/Vand
s~yu6ucQ'*»
mmmam
NO. 43	J
Ameri$k/i Domovi na

■ ;-.V; ■
AMtmMMe/% !U— H O/VI
AM€MCAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 3, 1965

SLOVENIAN
MORNING N€W8PAP€fi
ŠTEV. LXIII
VOL. LXIII
Jsmeiiiki kralj dobi! »veznika v Teheranu
Iranski šah se je odločil podpreti Jemenskega kralja (imana) največ zaradi skupne vere.
JIDDA, Sav. Arab. — V Jiddi vlada veliko veselje. Jemenski kralj, ki ga je do sedaj podpirala samo Savdska Arabska, je dobil v iranskem šahu novega zaveznika, ki mu bo preko Savdske Arabske dobavljal orožje in ^uničijo, po drugih kanalih pa ludi dolarje. Iranski šah se je 4o tega koraka odločil, ker vidi v jemenskem kralju Arabca iste Vere (šiitske), dočim pripadajo Egipčani drugi islamski sekti. Obe sekti ne poznata nobenega tirnega sožitja, se treta med seboj in si nagajata, kjer se pobudi prilika. Iranski šah bo pošiljal vojno opremo preko Per-zijskega zaliva v Savdsko Arab-sko, od tam bodo pa pošiljke Prenašale kamele in prevažali kamijoni na fronte jemenske državljanske vojne.
prihodnje tedne napovedujejo obnovo večjih bojev
Eronte so trenutno mirne, sPomladi pa pričakujejo večjih bojev. Naser je namreč že napo-Vedal, da bo poslal nove egiptovske čete v Jemen. Njegovi Nasprotniki mu ne prerokujejo sreče. V vodstvu jemenskih republikancev, ki jih Naser pod-Pha, so namreč prepiri zmeraj bujši, prebivalci pa, ki so pod rePublikansko kontrolo, so po-staii sitni in nezadovoljni, ker Uiso dobili od republike tega, bar so jim kraljevi nasprotniki °betali.
Pričakovanje novih bojev v menu je močno vplivalo tudi t'a arabsko politiko. Stiki med ganskim šahom in savdskim raljem so postali zelo prisrčni, °cim je pa Naser zgubil vse s|mpatije v Jiddi, v Teheranu bb pa nikoli ni dosti imel. V i ^ednarodnem položaju je jor-anski kralj, s srcem na strani hde in Teherana, pamet mu pa Izkazuje, da ne podira mostov,
’ vodijo v Kairo.
Ea bo za Naserja položaj še °cljivejši: njegove čete niso sP°sobne za gverilsko vojskova-pristaši jemenskega kralja
Je
Post
Pa pokazali neverjetno spret-
ravno v tem načinu vojsko-
Vanja.
Spomlad utegne torej dati po-u na nove boje v Jemenu in - diplomatične praske med rabskimi diplomacijami.
hiSh bil
^ Angliji so našli razla-S° za trmo De Ganila
^ EQNdon, Ang. — Londonski ^ y Telegraph poroča o ne-eni verodostojnem članku v Times, ki dokazuje, da je generalova babica z materi-strani Marija Angelika Ma-I^Han irskega rodu. Rodovnik Stanove družine pa sega etja nazaj. V generalu teče bi^ ^0stt irske krvi, zakaj ne Po ^ nataknjen na Anglijo rav-tako kot vsak zaveden irski
acijoinalist?
^blačno, deževno in za spo-‘aPje hladnejše. Naj višja tem-ieratura 42.
Novi grobovi
Mary Brodnick
Včeraj je umrla v Valley View Nursing Home v Chardonu 52 let stara, več let bolna Mary Brodnick s 6205 Carl Avenue, rojena v Clevelandu in do svoje bolezni zaposlena pri Cleveland Graphite Bronze Co. Pokojna je bila hčerka pok. Johna in pok. Mary, roj. Ahlin, Brodnick, sestra Johna, Josepha in Franka. John in Frank Brodnick vodita znano trgovino s pohištvom na Waterloo Rd. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Društva ?v. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. ob 8.45 v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Gertrude Planinc
V University bolnišnici je po operaciji srca umrla 57 let stara Gertrude Planinc s 1900 Skyline Drive, Richmond Heights, preje s 14612 Westropp Ave. v Clevelandu, žena Louisa, solastnika \V. Hann & Sons Heating and Plumbing Co., mati Thomasa L. in Barbare Torok, sestra Adoi-pha Koesel (Lakeland, Fla.), rojena v Clevelandu. Bila je članica Oltarnega društva in rožen-venske bratovščine pri Sv. Je-romu. Pogreb bo iz Želetcvega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45 v cerkev sv. Feli-cite na Richmond Rd., nato na Kalvarijo.
4703 Superior Avenue v petek zjutraj ob osmih v cerkev sv.
Pavla ob devetih, nato na pokopališče.
Peter Everyday (Svakidan)
Včeraj je umrl na svojem domu na 2334 W. 7 St. 74 let stari Peter Everyday (Svakidan), rojen v vasi Sebovac v Jugoslaviji, od koder je prišel sem 1. 1910.
Predno se je preselil na zahod- ^lovskih letal
Nov letalski napad na Severni Vietnam
no stran mesta, je živel na E. 38 St. Zapustil je ženo Alice Mae, sina Davida, bratranca Alexa Ugrinca in Johna Colsona. Bil je član društva sv. Save. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek popoldne cb 12.30 na pokopališče sv. Teodozija.
Louis Ryavec
Včeraj je umrl v Polyclinic bolnišnici 74 let stari Louis Rya-
Tsitf; afriške rep&ife Imajo kpnske težave
NAIROBI, Ken. — Dokler so bile v Afriki le evropske 'kolonije, ni Afrika poznala beguncev. Te je ustvarila šele nova afriška “demokracija”. Njihovo število ni samo veliko, tudi hitro narašča. Zato je sedanja ministrska konferenca OAE v Nairobiju morala vprašanje beguncev spraviti na dnevni red.
Tekom obravnavanja je prišlo na dan, da je sedaj v Ugandi že 200,000 črnih beguncev — v septembru jih je bilo samo 100,000, ki so morali zbežati iz Sudana, Rwande in Konga. Največ jih je iz Rwande. So pripadniki ple-
Včeraj so ameriške in južno-vietnamsk'e letalske sile izvedle svoj doslej največji napad na rdeča oporišča v Severnem Vietnamu.
SAJGON, J. Viet. — Preko 160 ameriških in južnovietnam-in bombnikov je včeraj napadlo rdeči vojaški oporišči Quang Khe in Xom Bang v Severnem Vietnamu. Radio Moskva je napad označil za barbarsko izzivanje in ga o-stro obsodil. Po njegovem poročilu, naj bi napadlci izgubili 7 letal, med tem ko je zastopnik ameriških letalskih sil tu razkril le, da so “bila sestreljena najmanj 3 letala od letalske obrambe na tleh”.
Ameriški B-57 bombniki in F-100 lovci-bombniki so napadli in do štirih petin uničili vojaška skladišča A Xom Bang kakih 10 rnilj severno od meje med Severnim in Južnim Vietnamom in kakih 15 milj od meje Laosa. Ameriška lovska letala so napadla obrambne baterije pomorskega oporišča Quang Khe, ki so ga nato južnovietnamska letala bombardirala. Zastopnik letalskih sil je dejal, da so bili cilji uničeni od 70% do 80%. Napad so izvedla letala ameriških letalskih sil in ne mornariškega letalstva.
Napad ni bil izveden kot odgovor na katerikoli napad rdečih, ampak ’kot odgovor na
na-
mena Watusi. ki ga je pleme Bahutu pregnalo iz rojstnih krajev. V republiko Burundi se je padalno vojno Severnega Viet-vec s 165 Richmond Rd^Rich- zatekl° 80’00() Pripadnikov ple-nama” proti Južnemu, kot jo je mond Heights, mož Mici (Mary), !™a„Watysi in 40’000 beguncev Razkrila koncem preteklega ted-roj. Debeljak, preje por. Pečenko, doma v Dvorski vasi pri Ve-
likih Laščah, oče Milly Lonchar in Eleanor Karely, 9-krat stari oče, brat Angele Rijavec (Argentina). Pokojni je bil rojen v Trnovem pri Gorici, od koder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Bil je član Društva Združeni bratje. št. 26 SNPJ. Zadnjih 12 let je bil v pokoju, preje je delal pri Jack & Heintz Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek popoldne ob 1.30 na Highland park pokopališče. Družina prosi namesto vencev darove za Dom ostarelih na Neff Rd.
Theresa Kordish
Včeraj je umrla v Cleveland Clinic 82 let stara Theresa Kordish s 1557 E. 43 St., mati Wil-liama in Alberta, stara in pra-
iz Konga.	'na objavljena
V Tanzaniji in Zambiji je pa knjiga”.
40,000 beguncev iz južne Afrike |	------
ameriška “bela
S ^ Dominikanska republika se pripravlja na volitve
bege ipa ni samo politika, še več so verjetno krivi spori med posameznimi plemeni, ki se radi spremenijo v navadno klanje, ki ne
SANTO DOMINGO, Dom. up. — Sedanja “kolektivna” dikta-
pozna usmiljenja. Ministrska.^ lrojka je isala za konferenca m mogla najti nobe-jtember volitve v Kongres za
ne pomoči za begunce.
predsednika. Tako se je dogovorila z našo administracijo, ko je bil priznana od naše dežele.
Čeprav še ni prave volivne agitacije, se politični krogi ven-
Vietnamska obala prišla pod ameriško kontrolo
SAJGON, Viet. — Ameriška letala so začela redno nadzore-'darle močno zanimajo za načrte vati ves pomorski promet ob o-j diktatorske trojke, koliko svobc-bali južnega Vietnama. Vojna de bo dovolila pri agitaciji, mornarica tesno sodeluje z nji-1Konkretno povedano: ali bo do-mi. Navadno pravimo taki kon-!volila obema prejšnjima pred-troli “blokada”.	jsednikoma, dr. Balagueru in dr.
