Posamezna številka 1 K,
siev, 18.
Poštnina plačana v gotovini.
V MAM v nedeljo dne a lanom 1921.
Leto E
»SLOVENEC« velja
pa pošti na vse strani Jugoslavije in v Ljubljani: M oalo leto naprej . K 240-— ■■ pol leta H ... 120-— si četrt leta „ .. „ BO-— sa en mesec „ .. „ 20-—
Satnossmstvo celoletno K420--
ea Sobotna Izdaja: b
Zs oeio leto.....K 40 —
ra lnosemstvo ... „ 55 —
asa Inseratli mmm Bnostolpns petttmU (8» mm ilroka k 3 mm višate aU 4a
n eakrat . . . fll »v poslana tU. . . pa 1
' Prt vedjaa naro«ta pap—t
Katnunjil oglas 59/fiam K Si,
Isbaja vsak dan ImadB
ponedeljka in dneva po pra» nlka ob 8. ul ajotraj.
MT Uredništvo le v Kopitarjevi nlioi štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. šiv. 50, npravn. štv. 328.
za
Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Kačan poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino in it. 349 ia oglasa, avslr. in češke 24.797, ogr. 29.511, bosru-haro, 768S.

Pogrešiva Klatifičeua
Belgrad, 22. januarja. (Izvirno) Sinoči bo se končala pogajanja z zemljoradniki. Po sklepu glavnega odora zemljoradničke stranke so zemljoradniki odbili vstop v Pašičevo Vlado. Govori se, da je na ta sklep najbolj vplival bivši londonski poslanik minister Jo-van Jovanovič, ki iz vse duša sovraži Pašiča in radikalce, ker so ga spravili iz Londona in vpokojili. Sedaj je položaj tak, da Pašičeva vlada nima večine. Toda položaj se mora izjasniti, ker vodi Radičeva stranica negativno politiko. Ako bi bil Radid v parlamentu, bi se Pašičev kabinet ne mogel niti kratko časa več držati. Sedaj je glavna nabga Pašiča, da prepreči sprejem dvetretjinske večine. Zato je verjetno, da ostane Pašičeva vlada na krmilu do sprejetja ustave. Pašiča posebno podpira Svetozar Pribičevič, o katerem je znano, da se tudi hoče za vsako ceno obdržati na vladi. Kriva vsega tega je Radičeva stranka s svojo abstinenco. Res je sicer, da so v radikalnem in demokratskem klubu struje, ki so proti skrajnemu centralizmu. V demokratskem klubu se zbirajo taki poslanci okoli profesorja Kumanudija, v radikalnem klubu pa vodi opozicijo Stojan Protič. Dasi je bil Radičev odposlanec dr. Basariček pri vseh parlamentarnih skupinah, kakor tudi pri Pašiču in drugih voditeljih strank ter je izjavil, da bi Radičevci gotovo prišli v konstituanto, ako se odpravi prisega, ki je nemoralna — ki prejudicira principe njihovega stališča napram obliki države, vendar niti radikalci, niti demokrati niso voljni odpraviti prisego, ker bi to preveč koristilo Radičevcem, komunistom, Jugoslovanskemu klubu in ostalim opozicionalnim strankam. Ce Radičeva stranka ne bo hotela položiti prisege, bo podpirala to, kar žele demokrati in radikalci.
Dr. Tuftiič v v©rif ikacalskem odboru.
Belgrad, 22. januarja. (Izvirno). Poslanec Tunič, član Jugoslovanskega kluba, je prišel v verifikacijski odbor kot Protičev namestnik, ker je Protič odložil svoje mest'* v tem odboru.
Verski posilili o primorskih solata.
Liberalni italijanski učitelji proti.
Belgrad, 22. januarja. (Izvirno) Danes Ob 3. poopldne se je pričela seja odbora za izpremembo poslovnika. Ob času, ko to poročam, seja še ni končana. Misli pa se, da se bo seja nocoj definitivno završila. V ponedeljek popoldne bo seja ustavotvorne skupščine.
Francoska	Avstriji.
LDU Pariz, 22. jan. (DunKU) »Echo de Pariš« javlja, da je francoska vlada za pariške konference izdelala pozitivne predloge v svrho pomoči Avstriji. Francija bo stavila Avstriji na razpolago žitne prebitke in ji bo tudi dovolila več milijard.
Kakor znano, italijanski ljudskošolski zakon izločuje verouk iz šole. V Primorju za ta način vzgoje ljudstvo nima smisla. Saj celo Italijani iz kraljestva čedaljebolj vidijo, kam jih je privedla brezverska vzgoja otrok. Toliko manj se morejo zanjo ogrevati Primorci, ki so živeli pod avstrijsko upravo, kjer je šola daleč nadkriljevala italijansko, čeprav je pouk slonel na ver-skonravni podlagi. Primorci pač ne žele, da bi se razplodila tudi pri njih tista izprijena mladina, ki označuje laško ulico.
Vlada je to uvidela in je te dni izdala naredbo, da se ima v Beneški Juliji v šolah vzdržati, oziroma zopet uvesti versko-nravstveni pouk skupaj z verskimi vajami po istih načelih, kakor je to bilo v Avstriji. Prebivalstvo je to z veseljem pozdravilo, vsaj še največji svobodomiselci rajši vidijo, da se njihovi otroci versko vzgojujejo, nego da rastejo brez takega pouka.
Kakor znano, je lani jeseni na Murmanu tajnostno izginil francoski komunistični delegat Lepetite, ko se je hotel vkrcati nazaj v domovino, odkoder je bil prišel v Rusijo proučevat razmere. Ljudski glas pravi, da ga je Leninova vlada dala ubiti, da se tako iznebi svojega obtožitelja pred Evropo, ker Lepetite ni zamolčal, da je od boljševiškega režima dobil najslabše vtise. > Lw Libertaire« priobčuje zdaj pismo komunističnega delavskega voditelja, datirano na železničarski sindikat v Parizu 28. julija 1920. 1„ ki ga je nekdo sedaj prinesel v Francijo. Slove:
»Prvi vtis je ta, da se voditelji boljševizma na vso moč prizadevajo inostranim delavskim delegatom pokazati le ugodne strani njihovega sistema, skrbno skrivajoč
Toda kdo je proti? Kdo drugi nego italijansko svobodomiselno učiteljstvo! To se je preteklo nedeljo zbralo v Pulju in sklenilo sledečo resolucijo: »Učitelji istrske učiteljske zveze (sekcija Pulj) prote-stujejo zoper vladno odredbo, ki je brez pametnega vzroka (!) uvedla obveznost verskega pouka in verskih vaj v smislu avstrijskih postav in avstrijskega duha (!), ki je v kričečem nasprotju z duhom italijanskim. Zahtevajo in se bodo do '-onca borili, da se ta odredba ukine. Sklenejo, da se ne bodo tudi v bodeče udeleževali verskih vaj, tudi ne šolske molitve.«
Slednje kaže tembolj o veliki kriča-vosti, ker jih niti laški zakon niti nova naredba k temu ne silita. Ampak oni so pač morali pokazati, da so svobodomiselni! Upati je, da se vlada teh gospodov ne ustraši.
dno, kakor se prizadevajo, da ne bi neizobraženo rusko ljudstvo čitalo ničesar drugega kakor izključno boljševiško literaturo.« Nato opisuje Lepetite podrobno položaj v Rusiji in pravi, da so mesta, v katerih je bil, enaka grobiščem. »Srce se krči ob pogledu na toliko bedo,« Dalje pravi: »S stališča političnega in intelektualnega, imajo v Rusiji samo boljševiki pravico izražati svoje mnenje, tako da nimamo diktature proletariata, ampak diktaturo bolj-ševikov. Ne glede na vso propagando in strahovito moč organizacije, ne bi bili boljševiki mogli obvladati razuma mas, če bi bili dovolili nasprotno kritiko. Oni ne terorizirajo z monopolom tiska samo nasprotnikov, ampak tudi lastne pristaše. To je ena najgrših strani njihove revolucije.
