G eo g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , L I (1979) UDC U D K 911.3:63 (453.33) = 863 OBMESTNO KMETIJSTVO TRSTA M arijan K l e m e n č i č * N am en p risp ev k a je o sv e tliti reg ionaln i pom en k m e tijs tv a na T ržaškem , posebej še s sta lišča vloge k m e tijs tv a v obm estju T rsta. P od ro b n e jš i vpogled v p ro b lem atik o je otežen za rad i skop ih podatkov, n jih o v a n a ra v a pa om ogoča u p o rab o le najbo lj trad ic io n a ln ih geografsk ih m etod. P o d a tk i o s ta n ju zem ljišk ih k a teg o rij (1) so ob jav ljen i za vsako leto posebej, a le po u p ra v n ih občinah, k i jih je n a T ržaškem šest. Poleg tega p o d a tk i ne dopuščajo, da b i zanesljivo sled ili sp rem em bam zem ljišk ih k a te ­ gorij, k e r se k r i te r i j i za o p red e ljev an je posam eznih zem ljišk ih kategorij očitno sp rem in ja jo . Š tev ilu ak tiv n e km ečke delovne sile v povojnem času lah k o sledim o le p reko tre h časovnih p resekov: 1951, 1961 in 1971 (2), in sicer po ob ­ činah. P rim e rja v a s ta n ja km ečke delovne sile m ed om enjen im i obdobji je le p rib liž n a za rad i raz ličn ih k r ite r ije v o p rede ljevan ja . Še najlaže sledim o g ib an ju štev ila živ ine po posam eznih le tih (1), spet le v o k v iru občin. O snovni p rob lem za jem an ja podatkov je to re j v tem , da se nanaša jo na so razm erno ve like površinske enote, da so zelo težko ali skoraj n e p r im e r­ ljiv i te r da sam o zb ira n je podatkov sloni v eč k ra t le na ocenah. N atančne jš i vpogled v s ta n je k m e tijs tv a n a T ržaškem je b il om ogočen s p o d a tk i o g lobalni k m e tijsk i p ro izvodn ji po n ase ljih (3) za le to 1978 ozi­ rom a 1977 (štev ilo živine in cv e tliča rn te r količino p rid e lan eg a v ina) te r s p o d a tk i socialnogeografske analize naselij G ropada, T rebče (4) in L on jer (5). Že v uvodu je tre b a p o u d a riti štev ilne razsežnosti k m e tijs tv a na T rža­ škem : socialne, proizvodne, ekološke, v izuelno-estetske itd., posebej pa še narodnostne . K m etijs tv o n a T ržaškem je v velik i m eri v ro k ah p reb iva lcev slovenske n aro d n o stn e skupnosti, tako da splošno p ro b lem atik o k m e tijs tv a lahko povezujem o s p ro b lem atik o dobršnega dela slovenskega p reb iv a ls tv a na trža šk em podeželju . * M ag., PZ E za g e o g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta , A šk er č e v a 12, 61000 L ju b lja n a , YU . Osnovni pokazatelji zem ljiške strukture K lju b sk ro m n i p ov ršin i ce lo tnega T ržaškega, 22 km-, so n a ra v n i pogoji za k m etijs tv o zelo p isan i. V osnovi lahko raz lik u jem o m ed k rašk im i in fiišn im i obm očji. K ras p o stav lja k m e tijsk i p ro izvodn ji svo js tvene zah teve p redvsem z različno stopnjo zak rase lo sti in re lie fn e energ ije . P r i k ra su mo- ram o b iti p rev idn i, k e r im am o o p rav k a z m očno p reob likovan im ozirom a k u ltiv iran im n a ra v n im okoljem . N a flišu ločim o bolj ali m anj strm o po bočje ob robu k rašk e p lanote, g ričev je in akum ulac ijske rav n in e ob sp o d ­ n jih tokov ih R osandre in Reke. P o o b jav ljen ih u ra d n ih p o d a tk ih je bilo v k m e tijsk i sezoni 1974—75 ;ia T ržaškem 4,2 % površin v n jiv a h in le p o ld ru g i odsto tek m an j v v inog rad ih (1). T rav n ik o v je b ilo 23% in gozdov 30 %. K m etijsk i zem ljišk i fond je to ­ re j sk rom en te r svo js tven za rad i posebn ih n a ra v n ih pogojev. G lede s tru k tu re zem ljišk ih k a teg o rij lahko sledim o sp rem em bam le okvirno. K o likor to liko rea ln o sliko nam d a je jo p o d a tk i o sp rem em bah po ljed e lsk ih in trav n išk ih površin . Z načilna sta padca obsega n jiv v o b ­ dob ju 1955— 60 te r 1. 