledališču. Tako mišljenje ni ne kulturncP ne Pravično in ga bodo dogodki samj ovrgli. To nezdravo stanje sili SNG, da se mora kljub temu potegovati za slovenske predstave v občinskem gledališču, kjer vendar vsako leto igrajo mnoge dramske družbe iz Italije in iz raznih drugih držav. Zaključek odgovora Upravne komisije ((Gledališče Trstn mi logičen. Tržaškim italijanskim dramskim skupinam ni nikoli nihče požgal njihovih dvoran. Tujci dajejo vsako leto dramske predstave v občinskem gledališču. Naravnost iz trte izvita je trditev, da se dejavnost SNG ne ujema z dejavnostjo občinskega gledališča (...udi non ac-cedere alla richiesta stessa in Cfucmto estmnea alVattivita del-VEnten). Uprava SNG, ki mora skrbeti za to, da se njene prošnje ne bodo odklanjale s praznimi izgovori, da so prepozno vložene ali da se v opernem gledališču ne morejo dajati dramske predstave, je poslala 29. marca gospodu predsedniku Avtonomne ustanove ((Gledališče Trst» naslednjo vlogo: »Zahvaljujem se Vam za pismo z dne 24. t. m. zlasti za zatrdilo, da je »vsaka jezikovna diskriminacija popolnoma neumestna«. — Kljub njegovemu pretežno opernemu in simfoničnemu značaju se občinsko gledališče često dodeljuje raznim družbam za igre v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini, nikoli pa ne domačemu slovenskemu gledališču. Prosimo za enako gostoljubje pod enakimi pogoji. — Našo dvorano so zažgali fašisti 1920 in nismo mogli še doseči druge dvorane za naše potrebe. Naše gledališče Je stalno, poklicno, domače, ustanovljeno v prvih letih tega 'stoletja, s stalnim občinstvom, ki ljubi naše predstave. Slovensko prebivalstvo te občine se ne more odpovedati pravici, da prisostvuje v na čut pravičnosti *8 L vzajemnosti po na°e„u»jr tl K»f 1 mirovne pogodbe z'*5 „ jo«- «11 če mirnega sožitja o!*” ft*' narodov na tem oze-J ' dpi*k bomo Zavezniško voj*** da podpre našo P^aT!„rav»il^,' „ S spoštovanjem — _,r -J’ c \'G*.n Obenem je uprcva ir. prosila ZVU, da nienoJšia 4' podpre, ker la še nl dostnega umevanja' »Uprava SNG P rlla®*o V f »Uprava SNG Pr" *dane> y svoje prošnje, Po5la spodu predsedniku . p gr V misije avtonomne i>i # nove »Gledališče Trs\ ’jališl^af segla v prihodnjih * z> ^ zonab dva dni v “^pfcsi1*0, Jf venske predstave, -j ^ gj spremenite svoje š‘a“f %. raženo v pismu z ?^B,eV**V ker še nismo Posegli .# da < našo pravično prošnJO’ pro5fJ ,« gohotno podprete na ^ovne^ smislu načel OZN ,a tjfe mlf ,gr godbe, zlasti kar se jtaliJ> (s sožitja obeh nar°oov’ svoPfV ga in slovenskega. n g pop^.j tržaškem ozemlJ«- 'vBilc spoštovanjem — LP Ob koncu naj na to, da soglaša’™ Upravno kom'?ll° -e Vit«, ko zatrjuj Mio) 5-' k0 (operno in s‘"_jkovno '„r javnost vsaka l^orna ^ kriminacija ^.jgev ie l1 umestna». Ta l’ g.. jasna in tako : Tr^nWna^^ scljncga razgfasa c vic», ki pa je J*'’ p#tif« jf«' cdobnla olavna^a ■*- in ga je nai0 £*,a*d 2%^' lijal po tem ra f 0 „ p n* { K 'fi IIja', ro vtrrf . . O . d’ Da gornja trd ■ ^R.c,m .,1 nosti katere of^ riminacije ^ 1 ^ mfonično de,^..e„sk« .»V ra.v tako za s_ 'ce predstave- - grad ($ Sivo, za slO,}er gO&ftsifrf simfonično de^ven>ke ,.pja1' prav tako za s _ ,|oi>ollS . ske predstave. - arai\ , Siv rensko za vse kulturno;^ in upravno ’ .-ifl tržaških Slovenc y Vsaka ief°^gar cija na škodo yrstu je •- čim pZ{Pc,cne> Poudarjali, da Ju-ZT,a "e bo golila, da se nip ■ anje ^rs*a rešuje mimo .« » Proti njej. Po ulicah več- iih tnest so se spontano zbirale .protesti- Jožice, ki 50 ostro tem W0!i fašist‘čnim dogod- moL ■ ji in Trstu- 0 de’ te'terihaC'iJSh V Be°l?radu, pri tisos )E SodeI°valo nad 100 vu M' v Za?rebu. Saraja-Žena v i? drugih mestih, smo StevL ra*° pi5a'i v nedeljski ia»- Veliki Hm0rSke§a dnevni' kt»«^^;fraciiesobi- jfVv's^°to zvečer so se zbra- ijudi ni velike skupine ‘ttažali1 50 2 3'asnimi protesti stično inV1iJfnev ni*d šovini-v Tv« sredentistično gonjo lem t in imi Xa Kongres-Ijudi n?U-.Se- zhralo več tisoč rsij borhllaentov' ki so prePe’ m; ene partizanske pesniku Pritrjevali govor- iti: »M^te Sredine- ki de-Pterj,,,,.,. ‘s‘a nikdar ne bomo ^ zavel °m. Trst pripa-«tvu. T^tn€mu ttžaškemu ljudmi svl- °,do‘so temo vsi dvi-teščenl'' S’ dokler ne bo za-n®ši'pravici.,,. sknl- Ulic so .Prihajale vete tran- le 'tedi z zastavami nato v ?.!jnti ter ;e strnile se je Vari ° reko itedstva, ki 5ttlti kr,i j Po §lavnih ulicah l*soč» ^ dv°ru. Ko je bilo id I04 '0ce dem, lv°rom onstraptov pred ko- le te Mo« S?r -e vedno prihaja- »kupinl ,- lica ‘n We ‘ted,, k: s oiesti •' ‘vi so z glasnimi Pt«iiuan«ražale svoj gnev nad Italiji j °vansk° gonjo po te Se l m nad vestjo, !!9viie „ame.ravaio brez Jugo-tlavci °?ateU o usodi Trsta. 84 stavK** uslužbenci Splošne-tetjt |Vfe§a Podjetja ;o na telikimfanaPa>-t-nte zapisali z Atenski !Tli: »Nismo proti delavstvu, tem-.512rnu* Fašisti, ko-Vc‘.‘ri Vatikan hočejo vsem »jteto Velja naša borba »tetra fco. M JKVai so.se pridru- In t&krf’ kl.so bili na ul:' S 3tedXaaya te- ogromna '**®0 ljUcl'’lsek in je štela nad Ooir,. prostor je do- li terskih1”? S° °dmevali po ti* hnm Cab vzkliki: «Ni-i^1St«n»! j?° PrePVSltilli Trsta ,v.’. v Trst,'St '‘e naše ozem-j. *jtdar s 1 so naši ljudje«, {..^stemu v6 bcmo odpovedali«, J, - te našel«, «Dol s slišaU pa so se bruZadciv0];f -^Sovi: «FašistI ni-> S ,Samo 5 Trstom, 5'»5'p*«.”