Izhaja vsako sredo ob 6 RjnlraJ. — Spisi In donlsi naj se pošiljajo I rMniStvu ,,Domoljubu", naročnina, reklamacije In Inseratl pa 1'praTnlitvu ..Domoljuba" v Mubljanl, KopitarjeTa ulica Stor. 6. E39S (limito Jugoslovanske kmetske zveie. — Cena 38 Din m cclo leto. — Za inozemstvo 61) llin. — l'osa _ nicrna itovilka 1 Din. — V Inseralnem delo vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din, " Disciplina nad vse. Disciplina je prostovoljna podreditev lastne volje in lastnega dola eni skupni volji pod skupnim vodstvom. Disciplina je za organizacijo to, kar je mazilno olje za stroj: čc ni olja, se kolesa ogrejejo in stroj obstane. Če v organizaciji ni discipline, temveč vsak na svojo stran vleče in vsak misli, da je komandant, potem organizacija nič ne doseže. Ne rečemo, da malo doseže: nič ne doseže. Več doseže deset mož v disciplini, kot tisoč mož v razprtiji, kjer je vsak bolj kunšten kot drug. Organizacija z disciplino je res organizacija, organizacija brez discipline pa je navadna banda. Civilizacija (omika narodov) se — tako pravijo — meri po tem, koliko mila porabi narod. Kultura narodov pa se meri po disciplini. Narodi brez discipline so narodi slabiči v vseh stvareh, narodi z veliko disciplino pa so povsod prvi. Disciplina v organizaciji je tista čarobna palica, ki čara uspeh za uspehom lia dan, nediscipliniranost je smrt vsakega skupnega napredka. Disciplina je znak velike inteligence in širokega obzorja tako vsega naroda kakor posameznika, nediscipliniranost pa je dokaz velike omejenosti in ozkega obzorja, znak osebne častihlepnosti ali surovega nasilja. Izobrazba je za uspeh organizacije potrebna. To je res. Ni pa dovolj. Za uspeh jc potrebna tudi volja. In pri skupnem delu se kaže ta volja samo v disciplini in nič drugače. Slovenci smo veliko naredili za umsko izobrazbo širokih ljudskih plasti. Ali pa smo naredili toliko tudi za vzgojo discipline, ki je prav tako ali še bolj potrebna kot izobrazba? Pred durmi so občinske volitve. Odkritosrčno povedano: občinske volitve niso samo stvar dobrega gospodarstva, niso samo stvar politike, ki se javlja tudi v občinskem odboru, temveč so tudi stvar discipline. Vsake volitve so velika Vzgojna šola za disciplino naroda. Občinske volitve še prav posebno. Zakaj vprav Pri občinskih volitvah pride včasih toliko krajevnih in osebnih »interesov« vmes, da moža, ki nima smisla za disciplino in ki je bolj omejenega obzorja, kaj rado premoti, da so pusti majati kot »trst v pu- ščavi«, da govorimo z Gospodovo besedo. Vprav zato pa so občinske volitve, pred katerimi trenutno stojimo, tako velikega pomena, da utrdimo v ljudskih množicah tisto disciplino, brez katere so vse kakršnekoli žrtve kot lepi mehurčki, ki jih pihajo otroci iz milnice. In kaj zahteva ta disciplina od nas pri predstoječih občinskih volitvah? 1. Trdno držati z listo Slovenske ljudsko stranke. Disciplina sicer ne pomenja tiho biti, kadar je čas govoriti. Disciplina tudi ne pomenja, da ne smeš pri sestavljanju liste povedati svoje odločne besede, če vidiš, da je res potrebna. Toda ista disciplina pa brezpogojno zahteva, da trdno držiš to, kar je večina po daljšem ali krajšem razgovoru končno sklenila. Kadar jo lista sestavljena in vložena, tedaj ni nobene kritike več, če bi se ti še tako umestna zdela, temveč tedaj velja samo to: trdno skup držat. To je diseplina. 2. Brezpogojno iti na volišče. Discipliniran mož na dan volitev ne vidi ne oseb, no krajev, ne zamor, temveč vidi samo še disciplino, ki mu ukazuje: voli, kar se je sklenilo. Kdor iz nediscipliniranosti man'ka na volišču, je človek — mož ne smemo reči — majhnega obzorja in velike ozkosrčnosti. 