Političen list za slovenski narod.
nedoslednost narodno - napredne gospode.
„Slov. Narod" piše: „Kako se je naš list nasproti prvemu slovenskemu katoliškemu shodu zadržal, je vsem znano. Da mu narodno-napredna stranka ni res bila „od kraja načelno nasprotna", — kakor jezika sobotni „Slovenec", — to je razvidno bilo tako iz našega lista, .... držali smo se strogo sklepa, da ne bodemo tudi ničesar zoper njega storili."
Kako so strogo izvrševali sklep, ničesar storiti proti katoliškemu shodu, evo Vam dokazov:
„Slov. Narod" je dnč 26. avgusta t. 1. objavil članek: „Pred katoliškim shodom v Ljubljani", in sicer ga je prejel, kakor sam pravi, iz učiteljskih krogov. Ta članek je 'jako poučeu. Cujmo nekaj stavkov: „Odkar so v veljavi sedanji šolski zakoni, zaletavajo se vdnje pri vsaki ugodni ali neugodni priliki tudi mej Slovenci nekateri strastneži in prenapeteži. — Pred katoliškim shodom smo. — Tu bo tudi razgovor o ljudski šoli. Važna točka, zato je pa postavil pripravljalni odbor na pročelo. Kaj pa učiteljstvo slovensko? Mu li ugajajo nasve-tovane resolucije? Nazori slovenskega učiteljstva o slovenski ljudski šoli so znani. Izrazilo jih je že cestokrat jasno in odločno na svojih javnih shodih in po svojih glasilih, in vsakdo mora sedaj znati, da resolucijam o ljudski šoli, katere bode sekcija Z3 šolo na katoliškem shodu priporočala v vsprejem, slovensko učiteljstvo ne bode in ne bode nikdar potrdilo. . . . Kateri slovenski učitelj fe ga (katol. shoda) bo udeležil z mirno vestjo? Nihče, kdor se zaveda svojih nalog; nihče, kdor ima le kaj stanovskega ponosa! Pač, udeleži naj se ga g. nadučitelj R-bnikar kot predsednik „zaveze slovenskih učiteljskih društev" ; ondi naj protestuje v imenu slovenskega učiteljstva kar najodločneje zoper nasvetovane resolucije in naj zapusti družbo, koja ne prija nam, ne mi njej. To je dolžan storiti slovenskemu uči-teljstvu, da izve gospoda na katoliškem shodu naše mnenje!"
To so vendar enkrat jasne,besede. Škofje, duhovniki. stariši katoliški, ki glasno in odločno pri vsaki priliki zahtevajo versko šolo, ti so po mnenju tega „Narodovega" članka — strastneži in prena-
peteži. — Resolucijam katoliškega shoda, torej verski šoli, ne more in ne bode nikdar pritrdilo slovensko učiteljstvo. — Tako izjavlja „Narod" v imenu slovenskega učiteljstva. Ne pozabimo tega, vzlasti kadar pridejo gospöla s svojo fiksno idejo, da načelnega nasprotstva ni med nami. — Toda to omenjamo le mimogredoč. Poudarjamo pa, da vse to se bere v „Narodu".
Ali ni to krasno? „Narod" 26. avgusta t. 1. zaklinja učitelje: „Kateri slovenski učitelj se bo shoda udeležil? Nihče, kdor se zaveda svojih nalog; nihče, kdor ima le kaj stanovskega ponosa!"
—	Isti „Narod" pa se ponaša dne 12. septembra t. 1., kako strogo se je držal sklepa, ničesar storiti zoper katoliški shod!
Tako dosledno, tako pošteno se piše pri „Narodu"!! Mi se „Narodu" ne čudimo, kajti kjer ni resnice, tam ne more biti doslednosti; a čudimo se čitateljem ujegovim, ki vse to verjamejo bolj, nego evangelij.
Toda v „Narodni Tiskarni" ne izhaja samo „Narod", ondi ima svoje gnezdo tudi humoristični list „Pavliha". Cujmo, kako je „Narodna Tiskarna" v tem listu priporočala shod v pesmi in prozi. V štev. 13 ima „Pavliha" pesem: „Prvemu slovenskemu katoliškemu shodu", kjer nahajamo besede: „Shod ... kaj namerjate li ž njim? — Ni do rodu vam našega usode, — 2 njim delate za slavni Rim — Da svoboden spet bode." In konec: „Zato Slovenec, komur mar — Blaginja našega je roda,
—	Naj se ne udeleži nikar — Katoliškega shoda."
—	V prozi v isti številki piše „Pavliha" o katoliškem shodu: „Zborovanje torej ne bo nič posebnega, toliko bolj zanimivo bo pa to, kar se bo drugače godilo. Bankot bo v ljudski kuhinji. Iz začetka so mislili za postrežbo najeti prijazne deklice iz Trsta, a v zadnji uri pa so si to premislili; stregle bodo zgolj farovške Aspazije v grških krilih. . . .
—	„Na, das kann schön werden!" — Vsak ude-ležnik pri banketu mora jedilno orodje seboj prinesti ; iz začetka so hoteli, da naj bodo žlice itd. na jeklene verižice pričvrščene, pa so reč premislili. . .
Tako se je v slovenski besedi pisalo proti katoliškemu shodu, tako proti udeležnikom. Katoliški shod se je slikal kot shod podlih, nepoštenih ljudij,
in vendar se ni ganil nikdo v „Narodni Tiskarni"' da bi zabranil ali vsaj obsodil take nečuvene uma-zanosti.
In sedaj se gospodje ponašajo, da niso ničesar storili proti shodu!! — Ali je pač sploh še mogoča hujša nepoštenost v pisavi? — S takimi nasprotniki, žal, se nam je boriti. To naj pomislijo oni Slovenci, ki tako strogo presojajo vsako rezno besedo, spregovorjeuo od naše strani. Najbrž da mnogi ne vedo in si niti misliti ne morejo, kako pišejo slovenski, nam nasprotni listi. Mi bomo v prihodnje skrbeli, da naši čitatelji točno zvedo, kako da pišejo ti listi, ter da jih presojajo po njih lastni pisavi. Za danes menimo, da smo dovolj točno označili iz . besed liberalnih listov, kako nedosledni da so naši 1 nasprotniki in kako grdo da so rovali proti katoliškemu shodu že pred shodom.
, O katoliški narodni organizaciji.
| (Govoril na slovesnem shodu dr. Ivan Šusteršič.)
j	(Konec.)