Spričo tožb Nemčije, da ne morejo plačati vojne odškodnine, priobčujejo francoski listi iz >Berliner Tageblatta«, da še nikoli v Nemčiji ljudje niso tako plesali kakor zdaj. Cene za to zabavo so neverjetne in ljudje jih plačujejo. Plesalki Hadge in Biller dobivata 10.000 mark mesečne plače, Berta de Brun 15.000, Anita Berber, Ernst Matrens, Kati Stern vsak po 20.000, Anita Dickstein 30.000, lady Sacharet, ki te dni pride v Berlin, no pleše izpod 60.000. Za plesne vaje se je plačalo leta 1914 v Berlinu za uro 7 mark 50 fe-nigov, leta .1918 20 mark, danos 50, v kvartiru
diplomatov, >West« pa 100 mark. Preje so se eksotični plesi izvajali največ samo v >Apolloc, danes pa po vseh restavracijah in pivnicah, da ne govorimo o kabaretih. Cisto, kakor je rekel Rabindranat Tagore: Evropa pleše nad svojim lastnim grobom kakor nora. Stvar ima politično stran: Francozje namreč, ki ravnotako navdušeno plešejo kakor Nemci, menijo, naj bi Nemci, ki imajo dovolj denarja, da ga razmetavajo, tudi plačali, kar so dolžni zaveznikom. — Zato se ti članki pojavljajo v francoskih listih med političnimi novicami.
99
tii
Velesrbska ideja.
Združitev vseh Jugoslovanov v eno motno državo je bilo stremljenje vseh naših velikih mož naše ožje domovine brez razlike na strankino pripadnost To stremljenje ne datira morda šele iz dobe svetovne vojne, marveč iz časa našega narodnega vstajenja, čeravno so posamezni prosvetljeni duhovi že mnogo prej manj ali bolj izrazito proslavljali idejo jugoslovanskega ujedinjenja. V širokih slojih našega naroda se je ta misel utrdila v zadnji balkanski vojni in med svetovno vojno bruhnila na dan kot val, ki prodre vse ovire. Najsrečneje sta mu tedaj utirala pot pokojni dr. Krek in dr. Korošec, ob pritrjevanju in sodelovanju celega naroda z uprav majhnimi izjemami. Ta ideja je tako zdrava in naravna, da se je morala uresničiti, tudi brez svetovne vojno, ki je njeno udejstvitev samo pospešila.
Danes je ta misel v narodu dobila hud udarec, kar so pokazale zlasti volitve na Hrvatskem. Zakaj? Tega je kriva velesrbska ideja, ki dviga zopet svojo glavo. Velesrbska ideja je po zlomu Avstro-Ogrske izgubila svoj polet, pa zatrta ni bila. Ni se pojavljala toliko v poliiiki, kakor v upravi in to je zdrav narodov instinkt takoj začutil in reagiral; žal ne samo proti velesrbski ideji, ampak tudi proti zdravi misli ujedinjenja vseh Jugoslovanov. Poliiični in upravni ceulralizem v bistvu ni nič drugega, nego ustvarjanje velesrbskega imperializma. In ta je dinamit za našo državo, vsled česar se SLS stranka tako dosledno in vztrajno bori proti njemu. Limati in utrjevati državo s centralizmom se pravi preganjati hudiča z belcebuboin.
Kdor količkaj pozna zgodovino srbskega naroda, se ne bo čudil pojavu velesrbske ideje med Srbi. Misel ujedinjenja vseh jugoslovanskih plemen kot enakopravnih delov Jugoslavije ali kakor jo že hočemo imenovati, je med Slovenci prej dozorela kakor pri Srbih in zgodovina je srbsko pleme v tem oziru tako-rekoč prehitela; prodrla bo pa tudi pri njih, prej ali pozneje, žal morda še le po hudih, nepotrebnih notranjih borbah. Znak velesrbske miselnosti je, ako imenujejo centralisti avtonomistične stranke separatiste, nasprotnike Srbov, protidržavni element in Bog ve, kaj še vse. Kdor hoče resno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne bo naravnemu razvoju in medsebojnemu zbliževanju delal sile z nasilnim centralizmom, nasilno in umetno takore-koč čez noč — samo navidezno seveda — odpravljal vse kulturne, gospodarske, jezikovne in druge razlike med jugoslovanskimi plemeni. Te razlike imajo svoj izvor v sto in stoletni zgodovinski ločenosti jugoslovanskih plemen, še več, celo v zapadli in vzhodni kulturi kot taki in kdor misli te razlike čez noč odpraviti s centralističnim sistemom, bo samo iačil zavest te razlike in povzročal odpor.
Radičeva stranka, ki stremi po samostoj-
Fran Radešček:
Preko i
(Dalje,)
Kmalu je naju Arnavt dohitel. Sladko Se zasmeje in v slabi srbščini se nama ponudi, da bo on zaikilal jagnje, samo kožo naj mu dava. Obljubil sem mu tedaj na svojo odgovornost, da bo dobil kožo.
Že od daleč smo videli veselo plapolajoč plamen našega ognja na ledini poleg železniškega nasipa.
Tovariši so nas že nestrpno čakali, Prašiček se je že vrtel na ražnju in kuhal se je tudi čaj. Albanec, ki je prišel z nama, se je takoj vrgel na svoj posel in mojstrsko izvršil obsodbo nad jagnje toni, ki se je pridružilo na ražnju že skoraj pečenemu prašičku. Tudi kruh je medtem že bil prinesen iz Prištine.
V Prištini.
Toda, glej smole! Komaj je bila lepo dišeča pečenka vzeta z ognja, že pride povelje, da naj se prtljaga iz vagonov naloži na vozove, ker bomo odrinili v Prištino, odkoder je že prihajala nepregledna vrsta arnavtskih voz, večinoma dvokolnic.
Tovarenje je šlo še precej hitro izpod rok in kmalu so se premaknili vozovi po blatni cesti k Prištini. Par vozov, je še »sta-
lo praznih in na teh smo vzeli prostor »štabni pisarji«.
Lepo z zelenjem okrašeni pečenki na ražnjih sta dva naša tovariša držala na vozu kot bojni zastavi, drugi pa so ubrali glasove v primerno melodijo.
Na vzhodu v mesto in po prišt, ulicah so nas pričakovale kot nekake »zmagovalce« gruče ljudi. Nekateri so nas gledali bolj temno, toda na to se nismo ozirali, posebno pa ne, ker so naši zadnji vozovi vzbujali smeh tudi pri še tako resnih ljudeh. Nekaj deklet nam je ponudilo tri jabolka, katera smo takoj nataknili, na raž-nje, kar po srbskem običaju pomenja, da gredo svatje po ženinovo nevesto.
V	velikem nekdanjem turškem poslopju, kjer je bila Kosovska divizijska oblast, so nam odkazali prostore. V pritličju smo zložili prtljago, v prvem nadstropju pa smo dobili »pisarji« dve manjši sobi, kjer smo se pripravili takoj k večerji, katere pa nismo pojedli, temveč smo jo pustili za drugi dan.
V	Prištini sem našel tudi eno slovensko družino, kamor jc v začetku vojne pri-bežala iz Belgrada.
Precej pozno smo polegli po sobah na trdih tleh.
Nazaj proti Skoplju.
Drugi dan, bila je nedelja, okrog poldne dobimo zopet poveije, da se takoj zopet naloži vsa prtljaga na vozove in od tu
na postajo, ker nas glavni armadni štab že težko pričakuje na Uroševcu.
Skoraj bi rekel, da sem se že takore-koč privadil Prištini, zato mi je bila zelo žal ta naglica. Tudi drugi so se tolažili le s tem, češ, čim bliže Skoplja, temprcj bomo zopet v njem.
Tako se je izvršilo povelje brez Godrnjanja, kakor drugače v vojski sploh ne more biti.
Končno pozno v noč sme odrinili s prištinske postaje in smo drugi dan v ponedeljek dopoldne prispeli v Uroševac. Tu je že stal generalov vlak s polno oaro.
Generalni štab v vagonih.
Štabni vagoni so se takoj priključili generalovemu vlaku, v katerem se je eta-blirala pisarna armadnega poveljstva.
Takoj izza stroja je bilo nekoliko vagonov I, in II. razreda, ki so služili kot spalnice za častnike. Trije vagoni III, razreda so bili namenjeni za pisarne in spalnice »pisarjev«. V vagon-furgonu je hila častniška jedilnica in kabinet za telefon. Nato je sledil »spalni vagon«, kjer je bila kuhinja, načelniška in adjutantska pisarna in spalnica-pisarna generala Petra Bo-joviča, V nadaljnih dveh navadnih vagon so bile pisarne raznih oddelkov kot sani-tetski, ekonomski itd. Izza teh pa so se "■••stili vagoni s prtljago in z arhivom.
