Naročnina
Dnevno izdaja
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
темеСпо 35 Din nodeitsKa Izdala celo'e no v Јмдо-Ma .111 SO Dir«, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, pelll-vrsle mali oglasi po I SO ln Z D, veCIl oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 5 In 4 Din. v urednltkemdelu vrstica po 10 Din o Pn večjem a naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeltka ln dneva po prazniku
Ureantitvo /e v Kopitarjevi ulici Л1. 6 1/1 Kokoplsi se ne vračalo, netranhlrana pisma se ne sprelemato Uredništva telet on št. 2030. upravntštva it. 2328
Političen list sza sloven&Ki narod
Uprava lc vKopttarlevi ut.it.O Čekovni račun: Ctubljana štev. 10.650 In tO.349 za loserale, Šaralevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Uuna/ št. 24.797
Sramota
Ko so v Zedinjenih državah S. A. obsodili dva italijanska delavca, obložena roparskega umora, je časopisje celega sveta kakor na mig ene roke zagnalo v imenu človečnosti in pravice strašen krik, češ, da sta žrtev zavestnega krivdoreka ameriške justice, ki da se je hotela iznebiti clveh anarhistov. Takrat se je od celega izoinikanega sveta zahtevalo, naj to z vsem ogorčenjem obsodi in prepreči.
Leto dni pa je že, kar v Mehiki nek tiran temnega izvora uprav z živinsko naslado preganja katoličane, ne dovoljuje bogoslužja ne javno ne skrivaj, zapira, rafinirano muči in ubija na tisoče ljudi ter daje justificirati celo nedolžne otroke, samo zaradi tega, ker izpovedujejo svojo vero in je nočejo zatajiti.
Na to preganjanje svobode vesti, vere iu besede, ki se vrši v deželi, obdani od samih krščanskih kulturnih držav, pa kakor dogovorjeno molči celokupno svobodomiselno časopisje, molčijo katoliške in protestantovske države, molče kralji, prezidenti in ministri, molče zakonodajna zastopstva celega sveta. Ne oglasi se najbolj katoliški vladar Evrope, ne Italija, ki še tako ponaša s katoličanstvom, ne izpregovori besede obsodbe pobožni kalvinec Horty, celo irska Jjudovladu se ne gane; nema je Anglija, odkoder je svoje ča?e tolikokrat izšel poziv na pomoč zatiranim, svobodoljubna Francija, antemurale christianitatis, Poljska; ne protestira tudi ne predstavnik najbolj mogočne države naše zemlje, g. Coolicige, ki jc podal že toliko globoko občutenih izjav o krščanstvu, človečnosti in moralnih dolžnostih države. Nikomur se ne zdi, da je ogrožena svoboda prepričanju, nihče se ne zgraža, da morajo ljudje zvestobo do svoje vere plačevati s svojim življenjem, in dočim se liberalna demokracija spodtika ob italijanskega in španskega diktatorja, pa še brani mehikanskega uzurpatorja, ki vlada s pomočjo rablja in — ameriškega velekapitala.
Kajti v tem je edina in zadostna razlaga za to kulturno sramoto. Gospod Calles je popolnoma udinjali ameriškim petrolejskim trn-stoni, ki z njegovo pomočjo poceni eksploati-rajo bogastva mehiške države, zato pa ga pustijo po deželi haračiti po mili volji. Odpuščajo se mu njegove nasilne metode, odpuščajo zločini nad njegovimi političnimi nasprotniki, odpušča pa tudi preganjanje katoliške vere in cerkve. Opustitev moralnega protesta zoper gaženje najelementarnejših člove-čanskih svoboščin je bogato odtehtano po milijonskih dividendah, ki tečejo iz Mehike v žepe petrolejskih kraljev Severne Amerike, ki je svojčas napovedala Španiji vojno zaradi gaženja svobode Kubancev in Filipincev. In ker ima velekapital v rokah tudi časopisje, je razumljivo, zakaj to molči k grozodejstvom moža, ki preganja katoliško cerkev samo zato, ker je še edina neodvisna duhovna sila, ki je napoti njegovi tiranski samovolji. Ker pa je od velekapitala odvisno časopisje obenem ^svobodomiselno in ker sta velekapital in »svobodomiselstvo. enako interesirana na zatiranju katoliške vere ter cerkve — saj je le-ta še edina velentoč, ki se ustavlja vladi maino-nizma nad svetom — zato je jasno, zakaj >svobodomiselck celega sveta ploskajo svojemu bratu Callesu
Z liberalno veleburžuazijo pa je v občudovanju in zagovarjanju Callesovih grozodejstev nad katoličani edin socialističen in komunističen svet. Tukaj se začuda vjemajo interesi najemnika internacionalnega petrolej-skega trusta in ^zastopnikov internacionalnega proletarijaiac. To se pač da razlagati samo iz satanske mržnje marksističnih kolovodij, posebno pa boljševikov, do vere sploh. Mehiška cerkev je revna, plutokracija drži s Cal-lesom, kakšen drug interes imajo torej marksisti, da podpirajo in ščuvajo brata najvišjega framasonskega sveta škotskega obreda, Cal-lesa, kakor ta, da se z njegovo pomočjo, oziroma s pomočjo kapitala, ki so mu ga dali na razpolago velebogati ameriški klukluks-klanci, framasoni in metodisti, izpodmaknejo tla Cerkvi, se preganja vera in ljudstvo skuša oropati njene moralne opore? Cilji buržujske mehikanske : antiklerikalne lige<f in 11. ter III. internacionale se tu kar najlepše ujemajo. Ce se krščanska vera in morala napada z vsemi sredstvi najbrezobzirnejžega uasilja, poruologičnega zasramovanja in demoraliza-cije obenem iz vzhoda in iz zapada, iz Moskve in iz Mehike, potem — mislijo njeni zakleti sovražniki — ni mogoče, da ne bi omagala in padla.
Ti računi so gotovo napačni, kajti mu-Ceništvo bo končno le doprineslo k zmagi Cerkve. Sramota pn je, da države, oblastniki in politiki, ki sc sicer s krščansko kulturo po-
Ženeoa preko najtežjih nalog
v Ženeva, 10. marca. (Tel. sSlov.«) Svet Društva narodov je imel danes dve seji. Dopoldne je bilo najprej tajno posvetovanje Sveto o poročilu holandskega zunanjega ministra Belaertsa o monoštrski aferi, na kar se je v javni seji obravnavalo bolgarsko in portugalsko posojilo, finančni komite pa je poročal o reformi valute na Estonskem. Bolgarsko posojilo se bo po izvršitvi nekaterih formalnosti v kratkem izvršilo, portugalsko posojilo pa je bilo odgodeno do junija. — Na popoldanski seji je bila v 15 minutah odpravljena vsaj za to zasedanje mouoštrska afera po kratkem poročilu Belaertsa. Holandski zunanji minister je v imenu komiteja trojice ugotovil, da zasluži dogodek polno pozornost Sveta. Da pa more podati res popolno poročilo, je potrebno izvršiti več dopolnilnih poizvedb o raznih točkah, kar pa bo madjarska vlada težko mogla izvršiti v tako kratkem času- Poročilo poudarja — in v tem tiči najvažnejša točka — da se bo komite eventualno poslu-žil pravice, ki mu jo daje Svet, da bo vprašal tehnične izvedence iz organizacij Društva narodov, ki se lahko pošljejo tudi ua lice mesta, če bo komite to v svrho izvršitve svoje naloge smatral za umestno. Poročilo je bilo po obliki zelo milo, vendar pa zahteva najdalekosež-nejša pooblastila za končno poročilo, ker se ima preiskava vršiti ne samo glede kvalitete in kvantitete uničenega orožja, temveč tudi glede transporta in dokumentov. Komite trojice bo na prihodnjih sejali proučeval dobljeni materijal in poročal Svetu še pred junijskim zasedanjem.
Izjave zastopnikov maše antante
Po Belacrtsu so govorili zastopniki male antante in Madjarske. Jugoslovanski delegat jc izjavil na kratko, da njegova vlada povsem zaupa volji komiteja, da razjasni stvar, pristavil pa je z nedvoumno jasnostjo, du mora pri tem tudi Svet« Društva narodov prepustiti vso odgovornost za nadaljnje postopanje. Češkoslovaški delegat jc ltaglašal splošni interes, ki je vodi! njegovo vlado pri njenem postopanju, ter potrebo, da sc ves dogodek kolikor mogoče popolnoma pojasni s primernimi sredstvi. Poudarjal je pomanjkljivosti predloženih dokumentov in izjavil, da sc more avtoriteta Sveta, ki je potrebna za trajno ohranitev miru, samo povečati, že jo bo uveljavil tudi v tem slučaju v interesu narodov, ki hočejo živeti v miru. Romunski delegat Anfo-niade — zunanji minister Titulescu se že dopoldanske seje ui več udeležil — je tudi v kratki izjavi opozoril Svet na resnost slučaja. General Tanczos jc izjavil v imenu madjarske vlade, da odrejeue preiskave sicer ue
smatra za potrebno, da pa je gotov, če bo komite smatral za potrebno, da se odpošljejo izvedenci, da jim bodo madjarske oblasti po možnosti olajšale njihovo nalogo.
Titulescu se ne udeležuje več sej
V madjarsko - romunskem optantskeni vprašanju je moment, ki zbuja največjo pozornost, ta, da je Titulescu izostal od sej Sveta Društva narodov. Tudi v romunskih krogih razširjena vest o skorajšnji elemisiji Titulesca se lahko smatra za pretirano, dasi se priznava, da Titulescu v bodoče ne bo več, ali pa samo v izjemnih slučajih zastopal Romunijo pred Svetom Društva uar., vsled česar je tudi nalašč bil poslan Antoniade kot poslanik v Ženevo. Kot edino možna rešitev optaulskega vprašanja se smatra finančno vprašanje potom posojila. Romuniji se bo posodil denar, da izplača Mad-jare, mora pa priznati svojo odškodninsko dolžnost. Madjarska seveda ne bo mogla pričakovati 250 milijonov, ki jih zahteva.
Drumond ne gre
Vest o nameravanem odstopu generalnega tajnika Erika Driunonda in o njegovem nasledniku dr. Benešu, ki se je razširila v svet iz pariškega vira, se v avtoriziranih krogih tajništva Društva narodov kategorično označuje kot čista izmišljotina. Ne samo delavnost iu aktivnost Drumonda samega, temveč tudi angleška želja, ki bi rada videla na tem mestu Angleža, govorijo proti temu, dočim se mora, kakor se to potrjuje tucli v češkoslovaških krogih, prezentacija dr. Beneša kol kandidata označiti samo kol poskusni balon njemu sovražnih praških krogov.
Stresemann ostane še v Ženevi
Dr. Stresemann bo zapustil Ženevo najbrže šele jutri zvečer, ker se hoče še prej razgqvarjati z jugoslovanskim zunanjim mi-I nistrom dr. Marinkovičeni, s poljskim zunanjim ministrom Zaloškim iu z romunskim zunanjim ministrom Titulescoin, s katerimi se i radi preobilega dela v Svetu Društva narodov še ni mogel sestati.
Zasedanje v Ženevi zakl»ureno
v Ženeva, 10. marca. (Tel. >Slovv.) Ob 4. uri 15 minut se je začelo posvetovanje v monoštrski aferi, ob 4. uri 30 minut je bila ta stvar končana, potem je bila še hitro urejena neka formalna zadeva glede mnenja mednarodnega razsodišča v stvari izmenjave grškoturškega prebivalstva, ki se vleče še iz lausanske orientske konference, nato pa je bilo ob 4. uri 40 minut popoldne zaključeno 49. zasedanje Sveta Društva narodov.
Romniia ni zadstoollso
v Bukarešt, 10. marca. (Tel. Slov. ) Politični krogi, posebno pa vlada je radi izida optantskega vprašanja v Ženevi zelo presenečena. Gla.-oin poročil listov je stališče vlade s tem zelo ogroženo in ženevska odločitev bi Jnhko postala tudi vzrok za odstop vlade.
Adeveruk piše, da zastopa general Averescu stališče, da je demisija vladi celo naložena. Vlada je takoj po prejemu vesli iz Ženeve brzojavila Titulescu, da se strinja s stališčem, ki ga je on zastopal, in da se mu.obenem zahvaljuje za njegovo izvrstno zastopanje. Dopoldne sta se sestala ministrski predsednik Bratianu in minister za notranje stvari Duca, na kar je bil Duca v izredni avdijenci pri re-gentskein svetu, da poroča o vesteh iz Ženeve. Ob 5 popoldne je bila omenjena seja ministrskega sveta, na kateri so se posvetovali o novo nastalem položaju. Ob 7 zvečer bo Maniu sprejel zastopnike listov, da pojasni stališče narodno-kinetske stranke glede odločitve Društva narodov. Vsled ženevske odločitve je usoda vlade, ki je itak bila samo provizorična, končnoveljavno zapečatena. Lahko se reče, da
je ia kriza le nastopila, da pa se more šele potem smatrati za resnično, ko se Titulescu vrne v Romunijo, kar se bo zgodilo najbrže 10. marca. V imenu narodno-kmetske stranke je poslanec Magiaru vložil v narodni skupščini interpelacijo o ženevski odločitvi glede optantskega vprašanja, pri čemer je naglašal, da je ta odločitev povzročila v romunskem javnem mnenju pobitost. Napadal je vlado radi raznih političnih napak doma in v inozemstvu, napravil pa je izjemo glede sijajnih zmožnosti Titulesca. Prosil je vlado, da pride Titulescu čim najprej nazaj v Romunijo, da odgovori na interpelacijo. Zastopnik zunanjega ministra Duca je izjavil, da ne more dati pojasnil, ker še nima najnovejših poročil. Titulescu je zastopal romunsko stvar zelo sijajno. Narodna skupščina se je pri teh besedah dvignila in odobravala poročilo z vzkliki: »Živio Titulescu! Skupščina je nato sklenila, da se pošlje Titulescu zahvalna brzojavka, v kateri se naglasa, da je vse, kar čuti romunsko, ua njegovi strani.
našajo, k krutemu preganjanju in prelivanju nedolžne krvi molčijo. Saj gre za največje svoboščine človeka in družbe, ki se v Mehiki nn tiranski način teptajo, za svoboščine, na katerih sloni vsa moderna demokracija. Mednarodnost, mednarodna solidarnost, skupni člo-večanski ideali so prazen zvok, če sme v tej ali oni deželi kak samodržec počeli vse, kar hoče, dn le niso prizadeli žepi gotovih vele-
špekulantov. Zlasti Zediujeue države severne Amerike pa bi morale pomisliti, da s favoriziranjem takih elementov, kakor je Calles, iz-podkopujejo tla same sebi in pomagajo, da se krepijo in širijo ideje, Ui lahko končno pre-tiesejo Unijo, koje stavba je sicer nn pogled veličastna, naznotraj pa sloni na marsikaterem Irhlem temelju. In kar velja za Unijo, velja ' ludi za ostali kulturni« svet.
Praga je pesimistična
v Praga, 10. marca. (Tel. sSlov.«) K ženevski rešitvi optantskega vprašanja, ki bi utegnil ustvariti za Češkoslovaško precedenč-ni slučaj, piše organ dr. Beneša ^Prager Presse<': »Nova rešitev, ki jo je predlagal Svel Društva narodov, ima morda vrednost, če zasleduje cilj, da omogoči obema strankama nov rok za prijateljski sporazum, ne morO pa predstavljati hvaležno pot za resnično rešitev konflikta, dokler Madjarska odklanja priznati ona načela, ki jih je Svet Društva narodov lansko leto formuliral v vprašanju agrarne reforme in katerih se drže vse države Srednje Evrope, ker agrarna reforma predstavlja za te države državno potrebo, za katero morajo tud' za naprej odklanjati kompetenco mešanih raz. sodišč.
Turčija gre v Ženevo.
v Carigrad, 10. marca. (Tel- /Slov. ) >Malin poroča iz Carigrada, da je turška vlada že sprejela povabilo za sodelovanje na ženev. ski razorožitveni konferenci.
Poslanik 0!5h<»ujen erestavlien
v Berlin, 10. marca. (Tel. : Slov. ') Kakor poroča »Lokalanzeiger<', bo nemški poslanik v Belgradu Olshausen prestavljen v Santiago, zamenjal pa ga bo dosedanji poslanik v Rigi dr. Koster.
Fašisti bodo demonstrirali
na Primorskem
v Berlin, 10. marca. (Tel. Slov.-' Kakor poroča iBerlincr Tageblatl*; iz Rima, napoveduje fašistovska stranka za bližnjo bodočnost velike fašistovske demonstracije v mestih iiovopridobljenih provinc, t. j. v Trstu, Gorici in v Bok-anu.
ŠvehSa resno bo'an?
v Praga, 10. marca. (Tel. iSlov. ) ^Prave LidtK poroča, da je ministrski predsednik Švelila, ki je po dolgi bolezni šele pred dvema dnevoma zopet prišel v svoj urad o priliki proslave rojstnega dneva predsednika Masa-rj'ka, zopet lesno obolel. Če bo dalj časa bolan, bo demisijouiral, na njegovo mesto pa bo stopil kak drug voditelj češke agrarne stranke, dr. Viskovsky ali dr. llodža ali predsednik poslanske zbornice Malipetr. Izprememba v ministrskem predsedstvu bo povzročila morda tudi rekonstrukcijo kabineta, vendar pa bi glede sestave strank v vladi ne bilo izpretnembe.
Slovaki - nimata deseVetnice7
v Praga, 10. marca. (Tel. .Slov. j Velike pozornost je povzročil tukaj poziv lista Slovaške ljudske stranke, da naj se Slovaki ne udeležijo proslave desetletnice obstoja republike, ker češkoslovaški zakoni ne priznavaj« slovaškega naroda in ker Slovaki, dokler obstoji samo uradno priznani češkoslovaški narod, ne pa slovaški, nimajo povoda, da bi posebno slovesno obhajali desetletnico ustanovitve republike.
Francoska banka toži 3u?iso
v Ncvv Vork, 10. marca. (Tel. : Slov. ) Obenem s civilnopravno tožbo francoske narodne banke je sedaj tudi francoski poslanik začel politično iniciativo za izročitev ruskega zlata. Poslanik je poslal državnemu departe-mentu noto, v kateri navaja, da je imela francoska narodna banka pred vojno v carski, ruski banki zalogo zlata za 52 milijonov, katerega izročitev so sovjeti vedno odrekali. Poslanik izjavlja, da bo francoska narodna banka dokazala svojo pravno zahtevo. Državni departement je poslal noto dalje državnemu tt'jniku Kellogu. Govori se. da bo ludi romunska vlada vložila tožbo, da se zapleni rusko zlalo, ker je romunska vlada pred zasedbo po Nemčiji nakazala ruski banki zlato zalogo za 70 milijonov dolarjev. V borznih krogih se zahteva francoske narodne banke zelo napada. Če se Francozom ne posreči jasno dokazati njihovo lastnino na zlatu samem ali na ovojih, je po mnenju borznih krogov nemogoče, da bi katerokoli ameriško sodišče objavilo zaplenitev.
Angleški kapital prodira v Turčijo.
v Ncvvjork, 10. marca. (Tel. :/Slov.<) Fox Brothers Internacional Corporation poroča, da je sklenila s turško vlado dogovor o zgraditvi 750 milj dolge železnice Kaiseria—Sal-vas—Turhali in Sivas—Malatia—Erzeruni in o zgraditvi dveh pristanišč v Mersini na Sredo-zemskem morju in Samsunu na Črnem morju. Železnica bo stala 50 milijonov, pristanišči pa 10 milijonov dolarjev. Podjetje bo financirala Amerika, ki bo dala ludi materijal in iuže-njerje.
Najboljše
nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri
Jos. Petelincu
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO i>ln ali vsaka besede SO por. I4'a|man]il og'aa 3 aH S I'In. Oglasi nar devet vrstic sc racitnefo vlit. Za odgovor mam' o Na vpro&auja Dres znamVe ne od|jovar|amot
Prodajalka
tzučena v meš. trgovini, Išče mesta takoi. Gre tudi na deželo. - Cenjene dopise na upravo »Slov.« pod značko Poštena 1998.
Proste s/užbe
Učenca
г dovršenim 2. razr. srednjih šol sprejme A. Suš-pik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše
potom Slovenia transport
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3f> Telefon št. 2718
Mesečna soba
velika, sredi Ljubljane, poseben vhod, se odda s 1. aprilom. - Naslov pove uprava lista pod št. 1980.
Učenca
sprejmem za takoj v popolno oskrbo; učna doba 3 leta - Karel Pečovnik, pekar., Šmartno ob Paki.
Izurjeno perico
išče »Dijaški dom« v Ko-	. .
cev ju za 15. marca t 1. fiustom. Event
Izučenemu špecsristu
mlajšemu. agilnemu prodajalcu '4 dobro predizobrazbo. ki je vešč več jezikov, se nudi, če je sposoben za potovanje, dobra bodočnost. - Obširne, lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval je poslati pod STREMLJIV 500 28-18 na Interreklam d. <1. Zagreb, Marovska 28.
Mlinar, vajenca
dobrih, poštenih staršev, rad 15 let starega, z dobro šol. izobrazbo, sprejme Anton Balant, umetni nlin, Braslovče pri Celfu. Pogoji po dogovoru.
Vrtnarja
spretnega, samca ali ožc-njenega brez otrok, iščemo za večji vrt v industrijskem kraju. Eventu-clno damo vrt v najem. ■— Ponudbe upravi lista pod: Spreten vrtnar 1946.
Inserirajte v „Slovencu!"
Stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in drugimi pritiklinami, išče mirna stranka z enim šoloobveznim otrokom v sredini mesta s 1. majem, junijem, julijem aH 1. av-se zamc-n)a s stanovanjem, obstoječim iz 3 sob in pri-tiklin. - Cenjene ponudbe pod štev. 401 na oglasni oddelek »Slovenca«.
Samec
išče navadno separatno sobo, kjer se more postaviti mala žel. peč. Ponudbe pod »Plačam dobro«.
Kdo bi pomagal
pošteni gospodični do eksistence in posodil 6000 Din proli visokim obre-stim in garanciji. Ponudbe upravi pod Hvaležna.
Vr/a/e/r?
Iščem pisarno
ali prazno sobo s posebnim vhodom, katero bi uporabil za pisarno. Ponudbe na upravo pod »Solidna stranka-. 2027
Klet (magacin)
Pred ikofijo št. 21, oddam. - Poizve se v mlekarni, istotam.	1925
Postor za lokal
ali pisarno, s c odda v sredini mesta. - Poizve sc v upr. lista pod St. 1995.
500 Din
dobi, kdor mi preskrbi kmetski event. umetni MLIN v najem; najemnino plačam za pol leta naprej. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1962.
Dobro idoča pekarna
v Mariboru se odda v najem. Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboru.
V manjšem toda prometnem kraju na štajersko-hrvatski meji sc dajo v najem počenši s 1. majem 1928 veliki
trgovski prostori
s celim trgovskim inventarjem, dalje stanovanje 2 sob s kuhinjo in pritiklinami. Poleg trgovskih prostorov se nahaja še ena velika soba, ki je primerna event. za gostilno. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo Slovenca pod šifro »Dober posel« 1989.
Tovorni avto
Bianchi, VA tonski, 30 HP, v najboljšem stanju, radi selitve ugodno naprodaj - event. tudi na obroke proti sigurni garanciji. — Ogled in pojasnila v garaži ŽUŽEK, Ljubljana, Kolodv. ulica.
Proda se celotni
krojaški inventar
Na vpogled Vegova ul. 2, Lfubljana. Naslov lastnika pri upravi pod 1961.
PISALNE STROJE
razne vrste prodam; znamke Smith & Bross, Ad-ler, Stcarus, AEG. - Mig-non in že razne druge znamke, skoraj nove in rabljene, vse po ugodni ceni. tudi na obroke. -Dopise prosi na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Ugodno« št. 1965.
Drva in žaganje
se prodaja za polovično ceno na parni žagi v Škofljici, dokler traja zaloga. FRAN MARTINEC.
Proda se dira
za enega konja. - Poizve se Kotnikova ulica št. 3.
M
za žganjekuho
po najnižji ceni nudi Gospodarska zveza v Ljubljani.	2014
Posestva
Vogalna parcela
suha, materijal v zemlji, naprodaj. - Naslov pove uprava »Slov.« it. 1852.
Travnik
se proda na Dolenjski cesti. Meri približ. 18.000 m®, cena 5.50 Din. Poizve se: Dolenjska cesta 72.
Nc I 486/28-1.
Razglas
Okrajno sodišče v Novem mestu bo potom prostovoljne javne dražbe prodalo enonadstr. hišo v Novem mestu, Sv. Florjana trg št. 123, obsega-jočo tri stanovanja in pripravno za marsikatero obrt, dne
17. aprila 1928 ob 10 dopoldne, soba št. 3.
Vzklicna cena 100.000 Din, vadij 10.000 Din. Okrajno sodišče v Novem mestu,
p. odd.I., dne 1.3.1928.
i V dobro vpeljano pod-! jetje v Jugoslaviji, brez konkurence, kovinska industrija - se sprejmejo
družabniki
z 10 do 80.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1756.
Kašo,
iešprenj, ajdovo moko
vedn o svežo oddala nn debel veletrgovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Rpr'IOVH CPHtll ftev.
Poravnale naročnino!
Odlivki z loncem
Med. železo, brone, aluminij. »Jugomet«, Tržaška cesta 4.	1756
Uredite si prebavo, do Vam minejo bolečine!
Bolečino v žolodeu. i'revili. trilo telesno odvajanje, glavobol, pritisk krvi v »lavo, ner-voznost. pomanjkanje spanja, zlata žila, slab tek - uaslaneio zaradi slabe prebave. Urejujte si svojo prebavo s preizkušenim ellksirjeiu FIGOL, da Vam minejo bolečine. FIGOL-eliksir urejuje prebavofn Vara vrača zdravje. FIGOL proizvaja in po pošti razpošilja 7. novodilom o uporabi
lekarua dr. Senielić, Dubrovnik 2.
Originalni zabojfok s ;! steklenicami Pin 10.V—, z 8 stekl. Diu 245'-, 1 steklenica Din 40—.
Popravila klobukov
za dame in gospode sprejema in najccnejc izvrši Modni salon
STUCHLY-MAŠKE
Ljubljana, Židovska ul. 3.
OTOMANE
630 Din, povzetje 40 Din več, v zelen, ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. • Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ZMP* najnižjih cenah pri PRELOGD, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4
MODROCE
vrline in spodnje, otoniane, razne dirane, žimo, nfrik, cvilili in vse potrebščine — kupite najceneje pri tvrdki RUDOLF SEVER, tnpelnik -Ljubljana, Marijiu trg 2. 1474

NAJBOLJŠI PREMOG
Cebln IVolfova 1/2
AJDOVA MOKA
po 5 Din kilogram Činkvantin - zdrob
po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. 1526
(špaga) najcenejše direktno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška št. 8.

bi
Motvoz

Ppriln URADNIKOV
Г Gl IIU sprejmem za ranje na dom. - Mari-or, Strossmajerjeva ulica 3 — Marija Škerbinc,
Hmelovke in kostanjev les
kupim za takojšnjo dobavo. Plačilo takoj. — Mihael KONEC ml., Slov. Konjice.	2003
Kupim Tussaint-Lan-genseheidt italijanski
jezik. Naslov pove uprava lista pod štev. 2031.
UlnHp bukove I a. in niUUG hrastove od 2C cm naprej kupuje v vsaki množini parna žag? V. SCAGNETTI Ljubljana.
k upu j o vsako množino tvornica ARKO, Zagreb Vlaška ulica 116.
Kupujemo dobro ohranj,
čiste balone
po 10, 20 in 30 kg. — »Gospodarska zveza« — Ljubljana.	2015
Vsemogočnemu se je žazdelo umestno, da je odpoklical v boljše življenje našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Eoana Peiriča st.
gostilničarja in mlinarja,
povsem nepričakovano, danes zjutraj v
ki nas je zapustil, starosti 53 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, 10. t. m. ob 8 zjutraj na pokopališče v Podcerkev. B e 1 i m a 1 e n , dne 8. marca 1928.
dne
Marija Petrič roj. Krašovec,	Ivan, Ladislav, Franjo,
soproga	sinovi
in ostali sorodniki.