Ima očiten namen, da prepre- Boschu, da se vrneta iz politič-či dovoz orožja, municije in hra- nega begunstva in se potegneta
ZVEZNA P0M0C ŠOLAM JE SPREJETA V ODBORU DOMA
Odbor za vzgojo v Predstavniškem domu je včeraj izglasoval s 23:8 glasovom predlog zvezne vlade za pomoč šolstvu. Glavni republikanec v odboru kong. W. H. Ayres iz Akrona v Ohiu je predlog ostro kritiziral in hapovedal njegovo spremembo, predno bo postal zakon.
WASHINGTON, D.C. — Predlog zvezne vlade za pomoč šolstvu je prešel prvo oviro, ko je bil z veliko večino (23:8) včeraj sprejet v odboru za vzgojo Predstavniškega doma. Načelnik tega odbora kong, Powell je predlog iz taktičnih ozirov zadrževal v odboru. Sedaj pojde v odbor za pravila, ki mu načeluje znani konservativec Smith. Republikanski kongresnik Ayres, vodilni član v odboru za vzgojo, je napovedal, da bo predlog v Smithovem odboru precej spremenjen, predno bo odobren. Powell je napovedal, da bo Dom predlog vzel sam v razpravo, če ga odbor za pravila v teku 21 dni ne bo predložil.
Predlog zvezne vlade predvi-, deva 1 bilijon dolarjev v daro- ^ 0V3f8!HS!i ?iafH8§fO vib javnim šolskim odborom, kil,	l. i i ‘
skrbe za otroke v gospodarskih |	SelSBIfilO SiSR|8
težavah, 100 milijonov za učne:	GUATEMALA CITY, Gvat.—
in pomožne šolske knjige za jav- Gvatemalci so lanskega maja iz-ne in privatne šole in 100 milijo- volili ustavodajno skupščino, ki nov za posebna vzgojna sredi- je sestavila novo ustavo. Nova šča, ki naj bi bila na razpolago ustava bi morala stopiti v velja-tako javnim kot cerkvenim šo- vo 15. marca, 6 mesecev pozne-lam. Vzgojni odbor Doma je je, to je 15. septembra, bi pa dodal še skoro 100 milijonov in j morale biti volitve v novi Kon-predlog dopolnil v obliki, da greš. Pretekli teden pa je voja-
zvezna podpora ne bo formalno dodeljena cerkvenim šolam neposredno, ampak posredno.
Kong. Ayres je predlog zvezne vlade za pomoč šolam kritiziral ne toliko zaradi pomoči, ki jo nudi tudi cerkvenim šolam, ampak zaradi načina delitve podpor posameznim šolskim okrožjem, češ da bodo največ podpore dobili bogati okraji, revni, ki so jo najbolj potrebni, pa sorazmerno najmanj. Napovedal je, da bodo republikanci stavili tekom razprave o predlogu v Domu svoj lasten predlog.
za mesto predsednika.
Voditelj trojke dr. Cabral je
ne iz Ktajske in Severnega Viet-stara mati, rojena na Hrvaškem, nama južnim vietnamskim gve-Bila je članica HKZ br. 10, HBZl rilcem. Kontrola je že imela
br. 21 in Roženvenske bratovšči- prve uspehe. Menda je zajela. “odvisno od razmer”, ali se bone pri sv. Pavlu. Pogreb bo iz'nekaj obrežnih ladij, ki so pre- sta oba pregnana politika lahko Golubovega pogreb, zavoda na važale blago za gverilce.	(vrnila. Sumijo pa, da bi dr. Ca-
Anglija ima vojno, ki se je veseli
LONDON, Ang. — Pretekli teden so v Angliji dobili “alkoholno vojno”. Velike trgovine so začele dnevno znižavati cene za vse alkoholne pijače razen za vino in pivo. Potrošniki so to z veseljem registrirali, toda z nakupi se jim ni še mudilo. Čisto pravilno so sklepali, da bodo čakali še nižje cene.
Do sedaj so cene padle za povprečno 20%, konzum pa je začel rasti. Veliko nakupov gre seveda tudi “na zalogo”. Mnogi namreč pričakujejo, da se bodo cene kmalu popravile, ker so se-
časnikarjem rekel, da bo pač daj prehitro padle.
bral rad sam kandidiral. Zato gotovo ne bo zagovarjal vrnitve.
Afrika zboruje, se prepira in opravlja
CLEVELAND, O. — Afriški politiki se bolj brigajo za mednarodno kot za domačo politiko. Najbrže se zavedajo, da niso kos perečim domačim političnim vprašanjem, in se jim radi izogibajo pod pretvezo, da je trenutno mednarodna politika važnejša za njihove dežele, kar seveda ni res.
Konferenca v Alžirju
Pretekli teden so imeli Afri-kanci skupaj z Azijci veliko gospodarsko konferenco v Alžirju. Konferenca se je kunčala s poplavo resolucij, ki pa vse skupaj ne bodo rodile nobenega haska. Konferenca je bila zanimiva samo kot barometer za odnose med afriškimi in azijskimi državami. Konference sta se udeležili tudi rdeča Kitajska in Ru-
sija. Proti pričakovanju sta obe delegaciji govorili dosti zmerno in se tudi nista med seboj preveč živahno napadali. Na konferenco je bilo vsega skupaj povabljenih 77 držav in osvobodilnih gibanj. Samo 40 jih je prišlo v Alžir, 27 jih je ostalo doma, med njimi tudi vse bivše francoske kolonije v Afriki. Kot se vidi, nima Ben Bella med njimi nobenega ugleda. Na konferenci so krepko udrihali po imperij a-lizmu, neokolonijalizmu, kapitalizmu itd. Nekaj delegatov se pa ni moglo zdržati, da ne bi udarili tudi po svojih nasprotnikih in tekmecih znotraj njihovega tabora. Vodil jih je znani levičar Guevara s Kube.
OAE zaseda v Keniji
V kenijski prestolici Nairobi
se je pod predsedstvom kenijskega predsednika Kenyatte začela tridnevna seja ministrskega sveta Organizacije afriške e-dinosti. Glavna točka je seveda kengoški ministrski predsednik Čombe, ki je poslal na sejo kar dva protesta proti Ugandi, Naserju, Ben Belli in bviši francoski koloniji Kongo, ker se vse mešajo v notranje zadeve njegove republike. Napovedal je tudi, da bo sam priletel na konferenco. Vse to je seveda zelo razburilo prisotne afriške ministre, vendar pa se je pokazalo, da ima Čombe tam tudi že par zagovornikov, ki zahtevajo, da na Čombeja ni treba samo psovati, ampak utemeljiti vse očitke, ki padajo na njegov račun.
Čombeja verjetno ne bo na
ški diktator Peralta nategoma proglasil obsedno stanje in s tem dejansko umrtvičil vse tiste politične pravice, ki so jih Gvatemalci do sedaj imeli.
Peralta trdi, da je to moral stonti radi nemirov, ki jih dela-; jo levičarji pod komunističnim vodstvom. Nemiri in izgredi so res bili po mestih in na deželi. Castrovi pristaši kar javno trdijo, da jih podpira kubanski komunistični režim, vendar pa bi vse to ne smelo ovirati oklica nove ustave. Diplomatski krogi se bolj nagibajo k misli, da je Peralta zato uvedel obsedno stanje, da mu ne bo treba razpisati volitev. Na volivtah bi namreč utegnila opozicija dobiti več poslancev kot Peralta misli. Saj se je nekaj podobnega dogodilo pretekle tedne tudi v republiki Honduras, kjer je opozicija dobila 29 poslancev od 74. Tiste države Latinske Amerike, ki imajo sistem svobodne demokracije, se seveda na Peralto hudo jezijo in bodo pritiskale na naše državno tajništvo, naj Peralto pripravi do spoštovanja prevzetih obvez. Gvatemala je namreč močno navezana na ameriške podpore in tam beseda iz Wa-shingtona več zaleže kot protesti iz Latinske Amerike.
Žične ograje ob železni
zavesi padajo
DUNAJ, Avstr. — Avstriji so žične ograje ob madžarski in češki meji trn v peti. Se je zmeraj pritoževala nanje. Madžarska je to vpoštevala in na njeni meji proti Avstriji so ograje skoraj popolnoma izginile. Sedaj je tudi Praga sklenila, da bo odstranila bodečo žico, število stražnik stolpov pa močno omejila.
K temu jo je nagnal pritisk z Dunaja in želja po večjem obmejnem prometu, ki donaša Čehom več koristi kot Avstrijcem. Žične ograje tudi niso nobena propaganda za tujski promet. Odločilnega pomena je tudi dejstvo, da je pobegov skozi želez-
Iz Clevelanda | in okolice
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Velikanje se je vrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo, in je sedaj pri hčerki v Chesterlandu. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave.
Mrs. Louise Hrovat z 835 E. 222 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obisk: na domu so dovoljeni.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joe-a Hrastarja ob 16. obletnici njegove smrti.
Atlantska skupnost—
V četrtek se bo začela tridnevna konferenca Cleveland Council on World Affairs v Sheraton-Cleveland hotelu. Govorili bodo državni tajnik Dean Rusk, H. C. Lodge, bivši poslanik ZDA v Sajgonu, kanadski zun. minister P. Martin, bivši angleški zun. minister G. Walker, general L. Norstad, bivši glavni poveljnik NATO in namestnik glavnega urednika NYT Salisbury, ki je bil 5 let poročevalec tega lista v Moskvi. Kdor bi se hotel te konference udeležiti ali katere izmed njenih razprav, naj kliče SU 1-3455.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št,. 162 KSKJ so vabljene jutri, v četrtek, ob dveh pop. v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Brodnick.
Pakistanski predsednik sprejet v Peipingu z vsemi častmi
TOKIO, Jap. — Po poročilu kitajske poročevalske službe je prišel včeraj v Peiping na uradni obisk predsednik Pakistana Ayub Khan in bil tam sprejet z vsemi vojaškimi in drugimi častmi, predvidenimi za take obiske.
konferenco, ima preveč opravka s kongoškimi volitvami, ki bodo v treh tednih. Zaenkrat je samo njegova stranka postavila kandidate v skoraj vseh volivnih o-krajih. Zmagala bo čisto gotovo, zato že skrbi sam Čombe. Ustavil je namreč vse podpore in u-sluge in jih bo začel znova deliti šele po volitvah. Seveda bo takrat “dobro plačeval in hudo kazinoval”. Parlament bo štel 147 poslancev, vlada sama pa 18 mi-1^ ^^^cdleTa''do”leta manj. nistrov.	j Zato je praška vlada tudi skle-
Nekaj kongoških politikov bo’nila, da bo dovolila tistim pre-volitve bojkotiralo pod pretvezo, (bivalcem, ki so se morali preseda Čombejeva policija uganja liti od meje v notrajnost, da se nasilja. Nekaj je že resnice na vrnejo, tem, vendar pa ne vse. Politiki so pač preleni, da bi šli med volivce, se rajše sklicujejo na nasilje in bojkotirajo volitve.