1970, ko p rid e do stab ilizac ije n jihovega obsega. P o ­ dobno v e lja tu d i za trav n išk e površine, le z razliko , da je bilo nazadovan je obsega p red 1. 1970 p ri tra v n ik ih bolj zm erno ko t p r i n jivah . N atančnejšega ra č u n a n ja b ilanc sm eri sp rem em b v zem ljišk ih k a teg o rija h obstoječi u ra d ­ n i p o d a tk i ne dovo lju je jo . Kmečka delovna sila P om em bnejši ko t s ta tis tičn i so fu n k c ijsk i p o k aza te lji vloge k m e tijs tv a n a do ločenem obm očju. V p rim e ru T ržaškega še posebej p r ih a ja do izraza pogosta o b rav n av a k m etijs tv a , z za trjev an jem , da p rav ih km etov p rak tičn o n i več in da je k m e tijsk a p ro izv o d n ja zanem arljivo m ajhna . T aka m n en ja so posled ica n a s la n ja n ja na s ta tis tičn e podatke, n ep o zn av an ja s ta n ja na te re ­ nu ali pa so o rod je za šp ek u la tiv n e posege v p rosto r. O m enjen i odnos do k m e tijs tv a ozirom a nepoznavan je p o java vodi k neodgovorn im posegom v pokrajino , p r i čem er je za rad i n jen eg a stih ijskega razv o ja p rizad e ta ce­ lo tn a d ru žb a (zakon m očnejšega!), posebno pa še p r ip ad n ik i slovenske n a ­ rod n o stn e skupnosti kot p re težn i la s tn ik i zem lje in vzdrževalci k m e tijsk e pro izvodnje. Značilnosti deagrarizacije po zadnji vojni D elež ak tiv n eg a km ečkega p reb iv a ls tv a n a T ržaškem kaže n a visoko s to p n jo deag ra rizac ije ; 1. 1951 je znašal 2,2 %, 1. 1971 p a le še 0,8 %. P o d a tk i nas lah k o zavedejo, če ne odšte jem o T rs ta ko t n eag ra rn eg a središča. K lju b nep o sred n i b liž in i T rs ta okoliške občine izkazu jejo še so ­ razm ern o m očno k m etijsko obeležje. N ajbo lj k m e tijsk a občina Z gonik je im ela 1. 1971 še vedno 10 % ak tivnega p reb iv a ls tv a zaposlenega v k m e tijs t­ vu. Celo v m iljsk i občini je znašal delež ak tiv n eg a km ečkega p reb iv a ls tv a skoraj 3 % (p rece jšen del »km etov« v e rje tn o odpade na rib iče). Razvoj deag rarizac ije v povojnem času j e bolj posled ica zu n a n jih d e ­ jav n ik o v ko t pa n o rm aln eg a socialnogospodarskega razv o ja trža šk eg a p ode­ želja. Zelo m očno povojno deag rarizacijo (1951— 61) sta doživela repen ta- bo rska in do linska občina. P rv a p redvsem zarad i vse večjega pom ena m ed ­ naro d n eg a p reh o d a p ri F e rn e tič ih in z n jim povezanega dose ljevan ja p re b i­ valstva , d ruga pa za rad i sp ro le ta r iz ira n ja d o b ršnega dela km etov z odvze­ m om n ajbo ljše k m e tijsk e zem lje za razš iritev trža šk e in d u s trijsk e cone. Starostna sestava aktivnih km etov Iz sp lošn ih izkušen j, posebej pa iz m očne s topn je deagrarizacije , lahko sklepam o n a o sta re lo st ak tivnega km ečkega p reb iva ls tva . Po popisu p re b i­ v a ls tv a je bilo 1. 1971 na T ržaškem le 7 % km etov, m la jš ih od 30 le t; n ad 60 le t s ta r ih je bilo 30 %. V osta lih d e jav n o stih je delež n a jm la jše in n a js ta re jše generacije ravno n asp ro ten , čeprav je za p reb iv a ls tv o n a T ržaškem n a sp loš­ no značilna v isoka s to p n ja ostare losti. K ar v š tir ih od šestih občin n i k m e­ ta, m la jšega od 20 let. Socialni prem iki nosilcev km etijske proizvodnje V socialnogospodarskem pogledu k m e tijsk a p ro izvodn ja vse bolj p re h a ­ ja v dom eno po lkm ečk ih gospodinjstev . N eustrezna ag ra rn a s tru k tu ra sili nam reč k m ete v isk an je socialne in gospodarske varnosti, k a r pa še ne pom eni tu d i o d tu je v an ja od k m e tijsk e pro izvodn je. L. 1978 K m ečka zveza v T rs tu povzem a oceno G. P iccolija , po k a te rem se poleg 2.000 ak tiv n ih km etov v T ržašk i p o k ra jin i u k v a r ja s km etijs tv o m k o t dodatno dejavnostjo vsaj še 13.000 oseb. D ejansko štev ilo p reb ivalcev , k i so n a k ak ršen k o li n a ­ čin povezan i s k m etijsko iz rabo zem lje, je mogoče ugo tov iti le s pod ro b ­ n im an k e tira n je m preb iva lstva . Po popisu p reb iv a ls tv a 1. 