Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 20. SEPT. 1962 Leto XIV. — štev. 36	Cena 20 din
PRED LETNIMI KONFERENCAMI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE
Z GLEDIŠČA
CELOTNE KOMUNE
Ob koncu oktobra in v novembru bodo v soboški občini krajevne konference SZDL Občinska konferenca Socialistične zveze  bo v decembru. Ko je razpravljal o gradivu, katerega naj bi obravnavale krajevne konference SZDL, je izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Murski Soboti na svoji minuli seji predlagal, da naj bi poročila na konferencah zajemala problematiko družbenega plana in njegovo izpolnjevanje v minulih mesecih, predvsem pa naj bi obravnavala naloge v kmetijstvu
v prihodnjem letu.
V zvezi s tem je potrebno, da si kmetijske organizacije pripravijo orientacijske programe za vse leto 1963. Spričo tega bo potrebno krajevne organizacije orientacijsko seznaniti z nalogami v kmetijstvu. Dalje naj bi organizacije SZDL razpravljale na letnih konferencah o nalogah, ki izvirajo iz občinskih statutov, o programih krajevnih skupnosti (predvsem o tem, kaj je moč storiti z manjšimi investicijami državljanov), seznanil pa naj bi tudi občane z nekaterimi problemi s področja šolstva, zdravstva, socialnega varstva in socialnega zavarovanja. O vsem tem in še drugem naj bi letne konference krajevnih organizacij SZDL razpravljale z gledišča svojih nalog v okviru problematike celotne komune. To pomeni, da morajo seznaniti občane s problematiko celotne komune.
Kar zadeva notranjo problematiko krajevnih organizacij, naj bi le-te obravnavale na letnih konferencah vse aktualne probleme s področja kmetijstva, delavsko upravljanje v kmetijskih zadrugah, njihovo delitev dohodka, ustrezne pravilnike, itd., odnos krajevnih organizacij SZDL do vaških skupnosti, povezovanje krajevnih organizacij Socialistične zveze z organi družbenega upravljanja v šolstvu in zdravstvu, družbene organizacije, izobraževanje in naposled organizacijske zadeve.
Pri vse tem naj bi prišla da izraza samostojnost krajevnih organizacij p vi obravnavanju njihove problematike z aspekta celotne komune, pri čemer jim bo nudil občinski odbor SZDL vso pomoč. Naposled bodo omenjene konference o 
cenile tudi delo podružnic in sekcij SZDL, razpravljale pa bodo še o obveščanju občanov,
o	kadrovskih vprašanjih, članstvu in članarini.
Glede inventarja za krajevne organizacije SZDL pa je
izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Murski Soboti mnenja, da naj bi dobile iz proračunsko zagotovljenih virov potrebna sredstva najprej tiste organizacije SZDL, ki it imajo zagotovljene prostore. Le na ta način bo namreč zagotovljena tudi funkcionalnost.
B. Š.
VEČJE ANGAŽIRANJE ŽENA V DRUŽBENOPOLITIČNEM DELU
Delegacija konference žena Jugoslavije, v kateri sta bili tudi predsednica zveznega in republiškega odbora za družbeno aktivnost žena, Latinka Perovič in Majda Gasperi, je v petek obiskala občino Murska Sobota. S predstavnicami žena in predstavniki občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta,
LMS in stanovanjske skupnosti so se članice delegacije dalj časa razgovarjale o delu in problemih žena.
Zlasti jih je zanimalo, kako daleč so v občini prišli pri razbremenjevanju delovnih žena in kako se le-te udejstvujejo v družbeno političnem življenju. Udeleženci posvetovanja so delegacijo seznanili z delom žena v Murski Soboti in na vaseh ter zlasti poudarili vlogo stanovanjske skupnosti in vaških skupnosti, ki so se resno zavzele za ustanavljanje raznih servisov in vrtcev. Prikazali pa so jim tudi še nerešene probleme s področja šolstva in zdravstva.
Predsednica zveznega odbora za družbeno akt vnost žene, Latinka Perovič, je v razgovoru poudarila, da je potrebno tudi nadalje posvečati veliko skrb razbremenjevanju delovne žene. S tem je potrdila, da so prizadevanja stanovanjskih in vaških skupnosti pravilna. Vendar pa je poudarila, da je potrebno vzporedno s tem, ko žene raz-
bremenjujemo družinskih skrbi, bolj pritegniti k sodelovanju pri družbeno političnem delu. Tako je treba na primer najti primerno obliko, kako jih pritegnit k razpravIjanju o novi ustavi in podobnih vprašanjih.
Delegacija si je nato ogledala Dom mladine in pionir-jev, vrtec za ciganske otroke ter obiskala KG Rakičan, kjer se je zanimala za delo in delovne pogoje zaposlenih žena Na sliki: Delegacija konference žena med razgovorom v Murski Soboti
NOVO POŠTNO POSLOPJE v M. Soboti — ob prazniku občine
V Murski Soboti bodo v okviru občinskega praznika odprli novo poštno zgradbo. Vanjo se bosta razen pošte preselila tudi uprava podjetja ter tehnični oddelek, urejen pa so tudi prostori za dvoje stanovanji. Kako potrebna je bila ta zgradba, dovolj jasno kaže dejstvo, da so prostori pošte za mesto, kakršno je M. Sobota, že zdavnaj pretesni in da ima uprava podjetja prostore kar na treh mestih.
V starih prostorih bo zaenkrat ostala le še telefonska centrala in sicer zato, ker bodo v nov zgradbi že jeseni začeli montirati avtomatsko telefonsko centralo s 500 priključki. Deli za novo centralo že prihajajo, enako tudi za avtomatsko telefonsko centralo v Ljutomeru. Da pa bo montaža hitreje potekala, so po mestu že položil kanalizacijo za kable, postopoma pa
nameščajo tudi kable.
Nova avtomatska centrala bo tako prvi zarodek avtomatizacije telefonskega prometa v Pomurju. Da pa dela hitro in nemoteno potekajo je v veliki meri zasluga okrajnega in občinskega ljudskega odbora ki sta zagotovite potrebna sredstva.
VREME
za čas od 20. do 30. sept.
Do 26. septembra nestalno s pogostimi padavinami, ki bodo močne zlasti okrog 26. sept. Po 26 sept. bo lepo in zelo hladno, pozneje pa bo postopoma topleje.
Dr. V. M.
Na sliki zgoraj — s svečane otvoritve Pomurskega sejma; v sredi — sejmski vrvež
Nad 15 000 obiskovalcev
Drugi dan Pomurskega sejma, v nedeljo, so v Gornji Radgoni zabeležili rekorden obisk. Računajo namreč, da je sejem in njegove prireditve obiskalo nad 10.000 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mnogo gostov je prišlo tudi iz sosednje Avstrije in Maribora.
V nedeljo popoldne so bile dobro obiskane tudi konjske
dirke, ki jih je priredil Klub za konjski šport iz Ljutomera in jim je prisostvoval tudi predsednik konjeniške zveze Slovenije general Jaka Avšič. Tudi modna revija je imela na treh predstavah obilo hvaležnih obiskovalcev.
Na sliki desno — s posvetovanja o družbeno-politični aktivnosti
žena v Murski Soboti
TUDI PRI NAS NA VIDIKU: REKORDNA UPORABA UMETNIH GNOJIL
ZAČNE se že pri setvi
POLOVICA KOLIČINE UMETNIH GNOJIL, KI SMO JIH V MINULEM GOSPODARSKEM LETU PORABILI V SLOVENIJI — PO JESENSKI SETVI PREDVIDENA ŠIROKA AKCIJA TUDI V TRAVNIŠTVU
Kakor boš sejal, tako boš tudi žel — v praksi že tolikanj preizkušeno pravilo, ki bo moralo dobiti polno veljavo zlasti v letošnji jesenski setvi, ki se bo tudi v soboškem okraju pričela prav te dni. Od letošnje setve visokorodnih sort pšenice namreč pričakujemo take pridelovavne rezultate, ki bodo presegli vse doslejšnje uspehe v pridelovanju pšenice. V ilustracijo to, da bomo samo pri osnovnem gnojenju posevkov porabili 1 do 2,5 krat večjo količino umetnih gnojil, v posameznih okoliših in krajih seveda dokaj različno, pač odvisno od tega, kol ko je gnojenje z umetnimi gnojili bilo že doslej upoštevan agrotehnični ukrep. V vsem gospodarskem letu pa pričakujemo, da bomo samo v našem okraju porabili toliko umetnih gnojil, kolikor je znašal polovična poraba umetnih gnojil preteklo gospodarsko leto v slovenskem merilu. Največ umetnih gnojil bomo uporabili pri pšenici in na travnikih, saj je neposredno po jesenski setvi pričakovati začetek široke akcije za do-
sledno uveljavljanje agrotehničnih ukrepov tudi v travništvu.
Za jesensko setev so že zagotovljene zadostne količine umetnih gnojil, zato se niti kmetijske zadruge niti individualni pridelovavci ne bodo mogli izgovarjati na kakršnokoli pomanjkanje, niti ne bo moglo priti do tega, da bi kje le polovično izpolnili svoje obveznosti iz občinskih odlokov o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov in imeli hkrati prazna skladišča umetnih gnojil. Tak pojav je bil mi-
nulo gospodarsko leto v beltinski občini. Tudi mehanizacije bo dovolj, samo če jo bomo znali tudi racionalno izkoristiti v najbolj kritičnih dneh jesenske setve. Še največ težav si obetajo spričo nekoliko premajhnega števila sejalnih strojev. Problem pa bo mogoče rešiti s popolno mobilizacijo vseh sejalnih strojev ne glede na lastništvo in z načrtno organizacijo setvenega procesa. Tako se bo potrebno dogovoriti, da bo v pridelovalnem okolišu ali kraju sejalni
stroj na razpolago samo določene dni, v tem času pa bo treba setev opraviti prav na vseh njivah.
(Nadaljevanje na 5. strani)
POMURJE
V SEJMSKIH DNEH
V soboto popoldne so v Gornji Radgoni odprli Pomurski sejem. — Poleg številnih domačinov so otvoritvi sejma prisostvovali tudi ugledni gostje in sosednjih okrajev in Avstrije. — V nedeljo je bilo na sejmskih prostorih in na konjskih dirkah okrog 15.000 ljudi.
Po intenzivnih pripravah je Gornja Radgona v soboto ozaljšana dočakala svoj praznik. S poslopij so plapolale številne zastave, prav tako okrog sejmskega prostora, okolice spomenika padlim borcem pa je krasilo več partijskih zastav. Okrog tretje je krenila po glavni radgonski ulici povorka, v kateri sta poleg telovadcev in športnikov sodelovali tudi dve folklorni skupini, sestavljeni iz akterjev v tradicionalnih nošnjah prleškega in prekmurskega ženitovanjskega obreda. »Gostü-vanjščarji« so vzbudili veliko pozornost zlasti med tujimi gosti.
Zbrane goste je najprej pozdravil načelnik za gospodarstvo OLO M. Sobota Franc Ficko in jim zaželel dobrodošlico v Gornji Radgoni. Po krajšem govoru, v katerem je orisal pomen Pomurskega sejma in družbenogospodarske silnice ,ki so pripeljale do organizacije te letošnje največje gospodarske prireditve v okraju, je sejem odprl predsednik Gospodarske zbornice za Okraj Murska Sobota Jože Slavič. Slavnostni otvoritvi sejma so poleg domačinov prisostvovali tudi ugledni gostje: Rudi Čačinovič, član IS LRS, Ivan Ros, član CK ZKS in sekretar OK ZKS, Sida Pod-lesek, sekretar OO SZDL, ing. Miran Mejak, predsednik OLO M. Sobota, Ivan Kreft, zvezni ljudski poslanec, I. Morača, jugoslovan. generalni konzul v Avstriji, inž. Karmelo Budihna, predsednik Gospodar-
ske zbornice LRS, Tine Lah, predsed k Gospodarske zbornice za okraj Maribor, Ančka Kuharjeva, podpredsednica OLO Maribor, Lojzka Stropnikova, predsednica ObLO Ptuj, še nekateri ugledni predstavniki gospodarskega in političnega živjenja mariborskega in soboškega okraja, predsedniki pomurskih občin in drugi. Med uglednimi gosti iz sosednje Avstrije so bili tud g. Stöffler, prvi graški podžupan in direktor Graškega sejma, g. dr. Cechal, graški podžupan, g. dr. Angerer, sekretar graške trgovinske zbornice, okrajni glavar za Radkersburg g. dr. Otmar Dinacher, okrajni glavar za Feldbach g. Fridrich Niedierl, okrajni glavar za Jennersdorf g. Anton Štiftar in drugi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
POMURSKI SEJEM JE ODPRT
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sejmski prostor je na nogometnem igrišču za spomenikom padlih borcev. V treh velikih, lično zgrajenih in urejenih paviljonih so se predstavila pomurska proizvodna in trgovska podjetja, na drugem delu sejmišča pa so samostojne in lično urejene stojnice, zabaviščni objekti in gostinski prostori. Obiskovavci so še prav posebno pozorni na izvirno in domiselno urejeno pivsko dvorano, ki je vsa »grajena« iz ločja. Ob vhodu na sejmišče je na podpletenem podstavku velika majolika — simbol. Prireditelj je poskrbel tudi za ustrezno razvrstitev objektov na sejmišču, tako da deluje z vsem okoljem privlačno, zaokroženo in domače.
Pomurski sejem v Gornji Radgoni se letos precej izdvaja iz tradicionalnih okvirov
podobnih predvojnih in povojnih prireditev v soboškem okraju. Prireditelj želi obiskovavce seznaniti z gospodarskimi uspehi in rezultat socialistične izgradnje nasploh, osnovno namen sejma pa je v tem, da se potrošnik hkrati seznani s proizvodi, dobijo o njih pojasnila in jih lahko tudi takoj kupi. Poleg industrijskih proizvodov in potrošnega blaga je na sejmu tudi močno zastopano gostinstvo, ki je pretežno usmerjeno na domače specialitete. Sejem potemtakem ni zgolj zunanja manifestacija, marveč naj bi potrošnika usmerjal predvsem k svojim proizvajavcem, ti pa naj bi dobili od njega nove spodbude za nadaljnje delo in poslovno usmeritev.
Gornja Radgona je dobila s Pomurskim sejmom pomembno vlogo v našem okraju, saj je postala tako vzvod za še uspešnejše povezovanje pomurskega gospodarstva z gospodarstvom sosednjega mariborskega okraja in ostale Slovenije, hkrati pa je naše proizvodne dosežke in možnosti še bolj približala tudi obmejnim območjem sosednje Avstrije, kar je prav gotovo prednost od katere si lahko v prihodnosti še mnogo obetamo. V taki zasnovi bo lahko Pomurski sejem odigral pomembno vlogo tudi pri krepitvi izmenjave v okviru maloobmejnega blagovnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo.
V Gornji Radgoni — od 15. do 23. septembra 1962
SEJMSKE RAZGLEDNICE
Gornja Radgona je postala prav po zaslugi Pomurskega sejma zadnje dni izredno živahno mesto, rekli bi lahko celo, da ima v tem pogledu sedaj primat med našimi mesti. Ne bo menda nič pretirano, če zapišemo, da se je število njenih prebivalcev preteklo nedeljo povzpelo celo nad petnajst tisoč. In to ni prav nič čudnega; prizorišče Pomurskega sejma je namreč Pomurje v miniaturi: ne le po prikazu gospodarskih in družbenih dosežkov, marveč tud po pisani barvi množic, ki iz dneva v dan polnijo sejmski prostor in obiskujejo druge prireditve iz pestrega sejmskega prostora. Če dobro prisluhneš tej množici, lahko
brez večjih težav ugotoviš, da je tod pravcati babilon različnih, a vendar za uho prijetno zvenečih narečij — vse od Goričkega, Ravenskega, Prlekije do Dravskega polja in
Maribora. Pa tudi iz sosednje Avstrije jih prihaja mnogo, da bi v našem obmejnem mestu preživeli nekaj prijetnih uric, kajti prireditelj je poskrbel prav za vse — najbolj pa seveda za zabavo.
V nedeljo se je Radgončanom m njihovim gostom ponujal krasen prizor, ki ga menda v tem mestu doslej še niso videli: pravcato morje fickov, spačkov in tudi modernejših limuzin z različnimi oznakami, s katerimi so lastniki dobesedno zatrpali ves prostor pred kolodvorsko restavracijo, pločnik in vso desno stran glavne ulice tja do križišča pri starem mestnem »špitalu«, no, višek motorizacije pa je bil še na travniku pred železniško postajo. Ta turistični »zalogaj« pa se ni bistveno zmanjšal vse do poznih večernih ur, ko je razpoloženjska plima na zabaviščih in ob omizjih gostinskih podjetij komaj šele začela rahlo upadati. Sicer pa je lepo število vztrajnih gostov »potegnilo« tudi čez polnoč in živopisano sejmišče je osvetljeno še pridobilo na svojem čaru.
Seveda se večina obiskovalcev najprej odloči za krožno pot po bogato založenih paviljonih, kjer se ponujajo očem potrošnikov izdelki domačih industrijskih podjetij in sploh blago, ki ga je moč
kupiti v naših trgovinah. Preveč bi bilo naštevati vse razstavljalce, če jih sploh lahko tako imenujemo, saj naposled niti ne gre za razstavo v klasični obliki, marveč za potrošniški sejem — za blago, ki ga je moč kupiti. V tem pa je tudi prednost Pomurskega sejma, ki je že v svoji prvi izdaji resen poskus posredovanja potrošnih predmetov in dobrin, ki so hkrati lahko tudi važna postavka v maloobmejnem blagovnem prometu med obema državama. In če letos morda še kaj manjka, kar pogrešajo zlasti oči kritičnega obiskovalca, še to ne pomeni, da je potrebno tej mladi ustanovi pomurskega gospodarstva napovedovati kratko življenje, nasprotno: z letošnjimi izkušnjami bomo lahko prihodnje leto Pomurski sejem še vsebinsko obogatili in ga še bolj približali zahtevam in željam potrošnika, v tem pa je tudi pričakovanje, da bo sejem sčasoma postal trajna potreba, ob kateri bomo lahko lažje in uspešneje usklajevali potencialne možnosti proizvodnje s potrebami potrošnje. Ob ustrezni skrbi in sodelovanju prireditelja in radgonske komune pa bo lahko sejem sčasoma tudi postal pojem spodbudne tradicije!
Čeprav bodo komercialni dosežki znani šele ob zaključku sejma, lahko že sedaj zapišemo, da vzbujajo izdelki nekaterih
podjetij še posebno pozornost obiskovalcev. To velja za izdelke iz plastične mase ljutomerskega Agroservisa, pletenine beltinskega Pletilstva, konfekcijo in srajce soboške Mure, dežnike in pletenine lendavske tovarne, pohištvene izdelke, zunaj razstavljeno skupinsko anteno radgonskega Elrada itd. Mnogo obiskovalcev se tudi odloči za takojšen nakup, saj se potrošni predmeti ne odlikujejo samo po kakovosti, marveč tudi po ugodnih cenah. Nekatera podjetja namreč prodajajo svoje izdelke po lastni ceni, druga spet ponujajo znatno pocenjeno blago. V razstavnem kotičku turniške tovarne čevljev se potrošniki zanimajo zlasti za nekatere modne vzorce, ki pa jih žal niso imeli v parih. Tudi okusno izdelani vzorec čevljev, ki jih tovarna izvaža v Ameriko, je namreč tukaj samo »na ogled«. To pa obiskovalce sejma nemara nekoliko moti!