3. Agitirati za svojo listo. Disciplina pomenja delo za skupno stvar po skupnem načrtu. Zato je skrb discipliniranega moža, da poišče vse take, 1 i jih »veter maje v puščavi«, ter jih por" da je disciplina več kot osebna užalj ' ali prevelik vaški patriotizem, ki i. vidi čez zvonik domaČe podružnice. Baš take prilike so najboljše, da se ljudem predava ne samo o zrakoplovcu Lindberghu ali o črnih bukvah kmetskega stanu, temveč o disciplini, Id je za rešitev kmetskega in delavskega vprašanja prav tako potrebna kot vsakdanji kruhek. Ka\ plšeSo nasprotniki. »Učiteljski tovariš« hi pravice staršev pri šoli. »Domoljub« je v 21. številki poročal o novih krajnih šolskih svetih, poudarjal, da imajo ti sveti mnogotere dolžnosti, pravice pa, zlasti pri nastavljanju učiteljskega osebja, nobene. Kot glasilo slovenskega kmetskega ljudstva smo naše občin- ske odbornike tudi opozorili, naj bodo pri izberi zastopnikov v krajne šolske svete previdni, da se ne bo tratil občinski denar za nepotrebne stvari, ker je uredba o krajnih šolskih svetih tako raztegljiva, da bi jo liberalni, ljudstvu neprijazni učitelji na škodo davkoplačevalcev lahko silno izrabljali, posebno ako bi imeli v krajnem šolskem svetu svoje politične somišljenike. — Šolski proračuni povojnih let jasno kažejo, da so naši krajni šolski sveti storili napram šoli in tudi napram dobremu učiteljstvu več kot svojo dolžnost. Tako bo tudi v bodoče, v kolikor bodo dopuščale težke gospodarske razmere, v katerih se nahaja naš narod, ne po mali krivdi one stranke, za katero se peha, trudi in dela še vedno večina slovenskega učiteljstva. »Učiteljski tovariš« nam očita demagogijo, ker se za-vzeniamo kot glasilo slovenskega ljudstva za njegovo polno pravo tudi pri šoli in vzgoji otrok, ki so last staršev. Ali je potegovanje stanovskega glasila učiteljstva za čimvečje pravice tudi demagogija? Gotovo ne, zato pa se bomo tudi mi borili za sa-moobsebi umevne naturne zahteve našega naroda pri šoli in vzgoji vedno in povsod, pa če je to »Učiteljskemu tovarišu« prav ali ne in sicer z vse drugačno odločnostjo kot se bore gotovi učiteljski gospodje za nujno potrebno razčiščenje — bivšega je-lončevskega gospodarstva z učiteljskim denarjem, ker nimamo strahu pred nikomur. ★ »Kmetje, zapomnite si, da se jc vas in vaše skupne organizacije začela pokvarjena gospoda bati,« poudarja »Kmetski list«. — Ne »začela bati«, ampak »pokvarjena gospoda« se naše kmetske organizacije v okrilju SLS že davno boji, zato pa daje »samostojna gospoda« podeželskim pristašem navodila, naj se vežejo pri občinski volitvah s komurkoli, le pravo in največjo kmetsko organizacijo slovenskega naroda, Slovenske ljudske stranke samostojni kmetje ne smejo voliti. Pa ne bo nič pomagalo, kajti naš poljedelec je prepričan, da so bile in so njegove gospodarske zadeve v SLS še najbolj vpoštevane in da bodo prišle želje in zahteve na programu SLS izvoljenih občinskih zastopnikov, tudi v oblastni skupščini, kjer Ima naša stranka veliko večino, do popolne veljave. »Delavska politika« od 1. junija 1927 omalovažuje pomen »Majniške deklaracije«, tiste, za naše osvobojenje važne listine, ki r »DOMOLJUB« 1927, Jtevjg^ da se bomo potegovali za znižanje davčnih bremen. Nismo vsega dosegli, kar smo za htevall, vendar v kratkem času našega sol delovanja v vladi odpravili smo c.;rino na modro galico, znižali dohodninski davek dosegli oprostitev davka za nove hiše, uki' rili 30 odstotno doklado na dohodnino, ure^ diJi zaostale davke z večletnim odplačeva" njem v obrokih in z boni, izdanimi za Časa markiranja kronskih bankovcev itd. Iz'p0. slovali smo znižanje raznih taks, katerih nižanje se pri posamezniku tako zelo ne občuti, za celokupno slovensko gospodar, stvo pa pomenja znižanje raznih taks njno. gomilijonski dobiček. Skratka: naši poslan-ei in