« Pa je /' 'Stojno«: ^ -množica VterS '®rWete»-S ^«v3I • a®m°nstracija t^blvalstv0illlboru. se je med sij« in 6gnrf r°Zl1’ val pro* it^tenvu iz,iven-1a Proti neza-' 5tu.Janskega ’ ;anJu Pohlepnega shl So dvi !fedentizma. Kot dU dalavc; ? svoj Protestni «ih P^e«mh J6Žiih ma' s« . ^kati J Jih. ki so se za-dane, V„ šruče. V celoti SN zborS0vP"po'dne na pro-^l5°djetjih J* v vseh več- V odgo-zak3icala: dc- 'lavcev ‘Jih zbr, *lo okoli 15.000 Popoldne ob 13.30 se je okoli 3000 delavcev in nameščencev delavnic državnih železnic udeležilo protestnega zborovanja proti šovinističnim izpadom italijanskih neofašistov. Na zborovanju je govoril tov. Rant, podpredsednik mestnega ljudskega odbora Maribor. Delavci so odločno pribili, da ne bodo nikoli dopustili, da bi kdor koli blati! našo državo. Ob 14. uri je bilo veliko protestno zborovanje v tovarni avtomobilov, na katerem je govoril ljudski poslanec Karel Reberšek. Ob isti uri je na protestnem zborovanju v tovarni metalnih konstrukcij «France Leskovšek« govoril tov. Pavšič. V tovarni volnenih in vigogne izdelkov pa tov. Kranjc. Na zborovanju so delavci mariborskih podjetij ostro obsodili iredentistično gonjo združenih italijanskih imperialistov. Z zborovanja so mariborski delovni kolektivi poslali protestne resolucije zunanjemu ministru FLRJ, tov. Edvardu Kardelju. Svet pravne fakultete ljubljanske univerze, je imel v soboto popoldne izredno sejo, katere sta se udeležila rektor u-niverze doktor Gorazd Kušej in predsednik društva pravnikov LRS dr. Tominšek. Dr Gorazd Kušej je govoril o tržaškem vprašanju v zvezi z zadnjimi dogodki v Trstu in Italiji. Rerktorjev govor prinašamo v celoti. Po dr. Kušejevem govoru je govoril prof. dr. Čermelj, ki je poudaril, da si italijanska vlada na vse kriplje prizadeva, da bi zbrisala tisto, kar je v mirovni pogodbi zanjo neugodnega. Prodekan pravne fakultete dr Vavpetič je naglasil, da s pravnega stališča brez Jugoslavije ne morejo ničesar storiti s Trstom. Prof. dr. Pretnar je dejal, da vse italijanske, intrige, grožnje in organizirane demonstracije samo dokazujejo, da italijanski polijiki manjka sleherni pravni temelj. Z izredne, seje je Svet pravne fakultete poslal resolucijo jugoslovanskemu zunanjemu ministru Kardelju s prošnjo, da resolucijo ricrtavi Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov. V resoluciji je rečeno, da so izgredi in, demon, stracije v Trstu in Italiji izzvali v,al ogorčenja v: naši domovini in, tudi v drugih državah. «Dasi verujemo«, nadaljuje resolucija, «da mednarodna skupnost ne bo dopustila, da se na podlagi demonstracij in izzivanj kroji usoda Trsta in Tržaškega ozemlja, ima pravna fakulteta ljubljanske univerze vendar za umestno, da dvigne svoj glas proti vsakemu poskusu nasilne spremembe sedanjega stanja Svobodnega Tržaškega ozemlja«. Resolucija poudarja, da je bil odgovor na vse lojalne predloge naše: države za rešitev: tržaškega vprašanja, politično izsiljevanje in odklanjanje slehernega sporazuma. Zal. so tri zahodne velesile popustile pred fizičnimi . fašističnimi metodami, k: so v zadnjih dogodkih privedle do težkih žalitev ne le naših narodov jn našega državnega vodstva, temveč tudi do žaljivih demonstracij proti trem velesilam samim, Postop-no popuščanje italijanski politiki izsiljevanja v tržaškem vprašanju se ni izkazalo le kot težka politična napaka, temveč je moralno hkrati nujno posip. la flagrantna kršitev pozitivnih določil mirovne pogodbe z Italijo. Svet pravne fakultete ljubljanske univerze apelira na Varnostni svet, naj po določilih mirovne pogodbe z Italijo in po določilih Ustanovne listine OZN, zastavi svojo avtoriteto za lojalno izvajanje mirovne pogodbe z Italijo, ker bi vsako odstopanje od načela, da se morajo pogodbe spoštovati, cmajalo vero in zaupanje v veljavnost mednarodnih sporazumov ter s tem izpodkopalo temelje mednarodne skupnosti, sedaj organizirane v Združenih narodih. Velike denmonstracije proti fašističnim izzivanjem so se nadaljevale po vseh mestih Jugoslavije še v nedeljo in zlasti v ponedeljek. V Beogradu se je zbralo na ulicah več stt tisoč ljudi, ki so dajali duška svojemu ogorčenju in vzklikali: «Brez Jugoslavije se ne more reševati vprašanje Trsta!« «Dol z rimskim imperializ. mom!» «Tujega nočemo, svoje, ga ne damo!« itd. Velike demonstracije so bile včeraj ponovno tudi Ljubljani. Delavci, nameščenci in študentje so v povorkah nosili transparente z napisi: «Trsta ne bomo nikoli prepustili fašistom.« «Fašisti, komin-formovci, Vatikan hočejo eno, zato velja naša borba vsem njim« itd. Podobne demonstracije so bile tudi v Kopru in Bujah. O vseh teh zadnjih velikih manifestacijah volje jugoslovanskih ljudstev prinašamo podrobnejše poročilo na drugem mestu. Naš tede pregled Na protestnem zborovanju V Izcrii je bilo več tisoč ljw*l POROČILO REKTORJA UNiV. PROF. DR. GORAZDA KUŠEIA NA IZREDNI SEJI PRAVNEGA SVETA LJUBLJANSKE UNIVERZE Meddržavnega pravnega položaja STO spremeniti nobena zunanjepolitična igra velesil ne more Spoštovani tovariši! Dogodki, ki se te dni odvijajo v Trstu, v coni A STO in v Italiji navdajajo s skrbjo slehernega Slovenca in Jugoslovana, navdati pa morajo s skrbjo tudi vsakogar, ki so mu pri srcu pravni in moralni temelji miru in znosnega sožitja med civiliziranimi narodi. Priče smo organiziranemu protijugoslovanskemu , imperialističnemu besu. Njegovi nosilci so predstavniki italijanskih političnih strank ir skupin od skrajne fašistične desnice pa vse tja do komin-formovske livice. Očiten namen tel ogabne gonje, jej izsiliti na škodo slovenskega in hrvatske-ga življa v Trstu in