Seveda bi lahko opisovali še dokajšnjo gnečo v paviljonu trgovskega podjetja »Merkur«, kjer so se posebno radovedni kar preveč dolgo ustavljali ob najsodobnejših televizorjih in radioaparatih (bili so hkrati namreč tudi priče televizijskemu prenosu PEA iz Beograda). To »čudo« tehnike ni šlo »v glavo« nekim kmečkim očancem, ki so ob pogledu na televizijski ekran kar zmajevali z rameni. Pozneje, ko sem jih srečal domiselno in izvirno urejeni pivski pivnici iz ločja ob zajetnih vrčkih domačega piva, sem ugotovil, da so postali že kar glasni. »Danes je pa v Radgoni lepo!« so enodušno ugotavljali in to svojo ugotovitev spet zalili.
Sprehod po sejemskem prostoru pa se kajpak ne more končat , ne da hi se vsaj za hip ustavili v »bunkerju«, kjer točijo pristno radgonsko kapljico, ob miniaturnih gostiščih, kjer vam postrežejo tudi z domačimi specialitetami kuharske umetnosti (najbolj upoštevane so menda domače koline in čevapčiči), ob krogli in zidu smrti, kjer postaja »rahlim« ženicam že kar slabo ob pogledu na vratolomne vožnje, ob številnih stojnicah sreče, vrtiljakih. Skratka: za veseli del bivanja v G. Radgoni so prireditelji še posebno dobro poskrbeli in neki hudomušnež si je celo privoščil trditi, da je to pravzaprav glavni del sejma. Če seveda merimo zgolj po prostoru, bo menda to tudi držalo.
-sk
V soboto: traktoristi
Kakor so nam sporočili na o-
krajnem odboru Ljudske tehnik«, je okrajno tekmovanje traktoristov, ki bi moralo biti v Gornji Radgoni pretekli torek, preloženo zaradi slabih vremenskih razmer. Kljub dežju pa je v torek prišla v Gornjo Radgono večina tekmovavcev, pa tudi tovariši, ki so bili zadolženi za posamezne tekmovalne sektorje, so zadovoljivo opravili svoje naloge. Kaže torej, da bo tudi v soboto (tekmovavci se bodo zbrali ob 7. uri zjutraj) tako kajti prizadevanja so usmerjena k temu, da bi se tudi okrajno tekmovanje traktoristov uvrstilo med najbolj uspele sejemske prireditve v Gornji Radgoni.
-sk
O novi
jugoslovanski
Ustavi
Zvezna ljudska skupščina in glavni odbor SZDL Jugoslavije sta na skupni seji sprejela predosnutek ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije, ki ga je pripravila Komisija za ustavna vprašanja.
Tako se lahko po načelni diskusiji začne tudi diskusija o posameznostih predosnutka ustave. Namen tega sestavka je dati volivcem čim konkretnejše odgovore na vprašanja o vlogi zadrug, o družbeni in zasebni lastnini, o dedovanju o teritorialnih družbeno političnih skupnostih, o zakonitosti in v tej zvezi o Ustavnem sodišču in o drugih podobnih vprašanjih, ki jih obravnava ustava.
Glede kmetijskih zadrug predvideva ustava, da se zadruge lahko ustanavljajo kot delovne organizacije za organiziranje in spodbujanje medsebojnega sodelovanja kmetijskih in drugih proizvajavcev, ki delajo s svojimi sredstvi, na podlagi družbenega dela, za povezovanje teh dejavnosti z družbenim gospodarstvom ter za razširitev socialističnih družbenih odnosov na teh področjih. Članstvo individualnih proizvajalcev v zadrugi je prostovoljno.
Zakon pa lahko predpiše obvezno združevanje individualnih proizvajalcev ali njihovo obvezno sodelovanje z določeno delovno organizacijo, zaradi izvajanja melioracijskih del v njihovo skupno korist, zaradi boljšega izkoriščanja zemljišča, na katerem so bila opravljena taka dela ali kadar to terja posebna družbena korist na podlagi gojitve in izkoriščanja gozdov ali na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje.
Po ustavi smejo kmetje imeti lastninsko pravico na obdelovalnem in gozdnem zemljišču, katerega največjo površino določa zvezni zakon, ter lastninsko pravico na delovnih sredstvih v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon.
Zakon določa, v kakšnih mejah in ob kakšnih pogojih smejo imeti občani lastninsko pravico na zemljišču ter na delovnih sredstvih v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih.
Zemljišča kot dobrino splošnega družbenega pomena je treba uporabljati v skladu s splošnimi, z zakonom določenimi koristmi.
Glede uporabljanja tuje delovne sile predvideva naslednje: Prepovedano je izkoriščanje tuje delovne sile za pridobivanje dohodka. Na področju kmetijske proizvodnje, obrti 'in drugih podobnih storitvenih dejavnosti, ki jih opravljajo občani s svojimi delovnimi sredstvi, se sme v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon, izjemoma dovoliti dopolnilno delo drugih delavcev.
Ustava predvideva, da imajo občani pravico osebne last nine na sredstvih, ki so namenjena za osebno potrošnjo rabo ali zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb. V osebni lastnini so lahko tudi stanovanja in stanovanjske hiše. ki po svojem namenu služijo osebnim potrebam občana in njegove družine. Zvezni zakon določa meje osebne lastnine stanovanj in stanovanjskih hiš.
Na dedovanje se je nanašalo največ vprašanj, ki jih postavljajo volivci. Glede dedovanja je predvideno naslednje:
Zajamčena je pravica dedovanja. Nihče pa ne more na podlagi dedovanja imeti v lasti nepremičnine in delovna sredstva v večjem obsegu, kot je to določeno z ustavo in zakonom.
Ustava predvideva, da so proizvajalna sredstva in druga sredstva družbenega dela ter rudna in druga prirodna bogastva družbena lastnina in kot taka neodtujljiva. Razpolaganje s posameznimi proizvajalnimi sredstvi in z drugimi sredstvi v družbeni lastnini ter druge pravice glede teh sredstev določa zvezni zakon v skladu z njihovo naravo in namenom.
Glede teritorialnih družbenopolitičnh skupnosti je v ustavi še večji poudarek na ob-
činah. To izhaja iz naslednjih določil:
Občina, republika in federacija določajo v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda del na njihovem ozemlju doseženega družbenega proizvoda, ki ga namenijo za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti in za zadovoljevanje drugih splošno družbenih potreb ter samostojno razporejajo sredstva za te namene.
Sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki so določena za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti, služijo delovnim organizacijam in družbeno-političnim skupnostim za razširitev materialne osnove v
skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema.
S sredstvi za zadovoljevanje drugih splošnih potreb razpolagajo družbeno-politične skupnosti samostojno v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi.
V četrtem in petem poglavju predosnutka ustave, ki obravnavala temelje političnega sistema in družbeno politične skupnosti, so uvodni členi prav tako posvečeni občini, to pa zaradi tega, ker je samouprava občanov osnova enotnega družbeno političnega sistema. V besedilu predosnutka ustave je to izraženo takole:
Samouprava občanov je politična osnova enotnega družbeno -političnega sistema.
V občini se ustvarjajo in uresničujejo kar najbolj neposredne oblike družbenega samoupravljanja, iz katerih izhajajo temeljni organi politične oblasti.
Enotnost družbeno-politič-
nega sistema je zagotovljena s pravicami in dolžnostmi vseh družbeno-političnih skupnosti ter z njihovimi medsebojnimi v ustavi in zakonu določenimi razmerji.
Najvažnejše kar se tiče občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti pa je naslednje:
Občina je temeljna družbeno-pol'tična skupnost, občani neposredno ali po svojih organih družbene samouprave uresničujejo temelje funkcije družbene skupnosti na področju družbeno-ekonomskih odnosov, zlasti pa zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za delo ljudi, v skladu z razvijanjem socialističnih družbenih odnosov, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb; samostojno razpolagajo z družbenimi sredstvi občine; izvršujejo temeljno usklajevanje posamičnih in skupnih koristi s splošnimi koristmi: ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov;
uresničujejo kar najbolj neposredno družbeno samoupravljanje; organizirajo organe oblasti in družbene samouprave ter družbene službe, ki so skupnega pomena: urejajo razmerja, ki so neposrednega skupnega pomena za občane v občini; izvršujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih ki so z ustavo določene kot
pravice in dolžnosti federacije ali republike.
Pravice in dolžnosti občine določajo ustava, zakon, statut in drugi splošni akti občine v skladu z njenimi funkcijami, ki jih določa ta ustava.
Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti in občani na zborih volivcev ter v drugih oblikah neposrednega odločanja o splošnih družbenih zadevah ter z medsebojnimi odnosi teh organov in drugih organov družbenega samoupravljanja v občini.
Za čim popolnejše uresničevanje in krepitev samoupravnih pravic, svoboščin in drugih pravic in koristi človeka na vseh področjih družbenega življenja ustvarjajo in organizirajo občani v občini družbeno-politične in druge organizacije.
Nekaj več naj povemo o instituciji, ki je prej v naši ustavi ni bilo, to je o Ustavnem sodišču kot varovalcu ustavnosti in zakonitosti predpisov Predvideno je, da Ustavno sodišče Jugoslavije:
odloča o skladnosti zakonov
z ustavo Jugoslavije;
odloča o skladnosti republiškega zakona z zveznim zakonom;
odloča o skladnosti drugih predpisov in drugih splošnih aktov organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij z ustavo Jugoslavije in zveznimi zakoni;
odloča v sporih o pravicah in dolžnostih med federacijo in eno ali več republikami med dvema ali več republikami ter med drugimi družbeno političnimi skupnostmi z ozemlja raznih republik, če ni
za reševanje takih sporov z zakonom določena pristojnost rednega sodišča;
odloča v sporih o pristojnosti med sodišči in zveznimi organi ter med republiškimi organi ter med sodišči in drugimi državnimi organi z ozemlja raznih republik;
opravlja tudi druge zadeve ki so v skladu s pravicami in dolžnostmi federacije dane v njegovo pristojnost s to ustavo ali zveznim zakonom.
Toliko kot uvod v javno razpravo o novi jugoslovanski ustavi.
Ivan Kreft
Kulinarična razstava odprta v Radencih
V zvezi s Pomurskim sejmom so v Radencih v mali stekleni dvorani v kavami pripravili kulinarično razstavo. Organiziral in aranžiral jo je šef gostinstva zdravilišča tov. Vilijem Račič. Na razstavi so prikazali kulinarične in slaščičarske izdelke ter vzorne pogrinjke, in to 34 razstavnih plošč od divjačine, perutnine rib, rakov, in mesa do slaščic ter 4 pogrinjke: prekmurskega, lovskega itd. Vsi razstavljeni predmeti so delo gostinskih delavcev obratov zdravilišča.
Razstavo je odprl predsednik okrajne gospodarske zbornice tovariš Joško Slavič. Posebna ocenjevalna komisija je dode-
lila prvo nagrado za ploščo angleški hrbet (delo kolektiva restavracije pri pošti), pri pogrinjkih pa lovski večerji (delo kolektiva zdraviliške restavracije). Tudi vsi ostali izdelki so bili na vzorni strokovni višini Upravni odbor zdravilišča je prvonagrajene izdelke nagradil z denarno nagrado in pokalom, predsednik ObLO pa je za najboljši kulinarični izdelek podaril kolektivu prehodni pokal. Razstavo, ki bo stalna spremljevavka Pomurskega sejma, si je ogledalo nad 1.200 ljudi, med njimi veliko gostov iz sosednje Avstrije, ki so bili zelo zadovoljni in prijetno presenečeni.
ZADNJA VEST IZ GORNJE RADGONE
10 milijonov
Do včeraj je obiskalo samo Pomurski sejem (brez prireditev) okrog 13.500 ljudi, od tega okrog 3.000 iz sosednje Avstrije. Kljub slabemu vremenu v zadnjih dneh se je zvrstilo dnevno na sejmskem prostoru do 2000 obiskovalcev. Na sejmu sodeluje 35 domačih in 19. tujih podjetij, ki so že vnovčila na sejmu nad 10 milijonov dinarjev blaga. Zanimanje za nakup industrijskega potresnega blaga pa med obiskovavci še vedno narašča — zlasti v zadnjih dneh, ko so nekatera podjetja ponovno pocenila blago za 10 odst.
-sk
POMURSKI VESTNIK, 20. SEPT.
C

Iz razgovora s podpredsednikom ObLO M. Sobota tov. J. Lanjščakom
PRAVILNO POSTAVITI
SISTEM NAGRAJEVANJA
Ugotovitve občinske komisije za izvajanje navodil zveznega izvršnega sveta glede delitve čistega in osebnega dohodka v soboški občini med drugim kažejo, da v gospodarskih organizacijah načeloma ni bilo nobenih večjih nepravilnosti glede nivoja in družbenih meril. To je omenil uvodoma v razgovoru z našim sodelavcem podpredsednik občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti tov. Janez Lanjščak, ki je nadalje povedal, da je pri obravnavi dokumentacije komisija naletela na nekaj primerov, kjer organi delavskega samoupravljanja niso pokazali dovolj resnosti. Predvsem gre tu za manjše gospodarske organizacije, kjer predstavlja delavski svet le nekaj zaposlenih.
Pri svojem delu je omenjena komisija tudi ugotovila, da v splošnem gospodarske organizacije na območju soboške občine niso prekoračevale družbenih meril in zato tudi ni bilo opaziti pretiravanj in anomalij. Posebej pa velja omeniti gospodarske organizacije s področja trgovine in gostinstva, kjer se je pa v dolo-
čenih primerih pojavi problem zagotovitve zadostnih sredstev za osebne dohodke pri obstoječi delitvi sredstev čistega dohodka. Pri doslednem uporabljanju dovoljenih družbenih meril bi lahko, po besedah tov. podpredsednika Janeza Lanjščaka, v določenih primerih ugotovili, da so v nekaterih podjetjih s področja trgovine in gostinstva nekoliko prekoračili ta družbena merila. V takšnih primerih je komisija analizirala gospodarjenje v prizadetih gospodarskih organizacijah in tudi opozorila organe upravljanja da je treba nesorazmerja v delitvi sredstev čistega dohodka obvezno popraviti v novih pravilnikih, ki jih sprejemajo gospodarske organizacije za I. 1962. Isto velja tudi za kmetijske zadruge z območja soboške občine.
Pri obravnavanju dokumentacije za družbene službe (zavodi, banke, itd.) je komisija predvsem analizirala pravilnost v notranji porazdelitvi sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke. Komisija je tudi v teh primerih predvsem zastopala stališče, da tudi v teh službah raven osebnih dohodkov ne more bistveno odstopati od ostalih sorodnih služb v gospodarskih organizacijah, dalje pa tudi stališče, da se doseže določeno razmerje pri vrednotenju delovnih mest enake ali sorodne zahtevnosti v teh službah in pa v gospodarskih organizaci-
jah. V primerih, ko je ugotovila odstopanja, je komisija posebej opozorila na to prizadete organizacije s priporočilom, da organi upravljanja eventualne take pojave popravijo v novih pravilnikih.
Ob koncu razgovora je tov. podpredsednik Janez Lanjščak omenil, da tudi v soboški občini sprejemajo gospodarske organizacije pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka za letošnje leto. To predstavlja za organe, ki sprejemajo in potrjujejo te pravilnike, zelo odgovorno delo. Pristojna občinska komisija meni, da naj predvsem velja načelo, da so višji osebni dohodki odvisni izključno le od boljših rezulta-
tov gospodarjenja. Sistem nagrajevanja je po sodbi komisije postavil tako, da bo le-ta stimuliral večjo proizvodnost deda, kar je osnovni pogoj za dosežene boljše rezultate poslovanja.
Torej je ob obveznem upoštevanju splošnih družbenih meril pri razdeljevanju sredstev čistega dohodka posveti vso skrb pravilni notranji porazdelitvi sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke. Pravilno postavljeni sistem nagrajevanja je sigurno jamstvo za večjo intenzivnost dela in za doseganje dobrega gospodarskega rezultata.	B. Š.
Okrajni komite LMS
O MLADINI V KOMUNI
. . . V komuni se oblikuje delovanje samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, ki pomagajo in so odgovorni reševati vrsto problemov, ki tu nastajajo. Vloga in uspeh posamezne organizacije pri tem je odvisna od njenega aktivnega vključevanja v življenje komune .. .
Jasno je, da se vršijo v komuni velike družbene spremembe. Z razvijanjem družbenega samoupravljanja in s tem tudi razvoja demokratizacije in decentralzacije vsega družbenega življenja se krepi vloga komunalnih samoupravni organov. S tem pa so obenem ti organi tudi primorani, da v čim večji meri aktivno posegajo v vse probleme komune, gospodarske in politične.
Mladinska organizacija je je prav tako kot ostale, če ne včasih še bolj poklicana, da poseže v te probleme. Vendar je dosedanja praksa pokazala da se mladinska organizacija ni družbeno uveljavila v dejavnost komune. Kje so vzroki, je na plenumu v veliki meri pokazal že referat sekretarja OK LMS. Geze Bačiča
še bolj poglobljeno in konkretizirano pa je to pokazala še živahna diskusija. Tako je plenum prikazal, da v organih samoupravljanja posvečajo delu mlad ne premalo pozornosti in, da je mladina v njih zapostavljena Prav tako so tudi zbori občanov in druge tovrstne oblike samoupravljanja obravnavali predvsem take probleme, ki mladine večkrat niso interesirale. Tako se je mlad na lahko uveljavljala le v nekaterih konkretnih akcijah, tako pri gradnji igrišč, domov in podobnih objektov v kulturno-prosvetnem delu itn. V jedro problemov svojega kraja oz. komune skoraj ni mogla prodreti, prav tako pa v raznih organih samoupravljanja ni mogla vplivati na delo teh organov. Krivda leži tudi na mladinskem vodstvu, od vodstva osnovnih organizacij pa vse do Okrajnega komiteja. Kaže pa se tu še nek problem: vzgoja, oziroma priprava mladine na delo v nekem organu samoupravljanja, bodisi v ljudskem odboru ali kje drugje. Ker ga na to delo ne pr pravimo, je potemtakem le formalen član samoupravnega organa in kot tak družbi tu ne koristi s svojim delom. Pri tem drži, da pozabljamo, koliko bi lahko mladina s svojim zanosom, mladostno energijo in naprednim pogledom na življenje naredila.
Mladince, ki so s svojim delom pokazali aktivnost in zanimanje za probleme, bi morali vključiti v organe ljudske oblasti, tu pa jim pomagati, da lahko razvijejo vso svojo aktivnost. Pri tem bi morali obračunati z zastarelimi nazori, da mladina ni sposobna reševati širša družbena vprašanja in da se naj bavi le z nekimi svojimi mladinskimi organizacijskimi problemi.
Razen tega je potrebno doseči polno, življenjsko sodelovanje mladine in drugih organizacij, tako ZK, SZDL in drugih. Tako sodelovanje je že tudi doslej obstajalo, vendar je bilo vse preveč formalno. Medtem, ko je bilo na višjih forumih to sodelovanje življenjsko, recimo med občinskimi komiteji ZK in občinskimi komi-
teji mladine, ali pa med okrajnim komitejem mladine in OK ZKS, pa je bilo med osnovnimi organizacijami mladine in ZK premalo delovnega sodelovanja.
Za tako sodelovanje ne bi smelo biti nobenih subjektivnih preprek in hi morala vodstva organizacij o tem razmisliti. Prav tako pa je za razmisliti, na kakšni osnovi in pod kakšnimi pogoji je možno tako sodelovanje. Predvsem pa bi morala biti mladinska organizacija najbolj živo zainteresirana za povezovati e z drugimi.