ministri so dosegli v dobrol)it Slove-nije tako veliko uspehe, da so hrvaški in srbski listi pisali, da ima naša dežela v tej državi posebne privilegije, toroj nekaj bolj- šega kakor drugi kraji. ★ »Klerikalci so glasovali proti temu. da sc izroče sodišču osebo, obtožene koropei. je,« zavija žerjavovski tednik, čeprav smo že opetovano dokazali, da so naši poslanci zahtevali celo poseben zakon, po katerem bodo sojeni in obsojeni vsi korupcionisti, in je bila ta zahteva v zbornici tudi sprejeta. »Klorikalci so tudi krivi jrorjn številnih, iz državne službe odpuščenih siromakov, ki sedaj žive v najhujši bedi,« prdo obrekuje žerjavovski tednik. ; Klerikalci« niso nikogar pognali na cesto. Kar je bilo odpuščenih iz državne službe, so bili vsi na podlagi proračuna, ki ga je sestavila radi. čevslto-radikalna vlada. Naši poslanci so z dodatki k finančnemu proračunu poskrbeli, da se bodo tudi v Sloveniji izvršila razna dela, kjer bo lahko vsak pameten človek dobil zaslužka. S svojimi odločnimi zahtevami so naši poslanci dosegli, da se bodo tudi v Sloveniji gradile novo železnice (žer-javovcem v vladi še na misel ni prišlo kaj podobnega) in tako bo lahko vsak pošten in delaven človek, ki je bil, kakor smo dokazali, ne po krivdi naših poslancev za enkrat odslovljen, zopet prišel do službe. To je resnica, vse drugo je laž! »Za gospodarskimi listami, ki jili so stavljajo naprednjaki, niso skriti nikakl protiverski kanoni,« izjavlja žerjavovski tednik. Ne drži, saj vendar sami pišete, da je napredna fronta potrebna za boj proti klerikalizmu. Kaj je vaš »boj proti klerl-kalizmu« v resnici, ne morete že nikomur več utajiti, ker kažejo vsa naša dejanja, posebno vaše časopisje, da pomenja ta >boj proti klerikalizmu« v resnici boj veri, Cerkvi in njenim služabnikom. Za vašimi »gospodarskimi listami« so torej čisto gotovo skriti »protiverski kanoni«. »Mi nc poznamo nobene framazonske centrale in si ne damo od nikakih franiazo-nov ničesar ukazovati,« drzno oporeka žerjavovski tednik. Je čisto vseeno, če liberalci tega dejstva sedaj pred volitvami iz strahu pred vernim slovenskim ljudstvom nočete priznati. Zadostuje, da poznamo framazon-sko centralo in vaše ozke zveze s fraraazoul — mi ln naš narod. »Da kancelparagraf ni naperjen proti veram, vidimo iz tega, da proti njemu »e bo jo slovenski poslanci pod vodstvom dr. Korošca z 200.000 podpisi našega ljudstva izročili med vojno avstrijskemu parlamentu in s katero so odločno izpovedali združitev južnih Slovanov v eno samostojno državo. To je bil gotovo za takratne razmere drzen čin, vendar pravi rdečkarski list, da so bili klerikalci bojazljivi, kej je hllp vpletena v deklaracijo s pristankom vseh slovenskih strank za takratne razmere potrebna, a sicer povsem brezpomembna fraza o »habsburški dinastiji«. Pravi, da je edini dr. Žerjav bil zoper ta dodatek. Naj torej ponatisnemo iz 127. štev. »Jutra« na to se nanašajoč dr. Žerjavov del izjave. Glasi se: >Sama majska deklaracija je imela tedaj še marsikaterega sovražnika med nacionalnimi Jugosloveni. A kdor hoče biti pravičen, mora vedno imeti pred očmi, da je bila proglašena 30. maia 1. 1917. Že je sicer bila Avstrija na strmini propadanja, a vojna sreča Se ni dala sigurnih zaključkov. V tedanjih razmerah je bila deklaracija zelo pogumen in velik korak naprej, zlasti za Slovence. Razumeli so jo pravilno in to brez — habsburškega gesla.