V nemških in italijanskih liberalcih vidimo najhujše svoje narodne nasprotnike, kajti ti delujejo v smislu svoje liberalne narodne ideje. Nemški in ¡italijanski katoličani pa, namreč 'oni, ki so katoličani v pravem p o -| menn besede, katoličani v srcu, | duhu, mišljenju in dejanju, prizna-jvajo ista nepremenljiva načela k a -■ toliške vere, koja so od nekdaj p o d -jlaga našemu narodnemu življenju. ; V smislu teh načel, ki velevajo jednako pravico ; vsakemu, priznavajonampopolnoravno-1 pravnost.
Z isto gorečnostjo, kakor mi sami, žele nam spolnitev naših pravičnih teženj. V javnih zastopih bojujejo se tesno zvezani z zastopniki našega na-! roda za naše narodne pravice in morajo vsled tega, 1 ker so pravični, prenašati od svojih liberalnih ro-| jakov očitanje, da so brezdomovinci. Brez-| domovinci imenujejo se radi tega, ker spolnjujejo besedo Kristusovo, da morajo svojega bližnjega kakor ' samega sebe ljubiti!
Brezdomovinci so zaradi tega, ker združujejo z ljubeznijo do svojega roda, tudi ljubezen in pra-
LISTEK
Naša t o laz Id a.
ii.
V I. stoletju pp Kristusu, ko so kristijanje trpeli grozovito preganjanje pod Neronom (64—68) in potuhnjenim Domicijanom (81—96), pisal je neki nezpan pisatelj poganu Diognetu mej drugimi tudi te-le vrstice: „Kristijanje ne prebivajo v posebnih mestih, ne govoró jezika, ki bi bil samó njim lasteo, nič posebnega ne zapaziš v njih vedenju. Stanojejo v dedovini svojih očetov, toda so notri kakor gostači; enake pravice imajo, kakor meščaui, toda godi se jim, kakor tujcem. Vsaka tujina je njih domačija, vsaka domačija — tuja zemlja. Ženijo se kakor drugi in rodé otroke, toda zametujejo (izpostavljajo) jih ne. Skupno mizo imajo, toda ne skupnosti žen. V mesu so, ali ne íivé po mesu. Na zemlji prebi-
vajo, toda njih misli in srca so v nebesih. Pokorni so zakonom ; toda s svojim življenjem več store, kakor zakoni zahtevajo. Vse ljubijo in vsi jih preganjajo. Umirajo, in vzbujajo življenje. Ubožni so in mnoge narede bogate. Z zasramovanjem jih obsipajo, in blagoslov je njih maščevanje. Čipte.so njih nravi, in kakor hudodel-nike jih kaznujejo."
Ce človek čita te vrstice, spomni se nehote, da je dandanes skoro še prav tako. Saj katoličani po svetu ne živi v posebnih mestih, trgih in vaseh, ampak v istih, kakor drugi ljudje, govore isti jezik, kakor njih rojaki, bodisi slovenski ali češki ali francoski ali nemški ali kateri drugi; stanujejo na zemlji, katero so jim pridobili njih očetje, imajo enako domovinsko pravico, kakor drugi, in vendar jim pravijo, da so brezdomovinci, da nimajo nobene domovine. Domača zemlja jim le torej tujina, in tujina jim mora nadomestovati domovino. Nobene božje zapovedi ne prestopajo, temveč uH narode strahu božjega, in vendar jim pravi svet, da so v kvar člo-
veštvu ; uče ljudi čisto živeti, in vendar se jim očita, da so izdajice naroda. Zakoni zahtevajo le, da so ljudje po zunanje pošteni; katoličani store pa s svojim življenjem in delovanjem še več: oni delajo na to, da bi vsi bili tudi v s r c u pošteni. Vse ljubijo, zlasti mladino, kateri žele prave omike, prave sreče, in vendar so od vseh preganjani.
Državam žele trdnosti, in vendar so od njih preganjani. Z zasmehom jih povsod obsipajo, in vendar so narodi takrat najsrečnejši, kadar je pri njih katoliško življenje najbolj razvito. Tako se katoličani maščujejo z blagoslovljanjem. Marsikoga bi utegnilo zbegati, ko vidi, da odločen katoličan trpi povsod zaničevanje, toda pogum velja! Kdor hoče pobožno živeti, trpi preganjanje — tako je bilo in je, in ko nas ne bo, bo še ravno tako. Nismo mi prvi, katerim se tako godi; pred 18. stoletji se jim je prav tako godilo, in še hujše; a zmagali so — tudi mi bodemo. Da pa ni nič novega pod solncem, tudi to je — naša tolažba.
vičnoat do drugih narodov v zmislu načel katoliške vere!
Kako lepo se kažejo ta načela na splošnih avstrijskih katoliških shodih. Tu se zbirajo zastopniki vseh avstrijskih narodov, Slovani, Nemci in Italijani, v skupna posvetovanja, — in vendar tu ni nikakega narodnega nasprotstva. Tu so vsi narodi avstrijski jedini, vse veže ena in ista krščanska ljubezen, vse navdaja jedna in ista katoliška ideja, vsi stoje na jednem in istem stališču krščanske pravice, vsi priznavajo jeden drugemu popolno jednakopravnost, kakor to jedino dopušča in veleva krščanska ljubezen !
Po vsi pravici je tedaj vskliknil odlični govornik na letošnjem linškem katoliškem shodu: „V našem taboru je Avstrija!" Da, katoliška ideja je prava avstrijska ideja; ako bi ista krepka katoliška zavest, ki vlada na katoliških shodih, prešiujala vse narode avstrijske, potem bi bila narodna sprava hitro narejena, na podlagi jednake pravice podali bi si vsi narodi avstrijski brez razločka roko in uresničila bi se potem iskrena želja vseh avstrijskih katoličanov, naj si bodo katerekoli narodnosti, želja, kojo hočemo slovesno izraziti v prvi resoluciji z besedami: „da bi na podlagi narodne jednakopravnosti vsi narodi avstrijski združili se k skupnemu složnemu delovanju za moč, čast in slavo skupne avstrijske domovine po vzvišenem geslu presvetlega vladarja: ,Z združenimi močmi!"
Vidimo tedaj, da v katolicizmu, v naši katoliški veri, leži težišče našega narodnega obstanka, in da je katoliška vera tudi oni element, ki nas druži z drugimi narodi, ki omogoča složno sodelovanje najrazličnejših narodov.