Vse ugotovitve priprav na plenum in samega plenuma jasno kažejo, da »družbene spremembe postavljajo tudi organizaciji Ljudske mladine novo mesto, vlogo in naloge v komuni«. Nova vsebina pa postavlja spet zahtevo po novih oblikah dela. Tudi o teh je bilo že precej govora in sama praksa kaže, da je pomembno in nujno iskanje novih oblik dela, predvsem takih, ki bi pomagala organizaciji do razvitja polne aktivnosti in dosego družbene vloge organizacije.
Drži pa tudi to, da je še tako veliko trkanje po prsih in priznavanje, da marsikaj nismo storili in smo torej sami krivi, da ne gre tako, kot bi moralo, zaman. Ugotovitve plenuma in iskanje bistvenih problemov v delu organizacije ne smejo ostati sedaj le v zapisnikih in v beležkah udeležencev plenuma, pač pa morajo prodreti prav v osnovne organizacije in prav v teh mora delo polno zaživeti. Osnovnim organizacijam pa moramo od zgoraj, z občinskih komitejev in okrajnega komiteja nuditi več pomoči, jih hrabriti in vplivati na mladince, da bodo v organih ljudske oblasti pa tudi na ostalih mestih delali tako, kot je to nakazal plenum.
Jože Olaj
ZBOROVANJE BRIGADIRJEV V RAKIČANU
V	soboto je rakičanski mla-
dinski aktiv organiziral brigadirsko zborovanje, v okviru katerega je bil tudi izveden krajši kulturni program. Zvečer pa je bila organizirana povorka skozi vas Rakičan h kresu, pri katerem so zaplesali kolo in peli pesmi. Za zaključek zborovanja je bil pripravljen še mladinski ples. Zborovanja se je udeležilo precej mladincev brigadirjev iz okolice Rakičana in tudi iz Mlinske Sobote.	-do-
MLADINSKA ORGANIZACIJA NA ESŠ
Mladinska organizacija na Ekonomski srednji šoli v M. Soboti; je že začela s smotrnimi pripravami na redno letno konferenco. Vodstvo hoče sestaviti podroben načrt dela v tekočem šolskem letu.
Program hočejo popestriti z idejno vzgojnimi predavanji, mladinskimi urami in šolo za življenje. Poleg tega pa bodo imeli več sekcij, med drugim: folklorno, dramsko, pevsko športno, tamburaški orkester ki že več let uspešno dela in druge.
Do sedaj so mladinski voditelja organizirali po vseh razredih sestanke, na katerih so izvolili dva člana v šolski komite.
V	prvih razredih pa so vo-
ditelji govorili predvsem o delu in uspehih mladinske organizacije na ESŠ v prejšnjih letih.	-ka
AKTIVNOST
MLADINE
V	DRUŠTVIH
V torek je bila pri OK LMS seja komisije za društveno življenje mladine. Obravnavali so probleme, ki nastajajo in zavirajo razvoj društvenega življenja. Ena izmed glavnih nalog te komisije bo, da pritegne mladino v čimvečjem številu v razna športna in druga društva, ker je v Soboti še kulturno mrtvilo, bo treba še posebej obravnavati delovanje »Svobode« , kjer nameravajo ustanoviti mladinsko dramsko sekcijo. Nadalje imajo v programu ustanovitev, televizijskega, filmskega in drugih klubov.
Dosedanje mladinske radijske oddaje mislijo še bolj izpopolniti in doseči kvalitetnejši program.
V prihodnjem tednu bo organiziran seminar, katerega se bodo udeležili član komisij za društveno življenje mladine iz vsega okraja.
PRISPEVEK DELAVCEV TKALNICE LJUTOMER
Na pobudo upravnega odbora sindikalne podružnice tkalnice v Ljutomeru so člani kolektiva na množičnem sestanku sklenili, da bodo v sklad za prizadete od toče prispevali 6-urni osebni dohodek v obliki prostovoljnega dela opravili pa ga bodo ob nedeljah. Tako se bo občinski sklad za prizadete povečal za okrog 120 000 dinarjev.
Gostinska šola v Radencih
Z namenom, da bo v bodoče reševal vprašanje izobraževanja strokovnih kadrov za potrebe gostinstva in sorodnih strokovnih služb, predvsem za območje okraja Murska Sobota, je bil na pobudo okrajne trgovinske zbornice in zdravilišča Radenska Slatina usta-
novljen v Radencih gostinski šolski center. Njegova naloga bo predvsem, da bo kader, ki se bo izobraževal za gostinske delavce po končanem šolanju kvalitetno usposobljen zasesti delovna mesta tako v strokov nem, kakor tudi v družbenoekonomskem pogledu kot spo-
soben upravljavec.
Za potrebe šolskega centra je zdravilišče preuredilo »Prekmurski dom«. Šola se bo začela 1. oktobra. V njej se bodo najprej izobraževali kuharji in natakarji, pozneje pa bodo po potrebi izobraževalno dejavnost razširili še na kakšen gostinski poklic in na kadre, ki so že v gostinstvu zaposleni. Od 55 prijavljenih je posebna komisija sprejela 29 žensk in 6 moških.
Na sliki: V senci šolskega vrta prijavljeni kandidati nestrpno pričakujejo izid izpraševalne komisije.
Foto: Ivan Kovič
RAZVITJE PRAPORA
V	PETANJCIH
V nedeljo popoldne je gasilsko društvo v Petanjcih proslavilo 30. obletnico obstoja društva ter razvilo društveni prapor. Prapor je v imenu ObLO Murska Sobota, ki je bil pokrovitelj, razvil tov. Jurij Zrinski. Na prireditvi je sodeloval tudi pevski zbor iz Radenec.
Bralci-bralcem v presojo
Menjalni ali nemenjalni pouk
Pisec članka v rubriki »Bravci bravcem v presojo« v zadnji številki Pomurskega vestnika upravičeno vprašuje, zakaj se ni uvedel v soboških osnovnih šolah menjalni pouk. Čutim potrebo, da odgovorim tako njemu kot ostalim, ki bi sprejeli menjalni pouk z zadovoljstvom, ali pa vsaj z razumevanjem.
V sodobni šoli želimo nuditi učencem brez razlike enako pogoje za izobrazbo in vzgojo. Pomanjkanje šolskega prostora tako pri nas kot tudi izven naših meja nujno terja pouk v dveh izmenah. Ob upoštevanju enakopravnosti učencev osnovne šole imajo v vseh naših mestih uveden menjalni pouk. Odločno se je zavzemala zanj zdravstvena služba, kakor tudi starši tistih učencev, ki bi morali hoditi k pouku popoldne.
O potrebi uvedbe menjalnega pouka sta razpravljala učiteljska zbora soboških osnovnih šol že pred štirimi leti. Vendar so takrat skupni družbeni interesi govorili proti njemu. Na najrazličnejših delovnih mestih je bilo zaposlenih mnogo žena, in to večinoma dopoldne. Za otroke zaposlenih staršev pa še ni bilo ustrezne varstvene ustanove. Zato bi bila takrat uvedba menjalnega pouka preuranjena, za otroke omenjenih staršev nepravična. Pogoji za to so nastali šele v letošnjem letu, ko je stanovanjska skupnost pridobila dovolj prostora za varstvo šolske mladine v novih prostorih vrtca in pionirskega doma. Vrtec sprejema učence prvih dveh razredov, za ostale pa je dovolj prostora v pionirskem domu. Za vse je tudi urejena prehrana in nadzor. Stanovanjska skupnost bi poskrbela za ustrezno pomoč pri učenju. S tem bi bila rešena glavna skrb za otroke tistih družin, kjer sta oba roditelja zaposlena istočasno. Saj njim so v prvi vrsti namenjene te ustanove in pri njih tudi vprašanje prispevkov ni tak problem kot v družina, kjer je zaposlena le ena oseba.
Da proučita pogoje za uvedbo menjalnega pouka, sta izvedla učiteljska zbora obeh šol anketo o sestavu družin in zaposlenosti staršev šoloobiskujočih otrok. Na osnovi zbranih podatkov sta predlagala uvedbo menjalnega pouka. Postavila sta se na stališče otroka, kateremu je šola namenjena in v kateri naj imajo vsi enake pogoje za učenje. Pa tudi socialni sestav učencev v dopoldanskih in popoldanskih oddelkih po dosedanji razdelitvi ni zadovoljiv.
Na predlog učiteljskega zbora je šolski odbor II. osnovne šole sprejel sklep, da se uvede menjalni pouk, vendar pod pogojem, če se uvede tudi na I. osnovni šoli. Njegov sklep opravičuje dejstvo, da deluje v Murski Soboti z lepim uspehom glasbena šola. Obiskuje jo preko 300 učencev. Svoj pouk prilagaja prostemu času učencev. V kolikor bi uvedli obe osnovni šoli menjalni pouk, bi, sicer ne brez težav, že nekako temu prilagodila svoje delo. V kolikor pa bi pristopila k uvedbi menjalnega pouka le ena
šola, bi bilo njeno delo skoraj onemogočeno. Ker ima I. osnovna šola mnogo več učencev, je popolnoma umestno, da se ji II. osnovna šola z manj učenci prilagodi.
Tudi šolski odbor in učiteljski zbor I. osnovne šole sta postavljala pedagoško-vzgojne in enakopravne momente na prvo mesto, ker sta prišla da zaključka, da je možno tako učence po oddelkih strukturno enakomerneje razdeliti kot do sedaj in omogočiti z menjalnim poukom izmenično dopoldanski pouk tudi učencem, ki hodijo vsa leta popoldne v šolo.
Na osnovi številnih podatkov ki so jih zbrali, pa bi bilo 140 učencev (cca. 70 družin) močno prizadetih, ker so prepuščeni sami sebi, ko sta oče in mati v
službi. Te družine bi imele nove izdatke za varstvo in prehrano svojih otrok, zlasti veččlanske. Iz teh razlogov bi bil socialno-družbeni vidik močno zapostavljen, ki je v soboških pogojih primarnega značaja, kakor je to bile ugotovljeno na naknadnem posvetovanju odgovornih faktorjev za šolstvo.
V zvezi z razpoloženjem za menjalni pouk navajajo še to:
Prvi dan šolskega pouka so imeli razgovor s starši, ki so pripeljali otroke v prvi razred. Navzočih jo bilo cca. 100 ljudi. Kljub temu, da mora hoditi dve tretjini učencev (2 oddelka) v šolo popoldne, je predlagalo in zahtevalo menjalni pouk le nekaj staršev. Tako je ostalo pri nedeljenem pouku tudi v L razredu.
VM
Med počitnicami je bilo lepo
Štirinajst dni je minilo od početka pouka. Šolske učilnice so se po tromesečnih počitnicah ponovno napolnile z učenci in dijaki. Konec je brezskrbnih dni, taborjenj, izletov kopanja itd., kajti s pričetkom pouka so se vrnile nove naloge, dolžnosti in učenje.
Otroci se še kaj radi spominjajo na dneve in na lepe trenutke, ki so jih preživeli bodisi na morju, v hribih ali kje pri sorodnikih. Toda kjerkoli so bili, vsepovsod je bilo lepo. Med potjo v šolo ali pa domov in tudi mes odmori v šoli se pogovarjajo in drug drugemu pripovedujejo, kje in kako je kdo preživel počitnice. Enemu takemu razgovoru v šoli smo prisostvovali tudi mi.
Učenec VIII. razreda Drago Kardoš nam je povedal, da je v mesecu juniju še s 38 prekmurskimi učenci taboril v Avstriji blizu Gradca. Kot pravi, je bilo na taborjenju zelo lepo, saj je videl veliko lepega, videl je nove, do sedaj mu še nepoznane kraje. Priložnost je imel videti tudi Gradec, saj so ga obiskali kar pet krat. Izlete pa so tudi delali k jezeru Pag in drugam. Preostali del počitnic pa je Drago preživel pri teti v Polani, kjer se je s svojimi prijatelji kopal in igral. Tudi Marjan Kofjač, učenec V. razreda je del svojih počitnic prebil pri sorodnikih na Petanjcih, nato pa še okusil kopanje v slani vodi na morju in sicer v Ankaranu.
Marjeta Šerok, ki obiskuje letos že osmi razred, pa nam je z nasmejanim obrazom začela pripovedovati kar od začetka. Meseca julija je bila skupaj z mladimi zadružniki na letovanju v Verudi pri Puli. Da je bilo v Verudi lepo, ji ni bilo potrebno pripovedovati, saj je to pokazal njen zadovoljen nasmeh. Nato jo odšla najprej k stari mami v Semič pri Beli Krajini in nazadnje še k teti v Zagorje ob Savi. Do-
mov pa se je Marjetka vrnila šele dan pred začetkom pouka. Tudi Boris Cipot, učenec IV. razreda je lepo prebil počitnice. Kar v dveh stavkih je povedal vse. Najprej je bil s teto in stricem v Bosni, nato pa še na morju in sicer v počitniškem domu »Pomurskega tiska« na otoku Rabu. Bilo je lepo in hitro je vse minilo. Toda Boris se ni samo kopal, tudi krave je pasel pri starem očetu na Tišini in pomagal tudi pri drugih delih, če je bilo to potrebno.
Tudi Jože Žekš, ki prav tako
obiskuje sedaj četrti razred, je med počitnicami pasel krave in pomagal nabirati jabolka pri stari mami na Goričkem. Toda poleg tega je imel letos še priložnost videti naše lepe kraje na Gorenjskem in to Kranjsko goro. Vršič, Trento, bil je tudi na Planici in drugod. Kdo bi se mogel tako hitro spomniti vseh krajev, ki jih je Jožek videl. Tudi Cvetka Kelher je bila pridna. Pomagala je mami doma in še nekaj časa stari mami v Rogašovcih. Toda sonce jo je vsak dan privabljalo na kopališče in včasih tudi na Muro. Ogledala pa si je skupaj z mamo tudi Mariborski teden.
Našemu razgovoru še ni bilo kraja. Vsak bi rad še veliko povedal, kako lepo je bilo v počitnicah.	-ml
Veselo je bilo v počitniških dneh — to razodevajo tudi veseli obrazi
POMURSKI VESTNIK, 20. SEPT
3
Posvetovanje o živinoreji v okviru sejma
Današnje stanje in perspektive
Po uspeli okrajni živinorejski razstavi je bilo v ponedeljek popoldne v okviru Pomurskega sejma v G. Radgoni živinorejsko posvetovanje. Razstavo in posvetovanje je priredil živinorejski veterinarski zavod iz Murske Sobote, prisostvovali pa so mu predstavniki republiške gospodarske zbornice inž. Ferčej, predstavniki OLO Murska Sobota in ObLO Gornja Radgona, zastopniki kmetijskih gospodarstev in zadrug ter številni živinorejci. Posvetovanje je vodil predsednik okrajne gospodarske zbornice Jože Slavič.
Današnje stanje in perspektive v pomurski živinoreji — to je bila osrednja točka dnevnega reda omenjenega posvetovanja. Direktor živinorejskega zavoda v Murski Soboti inž. Franc Zadravec je v uvodnih besedah po kratkem zgodovinskem orisu te kmetijske panoge v naši pokrajini med drugim poudaril, da se giblje število goved v zadnjih letih v Pomurju od 76—78 tisoč glav, medtem ko je število prašičev porastlo od predvojnega desetletnega povprečja od 65.500 na okrog 110.000 kosov, kar pomeni prirastek za čez 40.000. Indeks povečanja števila perutnine v okraju znaša v obdobju 1957—1961 112 v letu 1961 napram 100 v letu 1957. V tem obdobju pa je število konj padlo za 11 odstotkov.
V primerjavi s povečanjem števila živine je porast proizvodnje znatno višji in to spričo zboljšanih pogojev reje večji proizvodnji krme. in intenzivnejši prehrani. Po podatkih, ki jih je iznesel na omenjenem posvetovanju inž Franc Zadravec, se giblje v zadnjih letih število tržnih viškov goved od 21.000 do 24 tisoč glav, število tržnih viškov prašičev pa od 42.000 do 53 000 kosov, medtem ko je skupna proizvodnja znašala v zadnjih petih letih povprečno pri govedu 5840, pri prašičih pa 6880 ton. Indeks povečanja vseh govedi na družbenih posestvih (brez posestev KZ) iznaša v obdobju 1957—1960 225, pri molznicah 171, pri prašičih pa 603. Pomembno je dalje to, da so štiri največja pomurska družbena posestva izgradila sodobne farme za proizvodnjo mesnatih prašičev, pitanje mladih govedi pa se je razširilo toliko, da je danes v pitališčih kmetijskih posestev in zadružnih ekonomij že blizu 5000 mladih govedi. Veliko število govedi se pita prav tako v pogodbenem pitanju.
Kar zadeva živalsko proizvodnjo na naših družbenih posestvih in v zadrugah, se razvija in specializira v treh smereh: v proizvodnji mesnatih prašičev, v proizvodnji mleka in v proizvodnji mesa. Po perspektivnem načrtu se bo proizvodnja mesnatih prašičev na farmah povečala do leta 1965 na 50.000 kosov letne proizvodnje. V zvezi s tem programom so kmetijskemu gospodarstvu v G. Radgoni odobrena sredstva za gradnjo farme za 19.800 kosov bekonov, vinogradniško živinorejskemu kombinatu v Ljutomeru za 9000 bekonov, kmetijskemu gospodarstvu Rakičan za 5000 kosov, itd. Prav tako so predvidena znatna investicijska sredstva za razširitev in izgradnjo pitališč za govedo, za povečanje osnovne črede krav molznic ter za nakup zemljišč.
V referatu in razpravi, ki je sledila, je bilo nadalje govora o činiteljih, ki vplivajo na večjo ali manjšo ekonomičnost, o krmi in stroških krme, itd. Zbrani so se zavzeli za kvalitetno voluminozno krmo, s katero dobijo živali veliko energije bodisi za proizvodnjo mleka ali za prirast žive teže. Predmet razprave so bili tudi uspehi selekcije in umetnega osemenjevanja govedi, čigar 10-letnico v Pomurju praznujemo te dni. Naslednja ugotovitev je, da se je zadnje čase zmanjšala omolzna kontrola pri kravah. Zato smo slišali predlog, da bi to kontrolo ponovno prevzel živinorejski veterinarski zavod, pri čemer bo treba prej rešiti vprašanje finansiranja tega dela.
Ob koncu razprave, v kateri je sodeloval tudi predstavnik republiške gospodarske zbornice inž. Ferčej, so zbrani govorili še o nalogah prej omenjenega zavoda, ki naj bi se zavzel za ekonomsko plat in rentabilnost živinorejske proizvodnje. V sodelovanju z
republiškimi institucijami naj bi se zavod angažiral pri investicijah, pomagal poiskati najboljšo rešitev glede tipov hlevov, itd;. Razprava je poudarila še ekonomičnost vzreje živali in važnost strniščnih posevkov, saj je moč pri teh dohiti ob minimalnih vlaganjih velik pridelek krme. To je tol ko bolj pomembno, ker znašajo stroški za krmo pri živalski proizvodnji celih 70 odst.
B.Š.