1951 se je na T ržaškem ak tivno u k v a rja lo s km etijs tvom , gozdarstvom , lovom in ribo lovom 2.896 oseb, deset le t k asn e ­ je 2.121 in 1. 1971 le še 859. S ta tis tičn i p o d a tk i p riča jo o m očni povo jn i de- ag rarizac iji, posebno še v razd o b ju 1961— 71. P o stav lja se v p rašan je , koliko om enjen i s ta tis tičn i p o k aza te lji s to p n je deag rarizac ije u streza jo s ta n ju in fu n k c iji k m e tijs tv a v p o k ra jin i. O dgovor je m ogoče dob iti n a osnovi p re ­ tre sa s icer sk rom nih podatkov o povo jn ih sp rem em bah p o v ršin posam ez­ n ih zem ljišk ih ka teg o rij in o g ib an ju š tev ila živine, p redvsem pa s p o ­ m očjo te m e ljite analize d ružbenogospodarskega s ta n ja v n e k a te rih nase 1 jih . Odnos med številom aktivne km ečke delovne sile in številom živine K ljub p rec e jšn ji nezanesljivosti nam sta tis tičn i p o d a tk i n u d ijo vpo­ gled v splošne sp rem em be socialne in gospodarske sestave trža šk eg a po ­ deželja. P osebno v zadn jem času se štev ilo ak tiv n eg a km ečkega p reb iv a l­ s tva h itre je zm an jšu je k o t p a štev ilo živine. Od 1. 1951 do 1971 se je m očno povečalo štev ilo živine, k i odpade n a km ečko delovno silo. Iz jem a je le m iljsk a občina. L. 1951 je n a T ržaškem odpadlo v p o v p reč ju 1,8 GVŽ n a eno km ečko delovno moč, 1. 1971 pa že 3,5. Ob po zn av an ju sp lošnega povo jne­ ga razv o ja k m e tijs tv a na T ržaškem ugotav ljam o, da se zelo v e lik del k m e­ tijsk e p ro izvodn je o d v ija na po lkm ečk ih gospodarstv ih . SPREMINJANJE ODNOSA MED AKTIVNO KMEČKO DELOVNO SILO IN ŠTEVILOM GVŽ NA ENEGA KMETA PO OBČINAH NA TRŽAŠKEM V OBDOBJU 1951-1961-1971 H 10 18 16 \D 0 L IN A K 6 i 2 0 220 2 6 10 12 STEV 6V Ž NA H EN EG A KMETA 16 18 20 >£4 B M ed p rv im a povo jn im a popisom a je p rih a ja lo do v sk la jen o sti m ed zm an jševan jem štev ila živine in š tev ila ak tiv n e km ečke delovne sile. To je b il čas, ko se je »odvečno« p reb iv a ls tv o m oralo iz se ljev a ti v p rek m o rsk e de­ žele in v n o tra n jo s t Ita lije . Izbo ljšane gospodarske razm ere v šestdesetih le tih , povezane z vse m očnejšim p rek m e jn im sodelovanjem , so om ogočile več ji razm ah po lkm ečk ih gospodin jstev . N a ta nač in je posta l delež a k tiv ­ nega km ečkega p reb iv a ls tv a n eu s tre ze n in zavaja joč p o d atek o s to p n ji de- ag rarizac ije . Nekatere značilnosti socialne in prostorske funkcije km etijstva na Tržaškem na primeru naselij Gropada, Trebče in Lonjer P odrobno a n k e tira n je in k a r ti ra n je tr e h naselij n a T ržaškem , v k a ­ te r ih živi sk o ra j izk ljučno slovensko p reb iva lstvo , je omogočilo vpogled v značaj k m e tijs tv a in sm er n jegovega razvo ja. L o n je r p red s ta v lja p red m estn o nase lje s trad ic io n a ln o raz v itim v r tn a r ­ stvom , v inog radn ištvom in živ inorejo . N ase lje T rebče n a vzhodnem T ržaškem K rasu je k m a lu po vo jn i z iz ­ g rad n jo g lavne ceste izgubilo n a jb o ljše k m e tijsk e površine; del j ih je od re­ zala cesta, del p a j ih izkorišča vo jska, ta k o da je dom ačinom ostal le slab ­ ši del vaškega zem ljišča. G ropada leži tik ob m eji n a obm očju n ač rto v an e p ro ste in d u s trijsk e cone in je še v ve lik i m eri nav ezan a n a k m e tijsk o izrabo zem lje. Za L o n je r je b ilo na osnovi v p raša ln ik a 1. 