7ohuo|o premnoge izkaze iskre-&.C1II V Uld nega in globokega sočutja povodom prebridke izgube našega nadvse ljubljenega in predobrega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
FRHliCH GHmSH
za podarjeno krasno cvetje in vence, se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Posebno sc zahvaljujemo preč. g. Čadežu, župniku iz Mekinj za njegove tolažilne obiske, kakor prečastitim gg. patrom za breplačno spremstvo na zadnji poti. Enako zahvalo pa izrekamo pevskemu društvu »Mekinje« pod vodstvom uprav. Mekinjske osnovne šole g. liadučitelja za ganljivo petje, ka. kor vsem navzočim društvom in korpora-cijam bodi naša najikrenejša zahvala. — Nadvse sc pa toplo zahvaljujemo Lovskemu društvu »Kamnik«, kateri je kor-porativno kot eden nastopil pod vodstvom g. dr Trampuša, g. Schlegelna in g. Vi-nassija, njegovi iskreni lovski prijatelji so oddali v zadnji pozdrav lovske salve, v slovo mu je lovski rog zapel, medtem ko je g. dr. Trampuš v imenu vseh lovcev pri odprtem grobu pri njegovi gomili govoril in sc poslavljal tako ganljivo, da so njegove iskrene besede vsa navzoča srca globoko ganile. Končno sc zahvaljujemo tudi mestnemu županu g. Kratnerju, glavarju Ketcju, mekinjskemu županu Iskru, gg. častnikom, uradnikom in njegovim so-trudnikom iz Smodišnice, kakor vsem številnim prijateljem za nadvse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti.
Kamnik - Mekinje, dne 5. marca 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Sir H. Rider Haggard:	•	81
Kleopatra, egiptovska kraljica
Sesti dan smo pripluli v bližino Abutisa, kjer sem zapustil ladjo. S potrtim srcem sem hodil po rodovitnem polju in videval obraze, ki sem jih dobro poznal. Ker pa sem bil slabo oblečen in močno šepal, me ni nikdo ■ noznal. Naposled sem ob solnčnem zahodu prišel v bližino velikega zunanjega stolpa domačega tem-r'ja; tukaj sem se v neki razdrti hiši ustavil, ne da bi vedel, zakaj da sem bil prišel nazaj in kaj naj sedaj 6torim. PriJ ival sem od daleč kakor izgubljeno govedo j i se vrnil v kraje, kjer sem se rodil, in zakaj? Ako je bil moj oče Amenemhet še živ, bi gotovo obniil evoj obraz od mene. Skrit *em sedel med zlomljenim tramovjem in malomarno ogledoval vrata v stolpu, ako bi se morebiti prikazal skozi nje kak obraz, katerega eem poznal. Vendar ni bilo nikogar ven in tudi noter ni šel nikdo, dasi so bila vrata na stežaj odprta. Opazil sem tudi, da so med kamenjem pognale rastline, kjer že dolge dobe ni bilo rastlo. Kaj je utegnilo to pomeniti? Ali je bil tempelj zapuščen? Kako je moglo biti konec čaščenja bogov, ki se je bilo tisoče in tisoče let vršilo dan za dnevom? Ali je bil moj oče potemtakem mrtev? I.ahko da. Ampak vseeno, zakaj ta tišina? Kje so bili duhovni? Kje verniki?
Nisem mogel več prenašati negotovosti in dvomov; ko je /atonilo rdeče solnce, seni se splazil kakor zasledovan šakal skozi odprta velika vrata in se splazil naprej, dokler nisem dospel do prve velike dvorane stebrov. Tukaj sem se ustavil in se oziral okoli eebe — žive duše nisem videl na temačnem, svetom kraju, nobenega glasu ni bilo slišati! Srce mi je močno utripalo, ko sem odšel v drugo veliko dvorano, dvorano šestintridesetih stebrov, kjer so me bili kronali gospodarjem vseh dežela — ampak tudi tukaj ni bilo
Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karel Cefi.
žive duše, nobenega glasu! Glas mojih stopinj me je strašil, tako strašno je odmevalo v tišini zapuščenih svetišč, ko sem stopal po hodniku, kjer so bila napisana imena faraonov, proti izbi mojega očeta, še vedno je zavesa visela nad vrati. Ampak kaj je bilo znotraj? Tudi vse prazno? Odgrnil sem jo in brez šuma stopil v izbo. Pri mizi, po kateri se je valila dolga siva brada, je sedel na svojem izrezl janem stolu moj oče Amenemhet, oblečen v duhovska oblačila. Izprva sem že mislil, da je bil mrtev, tako nepremično je sedel; naposled pa je obrnil glavo in jaz sem videl, da so mu oči bile bele in niso videle. Bil je slep in obraz mu je bil vpadel, kakor obraz mrlvega, in globoke brazde starosti in luge so bile začrtane na njem.
Obstal sem in čutil, da so slepe oči zrle vame. Nisem ga mogel ogovoriti — nisem se ga upal ogovoriti! Hotel sem že oditi iif se iznova skriti.
Obrnil sem se že bil in prijbl za zaveso, kar je oče izpregovoril z zamolklim počasnim glasom:
»Pojdi sem, ti, ki si bil moj sin in si izdajalec. Pojdi sem, Harmakis, na katerega je Khem zidal svoje upanje. Nisem te torej zaman privlekel semkaj iz daljnih krajev! Nisem zaman obdržal življenje v sebi, dokler nisem slišal glasu tvojih stopinj, ki so se plazile po teh praznih svetiščih kakor stopinje tatu!«
>Oj, oče.« sem zastokal ves začuden, slep si, ampak kako veš, da sem jaz tukaj?«
Kako vem in te poznam? Kaj takega vprašaš ti, ki si spoznal našo učenost? Dovolj li bodi, da to poznam in da sem te pripeljal semkaj! Kad bi, Harmakis, da le ne bi poznal! Da bi me bil nevidni vzel s toga sveta, preden sem le privlekel iz osrčja Nute, da bi mi bil v proklelstvo in sramoto in poslednje gorje Khemak
:vOj, ne govori tako!« sem ječal; >ali že ni moje breme gorše, kakor ga morem nositi? Ali nisem jaz sam izdan in popolnoma zavržen? Bodi usmiljen, oče k
»Usmiljen — usmiljen do tebe, ki si bil pokazal toliko usmiljenja? Tvoje usmiljenje je naredilo, da je plemeniti Sepa umrl v rokah mučilcev!«
;>0h, nikar — nikar!« sem zavpil. Da, izdajalec, moram ti to povedati! Da je umrl v silnih mukah, in je v poslednjih svojih dihljejih izjavljal, da si li, njegov morilec, pošten in nedolžen! Da bi se jaz izkazal usmiljenega tebi, ki si dal ves cvet Khema za objem lahkožive razuzdanke! Mar misliš, da so oni plemenitaši, ki garajo sedaj po temačnih rudnikih v puščavi, v mislih usmiljeni do tebe, Harmakis? Jaz naj bi bil usmiljen do tebe, zavoljo katerega je bil ta sveti tempelj v Abutisu oplenjen, njegovi duhovni razkropljeni, njegova zemljišča vzeta, in samo jaz ves star in vpadel puščen tukaj, da izračunam, kdaj popolnoma propade — do tebe, ki si slresel zaklade iz piramide v naročje svoje ničvred-nice, ki si prelomil prisego in izdal sebe. deželo, rojstvo in bogove? Da, takole sem usmiljen: Proklet bodi, sad mojega telesa! Sramota bodi tvoj delež, huda smrt tvoj konec in nazadnje naj te pekel vzame vase! Kje pa si? Da, oslepel sem od samega joka, ko sem slišal, kaj si bil storil — četudi so mi skušali vse prikriti. Daj, da najdem, kje si, da moreni pljuniti nate, odpadnik! Izdajalec! Zavrženec!« Pri teh besedah je vstal in se opotekal, udarjajoč s svojo palico po zraku, proti meni kot živa božja jeza. Ko je tako stopal proti meni, da ga je bilo strašno videti, je iznenada prišel njegov konec: zavpil je, kri se mu je vdrla iz ust in zgrudil se je na Ha. Pohitel sem k njemu in ga vzdignil; ^nirajoč je še zajecljal:
>Bil je moj sin, dober, prijazen dečko in mnogo obetajoč kot spomlad; sedaj pa — sedaj — o, da bi bil mrtev!«
Nato je utehnil in sapa mu jc vreščala v grlu: Harmakis,« je dahnil, ali si tukaj?«
>Da, oče!«
= 111=111
S
< s
to	"
(5
O	O
Б'	o'
fe
N <
S
(D РГ
CD
C/9 Cfi ~ O
a	m.
2.	o
v	B
o	.
—	Л
S	И
3	o
a t> r
S. ob
ST er C " S £
f-i er f-
e g >
s:- t s« P^
rr £ St;
9 S, ^
3 ŠT K
C cw S,
СЛ •
g" TJ « и o >
I I B'
1 tt S
«* tf) 5r'
to jjf
sl<
5	ш f - E «•
p a C
P
se £
6	4- O
B s » ' < ®
л -
I N T • D
e;
® S
£ p n
o> < to
9
o b. Б' 5
H f-	C
n- cja N	Z
a s	s.
- k-	••
S	52
* H
s-1
J3 v ^	iT
3 u
111 = 111 =
Izdajatelj: dr. Fr. Kolove&
Uredniki Franc Terseglafi
Tekstilna industrija ti Sloveniji
Ena najvažnejših panog industrije na celem svetu je vsekakor tekstilna industrija. Sirovine za tekstilno industrijo, pa tudi izdelki tekstilne industrije so najvažnejši predmet svetovne trgovine (King Cotton: Kralj Bombaž).
Najvažnejše sirovine za tekstilno industrijo so 1. volna, svila (živalska), 2. bombaž, lan, konoplja, juta, kapok itd. (rastlinske).
Sirovine
Nanes je najvažnejša sirovina za tekstilno Industrijo bombaž. Bombaž sc prideluje največ v Ameriki, potem v Indiji, Kitajski, Egiptu, Rusiji in Braziliji. Nasprotno pa v teh državah ni povsod razvita tekstilna industrija: od 164 milijon, vreten za bombaž na svetu se jih nahaja 35 odst. v Angliji, 23 odst. v Ameriki, ostalo v Nemčiji, Franciji, Indiji, Italiji, Japonski iu Kitajski. Pred vojno jc znašal delež Anglije celo 39 odst., med in po vojni so pa zlasti napredovale izvenevropske države. Skupno je znašal 1926 svetovni pridelek bombaža 6 milj. ton.
Nato pride volna, katere se letno pro-ducira ca 300.000 ton, največ v Avstraliji, Argen-tiniji, Uniji in Južni Afriki. Kakor pri bombažu so pa središča volnene industrije v Evropi (Anglija, Francija in Nemčija) ter v Uniji.
Sledi naravna svila. Najvažnejši dobaviteljici svile sta Japonska in Kitajska, v manjši meri pa evropske države: Italija in Francija. Industrija svile ima svoja središča v Uniji, Franciji in Italiji. Produkcijo svile cenijo na 37.000 ton.
Za lan in k o n op 1 j o so najvažnejši pro-ducenti: Rusija in evropske agrarne države. Juta pa prihaja iz Indije.
Vedno važnejša sirovina za tekstilno industrijo pa postaja umetna svila, katero izdelujejo iz bombaževih odpadkov, celuloze itd. na razne načine. Produkcija umetne svile izredno hitro narašča- Začela se je izdelovati 1895. Produkcija 1926 pa je znašala žc 110.000 ton. Umetni svili prerokujejo veliko bodočnost popolnoma upravičeno, nje produkcijo za leto 1940 cenijo na celih 5 miljonov ton, ravnotoliko kot sedaj bombaža. Tudi pri nas imamo lesa in celuloze za to industrijo dovolj in bi kazalo ustanoviti kako tovarno.
Kako se izdeluie blac?o
Sirovina pride iz prekcmorskili držav navadno v velikih balah (bala ameriškega bombaža 227 kg, indijskega 181 kg itd.) Najprvo se sirovina pripravi za obdelavo: očisti se primesi (prahu, tujih teles), nato jo stroji zdrobe in napravijo iz nje paralelna vlakna, ki se potem na vretenih spredejo v predivo, če se pa še finejše spredejo, dobimo sukanec. Kakovost p r e d i v a se meri po tem, koliko niti gre na 1 angl. funt (0.453 kg angleška numeracija).
Predivo je zopet nadaljnja sirovina za tkanje. Tu je; že popolnoma izpodrinjeno ročno delo, vse opravljajo stroji. Niti prediva se združijo na strojih skupaj v ploskve, križajoč se in dobimo navadno tkanino. Nato se tkanina šc apretira v posebnih prostorih (očisti se z vodo, napravi popolnoma gladko, navadno se vzbok-line odrežejo ali zažgo, tkanina se nadalje stiska in zmeri ter zloži)- Apretiranjc je odvisno od svrhe, za katero naj služi blago. Ko je apreti-rana (pripravljena), se pa še beli in barva. Beli se navadno z zažiganjem ali pa s pomočjo raznih kemikalij. Nato se tkanina lahko barva ravno-tko z raznimi kemikalijami. Na tkanine se dalje lahko utisnejo (na belo ali že barvano) eno ali večbarvni vzorci, kar se izvršuje v tiskarnah. Tiskano blago (tiskanina) se nato zopet apretira (da se izenači soj, gladkost itd.) s krompirjevim ali pšeničnim škrobom. Tako nastane blago.
V predelujočo industrijo spada tudi industrija pletenin; pletenine niso tkanine: ua posebnih plctilnih strojih se predivo splete v pletenine.
Naša država je leta 1926 uvozila raznih si-rovin za tekstilno industrijo ter gotovih izdelkov za približno 3.3 milijarde dinarjev od celokupnega uvoza 8.8 milijarde dinarjev navzlic znatno razvpiti domači industriji.
Izmed sirovin za tekstilno industrijo se pro-ducirajo v naši državi: bombaž v južni Srbiji, pribl. 200.000 kg letno, ki pa je slabše kvalitete in se ves izvaža. Gojitev bombaža bi se dala razširiti z zgraditvijo namakovalnih naprav. Tudi volne produciramo v državi približno 15.000 ton letno, pa je tudi kvalitativno slaba in se večinoma izvaža. Ovac je zlasti veliko na kraškem svetu in v Srbiji. Nadalje produciramo pri nas tudi svilo, ki jo pa predejo in stkejo v Franciji
in Italiji. Lanu za predenje pridelamo letno ca. 10.000 ton, konoplje pa ca. 40.000 ton.
Večino sirovin pa moramo uvažati, tako bombaža 7.000 ton za skoro 200 milijonov Din, volne 4000 ton za 100 milj. Din.
V še večjih množinah pa uvažamo izdelke tekstilne industrije: tako bombažnega prediva 8.000 ton za 400 milj. Din, bombažnih tkanin 13-000 ton za 1.100 miljonov Din, volnenega prediva, volnenih tkanin 3.000 ton za 500 milj. Din, nogavic, rokavic, šivanega blaga, pletenin itd.
Tovsrne v Sloveniii
2e pred vojno smo imeli v Sloveniji znatno tekstilno industrijo: obstojale so tovarne v Ljubljani. Tržiču. Litiji in Št. Pavlu pri Preboldu. Saj ima Slovenija na razpolago dovolj vodnih sil in cenene delavske moči. Po vojni pa se je začela tekstilna industrija v Sloveniji prav lepo razvijati, zlasti v zadnjih letih. Stare tovarne so se razširile, ustanovile so se nove. Danes zaposluje tekstilna industrija v Sloveniji približno 5.000 delavcev, od teli nad 3000 žensk.
Zlasti pomembna je bombažna industrija, ki zaposluje približno 3.500 delavcev (po vojni jih je bilo komaj 1.250). Skupno imamo v Sloveniji za bombažno industrijo 6 podjetij; ta podjetja imajo dve predilnici in pet tkalnic. V 2 predilnicah Slovenije je postavljenih 59.182 vreten, v 5 tkalnicah pa teče 2.454 mebančinih statev. Letno porabijo predilnice nad 22.000 bal bombaža (iz Indije in Amerike) ter spredejo
Pavlu pri Preboldu (ust. 1851) ima pa 490 statev ter letno izdela 5 milj. metrov tkanine, katero prodaja sirovo in kot beljeno blago. V Litiji dela 760 delavcev iu delavk, v Št. Pavlu pa 460.
4.	Mariborska mehanična tkalnica in apre-tura Doctor in drug, izdeluje na 450 statvah letno 4 milijone metrov pisanega blaga ter raznih drugih vrst. Ustanovljena je bila 1922 in zaposluje letno 330 delavcev in delavk. Pogon je električen.
5.	šlihtovna in mehanična tkalnica E- Je-lenka in Komp., Maribor, obstoja od 1, 1922. Sedaj ima že 2{>0 statev s kompletno priprav-Ijalnico in šlihtovnico. Na leto izdela ca. 2.4 milj. m raznega zlasti cenenega blaga, ki gre po celi državi.
6.	Mariborska tekstilna tvornica, d z o. z. v Mariboru-Melje ima poleg tkalnice v Varaž-dinu belilnico, apreturo in barvarno v Mariboru ter izdeluje vsakovrstne bombažne tkanine. Podjetje datira iz 1922 ter ima 100 delavcev-
Nadalje se je v Kočevju lani ustanovila tekstilna ind. družba z o. z. »Kočevje«, ki je začela izdelovati nogavicc, v kratkem bo začela obratovati njena tkalnica s 500 statvami, ki bo delala zaenkrat samo sirovo blago.
Industrija volne je zastopana po podjetju Tekstilana d. d. v Kočevju, ki spada v koncem Zadružne gospodarske banke. Podjetje, ki bilo ustanovljeno 1923., ima 1300 vreten ter 38 statev ter izdeluje sukno, šajak, Melton itd. Letno 350.000 metrov. Zaposluje 250 delavcev in delavk.
dukcijc v celi državi: 64% prediva ter 46% tkanin.
Tekstilna industrija se jc po vojni znatno razvila v neindustrijskih državah n. pr. na Madjarskem. Večinoma je bila zaščitena z znatnimi carinami, ko se jc Evropa po vojni razdelila v še več manjših držav- Tudi pri nas smo imeli pred vojno malo industrije, po vojni pa se je jel zlasti inozemski kapital zanimati za ustanavljanje tekstilnih industrij. Tako je češkoslovaški kapital udeležen pri Jugočeški, deloma pri Intexu (Kranj), v novi tekstilni tvomici v Kočevju, v Jaršah, v Mariboru pri Doctorju in Zelenici itd" V tekstilni industriji sc nadalje udej-stvuje avstrijski, poljski in tudi italijanski kapital. Le industrija pletenin je večinoma popolnoma domač kapital.
Poslovanje tekstilne industrije sc razvija ugodno, toda konkurenca s starimi tovarnami, ki imajo že odpisane naprave ter dovolj lastnih sredstev, da se jim ni treba preveč posluževati dragih bančnih kreditov, jc zelo težka navzlic carinski zaščiti. Zlasti se je ugodno razvila tekstilna industrija lani, vse je pa odvisno od povečanja kupne moči prebivalstva. Kako se je lani izboljšal trg za izdelke, kaže povečan uvoz bombažnih tkanin (cd 12.826 na 14.074 ton v letu 1927). Tudi poraba sirovega bombaža je bila lani večja kakor 1926 (1927: 6952 ton, 1926 6893 ton). Najbolj pa je narastel uvoz bombažnega prediva (1926 : 7606 ton; 1927 10-632 ton). To kaže, da imamo pri nas premalo predilnic, ker moramo za dobro razvito tekstilno indu«
Pogled ua tovaruo iJusoeesKas \ Kiauju, eno največjih pobjclij tekstilne stroke v dnavi. Podjetje se ustanovitve »cui stalno razširja iu se bo še
povečalo.
3.650 ton prediva, tkalnice pa letno natkejo 25 milijonov metrov tkanin (v celi državi 55 milijonov, potreba cele države pa znaša približno 150 milijonov metrov letno).
Najvažnejša podjetja bombažne industrije
so:
1. Jugočeška, Kranj je kratek naslov za Jugoslovensko-češko tvcrnico bombažnih tiska-nin d. d- v Kranju, ki jc bila ustanovljena leta 1923 in začela z obratom v peletiu 1924. Delniški kapital znaša 10 milijonov Din. Tvornica obstoji danes iz tkalnice, v kateri je že v obratu 650 stolov, vrše se pa priprave za povečanje na 1000 stolov in se resno bavi z mislijo ustanoviti lastno predilnico.
Tiskarna jc največja in najmodernejša tovarna za tiskanje blaga v Jugoslaviji. Obstoja iz prave tiskarne, ki ima 4 velike tiskarske stroje in z vsemi pripadajočimi stroji, nadalje iz belil-nice in barvarne. Vsi stroji so najmodernejši, ki so se nabavili iz Francije in deloma iz Nemčije.
Jugočeška je v preteklem letu producirala ca. 8 milijonov m barvastega in tiskanega blaga vsake vrste, kakor tiske, flancle, barhente, razen tega veliko množino umetne svile in zaposlovala čez 800 delavcev.
V preteklem letu je že redno obratovala tudi tovarna za škrob, katera je v letošnji kam-paniji predelala čez 300 vagonov krompirja.
Tovarna ima velike težkoče radi preslabe carinske zaščite na barvasto in tiskano blago, ki je v Jugoslaviji za i 00 odst. nižja kakor v Češkoslovaški, ki ima staro in amortizirano industrijo. Radi domače dobre zaščite izvaja Češkoslovaška ravno v Jugoslaviji veliko cluiii-ping-kupčijo.
2- Bombaževa predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann And. Gassner v Tržiču obstoja že od leta 1885 ter zaposluje ca. 1000 delavcev. Podjetje ima 22.300 vreten in 614 statev, porabi letno 8.500 bal bombaža ter letno producira 1250 ton prediva in 6 milj. metrov tkanin.
3. Jugoslovanske tekstilne tvornicc Mautner d. d. imajo v Litiji predilnico (ustanovljena 1886) s 37.000 vreteni, ki izdela letno 2.400 ton prediva iz ameriškega bombaža. Tkalnica v št-
Z izdelovanjem sukna se bavi tudi nedavno ustanovljena tovarna »I n t e x v Kranju, ki zaposluje ca. 200 delavcev.
Z izdelovanjem platnenih izdelkov se bavi industrija platnenih izdelkov d. z o. z. v Jaršah, ki je bila ustanovljena leta 1923 ter zaposluje 350 delavcev. Izdeluje platno, gradi, brisalke in drugo.
Z izdelovanjem pletenin se bavi v Sloveniji cela vrsta podjetij, izmed katerih so največja: Josip Kune &Kemp. v Ljubljani (ust. 1920), 200 delavcev; Dragotin Hribar v Ljubljani (ust. 1900) 170 delavcev; ter Polzela , tvornica nav. in tkanih pletenin na Polzeli (ust. 1927) 180 delavcev.
Mehanična tovarna, terilnica lanu in konoplje Anton Šinkovec, d. d., v Grosupljem pri Ljubljani, je bila zgrajena kmalu po vojni ter izdeluje motvoz (špago) ter vsakovrstne vrvar-ske izdelke- Obrat se deli v tri oddelke: vrvar-no, ki je največja v državi in zaposluje nad 60 delavcev. Oddelek za izdelovanje motvoza obsega: predilnico, čistilnico iu klobčičarno ter izdeluje najrazličnejše vrste motvoza, ki je zmožen konkurence z inozemstvom v kvaliteti in ceni. Terilnica lanu je edina te vrste v državi ter lahko predela ves pridelek lanene slame (lati išča) v Sloveniji ter izvaža izdelke na Češko. Podjetje se je letos precej reorganiziralo in tehnično izboljšalo. Produkcijska kapaciteta znaša letno 12—1'5 vagonov vrvarskih izdelkov, 10 do 12 vagonov motvoza in 6—8 vagonov otrtega lanu ietno.
V tekstilno stroko spada i tvrdka »Štora d. d. , tovarna zaves v Št. Vidu, ki krije velik del naše potrebe, zastorov. zaves, pregrinjal itd.
Tudi čipkarstvo je važen del tekstilne industrije, o katerem smo pa že večkrat pisali.
Pomen tekstilne industrije
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da se je ,X) vojni pri nas tekstilna industrija lepo izvila. Danes ima Slovenija od celokupne bombažne industrije v naši državi: 52% vreten, 37% vseh statev ter 36% vsega delavstva. — Slovenska tekstilna industrija producira od pro-
strijo uvažati še toliko prediva, ker jc njen* produkcija tako velika. Kakor smo že pri popisu podjetij omenili, se bavi Jugočeška z namero ustanoviti lastno tkalnico.
Produkti tekstilne industrije Slovenije niso razširjeni samo v Sloveniji , ampak gredo po celi državi, ker producitajo tovarne v Sloveniji več, kakor porabi sama Slovenija. Tudi si: nekaj tkanin celo izvaža.
Razvoj tekstilne industrije pri nas še ni zaključen. Tla so ugodna za nadalnji razvoj. Imamo primerno klimo, obilico vodnih sil, dovolj cenenih, a inteligentnih delavskih moči (tu omenjamo, da vedno bolj prihaja čas, ko bo treba resno misliti na ustanovitev tkalske šole: podjetja na Hrvatskem si pomagajo z lastnimi šolami n. pr. v Oroslavlju) ter v celi državi dovolj velik trg za vse izdelke. Tudi podjetja imajo v vseh važnejših krajih države svoje zastopnike in namerava uprava velesejnta ob priliki letošnjega velesejma napraviti poseben oddelek za tekstilno industrijo, kar bo tekstilna industrija г zadoščenjem vzela na znanje.
Izgledi za najbližjo bodočnost se ravnajo popolnoma po svetovnem trgu. Sedaj vlada v večini držav dobra konjunktura, tekstilna industrija dobro uspeva, v slučaju gospodarske depresije pa tekstilna industrija, ko ne more prodati vseli izdelkov doma, forsira izvoz četudi po nižjih cenah, kakor prodaja doma, kar je prav lahko, ker z dobičkom, ki ga daje znatna zaščitna carina doma, lahko krije izgubo pri izvozu (dumping). S tem pa pritiska na cene na svetovnih tržiščih, v uvoznih državah in .prilagoditi se mora naravno domača industrija iu znižati cene, s čimer je pa pri mladih industrijah zelo zmanjšana rentabiliteta in dolgo časa tega ne morejo prenesti.
Ker uvoz tekstilij tvori, kakor smo žc omenili 37.5% vsega našega uvoza, je naš gospodarski interes, da sc ta uvoz zmanjša s čim-večjo produkcijo doma. Zato jc treba razvijati našo tekstilno industrijo, ki ima še obsežno polje dela pred seboj, saj so razvojne možnosti naše države še neizčrpane in zato je treba vprašanju tekstilne industrije posvetiti vso pažnjo.
Jugosloienska-Ceška tvornica
bombažnih flskanin <1.1 Kranj
Brzojavni In pismeni naslov: „Jugočeška" Kranj
Izdeluje barvane in tiskane colone, flanele in blago iz umetne svile najboljše vrste
Boža H^ksimovič bi rad v vlado
U Belgrad, 10. marca. (Tel. »Slov.«) Bivši notranji minister Boža Maksimovič je imel sno«'i konferenco belgrajskega mestnega od-odbora radikalne stranke. Na tej konferenci jc Boža Maksimovič, ki, kakor znano, ima šc vedno ambicije, da pride zopet na površino, zavzel odkrito ostro stališče proti vladni koaliciji radikalov in demokratov. Trdil je, da jc koalicija radikalov t demokrati za radikalno stranko škodljiva, ker so radikali primorani dati demokratom prevelike koncesije.
To stališče Bože Maksimoviča, ki spada med voditelje tako zvanega radikalnega ccn-truma, je v gotovih krogih vzbudilo velike nade. Posebno KDK zelo povdarja Maksiino-vičevo stališče in misli, da bo s pomočjo MaUsimovičave skupine centrumaSev mogla napraviti kako kombinacijo. V radikalnih krogih se povdarja, da sta Maksimovič, kakor Srskič, ki jc kakor znano, nedavno napadel Vukičcviča in koalicijo radikalov in demokratov, osamljena v radikalnem klubu in nimata razen par poslancev nikogar za seboj. Raditcga se v vladnih krogih smatra in čvrsto veruje, da bi vsaka akcija centrumašev, če bi jo vodila naprej, ostala brez uspeha. Vukičevič ima trdno večino v klubu. Maksimovič bi ostal, če bi pokrenil svojo akcijo v klubu, brez dvoma osamljen. To pa se dosedaj še ni zgodilo, kar je pač značilno, ampak sc je omejil samo na nastop v mestnem odboru, kjer ima kot predsednik mestnega odbora svoje ljudi. V vladnih radikalnih krogih se poudarja, da bi moral dr. Maksimovič priti s svojim stališčem in zahtevami pred klub, kjer jc edino merodajen forum za urejevanje takih vprašanj, ne pa mestni odbor.
Naš? jio^dovf in rudniki
k Belgrad, 10. marca. (Tel. Slov.) Na današnji seji narodne skupščine je prišel pred dnevnim redom na razpravo nujni predlog KDK, v katerem se poziva vlada, da najkasneje v roku M dni predloži narodni skupščini zakonski predlog o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji, katerega je svoječasno izdelal minister za agrarno reformo dr. Stanko šibenik. K predlogu so govorili Pavle Radič kot predlagatelj, Matijevič in Krizman. Minister za agrarno reformo je potem izjavil, da ne more sprejeti nujnosti predloga. Vlada posveča temu vprašanju posebno pozornost in je žc sama izdelala načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji in se bo ta predlog v najkrajšem času predložil narodni skupščini.
Nato je bil izvoljen odbor za spremembo uredbe o ustroju gozdarskega ministrstva. Od jugoslovanskega kluba sta v odboru poslanca Rrcm'ar in Stjepan Barič.
Opoldne je skupščina vzela v razpravo proračun gozdarskega ministrstva Gozdarski minister dr- Miovič je dal zelo obširen ekspoze, v katerem je izvajal: Po statistiki iz I 1024 je znašala celotna gozdna površina naše države 7 milijonov 5(36.026 ha. To pomenja, da znaša 30.5 odstotkov celokupnega državnega ozemlja. Ta odstotek je zelo velik. Na vsakega prebivalca pride 1.54 ha gozdne površine. Najgozdovitejši kraji so v Bosni. Sloveniji, Črni gori in zapadni Hrvatski. V ljubljanski oblasti je 45 odstotkov vse površine obraščcnc z gozdovi. Od celokupne gozdovite površine ie največ državnih gozdov (3,019.566 ha ali 47.7 odstotkov). Na občino pride 10 odstotkov, na zasebnike 33-3 odstotkov. — Nato je minister govoril o nalogah gozdarskega ministrstva. Po novem gozdarskem zakonskem načrtu se namerava degrcgacija služnostnih gozdov. Upati je, da se bodo potem državni gozdovi skoro osvobodili vseh služnosti Glede ureditve uprave stoji minister na stališču upravne dekocentracije. Nižjim oblastem, gozdarskim ravnateljstvom, je treba dati čim širši delokrog, da bi se ministrstvo čimbolj razbremenilo. Nato govori o pogozdovanju ter nadaljuje: Zastopam stališče, da se nc smejo daiati iz državnih gozdov nobena darila. Kolikor se more iti v posameznih slučajih posameznim društvom na roko, se lahko daje les iz državnih gozdov samo z odpustom gozdarskih taks. Toda samo v količinah, ki je za graditev dejansko potrebna in ki se uradno ugotovi. — Premog vseh kakovosti jc najvažnejši rudarski proizvod naše države. Celotno proizvajanje premoga znaša 4 milijone 746.219 ton. Od te produkcije je rjavega premoga 73 odstotkov, črnega premoga 6 odstotkov in lignita 21 odstotkov. Črnega premoga se proizvaja v Srbiji 261.919 ton ali 91 odstotkov, v Bosni 25-291 ali 9 odstotkov, v Sloveniji 5'S ton. Rjavega premoga se proizvaja v Srbiji 45'1653 ton, v Hrvatski in Slavoniji 217 673 ton, v Sloveniji 1.785.686 ton, v Bosni in Hercegovini 789.476 ton, v Dalmaciji 212.807 ton. Uvoz premoga te s carinskim tarifom toliko obremenjen, v kolikor to dovoljujejo treovinske pogodbe in ozir na izvoz naših produktov V tem po niti carine ua angleški premog, ki prihaja v naša gledu se ne more iti. Mi smo celo prisiljeni uki-jadranska pristanišča.
V debato so poseeh Tupanjanin, Vukano-vič, Gjura Jankovič, Novica Savljič Ob pol I. je skupščina prešla na glasovanje in jc vladna večina sprejela proračun. Nato sc je seja zaključila in sklicala prihodnja za ponedeljek popoldne ob štirih-
k Belrrad, 10 marca. (Tel. Slov) Včeraj sc jc nameravalo, da se vzameta v razpravo tudi ministrstvi za agrarno reformo in za socialno politiko Vsled splošne utrujenosti radi dolgotrajnih sej pa se sta ti dve ministrstvi odložili. T;ii>" pridejo v ponedeljek najprej v razpravo ti dve ministrstvi, nato pa zunanje in trgovinsko.
Samostojno-demokratska intriga
razkrinkana
Ker SDS vzdržuje trditev, da je brošuro Klcrikalizem iu radikalna stranka v Sloveniji izdal omladinski radikalni klub Slovenski jug-, smo sc v tej stvari informirali iu prejeli sledečo
iziavo:
Povodom polemike o brošuri "Klcrikalizem in radikalna stranka v Sloveniji-, katero jc baje izdal študentski radikalni klub Slovenski Jug-v Ljubljani, čast mi jc v odsotnosti predsednika kluba podati sledečo izjavo:
1.	Uprava Slovenskega Juga žc več mesecev ni imela nobene seje. Radi tega ni moglo biti vprašanje brošure iznešeno niti pred upravo, kaj šele pred članstvo kluba. Zato sc mora to brošuro smatrati za delo nekaterih neodgovornih ljudi ali samo enega človeka, ki se nepooblaščeno podpisuje kot uprava "Slov. Juga«, dasi-ravito delajo proti interesom radikalne stranke.
2.	Kot izdajatelji brošure so podpisani gg. Toma Maksimovič i Milan Culafič firvi kot podpredsednik, a drugi kot tajnik kluba. Čudim se, da se je naš tajnik mogel podpisati kot podpredsednik, g. Culafič pa sploh ni v odboru. Zato se najboljše vidi. v koliko je ta brošura delo »Slov. Juga- • V kolikor mi je znano, predstavlja g. Dušan Hinič, stud. tehnike, neopravičeno upravo
Slov. Juga«.
3.	Nadalje mi je znano, da so klub in izdajatelji brez sredstev, zato se opravičeno čudim, kdo je kril visoke stroške za tiskanje brošure in stroške delegacije v Belgrad, ki je na svojo roko nepooblaščena zastopala Slov. Jug«.
4.	Končno izjavljam, da je g. Oton G. Ambrož, novinar, stari član Slov. Juga«, ki je do-šel k nam iz zagrebškega kluba, in da je vedno deloval v duhu kluba.
Ljubljana, 10 marca 192S8.
Miljutin Zupan,
t- č. podpred stud. rad. kluba. Slov. Jug-.
Dr- Ravnihar o SDS pamfletu.
Dr. Vladimir Ravnihar izjavlja v srbskih listih o pamfletu SDS, o katerem govorimo v današnjem uvodnem članku, sledeče:
»Da je vodstvo radikalne stranke v Belgradu hotelo politično zvezo s Slovensko ljudsko stranko, jc to dejstvo pripisovati v prvi vrsti širokogrudnosti programa radikalne stranke in vlogi, ki jo vrši radikalna stranka v državi. Radikalna stranka po svojem programu ne samo, ela ne pospešuje nikakih plemenskih ali verskih sporov, ampak jih naravnost izključuje kot škodljive za ves narod in njegovo državo. Ona ima pred očmi korist države, njeno notranjo konsolidacijo, da sc tako utrdi zaupanje, ki ga i?<iora država uživati v inozemstvu. Ta eminentno-Kon-struktivna stranka, ki jc v tem pogledu v prošlc-sti pokazala velike sposobnosti in ki ima za seboj sijajno tradicijo, dela samo državotvorno. Ona je nositeljica državne misli. Njen program jc program vsake vlade, v kateri ima radikalna stranka vodilno vlogo. Njene težnje gredo za tem, da združuje vse grupe in stranke glede na državni program in pričakuje od njih, da v času sodelovanja z njo, če že ne izločujejo, vsaj zapostavijo svoje partikularne interese. Načelo te zajednice ;c, da jc treba pospeševati in gojiti
vse, kar združuje in odstranjevati, kar razdvaja, vse posebne interese podrejati skupnim, višjim j državnim interesom.
! Kot take grupe prihajajo v poštev ne toliko vse grupe, na katere je razdeljen naš narod, ampak tri velike stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jih jc usoda tako dolgo razdvajala, i Vsaki teh strank je zgodovina vtisnila svojstveni pečat, svojstveno kulturo in mišljenje. Tem, po mišljenju tako različnim skupinam dati edin-! stveno mišljenje v pogledu na celoto, združiti jih i ua eno državno misel, pod tem vidikom organizirati upravo v državi, blagohotno upoštevaje kulturne, socijalne in gospodarske prilike vsake teh skupin, v tem je ves problem, ki ga mora rešiti pravi državnik v dobrem pomenu te besede.
To visoko nalogo je pravilno razumela radikalna stranka, ki je predvsem kot predstavnica srbskega dela našega naroda pozvala ' k sodelovanju Slovence in Hrvate. Slovence preko njihove predstaviteljice Slovenske ljudske stranke, Hrvate preko IISS. Značilno je, . da so tako razumeli vabilo radikalne stranke vsi njeni prvaki brez ozira na strujo, ki jo [ zastopajo tako pok. Nikola Pašić in Ljuba Jovanovič, a zadnji čas Nikola Uzunovič in Velja Vukičevič. Temu pozivu so se odzvali i Hrvati i Slovenei. Hrvati niso vzlrajali, pa temu ui kriva radikalna stranka. Slovenska ljudska stranka se je izkazala kot lojalna zaveznica, kai ji priznajo vsi merodajni čini-telji v Belgradu. Njeno sodelovanje v vladi je bilo v veliko korist države in v nemalo korist Slovencev. Ravno tako in morda še važnejšo vlogo bi imeli Hrvatje, ee bi se odločili za pošteno sodelovanje. Slovenski radikali moramo kolaboracijo NRS in SLS posebno s stališča programa radikalno stranke samo pozdraviti. Radikalna stranka nc pozna klerika-lizina. Zanjo to vprašanje predvojne miselnosti, ki ga nekateri politiki skušajo obvarovati kot avstrijansko dedščino, sploh nc obstoji. Vprašanje je le, kdo bolje služi državi. Poleg tega bi slovenski radikali bili smešni, ako bi se upirali vodstvu stranke. Vodstvo stranke naj odloča o politiki in taktiki strankine organizacije. S tega vidika je stališče slovenskih radikalov dano samo po sebi.
Brošura Klerikalizem in radikalna partija v Slovenačkoj" (tako se namreč ta brošura imenuje. Op. ur.) nima — po mojih informacijah — svojega vira v studentskem. klubu. Študentski klub Slovenski Jug« nima s to brošuro nobenih zvez. Vse. skupaj je slabo prirejen trik, ki ga najbolje karakterizira činjonica. dn je brošura tiskana v Narodni li-skiirni v Ljubljani, kjer se tiska glavno glasilo slovenske SDS Jutro in da je pravi izdajatelj brošure tajništvo SDS, v čigar prostorih se nahaja cela naklada lc brošure. Kot izdajatelja brošure sta podpisana sicer dva gospoda, ki se tu podpisujeta kot funkcionarja Slovenskega Juga«, loda spiritus agens je nekdo čisto drugi, ki ga istotako poznamo in ki — kakor se more sklepati — slabo plačil našo gostoljubnost.«
barv. Nikomur ni skrivil lasu. Vsak, kdor vrši svojo dolžnost, sc mu pod upravo oblastnega odbora bolje godi kot poprej. Zgoditi |e moralo nekaj posebnega, da je bil inž. Vagaja kratko, brzojavno odpuščen. Da bi poizvedeli, kaj jc na stvari, jc naš urednik prosil g. oblastnega predsednika dr. Natlačena za pojasnilo. Dr. Natlačen je izjavil:
»Uverjen sem, da je g. inž. Vagaja toliko uvideven, da bo protestni shod radi svojegt odpusta preprečil, Ne bilo bi v interesu g. Inž Vagaje, ako bi bil oblastni odbor prisiljen, d« javno obrazloži razloge njegove odslovitve v službe.«
Kako bo обЊШа AnsHIa
Pred časom je voditelj angleške delavske stranke Mac Donald poslal na indijsko javnost spomenico, katere jedro je bilo: Socialistične stranke zapada bodo uredile vpraaanje samo-
•	___11__.M.,. .. Ja M.I	piraiii rvr TVP
uprav in uveljavile v indo-pacifičnem svetu prave socialne misli in ideje. Medtem ie doživela poraz razorožit vena misel voditelja francoskih socia-
listov Pavla Boncourja m Mac Donald sam je bil potisnjen v opozicijo, oziroma kot šef vlade nadaljeval tradicionalno angleško Icolonijalno politiko in pustil, da je šel na daljnem vzhodu proces razčiščevanja svojo pot. Brailsford, vodilni publicist Labour Party, je o Mac Donaldu sam napisal: »Naša stranka je pod vodstvom Mac Donalda zavzela napram indijskemu ljudstvu pravo imperialistično stališče. V tem prevažnem vprašanju je Labour Party ubogljiv sodrug konservativcev v imperialističnem smislu. Zatajila je socialistične principe in zapravila zaupanje indijskega ljudstva. Vkljub strastnim protestom iz Indije smo izjavili sc solidarne s kapitalističnimi strankami.«
Kitajci in Indijci so zgrabili za prvo sredstvo: boikot! Bojkot je rodil revolucijo, zmešnjavo na Kitajskem, v Indiji pa podžgali nacionalizem in Anglija se je čutila prisiljeno poslati na lice mesta Iudian Statutorv Commission — indijsko ustavno komisijo. Pred prihodom v Delili je bil dan signal: Vseindijski kongres v Madrasu in mohamedanski v Kalkuli sta izglasovala komisiji zaničevanje, obenem pa obnovila program z dne 27 .decembra 1027, ki se glasi: Popolna neodvisnost Indije. Tudi zmerni indijski liberalci so nasvetovali komisiji, da naj se ustava spremeni, da postane Indija neke vrste država • združenih držav Indije- z neposrednimi stiki z drugimi državami, pod vodstvom angleške krone, kot enakoupravičen član britskili narodov — vsaj dominijon, a nič več v odvisnosti Indian Office
Sicer nimamo povoda dvomiti, da bo znala Anglija rešiti — morda po vzgledu državne konference, ki je uredila razmerje dominijonov do matere domovine — tudi indijski problem; če ne prijateljskim pa diplomatskim in vojnim kol na Kitajskem. Toda to ni rešitev; to je pesimizem, zmešnjava, pot do prebuditve narodne zavesti, ki bi znala izpolniti besede*, Kitajca Chaoa: Če bi imeli Kitajci le tretjino sovražnosti napram tujcem in petino tistega boljševizma, ki sc jim vsiljuje, bi bili lahko žc davno pregnali slehernega tujca iz Kitajske in spremenili široko azijsko planjavo v eno samo bojno polje.«
Manjka torej zaenkrat prebujenja, a to se btidi z odporom. Panasia je bojni klic, kateremu se že z avstralske strani čuje nasproti: Bela Avstralija. Ni nobenega dvoma, da jc geslo 20. stoletja'o samoodločbi narodov enako odjeknilo v Aziji kot f vr6pi in da sc gibanje nc da ustaviti, kakor tudi, da bo izmed evropskih držav imela z njim ravno Anglija največ opravka.
K indijsko-kitajskeni problemu pridružimo šc tc momente: Afganistanski kralj potuje po Evropi, da sc preko Moskve povrne nazaj. S Perzijo gredo britska pogajanja lc polagoma naprej. L. 1932 bo pripuščen v Društvo narodov Irak, odkoder edine vesti, ki prihajajo v Evropo, poročajo le o vstajah in bojih. V Arabiji jc lbn Saud napovedal sveto vojno in pred očmi mu blesti krona vsearabskega poveljnika. Na jugu iz Egipta pa, kjer so mislili optimisti, da je angleško-egiptska pogodba že gotova in modus vivendi podan, prihajajo poročila o krvavih uporih v Kairu, o ostri protest ui noti angleške vlade, ki pa ima obratno trd, nezdrobljiv oreh na diplomatski mizi: Umaknitev čet iz Egipta, odpravo kapitulacij, reformo mešanih sodnih dvorov z eno besedo — reforme, ki vodijo do vroče za-željcnc neodvisnosti.
V luči teh momentov si moramo za angleško zadržanje v Evropi predočiti še to: Anglija — njena moč je še vedno na prvem mestu v Evropi — ni dopustila šc nikdar vojne, če jc ni sama hotela; hotela je pa ni,-če ni vedela, da jo bo dobila in je imela zato garancije v svojem lastnem imperiju, četudi pa ne dvomimo v silno angieško diplomacijo, ki bo na en ali drugi način rešila vzhodni problem, stno pa prepričani, da ga bo reševala dolgo iti mirno Tu je vozel, tu je izhod njenega zavezništva Vojna tudi v bližnji bodočnosti, je zanje nesmisel.
S tega stališča gledamo na tudi na Mussoli-uijevo politiko, kakor tudi na ohladitev angleško fašističnega prijateljstva, ki čc sc ohlaja, navadno tudi kmalu ohladi. Zadnji Mussolinijev govor je bil spričo teli dejstev majhen, a velika pot v v čudovito osamljenost.