Kmetijske zadruge pred jesensko setvijo
Nepotrebni zamudniki
Priprave za jesensko setev so v teku. Zadruge so skupno z organizacijami SZDL že opravile razgovore s kmetovalci. Ponekod so se pomenili tu di o uslugah, ki jih bodo posamezni kmetovalci potrebovali. Do sem je šlo v redu nekoliko počasi pa poteka preostali del akcije. Tako v večini zadrug pravijo, da zasebni kmetovalci, katerih površine so zajeli odloki o agrotehničnem minimumu, se niso prijavili, katere usluge bodo od strani zadruge potrebovali mnogi pa niso naročili, oziroma prevzeli gnojil in semen čeprav bi to morali storiti najpozneje do 20. septembra V največ zadrugah zatrjujejo, da bodo njihovi strojni odseki ob načrtnem delu zmogli vse naročene usluge, ponekod pa se že dogovarjajo za pomoč s kmetijskimi gospodarstvi. Kaže tudi, da bodo
zadruge v glavnem pravočasno prejele vse naročene količine gnojil. Sicer pa o stanju v posameznih zadrugah najbolj zgovorno kažejo podatki, ki smo jih proti koncu minulega tedna dobili v nekaterih kmetijskih zadrugah.
V lendavski kmetijski zadrugi so nam povedali, da imajo gnojil za površine, ki so jih zajeli, odloki o obveznih agrotehničnih ukrepih n za površine lastne proizvodnje, dovolj, medte, ko imajo gnojila za kooperacijo naročena. Tudi semena bodo zadoščala. Pred kratkim pa so začeli sklepati pogodbe. Tako v lendavski kot v martjanski zadrugi nekateri kmetovavci že prevzemajo naročena gnojila, vendar pa gre v Martjancih nekoliko počasi. To pa očitno zato. ker so nekateri šele v minulem tednu prevzeli odločbo
občinskega ljudskega odbora (!). Zadruga je za jesensko setev naročila 127 ton pšenice ter 40 vagonov umetnih gnojil, ki jih dobiva postopoma. Sedaj imajo že tolikšne zaloge, da bodo lahko setev nemoteno začeli. Sklepajo tudi že prve pogodbe. V zadrugi so nam še povedali, da bodo s svojimi stroja zmogli vse naročene usluge, posebno še, ker bodo zasebni kmetovalci ponekod lahko površine, ki jih je zajel odlok, obdelali sami. Tudi v zadrugi »Ledavski dol« na Cankovi pravijo, da bo njihov strojni odsek lahko ob načrtnem delu pravočasno opravil vse potrebne strojne usluge. Za svoje območje so naročili 450 ton umetnih gnojil, ki jih dobivajo postopoma. V teku je tudi sklepanje pogodb.
V kmetijskih zadrug v Beltincih pa pravijo, da kljub razgovorom, ki so jih imeli po vaseh skupno z organizacijami SZDL, naročanje uslug od strani zasebnih kmetovalcev počasi poteka. Ker je odlok na območju zadruge zajel 430 hektarov, menijo, da bodo s svojimi stroji s težavo ugodili vsem, ki naročajo strojne usluge. Zaradi tega se že dogovarjajo za pomoč s tamkajšnjim kmetijskim gospodarstvom. Večino potrebnih gnojil majo na zalogi, enako tudi v prosenjakovski kmetijski zadrugi. Vendar pa tudi v Prosenjakovcih menijo, da jim bo šlo pri strojnih
uslugah malce tesno, posebno še, ker so površine precej razmetane.
Kakor smo zvedel  so se v kmetijski zadrugi v Puconcih odločili, da bodo zato, da bi delo hitreje potekalo, dostavili umetna gnojila in semena v posamezne vasi ter jih tara razdelili na osnovi naročil. V omenjeni zadrugi dobro poteka tudi sklepanje pogodb, posebno še v okolici Puconec.
Skoraj najbolj zahtevno delo pa čaka ob letošnji setvi kmetijsko zadrugo v Gornji Radgoni, ki ima največji okoliš. Da bi lahko setev opravili kar najbolj nemoteno, se pred tem natanko proučili situacijo ter organizirali razgovore po vaseh. Razen tega so v vse kraje poslali še pismena obvestila in strokovne napotke. Čeprav je okoliš obsežen, bodo zadružni stroji očitno brez večjih težav zmogli vsa potrebna dela. Nevšečnosti pa jim povzroča jo gnojila, katerih so naročili 555 ton in jih nekoliko prepočasi dobivajo.
Obširne priprave so v teku tudi v kmetijski zadrugi Murska Sobota, kjer že dalj časa sklepajo pogodbe. Precej dobro so založeni tudi z gnojili, ki jih dobijo postopoma.
V zadrugah torej ni kakšnih večjih težav, ki bi lahko vplivale na potek jesenske setve. Nekaterim se bo maščevalo edino to, da so umetna gnojila naročile prepozno.
-js-
Vrvež na veseličnem in zabaviščnem prostoru Pomurskega sejma
Cene pšenice in rži letine 1963-64
Da bi program jesenske setve bil izpolnjen oziroma bi lahko zasejali večje površine z visokorodnimi sortami pšenice kot imamo predvideno, je nujno, da pri tej za naše gospodarstvo izredno važni nalogi sodelujejo vsi od KZ, KG in podjetij za promet z žiti.
Politiko odkupnih cen pšenici od individualnih proizvajavcev je potrebno prilagoditi potrebam po pšenici že tudi iz aspekta, da ne bi bila več interesantna za prehrano živine, temveč bi proizvajavci zainteresirali, za prodajo pšenice. Imamo vse možnosti, da individualnemu proizvajavcu nudimo zadosti, močnih krmil za prehrano živine, tako da pšenice in riž ne bi več pokladal živini. Tudi z močnimi krmili kot krmo se dosežejo boljši rezultat krmljenja, kajti močna krmila vsebujejo vse komponente, ki jih živina rabi za enakomerno rast in prirastek. Cena močnih krmil za pitanje govedi je enaka ceni pšenice. Tako je možno dobiti v katerikoli zadrugi to vrsto močnih krmil po 45 dinarjev za kg. Računica kaže, da je boljše prodati pšenico za 45 dinarjev in kupiti močna krmila po tej ceni kot pa pšenico drobiti (mleti) in to krmilo pokladati živini. Za mletje (drobljenje) pšenice se mora plačati 4 do 5 din ali pa dati plačilo v naravi (merici) od 10 do 12 kg, kar seveda podražuje vrednost krmila na 50 din po kg. Tudi v navedenem primeru ima proizvajavec računico, da pšenico proda ali zamenja za močna krmila.
Kmetijsko-industrijski kom-
binat »Pomurka«, obrat Mlinopek bo v naslednjih dneh sklepal pogodbe s KZ in KG za prodajo pšenice in rži letine 1963-64. V teh pogodbah bo Mlinopek garantiral odkupno ceno pšenici in rži za naslednji dve leti in to enako za pšenico in rž 51 din po kg. Na obratu Mlinopek smo mnenja in o tem smo razpravljali tudi s KZ, da je potrebno, da tudi KZ in KG ob sklepanju pogodb o pogodbenem sodelovanju z individualnimi proizvajavci za pridelovanje pšenice istemu garantira prodajno ceno za pridelek, kajti tako bo že sedaj proizvajavec v kooperaciji vedel, komu in po kakšni ceni bo svoj pridelek iz pogodbenega sodelovanja
prodal. Po razgovoru, ki smo ga imeli s KZ, bodo KZ svojim kooperantom garantirale za pridelek pšenice iz pogodbenega sodelovanja 47 dinarjev po kg. Ta odkupna cena pšenici je zelo stimulativna in smo mnenja, da bo tudi vplivala, da bodo v pogodbenem sodelovanju s KZ čimvečje površine pšenice.
Odkupna cena pšenici od individualnega proizvajavca izven pogodbenega sodelovanja za leto 1963-64 pa ostane ista kot v letu 1962 to je 45 din po kg.
Dvojne cene odkupa pšenici predlagamo iz razloga, da stimuliramo tistega individualnega proizvajavca, ki gre v sodelovanje s KZ, ker le tak-
šno sodelovanje nam zagotavlja, da proizvedemo čimveč pšenice in je tak proizvajavec upravičen, da ima boljše odkupne pogoje kot pa tisti, kateri še caplja za našim razvojem.
Perspektivne odkupne cene pšenici nam bodo zagotovile večje zasejalne površine v pogodbenem sodelovanju in s tem tudi večji pridelek in večji odkup. Prepričani smo, da v letu 1963 ne bo potrebno v Pomurje dobivati pšenice iz Reke, temveč bomo krili naše potrebe iz domačega odkupa.
Štefan Forjan
ANKETA O KRUHU
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka«, obrat MLINOPEK, v katerem sestavu je tudi nova parna pekarna, želi odpraviti vse upravičene prigovore na »kisel« kruh in čimbolj ustreči potrošniku. Drži dejstvo, da vsakemu potrošniku ni in ne bo mogoče ustreči. Strinjamo pa se tudi s tem, da vsakemu potrošniku ne ugaja kiselkast okus in bi rajši imeli takoimenovani sladki kruh. Kiselkast kruh je trajen in ga
potrošnik še lahko uporablja tudi pet ali celo več dni, trajnost sladkega kruha pa je ravno obratna. Ta kruh po 8 urah ni več za prehrano, ker se začne pri rezanju drobiti ali pa opazimo, ko ga prelomimo nitke in ima duh po vrenju. To je tudi znak, da je kruh pokvarjen.
Do sedaj smo imeli tehnologijo procesa bolj kiselkastega kruha, kateri tudi vzdrži vroče poletne dni, da se ne pokvari, ker bi se vsak ostali črni kruh v vročili poletnih dneh v nekaj urah pokvaril. Kvaliteta kruha je tudi mnogokrat odvisna od tega, kako ga potrošnik shrani. Nekateri imajo navado, da kruh, ko ga prinesejo iz trgovine, vložijo v polivinilasto vrečko in zaprejo v kuhinjsko omaro. Ta kruh se bo zelo hitro pokvaril, ker nima zraka in seveda je potem krivda pri pekih.
Da bi ugodili potrošnikom, se pravi, da bi pekli tudi sladki kruh, smo se odločili, da razpišemo anketo. V njej se bodo potrošniki odločili, kakšen kruh želijo in v kateri prodajalni ga kupujejo.
Trajni kruh, to je kruh kiselkastega okusa, se bo prodajal pod oznako »B«, sladki — dnevni kruh — pa bo v prometu z oznako »A«. Potrošnike naprošamo, da vprašalno polo izpolnijo in jo oddajo v prodajalni, kjer kupujejo kruh do roka, navedenem v anketi. Potrudili se bomo, da bo od 1. oktobra t .1. v prometu kruh pod oznakama »A« in »B«, vendar kvalitete »A« le toliko, koliko bo interesentov po anketi, in katerega rok trajanja je največ 6 do 8 ur. Ta kruh bodo prodajalne prodajale, v kateri bo odda anketni list.
Stefan Forjan
Kako bomo dosegli čimv
Večji pridelek pšenice je v predstoječem gospodarskem letu ena od najvažnejših nalog kmetijskih proizvajavcev. Z akcijo za povišanje donosov v družbenem in zasebnem sektorja, želimo zagotoviti zadostno količino prehrane za vse prebivavce in v celoti odpraviti uvoz.
Zato bomo morali tudi v Pomurju, ki ga uvrščamo med najbolj žitorodne predele Slovenije, podvojiti napore za povečanje žitnih pridelkov, talko na družbenih posestvih, v zadrugah, v pogodbenem sodelovanju, kakor tudi pri zasebnih proizvajalcih. Pogoj za povečano proizvodnjo pridelkov je, da poleg povečanja površin, predvsem pod pšenico, uveljavimo v tehnologiji pridelovanja vse sodobne, znanstvene in praktične dosežke, torej uporabimo najboljše agrotehnične ukrepe. Pomanjkljiva uporaba teh ukrepov v preteklosti je povzročila, da smo v zadnjih nekaj letih stali na več ali manj enakih rezultatih, četudi nekateri primeri kažejo, da je z uporabo dobre in precizne agrotehnike, predvsem pa s pravočasnim izvajanjem ukrepov, s pravilno setvijo ustreznih sort in s pravočasnim in zadostnim gnojenjem moč doseči visoke pridelke Izkušnje kažejo, da je tudi v naših pogojih, ob uporabi navedenih ukrepov moč doseči
50 in več meterskih stotov pšenice na hektar. Toliko namerava v (prihodnjem letu v povprečju pridelati kmetijsko gospodarstvo Rakičan in nekatere druge kmetijske organizacije v Pomurju. Ker nam je sortni izbor preizkušen in so nam poznani vsi ostali najprimernejši ukrepi, bomo za uspešnost sedanje akcije morali predvsem odpraviti nekatere pomanjkljivosti v pridelovanju in zagotoviti sortam čimboljše pogoje za rast. To
pa ne bo samo naloga in skrb kmetijskih strokovnjakov in delavcev na kmetijskih gospodarstvih in zadrugah, temveč tudi skrb vsakega kmeta. Tudi on se bo moral, ali po lastnem nagibu, ali po sili določil agrominimalnih ukrepov, ki so  jih predpisale občine, vključiti v akcijo ter z večjimi pridelki in večjimi tržnimi presežki dati svoj delež k skupnim naporom.
Kmetijski strokovnjaki, ki delajo v zadrugah, so na enodnevnem seminarju, ki je bil nedavno na Rakičanski srednji kmetijski šoli, osvežili teoretično znanje in se seznanili s pomanjkljivostmi in najboljšimi pogoji, pod katerimi
je moč doseči visoke pridelke Ta članek pa ima namen predvsem seznaniti kmetovalce o tem, kako naj ravnajo v pri delovanju pšenice, da bodo dosegli čimboljše pridelke.
Pšenico lahko pridelujemo takorekoč na vseh območjih našega okraja, na katerih prih delujemo tudi ostale poljščine v kolobarju. Glede na lego in kakovost zemlje bomo izbrali različne sorte pšenice. Na boljših, za pšenico primernejših zemljah, t. j. tež-
kih ali srednjetežkih, bomo pridelovali zahtevnejše, na slabših pa manj zahtevne sorte. Sorte borno izbirali tudi glede na odpornost prot mrazu, če bomo sejali pšenico na zemljiščih, ki so izpostavljena nizkim temperaturam, zimskim vetrovom itd. Važen činitelj je tudi kolobar. Med ugodne prednice prištevamo krompir, stročnice za seme, krmne okopavine, zgodnje koruze in industrijske rastline. Detelje niso najbolj primerne. zlasti, če zemlja ni dobro in pravočasno pripravljena, ker se na takih posevkih preveč bohoti trava in delajo škodo razni škodljivci (strune).
Kako bomo pripravili zem-
ljo pred setvijo, da bo ugodno vplivala na višino pridelka? Predvsem je važno, da bomo zemljo pravočasno pripravili in jo dovolj globoko preorali, po možnosti s traktorjem ali z dobro konjsko vprego. Orati moramo od 10 do 14 dni pred setvijo in pustiti, da se zemlja dobro uleže. V neuležani zemlji nam bo pozmi propadlo preveč rastlin, ker rabi pšenica globoko obdelano zemljo, jo bomo preorali najmanj 20 cm
globoko, priporočamo pa 25 do 30 cm. Tam, kjer smo orali doslej plitveje, predvsem s kravjo vprego, bomo novo brazdo povečali le za 2 do 3 cm, da nam dvignjena mrtvica ne bi poslabšala kakovosti zemlje. Po oranju bomo njivo takoj pobranali s krožno in navadno brano. Če bomo prisiljeni sejati, ne da bi čakali, da se bo zemlja ulegla, bomo po oranju zemljo povaljali.
Gnojenje je izredno važen činitelj za dosego visokih pridelkov. Zato moramo  biti kar najbolj seznanjeni o tem, kdaj bomo gnojili, kakšna gnojila bomo uporabljali, in kolikšne količine gnojil bom« uporabljali. Razlikujemo glav-
POMURSKI VESTNIK, 20. SEPT.
4
pridelke pšenice?
no oz. predsetveno gnojenje in dognojevanje v času rasti. Gnojenje je odvisno od zahtevnosti (intenzivnosti) sorte, od kakovosti zemlje, od predsevkov in količine ugrabljenega hlevskega gnoja. Dokler ne bomo imeli primernega laboratorija, ki bi na hitri način ugotovil analizo tal, bodo to pač edini pokazatelji, pri do gnojevanju pa bomo upoštevali še splošno rast in stanje posevka. Vedeti moramo, da pšenica najbolj potrebuje fos-
forna in kalijeva gnojila, dušičnimi gnojili pa bomo uravnavali višino pridelka. Fosfor in kalijeva gnojila bomo v obliki mešanega gnojila »Nitrofoskal« vnesli v zemlje pred setvijo z zaoravanjem ali z zabrananjem. S tem gnojilom bomo vnesli tudi tisti del dušika, ki je rastlini potreben neposredno po kalitvi. Dušična gnojila, običajno v obliki »Nitromonkala«, pa bomo uporabljali za dognojevanje. Z dušičnimi gnojili moramo ravnati predvsem previdno! Ker odločilno vplivajo na rast in pridelek, jih mora imeti rastlina na razpolago od kalitve do mlečne zrelosti. Ker se pa ta gnojila iz zemlje hi-
tro izpirajo in je torej njihovo delovanje kratkotrajnejše, jih ne dajemo rastlinam enkratno kot fosforna in kalijeva gnojila, temveč večkrat s takozvanim dognojevanjem. Kdaj bomo torej dognojevali? Prvo dognojevanje priporočamo v drugi polovici novembra ali v začetku decembra. Drugo dognojevanje bomo opravili zgodaj spomladi, to je ob koncu februarja ali v začetku marca, tretje dognojevanje pa ob kolencenju. Z
gnojenjem v pozni jeseni bomo povečali odpornost rastlin proti pozebi, z raznim spomladanskim gnojenjem in gonjenjem ob kolenčenju pa bomo predvsem povečali pridelek zrnja. In kakšne količine gnojil bomo uporabili? Izraženo v čistih elementih bo to 75—100 kg fosforja, 80 do 90 kg kalija in 80—90 kg dušika. Od dušika bomo uporabili pred setvijo 20 kg, za pozno jesensko dognojevanje 15 kg, za zgodnjo spomladansko dognojevanje 25—35 kg, ob kolenčenju pa 20 kg. Ker so seveda gnojila različna in z različnim odstotkom dušika, fosforja in kalija, si bomo potrebne količine gnojil izraču-
nali sami. Če bi pa hoteli omenjene količine čistih snov izraziti v teži običajnih gnojil, t. j. nitrofoskala in nitromonkala, potem bomo pred setvijo uporabili od 500—800 kg nitrofoskala, običajne mešanice (4:12:9), za pozno jesensko dognojevanje 70 kg nitromonkala, za zgodnje spomladansko dognojevanje od 100 do 170 kg nitromonkala in za dognojevanje ob kolanč-kanju zopet 70 kg nitromonkala po hektarju zemlje. Skupna poraba umetnih gnojil bi torej znašala od 750—1100 kg po enem hektarju.