— Roentgenove ali X-žarke je odkril Roentgen leta 1895 v Nemčiji.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — FBI je preko tajništva za pravosodje sporočila senatnemu odboru za pravila, da ni našla nobenih zanesljivih dokazov za trditve Reynolda, ki mešajo predsednika Johnsona in nekatere sanatorje v posle nekdanjega tajnika senatne demokratske večine Bobbija Bakerja. S tem je izgleda konec proslulega “slučaja Baker,” ki je vznemirjal Kongres in javnost nad dve leti.
SALZBURG, Avstr. — Snežni plaz je zajel avtobus, v katerem se je vozilo 39 švedskih študentov-smučarjev, v bližini Obertauern. Pri nesreči je bilo 14 mrtvih, 10 pa ranjenih.
MOSKVA, ZSSR. — Tass je v posebnem poročilu dejal, da je “tragedija ameriške politike v Južnem Vietnamu” v tem, da je Pentagon “pripravljen iti v pekel, če bi le mogel odložiti polom svoje politike.’' Rusi trdijo, da je bilo pri včerajšnjem napadu na Severni Vietnam sestreljenih 9 napadajočih letal.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Johnson je sinoči povedal, da je bilo tekom včerajšnjega napada na vojaška oporišča v Severnem Vietnamu sestreljenih 6 letal, pa jc bilo 5 njihovih pilotov rešenih. Predsednik ni povedal, ali so letala pripadala ameriškemu ali južnovietnamskemu letalstvu.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2 f Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 43 Wed., March 3, 1965
Proračun za narodno obrambo
Ako bi živeli v normalnih časih, bi imeli sedaj sezono za agitacijo za čim večje stroške za našo narodno obrambo. To bi bila sezona, ki se začne koncem predpusta in traja tja do dneva, ko Kongres odobri izdatke zanjo glasom predloženega proračuna. Letos je t'a agitacija odpadla, kajti naš svet je zaverovan v vse nevarnosti, ki lahko nastanejo v vietnamski državljanski vojni. Generalom, admiralom in vojni industriji ni torej letos treba misliti na propagando o vojni nevarnosti. Je namreč dejansko že sama po sebi pred našimi očmi.
Zato je nekako neopaženo šel mimo nas govor federalnega tajnika za narodno obrambo McNamare, ki je z njim razložil Kongresu bistvo in namen letošnjega proračuna za
Glavno politično besedo in
njegovo tajništvo. Da smo si na jasnem; namen je ostal kljun in ienia kokodakati, nespremenjen. Narodna obramba mora varovati našo svobodo in neodvisnost, zato naj dobi vsa potrebna sredstva.
V govoru McNamare je zato poudarjeno predvsem bistvo naše narodne obrambe, ki se je pa nekaj spremenilo.
Do letošnjega leta so se praviloma vse štiri veje narodne obrambe, armada, vojna mornarica, vojno letalstvo in marini tolkli, kdo bo dobil več denarja za svoje resnične, pa večkrat tudi pretirane potrebe. Letos tega boja še ne vidimo. Morda pa še pride do njega, ko bo namreč Kongres začel obravnavati posamezne postavke v proračunu. Takrat pridejo lahko do besede zagovorniki vseh mogočih izdatkov; kdo bi jim zameril, ako bodo tudi letos porabili priliko, da pridobijo Kongres za svoje ideje.
McNamara jim je ta posel deloma pokvaril s svojim uvodnim govorom. Postavil je namreč nekaj načelnih točk o spremembi strukture naše narodne obrambe, ki preko njih ne bo mogel iti noben kritik.
Najprvo je McNamara zaustavil stalno povečavanje izdatkov za rakete in atomske ter vodikove bombe in raketne glave. Postavil se je na stališče, da nam večjega števila raket in atomskih bomb ter glav ni treba, da nam sedanje število zadostuje. Zato pa naj narodna obramba raj-še gleda, da bo sedanje rakete in bombe izboljšala. V tem oziru ima še dosti dela pred seboj. Z raketami se na primer da doseči vsaka točka na zemlji, toda to še ne pomeni, da jo 'raketa tudi zadene. Treba je zboljšati ciljanje. Čim boljše bo ciljanje, tem manj raket bo treba usmeriti na cilj, da ga zadenejo. Ako bi bilo ciljanje že dognana stvar, bi sedanje število raket že lahko začeli krčiti. Zato bo McNamara najbrže odredil, da bomo imeli samo 1,000 raket Minute-man.in ne 200 več, kot je narodna obramba mislila še lani.
Kaj naj s temi bombami dosežemo? Rabili bi jih najprvo kot strah za sovražnika. Rusi imajo že nekaj pojma, kako strašno je to orožje, saj so ga sami preskušali. Vedo, da ameriške bombe niso slabše od njihovih, zato si lahko izračunajo, koliko bomb bi Amerika rabila, da bi razbila tistih 700-1,000 strateških postojank v komunističnem svetu (brez Kitajske). Njihova špijonaža jim je pa verjetno že povedala, koliko jih ima Amerika res na zalogi.
Vsako izboljšanje raket pomeni obenem tudi omejevanje pomena bombnikov. Čim boljše ciljajo rakete, tem manj bombnikov je treba. Zato ni McNamara navdušen za stališče, da je sedanje število bombnikov minimum, ki je neobhodno potreben. Je pripravljen, da ga ob prvi priliki zniža. Sedaj imamo okoli 700 strateških bombnikov v stalni pripravljenosti. Ali jih je res toliko treba imeti in vzdrževati? Saj so postali samo pomožno orožje, glavno orožje so rakete vseh vrst. McNamara bo zato poslal vsaj vse stare bombnike B-52 v pokoj, počasi pa začel trebiti tudi tipe, ki so stare po 5-10 let.
Manj raket in manj bomb pomeni pri enakih stroških za ostalo narodno obrambo tudi manjšo potrebo za sedanjo višino proračuna za narodno obrambo. Žal iz te moke ne bo kruha. Treba je namreč misliti na zboljšani sistem civilne zaščite, ki je danes sploh še nimamo, kot bi se spodobilo. Odprto je še zmeraj vprašanje zaklonišč. Ali bi kaj koristila ali nič? Kakšna bi morala biti, da bi kaj koristila? Odgovor na to vprašanje je ozko povezan s problemom protiraketnih raket ali lovcev na rakete. Dočim imamo pri-lično dobre rakete-lovce na bombnike, jih še nimamo za lov medcelinskih raket. Strokovnjaki trdijo, da so v teoriji že odkrili pot do njih, v praksi se pa vršijo šele začetni primitivni poskusi. O njih vemo samo to, da so strašno dragi,!se dela v Beli hiši?
narodno obrambo žulijo tudi Moskvo. To daje vsaj nekaj podlage za upanje, da bo tudi Moskva omejila svoje izdatke za oboroževanje. Ne morda potom dogovora, ampak tako kot zadnjič: ko je videla, da jih je znižala Amerika, jih je nekaj znižala tudi sama. Menda je naša administracija opozorila Moskvo že naprej na nameravano znižanje, da je tako olajšala Kremlju sestavo znižanega vojnega proračuna.
Odprto ostane vprašanje, koliko naj kitajsko atomsko oboroževanje vpliva na stroške za našo narodno obrambo. McNamara misli, da nas kitajski komunisti vsaj “precej let” ne bodo mogli dohiteti. Torej ni trenutno treba, da si belimo glave še s kitajskim atomskim in vodikovim orožjem ter kitajskimi medcelinskimi raketami.
iui:"::!!iiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiuiiiiiun!nuiiiiiiiiuiHii]iiiiiiiiiiiiiuii!iiiiiiiiiinniiimiiuiiimiiiiimiiiHiiiiiiifflnuiiuiiiiiiiiii
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
iiiiiiiiiuiiiiimiimmiiimmiimiiiiiiiflmimmiiuiimiiiiiiimmuiiiiiiiimiimimiiiiiiimimiiiiiuiiimiHmiHimimmmmit
Pittsburgh, Pa. — V tem no- za naše politikarje, ki so že od vem letu 1965 smo že slišali nekdaj tako vzgojeni, da ko zju-marsikaj novega iz ust naših po- traj v hlače skočijo in ne more-litičnih in drugih voditeljev, jo hitro čevljev ali pa copat naj-Vsak hoče biti do neke mere va- ti, pa pošiljajo demokrati re-žen in zato menda nekaj napo-: publikance k škratu, republikan-veduje, pa če že razume ali ne,jci pa demokrate. Škrat se pa kar napoveduje. Glavno je, da ^menda obema smeje, nekaj napoveduje in da njegovi * «Tpjj	dela, ŠTIRI
glas se čuje in pride v javnost. |DNI poCITKA” — tak ’teden bi \ politiki pravijo, da to šteje,j^aje racL nekateri demokratski še vse bolj kakor pa med jarč-|pa ^ucj- republikanski zastopni-kami in kotkami, ki med seboj ^ v kongresu, pravi neki list.
da judje imajo med seboj nekaj takih č a r o v n iško nadarjenih strokovnjakov. Njim vse prav pride in prav služi.
Neka dunajska anekdota je o-menjala nekoč, kako je neki pa-j riški bankir (baje izraelskega pokoljenja) pred sto leti pokojnega avstrijskega cesarja vsek-nil z neko pogodbo. Šlo se je za
mmmm usedi. ¥ immm
NEW YORK, N.Y. — Te dni na ali pa cowboyjske štorije? To sem bral v dveh različnih listih je bolečina, bridka in pekoča.
dvoje člankov o istem predmetu, namreč o vseobsežni vrednosti znanja slovenskega jezika za naš mladi rod, ki se rodi in raste
v izseljenstvu, daleč od krajev,
““ “ .f	T"? “7 J7. 5” kjer ima ta jezik svoje korenine,
neko posojilo. V bančni palači je	...
x	u	l—i o-f	i ki rlTT/iki o t t r	wn /"S <-i 1 a
J .	.	... Branje onih dveh stvari mi daje
bil velik napis, da so posojila na	, ,v , .	.