STO, a nič manj na škodo tamošnjega italijanskega prebivalstva priključitev vsega tega ozemlja Italiji. Nam vsem je še v svežem spominu, da je predsednik italijanske vlade De Gasperi upa! doseči od treh zapadnih velesil na zasedanju članic Atlantske zveze v Lizboni v februarju tega leta obnovitev njihove tako imenovane tristranske izjave, ki so jo podale pred štirimi leti dne 20. marca. Vsebovala je predlog ameriške, angleške in francoske vlade vladama Sovjetske zveze in Italije, naj bi se z njimi sporazumeli o dodatnem protokolu k mirovni pogodbi, ki naj bi »zopet postavil« STO pod italijansko suverenost. Bila je to pač taktična poteza v zunanjepolitični igri teh velesil in je tedaj opravila svojo nalogo, podpreti De Gasperijev notranjepolitični položaj v Italiji sami. Ob spremenjenih prilikah je zgubila svoj pomen, nikdar ps ni mogla karkoli spremeniti na meddržavno pravnem položaju STO. Naši zunanji politiki je nasprotno njen trezni pogled ves čas narekoval, da je treba reševati vprašanje STO s stališča njegovega narodnostno mešanega prebivalstva, zaradi česar bi bilo treba ustvariti možnost sporazuma med neposredno prizadetimi sosedami, t. j. med Jugoslavijo in Italijo. Utemeljenost našega stališča je končno prepričala tudi zapad- ne velesile, da je treba v tej smeri iskati povoiine rešitve v vprašanju STO. Nato je prof. Kušelj govoril c obrazložitvi, ki jo je dal maršal Tito o predlogu za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja februarja letos ter nadaljeval: Iredentistični hrup, ki ga danes italijanski šovinistični krogi ženo, nima drugega namena kakor dokazati, da je sporazumna rešitev tržaškega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo nemogoča in da ni drugega izhoda kakor priključiti STO Italiji, če treba tudi .5 silo- To mi zastavlja nalogo, da v najkrajših potezah očrtam sedanji pravni položaj STO. STO je bilo ustanovljeno z 21. člencm mirovne pogodbe z Italijo. Ta. člen je stopil v veljavo istega dne kot celotina mirovna pogodba, namreč 15. septembra 1947. Od tega dne naprej obstoja STO v mejah, ki mu jih je določila mirovna pogodba, z Italijo, kot samostojen meddržavncpravni subjekt. Jasno to poudarjata 1. in 2. točka navedenega 21. člena. V prvi točki je rečeno, da je STO priznan po Zavezniških in pridruženih silah in po Italiji in da bo njegovo neokrnjenost in neodvisnost varoval Varnostni svet ZN. Druga točka pa izrecno določa, da preneha suverenost Italije nad STO, čim stopi mirovna pogodba v veljavo. Z ratifikacijo mirovne pogodbe se je uvrstila Italija sama med pogodbene ustanoviteljice STO. Z zakonom z dne 2. avgusta 1947 so vrhu tega postale vse določbe mirovne pogodbe hkrati notranje italijansko državno pravo. Tudi kasnejše zakonodajne odločitve Italije dokazujejo, da ona priznava STO kot novo ustanovljen samostojen meddržavncpravni subjekt, ki ga začasno predstavlja v coni A anglo-ameriška vojaška uprava Tako je marca 1948 sklenila z Zavezniško vojaško upravo kot z zakonitim predstavnikom cene A STO posebne finančno-trgovske dogovore meddržavnopravnega zna-,čsja. Nobenega dvoma torej. ne more hiti, da je STO stopil v življenje kot samostojen med-državnopravni subjekt z dnem 15. sept. 1947 na podlagi obvezne meddržavne pogodbe, sklenjene med 21. državami pogodbenicami, vštevši Italijo. Temu položaju nikdar ni oporekala že navedena tristranska izjava z dne 20.” majrea 1948, ker mu enostavno oporekati ni mogla. Nasprotno priznavala ga je, ko se je sama štela le na predlog in priporočilo, naj bi STO znova postavili pod italijansko suverenost. Zato mislim, da bi bilo odveč, da bi se pri tej priliki spuščal v polemiko s tezo rektorja tržaške univerze prof. Er-mamna Carnmerate, ki jo je postavil dne 4. decembra 1949, ko je pričenjal tedanje akademsko leto. Naslanjajoč se na tristransko izjavo jo skuša! dokazati, da suverenost Italije nad STO pravno, sploh ni prenehala z uveljavitvijo mirovne pogodbe, da samo zaradi obstoječe zavezniške vojaške zasedbe ni efektivna; da pa bo prišla do polne moči,- ko bo tristranska ižjava uresničena in STO vrnjeno Italiji, do česar po njegovem mnenju mora priti, češ da se je STO izkazalo nesposobno za življenje, ko ni. mogoče izvesti njegove v mirovni pogodbi in njenih prilogah, predvidene ustavne ureditve, saj niti Varnostni svet ZN ne more priti do soglasja glede osebe prvega guvernerja za STO. Znanstveno nevzdržnost razlaganja prof- Carnmerate in njegovih posnemalcev, je dokazal s tako temeljitostjo že •član našega profesorskega' zbora, profesor Ivan Tomšič v svojih znanih Člankih v Primorskem dnevniku in drugod, da temu ni kaj dodati. Treba je torej pribiti tole: Pravni položaj STO kot samostojnega meddržavnega subjekta pod varstvom ZN, ki ga je dolžan izvrševati Varnostni svet ZN, je odrejen z mirovno pogodbo z Italijo. Suverenost Italije nad tem ozemljem je prenehala z dnem, ko je stopila mirovna pogodba, v veljavo. Na meddržavnopravnem položaju STO ne more ničesar spremeniti dejstvo, da njegova dokončna ustavna ureditev, kakor je predpisana v VI. prilogi k. mirovni pogodbi še ni izvedena, ker še ni bil imenovan prvi guverner za STO. To potrjuje VII. priloga k mirovni pogodbi. Ona namreč določa začasno notranjo ureditev STO do dokončne ureditve, kakor jo določa VI. priloga. To izhaja iz 1. člena VII. priloge, ki izrecno predpisuje, da dotlej, dokler svoje funkcije ne nastopi guverner, upravljajo STO Zavezniška vojaška