Za dober pridelek je nadvse važno tudi seme. Prav gotovo bomo storili najbolje če bomo izrabili ugodno priliko in v pogodbenem sodelovanju zamenjali dosedanje staro seme. Pri zadrugi bomo za 130 kg pšenice dobili 100 kg sortnega, priznanega semena. Premišljeno bomo izbrali tudi sorto. Večji del so občinski ljudski odbori predpisali sortni izbor s svojimi odloki. Vsekakor pa po sedanji rajonizaciji, ki temelji na večletnih izkušnjah v pridelovanju pšenice na naših kmetijskih gospodarstvih, pridejo v poštev naslednje sorte: Etoile de Choisy, Leonardo in San Pastore, na slabših zemljah tudi Sam Marino in morebiti Helkorn. Za sorto U-l se ne ogrevamo več, ker zaostaja v donosu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TUDI PRI NAS NA VIDIKU: REKORDNA UPORABA UMETNIH GNOJIL
Začne se že pri setvi
(Nadaljevanje s 1. strani)
V zadnjem času precej razpravljamo o izrojenosti in slabi rodnosti pšenice Ul, ki je kot polintenzivna sorta manj zahtevna in je njena prednost predvsem v slami. V bližnji jesenski setvi je vsekakor potrebno težiti za tem, da bomo to sorto v največji možni meri zamenjali z visokorodnimi sortami italijanskega in drugih porekel. Ugotavljajo pa, da pridelujejo na Goričkem na okrog 1000 ha zemlje še mnogo slabše sorte pšenice, ki prinašajo pridelovavcem izredno pičle hektarske donose. V teh krajih bi pogojno že zamenjava s sorto Ul pomeni-
la prehoden napredek, čeprav je potrebno prvenstveno težiti za tem, da se bo kar največ kmetovavcev odločilo za intenzivne sorte.
Če že ob letošnji setvi pričakujemo mnogo večje količine pridelka in tudi tržnih viškov pšenice — povečanje tržnih viškov pa je tudi glavni družbeni obet, potem moramo hkrati poskrbeti, da bomo povečali tudi pridelek pri tistih kulturah (ječmen, koruza, soja itd.), ki služijo za proizvodnjo redilnih krmil za živino. V prehrani živine bodo morala prav redilna krmila mnogokje zamenjati žito, ki so pokladlali živini. Taka usmeri-tev pa je potrebna tudi zaradi boljše izkoriščenosti zmogljivosti že obstoječih obratov, v katerih izdelujejo redilna krmila. Izkoriščanje zmogljivosti pa bo postalo še aktualnejše po otvoritvi večjega obrata redilnih krmil v Ljutomeru.
Odkup večjih količin tržnih viškov pšenice pa je pogojen tudi z zoževanjem škarij med cenami pšenice in redilnih kr-
mil; dosedanje cene namreč delujejo premalo stimulativno v korist intenzivnejšega odkupa tržnih viškov pšenice.
-sk
NA KAJ NE SMEMO POZABITI OB LETOŠNJI JESENSKI SETVI
Oh analiziranju letošnjih rezultatov v pridelovanju pšenic stopa v ospredje ugotovitev, itn je splošna karakter -stika letošnje proizvodnje pšenic sploh, silna neenakost v doseženih prinosih. Ta se ne odraža samo kot neenakost med posameznimi področji oz celo pridelovavci, kar bi bilo še do neke meje opravičljivo pač pa na neenakost na istih obratih, neenakost v donosih pri enakem obsegu vlaganj v proizvodnjo. Kot karakterističen primer naj navedem KZ. ki je v lastni proizvodnji dosegla na eni izmed svojih parcel 62 q na ha, medtem ko je na drugi parceli dosegla le 19 q na ha. Podobno je bilo tudi z nekaterimi našimi kmetijskimi gospodarstvi. Tudi njihovi rezultati donosov varirajo od 50 do 20 q na ha, čeprav so bila povsod, približno enaka vlaganja. Z ozirom na obseg vloženih sredstev v proizvodni proces bi morali pričakovati donose na naših kmetijskih gospodarstvih v povprečju 45 q na ha, doseženi rezultati pa so vsi v povprečju izpod 40 q na ha.
Kje so torej vzroki za taka nenormalna odstopanja? Eden izmed vzrokov je sigurno v neugodnih klimatskih prilikah tako v makro kot v mikro klimi. Toda to v celoti ne more upravičiti takih odstopanj. Trenutni sortni izbor nam omogoča dokaj sigurno in stalno proizvodnjo, saj sorte, ki so pri nas rajonizirane, niso podvržene večjim kolebanjem v svojih proizvodnih zmogljivostih. Ostane nam torej le še agrotehnika, da jo pobliže analiziramo in najdemo kritične točke, kjer delamo največ napak, ki se potem odražajo neposredno v rezultatih proizvodnje. Pri običajni agrotehniki, ki jo izvajajo naše kmetijske organizacije in tudi naprednejši individualni proizvajavci, in pri malo solidnejšem vlaganju (umetna gnojila) lah-
ko brez posebnih težav dosežemo donose do 40 q na ha. Toda kakor hitro začnemo planirati proizvodnjo preko 40 ali celo preko 50 q na ha, pa moramo ves proizvodih proces temeljito pripraviti, preštudirati moramo vsako fazo proizvodnega procesa posebej, kajti takrat nam vsaka najmanjša napaka v agrotehniki rezultira v znatnejšem zmanjšanju pridelka. To je posebno važno v proizvodnji pšenic in tu delamo največ napak, ker mislimo, da nam samo povečana materialna vlaganja (gnojila in semena) že sama po sebi dajo večje pridelke.
Preden pristopimo k sami pripravi zemlje za setev, se temeljito pomenimo z našimi strojnik in traktoristi, kajti od tega, kako bodo oni posamezne faze dela (oranje, brananje, trošenje gnojil, setev itd.) opravljali in kako so strokovno pripravljeni na to, je odvisen marsikateri stot pridelka.
Seveda je jasno ,da jih mo-
ramo pri tem materialne zainteresirati in stimulirati za to. Druga stvar, na katero ne smemo pozabiti pri tem, je da mi vse preveč splošno jemljemo stvari, vemo dobro, da obstajajo z ozirom na različne tipe tal, različne strukture, in s tem v zvezi tudi različna sposobnost tal. Če hočemo uspeti v proizvodnji, moramo to vsekakor upoštevati pri obdelavi, pri doziranju gnojil, pri izbiri sort in sploh pri agrotehniki. Če bomo vse to upoštevali in to moramo upoštevati, kajti drugače zapravljamo vložena sredstva, bomo odpravili razlike v donosih in

dosegli to, kar smo si s plani zadali in končno bomo tudi manj odvisni od vremena, na katerega se navadno ob neuspehih v proizvodnji izgovarjamo.
ing. Milan Erjavec
Seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Murski Soboti
Razgovori s kmetijskimi proizvajalci
Kot je ugotovil na svoji minuli seji izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Murski Soboti, je bila večina zborov občanov v občini dobra in uspešna, pa čeprav je bilo na teh zborih obilo pripomb na račun semenske in strokovne službe, ki zlasti ni dajala nasvetov glede gnojenja in dognojevanja z umetnimi gnojili. Bilo pa je tudi nekaj zborov občanov, na katerih so bile več ali manj negativne razprave, ker so posamezniki hoteli ostalim vsiljevati svoja osebna drobnolastniška gledanja. To velja predvsem za Pertočo, kjer je tudi ena najmanj delavnih krajevnih organizacij Socialistične zveze.
Podobno je bilo v Črnelav-cih in Puconcih, vendar je bil ob koncu zbor občanov v Puconcih le uspešen. Za nekate-
re krajevne organizacije Socialistične zveze v soboški občini namreč še zmeraj velja, da imajo glavno besedo blagajniki in tako se skoraj vsa dejavnost omeji na pobiranje članarine.
Te dni pa so po vaseh soboške občine razgovori s kmetijskimi proizvajalci, ki jih organizira Socialistična zveza. Obenem opravljajo strokovnjaki kmetijskih zadrug popis obdelovalne zemlje ter sklepajo pogodbe za kooperacijo. Po nekaterih podatkih je bilo v vsej občini sklenjenih do prejšnjega petka pogodb za 105,55 ha, vendar odpade levji delež — 100 ha — na kmetijsko zadrugo v Murski Soboti.
Kar zadeva odkup zemlje, je obveljala tudi na omenjeni seji ugotovitev, da počasi napreduje. Razen kmetijske zadruge, ki je odkupila 88 ha, so zabeležili do zdaj le nekaj dogovorov v kmetijski zadrugi Martjanci. Obe zadrugi imata tudi že potrebne kredite, medtem ko ostale pripravljajo elaborate. Za arondacijo pa skrbi, kot vse kaže, le
kmetijska zadruga v Murski Soboti. Kako nujno je potrebna arondacija, nam kaže že podatek, da ima na primer, kmetijska zadruga Prosenjakovci 205 ha v 660 parcelah.
Ko je razpravljal o akcijah v kmetijskih zadrugah,se je izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Murski Soboti med drugim zavzel za to, da je treba izvajati ustrezne ukrepe proti tistim kmeto-vavcem, ki ne bodo izvajali odloka o agrotehničnem minimumu. Dalje je omenjeni forum ugotavljal, da je na terenu slab odnos do predsednikov krajevnih organizacij SZDL na vasi, medtem ko po drugi strani ljudje odgovorno delo kmetijskih tehnikov podcenjujejo. Zato je izvršni odbor občinskega odbora Socialistične zveze v Murski Soboti sklenil, da je treba tako funkcionarjem SZDL in kmetijskim tehnikom nuditi pri delu vso moralno pomoč, ki si jo tudi zaslužijo.
B. Š.
Jesenski križem - kražem po pomurskih gradbiščih
Bliža se jesen in gradbena dejavnost je tudi v našem okraju v najširšem razmahu. Gradbena podjetja so močno zaposlena in hitijo, posebno še, ker morajo nekatere gradnje končati do konca letošnjega leta. Ponekod pravijo, da bi gradnje hitreje potekale, če jih ne bi oviralo pomanjkanje mehanizacije. V tem sestavku smo zabeležili le nekaj večjih gradenj, ki so v teku ali pa se že bližajo h kraju.
Gradbena dejavnost je zlasti živahna v soboški občni. Ob Titovi cesti bo ravnokar dograjena poslovna zgradba Zavoda za socialno zavarovanje, na Lendavski cesti gradijo s sredstvi iz občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo dva 15-stanovanjska bloka, združeni investitorji pa v istem predelu gradijo 8-stanovanjski blok. Ob Titovi cesti zraven postaje LM, gradijo poslovno-stanovanjsko zgradbo. V pritličju bo predvidoma Varteksova poslovalnica, zgoraj pa 12  stanovanj. Podobno zgradbo bodo sezidali tudi na Trgu zmage, kjer bodo prav tako v pritličju uredili trgovino. V kratkem bo v M. Soboti dograjeno trinadstropno poštno poslopje, spomladi pa tudi zgradba Okrožnega sodišča.
Pred nedavnim pa so začela pripravljati temelje za tretjo osemletno šolo. Hitro potekajo dela tudi pri gradnji otroškega oddelka soboške bolnišnice v Rakičanu, dispanzerja v Grajski ulici, štiristanovanjskih zgradb v Fokovcih, Bogojini, Puconcih in na Tišini, zgradbe za postajo LM v Rogašovcih, zadružnih garaž v Fokovcih, šole v Kuzmi, skladišč pri Tovarni mlečnega prahu ter garaž pri »Pomur-ki« V teku pa je tudi gradnja približno 65 zasebnih stanovanj v Murski Soboti ter nič koliko v ostalih krajih občine.
V Petrovcih v tem času gradijo pekarno in perutninarsko farmo, v Šalovcih pa šolo, 6-stanovanjsko zgradbo in mlekarno. V beltinski občini je za zdaj v teku le gradnja stanovanjske zgradbe v Črenšovcih, kmalu bodo začeli v Beltincih graditi 12-stanovanjski blok,  KG pa namerava graditi dva goveja hleva.
Tudi v Ljutomeru je gradbena dejavnost kar precej živahna. Še letos bodo dogradili tovarno močnatih krmil pri železniški postaji, h kraju pa se bliža tudi gradnja novega sodišča. Pred kratkim so za čeli z gradnjo novih hlevov v bližini Cvena, nadaljujejo pa
tudi gradnjo šole v Križevcih in obrata MTT v Ljutomeru. Kakor smo zvedeli, pa bodo v kratkem pričeli pripravljati temelje za veliko stanovanjsko zgradbo ob Ormoški cesti. Pri tem pa seveda moramo omeniti tudi številne zasebne gradnje.
Podjetje Proizvodnja nafte v Lendavi dograjuje v Mlinski ulici 12-stanovanjski blok, v isti ulici pa združeni investitorji gradijo 9-stanovanjsko zgradbo. Stanovanjske zgradbe za učitelje zidajo tudi v Turnišču in V.Polani, v Dobrovniku pa dograjujejo novo šolo. Med največje gradnje nedvomno sodi tovarna metanola. Ob koncu pa naj omenimo še gradnjo treh večjih hlevov za KGG Lendava.
V centru Radgone zidajo tri 6-stanovanjske zgradbe, v Radencih večji stanovanjski blok, pripravljajo pa tudi vse potrebno za gradnjo sanatorija. Kmalu pa bo zaživela gradnja bekonske farme, dograjen pa bo tudi novi hlev v Lutvercih.
Razen naštetih pa so še številne manjše gradnje, kakor na primer gradnje vaških domov, kulturnih dvoran, gasiv-skih domov. Skratka: vsepovsod sama gradbišča.
KUZMA
Kot smo že poročali, so v Kuzmi začeli z gradnjo zadružnega skladišča in poslovnih prostorov, toda dovolj pozno, da bi v letošnjem letu že lahko služili svojemu namenu. Tako teče odkup sadja kar na prostem, kar zadaja odkupovanju precej preglavic. Kot kaže, bo ostalo še mnogo zidne opeke pripravljene za gradnjo skladišča, zato bo treba premisliti, kam z njo? Morda bi kazalo postaviti kakšno stavbo, v kateri bi bili prostori za krajevni odbor SZDL, ki je brez prostorov, zdravstvena posvetovalnica in drugo, ter dvorana za sestanke občanov in razna predavanja, ki so v sedanjih razmerah v šolskih prostorih ali pa v gostinskih lokalih.
Idila — Foto Glavač
Iz naših krajev — ribnik v Slamjaku (Foto Šinko)
Hotiško jezero Foto Kološa
POMURSKI VESTNIK, 20. SEPT.
5
KONJSKE DIRKE V GORNJI RADGONI
V ZNAMENJU IZBOLJŠANIH ČASOV
V okviru Pomurskega sejma so bile preteklo nedeljo na hipodromu v Gornji Radgoni konjske dirke, ki jim je med drugimi gosti prisostvoval tudi predsednik Konjeniške zveze Slovenije general Jaka Avšič. Glavne značilnosti nedeljskih dirk: izboljšani časi nekaterih konj, ki so sodelovali tudi na jesenskih dirkah v Ljutomeru predzadnjo nedeljo, boljši čas zmagovalca v četrti dirk »Pomurski sejem G. Radgona« (naknadni kasaški derby) od zmagovalke v drugi dirki »Konjeniški savez Jugoslavije« (tekmovanje za prvenstvo FLRJ za dveletne kasače) in končno še nesreča v predzadnji dirki, ko je bila kobila Jagma zaradi resnejše poškodbe na nogi za dalj časa izključena iz tekmovanj na domačih dirkališčih.
V prvi dirki »Občinski ljudski odbor Gornja Radgona« (enovprežna handicap vožnja za 3-12-letne kasače) je zmagal Polet z vozačem Alojzem Slavičen iz Bunčan s časom 1:47,5, drug Penal, vozač Ludvik Slavič sen. iz Grab s časom 1:49,5, tretja Pajka, vozač Feliks Jureš iz Bunčan s časom 1:50,5.
V drugi dirki »Konjenički savez Jugoslavije« (tekmovanje za prvenstvo FLRJ za dvoletne kasače na progi 1400 m) je bila zmagovalka Dička z vozačem Miho Pajnkiherjem iz Turnišča s časom 1:34,3, druga je bila Nijona z vozačem Milanom Korošakom iz Turnišča s časom 1:34,5, tretji Dinver z vozačem Milanom Sinanovičem iz Turnišča s časom 1:34,6.
V tretji dirki »Živinorejski zavod Murska Sobota« so se uvrstili na prva tri mesta: Veska z vozačem Jožetom Hercogom iz Voska s časom 1:26,6, Pluton z vozačem Josipom Samodajem iz Osijeka s časom 1:27,9 in Fistra z vozačem Bojanom Pušenjakom iz Ljutomera s časom 1:25,4 (izredno dober čas!).
V	četrti dirki »Pomurski sejem
Gornja Radgona« (naknadni kasaški derby na progi 3300 m) je zmagal Lundič z vozačem Milanom Sinanovičem iz Turnišča s časom 1:29,7, druga je bila Fidela z vozačem Jožetom Seršenom iz Veržeja s časom 1:34,1, tretja Santiana z vozačem Jernejem Bolkovičem iz Ljutomera s časom 1:34,3.
V peti dirki »Konjički klub Zagreb« (ravna galopska dirka za člane konjeniških klubov iz vseh krajev); 1. Datko, jahač Josip Mileč iz Varaždina 1:08,1, 2. Narcis, Jahač Anton Motan iz Maribora
1:08,5, 3. Rulet, jahač Peter Blažič iz Maribora 1:09,0.
V šesti dirki »Okrajni ljudski odbor Murska Sobota« (enovprežna handicap vožnja za 3 do 12-letne kasače) je zmagala Slavkl-ca z vozačem Feliksom Jurešom iz Bunčan s časom 1:35,1, druga je bila Lunca z vozačem Antonom Rantašo iz Bunčan s časom 1:36,0, tretji pa Nikson z vozačem Milanom Šanjekom iz Varaždina s časom 1:38,9.
Zadnja, sedma dirka »Konjički klub Osijek« (dvovprežna vožnja za 3—12-letne kasaše) je bila prav gotovo najbolj zanimiva in atraktivna. Prvi je bil par Nitra-Leanka z vozačem Jožetom Slavičem sen. s časom 1:46,3, drugi par Fistra-PIuton z vozačem Bojanom Pušenjakom iz Ljutomera z odličnim časom 1:32,9, tretji par Puška-Plemenitka z vozačem Jožetom Slavičem jun. s čašom 1:50,4.
Zmagovalec druge dirke je prejel prvo nagrado in venec Konjeniške zveze Jugoslavije, ki mu jo je izročil general Jaka Avšič. Konjske dirke v Gornji Radgoni si je ogledalo nad 4000 ljudi.
PRED CESTNO KOLESARSKO DIRKO »PO POMURJU«
FAVORIT BELTINCI I
V SOBOTO IN NEDELJO 22. IN 23. SEPTEMBRA BO KOLESARSKI KLUB »PREKMURJE« PRIREDIL TRADICIONALNO KOLESARSKO DIRKO »PO POMURJU« — LETOS ŽE DRUGIČ POD POKROVITELJSTVOM UREDNIŠTVA POMURSKEGA VESTNIKA, KI JE POLEG PREHODNEGA POKALA PRIPRAVILO ZA EKIPNEGA ZMAGOVALCA V LETOŠNJI DIRKI ŠE POSEBNO NAGRADO.
Za zdaj je zagotovljena udeležba tekmovalne ekipe Roga iz Ljubljane, pričakujejo pa še prijave kolesarskih klubov iz Subotice in Kranja. Beltinski kolesarski klub bosta na letošnji dirki zastopali dve tekmovalni skupini s po 3 tekmovalci in s po 2 rezervama. Čeprav je sicer težko napovedati, katera ekipa bo v ekipni razvrstitvi zavzela prvo mesto, vendar kaže, da bo v borbo za prvo mesto najbolj resno posegla prva ekipa beltinskih kolesarjev (Forjan Lipič, Grabar z rezervama Ka-
vašem I in II), lahko pa pride tudi do presenečenja, ki bo ovrglo to napoved. Vsekakor pa se bodo domačini potrudili, da bi vdrugič osvojili pokal PV.