V katoličanstvu leži tedaj v prvi vrsti naša moč, v katoličanstvu je naša zaslomba, in sovražnik, najhujši sovražnik naše narodnosti je oni, ki nam hoče vzeti to najdražjo svetinjo, oni, ki izpodkopava ali izpodkopavati skuša verski čut v našem narodu; oni je sovražnik naše narodnosti, naj tudi nosi slovensko ime, naj tudi govori slovensko besedo, naj se tudi imenuje navdušenega in odločnega narodnjaka. Vedoč ali nevedoč deluje in ruje zoper narodnost našo, ker izpodkopava nje glavno zaslombo!
Podlaga, na kateri naj se snuje naša narodna organizacija, je tedaj dana. Organizacija naša mogoča je jedino le na podlagi našega verskega prepričanja, na podlagi katoliških načel, kajti v teh načelih zajamčeno je naše duševno in gmotno blagostanje, zajamčena je naša narodna individualnost.
Imamo že nekaj organizacije, osnovane na tej podlagi. To so vrla naša katoliško politična društva. Dolžnost naša je, da jih krepko podpiramo in da snujemo tam, kjer se kaže potreba, nova taka društva. Vsak zavedni Slovenec bodi član vsaj jednemu teh društev!
S tem pa še ni storjeno vse. Delovanje društev je več ali manj razcepljeno, kajti vsako deluje le v svojem določenem okraju in v prvi vrsti tudi le za dotični okraj. Nedostaje nam pa središčne sredo-točne organizacije celega slovenskega naroda. Razkosani smo po raznih kronovinah — a vendar smo celoskupni narod, navdaje nas jedna in ista verska in narodna zavest, jedne in iste so naše želje in težnje. V pospeševanje teh skupnih želja in teženj, v obrambo važnih skupnih verskih in narodnih postojank, v razširjenje, v globljenje in utrditev skupne verske in narodne zavesti potrebujemo posebno tesno in krepko središčno organizacijo. V to svrho predlaga šesti odsek, naj se pooblasti stalna komisija za drugi slovenski katoliški shod, ki šteje 24 članov, da naj se slobodno pomnoži z odličnimi katoliško-zavednimi rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin in se osnuje kot „slovenski katoliški odbor" z nalogom in delokrogom izvrševalnega odseka slovenskih katoličanov.
Slavni zbori Ce se ta ideja vresniči, potem bode storjen važen korak na polju narodne organizacije naše. „Slovenski katoliški odbor" bode v gotovem smislu reprezentant celega naroda slovenskega. Ce bode ta odbor stal na visočini svoje naloge, bode v njegovih rokah vodstvo celoskupnega našega narodnega življenja. Cim tesneje bodemo organizovani, tem živejša bode naša zavest, da spadamo skupaj, da smo eeloskupni narod. Tadi nasprotniki naši navadili se bodo, računati s celotnim narodom slovenskim kot mogočnim faktorjem in tudi
[ odločilni krogi konečno tega prezirati ne bodo mogli.
Častita gospoda I Ravno seda) je potreba za sredotočno organizacijo našega naroda na katoliški podlagi nujna. Na slovenskem obnebju kažejo se v najnovejšem času znamenja, ki nam ne obetajo nič dobrega. Kdor ta znamenja hoče razumevati, se ne more ubraniti bojazni, da čakajo naš narod hndi časi, časi, v katerih bodemo morali zastavljati celo svojo narodno moč za vero in dom. Potreba, nujna potreba nas tedaj sili, da se tesno združimo pod samo starodavno katoliško zastavo in okolu stare narodne zastave, katero je toliko let tako častno in zmagovito nosil nepozabni oče dr. Janez Bleivveis, zastava, na kateri se leskeči v zlatih črkah kot prva naša svetinja, naša sv. vera! Oklenimo se tesno te zastave in duh rajnega očeta narodovega nas bode spremljal v najburnejših bojih. S trdno vero v sreu, kakor jo je imel on, ne bodemo onemogli v najhujših bojih, kajti kakor on iskali, našli bodemo v najhujših časih vedno tolažila in spodbude v sveti svoji veri.
Katoličanstvo naše je trdna zaslomba za narodnost našo. Ce zidamo svojo narodno organizacijo na vero svojo, potem se nam ni bati najhujših viharjev. Zidali bodemo na skalo, na katero je zidana cerkev Kristusova, na skalo, katera je trdno in ue-omahljivo prestala najhujše svetovne viharje in ki bode trdno in neomahljivo stala do konca sveta. Na to trdno podlago hočemo zidati, in ko bode naše delo končano, vskliknili bodemo radostno in ponosno, — radostno, ker bode delo dovršeno, ponosno, ker bode delo naše —: Hvaljen bodi Jezus Kristus! (Navdušeno dolgotrajno odobravanje in ploskanje.)
Pojasnilo.
Prejeli smo nastopni dopis: „Slovenec" od 13. t. m. piše na drugi strani to-le : Gospod L. Svetec je pri isti priliki v seji pripravljalnega odbora za prvi slovenski katol. shod izrazil svoje začudenje, zakaj odbor za prvi slov. katol. shod poleg „katoliško-političnega društva v Ljubljani" ne priporoča tudi „slov. društva".
To ni res, da bi bil izrekel začudenje — tako naiven nisem, pač pa sem izrekel željo, da bi se storil kak korak za združenje teh dveh društev ter sem v resnici poudarjal, da načelnih nasprotstev ni in je tako silno potrebna sloga mogoča.
V Litiji, 14. septembra 1892.
L. Svetec.
Opomba vrednišlva: Srečno je tudi pri tem popravku g. L. Svetec našel besedico „začudenje", o kateri popravlja, da je ni izrekel. Ne popravi pa, kar je bistveno, da je on vprašal, zakaj se poleg katol. polit, društva v Ljubljani ne priporoča tudi Slovensko društvo, češ, saj je to ravno tako katoliško društvo, kakor Vaše politično društvo. Jn to je bistvo preporne zadeve.
Ako je g. Svetec mnenja, da med društvoma, kater<h prvo se izjavi za versko šolo, drugo pa proti verski šoli, ni načelnih nasprotstev, blagor mu, tega mnenja mi nismo in po našem prepričanju noben pravi katoličan biti ne more. Tudi ta izjava gosp. Svetca dokaže jasno, da pripravljalni odbor za prvi slov. katol. shod moža takih načel ni mogel vsprejeti za slavnostnega govornika, za glasitelja idej, ki so vodile pripravljalni odbor in ves katol. shod.
Politični pregied.
V Ljubljani, 16. septembra,
Notranje dežele.