Svojo ozko pisarno sem si uredii ko-i 't mogoče udobno. Našel sem dva porav-
na petrolejska zaboja, postavil ju drugega vrh drugega izmed sedežev III. razreda, na nju pa sem montiral piaslni stroj. Tako se življenja, nam je prala. Toda samo izpiranje hoče. Bolj nerodno je pač bilo spanje na trdih klopeh, toda tudi na to sem se počasi navadil, kakor sem se navadil tudi na neizogibni vojaški »drobiž«. Čim bolj sem ga »trebil«, temveč ga ga je bilo. Žena nekega mojega tovariša, ki jc z možem delila »sladkosti« vojaškega in begunskega življenja, um je prala. Toda samo izpiranje v hladni vodi takemu perilu ne zaleže.
Ker se za denar ni moglo dobiti dovolj živeža, za bankovce pa sploh nikdo ni niti prodajal, je načelnik štaba odločil, da namesto denarja dobimo hrano v naturi, V ta namen so mene odredili za »komisarja hrane pisarjev«, v »kuhinjo« pod milim nebom pa smo dobili tri vojake, ki so nas preskrbljevali z drvmi in kuhali. V deževnem vremenu pa smo dajali pripravljeno jed nekemu Turčinu, ki je tu in tam pekel kruh, da nam je kuhal v svoji peči za malo nagrado.
Borbe pri Kačaniku.
Ker sem bil na ta način popolnoma oproščen pisarniškega dela, sem imel dovolj časa, da sem si ogledal Uroševac in bližnjo okolico. Navadno sem odšel v smeri h Kačaniku na hrib, od koder sem opazoval borbe, ki so se vodile na kačani-škem kiancu in poslušaj, grmenje topov ia prasketanje pušk.
nosti Hrvatske ui za misleca noben dokaz za to, da je treba političnega in upravnega centralizma za edinstveno dižavo. Nasprotno! Centralistična iu vrhutega Se nesposobna uprava je Radičevo stranko rodila, oziroma jo samo ojačila in popularizirala.
Zadnje čase so'začele vladne stranke po časopisju strašiti z velesrbsko idejo, češ, ali centralistično urejena država ali pa pojdite, kamor hočete! Ta grožnja ne vsebuje sicer niti trohice ljubezni do edinstvene države, niti trohice državotvorne zavesti, vatero nosijo frazerji vsak dan po svojih skiunilnih ustih, pač pa dokazuje separatistične, oziroma imperialistične tendence dotičnih krogov v vsej njihovi razgaljeni nagoti. Dokazjje pa tudi njihovo duševno plitvost in politično nerodnost, ker mislijo s tako argumentacijo in s strašilom »avstrijskih plemenskih avtonomij« strašiti v resnici državotvorne avtonomiste, kakor da bi bili ti — politična deca! Čimbolj bo narod politično dozoreval, tem preje bodo sfr-čali taki zares ali separatistični ali pa imperialistični elementi s političnega površja.
Podrobnosti o vs$ajš v Kijevu.
Včeraj so časopisi poročali, da so sovjetske čete zopet zasedle Kiev, ki so ga bile osvojile ukrajinske vstaške čete.
Zdaj se izve, da je bil Kiev padel v roke vstašev, ki so v samem mestu organizirali punt. 10. januarja so se uprli vojaki ukrajinske sovjetske armade. Takoj so se jim pridružili delavci, železničarji in kmetje iz bližnje okolice. Vstaši so se najprej polastili arzenala, skladišča municije in okrožnih točk. Zjutraj so napadli središče mesta in ob 7. zvečer so se čete, ki so ostale zveste sovjetu, morale umakniti. Komisarji so zbežali v Balimač, severno Kieva, kjer so čakali okrepljenj iz Moskve.
Položaj je bil tako resen, da so se 12. januarja v Moskvi zbrali vrhovni armadni poveljnik Trockij, šef črezvičajke (izrednega sodnega tribunala) Dzerzinskij, komisar za zunanje zadeve čičerin, predsednik moskovskega izvršilnega odbora komunistične stranke Kamenev, predsednik najvišjega gospodarskega sveta Rykov in še ostali voditelji boljševizma. Lenina ni bilo, ker se zdravi po bombnem atentatu.
Ojačenja so se poslala in danes je nesrečno mesto zopet v rokah boljševikov, ki seveda pridno razstreljujejo svoje nasprotnike in polnijo ječe. Ampak na zelo slabih nogah stoji boljševizem v Ukrajini, to je gotovo.
Nemška iz^alcfibsa podmorskih nati-čoSttov.
Profesor Flamm je v referatu na tehnični šoli v Karlottenburgu poročal, da se je nemški tehniki posrečilo napraviti načrte za podmorske čolne s 5000—9000 tonami, 240 mm topovi in hitrostjo 28 voz-Ijev na uro. Žalibog jih Nemčija glasom mirovne pogodbe ne sme graditi.
PoIItlinf novice.
'-j-' Zanimivi podatki o f vojvodi MIŠiču. »Hrvat« poroča 21. t. m.: »Vojvoda Mišič je bil Jugoslovan v najširšem pomenu besede. Njegovo jugoslovanstvo se ni raztezalo samo na Hrvate, Slovence in Srbe, ampak tudi na Bolgare. On si Jugoslavije ni mogel misliti brez Bolgarije: šele če se Bolgarija pridruži Jugoslaviji, bo ta popolna. Njegova velika duša je prebolela srbsko-bolgarski spor in on bi bil Bolgare sprejel rajši danes nego jutri. V tem oziru je daleko nadkriljeval srbske diplomate in njegovega pogleda v bodočnost ni mogla zatemnjevati mržnja. Ocenjujoč široko jugoslovansko dušo njegovo in zasluge, ki si jih je stekel za zedinjenje, je »Narodni klub«, ko je vojvoda Mišič obolel, predlagal, naj se njemu in njegovi siromašni rodbini pokloni narodni dar. Takratni ministrski predsednik dr. " ''05016 je ta predlog odklonil z motivacijo, da vlada sicer na to misli, da pa so še drugi zaslužni generali, ki bi jih bilo tudi treba preskrbeti. Škoda, da se predlog »Narodnega kluba« ni sprejel, ker bi bil vojvoda še, ko je bil živ, siguren, da mu rodbina ne bo stradala.« — Tako je dr. Vcsničev »državotvorni« kabinet skrbel za enega največjih sinov srbskega naroda! (Primerna snov za »Jutro«!)
-j- Napetost med demokrati in radi-kalci. Demokratski klub je pred par dnevi sklenil na svoji seji, da od svojega programa glede" agrarne reforme ne bo niti najmanje odstopil in da v tej stvari ne bo delal nikakih kompromisov, S to izjavo pa nikakor niso zadovoljni radikalci, ki imajo sedaj ta resor, in pišejo na uvodnem moštvu v »Samoupravi« o tem sledeče: ^Gospodje demokrati naj nikar ne mislijo, da bomo njih slepomišenje še dolgo mirno dopustili; bilo je tega že dovolj in enkrat se mora narediti konec delovanju onih ljudi, ki se igrajo s to državo. — Da, mi smo voljni, da v interesu dežele popustimo v mnogih vprašanjih glede ustave demokratom. Ali sporazum ne obvezuje samo nas, t"a srno popustljivi in obzirni, temveč velja o istotake obveze tudi za drugo stranko. Gosoouie demokrati naj se nikar nc
domišljajo, da bomo mi z ozirom na kompromis glede ustave tako plesali, kot bodo to oni hoteli.« — Slaba zveza!
-f- Angleži o dr. Mahniču. »Catholic Times« objavlja daljši članek o pokojnem škofu dr. Mahniču. Ocenjujc njegov pomen kot religioznega filozofa, največjega protivnika modernega poganstva in počet-nika jake kat. organizacije med Jugoslo-jake katoliške organizacije med Jugoslovani, Razpravlja o njegovi trdri veri v novo državo in bratstvo s Srbi. Naposled omenja njegov junaški boj za pravice hrvatskega naroda nasproti Avstriji in Italiji. »Bil je popoln in iskren, sijajni primer jugoslovanskega duhovnika.« (1. jan. 921.)
-f Polom »narodne cerkve« na Hrvatskem. »Narodna cerkev« na Hrvatskem, na katero so jugoslovanski demokrati polagali tako velike nade, je doživela polom. Ne samo, da se reški kapucini, ki so s to nesrečno akcijo začeli, polagoma vračajo v katoliško cerkev, zdaj je tudi voditelj pokreta, župnik Zagorac, doživel popolni fiasko Ta je hotel iz svoje župnije Koprivnice stvoriti centrum akcije, vodil boj zoper zagrebškega nadškofa in se ni dal iz svoje župnije klub vsem su-spenzijam izriniti. Ko je vendarle moral iti, sta poskušala tam svojo srečo gg. Tomac in Vidušič, znana pokretaša narodne cerkve. Zdaj je tudi nje doletela ista usoda. Ogromna večina Koprivničanov je ostala verna Cerkvi in tako sta se zdaj tudi Tomac in Vidušič morala umakniti in prenesti sedež »reformirane katoliške hrvatske cerkve« v Zagreb. Kopriv-kakor je bila »narodna cerkev«, obsojena na katoliško cerkvijo in se za kandidata imenuje g. župnik Pavunič, ki je prvi na kandidatni listi zagrebškega nadškofa. Kaj drugega ni bilo pričakovati, ker spričo enotnosti Cerkve, kakor je danes izvedena, je vsaka taka akcija kakor je bila narodna cerkev« obsojena na smrt ali pa na brezpomembno životarjenje. Najbrž pa bodo vsi imenovani gospodje izpre-videli v doglednem času svojo zmoto in se vmiii v Cerkev.