Če bo vreme količkaj ugodno, bodo kolesarji vozili na lanski progi Beltinci — Lendava — Mursko Središče -Ljutomer — Videm ob Ščavnici — Gornja Radgona — Cankova — Grad — Mačkovci — Murska Sobota. V tem primeru bosta cilja poletap v Ljutomeru in pri Gradu, cilja etap pa v Gornji Radgoni in
Murski Soboti. Ob slabem vremenu pa bo vodila proga po asfaltnem cestnem tlaku od Beltinec do Benedikta in v Gornjo Radgono, od tu pa naslednji dan do Črensovec in nazaj v Mursko Soboto ali Beltince.
Za zmagovalca »prekmurskega Vršiča« pripravljajo krajevne organizacije pri Gradu posebno nagrado, ki jo bodo izročile po svojem predstavniku na poletapnem cilju na vrhu najtežavnejšega dela tekmovalne proge cestne dirke »Po Pomurju«.
Uspeh Sobote in Nafte
ZADNJA NOGOMETNA NEDELJA JE MINILA Z USPEHOM ZA NAŠE PREDSTAVNIKE V SLOVENSKI IN MARIBORSKO-SOBOŠKI KONKURENCI.
Ugodna presenečenja na nogometnih igriščih
Prva enajsterica Sobote je domala proti pričakovanju na domačem terenu odpravila doslej drugouvrščeno moštvo na lestvici SCL — Celje; kolektivno prizadevanje moštva zlasti v drugem polčasu je zapečatil z dvema goloma Maučec Tudi mladinsko moštvo Sobo-
te je doseglo v nedeljo že peto zapovrstno zmago. Lendavska Nafta je doma premagala moštvo Maribora B in kljub temu, da tokrat ni šlo za tekmovavne točke v konkurenci, dosegla zavidljiv uspeh, ki je tolikanj vrednejši, če upoštevamo, da so tokrat nastopili v moštvu tudi Prosen, Dolenc in Blaznik, ki so bili tudi glavni nosilci igre. Nedeljska zmaga pomeni vsekakor krepko spodbudo moštvu Nafte za nedeljsko težavno srečanje z mariborskim Branikom — sicer tudi na domačem terenu.
V pomurski nogometni ligi je prišlo v treh primerih do delitve točk, kar niti ne preseneča, saj so bila to srečanja po moči in tekmovalni veščini izenačenih moštev. Mali derby med moštvoma Beltinec in Planike se je na beltinskem terenu končal z zmago domačinov. Preseneča pa nekolike poraz drugega moštva Sobote v srečanju z lendavškim Gradbenikom, čeprav definitivna odločitev o izidu tekme še ni izrečena spričo protesta, ki ga je vložilo vodstvo Sobote.
SOBOTA : CELJE 2:1 (1:1)
Gledalci tokrat niso bili posebno zadovoljni s prikazano igro obeh moštev; bila je nepovezana in počasna. V prvem delu tekme sta si bila nasprotnika enakopravna in sta si tudi razdelila izkupiček, v drugem polčasu pa so vse do 80. minute bili v očitni premoči domačini, vendar pa so po Maučecu, tudi strelcu prvega gola, izkoristili samo eno priložnost. Sicer pa je bilo več priložnosti za gol na obeh straneh, vendar sta bila tokrat oba vratarja odlična, nekaj strelov na gol pa se je tudi nesrečno končalo — ob vratnici. Sodnik Janžekovič iz Maribora je tokrat zelo odločno vodil igro.
Mladina
SOBOTA : CELJE 3:2
Peto zaporedno zmago so si na domačem terenu priborili v nedeljo tudi mladinci Sobote. Čeprav je njihova zmaga nad dobrimi nasprotniki iz Celja izražena samo z enim golom razlike, je kljub temu zaslužena in tudi dragocena.
NAFTA : MARIBOR B 2:0 (1:0)
Gostje so bili tehnično boljše moštvo, toda domačini so njihovo prednost uspeli nadoknaditi s požrtvovavno igro. To jim je tudi prineslo nepričakovano zmago v srečanju z nasprotnikom, ki pomeni za marsikatero moštvo v MM ligi nepremostljivo oviro. Tekma je bila drugače zelo zanimiva.
V II. polčasu je bila v korist gostov dosojena nekoliko sumljiva enajstmetrovka, ki pa je ostala neizkoriščena, kajti tokrat odlični vratar Nafte Pihler je žogo v zadnjem trenutku odbil iz nevarne zone. Proti koncu tekme je bil storjen prekršek nad domačim igralcem Kulčarjem, vendar se sodnik ni odločil za najhujšo kazen. Sicer pa je Bolkovič iz M. Sobote dobro vodil tekmo. Gole za domače barve sta prispevala Kulčar In Horvat.
Zmaga Nafte proti renomiranemu nasprotniku iz Maribora pomeni za našega predstavnika v MM ligi vsekakor pomemben uspeh predvsem prestižni uspeh!
BELTINCI : PLANIKA 2:1 (1:1)
Mali pomurski derby so domačini zasluženo odločili v svojo korist. Iz Beltinec poročajo tudi o vzorni redarski službi In dobro urejenem igrišču, na katerem sta se oba nasprotnika borila požrtvovalno za vsako žogo, čeprav z dokajšnjim kancem nervoze. Domačini so bili vsekakor uspešnejši in bi lahko zmagali tudi z ugodnejšim rezultatom. Tekma tehnično ni bila na višini, vendar pa se je končala v ugodnem športnem razpoloženju. Sodil je dobro Bojnec iz Murske Sobote. Strelci golov: Križanič in Puklavec za Beltince, Pucko za Planiko.
ŠALOVCI : BOGOJINA 1:1 (1:0)
To je bila tekma dveh slabših nasprotnikov, tehnično na nizki ravni. Proti koncu tekme so domači igralci postajali vse bolj nervozni in je moral sodnik Kološa iz Murske Sobote opominjati dva igralca zaradi nešportnega vedenja. Strelci: Uzelac za Šalovce in Ferenc za Bogojino.
RAKIČAN : VERŽEJ 5:3 (2:3)
Sodniku F. Roudiju se je predstavilo samo deset igralcev gostujočega moštva, ki pa je kljub temu odločilo prvi polčas v svojo korist. Igra obeh moštev, zlasti še gostov, je bila zelo hitra, vendar pa je veržejskim nogometašem proti koncu pošla sapa in zato so morali prepustiti zmago bolj vzdržljivim domačinom. Strelci golov: Opec 1, Jančar 2, Banič 2 za Rakičan, Rajnar 2 in Brunec 1 za Veržej.
SOBOTA B : GRADBENIK
3:4 (2:1)
Športno fair igra obeh moštev, če seveda izvzamemo igralca gostov L. Feherja, ki ga je moral sodnik zaradi nešportnega vedenja izključiti iz igre. Gradbenik je bil tokrat nekoliko boljše moštvo na terenu. Vodstvo Sobote je ob zaključku tekme vložilo protest z motivizacijo, da je v moštvu Gradbenika nastopil tudi F. Požega, ki da sploh ni registriran pri tem klub.
PUCONCI : BRAZDA 3:3 (1:2)
Borbena igra obeh moštev. Na tekmi je prišlo tudi do neljubega incidenta, zaradi katerega je sodnik Kozar postavil na hladno domačega igralca Kuharja. Ob izključitvi tega igralca je občinstvo vdrlo na igrišče in že je pretila nevarnost, da bo moral sodnik predčasno zaključiti srečanje. Naposled so se duhovi le pomirili. Pripombe so tudi zastran slabe urejenosti igrišča in neučinkovitosti redarske službe. Strelci golov: Kuhar l, Pavlič 2 za Puconce, Vogrinčič 2 in Mate 1 za Brazdo.
BAKOVCI : PUSCA 1:1
Lestvica po V. kolu PNL
	Beltinci Gradbenik	5 5	5 4	0 1	0 0	38:7 28:13	10 9
	Sobota B	5	4	0	1	32:5 	8
	Brazda	5	3	1	1	16:6	7
	Planika	5	3	0	2	25:10	6
	Rakičan	5	2	1	2	17:17	5
	Bakovci	5	1	2	2	7:19	4
	Šalovci	5	1	2	2	3:22	4
	Bogojina	5	1	1	3	6:26	3
	Puconci	5	0	2	3	13:22	2
	Pušča	5	0	2	3	6:23	2
	Veržej	5	0	0	5	8:30	0
Beltinci uspešno čez prvo stopnico
PARTIZAN (Beltinci) : KOVINAR (Maribor) 22:14 (7:6)
Simpatizerji bivšega okrajnega prvaka v rokometu so v nedeljo pač prišli na svoj račun v Beltincih, kjer sta se v prvi tekmi za prvenstvo v vzhodni slovenski rokometni ligi srečali tekmovalni moštvi domačega Partizana in gostujočega Kovinarja iz Maribora. Domače moštvo je bilo v borbi za prve dragocene točke bolj poletno in je tudi zasluženo zmagah. Pred okrog 400 gledalci je uspešno in avtoritativno vodil tekmo sodnik Vinko Marko iz Maribora.
MARIBOR: Suša, Bogne, Kvar, Opresnik, Antolovič, Berkovič, Šafarič, Podgornik, Male (Hedžet).
BELTINCI: Horvat, Šraj, Klemenčič, Kovačič, Peterka, Perša, Hochstedter, Roškar, Osterc, Balažič (Mertik).
Ob izdatni podpori številnega občinstva so povedli domačini in obdržali rezultat 3:0 do 8. minute, šest minut kasneje pa so gostje izenačili. Čez tri minute so domačini spet prišli v vodstvo. Prvi polčas je v glavnem minil v znamenju menjave rezultatov, čeprav so domačini imeli več od igre. Mariborčani so namreč v prvem polčasu samo enkrat vodili in dvakrat izenačili, to pa je tudi bilo vse, kar bi se dalo povedati o njihovi prednosti v prvem polčasu. Poletnost je domačinom prinesla za en zadetek ugodnejši rezultat ob zaključku prvega polčasa in tako sta se moštvi tudi odpravili k počitku. V drugem polčasu pa so bili domači še bolj borbeni in so prednost povečali še za sedem golov.
Na splošno gostje iz Maribora v tehniki igre niso pokazali nič posebnega, v čemer bi prednjačili pred domačini, ki pa so tokrat prav uspešno naskakovali prvo stopnico in se naposled tudi povzpeli na njo. Pri gostih sta najbolj ugajala Male in Bogne, pri domačih pa Kovačič, Peterka in Klemenčič, čeprav se je domače moštvo kot celota zelo trudilo za uspeh v tem prvem srečanju za točke. Zato je zmaga tudi njegov kolektivni uspeh. In še ena ugodna ocena: na tekmi je bil na obeh straneh prisoten športni fair.
-sk
Nedeljski zmagovalec — moštvo TVD Partizan Beltinci
ROKOMETAŠI SO STARTALI
Moštvo Agroservisa presenetilo
Prvo kolo v pomurskih rokometnih ligah je dalo nekaj presenetljivih rezultatov. V prvi ligi-člani je presenetil novinec Agroservis, ki je odvzel Tekstilcu obe točki in s tem dokazal, da bo resen kandidat za prvo mesto. Moštvi Kroga in Lendave sta brez večjih težav premagali svoje nasprotnike — ESŠ in Elan. Drugo moštvo Beltinec iz neznanih vzrokov ni, prišlo na igrišče, tako da je ekipa Sloge dobila tekmo brez igre. V
drugi članski ligi je bila na sporedu samo tekma med prleškima rivaloma Radgono in Ljutomerom. Zmagali so gost je z rezultatom 10:21 .
Pri član cah nas je presenetila mlada ekipa ESŠ, ki je katastrofalno premagala Slogo. V drugi tekmi med mlado ekipo Beltinec iz ŠZD so zmagale domačinke z minimalno razliko v zadetkih 5:4
AGROSERVIS : TEKSTILEC 20:12 (6:8)
V derby tekmi med delavskima rivaloma je novinec prve lige po prikazani igri zmagal zasluženo. Čeprav je prvi del pripadal Tekstilcu, je v drugem delu znatno popustil, temu pa ustreza tudi rezultat. Gole so dosegli: Legen 10, Škarabot 2, Kureš 5, Jošar, Hajdinjak, Fišer po 1 za Agroservis in Fridrih 5, Obal 5, Šebjan in Flegar po 1 za Tekstilec. Sodnik Ambruš.
KROG : ESŠ 28:19 (18:9)
Ob lepem vremenu in na dobro pripravljenem igrišču sta se pomerili ekipi domačega Partizana in ESŠ. Domačini so bili ves čas v očitni premoči, zlasti po zaslugi strelca Husarja, ki je zabil 18 golov: Boljši strelci: Gujtman in Borovič po 4 za Krog, Avguštin 7 in Tinev 4 za ESŠ. Tekmo je vodil Dolgov.
LENDAVA : ELAN 22:9 (12:3)
Zmaga nad gostujočim Elanom je povsem zaslužena, saj so domačini prikazali lep rokomet. Rezultat bi bil lahko še večji. Najboljši strelec je bil Galič s 6, Ciman s 5 in Vehterzbah s 4 goli. Tekmo je vodil Krenos.
SLOGA : ESŠ 0:20 (0:6) Dekleta ESŠ so v svoji prvi tekmi po prikazani igri presenetljivo premagala vrstnice Slogo z visokim rezultatom. Najboljša je bila Majda Toplak z 10 goli. Sodil je Lončar.
PREMOČ
DOMAČINOV
Rezultati tekem v I. kolu pomurske odbojkarske lige govore o očitni premoči domačih moštev; domačini tokrat niso odločili vseh tekem samo v svojo korist, marveč so njihove zmage tudi čiste. Rezultati: Puconci : Šalovci 3:0, Beltinci : Radgona 3:0, Moščanci : Apače 3:0, Videm : Krog 3:0. Tekma med soboškima rivaloma, moštvom Dijaškega doma in moštvom Partizana je bila odložena na poznejši čas.
OLD-BOYS
V MURSKI SOBOTI SOBOTA : NAFTA 3:2
Preteklo soboto sta se srečali v Murski Soboti enajstorici nogometnih veteranov Sobote in Nafte iz Lendave. V zanimivi tekmi so zasluženo zmagali domačini. V domačem moštvu sta se najbolj odlikovala Jandl in Klepec, pri Nafti pa Štefanec I in Török. Povratno srečanje bo v soboto v Lendavi.
Takih razburljivih prizorov ni manjkalo na nedeljski rokometni tekmi Beltinci : Kovinar
NAŠI RAZGLEDI
Sedemnajsta številka Naših razgledov ima težišče na problemih šolstva ter na blejskem zborovanja slavistov.
Že v uvodniku se Jože Lep bavi s problemi proizvodnega dela na gimnaziji. V članku je vrsta praktičnih ugotovitev, kakšnega pomena za gimnazijce je delo v proizvodnji Drago Mehora podaja v sestavku »Šole se povezujejo s proizvodnjo« pregled dosedanjega dela in uspehov na tem področju, prav tako pa mnenja podjetij, zavodov za prosvetno-pedagoško službo ter na koncu poudarja, da so gimnazije z dosedanjim eksperimentalnim delom na tem vzgojno-izobraževalnem odročju utrle pot in bomo z izkušnjami, ki so si jih pridobile, lažje nadaljeval začeto delo«.
Izven tega šolskega okvirja je v tej številki zanimiv še sestavek »O vlogi in organizaciji odvetništva« V Vodopivca, ki s tezami ali antitezami kritično obravnava probleme ki nastajajo v našem odvetništvu.
Sorazmerno največ prostora je v tej številki posvečeno
blejskemu zborovanju slavistov. Tako so objavljeni referati, ki so jih na tem zborovanju imeli nekateri naši vidnejši slavistični znanstveni delavci. To so sestavki »Povojna literarna kritika in esejistika« Franca Zadravca, »Sodobna slovenska lirika« Borisa Paternuja, »Pregled povojne slovenske proze« Helge Glušičeve in »O proučevanju slovstva v narodnoosvobodilnem boju« Viktorja Smoleja. Že sami naslovi, kakor tudi vsebine referatov jasno kažejo prizadevanja naših literarnih zgodovinarjev, premaknit v sedanji čas znanstveno raziskovanje literature in v današnje probleme, ter tako stati tudi s to vejo znanosti krepko v današnjem času, današnji družbi in v njenih prejemih.
Mitja Mejak je za to številko prispeval vprašanje »Kaj bo z mladini poti« ter »Književno kroniko«. Rok Arih je rahlo literarno napisal »Počitniške korkije«. Na koncu je še običajen pregled knjiž-nih izdaj in pregled tujih revij.
Jože Olaj
Kurirček
Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »Borec« je v lanskem letu začel izdajati rev jo »Kurirček«. Revija je namenjena mladini nekako od 6. do 14. leta, njena glavna skrb pa je, da mladino, ki je časovno že odmaknjena od narodno-osvobodilne borbe seznani s herojsko borbo naših narodov. Prav tako pa skuša revija posegati tudi v sodobno življenje tako doma kakor po svetu ter tako mlade bravce seznanjati tudi z zaostalim deželami in borbo njihovih narodov za ekonomsko in narodno samostojnost Pred kratkim je izšla že prva številka drugega letnika. Ta je v povečanem obsegu 50 strani. Mnogi mladi bravci so namreč želeli, da bi bil »Kurirček« čimbolj obsežen ter da bi prinašal sestavke z najrazličnejših področij, ki zanimajo pionirje.
Najzanimvejši sestavki prve letošnje številke so: Franceta Filipiča »Sladoled bomo prodajali drugi teden«, »Prva partizanska gledališka igra« izpod peresa Jožeta Tirana basen Ivana Andrejeviča Krilova »Lisica zidarica«, ki jo je prevedel Mile Klopčič, in druge zgodbe. Razen tega so objavljene razne zgodbe v nadaljevanjih, tako »Zgodbe kurirja Tinčka«, ki jih piše Karel Grabeljšek-Gaber, »Titovi tankist« Lojzeta Škrabarja slikanica »P0 nevarnih poteh«, ki jo piše Josip Ribičič ilustrira pa ak. slikar Savo Sovre, ter »Milčetove potegavščine«, ki bodo prav tako izhajale v nadaljevanjih, piše pa  jih Alojz Ravbar-Egon. Zanimiv je še sestavek »Dvajset let pionirske organizacije«, ki
bo prav tako v nadaljevanjih
Poleg rednih proznih prispevkov n pesmi starejših sodelavcev, med njimi tudi borcev NOV ima revija nekatere stalne rubrike. To so »Film« »Knjige za vas«, »Spoznavajmo svoj kraj«, »Tehnika in mi«, »Kurirčkova torba«, v katero so mladi bravci pridno dopisovali že lani, ter »Javka za ugankarje«, ki je prav tako že lani prinesla marsikateremu brihtnemu reševalcu ugank in križank lepo nagrado.
Revija »Kurirček« bo vtem šolskem letu izdala tudi knjižno zbirko. Zbirka, ki jo sestavljajo tri dela (Karla Ga-beljška »Trije in ena«, Mileta Pavlina »Titovci« in slikanica) bo bravcem Kurirčka na razpolago po izredno nizki ceni, natisnili pa jo bodo le če bo dovolj naročnikov.
POMURSKI VESTNIK, 20. SEPT.
6
Modna revija v G. Radgoni
V dvorani kina v Gornji Radgoni je bila minulo soboto in nedeljo modna revija, katero je organiziral odbor Pomurskega sejma. Skupina, ki je sestavljala modno revijo v G. Radgoni je prišla z Mariborskega tedna s kolekcijo modelov. Poleg tega pa so manekeni na modni reviji prikazali tudi nekaj izdelkov Tovarne dežnikov in pletenin iz Lendave, Indopola iz Ljutomera, »Mure« iz Murske Sobote ter Beltinke Beltinci.