Dunaj. Vse kaže, da bode demokrat Krona-wetter v državnem zboru zastopnik dunajskega srednjega mesta. Liberalci se niti ne upajo s kakim drugim kandidatom na dan. Osrednji napredujaški volilni odbor se je izrekel tudi z&nj. Za njegovo kandidaturo so govorili možje, ki nikakor niso prijatelji demokratov. Hvalili so ga, da je jako liberalen mož, ki ljubi napredek. Izražali so nado, da še pristopi k zjedinjeni levici in se tudi v narodnem vprašanju pridruži liberalcem. Da bi to storil, pa govorniki sami niso verjeli. Naglašali so, da kandidatura Kronawetterjeva zbliža liberalce in demokrate. Daleč so jo pritirali liberalci, da še v dunajskem notranjem mestu nimajo več zaupanja. Pred desetimi leti bi si niti ne bil mogel mislli, da bode v dunajskem notranjem mestu Kronawetter na kandidaturo 6e misliti mogel.
ČeSko. Deželni zbor v tem zasedanju ne bode mogel rešiti deželnega proračuna, ker je prekratko, temveč bode dovolil budgetni provizorij za drugo leto na podlagi letošnjega budgeta. Prava bndgetna debata bode torej še le po koncem Jeta. Pričakovati je pa ostrih govorov tudi že pri debati o začasnem budgetn. Mladočehi in nemški liberalk bodo že zaradi tega ostro govorili, ker jim gre z» popularnost.
Bukovina. V deželnem zboru je hud boj. Nemci so v manjšini, ali bi si radi na a<eki zvija&ki način priborili večino v deželnem zboru i® potem v deželnem odboru. Slučajno je jeden rumimskih poslancev bolan, Rusine in Poljake ao pa raraven jed-nega dobili Nemci na svojo stran. Tako imajo za jeden ali dva glasa večine, dokler bolni Ruusun ne-ozdravi. To neznatno večino si pa skušajo dobro izkoristiti. Branijo se, voliti odseke, dokle? se ne verifikujejo volitve. Pri verifikaciji bi? pa namreč razveljavili toliko mandatov, da bi imeli v letošnjem zasedanju gotovo večino. Rumuni pa tudi dobro čutijo, zakaj se gre in torej skušajo verifikacije za-vleči. Poročevalci deželnega odbora o tej stvari so pa odložili deželnozborske- mandate, ©eželni glavar je zatorej v tretji seji izjavil, da se verifikacije ne morejo začeti, ker ni poročevalcev, in je torej treba, da se poprej volijo razni odseki, da deželni zbor more začeti svoje delovanje. Deželnega glavarja nasvet je podpiral tudi deželai predsednik. Nemci pa neso bili s tem zadovoljni in so z Rusini in Poljaki ostavili dvorano. Deželni zbor vsled tega- ni bil več sklepčen in deželni glavar je zaključil sejo. Kdaj bode prihodnja seja, bode deželni glavar naznanil pismeno. Kako se bode končal ta razpor, to se sedaj še ne more vedeti. Mogoče je celo, da pride do novega razpusta deželnega zbora.
V nanje države.
Rusija in Avstrija. „Svet" priporoča ga-liškim Rusinom, da naj ostanejo doma i» se ne iz-seljujelo v Rusijo. V svoji domovini so koristnejši, nego bi bili v Rusiji. Ta list zopet pozicije rusko diplomacijo, da naj posreduje za Rusine na> Dunaju, da se zboljša njih stanje. Pričakovati seveda ni, da bi do takegra posredovanja prišlo, ker ruska vlada se nič ne briga za avstrijske Slovane.
Srbija in Rusija. Nekateri ruski listi neso prav zadovoljni s premembami v Srbiji. Rističu namreč nič prav ne zaupajo. Metropolit Mihael je skušal to nezaupanje pregnati v pogovoru z dopisnikom ruskega lista „Novosti". Zagotavljal mu je, da je prememba vlade posebno ugodna pravoslavni cerkvi. Korist srbska cerkve je pa tudi korist ruske cerkve. V vnanji politiki se hoče novo ministerstvo vsemu izogniti, kar bi bilo neprijetno Rusiji. Vse bode storilo, da si ohrani simpatije ruskega naroda in pa ruske vlade.
Pirenejski polotok. Portugalski republikanci so se nadejali, da se španjski republikanci spuntajo. Sklenili so j<ih podpirati. Portugalska vlada je pa izvedela za to gibanje in je več republikancev zaprla. Španjska vlada bode pač tudi strožje republikanski stranki stopila na prste.
Srednja Azija. „Novoje Vremja"^ sedaj naravnost priznava, da Rasi po Pamiru ne lazijo iz znanstvenih uzrokov, temveč le hočejo si prilastiti to deželo. Pamir je pripadal kokandskemu hanatu. Ko je Rusija si prisvojila ta hanat, je tudi Pamir njen. To jej ne bode težko dokazati po diploma-tičnem potu. — Po novejših poročilih so Rusi ostavili pamirsko planjavo in bodo prenočili ob Mur-gabu. Pomladi se pa seveda najbrž povrnejo v večjem številu v Pamir Po zimi itak ni pravi čas za bojevanje v teh krajih.
Izvirni dopisi.
Iz Škofje Loke, 13. septembra. (Slovensko "bralno društvo.) Meseca avgusta kupilo je slovensko bralno društvo harmonij, kateri je stal še čez stotak. Da bi se ta dolg vsaj nekoliko poravnal, napravilo je omenjeno društvo pretečeno nedeljo veselico v svojih prostorih na spodnjem trgu. Soba je bila natlačeno polna ljudij, tako, da jih je mnogo svoj prostor našlo med vratmi.
Pesmi je bilo na programu sedem. Moški zbor obstoječ iz 9 gg. pevcev je izvršil prav dobro svoj nalog. „Slovanska pesem" (Volarič), pel mešani zbor, je v obče ugajala občinstvu; istotako tudi samospev g. Radivoja, katerega izvrstni glas smo že dostikrat občudovali. Gdč. Dolenc pa je v priznanje svojega krasnega petja dobila krasen šopek. — Peta točka na programu je bila igra „Knez-dimnikar, dimnikar-knez." (Prevel ii laščine M. Demšar.) Dimnikar pride v knezovo palačo in se obleče v ondi pripravljeno knezovo obleko; vsled tega pride pri knezovih služabnikih, kateri ga smatrajo la kneza, velikokrat v zadrego. To vabodi dovolj smeha pri občinstvu. Ta jako težavna igra igrala se je prav povoljno. Pred vsemi moramo pohvaliti g. Jakoba Ur. v osebi doktorja in g. Jos. H. v osebi kneia. Jan. M. ja provzročil občinstvu anogo smeha.