4- Prevelika vnema za dobro stvar človeka časih spravi v blamažo. To resnico so gotovo občutili na sebi pri »Jutru«, ko so včeraj čitali uvodnik, v čast umrlemu vojvodi Mišiču v »Slovencu«, katerega so isti dan, preden jc članek izšel, napadli, da ni rajnika primerno počastil. — Potrpljenje je božja mast, kakor pravi modri pregovor, ki bi naj ga naši ultrapatrioti večkrat upoštevali.
+ Nemci za našo državo. Odkar jc v Nemški Avstriji na dnevnem redu popolen gospodarski polom in valuta tam rapidno pada, so Nemci in nemčurji na severni državni meji mahoma spremenili svoje na-ziranje. V onih kotih, kjer je razmejitvena komisija posamezne kose naše zemlje nameravala priklopiti Nemški Avstriji, so celo Nemci hodili prosit komisijo, naj jih vendar za Boga milega ne odtrgajo cd Jugoslavije. Sedaj so vsi naenkrat »navdušeni Jugoslovani«.
t Vosvodla MSS8&
LDU Belgrad, 21. januarja. (ZNU) Angleški častniki so položili na Mišičevo krsto venec z napisom: »De la part des camarades des armčes britanniques«. Belgrajska občina je položila venec z napisom: »Našemu heroju in vojvodi občina beograjska.« Belgrajska občina je sklenila, da pokoj, vojvodi zgradi grobnico.
LDU Belgrad, 21. januarja. (ZNU) Za na čelnika glavnega generalnega štaba bo po vsej priliki imenovan vojvoda Petar Bojovič, komandant prve armijske oblasti.
LDU Praga, 21 .januarja. (ČTU) Ko je dospela vest o smrti načelnika generalnega štaba zmagovite jugoslovanske armade Mišica, je češkoslovaški minister za narodno hrambo general Ilusak poslal jugoslovanskemu ministrstvu za vojno in mornarico tole brzojavko: »Češkoslovaška armada je z najglobljim so-žaljem prejela poročilo o smrti vojvode Miši-ča. Znane so ji ogromne zasluge Mišičeve in zmagovito vodstvo pobratimske armade in njegova zmaga za svobodo naših narodov.«
LDU Belgrad, 22. januarja (ZNU) Pogrebne svečanosti po pokojnem vojvodi Zivo-jinu Mišiču so se pričele točno ob 10. dopoldne. Krsto s pokojnikom so položili na voz načelniki generalnega štaba in generali v spremstvu vojnih akademikov. Sprevod se je razvil nastopno: Na čelu so nosili križ, nato je korakala godba kraljeve garde, vojni akademiki, gojenci podčastniške šole, eskadron konjiče, pevsko društvo »Obilič«, invalidi, do-brovoljci, dijaki, duhovništvo, 4 častniki z odlikovanji pokojnika, voz s krsto, za njim pa ministri, generali, narodni poslanci itd. Ko je sprevod prišel pred kraljevi dvor, je pristopil regent prestolonaslednik Aleksander v sprem-stru generala Zivkoviča in dveh adjutantov. V cerkvi so čakali na sprevod princesa Jele-; na, bivši min. predsednik dr. Vesnič, min. ! predsednik Nikola Pašič, italijanski konzul in zastopniki diplomatskega zbora. Italijanski j vojni ataše je položil na krsto palmo. Po cerkvenem obredu je govoril v slovo pokojniku patriarh Dimitrijev. V imenu vlade in vojske je govoril general Jovanovič, za njim pa predsednik konstituante dr. Ribar. Ko so krsto prenesli iz cerkve, je govoril ministrski predsednik PaŠič in drugi. Zatem so se pegrebne svečanosti nadaljevala
Strašen umor »a Gorenjskem.
Na Hudem v kovorski župniji pri Tržiču je v veliki kmetski hiši sama stanovala vdova Jera Fajfcr. Vsako nedeljo se je sestala s sestro Ano, ki jc eno uro proč omožena; šli sta si tako daleč nasproti, da sta se srečali. Zadnjo nedeljo (16. jan.) Jere ni bilo. Ker se je mračilo, je Ana šla na svoj dom. V torek J 8. t. m. jo je šla Ana obiskat, pa je ni nikjer našla.Iskali so jo blizu in daleč orožniki in drugi ljudje. Našli so jo šele v petek 20. t. m. v kleti zakopano — obglavljeno. Orožnik je z bajonetom pretipal tla in jo zasledil. Na truplo so bile najprej lepo položene deske, nato slama in na slami jabolka. Kot sumljivega so takoj prijeli 23 letnega sosedovega sina Jožeta Zupana, p. d. Puštenjakovega. Na oblasti in sorodnike so jela prihajati pisma v imenu rajnicc, v katerih je bilo povedano: Vse moje premoženje naj dobi Pušte-njakov Jože, kateremu je bil boter moj mož, katerega sem jaz zastrupila in zato ubežala ... Vsa ta pisma je seveda pisal morilec sam. Nesrečno ženo so 21. t. m. na željo sorodnikov pokopali na Brezjah pri Mariji Pomagaj. _
Dnevne *ovice.
—	Osebne vesti. Vodja licejske knjižnico v Ljubljani dr. Avgust Žigon je imenovan za ravnatelja iste knjižnice v VIL činovnem razredu. — Okrajni tajnik pri civilnem komisarijatu v Prekmurju Franc Babič jc na lastno prošnjo premeščen k okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
—	Umrl je v deželni bolnici v Ljubljani g. Franc Kerč, p. d. Brinovec, posestnik, gostilničar in bivši župan na Viru pri Domžalah. Dosegel je starost 77 let. Naj počiva v miru!
—	Vpliv škofovske prepovedi nedostojnih plesov na Francoskem. Francoski škofje so izdali okrožnico zoper nespodobne plese. Na to zdaj »Akademija francoskih mojstrov plesa« objavlja odgovor, kjer v zelo spoštljivem tonu izjavljajo, da so škofje zamenjali decentni »fox-trot« z »shimmvjem«, ki je res grd, nizkoten in vreden vsake obsodbe. Izjavljajo, da no- j ben učitelj plesa tega plesa ne bo učil in : obsojajo vsako vrsto nedostojnih plesov, ki so znak estetičnega in moralnega propadanja dela sodobne družbe.
—	Vsa društva, ki prirejajo koncerte, kakor tudi ljubitelje prave umetnosti, opozarjamo na krasne in umetniško dovršene slovenske kompozicije — Marij Kogoj: »Troje solo-spevov«. — Dobe se v vseh knjigarnah po zelo nizki ceni 12 kron.
—	Mariborski vladni komisar g. Ivo Poljanec je prevzel 17, januarja posle vodstva mestnega magistrata.
—	Dva pogodb sna urednika-steno-grafa s prejemki odnosno XI. čin. razreda drž. uradnikov išče »Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo« za svojo podružnico v Mariboru. Predpogoji za vspre-jem so: Vsaj srednješolska izobrazba ali tej odgovarjajoča splošna izobrazba, nadalje popolno znanje slovenskega in nemškega jezika in slovenske in nemške stenografije. Znanje še drugih jezikov daje prednost. Ustmene ali pismene prijave je nasloviti do 5. februarja t. 1, ali na Dopisni urad v Ljubljani (vladna palača) ali na podružnico Dopisnega urada (poštno poslopje) Maribor,
—	Izobraževalni tečaji. SKSZ ir. KZ priredita meseca januarja in februarja celo vrsto tečajev za organizatorje, govornike in ljudske voditelje. Prvi tečaj je bil za Sp. Dravsko dolino 17. jan. v Rušah, drugi za gornji del Slov. goric dne 19. januarja v Jarenini. Prihodnji teden bodo enaki tečaji: 24. v Ptuju, 25. v Ormožu, 26. v Ljutomeru in 27. v Gornji Radgoni. Meseca februarja bodo tečaji v Slov. Bistrici, Marenbergu, Sv. Križu, Sv. Lenartu itd. Tudi v celjskem okrožju se vršijo enake prireditve.