Lahko rečemo, da je modna revija v Gornji Radgoni uspela, saj smo imeli priložnost videti vrsto izredno lepih in okusnih modelov.
Tako je na primer Tovarna dežnikov in pletenin ponovno kot na lendavski modni reviji prikazala vrsto elegantnih kompletov v modernih pastelnih barvah. Omeniti moramo še, da pleteni puloverji za zimo, katerih modele so prikazale tovarne »Mura« iz Murske Sobote, Tovarna dežnikov in pletenin iz Lendave in zlasti še »Beltinka« Beltinci, nikakor niso zaostajali ca izdelki tovarne »Pik« iz Maribora.
Poleg pletenih modelov je bila na modni reviji prikazana še
vrsta drugih izdelkov za poletje in zimo, dalje otroška oblačila, oblačila za službo, v tovarno itd. Tovarna »Mura« in »Indopol« iz
Ljutomera pa sta prikazali tudi moške in ženske zimske plašče, kateri so tudi v času Pomurskega sejma v prodaji po znižanih cenah. Poleg tega pa so v prodaji tudi pleteni izdelka, ki so bili prikazani na modni reviji.
Ob koncu moramo omeniti še malo Silvijo, ki je v času odmora na modni reviji zapela dve popevki. Navdušeno občinstvo je malo Silvijo nagradilo z burnim ploskanjem. Pohvaliti je treba tudi pripravljalni odbor modne revije, ki se je nemoteno odvijala v ta namen urejeni kinodvorani.
Kmalu asfalt od Ljutomera do Križevec
Dela pri modernizaciji ceste Ljutomer—Križevci so v teku- Cesto bodo v precejšnji meri razširili, tako, da bo asfaltna prevleka široka šest metrov. Kljub temu, da so dela precej zahtevna, jih bo-
do lahko končali še letos, seveda, če ne bo kakšnih večjih ovir. Meritvena dela so doslej končali v dolžini dveh kilometrov, ostale meritve pa izvajajo postopoma.
ZAKLJUČENO TEKMOVANJE V REPUBLIŠKI STRELSKI LIGI
PREMALO VZTRAJNOSTI V BORBAH ZA KROGE
Po trimesečni borbi za kroge je zaključeno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v republiški strelski ligi. V drugem delu tekmovanja je sodelovalo 36 strelskih družin iz naše republike. Sodelujoče ekipe so bile razdeljene v tri tekmovalne skupine.
Iz soboškega okraja so na tem tekmovanju nastopale štiri strelske družine: Borec iz M. Sobote, Slatina Radenci, Cirila Jureša iz Železne dveri in Rudar iz Presike. Tekmovalna ekipa Borca se je potegovala za točke v prvi, ostali trije predstavniki pa v tretji tekmovalni skupini.
V vseh kolih tekmovanja je sodelovala edinole strelska družina Borec, strelski družini Cirila Jureša in Rudarja sta streljali sa-
mo sedemkrat, tekmovalna ekipa Slatina Radenec pa sploh ni nastopila niti v enem kolu, kar je prav gotovo vredno javne kritike, kajti prav ta družina, ki ima v svojih vrstah precej talentiranih strelcev, je imela odlične izglede za uvrstitev med moštva na vrhu lestvice svoje skupine. Tudi odstopanje drugih dveh strelskih družin ni mogoče z ničemer opravičiti, saj niti ni športno, če se umakneš s prizorišča bojev za tekmovalne točke, ko spoznaš, da ne boš mogel biti prvi ali med prvimi. To pa je bil menda tudi glavni vzrok, da se tekmovalci dveh naših strelskih družin v osmem kolu niso več pojavili na streliščih.
Kakšna pa je potemtakem razvrstitev naših predstavnikov v republiški strelski ligi? V prvi skupini je ekipa Borca iz M. Sobote zavzela častno peto mesto z 11.246 krogi in 14 točkami. Zmagovalec v tej skupini strelska družina Tabor iz Kranja - je
zbral 12.889 krogov in 22 točk. V tretji skupini sta strelski družini C. Jureša in Rudarja zavzeli 7. in 8. mesto s 6.446 in 6.093 krogi in 6 točkami iz sedmih tekem. Slatina Radenci pa so kot četrti pred-
stavnik na zadnjem mestu v svoji skupini, brez vsakršnega kroga ali točke, saj sploh niso tekmovali.
Čeprav se s tako neresnostjo v naših strelskih družinah nikakor ne moremo in tudi ne smemo sprijazniti, bomo na prihodnjem sestanku glavnega odbora SZS predlagali spremembo v sistemu razvrščanja strelskih družin po skupinah v okrajnem tekmovanju po liga-sistemu. Doslej smo to opravljali z žrebom, kar je seveda imelo poleg pozitivnih tudi negativne posledice. Tako se je na pr. dogodilo, da smo imeli v tretji okrajni skupini v glavnem samo močne strelske družine, od katerih pa se je lahko samo ena uvrstila v republiško tekmovanje V četrti skupini pa smo na mah imeli samo slabše nasprotnike, zato tudi od zmagovalca v tej skupini nismo mogli pričakovati posebnih rezultatov v višjem tekmovanju, kjer je konkurenca kajpak mnogo večja. Naš predlog bo: v naslednji tekmovavni sezoni naj bodo določene najboljše strelske družine kot nosivci posameznih tekmovalnih skupin, razvrstitev ostalih strelskih družin pa je mogoče opraviti z žrebom. Tako bomo lahko zagotovili večjo konkurenco med posameznimi strelskimi družinami, a v republiško tekmovanje poslali resnično najboljše predstavnike, od katerih bomo lahko pričakovali tudi ugodnejše tekmovalne uspehe. Končno pa je boljšim strelcem in strelskim družinam tudi potrebno omogočiti tekmovanje v višjem kakovostnem razredu.
Ivo Perinič
ŠAH V LIPI
V minulih dneh so se šahisti v Lipi zopet razgibali. Priredili so šahovsko srečanje »starih«, že pred letih v šahovskem življenju dobro znanih šahistov in »mladih«. Srečanje se je končalo neodločeno 4:4. Pri starih so iz nekdaj zelo znanega in močnega moštva Lipe nastopili Štefan Režonja, Jože Verčec, Jože Matjašec in Ivan Gerkeš, pri »mladih« pa Ivan Režonja.
Upati je, da bo šahovsko društvo iz Lipe, ki je nekoč imelo lepe uspehe na tekmovanjih, spet začelo živahneje delovati. Volje za to imajo mnogo, le da imajo tudi kup problemov. Med najhujše probleme sodi pomanjkanje denarnih sredstev, ki jim ovira vsakršno živahnejše društveno delo.
IJO
Brigadirsko glasilo SŠTV »Brigadir« bo verjetno v kratkem preraslo v pravo glasilo dijaškega kolektiva na tej šoli. Glasilo, ki ga nameravajo poimenovati »Trepetlika«, bo še skrbneje urejeno. Dva dijaka pripravljata za objavo v prvi številki glasila tudi svoje pesmi.
V ponedeljek so se vrnili v M. Soboto dijaki in dijakinje soboške SŠTV, ki so se udeležili kot gledalci tekmovanja za evropsko prvenstvo v lahki atletiki. V Beogradu jih je bilo štirideset; poleg osrednjih športnih prireditev so si v našem glavnem mestu ogledali tudi številne zgodovinske in turistično zanimivosti. Vrnili so se z najlepšimi vtisi o evropskem šampionatu in o mestu — gostitelju.
Na soboški SŠTV so se že pričela tekmovanja za prvaka razredov in šole v raznih športnih disciplinah. V torek so se dijaki pomerili v šahu.
V nedeljo bo na igrišču NK Sobota nogometna tekma za prvenstvo v mariborsko soboški ligi med domačim Grafičarjem in gostujočim Fužinarjem iz Raven na Koroškem. Glavna tekma se bo pričela ob 16. uri.
DIVJI PRAŠIČI
POVZROČAJO
VELIKO ŠKODO
Kmetovalcem v V. Polane in Kuzme tudi v letošnjem letu delajo divji prašiči veliko preglavic. Posebno veliko škodo povzročajo divji prašiči na poljih.
Lovci so v obeh okoliših organizirali že več pogonov vendar še te škodljive divjadi niso uspeli uničiti. Nekoliko več sreče kot lovci v Veliki Polani, so imeli lovci v okolici Kuzme, ki so letos ustrelili že dva prašiča očitno pa je, da bodo morali svoja prizadevanja še povečati. -is-
Veržej: ob 13.30 Veržej : Nafta ml., sod. Lukašev, ob 15. uri Veržej : Bogojina, del. Mohorko, so.d Puham, Lukašev, Šadl; M. Sobota: 8.30 Grafičar : Beltinci ml., sod. Benkovič, ob 10. uri Pušča : Beltinci, del. Koblencer, sod. Bolkovič, Sabo, Benkovič; Turnišče: ob 13. 30 Planika : Šalovci ml., sod. Koren, ob 15.č uri Planika : Šalovci, del. Mujdrica, sod. Sušec, Kore, Podlesek; Lendava: Gradbenik : Bakovci ob 10. uri, del Lebar, sod. Celec, Gerenčer, Glavač; Dobrovnik: Brazda Sobota B ob 15. uri, del. Lutar. sod. Gerenčer, Roudi, Kozar; Rakičan: Rakičan : Puconci ob 10. url, del. Gomboši, sod. Cak, Želodec. Vaš.
Disciplinske kazni:
Ignac Šarkezi. NK Pušča, s prepovedjo igranja 2 tekem; Vlado Šarkezi, NK Pušča, z ukorom.
POMURSKA ODBOJKARSKA LIGA II. KOLO
V soboto, 22 sept.: Apače: Apače : Beltinci ob 16. uri, Topolovec; Gornja Radgona: Radgona : Puconci ob 10. uri, Janez Lang.
V nedeljo, 23. sept.: Murska Sobota: Dijaški dom : Salovci ob 8. uri, Gašpar; Partizan : Videm ob 10. uri, Petauer; Partizan : Dijaški dom ob ll. uri, Praček in Petauer Krog: Krog : Moščanci ob 8. uri. Praček.
POMURSKE ROKOMETNE LIGE
Petek, 21. septembra:
Igrišče v Radencih: ob 17.00 Radenci : SŠTV — člani, 2. liga. Nedelja, 23. septembra:
Igrišče pri gimnaziji: ob 8.30 Elan : Tekstilec; ob 9.35 ESŠ : Agroservis; ob 10.40 Turist : Radenci; ob 11.45 ESŠ : Beltinci; ob 12.20 Grafičar : ŠZD; ob 13.00 SŠTV : Sloga.
Igrišče v Lendavi: ob 10.00 Lendava : Sloga.
Igrišče v Beltincih: ob 10.00 Beltinci II : Krog.
Igrišče v Ljutomeru: ob 11.00 Ljutomer : SŠTV.
TVD »Partizan« Radenci tekmuje namesto »Pomurja«, ki je izstopilo iz lige. Moštvo Radgone je v tem kolu prosto, ker je ekipa SKŠ odstopila od tekmovanja.
T. K.
Tedenski koledar
Petek, 21. sept. — Matej Sobota, 22. sept. — Mavricij Nedelja, 23. sept. — Slavojka Ponedeljek, 24. sept — Nadja Torek, 25. sept. — Uroš Sreda, 26. sept. — Justa Četrtek, 27. sept. — Damijan
Zdravstveni dežurna služba
21.	sept.	— dr. Udovč
22.	sept.	— dr. Gruškovnjak
23.	sept.	— dr. Gruškovnjak
24.	sept.	— Anica dr. Gregorc
25.	sept.	— dr. Udovč
26	.sept.	— dr. Sedlaček
27.	sept.	— dr. Gruškovnjak
KINO
MURSKA SOBOTA — od 21.—23. sept. ameriški barvni vistavisionski film: »Dvorni norec«, od 24.-25. sept. sovjetski film: »Balada o vojaku«, od 26.-27. sept. jugoslovanski vistavisionski film »Bolje je vedeti«;
GORNJA RADGONA — 21. sept. najnovejši jugoslovanski film: »Minuta za umor«, 22. in 23. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Dolgo toplo leto« 26. in 27. sept. sovjetski film: »Roditeljski dom«;
LJUTOMER — 22. in 23. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Gigi«, 26. in 27. sept francoski vistavisionski film: »Veliki poglavar«;
SLATINA RADENCI — 22 .in 23. sept. jugoslovanski film: »Signali nad mestom«, 27. sept. francoski film: »To je čas morivcev«;
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 22. in 23. sept. ameriški kinemaskopski film: »Ni imena na naboju«;
BELTINCI — 22. in 23. sept. ameriški film: »Anastazija«:
VIDEM OB ŠČAVNICI — 22. in 23. sept. jugoslovanski film: »Kočija sanj«;
VELIKA POLANA — 23. sept. jugoslovanski film: »Kota 905«;
Mali oglasi

SOBO prazno ali opremljeno, išče mlado dekle. Plača dobro. Naslov pri vratarju perila »Mura« v Murski Soboti.	M-860
STANOVANJE, skromno ali večjo sobo v mestu Ljutomer ali periferiji, iščem. »Planika« Ljutomer.	M-861
VOZ vprežni konjski, rabljen manjši voz (Špani), prodam. Poizvedbe Martjanci 35.
M-862
HARMONIKO klavirsko 32-basno. skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-863
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in vrtom v Murski Soboti, prodam. Informacije Čopova 12 Murska Sobota.	M-866
SOBO oddam dvema solidnima uslužbencema, moškima. Naslov v upravi lista.	M-867
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, veščo kuhanja, iščem. Ponudbe pošljite na naslov: Pritekelj, Groharjeva 4, Ljubljana.	M-872
MOTORNO KOLO NSU Max, 250 ccm, ugodno prodam. Informacije »Blisk« Murska Sobota.
M-873
SOBO prazno iščeta zakonca brez otrok, plačata v naprej. Naslov v upravi lista.
M-874
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Kopru zamenjam za podobno ali manjše v Radencih ali v Murski Soboti. Ponudbe v upravi lista pod »Takoj«.
M-875
IŠČEM PRIDNO in pošteno dekle za hišna in poljska dela. Inž Rus, Bled.	M-876
CENJENI NAROČNIKI!
KADAR SPREMENITE STANOVANJE ALI ŽELITE PREJEMATI NAS LIST NA NOVI NASLOV, NAS OBVESTITE PO POSTI ALI PO TELEFONU. NE POZABITE PA PRILOŽITI PREJŠNJI NASLOV, NA KATEREGA STE LIST PREJEMALI. S TEM BOSTE NAM OLAJŠALI DELO, VI PA BOSTE
prejeli Časopis pravočasno.
UPRAVA ČASOPISA POMURSKI VESTNIK
KOLEKTIVI!
Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam
za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje Člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPASOVIMI avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je prijetna, varna in udobna!
LJUBITELJI NOGOMETA!
1.	Avtobusni izlet (17. novembra 1962) na nogometno tekmo »Belgija : Jugoslavija« v Beograd.
2.	Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »Jugoslavija : Madžarska« (14. oktobra 1962). ki bo na velikem NEP stadionu v Budimpešti.
3.	Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »Zapadna Nemčija : Jugoslavija« (30. septembra 1962) v Zagreb. KOLEKTIVI!
Po želji Vam pripravimo enodvodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri KOMPAS-ovih avtobusih!
IZLETI V INOZEMSTVO
1.	Lastniki osebnih avtomobilov!
Dvodnevno potovanje z osebnimi avtomobili preko Koroške na Grossglockner ter v nadaljevanju v Badgastein. Cena 4.700 din. Prijave do zaključnega števila.
2.	Kolektivi! Zaradi izrednega zanimanja za Koroško in Benetke, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Cena eno-dvodnevnega izleta po Slovenski Koroški je 3.500 din.
3.	5-dnevno avtobusno potovanje v Budimpešto (avtobusno). Prijave v poslovalnici KOMPAS-a.
4.	Z letalom v Rusijo!
7-dnevni izlet z letalom na relaciji: Zagreb-Varšava-Leningrad-Moskva (celodneven ogled Varšave, tri dni bivanja v Leningradu ter tri dni v Moskvi). Prijave v poslovalnici KOMPAS CELJE!
Ljubitelji nogometa!
V Budimpešto! Dvodnevni avtobusni izlet na nogometno tekmo Madžarska : Jugoslavija (14. 10. 1962), ki bo na NEP stadionu v Budimpešti. Cena 16.500 din vključno potno dovoljenje in vstopnica za tekmo. Prijave sprejema do 15. 9. 1962 KOMPAS Maribor in Celje.
Se priporoča KOMPAS Celje. Tomšičev trg 1 — 23-50 telefon.
Teden otroka
Kakor vsako leto, tako tudi letos Društvo prijateljev mlad ne v Murski Soboti organizira v Tednu otroka razna predavanja. V tem tednu se bo vršil tudi »Diskusijski večer s starši o problemih, ki jih imajo s svojimi otroci«. Vse za interes rane starše naprošamo, da na naslov Društva prijateljev mladine v Murski Soboti pošljejo pismo, v katerem lahko stavijo svoja vprašanja, o katerih želijo pojasnil ali diskusijo. Pismo je lahko brez podpisa ter dostavljeno na Društvo prijateljev mladine najkasneje do 27. septembra t. 1.
Prosimo starše, da vprašanja dostavijo pravočasno. Datum in kraj »Diskusijskega večera« bo pravočasno objavljen ter se bo vršil v Tednu otroka.«
D-870
V okviru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni priredil Prleški študentski klub s sodelovanjem Koroškega akademskega okteta in svoje folklorne skupine
VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV
v Gornji Radgoni v soboto, 22. sept. ob 20. uri v Ljutomeru v nedeljo, 23. sept. ob 15. uri v Murski Soboti v nedeljo, 23. sept. ob 20 uri
Predprodaja vstopnic pri blagajnah kina.
Vljudno vas vabimo!
0-871
ČZP »POMURSKI TISK«
nudi usluge v svojem obratu knjigoveznice! POTROŠNIKI !
Slike vam okvirimo hitro in poceni. Velik izbor okvirjev modernih oblik v raznih barvah.
Naročila sprejemamo v upravi podjetja in v knjigarnah.
0-865
Razpisna komisija pri Občinskem ljudskem odboru M. Sobota razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	mesto direktorja zavoda za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti
2.	mesto pedagoškega svetovalca za splošno-izobraževalne zavode
3.	mesto upravnice Otroškega vrtca v Murski Soboti
Pogoji:
Prosivci za mesta navedena pod točko 1. in 2. morajo glede strokovne izobrazbe izpolnjevati pogoje iz 11. člena Zakona o prosvetno-pedagoški službi (Ur. list LRS, št. 4/61).
Za prosivce pod točko 3. je pogoj srednja vzgojiteljska šola z diplomskim izpitom, opravljen strokovni izpit za naziv vzgojitelj in 5 let vzgojiteljske prakse.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
0-869
IŠČEMO za steklarsko obrt
pr neme delovne prostore v Murski Soboti.
Ponudbe poslati na
»KRISTAL« — MARIBOR
0-864
Upravni odbor Ljudske univerze Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto
VODJE ODDELKA
za družbeno-ekonomsko izobraževanje.
Pogoj:
Ekonomist ali družbeno politični delavec z daljšo prakso. Prijave z opisom dosedanjega službovanja sprejemamo do zasedbe delovnega mesta.