poveljstva, vsako v pripadajoči mu coni. Pravni učinkovitosti tega predpisa ne more odvzeti prav nič na veljavi želja, izražena v tem. istem členu, naj bi guverner nastopil svojo funk cijo v sTO čim prej po uvelja--vitVi miroVhe pogodbe. ' Po utrjenih splošnih načelih meddržavnega prava in pozitivnih odredbah Ustanovne listine OZN so meddržavne pogodbe za pogodbene stranke obvezne. Mirovna pogodba sklenjena z Italijo je zato obvezna Za njene podpisnice. Nobena njena določba se torej ne more spremeniti drugače kakor po načelih meddržavnega prava, t. j. edino z dogovorom vseh držav, ki so jo podpisale. Vsaka enostranska sprememba bi bila protipravna in bi predstav. Ijala meddržavni delikt. Ne bi pa mogel končati tega svojega kratkega poročila, ne da bi opozorili še na tole: Po že navedenem 1. členu VII. priloge k mirovni pogodbi z Italijo upravljajo danes STO še Zavezniška vojaška poveljstva, vsako v pripadajoči coni. Nobenega dvomia ne more biti, da ona upravlja to ozemlje na podlagi ustreznih določb mirovne pogodbe v lastnosti izvrševalcev poverjene oblasti- pod nadzorstvom Var nostnega sveta ZN. Ker. je suverenost Italije nad ozemljem STO ugasnila z uveljavitvijo mirovne , pogodbe, torej s 15. septembrom 1947, od tedaj ta poveljstva nimajo več značaja vojaške okupacijske oblasti, kar tudi potrjuje dejstvo, da zavezniška in pridružene države niso več v vojnem stanju z Italijo. Iz tega pa sledi, da je dolžnost teh poveljstev, da izvršujejo pristojnosti, ki jih nalaga VII. priloga guvernerju v dobi začasne notranje ureditve STO. 2. člen te priloge dopušča za to dobo uporabljivost vseh predpisov stalnega statuta. kolikor jih ne izključuje Začasna ureditev. Pri vseh odločitvah, torej tudi pri uvedbi takih predpisov, mora guvernerja voditi skrb za potrebe in dobrobit prebivalstva. Zato ni nobene pravne ovire pač pa skrajni čas. da Zavezniška vojaška uprava uveljavi v coni A vse tiste predpise Stalnega statuta iz VI. priloge K mirovni. pegodbi. ki zagotavljajo - državljansko in politično enakopravnost našemu narodnostnemu življu, in vsem tistim, ki se bore za izvedbo mirovne pogodbe, namreč predpise 4. člena o temeljnih človeških pravicah in svoboščinah, predpise 5. člena o civilnih in političnih pravicah, predpise 6, člena o državljanstvu STO, predpise 7. člena, ki določajo kot uradna jezika italijanščino in slovenščino in predpise 29. člena, po katerih mora biti krajevna samouprava postavljena na temelj proporcionalnega predstavništva po demokratičnih načelih splošne in enake veflilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Zato grobo krši duh določb mirovne pegodbe z Italijo glede STO najnovejši ukrep Zavezniške vojaške uprave o razpisu občinskih volitev za cono A, ki naj bi bile hkrati z italijanskimi in po italijanskem volilnem sistemu o vezanih listah. Tu gre objektivno za podporo in potuho italijanskim iredentistom, ki namerno spodkopavajo dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo. hoteč rušiti v tem občutljivem delu sveta napredna načela OZN o zagotovitvi miru in varnosti, ki sta nedeljiva teli' jdniia *s5,0v’ 4. 1941. ^0.:ban«S“0„..8eneralno organizi- WUB'tečansk.rn ^"iao sku,f" vilh, ah. Pric ^ ePutacije v ‘telit p0rnenii° ovale so žte" ™u-osebnos,i iz li?^ drogov ii1 at !4tei . Ite dež . “zgodovina terez ,„'e, hi ostale v '“i n- Drez ostale N** Sijalogv^«ne' de 1 m • -- bi JllKo beneško teuT^ačija S'Ua Pakt i® vrnjena ’ tir, ki je ' Mussolini * zvp °Vanje diu V-ft‘k° dragih . S. •»i"*" kl‘če hrvatsk na Prijateljsko S s* -z- itjteiu. 'teik k ‘"a v P*it iv nl ahgia srcih: *■ «5? SS-K" Ne- li!!!) , In "', op. v 4 dej. _ , — Trst H.: 18.15: Brahms: Sonata za violino in Klavir. 22.00: Musorgski: «Kovanščina», 4. «5- _ Trst I.: 14.00: (cManon Lescaut«, poje Francesc® Meril. — Slovenija: 18.30: Tri operne fantazij 20.15: Komorna una (Franck — Brahms). NADALJEVANJE GOVORA MARŠALA TITA O VPRAŠANJU STO Naš živelj ne sme biti izpostavljen samovolji in tiraniji raznih fašističnih in kominformovskih elementov v Italiji! (Nadaljevanje s 1, strani) Al) recimo — moram se zopet vrniti n» to — ali mi moremo pczahiti, kje ie bila Italija v drugi svetcvni vojni? Nikoli nismo mi Jugoslovani rialj povoda za napad Italije na našo deželo. Ali so bili kakšni teritorialni, nacionalni, etnični problemi, ali je bilo kaj Italijanov na našem ozemlju? Nikjer nismo imeli niti enega človeka. Ogromen del našega (.zemlja je bil že 30 let pod njihovo oblastjo. Ali zakaj so orr prišli semkaj? Kaj so oni tukaj hoteli? Ako so oni pozabili, mi nismo pozabili. Kaj so oni tukaj delaii? Zato se ne sme nihče čuditi, ako včasih kdo To (•meni. Toda nam ni treba uporabiti isti ton kot njim. Naše zadržanje mora biti na višini. Mi mo-lamo prikazovati samo stvarnost, zgodovinska dejstva, ni potrebno da jih psujemo. Naša moč je y dejstvih, zgodovinskih dejstvih. Naša. moč je v naši pravici, v nasiijjacicnalni pravici sploh, v teritorialni pravici, v vsem. Mi smo tukaj močni. Nas tukaj ni mogoče omajati (dolgotrajno odobravanje), Požigali in divjali so po naši zemlji, brez vsakega razloga na podlagi svoje «zgodoV:n-ske pravice« iz davine preteklosti: če je tukaj bil Cezar, zakaj oni ne bi bili tu? Zakaj ne b vnovič tukaj osvajali? Vodila se je najbolj groba imperialistična politika in oni se ne sramujejo danes ponavljati iste politične geste kot med fašizmom. In zaradi tega je problem Trsta daiekosežnejši. kot bi kdo