—	Tudi naša meja na severa — nesrečno urejena. Iz Svečine nad Mariborom se nam poroča, da je razmejitvena komisija odtrgala od slovenskega telesa velik del popolnoma slovenske župnije Sv, Duh na Ostrem Vrhu, del župnije Sv, Jurija ob Pesnici, velik gornji del Svečine in celo več hiš Št, Iija v Slov. goricah.
—	V Mariboru se širi slovenska posest. Slovenski trgovec Jos. Šerec jc kupil veliko hišo vinotržca Hausmaningerja na Aleksandrovi cesti za 1,900.000 K. Hišo trgovca Kokoschinegga pa je kupila družba I. N. Šoštariča et Comp. za približno 2 milijona K. Cena hiš je zadnji čas nekoliko padla. Tudi vrednost posestev pada.
—	Grajska klet v Mariboru. Vinotržec in kavarnar Gj. pl, Valjak, rodom Hrvat,
Eripravlja veliko vinsko ket a la Rotovška let na Dunaju. Klet bo zelo moderno urejena in bo cela preuredba brez inventarja stala okoli 900.000 K. Klet bo kmalu , otvorjena. Grad je last barona Twickela.
—	Kako v Maribora Nemci optirajo. Dosedaj je v Mariboru in okolici optiralo za N. Avstrijo kakih 40 oseb. Značdne osebnosti so med temi: dr. Mravlagg, rodbina vinotržca Pugelj in stavbenik-arhitekt Friedringern. Vsi drugi sp več ali mani bivši avstrijski oficirji,
—	Mezdno gibanje v Trbovlj. h. Včeraj sta se oglasili pri vodji deželne vlade za Slovenijo dr. Leonidu Pitamicu depu-tacija Trboveljske premogokopne družbe in deputacija rudarjev. Obe deputaciji je sprejel vodja dr, Pitamic. Deputacija Trboveljske premogokopne družbe kakor tudi I deputacija delavstva sta se pritožili in jI
rotestirali proti sklepom ministerialne omisije, ki je določila nove mezde za trboveljsko delavstvo. Zastopniki družbe so poudarjali, da bodo po novih mezdah ' prejemki rudarjev v Trbovljah veliko večji kakor prejemki rudarjev v Velenju; delavci pa so zopet poudarjali, da so z od-redbami ministerialne komisije precej prikrajšani. Trboveljska premogokopna družba je razen tega protestirala proti formalnemu postopanju ministerialne komisije, ker je v Trbovljah vršila revizijo in zasliševala družine funkcionarjev, ne da bi bilo pri tem navzoče tudi ravnptelistvo. Vodja deželne vlade dr. Pitamic je obema deputacijama izjavil, da nima deželna vlada prav nobenega vpliva na ministeriedno komisijo, ker je popolnoma avtonomna. Trboveljska premogokopna družba kakor tudi delavstvo se bosta pritožila proti postopanju ministerialne komisije na ministrstvo. — LDU,
—	Zlobnost ali kali? Kakor posnemamo po neki došli nam dopisnici, je prejel , neki naš naročnik v Šmihelu pri Novem mestu v »Slovenčevcm« ovitku — Žerja-vovo »Jutro«, »Slovenca« pa seveda ne.
! Kdo si je izmislil to neslano šalo, bo lahko preiskovalo poštno ravnateljstvo, »Ju-trovcem« pa resno svetujemo, naj s tovrstno agitacijo za svoj list v lastno korist več nc poskušajo.	|
— Otroka sežgali. Brivec Franc Apač- j nik v Studencih pri Mariboru je imel lju-bavno ^razmerje z vdovo železničarja Ro-zalijo Kramaršič, ki ni ostalo brez posledic. Leta 1919. so sosedje opazili, da nI vse v redu, a ker je v kritičnem času odšla vdova na Apačnikov dom, si ni nihče ničesar slabega mislil. V resnici pa je vdova v zvezi z neko babico, ki je bila 2e večkrat predkaznovana, in s pomočjo Apač-nika polila novorojeno dete s špiritom in zažgala. Pred kratkim sta se vdova in brivec vsled nastalih prepirov razšla. Vdovi je bilo hudo in pred par dnevi je poslala k brivcu svojo hčerko iz prvega zakona z večjo vsoto denarja, ki ga je dolgovala brivcu, zahtevajoč, da vrne on verižico in uro njenega pokojnega moža. Brivec je hčerko dejansko napadel in nagnal. Deklica, ki je vedela za materin zločin, je iz maščevalnosti sedaj ovadila oba, mater in brivca. Aretirali so brivca, vdovo in babico ter jih izročili sodišču.
—	Ženske bolezni. Profesor Breisky v Pragi, odlični zdravnik za ženske bolezni, potrjuje, da »Franz-Josef«-grcnčica tudi pri daljši porabi večkrat že v malih množina izborno učinkuje.	4356
Primorske mm^ce.
Podrobnosti o slovesu Gabrijela D'An-nunzia. D'Annunzio je torej že zapustil Reko in sicer 18. t. m. na osebnem avtomobilu. Spremljal ga je en vojaški avtomobil in en kamijon s prtljago. Te je poet odnesel celih 47 zabojev! Na Opčini so ga čakali mnogobrojni tržaški njegovi častilci, med njimi največ dam, toda D'Annunzio jo je drvil po proseški cesti s tako hitrostjo, da dame svojega ljubljenca niso mogle pozdraviti. V bojih z vladnimi četami je bilo na obeh straneh 50 mrtvili in 205 ranjenih.
Za vzpostavo rednega telefonskega,
telegrafskega in pismenega promeia z Jugoslavijo se nujno zavzemajo italijanski r-žaški listi. Stvar je gotovo velevažna in je želeti, da naša in italijanska vlada to vprašanje čimpreje vredita in rešita.
Umbteffsste novže«.
lj Ljudski dom. Pri današnji prireditvi rokodelskih pomočnikov poje g. V. Rudolf kuplet: »Lipe se ženi«. Vstopnice se dobivajo dopoldne od 10.—-12. ure v Rokodelskem domu, zvečer pri blagajni v Ljudskem domu.
lj Rokodelski dom. Danes ob 11. pevska vaja za moški zbor. Nujno!
lj menovanje. Profesor inž. Ja-roslav Foerster je imenovan za o d d e i n e -ga predstojnika višje gradbene šole na Državni obrtni šoli v Ljubljani.
lj Poroči se dar.es v trnovski cerkvi g.
I. Porcber, mizar, z gdč. Lojziko Skubic. Obilo sreče!
lj Hišni posestniki in trgovslr -stori. Poverjeništvo za socialno skrb je povebilo gremij trgovcev v Ljubljani, naj zavzame svoje stališče napram zahtevi hišnih posestnikov, po kateri naj bi se jim obrtni in poslovni prostori prepustili po novi stanovanjski naredbi v popolno*.. . obodno razpolaganje. Gremij trgovcev je izjavil, da tej zahtevi hišnih posestnikov pod nobenim pogojem ne more ugoditi, ker bi bile posledice naravnost katastrofalne za trgovce. Gremij trgovcev sicer uvideva težavni položaj hišnih posestnikov, radi česar predlaga, naj se jim dovoli povišanje najemnine za poslovne prostore na največ 100 % predvojne najemnine. LDU.
lj Mila zima. Jeseni so prorokovali na nodlagi raznih znakov na živalih da bo :'ctos huda zima, toda zima jc izredno mila. Namesto da bi bil sedaj najhujši mraz in obilo snega, je pravo pomladno vreme brez -•nega. Včeraj popoldne so sc čebele, ki so sicer zelo občutne proti mrazu, veselo pražile na solncu pred panji, na ljubljanski-trg so prinesli že zvončke, cvetje rese in druge pomladne cvetice.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Mestek, posestnica, 82 let. — Zofija Pregl, zaseb-nica, 79 let. — Fran Debevec, pis. ravnatelj, 52 let. — Marija Šircelj, žena umir. žel. revidenta in posestnika, 63 let. — Ivan Verhunc, trgovec, 36 let.. — Julija Čr-nagoj, žena nadučitelja, 50 let. — Fran Alič, obč. ubožec, 74 let. — Rudolf Vert-nik. čevljar, 57 let. — Ludovik Verdnik, vevliarski delovodja, 36 let. — Josip Ko-drin, novorojenec, 18 dni. — Fran Možina, policijski agent, 42 let. — Ivan Okorn, kurjač, 73 let.