0-868
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti	Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo
samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-385
7
POMURSKI VESTNIK, 20. SEPT.
JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM
OBILJE BLAGA
IN POMEMBNE ZNAČILNOSTI
Ena izmed značilnosti letošnjega 63. jesenskega velesejma je, da se je letos prvič predstavilo javnosti devet afriških dežel. Te dežele so: Etiopija, Gana, Gvineja, Liberija, Libanon, Mali, Nigerija, Sudan in Togo, kar potrjuje veliko zanimanje v teh deželah za trgovinsko izmenjavo z našo državo. Sicer pa sodeluje letos rekordno število 1168 jugoslovanskih in 4920 tujih razstavljavcev iz 37 držav na površini okrog 150.000 m2.
Kot že rečeno, je letos značilna velika udeležba razstavljavcev iz Afrike, a tudi Azije. Zagrebški velesejem in tista podjetja iz naše države, ki trgujejo s temi deželami, so organizirali posebno razstavo z naslovom »Afrika, Azija in Jugoslavija.« Poleg te razstave si obiskovavci lahko ogledajo splošni mednarodni sejem vzorcev, mednarodno razstavo motorjev in motornih vozil, »teden usnja in obutve«, komercialno razstavo jugoslovaskega turizma, razstavo športno-turističnega in kmetijskega letalstva in mednarodno razstavo publikacij. Nadalja zanimivost pa je nedvomno novi paviljon, že tretji po vrsti, ki ga je zgradila Italija.
Sicer pa nudi letošnji mednarodni jesenski zagrebški velesejem možnost, da obiskovavci najlaže spoznajo zahteve in možnosti za plasman naših izdelkov na tujih trgih. Kot že rečeno, se na velesejmu srečuje naša proizvodnja z možnostmi za kooperacijo s tujino, po drugi strani pa z možnostmi kooperacije, modernizacije in specializacije gospodarskih organizacij in dejavnosti pri nas. Danes je naša proizvodnja v takšnem položaju, da zanjo izvoz ne pomeni več možnosti za plasman presežkov, temveč boj za čimvečji plasman izdelkov domače proizvodnje na tujem trgu. Boj za plasman na tujem trgu, za konkurenčnost v cenah in zlasti tudi v kvaliteti navaja naše proizvajavce, da stalno iščejo možnosti racionalnejšo proizvodnje, delitve dela in sploh sodelovanja v najrazličnejših oblikah z združevanjem in kooperacijo. Podoba je, da je prav o teh vprašanjih ob letošnjem sejmu največ razprav. Nastop proizvajavcev v združenjih pa je nadaljna značilnost letošnjega zagrebškega velesejma.
Tudi obiskovavci iz Pomurja ugotavljajo, da najde na letošnjem mednarodnem zagrebškem velesejmu vsak nekaj za svoj okus. V nekaj vrstah žal ni mogoče opisati obilja blaga, ki ga je moč videti v razstavnih paviljonih. Za tega je najbolj impozanten 30 m visoki in 120 ton težki pristaniški žerjav za dviganje 5 ton težkih tovorov, ki ga razstavlja mariborska Metalna«, za drugega motorni čolni in hidrogliserji zagrebške »Jugomontaže«, ki s svojimi 80 KS dosežejo hitrost 50 milj na uro, za tretjega najnovejši dosežki s
področja avtomobilizma, itd. Kajpak zavzemata največ prostora med tujimi razstavljavci paviljona Sovjetske zveze in ZDA. Sovjeti so razstavili zanimivo za naše tržišče (avtomobili »Čajka«, »Moskvič« in »Zaporožec«, kolekcijo ročnih in drugih ur, izdelke radioindustrije, itd.), ZDA pa so uredile razstavo pod geslom »Američan v prostem času«. Oboji — Sovjeti in Američani kažejo svoje uspehe v osvajanju vesolja, za ženske obiskovavce pa je najbolj privlačen tisti del razstave, ki kaže pridobitve kozmetične in-
dustrije in sodobno lepotičenje.
Že teh nekaj drobcev priča o tem, koliko zanimivega in novega nudi obiskovavcem zagrebški velesejem. Precej novosti razstavita na sejmu domača elektroindustrija, nove proizvode pa prinašajo tudi naša kovinska, lesna, kemična in še nekatere druge industrije. Vse to je dokaz velike možnosti, da se jugoslov. gospodrastvo kot celota lahko razvija kot komplementarna proizvodnja, tako v odnosu do zahodnih kot tudi vzhodnih držav, razen tega pa so odprte velike možnosti za razvoj z usmeritvijo na afriška in azijska tržišča ter tržišča Latinske Amerike, ob hkratnem prizadevanju za sodelovanje in kooperacijo z nerazvitimi državami.
Torej je letošnji mednarodni jesenski zagrebški velesejem ne le večji in razsežnejši od lanskega, temveč je tudi vsebinsko bogatejši, saj je srečanje našega gospodarstva s tujim trgom ena njegovih najpomembnejših značilnosti .
B. Š.
SONCE NA JAMBORU
Bonton zahteva, da se pri vsakem novem srečanju najprej predstavimo; zato mi dovolite, da v imenu naše ekipe opravim to jaz. Če bi se postavili v »vrsto zbor«, bi državljan z minimalno izobrazbo ugotovil naslednje: troje deklet, troje fantov, povprečna sta-
rost (»od oka«) 20 let. Podrobnejša analiza bi pokazala, da je »vrsta« sestavljena iz treh učiteljic, dveh študentov in enega predstavnika dijaškega življa. Vendar ti podatki niso popolnoma točni, ker ne smemo pozabiti tudi »pozadine«, ki sta jo predstavljala barba (lastnik barke) in njegov sin. Tako! S predstavljanjem smo torej končali. Ostane pa še odprto vprašanje, zakaj smo se sploh zbrali. Da bom kratek in razum-
ljiv za vsakogar, naj povem le eno besedo (jedro) — Kornati. Da, Komati, ta jadranski biser, so vzrok, da se nas je zbrala tako čedna in pisana družba in la je nastala ta reportaža. Sicer pa bo najbolje, da gremo kar od začetka.
Težko pričakovani dan, 15. julij, je napočil. Nabiranje udeležencev se je začelo že v Murski Soboti, končalo pa v Ljubljani, ker ni bil določen enoten kraj zbora. V Reki bi se nam morala priključiti še zadnja dva, toda ... iz »objektivnih razlogov« ju ni bilo na spregled. Da bi bila situacija res kar najbolj zanimiva in napeta — kot v kakem pustolovskem romanu	se je tisto noč še nebo za-
rotilo zoper nas. Dobra, stara ze-
mlja me že nosi skoraj četrt stoletja, toda kaj takega še nisem doživel. Nebo je bilo ožarjene kot razbeljeno železo. Gromi in bliski so udarjati eden za drugim (enkrat se mi je zdelo, da je nekaj udarilo v moj »fajercajg«), da se je zdelo kakor da zemlja poka. Zaradi silovitega vetra je morje preplavilo pristanišče, o dežju, ki je lil kot iz škafa, pa bolje, da ne govorim. Streho smo sicer imeli nad glavo, pa nam ni nič pomagalo. Mokri, mokri do kože smo onemoglo gledali, kako se nam voda dviga pod nogami. V tistem kaosu si lahko slišal onemogle klice kot: »Kje je moja copata? Pokrij samo gitaro! Tam plava neka denarnica! Joj, bog pomagaj (v tem momentu je nebo zažarelo — potem pa: tresk!)!« Ko se je vseskupaj malo pomirilo, smo zbrali našo plavajočo prtljago in se podali v neko čakalnico, kjer smo začeli gledati in ceniti »vrednost škode«.
Na ladji smo se potem udobno namestili v kavarni in se sušili. Ko smo razdelili stražo, smo eni zaspali, drugi pa so stražili. V dobri veri, da je naša straža budna ko jastreb na preži, sem tudi jaz zadremal. Se sedaj mi ni znano, zakaj sem se kar nenadoma prebudil iz sladkega spanja. Pogledam ven, še bolj napnem oči. potem pa skočim, kot da bi me nekdo z iglo pičil v zadnjico. Hiše, ki sem jih gledal skozi okno, so se mi zdele nekam znane. Hudiča! Saj to je vendar Zadar. Skočil sem na palubo in od groze obstal kot vkopan. Od naših nikjer nikogar. Seveda ne, če pa je vsak spal kot polh na svojem koncu. Ko smo se na koncu koncev le našli, smo zdrveli kot brez glave z ogromno prtljago in skuštrani kot smo bili, po stopnicah navzdol. Groza! Mostiček je že dvignjen. Nismo oklevali. Prtljago smo zmetali na tla, sami pa poskakali z dvignjenega mostička na kopno. Ljudje na ladji so se smejali, ml pa seveda z njimi vred. Samo zakaj smo se mi smejali, tega še sedaj ne morem razumeti. Vseka-kor pa smo morali v tistem trenutku izgledati »čedna družba«.
»Za res« pa se je začelo naslednjega dne, ko je stal pred nami končni cilj: Kornati. Vedeli smo, da je pred nami celih šest dni in da bomo v teh dneh še dosti lepega zaužili. Česar smo se najbolj veselili, je bilo brez dvoma kopanje, ribarjenje in naravne lepote, ki smo si jih mislili ogledati. Da nam pa našega uživanja ne bi nič skalilo, smo že kar prvi dan kuharicam razdelili dežurstvo, in sicer tako, da je vsaka dežurala po en cel dan. Priznati moram, da smo v začetku podcenjevali njihove »kuharske kapacitete«, kar pa so v naslednjih dneh z dejanji odločno demantirale.
To, kar smo iskali, smo tudi našli. Kornati, ti majhni, čisti in neobljudeni otočki, ki jih je nad sto. ne morejo razočarati obiskovavca, predvsem tistega, ki si želi samote, sonca in vode. Ni treba posebej omenjati, da je ta predel Jadrana bogat na ribah in da so tu najboljši pogoji za podvodni ribolov. Imajo pa Kornati tudi
eno veliko prednost, in sicer to, da jih turistična vročica še ni zajela, kar je velika redkost za Jadran.
Naša edina skrb je bila tukaj verjetno samo ta, kdaj in kaj bomo jedli. Prosti čas pa Je šel seveda izključno samo za kopanje in ribarjenje, kateremu sem se posvetil predvsem jaz. Vsi smo si želeli konca in to v veliki meri saj smo hoteli priti domov kar najbolj »praun«. In sonce nas je obdarilo, obdarilo v večji meri, kot pa smo si to želeli, kajti nekega lepega dne se je zgodilo, da smo se lepo vsi znašli pod palubo. Tedaj pa je bilo joj! Bili smo rdeči, rdeči, dobesedno kot kuhani raki. Javkanje, stokanje in moledovanje hi nič pomagalo. Tedaj se je nekdo spomnil, da baje pomaga listje od zelja, katerega smo imeli naloženega za solato. Vrgli smo se na zelje kot koloradski hrošči na krompir. O kaki zeljnati solati seveda več ni bilo govora. Zeljnate liste smo imeli na rokah, nogah, trebuhu, glavi in pač vsepovsod, kjer je bilo to mogoče. Potem smo začeli menjavati liste iz rok na glavo, iz trebuha na roke itd., vse tja do pozne noči, dokler končno nismo utrujeni in opečeni zaspali. Drugo jutro je bilo že vse mnogo boljše (zeljni listi so pomagali!) in zopet se je življenje normaliziralo.
Kot sem že prej omenil, smo se nekateri v veliki meri posvetili tudi ribarjenju. Da bi pa bilo še vse skup bolj napeto in zanimivo, smo že v Zadru nakupili
nagrade (čokolado) za najboljše tekmovalce, saj smo izvedli tudi tekmovanje v ribarjenju, ki je za nas nekatere kar ugodno izpadlo. Tako je bila torej riba na dnevnem redu na jedilnem listu; jedli smo jo opoldan, za večerjo in najbolj vneti tudi za zajtrk. Da pa se je ne bi prenajedli, smo jo pripravljali na razne načine, od kuhanih pa vse tja do pečenih na žaru (te so bile zame prava poslastica).
Nekega lepega dne pa nam je nek dogodek skalil idilično življenje. Zgodaj zjutraj se je barba z enim članom posadke odpravil na ribarjenje. Po navadi sem bil jaz zmeraj zraven, tokrat pa sem si ravno ob odhodu umival zobe in tako ostal doma. Če bi takrat vedel, kaj se bo zgodilo, me niti tristo hudičev ne bi zadržalo doma. Čez dobri dve uri se je naš mali ribiški čolniček (tudi tega smo imeli s seboj in je bil med potjo privezan za barko) vračal. Že od daleč sta se nam nekaj drla, vendar ju nismo mogli razumeti, dokler se nam nista dovolj približala. Tedaj smo lahko slišali nekaj kot: »Moooorskogaaa paaaassssa smooo uhvatiiili« Dober vic, smo se nasmejali in vsak je nadaljeval s prejšnjim poslom. Tedajci pa se nekdo zadere: »Zares je mors . . .« že smo se drenjali ob čolničku in strmeli v sivo gmoto mesa, ki je ležala na dnu čolna. Nismo verjeli očem, št manj pa trditvam, da sta ga ujela na trnek! To se barbi, ki že trideset let živi samostojno na morju, še ni primerilo. Dogodek smo seveda tudi mi izkoristili in se v raznih pozah slikali s to nenavadno ribo. Kar se mene tiče, lahko povem, da po obliki in lepoti še svoj živ dan nisem videl lepše ribe.
Naše križarjenje je šlo proti koncu. S težkim srcem smo se ločili od Kornatov, saj ga ni bilo človeka, ki bi ne našel nekaj tistega v njih, kar je iskal. Nek dalmatinski pregovor pravi: »Kdor je enkrat videl Kornate, ta se vedno znova in znova vrača na nje«. Res je tako! Tudi mi se bomo vrnili. . .
Bruno Rituper
TOMBOLA. TOMBOLA
Kolone pešcev, mopedistov, kolesarjev, motoristov. Gneča na soboških ulicah. »Še nekaj kart imamo.« Množice, ki zaupajo sreči ali pa pridejo iz gole radovednosti. To je tradicionalna jesenska tombola
Vsem se sreča ni nasmehnila in marsikdo je romal domov prazen ali pa le s kako metlico, stolčkom in podobnim, najsrečnejši dobitniki pa so lahko mahali s tisočaki ali pa se postavljali z motorjem, mopedom ali kolesom.
USPELI ŠPORTNI DAN
Osnovna šola Kapela je že v prvih šolskih dneh priredila zelo uspeh športni dan. Na sporedu je bilo tokrat prvič kopanje in plavanje v lepem radenskem kopališču.
T. Ž.
Pes odgriznil kravi jezik
Dogodka, kakršen se je pred dvema tednoma zgodil posestniku Štefanu Smodišu iz Dankovec, se ne spominjajo niti najstarejši v tej okolici in verjetno še daleč naokoli ne. Žena omenjenega je namreč spuščala krave iz hleva z namenom, da bi jih odgnala na pašo. V neposredni bližini je bil domači pes in ko je krava hotela z jezikom zagrabiti travo, ji ga je ta odgriznil. Smodiševa je slišala renčeči glas psa, toda bilo je prepozno. Smrček krave je bil v hipu v krvi. Smodiševa je računala le na zunanjo rano, hotela ji je nuditi pomoč in ko je mislila izprati rano na smrčku je opazila, da je jezik odgriznjen. Iz gobca se je ulila kri, jezik se je le na levem skrajnem koncu za las držal ostalega mesa. Smodišu ni preostalo drugega, kakor da je kravo odpeljal v mesnico, psu pa tudi ni prizanesel.	-do-
22.
»Da jim zmešamo sled. vendar!« ju je uničujoče pogledal Angel. Sele zdaj se jima je zasvetlilo. »Perfektno!« je zamrmral Emil. »Sijajno in potem?« je bil nestrpen Joco. »Potem obidemo Boč. se spustimo na Kozjansko, od tam na Hrvatsko. vidita, tu, in potem do morja. Tako.« je dejal in zložil zemljevid. »Sedaj zakopljemo nahrbtnik, naš kostanj pa ogradimo z bodečo žico, da ga ne bo mogel nihče uporabljati. « In tako so tudi storili. Emilu je bilo žal za nahrbtnikom, vendar se je tolažil, da bo dobil stokrat boljšega v Ameriki.
23.
»Tako, dobro,« je rekel Angel, ko je bilo delo opravljeno. »Zdaj pa na postajo. Toda, ne smemo iti skupaj. Razdelili se bomo: vsak bo prišel z druge strani in ob različnem času. Tako nas ne bodo opazili. Emil naj gre po Stritarjevi mimo vojašnice, tako da bo prišel na postajo z zapadne strani. Joco gre naravnost po Tržaški cesti, jaz bom prišel z vzhoda. Tako, zdaj pa hitro! Čez pol ure odpelje vlak. Bodite previdni in ne obnašajte se kot pobegli kaznjenci, temveč kot pridni fantki, ki odhajajo k teti na počitnice.«
24.
Ob določenem času so stali na postaji, pomešani med množico. Od daleč se je že slišalo bobnenje vlaka. Zdaj se je prikazal izza ovinka. Spredaj je sopla orjaška lokomotiva in puščala za seboj cele oblake črnega dima. Množica je vzvalovala. Nihče se ni brigal za fante. Potem je vlak pribobnel prednje in se s težavo ustavil. Iz vagonov so prvi poskakali sprevodniki in klicali: »Tezno!« Prerivaje se med seboj se je množica razdelila v posameznike in vstopala. Tudi dečki so bili med njimi. V različnih vagonih. Vlak je potegnil . . .
25.
Šele po dveh postajah so se zopet združili v skupnem vagonu. Bili so veseli, da jim je uspelo. Samozavest se jim je brala z obrazov. Le nekaj jih je motilo. Začela se jih je lotevati lakota. Najbolj je sitnaril Joco. Toda Angel je odločil, da bodo jedli šele po Poljčanah. Nenadoma so otrpnili od strahu. V vagon so stopili orožniki, eden za drugim. Fantje so že mislili, da je po njih. Prvi se je znašel Angel. Nadel si je nedolžno krinko na obraz in jo tako pokazal tudi tovarišema. Pomagalo je.
26.
Ampak to pot so orožniki iskali večje »ribe«. Brezbrižno so jih ošinili s pogledi po kuštravih glavah in odšli naprej. Napetost je popustila. Fantje so postali živahni, razpoloženo so se začeli pogovarjati o pustolovščinah in bili tako zatopljeni v pogovor, da bi skoraj pozabili, kdaj morajo izstopiti. »Je bela cesta,« se je nenadoma spomnil Angel, »saj pridejo že Poljčane! Pripravita se!« Toda Joco in Emil se nista imela kaj pripravljati. Prtljage nista imela, sama pa bosta že lahko skočila z vlaka.
27.
Ko so izstopili, se je sonce že povzpelo visoko nad zemljo. Fantje so hodili po cesti, si ogledovali neznane hiše, obenem pa pazljivo metali oči levo in desno. Srečanje z orožniki v vlaku, četudi ni veljalo njim, jih je opozorilo na stalno nevarnost, ki jim preti. Zavedali so se, da so tujci, in da je najbolje, če pridejo čimprej iz mesteca. Nasproti jim je prišel človek. Bilo je prepozno, da bi se mu izognili, pa tudi sumljivo bi bilo. Najprej se je zdelo, da se ne bo zmenil zanje. Bil je že mimo njih, ko se je obrnil in zaklical:
POMURSKI VESTNIK, 20. SEPT.
8