mislil. Tukaj gre za imperialistične cilje napram naši državi. Toda mi pazimo nanje. Tovariši, kako je bilo pri sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo? Slabo za nas! Rusi nam niso hoteli pomagati, ker so skušali za sebe nekaj več pro-fitirati: pomislite, zaradi enega italijanskega korpusa, ki ni napravil velike škode v: Sovjetski zvezi, ker bi se megel vrniti v eni sami železniški kompoziciji. so odi dobili reparacije, a mi nismo. Mi smo dobili 16 milijonov, a oni so dobili 100 milijonov. Dobili so vojno mornarico in še kaj drugega. Naše brodovje je bilo uničeno od italijanskih fašističnih sil, oni. pa niso izgubili niti enega čolna. Najbrže po taki legiki, da so nas smatrali za ruske satelite in ker smo mi v tej «družini». ka-ker to pravijo Rusi, je prav. da dobi oni, ki je na čelu te zadruge. Toda mi v tej. zadrugi nismo nikoli hoteli biti! (Odobravanje). Na to mirovno pogodbo smo morali pristati zaradi 'tega, ker, kar se razume, ne moremo imeti ves svet proti sebi, drugič pa, ker nočemo biti oni element, ki ogroža mir. M j smo morali s krvavečim, srcem in. s težkp dušo pristati na to novo krivico po drugi svetovni vojni. Niti reparacij, niti Trsta, nit, onega, ker smo osvobodili kot naše, nismo dobili. To je krivica, ki nam je bila zadana, toda mi ne bomo za to metali krivde na Sovjetsko zvezo, ker sme jo poznali: ena je hotela proiitirati čim več — temveč na one na Zapadu, ki niso hoteli gledati objektivno na veliki prispevek Jugoslavije v borbi proti fašističnim silam. V tem ie njihova krivda, in tega naše ljudstvo ,ne more lahko pozabiti. Ne smemo se čuditi, da bi s takim novim ravnanjem, ki ga sedaj izvršujejo, ko jahajo na repu italijanskih zahtev, lahko pestopema izgubili simpatije pri naših narodih. (Odobravanje). Jaz tega ne bi želel. In mi ne smemo dati preveč izraza svojemu negodovanju, vendar jim moramo povedati: ne smete tako delati, ako hočete računati z nami kot s činite-ljem mira, s činiteljem. ki -bi s svejo udeležbo v obrambi proti agresiji in y miru lahko mnogo prispeval. Oni morajo na to računati. Jaz mislim, tovariši in tovarišice, da mi lahko mirne duše tukaj rečemo, da bo v primeru spopada ali agresije Jugoslavija getovo prispevala mnogo več, kot oni upajo, da bi megla prispevati druga stran. (Odobravanje). Zgodovinske izkušnje jim kažejo, da mi nismo nikelj izdali in nikoli ne izdajamo svojih zaveznikov. Ko se postavlja vprašanje Trsta in umika naše vojske iz Trsta, ali mislite, da je to bilo lahko za nas? Mi smo se s krvavečim srcem umaknili od tod. Zakaj? Ali smo morali storiti to zaradi sile? Ne! Mi bi se lahko tam potolkli. Toda mi nismo hoteli ogrožati miru. Mi bi lahko tam ostali, ali nismo tega hoteli zaradi tega, ker nismo hoteli biti krivi nekih pre-tresljajev, oboroženih spopa. dov itd. Mi smo se umaknili, ker smo se hoteli izogniti vsa. kemu spopadu. Ali mislite morda, da nam je Sovjetska zveza tedaj pomagala? Varate se. če tako mislite. Danes lahko pred lem domom izjavim. da v trenutku, ko smo imeli ta težki spopad v zvezi s tem. ali bomo zapustili Trst ali ne. nismo dobili nobene moralne pomoči od Sovjetske zveze. Mnogo noči sem presedel pri telefonu in čakal da dobim vsaj kair nasvet. Toda dobili nismo nič. ker tukaj oni niso bili neposredno zainteresirani; naj Jugoslovani delajo, kar znajo! Mi, razume se, smo se umaknili. Tora ali smo zato, ker smo se umaknili, smatrali, da je to za vedno končno veljavna rešitev? Ne! Mi smo mislili, da se bomo, ko je en del te cone ostal pod našo vojno upravo. postopoma nekako sporazumeli, da bo moralo priti do tega, da se imenuje gu-verner, da bo postavljena neka znosna uprava, pod katero se bo popravilo ono, kar je v 30 letih napravilo raznarodovanje, to je, da bodo naši ljudje, naše hrvaško in slovensko prebivalstvo, dobilo pravico za svoje 'kulturno in drugo življenje. Ker do tega ni prišlo, smo po tripartitni deklaraciji, ki nas je strahovito iznenadila, hoteli ponuditi drugo rešitev, da bi se nekako z Italijo dogovorili. Bilo je nekaj predlogov. a niti na en predlog ni italijanska vlada dala pozitiven odgovor. A zakaj ni dala? Zato. ker ima svoj določen načrt, mnogo obširnejši, kot sta cona A in B. zato, ker hoče tu čvrsto stati zaradi nadaljnjega prodiranja na naša sveta socialistična tla, ki so. vedite, zelo vroča. Toda oni ne morejo tega razumeti. Danes pa, ko so videli, da mi nismo klonili z duhom, ker nas ogrožajo z Vzhoda, temveč da čvrsto stojimo na svojem, so podvzeli splošno ofenzivo ter, na žalost, dobili pomoč od zahodnih zaveznikov. Toda mi danes, pred lo skupščino, govorimo o tem odkrilo in jasno (ker je oni tam hotel, da se jaz izjasnim): ne more -{iti nobenega reševanja o Trstu brez naše udeležbe in brez našega pristanka. Tako je: Vsi narodni poslanci vstajajo in dolgo apdavdirajo), Ako bi oni to napravili, bi napravili o-gromno napako. Rečem vara pred tem visokim domom, napravili bi še težje in bolj nepopravljivo nttpako, kakor je bila ona nesrečna tripartitna izjava. Oni bi morali videti, kaj bi se kasneje iz tega lahko izleglo. Oni bi se morali te*a zavedati. Oni lahko pripeljejo sem italijansko vojsko, in sicer s silo Toda kaj bo jutri, ako mi ostanemo sami oči v oči s to italijansko vojsko, s tistimi njihovimi pretencioznimi imperialističnimi apetiti? Ali ne bi bilo to najveeje žarišče nevarnosti? Naj malo pomislijo na to, naj pazijo, kaj ustvarjajo — alf hočejo utrditi mir. hočejo, da