« Tako piše celo dr. Žerjav. Delavska politika, ki v svoji strankarski zagrizenosti, vzlic jasnim dokazom mnogih, pri delu za naše osvobojenje sodelujočih mož raznih strank, taji tozadevne zasluge voditeljev našega naroda, naj si vsaj dr. Žerjavovo izjavo vtakne za klobuk. »Nova pravda« poroča v dopisu iz Koroške Bele, da je večina občinskega odbora, ki sestoji iz žerjavovcev in socialdemokratov, odklonila popravo cerkve. Zopet en dokaz, kako razumejo razni liberalci boj snapredne« fronte proti »klerikalizmu« in kako bi izgledale naše hiše božje, ako bi dobili svobodomiselci v roke večino slovenskih občin. ★ »SLS zahteva od svojih podeželskih pristašev, da si tudi pri občinskih volitvah lor-iio od pripadnikov ostalih strank« trdi »Domovina«. Da, resnično! Izkušnja namreč uči, da je bilo naše ljudstvo, kadarkoli so naši pristaši podali pred volitvami prijateljsko roko hinavskemu nasprotniku — še vedno nazadnje tepeno. Ni treba nikogar sovražiti, ampak z osebami, ki so jim lib?ralni časopisi evangelij, z ljudmi, ki ne hodijo v cerkev in k sv. zakramentom, z nasprotniki, ki hujskajo proti papežu, škofu in dnhovnikom, s takimi nasprotniki noben zaveden katoličan in Slovenec ne bo šel skupno na volitve, pa če še tako hinavsko vpijejo,-da gre pri občinskih volitvah le za — »gospodarstvo«-. ★ »Klerikalno časopisje kriči, da je vera v nevarnosti,« se huduje »Domovina«. Za liberalce, ki premnogi cerkev od znotraj nikoli ali le redko vidijo, ki so jim zakramenti nepotrebna stvar, za ljudi, ki poznajo duhovnika le po psovkah in lažeh svojega časopisja, ali kvečjemu pri pogrebu, za take liberalce ni vera seveda nikdar v nevarnosti. Za verne katoličane, ki vedo, kako kruto preganjanje vere, Cerkve in du-hovništva je sledilo povsod, kjer se je vpeljal kancelparagraf (naši žerjavovci in samostojneži ga zagovarjajo), za verno slovensko ljudstvo je popolnoma jasno, da pomeni sprejetje kancelparagrafa — boj 21 proti katoliški veri ln Cerkvi. Vse to vedo tudi žeravovci, lo priznati nam za enkrat ne upajo. Premalo jih je še! * »Nešteti primeri so nam že polcr.zall, da so klerikalni odbori jalovi in nesposobni,« modruje žerjavovski tednik". Ali ste culi, podeželski možje? Ogromna ve&i^ naših občinskih odborov je torej jalova m nesposobna, tako pravijo žerjavovci, ki se vam sedaj prilizujejo, da bi šli z njimi pri občinskih volitvah skupaj. Ali slišite občinski možje, ki se brezplačno in z vso vnemo v sedanjih težkih razmerah trudite za napredek občin, ali slišite, kako piše o vas tista stranka, katere člani so kot odborniki po mnogih mestnih občinah kot »edino« sposobni možje in »dobri« občinski gospodarji naložili denar v propadlih bankah in tako oškodovali svoje občane-davkoplače-valce za milijone. Zato pravijo vsi pametni podeželski ljudje: z raznimi nasprotniki SLS v nobeno zvezo, da se cekin ne spremeni v — blato. ★ »Vedno zopet privlečejo klerikalci svoj star kanon o brezverstvu protiklorikabiih strank iz ropotarnice, kadar se bližajo kake volitve,« kriči »Domovina«. Boja za pravice vere in Cerkve ne oznanjamo samo pred volitvami, ampak vedno. Zato bo naš »star kanon o brezverstvu protiklerikalnih strank«, kakor vi žerjavovci nazivljete boj za naše najdražje svetinje, traja! tako dolgo, dokler ne bo popolnoma odstranjen liberalni židovski plevel, ki se je vgnezdil v nekdaj čiste vrste slovenskega krščanskega delavnega ljudstva. ★ »Vsakdo ve, da v Sloveniji rti protiver-skih strank in jih tudi nikdar nc bo,« se izgovarja »Domovina«. Torej tako! Vi preti-verskih strank v Sloveniji ne poznate? Slovensko ljudstvo pa prav dobro pozna stranko, ki je pisala v svojem časopisju, da so vile s tremi rogli — sv. Trojica — ki je primerjala Mater božjo s pagansko boginjo, ki je grdo lagala o presv. Rešujem Telesu, o sv. Frančišku — stranko, ki je trdila po svojih predavanjih, da je vesoljni potop le bajka itd. Poznamo stranko, ki poučuje v svojih »izobraževalnih« društvih, da sveta ni ustvaril Bog, da je človek potomec opice, poznamo stranko, ki taji čudeže, ki pravi, da so strogo verske prireditve: katoliški shodi