77 Novice. — Osebne vesti. Pravni praktikanti: Roman Terste-njak pri okrožnem sodišču v Mariboru, Milan Račič in Adolf Kaiser pri dež. sodišču v Ljubljani, Ig. Grulz v Celovcu in Fr. Trenker v Gradcu so imenovani avskultantima v področju graškega nadsodišča. — Mil. g J. Vertin, škof v Marquette v Sev. Ameriki se je vsled bolehnosti odpeljal v Florido, kjer ostane čez zimo, da si utrdi zdravje. — Na mesto Jos. pl. Obereignerja, ki je odložil svoj mandat, je v poljedelski svet izvoljen baron Berg iz Mokronoga. Eačunski svetnik A, Po-ženel v Gradcu je imenovan nadsvetnikom. — Okr. šolski nadzornik g. prof. Fran Leveč in učitelj na obrtni strokovni šoli g. Josip Vesel sta imenovana vladnima komisarjema za nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol, in sicer za dobo dveh let. — Zasebni inžener g. Julij Pollev v Trstu je imenovan višjim drž. inženerjem na Primorskem. — Promocija. Dne 20. II. bo na graškem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva g. Konstantin vitez Foe-dransperg. — Važna razsodba za učiteljstvo Nekemu učitelju na Dunaju se ni pripoznala radi nekega pregreška pravočasno prva petletnica Ker je prvo petletnico dobil še le nekaj časa pozneje, mu je šolska oblast pripoznala drugo petletnico še le po preteku pet let po prvi petletnici. Učitelj se je pa pritožil na upravno sodišče in ta isto je razsodilo dne 3. decembra 1898 1., da zakonitev prve petletnice nima nič upliva na drugo petletnico, temveč leta se morajo šteti za drugo petletnico od dne stalnega nameščenja, ne oziraje se na to, če je tudi od prve petletnice preteklo šele 4 ali pa 3 leta. Slovenski učiteljij zapišite se to za ušesa! Ljubljansko gasilno društvo. V nedeljo vršil se je izvanredni občni zbor gasilnega društva na starem strelišču. Mestno občino je zastopal g. župan Hribar. Izročila in pripela sta se zaslužna križca gg. Ahčinu in Šantelnu, ki sta bila odlikovana povodom cesarske jubilejne slavnosti. Invalidna ju-bilejska ustanova sprejela se je soglasno, g. Winkler, posestnik, kateri je daroval društvu 500 gld., imenoval se je častnim članom. Živahno je bilo pri zadnji točki, ali naj se upelje slovensko vele vanje, ali pa naj se nadalje nemškutari. Kakor je znano, ni potrdil obč. svet sklepov zadnjega občnega zbora, marveč naročil načelništvu, naj skliče izvanredni občni zbor ter nasvetoval, naj se upelje slovensko poveljevanje. Terizovalo se je do skrajnosti. Prebrali so se tudi pismeni dogovori načel-ništoa z mestnim županom, vzlasti iz zadnjega je bilo razvidno, da zahteva župan, da se vsaj do 1. junija 1900 vpelje slovensko poveljevanje, član g. Trtnik stavi predlog, naj se tako upelje, katerega g. Franc Kovač podpira. Vse rotenje in pe-stenje gosp. Doberleta, češ na denar, družino in svoje zdravje nisem gledal, a me nečete poslušati, ni pomagalo, tudi grožnja, da odstopi, — kar pa ni, in ne bode storil, — ni vlekla, Moštvo stalo je trdno in uvidevši, da se je velika večina od-očila, da se slovensko poveljevanje takoj vpelje, pozdravilo je izid z živio klici, edino nemškutarji in že davnej z njimi zvezani soc. demokratje obsedeli so na svojih prostorih, žalostno mrmravši med seboj, češ, zadnja nemškutarska trdnjava je padla. Zasluge za to pridobil si je pa tudi ključ, mojster g. Rebek. Moštvu gas. društva pa kličemo: Le tako krepko naprej, varujte svoje narodne pravice in hitite vsakomur, ako potreba „na pomoč." — Deželno zborska voliltev v Gorici. Dne 16. t. m. dobili smo iz Gorice brzojavno poročilo, da je italijansko politično društvo „Unionea opustilo kandidaturo dr, Luzzata, ker se je bilo bati, da ž njim propaie, in določilo svojim kandidatom za deželnozborski mandat goriškega mesta odvetnika