,	„	.	,	,	,	. povod, da zapišem nekaj o sio-
razpolago z 6 od sto obrestmi. L , . ,	,5.	. J
Besedilo je bilo v redu. Številka šest pa je bila le pripeta in se jo je lahko obrnilo okrog in kadar se jo je zasukalo, je predstavljala številko “9”. In kadar je prijahal cesarjev minister v
venski besedi in njenem pomenu v zdomstvu za nas vse, ki se imenujemo Slovence.
_ V Ameriški Domovini sem zasledil hvale vredne misli Božidarja Pusta, ki v imenu sloven-: skih akademikov v Ameriki
bi bil
dan naš kulturni
Pariz plačevat obresti, je bila, ATTAS ,,
številka “6” vedno zasukana ta-i^ v ^ prelaga, naj
ko, da je predstavljala številko1 reserrK)V
“9”. V tistih časih se že mini- ?razmk in ,SV0J	uteme-
...	, ,	.. v, ljuje s stavki, katerih mnogi zastri niso tako razumeli na ste-; ■; Jv.. .	’	v,
sluzijo, da bi se jih ~
tekmujejo s kokodakanjem, kadar katera izmed njih jajce znese, in to potem na ves glas pu-
Za nje naj bi se začel teden dela s torkom in bi se končal s četrtkom. Za weekend bi jo vsak
blicira z glasnim kokodakanjem, lahko pobrisal dom0v, kjer bi dekle: ne pritaca odkod gospo- ^ počival, nekateri pa, ki vodijo dar petelin in zabrusi okrog nje v domačem kraju še razne od-
s svojo perutnico, da naj zapre
vetniške in druge pisarne, pa bi
lahko petek, soboto in nato še ponedeljek posvetili svojemu priporočila za zdravljenje vseh privatnemu businessu. Saj ideja raznih gospodarskih in socialnih ni siaba, tudi za tiste ne, ki po je objavil predsednik tovarnah, rudnikih in drugih
krajih delajo. Le eno vprašanje je: Vsak bi rad gospod bil, kdo bo pa delal?
ne vemo pa, ali bodo pripeljan do cilja: dobrega raketnega lovca na medcelinske rakete.
Tako bodo prihranki na manjši proizvodnji strateških bombnikov in raket komaj pokrili stroške za civilno zračno zaščito in investicije v raketne lovce na medcelinske rakete. McNamara upa, da bo shajal s sedanjim proračunom, ki je nekaj pod $50 bilijonov. Seveda pa ne prevzame nobenega jamstva. Ve iz lastne skušnje, kako rad naš Kongres pozabi na varčnost, kadar se zaleti v neko idejo, ki je privlačna za našo javnost.
. Seveda ne smemo pri vsem vem pozabiti, da stroški za
bolezni
L. B. Johnson v svojem govoru, nanašajoč se na stanje naših Združenih držav. Govor je veljal več ali manj petdesetim državam, ki so zdaj članice ZDA.
Govor L. B. Johnsona na Unijo ob otvoritvi 89. zasedanja kongresa ZDA so sprejeli po vseh delih Amerike v večini z nekim zadovoljstvom. Seveda je mnogo tudi takih, ki njegov govor tolmačijo po svoje in napovedujejo, da vsi načrti, katerim je dal L. B. Johnson svoj blagoslov, ne bodo pokazali mnogo u-spehov. To so navadno vedno politične želje ljudi nasprotnih političnih strank. Ob takih ugovorih se ni vredno ustavljati in jim posvečati posebnih važnosti. Zanimive so le toliko, kako jih izražajo in s kakimi očmi gledajo s svoje strani in iz svojih vrst na vrste drugih, ki niso istega političnega mišljenja, kakor so oni sami.
Tisk, ki je udinjan republikancem, je govor L. B. Johnsona po svoje omenjal. Kajpada podcenjeval je v njem vsako besedo, tu in tam celo malo smešil, itd. Razumljivo! Kar ni naše in po našem ne diši, ni naše in je zanič . ., Tako ocenjujejo politiki drug drugega, drugače ne znajo in bi ne bilo prav po njihovih biblijah.
“PNP” je objavil na prvi strani z velikimi črkami: “LBJ obljublja in ima za vsakega nekaj ... — hoče biti dober stric.” Nek drug list pa vprašuje: “Obljube so dane — kdaj bodo sledila dejstva?”
Itd.! Brez konca in kraja. Republikanski list “BL” komentira govor, tu in tam pa dregne v nekatere neljube slučaje v Washingtonu. Omenja, da je L. B. Johnson odločil, da se hrani z razsvetljavo v Beli hiši, da ni potrebno, da so cele noči vsi prostori razsvetljeni in da bo s tem na deset in deset tisočakov prihranjenih. List pritrdi, da varčevanje je na mestu. Svetloba pa tudi, da se vidi, kaj
V mislih baranta-
ima najbrže politična n j a.
Na vse to bi lahko rekli tako, kakor je govoril Ribenčan, ko so ga vprašali: “Kaj se pa v vaši Ribnici vedno kregate in prek-Ijate?” Pa je Ribenčan hladno odgovoril: “Gasput, to je pa ta-ku, kjer so Idje, tam so tudi be-sejde!”
Ta rek je pa nadvse na mestu
* ZLATO DELA PREGLAVICE NAŠIM in mednarodnim bankirjem. Pritisk na rezerve zlata v Združenih državah narašča. To ni nikaka “prazna slama”, ampak resna gospodarska zadeva za naše ZDA. Mi smo šli že pred leti z zlate valute na nekako zamenjevalno v r e d n o st.
Tako smo in vozimo le doma na naših lastnih tleh našega gospodarstva. Z zunanjim svetom pa veljajo in poslujemo še vedno po starih gospodarskih principih, da vrednost je treba kriti z zlato valuto. Zlate rezerve se po naših skladih pa zmanjšujejo od meseca dc meseca. Doma nismo odgovorni z zlato veljavo ali vrednostjo za naše zelene papirnate dolarje. V tujezemstvu pa smo. Za vsak dolar moramo plačati toliko in toliko v zlatu. Zadnja leta se je razneslo po svetu mnogo naših zelenih papirnatih dolarjev. In tujina za vse te pričakuje plačila po meri v vrednosti v zlatu. To dela in povzroča našim gospodarstvenikom, bankirjem nemale skrbi, če smemo verjeti poročilom, pravijo, da Francija ima visoko količino zahtev v tem oziru proti ZD.
Tudi nekatere druge države, če bi vsi naenkrat zahtevali izplačila v zlatu za dolarje, ki jih imajo proti nam, bi to ustvarilo kaj neljub položaj.
Mnogi, ki o tem čujejo in či-tajo razna poročila, vprašujejo: odkod vse to? En odgovor na to bi bil, da Amerikanci zadnja leta potrošijo na turističnih potovanjih po svetu silne vsote. Drugo so vse razne podpore od strani ZD tujezemskim deželam.
Vse plačujemo v papirnatih dolarjih. A ti so jamčeni po ZD, da so plačljivi v zlatu, to po dogovorih s tujezemstvom. Doma to ne velja. Zlata pa je v naši shrambi od leta do leta manj. V tem je vsa zagonetka kaj kisla za naše gospodarske strokovnjake. Tisti, ki verjamejo in verujejo le v številke in pa kake garancije, ki stoje za številkami takih računov, se praskajo po svojih plešah in iščejo na vse to j bula, ki
točnega odgovora, ki ga pa ni in!električno silo The Cleveland pravijo, da se morajo zadovoljiti Electric Illuminating Company, le z upanjem: nekako bo že, kakor bo že. To je le upanje, s katerim se pa mnogi ne zadovoljujejo.
Finančna in gospodarska vprašanja reševati je težko. Pravijo,
Vilke in minister je plačeval o-bresti menda kar celih sedem let po 9 od sto, namesto po 6 od sto. Ko so tej pomoti prišli na sled, je cesar ropotal in malo je manjkalo, da ni prišlo do vojne med Francijo in tedanjo Avstrijo. Zadevo so končno poravnali, da pri številkah se ljudje lahko “pomotijo”. Nekateri pa tudi litine lahko narobe držijo pred seboj in v takih slučajih kajpada postane številka 6 številka 9.
Naj bo dovolj za danes o finančnih in političnih problemih, bom pa prihodnjič o čem drugem kaj povedal. Vsem čitate-Ijem vesel predpust in mnogo zdravih dni!
Stari Majk
bi se jih človek naučil na pamet. Ne poznam Te, mladi prijatelj Božidar, a na tem, kar si napisal, čestitam Tebi in društvu SAVA. Da bi le imeli veliko, zelo veliko takih Božidarov! Bili bi zares pravi božji dari v pustem vremenu našega maternega jezika!
Takole med drugim pravi Božidar: “Čas nam narekuje nove naloge, nove dolžnosti... Granitni temelj za novo življenje in bodočnost nam je postavil Prešeren. Dolžni smo, da tudi tu, v Ameriki, gradimo in dvigamo zgradbo naše kulture ... Prešernova beseda naj postane osrednja ideja slovenstva ... Slovenec enak v krogu narodov, enak njihovi kulturi. Mi, ki živimo v druščini vseh narodov, pomnimo to!”
Nekako ob istem času je koroški list Naš tednik-Kronika prinesel razmišljanje o slovenski govorici, kjer je zapisano:	“Iz
Muenchena hodi vsako leto v Podjuno na oddih knjigarnar, ki dobavlja knjige iz slovanskih in vzhodnoevropskih dežel. Pravi, da se vedno več Nemcev zanima za slovanske jezike, ker vidijo, da je bodočnost Evrope v vedno močnejših slovanskih narodih.” Ko sem prebral, sem v svojih mislih nadaljeval: “Ne le Nemci se zanimajo za slovanske jezike, marveč tudi Amerikanci, in ne samo bodočnost Evrope je v vedno močnejših slovanskih narodih, temveč bodočnost te naše zemlje.”