ij Ljubljanski trg. Mesni trg je dobro založen. Cena slanini je nekoliko padla. Na debelo se že kupi v prvovrstni kvaliteti po 46 K kg, riba in sal 48 do 50 K kg, m?st 52 do 54 K. Prašičje meso je ostalo na ceni 30 in 32 K za Kg. Telečje meso se stalno drži na ceni 20 in 22 K. Med ljubljanskimi mesarji in mestnim tržnim nadzorstvom se razvija zadnje tedne huda borba za podraženje govejega mesa. Mesarji se opirajo na dejstvo katastrofanega padanja cen svežim kožam od 50 K na 26 K za kg, ter padanju ceni loja. Interesente se opozarja, naj v lastnem interesu ter v interesu slovenskega konsumenta to nastalo krizo v mesarski obrti, ker bo trajala le kratek čas ,mirno prenašajo. Dovoljenje podraženja bi izzvalo v najkrajšem času zopetno podraženje. Ker moramo smatrati goveje meso za kruhom kot najvažnejši konsumni artikel, se mora storiti vse, kar mogoče, da se lahkomiselno ne navija cen. Padanje cen živi teži po zunanjih trgih je po došlih poročilih ž nastopilo in je naravna posledica težkemu padcu cen kož. Pričakovati je torej v najkrajšem času zjednačenja, tako da bo mogoče mesarjem s primernim dobičkom v polni meri nadaljevati obrate. Nakupovanje goveje živine za izvoz seveda v veliki meri zavira padanje cen živi teži, ker izvozni-čarii lahko dražje kupujejo, zato se razvija padanje cen živi teži nekoliko počasneje in po raznih trgih razilično. V interesu konsumenta kakor tudi mesarja-obrtnika je, da tiščimo z vsemi sredstvi cene navzdol ter s požrtvovalnostjo prenašamo krize. Ako bi vsako nastalo krizo hoteli poravnati s takojšnjim podraženjem blaga, bi izzvalo to kompletno anarhijo v cenah ter bi tudi mesarju-obrtniku škodovalo. Ljubljanski mesarji se morajo zavedati, da bi sdedila podraženju mesa za ljubljansko mesto takoj cela dežela. — Drobnica 18 K, samo jagnjetina 24 K, Perutnine prihaja manj na trg. Divjačine in rib ni. — Na sadnem trgu prevladuje južno sadje. Oranže po kvaliteti od 5 do 12 K kg; 10 in 12 K se plačujejo samo najfinejše vrste. — Jajec je sedaj na ljubljanskem trgu čez potrebo. Plačujejo se po 3 K. Nadaljnega padca cene je pričakovati. Zelenjave je na trgu za vsakdanje potrebe dovolj. Na Pogačarje-vem trgu se dobijo prvovrstne karfijole, kot redkost ljubljanskega trga. — Mlevski izdelki so ostali na prejšnji ceni. Moka 0 18 K. — Špecerijsko blago kaže le prav lahke spremembe cen.
lj Tedenski zdravstveni iaka» mestne občine ljubljanske. V času od 9. do 15. januarja je bilo rojenih '28 (17 moških in .11 ženskih), med temi 8 mrtvorojeni. Umrlo pa jih je v istem času 26 (9 možkih in 17 ženskih). Jav-Ijena sta bila dva slučaja nalezljivih bolezni.
lj Izgubila se je srebrna ovratna verižica. Ker je drag spomin, sc prosi, da jo najditelj odda proti nagradi na Cojzovi ce-sti št. l/I. pri Trtnik,_(K)
Cerkveni vssfnik.
cjezuitska kapela. V nedeljo, dne 23. t. m. popoldne ob 5. uri propoved in lita-nije. Predmet prepovedi; Pošteno znanje pred poroko.
Razne prireditve In
Za plesni venček pcv. zbora »Glasbene Matice« dne 29. t. m. vlada veliko
.zanimanje. Zbor namerava na plesu izvajati »ples Kralja Majaža« s petjem. Vstopnice se dobe v predprodaji od 25, t. m. dalje od 5,—7. ure v arhivu »Glasbene Matice«, (Soba št. 2.) Vabila so sc odposlala le v omejenem številu, vabljeni pa so vsi prijatelji našega zbora. — Odbor, (k)
pr Koncert »Glasbene Matice« se vrši v ponedeljek, dne 24. januarja 1921 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelujejo: solistinja kr. opere gdč. Vilma ele Thierry (alt), konservatorijski profesor g. Janko Ravnik (klavir) in pevski zbor »Glasbene Matice«. Koncert vodi g. Niko Štritof. Spored: 1. Ant. Lajovic: Pastirčki. Emil Adamič: Prišla je jesenska noč. Ant.. Lajovic: Kroparji. Ples kralja Matjaža. Poje. mešani zbor, — 2. L. M. Škerjanc: Beli oblaki, Jesenska pesem. Anton Lajovic: Spleen, Razdvojenost. Poje gdč. Vilma de Thierry. — 3. Josip Prohdzka: Moravska narodna. Ferdinand Juvanec: Slovenska zemlja. Poje moški zbor. — 4. Emil Adamič: Ah zvonijo ... Da imel bi perutničke, Dudeldajčki. Poje ženski zbor. — 5. Janko Ravnik: Melanholija. V Razkošni sreči. Prišla si... Poje gdč. Vilma de Thierry. — 6. Anton Lajovic; Zeleni Jurij. Kiša. Medved z medom. Poje mešani zbor (alt-solo pri prvi točki gdč. Vilma de Thierry). — Vstopnina: sedeži po 50, 40, 30, 20. in 15 K. Stojišča po 10 in 4 K. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni.
pr Risto Savin, nove skladbe. Pri Go-ričar in Leskovšek v Celju sta izšla dva zvezka pesmij, skladatelja opere »Lepa Vida« Risto Savina in sicer po pesnitvah Oton Zupančiča. Naročajo se pri založni ali pri vsaki drugi večji knjigarni. 111
Fr. Žaren:
MUSLIMANI ZA TRIPETINSKO VEČINO.
LDU Belgrad, 22. jan. (ZNU) Muslimani trdno vztrajajo pri svojem sklepu, da je treba pri glasovanju o ustavi kvalificirane večine treh petin poslancev. Muslimani sodijo, da jim je bila z današnjim sklepom odbora za izpremembo poslovnika vržena rokavica. Danes dopoldne je imel muslimanski klub sejo, na kateri je poročal o položaju dr. Spaho. Na jutrišnji seji bo muslimanski klub končnoveljavno sklepal o tem vprašanju.
POGAJANJA Z RADIČEVCI.
LDU Belgrad, 22. jan. (ZNU) Tajnik konstituante dr. Janjič je po informacijah »Jutarnjega lista« izrazil dr. Basaričku željo, naj bi poslanci Radičeve stranke prišli
v Belgrad. Zdi se, da je pogoj za prihod poslancev Radičeve stranke izprememba člena B v poslovniku in položitev prisege brez besede »kralj«. Dr. Basariček je zatem imel posvetovanje s Svetozarom Pri-bičevičem in Nikolo Pašičem, pri katerem je bil 20 minut.
USTAVA.
LDU Belgrad, 20. jan. (ZNU) Parlamentarni krogi sodijo, da se bo ustavni odbor bavil z ustavnim načrtom do konca marca. Razprava o ustavi bi trajala v zbornici štiri mesece. Zatem bi prišel na vrsto volilni red, tako da bi se jeseni vršile volitve za redni parlament.
ZEMLJORADNIKI IN RADIČEVCI.
LDU Zagreb, 22. jan. (ZNU) »Večer« poroča, da se bo vršil v Zagrebu sestanek zastopnikov zemljoradničke stranke in Radičeve stranke, ki se ga bo udeležil tudi kot zastopnik izvenstrankarske skupine dr. Trumbič.
NOVI FINANČNI MINISTER.
LDU Zagreb, 22. jan. (ZNU) Kakor
poročajo »Novosti«, je bil na današnji seji demokratskega kluba določen za finančnega ministra Voja Marinkovič.