dr. Kamiia pl. Eggerja, dočim hočejo katoliški Italijani dr. Canettija, — Hrvatska zmaga. V občini Veprinac pri Opatiji, ki je bila doslej v nasprotniških rokah, so sedaj pri novih občinskih volitvah I. razreda, zmagali Hrvatje, kar je za narodno stvar v Istri velicega pomena. — Tržaški namestnik grof Goes je bil zadnje dni na Dunaju, kamor ga je poklical min. predsednik o zadevi izstopa tržaških Slovencev iz dež. zbora in obč. sveta. — Šolsko nadzorništvo za verouk 'na srednjih šolah. Mesto nadzornika za veronauk na srednjih šolah ljubljanskih, pra no vsled smrti prelata dr. Cebašeka, si je za gimnazijo in realko pridržal g. knezoškof dr. Jeglič sam, katerega bo po potrebi nadomestoval g. generalni vikarij, za učiteljsko pripravnico pa je nadzornikom imenovan monsign. prof. Anton Zupančič. — Tomasove žlindre ima kmetijska družba še 1 vagon, ktera pa sedaj stoji 100 kg 2 gld. 80 kr. Dalje ima družba v zalogi kajnit, kostni supeifosfat, čilski soliter, žve-plenokislikali, roženo moko itd. Pri tej priliki omenjamo, da je cena Tomasovi žlindri poskočila, kajti za jesenska naročila stoji 18°/0 blago v Ljubljano postavljeno 3 gld. 15 kr., kar je odločno predrago, in zato družba ni mogla in ni smela skleniti kupne pogodbe po tej ceni. Gg. udje naj bodo * prepričani, da bomo do jeseni uže pravo ukrenili. Končno opozarjamo, da za slučaj, ko bi kdo sedaj spomladi ponujal Tomasovo žlindro, je ta le 16%, ker je taka le v skladišču na Eeki na razpolaganje, in ta je pri 100 kg. 30 kr. manj vredna, kakor naša 18%, ktero za sedaj oddajamo po 2 gld. 80 kr. — Garibaldijeva himna je v avstrijskem Trstu postala že skoraj domača. Zlasti je radi krožijo predpustne seme. Nekaj takih sem so spravili pod ključ. — Prodaja piva v steklenicah. Te dni je bila depu-tacija čeških gostilničarjev pri trgovinskemfministerstvu, da posreduje glede prodaje piva v steklenicah Minister je deputaciji povedal, da je naredba v tem oziru že pripravljena. Vlada hoče, da naj bo prodaja piva v steklenicah slej ko prej prosta, za napolnjevanje steklenic s pivom pa bo treba posebne koncesije. Vsaka steklenica mora biti zaprta z zamaškom, v katerem je užgana firma napolnilčeva. V steklenicah s patent-zamaškom smeli bodo pivo prodajati samo gostilničarji. — Stavbeni črteži (plani) sproračuni in kratek nauk o projekcijskem, situvacijskem in perspektivnem risanju, z71 podobami, pojasnil g. Jos. Bezlaj, strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem, se imenuje knjiga, ko jo je ravnokar izdalo „Pedagogiško društvo v Krškem". Prav toplo jo priporočamo našim p. n. obrtnikom, ker je jim iz nje možno, se veliko koristnega naučiti, sploh pravilne proračune izdelavati. Deveti izkaz doneskov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje občine : Režiše nad Litijo 20 gld., Št. Peter na Krasu 30 gld., Šturije pri Vipavi 20 gld., Dobrniče pri Trebnjem 15 gld., Škofja Loka 50 gld., Koroška Bela 20 gld., Mengiš 25 gld., Srednja vas v Bohinju 20 gld., 78 Knežak na Pivki 20 gld., Št. Jernej na Dolenjskem 30 gld , Dornberg s Prvačino 15 gld, Sodražica 20 gld., in Žaga pri Bolcu 20 gld. — V Ameriko sta jo hotela popihati 201etni Jurij Špilar, doma iz Detične v črnomaljskem okraju, in Fran Vortar iz Vel. Vidma priN Novem mestu, ne da bi bila poprej zadostila vojaški dolžnosti Namen se jima je ponesrečil, kajti prišla sta samo do ljubljanskega kolodvora, kjer sta mogla vsled višje volje svoje potovanje pretrgati — Streljanje proti toči Ker je streljanje ob bližajočih se nevihtah minolo leto v metliški in drašiški občini obneslo, hočejo letos, kakor se poroča iz Črnomlja, v metliškem sodnem okraju ustanoviti 12 novih takih strelišč. — f Nadvojvodinja