Kar je povedal Božidar in kar je bila napisano v koroškem listu, se je v mojem umu strnilo v enoto, in je padlo na skrito bolečino v mojem srcu kakor blažilno zdravilo.
Bolečina je ta-le: Vem za družine slovenskih povojnih izseljencev, med njimi zlasti za družine mladih intelektualcev izvirnega izseljenskega rodu, kjer se z otroci ne spregovori slovenska beseda, čeprav sta oče in mati Slovenca. Pripoveduje se, da celo med seboj ne govorita slovensko in tako njuni otroci nimajo priložnosti niti slišati naše govorice, kaj šele uporabljati jo vsaj v občevanju s starši. Kar odkrito si priznajmo: Slovenski pionirji v Ameriki so bili v tem oziru boljši od nas povojnih priseljencev. To je razumljivo, a ni opravičljivo za nas. Izobražen in kulturno razgledan človek res poseduje mnogo večjo mero prilagodljivosti in asimilacije; to se pa ne pravi, da je prav in da mu je dovoljeno, kot dobremu narodnjaku, vreči čez ramo materni jezik in svojske narodne prvine, ki jih je prinesel seboj v tuji svet. Kaj takega ni prav in ni dovoljeno, čeprav kdo iz starejšega rodu med našim begunskim izcbraženstvom pljune na slovenski jezik in kulturo, kakor se je dogodilo baš v glasilu akad. društva SAVA, češ, da vanjskih zgradb je bil tudi v o-vse skup v angleško govorečem krajih Lake, Geauga in Ashta-^okolju ni nič vredno. So vredno-vse delno oskrbuje z te v človeškem življenju, ki jih
je mogoče nadomestiti, če si jih zavrgel. Med take vrednote sodi materinščina in izvirna narodna Prvi dnevnik v ZDA kultura. Ali je za otroke mlade PHILADELPHIA, Pa. —'slovenske matere materni jezik Prvi dnevni časopis v naši de-]angleščina? Ali za njene otroke želi je začel izhajati tu leta pomeni temelj za kulturno vred-1784.	jnotenje pesem Franceta Prešer-
Imm staršev lit išitelj-%lm pri larsji fnetoief?
Cleveland, O. — Vsi ste prisrčno vabljeni na redno mesečno sejo, ki bo ta mesec izjemno v nedeljo, 7. marca, ob pol 3h popoldne v šolski dvorani. Prednica Sr. M. Blanche in druge šolske sestre bodo navzoče. Po seji bo postreženo s prigrizkom.
Zveza tudi vabi vse na ribjo večerjo v petek, 5. marca, od 4h do 7h zvečer v šolski dvorani. Pridite z vso družino ali pa nesite tudi domov. Zveza bo priredila te okusne ribje večerje vsak petek v postu, z izjemo praznika sv. Jožefa, 19. marca. Takrat ste pa vabljeni na Modno razstavo ob 8h zvečer v šolski dvorani. Bailey Co. bo predstavila najnovejše pomladne kroje, da si boste lahko omislile svojo velikonočno opremo. Kazali bodo tudi dekliške obleke. Razdane bodo dnevne nagrade in vsem bo postreženo s prigrizkom. Pripeljite tudi vaše prijateljice na ta prijeten spored!
Vstopnice se dobe pri Mrs. John Trepal, PO 1-0065; Mrs. Anthony Grdina, KE 1-6300; in Mrs. Milan Dular, 851-7972. Cena samo $1. Ves čisti dobiček je namenjen v dobrobit šole.
Mrs. Milan Dular
Preko 13,000 novih domov na področju severovzhodnega Ohia
CLEVELAND, O. — Po podatkih, ki jih je zbrala Cleveland Electric Illuminating Company, je bilo v preteklem letu postavljenih na področju Velikega Clevelanda in severovzhodnega Ohia skupno ipreko 13,000 novih domov ali stanovanj. Največji prirast je v predmestjih Clevelanda v: Lakewoodu, North Olmstedu, Euclidu, Parmi, Garfield Heightsu in drugih.
V celem okraju je bil lanski porast stanovanj največji od leta 1955, v samem Clevelandu pa je bil za 3% večji kot leta 1963.
Izredno velik porast stano-
Blažilni in zdravilni balzam je pa mogoče opisati z onimi mislimi, ki jih je prinesel koroški list, v nemajhni meri pa tudi z Božidarjevim pozivom mladi slovenski generaciji.
Kadar z ogromnimi tehničnimi pridobitvami postaja naš planet zmerom manjši, ima oni znani pregovor: “kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš”, še vse večjo veljavo. Nič ne de, če je eden teh jezikov naš slovenski, ki ga govori komaj 2 milijona ljudi. Zakaj slovenščina je odtenek velike skupine slovanskih jezikov, ki so si med seboj sorodni. Človek se naravnost čudi, ko posluša ali bere ruščino in najde ogromno kopico istih ali zelo podobnih besed, kakor jih imamo Slovenci. Naučiti se kakega drugega slovanskega jezika, vključno ruskega, otroku, ki se je dobro naučil doma in v slovenski šoli jezika svoje matere, je igrača! Ni pa igrača za onega, ki govori samo angleško. Je kar nerodno poslušati ga, kako po težkem študiju trdo lomi ruščino, da ne govorim o češčini ali poljščini, ki ju je še težje izgovarjati.
Nemci in Angleži, Francozi in Amerikanci dandanes natanko vedo, da “največ sveta otrokom sliši Slave” (Prešeren) in vedo tudi, da so otroci Slave mladi, življenjskih sil polni in z ver-sko-kulturnimi prvinami prepojeni naredi, ki se v ognju sedanjosti kalijo za velike naloge bodočnosti. Verjamem v poslanstvo otrok Slave. Nemara verjamejo tudi Angleži in Nemci in Amerikanci in še kdo drugi.
Ne spominjam se več točno datuma in ne dobesedne vsebine poziva, ki ga je objavil vodilni ameriški list glede ohranjevanja in gojenja maternih jezikov, ki so jih prinesli seboj priseljenci. Nisem pa pozabil smisla, glasom katerega Amerikanci ne samo o-dobravajo napore za ohranitev vsakega ne-angleškega jezika v tej deželi, marveč imajo celo posebno ustanovo (navedel jo je z imenom, ki mi je žal izpadlo), za pospeševanje in podpiranje takih naporov. Veliko vrednost pripisujejo znanju vsaj še enega jezika, poleg angleščine, za vsakega mladega A m e r i k a n c a. Ljudje, ki znajo razen angleščine še kak drug jezik, ne na zadnjem mestu kak slovanski jezik, so zelo iskani za lepa in dobro plačana mesta.
Sedaj pa javno vprašanje ti-tim, ki mislijo, da je angleščina vse: Če ni v umu in srcu slovenskega očeta in matere nič več iskre ljubezni in spoštovanja do svojega jezika in nič več slovenske zavednosti, ali bi ne bilo modro, da bi imeli pred očmi vsaj praktično vrednost znanja slovenščine, ko motrijo bodoče kariere svojih otrolk? Čeprav bi bil nagib daleč od ideala, kakci' ga zamišlja naš Božidar, bi bil učinek za našo skupno slovensko stvar pozitiven in koristen-Kajti učenje slovenske besede odpira pot do Prešerna in do drugih stebrov slovenske kulturne zgradbe. In končno, ko se bo po tej odprti poti naš dora-ščajoči rod prikopal do zakladov naše kulture, se bo v njihovih dušah neslišno in nevidno začela buditi zavest pripadnosti tej kulturni skupnosti, in narodu, ki je njen nosilec. Saj pravi A. M. Slomšek, veliki slovenski učitelj, da je vera luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodne omike.
Dr. Ludovik Puš
Muzej ptičjega perja
Pet let je bilo Hansenu, sinu danskega kokošjerejca, ko je začel zbirati ptičje perje ter ga razporejati po barvi, velikosti in obliki. Sčasoma se je Hansen razvil v pravega izvedenca za ptičje perje; pred leti je ustanovil muzej, ki se zdaj ponaša z zbirko nad 10 milijonov lep0 razporejenih ptičjih peres.
B
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
‘‘Dobro, pozdravi Reščaka! Pri nas isto,” je rekel Andrej-ko in odšel.
Posavec je stopil s konja in se pridružil Guzi, ki ga je napojil s prepaljencem. Konj se je pasel pod lipo.
Janez je prinesel puško in sedel poleg njiju.
črez nekaj časa je Posavec zasedel konja in zdirjal v Hoč .. .
“Zdaj se pa nikogar ne bojiva,” je rekel Guza in se naslonil ob drevo. Jesenska bu-Da je rjula okoli oglov. Povsod je bila tema, samo pri Pisiku so svetili. Poberinov je skoro neprestano gledal v razsvetljena okna, kjer se je zdaj Pa zdaj pokazala kaka senca.
“Vidiš, fant, tako se straži,” je govoril že nekoliko pijano Guza; “nasloniš se v kot, da si zavarovan, pa gledaš v noč. Samo zaspati ne, to bi bila sramota. Seveda rado zmoti človeka .. .”
Guza je še naprej modro-^l, a Janez ga ni poslušal, nekod se je čula glasna
Pesem:
Saj nisi ti, dekle, celi svet,
da bi brez tebe ne mogel živet..
In noč je šla črez vas.
Pozno v noči je prišla Su-^oklela domov in odprla vrata Postranske čumnate.
“Ali spiš, Marinka,” je ■Cekla.
“Ne. Povejte, kje so oče.”
“Doma. So se že potolažili, ^idiš, toliko da sem te rešila.
bi ga bila dočakala doma, '■'Pil bi te bil, tako je bil jezen ..
“Kaj bo pa zdaj?” je vpra-snla Marinka z jokom.
“I, nič. Počakaj, da pride °n; bo že kaj. Oče ne smejo Vedeti. Saj te bo takoj poročil, Pa bo. Saj boš dala meni kdaj ^ak dober košček, če bom
Prišla.”
Dekle je jokala na glas.
“Molči, da te ne zasledi. Samo dva dni, pa bo boljše.