Prve mesece po svetovni vojski jc nastalo v trgovini po dolgoletnem mrtvilu nenavadno življenje. Kljub velikemu sovraštvu med naredi, kljub že takrat velikim valutnim difcrencam so se začele premikati ogromne količine blaga v izstradane, izropane in obubožane evropej-ske države. Vendar jc nosila ta živahna, nenaravna konjunktura že v svojih počet-kih kal propada. Ni bila namreč naravna posledica novih razmer, ustvarjenih po novih potrebah in s trdim, solidnim delom, temveč razvila sc je na nezdrav način in skokoma. Tisti silni promet = blagom se je moral prej ali slej ustaviti, ker so ga morali plačevati obubožani evropej-ski narodi s svojimi propadlimi valutami in z bistvenim delom svoiih preostalih denarnih sredstev, da bi si tako zagotovili vsaj glavne potrebščine in ustvarili vsaj prve predpogoje za urejeno produktivno delo. Tako je razdejala ta nezdrava konjunktura prvih povojnih časov temelje ~v-ropejskega narodnega gospodarstva. Najhujše je udarila Avstrijo, ki je morala poseči celo po starih umetninah, da si je nabavila vsakdanjega kruha. Gospodarska propast evropejskih držav se zrcali najbolj v razmerju njihovih valut napram denarni vrednosti prekmorskih produkcijskih dežela in v pasivnosti njihove trgovske bilance.
Prvi predznaki bližajočega se preobrata so se pokazali začetkom spomladi leta 1920., ko je vsa trgovina z Nemčijo mahoma zastala. Povod temu jc bila velika amerikanska špekulacija z markami, vsled česar je kurz marke naenkrat poskočil. Nemško blago je postalo radi tega predrago za izvoz in se je nakopičilo v skladiščih. Producenti in trgovci so utrpeli veliko škode. Cela vrsta podjetij je prišla na kant. Brezposelnost je postala še hujša. Nered v državnih financah Nemčije in ogromne pošiljatve v ententne države na račun vojne odškodnine so tudi storili svoje.
Ta nemška kriza spomladi lanskega leta. ki se je razširila tudi v Avstrijo in deloma tudi v druge nasledstvene države, je bila že po svojem postanku znak in del svetovne gospodarske krize. Dokler je bila izločena še samo Rusija in Avstrija, se še ni opazilo. Sedaj je pa postalo očitno, da odpada del za delom v svojih ekonomskih temeljih razdejane Evrope kot aktivni faktor iz svetovnega gospodarstva. Kriza se je razširila na vse strani kakor valovi, ako vržeš kamen v vodo. Pokazalo se je, kako kompaktna enota je svetovno gospodarstvo, ki ne more izhajati brez nobenega svojega bistvenega dela. Kajti z vzhodno in osrednjo Evropo so odpadli milijoni plačila zmožnih odjemalcev za izdelke velikih prekmorskih produkcijskih krajev. Tudi v zmagovitih državah, v Franciji in Italiji, so morali omejiti kon-zum na najnižjo mero. Ravno tako so prišle tudi nevtralne države v težave. Vse to
f>a je prišlo v trenutku, ko je začela de-ati amerikanska industrija v ogromnem obsegu s sto- in stotisoči delavcev, ki so se vrnili iz vojske. Amerika je računala z neomejenimi potrebami izstradane Evrope. Račun je bil slab, ker niso vpoštevali razmerja med ponudbo in konzumom, ker niso hoteli dovoliti kreditov, ker so izjavili, da sploh niso interesirani na Evropi, ker se ni nikjer našlo volje za novo, velikopotezno organizacijo svetovne trgovine. Zmagovalci so mislili samo na sebe in so pozabili, da je svetovno gospodarstvo enota, kjer ne sme trpeti noben del, akc noče trpeti celota.
Tako je prišlo do svetovne gospodarske krize, ki se nahajamo v njej danes. Ogromne množine blaga leže preko morja in ni zanje odjemalca. Bombaž severne Amerike, volna južne Afrike in Avstralije, žito Argentinijc, čaj Ceylona in sto drugih pridelkov, vse to je danes mrtev kapital, ki obtežuje novo produkcijo in je
vzrok novih težkoč. Ni čuda, da so cene vsem izdelkom tako silno padle.
Lata 1920:	januar	deccmbfcf
1.	Beli java-sladkor, fob.	79	30
2.	Kuba-sladkor, cif. .	72 6	26
3.	Kava Santos, sup. ,	135	65
4.	Kakao, ff. . < „ ,	103	42
5.	Indijski čaj „ , , ,	15	5
6.	Laneno olje . , , ,	108 6	44
7.	Juta	66	39
8.	Ameriški bombaž „	29*30	12'17
9.	Avstralski loj . * ,	103	53 10. Baker , , ....	118	75
Note na londonskem trgu 15. dne lefi mesecev. Cena velja za cwt (50 8 kg) pri sladkorju, kavi, kakao, loju; v angleških funtih (453 g) pri čaju in bombažu; v angleških tonah (1016 kg) za laneno olje, juto, kovine. Cene v markah. Ladje s stotisoči tonami leže danes neizrabljene v pristaniščih. Kako zelo jc padla voznina, kaže sledeči pregled:
Leta 192C;	januar Uccembfef Wales-Gibraltar za premog .......	44 12-6
Sever. Amerika-Rotter-
dam, premog ....	22 4'25
Severna Amerika-Italija,
premog ......	24-50 6
Sev. Amerika - Francija,
žito.......17	7
Bombay - Anglija . „ ,	147-6 50
Ta nenavadni padec ccn jc napravil producentom kakor tudi trgovcem ogromno škodo, ki jih je tudi izmodrila, Tako vidimo, da ponujajo danes producenti sami v Ameriki, južni Afriki in Avstraliji Nemčiji kredit, za katerega, jc prosjačila in moledovala dve leti brez vsakega uspeha. Jasno jc danes, da ni drugega izhoda iz sedanjega položaja, kakor da stopijo zopet v normalno zvezo dežele velike produkcije z deželami velikega kon-zuma. Obrat v svetovnem gospodarstvu se mora zopet začeti in to jc tudi edini lek te krize.
• • *
g Proti uvozu italijanskega vi«a v našo državo bodo v nedeljo 23. januarja ugovarjali vinogradniki in viničarji mariborskega in ptujskega okraja. V Mariboru se vrši shod v Gabrinovi dvorani ob pol 10, uri, v Ptuju pa v dvorani minoritskega samostana ob pol 8. uri zjutraj.
g Plačevanje v inostraas«vu. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Ekspozitura centrale za plačevanja v ino-stranstvu v Ljubljani je ukinila svoje poslovanje 20. januarja 1921. Vse posle, ki so v zvezi z likvidacijo centrale za plačevanja v inozemstvu (kontrola izpolnitve obvez, osloboditcv položenih garancij po kavcijah ali garantnih pismih itd.) bo od tega dne naprej vršila »Devizna centrala v likvidaciji v Belgradu«. Izvozniki, ki imajo obveznosti, nastale pred uveljavlje-njem nove uredbe o reguliranju prometa z devizami in valutami (Ur. List št. 120 z dne 19. oktobra 1920), sc poživljajo, da se v lastnem interesu v vseh teh zadevah obračajo neposredno na »Devizno ccntralc v likvidaciji v Belgradu« jr. nc več na tukajšnjo ekspozituro za plačevanja v ino-stranstvu,.
g Tečaj za luženje (bajcanve) v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti je priredil v mizarski delavnici na državni obrtni šoli dvadnevni tečaj za luženje, katerega je zaključil v petek popoldne.
Meteorologlesi© poročilo.
Ljubljana 300 m n. m. viš.
Ga« opaso-
vunia
Uaro-niotor v mm
21-/1. 21 h
744 5
Tormo-meter
t c!
1-5
23./1. 7 h
744-9
v , votfv 1 r rom
1-2
ja?no
rnepia
i
22./1. 14 b
741-8
4-7
! ' jasno d.
»Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen ustanovitelj, častni član in mnogoletni podpredsednik gospod
^sipfpf
Mi
notar, posestnik, častni Član mnogih občin iu društev, bivši drž. in dež. poslanec itd.
dne 21. januarja t. L ob 2. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo.
Pokojnikov pogreb se vrši danes v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 4. uri popoldne na litijsko pokopališče.
V miru počivaj v slovenski zemlji, za katero si celo življenje neutrudljivo delovali
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naS predobri soprog, oče oziroma brat, stric, gospod
Franc Možina
policijski poduradnlk
danes, dne 21. januarja 1921 ob pol 8. uri zvečer, po dolgem bo-Ichanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega ranj-kega se vrši v nedeljo 23. jan. od 2. uri pop. iz hiše žalosti, Skofja ulica 3.
Priporočamo ga v molitev in blag spomini
Ljubljana, 21. januarja 1921.
Marija Možina, soproga.
Radko in Marjan, sinova.
Vsi ostali sorodniki.

Županstvo v Litiji naznanja, da je notar, gospe
častni občan občino Litija, občinski odbornik, bivši flcžcini
poslance itd.
danes preminul.