1976 ugo tov ljenega le 4 % ak tivnega km ečkega p reb iva lstva , h k ra ti pa k a r 22 % po lkm ečk ih gospo­ d in js tev . V velik i večin i m ešan ih delavsko-km ečkih gospod in jstev n i to re j člana, k i b i b il izk ljučno zaposlen n a zem lji. P rek o polovice ak tiv n eg a p re ­ b iva ls tva vsaj občasno pom aga p ri km ečkem delu. Izguba večjega dela k m e tijsk ih p ov ršin je v T rebčah povzročila m očno deag rarizacijo in vse več je opuščan je obdelave p reo sta lih k m e tijsk ih p o v r­ šin. A k tiv n e km ečke delovne sile n i več, ugo tov ili p a sm o 4 % polkm ečk ih gospodinjstev , k i red ijo še več k o t 20 g lav goveje živ ine (podobno k o t v L o n je rju ) . P oleg te, delom a trž n e p ro izvodn je , m oram o om eniti še š tev iln a gospod in jstva s sam ooskrbn im načinom km etovan ja , k i obdelu je jo n a jb liž je okoliške parcele . P ovsem drugačen je položaj v G ropadi; 11 % gospod in jstev je še čistih k m ečk ih in 51 % po lkm ečk ih ob 3 % ak tiv n eg a km ečkega p reb iva lstva . Polovica km ečk ih gospodarstev je sam ooskrbn ih ; to so o s ta re la gospod in j­ stva, k i n im ajo m oči za b lagovno pro izvodnjo . Od po lkm ečk ih gospodar­ stev je le slaba tr e t j in a sam ooskrbnega tipa . Z obdelavo zem lje se v m a n j­ šem ali večjem obsegu u k v a r ja v celo ti nad 80 % gospodinjstev , m ed n jim i tud i v rs ta tak ih , k i jih po n aš ih k r ite r ij ih ne m orem o u v rs tit i m ed po lkm eč­ ka. O snovna in daleč p rev lad u jo ča ob lika k m etijsk e d e jav n o sti je živ ino­ reja . V sem naseljem je skupno, d a p reb iva lc i zelo n e ra d i p ro d a ja jo zem ljo, saj jim poleg socialne p red s ta v lja še zn a ten del n a ro d n o stn e varnosti. P r i ­ tisk n a zem ljo je iz redno m očan, p redvsem za rek reac ijsk e in g rad b en e n a ­ m ene. V tak em okolju , v b liž in i T rsta , k je r se je razm ah n il k u lt iz rabe p ro ­ stega časa, k i z vsem i sred stv i p r itisk a n a zem ljo, zah teva v z tra ja n je p r i k m e tijsk i p ro izvodn ji velike napo re in odpovedi. R ezu lta te socialnogospodarske p ro u čitv e tr e h vzorčn ih naselij lahko v velik i m eri posplošim o n a večino naselij n a T ržaškem : L o n je r n a trža šk a p red m estn a n ase lja n a flišnem obm očju, T rebče n a n ase lja ob in f ra s tru k tu r ­ n i osi T ržaškega te r G ropado n a osta la n ase lja n a k ra šk i p lanoti. Globalna km etijska proizvodnja na Tržaškem V globalno k m e tijsk o p ro izvodnjo smo šte li govedorejo , v in o g rad n iš t­ vo in cve tličarstvo . Razlog za tak o izb iro je b il v razpo ložljivosti podatkov, čep rav le za 1. 1977 ozirom a 1978 (3), in v tem , da pom enijo osnovno k m e­ tijsko usm eritev . Izven p reg led a je ostalo n ek d a j zelo pom em bno v rtn arstv o , k i m u je po vo jn i v dob ršn i m eri porezala k o ren in e in d u s trijsk a cona; o s ta ­ le pa so še n e k a te re d ro b n ejše de javnosti ko t so sad jarstvo , p e ru tn in ars tv o , čebelarstvo. N eka tere značilnosti nazadovanja števila goveje ž ivine P odobna n ih an ja , ko t so b ila u go tov ljena za sp rem em be v zem ljišk ih k a tego rijah , v e lja jo tu d i za g iban je š tev ila živine, le d a je tu sprem em be opaziti z eno ali dvo le tno zakasn itv ijo . Z načilno je tud i, da je v te m času prišlo do se lekcije v rs t živine. S estava živine 1. 1951 dokazuje, da je tržaško podeželje izšlo iz zadn je vo jne še v m očnih okovih trad ic iona lnega k m e tij­ stva. Če je T rs t za časa av s trijsk e v lade povzročil m očno specializacijo k m e­ tijs tv a v širokem za led ju (6), je s s tagnacijo in nazadovan jem gospodarske m oči povzročil, da je začela p eša ti tu d i specia liz irana k m e tijsk a p ro izvod­ n ja . D odaten d e jav n ik p rem ik a k sam ooskrbnem u znača ju k m e tijsk e proiz vodn je s ta pom enila zad n ja vo jna in n es ta ln i po litičn i položaj do podpisa londonskega sporazum a. N ekako do 1. 