bomo prijatelj ali ne. Jaz danes postavljam vprašanje, zopet pred tem visokim domom, italijanski vladi in De Gasperiju: ali hočeto, da bo jugoslovansko ljudstvo vaš prijatelj, ali hočete, da bomo nasprotniki? To je eno, kar mi hočemo razčistiti. Jaz s svoje strani rečem v imenu vsega ljudstva: mj hočemo biti prijatelji, ker je to v interesu naših držav in narodov. Toda recite tudi vi, ali hečete, da bomo prijatelji, da vemo, s čim lahko računamo. Evo, to je eno, kar jih mi hočemo jasno in glasno vprašati in reči. Mi ne bomo priznali nobene nove trgovine na naš račun in nanjo ne moremo pristati. (Dcč go trajno odobravanje). Kako mi i mislimo, da je treba to rešiti, da zopet ne bodo rekli, da smo nejasni? Ničesar novega ne bom tu povedal. Mi še nadalje ostajamo pri predlogu naše vlade, ki smo ga v zadnjem času stavili, namreč skupna uprava, kondominium plus ono kar smo sedat v noti rekli glede pogojev za plebiscit, ko bodo dozoreli, To bi bila dopolnitev tega predloga. Samo taka rešitev je razumna, edino taka rešitev lahko prepreči nesrečo med na. mi in Italijo, ki bi predstavljala tudi nesrečo za ostali svet, kajti kdo ve, kaj bi se vse moglo iz tega izcimiti. Ssmo o taki rešitvi laihko razpravljamo. Ne more biti govora o nobeni razdelitvi. To je ono, pri katerem mj čvrsto vztrajamo Mi nočemo trgovine, mi smo plačali predrago ceno. da bt dovolili, da nas proglasijo za one, ki nočejo miru. Trst kot svobodno področje — to jt žrtev, to je velika žrtev za nas. Mi smo se temu morali z mirovno pogodbo odreči. Toda mi se ne moremo odreči živim ljudem, mi se ne moremo odreči našemu tamkajšnjemu prebivalstvu. Mi ne moremo nikoli pristati na neko rešitev tržaškega vprašanja, a da ne mislimo na naše prebivalstvo ped Italijo. Mi zahtevamo. da ns.še prebivalstvo pod Italijo go veri v našem jeziku in da ima iste pravice, kakršne imajo Italijani v naši državi. (Odobravanje). Ta /ivelj ne sine bili izpostavljen ssmo volji in tiraniji raznih fašističnih in kominfor-mističnih elementov v Italiji. To nam mera garantirati italijanska vlada in to vprašanje mora biti trdno fiksirano med njimi in nami. Naše stališče je jasno in načelno: mi hočemo svoje, a tujega nočemo. S tega mesta lahko sporočim našim narodom, da ni treba biti preveč vznemirjeni. Mi ne bomo nikoli storili nekaj, kar bi bilo proti želji in volj! našega naroda, mi bomo znali braniti interese naše dežele. (Močno in dolgotrajno odobravanje). Prebivalstvo Istrskega okrožja je preplavilo koprske ulice in z vzkliki: «Nikoli več Italije v Trst in Istro!n odgovorilo na nesramne italijanske zahteve (Nadaljevanje s 1. strani) zadnjimi dogodki v Trstu in Italiji. Večje skupine manife-stantav so prihajale na trg in nosile številne transparente z napisi: ((Tujega nočemo - svojega ne damo! Nikoli več fašizma!« Zbralo se je tako več kot 4000 ljudi iz mesta in bližnje okolice in vasi Korte, Sa-leto, Saredo, Baredi itd. Mesto samo je foilo vse v zastavah in napisih. Prebivalstvo Izole je na. vidnem mestu sredi trga iz-vesilo lepak z imeni agentov CLN, ki so v dopoldanskih u-rah hujskali prebivalstvo, naj se ne udeleži manifestacije. Popoldne so dobili odločen odgovor delovnega ljudstva Izole in Demonstracije v Istrskem okrožju okolice. Podpredsednik Istrskega o-krožnega ljudskega odbora tovariš Gino Gobbo je v govoru poudaril, da delavstvo Izole in ostalo prebivalstvo ostro obsoja najnovejše fašistične izpade v Trstu in Italiji in se pridružuje sto tisočem manifestantov v Beogradu in drugih mestih Jugoslavije z geslom: «Zivljenje damo. Trsta ne damo«. V času fašizma je moral tudi italijanski narod sam veliko pretrpeti, zato ni nič čudnega, če so v teh dneh prebivalci Rima in Neaplja pljuvali na fašistične horde, ki so po ulicah kričale in zahtevale Trst, Pulo, Zadar in Dalmacijo. Njihovi napadi na Jugoslavijo, na jugoslovansko ljudstvo, na Istrsko okrožje in na vse revolucionarne pridobitve naše borbe so podobni metodam Mussolinijeve Italije in ustvarjajo položaj, ki ogro- ža mir v tem delu Evrope. Za tovarišem Gobbom so govorili še delavec Virgilio Meniš. politični preganjanec iz stare Italije Vladimir Duimovič in Leo Sfiligoj. Z godbo na čelu so zborovalci nato odkorakali na Garibaldijev trg, kjer so odobrili brzojavko tovarišu Titu, v kateri poudarjajo tesno povezanost delavstva in ostalega prebivalstva Izole s socialistično Jugoslavijo in svojo voljo, da bodo skupaj z narodi Jugoslavije delali za mir na tem ozemlju. Podobne velike manifestacije so bile danes tudi v Piranu, kjer se je zbralo na Tartinijevem trgu 7000 ljudi, v Bujah in drugod. Truman ne ho kandidiral Komentarji tiska napovedujejo, da se bo Kisenlio-wer zdaj odločil za kandidaturo in verjetno zmagal tVASHINGTON, 51. — Predsednik Truman je v soboto ponoči sporočil da ne namerava kandidirati na bližnjih predsedniških volitvah. S tem se je končala dolga negotovost glede demokratičnega kandidata, ki je voditelje stranke že vznemirjala, ‘ker so se bali. da bi v primeru poznega Trumanovega umika ne imeli vej časa za široko propagandistično akcijo za novega kandidata. Ves današnji svetovni tisk občirno komentira njegovo odločitev. V glavnem vidijo v njej posredno potrdilo, da se bo Eisenhower gotovo predstavil kot kandidat. Trumanov umik jo obenem popolnoma spremenil pomen izbirnih volitev, ki bodo jutri v Nebraski in v Wisconsinu. Senator Kefauver je s tem postal najresnejši tekmec za kandidaturo