Zadnja točka j« bila čaraoje. Gospod čarovuik nam je pokazal mnogo res čarovnih atvarij. V obča
«e je pokazalo, da je naše mlado si. bralno društvo precej napredovalo od zadnjega zabavnega večera. Pevci se krepko vadijo v petju, samo to bi bilo želeti, naj bi odbor skrbel, da bi se v prihodnje ne kadilo med veselico. Hvala veljaj še posebe za vodstvo petja g. J. Hafnerju in gpdč. I. H. za trud pri napravi glediščnega odra!
Iz Nazareta, 13. sepiembra. Prelepa slovesnost se je obhajala v župniji Marija Nazaret v Savinjski dolini, na praznik Marijinega imena. Trije tukajšnji farani s svojimi ženami so praznovali zlato poroko. i Dasiravno so zlatoporočenci že v visoki starosti, vendar so za svojo starost še dovolj krepki in čvrsti. Najstarejši med njimi je Martin Govtnik 90 let, ' njegova žena je stara 76 let. Za njim pride Franc j Korpnik 83 let, žena Marija je stara 78 let. ' Najmlajši je Janez Boršn a k 71 let in njegova j žena je stara 68 let. Vsi ti živijo že nad 50 let v ; zakonu. Sveta cerkev želi, da pridejo oni, ki živijo j petdeset let v zakonu, v cerkev, kjer se jim d& i blagoslov po določenem obredu. Kot dobri kristijani J so hoteli naši zlatoporočenci ustreči želji sv. cerkve, j zaradi tega so prosili tukajšnje župnijsko predstoj- j ništvo, naj se jim dovoli zlata poroka. Z veseljem se )im je ustreglo, in tako so se vršile zlate poroke j z mogočo slovesnostjo.	„
Že v soboto popoludne so se oglašali topiči z _ nazaretskega hribčka ter naznanjali redko slovesnost. ; Zlate poroke so se vršile v nedeljo dopoludne ob deseti uri. Ljudi je prišlo blizu štiri tisoč. Seveda . je bil veliko večji del ljudstva iz tujih župnij, ker domača župnija šteje nekaj nad devet sto duš. Proti j deseti uri pridejo zlatoporočenci v cerkev, spremljani ? od svojih otrok, vnukov, sorodnikov in znancev. Zlatoporočenci so se podali na pripravljene sedeže v presbiterij. Nato stopi pred oltar čast. o. Viktor Jerančič, župnik in gvardijan, ter prične govoriti. S kratkimi besedami razloži pomen te nenavadne slovesnosti, prijazno opomni zlatoporočence na vse milosti in dobrote, ki so ih sprejeli iz dobre Očetove roke, in jih ljubeznivo opominja, naj še te dni, ' katere jim je Bog v življenje odločil, obračajo v božjo čast in dušno zveličanje. Po končanem govoru izvrši nad njimi določen obred za zlato poroko. Pri tem lepem obredu so bili vsi navzoči močno ginjeni in marsikateremu se je potočila solza iz oči. Ko je bilo vse to dokončano, je bil cerkven govor in za njim slovesna sv. maša z leviti. Vsem navzočim ostane ta prelepa slovesnost v veselem spominu. Zlatoporočencem pa želimo še mnogo lepih in veselih dnij na večer njih življenja.	j
Deželni zbor kranjski. !
(Druga seja, dnč 15. septembra.)
(Konec.)
Poslanec K1 u n poroča v imenu finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za I. 1893. Pokojnine za učitelje so proračunjene na j 17.000 gld , za učiteljske vdove in sirote 7000 gld., vzgojnine 1300 gld., miloščine 2140 gld., odpravnine 300 gld., pogrebnine 200 gld., uradne potrebščine 50 gld., vsa potrebščina znašaj 27.990 gld. Pokritje je proračunjeno na 10.046 gld., j torej znaša primanjkljej 17.944 gld., ki se bode pokril iz deželnega zaklada. Ob jednem so bile rešene tri prošnje, in sicer se je dovolilo učitelju Leinertu v Planini v kočevskem okraju 240 gld. milostne pokojnine, učiteljskima sirotama Ani in Karolini Malenšek se je miloščina podaljšala za tri leta, prošnja učitelja A. Jereba se je odklonila.
Poslanec Hribar v imenu finančnega odseka poroča o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za I. 1891. Redni dohodki z državnim doneskom 127.227 gld. so znesli 135.360 gld. 20 kr., torej v primeri s proračunom 3270 gld. 80 kr. manj, ker se je večina posojilnih obveznic prodala že do konca 1890 1.
Troški pa so znesli 214.379 gld. 56 kr., torej 781 gld. 12 kr. manj, kakor je bilo proračunjeno. V pokritje primanjkljeja se je iz deželnega zaklada ftktično izdalo 80 420 gld. 707, kr- Skupna imovina tega zaklada je znašala 9701 gld. 57 kr., čisti dolg 3,908.186 gld. 90 kr., zmanjšal se je v primeri i onim I. 1890 za 35.310 gld. 47 kr.
Vsprejela se je bila tudi resolucija, s katero se prosi vlada, naj naroči deželui komisiji za zemljiško odvezo, da po posredovanju lokalnih komisij strogo izterja zastanke.
Isti poroča o proračunu deželnega posojilnega »klada za I. 1893. Vsa potrebščina znaša 210.740 gld., /pokritje pa 127.330 gld., torej «naša primanjkljej
83.410 gld., ki se bode moral pokriti i i deželnega zaklada.
Poslanec Žitnik v imenu finančnega odseka poroča o prošnji odgonskega sprevodnika Karola pl. Novaka za zvišanje plače ter nasvetuje, da se prosilcu plača zviša od 360 gld. na 400 gld., in sicer še-le tedaj, ko se bode povišala plača tudi trem glavnim odgonskim sprevodnikom. Obvelja brez ugovora.
Isti poroča o prošnji štirih posestnikov šmar-tinske občine v litijskem okraju za odškodnino, ker so jim pri gradnji ceste čez Wagensperg posekali mnogo sadonosnih dreves in trt. Poročevalec toplo priporoča to prošnjo, ker je povsem utemeljena, ter nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se prošnja odstopi deželnemu odboru, ki naj pri dotični obravnavi konstatuje škodo ter jo povrne. Obvelja brez ugovora.
S tem je bil rešen dnevni red. Prihodnja seja bode v sredo.
Slovstvo.