1960 se je štev ilo konj. ovac in koz zelo h itro zm an jše­ valo. V razd o b ju 1953—75 se je zm anjšalo štev ilo konj od 550 na 35, ovac z 225 na 12 te r koz s 1.240 na 25. D rugače pa se g ib lje štev ilo goveje živine. G ovedoreja o sta ja sicer ena od osnovnih ob lik k m e tijsk e p ro izvodnje, v en d a r se je število goveje živ ine v om enjenem razd o b ju zm anjšalo od 4.530 na 2.090. N azadovanje š tev ila goveje živ ine je v p rim e rja v i z g iban jem štev ila d ru g ih v rs t živine veliko bolj um irjeno , h k ra ti pa se kažejo m očne raz like m ed posam eznim i obm očji. N a jh itre je nazadu je štev ilo goveje živine v b ližn ji trža šk i okolici te r na tlišnem obm očju. V zroki so p redvsem v n e n a č rtn ih poseg ih v p o k ra jino (u rban izacija , g rad n ja in f ra s tru k tu rn ih n ap ra v itd .) te r v socialnogospodar- sk ih sprem em bah , k i izh a ja jo iz n jih . N a flišnem obm očju je že po tra d ic iji ž iv in o re jsk a p ro izvodn ja zelo skrom na, poleg teg a so b ili k m e tijsk o n a j­ boljši p red e li žrtv o v an i za in d u strijsk o cono. S le jk o p re j osta ja govedore ja zelo pom em bna in trd n a ob lika k m e tij­ ske p ro izvodn je na k ra šk i p la n o ti izven že om enjene m očneje u rb an iz iran e cone od O pčin p re k N abrež ine do D evina. Iz poprečnega obsega tra v n išk ih površin , k i odpadejo na glavo goveje živine, izhaja , da se le -ta po 1. 1970 počasi povečuje. Če je 1. 1955 v občinah n a T ržaškem odpadel na glavo goveje živ ine 1-2 h a tra v n išk ih površin , se je 1. 1975 ta pov ršina povečala v p o p reč ju za en h ek ta r. V vsem je iz jem a m iljsk a občina. O pisani razvoj je fo rm alno zelo lahko opisati: s to p n ja zm an jšev an ja štev ila goveje živine je več ja od s topn je zm an jšev an ja obsega tra v n išk ih površin ; tež je pa je p ro d re ti v vzroke ta k em u razvoju . Prostorski značaj govedoreje Po p o d a tk ih K m ečke zveze v T rs tu je b ilo 1. 1978 n a T ržaškem 1.903 g lav goveje živine. P o d a tk i po posam eznih n ase ljih so om ogočili ra jon izac ijo T ržaškega g lede n a štev ilo živine. Izdvo jena so b ila š tir i obm očja: 1. k ra šk a p lan o ta zahodno od Ju žn e železnice, vk ljučno z n ase lji Bani, T rebče in P ad riče ; 2. obm ejn i (ostali) del k ra šk e p lano te; 3. T rs t s p red m estji; 4. flišno obm očje. In fra s tru k tu rn a in u rb an izac ijsk a os T ržaškega, k i v k lju ču je n a jv eč ja podeželska nase lja (K ontovel, P rosek , K riž, N abrežino, Sesljan, D evin), je o h ran ila le sk rom no ž iv inorejsko pro izvodnjo . N a tem obm očju red ijo 15°/o goveje živine. V elike, nekda j k m etijsko izkoriščane površine k u ltiv iran eg a k ra sa so vse bolj zaraščene. O snovni vzrok za ta k o s ta n je je u n ičen je dela k m e tijsk ih p ov ršin za in f ra s tru k tu rn e in vojaške nap rave , g rad n jo stano ­ v a n jsk ih ob jek tov , raz lične oblike om ejevan ja iz rabe zem lje itd . Vse to je poleg u n ičen ja k m e tijsk e zem lje, razk o san ja posesti, o težkočenosti dostopa do posam eznih delov posesti, im elo tu d i soc ialnogospodarske posledice, k i so se odrazile v povečani deag ra rizac iji in opuščan ju obdelave zem lje. Močno vlogo v k m e tijsk i iz rab i zem lje ig ra jo tu d i zem ljiške špekulacije . O sta li d e l k ra šk e p lano te p red s ta v lja osnovnega nosilca ž iv inorejske p ro izvodn je na T ržaškem , saj re d i k a r 7 2 % govedi. V sk lad u s te m je tu ­ di zem lja še m očno k m e tijsk o izkoriščena. O puščajo p red v sem površine, na k a te r ih je km eto v an je n a robu ren tab iln o sti. N ajm očnejša ž iv in o