demokratične stranke. Mnogo znakov pa govori zato, da se bo vodstvo demokratične stranke odločilo za svojega uradnega kandidata guvernerja države Illinois Stevensona, Današnji newyorški «Evening Post« se že odkrito zavzema za Stevensona. «Nevv Yovk Herald Tribune« pravi, da bo Trumanov umik povzročil «spremembo v ameriškem političngm življenju, ki je postala nujna« in napoveduje, da se bo politično ozračje razjasnilo. Truman je postal izredno ranljiv, pravi list, zaradi škandalov in pogostih primerov korupcije v upravi. Po Trumanovem sklepu, pravi list. so «vsi izgledi postali boljši«. «New York Times« pa vidi v Trumanovem sklepu nov razlog za določitev generala Eisenhoiverja za kandidata republikanske stranke. List pravi, da bi bil edino guverner Ste-venson resen kandidat demokratične stranke ki bi imel kaj upanja na uspeh. List poudarja, da je Stevenson prost vsakega suma korupcije in da morajo republikanci, če hočejo zmagati postaviti. svojega najmočnejšega kandidata, torej Eisenhovverja. . Zaradi nesoglasij s predsednikom Trumanom glede spora zaradi plač metalurških delavcev je odstopil ravnatelj urada za obrambno mobilizacijo Wilson. Za začasnega ravnatelja je Truman postavil Johna Sleelniana. Mirovna pogajanja na Koreji PAN MUN J O M. 31 .- Na današnji seji častnikov vrhovnih poveljstev, ki obravnavajo tretjo točko dnevnega reda, so Severnokorejci predlagali, naj bi vprašanje nadzorstvu nad izvajanjem premirja zopet prepustili podkomisiji. Zavezniški delegati so oblju-! bili zadevni odgovor za jutri zjutraj. Častniki, ki se ukvarjajo z vprašanjem izmenjave vojnili ujetnikov, so se tudi danes se- stali za zaprtimi vrati. Razgovori so trajali eno uro in dvajset minut in so se v glavnem sukali okrog severnokorejskega predloga z dne 21. marca, ki zahteva, naj bi prišlo do izmenjave ujetnikov na podlagi seznamov, sestavljenih decembra meseca. Po seji je polkovnik Hickman izjavil, da potekajo razgovori v prijatelj-kem ozračju. MADRID, 31. Nocoj je prišlo v Madrid poročilo tan-gerske policije, v katerem je rečeno, da so bili v včerajšnjih neredih 4 mrtvi in 14 ranjenih. Med ranjenci so tudi številni policisti. Poročilo pravi. da je policija morala posredovati pri včerajšnjih neredih, ker so bile v nevarnosti fangerske trgovine. Ko pa so demonstranti napadli policijo s kamenjem in steklenicami, je bila prisiljena uporabiti orožje, da bi bila lahko kos položaju. Zatem so se demonstranti umaknili v evrop-ko četrt mesta in posamezne skupine so razbile nekaj avtomobilov in izložb. Kakor nadaljuje poročilo, je bil popoldne vzpostavljen v mestu red in mir. Poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da je bila med povzročitelji nereda večina Maročanov, ki ne bivajo na področju Tangera. Vesti iz drugih virov pa zatrjujejo, da je bilo pri izgredih 6 mrtvih in nad sto ranjenih. J .JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Lokomotiva io Hajduk najboljša v prvem delo Končal se je prvj del jugoslovanskega nogometnega prvenstva. V prvi skupini je v Sabcu Lokomotiva izgubila svoje prve točke letošnjega tekmovanja proti Mačvi, ki je ciala edini gol tekme v 25- minuti prvega polčasa; tedaj je branilec Stankovič iz razdalje 59 metrov poslal žogo proti golu. Preskočila je vratarja in se znašla v mre- Lokomotiva Vojvodina Dinamo Rabotnički Partizan Mačva I. SKUPINA Hajduk Cmna t Vardar Sarajevo BSK Zagreb 5 4 0 1 8 5 3 0 2 12 5 3 0 2 9: 5 2 0 3 5 2 0 3 5 10 4 II. SKUPINA 5 4 0 1 11: 5 3 0 2 4 2 0 2 5 2 0 3 4 112 5 113 vezda 1 8 :7 6 :9 6 : 10 4 :8 4 :9 2 4 8 11 6 4 4 :10 4 4 3 5 3 ži. Igra ni bila na višini domačini pa so zmago zaslužili. V Beogradu je Vojvodina nepričakovano porazila Partizana' z rezultatom 2:1 (2:1). Vojvodina je igrala dobro, partizan pa se je pretežno branil, pred -nasprotnikovimi napadi. Dinamo je razočaral v Skop- Iju, kjer je izgubil proti domačemu Rabotničkemu z rezultatom 3:0 (1:0). Pokalni prvak je hudo razočara] in igral popolnoma brez volje. II. skupina: Tekma med Hajdukom in BSK ni bila zanimiva. Zmagal; so gostje iz Splita z rezultatom 1:0 (1:0). Domačini so bili neučinkoviti. Tehnično je bil Vardar dorasel nasprotnik Zagrebu, ki bi Po svoji prodornosti vendar zaslužil višjo zmago kot 1:0 (1:0). Z vseh vetrov O N a velikem mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Londonu je VUiin Harangozo dosegel lep uspeh s tem, da je v četrtfinalu premagal Amoretttja 21:11, 21:10, 21.15 in se skupaj z Bergmanom, Lcnchcm. in Griffithom kvalificiral za polfinale. Dolinar je izgubil srečanje z bivšim svetovnim, prvakom Leachom 21:10, 21:10 in 21:0. V polfinalu je jugoslovanski prvak izgubil igro z večkratnim sveten:nim prvakom Richardom Bergmanom (Velika Britanija) z rezultatom 21:16, 16:21, 12:21, 16:21. Druga polfinalna tekma med An- gležem. Leachom in Griffi-nem se je končala z zmago Leacha 21:10, 21:16, 21:8. Potemtakem. se bosta v finalu srečala Bergman trt Leach, O Po X. kolu mednarodnega šahovskega turnirja p Mar del Plati .je v vodstvu. Jugo-slovan Peter Trifunovič z 8 točkami. V Vlil. kolu je Trifunovič remiziral s Miche-lom, v IX. je premagal Pun-gresa, v X. pa je remiziral z Luckisom. REZULTATI ITALIJANSKEGA PRVENSTVA ♦Bologna - Milan 0-0 •Como - Atalanta 2-1 •Inter - Spal 1 - 0 Triestina - *Lucchese 2-1 •Padova - Legnano 2-1 ♦Palermo - Novara 3-1 ♦Pro Eatria - Napoli 1-1 •Sampdoria - Fiorentina 1-1 •Torino - Lazio 1-1 Juventus - •Udinese 7-2 LESTVICA Fiorentina 27 20 4 3 76 24 44 Inter Milan Lazio Napoli Fiorentina Spal Novara 27 17 5 27 14 10 5 3 27 10 10 7 27 12 5 10 27 11 27 10 27 10 ^UVOld Z.I X Sampdoria 27 10 TJ, . 