STERMECKI, CELJE.
Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila iez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne slodim konkurenci ter ne vodim ccuoga in slabduj blaga kalem šo te nizke cene ni vredno. Prftdolom Za|rmCenO Jlobro IHrtfiO il nn hol Ш1 svelovittl) ovarn ker imam samo direktne
zveze s tovarnarji iz vseli industrijski držav v Evropi Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju prvem nadstropni In v podstrešnih skladiščih celo ogelne hiše. si vsakdo lahko ogleda iu vpraša zu cene. ne da bi bil primoran kaj kupiti. Nn razpolago je vedno 4(1 do 50 strokovno naobra/euih in prnaznih us'užbenrev. kateri dajejo radevoije vsakemu obiskovalcu točna pojasnila iu slednie cene od vseh predmetov Zaloza sestoii iz sledečih odielkov in predmetov Hailllfflli'lirni Oddet«H: sukno. volna platno, lisknninu iu razne tkanine iz bombaža in lanu. Hodni Oddel« h perilo, pletenine torba rak i. nožarski ekleni in kosmetični izdelki, trnki, f-pko. vezenine in muzi-kalijo. Konfehrlfshl Oddech: eotove obleke za dame gospode in otroke in klobuki. Cc«f)|SHI OddMcft: gafantanleri jski, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke. POSfOrazpOSlIJnllll OddCleh In CngrO» OddClCft.
Evans in dr. Korošec
(Iz razgovora z dr. Grcgorinom.)
V kontroverzi med našim listom in »Jutrom v vprašanju, ali se jc dr. Korošec v Parizu razgovarjal z angleškim učenjakom Sir Arthur Evvansom o našem sporu z Italijo, ali ne, smo bili opozorjeni na to, da jc gospod dr. Korošec imel razgovor z lc-tem skupno z nekaterimi člani Jugoslovanskega odbora. Na to opozoritev je dr. Gregorin, bivši član omenjenega odbora dal na vprašanja te-le odgovore:
Vam je, gospod doktor, znano, da je dr. Korošcc za časa premirja bil z gospodom dr. Žerjavom, tedanjim njegovim tajnikom, v Parizu?«
»Da, dobro mi jc to znano, saj sem bil skupaj na ženevski konfercnci in ualo občeval z njima v Parizu. Kot član Jugoslovanskega odbora sem se pobližje seznanil z doktorjem Korošcem in drugimi člani tega odbora, na čelu z dr. Trumbičem ter se udeležil konferencc pri pokojnem 1'ašiču.
»Vam jc li znano, da jc gospod dr. Korošec imel razgovor s Evvansom?«
Tudi lo mi jc znano, ker smo se lega razgovora udeležili tudi člani Jugoslovanskega odbora, med temi dr. Trumbič in moja malenkost. Spominjam se, da omenjeni gospod Evvans, ki jc sicer prijatelj Jugoslovanov, ni
bil nič kaj zadovoljen z našim odločnim stališčem proti italijanskemu imperializmu proti naši zemlji, katero jc gospod dr. Korošcc odločno pobijal. Sir Evvans je nanires iskal kompromisno formulo, na katero ni hotel, ker je bilo nemogoče, pristali nihče izmed nas.«
Smatrate li za mogoče, da je Sir Evvans zamenjal dr. Korošca z dr. Ribarcm?«
»To jc izključeno, ker dr. Ribara takrat šc ni bilo v Parizu. Sploh pa, kolikor je incni znano, sc dr. Ribaf tudi pozneje ni nikdar sestal z gospodom Evvansom. Nc glede na to, je gospod Evvans Anglež, ki nc pozna površnosti in ki dobro loči, kar vidi in sliši.«
Tej nepotrebni polemiki pristavljamo ob zaključku lc to, da bi bila drugod nemogoča. V interesu slovenske žurnalistikc je, da v bodoče laka naivna, čudovito ozko-strankarska polemika, kot jo je vodilo - Jutro« proti nam, enostavno izostane.
Slučaj inž Vagaie, ravnatelja Završnce
»Jutro« se zgraža, ker je odpuščen inž. Vagaja, političen pristaš SDS. Odpustil ga jc oblastni odbor, ki jc v rokah SLS. Zato »Jutro« napravi seveda političnega mučenika, ki jc 1 klerikalnih očeh lc živina.
Oblastni odbor jc prevzel z upravo tudi vrsto uradnikov najrazličnejših političnih
STERMECKI, CELJE.
Din. Petroviča zasleduje že 13 oblasti radi goljufije in to naše in avstrijske. Pojavil se je na mnogih krajih in za spremembo si jc tudi nadjal razna imena.
ir Aretirani madjarski tihotapci. V Su-botici so naše carinske oblasti aretirale nekega madjarskega poštarja, ki jc hotel pretihotapiti iz Madjarske 110 ur. Preiskali so tudi njegovo stanovanje v Subotici, kjer so našli 180 zavojev žveplcnk, ki jih je tudi pretihotapil. Moral bi plačati 50.000 Din globe, ker je pa ni mogel plačati, mu je bila kazen spremenjena v leto dni zapora. Ravno istega dne so aretirali v drugem razredu trgovca Lazarja Gyergya iz Budimpešte, ki je hotel pretihotapiti v Subotico večjo količino igralnih kart. Kaznovan je bil za 100.000 Din kazni. Na postaji so konfiscirali tudi večjo količino opreme za kopalnice, ki jo je hotel pretihotapiti v našo državo neki madjarski železničar. V tej zadevi je kompromitiran tudi neki subotiški trgovec. Izvršile se bodo najbrže senzacijonelne aretacije. Izgleda, da je bilo središče te tihotapske tolpe v Subotici. Z aretacijo teh tihotapcev je bilo državi prihranjenih 300.000 Din.
ir Svoje dekle okradel. Hišna Julka Ko-kalj v Zagrebu je opazila, du ji je izginil tisoč-dinarski bankovec. Tatvine je obdolžila svojega fanta Konrada Jurčiča, ki pa je to tajil. Radi tega je prišlo do prepira in je Konrad zagnal v Julko porcelanasto posodo. Ta je hitro skočila iz stanovanja in zaklenila fanta notri. Poklical je stražnika, ki je Konradu preiskal žepe. Tisočdinarskega bankovca sicer ni našel, pač pa dva svitra, ki ju jc Konrad Julki ukradel. Izročen je bil sodišču.
* Starčka vrgel v 80 metrov globoko brezdno. Nedavno je bil v bližini Gračaca izvršen strahovit zločin. 701etni starček Mile Brujič iz Tomingaja je odšel dne 3. t. m. v Resnik-planino. Ob 10 zjutraj so slišali pastirji še neko klicanje na pomoč, nakar je starček izginil. Sledovi krvi so vodili do globokega, še neraziskanega prepada. Ljudje so spoznali, da je bil starček najprej ubit, nato pa je zločinec vrgel njegovo truplo v prepad. O zločinu so bili obveščeni orožniki. Ko so ti prišli z vaščani k prepadu, so iskali primernega človeka, da bi potegnil Brnjičevo truplo iz prepada. Vsi vaščani so odklonili, le nekaj najpogumnejših se je izjavilo za to pripravljenim, zahtevali pa so 30.000 Din nagrade. Tedaj se jc oglasil orožnik Marinkovič in dejal, da potegne truplo zastonj iz brezdna. Spustili so ga po vrvi navzdol. V globini 80 m je res našel starčevo truplo. Po nevarnem dviganju, pri katerem bi sc vrv kmalu pretrgala, je le prišlo na dan truplo, za njim pa še pogumni orožnik Marinkovič. Vaški župan mu je takoj podaril kot nagrado 1000 Din, bratje umorjenega starčka pa so mu obljubili 4000 Din. Kot nujno sumljivega tega umora so aretirali moža pokojnikove vnukinje Luko Žarka. Ta ne more dokazati v kritičnem času svojega alibija, razen tega pa so našli na njegovi obleki še krvave sledove. Žarko je umoril Brnjiča najbrže radi tega, ker je mislil, da bo za njim podedoval večje premoženje.
•k Samoumor 141etne služkinje. V Novem Sadu se je pripetil te dni zelo nenavaden slučaj. V drvarnici svojega gospodarja se je obesila 141etna služkinja Elizabeta Moritz iz Temerina. Vzrok njenega dejanja ni znan.
ir Dr. Jakob Stefančič, advokat v Belgradu, je preselil svojo pisarno na Zeleni Venac 4.
ir Za desiniekcijo uporabljamo najbolje Sanitol. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah le originalne stcklenice. Proizvajalec: Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10.
ir Sadjarji! Zadnji čas je, da si nabavite Arborin, ki ga izdeluje edino le tvrdka Che-motechna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne).
ir Pri prehladu, hripi, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih jc dobro, če s pol kozarcem naravne »Franz-Josef«-gren-čice poskrbimo za vsakdanje izpraznjenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se »Franz-Josef«-voda odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ir Ure za birmo pri F. Čuden, Prešernova 1, Ljubljana.
ir V zaščito zoper okuženjc rabimo Sa-nolorm. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah le originalne stcklenice z zaščitno znamko ir Arborin, sredstvo zoper sadne škodljivce, nadalje desinfekcijska sredstva Sanitol, Sanoiorm in Sancolin ima v Mariboru stalno v zalogi: Drogerija M. Wolfram nasl. M. Kane, Gosposka ul. 33.
iT Male Voith turbine. Znana tovarna
I. M. Voith izdeluje v najnovejšem času vodne turbine za male vodne množine od 1 do 150 litrov sekundno in primeroma visoke padce od 4 do 50 metrov. Cena turbine jc nizka, postavitev priporočljiva tudi v najmanjšem kraju. Ako jc n, pr. vodna množina 30 sekundnih litrov in padec 20 m, opravlja turbina delo za 6 konjskih sil, zadostno za 150 žarni-. ali porjon žage, mlatilnicc, slamorez-nicc, cirkularke itd. Glej današnji oglasi
ir Gramolonisti! Pravkar so dogotovljcnc plošče naših slovenskih umetnikov gc. Lov-šetove, ge. Thierry-Kavčnikove, gdč. Zikove, gg. Betetta in Šimenca, plošče s kupleji g. Ro-goza. V zalogi so tudi plošče zagrebških in bcli'rajskih pevcev. Samoprodaja za Slovenijo le Iv. Bonač, Ljubljana, Selenburgova ul, 5,
Jtil
vuene nogavice
očarajo.
Ženska želja po vsem, kar je lepo, jc že davno napravila damske svilene nogavice prepotrebne. Toda preje tako dragocena nošnja istih je bila marsikomu nedosegljiva, dokler ni bilo Luxa, kateri cisti in ohrani svilo, katera je sicer proti nečistoči tako občutljiva.
Šele potom Luxa je nošnja svilenih nogavic postala lahka, tako da se danes temu ni nikomur potrebno odreči.
Perite svoje nogavice samo z Luksom, ker je združen z lahko in neškodljivo uporabo
Lux zavitki se dobijo v dveh velikostih.
Večina gospodinj kupuje večje.
Razmššllevan e o loteriji
Neki pregovor pravi, da v loteriji zadene zmeraj le država. Je res! Država gre za tem, da z loterijo krije nekaj svojih budgetarnih potreb. In ker je njena loterija organizirana tako, da izgube sploh ne more inigti, ji je loterija dobrodošlo sredstvo, da si nabere ž njo vsako lelo precejšnjih milijonov. Vsaka loterija pa, državna ali privatna, je privlačna sila za vsakega zemljana, ker mu daje nad in upov, da si polom loterijo opomore in si izboljša socialno stanje lako ali tako. Nihče ne igra z namenom, da bi izgubil, kar je stavil. Ital.: Al lotto vince sempre lo Stato. Vsak se nadeja, da mu sreča vrne vsaj njegov denar in še kaj drugega po vrhu za obresti. Semper eupimus! Vedno več poželimo in če dosežemo kaj brez prevelikega truda in žrtev, je to za nas: prijetno iznenadenje.
In ravno to prijetno upanje in pričakovanje iznenndenja nas vleče, da poizkusimo svojo srečo v loteriji. Različni so dobitki v loterijah. Državna loterija jih izplačuje v denarju, v gotovini. Iu za tistega, ki zadene, je tem večje veselje, čim večja je vsota, ki mu jo loterija likvidira. A denar je le denar, umazan papir, mogoče strgan, razcefran. Ko sem bil še doma, sem bil neizrečeno vesel, če mi je oče, ko je prišel iz mesta, prinesel bombonov za kolače. Ni mi pa bilo prav, če je pozabil na bombone in mi je za nadomestek podaril šestico. Kaj bo šestiea, tisti umazani 'ios sumljive kovine. Bombonov se mi je hotelo, tistih lepih, okroglih, belih, rdečih, rumenih, zelenih ... To je bilo veselje ...
Tako je tudi v loteriji. Kdo bi pač igral, kdo bi kupoval srečke, če bi za kovača dobil umazanega kovača ali pa magari strganega metulja. Človek ima rajši bombone, pa četudi niso sladki in se ne clado pojesti. Takih oom-bonov ima II. stadionska loterija nad 200! Prvi in največji, prav lepo pisani bombon je Vila Stadion! Druga vrsta bombonov so kolesa, tretja šivalni stroji, četrta ure itd. itd.
Kupite -srečke, da sc boste posladkali rine 25. marca 1928.
Cfulhlfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Duevno in nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
Jutri imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu iu Kuralt ua Gosposvetski cesti.
G Motiš sc, če odlašaš z nakupom srečk stadionske loterije, češ, saj bo žrebanje preloženo. Žrebanje se bo na vsak način vršilo '25. marca. Še dva tedna — in če Ti je sreča prijazna, postaneš gospodar vile Stadion.
O Razstava češkoslovaškega stavbarstva in arhitekture v Jakopičevem naviljonu bo za-
ključena danes popoldne. Za razstavo se zanimajo vsi javni in strokovni krogi. Iz Ljubljane bo razstava prepeljana v Zagreb in odtod v Belgrad.
0 Sv. zadušna maša za pok. g. Karla Po-leka bo v torek 13. marca ob G zjutraj. Člani križanske moške Marijine družbe se vljudno vabijo.
O Za akademijo Krekovih družin vlada živahno zanimanje. Temu je priča povpraševanje po vstopnicah. Prireditelji nam sporočajo, da se vstopnice dobe od torka naprej v predprodaji na Starem Irgu '2, I. nadstropje, v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze ob večernih urah.
O Pravljice se bodo pripovedovale danes ob 5 popoldne v Akademskem domu. — Kr-ščauska ženska zveza.
O Promocija. V soboto 10. marca je bil promoviran na univerzi v Ljubljani za doktorja kemije g. ing. Ladislav Kline iz Ljubljane, univerzitetni asistent v Ljubljani.
© Otroci brez nadzorstva. Za olroke, ki so brez nadzorstva, ker so njihovi starši ves dan v službi, imamo v Ljubljani štiri mestna dnevna otroška zavetišča in sicer pri sv. FIo-rijanu, na Prulah, v Sp. Šiški in na Taboru. Za vzhodni del mesta (šentpetrsko predmestje, Poljane, Vodmat) je otvorila mestna občina ljubljanska zavetišče na Taboru šele začetkom tekočega šolskega lela, ker kljub prizadevanju ni bilo mogoče prej dobiti primernih prostorov za zavetišče. Vsa pojasnila glede sprejema otrok v la zavetišča dajejo voditeljice zavetišč.
O Aeroklub Nnša krila v Ljubljani otvori čitalnico s strokovnimi tuzemskimi in inozemskimi revijami v sredo, 14. marca ob 1S. Nadalje bo čitalnica v družabnem lokalu Združenja inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, Kazina II. članom jo odprla vsak ponedeljek in sreelo od 18 do 20. Vstop in vporaba revij le na podlagi članske legitimacije s potrdilom o vplačani članarini.
O Umrli so v času od 1. do 10. marca: Igor Blažič, sin tehnika, 2 meseca, Cesta v Rožno dolino 36. — Roza Fink. /.asebu ca, 71 let, Stari trg 34. — Flora Peliani, poštna uradnica v pokoju, 70 let, Nunska 8 — Mihael 1:1, bivši sodar, 78 let, Korytkova 23. — ing. Vladimir Cebotarev, železniški uradu k, 17 let, Cesta D. — V istem ča«u so umrli v bolnici: Marijo Petač, hči služkinje, 7 mesecev, Zg. Šiška 30. — Josipina Mazi, zasebnica, 21 let, vagon pri Sv. Križu. — Franovika Rajuer, hči posestnika, 4 leta, Moravče 4. - France Prešeren. delavec, 48 let, Javomik '•)'>. — Janez Olaiif delavec, 40 let, štepanja vas 31. — Fr. Funlek, delavec, 19 let, Podgorje 03. — Ana Kokalj. bivša natakarica, 68 let, Vodnikov trg št 3. — Alojzij Reberšek, mizarski pomočnik, 47 let, Sv. Petra cesta 49. — Franc Cerar, ob-Aiu»ki ubožec, 77 let, Novo meslo. — Frančiška Jamnik, sobarica, 47 let. Gradišče 4. —
Mar'ja Vavtar, beračica, 85 let, Hazbore. —i Ma'ko Vivoda, čevljarski pomočnik. 28 let, Sv Petra cesta 49. — Marjeta Chvatal, vdova skladiščnika, 82 let, Medvode. — Josip Kotnik, invalid, 29 let, Sv. Radegunda 40. — Anton Ferbežar, delavec, 86 let, ka/;drto-šmarje. — Angela Robida, občinska uboga, 16 let, Podgorje 92. — Jauez Kršinar, obč.nski ubogi, 68 let, Vidovdanska 9. — Ivttn Knuibi*. sin čevljarskega pomočnika, 14 mesecev, Ambrožev trg 9.
0 Preprečen tatinski načrt. Iz oalače Tr-biA oljske premogokopne družba so včeraj do-pridne telefonirali na policijo, du se je po palači klatil sumljiv možakar, ki se je očivid-no pripravljal ua kako tatvino. Policija je sumljivca kmalu izsledila v osebi nekega Antona Brundoleta, ki je zapisan tudi ua sodišču kot skrajno nevaren lat in vlomilec.
0 Pobegla hčerka. Delavec Josip Meni-kelj je prijavil policiji, da je pobegnila z doma njegova 16 letna oči Marija, ki jo je najbrže odvedel neki Bosanec v svoj domači kraj. Za obema beguncema je izdana tiralica.
O če mesar nori. Redek slučaj se je pripetil včeraj na ljubljanski policiji: iz policijskega zapora je pobegnil jetnik! Stvar je bila sledeča: 32 letni mesarski pomočnik Janez B. se je na žive in mrtve napil vina in ruma s čajem. Nato pa jc vprizoril v mesnici svojega gospodarja pravcati škandal. Z dolgim mesarskim nožem v roki je grozil svojim tovarišem in raznim strankam, da jih pokolje kot teleta. Prestrašeni ljudje so poklicali bližnjega stražnika na pomoč. Ta pa je kmalu spoznal, da sam hudemu mesarskemu pomočniku ne bo kos. Poklical je na pomoč se štiri druge stražnike. Proti vsem petini pa se je B. postavil krepko v bran z nožem v roki. S težavo so ga stražniki prijeli, ukienili in prepeljali v zapor. Ko se je B. ponoči malo streznil, je začel premišljevati, kako se bo zmazal. Napravil je to prav po mesarsko. Z železno grebljo, ki se je slučajno nahajala v zaporu, je razkopal zid pri peči — in pobegnil. Šel je naravnost nazaj k svojemu gospodarju. Ko so stražniki zjutraj opazili, kako jim je B. zagodel, so ga pričeli iskati. Na gospodarjevem dvorišču so slučajno opazili, da moli iz kupa gnoja čevelj. Potegnili so za čevelj, z njim vred pa izvlekli tudi lastnika čevlja. Včeraj se je B. jokal ua policiji iu bridko obžaloval svoje dejanje. Zu. govarjati se bo moral pred sodiščem in sicet radi nevarne grožnje, javnega nasilstva in hudodelstva poškodbe lujega imetja. Radi pijanosti posebej pa so ga še na policiji zašili za osem dni.
Ak^demt'a centrale Krekovih družin
Centrala Krekovih družine v Ljubljani' proslavlja letos zopet svoj praznik, svoj 10. marec. Božji Deluvec jc v tako ozki zvezi z njenim tiliiin družinskim življenjem, du jo spomin nutij veže v malo, u enotno ur-inado. Jožefovo jc njen vedno lepši dan. ]z Boga in človeškega delu raste nas mladi slovenski delavski rod. Kljub trpljenju iu borbenosti se klanja pred preprostim sijajem svetega moža iz Nazarcta, vsaja v svo.ju srcu sludko slovensko vero in prosi vse ljudi, du bi skupno z njo praznovali svetega Jožefa.
Zato nus vabi centrala na predvečer Jožefovegu, to jit n nedeljo, dne 18. marca ob 6' zvečer o ljudski dom o Ljubljani k ti l u o n o s t n i u k u d e ni i j i.
Spored jc sledeči:
I. Prerok Amos. — 2. Delo. — 3. Rudur. — 4. Naša pesem. — Trpljenje. — 6. Zborni govor. — Odmor. — 7. Himna Borcev. —. 8. An ima. duhovna igra v 2 slikali. — Sodeluje Akademski oikester.
Spored je izredno zanimiv in originalen po svoji obliki in vsebini. \ idcli bomo vso idejno pot naših Krekovccv. se navdušili zanjo in delavsko mladino s-svojim obiskom moralno podprli.
Tobačnim usokciencem!
Strokovno društvo tobačnih upokojenk in upokojencev v Ljubijani, ki jc včlanjeno v Jugoslovanski strokovni zvezi, sc žc nad 15
let bori za boljši položaj in pravice upokojenega tobačnega delavstva. Uspehe, ki so si jih ti upokojenci priborili še pred in po vojski, so uspehi tega društva in pred dnevi jc društvo zopet poslalo zelo važne predloge ministru dr. A. Korošcu in vseni poslancem v vednsot, da sc tako vsi naši zakonodajci zavzamejo za ugodno rešitev težkega stanja tobačnih upokojencev in upokojenk. Vloga bo prečitana na prihodnjem občnem zboru Strokovnega društva, ki bo zadnji četrtek tega meseca popoldne v Alojzijevišču. To sporočamo vsled tega, ker je hotelo neko novo »Društvo vpokojenk in vpokjcncev tobačne tovarne«, ki je včlanjeno pri * Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo« napraviti zmešnjavo med člani Strokovnega društva tobačnih upokojenk in upokojencev«, in s tem razbiti slaro naše društvo, ki obstoja žc dolgo vrsto let. S tem bi bila razbila pa ludi še tisla naša moč, ki jo še imamo v starem strokovnem društvu. Vsled lega opozarjamo vse prizadete, da pazijo, za katero društvo plačajo članarino. Pravo naše društvo, ki temelji na krščanskih načelih jc: Strokovno društvo tobačnih upokojenk in upokojencev in le to ic včlanjeno v Jugoslovanski strok, zvezi.
Јш
/ /
a//e novega
KOLEDAR.
Nedelja, 11. marca. Sofronij, Heraklij, Konstantin.
Ponedeljek, 12. marca. Gregor Veliki, Bernard. — Jutri: Teodora.
Novosadska vremenska napoved za 11. marca: Oblačno in od časa do časa vetrovi. V Vojvodini, Sloveniji in Srbiji bo nekoliko dežja Ponekod morda celo sneg.
Dunajska vremenska napoved 11. marec: Oblačno, sneg, nižja temperatura z živahnimi severovzhodnimi vetrovi, pozneje hud mraz in začetek razjasnitve.
Vreme v Belgradu 10. marca: Nebo se zjasnilo. Ves dan solnce. Temperatura -j- 1 in -j- 5.
ZGODOVINSKI DNEVI.
11.	marca: 1897. je umrl škotski naravoslovec Henrik Drummond. — 1903. se je vršil v Gradcu manifestacijski shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — 1889. je umrl Karel Deschmann. — 1544. sc je rodil v Sorrentu italijanski pesnik Torquatto Tasso. — 1788. se je rodil francoski kipar Piere Jean David Dangers. — 1857. je umrl španski pesnik Ma-nuel Jose dc Quintana. — 1908. je umrl italijanski pisatelj Edmondo de Amicis. — 1712. je sprejel hrvatski sabor pragmatično sankcijo. — 1917. je izbruhnila ruska revolucija.
12.	marca: 1365. se je ustanovilo dunajsko vseučilišče. — 1905. je umrl slikar Rudolf Alt. — 1910. je umrl slovenski pesnik Anton Medved. — 604. je umrl papež Gregor I. Veliki. — 1684. se je rodil angleški filozof G. Eerkeley. — 1916. je bil hud potres j na Reki.
* * *
-k Nov slovenski mecen. Rojak Valen- j tina Vodnika, industrijec, posestnik in pod- [ predsednik Ljubljanske kreditne banke, go- | spod Alojzij Vodnik v Ljubljani, je poslal Upravi fonda za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo, to-le pismo: j »Sporočam Vam, da sem nakazal povodom moje šestdesetletnice za Vaš »fond za Aka- j demijo znanosti in umetnosti in Narodno galerijo« ustanovnino po 100.000 Din (enstoti-soč) po Ljubljanski kreditni banki. Prepričan
Nogavice
po zuižaii h cenah !
damske melć proj	Din 19 zdaj Din 14
damske mcle prej	Din 24 zdaj Din 19
damske svilen ftor prej	Din 19 zdaj Din 16 damske svilen flor prej Din 24 zdaj Din 22
» »	Din 38 zdaj Din 32
» »	Din 45 zdaj Din 38
volnene modne prej	Din 89 zdaj Din 69
A. Šinkovec nasl. K. Soss
sem, da najboljše izpolnim svojo slovensko dolžnost, če namenim del uspeha svojega truda in dela najvišjima slovenskima kulturnima zavodoma »Slovenski znanstveni Akademiji in slovenski Narodni Galeriji«. Obe ustanovi bosta v čast naiodu in v ponos naše Ljubljane. Treba je, da Slovenci iz lastne moči in edino s svojimi sredstvi postavimo tudi vrhova svoji kulturi, kakor so naši očetje zidali sami, brez tuje pomoči, temelje in stene kulturni stavbi. Nihče nam ne bo pomagal, in se ne bo za nas brigal, če si ne bomo pomagali sami in se s svojih lastnih moči ohranili in razvijali. Usoda naših ljudi je, da si morajo vse, kar si priborijo, ustvariti z delom lastnih rok in z lastno glavo iz skromnih razmer. Tudi slovenski narod kot celota si bo moral z lastno podjetnostjo in žrtvami priboriti prostor pod solncem in lepše čase, da bo zopet zadnji človek združen v Sloveniji. Po mojem skromnem mnenju je kulturno delo podlaga tudi za gospodarski razmah* Kulturna zavest je vzpodbuda tudi za veliko gospodarsko podjetnost. Prepričan sem, da še podpro vsi gospodarski krogi, društva in posamezniki ustanovitev najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda in najvišje slovenske umetnostne ustanove, da bo s tem v posledicah pridobilo tudi naše gospodarstvo. Vredna pa je naša materinska beseda in naša, sedaj razkosana slovenska zemlja, žrtev vsakega izmed nas. Iskreno želim, da bi imelo Vaše prizadevanje za slovenski najvišji instituciji največji uspeh in da bi se zgibal ves narod za svoji vrhovni prosvetni ustanovi.« — Za to odlično dejanje, ki ga je storil slovenski mecen iz lastnega nagiba in prepričan o važnosti slovenske Akademije in Galerije, se mu Uprava Fonda iskreno zahvaljuje in upa, da bo ves slovenski narod sledil njegovim željam. Uprava je gospoda Alojzija Vodnika imenovala v svoji seji za ustanov-nika in bo njegovo ime vklesano v vestibulu palače Akademije znanosti in Narodne galerije.
ic Danes 14 dni ob treh popoldne se bo
zavrtelo kolo sreče in prva izžrebana številka bo razodela, kdo je lastnik vile Stadion. Zatem pridejo na vrsto šivalni stroji, kolesa, ure itd. Ne čakaj! Kupi srečko stadionske loterije, dokler so še v zalogi.
it Maidič, Nasveti za hišo in dom. Ta knjiga je pravcati domači samoznal, ki uvaja meščana ko gospodarja na deželi k štednji in spretnosti, dajajoče mu nešteto nasvetov, kako si vsakdanje stvari gospodarstva in gospodinjstva sami pripravimo, ne da bi morali letati venomer v trgovino. Obsežna (410 strani) in vseskozi praktična knjiga sc ozira na gospodarstvo in gospodinjstvo v hiši, kmetijstvo, vinogradništvo, živinorejo in sadjerejo, čebelarstvo in najde kot pravi dobrotnik in hišni prijatelj pot v vsako slovensko hišo. Cena knjigi 20 Din, vezana v platno 30 Din. Založba Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
ifc Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. G. Jakob Sotlič, župnik iz tržaške škofije jc nastavljen kot provizor pri Št Vidu pri Ptuju. G. Mihael Kristovič, kaplan v K« zjem pride za provizorja v Širje nad Zidanim mostom. G. Srečko Vršič, kaplan v Mozirju je prestavljen v Kozje.
it Preselitev lista. »Marijin list«, nabožni mesečnik g. poslanca Klekla, se je z marcem preselil iz D. Lendave, kjer se je tiskal dolgo vrsto let, v M. Soboto. Tiska se v tiskarni »Panonija«.
it Zadeva vlog v madjarski poštni hranil-
BISEBNOBELT ZOBJE DEHTEČA USTA
SARG-OV
niči. Pred prevratom so bili na ozemlju Slovenske krajine vloženi v madjarsko poštno hranilnico težki tisoči denarja. Ker bi bila izguba za vlagatelje zelo občutna, so se začeli ti obračati na merodajne oblasti, da bi dobili svoj denar nazaj. Kakor se doznava, se zadeva že rešuje in sicer ugodno, tako da vlagatelji dobijo večji del denarja nazaj.
it Pevski tečaj pri Sv. Križu na Slatini se začne v torek, 13. t. m. ob 10 dopoldne v Društvenem domu pri Sv. Križu.
ic Vinski semenj pri »Treh Farah« se vrši dne 15. marca po prihodu ljubljanskega vlaka. Razstavljena bodo razna bela in črna vina letnika 1927, ki je po svoji kvaliteti dosegel visoko stopnjo. O kakovosti so pisali že strokovnjaki. Gostilničarji imajo vsled ugodne železniške zveze najlepšo priliko, da ga poskusijo. Tudi za prigrizek je preskrbljeno. Na svidenje 15. marca na kolodvoru Rosalnice pri Metliki.
ic Vinogradniki se opozarjajo, da je pri-državni trtnici v Bršljinu pri Novem mestu, na kmetijski šoli na Grmu in pri podružnici kmetijske družbe v Novem mestu, ves trtni materijal razprodan.
it Slovenska Matica objavlja: Zaradi nepričakovano ugodnega uspeha pri nabiranju novih članov — v štirih mesecih je pristopilo 1465 članov, je odbor sklenil, letošnjim trem cdicijam (dr. Izidor Cankar: »Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi«; dr. Mencinger: »Moja hoja na Triglav«, uredil dr. Jos. Tominšek; Bernhard Shavv: »Sveta Ivana«, prevel Oton Zupančič), dodati še četrto knjigo: dr. Ivan Lah: »Češka Antologije«, katero izdajo je omogočila češkoslovaška vlada z izdatno subvencijo Slov. Matici v 1. 1922., — brez po viška članarine, torej vse štiri knjige za 50 Din, plačljivo tudi na obroke po položnici. Knjige izidejo o Veliki noči. Interesente v krajih, kjer se še niso ustanovila po-verjeništva, kar se bo pa seveda še zgodilo, opozarjamo na možnost prijave na društvo po dopisnici. Na željo prospekt.
it Tujski promet v Hrvatskem Pri-morju. Za letošnjo sezono v Hrvatskem Pri-morju se že sedaj živo zanimajo številni posamezniki ter turistična in skavtska društva iz naše države, Češkoslovaške, Poljske, Nemčije, Avstrije, Madjarske in tudi iz mnogih drugih dežel. Posebno veliko zanimanje vlada osnovanje dijaških domov in počitniških kolonij. Razen iz naše države se zato zelo zanima tudi poljska otroška kolonija, ki želi priti letos na naše morje. Poljska ferialna kolonija namerava letos zgraditi v Primorju svoj poljski otroški dom, tako da bi mogla vse leto razpolagati s primernimi prostori in pošiljati otroke na morje.
it Divji prešiči. Kakor je »Slovenec« poročal, se je osnoval v Kočevju odbor za pokončavanje divjih prešičev. Med lovskimi najemniki so pa o tej zadevi deljena mnenja: eni so za to, da se popolnoma pokončajo, drugi jih hočejo pa varovati in zato delo ne more iti tako naprej, da bi mogli pričakovati kakega uspeha. Najuspešnejše sredstvo, da se ta nadloga spravi iz kočevskih gozdov, pa priporoča bakteriolog g. Ganselmayer, ki je bil za par let poklican v Turčijo, da predava o baktcriologiji. Pripoveduje, kako so divje prešiče pokončavali v Turčiji. Tam so ujeli par svinj, jih cepili z neko svinjsko kugo in zopet spustili med druge prešiče. Tako so zanesle te svinje med divje prešiče svinjsko kugo in poginili so vsi divji prešiči. Prav za prav je ta nasvet zelo uspešen in priporočljiv — v Turčiji. Tam namreč je prepovedano jesti svinjsko meso, zato tudi ne redijo domačih prešičev. Pri nas je pa to meso zelo obrajtano (prim.: Kranjske klobase, Krvavice, »Plunzen*) in bi gotovo cela Jugoslavija protestirala zoper tak način pokončevanja divjih prešičev, razven če pove g. Ganselmayer, seli prenese kuga divjih prešičev tudi na domače prešiče ali ne. Če so domači prešiči varni pred kugo divjih, bi prav pozdravili njegov nasvet. Ker poznamo g. Ganselmayer-ja kot strokovnjaka na bakteriološkem polju, bi bilo le v korist javnosti, ko bi nam ta proces bolj natanko razložil in popisal.
*	I ov na divje prešiče v Jurkloštru. Tri dni, od ponedeljka do srede, so lovili domači in tuj-' lovci divje prešiče po tukajšnjih gozdovih in hostah, ki so res pravi »Urvvald«. V por edeljek niso videli niti sledi. V torek so enemu prešiču odstrelili veliki zob, v sredo so pa gonjači prignali šest divjih prešičev pred lovce, ki pa niso nobenega" ustrelili, le enega je obstreiil graščinski upravitelj gosp. Pohl, pa mu je še ta srečno odnesel pete. Ne ve sc sedaj, ali so se divji prešiči bolj bali lovcev ali lovci divjih prešičev?
*	Prijet goljuf. Od raznih strani prihajajo pritožbe, kako ljudje nasedajo agentom, kateri povsod naravnost vsiljujejo srečke. Te dni so v Celju aretirali nekega Leopolda Petroviča z njegovim dekletom Muster Adelo. Petrovič jc svoj čas prodajal srečke, tokrat pa je s vojo spremljevalko ponujal štampiljke. Zanimal se je pa Petrovič tudi, kdo izmed onih, ki so od njega kupili srečke, teh še ni izplačal. Zvedel je za nekaj strank in takoj se je podal k njim. Prepričal jih je, da je njihova srečka izžrebana ter naj jo nemudoma plačajo, sicer zapade. Seveda se je milostno izrazil, da sprejme denar lahko on. Denar je sprejel, dal tudi potrdilo in na ta način ogoljufal nekaj strank v skupni vrednosti 2780
Alice Wright:
Angelika m gospod grof
Vse je bilo narobe v naši majhni kuhinji onega jutra. Angelika je bila v napotje kuharici, kuharica Angeliki, in seveda obema še jaz. Na mizi je ležalo kakih sedem kuharskih knjig, brez števila raznih večjih in manjših vreč, loncev, ponev, zajemalk, skratka, pravi velesejem v miniaturi. Za ta večer sva namreč povabila manjšo družbo na večerjo in kot častnega gosta poljskega plemiča, grofa Sovov-a.
To sva hotela napraviti radi tega, da bi našim prijateljem in znancem, katere sva povabila, bolj imponiralo.
Celo dopoldne smo imeli dela čez glavo. Mar mislite, da je to malenkost, kuhati iz sedmih kuharskih knjig? Proti poldnevu pa je neki sel
Erinesel pismo in Angelika je skoraj omedlela, o je prečitala vsebino. »Čuj,« mi je velela, »pismo je od grofa: »Skrajno neljubo mi je, da se danes ne morem odzvati preprijaznemti vabilu, ker sem nujno zadržan po silno važnih poslih. Grof Šovov.«
»Kaj nam je sedaj storiti,« sem pripomnil, ko je Angeliki padlo pismo iz rok.
»Grofa moramo imeti pri večerji, pa naj bo, kakor hoče,^ je odločno odvrnila moja žena. In vi niti ne slutite, kaj se to pravi, kadar je moja Angelika odločna. »Cemu pa je posredovalnica Whitefridge? Saj vendar vsak dan oglaša v časopisju, da preskrbi vse, kar si kdo poželi, celo markije, da, tudi ženin se dobi tu na posodo. Zato mislim, dq ne bo tako težko dobaviti nam navadnega grofa «
Sel sem v pritličje, kjer imajo telefon, ter poklical tvrdko Whitefridge. Da, da gospod,«
se je oglasil prijazen glas na drugem koncu zveze, »imamo ga, mladega poljskega grofa. Prav zadovoljni boste z njim. Tarifa pet funtov, kar plačate grofu po večerji. Toraj, Acacia Street št. 22. Vse v redu- Hvala!«
»To je pa res nekaj izvrstnega«, sem dejal Angeliki, ko sem se vrnil, »kar enostavno ga bova družbi predstavila kot grofašovov-a, saj ga itak nihče ne pozna, niti midva«.
Ko je odbila ura sedem, sva že čakala v obednici na goste. Angelika je imela zato priliko seveda zopet novo obleko. Gostje so počasi prihajali. Komaj četrt po sedmi uri, ko so bili že vsi gostje zbrani, je kuharica odprla vrata ter glasno naznanila: »Hkselenca grof Šovov.« Med našimi gosti je nastala nenadna zmešnjava, kajti tega vendar niso pričakovali, da se bo tudi kak grof znašel na naši prireditvi. V tem pa je že vstopil elegantno opravljen, visok gospod. Okoli vratu je imel obešen visok red, ki se je v svitu luči sijajno lesketal. Z Angeliko sva se spogledala, češ. tvrdka Whitefridge se pa res razume na take stvari in zna primerno ukreniti.
»Kako se imate, grof? Veseli nas, da ste se vabilu odzvali«, sem ga pozdravil ter mu segel v roko. Takoj so bili vsi gostje okoli njega ter mu stiskali roko. Taka čast, z grofom iz tuje države! Ne, tega si niso mislili.
Pazil sem na ugoden trenotek ter ga potegnil k sebi v kot, kjer sem mu zašepetal: »Bodite zelo prijazni in vljudni z vsakomur. Bolje bo, da sploh ne pijete nobenega vina, še manj šampanjca. Prvič, ker vam gre lahko v glavo in potem kaj izblebetate, drugič pa, ker nimamo nič preveč takih stvari- Tudi pri piščancih bodite zmerni, ker sicer ne bo dosti za goste ostalo.
Pomenljivo me je pogledal gospod »grof«, a tudi en sam trenotek se ni spozabil, pač pa ves čas spretno igral poljskega plemiča.
»Ah, vi Angleži,« mi je dejal, ko se je bližal svojemu mestu pri mizi, »vi vedno hočete imeti svoje šale, vi Angleži ste čudni ljudje.
Z grozo pa sem opazil, da se je grof ves čas pridno posluževal kozarca ter da si je vedno jemal največje kose na svoj krožnik. Sunil sem ga pod mizo, toda bil je preveč zatopljen v pogovore, da bi bil mogel moj migljaj s kolom opaziti. Ker le ni nič pomagalo, sem mu posebno trdo stopil na nogo, nakar je od jeze zardel ter rekel: »Nehajte že enkrat z vašim suvanjem«, nato pa takoj zopet pričel razgovor z mojimi gosti. To me je pa že do skrajnosti ujezilo. Gotovo mu jih povem.
Med tem časom je teta Eliza odšla ven, a ko se je vrnila, je bila vsa prestrašena in zmedena. Stopila je k Angeliki ter ji pošepetala na uho: »Zunaj je neki gospod, kateri trdi, da je grof Šovov«. Seveda pa je teta Eliza šepetala tako, da jo je sleherni inogel slišati. Nastala je zmeda in razburjenje. Oči vseh so se obrnile proti vratom, med katerimi se je pojavila visoka, sloka postava v modri uniformi, okrašeni z zlatimi našivi. »Pravi grof«, je vzkliknila Angelika vsa prestrašena!
Stopil je naravnost do mene ter me nagovoril: »Moj gostitelj, gospod Jones? Jaz sem grof Šovov, kakor vam že znano.«
Prvi grof Šovov se je dvignil in hotel nekaj povedati. Toda še predno je mogel kaj spregovoriti, je Angelika zapopaclla celo situacijo ter mi šepnila na uho, da bo že ona vse uredila-Obrnila se je k grofu poleg sebe ter pričela z vso furijo:
»Vi nesramni goljuf. Jaz sem že takoj, ko ste prišli, slutila, da niste pravi grof, to se pravi, da sploh niste grof. Kako si drznete izsiliti vstop v mojo hišo in to na tak način? Glejte, da pravočasno izginete, še predno pošljem po policijo.«
Grof ni mogel cele situacije prav tolmačiti, strmel je. Ravnotako pa je tudi strmel novodošli »grof«, ker tega pač ni pričakoval, da bo tam že našel drugega grofa.
Med splošnim dirindajem je grof odšel in jaz sem imel čas, da sem se med tem lotil pri-šleca. »Iz vašega dopisa smo sklepali, da vas ne bo, gospod grof. In ravno radi tega je bile temu goljufu omogočeno, da nas je toliko časa za nos vlekel. Oprostite, prosim vas, da ste imeli tak sprejem.«
Grof je dejal, da nič ne de, spravil se je nad ostanke večerje in radevolje se je poslužil par kozarcev šampanjca. Bil ie silno vljuden in naravnost očarujoč. Pušil je in pil kot za stavo, tako da je večer potekel zelo zabavno. Gostje so cel večer zatrjevali, da sc jim je oni grof takoj zdel goljuf in navaden pustolovec.
Ob enajstih se je naš visoki gost poslovil, galantno poljubil damam roke in jaz sem ga spremil do vežnih vrat, kjer ga je čakal avto.
j Lahko noč, gospod grof,« sem dejal, ko je vstopi! v avtomobil, »zelo me je veselilo, da ste se našemu vabilu odzvali.«
»Ali niste nekaj pozabili,« je vprašal »grof*, ko sem zaprl vrata avta, »saj so vam telefonirali, da je tarifa pet funtov-«
»Pet funtov,« sem zakričal, »pa menda vendar niste vi oni od---?«
AVhitefridgea,« je dokončal stavek mesto mene ter se priklonil, ko sem mu skozi okence pomolil zahtevano vsoto.
Angeliki še do danes nisem povedal, kako je bilo s celo zabavo in prosim, da ji tudi vi ne poveste.
Grofov pa ne maram več na večerio.
Ponedeljek, 12. marca.
7agretv 20.35 koncertni večer za aH solo iu klavir. — Breslau: 21 »Pesem strojev«, moderni stroj v glasbi. — Schenectady: 20.30 orkestralni koncert- — Stuttgart: 20 prenos iz Frankfurt J: Gostovanje Nelso-uove igralske dru/iue, nato koncert filharmoničnega orkestra. — Hamburg: 20 Ifigenija ua Tauridi«, igra v 5 dejanjih (Goethg). Katovice: 20.40 koncert. - Brno: 20 koncert. Vijoiinska sonata d-dur (Brahms). - Riui: 20.45 lahka glasba. — Oslo: 21.30 koncert orkestra balalajk. Langenberg: 20 »Figa-rova svatba«, komična opera v 4 dej. (Mozart). — Berlin: 20.30 koncert vojaške godbe. Gluck: Uvertura k »Ifigenija na Avlidi« Hackenberger: Nemška molitev — Schreiner: Venec nesmrtnikov za Fr. Schuberta — Grieg: Častni marš iz »Sigurd Jor-sanaa« — Schinilz: Bluza - Hannenmann: Nemška pesem, potpourri iz nemških |X!3mi - J. Strauss: Donavska ženica — Fučik: Otroci polka, marš; 22.30 Odlomki iz operet. Daventrv: 21 »Joseph and his Brethreu«, opera v 3 dej, (Mehul); 22 nadaljevanje. — Dunaj: 20.05 koncert popularnih skladb — Miin-chen: 20.15 koncert eitraškega orkestra. — Milan: 23 lahka glasba. — Varšava: 20.40 in 21.40 koncert lahke glasbe.
Torek, 13. marca.
Breslau: 20.10 vojaški koncert. -- Praga: 20.10 fz Fr. Schubertovih del. Ciklus »Zimsko potovanje«: Lahko noč — Zastava — Zntrzle solze — Lipa. — Leipzig: 22.15—24 Proslava v spomin Fr. Wede-kinda.— Stuttgart: 20 »Biirger Schippe«, komedija v 3 dej. (Sternheim); 21.30 koncert NVeisinannovih skladb: Sonata a-inoi za vijolino in klavir — Pesmi: Na poti; Slavčki: Vila; Solnčna pesem — Trio v d-molu za klavir, vijolino in vijolončelo. — Hamburg: 20 koncerl moškega zbora. Lahka glasba. — Katovice: 19.30 Prenos iz opere: »Madame Butter-llay«, o]>era (Puccini). — frankfurt: 21.15 »Til Eulenspiegel« (Ger. Hauptmann), recitacija — Brno: 20 koncert popularnih orkestralnih skladb. Fibich: Noč na Karlovem finu — Dvorak: Karneval — Caj-kovsky: Patetična simfonija. — Rim: 20.45 koncert instrumentalne in lirične glasbe. — Oslo: 10.15 Predavanje, nato prenos iz gledališča: »La Boheme«, opera v 4 dei. (Puccini). — Langenberg: 21—22 prenos iz Londona: Komorna glasba staroangleškin skladateljev. — Berlin: 21 komorni koncert. Brahms: Sekstct v g-duru — Mendelssohn-Bartlioldy: Oktet v es-duru. — Daventry: 21 koncert komornega orkestra; 23.15 koncert vojaške godbe. — Dunaj: 19.30
koncert solistov. — Miinchen: 20 »Elija«, oratorij op 70 (Mendetssohn-Bartholdy). — Milan: 20.50 koncert. — Uudapesl: 21.IU violinski koncert.
Sreda, 14. marca.
Zagreb: 20.35 Pesmi in arije (alt, bas in klavir).
—	Praga: 19 Prenost iz gledališča. Fibich: »Vihar«, opera. — Leipzig: 20.15 »Ljubavni uapoj«, komična opera v 2 dej. (Domizetti). — Stuttgart: 20.15 Simfonični koncert. Spohr: Uvertura k »Jessondi« — Mendelssohn: Tretja simfonija; 21.15 Ob Vrbskem jezeru«, koroška spevoigra v I dej. (Koschat). — Hamburg: 19.25 Prenos iz gledališča: Carmen, opera v 4 dej. (Bizet). — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Stultgarta. — Rim: 21 Prertos iz opere.
—	Oslo: 20 Orkestralni koncert norveške glasbe. — Langenberg: 20.15 Zabavni večer. Proza, glasba ita.
—	Berlin: 10.45 »Mati zemlja«, oratorij s štirimi solo glasovi ML Kaun): 22.30 0.10 plesna godba. — Daventry: 22 »Uničen čar«, komična opera v 1 dej. (Offenbaeh); 22.35 »Stražnikova podoknica«, opereta (Revnolds). — Dunai: 20.30 L Starodunaiske oesmi, II. »Oentz in Fannv Elssler«, drama v 1 d"i. (\X'asser-uiann).— Milan: 21 Prenos o]>eretc iz gledališča.
Četrtek, 15. marca.
Zagreb: 19.10 Prenos simf. koncerta iz Prage.
—	Breslau: 21.10 koncert orkestra balalajk. — Praga: 10 30 simfonični koncert Češke filharmonije. — Barcelona: 22.05 simfonični koncert. — Leinzig- 20.30 koncert nemških narodnih pesmi; 21.30 Poliudeu koncert. — S'-henectadv: 20 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.30 »Dalihor«, opera v 3 dej. (Smetana); 23 plesna glasba. — Hamburg: 21.30 komorni koncert Strausovih skladb. — Katovice: 20 Prenos iz Dunaja: Poljska glasba. — Frankfurt: 20.30 »Dali-bor«, opera (Smetana). — Rim: 20.45 »Maziirka Bleu«, opera v 3 dei. (I.ehar). — Daventry: 20.30 koncert. — Dunaj: 19.30 simfonični koncert poljske glasbe. Szvmanovski: Simfonija št. .3 (s sopranskim solom) — Karlovvicz: Viiolinski koncert: 21 koncert Fr. S^hmidtovih del. Simfonija št. 1, e-d"r — Mcd-igra iz opere »Notre dame« — Zakliučni prizor iz opere »Fregundis«. — Miinclicii: 21.15 Narodne pesmi Nemcev preko meia domovine. — Milan: 20.50 Prenos iz opere: »Vesela duša«, opera (Vitfa-dini). — Budapest: 20.25 komorni koncert opernega orkestra. — Varšava: 20 Prenos iz Dunaja: Poljske skladbe.
MADIO
FRANC BAR,
v največji izbf ri stalno v zalogi pr' Lfublj'ana, cankarlevo nabr. 5 Telet. *C>
Spori
PR1ČETEK PRVENSTVENIH TEKEM LNP V LJUBLJANI.
bunes 1. kolo Ilirija : Hermes, 1'rimuric : Sluviju.
Danes se prično nogometne prvenstvene tekmo tudi v Ljubljani, ter se bodo nadaljevale nato vse sledeče nedelje do 13. maja, izvzemsi velikonočne praznike. Že v drugi polovici maja se namreč prično tekme za državno prvenstvo med prvaki podzvez. Kakor znano, dobi prvak LNP-a v i/.Io-čilnem kolu državnega prvenstva za nasprotnika prvaka Sarajevske podzveze.
V vseh ostalih podzvezah so prvenstvene tekme že v polnem teku. V Belgradu si je priborila prvenstvo Juu islavija, splitski Hajduk iu subotiški SANI) sta sigurna prvega mesta v svojih podzvezah, v Zagrebu je na prvem mestu za enkrat HAŠK, v Sarajevu Slavija, v Ostjeku Gradjanski. V Ljubljani si je priborila v jesenski polovici prvenstvenega leta 1927-28 vodilno pozicijo v tabeli Ilirija ■/, 10 točkami in seoreom 30:3 Tik za njo stoji Pri-morje z H točkami in razmerjem 23:5 V Mariboru vodi SSK Maribor pred SK Rapidoui
Nedeljsko 1. kolo v Ljubljani prinese eno najvažnejših srečanj Ilirija : Hermes Ako se vpo-števa dobra forma, ki jo je pokazal Hermes v letošnjih pokalnih tekmah, obela njegovo jutrišnjo srečanje s podzveznim prvakom Ilirijo dober spori, na vsak način pa olvorjeno in napelo igro.
Primorjc nastopi proti Slaviji z mnogo sigur-nejšimi šansami, čeprav bo mlado moštvo Slavijo svojim rutiniranim črno-bbelini nasproluikom nudilo mnogo odpora.
Tekmi Ilirija : ilermes in Primorje : Slavija se vršita ob 14 ozir. 15.40 na igrišču Ilirije, rezervi Primorja in Slavije nastopita ob 10 na prostoru Primorja. Tekmo rezervnih moštev Ilirija : Hermes je LNP radi slabega terena odgodila z ozirom na popoldanski tekmi I. moštev na kasnejši termin. Ostalo tri tekme bi moglo preprečiti le skrajno slabo vreme.
V 10 DNEH 17, ANGLIJE V AVSTRALIJO.
Angleški aviatik Bcrt Ilinkler je v 10 dneh priletel iz Anglije v Avstralijo. Doslej se to v tem času še ni zgodilo, in je tem pomembnejše, ker jo bil Ilinkler sam iti njegov aparat prav lahek in majhen. Vse se je spojilo: vztrajnost avialika, ne-navadua njegova pilotska, navigacijska in mehani-ška spretnost ter zanesljivost aeropluna. V zračni črti meri razdalja nekaj čez 10.000 km, praktično je letel Ilinkler okoli 19.000 km, povprečno 145 km na uro. 7. februarja se je pilot dvignil v angleškem aviatičnem pristanu Croydon (blizu Londonu), 22. februarja jo pristal v 1'orl Darvvinu v Severni Avstraliji. Sledeči seznani nam kaže dnevne etape, merjene v zračni črti:
februar
7.	Croydon—Rim	1392	km
8.	Rim—Malta	1188	„
9.	Malta—Benghazi	040	«
10. Benghazi—Tobruk		1440	
11.	in Tobruk—Ramleh		,)
12. 13.	Ramleh—Basra Basra—Džask	1280 1108	л M
14.	Džask—Karači	912	1,
15.	Karači—Kanpur	1360	n
10.	Kanpur—Kalkuta	960	n
17.	Kalkuta—Rangun	992	n
18. 19.	Raiigun—Victoria 1'oinl V. P.—Singapur	800 1186	9, V
20.	Singapur—Bandang	1021	n
21.	Bandaug—Bima Pori	1328	«
22.	Bima 1'ort—Port Darvvin	1ГУ20	
	16 dni	16.640 k ni	
S tem poletom jo napravil Ilinkler vrslo novih rekordov: prvi direktni polel med Croydonom in Rimom, najhitrejšo potovanje iz Anglije v Indijo (7 iu pol dni), najdaljši solopolet. najhitrejše potovanje iz Londona v Singapur (12 in pni dni), najdaljše polovunje v malem aeroplanu, najhitrejši polet med Anrlijo in Avstralijo. Aparat njegov jc stal samo okoli 209.000 dinarjev, poraba bencina med vožnjo ni presegla 11.000 dinarjev, ltazpelosl aeroplana /.naša pičlih 8 metrov: ker se morejo nosilne ploskve atožiti. spraviš aeroplan laliko v av-
tomobihio garažo. Rekord vse razdalje sta imela doslej brata Keitli in Itns-; Smith, ki sla lelela lota 1919. v Avstralijo v 28 dneh, iu sicer z. mogočnim bombnim aeroplanom Vickers-Vimy, opremljenim z dvema motorjema Rolls-Royce po 360 KS. Hin-klerjev uspeh nam naj izraziteje dokazuje bajni razvoj avialične tehnike v zadnjem desetletju.
Ilinkler je v Avstraliji rojen. Letu 1914 je prišel na Angleško, kjer je slopil kot mehanik v vojno mehaniško službo in je napredoval nalo za opazovalca. Po vojski ga je angažirala tvrdka A. V. Roe and Co. za pilota; preskusil je najrazličnejše aeroplanske tipe in si je nabral bogatih skušenj, ki jih je praktično izrabil. Končni uspeh jo njegov 16 dnevni polel iz Londona v Avstralijo.
NE SMEŠ BITI PREVEČ ZASPAN.
Kanadei so si izvojevali olimpijsko zmago 38:0 proti Švedom, Švicarjem in Angležem, llorili so se v Davosu 0:1, na Dunaju 13:0, v Berlinu 11:2 in 12:2. Šli so nato v Pariz. Mislili so, stvar bo lahka, liačun je bil lep Pa je prišlo nekaj vmes, pariško ozračje. In podcenjevati nasprotnika tudi ne smeš. Zgodilo se je torej, da so postali zapani in da so v svoji zaspanosti .miv medlo igrali V. minut pred zaključkom so imeli šele 2 * xiki, l-raii-cozi nič. Tedaj šele so se Kamrici zdramili in so v petih minutah napravili štiri g. ale, sku'iui torej 0:0. Moraš iti ob pravem času spat in :ie smeš biti pri igri preveč zaspan.
S??®rini teden
V ST. Moritzu so zmagali Kanade! 38: 0. v Davosu 0:1, na Dunaju 13:0, v Berlinu 12:1 in 12:2, nazadnje pa v Parizu 0:0. Tu v Parizu so zopet pokazali, kaj znajo. Sicer je bilo igrišče zanje premajhno, niso mogli razviti vseh svojih kombinacijskih darov in ne svoje hitrosti, a vseeno; najprvo so se zadovoljili z ekshibicijsko igro v tehniškem oziru. nato so se malo igrali, pet minut pred zaključkom so imeli šele 2 točki. Tedaj so pa udarili in so napravili v 5 minutah 4 točke, od teh v zadnji minuti kar tri! — Za Bocklom, ki si je pridobil svetovno prvenstvo v Berlinu, je prišla Sonja z zmago v Londonu in prav tam tudi dvojica J o 1 y - B r u n e t. Predlagali so, da bo ta dvojica odlikovana z darilom Francoske a k a d e • inije! Sonjini norveški rojaki so si v drsanju priborili finski pokal, a junak tekem je bil Finec Thunberg. Ta in Skutnabb in drugi tam gori drsajo lepo naprej, časov ne bomo navajali, so zmeraj dobri. Zaključene so h o 1 m e n k o 1 s k e smučarske tekme; na 50 km je zmagal, kakor smo pred tednom pisali, Finec Lappalainen, na 17 km Norvežan Grottumsbraaten v 1:11:29; Gr. tudi v kombiniranem teku in v splošni klasifikaciji. Zadnji clau je bilo navzočih 50.000 gledavcev, med njimi norveški kralj. Prav tako veliko kot ua Norveškem za Holmenkol ie na Švedskem zanimanje za tek Gustava Wasa, 90 km je treba presmučati. Tekma se vrši danes, priglasilo se je 143 smučarjev.
Kolo sreče se vrti. Žalostno gleda Everlou, kako sc mu lludcrsfield zmeraj bolj približuje; II. je sedaj favorit, točk ima 36, Ev. 37. Leicester 35. V 4 rundah (v 3., 4., 5. in 0.) bojev za angleški pokal jc bilo navzočih nad 2 milijona gledavcev, plačali so nad 40 milijonov dinarjev vstopnine. — Sedaj so se začeli kujati tudi že Švicarji in pravijo. da ne bodo šh v Amsterdam, »igravci nimajo za Amsterdam nobenega zanimanja.« — Dve zanimivi tekmi se bosta vršili danes teden; na Dunaju bo igrala Slavija proti Admiri, v Budimpešti Sparta proti Hungariji. Teden nato bodo šli Ogri v Rini. v borbo proti Italiji, iii bodo 22. maja premagali v Budimpešti Bolgare.
Z manjšimi žogami, s teniškimi, so po zelo hudih bojih ugnali trije francoski »B« Avstralce 5:4. Ob rivieri so zmeraj teniške tekme, beremo imena Cocliel, Koželuh, Kehrling itd. Zapisali nc bomo nič.
Pač pa bomo zapisali lo, kar smo danes brali v »Matin«-u: >Boksna lekcija profesorja Cooka učencu Bounuillouu.« Trdno jc bil Boui|uillon pre-
pričan, da bo zmagal, ko je zlezel skoz vrvi v 10 rtuidni boj proti Avstralcu Cooku. Tudi po boju je stal mirno tam notri v riugu in jc čakal, da ga bo »speaker« proglasil po točkali za zmagovalca; pa ga ni, temveč Cooka. Hudo je to. In prav nič manj hudo ni bilo Jacku Delaneyu, ko ga je potolkel Неепеу, čeprav el po točkah. Tudi Paolino je žalosten. Godfrey je kljub 106 kg izredno hiter, široka so mu pleča in strašna je inoč njegove desnice; 10 najboljših bokserjev je ta de-r i ca že podrla. Kdo bo prvi njegov nasprotnik? Izgovor jim jc lahek, Godfrey je črnec.
Poleg boksa ima Amerika še druge senzacije Senzacij lačni Amerikanci kar dva meseca skupaj ne bodo mogli spati; skoz vso Ameriko, od Pacifika do Atlantika, gre t e k m a tekačev iu hod-cev, nad 5400 km. Startalo jih je 275, že v prvih treh dneh se je število zredčilo na 200. — Precejšnje je tudi zanimanje za Amsterdamca H a h n a in Con ger a, ki sta ugnala Peltzerja. Ilalm je pretekel K angleške milje 880 y — 804 665 m enkrat v 1:51.3, drugič v 1:51.4; absolutni Peltzer-jev svetovni rekord je 1:51.6, dosedanji hallski rekord pa 1:54.6. A na 1000 in ie enkrat Conger tudi Hahna prehitel, po 31 zmagah prvi poraz- Peltzer-jev poraz pa ni preveč tragičen; je bilo pač v halli, na trdih tleh. Takrat, ko so oni trije tekli, se je Carr zopet enkrat povzpel ob palici nad 4 m (4.04). Adleman je pa sunil kroglo 14.83 m daleč. — V Ameriki boj treh, v Evropi boj dveh: v berlinski
Športni palači sta tekla Ktirnig i ii Lam meri trikrat na 50 m; prvi tek je dobil L., ostala dva K., ki je bi! v zadnjem teku cela dva metra pred L Steinliardt je porabil za 100 m lese čas 15.6, Rusci je skočil brez zaleta 147.7 visoko. — Bolivia in Co. iuinbia javljata, da ne bosta šli v Amsterdam. Menda ne bo dosti zamujenega.
Precej nad 50 let je Novotny star, pa je plava' nedavno v Bratislavi nad 21 ur naokoli. Da to z£ Kanal ni dosti, smo že povedali. Mladi K o j a t (ameriški Ceh) je plaval 100 y hrbtno v 1:01.6. V Amsterdam bodo poslali Amerikanci Weissmueller-ja, Kojaca, Laufferja, Spenceja iu Ruddvja.
Rigoulot je dobil vrednega naslednika. Že parkrat smo pisali o atletu II ost i nu, srednja težka teža (75 do 82.5 kg). Zadnje poročilo o njem pravi, da je obojeročno potegnil 111 kg, obojerod no sunil pa 142 kg!
Registrirali so |)et rekordov v zračnem poletu brez motorja; vse rekorde inia nemški učitelj Ferd Sclttilz.
Anton
Bajec
Cvetličarna
Ljubljana Pod Tranto
Vrtnarija: Tržaška c.34. Telefon inter.32-22
tfOiliii
Sfarmvamska akcija ljubljanske občine
Odgovor vladnega svetnika Mencingerja kot bivšega vladnega komisarja mestuc občine ljubljanske.*
Radi ponovnih napadov na moje poslovanje ua ljubljanskem mestnem magistratu, izrečenih v sejah občinskega sveta in njegovih odsekov, na zadnjem občnem zboru ljubljanskega trgovskega "remija, v seji društva najemnikov in končno v dnevnem časopisju (n. pr. Jutro, Slov. Narod), sem bil končno priinoran izposlovati si potrebno dovoljenje, da v javnosti odgovorim. V svojem odgovoru se hočem kolikor mogoče omejiti na stvarne ugotovitve glede bistvenih očitkov.
Posle na mestnem magistratu sem prevzel od bivšega gerentskega Irosveta 6. oktobra 1926. Takrat je bila v gradnji
mestna stanovanjska hiša na Ahacljevi (Jegličevi) cesti
z 82 projektiranimi stanovanji in 4 lokali. Za zgradbo je bil dovoljen'kredit do 4 000 000— Din proti amortizaciji najdalje v 100 semestrih, (50 letih) in le ob pogoju, da se amortiziranje in obrestovanje krije iz najemnine od le zgradbe.-; (Glej uradni list št. 216-48 z dne 22. 5. 1926.) Ta pogoj, do tedaj pri stanovanjskih posojilih neobičajen, predpisuje mestni občini, da mora nastaviti najemnine v tej hiši skoro tako visoke, kakor jih zahtevajo zasebniki za stanovanja v novih hišah, gotovo pa višje, nego v zlati pariteti preračunana predvojna najemnina stanovanj v starih hišah. Ta pogoj ni bil predpisan morda zaradi nenaklonjenosti ali nerazumevanja nadzorne oblasti za socialni položaj šibkejših slojev. Bil je predpisan, ker je mestna občina že z dotedanjimi stanovanjskimi akcijami popolnoma izčrpala možnost, da prevali delno na mestni proračun amortizacijo in obrestovanje nadaljnih stanovanjskih posojil. Jasno mora biti vsakomur, da mestna občina z gradnjo takih stanovanjskih hiš iu naj jih postavi še toliko, ne more zado' olj iti stanovanjski bedi. V Belgradu u. pr. je stanovanj v novih hišah dovolj na ponudbo, a nikdo ne more trdili, da tam ne obstoji
stanovanjska beda med šibkejšimi sloji. Ljubljana torej nc bi mogla na dotedanji način ugodno vplivati na omiljenje stanovanjske bede, kaj neki jo odpraviti ter s svojimi hišami regulirati najemnino na znosno in enotno višino, zlate paritete predvojne najemnine. Ne more se prezreti, da je mestna občina storila mnogo za omiljenje stanovanjske mizerije ludi s tem, da je dala garancijo stavbnim zadrugam. S tem se je pridobilo kakih 150 stanovanj. V tej smeri sem tudi nadaljeval. Da bi pa satno z zadrugami prišli zlu do živega, tega menda nikdo ne bo trdil. Kaj naj stori mestna občina v prilog ogromne večine ostalih, ki nimajo stanovanj ali so na tem, da ga izgube? Stanovanjski zakon iz leta 1926 jc dal hišnim posestnikom mnogo olajšav za odpoved in napovedovala se jc popolna ukinitev stanovanjske iu najemninske zaščite. Odpovedi prisilne deložacije po rednem sodišču in pa mestni občini kot izvršilni oblasti stanovanjskega sodišča so se množile od tedna do tedna in v množicah pri meni se zg'asujoče stranke so 7 grozo zrle v bodočnost, ker so vedele tudi same, da samo z novo stavbo na Aliaeljevi cesli šc ni pripravljen teren za popolno ukinitev stanovanjske in najemninske zaščite, ki se je resno razinotri-vala. Čutil sem, da sem nastopil odgovorno mesto v naikritičneiši dobi Na eni strani prav do dna izčrpana proračunska sredstva ,na drugi strani pa bližajoče se zlo, ki nastopi s popolnim ukinjenjem stanovanjske zaščite. V prvi dobi sam nase navezan, sem sprožil takoj na prvi seii magistralnega gremiia zamisel, kako bi mestna о№па uspešno mogla kliubo-vati neznosnim težavam, ki rastejo od dne do dne, ter nrinraviti teren za likvidacijo stanovanjske zaščite. Ze na premi j al n i seji se jc mojo zamisel, ki sem io sprožil kot uradnik med uradniki, toplo ix>-zdravlialo. Imel sem vtis, da se bo izvedlo, kar se je zdelo na prvi pogled težko izvedljivo in da bomo
Ljubljančani skupno iu složno napeli vse sile, da stremo neznosno stanovanjsko zlo za vedno. Prav simpatično jc mojo misel pozdravilo vse ljubljansko časopisje, le en sam dnevnik jc izrazil ne samo skepso, temveč ie mojo zamisel gladko obsodil kot »fato-moreaiio«. Ta članek me je zabole' globoko. Ni me užalil osebno, ainpak zaradi stvari same. Slutil sem naprej, da bo članek dal premnogim, ki bi mogli sodelovati, pa se radi odtegujejo tudi najmanjšim žrtvam, dobro došcl plašček, da se skrijejo in odtegnejo skupnemu, složnemu javnemu delu. V ponovnih posvetovanjih z nekaterimi magistralnimi uradniki in moji ideji uakloiijeiimi someščani je nastal projekt in nato sklep, da naiame mestna občina za zgradi-o kolikor mogoče veliko stanovanj s primerno najemnino
obligacijsko posojilo 30,000.000.- Din z amortizacijo v 15 letih ter s 6 odstotnim obresto-vanjeni ter ustanovi za amortizacijo iu obrestovanje
* Ker SDS iu njeni zavezniki v občinskem svetu de'ajo SLS odgovorno za vse delo bivšega vladnega komisarja, priobcujenio /gornji odgovor v pojasnilo javnosti.
poseben fond, v katerega se steka poleg najemnin še posebna gradbena trošarinska naklada po 50 par od litra konzumiranega vina in pa lOodstotkov pobrane, iz tega naslova prav nič zvišane vodarine in gostaščine. Vsakdo naj je najemnik ali ne, mora priti do spoznanja. da je obremenjevanje hišne posesti s stanovanjskimi zaščitami krivično in narodnemu gospodarstvu škodljivo. Obremenitev z dosedanjimi stanovanjskimi zakoni niti ni enakomerna. Hišni posestnik 7 nezaščitenimi strankami je bil dvakrat iu trikrat in je še danes na boljšem, nego hišni posestnik z zaščitenimi strankami. Logično se mi zdi. da naj nosijo ali vsaj pomagajo nositi breme radi pomanjkanja stanovanj in lokalov vsi imetniki, stanovanj in lokalov, bodisi najemniki, bodisi hišni lastniki, in sicer po višini plačevane, odnosno predpostavljal«; najemnine. Da pa ni bilo treba ustanavljati kake nove davščine, sem kar vzel že obstoječe gostaščine in vodarine, ki se odmerjata j)0 višini najemnine. Večji najemnik ali imetnik stanovanj plača večji prispevek v fond, manjši iu najmanjši pa manje in prav malo. To breme jc za рователпка prav malenkostno v celoti pa znaša letno dotacijo fonda okoli pol milijona Din. Ker pa s to dotacijo še ni bila omogočena znosna najemnina za šibkejše sloje, sem sklenil še trošarinsko naklado ua vino, ki nikogar ne boli, ki jo plačujejo nc samo Ljubljančani, ampak vsi prehodili. Ta bo prinesla v fond okoli 1,600.000. Din na leto. Oboje skupaj toraj okoli 2,100.000 Din letno, ne da bi narastli kaki stroški za pobiranje in predpisovanje. Ako računam še dohodke iz najemnin s tem jx)sojilom zgrajenih hiš z 1,800.000 Din, tedaj ima amortizacijski fond skoro 4,000.000 Din dohodkov, dočim znaša letna anuiteta (obresti in amortizacija) za 6 odstotni obligacijski dolg 3, 060.000 Din. Pričakovati je torej
prebitka okoli 800 000 Din letno za vseli 15 let. Previdno je, da ostaja letni prebitek, kajti, ako občina ne bi mogla plasirali vsega obligacijskega |X>soiila |)o 6 odstotkov bi morala pokriti ostanek zazidane svote z lombardniui posojilom na 15 let po 7 ali v najneugodnejšem slučaju po 8 odstotkov. Ako bi morala najeti 10,000.000 Din |x> 8 odstotkov, tedaj znači to večja obremenitev amortizacijskega fonda za Din 200.000 letno. Ce pa občina ne bi uiti ene obligacije plasirala po 0 odstotkov, bi najela recimo vso stavbno vsoto 30 000 000 Din po 8 odstotkov, kar bi zneslo letno anuiteto 3.b00 000 Din. Ostajal bi pa šc tudi v tem slučaju lep prebitek, ki zadostuje za pokrivanje eventuclnt-ga prekoračenja proračuna za 10 do 15 odstotkov. Ker pa je plačana že več kot tretjina potrebne stavbne vsote, je prebitek amorti-i|b jpznjs o.iouibz ed ®x uojnSis epuoj e3o>|sf(Dttz za znižanje doklad in davščin ali za delno pokrivanje nada inih stanovanjskih posojil, recimo za ouih 6,000 000 Din, ki se jih baje namerava najeti za zgradbo malih stanovanj, ne da bi se obremeiijal redni proračun ali zvišavalc doklade in davščine. Račun moj jc realen iu prav nič olepšan. Postopal sem skrbno, resno iu premišljeno. Zato moram odločno odklanjati podtikanje slabega gospodarstva, naj pride očitek od kogarkoli v občinskem svetu ali trgovskem gremiju. Ljubljana jc morala graditi in sicer mnogo več, ko kdaj preje iu gradila je ler gradi, a ne po »starih metodah« z obremenjevanjem proračuna, temveč brez obremenitve iu cclo z možnostjo razbremenitve proračuna, torej z možnostjo znižanja doklad in davščin. Vrhu vsega tega j>a Ljubljana vso z obligacijami pridobljeno svoto lakoj vrača ter z zaslužkom priskoči
na pomoč obrtnikom in brezposelnim.
Kdor te zdrave in premišljene gos|xxl.irske politike ne razume, a je sicer razumen človek, o tem vem, da je uoče razumeli. Protivrednost za |josojilo tvori bremen prosta posest tolikanj hiš, ki tvorijo ]50 15 letih čist dohodek za občino. Mojo akcijo so odobravali gospodje člani prideljenega mi sosveta. I Iva-ležeu sem jim, da so me ludi dejansko podpirali in vem, da jim bo tem lažje, to akcijo z vsemi močmi ludi nadalje podpirati. Težje bo stališče za one, ki moje akcije do sedaj sploh niso podpirali ali ji morda celo nasprotovali. Naj povem samo en primer, za katerega imam priče: K meni pride gospa Š., ki je podpisala Din 5.500.—, plačala pa samo 1.000 Din, na moje vprašanje, zakaj da ni plačala še ostalih in obljubljenih Din -I.4C0.—, ko je vendar kot deloži-ranka dobila stanovanje, mi odgovori: »Imam denar, a bojim se plačati, ker so mi nekje rekli, da tega denarja ne bomo nikdar več videli«. — Ali 11. pr.: Neki dnevnik je obširno jioročal o stanovanjski akciji ter prinesel lepe slike. A neki drugi dnevnik je kar zamolčal posebni paviljon, ki ga jc imela mestna občina ua velesejmski »Ljubljani v jeseni« ter le kot kronisl mimogrede zabeležil za vz|)odbudo privatne gradbene inicijative zelo važen občinski sklep, o 5 letni dokladni prostosti novih hiš. — Ali nadalje: Ali mi je moglo biti prijetno, ko me je urednik nekega dnevnika na neki plesni zabavi vprašal, so li magistralna poročila ob subskripciji posojila
Cač resnična, dočim jc kasneje neki sorodni dnevnik
rez premisleka nasedel znanemu »lažniivemu kljuk-eu« o nagradah za odkup »cestne železnice?!« — Prihodnjič odgovorim na posamezne ugovore in pomisleke točka za točko.
(Dalje.)
VIESNIK^SREĆE
Vsebina 2. številke.
(Izide 15. marca.) Izkuz žrebanja lil. ra/.reda državno iazr. loterije Žrebauie zostavuic držav, hi pot. banke kralj. SHS 2"/, preuiijske srečke kneževine Srliije iz I. 1881 Žrebamo 4'/»% komunal, zadolžil ic Prve hrvatske
štedlonicc v Zagrebu. Žrebante 6% komunaluih zadolžmc Prve hrvatske
štadionice v Zagrebu. Posojilo mestu Zalra iz letu 1911. Cehoslovaške državne pradbene srečke. Srečke italijanskega rdečega križa iz I. 1885. Turško sreJko i/. I. 1870 glaseče so ii it Fr. 400-—. 4"/o zastavnice Peštansko-inudjarske komore, bauke. 4'/2«/„ zastavilioe Peštausko-niadjar. kotnerc. banke 7'/2% га-stiivnice madj cskt.inpt. iu nicutal. banke. Brezobresi prerini. obligacije madjar. Iiipot. banke. Naše domačo dobrodelne iu ra/.redne loterije. Odgovori uredništva. — Dobave iu licitacije.
Ogledni Izvod brezplačno!
Naročuina za eno lelo 60 Diu, za pot leta 30 Diu. za četrt leta 20 Diu.
Pisma in denarne nakaznice ua upravo
„VjestTiiR Sreče" v Zagrebu,
Preradovičeva ulica 5. — Telefon t -KS.
Maribor
□ Orlovska akademija v Uniouu v Mariboru, Orlovstvo zarezuje globoke brazde v ua-šo slovensko narodno kulturo. S sistematično vzgojo in z vsestransko prosveto dviga versko, umsko iu telesno izobrazbo naše mladine. Zunanji izraz tega plodouosnega dela so orlovske akademije, na katecih orlovstvo podaja javnosti cvet svojih t rudo v in bojev. V Mariboru so vrši taka orlovska akademija dne IM. marca ob 8 zvečer v Uniouovi dvorani. Na njenem sporedu so razen originalno zasnovanih prostih vaj članov iu članic za 19'_'8 umetniški in simbolični telovadni nastopi celokupnega članstva ter težka orodna telovadba. — Spored: Fanfara. 1. Člani: Prosle vaje za 1928. 2. Mladenke: Trojice. Člani: Konj. 4. Članice: Proste vaje /.a 1928. 5. Nastop Orličev. 6. Članice: Slovensko dekle poje. 7. Govor. Odmor. 8. Člani: Bradlja. 9. Gojenke: O kresu. 10. Člani: Vaje s kiji. 11. Članice: Uspavanka. 12. Mladci: Gimnastične vaje. 13. Člani: Drog. 14. člani: Oj Doberdob. Orlovska himna. Predprodaja vstopnic v cbeh prodajalnah Oirilove tiskarne.
П Smrtna kosa. V Kadvaniu pri Mariboru je umrla tamkajšnja dobro znana posestnica in goslilničarka Barbara Lobnik v starosti 72 let Pokopana bo v ponedeljek ob 2 popoldne Ua radvaujsko pokopališče. — Neizprosna je-, tika je pretrgala nit življenja 'M letnemu steklarju pri Kristalu Juliju Meglic. V sredo je bil pogreb njegovega, islotako za ietiko umrlega brata, v ponedeljek ob štirih bo pa pokopan Julij. — Umrla jc zasebnica Ida Holl, koje pogreb bo v ponedeljek ob 5 popoldne.
П Tatvina na železn'ci. Uprave železniške delavnice na koroškem kolodvoru v Mariboru. kakor tudi kurilnica, so ugotovile, da v zadnjem času zmanjkujejo razne stvari. Izginilo je mnogo bakra, medenine, rdeče litine ter mnogo dobrih predmetov, abinontiranih pri železniških vozovih. Policija je za to do-znala in uvedla obširne poizvedbe. Vse sledi za ukradenimi predmeti so vodile v tvrdko »Kovina,. Policija jc napravila hišno preiskavo iu našla jc ogromno množino ukradenega blaga. Tehnični uradniki so cenili vse predmete nad 200.000 Din, dasiravno je uprava konstatirala škodo v vrednosti circa 180.000
Din. Tatvine je bil osumljen v prvi vrsti delavec Jože K., ki je bil radi enakega delikta že kaznovan, in tega je policija tudi aretirala.