Med tem pa je stari Jerom iskal po hiši, po vseh Prostorih in glasno klica
^čer. Bil je pijan od jeze in Pijače. Preiskal je vsa kota, Premetaval cunje, odpiral 0lhare in shrambe—pa nikjer bič.
“Kam si pa šla? Ali ste taki? Ali tako delaš z me-P°j?” je vpil. Nazadnje ga je Zmagalo, legel je na klop in Ves utrujen zaspal.
XVIII.
„ Kakor kralj dolenjskih gri h6v se dviga Sv. Ahac proti ^cku. z visokimi smrekami je P°rastel njegov vrh, iznad pa se kaže staro zidovje ^6kke cerkve, ki jo je sezidal
arjaški z ujetimi Turki.
Krasen jesenski dan je bil.
0 gozdih okoli gore je od-llleval lovski rog, vmes pa so k°kale puške in daleč po goz-Je odmeval strel za strežb Turjaški je bil napravil ^ Kajni jesenski lov, na ka-bila povabljena
ki je imel vsako leto čast nosača pri velikem turjaškem lovu, drugi pa je bil mladenič šibkega telesa, ki je moral danes priti na grad na delo.
“Po vejevja mi pojdi,” je ukazal Suhoklel tovarišu, ko je že dolgo zastonj pihal gobo; jesenska burja mu je sproti odnesla slamo, ki se je komaj vnela. Mladič je pobral nekaj vejevja starih smrek in se takoj zopet vrnil z nekaterimi vejicami.
“Lenoba lena,” se je jezil nad njim Suhoklel. “Saj sem že kdaj zakuril, danes pa ne gre. Čuj,. puške so utihnile, nemara da se že pripravljajo na shod. Jejmene, zopet je
hu
lor
in daleč ... In- rogovi vali, psi so lajali, pu-pokale, po gozdu pa so srne in jeleni;
^ega Je
lanjska plemenita gospoda
0h bliz
^ odmevali, psi so lajali, pu so
j ale plahe
Kgouhi zajci so hiteli spra-jat v varnost svoje življenje, lsKe so polne strahu sedele ^ dupljah, nad gozdom pa ]° krožile gozdne ptice v ve-* K kolobarjih in se spuščale Jb više pod nebo, od tam a v druge varnejše kraje.
°d staro cerkvijo se raz-bostira gola leha sredi goz-‘°v. Tu sta netila ogenj dva meta. Prvi je bil
ogenj Suhoklel,
ugasnilo.” Daleč v gozdu je zapel rog. Suhoklel je priložil fantu zaušnico. “Prinesi mi no suhega, da se razgori. Misliš, da bom jaz namesto tebe tepen.” Fant je brez ugovora izginil v gozd. Suhoklel je kresal, pihal, nakladal, pa ni šlo. Rog se je čul vedno aliže.
Fant je prinesel smrečevja in to je začelo goreti. ‘‘No, hvalo Bogu,” je vzdihnil Suhoklel, ki se je že tresel pred grajsko jezo. Položil se je ob ognju in gledal, če se bo razgorelo. “Naloži,” je veleval fantu, “da ne ugasne. Vidi se, da nič ne znaš.” In fant je nakladal, kar je bil navlekel vkup. Suhoklel si je celo privoščil pipo tobaka.
E, kaj let sem že tukaj kuril,” se je spomnil Suhoklel; “ti si bil še v sami srajci, ko sem že jaz tu gospodom srne pekel.”
Fantu ni bila všeč taka govorica in ga je zavrnil:
Kaj boste? Ko o vas ne bo ne duha, ne sluha, bom pa jaz tukaj gospodom pekel.”
Ne vem, če boš. Saj si videl, kako so se tepli v dolini.
Naj se! Črez leto osorej tem ne bo še sledu ne.”
Suhoklel se je najprej ozrl, potem pa rekel:
“Fant, ti bodi tiho, pa molči, fant, da te kdo ne sliši fant, ti malo veš.”
‘‘Druga leta niste bili tako sitni kakor danes.”
“E, gospodi se mora ustreči, to si zapiši na čelo; si li razumel? če ne, ti ne bo dobro šlo.”
“I, saj ji strežem.”
“Potem pa molči vsakemu, ki je višji od tebe, če hočeš, da boš lahko izhajal.”
“če je pa moja prava.” “Tisto nič ne de. Ti ubogaj mene, ko ti rečem: stori, če tudi veš, da ni prav. Prva je, da gre tebi dobro, če ne, si revež.”
“To pa že ni prav. Kaj boste vi, učili?”
“Vidiš ga, trmoglavca. Jaz te lahko učim, ko že kaj pomnim in sem že kaj izkusil. Kaj pa ti veš? Ti nič ne veš. Saj še ne veš, da živiš. Ali si že videl hudiča?” Suhoklel se je zavalil na svojo grbo. Grmada je veselo gorela. Zraven je visel odrt zajec na kolu.
“Nisem ga še videl,” je odgovoril fant.
“Ali sta se ga bala, kaj ne?” je rekel fant in nalagal na ogenj.
“Kaj boš: bal? Saj tebe še na svetu ni bilo. Fant, ko bi bil ti takrat v moji koži, ne bi tlačil danes trave. Saj je tudi tvoj oče zato umrl.” “Kako bo, če je pa živel potem še deset let.”
Suhoklel je pomislil; uvidel je, da se je zarekel,
(Dalje prihodnjičj ---------o-------
SEN KRASNE NOČI
CLEVELAND, O. — Euclid 77th Street Theatre od Cleveland Play House je povabil narodnostne skupine na predstavo Kresne noči v okviru 26. letnega Shakespeareovega festivala. Preko 2,000 vabil je bilo razposlanih pripadnikom raznih narodnostnih skupin za predstavo 10. marca. Pred njo bo poseben sprejem gostov od 7.15 do 8.15 v vestibulu gledališča, pri katerem bodo kot gostiteljice nastopile tudi znane pripadnice posameznih narodnostnih skupin.
Povabilo pripadnikov narodnostnih skupin naj bi posebej pričato. da Shakespeare in njegova umetnost ne poznata meja, ampak imata svoj smisel za vsako kulturno sredino.
Vstopnice za predstavo so $2.50' za osebo in jih je mogoče naročiti pri Play House, tel. SW 5-7000.
Play House Shakespeare Festival je najstarejši te vrste v deželi. Poleg večernih predstav bo tudi 38 matinej za šolarje iz Ohia in sosednjih držav.
Mgiiiei mm vrsta hotela v ileietadu
kot: pokrit dovoz, brezplačno nočno parkanje za vpisane goste in bajno jedilnico v “Tavern” restavraciji v pritličju. Ker so pri zamisli in izdelavi načrtov za nov hotel hoteli v tem ustvariti domačo ozračje kluba, pa vendar poskrbeti za ugodnost sestankov in konvencij, je prišlo do ustvaritve “potnikovega sanjskega hotela”. Na razpolago so vse možne vrste tehnične pomoči, na razpolago so sobe vseh vrst, velikosti in oblik, pa naj bo to za 20 ali za 200' oseb. Z obsežnega vestibula v pritličju vodi široko stopnišče v prvo nadstropje, kjer je “velika plesna dvorana” s 4,600 kv. čevljev površine in 10 posebnimi sprejemnicami, od katerih 5 je poimenovanih po Velikih jezerih. Vse so na razpolago za privatne družbe in posebne sestanke. V dvorani je prostora za 500 oseb, mogoče pa jo je tudi razdeliti v dva manjša prostora, trdno ločena in z vsemi lastnimi napravami in tehnično opremo. Na razpolago' so vse odrske potrebščine, ki omogočajo celo odrske nastope raznih vrst in oblik.
Sobe za goste so od 2. do 14. nadstropja ter so vse najmodernejše opremljene in dekorirane.
Za vso hrano in pijače skrbi Marie Schreiber, po vsej deželi znana restavraterka.
Marec naj bo Churchillov mesec
LONDON, Ang. — Angleška vlada je proglasila marec za Churchillov mesec. Porabili ga; bodo za nabiranje posebnega fonda, ki naj bi dajal štipendije in podpore za kuturne namene. Debatirali bodo seveda tudi o narodnem spomeniku v čast pokojnemu državniku. Prostor so menda že izbrali na naj višji točki angleškega obrežja, obrnjenega proti evropskemu kontinentu. Pokojnik bo seveda dobil tudi svoje poštne znamke, ceste, trge, javna poslopja itd.
Tudi Amerika bo praznovala Churchilov mesec. Akcijo vodi poseben odbor pod pokroviteljstvom bivšega predsednika Ei-senhowerja. Nabiral bo denar za kulturne svrhe. Njegov program še ni objavljen.
Podobne akcije bodo verjetno tudi v vseh ostalih zavezniških državah.
PETER D. KLEIST JAMES A. LaDU
Cleveland, O. — Hollenden
Posredovanje ZN na Cipru propadle
ATENE, Gr. — Že lani je generalni tajnik ZN Tant poslal na Ciper svojega zaupnika diplomata Plažo Lasso z nalogo, da naj do 1. marca skuša doseči sporazum med grško večino in
diji. Svojemu poročilu dodaja j McNamara samo napačno poro-tudi svojo sodbo: Malcolm X je-čala o poteku napada, ampak tu-postal žrtev ameriških reakcijo-Idi odredila vojaške operacije nar jev in imperij alistov in nji-1 proti tistim, ki napada sploh niso organizirali.
Upamo, da bo resnica prišla kmalu na dan.
hovih rasnih prisklednikov. Pa naj Malcolmovi morilci ne mislijo, da bo umor pozabljen. Bo že zgodovina poskrbela za maščevanje tega podlega umora!
Kaj ja resnica pri katastrofi v Ptaifosi
House je posebne vrste nebotič-1turško manjšino. Plaza Lasso je nik na ameriškem hotelskem ob- sedaj izjavil, da misije ni izpol-zorju in nov znak Clevelanda, mil, kajti ne Grki ne Turki niso
največjega mesta v državi Ohio. V novem hotelu je uveljavljena čisto nova, izvirna zamisel tako v sami zgradbi, ki je stala 6 milijonov, kot v opremi, učinkoviti postrežbi in izrednih ugodnostih. Sestavljen je' iz privatnega kluba, hotela z najmodernejšo postrežbo, modernega gostišča za avtomobiliste z garažami, pokritim kopališčem in prostori za sestanke.