1 _. nn n Palermo Bologna P. Patria Torino Como Lucchese Padova Udinese Triestina Atalanta Legnano 27 9 27 9 27 7 27 8 27 10 27 8 27 27 27 27 27 9 8 9 9 8 11 9 11 3 14 7 12 7 12 9 11 6 13 6 14 6 19 64 23 39 62 25 38 40 35 30 39 30 29 32 27 29 38 34 29 44 45 28 33 27 28 32 35 28 29 38 25 32 49 25 25 33 24 34 47 23 26 36 23 33 46 23 33 48 23 30 43 22 26 46 20 24 63 10 7.15 Poročila. '(.« o glasba. 11.30 Glasba iz rey Popoldanski koncert- gpFjj harmoniko igra AVg,-z|je. M 18.30 Tri operne fj>n“ po^r Zabavna glasba. jO.1*-*)- 19.40 Zabavna gIa3&aJ, B^ f.r morna una (Franck ke5tef 21.20 Igra Zabavm ^oči^ dia Ljubljana. 22.0° KINO v tbstl Rossetti. 16,30: «Vohun na ru». Alan Ladd m W. »»<£. Eicelsior, 16.30: «Klic Krvi«, Padovan in C. Ninrtu. Nazionale, 15,45: «Don 0aI" G. Cervi in Femander , Fenice. 15.30: «Avanture Kapltse Hornblowerja», G. Pečk- j Filodrammatico. 16.00: «M° jor. Waterlou», V. Leigh, R, _ Arcobaleno, 15.30: ('Dinastija vraštva«, B. Hale. ... Astra Rojan, 16.30: noči«, M Lanza ra K. o™ Alabarda. 16.00: »Neb**** srce«, C. Del Pogg'°. w„:-Armonia. 15.30: c Demonski k tan«, A. Rimoldi. vajita' Ariston. 16.00: cTragMU3 na Scota«, John Mills. ^ Aurora. 14.40: ((Samson m n, la«, V. Mature Garibaldi, 15.00: (fOtVR ^ W. Elliott. o er Ideale, 15.45: ((Roparji«, "• meron in Ilona Massej'« Impero. 16.00: «Gusarjl « B kuda», Rod Caraeron. Italla, 16.00: ((Gabrijeli, Molnar in Z. Leatider, Kino ob morju. Zaprto., g, Moderno. 16.00: «Fot upana*’ Vallone in E. Vare). j, Savona. 15.00: «M*le z' Allyson. i- drt' Viale. 14.30: «Kon—TiW» * ci na glave«. Vittorio Veneto. 15,00: OTj^it, v modrem«, R. AlAj« jr>-Azzurro. 16.00: «MušKet f ka» S. Mc Nally. , jjitcrt Belvedere. 16.00: vKdrčt J. Wayne. Marconi. 16,00: ((Neugnan3 dična«, L. Butler. Massimo. 16.00: «Zene -Novo cine. 16.00: ((Rod®11 tino«, A. Dexter. M ge Odeoo. 16.00: ((Amerik*'*® terfly», B. Grable. RADIO J KiOSbOVASf^i CON K TKA1' 254,6 m ali H73 TOREK, 1. aprila ^fr 6.45 Jutranja glasba. 7 |ljj čila. 7.15 Jutranja aii3£3 I** Poročila. 13.45 Lahka Slsrt,>r' Koncert orkestra JLA ». _0 »F ža. 14.35 V narodni pesm‘ L dj tu. 18.00 Drobne sKIadbe ( jj.0 lino. 18.10 Kulturni razgi'up,rirj: Gerstvvvin: Amerikanec r 19.30 Poročila. 20.00 j3.115 «Trubadur»! opera v 4 Zadnja poročila, 1 11 ST H* 306,1 m gli 980 7,30 ____________________^ rej*'J Novi svet. 12.10 Za » kaj. 14,00 Poročila. 1 ,*». glasba. 18.00 Glas Am*r‘oinS Brahms: Sonata za viol"n A vir. 18.36 Slavni pl«*11"U ig, Angleščina po radiu — [j, P ja. '19.10 Odlomki iz Ok certov. 19,45 Poročila. jj#' retne melodije. 20.30 A* 20.45 Lahka orkestralna ,. jP 21.00 Dramatizirana P°V- F" glasba iz južne Atn*r 4 i' Musorgski: Kovanščin'3* ,jj5 r 23.00 Večerne melodije, jj. ročila. 23.32 Polnočna ** V It H T *• a Pf. 7.15 Koledar. 7.45 ba. 11.15 Pesmi raznih o 13.30 Melodična mavi «Manon Lescaut«, P°*eir Meril. 17.30 Koncerti J* tej, Skih študijev, 18.45 V^. Los Panchos. 19.50 SP0ni^, 22.00 Art Vam Damni ^ kvintet. 22.45 RitmlčO1 23.30 Plesna glasba. N 1, O V B * 1f ‘4 fi 327,1 m, 202,1 m. 21 ’2 j0 F 12.00 Valčki iz °per. ročila. 12.40 Zabavna 13.00 Vesele slovenske u 14.00 Koncert lahke gl^) Poročila. 15.10 Za f,sajtel Tč 15.30 Želeli ste — P0?1 j7.l?. Fbocu, . . T tujIni» zuoooTišiki jp • v ■ m t S / Ilustrira JAMA VIDIC «Kaj se je zgodilo?« Jožut je molčal. «Kje je Mikuš? Zakaj sta tako utihnila?« Jožut je slonel ob steni, kakor da v senci skriva svoj obraz. Nič mi odgovoril... V medli svetlobi ognja, ki je gorel na ugnjišou, je bij njegov obraz strašen. Starec se je ozrl okoli sebe. Ob pragu je ležalo nekaj črnega. Upognil se je In spoznal Mlku-a. Bil je že mrtev. Na podvltl roki mu Je počivala okrvav-l.iena glava. Cez ves obraz se mu je vlekla rdeča Usa krvi In mu zalivala ostekleneJe oči. Starec je pogledal Jožuta. «Ubil si ga!« je jeknil. «S sekiro«. Je dejal sin. Molčala sta nekaj trenutkov. «Zakaj?« se je obupno izvilo iz Jakobeča. c Ali si moral to storiti?« «Ne vem«, je odgovoril Jožut in dostavil iz strahu in obupa: «Zakaj ste naju pustili sama? Tudi vi ste krivi!« c Jaz?« se je zgrozil oče. «Ne meči name svojega greha!« <-Mater sem maščeval«, se je opravičeval Jožut. «Nad bratom? A kdo bo maščeval njega? Jaz? Pobijmo se! Kaj je prišlo nad nas! Kaj je prišlo nad nas!« Nato sta bila dolgo tiho. Oče se je pogrezal v tugo, sin v neumljivo grozo, kakor da se je šele tedaj zavedel, kaj je storil. «Se pred meseci srečna hiša, zdaj gre vse po zlu«, je znova zatarnal oče. «Mati ubita. Miku- ubit od brata, tebe pa čaka kolo, a nato smrt...« Jožuta so zadnje besede nemilo zadele, kakor da prej ni pomislil na to. «Ube>žal bom, da me nihče ne dobi«, je vzkliknil. «Ne boš se smel več vrniti. Umri bom od žalosti in sramote, Kaj bo Mara sama?« Jožut je pomislil na ženo. Ob predstavi, kako bo ostala sama, za vedno ločena od njega, je bolestno zaječal. Oče in sin sta zopet dolgo molčala. Prvi se je zdramil oče. «Mislil sem In domislil«, je rekel. Kaj?« je vprašal Jožut, ki se mu je porodilo upanje, na kako rešitev. Star sem in bom kmalu umrl«. Jožut je molčal. «Jaz sem ubil Mikuša... s sekiro...« , PoStnl tekoči račun sa STO . ZVU: Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1*90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega ^ 3