Pri preiskavi je policija ugotovila, da je tvrd-ka dobila mnogo svežega balua za izdelovanje bakrenih sprežnikov od uekega inžeuerja, ki jc zaposlen v delavnici državnih železnic v Ljubljani. Obvestila je o tem ljubljansko policijo. Ta je izvršila preiskavo. Inženjer se je sicer skril z izgovorom, da je odpotoval v Lip-sko; vendar pa so istega dne mnogi videli v Ljubljani. Nadalje je ljubljanska policija našla ludi pri nekem zidarskem delavcu 42 kg bakrenih sprežnikov. Tvrdka Kovina je izjavila, da je dobila še več sličnih ponudb. Neka tvrdka na 1'eznu ji je izjavila, da ji proda okoli i (009 kg bakra, bakrenih sprežnikov iu nekaj pločevine od železniških parnih strojev Neka druga tvrdka pa ima nakradenega bakrenega blaga kar za vagon.
П Neusmiljen voznik. V petek je neki voznik vozil debla iz gozda nad tremi ribniki na parno žago v Melje. Konji so bili utrujeni in ni čudno, da niso zmogli prenapornega dela ter so z vozom obstali. Voznik pa je neusmiljeno, udrihal po njih. Enemu'konju je izbil oko. Ljudje so se zgražali nad trdosrč-nim človekom ter ga ovadili policiji.
Celje
& Javna dražba občinskega zemljišča. V
nedeljo 18. marca ob 2 popoldne se vrši javna dražba občinskega zemljišča v Gaberju, ua hribu pri pokopališču, za dobo enega leta. Najemnina /.a izdražeuo zemljišče se plača takoj na licu mesta.
Kdo vzame otroka? Pri županstvu okolica Celje se nahaja lOlelna deklica, ki ic brez staršev. Občina bj rada oddala otroka takim poštenim in treznim ljudem, ki bi deklico sprejeli za svojo. Natančnejše se poizve pri županstvu vsak uradni dan v dopoldanskih urah.
■& Celjsko goilbeno društvo priredi v soboto 17. marca \ veliki dvorani Narodnega doma družabni in plesni večer. Vstopnine ui.
1922
Ptuj
0 Orlov' 'h"'- Na Joželovo 19 marca priredi ptujski Orel akademijo v Mesinem gledališču ob treh popoldnu. Sodelujeta orkester ptujske godbe in pevsko društvo Cecilija Predprodaja vstopnic v Kat. tisk. društva in eno uro pred začetkom pri blagajni. Pridih v obilnem številu!
ф M cel nt *evl je imel v četrtek. S I. ni. svojo prvo poslovno sejo. ki so jo vsestransko napeto pričakovali meščani in občinski svetniki. Galerija ie bila do zadnjih kolov natrpana občinstva. Točno ob ti zvečer je župan Drenčič otvoril sejo z dnevnim redom: volitve v odseke Konslaliral je sklepčnost. ker ]c bilo navzoče potrebno število odbornikov (5 SLS, 8 Nemcev 2 NRS iu 4 socialisti). Kmalu nato >'o se pojavili ludi zastopniki JDS Pred volitvami v posamezne odseke so podali svoje izjave glede sodelovanja v mostnem svetu demokrati in socialisti. Prvi ie govoril n dr Fermevc za demokrate. ki ie izjavil, da je bila odsotnost njegove stranke pri zaprisegi novec« župana g. Hreiniča samo protest proti taktiki SLS, da se je raje zvezala z Nemci nego z demokrati. Proti novemu županu pa nimajo nič. Napadat ie tudi Neince. da so prišli do števila svojih mandatov s pomočjo svojih
Izvirne francoske pas'i I je
»VA LDA«
zlravijo iu uspešno pobijajo vse hotezni dihal.
Prodaiuio vse lekarne iu drogerijc.
slovenskih hlapcev in nastavljencev Izjavil je končno, t * it bi.do demokrati sodelovali v mestnem svetu V svojem govoru jo dr. Fermevc nel-diko .pokoketiral s socialisti, I, j so pu po svojem govorniku g. Mahru šli preko tega in izjavili, di, bodo sodelovali brez ozira na narodnost iu strnnkurstvo samo za blngiujo revnih delavskih slojev, ki jih za-sli.iiujo. Ur. Fichteuau je \ imenu Nemcev zavračal očitek, da In bili dosegli svoje mandate s slovenskimi glasovi. Tudi g. župan je kratko za-* vrnil nekatere očitke, ki jih je iznesol proli njemu dr Fermevc. Nato so se po predlogu ц. Sknzc izvršile volitve v posamezne odseke Soglasno so bili izvoljeni \ prorni odsek gg. Sliplovšek (SLS), Smerdu (NKS), Mali r (soc.). Keržo, dr Fichtonau (Nemca) iu dr. Šalamun (,II)S); v upravni odsek: Fnis (SLS), V rabi (SLS), Zdenko (NRS), Šegula (soc.). dr. Fermevc in Blažek (JDS), Steudtc, Spru-žina. Doniisck (Nem.), Mahr (soc.); v stanovanjski odsek: Ska/.a (SLS), Smerdu, Gabrijel (soc.), Lenart (JDS), '/,11.!sek (Nem); v Icrajni šolski svet: Sliplovšek. Zclenko, Šegula, dr. Šalamun, Spru-žina; t posrctiuniliii urad: Kras, Keržc, Šeguln, Iirecelj (.11 >S); v red litijski odsek: Ska/.a, V rabi, Zdenko, (ionip (JDS), lilagovič (soc.). Nedog (Neaiec) - i'o volitvah je še g. Malir opozarjal na važuest stanoviuijskega vprašanja v Ptuju, o čemur jo podal kratko pojasnilo tudi župan, d oči m se bodo predlogi v tem oziru stavili ua prihodnji seji.
—	Tako je potekla prva seja povsem brez senzacij V demokratskih nebesih je bilo mnogo grmenja, pa je Ic prišel, hvala Bogu, ponižen dežek. Galerija ni prišla do veljave, ker jc župan med govorom dr Fermevca zapretil, da jo izprazni, če ne bo tiho. kar jo pomagalo. Malo hudi so bili gospodje, ko se jo g. zapisnikar začudil, da imenujejo demokrati socialiste svoje prijatelje. Dragoceno je bilo priznanje pristašev prejšnjega režima, da jo poslovnik pomanjkljiv, da se je doslej delalo po domače (posledice niso izostale) in da 'levet let prejšnjega režima ni imel tu ne času ne volje iz-premeniti določbo, da jc poslovni jezik za seje še
—	nemški. — Po srečno uspeli prijateljski javni seji se je vršila tajna seja. Zdi sc. tla je JDS sama vesela, tla je konec dosedanjemu mrtvilu na magistratu, kateremu je žc mnogo odpomoulo gerenl-slvo in da bodo pod novim županom nastopili boljši časi in rodne,jše razmere.
Zagorje ob Savi
I dobro zaslužen pokoj je stopil I marca rudniški uradnik g. Ivan II a v pl man star 05 let. Služil je TPD v največjo zadovoljnosl vseh ravnateljev nekaj mesecev čez 50 let, in sicer vedno v Zagorju. S svojo izredno marljivostjo in previdno skromnostjo je postavil lično hišico v Zagorju iu vsem svojim otrokom preskrbel višjo izobrazbo Odlikuje g. Havptniana tudi velika prijaznost in obzirnost v družbi ter odločno katoliško prepričanje. Vsled zadnjega je morala njegova družina mnogo trpeti za časa PP režima, ki se je z barbarsko zlobo znosil nad njegovo hčerko Marijo, tedanje učitcljico v Zagorju. G. Hauptnian. uživajte zaslužen pokoj dolgo vrsto let!
Občni zbor električno zadruge se bo vršil danes ob 2 v občinski dvorani Z novim letom ie znižala zadruga lok od 5 na 'd iti pol dinarje K\V, pa jc še drag, če pomislimo, da ga plačuje zadruga samo po 1 13 Din.
Občinski proračun je notranje ministrstvo potrdilo in zavrnilo pritožbo TPD zoper n.icga. Zanimivo jc. da še o nobenem proračunu niso komunisti tako vpili kakor o letošnjem, da je sestavljen v zaščito kapitalistov in Stili delavstvo; Tl'D pa še nikoli ui zoper proračun sestavila tako ostre pritožbe kakor letos. Vitli se, da je zabavljanje zoper proračun od obrh strani samo radi nagajanja > klerikalcem.-.
Kat. prosv. društvo vprizori v nedeljo lt. t. m. ob pol 1 v Zadružnem domu igrokaz . Fernando, strah Asturtjer.
Litija
Živahno delovanje iu gibanje opazujemo po ccstah litijskega okraja. Ponekod se ceste strgajo, drugod posipljejo iu tekom leta bodo vse ceste obnovljene, kar smo že dolgo pogrešali. — Sirotinsko društvo za |x>dporo sirot Kneginja Zorka« v Belgradu je povodom rojstva kraljeviča Tomislava tudi Slovenijo obdaria z obleko za revne šolarje. Litijski okraj je prejel tri obleke, ki so sc razdelile najbolj potrebnim in pridnim šolarjem. — Danes v nedeljo je v litijski šoli odprta ves dan razstava čipk in drugih ženskih ročnih del. Razstavo priredi državni osrednji zavod za žensko domačo obrt in jo s predavanje niotvori njen ravnatelj g. Račič Božo. Vstopnine ni. Dekleta iu žene dobrodošle! — Zanimivo jc, da je v litiji članica Mohorjeve družbe žc skozi 54 let neprestano gospa Helena Beuk in skozi 50 let kuharica v znani Segačevi hiši, gdč. Jožefa Mah, ki
CfubljansKo gledališče
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
Nedelja, ti. marca ob 15. uri pop.: PEPELKA. Mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. Ob 20. uri: zvečer: CVRANO DE ВЕП-GERAC. Premierski abon. Pouedelj k, 12. marca: MNOGO HRUPA ZA NIC.
Red C. Torek, 13. marca: Zaprlo
Sreda, 14. marca: CVRANO DE RERERAC. Red B. Četrtek, 15. marca: NEDELJSKI ODDIH. Red A.
OPERA.
Začetek uh pni 8 zvečer. Nedelja, 11. marca ob to. uri pop.: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek. 12. marca: Zaprlo. Torek, 13. marca: MARTA. Red D Preda, 14. marca: Zaprto. Četrtek. 15. marca: F1DELIO. Red D
Prrmiersko abonente opozarjamo, tla imajo danes v nedeljo zvečer ob 20. za svoj abonma predstavo C.vrauo de Bergerac« v deloma novi zasedbi in popolnoma novi m scenariji. Režijo jc lelos prevzel prof. g. Šest. Brez dvoma bo tudi v letoš-i]ii sezoni to tlelo izredno urivlažno. Na našem odru ee predstavlja v klasičnem prevodu pesnika g. Otona Župančiča.
I "prava obvešča p. u. občinstvo, da se gostovanje moskovskega gledališča ne moro vršiti v Ljubljinl in to vsied lega, ker so umetniki doDili nalod, da morajo lakoj po zagrebškem potovanju odpotovati naravnost v Palestino. Zato jc tudi podaljšanje gostovanja v Zagrebu, kjer igrajo z največjim uspehom, nemogoče.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 11. marca ob 15. uri: TAKRAT V STARIM C ASIH. Kuponi Globoko r.niinue cene Ob 20. uri: PRI TREH MLADENKAH. Kuponi.
Ponedeljek, 12. marca: Zaprlo. Torek. 13 marca ob 20. uri: DVA BREGOVA. Ab B. Premijera.
Cel j ste o gledališče
Nedelja, 11. marca ob 1 uri pop.: DIVJI LOVEC.
Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Repriza Finitgarjovc narodne igre s peljem j Divji lovec bo v nedeljo popoldne ob štirih ter opozarjamo na to predstavo zlasti cenj. občinstvo izven Celja, ker ima ugodne zveze z vsemi vlaki. Cene vsem prostorom so za '!%% znižane. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar Leskovšek.
Glasba
Koncert. Po več letih je na sporedu vokalno-instrumentalnega koncerta (ponedeljek 12. t. m. Unloil) večja skladba Vil. NovAka: Ciklus treh pesmi za moški zbor iu orkester (Tri češke spe-vy). To je venec navdušenja prekipevajočih skladb, pisanih v slogu, ki jc lasten le mojstru Novaka Prva in tretja ste junaški pesmi, druga boli lirična. Te skladbe hod o poznim rodovom neprecenljiv dokaz navdušenja ob narodnem osvoboje nju. Ni dvoma, da bodo na ponede'ikovem koncertu navdušile ludi Ljubljansko občinstvo.
Orel
Orlovska srenja v Hruširi priredi danes popoldne ob 3. uri telovadno akademijo v Društvenem domu v Sostreni t 12 lepimi točkami. — Dne 18. marca I. 1. priredi pa poučno filmsko predavanje za mladino ob pol 1. uri, zu odrasle ob 3. uri popoldne.
"Prireditve in drušivene ^esti
Ljubljana.
Orlicc.-dijukinjt: prirede v nedeljo due U. t. in. ob 5. uri popoldne v Rokodelskem domu gledališko predstavo -Ljudmila« žaloigro v petih dejanjih. Predprodaja vstopnic na dan predstave eno uro pred pričetkoin. Vsi iskreno vabljeni. — Odbor.
(iodba iu pesem v življenju slovenskega naroda jo. naslov predavanju, ki ga bo imel danes oh S. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komen kega ulica 5t. 12, g. profesor M. ISujuk. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost.
šišenska prosveta. V ponedeljek, 12 I. m. se bo pričelo ob H uri zvečer v dvorani redno skioptično predavanje '.rumena nevarnost ali Kitajska in Kitajci«. Predaval bo g. Fran Miklavčič, bivši konzularni uradnik na daljnem vzhodu. — V n»de!jo 18. in na dan sv. Jo?efa 19. marca pa bo vprizorjena ena izmed nalepših ljudskih iger »Kapelica na Šmarni stori .
Orkestralno društvo Glasbene Matico ima prihodnjo vajo za godala v torek, dne 13. marca ob 20 uri. Nadaljutc študij za cerkveni koncert, ki bo 18. aprila. Udeležba obvezna za vse sodelujoče. — Odbor.
Občni zlior Jugoslovanske Matice — podružnice /a kolodvorski okraj — se vrši v ponedeljek ob pol K uri zvečer v prostorih Akademskega doma, Miklošičeva cesla 5 /, običajnim sporedom.
Maribor.
Katoliška omlatiiiiu ponovi krasno igro /tihotapec danes ob o. uri pop. v društveni dvorani.
Ostali kraji.
Ljudski oder v St. Vidu pri Ljubljani vprizori danes ob pol I uri popoldne v Ljudskem domu ' pcekrasno svetopisemsko zgodbo Egiptovski Jožef. v osmih slikah s predigro Jožefov! bratje . I Vstopnina je običajna. Zveze z vlakom na vse strani ugodne, zato naj nihče ne zamudi prilike, ker se igra ne bo ponavljala. Vstopnice so v pred-prodaji pri gdč. Iv. Zakotnik v «1. Vidu.
Prostovoljno gasilno društvo v Litiji slavi dne 5. av gusta I. I. 40 letnico svojega obstoja. Prosi vsa osrednja društva, da na la dan lie prirejajo prireditev.
■fržiea. Danes zvečer ob <". uri gostuje št. Jakobski Orel Ljubljana, s krasno živi jonsko komedijo Zemlja spisal K. SchtinheiT, poslovenil M. Sklbinšek, \ treh dejanjih. Vstopnice st; dobe v predprodaji od 3. ure dalje pri blagajni v Društvenem domu.
Na Brcznici se vprizori t,s., |;i. in 25. marca ter I. aprila ob pol J. uri popoldne 1'asijon v 14 slikali. Krasne nove kulise je za Pasijon naslikal V. Skružnv, slikarski mnlster naroilneu.i tfledališču v Ljubljani.
Illlllllllllllllllll
Negovarre kože po z'nv.
Itake nenadoma raz pokajo, lioia na obrazu postane hrapava in boleča. Sedaj ju čas, namazali koio z izborno \ivcu-crcnio, le-ta odstrani hitro vse rudečice, bolečine, razpokline i. t, d. Ni boljšega od
Nivea-creme
УШШ1ШПШШ
je ludi v službi že 50 let v isti hiši. — V Šuiarlneir je v Društvenem Domu zadnjo nedeljo o špiritiznu predaval poljudno in zanimivo g. Ldviu Pleničat preti mnogoštevilnim občinstvom. Predmet pa se jt nam zdel preobširen in zato se ui mogel tako temeljito obdelati. Predavanje je pojasnjevalo 34 skiop-tičnili slik. Zasačili so v šmartinski cerkvi tatu Ivana Preka, ki je ravno pobiral denar iz pušir, Ima pa še mnogo drugih slarih grehov ua vesti. Žandar-meriji se ie posrečil dober lov, 1'rek bo pa nekai časa na varnem.
Kočevje
Volitve v premoženjsko upravo mesta Kočevje se vrše 25. marca I. I. v občinskih prostorih.
Koncert. V nedeljo, due -i. t tli. se je vršil koncert odličnega, splošno slaviiozuanega cerkvenega zbora frančiškanske cerkve v Ljubljani v tukajšnji mestni dekanijski cerkvi. Ob 11 je bila slovesna sv. maša, pri kateri je zbor krasno izvajal Schubertovt mašo v g-duru. Popoldan ob 3 pri koncertu so peli 12 pesmi od I' II. Sattnerja, St. Premrla, F.. Hoch-rciterja, dr. Kiinovca, P. A. Niedrista. dr. F. Bunca, Ant. Foersterja in A. Jobsta. Koncert je pod osebnim, odličnim vodstvom vle. gosp. svetnika P. II Sattnerja nad vse izborno uspe. Zbor nas je že dopoldan s Schubertovo mašo kar očaral. Popoldan pr koncertu nam je zelo .ugajala Sattnerjeva »O Jezitt moj. in božična Sattnecjcva. Fudi druge pesmi s< bile jako izbrane. '/. velikim veseljem smo vživali o! krasnem petin v tako akustičnih prostorih kot ie kočevska cerkev. Udeležba jc bila velika. Cisti dobiček jc namenjen za nove orgle, ki se v kratken naročijo. Hvaležni smo vlć. svetniku f' II. Sattnerju hvaležni gg. pevkam in pevcem za njihov trud. Kli čeino jim: Na svidenje drugo leto zopet, ko bodo /t nove orgle.
Kamnik
Kmetijsko iu obrtuo-iiailaljevalno šolstvo » Kamniku. Menda malokateri slovenski okraj posveča tej panogi narodne izobrazbe toliko pozornosti kakor naš Kamniški, kar je predvsem zasluga naših županov, poslancev in pa državne oblasti Kmetijsko nadaljevalno šolo pod vodstvom gosp nad učitelja Primožiča obiskuje redno dvakrat te densko okroglo 30 kmelskih sinov, ki z veseljen slede pouku in se požrtvovalno udeležujejo poučnih ekskurzij. Teh je bilo dosedaj dvoje Prva na vzorni graščinski posesti £ rnelo in Volčji potok ter v mlekarno v Radomlju. druga pa zadnji četrtek v Ljubljano, kjer so si udeleženci pod vodstvom strokovnjakov ogledali klavnico, podkovsko šolo, pivovarno Union, Združeno mlekarne, kmetijske slrojt! in Učiteljsko tiskarno. Za vriUkonoČ gredo ua Grm. — Sadjarski tečaj so jc vršil sedaj štiri nedelje po vrsti ob obisku 00 IcuMtSkih j>o sestnikov. Predavala sla gg. Primožič in Kafo! Temu ie bil priključen Se zeleujadarski in cvetli čarski kur/., l<i'T je poleg omenjenih dveh prt davni še g. Lap in so so ga v velikem številu udeleževale kmetske gospodinje. — Obrtno nadaljevalni pouk je prejemalo v 140 urnem čevljarskem prikrojevalnem kurzu do -10 mojstrov in pomočnikov pod vodstvom strokovnjaka iz Ljubljane. Tečaj kaže lepo uspehe iu bo v veliko korist napredku čevljarske obrti v okraju. — Vsi ti tečaji se vrše v kamniški ljudski šoli, omogočajo pa jc jioleg požrtvovalnosti posameznikov, ki se trudijo s poukom predvsem naše občine, mestni kakoi okoliške, ki so v proračunih prispevale lepe zneske za lo šolslvo. Vsa čast vsem tem! Kamniški okraj pa naj bo v tem oziru vzgled drugim okrajem!
■Kovačev študent« in nastopi solistov v Kamniškem domu, vse vprizorjeno s priprostimi, nešolanimi pevci pod vodstvom g. Cerarja, je pokazal, koliko krasnega pevskega materiala je v Kamniku in okolici. Mladim pevcem želimo vedno lepših, popolnejših uspehov!
Varujte se prehlada!
Rusffrete osube vporuM ;u'o n>' /.cliavi okusno
Dfti .VMLERt
da sc obvurujcio iirelil.-nln. ■
Nedelja, 1. marca.
Praga: 20 zabavni večer. Petje iu orkester; 21 Belgijski večer. Himne — Recitacije —- Franck: Le? Eolides, simfon pesnitev za veliki orkester — Viev temns: Koncert d-mol za gosli s spremljavo orkestru -— Boeck: Vaška cerkev Jongen: Cvetlični ples (petje s klavirjem) — Blork: l landcrski plesi za vel. orkester. Barcelona: 18 simfoničen koncert. — Schenectady: 21.25 simfoničen orkestralni koncert. — Stuttgart: 20 Cerkveni koncert Brucknerjevih del. --Brno: 19 narodni plesi Aulin: Švedski ples —- Mus-sorgsky: Ruski ples iz Borisa Godunova« Šar-venka: Poljski ples in Mazurka Moor: Češka suita — Brnlims: Dva ogrska plesa — Rubinstein: Pei-zijska suila Sarasate: Španski p'es — Fxcudet: Auergnatski ples Cajkovsky: Mednarodna auita; 20 koncert arij itd. Rini: 20.45 !oucert instrumentalne g'asbe. — Langenberg: 20.15 Uverture iu arije iz nemških oper. — Berlin: 22.30 lahka glasba. — Dunaj: iu.15 komorni koncert; 20.15 > Vrenienogled na Čarobnem otoku«, čarovniška burka s petjem (Raiinund). Milncltcn: 20 koncert popularnih skladb. Milan: 20.45 Vesela duša«, opera (Vitto-dini), prenos iz gledališča.
Ta večer jc posvečen proizvodom belgijskih umetnikov. Vse večje evrop. postaje oddajajo nocoj Izbrana poglavja iz belgijske jiroze zlasti pa glasbe. Belgijski večer oddajajo: Bresalu (ob 20.15), Draga (21), Leipzig (b».30), Stuttgart (21.30), Hamburg i (20), Katovice (20.30), Frankfuvt (21.30), Brno (21), I Oslo (20). Berliu 20.30) iu Varšava (20.30)
Uoiuodinski posl. o Su. Prlbiceuicu
Iz 36. redne seje narodne skupščine
Na 36. redni seji narodne skupščine je 1 radikalni vojvodinski poslanec dr. Bogdan Milašinovič silovito napadel Pribičeviča. V naslednjem priobčujemo ta izvajanja: »Gospodje narodni poslanci! Pred nami je budget ministrstva notranjih del. Ker glasovanje za budget znači tudi zaupnico vladi in je v tem oziru značilen zlasti proračun ministrstva notranjih del, si jaz dovolim, da govorim zlasti O tej drugi strani tega proračuna.
S strani spoštovane opozicije, zlasti s strani tako zvane kmetsko-demokratske koalicije, za katero mi je žal, da se ne nahaja tukaj in da ne sliši tega, kar hočem povedati, se govori, da je ta vlada srbijanska, hegemo-nistična, antiprečanska in protihrvatska vlada. To je glavni adut, s katerim se v borbi proti današnjemu režimu in vladi ti ljudje služijo. Jaz hočem dokazati, da ti govori nc drže in da oni v opoziciji s svoje strani to navajajo samo v namenu, da se prevari naša javnost, tista javnost, ki čita izključno hrvatske časopise v Hrvatski in da se tukaj ustvari prepričanje, da so Srbijanci resnično hege-monisti, ki Hrvate tlačijo in vobče nas vse prečane hočejo spraviti na tako majhno mero in majhen vpliv, da se na nas vobče ne ozi-rajo.
Gospodje, jaz sem v dobi, ko ni bilo popularno govoriti o sodelovanju z g. Stjepanom Radičem, v dobi, ko je g. Stjepan Radič gonil nam vsem znano politiko republikanstva, v tisti dobi sem imel pogum in smelost, da sem javno govoril o sodelovanju z njim, ker sem bil globoko prepričan, da jc treba potem, ko je prvič prišel v narodno skupščino in overil polnomočja, dasi se še ni odrekel svojega programa, pripraviti ga tedaj na pravo pot, da ga je treba prisiliti z našo pametno in modro politiko in taktom, da svojo borbo spravi na zakoniti teren v parlamentu. Jaz sem bil eden izmed tistih, ki sem obsojal politiko, ki so jo ravno njegovi sedanji zavezniki-pribičevci in-scenirali proti Stjepanu Radiču in njegovi stranki. To sem javno povedal in zato so me moji lastni pristaši gledali z malo nezaupanja in moral sem zato plačati odškodnino, g. dr. Lukinič mi je vzel službo beležnika, ker nisem odobraval konkubinata s Pribičevičem.
Glejte, gospodje, priča mi je g. Nastas Petrovič, da sem jaz bil prvi za njim v radikalnem klubu, ki sem govoril in zahteval, da se verificirajo Radičevi mandati. Jaz to govorim, ne morda, da bi se sedaj hvalil, nego da povem, da sem jaz z ozirom na politično smer, ki sem jo zastopal, kvalificiran, da govorim ravno o tem očitku, da je sedanja vlada hegemonistična in protihrvatska. ^ Toda, gospodje, kakorkoli sem jaz uver-jen in to javno kot član vladne večine izjavim, da je politična napaka, ker v današnji vladi ni niti enega predstavnika iz Hrvatske in Slavonije, vendar trdim, da ni treba, da bi bil to Hrvat, ampak predstavnik iz Hrvatske in Slavonije, ker smatram, da vsak državljan, da vsak narodni poslanec, ki je izvoljen z narodnim zaupanjem, ima pravico in dolžnost, da zastopa interese cele dotične province. Smatram, da je to politična napaka vsled tega, ker ne poznamo mi še vsi celo našo državo tako natančno in je zato treba, da so v vladi ljudje iz vseh krajev naše države radi tega, da se morejo v danem momentu o potrebah vseh krajev sporazumeti in proučiti in da jim ni treba črpati svojega znanja le od uradni-štva, ampak neposredno iz vlade same.
Smatram, da je to nepotrebno tudi zato, da se parira tista brezvestna demagogija se-ljaško-demokratske koalicije, da se v tej državi dejansko bojkotirajo vsi, ki so rojeni y Hrvatski, toda nikakor ne morem sprejeti mišljenja, da vlada, v kateri ni predstavnikov (Hrvatov, da je to hegemonistična vlada, da fe to nasilna vlada, da je to protihrvatska vlada, kajti v tej državi, ki je parlamentarna monarhija, ne morejo imeti Hrvati posebnega položaja, ne morejo imeti oni neko absolutno pravico, da morajo sodelovati v vsaki vladi. To zavisi od modrosti in politične taktike njihovih ljudi, da prirejajo teren tako, da morejo sodelovati v vladi, toda nismo krivi mi, ni kriva Srbija, ni kriva sedanja vlada, če ljudje, ki so izvoljeni na programu Hrvatske kmečke stranke, delajo tako neprimerno politiko, da ne morejo priti v nobeno kombinacijo.
Drugo, gospodje, moram navajati proti tezi Hrvatske kmečke stranke, da je
vlada nedemokratična.
V demokratični in parlamentarni državi, kjer se vlade delajo iz večine, tu se ne vprašuje, kje je kdo rojen, kako se križa, kako se imenuje, ampak glas vsakega narodnega poslanca velja enako, in kdor ima večino, ta ima vlado. Ker, gospodje, ta vlada, ne samo da ima navadno večino, ampak ima ta vlada 209 poslancev, torej več kot dve tretjini te skupščine, je trditev, da je ta vlada proti-prečanska, še bolj deplasirana, ker to vlado podpira več prečanskih poslancev, kot jih sedi v vsej kmečko-demokratski koaliciji. (Odobravanje.)
In v tej vladi je minister notranjih del g. dr. Korošec. (Ploskanje.) A gospodje, sedaj nastane vprašanje, zakaj torej ta krik proti
vladi, zakaj razmetavanje teh fraz proti-prečanske, protihrvatske, hegemonistične, izključno srbijanske. Vprašam, gospodje, zakaj to? Povedal vam bom: Duhovni vodja te celokupne opozicije, te seljaško-demokratske koalicije je g. Svetozar Pribičevič. Gospoda, odkar se je g. Pribičevič pričel baviti s politiko, je bil vedno tak, kakor ga tukaj vidite. Ko je bil v opoziciji, se je penil, kričeč o demokraciji, ko pa je prišel do oblasti, je bil največji satrap in tiran. (Burno odobravanje vladne večine.)
Gospodje narodni poslanci, imeli ste priliko videti g. Pribičeviča, kako ves rdeč in razjarjen razbija s pestmi, kriči in brani nekakšno svobodo državljanov, ki ni bila od nikogar razžaljena.
Toda gospodje narodni poslanci, spomnimo se malo g. Pribičeviča iz onih časov, ko še nismo imeli naše svobodne države; spomnimo se g. Pribičeviča iz časov, ko je bil v opoziciji in ko je bil na vladi v Hrvatski. Poskušal bom ilustrirati tega g. Pribičeviča. Gospoda, g. Svetozar Pribičevič se je tisočkrat trkal na prsa, govoreč: »Na vsaki avstro-ogrski obtožnici se je omenjalo moje ijnej jaz sem preganjan in šikaniran.« Medtem, gospoda, je vse to navadni blui, vse to je pravljica, vse to je samo pripovedovanje pred masami ljudi. Treba je slišati nas, ki smo z njim občevali, sodelovali in se bojevali. Mi vemo, kakšen je bil g. Pribičevič na krmilu in v opoziciji.
G, Pribičevič je bil vedno največji oportunist;
ko je bil v opoziciji, se je oblastem vedno prilizoval; ko pa je bil na krmilu, je bil vedno tiran in satrap. Žal mi je, da ni g. Pribičeviča tukaj, da bi slišal resnico, ki jo o njem navajam.
Najprej bom pokazal, kakšen je bil pred vojno, kakšen za časa vojne in kakšen po vojni 1. 1912. Pred svetovno vojno so v času balkanske vojne ukinile madjarske oblasti srbsko narodno-cerkveno avtonomijo. Vse srb-eke stranke: srbska samostojna, srbska liberalna, srbska napredna, srbska demokratska in srbska radikalna stranka so ustanovile zvezo srbskih strank za obrambo narodno-cerkvene avtonomije. Prestali so vsi prepiri in spori, pričelo se je protestirati po shodih, 'izdajale so se brošure, ki so sc odposlale parlamentom — na vse mogoče načine se je protestiralo proti gaženju pravic, katere je za-garantiral še Leopold. Toda Srbi smo tako ustvarjeni, da se vedno prepiramo, in tako je pričela tudi zveza srbskih strank popuščati in prišlo je celo do razhoda. Tedanji predsednik srbske vlade, naš veliki učitelj in državnik, blagopokojni Nikola Pašič (Glasovi: »Slava mu!«) je poslal v Zagreb k srbskim voditeljem srbske samostojne stranke odposlance, da naj obdrže zvezo srbskih strank, ker je to potrebno srbski vladi, posebno pri sklepanju bukareškega miru, ker zahteva Avstrija protektorat nad katoličani v Albaniji, srbska vlada pa hoče dokazati pred vsem svetom in pred celo Evropo, da Avstrija nc more dobiti protektorata nad katoličani, ker šikanira celo svoje lastne državljane pravoslavne vere. Torej, gospoda, srbska vlada je prosila za usluge in pomoč srbske samostojne stranke. Mi smo bili dolžni dati srbski vladi to pomoč in te usluge in so se naravno sestali na ta poziv, ki je bil naslovljen tudi na delegate drugih strank, vsi predstavniki strank v Novem Sadu, kjer so sklenili, da ostane zveza srbskih strank še za naprej. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, da se prične z ostro borbo za avtonomijo ter da se s shodi, tiskom in brošurami zainteresira za to stvar ves kulturni svet. Popoldne, ko se je seja nadaljevala, da se porazgovorimo o tehnični strani tega sklepa, je vstopil sluga in poklical g. Pribičeviča k telefonu. In čez 10 do 20 minut je vstopil ta gospod s klobukom na glavi v dvorano. Brez vsake zveze je dejal: »S tistim, kar smo se dopoldne razgovarjali, ne bo nič! Zveze srbskih strank ni! Jaz sem proti temu.« Po teh besedah je odšel. Vsi so gledali začudeno za njim, misleč, kaj naj bi to pomenilo. Kakšno obnašanje je to po dopoldanskem soglasnem sklepu. Toda pozneje se je ugotovilo, da se je nek njegov prijatelj, katerega je odposlal v Budimpešto, pogajal za srbsko narodno-cerkveno avtonomijo, za moralno pomoč Srbiji, in Tisza ga je zavrnil: »Ako hočete oblast v Hrvatski, odrecite se avtonomije in Srbije.« ln oni so si izvolili, kakor je rekel g. Velja Vukičevič, zemeljsko carstvo. In prevzeli so oblast v Hrvatski. Vidite torej, gospodje, kakšen je bil pred vojno ta, baje veliki srbski konspirator. Kakšen jc bil za časa vojne, vam bom sedaj povedal. (Tupanja-nin: »To bi mu morali povedati, kadar jc navzoč.«) Zal mi je, da ni navzoč, da bi slišal to, kar govorim.«
Predsednik dr. Ninko Perič: »Gospod poslanec, opozarjam vas, da je na dnevnem redu proračun ministrstva notranjih del.«
Dr. Bogdan Milašinovič: »Govorim v zvezi s politiko vlade.«
Predsednik dr. Ninko Perič: Opozarjam vas, gospod poslanec, da je na dnevnem redu Liroračun ministrstva notranjih del. Govorite
o politiki vlade, toda ne o g. Pribičeviču, ki ni na dnevnem redu.«
Dr.Bogdan Milašinovič nadaljuje: »Za časa vojne, ko so Srbe obešali, streljali, internirali, nisem nikoli slišal, da bi se kdaj g. Pribičevič dvignil, bodisi v madjarskem, bodisi v hrvatskem saboru, da brani človečnnske pravico preganjanih Srbov. Vem pa, da je sedel y Budimpešti in odobraval proračun madjarske vlade in madjarskega vojnega ministra, ki je s tem denarjem kupoval topove in opusto-ševal Srbijo. Toda našli so se ljudje-Hrvati, ki so branili Srbe. Našel se je g. Hrvoj, o katerem danes g. Pribičevič trdi, da je proticlržaven človek, in ta g. Hrvoj se ni upal braniti samo nas Srbe pred preganjanjem avstroogrske sol-dateske, nego se je celo drznil kot avstrijski državljan braniti tudi Srbijance pred terori-ziranjem avstrijskih, madjarskih, nemških in bolgarskih vojakov. Toda gospodje, niso storili samo tega, da so se pokazali za strahopetce, da se niso upali braniti naroda, katerega so vodili, ampak jc ta gospoda izglasovala tudi zakon, da se zapleni premoženje vsem onim Srbom in Hrvatom, kateri so prešli mejo, da sc kot dobrovolci borijo za naše osvo-bojenje. ln nek najbližji prijatelj g. Pribičeviča je bil celo poročevalec za ta zakon. In danes se usojajo ti gospodje trkati na prsa in govoriti, da so bili na vsaki obtožnici avstrijske vlade, in danes, v naši svobodni državi se dvigajo celo v zaščito svobode, dočim so molčali, ko smo bili obešani in internirani. Kdo je g. Pribičeviča silil, ako tega sam ni hotel, da drži 8. julija 1914, na 79. seji hrvatskega sabora, po umoru prestolonaslednika Ferdinanda do-tični svoj govor?«
Predsednik dr. Ninko Perič: »G. Milašinovič, držite se dnevnega reda.«
Dr. Bogdan Milašinovič: »Čemu je g. Pribičevič tako delal in se tako obnašal?«
Prdsednik'dr. Ninko Perič: »G. Milašinovič, prosim vas, poslušajte, kadar vas poziva predsednik. Govorite o stvari, ki je na dnevnem redu.«
Dr. Milašinovič: »Ker mi g. predsednik ne pusti, bom govoril o drugi stvari. Iz teh par primerov — naštel pa bi lahko tisoče in tisoče takih primerov -— sem vam dokazal, da je ta kampanja, ki jo vodi danes seljačkodemokrat-ska koalicija, da je to dobro premišljena kampanja; da to ni njihovo stvarno prepričanje, ampak da ima ta kampanja popolnoma drugo svrho, to je, priti s terorjem do oblasti, toda ne po parlamentarni poti. Kraljevska vlada, ki je sprejela zakon o izenačenju davkov, ki se tiče ravno najbolj nas, tako zvanih prečanskih krajev, ne more biti hegemonistična, tembolj, ker je sestavljena po navadnem in parlamentarnem polu in ima ogromno večino v skupščini. Ne more se ji očitati, da je zanemarjala skrb za prečanske kraje, ko pa je po mojem mišljenju izglasovala najvažnejši zakon po izglasovanju ustave.
Gospoda, ugovor, da je ta vlada slabotna, še več, kakor pravi seljačkodemokratska koalicija, da ona ne prizna niti njenih zaključkov niti njenega proračuna, katerega bo izglasovala ta skupščina, zato, ker v njej ni Hrvatov, je najbolj dementirala gospoda sama, ki sedi danes skupaj v družbi. Saj je tudi ustavo, temeljni državni zakon, izglasovala skupščina brez Hrvatov in vlada brez Hrvatov, v kateri je bil tudi g. Svetozar Pribičevič, danes pa ga g. Stjepan Radič priznava. Danes ni v naši državi niti ene stranke, katera bi zato ne priznala ustave. So stranke, katere smatrajo, da je ustava slaba, da jo je treba popravljati. To ie njihova stvar. Ustava ni evangelij, ki se ne more spremeniti, ako se za to pokaže potreba, toda noben človek iakorekoč ne osporava pravne važnosti te ustave. Vse, kar danes dela seljačkodemokratska koalicija, ni niti demokratsko niti parlamentarno, ona sistematično ubija ugled vseh političnih ljudi in sedaj hoče še vojsko vmešati v politiko.
Gospoda, iz poročila g. ministra notranjih del, iz njegovega ekspozeja smo videli, kakšno je danes stanje tako javne varnosti kakor tudi kriminalitete v naši državi. Toda samo kavalirstvo, lastno g. ministru Korošcu, jc zamolčalo to, kar bi moral povedati. Za časa, ko je ta gospod (Pribičevič), ki sedaj tukaj tako vpije o svobodi državljanov, ministroval, so bile polne temnice in Glavnjača ne mogoče prostitutk ali zločincev, ampak zločinsko preganjanih ljudi. (Ploskanje na desnici.) Gospodje, niso si izmislili radikali, no Slovenska ljudska stranka niti hrvatski federalisti besedo
»protidržaven«. To besedo je izmislil g. Svetozar Pribičevič. Njemu jo bil vsakdo, kdor se ni hotel vprefi v njegov strankarski voz, in to je bil velik dol Hrvatov in Slovencev, »protidržaven«. On je samo en dan premestil več učiteljev, kakor vsi ministri v tej vladi, odkar obstoji, vseh uradnikov. (Ploskanje na desnici.) Gospodje narodni poslanci, ti ljudje, ki so vodili tako . politiko, ko so bili na vladi, po moji sodbi I niso kvalificirani, da nazivajo to vlado, ki ni niti enega, poudarjam, niti enega njihovega uradnika, niti enega njihovega pripadnika šikanirala, nasilniško in tiransko vlado. Naj mi gospoda navede enega samega uradnika, ki je bil kaznovan od te vlade bodisi z odpustom bodisi s premestitvijo zato, ker je pripadnik
seljačkodemokratske koalicije?! Toda gospodje, lahko vam rečem, iu priča mi je, g. predsednika vlade ni tu, g. Vukičevič, da sem bil jaz tisti, ki sem moral tedaj, ko so bili radi-čevci z nami v koaliciji, reševati samostojno demokratske uradnik« od preganjanja radi-čevcov, in narobe, ko smo bili v koaliciji z g, Pribičevičem, som moral ščititi poštene in korektno Hrvate od njegovega preganjanja in šikaniranja. On so ni ustavil na preganjanju hrvatskih političnih ljudi, njemu so je zdel tudi »Hrvatski Sokol« veleizdajniški in »Hrvatska žena« veleizdajniška, ter vsa kulturna in dobrodelna hrvatska društva veleizdajniška. Ta človek ni kvalificiran, da govori o obrambi Hrvatov. Toda jaz, ki sem tudi izvoljen s hrvatskimi glasovi, imam istotoliko pravice, kakor g. Pribičevič, da govorim v imenu hrvatskega dela našega naroda, in da izjavim, da on ne deli njegovega mišljenja o tej vladi.
Mi, gospodje, kakor sem rekel, vidimo iz ekspozeja g. ministra notranjih del, da je vsak dan, posebno pa sedaj, stanje naše javne varnosti boljše. Videli smo, kakor je g. minister povedal, da ni niti enega slučaja, da bi naši državljani v naši južni Srbiji dvignili roko proti oblasti, kakor se to neresnično predstavlja s strani seljačkodemokratske koalicije, ampak da to delajo plačani inozemski agenti. Videli smo, da kriminaliteta v naši državi pada videli smo, da gremo k konsolidaciji, za katero mi vsi težimo. Ko sem videl, da ima vlada g. Velje Vukičeviča zmisel in razumevanje za konsolidacijo naše države, ker je ona izglasovala enega najvažnejših zakonov, ki se tiče nas prečanov, to je davčni zakon, ker je predložila preko 20 zakonskih predlogov, ki delaj« na izenačenju vsega našega zakonodavstva, ker ta vlada s svojim delom kaže, da nc zanemarja naših krajev, ampak da so briga za celo državo in za vse ozemlje, iu ker imam jaz radi tega zaupanje v to vlado, posebne pit še zaupanje v ministra notranjih del gospoda doktorja Korošca, bom glasoval za ta p r o -r a č u n. (Ploskanje večine.)
Za pravice rudarjev
lz zanesljivega vira smo zaznali, da predvideva nova uredba o bratovskili skladnieab ukinitev pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo, ki je bil ustanovljen z zakonom z dne 30. junija 1922.
Na tem mestu smo že obravnavali, zakaj je prišlo rudarsko zavarovanje v krizo in da ima od te krize največ koristi država potoni devalvacije. Nanovo ustanovljeni pokrajinski podporni sklad ima v prvi vrsti nalogo, da nudi starim rentnikoni vsaj delno odškodnino, pa tudi pri celotni sanaciji rudarskega zavarovanja bi mogel imeti važno vlogo. Sta-, lež starih rentnikov je vedno manjši, radi česar bi se mogel prebitek pokojninskega sklada uporabljati za snovanje potrebnega rezervnega fonda, vsaj do predvojne višine v znesku 150 milijonov dinarjev. Če se ukine sklad, je taka možnost izključena, razen če se naloži rudarskim podjetjem v ta namen posebni prispevek, ali pa če daje država redne subvencije. Pri položaju pa, kakršen je, se ne bi zgodilo najbrže ne eno ne drugo, ampak bi se skušala izvesti sanacija rudarskega zavarovanja na račun rudarjev in sicer na ta način, da bi se ali zvišali prispevki ali pa da bi se zmanjšale dajatve v slučaju nezgod. Verjetne ste pa obe poti skupaj.
Rudarsko zavarovanje je življenske važnosti za naše rudarje, vsled tega je dolžnost podjetnikov in države, da ga sanirajo v za rudarje zadovoljivi obliki. Oba faktorja morata priznati, da žrtvuje rudar za dobrobit splošnosti svoje zdravje, svojo celotno moško dobo, često celo svojo družino, da pa je odškodnina za te njegove velike žrtve taka, da večkrat ne doseže niti eksistenčnega minimuma. Za to bi bil udarec, ki se mu pripravlja z novo naredbo, naravnost krut. Proti temu mora iti v boj poleg rudarja tudi vsa ostala javnost. Naši zastopniki v narodni skupščini pa bodo storili svojo dolžnost, da obvarujejo rudarje lega udarca.
Nebotičniki so posebnost Amerike. Slika nam predstavlja ogromen hotel v Njujorku, ki ima 2500 sob.
Nekaj itanovaniske statistike za Ljubljano
Stanovanjska kriza jo sedaj morda najbolj pereč problem. Reševati ga morajo tako državne, kakor tudi samoupravne in občinske oblasti, in ne v ravno zadnji vrsti se mora bavlli z njim najbolj prizadeti činltelj — prebivalstvo samo! Vrhunec je v Sloveniji dosegla stanovanjska kriza v njenem središču v Ljubljani. Vzroki stanovanjske krize so raznovrstni in vsi enako važni. V nekatere vzroke nam utegne podati vpogled statistika, ki jo tu objavljamo:
Prebivalstvo Ljubljane je od leta 1910. dalje povsem ennkomerno naraščalo s prav enakim prirastkom kot v vsakem lotu. Temu bi moral odgovarjati tudi normalen prirastek zgrajenih stanovanj. Število stanovanj je sicer tik do svetovne vojne enakomerno naraščalo in sc je od leta 1890 do 1910 zgradilo vsako leto povprečno po 140 stanovanj. Ob početku svetovne vojne pn se je griul-bena delavnost namah ustavila kot bi odrezal. Л vseh letih svetovne vojne in še leto kasneje, torej v razdobju od L 1914 do 1919 ni bilo v Ljubljani zgrajeno nobeno stanovanje, dočim bi moral znašati normalen prirastek stanovanj še vedno po 140. Torej samo tekom svetovne vojne je Ljubljana zamudila, seveda ue po lastni krivdi, nič manj kot 840 stanovanj.
V prvih mirnejših povojnih letih leta 1920 in 1921 je bito v Ljubljani zgrajenih 72 novih stanovanj. Prvič je b!;o v Ljubljani zgrajenih novih stanovanj nad normalnim prirastkom v inflacijskem letu 1922 ko je bilo zgrajenih 145 novih stanovanj. Nato sledi zopet reakcija. Leta 1923 je bilo zgrajenih 71. 1924 34, 1925 81, IC (i zopet 152 in leta 1927 301 novo stanovanje Zadnji dve leti je Ljubljana zopet dosegla normalen prirasti/^, novih stanovanj, seveda še vedno .ie v tolikem obsegu. da bi to nadomestilo zamudo v lotih 1914— 1924. Skupno bi se moralo v letih 1914 -1927 zgraditi okoli 1900 novih stanovanj, zgradilo pa se jih je le 851. Primanjkljaj znaša nad 1000 novih stanovanj. Pri tem pa ni vračunano tudi dejstvo, da postane v Ljubljsni, normalno računano 1 % starih stanovanj nerabnih kar bi dalo letno 90 stanovanj, ki bi jih bilo treba nadomestiti. Z ozirom na stanovanjsko krizo pa tega zaenkrat ne moremo vzeti v obzir. V Ljubljani bi morali tekom prihodnjih desetih tet zgruditi vs4<o leto po 250 novih stanovanj, iorej 2500 novih stanovanj.
Potreben kapital.
Če računamo, da stine zgradba novega stanovanja povprečno 801100 Din, pomeni to, da bi morali investirati v Ljubljani v nove zgradbe vsako leto po 20 milijonov Din, ali v desetih letih 200 milijonov. Ta deivir bi zaslužili predvsem stavbin-ski delavci, zaposleni neposredno pri zgradbah, dalje podjetniki, op komarji, dobavitelji materijala in drugi. Zidarji, tesarji in drugi obrtniki bi letno zaslužili 5.750.000 Din. za stavbeni materiini pa bi moralo biti izdanih letno 14,250.000 Din. Za zgradbo potreben les znaša 4% one količine, ki priraste v Sloveniji lelno v gozdovih 597 gozdnih veleposestnikov. Apno, cement in opeka, ki so potrebni, odgovarja io letni kapaciteti ene smip naših večjih apnenic. cementarn in opekarn. Ako bi se v Ljub-Ijnni pričelo zidati v tolikem obsegu kot zaMeva to potreba, bi mogla Slovenija kriti potrebo na mnterijnlu iz lastne produkcije ter bi nnšli za to v Ljubljani najprimernejši trg Tudi kapital, ki je zn to st^novnnjsko gradbeno akci jo potreben, bi se mogel dobiti v Sloveniji, saj znaša zgoli razlika med vlogami in posojili pri regulntivnih hranilnicah in zadružnih posojilnicah nad 300 milijonov Din. Ta kapital ni ploden, poslal pa bi, če bi se investiral v gradbeno akcijo.
Najemnina.
Pred vojno so najemniki pl-črvali kot najemnino za stanovanje povprečno 15% svojih dohodkov. Stanovanje z eno sobo je veliilo mesečno 10 20 kron, z dvema 17—34 kron, s tremi 25—50 in s štirimi 40—80 kron. Če li sc ta znesek valoriziral za nova stanovanja po najvišji predvoini najemnini v ekvivalentu 1:15, bi veliala sedaj najemnina novega stanovanja z eno sobo 300 Din. dvesebnega 510. trisobnega 750 in štirisnbnerra 1000 Din, torej dvakrat več, kot pa bi znašali dohodki od obresti investiranega kapitala.
Računati pa je treba, da znnšnjo zaslužki delavcev mesečno povprečno 800 do 1500 Din, zaslužki večine delavcev pa v večini silicijev pod 2000 Din. Zalo so stanarine v iznosu nad 300 Din za delavce in nameščence previsoke. Skupna vsota vse najemnine v Ljubljani je znašala pred vojno letno 1,675.000 kron. Ako to najemnino valoriziramo v razni eriu 1 K — 15 Din, bi znašala letna najemnina 23.400.000 Din.
Razdelitev stanovanj v Ljubljani.
Na podlagi ljudskega štetja v Ljubljani leta 1910. so bila stanovanja razdeljena tnko: stanovanj z eno sobo 842, dvesobnih 3100. trisobnih 2220, štirisobnih 955 in stanovanj z več kot štirimi sobami 2138. To stanje je skoro neizpremenjeno ostalo. Skupno število vseh stanovanj je znašalo leta 1910 8893.
Koliko strank želi «'anovanJa.
Po statističnem pregledu stanovanjskih prijav, ki ga je napravil mestni magistrat 13. dec. 1927 znaša število strank, ki so se prijavile, da žele stanovanje 1247 s 4678 osebami. Brez lastnega stanovanja je med temi 376 strank, takoj izseliti se je moralo 67, za mesec februar je bilo odpovedanih 191, za mesec maj 460 in iz raznih razlogov išče stanovanje 153 strank. Mestnega obligacijskega posojila so te stranke podpisale zn 198.100 Din. Pri sodišču je vloženih 1153 stanovanjskih odpovedi.
Koliko je bilo zgrajenih stanovanj v 1. 192".
Poprejšnja leta začetih in lansko leto gotovih Je bilo v Ljubljani 43 novih hiš s 142 stanovanji. (Mfd temi je tudi mestna hiša na Jegličevi ulici, ki ima sama 84 stanovanj.) Lansko leto začetih in dokončanih je bilo 58 hiš s 159 stanovanji. (Med temi je tudi mestna kolonija v Koleziji, ki šteje 14 hiš s 56 stanovanji.) Začetih pa še ne dokončanih je bilo 85 hiš s približno 305 stanovanji.
Lansko lelo so pričeli zidali za topničarsko vojušnico 19 hiš. Hiše so sedaj dokončane in se bodo stranke te dni vselile. Lansko leto se je adaptirala tudi Jelovškova šupa v Trnovskem pristanišču z 9 stanovanji. Na Poljanski cesti se je pričela graditi hiša mestne občine, v kateri bo 117 stanovanj.
Za privatne zgradbe je izvršil lansko leto mestni gradbeni urad deloma za nove hiše, deloma za prizidke, 347 stavbnih ogledov. Od teh odpade na nove hiše, ki se bodo večinoma pričele graditi še letos, 250.
Vsekakor se nam obeta za lelos živahna gradbena sezona, vendar je pa gotovo, da bo morala Ljubljana najmanj prihodnjih deset let zidati s polno paro, če hoče nadomestiti ono, kar je v letih 1914—1926 zamudila in če hoče ugodno rešiti stanovanjsko krizo. Pri toni morajo prispevali vsi či-nitelji: občina, samoupravna oblast, industrija, kapital, privatniki in v glavni meri ludi oni fnktor, ki je dosedaj stal večinoma ob strani — država.
- Razvona tendenca Liubliane in veza nienega centra z nastajajočim severnim delom
I (Iz predavanja g. inž. Mnčkovška v ljubljanski
sekciji inženerskega združenja.)
Za razvoj prebivalstva so merodajne šlevilke, ki kažejo, da so južni okraji (šolski, šentjakobski, dvorski okraj in predkraji) od 1. 1880. do 1921. napredovali za ca 47%, medtem ko so severni okraji (Vodniat, dvorski okraj, Spodnja Šiška) v tem času poskočili za celih 177%. K Ljubljani moraino prištevati ludi Novi Vodniat, Selo in Zgornjo Šiško, ki jih pred 40 leli skoraj ni bilo. Za velikost teh krajev je zanimivo primerjanje z ostalimi slovenskimi mesti. Vič je večji ko Radovljica, Rožna dolina in Olinco so malo manjše ko Ptuj, Vodmat pa dosega po številu prebivalstva Kranj, dočim ! Je Selo večje ko Brežice, Moste pa se da primerjati z Radovljico in Spodnja in Zgornja šiška pa dosegajo Celje. Ogromni promet proti Ježici in Št. Vidu, ki ga opažamo ob jutranjih in večernih urah j nam jasno kaže, da vse omenjene naselbine žive . v glavnem od Ljubljane in predstavljajo njeno I predmestje in smer bodočega razvoja Ljubljane. ' Dr. Bohinec je v scoji brošuri potegnil geogra-I fično mejo med mestom in deželo tam, kjer neha naraščanje prebivalstva s hitrostjo, ki je značilno i za mesto. Ta črta poteka tam, kjer se je prebivai-, stvo vzadnjih 40 letih pomnožilo za več ko 20% in jo tvorijo na periferiji vasi: Ilovica, Črna vas, I Kožarje. Dalje spadajo v ta teritorij Spodnja Šiška, Koseze, Dravlje, Vižmarje in Št. Vid. Preko Save sega ta meja v čmučah in Št. Jakobu, proti vzhodu pa do Zaloga in vasi severno od Golovca izvzemši Hrušica, Zavodnje in Sostro.
Iz tega vidimo, da se širi mesto daleč preko današnje politične mejo ljubljanskega mesla. Vse prebivalstvo znotraj omenjene črte je v zadnjih 40 letih napredovalo za 104%, dočim se je prebivalstvo vse ostale Kranjske, razen dela, ki je pripadel Italiji, v tem času pomnožilo komaj za 3.5%.
Regulacija okolico
■je spričo navedenega razvoja nujno potrebna. V Ljubljani je dal pobudo za regulacijo potres, ki je povzročil, da so se higiensko riizmere mnogo zbolj-šale, na drugi strani pa je žal porušil mnogo lepih, starih stavb. Med drugimi je predložil regulacijski načrt Ljubljane prof. Fabiiani. Nekaj njegovih misli je bilo sprejetih, dočim se je dijagonalna zveza Šentpeterske ceste z Martinovo žal kompromitirala z zgradbo hiš v Prisojni ulici. V svojem drugem regulacijskem načrtu je isti arhitekt prekoračil železnico na Martinovi in Dunajski cesti, kjer je projektiral podvoz. Občinski svet pa je leta 1912. razpisal natečaj za nove regulacijske osnutke. Občina ie sicer leta 1918. enega od mnogih prispelih načrtov odobrila, nadzorna oblast pa i ga ni potrdila, ker se je takrat sprožilo vprašanje
preložitve južnega kolodvora. I	Ta preložitev kolodvora bi se imela izvršiti
na ta način, da bi se kolodvor ostavil pri kolin-ski tovarni in bi se proga Dunaj—Trst nadalje-vala no dolenjski progi, na drugi strani pa bi se nekje na Viču priključila nn obstoječo progo. Gorenjska železnica pa bi tekla ob desnem bregu Save mimo Jezice in bi pri Vižmarjih dosegla staro progo. Izvršitev tega projekta bi nnmnh odprla razvoju mesta neovirano pot proli severu.
Železniška uprava pa pravi,
da ni misliti na kako preložitev kolodvora in napoveduje na prelazu preko Dunajske ceste tri nove tire, tako da bi bilo vseli skupaj 7. To pa bi nevarnost prometa po Dunajski cesti še povečalo. Zato ostane še samo možnost, da se zgradi ali nadvoz ali podvoz.
Načrt za podvoz,
ki ga je izdelala železniška uprava, predvideva mi dohodu k mostu od Jezice proti mestu cesto s 5% nim padcem, iz mestne strani ima cesta isti vzpon, a bi ležala v hudih ovinkih. Zato je ta načrt odklanjati predvsem iz prometnih ozirov, ravnotako pa govore proli tudi arhitektonski razlogi, saj že podvoz na Martinovi cesti kaže, da se človek ne počuti ravno prijetno, ko gre v temni most pod železnico.
Mestni gradbeni urail
hoče rešili to vprašanje z zgradbo nadvoza t. j. mostu preko železnice na Dunajski cesti. Dovodna cesta bi imela vzpon 4%, kar bi odgovarjalo približno vzponu na tlakovanem delu Miklošičeve ceste, ki se dviga s 3.92%.
V debati se je poudarjalo, da je vprašanje lega prelaza čez železnico silno važno; zato je sekcija sklenila prirediti posebno predavanje, ki naj bi dalo smernice, kako urediti zadevo, da bo odgovarjala zlasti prometnim razmeram. Treba je takoj v početku misliti na zasnovo takega prelaza, ki bo zmogel prevzeti tako ogromen promet, ki ga že opazujemo na omenjenem mestu in ki bo tekom kratkega časa brezdvonia še visoko narasel.
Predlogi kluba občinskih svetnikov SLS
Razsvetljava
Občinski svet skleni, da se pomanjkljiva razsvetljava uravna tako, da bo mogoče pa-santom brez nevarnosti potovati po dotičnih cestah in ulicah:
1.	V vseh novih periferijskih delili v Šiški, za Bežigradom, ob Dunajski cesti itd.
2.	Na Sv. Petra cesti, na Sv. Petra nasipu, najbolj pa za bolnico ob Ljubljanici.
3.	Na Poljanskem nasipu in na Ambroževem trgu.
4.	Nunska ulica.
5.	Einspielerjeva ulica.
6.	Vošnjakova ulica.
7.	Bleivveisova cesta od Dunajske ceste j do Narodnega doma.
8.	Vilharjeva ulica.
9.	Masarykova cesta od kolodvora do Je-gličeve ceste.
Cesta na Barju
Občinski svet skleni, da se na Ižanski cesti napravi primeren hodnik do kopališča.
Jarek, ki je ob tej cesti, naj se kot popolnoma nepotreben zasuje.
Hodnik mora imeti kamnite robnike.
Vsa cesta naj se prometu primerno razširi do mestne šole na Barju, tako da bo tu pešpot, kot je bila že pred vojno.
Ižanska cesta in Črna vas
Občinski svet skleni, da se napravi, oziroma podaljša razsvetljava na Ižanski cesli do posestnika Škafarja, in v Crui vasi do poslednje hiše (Vidmarjevej-
»Pretl škofijo«.
1. Prostor »Pred škofijov naj se v vsej dolžini od tlakovanega prostora do Vodnikovega trga brez odloga asfaltira ali bazaltoira, kajti silno slab vtis dela na vse pasante, da je ravno tukaj blato celo ob največjih slavno-stih in paradah.
Občinski svet naj sklene, da se ta cesta sredi mesta takoj uredi, kakor zahteva dostojnost glavnega mesta.
Zdravstvo
Dr. V. Sporn, špecijalist za notranje bolezni:
O našli smrti
Kolikokrat nas v življenju osupne nepričakovana vest, da se je zgrudil v veseli družbi naš dober znanec, ljub prijatelj in umrl, zadet od kapi. Nagla smrt ljudi, ki so navidez tako krepki, kipeči od zdravja, polni življenja in načrtov, energični in delavni, nas vse drugače pretrese kot smrt, ki po silnem boju in odporu premaga svojo žrtev, ali pa celo kot smrt, ki pride, da reši bolnika dolgotrajnega hiranja in trpljenja. Vse bolj skrivnostna je, ker je nepredvidena, vse bolj strašna. Zazdi se nam ob takih prilikah, da stoji tudi za nami smrt s peščeno uro ter čaka... Za naglo smrt se zanima javna oblast, da izključi tujo krivdo, zato tvori posebno poglavje sodne medicine. Zanima se zanjo praktični zdravnik ki skuša poiskati vzroke in razjasniti njen mehanizem.
Ne mislim opisovati vseh tihih, zavratnih bolezni, ki glodajo leta in leta ter se na mah končajo; ne mislim naštevati vseh nesrečnih slučajev, zakaj neštete so bolezni, različni so vzroki, le učinek je isti. Obširno, nepregledno je to polje, zdi se, da ne pridemo do konca. Priznati moramo: Nastanek nagle smrti si navadno lahko razložimo po preteklosti umrlega, po svojevrstnem nastopu smrti, posebno po obdukciji, vendar pa nam ostane v nekaterih slučajih ta skrivnost zagonetna-
Opisati vam pa hočem pogosto bolezen, ki napravlja bolniku tako malo težav, da se sam ne čuti bolnega, tudi okolica ga smatra popolnoma zdravim. Ravno v poteku te bolezni pa nastopi mnogokrat nagla smrt. Imena še nima enotnega, V strokovnih knjigah jo najdemo kot Hypertonia essentiallis, Hypertrophia cordis idiopathica, Genuine Sclirumfniere, Arterios-clerosis. Vsako izmed naštetih imen pomeni simptom, ki se je zdel učenjaku za to obolenje najbolj značilen. Tako mislijo nekateri, da nastane predvsem močnejši pritisk krvi v žilju, drugi so mnenja, da ima močno ojačeno srce prvo in glavno vlogo. Nekateri zdravniki so našli v mrličih majhne, trde, zgrbančene ledvice, a drugi so ugotovili po vsem telesu vnete in zadebeljene majhne žile-odvodnice. Po teh opazovanjih snujejo razne teorije in iščejo enostavne razloge vseh organskih in funkcijonelnih sprememb. Niso si pa še na jasnem. Največ ima še za sebe teorija, po kateri so obolele radi konstitucije, ali radi notranjih strupov majhne arterije, ki so postale vsled tega trde, ožje in krhkejše. Zaradi bolnega žilja se je zvišal krvni pritisk, srce se je moralo prilagoditi večjemu naporu, zato je postalo večje in krhkejše. Čc se je pa proces razvil tudi v ledvicah, najdemo spremembe tega organa.
Močnejši krvni pritisk je torej najvažnejši simptom bolezni. Pri zdravem človeku znaša maksimalni pritisk v žilju 100—150 mm Hg merjen na nadlehti. Seveda vplivajo nanj razni vzroki, da omenimo starost, spol, konstitucijo, pa tudi duševno razpoloženje. Vendar trajno ne presega gornjih mej. Najmočnejši tlak, kar sem jih meril, je znašal 275 mm Hg. Če bi torej prerezal odvodnico pri zdravem človeku, bi brizgnila kri na gotbvo daljo. Če bi odprl na istem mestu prav tako žilo pri bolniku s tako visokim pritiskom, bi brizgnila kri še enkrat tako daleč.
Zanimivo je, kako malo težav napravlja ta nepravilnost bolniku. Radi tega je posebno težko ugotoviti početek bolezni. Pa tudi pozneje, ko je proces na višku, nimajo bolniki dolgo takih neprijetnosti, da bi iskali zdravniške pomoči. Kar jih pa išče, so srednje starosti od 40 do 50 let. Navadno so iz boljših krogov, mnogo izmed njih je na prav uglednih socijalnih mestih. So energični, delavni, dobro rejeni. Na prvi hip napravijo vtis izredno krepkih, od zdravja kipečih, »polnokrvnih« ljudi. Moški pogostejše obolijo kot ženske. Nekateri tožijo o slabem spanju, vrtoglavosti, glavobolu, razbur-Ijivosti, naštevajo torej znake oslabelega živčevja. Drugi govore mnogo o tesnobi v prsih, težki sapi, krvavljenju iz nosa, slabem vidu, kar pomeni, da krvni obtok ni v redu. Čeprav nismo upravičeni iskati vzroka samo v posebnem načinu življenja, moramo priznati, da obilna mesna hrana, zalita s primerno množino alkohola in kajenje močnih cigar, pospešuje to obolenje žil. Mogoče pa ima odgovorno duševno delo tudi svoj delež.
Ugotovitev ni težka, posebno če smo pri bolnikih srednje starosti pozorni na srce in krvni tlak. So podobni znaki tudi pri arteriosklerozi ali poapnenju večjih žil, dalje pri kroničnem vnetju ledvic, vendar ni napetost v žilju navadno tako visoka. Težko je pa napovedati, kako se bo proces razvil. Enkrat imamo posebno močno spremenjene žilice ledvic, drugič srca, tretjič možgan. Ni znano, čemu bolezen bolj divja enkrat v enem, drugič v drugem organu, kakor nam tudi ni jasno, zakaj uničuje alkohol pri enem pijanem jetra, pri drugem želodec, pri tretjem srce, možgane itd. Tem vprašanjem današnja znanost še ni dorasla.'
V slučaju, da so možganske žile najmanj odporne, je mogoče, da nastopi katastrofa. Ze itak močan pritisk se vsled kašljanja, kihanja, sploh vsled vsakega napenjanja ali razburjenja hipoma še bolj ojači. Krhka žilica poči, kri se vlije in pritisne na mehke možgane, bolnika zadene kap. To se zgodi v tej bolezni precej pogosto. Od mesta in jakosti krvavitve je odvisno, ali nastopi takoj smrt, ali ohromelost posatnez-uili udov. Mnogi bolniki se po inrtvoudu opo-
morejo, ohromelost se več ali manj zgubi, bolezen pa traja naprej. Zato se kap rada ponovi.
Tudi srce ni v tej bolezni zdravo. Že od samega početka se ojači mišičevje, do skrajnosti napenja svoje moči, s silnimi udarci goni kri po telesu. Ker pa skrivnostni proces ne prizanaša tudi žilju srca, ne more .večkrat zmagovati silnega napora- Slabosti se ga lotijo, polagoma s« širi. Žila ne utriplje več ritmično in enakomerno. Težka sapa in vodenica opozarja bolnika na pretečo nevarnost.
Spet se v drugih slučajih pojavijo znaki obolelih ledvic. Vkljub temu, da izločajo večjo množino seči z nizko spec. težo, ne splavi ta voda vseh nevarnih produktov presnove iz organizma. Nastopijo znaki notranjega zastrupljenja: ozke zenice, bruhanje, nemir, popolna zmeša-nost. Včasih pomeni to konec življenja, včasih pa so te krize, ki trajajo lahko po več mesecev, le prehodnega značaja. Bolniki se popravijo, vrne se jim zavest, spet so navidez zdravi. V bistvu bolezni pa je, da se napadi ponavljajo.
Tako približno poteka ta bolezen. Pravim približno, zakaj narava ima svoje zakone, ki jih z vso našo znanostjo docela ne moremo doumeti. Kolikokrat zastanejo na pol poti težke bolezni proti vsemu pričalsovanju. Dolga leta ne opazimo nobenega poslabšanja. Bolnik hodi vesel okrog, včasih celo na jezo slabih prerokov. Naloga zdravnika je, da čimpreje spozna to tiho zlokobno bolezen in da jo skuša s primernimi navodili o načinu življenja in zdravljenja v njenem razvoju zadržati-
Na?npodne>5i nafrup
oblačil lastnega izdelka nudi tpr^fea JOS. RPJIHH, HuhMana
Socialni ve&inite V borbi za 8 urnik
Ob koncu vojne in pod vplivom narašča« jočega udejstvovanja delavstva v javnem življenju so uvidele države, ki so sklepale mirovno pogodilo v Versaju, da ne morejo iti preko lega dejstva. Zato so »navdahnjene s čustvi pravičnosti in človečanstva« v glavi XIII. te pogodbe, ki se nazivlje tudi >magna charta laboris«, pribile, da se mora priznati delavec za enakopravnega člana človeške družbe in da se mu mora dati možnost kulturnega dviga. Eno izmed večih sredstev je ludi ureditev delovnega časa, ki se je določil v Wasliigntonu leta 1919 v principu na 8 ur dnevno.
Poznejši razvoj je pa dokazal, da ni bila ona »navdahnjenost« posebno odkrita. Države z najmočnejšo industrijo so odlagale ratifikacijo vvashingtonske konvencije, če so pa le bile prisiljene po domačih političnih razmerah, je bila pa sklenjena ratifikacija v taki obliki, da je bila brez efekta v formalnem oziru. Ratifikacija je bila pogojna in sicer v Nemški Avstriji, Franciji, Italiji in Latviji.
Kapitalizem pa se čuti danes že dovolj močnega, da napravi naskok na najvažnejšo pridobitev delavstva, na 8 urni delavnik .Na seji upravnega odbora ш.ига iega urada dela dne 1. februarja 1928 je predlagal angleški vladni zastopnik Betterton revizijo vvashingtonske pogodbe o 8 urnem delavniku. Da so njegov predlog podpirali zastopniki delodajalcev brez izjeme, ni presenetljivo, vendar pa značilno. Vprašanje, če bo uspel načrt delodajalcev. Kljub položaju, kakršen je, je verjetno, da ne.
Sicer so dvignili nekateri industrijski krogi tako v Belgiji veliko kampanjo. (Belgija je namreč ratificirala w. konvencijo brezpogojno.) Glasilo industrijcev je pisalo, da je bila Belgija žrtev lepih iluzij, tudi pri nas n. pr. je predlagala trgovska zbornica v Belgradu ministrstvu za socialno politiko, da se naj vpelje v principu 10 urni delavnik, češ da ne prenese jugoslovanska industrija 8 urnika.
Na drugi strani se pa mora pomisliti, da je postala ideja 8 urnega delavnika popularna že v vseh civiliziranih državah, posebno je pa postala last delavskih množic. Ni brez pomena, da je bila vvashingtonska konvencija priporočena v potrditev sledečim državam: Nemčiji, Agrentiniji, Španiji, Braziliji. Španiji, Luksemburški, Paraguayu, Nizozemski in Uruguayu. Istotako se ne sme prezreti dejstvo, da so v večini držav uzakonjeni so-cialno-politični zakoni, ki imajo za podlago P-urni delavnik in sicer: Nemčija, N. Avstrija. Argentinija, Brazilija, Bolivija, Kitajska, Španija. Estonska, Finska, Indija, Italija, Latvi-ja. Torej če bi hotel izpeljati kapitalizem načrt ang'e.ške vlade, bi dal signal za nastop« delavstva celega sveta. Tega se posamezne države prav dobro zavedajo. Tako js nastopila proti angleškemu predlogu Francija, Španija, nedvomno bo prišla za njimi tudi večina ostalih držav.
Kljub temu se pa mora delavstvo zavedati, da mora bili čiiječe in pripravljeno na boj. Kajti 8 urni delavni čas tvori fundanient vsakega socialnega napredka. Ta notranji duhovni pomen je poudaril zelo globoko na skupščini Delavske zbornice načelnik krščansko socialističnega kluba F. Tcrseglav. Ce gre pa za fundanient vsega delavskega socialnega napredka, jiotem se delavstvo ne sme strašiti pred raznimi težkočami in zaprekami, ampak se mora pomisliti, da so zapreke za to tukaj, da se premagajo. Slovensko delavstvo je že sicer izpregovorilo preko skupščine Delavske zbornice dno 12. februarja 1928, ko jo enodušno manifestiralo za 8 urni delovni čas. vendar pa mora biti pripravljeno nn šc nadaljnje boje.
najmodernejše in najele-gantnejše v vseh najnovejših oblikah Vam nudi v bogati izbiri specialna trgovina klobukov
JOS. POK nasl. M. BOGATAJ
LJUBLJANA. Stari trg št. 14.
Sprejemajo se popravila.	Cene zmerne.
Klobuke
Narodni dnevnik prenehal
V včerajšnji številki javlja »Naiodni dnevnik-, da mora mora vsled materijalnih neprilik
prenehati. »Narodni Dnevnik« je bil spočetka glasilo malih strank v Sloveniji: NRS, NSS in SKS. Ko so se narodni socialisti stopili s SDS in ko so samostojni kmetje prešli k Radiču, je »Narodni Dnevnik« krenil svojo pot in bil resnično neodvisen in je zelo objektivno gledal in
spremljal potek dogodkov.
f Narodni Dnevnik« je bil izrazito in odločno slovenski list. To je njegova največja zasluga in ta lastnost mu je vtisnila obeležje, ki je list slovenski javnosti prikupilo in mu pridobilo veliko iskrenih prijateljev — seveda pa, kakor kaže, še vedno premalo naročnikov in podpornikov.
J /
/ /
шш&п? vrvemb3
Dobro jo j<' skupil
Daleč okoli znan skopuh je pobiral od svoj zakupnikov denar in spravil na ta način 10.000 Din. Znesek je skrbno zavil v denarnico in se na večer odpravil domov. Ko je pa bil doma, je strahotna opazil, da je med polom-zgubil mošnjo z denarjem vred. Naslednji dan je v časopisju naznanil svojo nesrečo in obljubil najditelju deset odstotkov nagrade, če mu vrne denar. Takoj se je javil nekdo, prinesel mošnjiček kot ga je našel. Skopuh ga odpre, najde v njem le 9000 Din ln zamrmra: »Kakor vidim, ste vzeli obljubljeno nagrado že sami. Lepo ravno ni bilo; jaz bi vam bil dal še več, a naj bo, kakor je.c Dobri najditelj pa s tem odgovorom ni bil zadovoljen; zlasti ni hotel dopustiti, cla bi ga sumil kdo kake nepoštenosti. Radi tega je tožil skopuha radi razžaljenja časti. Sodnik določi dan razprave in odredi, da se mu tudi corpus delieti predloži. Obe strani prideta osebno in vsaka vztraja pri svojem. Na koncu razprave izda sodnik salamonsko sodbo: »Stvar je zame čisto jasna. Kar je našel najditelj, ni to, kar ste vi izgubili. Vsled tega vzame najditelj mošnjo nazaj in jo hrani tako dolgo, dokler se ne javi oni, ki lahko dokaže, da je izgubil 9000 Din.« "In kaj je z menoj?' se oglasi skopuh, s Vi? Čakajte, da se najde pošten najditelj in vam vrne mošnjo z 10.000 dinarji, katere ste, kot pravite, izgubili.« ln pri tem je ostalo.
Banditi v Sardiniji
Mussolini prid igitje, da vlada v njegovi državi najlepši red in mir. Če bi bila ta samohvala povsod upravičena, za Sardinijo gotovo ne velja. Deželica je eldorado roparjev, kot je. mogoče si predstavljati samo še v pravljicah in pripovedkah. Ta otok pa ni samo nevaren, ampak prav tako tudi praznoveren Ko je zadnjič policija na konjih ujela roparskega poglavarja Samuela Stocchino, ki je imel enajst življenj na svoji vesti, so priredili sosedje in okoličani v hiši, kjer je ležalo truplo, čudno slovesnost. Zbrali so se vsi sorodniki enajstih roparjevih žrtev, približno 40 oseb, vsi črno oblečeni. Šli so eden za drugim mimo trupla in prijemali z roko levo nogo mrliča. Po mnenju teh kmetov ima ta obred velik uspeh, da je vseh nesreč zdaj konec in so člani družin nedotakljivi.
Drugi so trgali obleko, razrezati čevlje, da le dobijo najmanjši spomin na roparja. Ropar Stocchino se je 8 let skrival pred oblastjo in vkljub najstrožjim odredbam fašistov-ske vlade se je šele sedaj posrečilo ga prijeti. Jma pa še preko 100 malih in velikih >ju-nakov-banditov«, ki sede trenutno v zaporu, 20 »večjih« pa slej ko prej nemoteno gospodarijo nad Sicilijo, med njimi znani Santino Succu, nad katerega glavo so se že večkrat razpisale nagrade.
Najkulturnejši proračun ima Turčija
Sedanja turška država izdaja za Šolstvo fl,158.930 turških funtov, to je skoraj polovico celega prora'una. More se torej po pravici reči, da ima Turčija najkulturnejši proračun izmed vseh držav.
Ljudska šola je obvezna za vse otroke brez razlike spola od 6. leta dalje. Izvesti se seveda šolska obveznost še ni mogla v celoti, j saj mora Kemal paša orati na šolskem polju ledino. Danes je v Turčiji 5883 ljudskih šol z 11.766 učitelji in 385.455 učenci. V celi veliki predvojni Turčiji je bilo 1. 1913/14 samo 2632 nižjih šol. — Srednjih šol je 69 s 6994 učenci. Na sred. šolah je po en svetovni jezili obvezen, in sicer se uče francoščina, angleščina in nemščina; vendar su francoski tečaji najbolj obiskani. Visoke šole so; univerza v Carigradu, pravna fakulteta v Angori in tehnična visoka šola v Koniehu. Po vaseh imajo šole, ki se predvsem posvečajo povzdigi poljedelstva. Dalje v Turčiji 39 internatov in sirotišnic s 350 učitelji in 658t gojenci. Sedaj se bodo začele ustanavljati še razne strokovne šole.