re jsk a p ro ­ izvaja lca sta n a vzhodnem T ržaškem K rasu in to B azovica in G ročana; v sa­ ko od te h naselij red i več goveje živine k o t celo tno flišno ozem lje. ŽIVINOREJSKA IN VINOGRADNIŠKA PROIZVODNJA NA TRŽAŠKEM PODEŽELJU LETA 1978 l - l - l - l - l - i - _ MOČNA ŠIBKA VINOGRADNIŠTVO | N a p rv i pogled neko liko preseneča, da govorim o o k m e tijs tv u n a m e s t­ nem obm očju T rsta . T oda p resen ečen je je m an jše ob podatku , da im a to obm očje 5 % sta leža živ ine n a T ržaškem . Ž iv ino re jsk i p ro izva ja lc i so na vsem p red m estn em delu, od B oveda do Sv. M arije M agdalene. F lišno obm očje, čep rav so razm erno obsežno, p a im a le 8 % goveje ž iv i­ ne. O bsežna obm očja, m ed n jim i več ji de l m iljsk ih gričev, so p rak tičn o brez govedi. P rostorske poteze v inogradništva Z arad i posebn ih n a ra v n ih pogojev, k i jih zah teva v in ska tr ta , je reg io ­ n a ln a raz p o re d ite v v inog radov n a T ržaškem zelo p isana. G lede n a obseg v inske p ro izvodn je j ih lahko delim o n a p e t osnovnih obm očij: a) Z a h o d n i T r ž a š k i K r a s , k i je najm očne jši p ro izva ja lec v ina (35 %> ali 3.750 h i v ina le tn o ). O bm očje obsega T ržašk i K ras od R ep en tab ra do M edje vasi ozirom a Š tivana. N a tem obm očju se v in og radn ištvo izrazito p re p le ta z živ inorejo , k a r im a tu d i svo js tven odraz v n ač inu iz rabe zem ­ lje: n eposredno okoli vasi se n ah a ja jo v inograd i, s led i pas trav n išk ih površin , te m pa pas n ek d a n jih k ra šk ih pašn ikov . T aka zapo rednost iz­ rab e je odraz s to p n je k u ltiv ira n o s ti k ra šk ih površin : z o d d aljen o stjo od naselij so k ra šk e pov ršin e vse m an j k u ltiv iran e . b) F l i š n i o b r e ž n i p a s m e d N a b r e ž i n o i n B a r k o v l j a - m i d a je 9 % v in sk e p ro izvodn je n a T ržaškem . O bm očje je za v in o ­ g radn ištvo zelo p rim ern o . G lavne p rob lem e povzročajo slabe p o ti in n u j­ nost n am ak an ja . c) T r s t s p r e d m e s t j i obsega isto obm očje k o t p r i ž iv ino re jsk i ra jo - n izaciji, to re j f lišno pobočje s p red m estji. T rad ic ionalno v inog radn ištvo je oh ran ilo svojo vlogo n e sam o n a robu, am pak celo v sam em m estu in im a z 19 % pom em ben delež v p ro izv o d n ji v in a na T ržaškem . d) F l i š n o o b m o č j e d o l i n s k e o b č i n e p re d s ta v lja v n a ra v n em po g ledu n a d a lje v an je iz redno ugodne lege n a pobočju, k i se v zp e n ja na k rašk o p lanoto . K lju b so razm erno m a jh n i p o v ršin i v p rim e rja v i z v i­ n og radn išk im delom k rašk e p lano te p a je p ro izvodn ja v in a zelo velika (28% ). e) M i l j s k i g r i č i v k m e tijsk i iz rab i niso u sm e rjen i le enostransko v v inogradn ištvo , zato tu d i so razm erno m a jh en delež v in a v p ro d u k ciji p o k ra jin e — 9 %, am pak se v večji m e ri u v e lja v lja ta sad ja rs tv o in v r t ­ narstv o . T ak n ač in iz rabe pa v vse več ji m eri pospešu je razp ršen a u rb a ­ nizacija . Cvetličarstvo C vetličarstvo p red s ta v lja sodobno in visoko specia liz irano ob liko k m e­ tijs tv a , k i n i več vezana n a posebne n a ra v n e pogoje, tem več le n a sociogo- spodarske: delovno silo, kap ita l, trg , itd . Z arad i teg a je iz redno obču tljiva na vse sp rem em be soc ialnega in gospodarskega značaja . V več ji m eri se je ta oblika k m e tijs tv a razv ila n a k ra šk i p la n a ti m ed Saležem in K ontovelom (70% ali 20 ob ra to v ), če tr tin a obratov je v T rs tu in le dva še v M iljah. Regionalne značilnosti km etijstva v obm estju Trsta K m etijs tv o obm estnega tip a im a iz razito p o lifunkc ijsk i značaj. T rad ic i­ onaln i značaj zaposlovalca