in evharistični kongmsi le klerikalne demonstracije, namenjene farški nadvladi in bisagi, itd. itd. In koliko bi še lahko našteli! »Domovina« pa o vsem tem — noče nič vedeti, kakor da bi že več let v Sloveniji ne izhajal noben — liberalen list. ★ »Ko so bili klerikalci v vladi, so pozabili na vse svojo prejšnje obljube,« laže »Domovina«. Kaj pa smo obljubili ljudstvu in ne izpolnili? Obljubili smo, da se bomo borili za zakonodajno samoupravo ali avtonomijo. Ali naši poslanci in ministri niso tega storili? Popolne samouprave res še nimamo, vendar so poslanci SLS že dosegli, da bo oblastna skupščina bivše deželne zakone lahko ukinjala, spreminjala in izpopolnjevala. — Rekli smo: borili se bomo, da izroči država slovenskim oblastem bivše deželno Imetje, in naši poslanci so to že dosegli. — Obljubili smo našim volivcem, ScHichtovo terpentino milo Tretla odlika s Prileten duh. Pran)e s tem milom osvežuje v kuhinjski oparl, pa tudi perilo di$l priletno In svete. 1. Terpentin v milu. 2. Velik In priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Silke Iz pravljic za izrezatl. 5. Milo Je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. protestirajo duhovniki drugih ver,« »dokazuje« žerjavovski tednik. Ni res, kajti zastopniki vseh ver so že protestirali proti kancelparagrafu, kar je dokaz, da bi bil kancelnaragraf resnično velika zapreka svobodi vseh cerkva in tako tudi pravemu verskemu življenju. Ker so liberalci vseh vrst za kancelparagraf, s tem le dokazujejo, da katoliško vero in Cerkev sovražijo in da je končno vse, kar je resnično verskega, na poti njihovim — več ali manj skritim — framazonskim ciljem. ★ »Morda bo sv. Duh nas vse razsvetlil in nas zodinil v eno skupno napredno fronto,« se norčuje »Domovina'-!;. Žerjavovsko »napredno« fronto naj bi torej pomagal ustvariti sv. Duh, tisti sv. Duh, o katerem so žerjavovci pisali, da je en rogel na vilah, tisti sv. Duh, ki so ga liberalci primerjali v svojem časopisju s poganskim bogom. Strašno! Daleč, res daleč so zašli žerjavovci! In verno slovensko ljudstvo naj jim sledi? ★ »Če se kmetje enkrat znajdejo v Slovenski kmečki stranki, potem bo vse farba-rije z vero in narodnostjo konec,« oznanja glasilo s&mostojnežev. Z glasovanjem za tentralistično ustavo, ki pozna slovenski narod le na papirju, ste se samostojneži pokazali kot slabi zaščitniki slovenstva. Z Odpravo verouka na kmetijski šoli, z napadi na škofa in duhovnike in z odobravanjem kancelparagrafa pa ste jasno pokazali vašo sicer skrito, a vendar protikatoliško Smer. Zato lahko trdimo: Ne »farbarije z vero in narodnostjo«, kot vi pišete, ampak vere in narodnosti med Slovenci bi bilo prej ali slej konec, ako bi zmagala — vaša, fca enkrat še več ali manj prikrita proti-Verska načela. »Jaz sem oni dan z enim strelom Ustrelil kar dva zajca.» »To še ni nič. Jaz Bom pa streljal na srnjaka, ta je padel ha zajca ter ga pri tem ubil, jaz pa sem Od veselja nato >i rokama tlesknil in pri tem dve jerebici ubil b leAs; d Položnice prejme v današnji številki »Domoljuba« vsak naročnik, ki prejema list naravnost na svoj naslov, pa še nima plačane cele naročnine za leto 1927. Za vse one, ki so doslej plačali samo polletno naročnino, je pa ta položnica obenem zadnji opomin, ker jim že prve dni julija ustavimo »Domoljuba«, ako ne obnove naročnine do kcnca tega meseca. d Največja letošnja orlovska prireditev bo dne 3. julija 1927 ob priliki ljubljanskega velesejma na Stadionu Nastopijo odseki treh ekspozitur Kranj, Ljubljana in Novo mesto. Program je sledeči: Dopoldne: Od 7.-8. ure zbirališče po ulicah pri Ljudskem domu. — Ob 8. uri odhod na Stadion (sprevod). — Ob 9. uri sv. maša na Stadionu. — Od 10. do pol 1. ure skušnje. Popoldne: Od pol 1. do pol 3. ure odmor in kosilo v mestu. — Ob pol 4 javna telovadba: 1. Članice: rajalni pohod in proste vaje za leto 1926. 