„Življenje in delovanje rajnega g. Martina Skubica, častnega kanonika, dekana in župnika ribniškega itd. Opisal dr. Jožef Lesar." Tako je naslov 69 stranij obsežni knjižici, v kateri gospod pisatelj živo in prav prisrčno opisuje blagega pokojnika, katerega slika diči prvo stran. Knjižica je bila natisnena v Blaznikovi tiskarni, nekaj komadov jo je na prodaj v „Katol. Bukvami" po 30 kr.
G. Anton Turk, knjigovez v Ljubljani, je na novo založil dve mični knjižici: „Sv. Notburga in popis življenja sv. Heme, kneginje slovenske, s pripovedbo o zvonu v Blejskem jezeru" in povest „Cvet in a Borograjska". priredil H. Majar, ilustrovana izdaja. Obe te knjižici sta priporočila vredni, le jezik ni dovolj domač. Dobivata se pri založniku na Dunajski cesti, prva po 18 kr., s pošto po 21 kr., druga po 40 kr.
Junaki. Spisal slovenski mladini Fr. H u b a d, c. kr. gimnazijski profesor. II. knjižica. S petimi podobami. Izdala in založila družba sv. Cirila in Metoda. 1892. Str. 100. 8. — Burne dobe so vihrale v preteklosti preko naše ljubljene Avstrije. Marsikateri junak se je vspel na površje, kakor se vspenja kršna skala sredi razburjenih valov. Kljuboval je sovragu do ooslednjega diha. Takih junakov v službi naše širše domovine navezal je zopet v prekrasen venec gosp. profesor Fr. Hubad. Med njimi so nam mili in dragi seveda najbolj oni junaki, ki jih ponosno zovemo svoje slovenske rojake; navzlic temu pa ne moremo odreči svojega občudovanja jnnašktm sinovom sosedn.h narodov, kateie je tam pa tam vdel gospod pisatelj v svoj junaški krog. Knjigo diči na čelu slika onega vojvode, ki je poleg Lavdona najbolj priljubljen našemu narodu — slika očeta Radeckega. Poleg te zaljšajo 2. knjižico'„Junakov" še krasno izvedene podobe: „Slovenska noša blizu Trsta", „Dolenjska noša" in „Gorenjska ženitovanjska noša", ki nam predstavljajo matere junakov — Slovenke v svojih starih častitih nošah. Peta slika navaja nam junaka viteza Matija Zitterer-ja, ki si je stekel viteštvo na bojnem polju I. 1866 ter še zdaj kot mnogočislani mestni odbornik ljubljanski deluje za svojo domovino. — Prej nego v jednem letu bil ja razprodan 1. zvezek Hu-badovih „Junakov"; izborna vsebina 2. zvezka je porok, da ista srečna osod» čaka tudi njega.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. septembra.
(Kako se dela javno mnenje.) Dne 6. t. m. je „Slov. Narod" objavil dopis in Smartina pri Litiji o ustanovni veselici tamburaškega zbora in „ovaciji" g. poslancu Svetcu. Mi smo o tem prejeli dva dopisa, ki se z „Narodovim" vjemata v nastopnem: „Dne 4. t. m. je bila v Šmartinem ustanovna veselica tamburaškega zbora, katere so se poleg domačinov vdeležili zagorski „Sokoli" z zastavo in de-putacija tamburaškega zbora iz Ljubljane Veselica je bila pod milim nebom, vreme pa je bilo deževno, kar je malo motilo zabavo. Po končanem pevskem programu so se pričele razne napitnice. Prvi je napil g. Nolli tamburašem. Za njim se oglasi gosp. Podkrajšek, načelnik postaje na Savi. „Narodov" dopisnik pripoveduje, kako je imenovani gospod .obsojal postopanje na kat. shodu . . . ožigosal ruvanje proti prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda in proti narodni šoli, ki pri nas nikakor ni protiverska, ker
se verski čut goji v ujej, kolikor je treba". Tu pa je „Narodov" dopisnik preslišal klasični dokaz o vernosti slovenskega ljudstva, ki ga je podal gosp. Podkrajšek rekoč: „Vera pri nas nikakor ni v nevarnosti. Bil sem nedavno na Brezjah pri sv. Bogo-rodici ter sem videl tam vse polno vernikov, ki so vzdihovali k Mariji ter hodili po nagih kolenih okrog oltarja. Isto sem videl na Kumu". Torej to je dokaz, da vera ni v nevarnosti I Vprašamo le gospoda Podkrajška, koliko naprednjakov je videl med onimi „klečeplazci?" Da je ljudska šola verska, dokazoval je s tem, češ, da se moli pred šolo in po šoli, otroci pozdravljajo s krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" učitelji vodijo otroke v cerkev k službi božji, spovedi itd. Mi bi pa z mnogimi slučaji mogli dokazati nasprotno, da so namreč posamezni učitelji prepovedovali si krščanski pozdrav in naravnost odrekali spremstvo otrok v cerkev. H koncu svojega govora izreče g. Podkrajšek zaupanje g. Svetcu. Povedal pa je mimogrede še več neslanostij, s katerimi nočemo nadlegovati svojih čitateljev. Omenimo tudi, da sta se med govorom dva gospoda, jeden iz Zagorja, drugi iz Ljubljane žalostno odlikovala s prav nedostojnimi klici. Kakor zatrjuje jeden naših dopisnikov, moral se g. Svetec sam sramovati te nenadno mu prirejene netaktne „ovacije." Po tem govoru je g. K. izvlekel kos papirja in začel nabirati podpise za g. Svetca. Tudi nekateri osebni spošto-vatelji g. Svetca neso hoteli dati podpisa vsled onega pomilovanja vrednega govora. Nabrali so potem nekaj podpisov med ženskami; mej drugimi se je podpisal tudi neki nemškutar, kateremu je „slovenski narod" lanski sneg. Mnogi pa sploh neso vedeli, kaj in zakaj podpisujejo. Dotično zaupnico s podpisi so poslali „Slov. Narodu" in tako so se pričele one smešne izjave in „indignacije." Da, svet se mora smejati takemu otročjemu početju.