V to novo hotelsko podjetje so bile vključene misli in skušnje
popustili “niti za las”. Vkljub temu priporoča, da naj se poskus za posredovanje nadaljuje. Ali bi se sam prijel tega posla, ni povedal naravnost v svoji izjavi. Vsi pa mislijo, da ga bo Tant naprosil, naj nadaljuje s poskusi.
Med tem se približuje čas, ko bo zmanjkalo sredstev za vzdrževanje čet ZN na Cipru. Tant bo moral zopet prositi za denar. Verjetno ga bo dobil, saj ima svet dosti skrbi z Azijo in Afri-
Španija in Gibraltar želita tunel pod Gibraltar-sko ožino
TANGIER, Mar. — Gibraltar-ska ožina je široka samo 18 milj, morje tudi ni globlje kot v Rokovskem zalivu med Evropo in Anglijo. Zato so prvi načrt za podmorski tunel pod njo napravili že pred 100 leti. Prvemu načrtu je sledilo par drugih, toda vsaka alkcija se je razbila na pomanjkanju sredstev.
Sedaj sta na maroško pobudo sklenili obe obrežni državi, Španija in Maroko, da vzameta zadevo resno v roke. Osnovali sta poseben odbor, ki naj preštudira tehnične probleme. Finance bosta pa vzeli sami v svoje roke.
Mislita na mednarodno delniško družbo, ki bi financirala vsa dela. Menda je ne bo težko ustanoviti, kajti stroški ne bi bili pretirano visoki in obrestovan je investiranega kapitala ne bi predstavljalo nobene težave, in to tem bolj, ker bi za redno finančno službo prevzeli jamstvo obe državi, Španija in Maroko. V Madridu in Rabatu upajo, da bi do konkretne pogodbe lahko prišlo že 1. 1967.
clevelandskih poslovnih ljudi ko, zakaj naj bi jih imeli še v
zadnjih 30 let. Med temi so bili James M. Carney in Peter D. Kleist, graditelja, ter James A. LaDu, upravnik. Ko je bil Hollenden hotel v mestu naprodaj, so ti izdelali načrt za “idealen hotel” ter ga izvedli, ko so kupljeni stari hotel podrli do tal.
Poleg izredno luksuzne opre-
me in sijajne okrasitve ima Hollenden House tudi posebnosti;naše dežele ima tekočo vodo.
Kitajski komunisti o umoru Malcolma X
časnikar Drew Pearson trdi, da Hanoj ni ime! z napadom nobenega opravka.
WASHINGTON, D.C. — Kot smo poročali, so rdeči gverilci napravili nepričakovan napad na naše vojaško letališče v Plei-ku severno od Saj gona in pri tem ubili ter ranili naše vojake, letalom pa napravili, milijonsko škodo. To je dalo predsedniku Johnsonu povod, da je odredil “obračun” z bombardiranjem nekih komunističnih postojank v Severnem Vietnamu. Ta dogodek je takrat razburkal tudi našo javnost.
Pretekli teden je znani časnikar Drew Pearson prišel na dan z novico, da se napad na Pleiku ni odvijal tako, kot ga slikajo uradna poročila. Trdi, da napad na Pleiku ni bil dela komunistične vlade v Hanoju, ampak drzen podvig gverilskih pustolovcev. Napad so pripravili zelo površno. Bilo jih je komaj 100, ko so začeli z vdorom na letališče. Sami sebi niso mogli verjeti, da so na letališču vsi spali, naši vojaki, pa tudi vse vietnamske straže. Zato so brez vsakih težav šli skozi obrambne linije in prišli nemoteno do letal, ki niso bila prav nič zavarovana. Z uničevanjem letal so potemtakem imeli lahko delo. - Naša posadka je bila tako zbegana, da prvi trenutek sploh ni vedela, ikaj se godi. Kar so gverilci imeli zgub, so jih povzročili gverilski topovi, ki so streljali na letala, pri tem pa pobili tudi nekaj gverilcev, ki so se slučajno 'nahajali v bližini.
Časnikar Pearson ne spada med najbolj zanesljive poročevalce, vendar je sumljivo, da se do sedaj še ni oglasil noben u radni vir, ki bi označil Pearso-nove podatke za domišljijo.
Sredozemlju?
Grki so konec posredovanja praznovali s tem, da so pri ZN protestirali proti Turkom, češ da so kršili sporazum o premirju. Turki jim bodo gotovo odgovorili s podobnim protestom pri ZN.
-----o------
— Okoli 95% hiš po mestih
CLEVELAND, O.
Abeceda politično orožje za kitajska komuniste
HONG KONG. — Kitajska vlada je sklenila, da bo v provinci Sinkjang vpeljala latinico kot abecedo. Na videz je to zelo napredna kulturna poteza, ki ima pa le politično ozadje. V sosednih ruskih provincah velja cirilica za uradno abecedo že veliko rodov.
Le redki so v tistih obmejnih ruskih provincah, ki kaj vedo o latinici. Sedaj jim bodo Kitajci kot nalašč vpeljali na svoji strani državne meje nekaj, kar bo Ruse gotovo zbodlo. Ne bodo pa Kitajci vpeljali kitajskega jezika. Pustili bodo Kazakom in Uigurcem njihovo materinščino. Nova abeceda bo imela 33 črk. V Hong Kongu trdijo, da bodo Kitajci vpeljali latinico tudi za vse druge narodne manjšine, kar jih je pod njihovo oblastjo.
Da zbodejo ruske tovariše, so Kitajci razglasili odlok o latinici ravno na dan pred 15-letnico rusko-kitajskega “večnega” prijateljstva. Lepa tovarišija!
V Washingtonu pa trdijo poznavalci razmer ob rusko-kitaj-ski meji, da se tam vršijo'neprenehoma premiki čet na obeh straneh rusko-kitajske meje. Moskovska vlada je menda poslala celo posebnega zaupnika, da pregleda, kako je sedaj zavarovana ruska meja proti kitajskemu sosedu.
Ženske dobijo delo
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
STAROST NEOMEJENA
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
Dočim Pearson je zahteval, naj se za
vsa Amerika verjame, da je u-mor znanega voditelja črnih muslimanskih zagrizencev Malcolma X delo črnih fanatikov, pa vendarle še čaka na policijsko preiskavo in sodno obravnavo, preden si ustvari končno
zadevo briga tudi Kongres in odredi preiskavo.
Če je na vsem tem kaj resnice, niso krivi samo naši vojaški poveljniki na letališču Pleiku. Ravno tako so odgovorni vsi tisti, ki niso takoj v začetku po-
JOSEPH & 2149 W. 53 St.
FEISS CO.
961-6000
(48)
sodbo, se je glavnemu dnevniku I vedah Pentagonu, McNamari in kitajskih komunistov v Peipingu Johnsonu, kako se je napad od-zelo mudilo, da sodi o tej trage- vijal. Končno nista Johnson in
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ženska dobi delo
Za kratke ure dela v kuhinji restavracije na 928 E. 72 St. v bližini St. Clair Avenue.
Kličite 361-9320.
(46)
MALI. OGLASI
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe in kopalnica, zgoraj. Furnez. Samo odraslim. Kličite EX 1-5553.	(—45)
Lastnik prodaja
V Euclidu, dvodružinska hiša, enodružinska hiša in velik lot. Vse 3 parcele, ena pri drugi, v fari sv. Kristine. Vse za 837,900. Kličite KE 1-3697.
(43)
Naprodaj
Veliko zidano poslopje za dve trgovini na E. 200 St. Vprašajte na 756 E. 200 St. KE 1-1980.	(44)
Lastnik prodaja
Enodružinsko, z aluminijem obito hišo, 4 in pol sobe, klet, podstrešje, 1 (4 garaža, 12 let stara, na 370 E. 200 St. KE 1-7397.	(26 feb., 3,5 mar)
V najem
Oddamo sobo ženski v zameno, da bi varovala 4-letnega otroka, in opremljeno sobo moškemu z hrano ali brez.
KITAJSKA ROKA NAD TIBETOM — Rdeča Kitajska upravlja in ureja Tibet, ki je dolga stoletja užival skoraj popolno neodvisnost pod vodstvom svojega Dalaj lame, sedaj skoraj kot katerokoli drugih svojih pokrajin. Dalaj lama je že pred leti pobegnil v Indijo. Pančen lama, ki so ga Kitajci pridobili začasno za sebe, se je baje sedaj obrnil proti njim in ga hočejo rdeči javno osramotiti v Šigatseju, njegovem starem sedežu in drugem največjem mestu Tibeta. Slika kaže moderno cesto, ki vodi v glavno mesto dežele Laza. Stavba na griču na desni je palača Dalaj lame, nekdanjega duhovnega in svetnega gospodarja Tibeta.
Kličite 432-0216.
(45)
Naprodaj
Naprodaj je Philco hladilnik v dobrem stanju. Cena $20. Na 1043 E. 70 St. EX 1-£356.	—(44)
V najem — E. 58 St. —
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(48)
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
Ko so sedeli zvečer okrog ognja, stari Edmond Connors v sredi, sanjavo upirajoč svoj pogled, kot navadno, v goreča polena, je moral Donal prenesti veliko šale in zbadanja.
“Owen, ti si popolnoma opravil. Zdaj sta Nodlag in Donal zvezana in samega papeži bi bilo treba, da ju razveže.”
“Nič ne de,” je odgovoril Owen, “menim, da si bomo morali kako drugo izbrati. Bilo bi dosti čudno, če bi do Joanine svatovščine ne mogli iztakniti kakega pripravnega dekleta.”
“Tedaj se bo nabralo tukaj sila ljudi,” je rekel Donal. “Kam jih neki denemo?”
“Ali niso skednji dovolj veliki za vso župnijo?” je dejal starec. “Toda če ostane tako vreme, sosedje ne pridejo.” ‘‘Vkljub temu bodo prišli,” je ugovarjal Owen. Niti sneg, niti toča, niti burja ne bo zadržala fantov in deklet od dobre svatovščine.”