delovne sile je skoraj povsem izgubilo, zato p a se je povečala v red n o st o sta lih funkcij. P ro izv o d n ja h ra n e n a u g o d n ih tle h v b liž in i m est p risp ev a k zn ižan ju pro izvodn ih stroškov . Izkušn je kažejo , da je v času k riz ed ina u č inkov ita o sk rba tis ta iz b ližine m esta (7). Vse več ji pom en dobiva k m e tijs tv o v eko­ loškem in es te tskem pogledu; k m e tijs tv o m o ra nam reč sodelovati p r i vzdrže­ v an ju n a ra v n eg a rav n o tež ja , p r i obnovi n a ra v n ih e lem en tov (zraka, vode, p rs ti) , p r i ob likovan ju es te tske (k u ltiv ira n e ) podobe po k ra jin e , k a r je po ­ goj za raz v ijan je n a jš irš ih oblik rek rea c ije itd . N a T ržaškem so posam ezne fu n k c ije k m e tijs tv a raz lično m očno raz v i­ te. Po s ta tis tič n ih p o d a tk ih daje k m e tijs tv o osnovo za p rež iv lja n je le zelo m ajh n em u š tev ilu lju d i. T eren sk a p ro u čev an ja so pokazala n a širši obseg socialne v a rn o sti p reb iva lstva , k i se k ak o rk o li u k v a r ja s km etijs tvom . N iz­ k a k v a lifik ac ijsk a se stav a sili p reb iv a lce k več ji a li m an jši d odatn i k m e tij­ sk i p ro izvodn ji. O bču tek večje socialne varnosti, k i ga n u d i zem lja, je pou ­ d a r je n z občutkom naro d n o stn e varnosti. P ro izvodna m oč k m e tijs tv a n a T ržaškem se iz le ta v le to m anjša . V zroki za ta k razvoj so š tev iln i in iz razito kom pleksn i, v en d a r je m ed n ji­ m i posebno v o sp red ju u n ičen je n a jb o ljš ih k m e tijsk ih površin za povečanje in d u strijsk e cone. V zelo k ra tk e m času je bil sp ro le ta r iz ira n p rece jšen del do lin ske občine ob h k ra tn e m u n ič en ju n a jb o lj in ten z iv n e k m e tijsk e p ro ­ izvodnje v r tn a rsk e g a tipa . T udi značaj k m e tijsk e p ro izvodn je se m en ja: od iz razito b lagovne (cvetličarstvo , ž iv in o re ja ), p re k delno b lagovne, iz ra ­ zito sam ooskrbne do vse iz ra z ite jš ih ob lik » ljub iteljskega« k m e tijs tv a , po sebno v v inog radn ištvu . S to p n ja v k lju č ev a n ja k m e tijs tv a v k rogo tok vzd ržev an ja n a ra v n eg a rav n o tež ja zavisi od d ružbenega odnosa do k m e tijs tv a ozirom a o d nač ina p rosto rskega n ač rto v an ja . K m etijs tv o n a T ržaškem z a en k ra t še n im a n ik a ­ k ršn e vloge sonosilca reg io n a ln eg a razvo ja . A g ra rn a p o k ra jin a je p o stav ljen a iz razito v opozicijo razv o ju n e a g ra rn ih d e jav n o sti v p o k ra jin i. Le-te se ši­ r ijo z lasti n a že om en jen ih f lišn ih obm očjih v delu tržaške, do linske in m ilj- ske občine (p ris tan išk o -in d u strijsk a cona) te r v pasu ozem lja od trža šk e in d u s trijsk e cone p re k Opčin, P roseka, K riža, N abrežine, S esljana in D evi­ na (u rb an izac ija in in f ra s tru k tu rn i k o rid o r) . K m etijske p ro izvodn je n a tem obm očju skoraj ni, k lju b tem u, da je dob ršen del te zem lje m ed k m etijsko n a jp rim ern e jš im i n a T ržaškem K rasu . V k m e tijsk em oziru lahko delim o T ržaško n a dve osnovni obm očji: k m etijsko n ede javno (pasivno) te r k m e tijsk o dejavno obm očje. P rouč itev n e k a te rih d e jav n ik o v p ro s to rsk eg a razvo ja je pokazala, da lahko govorim o o gospodarsko razv item v p rv em in o gospodarsko n erazv item obm očju v drugem p rim e ru (8). Iz vsega povedanega se vidi, da bi k m e tijs tv o m oralo b iti neposredno vk ljučeno v rešev an je nesk lad ij reg ionalnega razvoja, k a r pa h k ra ti pom eni rešev an je p ro s to rsk ih prob lem ov slovenskega p reb iv a ls tv a na T ržaškem . Viri in literatura 1. L ’andam en to econom ico della P rov inc ia di T rieste . U fficio p rov incia ie d i s ta tis tica , T rieste . 