(„Schulzeitung" in njeni somišljeniki.) Včerajšnja prepotrebna „Schulzeitung", ki ima iz razno-j vrstnih bolj in manj plemenitih nagibov mej svo-j jimi naročniki in podporniki tudi marsikaterega radi-{ kalnega slovenskega učitelja, v svojem spisku „Ka-i tholikentag" dokazuje, kako bratovsko so si liberalci „infra et eitra" podobni in kolika sloga vlada mej njimi, če se gre za boj proti katoliškim načelom. Najpreje imenovani list posnema resolucije, ki se pečajo s šolo in s povzdigo petia na šolah. Potem pa zaničljivo poučuje shod, o katerem pravi, da se je sestal shod katoliških duhovnov, ki se je imenoval katoliški shod. In sicer trdi to-le: Če se oziramo na to, da so vse ljudske šole na Kranjskem in tudi pripravnica za učitelje in učiteljice z vsemi učitelji vred „katoliške" (ta ušesca igrajo veliko ulogo v tem spisku), da se na vseh teh zavodih poučuje katoliški veronauk, — če bi se le vse za to odmenjene ure porabile! — da se mladina strogo
vodi k verskim vajam itd. itd. —---, če bi se
dalje še ozirali na to, da imajo katoliški duhovniki sedež iu glas pri vseh šolskih oblastvih in da imajo pri nas na Kranjskem v obče toliko vpliva, kakor v malo deželah avstrijskih : potem se nam zdi vedno, da se ne gre toliko za „katoliško", kakor za izključno gospodstvo v celem šolstvu." Krasno, prav kakor naši domači liberalci, ki v svoji gluhoti in slepoti nočejo ni umevati pojma verske šole. Iu strmi svet, kaj izvaja premodra „Schulzeitung" iz svojih bedastih opazk: „Zato mislimo, da se ne sme dajati več pomena „katoliškemu shodu", nego kakeršnikoli bodi drugi politični stranki."
(Vojaška vest.) Jutri dopoldne vozil bode preko Ljubljane vojašk vlak iz Prage, namenjen v Kotor. Vlak bo im9l seboj 70 mož prvega ženijnega polka iz Prage in 600 mož ter 49 častnikov 84. pehotnega polka, ter jih popelje v Kotor, oziroma Mostar.
(Deželni ibor isterski.) Druga seja dne 13. t. m. je bila jako burna. Poslanec dr. Volarič zahteva, naj se zapisnik popolni, poslanec Spinčič protestuje proti podtikanju izrazov, katerih ni govoril. Predsednik mu hoče vzeti besedo, velik nemir v zbornici in na galeriji. Predsednik dvakrat pretrga sejo, a Spinčič dalje zahteva popravo v zapisniku. Dr. Amaroso stavi nujni predlog, da se izvoli poseben odsek, ki naj premeni § 45. opravilnika. Zbornica vsprejme ta nasvet brez debate, temu ugovarja dr. Laginja ter nasvetuje premembo vsega poslovnika. V dotični odsek so voljeni dr. Volarič, dr. Amaroso, dr. Constantini in Defranceschi. Poslanec Jenko interpeluje vlado, zakaj na hrvatska ali slovenske govore iu interoelaeije odgovarja italijansko in zakaj osnove svoje predlaga le v italijaa-
skern jezika. V drugi interpelaciji vpraša, kaj misli vlada storiti glede preložitve nekaterih delov ceste Beka-Trst in glede velike revščine v podgrajskem sodnem okraju. Dr. Stanger stavi interpelacijo gledl disciplinarne preiskave proti lovranskemu uči-teliu Grossmanuu, dr. Volar ič zaradi raspisa službe kemika na kmetijski šoli.
(Tržaški občinski svet) se je izrekel zoper ustanovitev slovenskih ljudskih šol. Galerija je pritrjevala italijanskim govornikom.
(Vodstvo „Slovenskega Naroda") je včeraj odložil g. dr. Majaron, ki se, kakor se govori, začasno preseli na Dunaj. Z dauašnjo številko prevzame vodstvo gost», dr. Triller, dosedanji pravi vrednik „Rodoljuba".
(Iz lavantinske škofije.) Župnijsko poskušnjo so delali v Mariboru ti-le gospodje: A. Grušovnik, kaplan ns Žalcu; J. Kapler, kaplan v Šmartnem pri Slov. Gradcu; Jak. Mere, kaplan v Šentilji pod Turjakom; Jak. Očgerl, kaplau pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah in Št. Turkuš, kaplan pri Sv. Petru nižje Maribora. — Umrla je pri čč. šolskih sestrah v Mariboru č. sestra Ljudmila Arzenšek v 22. letu svojega življenja.
(Podružnica drnštva „Stidmark") 6e je ustanovila dne 1. septembra v Ormožu. Načelnik ji je — Ceh Gedliczka.
(Pri Sv. Janžn na Dravskem polju) bode dne 25. t. m. shod volilcev. Na ta shod prideta poslanca dr. L. Gregorec in dr. F. Jurtela poročat o svojem delovanju, in sicer prvi v državnem, drugi v deželnem zboru. — Ob isti priliki bo tudi pričelo svoje delovauje novo „braluo-gospodarsko društvo", ako do takrat vlada vrne iz Gradca potrjena pravila.
(Občinske volitve na Slatini) vrše se dne 20. seotembra. Dosedaj so oudi Nemci gospodarili, in sicer prav slabo; sedaj se slovenski kmetje zavedajo svojih pravic in nadejati se je, da jih bodo tudi uporabljali pri volitvah. Treba je v občinskem odbora poštenih krščanskih mož. Želeti je torej, da noben Slovenec ne ostane doma na dan volitve, marveč da vsakdo spjlni svojo sveto dolžnost na voliščn.
(Slovenščina — robinja.) Na Liškem (Spodnje-Štajersko) dobe v kratkem novega notarja, hudega Nemca, ki nikakor ni sposoben slovenščine v pismu in govoru. Župan laški je bil nalašč na Dunaju, da je svojo željo in prošujo za brambo nemštva naznanil. Tako okužujejo nt-mškutir-ki trgi vso slovansko okolice.
(Na Bled) je do dne 12 septembra dospelo lilo gostov, med njimi grof Marenzi, tolminski okrajni glavar, in graški okrajni glavar baron Neu-pauer; dalje geueralmajor Wetzer z Dunaja, sek-cijski šef Breysky. major Rupert iz Ljubljane in grofin;a W:c-kenburgova i i Gleichenberga.
(Borba za slovensko šolo na Koroškem ) Po roča se nam: Kakor se je v Vašem cenjenem listu ža omenilo, krenil je koroški deželni šolski svet pri reševanju prošenj za slovensko šolo na novo pot. Nekako neusahljiv vir raznih potov in načinov reševati slovenske prošnje je našel naš slavni c. kr. deželni šolski svet. Najnoveiši način je ta, da se doslej dvojezične (utrakvist čnf) dvorazrednice razdeljujejo v jednorazredoice. Tako se je ukrenilo, kakor se Vam je že poročalo, v Globasnici in zdaj tudi vŽabnicah. V Zibnicah je bil prosil občinski odbor združen s krajuim šolskim svetom za slovensko šolo. Nanečuven pritisek od vplivne strani napravilo je nt-kai kimovcv ugovor proti
tej prošnji, in deželni šolski svet je rešil obadva i priziva s tem, da ]e razdelil do sedaj dvorazreduo I šol i v dve šoli: sloveasko-nemšco ter slovensko! : Da se s tem odnošaji z\ Slovence niso zbolišali, zs to skrbeli bodo že matadorii nemčursko-liberalne stranke.