Kupujte stadionshe srečke!
ŽrR&aire bo nepreklicno dne ZS. marca
Kemal paša more torej s ponosom pokazati na svoje velikopotezno kulturno delo. Toda to delo ima eno veliko napako: Kemal je vero popolnoma izključil iz šol. Sadovi se kažejo v rastoči razuzdanosti mladine, ki navdaja s strahom resne ljudi.
Kača ima važno vlogo
V pravljicah in poezijah imajo kače od nekdaj važno vlogo. Vsak potnik, ki je bil že v Indiji, ve o njih marsikaj pripovedovati. Zelo interesantna so poglavja o tem, kako kače krote in uročajo. Ravno priliznjenost in za-vratna nevarnost kač je vzrok, da so indijska verstva vzela kačo v mistični idejno-religiozni svet. >Priliznjeno šegeta kača baš tam, kjer vgrizne.« Zato pomenijo te živali zvitost, modrost, milobo, napačnost, a ludi zdravniško znanost. Saj ima že Eskulap — bog zdravni-štva, palico, okoli katere je ovita kača. Tudi Higieia, njegova hčerka in boginja zdravja, se predstavlja s kačo, kateri daje piti. Krotilci kač so uživali neke vrste imuniteto pred njimi, ker je znano, da se pustijo vzgriznitj od mladih kač ali pa spijejo nekaj strupa, da imajo na tak način dovolj odporne moči proti strupu. Razumljivo je, da so [ekom stoletij uporabljali kačo v zdravništvu. Že Rimljani in Grki so iz njih delali zdravila. Plini j pravi, da je najboljše sredstvo proti kačjemu piku lo, da se položi gadja glava na ranjeno mesto. Dioscurides zagotavlja, da kdor uživa kačje ine.-o, doseže visoko starost. Kačo je Marco Polo priporočal, če koga ugrizne stekel pes. Še v preteklem stoletju so v Benetkah rabili proti jetiki v vratu obveze, narejene iz kač, kar je po poročilih imelo velik uspeh, Teri-jak se še danes rabi v oslabljeni obliki v Italiji za čiščenje krvi in pri različnih zastrupitvah, seveda v obliki nekega likerja. V Angliji so pile žene, da bi povzdignile svojo lepoto, neko vino. katero so vlivali preko živega inochasa. Kar se tiče razširjenja kač, so te najbolj razširjene na vzhodu, pa tudi v Severni in Južni Ameriki. Zdravniki domnevajo, da rabijo kače strup, katerega pravo bistvo pa še ni jasno, za prebavo, ker požirajo živali in živalice v celem. V Indiji umre letno 20.000 oseb vsled kačjega pika, v Avstraliji pa komaj 5000, kljub temu, da je ranjenih letno tudi okrog 20.000. Vsled novih zdravniških protisredstev je število žrtev padlo od 25 na 3 odstotke.
Morske živali in mesec
Že Aristotel je učil, da postanejo jajca morske igle ob času polne lune debelejša. Ci-cero je menil, da se ostrige in moluski debe-lijo in hujšajo in se ravnajo torej po mesecu. Bacon je učil, cla rastejo na podlagi sporočila možgani zajcev in telet, kakor mesec. Leta 1667 so mornarji, ki so potovali v vzhodno Indijo, bili naprošeni, naj ugotovijo, če je tudi tam kaj takih pojavov, nakar je odgovoril eden izmed njih, Sprat po imenu- v>Po naših skušnjah je to slučaj pri ostrigah in morskih rakih. Še danes imajo prebivalci ob obreeju Sredozemskega morja, da to drži. Munro Fox je priredil anketo, ki mu jc potrdila to mnenje za omenjene živali. Poskušnja je pokazala še na druge interesantne stvari. Centrecliinua Setosus leže jajca vedno pri polni luni in se istočasno redi. Mogoče je ravno na to žival mislil Aristoteles in sc je lo naziranje nato posplošilo. Leta 1708 je fraucoski potnik Le-guard poročal, da neki rak na vzhodnoindij-skih otokih skače v juliju in avgustu neposredno pred in po polni luni v tisočih in tisočih v morje in tam leže jajčka. Ko je Petter-son 1912 v Kattegatu študiral niveliranje slanikov, je dognal, da je najbogatejši lov v periodi 13 in pol dni in v razdobju 16.6 let. kar odgovarja spremembi mesečnega teka. Nekateri ribiški narodi gredo k morju le, če je noč brez meseca. Drugi, kot na Danskem in v Italiji, si pomagajo s tem, cla si med potjo zažigajo ogenj. Posebna riba Leuresthes te-nuis pride od marca do junija od drugega do tretjega dne po polni luni k obrežju Kalifornije, in to je ravno čas za ploditev. Leta 1921 je Lotfiel opazil, da se ob mesečnem svitu odpirajo rastlinske kapice in leta 1923 Miss Semenns, da začne življenje kaliti. Živali imajo torej gotove periode v zvezi z mesečnimi prikaznimi. Toda kako ta pojav razlagati? Nekateri ga spravljajo v zvezo s plimo in oseko, drugi, da vpliva mesec na kemično sestavino vode; zopet drugi, da gre za električne in magnetične učinke mesečnih žarkov. Eni pa pravijo, cla istovrstni pojavi in živali padejo skupaj, ne da bi bili drug od druseua odvisni.
Kako dolgo žive živali
Vsaka žival ima gotovo srednjo povprečno dobo, ki se pa lahko bistveno prekorači. Razlika pa je velika celo pri najsorodnejših skupinah. Nekateri so postavili trditev, da je j leno življenje vzrok dolge starosti. Ta trditev pa n. pr. pri ptičih ne more držati; tudi počasna rast ne more biti vzrok. Krastača rabi n. pr. za popolno dorastlost več let, živi pa tako dolgo, kakor kukavica, ki je v enem letu že zrela. Da bi velike živali živele dalj kot male, tudi ni res. Tudi ni res, da bi odi če-valo število potomstva. Krap, ki leže 500.000 jajčec, in orel, ki leže komaj dva do tri, živita pribl:žno enako dolgo. Zdi se, da se kakih pravil tu ne bo dalo postaviti. Deževnik doživi 10 let, rak 20, čebela-matica 2 do 5 let, navadna čebela 6 tednov. Navadni polž 2 do 3 leta, a vrtni 9 let, bisernica 100 let, krastača 300 let, domači petelin 15 do 20. štorklja 70, krokar in papagaj 100 let, pes 28, konj 40 do 60 let, osel 100 let in slon 150 do 200 let.
Pojavi matere narave
Povprečno je na svelu vsako minuto 1800 neviht; na sekundo 1000 strel, na uro 360.000. "le številke je ugotovil angleški metereološki urad v ministrstvu za zrakoplovstvo. Neviht bi bilo torej letno 16.000.000 ali dnevno -14.000. Ta statistika se opira na poročila 3000 me-tereoloških postaj. V nekaterih tropičnih pokrajinah so nevihte in deževja tako pogostna, da opazovalci nimajo niti časa, vpisati jih v seznam. Največ neviht je na otoku Java iu zaradi tega letalci v Avstralijo pustijo Javo običajno pri miru.
Kjer je in ni alkohola
Agenti prohibicijske oblasti so napadli člana romunskega poslaništva v Ne\vyorku g. Raoula Alevru, ga prijeli in odvedli v glavno pisarno alkoholne policije. Ko so ugotovili njegovo identiteto, so ga zopet izpustili, ne da bi mu dali kaka pojasnila.
Romunski poslanik je radi lega vložil protest in zahteval za svojo vlado uradno zadoščenje. Poslanik je napisal pet strani na stroj; med drugim je napisal tudi sledeče: Slučaj g. Alevra, njegove žene in služabnice je brez primere, je protizakonit napad na zasebno življenje. 1'oslr,panje prohibicijskih agentov je prekosilo tiranije boljševikov.
Ameriški listi so imeli zopet nekaj tečne hrane. Doznali so, da sfa v stanovanje vdrla dva agenta, ne ravno prijetne zunanjosti. Sobarica jima je odprla vrata in ko ju je zagledala gospa Alevra, sama Amerikanka po rodu, je padla v nezavest. Njen mož Alevru, diplomatski ataše, je bil ravno v kopalnici. Ko je zaslišal šum. je hitro priskočil na pomoč, a se moral končno tudi sam udati. Zanimiv je bilo zasliševanje: Koliko gostov tja prihaja, koliko steklenic rakije ima. odkod dobiva alkohol, po čem ga prodaja in če je dober...
Slučaj ima še eno zagonetko: Ali sta agenta tako grdo ravnala z diplomatskim uradnikom radi tega, ker je priskočil ženi na pomoč, ali pa ker :>ga<r nista mogla piti oziroma sta ga preveč ...
Proti budilkam
Zdravstveni poročevalec na urarskem zborovanju v Newyorku je predlagal, da naj se budilke v bodoče opremijo z glasbenimi pripravami, ki bodo na rahel, priieten način budile speče. Ropot sedanjih budilk ic mnogo kriv na splošni nervoznosti sedanjega časa.
Če ure ne gredo pravilno
Mestno upravo Durhana v južni Afriki je jezilo, da se množe pritožbe, da niti mestne niti zasebne ure ne gredo pravilno Da bi tem pritožbam napravila konec, je uprava na mestne stroške nastavila nekega ameriškega inženerja. ki jc začel z elektrifikacijo vseh ur. Elektrificirali se morajo ne samo vse mestne in javne, ampak ludi zasebne —- stenske ure. Prebivalci pa plačujejo odslej poseben davek za ameriškega gospoda inženerja.
Zdravniki morajo pisati razločno
Norveška vlada je znajdla nov paragraf v kazenskem zakoniku: Zdravniški recepti morajo biti pisani razločno in podpisani z imenom zdravnika tako. da se bo lahko hra-lo tudi ime. Kdor se tej odredbi ne pokori, bo kaznovan z zaporom do Ireh mesecev.
Radio kot mujezin
Kakor znano, kličejo mohamedance ob določenih urah k molitvi mujezini, ki z visokih miuaretov kličejo svoj: Alah je velik in Mohamed je njegov prerok! Sedaj nameravajo v novi ntošeji v Nakodi v Indiji nadomestiti mujezina — z radio aparatom. Tako se modernizira tudi islam.
Kako preganjajo jetiko v Franeiji
Francoska vlada objavlja poročilo o tem, kaj se je v Franciji storilo za pobijanje tuberkuloze, in sicer v decembru in januarju. Od 1. decembra lanskega leta do 5. januarja tega leta so razprodali po posameznih pokrajinah nad 140 milijonov letakov in sicer zn 24 milijonov frankov. Ta zvezek se bo uporabil za gradnjo sanatorijev in drugih zdravilišč. Akcija je pokazala, da je vzbudila med narodom živahen odmev. Tako so v severnj Franciji
razprodali mnogo več letakov kot v južni, kjer se jetika ne pojavlja tako pogosto kot na severu. Samo v enem upravnem okrožju ua severu so prodali 15 milijonov teh tiskovini
Lekarnar čudak
V	Parizu imajo lekarnarja, ki noče priznati nedeljskega počitka, češ, da nihče ne more komu prepovedati, da dela, kadar in kjer hoče. Mož — piše se Castille — ima nedeljo za nedeljo svojo lekarno odprto in prodaja v njej, kar se drugače v lekarnah ne prodaja: teko včasih sadje, drugič cvetlice, pa knjige itd. Castille je bil zaradi kršenja nedeljskega počitka že 130 krat obsojen na globo, ki jo vselej smehljaje plača, razsodbo pa obesi v izložbeno okno. Lekarniški pomočniki nedeljo za nedeljo demonstrirajo pred njegovo lekarno in policija mora vsako nedeljo na vse zgodaj v jutro zastaviti prostor, da vzdržuje red in promet. Castille pa pri celi stvari dobro izhaja, ker je postal najpopularnejši lekarnar v Parizu.
Materinstvo brez nevarnosti in bolečin
Pariški Matin<' z dne 'li. t. m. poroča, da je prof. Paul Dclmas, načelnik porodnišnice na Montpellier, iznašel način, po katerem poteče vsak porod brez nevarnosti in bolečin. Prof. Delmas in več drugih profesorjev strokovnjakov jc novi način preizkusilo za mnogoštevilnih slučajih ter se je izkazal kot popolnoma zanesljiv. Prof. Delmas je o svoji iznajdbi poročal na medicinski fakulteti.
Res »tehtni« razlogi
Ameriški opekarnarji zahtevajo, da se ameriška opekarska industrija zaščiti s carino. Da prepriča zakonodajni zbornici o potrebi zaščitne carine, je sklenil neki opekarna r, da pošlje vsem članom senate iu kongresa zbirko strešne opeke kot -najtehtnejši;- razlog, da se zakon sklene. Tako so delavci zavili 5000 kosov strešne opeke, ki jo pošljejo v Washington. Parlamentarci bodo debelo gledali!
Koliko je Čehov in Slovakov po svetu
Izven češkoslovaške republike živi 1 milijon 200.000 Čehov in Slovakov v Ameriki. 150.000 v Madjarski, 115.000 v Jugoslaviji, 100.000 v Avstriji, 70 000 v Nemčiji, 47.000 v Romuniji, 25.000 v Kanadi, 16.000 v Rusiji in 8000 v Argentiniji. Te številke še niso končne, ker se nahajajo posamezni drobci tudi drugod, n. pr. v Afriki. Letno odide iz republike preko morja 30.000 oseb v starosti 20—40 let. Visoko število izseljencev bo sčasoma delalo državi velike skrbi in treba bo dobre organizacije, cla ti drobci manjšega naroda ne utonejo v svetu. Bog ve. koliko je pa Jugoslovanov raztepeuih po svetu.
Chieago ob dobro ime
V	Chicagu se po vseh protestantskih cer-kvah vrše molitve s prošnjo, naj Bog prežene korupcijo in izsiljevanjo iz mesta C'hicaga. V neki resoluciji pravijo: Korupcija, vlomi in izsiljevanja se v našem mestu tako hitro množe, da je dobro ime mesta v nevarnosti. Mestni uradniki in lopovi so eno. Konec molitve pa se glasi: O Bog, vcepi v srca tistih, ki nas vladajo, željo in voljo, da očistijo mesto korupcije in zločinov.
Dvobo j na norost
Graški -Volksblatt« se pritožuje, da oblasti prikrivajo dvoboj, ki se je vršil te dni v Mu ran, tako da ni mogoče zvedeli imen in drugih podrobnosti. Včeraj pa se je vršil v Gradcu drug dvoboj, in to med plesnima uči. teljema bivšim stotnikom Karlom Mirkovvi-tsehem in Viktorjem Eichlerjem. Vzrok — konkurenco. — V Budimpešti so je vršil ta-kozvani ameriški dvoboj med dvema dijako-ma, ki sta se zagledala v isto dekle, črno kroglo je potegnil 20 letni medicinec Mesz-lenvi in si nato pognal kroglo v srce. Upajo, da bo okreval.
Vljuden soprog.
Ona piše: - Sedaj, ko sem štiri tedne tu v kopališču, tehtam le .še polovico. Kako dolgo naj še ostanem tu?«
On odgovori: -Še štiri tedne...«
Kakor sc vzame.
Učitelj; -Kako je dvojina od otrok«?«
Učenec: »Dvojčka ...«
*
Po domače, j Kje si pa spoznala svojega drugega moža?* — »Na čisto preprost način: Mojega prvega moža je z avtom povozil.
IT 'p
II/ 11
Ac belil
'O.'1
ril
ЦГ đ
1Г
Is
»Kaj pa vendar delal, otrok moj?« »Vaš sosed je izgubil bankovec.« »Kaj pa to tebe briga?« »Nogo držim na njem.«
dufo<\ in мсе
Češki katoliški preporod v umetnosti
Jaroslav Durych
Dr. Jaroslav ,Durych je najznačilnejša in najbolj energična osebnost sodobne češke književnosti. vendar pa njegovo ime še ni znano izven mej njegove domovine. Vse do zadnjega časa »e celo velika večina njegovih rojakov ni brigala za
njega, /.akaj Durvvh je prevelik umetnik in jireveč uaobražen, da bi mogel pripadati kaki literarni kliki. Se mani išče 7a svojo umetnost opore v pisateljih in kritikih, ki so sužnji |X>vprečnosti in duševnega uboštva meščanskih iu socialističnih strank in morajo sovražiti vse, kar je neljubo političnim voditeljem. Durvchu zato ne delajo reklame v inozemstvu državni uradniki iu ga šc tudi niso začeli prevajati v angleščino. A Durjch je tudi ne bi hotel. On ni vžigalica, ki jo je mogoče hitro zažgati kjerkoli, da hitro izgine njena svetloba in toplota. Kakor soulce je, ki se pojavlja počasi in se bori s Jemo, pa zato s svojo svetlobo in toploto vzbudi novo življenje in zapusti trajne sledove.
Durych nima zasloinbc v večini svobodomiselnega češkega izobražeustva, ker ni samo povprečen umetnik, temveč genij iu poleg lega še katolik. Ne samo v krstnih knjigah. Po pravici ga treba prištevati med najbolj praktične, sposobne iu izkušene češke kulturne delavce, ki postavlja kat. obnovo na trdne temelje. Bolj kakor kdo drugi poziu sedanje življenje, njegove fjotrebe in najboljša sredstva za uspešno delo. Brez kompromisa in s tisto odkritosrčnostjo, ki je odlikovala češkega mistika in reformatorja verskega življenja Milica v Kro-jneriže (fl374), se bori za svoje ideale. Ne gleda, ua kateri strani so napake in na kateri strani treba reforme, Z isto objektivnostjo izprašuje vest nasprotnikom kakor katolikom. Udejstvuje sc na raznih poljih. Velik ni samo v poeiziji kakor »Sv. Vaciavu, še mogočnejše in siluejc se uveljavi njegova umetnost v pripovedkah in romanu. Njegov rouun -.»Scdmikraska« je dobil letos ob novem letu moravsko deželno nagrado. Durvch je izvrsten literarni kritik, ki vedno meri objektivno in kvalitativno. V kritiki in polemiki je nevaren orkan, k pomete vse smeti in odkrije pokopane iu skrite vrednote. Priznan je kot publicist in časnikar. Ko je kot urednik Lidovih listov napisal, da bo treba mesto porušenega Marijinega kipa na Staromest-skem trgu v Pragi postaviti nov, še veličastnejši in sicer na razvaline Husovega kipa, takrat je bila njegova grotneča in sarkastično-satirična beseda tako glasna, da je nastal predmet razprav bivše vladne koa'icije in je moral kot žrtev zapustiti redakcijo. Razen tega pa je Durych najboljši in najrednejši »otruduik izvrstne asketićno-mistićne kat. češke revije »Na hlubinu«, ki jo izdajejo moravski do-tmnikanci. Motil pa bi se. kdor bi radi tega mislil, da ga kat. krogi dovolj čislajo. Mnogo iih je, ki mu zamerijo, da preveč jasno vidi v sedanjost in bodočnost, očitajo mu njegov krepak jezik, neizprosno odkritosrčnost in ostro, fino satiro, ki prizadete vedno vzbudi vsaj iz sladkega spanja.
Kdor se v takih razmerah upa boriti z vso cinično zlobo češkega svobodomiselstva, mora-imeti mnogo železa v svoji krvi. Ker plodovi njegovega peresa izhajajo tudi v nabožnih listih, bi Durycha njegovi nasprotniki že davno raztrgali, če ne bi bilo v njegovih delih tako velika porcija umetnosti, da so vsi protistrupi brezuspešni. Proti svoji volji ga morajo čimdalje bolj priznavati, njegove knjige pa se prodajajo zelo hitro, čeravno izhajajo vse v razkošni zunanji opremi. Najboljši češki kat. založnik Kuncir, noče biserov shraniti v neokusno posodo. Kuncir, ki uspešno tekmuje na pariških knjižnih razstavah, da umetniškemu delu vedno tudi umetniško književno zunanjost.
Začetkom tega leta je začel Durych s svojim prijateljem Dostalom v Kuncirovi založbi izdajati mesečnik »Akord«. Posvečen je književnosti in vsem perečim kulturnim vprašanjem. V njem se bori Durych za umetnost iti katolicizem. Brezobzirno gre brez strahu za svojim ciljem, ki je sedaj v češkem narodu dalje kakor sega ena človeška roka. Durvch se bojuje za absolutne duhovne in narodne vrednote in ima za češki katolicizem in narod še večji pomen kakor bo velikanska proslava tisoč-letnice smrti češkega kneza sv. Vaclava I. 1929. —■ Noče biti voditelj, pač pa tovariš in sodelavcc mladih, ki še niso začeli niti pisati. Varal bi se, kdor bi mislil, da hoče ustvariti katoliško umetnost.« Sam pravi:
Vi katoliške umetnosti: re pa je kje kaj podobnega, tedaj naglo teti proč! Pač pa. velja narobe: vsaka umetnina je kalolUka, pa naj izhaja, is rok pogana ali maurskih roparjev. Zakaj Špiritus Jlat ubi vali. Vsako umetnina nas ludi vsaj mah uči ali seznanja s katoliško vero. Ali to re-Ija seveda samo za umetnino, ne pa za to, kar se *amo naziva umetnina, o je Ir njena prostitucija.
Prave umetnine so zelo redke. A ve bo boljše, dokler umetniki ne najdejo zakonov umetnosti ia se jih ne drle. Ver poti vodi k njim. V sedanji dobi, l;o je vsaka človeška beseda razkrivava in zmeden njen pomen, ko ni v ničemer edinslcu. ms vodi I, tem zakonom samo edina pot. a. ta je spoznanje katoliške rere. (Akord. šl. 3.)
I)urych »košu dati Akordu slovansko lice L'pamo, da bo našel \ njem mesta tudi za slovensko kullitrno življenje.
Akord stane letno 60 Din in sc naroča pri L. KuDcifu, Praha 11, Voršilska ulice. —uš—
Na lilnbinii
Že tretjo leto izhaja v Olomucu izborili mesečnik Na hlubiniK. Izdajajo ga moravski domi-nikanci, ureja ga o. Silvester II r a i I o. Namenjen je izobraženim krogom in se bavi predvsem z as-kezo in mistiko. Taka revija je bila Čehom že davno potrebna. Malo je nabožnih revij, ki bi bil.: tako dobre kakor je ta. V njem ni Iistega napačnega poboinjašlva, o katerem pravi Durpch, da je več ljudi odbilo od Cerkve kakor fanatične hujskanje brezvercev. Na hlubinu pozna dušo modernega inteligenta in so ji skuša približati v sedanjem času primerni metodi. Pričujoča tretja številka letošnjega letnika prinaša na uvodnem mestu članek laik« dr. Dur veli a, najboljšega češkega sodobnega literata pod naslovom Ampak reci le z besedo! O prijateljstvu z Bogom piše dominikanec Soukup. IJreduik o lirailo razpravlja zelo nazorno in s filozofsko globokostjo obenem o ljubezni do Boga v članku Razumeti prijatelja . V jasni luči kaže v zgodovinski resničnosti publicist B. Benetka mogočno in sveto postavo Aruoila iz Pardubic, prvega praškega nadškofa, svetovalca in prijatelja Karla IV. Pomen posta osvetljuje \ moderni luči ilexis. O novo zakonski daritvi priše Ditll. Na koncu prinaša časopis oceuo versko filozofske domače in tuje literature. Zelo zanimiv je kotiček, kjer list odgovarja ua verske dvome iu težave svojih naročnikov.	—nš—
Pax ,
(Letnik 111., št. 3.)
Benediktinski samostan v Ematisu v Pragi je središče liturgičnega gibanja. Veličastvenost bogoslužbe in lepota skupnega prepevanja koralnih molitev eele samostan, družine vabi v Eiuaus katoliške vernike iz najbolj oddaljenih delov me-sta. Ko je pred dveuti Ieli dobil Emaus po več slo-lctjih zopet češkega opata, si je opat Vyltontal stavil nalogo sodelovali pri verski obnovi celega naroda. Zalo ie začet izdajati za izobraženslvo mesečnik l'ax, ki je posvečen predvsem lilurglčnim vprašanjem. Tudi kulturnega zgodovinarja bosi a zanimali med drugimi razprava opata Vvkonlaia o zgodovini hoslije z lepimi podobami in Sedlačka Razvoj masnega petja v srednjem veku. V časopisu sodelujejo tudi moravski dominikanci.
—lis—
Akord
(Letnik 1., šl. 3.)
l)uryi'hov Akord prinaša na uvodnem meslu pesem mladega pesnika Bohuslavn Кеупека Zima v mestu. Leona Blova Pismom zaročnici (ki ga je • Slovence objavil v božični leposlovni prilogi Ht27) sledi dtihapolno Durvchovo razmišljanje o krizi češke umetnosti. Poljak Wladyslav Javvorski je priobčil razpravo Edinica in država'. Znani nabožni pisatelj, douiinikancc S. lirailo prikazuje življenje in delovanje srednjevekovnega mistika Henrika Sumi in ga skuša približati sedanjemu pojmovanju, Rus M. Berdjajev nadaljuje svoja Razmišljanja o ruski revoluciji, ki so izredno zanimiva in globoka. V članku Vendar najdeno! printerja Durjch sodobno beletristično književnost v Franciji in Nemčiji. Francosko odločno zavrača. Francoskim kal. pisateljem hudo zameri, da proizvajajo umetniško tako slabe knjige, češ, da se more to najtnanje odpustili ravno Francozom, ki imajo v delili svojih svetnikov z umetniške strani mnogo lako popolnih del, da še jih svetovna literatura dolgo ne bo dosegla. Na podrobni analizi knjige nemškega pisatelja Fr. Htririga: Sank/ Se-baslian v um \Vedding nazorno dokazuje visoko stopnjo uabožno-loposlovne nemške književnosti.. Akord ima reduo tudi umetniško prilogo.
-us—
Glazba v Ljubljani
Koncert zagrebškega Tria. V petek dne '.». I. m. je bil v Filharmoniji koncert Tria Sancin-Mar-šič-Matz, katerega odlične umetniške kvalitete smo opazili že na lanskem novinarskem koncertu, čestitajoč našemu globokoljubečeinu svelu k novemu umetniškemu korpofnemu koncertnemu faktorju. Na programu so bili Smetana, Dvorak in Novak. Smetanov Trio v g-molu o|> 13 ima tri stavke in je umetnina, ki si po formalni pregnanl-nosli in dovršenosti in sugestivneni idejnem iu cuvstvenem elementu komaj dobi para v češki romantični komorni literaturi. Smelima je le eden in če bi ne bil ustvaril ničesar drugega kakor ta Trio pa kvartet v e-molu, bi bil nemara istotako slaven, kakor je. Allegro ima meditativen značaj, kakor bi si grebel v dušo, Dumky (če se ne molim za ime?) mu je soherzozen, lahek, riUničen kontrast (jasne in prozorne forme). Finale v hitrem tempu pa vse v enoto vežoč konec samostojne lirsko-dramatske vrednosti. Dvorakov Trio (B, op 21) ima, mislim Allegro, Andante z varijacija-mi, ritmičen rondo in finale — ta še daleč tako ne seže v srce kakor Smetanova skladba, čeprav je formalno nemara bas tolikšna umetnija. Nova-l<ov Trio quasi una Bal lela obravnava dvotemal-ski konflikt in je logične forme, 1 irskega, dramatičnega in humarnega značaja z vsem impresionističnim aparatom barv in blestečih pasažnih mavric — najsi, Smetanovega dela ni prekosil na tem koncertu ne Dvohik ne Novak. Le Smetani se je posrečilo prodreti debelo skorjo modernega, jiladnega oklepa okrog srca! — Trio s Saneinom na čelu je pokazal vrline, vredne sorodstva z Zi-kovci. Smetano je. dal s srcem, Novaka z okusom. temperamentom, pa vendar formalno vseskozi pretehtano, da o tehniki itd. ne govorim. Tupatam bi bil cellislu želel, da bi bil bolj glasno posegel v 'melodično pletivo z violino, Matzovi (f. st. Smetane) pa diskfetnejše podrejenosti, ki jo jc pa večinoma imela in pokazala, da zna biti ne samo temperamentna, nego tudi delikatna. Inteligentna muzika je bila to Trio, mislim, je umetniški zrel, da se postavimo z njim tudi kje v inozemstvu iu sploh bi si želeli Snncina čuti še posebej v katerem solo-koncci'tu z •modernim programom !	S. V.
H«ydnovo »Stvar jen je« v Mariboru
Slovensko pevsko društvo -.Maribor je proizvajalo 7. marca v Mariboru Haydnov oraierij — Stvarjenje. Ta pevski zbor, ki je koinaj odraste! otroški dobi, je prvič nastopil jtred glasbeno tako izobraženim občinstvom kot je mariborsko, s tako velikokoncertuim programom. Izvedel ga je tako izborno, da si je pridobil s tem odkritosrčno priznanje in velik ugled. Nedostatki so v lepoti skladbe in preciznosti izvajanja lako utonili, da se niso mnogo opazili.
Prihod pevcev na oder je bil eleganten in discipliniran. Orkester je bil sestavljen iz vojaških godbenikov, elanpv Matice iu nekaterih dru-
gih v mariborski javnosti znanih glasbenikov. Imel je lepo, hvaležno vlogo. Rešil jo je splošno zelo dobro. Sempatje «o se slišala omenja, da bi bil orkester podal lahko še več. Na vsak način se mora priznati čista intonaclja, gibčnost, interpretiranje z globokim razumevanjem, izborno dinamiko, in razumevanje za vodilne vloge posameznih godal. Zelo lepa so bila mesta za flavto, oboe. Sempatje je bil orkester — posebno pri solistih malo premočen, nekajkrat pri presto mestih malo narazen — pavke nekajkrat prepozne, splošno pa je bil celoten orkester vedno res na umetniški višini.
Med solisti .je najbolj ugajala gospa Lovše-tova. Bila je biser v celi prireditvi in je mariborsko občinstvo naravnost očarala. Njen neprisiljen čisto naraven nastop, nežnost in ljubkost a vendar slrogo umetniška uinerjenost v kretnjah in izražanju, njen glas — posebno v visokih legah, čist zvok. obsežen poln moči in življenja in nobene barvenostl, ki jo tako čudovito lepo izražal vso globino čuvstev uloge Gabriele Eve, potem tehnično dovršena izšolanost, ki se je tako leno razodevala v ritmično težkih koloralurnih poslo-j > 111 — posebno pa globoko in pravilno pojmovanje in ustvarjanje svoje vloge, ki ravno pri Ora-toriju ni lahka — vse to je dvignilo prireditev na višek in uam pokazalo najbolj — kaj je položil Ilaydn v svoje Stvarjenje. Gospa Lovšetova je pripomogla največ k velikemu uspehu celotne prireditve. >Maribor je lahko ponosen, da si je pridobil to umetnico za sodelovanje. Upamo, da jo kmalu zopet slišimo. — Gospod Burja, tenor mariborske opere, ima lep, liričen glas; malo sicer o/ek. a simpatičen posebno v višinah. Glas bi se dal se razviti in posebno v spodnjih legah spo-polniti j 11 razgibali. Sempatje ga je premočen orkester nadkrilil. V nekaterih solospevih ln tudi v duelih in tercetih, je prišel zelo dobro do veljave, dasiravno je umetniški značaj in slog Oratorija opernemu pevcu ležko pogodili. — tiosp. Neia-lič, istotako član mariborske opere ima obsežen, pelnozveneč pristno basovsko barven glasben male rini. Vloga je bila hvaležna in poznalo se mu je, dit je skušal podali vsestransko izčrpno. Se mu je tudi povečini posrečilo. Nekatera mesta je pel naravnost krasno in žel tudi zasluženo priznanje. Л" duelih z gospo Lovšetovo, posebno pri koloralurnih, ležkih ritmičnih postopih, je sempatje nekoliko nesigurno in v nižjih legah neizglajeno zvenelo. Kje je bila krivda, ne vem. Vloga Rafaela in Adama kot taka, ;e bila dobro podana in bi bila še boljši, ee bi ji bil ostal bolj ohranjen značaj Oratorija.
Zbor - kaj naj zapišem o njem? Iz navadnega društvenega zbora je posta! kar čez noč koncertni zbor, ki ga je treba vpoštevali. To je velikanski napredek, če se pomisli, da so člani v glasbi še skoro začetniki, zaposleni v poklicih, ki jim ne nudijo nincgo prostega časa za glasbeno šolanje. Pozna se zboru mladost, sempatje še nedozoreli, neizglajeni glasovi — zato pa je možnost razvoja iz rasti tem večja. Sopran je dober, v višjih legah malo boječ, zato sempatje zaostaja v višinah. Ali. glasovno dober, toda številno preslab. Tenor bi potreboval nekaj več izrazitosti in tenorske barvenosti. Bas je močen dovolj, obseg in barva primerna — polno zvočnost posebno v višjih legah bo treba še vdelati. Pozna se že tudi notranje konsolidiranje v zboru iu razumevanje za harmonično enotnosl in ravnovesje glasov. Tudi tisla začetna inehaničnost pri predavanju je deloma« piemagana. Zbor je bil gibčen, prožen in sledil voljno dirigentu. Le nekaj vpadov in postopov v fugah je biio neprecizuih. Poznalo se je tudi zboru, da skuša razumevati hi prodajati to, kar jc bilo mišljeno od komponista. Na vsak način je rešil zbor zelo častno svojo nalogo in je marsikoga presenetil. Ce bo »Maribor« razumeval svojo nalogo in delal tako vztrajno naprej — bo postal vpošte-vtuija vreden koncertni zbor.
Dirigentu goap. Gašpariču naše popolno priznanje in odkritosrčne častitke. Vemo, da je bila ta prireditev največ sad njegovega dela. Mlad, glasbeno izredno nadarjen, korajžen, vztrajen iu odločen, lahko privede »Maribor do lepe višine. Njegov prvi nastop je pokazal, da je na svojem mestu. Njegov nastop, dirigiranje, suvereno obvladanje kompozicije, zbora in celotnega aparata jc vzbudilo opravičeno priznanje. Pričakujemo od njega še veliko — prav veliko. Slovensko besedilo Oratorija je dobro prikrojeno glasbenemu partu.
Občinstvo je bilo točno — zelo dovzetno in hvaležno za izreden glasben užitek.
»Maribor* si je izbral za svoj prvi nastop
Stvarjenje . Mislim, da tudi iz. tega namena, ker ima resno voljo ustvarjati z resnim delom iti odločnim stremljenjem še mnogokrat slične glasbene prireditve — in sodelovati v prijateljski slogi z drugimi pevskimi zbori ua glasbeno kulturnem polju. Sedaj, ko se jc Mariboiv pred poklicano javnostjo tako izborno kvalificiral, je pa skrajna dolžnost vseh somišljenikov, ki imajo zmožnosti za glasbeno kulturno delo — dn vstopijo v njegov krog in pomagajo pri tem važnem delu. :: Maribor . še mnogo lakih prireditev iu uspehov! —i—
Nagrade belgrajske akademije naukov
Na svečani seji belgrajske Akademije nauka (Ak. znanosti )v torek C. t. ni. so bile razdeljene nagrade za odlikovana dela iz preteklega lela. Nagrajeni so bili: Dr. Itorivoj Milojcvič za razjiravo: Tipovi dinarskih ostrvn, dr. Borivoj Drobujakovič za spis: Ivasmaj, Milan Karanovič za studijo: Šajnieka žttpa u Bosanskoj Krajini, dr. Širna Trojanovie za razpravo: Negdašnje odolevanje pravoslavnih Srba Muslimanima in llija Jclič za tiskano delo: Naše morske luke. Razpisana nagrada za najboljše delo o življenju in vladi kralja Milana Obrenoviča je bila prisojena znanemu publicistu in književniku, sedanjemu predsedniku Akademije nauka, Slobndanu Joviinnviču, ki je stvar natančno obdelal v dveh knjigah (Knez Milan Obrenovič 1868-1878, Kralj Milan Obrenovič 1878-188!)).
Stoletnica Leva Tolstega
Lep jubilej praznuje letos slovanstvo: Stoletnico rojstva Tolstega. Lev Nikolajevič je bil rojen 9. septembra 1828 v Jasni Poljani. Ilrvatje so začeli zgodaj in so se že oddolžili njegovemu spominu /. obširnim delom: Lav Tolstoj, ki ga je iinjiisala Milica lingdanovie. Je menda riajobširnej-ša študija, kar jih imamo o Tolstoju v jugoslovanski književnosti. Obsega čez 700 strani. Avtorica govori največ o Tolstoju mislecu, razlaga njegovo ideje o veri, dalje o vzgoji, spolnem življenju, o znanosti in umetnosti, o družbi in državi. Knjiga stane 120 Din. — Morda smo ludi Slovenci kaj dolžni Tolstoju; za Vojno in mir, za Ano Kare-njmo? Ce smo. moramo dolg vrnili. In prav letos je najlepša prilika.
Drobiž
Aleksander Biirovvski, slavni ruski pianist, bo v sredo, dne 11. t. in., koncerfiral v Zagrebu.
Ivan Meštrovič je odpotoval včeraj Chicago, da bo lam nadzoroval postavljanje obeli svojih spomenikov Indijanskih jezdecev . Z njim potuje ludi cizeler Emil Jungmnn iz Zagreba.
Tehnika
Tehniški napredek v 1. 1927.
Čim bolj postaja gospodarsko življenja komplicirano, tembolj je posameznik prisiljen izrabljati svoje zmožnosti le v oakem krogu. Ker pa človek pri tej hitro napredujoči specializaciji postane nehote enostranski, ne bo škodovalo, čo včasih obrnemo svojo pozornost preko ozkih mej svojega udejstvovanju iu skušamo dobiti pregled črez vse tehniške panoge, kolikor je to danes sploh mogoče.
Predvsem je bila zanimiva tehnološka razstava, ki jo je priredilo inženjersko društvo v Berlinu. Pokaztila je, da se napredek v preiskovanju materijala dviga vzporedno z zahtevami, ki jih stavijo tehnologu konstruktorji zlasti v strojegradbi in letalstvu, da ne omenjamo cele vrst© procesov, katerih izpopolnitev je v prvi vrsti odvisna od poznavanja v poštev prihajajoče materije.
Zahtevi po čim cenejši pogonski sili skušajo moderni tehniki zadostiti na ta način, da koncentrirajo proizvajanje sile v čim večjih napravah. Dosedanji rekord v tem oziru je neki turbinski agregat v Ameriki, ki proizvaja circa 1,250.000 KS; zgledu pa, da se ta velikan ne bo dolgo veselil svojega prvenstva, ker s;e že gradi kolo s, ki bo proizvajal še večja energijo.
Pri vsak dau večji porabi bencina bi človek mislil, da pride čas, ko bodo zaloge izčrpane in se bodo ustavili motorji lelal in avtomobilov. Bojazen pit jo nepotrebna, kajti v Nemčiji že izdelujejo bencin in druge vrste mineralnega olja iz rjavega premoga. Ena sama lovarna proizvaja letno 120.000 tou olja! Zadeva je torej rešena, čc ne bo prej zmanjkalo premoga kakor nafte, iz katere pridelujemo bencin.
Zanimivi so tudi poskusi, izkoristiti plimo in oseko. Na obali Severne Amerike že snujejo kolosalno napravo, ki bo izkoriščala dvl-gauje iu padanje morske gladine iu bo proizvajala letno 2 iu pol milijarde KW ur. Tudi toplotno razliko na površini in v globini, ki je v tropičnem morju znatna, bodo kmalu znali tehniško izkoristiti. Ko se bodo li poskusi praktično obnesli, bomo lahko zaprli zamazane rudnike, ker bo industrija krila potrebo delovne sile iz. ogromnih električnih central, ki bodo zrastle ob obalah. Da bodo takrat ludi v zadnji hribovski koči svetili in kurili z elektriko, leži na dlani-
V razvoju letalstva igra jo važno vlogo poskusi z brezmotornimi letali. Taka letala izrabljajo silo vetra in skušajo posnemati delovanje ptičjih peroti. Čeravno jc problem silno kompliciran in bo preteklo Se mnogo časa, preden ho brezmotorno letalo moglo konkurirati ouenut ua motorni pogou, imamo vendar tudi v tej panogi zaznamovati lepe uspehe. Rekord ima v trajanju bre/.motornega poleta Nemec Schulz, ki sc jo 14 ur držal v zraku v brezniotorneni letalu. Že danes pa igra »dr-j sečiv let važno vlogo pri potniških letalih, kje« se absolutno zahteva možnost pristanka, tudi če odpove motor, kar se doseže ravno z omenjenim brezmotornim poletom, čeprav gre tu samo za pristajanje letala in ne za start.
Najvišje sc je dosedaj dviguil v prostem balonu ameriški kapitan Gray. Dosegel je višino 12.945 m uad morjem in lako postavil svetovni rekord. Škoda, da se je drzni letalec pozneje smrtno ponesrečil. V Friedrichshafnu gradijo zepelin Z I 127 , katerega bodo gonili motorji na plin in ne več bencinski motorji, kakor dosedaj.
Poročevalno službo bodo olajševale nove kabelske proge. Po vojni je dobila n. pr. Nemčija kabelsko zvezo z Ameriko, dit ne omenjamo prog Berlin—Dunaj in Berlin—Pariz. Žično in brezžično prenašanje slik jc že tako napredovalo, da se ga že z uspehom poslužuje zlasli policija in žumalistika. V Franciji je žc več takih prog; zadnje čase pa tudj v Nemčiji. Tako je n. pr. že mogoče 'gledati« z Dunaja v Berlin.
Splošno lahko rečemo, da bo bližnja bodočnost rešila probleme, ki jih naši očetje niti poznali niso. Drugo vprašanje pa je, če bodo vse te iznajdbe res dvignile splošno blagostanje. Čc se spomnimo zgodovino, ne moremo biti optimisti.
Darujts za Ljurisk! sklad SLS !
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Anton 3ere
gostilničar, posestnik in župan občine ISka loka,
dne 10. I. m. ol> 0 zvečer po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega poko nika bo v ponedeljek, dne 12. marca t. I. ob 2 popoldne i/, hiše žalosti, Streliška ul. 10, na pokopališče nn Igu.
Ljubljana—Uka loku, 10. marca 1928.
Žalujoči ostali.
Mestni pngrebni zavod.

MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstico I SO Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.

Trgovski potnik
vcrziran manufakt. in ga-lanterist, vešč slov., nem., srbohrv. in ital., v južnih krajih dobro vpeljan, išče zastopstva. - Cenjene ponudbe na Hrabroslav Ko-govšek, obl. konc. gosp. pisarna, Dol. Logatec.
Izučen mlekar - sirar
želi službo. Vstop takoj ali pozneje. Zmožen tudi korespondence in knjigovodstva. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1966.
Oženjen hlapec
hrez otrok, išče službe k paru konj do 15. t. m. . Franc Vonisch, Sevnica ob Savi.	1999
Izučena v meš. trgovini, išče mesta takoj, Gre tudi na deželo. - Cenjene dopise na upravo »Slov.« pod značko Poštena 1998.
MLINAR
i9 let star, vajen v valjčnem in kmetskem mlinu, išče kakršnekoli službe. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2069.
|/,|lior z dobrimi več-I\ Iti Idi letnimi spričevali, išče mesta. Zmožen samostojno voditi vsako večjo ali manjšo kuhinjo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Marljiv«.
STROJEVODJA
izprašan, trezen, vešč vseh popravil, želi premeniti službo v Slovenijo za parno žago ali za vožnjo. Dobra spričevala. -Nastop 15. IV, L. B., Kla-nac 100, Perušič, Lika, H.
gospodična"
z večletno prakso v špec. in delikatesni trgov., želi službe Cenj. dopise pod: »Zanesljiva« št. 2043 na
\ upravo »Slovenca«.
PRODAJALKA
popol. verzirana v meš. Irgovini, želi premeniti mesto. - Ponudbe na naslov Anica Mikolič, Dobrna pri Celju.	2044
LESNI MANiPOUNT
lilad, vešč razen lesne Manipulacije tudi vodstva :age, slovenščine in itali-anščinc tudi pismeno, ter :možen tudi vseh pisarni-ikih del, išče primerne lužbe. Ponudba na upra-'o »Slovenca« pod šifro Manipulant« štev. 2088.
Izkušen obratni delovodja
n mašinski mojster, iz->oren strokovnjak s prvovrstno prakso v modernih >arnih in električnih cen-ralah, v hladilnih napra-ah, parnih žagah, popol-loma zanesljiv pri upora-'i vseh eksplozivnih in )iesel-motorjev, ki se do->ro razume tudi na mon-ažo novih naprav, elek-ričnih inštalacij in vsako-'rslnih poprav, išče služ-ie s 1. aprilom. Prvovrst-ie reference. Ponudbe na ipravo »Slovenca« pod Strokovnjak« štev. 2089.
~mudenTČ"
»riden in pošten, vojašči-ie prost, kot hranilec ma-erc, išče službe kot sluga li delavec v skladišču. Naslov v upravi pod 2081.
Iščem mesta
GOSPODINJE
jerkoli, za takoj ali po-neje. Pismene ponudbe a podružnico Slovenca v Celju.
Krojaškega vajenca sprejmem iz Ljubljane (okoli-ce). Naslov v upravi 2086.
Iščem dobro in pošteno kuharico za takoj. Naslov pri upravi pod št. 2100.
Шздмгка
vešča slov. in nem. jezika, se sprejme. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kavcija 3 do 5000.«
Dimnikarskega vajenca
sprejmem. Kje, pove upr. »Slovenca« pod št. 2050.
Mizarski vajenec
krepak, se sprejme. Oskrba po dogovoru. - A. Frbezar, mizar, Šmarje-Sap.	2048
Sprejme se dobra
pisarniška moč
za knjigovodstvo. — Ponudbe pod: »Colonialc« št. 2059 upravi »Slov.«
Čevljarskega
POMOČNIKA
vajenega šivan, in zbitega dela, za eksport in po meri, sprejmem. Orli imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista pod št. 206S.
Dva vajenca
za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejme tvrdka »Brata Rožič«, Ljubljana, Vegova ulica št. 8.
Išče se sposoben
vrtnar
po možnosti mlad, neože-njen, praktičen katolik, ki bi se pečal izključno samo z vrtnarstvom na posestvu, 5 km od Sinja. Prednost ima oni, ki se razume na »Troctor«, ker sc s pomočjo istega zaliva. Plača po pogodbi. Hrana in stan. v naravi. Nastop takoj. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače na Frančiškanski samostan v Sinju, Dalmacija. 2071
Pri prosta ženska
s pokojnino dobi pri samostojnem upokojencu na deželi za mala hišna o-pravila stanovanje in hrano. - Ponudbe na upravo »Slovenca* pod št. 2067.
Zastopnike
za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Učenka se sprejme
v mod. trgovino v Ljubljani. Hrana in stanov, v hiši. - Naslov sc dobi v upravi Slov. pod št. 2063
POZOR! Rabim za svojo opekarno 3 partije
za izdelovanje opeke. —
Prednost imajo oni, ki so dela že dobro vajeni, -r-Franc Jerko, Črnuče, p. Jezica.
KROJAšKT
VAJENEC
se sprejme takoj pri T. Pagon, Mestni trg 17.
Služkinjo,
ki zna zares kuhati in ostala hišna dela opravljati, sprejmem. Prečna ulica 8.
Za takoj se sprejmeta Jff4 2 mizarska
pomočnika
za stavbena in pohištvena dela, starost nad 23 let, z dobrimi spričevali, in en UČENEC za isto obrt. - Ignac Grden & Uomp., strojno mizarstvo
Št. Vid pri Stični. 2038
Iščem za svoj obrat dobro izurjenega
kateri je tudi zmožen opravljati vsa v to svrho spadajoča POPRAVILA. Samci imajo prednost. -Ponudbe na: IGNACIJ SIN1GOJ, tovarna usnja, Ljutomer.	2037
CITRE!
lajem prvi pouk začet-ikom po nizki ceni. Na-lov v upravi pod 2083.
Mlekarja in
sirar ja
kateri bi bil dobro izurjen pri sprejemanju mleka in se dobro razume pri izdelovanju masla in sira, sc išče. Ponudbe na upravo lista pod št. 2078.
ncoženjen, z dobro trgovsko predizobrazbo, ki je tudi sposoben za potovanje in popolno obvladuje slovenski in nemški jezik, naj vpošlie lastnoročno pisano ponudbo s prepisi spričeval pod »Eksistenca 202 28-17« na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska ul. 28.
ZASTOPNIKI (ce) pozor!
Če obiskujete privat. odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo je takoj kupec) v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti: Val. Kovač, Ljubljana, Beethovnova ul. 4.
Zastopnike in potnike
v vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja
Ilerceg - Bosna
splošno zav. dr., podružnica Ljubljana, Šelenbur-govif ulica št. 7.
Prvovrstni BAČKI MLIN,
kateri jc v Sloveniji najboljše vpeljan — išče
POTNIKA
V poštev pridejo samo gospodje, kateri so že potovali v tej stroki. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1900.
Išče sc dobro
za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhali.
Milica Puljo, Zemun, Trg Nikole Pašiča št. 2.
Učenca
sprejmem za takoj v popolno oskrbo; učna doba 3 leta - Karel Pečovnlk,
pekar., Šmartno ob Paki.
Vrtnarja
spretnega, samca ali ože-njenega brez otrok, iščemo za večji vrt v industrijskem kraju. Eventu-elno damo vrt v najem. — Ponudbe upravi lista pod: Spreten vrtnar 1946.
ZASTOPNIKI se sprejmejo po celi Sloveniji. Posebno znanje ni potrebno. Pripravno za brezposelne. Mesečni zaslužek 3000—4000 Din in še fiksna plača. Stalna služba. Ponudbe pod »Zastopnik« štev. 2016 na upravo »Slovenca«,
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše
potom S lo ven i a transport
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718
Stanovanje
2—3 sob ali enodružin. hišo, po možnosti z vrtičkom, iščem za takoj ali maj na periferiji Ljubljane. - Ponudbe na: Jože Rozman, anončno podjetje, Miklošičeva cesta 6.
Zamenjam stanovanje in oddam sobo. - Naslov v upr. lista pod št. 1991.
Stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in drugimi pritiklinami, išče mirna stranka z enim šoloobveznim otrokom v sredini mesta s 1. majem, junijem, julijem ali 1. avgustom. Evcnt. sc zamenja s stanovanjem, obstoječim iz 3 sob in pri-tiklin. -'Cenjene ponudbe pod štev. 401 na oglasni oddelek »Slovenca«.
гји.рЈ! išče navadno Odi I ICO separatno sobo, kjer sc more postaviti mala žel. peč. Ponudbe pod »Plačam- dobro«.
Solnčno SOBO
lepo opremljeno, v sredini mesta, oddam s 15. marcem; na željo tudi prazno ozir. s prehrano. Naslov v upravi št. 2068.
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda. - Po-izve sc v upravi št. 2049.
Veliko solnčno SOBO
prazno, oddam. Majstro-va ulica 14 — Ljubljana.
Proda se
hiša v Trnovem
Ljubljana, Gradaška ul. 4.
Trgovski pomočnik
brezposeln, dobi takoj primerno nameščenje. — Lastnoročne ponudbe pod »Trg. pomočnik« 2017 na upravo »Slovenca«.
PnfriiBf za ce'°
Г UlilllV venijo za dobro idoč predmet, se takoj sprejme. Fiksno 2000 Din in provizija. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Agilcn« 2018.
Stanovanje
z eno in dven:a sobama s pritiklinami odda takoj Martin Nedog, Sp. šiška, »Kolonija Bajtar -.
špBcerlsfu
mlajšemu, agilnemu prodajalcu z dobro predizobrazbo, ki je vešč vee jezikov, se nudi, če je sposoben za potovanje, dobra bodočnost. - Obširne, lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval je poslati pod STRfiMLJIV 500/28-18 na Interreklam d. d. Zagreb, Marovska 28.
Mlinar, vajenca
dobrih, poštenih staršev, nad 15 let starega, z dobro šol. izobrazbo, sprejme Anton Balant, umetni mlin, Braslovče pri Celju. Pogoji po dogovoru.
Izurjeno perico
išče »Dijaški dom« v Kočevju za 15. marca t 1.
Klet fmaaacin)
Pred škofijo št. 21, oddam. - Poizve se v mlekarni, islotam.	1925
Fosfor za loka!
ali pisarno, se odda v sredini mesta. - Poizve sc v upr. lista pod št. 1995.
500 Din
dobi, kdor mi preskrbi kinctski event. umetni MLIN v najem; najemnino plačam za pol leta naprej. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1962.
V manjšem toda prometnem kraju na štajersko-hrvatski meji se dajo v najem počenši s 1. majem 1928 veliki
trgovski prostori
s celim trgovskim inventarjem, dalje stanovanje 2 sob s kuhinjo in pritiklinami. Poleg trgovskih prostorov se nahaja še ena velika soba, ki je primerna event. za gostilno. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo Slovenca pod šifro »Dober posel« 1989.
z restavracijo se oddajo za daljšo dobo v najem solidnemu in agilnemu podjetniku. Ponudbe z navedbo referenc pod »Terma št, 2092« na upravo.
Pritlična hiša
s hlevom ali nekaj zemljišča zraven, se kupi v mestu ali v predmestju Ljubljane. — Ponudbe na upravo lista pod »Hiša« št. 2085.
Gostilna
v zdravilišču
dobro obiskanem, se odda ugodno v najem. Ponudbe na »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10.
Kdo bi pomagal
pošteni gospodični do eksistence in posodil 6000 Din proti visokim obre-stim in garanciji. Ponudbe upravi pod Hvaležna.
Kupim
8 metrov dolgo, 4—6 cm močno transmisijsko vreteno iz jekla (Stahlwelle) z visečimi ležišči (ev. 2 komada) z jermcnico ter 4 KS elektr. motorjem z navedbo sistema. Prij. ponudbe na M. Klamnter, Dolenjavas pri Cerknici, via Rakek.	1872
Dobro idoča pekarna
v Mariboru se odda v najem. Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Lokal
se vsled preselitve odda. — Ljubljana, Poljanska cesta št. 27.	2061
GOSTO7NICAR.Tr na deželi, pozor!
Mlad zakonski par brez otrok išče gostilno v najem ali na račun, event. tudi malo posestvo zraven. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Agilni .
Srebrne ћгопв
zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova 1, Ljublj.
Iščem manjši
dlnanio
in en dinamo do 12 za malo električno centralo v Dalmaciji. - Ing. Kostjejev - Mažuraničev trg 29, Zagreb. 1988
Vsakovrstno
.lin te feupnje
po najvišjih cenah. ĆERNE, juvelir, Ljubljana,
VVolfova ulica št. 3.
Ovčje in kozje kože
kupujem ter strojim vseh vrst kože na boks za plačilo. — ANTON MALI, usnjar, Višnja gora. 1963
Kupim Tussaint-Lan-genseheidt italijanski jezik. Naslov pove uprava lista pod štev. 2031
Kupim barako
cirka 6X10 m. Naslov v upravi lista pod št. 2046.
Proda se
trgovska hiša
velik lokal, 5 sob, velike kleti, pri cerkvi in postaji za 85.000 Din; potreba samo 30.000 Din. Breznik, Celje, Dolgo-polje 1.	1934
Majhno posestvo
3 orale, hiša zidana, z opeko krita, s 5 prostori, za 29.800 Din takoj prodam. - V. Fleisch, Zbe-lovo pri Poljčanah, Slov.
Ujčn v industr. kraju, IIIOU z dobro vpeljano trgovino, prodam z zaiogo blaga. Cena 220.000 Din, takoj plačljivo 110.000 D. - Ponudbe na upravo pod »Sigurna eksistenca«.
Kmetsko
posestvo
prodam
v industrijskem trgu blizu Ljubljane, pripravno za kmetijstvo, kako industrijo, obrt, osobito za vinske trgovce ali mesarje s pritlično hišo, gospodarskim poslopjem in ca. 6000 m2 zemljišča, po želji večje ali manjše zemljišče. — Cena zelo ugodna. Pojasnila daje: Posestna posredovalnica, Dunajska cesta itev. 7.
Vogalna parcela
suha, materijal v zemlji, naprodaj. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 1852.
Travnik
se proda na Dolenjski cesti. Meri približ. 18.000 nr, cena 5.50 Din. Poizve se: Dolenjska cesta 72.
Nc I 186/28-1.
Razglas
Okrajno sodišče v Novem mestu bo potom prostovoljne javne dražbe prodalo enonadstr. hišo v Novem mestu, Sv. Florjana trg št. 123, obsega-jočo tri stanovanja in pripravno za marsikatero obrt, dne
17. aprila 1928 ob 10 dopoldne, soba št. 3.
Vzklicna cena 100.000 Din, vadij 10.000 Din. Okrajno sodišče v Novem mestu,
p. odd. I., dne 1. 3. 1928.
Kupim hišo mestu
Mariboru s 3-4 sobami in kletjo, tudi pol hiše ni izključno. Stanovanje mora biti na razpolago do aprila ali najkasneje do sep-embra t. 1. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod št. 55779.
Posestva, nakup!
Malo posestvo do 50.000 blizu mesta; srednje posestvo, primerno za gostilno in trgovino, ob glavni ali koroški progi. Ponudbe pod »Resna kupca« na »Marstan«, Maribor, Koroška cesta št. 10.