2. C ensim ento G enera le della Popolazione (1951, 1961, 1971). Is titu to cen ­ tra le di s ta tis tica , Rom a. 3. P o d a tk i K m ečke zveze v T rstu . 4. A n k e tira n je gospod in jstev in k a r t i ra n je iz rabe zem lje naselij G ropada in T rebče je 1. 1976 izvedel S lovensk i raz iskovaln i in š t itu t (S lori) v T rstu . 5. A n k e tira n je gospod in jstev v L o n je rju s ta 1. 1976 izvedla prof. G ojm ir B udal in prof. K sen ija Levak. 6. K lem enčič V lad im ir, P o k ra jin a m ed Snežnikom in S lavnikom , D ela 8, SAZU, L ju b lja n a 1959. 7. F a lque M ax, V ers u n e nouvelle fonction de 1’ag ric u ltu re p eriu rb a in e , E tudes ru ra le s 49—50, 1973, s. 69— 96. 8. K lem enčič M arijan , F u n k c ijsk a analiza naselij na T ržaškem K rasu , G eografsk i v es tn ik 49, L ju b lja n a 1977. AGRARIAN PRODUCTION IN THE AREA SURROUNDING TRIESTE M arijan K l e m e n č i č ( S u m m a r y ) The ag ra ria n p ro d u c tio n in th e T rieste area h as rec en tly becom e ra th e r specialised: th e h ig h ly v a rie d ag ra ria n p ro d u ctio n of th e f irs t post-w ar years, in itse lf a p ro longation of th e ag ra ria n self-sufficiency necessary d u rin g th e la st W ar, has becom e n arro w e d dow n to ju s t a few p ro d u c ts — w ine, m ilk, m eat, flow ers, an d vegetab les; th is c learly reflec ts th e in flu en ce of T rieste upon ag ra ria n p roduction . Also as reg a rd s those w o rk ing on lan d and as such ac tive in ag ra ria n p ro d u ctio n considerab le changes can be observed; the p e rio d of m o d era te d eag rariza tio n u n til th e six ties w as fo llow ed by a p eriod of ra p id decline of th e n u m b e r of active fa rm in g popu la tion , an d as a re su lt of th is a considerab le p a r t of th e a g ra ria n p ro d u ctio n com es a t p re se n t from th e sem i-ag rarian sector. T he field investiga tions have led to th e id en tif ica tio n of various form s of a g ra ria n p roduction ; ag ra ria n p ro d u c tio n of goods fo r th e m a r­ ket, ag ra ria n p ro d u ctio n of goods only in p a r t in te n d ed fo r th e m arke t, a g ra ria n p ro d u ctio n fo r m ere ly dom estic needs, and in c reasin g ly ag ra ria n p ro d u c tio n »for th e love of it«. S ta tis tica l indeces of th e s itu a tio n in fa rm in g in th e T rieste area (p ercen tag e of active fa rm in g pop u la tio n ) have been found to be in a ­ d eq u a te fo r our purpose, m a in ly because of th e nu m ero u s d iffe re n t form s of fa rm in g and also because of th e special ro le of fa rm in g in th e su rroun - d ings of T rieste. As reg a rd s th e ch a rac te r and th e volum e of ag ra ria n production , reg ions w ith concetra tion on th e fo llow ing ac tiv itie s can be iden tified : 1 L ivestock breed ing , V ineyards (w este rn T rieste K ars t reg ion) 2 V ineyards, L ivestock b reeding , H o rticu ltu re (T rieste w ith suburbs) 3 L ivestock b reed in g (eas te rn T rieste K ars t reg ion) 4 V ineyards (b e tw een N abrež ina and B arkov lje ) 5 V ineyards, H o rticu ltu re , O rchards (th e flysch reg ion in D olina and M ilje). The reg ional p rob lem s of fa rm in g are d irec tly bou n d up w ith th e g en era l reg ional developm ent in th e T rieste area; in v iew of th e fact th a t b o th th e a g ra ria n p ro d u ctio n and th e ag ra ria n la n d are la rge ly in the h an d s of th e m em bers of th e S lovene n a tio n a l com m unity it is p e r ­ fec tly obvious th a t th e solving of th e social an d n a tio n a l questions is d irec tly re la ted to th e solu tions adop ted fo r fa rm in g or ra th e r to th e solu tions in te n d ed to overcom e th e d iscrepancies in th e reg ional d ev e­ lopm ent.