Marija Immaculata. In zopet je angelj smrti povesil svoja temna krila nad našo vladarsko hišo. Brzojavka z Dunaja javlja namreč, da je umrla njena cesarska in kraljeva Visokost, nadvojvodinja Marija Immaculata Klementina, udova po pokojnem nadvojvodi Karlu Salvatorju avstrijsko - toskanskem. Visoka pokojnica je bila mati soproge Nj. cesarske in kraljeve visokosti, nadvojvode Karla Štefana, nad-vojvodinje Marije Terezije ter nadvojvode Frana Salvatorja, soproge hčere našega cesarja, nadvojvodinje Maiije Valerije. Pokojna nadvojvodinja je bolehala že dolgo let na bolezni v jetrih. Vrhu tega si je bila zastrupila pred leti kri z neko črno nogo-vico, zbok česar je morala prebiti več teških operacij, predno so se odpravile posledice zastrupljenja. Slednjič se je pred nekaj tedni pridružilo še vnetje rebernice. Tudi ta bolezen se je ublažila zadnje dni, ali pojavila se je k vsem še plučnica, ki je po tolikem trpljenju provzroČila smrt nadvojvodinje Narodi avstrijski, spojeni se svojo vladarsko hišo tesnimi zeznosti uda-nosti in ljubezni, stoje istej na strani tudi ob tem udarcu in z vsemi srčnimi čutili svojimi. — Iz Preserja se nam poroča, da so tam na prvo postno nedeljo na prostem vjeli eden meter dolgega gada (modrasa.) Redka prikazen za ta čas. — Podobe za šolo in dom II. vrsta 26 — 50 pola je ravnokar na svitlo prišla Kakor podobe I. vrste, se tudi te podobe odlikujejo po lepem risanju ter umetni in domoljubni ose-bini. Cela vrsta po 15 kom stane z zavitkom 1 gld. 50 kr. posamezne podobe črne 5 kr. barvane 10 kr. NaroČi se lahko v vsaki knjigarni. — Žganje ga je ubilo. Kajžar Lovro Miš v Krtini je spilfv enem dušku 6/s žganja, kar je prouzročilo smrt, ne da bi se preje zavedel. Kupil ga mu je posestniški sin Fr. Brinovec. — 44 let v blaznici je bil pekovski pomočnik Janez Bernot. Dne 19. t m. je umrl po dolgem hiranju v blaznici-hiralnici pri sv. Jožefu v Ljubljani. Bil je v vseh zavodih, katere je morala dežela ustanavljati tekom let. Potrosila je dežela zanj za 15 984 dni, katere je preživel v blaznici, blizu 10 000 gld. v — Častni občan. Obč. Vel. Poljane je v seji dne 23. jan. t. 1. prevzv. g. knezoškofa A. Bonaventuro soglasno zvolila svojim častnim občanom, v hvaležno priznanje zaslug, katere si je Presvetli pridobil za ustamovitev samostojne fare na Vel. Poljanah. Posebna deputacija treh mož je izročila krasno opravljeno diplomo 9. t. m. Prevzvišenemu, ki je v svoji ljubeznjivosti z nova zagotovil Poljance svoje naklonjenosti. — Volitve v sevniški okrajni zastop so se vršile te dni. Velika večina izvoljenih članov je narodna. — Efektna loterija. Finančno ministerstvo je društvu za napravo zavetišča za zanemarjeno mladino dovolilo, prirediti letos že leta 1897. dovoljeno efektno loterijo. Društvo ixda 200.000 siečk po 50 kr. v — Človeško okostje so našli 14. t. m. na neki njivi pri Klečah v dolski občini. Kosti so ležale meter globoko pod zemljo. Ljudje sodijo, da je nekdo pred 40 ali 50 leti človeka ubil, in ondi zakopal. Kosti so prenesli v dolsko mrtvašnico. — Za drugo dež. norišnico pri Celju je obč. zastop celjski sklenil prositi dež odbor, oziroma zbor štajerski. — Darilo. Gospa Josipina Hotschevarjeva v Krškem, ki je že minulo leto povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice za bolnišnico v Krškem darovala 30 000 gld. je sedaj povodom odlikovanja z Elizabetnim redom za notranjo oprave* darovala še 5200 gld. — Organizacija na Koroškem. V Dobilivasi se je dne 13 t m. ustanovila kmetska gospodarska zadruga s sedežem v LinČivasi, kjer napravi žitno skladišče. — Značilno „Naša sloga" poroča, da vladajo v trž. škof ordinanjatu laški duhovniki reformatorji kateri imajo* najboljše zveze