»čuk na nalci«
list za humor in satiro izhaja vsako drugo nedeljo in stane celoletno samo 30 Din polletno pa 18 Din. - Za inozemstvo 1 dolar ali 50 Din. - Naroča se: Upr.na »Čuka-;, Celje.	2042
Cvetlični med
po pošti 5 kg Din 125.—, vse prosto. A. MAČEK, čebelar, Vrhnika.
Tovorni
3—5 tonski, poznane nemške znamke, popolnoma novi, zaradi prevzemanja likvidacijske mase drugega podjetja, naprodaj 40 odstotkov ceneje izpod tovarniške cene, Lampret in drug, Ljubljana, Dunajska cesta.	1431
I1ARMONIJ
s 4 in pol okt., fin glas, skoraj popolnoma nov, masivna orehova omara, ceno proda Jak. Kadunc, Z n o j i 1 e 3, p. Kamnik.
Prodam
pisalni stroj »Rofa«, nov, za 600 Din; vilice (Ga-bel) in blatnik, nov, za 1000 Din. Indijan 6 do 7 HP. - Novak, narednik -vodja, Maribor, Dravska vojašnica.	1938
letnik 1927, prvovrstna, namizna in sortna, kakor: rizlii.\5, traminec, zel. silvanec in šipon, proda Oskrbništvo graščine Po-ganice p. Novo mesto. Pokušnja na licu mesta.
IIRP - ZLATNINA Ulit. in SREBRNINA
lepa krstna darila, nudi najceneje A. FUCHS -zlatar, Šclenburgova ul. št. 6, Ljubljana.
Šivalni stroj
dobro ohran., poceni prodam. Naslov v upr. 2000.
Volčji pes
se proda, star 7 mesecev, čistokrven, z rodovnikom. - Pojasnila daje kavarna Prisank, Kranjska gora.
Naprodaj imam garantirano pristen trčan
Hrastove
podnice
265 cm 43 mm in od 19 do 28 cm, kupim vsako množino za takojšnjo dobavo ali pozneje proti plačilu pri prevzemu. — Mangart, Ljubljana, poštni predal 43.	2082
Kupim ali zamenjam
ANGORA- ZAJCA
6 mescev starega. Naslov v upravi lista pod 2070.
Surovo maslo in sir
samo dobre kvalitete išče večja trgovina za dobavo l.akoj in skozi celo leto. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod 2077.
Preklic!
Podpis, sem svojčas neutemeljeno obrekoval odbor društva delovodij in industr. uradnikov v Tržiču, češ, da sc isti vozi okrog z avto na društv, stroške. Ker pa to ne odgovarja resnici, obžalujem omenjeno obrekovanje in se zahvaljujem, da se me ni sod. zasledovalo, ter se obvežem, da nosim vse nastale stroške.
Franc Winter, Tržič.
Za svojega
oddam 4 letnega zdravega sina, ki ga vsled bede ne morem vzdrževati. — Naslov v upravi pod 2021.
Reven invalid
brez noge, prosi dobrosrčne gospode za pono-šeno obleko, - Cenj. ponudbe podruž. »Slovenca v Mariboru pod: Invalid.
3 do 4 letna
Cena 10 do 50 kg po 22 Din, 50 do 100 kg po 20 Din za kg. franko postaja Novo mesto. - ALOJZIJ HUDOKLIN, čebelar, pošta Brusnice, Dolenjsko.
Tovorni avlo
Bianchi, V/i tonski, 30 HP, v najboljšem stanju, radi selitve ugodno naprodaj - event tudi na obroke pioti sigurni garanciji. — Ogled in pojasnila v garaži ŽUŽEK, Ljubljana, Kolodv. ulica.
Drva m žaganje
se prodaja za polovično ceno na parni žagi v Škofljici, dokler traja zaloga. FRAN MARTINEC.
za žganjekuho
po najnižji ceni nudi Gospodarska zveza v Ljubljani. ____2014
Sadna drevesca
se poceni prodajajo v Benjamin Ipavčevi ul. 21, Celje — I. Ušen. 2051
Kratek glasovir
(Stutzfliigcl), in kuhinjska naprava, se proda. — Maribor - Frančiškanska ulica št. 21.	2052
Naprodaj je vsled pre-uredbe tovarne
1 iliesslmotor
12 KS, več stenskih kon-zol za transmisijo - ter
drugih pritiklin po izredno ugodnih cenah. - Naslov v upravi štev. 2056.
OREHE
nudi po ugodni ceni. dokler traja zaloga, Janez Zakrajšek, Trebnje.
deklica
se sprejme na kmete v vestno oskrbo. — Cena 160 Din. — Naslov pove uprava lista pod št. ?10t.
Prodam večjo količino
terovega olja
za impregniranje lesa po 3 Din kg. — M. Kavčič, Zg. Šiška 125, Ljubljana 7.
PPrilfl URADNIKOV
rolllU sprejmem za pranje na dom. - Maribor, Strossmajerjeva ulica 3 — Marija Škerbinc,