2. Člani: orodje: drog, bradja, krogi. 3. Člani: lahka atletika: skoki ob palici, teki in drugo. 4. Članice: vaje s kiji. 5. Člani rajalni pohod m proste vaje za leto 1927. — V deževnem vremenu se bo prireditev vseeno vršila, in sicer s sledečo izpremembo: Ob 8; uri sv. maša v cerkvi sv. Jožefa. Ob 9. uri odhod na Stadion, kjer bo skušnja. Pri javni telovadbi pa odpade orodna telovadba in lahka atletika. d Orlovskim odsekom in orliškim krožkom. Prireditev na Stadionu 3. julija in v Celju 10. julija je blizu. Naj se vsi odseki točno pripravijo. Predsedniki m predsednice naj vestno prebirajo okrožnice, ki jih dobivajo ter naj jih razlože članom ozir. članicam. Pripravijo naj kroje, da bodo le-ti kolikor mogoče snažni in zlikani. Vse naj bo v najlepšem redu. Pri kroju ne sme nič manjkati, peresa na čepici morajo biti natanko po predpisih, isto-tako znaki na čepicah, ovratniki pri članih morajo biti trdi (pod nobenim pogojem mehki), nogavice pri članicah črne, čevlji pri članih in članicah črni. Neprimerno ali nezadostno opravljeni člani ozir. članice bodo izločeni iz sprevoda. — Kosilo iz nepremagljivih ovir ne bo skupno na Sadi-onu, temveč v večjih dvoranah v mestu. V tem oziru boste dobili odseki in krožki v kratkem okrožnice, na katere takoj odgovorite. d Na Velehrad! Na pobudo jugoslovanskih škofov se bo v proslavo 1100 letnice našega apostola in prosvetitelja svetega Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Romarji bodo odpotovali dne 12. avgusta; peljali se bodo s posebnim vlakom skozi Dunaj, Bratislavo in skozi najlepše slovaške kraje. V nedeljo dne 14. avgusta bodo prišli na Velehrad, počastili spomin sv. Cirila in Metoda ter se udeležili velikih cerkvenih slovesnosti. Dne 15. avgusta popoldne odhod v Prago. Dne 16. in 17. avgusta bodo romarji v Pragi počastili grobove slavnih čeških svetnikov sv. Janeza Nepomuka, sv. Vaclava, sv. Vojteha in sv. Ludmile; ogledali si bodo zlato Prago, najlepše mesto v srednji Evropi, posebno prekrasne stare cerkve, spomenike slavne češke zgodovine, verskega življenja in umetnosti. Vmes izlet v Staro Boleslavo, najslavnejšo češko božjo pot. Romanja se bodo udeležili tudi naši škofje. Cehi in Slovaki se pripravljajo za bratski sprejem. Češka vlada je dovolila brezplačni vizum in druge Izredne ugodnosti. Češke ln slovaške organizacije bodo pomagalo pri vodstvu romanja. Obnovili se bodo bratski stiki med češkim, slovaškim in slovensknn katoliškim ljudstvom. — Cene: II. razred 1300 Din; III. razred 900 Din. V tem je vračunjena vožnja, brana in prenočišča. Priglasiti se je treba najkasneje do 15. jnnija. — Odbor za romanje na Velehrad, Ljubljana, Ro/na ulica št. 11. Za lavantinsko škofijo pa: Maribor, Glavni trg 7. d Romarski dom na Brezjah. Bivša Trohova gostilna na Brezjah se je preuredila v romarski dom. Na razpolago so prenočišča. Večje romarske skupine imajo na razpolago tudi štedilnik. Redne sv. maše na Brezjah so ob nedeljah in prtiznikih ob 5, 6, 7 pridiga in sv. maša e blagoslovom, ob 8, ob 10 pridiga in sv. maša z blagoslovom. — Ob delavnikih so pa stalne svete maše ob 5, 6, 7 in pol 10, po možnosti tudi ob pol 6, pol 7, pol 8. d Gospod poslanec Pucelj je 1. junija t. 1. praznoval 50 letnico svojega rojstva'. d Z Dunaja t Belgrad po Donavi 12 ur. Dosedaj so rabile najhitrejše ladje 40 ur. Zdaj pa bo peka družba postavila v promet nove ladje; o katerih smo pisali že zadnjič v Domoljubu, to so deloma vodne, deloma zračne ladje. Letalski propeler jih bo držal ako plitvo v vodi, da bodo samo 30 cm pogreznjene v vodo. Radi tega bo hitrost znašala do 80 km na uro. Vožnja bo brez vsake