“Ampak, Donal,” se je vmešala Joan, ki je izkušala odvrniti pogovor od svoje osebe, “kake čudne reči si govoril snoči, ko so te prinesli v hišo?” “Kake reči?” je vprašal Donal, plašno pogledovaje očeta.
“Nič ne de!” ga je potolažil starec. “Od mraza in napora se ti je zbledlo in sam nisi vedel, kaj govoriš.”
“Pripovedoval si in pripovedoval o sodnikih in črnih kapah in ovadnikih in Dalyju
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
EXCLUSIVE FRINGH1SE
Amazing new liquid plastic coating used on all types of surfaces interior or exterior. Eliminates waxing when applied on Asphalt Tile, Vinyl, Linoleum, Vinyl Asbestos, Hard Wood, & Furniture. Completely eliminates painting when applied to Wood. Metal, or Concrete surfaces. This finish is also recommended for boats and automobiles.
NO COMPETITION
As these are exclusive formulas in demand by all businesses, industry and homes. No franchise fee. Minimum investment — $300. Maximum investment — $7,000. Investment is secured by inventory. Factory trained personnel will help set up your business.
For complete details and descriptive literature write:
(HEM-PLASTICS & PAINT CORPORATION
1828 Locust, St. Louis 3, Mo.
in njegovi ženi in Nodlagi. Res čudno, kako se vse stvari zmešajo v takih sanjah.” “Spominjam se,” je rekel Donal previdno,” da se mi je zdelo, ravno preden sem padel, da sem sedel na obtožni klopi in sodnik si je natikal črno kapo na glavo, kar vstane neka žena, velika vitka žena in ga zaustavi. In potem sem slišal glasove:	Donal!
Donal! Nodlag! Nodlag! in sem padel.”
“To smo te mi klicali,” je dejal Owen, ‘in sam zlomek te je premotil, da si jih tako slišal. Sreča, da nismo vaju zgrešili, kajti bila sta čisto podobna veliki sneženi kepi.” “Kako je?” je vprašal starec, trudeč se zasukati pogovor. “Ali meniš, da si vse pripravila za svatovščine, Bess? Koliko galonov žganja si naročila?”
“Trideset,” j e odgovorila gospodinja, “pa jih moremo še več dobiti.”
“In govedina?”
“Je že pripravljena.”
“In šunke?”
“So že pripravljene,” mu je odgovorila žena nestrpno. ‘‘Kaj ne moreš teh reči nam prepustiti in se ne mešati v naše delo? Ali si se ti sam domenil z župnikom?”
“Da, Bog ga blagoslovi, in bilo se je lehko domeniti. Imel bo dvajset porok ta dan in še več jih pride. Toda rekel je, da bo tukaj točno ob treh, tako da bomo imeli celih devet ur veselo svatovščine, preden pride pepelnična sreda.” In so jo tudi imeli — pravo, popolno, hrupno irsko svatov-ščino. Od severa, juga, vzhoda, zahoda so se zbrali prijatelji, tako malomarni za sneg, ki je ležal zmrzel na tleh, in za zamete, ki so se nakupičili po jarkih in globinah, kakor Kanadec s svojimi konji in sanmi. Tam v daljavi je bila hiša — to noč cilj vse okolice — s svojmi malimi četverokot-nimi okni, ki so se veselo svetila od nočnega ognja na ognjišču; in tam v daljavi so se jasno odbijale od bele preproge na tleh temne postave gostov, ki so se zbrali, da po-časte družino, na kateri še ni
^ j bilo nobene sence sramote ali nečasti. In jedli so in pili in plesali. Pozno ponoči starejši posedli krog ognja v kuhinji in si pripovedovali povesti, mladina pa je vneto plesala na okrašenem in ovenčanem skednju ob zvokih dud in gosli.
Donal je pregovarjal in silil Nodlago, naj zapleše z njim irski reel, kar je zelo vznevo-Ijilo njegovo bodočo nevesto, ki otroka ni gledala posebno prijazno in je že bila napol sklenila, da bo v tistem trenutku, ko ona postane gospodinja na glenaarskem posestvu, morala sirota in najdenka iz hiše, da si kje drugod poišče strehe. Toda otrokove dobre volje ni motila nobena senca. Nodlag je bila sedaj že popolnoma ozdravela od bolezni in je plesala in plesala z Donalom in Owenom in z Jerryjem. Stari ljudje so zmajevali z glavami in govorili, da so jo vile prinesle in pustile tukaj ter da v tej stvari ni vse tako kakor bi moralo biti.
Slednjič je odbilo dvanajst na starinski kuhinjski uri, ki se je dedovala v družini od roda do roda, in sredi nočne gostije je slovesno nastal post. Nekateri fantje, od pijače malo razgreti, so se hoteli veseliti do jutra in so to opravičevali s starim verzom: Tridentski cerkveni očetje naj dolgo žive, ker so nam meso zabranili, pijače pa ne.
Toda starejši so bili neizprosni. To je bil dan pepelje-nja in ponižanja, prvi dan pokore in v taki važni, slovesni stvari so se morali vsi pokoriti cerkvenim zapovedim. Tako se je razšla v mesečini marčeve noči ta velika množica z mnogimi voščili poro-čencema, ki sta to slovesno noč začela skupaj positi breme življenja.
Ko so izpili marsikatero kupico na pot in se začeli poslavljati, je ženin Burke zašepetal Donalu:
“Prižgi si pipo in nas malo spremi!”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
INDIANA
FOR SALE BY OWNER Brick home on Michigan St., New Carlisle, Indiana. Close to schools, churches and South Shore station. Downstairs has large entrance hall, living-room with fireplace and built-in book shelves, dining room, all carpeted, extra large walk-in closet, large kitchen with custom built wood cabinets, bath. Second floor has two large bedrooms with walk-in closets and another with custom-built vanity and wardrobe, half bath and large hall. Full basement. Oil heat. Lot 134x40, landscaped.—Reasonably priced. Immediate possession. Phone 654-3542 or write P. O. (43) Box 457, New Carlisle, Indiana. (43)
MALE HELP
TURRET LATHE SPECIALISTS
Opportunities are now available for fully qualified men. Retirements are opening up many jobs in our organization giving a new employee the opportunity to quickly gain seniority.
Must be able to do complicated set-ups and work to close tolerances. Only men seeking a permanent future need apply.
We are located near summer and winter vacation area. Good working conditions.
Kindly write or apply in person
Mr. B. D. Hardy, Pers. Director
HOUDAILLE INDUSTRIES
HYDRAULIC DIVISION
537 East Delavan Avenue	Buffalo, New York
An equal opportunity employer.	(43)
Donal ga je ubogal. On in Burke sta bila vedno dobra prijatelja, še preden sta stopila v sorodstvo. Vozove s sorodnicami sta poslala naprej in počasi kadeč šla peš po okorelem snegu.
“še dosti dobro smo se imeli nocoj,” je začel Donal, ki se ni hotel preveč bahati z njihovo razsipno gostoljubnostjo.
“Lepše bi ne moglo biti,” je odgovoril Burke. “Naša sva-tovščina je res presegla vse druge v župniji.”
šel je dalje in molče kadil. “Upam, da boš lepo ravnal z Joano,” je nadaljeval Donal. “Ne baham se, ampak v vsej deželi ga ni boljšega dekleta in pridnejše gospodinje.” “Ali mi ne zaupaš,” ga je vprašal tovariš, malo razžaljen.
‘‘Ah, zlomka, kaj bi ti ne zaupal? Toda mi smo Joano radi imeli in jo bomo pogrešali.”
Burke je zopet obmolknil. “Ti bi mi rad nekaj povedal,” ga je nagovoril Donal. “Ali ti morda ni kaj prav, dota ali kaj drugega.”
Spremljevalec ga je krepko sunil.
“Toda nekaj mi imaš povedati,” je zavpil Donal. “Na dan z besedo, mož! česa se bojiš?”
“Ne bojim se zase,” je odgovoril Burke, “temveč za vas.”
Tedaj se je nenadoma obrnil in ostro vprašal:
“Kako je to dekle, ki ga imate v hiši?”
“Dekle? Katero dekle? Pri nas sta samo Norry in Peggy!” ‘‘Ne mislim teh. Tidve vsi poznamo. Toda kdo je tisto dekletce, ki si z njo plesal nocoj ?”
“Plesal sem z marsikatero,” je dejal Donal oprezno. “S tvojimi sestrami in s tvojo sestrično Kato Heaphy in z Lucijo Kelly in —”
“Tudi teh ne mislim,” je odgovoril Burke. “Menim onega otroka, ki ste ga sprejeli v hišo in ki je potem pri vas vzrastel.”
“Ah, Nodlag!” je vzkliknil Donal, kakor bi se bil komaj domislil.
“Da, njo mislim. Kdo je ona? Iz kakega rodu je? Kdo so njeni starši?”
“Vprašaj me kaj lažjega!” se je Donal umikal in ogibal odgovoru.
“Reci mi, Donal Connors, da niste vedeli niti ti, niti tvoj
oče, niti tvoja mati, kdo je ta vražja zalega, ki ste jo redili v svoji, nekdaj pošteni hiši?” ‘‘Nocoj si nekoliko globoko pogledal v kozarec, dasi to malokdaj storiš in se kaj takega pripeti tudi sicer poštenemu človeku. Vse, kar ti morem reči je to, da od tiste noči, ko sem jo sam našel med kravami, nismo ničesar zvedeli,
kdo bi bil ta otrok.”
Burke je molče šel dalje, doktor nista prispela do kovačnice ravno ob razpotju nad mostom, kjer je Edmond Connors srečal Nodlago in njeno mater. Tu je obstal in poklical vozove, ki so se že bili spustili k mostu v dolino pod njima. Burke je iztegnil roko.
(Dalje prihodnjič)
ŽE SEDAJ SO DOVOLJ MOČNI — Leviča v živalskem vrtu v Brooklynu, N.Y., kažeta svoje ostre zobe. Čeprav sta mladiča še krotka, so njuni zobje kljub temu nevarni.


NAROČITE SI

DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI

SLOVENSKI


DNEVNIK

NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
PRI MALICI — Galebi v St. Petersburgu v Floridi so tako domači, da prilete kar v vrsti in jedo iz roke, če jih kdo hoče krmiti.