„PleatiiKiJtea"
zilravilnl čaj
prenavlja, Msti in osvo-žuje kri, izboljša slabo liroliavo. slabotno delovanju c'rovop, napihovanj«. obolonja niokručuo kisline, jeter, žolča in žolču! kamen.Vzpodbuja apntit in Izborno učinku in pri arteriosklerozi. »1'laniiika« čaj jo pristen v plombiranih paketih po Din JO*— •/, napisom proizvajalca:
I.ekarnu Hahovcc Ljubljana. Koutcrebnllrg (Dobi se v vseh lekarnah)
žimnice
predeluje po 37.50 Din ui vsa tapetniška dela po najnižjih cenah Slavič Fr4 tapetnik, Žabjak št. 14.
Semenski oves
debelozrnnt - zajamčeno očiščen - oddaja po ugod. cenah tvrd. A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24.
FISCHER
Zagreb, Sudni'.ka 3/10
dobavlja kolesa, dele koles, pneumatike, šivalne stroje, gramofone, gramofonske plošče, ler nogometne žoge
po najnižjih cenah. Zahtevajte veliki ilustr. brezplačni katalog.
Jugoslov. motorne delavnice - Tržaška cesta 4.
Mehanika - strojno ključavničarstvo.	1756
žične posteljne vložke
dobite najceneje in prejemamo tudi v popravilo; Prva ljubljanska izdelo-valnica posteljnih žičnih vlog,
Andlovic Strgulec, Komenskega ulica 34, Ljubljana.
Umetna gnojila, semenski oves,
poljska in vrtna semena, moko. koruzo in špcce-rijo dobite pri Gospodarskem društvu na Vrhniki.
Noseče gospe
in žene
dobijo najboljšo potrebno pomoč tudi zn daljši čas pri slarov.nani babici Mariji Kotbauer, Maribor, Židovska 5.
CEUF
f
»j iu
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da scin prevzel kolodvorsko trafiko v Cel|u ter bom imel vodno v zalogi poleg vseh tobačnih izdelkov tudi l.olcke in znamke. Odprlo od pol 7 zjutraj do pol 9 zvečer. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočam,
IGNAC KADUNC
Inseriraife v „Slovencu!"
OPEKARNA MENGEŠ. MILAN JENČIČ IN DRUGI.
Mengeš, priporoča svojo
i. s. zarezno opeko in bobrovca.
Leonove scoa'ne okrof.p;ce
Vsak veliki papež, tako priča zgodovina, ima kako veliko poslanstvo. Pij XI- je papež misijon-?tva in edinstva Cerkva, Benedikt XV. je bil papež miru, Pij X. papež sv. evharistije, Leon XIII. socialni papež.
Najhujše zlo, ki ga je zrl Leon okrog in okrog, je bila anarhija, umska, nravna, politična in socialna anarhija. In sicer je to zlo uradno prepletala: anarhija na enem polju je povzročala anarhijo na drugem polju in zopet vzvratno, le-ta delovala na ono. Umske zmote povzročajo nravne, politične in socialne zmote, in narobe sc tudi praktične socialne in politične zmote izktt-šajo uveljaviti v umu. človeštvo nc more zadovoljno živeti, če ni harmonije međ umom in srcem, a tudi med dejanji, srcem in umom.
Leon XIII. je zastavil silne svoje moči na vseh poljih anarhije. V okrožnici Aeterni Patris (1879) se je dvignil zoper zmedo v moderni filozofiji, ker sistem pobija sistem, in je pokazal na-filozofijo sv. Tomaža Akvinskega, ki jc mogočen izraz večnostne filozofije, zmožne dati človeštvu enotna vodilna načela za vse življenje, tudi politično in socialno. V okrožnici Libertas (188S) je opredelil pojem človeške svobode zoper pogubne zmote liberalizma. V okrožnici Immortale Dei (1883) in celi vrsti drugih okrožnic (Diuturnum, Sapientiae christianae in dr.) je izpregovoril o osnovah držav, o politični oblasti, o dolžnostih državljanov, o razmerju države in Cerkve. V sloveči okrožnici franc. katoličanom (Au milieu) des roilicitudes, 1892) je izpregovril posebej o menah držav in o republiki in pozval francoske katoličane, da priznajo republiko in se vsi združijo na republikanskih tleh. Najgloblje v življenje naše dobe je pa posegel s svojimi socialnimi okrožnicami- Okrožnica Quocl apostolici mune-ris (187S), Rerum novarum (1801) in Graves dc comtnuni (1001) so kakor mejniki v zgodovini socialnega gibanja (Krek). Prva je zoper prevratne težnje komunizma, druga o delavskem vprašanju, tretja o krščanski demokraciji.
Najpomeiiljivejša je bila vsekakor okrožnica Rerum novarum. Izšla je isto leto kakor raciali-stični erfurtski program (1891). V njej je Leon odkrito izpovedal, da se človeška družba vedno bolj deli v dva razreda: na eni strani premožen razred, ki si je osvojil produkcijo in trgovino z vsemi proizvajalnimi sredstvi in zadobil mogočen vpliv tudi na državo; na drugi strani bedna množica, tlačena od brezsrčnih in pohlepnih podjetnikov. Nekaj mogočnjakov je naložilo brezkončni množici proletarcev takorekoč »sužni jarem , kaj čuda, da je ta množica z gnevom v duši vedno pripravljena za prevrat . Pomoč jc torej nujna, ne ie da se prepreči tak prevrat, temveč ker takšno življenje, kakršno mora živeti množica proletarcev, ni vredno ne kulturne dobe, ue sploh ljudi.
Lecn XIII. je zavrgel historični komunizem, ker zanikuje zasebno lastninsko pravico (do zemlje in produkcijskih sredstev), prezira božje in človeške zakone in razdira družbo in družino. Nc more biti naloga države, odpravljati načelno zasebno lastnino, ampak urejevati nje rabo, da bo v skladu z racionalno blaginjo . Mora nasprotno iti težnja za tem, da bi čim več družin imelo kos zemlje in svoj dom. Zoper liberalizem je naglašal, da je delovna pogodba lahko krivična, četudi je svobodna, svobodna namreč po »svobodi bede--- Plače morajo po naravnem pravu biti zadostne za pošteno življenje. Prav tako se je proti liberalizmu odločno zavzel za pravico delavskih organizacij in nasproti državam za njih avtonomno pravo. Poudarjal je socialni pomen dela, saj le iz dela delavcev proizhaja bogastvo držav . Zato je država dolžna z zakoni sčtiti delovne stanove in predvsem te. Podlaga pravične socialne reforme pa mora biti religija; brez nravne osnove bo vsa človeška modrost malo pomagala. Največ je pričakovati od velike krščanske ljubezni.
Leonove socialne okrožnice so napravile velikanski vtis in bile pobuda ne le katoličanom, temveč tudi državnikom izven Cerkve, da so začeli s socialnim zakonodavstvom. Krek jc navdušeno pisal o ^socialnem papežu- : »Leon XIII. je mož. Ob času, ko se vse ruši, ko vse razpada, ko samo negativne stranke navidezno zmagujejo, r.astopa on s pozitivnim programom ne samo kot učitelj katoličanov, marveč kot zdravnik človeštva. In za njim sc zbira nepregledna vrsta njegovih sinov. Moč katoliške ideje je veličastna! Blažilno jc vstopiti v novi vek ob zarji Leona XIII.« (K. O. V, 08.)
Nekateri mislijo, da je treba hoditi ^nove poti«, ki vodijo »daleč preko Leona XIII. in Kreka«. Mi pa mislimo, da se imamo še mnogo, mnogo učiti od Kreka in Leona. Velike smernice Leonovih socialnih okrožnic morajo biti sploh smernice vsakega krščanskega socializma. Gotovo je pa možen v teh mejah še nadaljnji razvoj. Leonovo načelo, da naj država ureja rabo lastnine v skladu z občno blaginjo, ima samo v sebi še velike možnosti, ki so se jih države še komaj dotcknilc. A tudi misel socializacije, t. j. omejitve lastnine po zahtevah skupne blaginje, nam ni več tako tuja. Prav tisti razlogi, ki opravičujejo zasebno lastnino, upravičujejo v današnjih razmerah tudi nje omejitev (agrarno reformo, socialno kontrolo nad podjetji itd.) Niti mezdno razmerje delavstva ni noben absoluten postulat. Poznamo družabno pogodbo, možne so še druge oblike. Da bi pa bila Rusija socialni problem žc zadovoljivo rešila, o tem po našem spoznanju ne more biti niti govora. Niti zgolj gospodarsko ne' Kmečko vprašanje se je rešilo, kolikor se je, prav y nasprotju s komunizmom. Industrija pa, vidi-
mo, kako hlepi po kapitalu zapadnili držav, torej zopet ni sama s seboj zadovoljna, loda socialni problem ni le problem lastnine, temveč je obenem kulturni, nravni in religiozni problem. V tem oziru je pa ruski komunizem kulturno barbarizem, versko satanizem. In kamor stopa bolj-ševiški emisar (v Mehiko, na Kitajsko), povsod gre z njim barbarizem in satanizem. Ali bo tak komunizem osrečil naše delavstvo? A. U.
„Koruocia v Vatikanu"
V tajnih prostorih Vatikana posluje že od nekdaj tako zvana Saera Romana Rota, ' ovno sodišče za razveljavljenje katoliških zakonov,-: tako .SI. Narod , št. 52, dne 2. marca. Če bi bit pisec vsaj pogledal Učbenik cerkv. prava, ki je v rabi na juridični fakulteti ljubljanske univerze izpod peresa dr. R Kušeja (II. izdaja 1927), tam bi našel ua str. 227, da je rimska rota »redno prizivno sodiši-c rimske kurijo za vse civilne in kazensko zadeve sveta« — torej so zakonski »pori le majhen del zadev, ki prihajajo pred to sodišče. Kot vriiov-no prizivno sodišče ni samo za »privilegirance*, ampak je odprto vsakemu katoličanu, ki se hoče od nižjih uištanc pritožiti na najvišjo, prav tako kakor .je to po pravdnem redu v modernih državah. Posluje pa lo sodišče ne v Vatikanu, ampak v palači Datarije, ki stoji i:a Kvirinala v ulici po njej imenovani »vin Dataria. To bi -Narodi mogel najti celo v Letopisu ljublj. škofije. Tam ni nobenih tajnih prostorov, ampak javni uradi, kakor n. pr. v ljubljanskem deželnem sodišču. Pravdno postopanje pred tem sodiščem ni nobena tajnost. Pravdni red za vsa cerkvena sodišča je vsemu svetu objavljen v četrti knjigi cerkv. zakonika (Code.\ Iuris Canonici); posebni pravilnik za Koto iz 1. 1909. in 1910. je istotako razglašen v uradnem listu rimske kurije Acta Apostolicae Sediš, letnik L, str. 7 in letnik lL, sir. 783—850.
K temu sodišču se zatekajo nesrečni zakonci,« nadaljuje Narod i. toda te dobrote so deležni samo oni, ki lahko pogreše par slo tisoč lir. I)a je temu res tako, priča dejstvo, da se je obrnilo lani na vrhovno sodišče izmed 600 milijonov katolikov samo 52. In še ob koncu pristavlja infamno obdolžilev: »Kdor ima dovolj denarju, se torej lahko reši zakonskega janua, kajti vatikansko sodišče je zn primerno nagrado vedno pripravljeno kršili temeljne zakone katoliške cerkve. Tega ni mogla napisati samo nevednost, tu jc vodila pero zlobnosll Proli tej neresnici moramo prvič ugotoviti dejstvo, da nobeno državno sodišče na svetu no dela tako po ceni, kakor cerkveno. Vsak, tudi najrevnejši se more s svojo zadevo obrniti na cerkv. sodišče. Dokaze za to dobi lahko ludi v Sloveniji. Drugič: zakonske zadeve katoličanov spadajo pred škofijsko cerkveno sodišče, to je prva inštanca. Druga prizivna iniitanca je nadškofijsko sodišče, ali pa sosedno škofijsko sodišče. Torej se zadeve »nesrečnih zakoncev* obravnavajo doma v škofiji. »Narod-r bi se bil lahko informiral o tem pri tistih, ki so že imeli svoje zadeve pred cerkv. sodiščem, katerih ni lako malo. Ker se rešujejo zakonske zadeve že v prvi in drugi instanci. prihaja na vrhovno prizivn-j sodišče le majhno število zakonskih zadev, le tedaj namreč, kadar sodbi obeh nižjih instanc ne soglašata ali kadar branilec vezi po svoji vesti smatra za potrebno vložili priziv še na tretjo inšianco. Po cerkv. pravdnem redu ni treba, da gre vsaka zakonska zadeva do tretje instance, kakor je to predpisano po civilnem pravdnem redu bivše Avstrije. Morda bo zdaj razumljivo tudi »Narodu . kako da je bilo v lanskem poslovnem letu samo 52 zakonskih . prizivov pred Rimsko Rolo.
Narod.- nadaljuje: Akti lega sodišča spadajo med uajzaupnejŠe v Vatikanu in so tako dobro shranjeni, da ne more nihče do njih, razen članov sodišča. Zopet groba neresnica. Ko bi bil vsaj v Kuše.iev učbenik pogledal! Tam bi na strani 227, v o|>oinbi 10 to-le čilal: »Pri Rimski Roti je ustanovljen cd 1. 1911, poseben -Studio v svrho, da nudi mladim kanonikom, duhovnikom in laikom. ki so že dovršili kanonične ali splošne pravne študije, priliko, da se seznanijo s cerkvenim pravdnim postopanjem. Praktični kura traja 3 leta. Kdor nato z uspehom položi pred avditorji Rote praktični izpit, dobi pravico nastopati pri razpravah pred Rolo kol odvetnik (advocatus) ali kot proku-lator. Vsi li »prnklikanti imajo popoln u pogled v vse akte, nadalje imajo vpogled v vse akte odvetniki strank in pa stranke same ali njih zastopniki. Pri Rimski Roti je praksa, da se dajo vsi akti celo natisniti v toliko izvodih, kolikor je sodnikov. praktikanlov, advokatov iu drugih interesentov, ki imajo po pravdnem redu upogled v cel proces. Kje je lu tista .tajnost '? Največji del sodnih stroškov pri Roti odpade baš na tisk vseli aktov.
»Na splošno začudenje pa je napravil Vatikan letos izjemo in je izdal javnosti nekatere zanimive podrobnosti iz poslovanja sodišča, ki je ustanovljeno samo za privilegirance- — tako Narod . Toda Rimska Rota objavlja vse svoje razsodbe г utemeljitvijo vred v uradnem listu rimske kurije in poleg lega še izdaja važnejše razsodbe v posebni zbirki: Decisiones Romanae Rotne od 1. 1909., od katere jo doslej izdanih 12 debelih zvezkov v folio, kakor izdajajo tudi državna vrhovna sodišča svoje razsodbe v sličnih zbirkah. Tudi to zbirko more »Narod' v Ljubljani dobiti. Povrh pa objavlja vsako leto statistiko o svojem delu — in ta se je »Narodu-; zdela tako izreden pojavi
Če Narod r neskončno bedasto dostavlja: »Človek se nehote vprašuje, kako so mogle priti na dan te podrobnosti iz poslovanja tajnega sodišča...« ne moremo druzega nego reči: Človek se nehote vprašuje, kako so mogle biti take heda-sločo natisnjene v »kulturnem«; listu dvajsetega stoletja in v mestu, ki ima juridicno Fakulteto ili Slovenski učbenik cerkv. prava, za katerega oei-vidno v uredništvu »Naroda« še ne vedo.
Višek »Narodove* modrosti pa je. da spravlja dvojno moralo« Rote v zvezo s fašizmom, ne da bi se moglo i/, nejgovega vezenja posneti, v čem naj bi la zveza obstajala. Kako vpliva fašizem na razsodbe Rote, moremo sklepati iz tega, da je sodni zbor Rote, (10 avditorjev) sestavljen popolnoma internacionalno, da so v njej turnusi (zbori, ki se vrstijo), v katerih Italijani nimajo večine! »Narode menda sam ne čita Jutrovega -»znanstvenega* lista: »Življenje in svet-, ki v štev. 15. februarja postavlja „Narodov: pamflet na laži
gospodarstvo
Zanimivi podatki železniške statistike
»Trgovinski glasnik-, objavlja zanimive podatke o železniškem prometu v naši državi, katere izpopolnjujemo še z najnovejšimi statistikami.
Skupno imamo v naši državi 10.019.8 km žoleznic in so je od prevrata dalje dolžina naših iieleznic stalno povečavala: 1921: na 1000 kvadr. kilometrov 30.8, 1922 : 38.7, 1923 : 38.8, 1!W: 39.0, 1925 : 40.3 km. Največ železnic je v Vojvodini: 1 km proge pride na 11.173 kvadr. kilometrov, v Sloveniji in Hrvatski na 12.985 km.
Odstotni delež defektnih vozil je znašal marca 1919 30.3%, 1. dec. 1925 35.5% in 20. okt. 1926 30.2/n. Iz tega se vidi, da se je v večji meri stanje začelo boljšati zadnja leta.
Prevozili smo blaga v milj. ton: 1922. 15.7, 1923. 18.3, 1924. 18.8, 1925. 19.9, 1926. 17.2 in v prvi polovici 1927 8.3 milj. ton. Z letom 1926 je v zvezi s krizo v našem gospodarstvu promet začel nazadovati z nekaj višjimi številkami kakor za 1927, ker je računati v Irugi polovici leta z večjim prometom.
Dohodki od tovornega prometa so znašali (v milj. Din): 1924. 18-17, 1925. 2042.9, 1026. 1706.3, 1 polovica 1927. 742.5. Zdi se nani pa. da se lo statistike ne dajo po|>olnoinn primerjati med seboj, ker je v drugi polovici ieta vedno večji promet k$ikor v prvi in padec ni lako velik kakor izgleda.
Iz ekspozeja železniškega ministra k proračunu 1928-29 posnemamo, da so znašali vsi dohodki ml železnic: prov. leto 1923-24 1632.6 milj. Din, 1924-25 2531.4, 1925-26 2321.4, 1926-27 2297.4 milj. Din. Povprečno četrtletno so znašali ca 600 milj. (v prvih Sčetrtletjih 1926-27), v prvem četrtletju 1927 pa 505. v drugem pa že ca 600 milj. dinarjev.
Te statistike nam v primeri z drugimi državami kažejo na majhno intenzivnost prometa. Avstrija n. pr. je imela na 7037 km proge leta 1925 25 milj. ton blagovnega prometa, lloiandija na 3645 km leta 1925 16.6 milj. ton.
Promet zagrebške borze
V	letu 1927 je znašal devizni promet zagrebške borze 2948.8 milj. Din napram 3555 milj. v letu 1926 in 4059.2 milj. Din v letu 1925, ko je dosegel rekordno višino.
V	posameznih mesecih leta 1926 in 1927 je znašal promet v milj. Din:
januar
tebruar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
uoveiube r
december
1926
274.6
331.7 361.1
330.0 307.9 268.0
258.1 258.6 229.6 261.0 277-8
313.2
1927 251.2 229.9 318.7
283.0
295.1
258.1 204.0
206.5
181.6
209.2 259.2 251.6
Ljubljana
63.2 64.8
56.3 57.1
71.1
77.2
Ljubljanska devizna borza je začela poslovati 1. julija lani in odvzela velik del prometa zagrebški borzi. Skupno jc v drugi polovici leta znašal devizni promet ljubljanske borze 399.8 milj. Din, zagrebške pa 1312.7 milj. Din, skupaj 1712.5 milj. Din. Skupno jc znašal lani promet zagrebške in ljubljanske devizne borze 3348.0 milj. Din iu je napram 1926 nazadoval za 206.4 milj., kar je razumljiv pojav, ki traja že od 1924 dalje, ko se je začel dvigati dinar iu izvajali faktična stabilizacija.
Tekstilna industrija Slovenije in razstava v Skoplju. Kakor nam poročajo, se je dne 10. t. m. vršila seja Odseka tekstilne industrije pri Zvezi iuduslrijcev v Ljubljani, kateri je. predsedoval predsednik odseka gl. ravn. Jug. Maulnerja Josip Dekleva. Kakor je izjavil komisar razstave g. Jok-simovič, je zamišljena izložba s 3 oddelki: tekstilna industrija, južnosrbska etnogralsko-gospodai-ska izložba ter tekstilni in poljedelski stroji. Za razstavo je dala vlada podporo 500.000 Din. Sklenjeno je bilo, da se tekstilna industrija Slovenije razstave v Skoplju udeleži (tudi konfekcija).
Dobave. Ravn. držav, železnic v Ljubljani (gradbeni oddelek) sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave, raznega kretniškega lesa; do 20. t. m. pa glede dobave samokolnic; strojni oddelek sprejema do 10. I. m. ponudbe glede dobave borovih plohov; do 20. I. m. pa glede, dobave bakrene plošče, 12 ton kovaškega koksa in 300 kg loja. — Prometno - komercijelni oddelek sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1800 kg deks-trina. — Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 17. I. m. ponudbe glede dobave raznega železa in žičnih žebljev. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 26. I. m. ponudbe glede dobave 1 motovila z električnim motorjem. — Dne 20. t. m. se bo vršila pri Upravi delavnice III. arin. obl. v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja.
Tekstilna industrija v Sloveniji se v zadnjih letih prilično ugodno razvija, kar je tembolj hvalevredno, če pomislimo na današnje splošno težko gospodarsko stanje in na umetno nepredvideno narejene težkoče, ki ovirajo v splošnem našo industrijo v njenem razvoju. Tekstilna industrija postaja polagoma eden uajglavnejših produkcijskih procesov našega gospodarstva. Njen razvoj bo tudi znatno uplivai na postavko trgovinske bilance. Prepotrebno je, da se neprestano opozarja mero-dajne faktorje na važnost njenega razvoja in pred-oči konzumu njeno zmožnost. Iz zadnje navedenih razlogov in iz interesa skupnosti in složnosti, jo potrebno, da se naša tekstilna industrija enkrat v letu reprezentativno pokaže. Najugodnejšo priliko ji nudi vsakoletni velesejem v Ljubljani. Opozarjamo vse industrijalce te branže, da se letošnji sejem vrši od 2.—11. junija in jih naprošamo, da se udeleže le prireditve, vsaj s tem koristijo samemu sebi in skupni stvari. Kakor čujemo, se uprava velesejma bavi z organizacijo špecijelnega tekstilnega oddelku.
Prodaje. Ravn. šum kraljevine SHS v Ljubljani sprejema do 2. aprila t. 1. ponudbe glede oddaje lesa in drv na panju.
Tržna poročila
Ljubljana, 10. marca 1928.
Les. V lesni kupčiji je nastopilo pomirjenje Prvi in večji nakupi so se že izvršili, dotok povpraševanj je že ponehal in prihajajo sedaj le redna naročila blaga po seznamu kupcev. Tendenc;] cen ni več usmerjena navzgor, pač pa so ee cene ustalile in se drže neizpremenjeuo. Da je letos nastopilo znatnejše oživljenje je pripisovati dejstvu, da lani Italija ni kupovala dovolj blaga radi svojih neurejenih valutnih in gospodarskih razmer. Sedaj pa je italijanska lira stabilizirana in zaloge, ki so bile že padle na minimum, je bilo treba zopet popolniti. Pri tem pa se je videlo, da so dajo težko doseči višje cene. Danes je ponudba blaga pri nas prav znatna, producentl oddajajo blage za vsako ceno ter lako pritiskajo na cene. Časi. ko je bil producent gospod, ko je moral kupec plačati za blago, če ga je hotel dobiti, vsako ceno. so minuli in danes je kupec gospod, ker prihaja producent k njemu, ker ima dovolj ofert od vseh strani, ker so gospodarske razmere naših produ-centov še tako slabe, da oddajajo blago za vsako ceno, samo da prejmejo denar. Tako kupci diktirajo cene in dokler se pri producentih položaj ne bo bistveno izpremenil, ni računati z večjim dvigom cen. Italija kupuje sedaj le najnujnejše, ne kupuje za zalogo in špekulacija miruje. Povpraševanje se je ustalilo in je v večji meri opažati le za izvestne mere. Za domačo stavbno sezijo ni velikega, znatnega povpraševanja, kupuje se večinoma le sproti za kritje trenotnih potreb.
Žito. Položaj na žitnih tržiščih ne izkazuje nikakih znatnih izprememb. Cene so se nekake ustalile. Konzum se omejuje le na najnujnejše nakupe. Ta tedeu je naš trg kupoval tudi ameriško ni madjarsko žito. Cene so v splošnem še trdne in bi ti nakupi konvertirali v slučaju, da bi cena žitu naraščala še naprej, sedaj so se pa cene ustalile in kažejo deloma celo tendenco dol. Notacije so danes sledeče: pšenica fko nakl. posl. Din 340 (prejš. ted. 340—342.50); moka srednja vrsta Novi Sad 460—465 (prejšnji teden 465—470); tu je opažati, da gibanje cen moke in pšenice zopet di-vergira: pšenica je ostala skoro neizpremenjena moka pa je šla dol za 5 par; koruza fko nakl. post I)in 250 (prejšnji teden 250); sedaj zopet konvenira za naše kraje inzulanka, ki stane 26C Din fko Čakovec napram 263 fko Kotoriba v prejšnjem tednu; oves 250 Din fko Banjaluka; boljši ječmen se ponuja po 315, rž pa po 305 v Banatu.
Borso
10. marca 1928.
Devizni promet ljubljanske borze je znašal tu teden 12.5 milj. Din napram 14, 12.9, 17.8, 18.7 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa jc bilo v devizah Dunaj, Praga in Curih. Kurzi v teki tedna niso dosti variirali. Tako je bil Berlin zarad mednarodne okrepitve nekoliko čvrstejši. Tud-Trst, ki je bil do srede tedna slabejši, se je prot koncu tedua učvrstil. Praga pa je v teku tedna popustila za 5 par. Ostale devize so bile skoro ueiz premen jene.
Na tržišču vrednostnih papirjev je bmeniti da so 7% inv. pos. in agrari obdržali svoje Uurze napram prejšnjem tednu, popustila pa je radi realizacij vojna škoda, katere rendil je pri sedanjih visokih kurzih komaj 5.7% (rendit 7% inv. pos 7.7%. ngrarov 6.8%). V še večji meri kakor v Zagrebu so nazadovali belgrajski kurzi vojne škode: v ponedeljek 444.5—446, v petek 435.5—437.3 Na tržišču industrijskih in bančnih papirjev ui znatnih izprememb. Dividende denarnih zavodov v Sloveniji so ostale na lanskoletni višini, le Ljubljanska kreditna banka daje manj kakor pa 1920 dočim je nn drugi strani Zadružna gospodarski banka v Sloveniji edini zavod (in dose<laj tudi v vsej državi) ki jo zvišal dividendo tod 8 na 9%). Na Duniiju je v teku tedna Trboveljska popustila od 64.40 na 03.75, Kranjska industrijska družba pa od 41 na 40 šilingov (v Ljubljani v četrtek 320 den.).
Za blago glej »Tržna poročila«.
DENAR.
Ljublj,in« (prosti promet). Berlin 1355175. Curih 1095, Dunaj 801.20, London 277.53. Nevvyork 56.S7. Pariz 223.80, Praga 168.55, Trst 300.70.
Zagreb (prosti promet). Berlin 1359.50, Curih 1095, Dunaj 801.15, London 277.52, Nevvyork 56.88. Pariz 223.80 b!., Praga 108.50. Trst 301 bi.
Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.15, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.13. London 25.3425, Nevvvork 519.40, Pariz 20.435, Praga 15.3925, Trst 27.44, Sotija 3.75, Varšava 58.25.
Trst. Belgrad 33.28-33.31, Curih 362.50-364.50, Dunaj 263.50—269.50, London 92.34—92.37, Newyork 18.90—18.91, Pariz 74.30—74.40.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48875. Kodanj 190.19, London 34.65625, Milan 37.51, Ne\vyork 710.10, Pariz 27.9375, Varšava 79.63. — Valute: dolarji 710, francoski frank 27.9475, lira 37.55, dinar 12.3925, češkoslovaška krona 21.02.
Praea. Devize: Lira 178.45, Belgrad 59.35, Pariz 132.75, London 164.60, Newyork 33.75.
Dinar. Nevvyork 175.87, Berlin 7.36. London 277.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. (Prosti promet). 7% invest. posoj. 91, agrari 58, vojna odškodnina 440.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 78.75, Alpine 41.50, Leykam 10.20, Trbovlje 64, Mundus 180, Slavonia 1.63.
Trst. Adria 208, Assicurazioni Generali 6350. Cosulich 198.75, Riunione adrialica A. B 2610. Tripcovich 236, Splil cement 253, Trž. Lloyd 688 Dalmatia 123, Oceania 93.50.
BLAGO.
Budimpešta (terminska borza), 10. marcu Tendenca držana. Pšenica: marec 32.34, zaklj. 32.3-1 —32.36, maj 38.10, 33.22, zaklj. 33.20-33.22. okt. 30.52, 30.-46, zaklj. 30.54 —30.56; rž: marec 31.61. 31.60, zaklj. 31.56—31.60, maj 31.58, zaklj. 31.58-31.60, okt. 26.08. 26.16, zaklj 26.10- 26.12: koruza: maj 26.78, 26.82, zaklj. 26.80—26.82, julij 27.30-27.32, zaklj. 27.32—27.36.
Srednii devizni teča«i na Itabli. borzi od 5. III. do 9. III. 1928.
Dne	Berlin	Curih	Dunaj	London	Newyork	Pariz	Praga	Trsi
5.	1338.75	1095.—	801.35	277.53	_,—	—,—	I6S.6H	3(0.4=
6.	1360-	1095.—	801.68	277.55	—.—	—.—	168.60	—.—
7.	1359.50	1095.—	801.35	—.—	56.80	—.—	168.60	300.4'
8.	—.—	1095.—	801.15	277.52		—.—	168 55	300.60
9.	IJ59.75	10У5,—	801.10	277.52	56*87	223.77	168.55	
A*
w




o
<гг



P
P

Ф
#

V'

10 znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN [AGAN LES. Vsaka množina v zalogi Ža^aije, idpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
Гипп čllčtor lesna industrija in trgovina, ridll dUMdl parna žoaa . LJUBLJANA, Dolenjska cesta Stev. 12.	:002
Veselic In Korist fe v hiši šivoina slrol
znamko	J
Gr izner in fldieri
v izbiri najkrasncjšili oprem samo pri
Josip Peteline«
Ljubljana
blu Pre$4rnov ega spomenika
15 letna garancija 1'ouk vezenja brezplačen
če se uabavi
-m
raznih dimenzij po najnižjih cenah vedno v zalogi. Zastopstvo tvrdke Lourie & Cie, za Slovenijo:
Д. Rojina & Cornp., Ljubljana
Slomškova ulica 16.
ĐGLHS
Dne 29. marcu 1928 se vrši v Donjem Miholjcu, Slavoniia, velik letni cvetni živinski sejem.
Prižene s«' mnogo živine, prašičev in konj. Nakladalna postaja v mestu.
Poglavarstvo trgovišta Donji Miholjac.
Načelnik Ing. Suhopoljac v. r.
Ljudsho posojlinita
v Celim
registrovaua zudrugu t. neomejeno zavezo
CfniKartevo ulica Si. 4
(popruje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri io je denar pri niei na i varneje naložen, kur jamčijo poleu rezerv in las! ni h hiš vsi člaui / vsem ■'voiini premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni tn invalidni davek plačuje posojilnica.
Hranline vioge nad Q:n 52,000.000'-
МОЖО.^гШО.
Ceuj. občinstvo vljuduo uazualijain, <la sem z 10. marcem t. 1 otvoril v Dol. l.osa<uu 12
iu bogato iibiro klobukov vseli vrst. — Nudim prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah, s solidno postrežbo. - Ceujeuim odjemalcem sc najvljudneje priporočam.
Martm Maček.
Lesna industrija
parna žaga škofeljea p. Ljubljani.
Prodajani \agonskc količine vsakovrstnega rezanega blaga ter prejemam v razžaganje vsakovrstno
množino lesa letno 10.000 Ho 12.000 m3. Kupujem vsake vrste gozdne komplekse po najvišji
ccni proti gotovini. Nadalje sc priporočam ceni, občinstvu za razna tesarska dela po najnižji ccni. Postrežba točna in solidna.
FRAN MARTINEC,
mestni tesarski mojster in industrijalec z lesom, Ljubljana, Prule št. 8.
Ш
kol lastne domače izdelke priporoča kouinnditnn družba
Anton Šinkovec
izdeloval uica koče v
Grosuplje pri Ljubljani
redni
Vabil« na
ki ga ho imela
Elektrarna Škcfja Loka in okolica d. d.«
dne 31. marca 1928 ob pol 12 v mestni dvorani v Škofji Loki, Glavni trg St. 121.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednistva.
2.	Poročilo nadzornega sveta.
3.	Odobritev bilance in računskega zaključka.
4.	Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoče udeležili občnega zbora, mora vsak svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Škofja loka, Spodnji trg št. 57) v osmih dneh aH vsaj dve uri pred občnim zborom. (Pisarna jc odprta vsak delavnik od 8 do 12 in od 14 do 18.) Na podstavi trga pologa se izda delničarju legiti. macija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih de'nic in glasov, pripadajočih nanje. Škoija Loka, dne 11 marca 1928.
Predsedstvo.
Nc; zamudite prilike in ogleite si vel ko zalo o uovodošlega spomladanskega liln«a za žeushe in moške obleke pri
Seunlku v Radov:j;ci
Cene najnižje! Prepričajte se!
W «5
Paulič Jakob
oblastv. izkušeni tesar, mojster, Domžale,
sprejema vsa v to stroko spadajoča dela po danil in lastnih načrtih. Vodne stavbe, jezove in kolesa, dalje visoke, industrijske in druge stavbe, stolpna in razna druga ostrešja itd. — Točna postrežba.
Brovningi, pištole za slrašenjc psov. samokresi, puške, zaloga lovskih in libiških potrebščin ter umctalni ogenj
F. K. KAISER.
puškar, Ljubljana, Šeleiibutgova ulica štev. 6.
Prodajo sc za trgovino in obrt primerna poslopja
na prometnem kraju za nizko ceno od 10.000 dinarjev naprej.
Zelo ugodna prilika! Nc zamudite! Naslov: Pension Grintovec, pošta Preddvor nad Kranjem.
Domači ¥rt
Spisal M. Humek.
Broš, 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi , Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
'"чм"	w m
8$!а!ша drva i Modne kamsarne
zu taiiiu in smrekovo -kor o oziroma čre-lo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in proti takojšnjemu, na željo akreditiv nemil plačilu.
Zriivskecja ul. 4.
n nc, cene.
Telefon interurban št. 136.
ter druge razne štofe kupite najugodneje pri tvrdkl
IVAN KRGŠELJ :: Ljubljana
Kette Mumova (Martinova) cesta št. 15. .ЈвР" Izdelujejo se tudi moške obleke po meri.
Za krojače!	Za kroiače!
Nova.
~ m
za samouke o prikrojevunju moških oblačil
A. KUNC, lub!fana, Gosposka ui. 7
Zahtevajte opis knjige!
(.ono sc hoi nn
RAZPRODA/AH
mi tlobi vsakovrstno mariurokiurno blago samo or
tRPth MARIBOR. Olnvm trg lev. H
m
!
i
ШШ
in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki
L. N. Šostsr Z - Maribor,
Aleksandrova cesta 13.
Sir H. Rider Haggard:
Kieopatra, egiptovska kraljica
^•Harmakis, spokori se! Spokori se! Maščevanje se še lahko odvrne — še vedno se lahko doseže odpuščanje. Tamkaj je zlato; skril sem ga — Atita — ona ti lahko pove — oj, te bolečine! Srečno!«
Slabotno se mi jc premaknil v naročju in je bil mrtev.
Tako torej sva se jaz in uioj sveti oče Amenemhct sešla poslednjikrat v mesu in se poslednjikrat ločila.
DltlUO POGLAVJE. Poslednja bednost Harmakisa. — Izidu in njena obljuba. — Prihod Atue in njene besede.
Zrušil sem se na tla in strme zrl v mrtvo truplo očeta, ki je doživel čas, da je proklel mene, dodobra prekletega. V leni pa sr je priplazila tema iti sr zgrnila nad naju in naposled sva bila pokojni in jaz Suma v črni tišini. Oj, kako naj opišem vso bednost tisk: ure. Nobena domišljija si je ne more sanjati, j nobene besedo je no morejo popisati. V tej neskončni bednosti sem se zopet zmislil na smrt. Za pasom sem imel bodalo, lahko bi ž njim naredil konec vsej svoji Ingi in osvobodil svojega duha. Osvobodil? Da. da I * i svoboden zbežal odtod in pustil maščevanju svetih 1'ogov prosto pol! Na žalost, o,j, na žalost se nisem upal t'mreti! Boljše zemlja in vse njeno gorje kakor <la bi sc hitro približal onim nepoznanim grozotam, ki '/likajo v temačnem Amcntiju na prihod padlih!
Valjal sem se po tleh in pretakal splze najhujših muk za' izgubljeno, neizpremenljivo preteklostjo — jokal, dokler nisem mogel več jokati. Toda iz teme ui bilo nobenega odgovoru — nobenega odgovora, nimo odmev moje litge. Niti onega žarka upanja! ; Moja duša je tavala po temi, ki je bila silnejša stia-l.i n.-MŠa od one, ki me je kroginkrog obda'ala — ztipušceu sem bil od bogov in zavržen od ljudi. Ko 1
sem tako zdel na tistem samotnem kraju tik poleg veličastja strašnega mrtveca, ine je obšla groza. Vstal sem, da bi zbežal odtod. Ampak kako sem mogel pobegniti v tej črni temini? Kako naj bi našel pot po hodnikih in meri stebrovjem? In kam naj bi tudi zbežal, saj nisem imel nobenega pribežališča? Zopet sem se spustil na Ha in obšel me je silen strah, da mi je mrzel pol zalival čelo in da je duša omedlevala v meni. Tedaj sem v prisilnem obupu molil na glas k Izidi, katere že se dolgo časa nisem upal moliti.
0 Izida! Sveta boginja!« sem vzkliknil; • odjenjaj s svojim srdom in poslušaj, vseusmiljena, v svojem neskončnem sočutju glas bolečin njega, ki je bil tvoj sin in služabnik, ki pa je vsled greha izgubil Ivojo ljubezen. O kronana glorija. ki si v vseh stvareh, ki razumeš vse stvari in poznaš vse tuge, vrzi težo svoje usmiljenosti na tehtnico pravičnosti, da bo prevagaia moja zločesta dejanja in se bo tehtnica izravnala. Ozri sc na moje gorje in ga premeri; seštej vsoto mojega kesanja in poglej poplavo žalosti, ki odnaša mojo dnso. O sveta boginja, katero mi jc bilo dano gledati i/, obličja v obličje, pri oni strašni uri te klicem, kličem te s tajnostno besedo. Pridi v svojem usmiljenju in me reši, ali pa v svojem srdu in naredi konec onemu, česat' ne moreni več prenašati.«:
Tako rekoč sem vstal, iztegnil roke in se drznil na ves glas vzklikniti besedo strahu, ki pomeni smrt, če jo rabiš po nemarnem.
Hitro je prišel odgovor. V veliki lišini sem slisal glas tresočega se bistra, ki jc oznanjal prihod glorije. Na daljnem koncu izbe se jc prikazala podoba roga-tega meseca, ki se je slabotno svetila v temi, in me.I zlatima rogovoma je visel majhen oblak, in iz njega in v njega je lezla goreča kača.
V	navzočnosti lc glorije so se mi šibila kolena in zgrudil sem se pred njo na tla.
V	oblaku pa se je oglasil tenak, prijeten glas rekoč:
Harmakis ki si bil moj služabnik in moj sin, slišala sem tvoio molitev in prošnjo, ki se si jo drznil
izreči in katera ima moč, da me prikliče, ako jo izrečejo ustnice človeka, kateremu sem se bila razkrila. Ne moreva biti več eno v vezi božanske ljubezni, Harmakis, zakaj s svojim dejanjem si me bil pahnil od sebe. Zavoljo tega prihajam po tem dolgem molku, Harmakis, oblečena v grozo in morebiti pripravljena za maščevanje, zakaj Izide ni mogoče lahkotno pripraviti iz soban njenega božanstva.
Udari me, boginja!« sem odgovoril. Udari me iu izroči njim, ki vrše tvoje maščevanje; ne morem več prenašati peze svojega gorja!«
Ako ne moreš prenašati svojega bremena tukaj na tej zemlji,« se jc glasil mehki odgovor, kako boš potem prenašal ono večje breme, ki se ti bo naložilo na drugem svetu, če prideš onečaščen a vendar neočiščen v moje temačno kraljestvo smrti, ki je neskončno življenje in izpremena? No, Harmakis, nc udarim te, kajti ne srd i m se popolnoma, ker si se. drznil izreči strašno besedo, ki me prikliče k tebi. Poslušaj, Harmakis; :az ne hvalim, ne gra:am, kajti služabnica sem plačila in kazni in izvršiteljica sklepov bogov; in ako dajem plačilo, ga dajem na tihem, in ako udarim, udarim na tihem. Zavoljo tega nočem povečati tvojega bremena s težkimi besedami, dasi sc ie po tebi zgodilo, da bo Izida v Egiptu kmalu zgolj spomin. Grešil si in tvoja kazen bo velika, kakor sem te bila svoj čas svarila, lako v tnesu kakor v mojem kraljeve t vu Amenti. Povedala som li pa že, da je vseeno še ena pot pokore, in tvoje noge gotovo že stoje na njej in po njej moraš hoditi s ponižnim srcem, vživati kruh bridkosti vse dotlej, kakor ti bo usojeno.«
Ali toraj nimam nobenega upanja, boginja?«
Kar je storjeno, je storjeno, Harmakis, in izida iti mogočo predrugačiti. Khem ne bo več svoboden, dokler ne bodo vsi templji v deželi kakor prah puščave. Tuji narodi bodo držali Khem v suženjstvu, nove vere bodo nastale in zopet izginile v sonci njenih piramid. Tako, vidiš, ie drevo, ki požene iz semena Ivo joga greha. Harmakis. in greha njih, ki so te bili izlutšali!«
=!ll=lil
* a
a F
- 3 f
.t. f» E.
v. C O
n rn * >
B
ro p?
C C i. S' p g"
S" "0 6
J o >
iMi*
2 a. t a N
c* v
io 2.
W tO
S' "
^ s
■Л ^r1
N«
iT. Ц
Ж) 3.
V
C
S'
is-
r-
hq cc S o 5Г 2
Š p --	'<3
M< . .	f rt
— л	<
c	2
—	<л
-	fr
C	n
o
B ' "
f s
II
7»
a to < i>( o
N
IO
4. r-	J
E	N
C? "	c
= r	?r
N 7f
a
to »s: «
^ o o
O s:	to		
t:	4-.	c'	
hJ< СГ5 < a	N	O" ■af	
	<i		
. "Ч t Ош	N O	B	
	>r		
	>	£	
Z s ЧЈ	K iT	N < rI	4
O f ? i'		S V?	\
111=111=
Hektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi
se dobe vedno po konkurenčnih cenah pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠELEndURGOVa UL./6 j
Tolefon štev. 2980
|||=III=III=III=III=III=III=III=III=III=III=II!EI
znizane cene pri »TRIBUNA'.
Mamice, no zamudile usodne priliko. tla 61 ojrle-dato veliko izbiro vsakovrstnih olrofikili vozičkov, igralnih vozičkov stolle. liolondorjev, malth dvokoles in trteikljov, Slvulnili strojov in dvokoles. Posebni oddelek zn iiopruvo dvokoles. motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov Itd. IOmajli-vanjo z osujein. Kolesa se shrau iu jejo tudi preko
zimo. Conlki franko.	—
, IRIBUNA" F.D.L.. tovarna dvokoles. otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
1II=III=III=III=III=III=III=III=III=IH=III=III=III
Prva Jugoslov. žična industrija
d. z o. z.
Celic
Telefon Stev. 117
Edini izdelovatelj hinelj-skik sušilnic sistema
„Linhart"
za Jugoslavijo.
Tovarna žičnih pletenin in tkanin, vrtnih osraj, posteljnih vložkov, železne konstrukcije i. t. d.
ШШ^^ ^ ШГШ. M ЛгШгШ sla^no vsako mcožino
1\Up lili taninskega lesa
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
naiugodneiše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
^Jugoslovanska knjigarna v LiubSjani
priporoča:
Gmelch Dr. J., Passionsbilder im Lichte der Gegenwart. Fastcn-predigten. 120 str., nevez. 38 Din.
Gmelch Dr. J., Kralt und Friede. Prcdigten iiber die Beicht. 64 str., nevez. 21.50 Din.
Hcidcr K., Jesus Christus und die Menschensecle. Scchs Fastcn-prcdigten. 52 str., nevez 22 Din.
Murl-\Vinands G. J„ In jenen aussersten Stunden. Fasten-predigten iiber das Leidcn und Sterben .lesu Christi. 214 str., nevez. 56 Din.
Obcndorfer A., Die Seelenlcidcn Jesu. 7 Fastenprcdiglcn. 79 str., nevez. 32 Din.
Obwegcr J., Das Bild des gckreuzigten Erlosers. Fustenprcdig-ten. 64 str., nevez. 18 Din.
Obvvegcr J., Oelbergstunden. Fastcnpredigtcn. 48 str,, nevez. 13.50 Din.
Restle P. C,, Das grosee Geheimnis. Fastcnpredigtcn iiber die Ehc. 80 str., nevez. 26 Din
Schilgen II. S. J., Um die Reinheit der Jugend. Lin Bucli iiber die Erziehung zur Kcuscliheit tiir Eltern, ScelsorgCjT und Erzieber. 175 str., nevez. 52 Din.
Schilgen H. S. J., Du und sie, Des Jungmanns Stellung zum Madchen. 165 str., nevez. 40 Din.
Schilgen H. S. J., Junge Helden. Ein Aufruf an Jungmunnen zu edlcm Streben und rcinem Leben. 207 str, nevez. 39 Din.
Schilgen II. S. J., Im Dienst des Schopfers. Ein Buch iiber dic Ehe Ciir katholische Braut und Ehclculc. 93 str., nevez. 29 Din.
Strobcle G., Der Kamp! gegen Christus. Passionsbilder. 61 str., nevez. 24.50 Din.
Strobcle G., Untcr den Portalen des blutigen Karireitags, Passionsbilder. 61 str., nevez, 25 Din.
Tongclen v. Dr. J., Der Hciland ara Oclberg und dic modeme Welt. Fastenpredigten. 104 str., vez. 47 Din.
Wclser B., Wahrheit und Gnadc. Prcdigtliandbuchlein fiir den vVcihnachts und Ostcrfcstkreis. 190 str., 36 Din.
kostanjevega - smrekove skorje, celc
m zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih ccnah. Akrcditivno plačilo.
FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol.
llitka linija zmaguie
Preobilne plasti maščobe preprečujejo kroženje krvi, izmenjavanje vlage in delovanje celokupnega organizma. - Odstranjujmo torej preobiio mast in iščimo zopet vitko linijo. - To pripombo moremo v današnji dobi čuti lisočkat in z vsake strani, ne da bi se doslej vedelo, kako sc odstranjuje iiepotrebna maščobna plast. . Odkar pa jc v prometu
LEiCHNER 1001
kopeli proti debelosti
»o lisoči in tisoči spoznali na lastnem telesu izredno ugodno učinkovanje tega kosmetičnega izdelka. - LEICHNER 1001 kopelj proti debelosti — jc obenem tudi najidcalncjša kopelj lepote, ker uapravlja kožo belo in nežno in odstranjuje nečistočo kože.
Nabavite si torej za poskus nekoliko kopelji, uspeh pa Vas bo napotil, da jih boste uporabljali tudi nadalje in dovršili zdravljenje z 20 kopelji. Dobiva sc v vsaki trgovini te stroke. - Cena 30 Din za kopelj.
L. LEICHNER, BERLIN
General, zastopstvo: Heller & Važonji, Vel. Kikinda
A 'asa obrt
Elektroinstalacije
za luč in pogon, prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica. — Elektropodjctje Ljubljana VII., Jemejeva cesta 5, telclon 3252.
Pletene obleke
po meri, dunajski vzorec, fini izdelek, se izdeluje od 280 Din naprej. - Gosposka ulica 3, I. nadstr.
žito v mlin!
Takoj zamenjam žito za moko. Dam tri vrste pše-liične moke, ajdove pa dve, - VALJAVEC, mlinar pri ge. Ribnikar, pd. Krišelnu — valjčni mlin, Retje pri Tržiču. 1470
Najlepša
drva
Cebin, Ulolfoua ul. 1/2
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma. Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8.	1503
Opeka.
Po najmodernejšem sistemu preurejena opekarna Brata ŠTUHEC, Ormož, nudi za sezono prvovrst. strojno zidno opeko za-rezno strešno opeko in bobovcc po nizki ceni.
Trbouelisftl cemcnt
vsak dan svež — v papirnatih vrečah — in
f traverze. FR. STUPICA, železnimi, Ljubljana.	1483
J. M. D.
razplinjač za motorna kolesa ie najboljši. »Jugo-mot«, Tržaška cesta 4,
svežo najfinejše, norveško
ribje olfe
iz lekarne dr. G. Piccoti-ja v Ljubliani se priporoča, bledim, slabotnim osebam
Žimnice
modrocc, posteljne mreže, želez, posttlic Izložliivel, otomnne divane to drug* tapetniške izdelki dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. tapetniku. Krekov trg št 7 Ipolefl Mestnega doma).
I. VARDIAN
Sisak 53. Hrv.
Priporoča svoje najboljše
Tamburice
FoJo-atelje
D. šiovšek
Ljubljana hulodvorska ulica št.
so vljudno pri poroC-aslav-noiuu občinstvu v uiesl.ii iu nadužcll posclmo/,a »likanje skupin, tel1 za vsa dviiKtt v 1'otogr. stroko spadajoča delu.
Izvršujem prvovrstne povečane slike na papir in platno. Na zahtevo priiletn fotografirat tudi ua dom,Cene /elozmorue.
Г, u. g. kolegom priporočam preizkušeno prvo vrstno foto-ploščc, papirje in dnine potrelKel-ne, fraucuskih in družili tovarn.
Velespoštovanjem I). Rttvsek.
M. Berdais
Maribor
186'J ustanovljeno 1869 351 telefon 351
V dobro vpeljano podjetje v Jugoslaviji, brez konkurence, kovinska industrija - se sprejmejo
družabniki
z 10 do 80.000 Din. Naslov v upravi i.Sloven-ca« pod št. 1756.
Popravila hloiuto
za dame in gospode sprejema in najceneje izvrši Modni salon
STUCHLY-MAŠKE
Ljubljana, Židovska ul. 3.
Volna - bombaž
za strojuo pletenje in ročna delu, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 Židovska 4
AJDOVA MOKA
po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b
po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. 1526
Klavirji
Tovarna in zaloga klaiirjev, prvovrstnih instrumentov različnih Ivrdk — kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben ori-defek za POPRAVILA. Usla-■cvanje in popravila zu Glasbeno .Matico. Konscrvatorij ia »trup- institute sc i/.(!otavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerne cene: tudi na obroke. izdelovalec klavirjev H WARBINEK. Ljubljana - Gregorčiče a ulica 5.
I. nadstropje.
Krojači, šivilje!
Kroje (šnite) za dame in gospode izdeluje Knaielj Alojzij, strok, učitelj, Kri-ževniška ul. 2/1,, Ljublj.
Mizarstvo
Za stavbena io polmtveua dcia se priporoča tvrdka ГIII 01 K, Ljubljana, Linhartova ulicast.
Veliko zalogo
raznovrstnega
pohištva
po najugodnejših cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ogled
Matija Andlovic, strojno mizarstvo, zaloga pohištva, Viaovdanska cesta 2.
тШот~Тар
kvalitetni motorji, najmodernejše opremljeni, se dobijo tudi na obroke. -Motor Import Cic. Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Slive za žganjekuho, jabolka, nadalje premog ter lepa, suha, žagana
dO!!
prodaja po najnižji ceni GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
elRO jlSlii!
svetovno гпаш najboljši šivalni stroj je edino le Stoeu/er za rodbinsko in obrtno rabo.
У.ЛЈ.ООЛ
šelenburoovt. ulica 6/1
Teleton štev, 2980.
ms
in sličuo teumutičoo-iieuralgičuo bolosti ločite I — Izlečenje v 3 dneh taiamPeno.
Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI
Triestc, VI. Fabio Filzi 23.
Prostovoljna dražba
Dne 15. siišcu 1928 ob 9 se vrši v pisarni dr. Kuharja, notarja v Kolodvorski ulici št. 3 v LJubljani prostovoljna sodna dražba hiše solastne dedičem pokojnega g. Hammerschmidta ležeče v Knaf-ljevi ulici nasproti Kranjske hranilnice ter zemljišč v risanih pod vi. št. 251 k. o. Kapucinsko predmestje, v ož. štev. 270 k. o. Petersko predmestje L del in vi. štev. 292 k. o. Trnovsko predmestje.
Izklicna cena znaša za hišo v Knafljevi ulici 2 milijona dinarjev, za zemljišča po 7 Din za m3 zaokrožena na tisočake navzdol.
Vknjižcnim upnikom so njihove pravice pridržane.
Dražbeni pogoji so med uradnimi urami y pisarni dr. Kuharja na vpogled.
naisf&rejsa kieparslea tijeiaumca
Jakeb Fligl
oblastveno koncesionirani vodovodni instalater
Ljubljana -
trg 5
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za vsa stavbena in kleparska dela, kakor tudi vodovodnih naprav v zgradbah in privatno. Naprava moder, kopalnic, umivalnikov, bidetov, stranišč, pomivalnih miz za kuhinje s toplo in mrzlo vodo ter vseh drugih sanitarnih naprav. — Proračuni sc izstavljajo brezplačno.
+
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena, dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
karolina Smoljan
mesarica
dne 10. marca ob	uri dopoldne po dolgem, mučnem trpljenju,
previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek dne 12. marca 1928 ob >44. uri popoldne iz hiše žalosti, Solo 38, na pokopališče, k Sv. Križu
Moste pri Ljubljani, dne 10. marca 1928.
Žalujoči ostali,
Alesiai pogrebni zavod
Zadruga tapetnikov iu ščetarjev za ljuhliausko oblast v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je preminil dolgoletni član gospod
Janez Plevel
ščotareki mojster
v Mostah pri Kamniku, dne 8. marca t. I.
Dragemu tovarišu ohranimo trajen spomin.

Zahvala
Nemogoče mi je bilo zahvaliti sc vsem, ki so mi s številnimi dokazi sočutja lajšali dneve nepopisne boli o priliki izgube mojega nepozabnega soproga
Antona
zato izrekam tem polom najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem, društvom in korporacijam za krasne vence, častiti duhovščini za svečano blagoslovitev in poslovilne besede, ccnj. gg. pevcem za krasne žalostinke ter sploh vsem, ki so mojega sedaj v rodni češki zemlji počivajočega soproga spremili na njegovi zadnji poti.
Mežica, dne 7. marca 1928.
ANA SCHLOSSAR,
globoko žalujoča soproga.
m\
Inserirajte v
,Slovencu'!
OhleKO
Iz sukna Din Ш, 560, tilll. I/, катцагпа Din <20, SI«. !)H0, bliiee Iz sukna Din 9«. 110, 180, I/, bomba?, tkanim- Din lii, 71. 00, površnik Din G40, 780, OliO, fantovske pcrllne obleke Din 62, 72, 82, vsaka na-daljna ve Ikost Din več. Iz sukua pa Din 100. 1211. 110, nad. vrl. S Din več. štajersko hlače lllu 12 lil lit. vsitka velikost -I Din več, šlajer. suknjič Iz platna l>lu 6.V izKiiknn l)In 105, kakor tudi vsakovrstno perilo izdeluje v lastnih do lavnieali in razpošilja samo v dnbri IP solidni kvaliteti industrija perilu in konfekcije
R. Stermecki. lelje St. 18
1'išito tak"i po veliki e.otilk v, ve-tisoč slikami, Naročila čez jim Din poStniue prosto, kar ne ugaja »e zunicnju ali vrne denar.
J