Pogreb se vrši v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. Litija, dno 21. januarja 1921.
Anton Zaman, župan.
Spalne sobe
lepo izdelane iz trdega ln mehkega lesa, kakor tudi kuhinjsko ali posamezno pohištvo gotovo ali po naroČilu pri mizarskem mojstru
IVAN PiUTZ
Maribor, Pod mostom 14.
Pozor, igralci! harmonik. Izdelujem
nove in sprejemam popravila. — Kari Jane, Cegnarjeva ulica 4, Ljubljana.
Išče nlDtillR ki bi znala na stroj 8, 5, se piCIiljU; 12 dobro plesti. — IVaslov pove uprava .Slovenca" pod šifro „Ple-tilja 250"._
Sprejme so sta- nncnflritfllft v pomoč rejša pri prosta UUdljulIlbllU materi k 4 otrokom v starosti od 3 mesecev do 7 let. Vprašati: iip. Šiška 91, II.
Cnhn nemeblovano event. meblovano uUUU išče a solidni gospodični za čim-preje. Visoka nagrada in najemnina. Ponudbe pod »Nujno 11)00« na upravo.
Clanntfanio sredi mesta, obstoječe iz jluliUVulljb 2 sob, kuhinje in prit. se zamenja tudi z manjšim. Ponudbe pod »Zamena« na upravništvo tega lista.
Odvetnik
cd m ca ca ca s=3 a cs ca a a ca ca
naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Novem mestu, v hiši gospe SUaberne, I. nailsiropjo.
rabljen, doiro -.-- ohranjen se ceno proda. — Vinska veletrgovina Anton Cerovaz, Bruck ob Muri.	70
Rod&iiisKS imw
Knlai* dobro izurjen, vešč tudi bolj-UiUl šega dola ter zmožen samostojno voditi delo, so iSče za večje kolarsko podjetje. Naslov se poizve v upravi „Slovenca" pod šifro »Kolar štev. 236«
Y?fvole cevi
v velikih in tudi najmanjših množinah, po prav nizkih cenah J. Razboršek. Šmartno pri Litiji.
Inserlrajte v Slovencu!
izvršuje najtočneje po najnižjih cenah
zvitke, kadilo, sveče za hišno rabo priporoča svečar J. KOPAČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 90.
špedicijsko podjetje Maribor	Ljubljana
cjaaca-rscarracacacaacaa

Gostilničarji pozor!
Vsled pravočasnega nakupa ponudimo najboljša bizeljska, "sromeljska, pišeCka rudeča in bela
mr VINA
letnika 1920 in sicer rudeča po 14 do 16 kron in bela po 16 do 18 kron iz kleti v Brežicah.
«Giobus", trg. družba z o. z. v Brežicah.
Radi družabnih razmer prodam dobro
iS sueflicijsKo podjetje.
pod številko 99.
njanjnn popolnoma nov, krasen glas. r 1111111111» se ceno proda. — Vprašati: Ljubljana, Miklošičeva cesta 4, v gostilni,
Broz posebnega obvestila.
Vsem prijateljem in znan-
cem naznanjam v svoje^i in
v imenu svojih otrok Ane, Bo-leslava, Ivana in Mladena, da mi je umrla žena, ozir. mati, gospa
danes ob 5. uri popoldne.
Pogreb rajnke bo v nedeljo dne 23. t, m. ob pol 4. usi popoldne iz hiralnice sv. Jožeta na Vidovdanski ccstl na pokopališče k sv. Križu. Naj v miru počival
Barje, 21. januarja 1921.
Fran črnagoj,
nadučitelj.
Mest. pogr. zavod v Ljubljani.
Zahvala.
Tekom bolezni, zlasti pa ob prerani smrti nam vsem enako dragega gospoda
Viktorja Čakala
trgovca in posestnika na Gomllskcm
smo prijeli od vseh strani toliko izrazov resničnega so-žalja, da se čutimo dolžnim, vsem, na tem mestu svojo zahvalo. Zahvala najprej č. g. domačemu župniku Grobel-šek-u za njegove tolažljive obiske med pokojnikovo boleznijo ter za tolažilne besede ob odprtem grobu; zahvala tudi preč. duhovniški asistenci ob pogrebu: zahvala uglednemu sorodništvu za darovane vence in za požrtvovalno udeležbo pri pogrebu; zahvala zaslužnemu domačemu učiteljstvu, ki se je udeležilo pogreba s šolsko mladino, zahvala prostov. gasilskem društvom Gomilsko, Grajska vas za spremstvo in za vzorno vzdrževani red; zahvala domačemu moškemu društvu za prekrasne žalo-stinke, zahvala domačim de-kličem za okitje in vence — vsem tem in vsem častilim žalnim gostom kličemo prisrčni Bog povrni.
Žalujoči ostali.
Gradbeno podleže
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadaioča dela.
Naprodaj je izvanredno krasen
čistokrven, montafonc, krotak, 2 leti star, 560 kg težak. Proda se le živinorejcem za pleme.
lstotam se prodasta dva lepa s popolno opremo in novim dvovprežnim vozom in novimi dvo-vprežnimi sanmi, oboje zavpregooslov. Ogleda se pri Kendovi grajski upravi, Bled.
r ff HI S
Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej ima v veliki zalogi in tudi lepe velour-klobuke
FRANC CERAR, tovarnar v Stobu
pošta Domžale. Tovarna je 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizke, postrežba točna.
oblastveno poverjeni stavbni inžener
Ljubljana,
Hilšcrjera ulica St. 7.
Speclfelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske ln vodne zgradbe.
Tragičen slučaj nam je ugrabil nagega dobrega, preljubega očeta, sina, brata in svaka, gospoda
Jenka Vrhunca
trgovca.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo, 23. t. m. ob tri četrt na 5. uro popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Po težkih življenskih bojih spavaj, dragi Janko, mirno v domači žemljici!
Žalujoči ostali.
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in ■ orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka JS35. ?2žb!5ijc, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. liapilije cene na drafcno šn na debelo
20 HF motor
na sesalni plin (Sauggasmotor) z novim generatorjem za 77.000'— prodam takoj. Obrat 3krat ceneje kot lokomobila, ca. 140 K dnevno. Najcenejši obrat. Amelin, Zrinjskegacesta0. (Pismena vprašanja.)
Hitrotekoče
450, 600 i 750 mm dobavlja takoj
W0DAK & PESCHA
W1EN XVIII,i.
Sternwartestr. 25. Telef. 94070.
Prenosne akumulatorje
za razsvetljavo malih stanovanj, avtomobilov In kočlf, kompletne »parate za sigurno razsvetljavo v gledališčih, kino, tovarnah ln milnih, (kakor tudi ročne svetilke), dobavlja In montira
99
MUNJA

Brzojavni naslov: Munja-Zugreb.
D. D. ZAGREB
TRG I. broj 9.
Telefon: 7—38.
450 M.
izvrstnih vin
letnikov 1917, 1918 in 1919, belih in rudečih v jakosti od 8 do 12 stopinj takoj za prodati pri slovitem vinogradniku
E, PRESEČKI, SAMOBOR (Hrvatsko)
TVORNICfl KEKSOV, PREPECENCEV, OBLflTOV IN VEFELJNOV
V.BIZJRK m DRtJQ
+	ROGflSKR SLRTIMn
svoje fine izdelke.
Moramo StedM!
minutah si more vsak skuhati
iz enega kosa
V4 kg naj-boliše kreme
za obutev.
SLUVIlt
ivornica Kemičnih proizvodov
d J.
ZRGBEB
IS!ca 213.
Brzdati: CEMIA-ZAGREB.
Telefon:
5-46.
Mallonf narodn°g bogatstva propadaju gubitkom ovaca, koza i goveda od bolesti Metilja., Sve MeiiBJeve ovce biče spašene upotrebom.
Isti se može dobiti samo preko apoteke na utvrdjene cene. — Svaki može dobiti besplatne uputstva o lečenju Distolom od »ISIS«, drogerija na veliko, Beograd, Lovčanska 11.
Akumulatorje sistem »Mor"
za mestne, občinske in tovarniške centrale, kakor tadl za male hišne centrale dobavlja, montira in prevzema vzdržavonfe
99
MUNJA- ASB
Brzojavni naslov: Munja-Zagreb.
Telelon: 7—38.
ZRDRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D.
V LJUBLJANI
MlMažnenMnJSl.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
P®Db!aS£e;n9 prodajalec srečk Držaune Razredne Loterije.
Izplačuje svojim KUjeiilom vsak znesek Urez odpovedi v gotovini.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.