nevarnosti in bo čisto neodvisna od višjega ali nižjega stanja vode. d 24 novih Mi se sedaj zida v LJubljani. d Huda vročina je bila koncem prejšnjega tedna v Belgradu. Opoldne je dosegla v senci 88° C, kar je pri nas v najhujši poletni vročini zelo redko. d V Vintgarju, znani gorenjski soteski, ki jo obišče ni tisoče tujcev, je lanska povodenj odnesla vse mostove ln galerije. Zveza za tujski promet pa je z velikimi stroški promet skozi sotesko zopet upo-stavila. d Posnemanja vredno. Okrajni glavar v Kamniku je izdal sledečo odredbo: »Pri-dušanje, preklinjevanje in nespodobno govorjenje je samo na sebi nekaj grdega in naj se ga čuva vsak posameznik. Dostojno, mirno obnašanje vedno in vsepovsod je v čast posamezniku in družbi. Opozarja mponovno — ker sem opazil nasprotne pojave (razglas z dne 8. marca 1927 št. 3013) — da je vsako nespodobno obnašanje ali preklinjevanje na javnem prostoru, s čimer se žali čut za red in doetoinost, ter moti zabavanje občinstva, kaznivo po § 1L naredbe z dne f. . aprila 1854 drž. zak. št. 96 z zaporno ali z denarno kaznijo (do 14 dni zapora ozir. do 1000 Din). Da se taki izgredi kolikor mogoče preprečijo na javnih zbirališčih, odrejam temeljem § 54. obrtnega reda: 1. V vseh gostilnah (tocdnicah) in kavarnah morajo lastniki ali poslovodje isti nabiti na vidnih mestih listke ali deščice z napisom: Ne preklinjaj! Ne govori nespodobno! 2. To odredbo je izvršiti v treh tednih. 3. Izpolnitev bom, kakor običajno, nadzoroval po svojih organih in neizpolnitev kaznoval po določbah obrtnega reda. Dr. Ogrin s. r.« — Naj bi se zganili tudi drugi okrajni glavarji, da so razne take divjaške manire, ki se včasih zlasti na vlakih opažajo, zatro. Gornji paragrafi ne veljajo saiuo za kamniško okr. glavarstvo, temveč za celo Slovenijo. d Letalski dan v Ljubljani. Dne 26. t. m. se bo vršil v Ljubljani letalski dan. Priletela bosta s svojim letalom v Ljubljano naša dva letnica Sondermaqr in Bajdak, ki sla letela iz Pariza v Indijo, dalje podpolkovnik Živorud Petrovič in major Navratil, kapetan Umek ln Emst Turko i. dr. Izvajali bodo letalne vaje na ljubljanskem polju ter bodo s padali skakali z letal na zemljo. d Nenadoma jo umrl v Brežicah g. Anton Kreč župni upravitelj v Čatežu ob Savi. Zadela ga je kap. Rojen je bil 1. 1877., bil svoj čas kaplan v Cerkljah pri Krškem, v Kranjski gori in Šenčurju pri Kranju. Pokoj njegovi blagi dušil d Strašen požar v Staram trgu pri Črnomlju. Dne 21. maja letošnjega leta je okoli 3. ure popoldne izbruhnil strašen požar v Starem trgu pri Črnomlju in upe-pelB devet hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, v skupnem številu 16 poslopij. Ker se je požar razširil s strasno naglico, tako da je bilo v desetih minutah vse v ognju, ni bilo več mogoče ničesar drugega rešiti kakor golo življenje. Zgorelo je z eno besedo vse, tudi živež, obleka in veliko živine. — Škoda jo zato te mvečja, ker so zgorele tri trgovine, ki so bile na veliko založene z najrazličnejšim blagom. Noben izmed nesrečnežev ni bil zavarovan niti za eno desetino resnične škode, ki je uradno precenjena na nad 4 milijone dinarjev. — Ker so ti nesrečneži ostali brez vseh sredstev, tako da jo nemogoče, da bi se sami opomogli, trkamo na dobra in usmiljena srca: podpirajte, pomagajte! V pomoč pogorelcem se jo osnoval odbor v Starem trgu. Blagohotni darovi se naj pošiljajo na naslov: Hranilnica in posojilnica v Starem pri Črnomlju. d Sejmi v xDruž. Pratikk. Založništvo »Druž. Pratike« prosi vsa ona županstva po Sloveniji in v Prekmurju, ki še niso naznanila morebitnih prememb ali napak v sejm-skem zaznamku, da to čim prej store. Pravilni sejmski zaznamki v »Pratiki« so velike važnosta za občine in občinstvo. d Z drevesa padol in se ubil. V