z uredništvi židovskih listov, dočini so BNaši Slogi" ustavili pošiljanje dijecezanskega lista, kateri je dobival v zameno — Desetletnico svojega obstanka praznuje ta mesec »Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani " Društvo ima 2300 gld. premoženja, ter je izplačalo v tem času že nad 1000 gld podpore in bolniških stroškov za zdravila, zdravnike, pogrebe in drugo. — Tatvine Te dui so obiskali doslej neznani tatovi nekatere vasi ob Kolpi, tako Radence in Dečino ter tam vlo-: mjli v razne hiše in pokradli različnega blaga — Lokalna železnica Matulje —Opatija Železniško ministerstvo je inženerju dr. baronu Schvvarzu na Dunaju dovolilo tehniške priprave za lokalno železnico od postaje Matulje do Opatije — Umrl je 13 t. m. na nagloma Karol Kummer notar v Konjicah —- Dne 4. t. m. je umrl Anton Koršič, učitelj v Štjaku. bolehal je več let za sušico. — Nesreča. V Marijini ulici v Mariboru zida stavbenik Glaser dovo poslopje. Včeraj se je podrl stavbeni oder in usmrtil dva zidarja. » — Laško gospodarstvo. V Milju je obč zastop zahteval zvišanje obč doklad Izkazalo se je namreč da je za prejšnjega cbč odbora vladal v občinski upravi tak nered, da ima občina 12 000 gld škode. Deželni glavar je dobra vedel za ta nered, a ni ničesar storil, saj so bili slabi gospodarji — Lahi. — Plakati. Več nego 300 arhitektov je poslalo peticijo na svet bondonske grofije, v kateri se pritožujejo radi zlorabe plakatov. V nekaterih delih mesta so hiše od tal do strehe pokrile s plakati, in sicer tndi okna vred, Posestniki teh hiš imajo celi dan plinovo luč in dobivajo za to plakti-ranje visoke plače. Na neki hiši, kjer se križajo ulice, ni videti nobenega okna, celo vrata so pokrita s plakati, in notri je tema, kakor v podzemski jami. Nekaterim hišnim posestnikom neso ti plakati več dobička, nego odaja stanovanj. — Grof Guidakar Wun brand, bivši deželni glavar najnesposobnejši trgovinski minister, kar jih je kdaj imela naša država, je odložil mandat za deželni zbor in sicer iz ozirov na svoje resnično jako slabo zdravje. S tem je grof Wurmbrand povsem izstopil >z političnega življenja, v katerem je svoj čas igral veliko ulogo. — Slovenci v Italiji. Znani g. I. Trinko, prof, v Vidmu, je v Slov, pregledu objavil zanimivo črtico o italskih Slovencev. Vse ozemlje koder prebivajo Slovenci, je gorato. Najvišja gora* je Kanin (2621m), dslje so Žleb, Sart, Pusti Grozd, Kila, Musec Lavora, Matajur, s katerega je najlepši razgled po Furlaniji. Zemlja je precej rodovitna, povsod je dovolj sadnega drevja; tudi vinska trta rodi, razven v Reziji. V upravnem oziru spadajo Slovenci k videmski ali furlanski provinciji, ki se deli v 17 okrajev, mej katerimi je šentpeterski Čisto slovenski. Slovenskih občin je 12, a uradovanje je čisto laško. Po štetju 1 1895 štejejo italski Slovenci okolu 40 778 duš. — Razglednice se širijo zmeraj bolj in bolj ne samo pri nas v Avstriji ampak tudi v inozemstvu in v drug;h delih sveta. Gotovo bode marsikdo prašal, kateri je začel te razglednice razširjevati in bo gotovo vsakega zanimivalo, da je to ena dunajska tvrdka, katere sfcozi 10 let izdeljuje te razglednice in ta je Karol Schwidernoch na Dunaju, ta umetniška tvrdka je napravila 1000 iz različnih nižje avstrijskih, zgornje avstrijskih, štajerskih, koroških in iz drugih kronovin. Kakor «mo zvedeli je ta tvrdka čez 10000 razglednic v več milijonov istisov razposlala p svetu. Ni je toraj vasi ne kraja, da bi se ne kupovale razglednice, in ker ima ta tvrdka veliko pohvaljenih pisem za lepo izdelja^o teh razglednic priporočamo vsakemu umetno tvrdko Karol Sch wider n o ch na Dunaju (II. Pillers-dorfgasse 4), ako želi napravo razglednic po fotografijah. 79