(Kolera.) V Hamburgu je do 10. septembra 13.238 oseb ua koleri zbolelo in 5805 umrlo. Izmed 100 obolelih jih je tedaj povprečno 43 umrlo. Število boiu h se od 27. a.-gusta vedno manjša. Ime Kovanega dne jih je nainreč 1101 zbolelo, dne 10. septembra Ie. še 113. — Iz Petrograda se uradno poroča, da ie v evropejski Rusiji do 14. septembra 144.590 os-b kuli-ra pomorila. Naihujše je diviala epiiiemiia v kavkazijski pokrajini, k|er je umrlo 58.159 oseb.
(Obesil) se je minuli turek že več let slaboumni posestnik Janez Jakovčič iz Gribelj.
(Obešen) je bil včeraj ob 7. uri zjutraj v Gradcu Anton Saks, kateri je dne 19. marca t. 1. umoril krčmarja Hertlinga in njegovega sina hišo njegovo pa požgal.
Telegrami.
Dunaj, 16. septembra. Pri pontabelskem brzovlaku so po noči na progi Kahvang-Wald vsled nekega kotelskega nedostatka pri prvem stroju oba stroja in dva voza skočili s tiru. Dva železniška služabnika mrtva, jeden poškodovan. Drugo osobje in potniki so nepoškodovani- Proga je zagrajena ali bode, kakor je pričakovati, jutri že prosta. Do tedaj se pa morajo potniki presedati v drugi vlak. Poizvedba se je pričela.
Opava, 16. septembra. Deželnega glavarja namestnik je včeraj zvečer nenadoma umrl.
Levov, 15. septembra. V Tarnopolu je gimnazijski dijak Janez Schwed ustrelil najprej profesorja Grlowackega, potem pa samega sebe.
Kirchdorf, 16. septembra. Zdravje princa Schamburg-Lippe se od včeraj ni nič zboljšalo- Nemiren je in meša se mu.
BudimpeSta, 15. septembra. Cesar vsprejme delegaciji dne 3. oktobra. Nagovor, ki ga bode govoril cesar ob tej priliki, še ni sestavljen. Kar se tiče skupnega budgeta, zahtevalo se bode 4 milijone več, kakor lani, in to največ zaradi preustroje tehniških čet.
Bruselj, 15. septembra, član Hodister-jeve misije, Jacques Doré, ki je ušel, da ga niso pobili Arabci, je včeraj prišel v Antwerpen. Imenovanec zagotavlja, da so Ho-dister in tovariši pobiti od Arabcev, ki so vdrli v kongiško državo.
iCmirt.fc »«».
leta,
14. septembra. Ernest Hubat, profesorjev sin, o1 Pred Škoiijo 16, daviea.
V bolnišnici:
11.	septembra. Jurij Debelak, gostač, 82 let, marasmus.
12.	septembra. Ivana Kramar, kavarnarjeva žena, 39 let, tuberculosa.
fr^nicnsfe« «tpur»«il*>.
Tinktura zoper kurja očesa
Najvarnejše in najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa,, ' zagnanci in žulji. Na kurje oko ali na zagnanee se skozi 5—6 dni ta tinktura zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel,1! potem se kurje oko lehko z noliti izvzame. — Steklenica stane 25 kr., 10 steklenic 2 gld. 264 9
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote toč no zvršuejo.
tt ti j 4* t.
13.	septembra.
Pri Južnem kolodvoru : Katz, trgovec, iz Tabora. — Stephanides, profesor, iz Trsta. — Lerget-porer, fotograf, iz Bleda. — Kren s hčerjo iz Kočevja. — Praprotnik. uradnik v pok., s soprogo, iz Pulja.
Pri bavarskem dvoru: Res, inženčr, z Reke. — Mazi s soprogo iz Dolenjega Logatca. — Ivanetič, učitelj, iz Dobovea.
14.	septembra.
Pri J tiinetn k tU a? dvoru: Bisak, trgovec. z usnjem, s svakinjo, iz Gorice. — Kleindienst iz Glan-hofen-a. — Kiinl, železniški uradnik, s soprogo, z Dunaja.
Pri avstrijskem čaru: Dobrovič in Mandieiz Kastvo. — Gantar, nadučitelj, iz Studenca. — Simer, trgovec, iz Celja. — Ranzinger z otroci iz Trbovelj.
8 Sj
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	415 12-5
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširane in v trdnih šolskih vezili po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Dni 16. septembra
Papirna renta 5%, 16% davka ....	96	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	96	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....115	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	994
Kreditne akcije, 160 gld. .......	313	„
London, 10 funtov Btrl........119	„
Napoleondor (20 fr.) ...............9	"
Cesarski cekini....................5
Nemških mark 100 ..................58	"
D 11 il a j s k a 1> o r z ».
65 kr.
30 „ TO „ 40 .
50 " 70 „
mu.
69 „ 75 „
Dne 15. septembra.
Ogerska zlata renta if,.......112 gld.
Ogerska papirna renta 5%......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/,%
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke. 40 irld. . ....
140 151 185 96 100 189 62
35	kr.
55	„
25	„
50	I
15	„
30	„
75	„
50	„
Ljubljanske srečke, 20 gld. ......	22 gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17 . 40
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........62
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2815
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97
Papirni rubelj . . , . ...........1
Laških lir 100
kr.
50 „ 20
75 .
25 „ 20'/s„
JJERCUR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. NajkulantnejSe se kupujejo in prodajajo v kursnem lista navedeni vredfcostnl papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila IzvrSé se najtočneje.
Za, nalaganje kapitalov priporočamo :
4% bolzansko-meranske prioritete.
4'/,% gallikega zemljlikega, kreditnega društva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Da* - Bodenbaoker) srebrne prioritete.
Dunajske komunalne promese
à 3gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. velj. Tišine promese a 2 . in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 100.000 gld. avstr. velj.
_ Obe vkupe le 6 gld. avstr. velj. Žrebanje dne 1. oktobra
Izdajatelj: Dr. Ivan Jsneiij.
Odiovcmi vrednik: Ignaoij Žitnik.
Tis* „kunvisK* 'l')s«»'C«- » l,(nt>n»Bi