Čreš-njevcih — župnija Gornja Radgona — je padel z drevesa kakih 20 m visoko sodar-ski vajenec Lojze Stol car. Plezal je na drevo, da bi izpraznil srakino gnezdo. Prav blizu gnezda se mu je odlomila veja", za katero se je držal in padel je na tla. Vsled padca je dobil tako močne notranje poškodbe, da je umrl čez 24 ur. d Strašna smrt pod vlakom. Vožnja letošnjih sezonskih delavcev v Prekmurju v Vojvodino je bila žalostna, ker je zahtevala človeško žrtev. Pod vlak je padel Aleksander Nikola iz Bokrača pri Zucon-cih. Vlak ga je naravnost prerezal in je bil na mestu mrtev. Za njim žaluje žena in sedmero otrok, katere čaka bridka usoda, ker nimajo nič zemlje in so bili navezani edino na njegove delavne roke. d Otroka vzel orel. V bližini vasi Ku-stilj v Banatu je neka kmetica delala na polju, svojega 10 mesečnega otroka pa ie pustila v senci nekega drevesa. Kar se ne- nadno spusti z viška orel, pograbi otroka in ga dvigne. Bil pa mu je očividno prett£ žak ter ga je v višini kakih 25 m spusti Ves prizor je videl neki pismonoša, ki ji slučajno prišel mimo, skočil na mesta kjer je videl orla zasajati svoje kremplje y otroka, ter je dete tako spretno vjel, ko ig padalo z viška, da je ostalo nepo&oJc*. vano. d Od straže ustreljen. V Mostarju l0 vojak na straži ponoči ustrelil kmeta llit0: Komadina, ki se na njegov klic >Stoj!« n| ustavil, ampak šel nazaj. Krogla mu je Jla skoz pljuča in trebuh in je mož v nekolik« urah izdihnil. d Požar. V petek dne 3. junija zvečer je pričelo goreti na Brezovici, župnija Mot. nik pri posestniku Martinu Hribar po dom. pri »Pečniku«. Nagloma se razširjajoči ogenj je v kratkem času vpepelil hišo iij celo gospodarsko poslopje. Zgorela jo no srečni družini vsa obleka, žito in ves ži>. vež, rešiti se ni moglo drugega kot goveja živina in prašiči. Gasilno društvo iz Mot« nika je bilo takoj na mestu požara, toda vsled pomanjkanja vode ni moglo ognja .omejiti. Nesrečna družina je zelo prizade-« ta, ker nima ne živeža in nobene obleke, zatorej se usmiljenim 6rcem priproča y najizdatnejšo pomoč. d Smrtna nesreča. Iz Vrhpolja pri JTch ravčali so nam poroča: Ponesrečil se jP e k a t e t e«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge, d 14 kolo državne razredne loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da se jim t današnjim dnem nudi prilika, da si za bodoče kolo nabavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. 2. Konjovič, Belgrad, ki je najsolidnejša, najkulantnejša in ki je pokazala doslej največji uspeh. kmetijsk0-g0sp0dinjski tečaji. Prijave za desettedenske kmetijsko-gospodinjske tečaje, ki jih prireja Slovenska Orliška Zveza že nekaj let s prav dobrimi uspehi, se sprejemajo v pisarni Or-liške Zveze, Ljubljana, Ljudski dom. Tam se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila glede poteka in stroškov. »vigred.« Na mnoga vprašanja, ki prihajajo na upravo in uredništvo, sporočamo sledeče: »Vigred« se lahko naroča tudi še v drugem polletju in dobe naročnice še vse izišle številke. Obe povesti, ki vzbujata toliko zanimanja med našim ženstvom, bosta izhajali vse leto in bosta čimdalje zanimivejši. Vsa dekleta, ki se zanimajo za lepo čtivo, naj se prav gotovo naroče na Vigred. — Uprava: Ljubljana, Ljudski dom; cena 25 dinarjev. STARI KOT PRI CABRU. (Naše gospodarstvo.) Naša vas je majhna, pa vendar prihaja v njo vsak teden 8 »Domoljubov«. Pri nas se čuti živa potreba ceste. Pri teh raz-drapanih kolovozih smo takoreikoč odrezani od ostalega sveta. Pred volitvami so nam obljubili, po volitvah pa nas vsi pozabili. Naše gospodarske razmere se nahajajo v zelo slabem položaju. Naši ljudje so bili vajeni hoditi na delo v slavonske gozde, Sedaj pa tudi tega ni, če pa je, je zaslužek tako pičel, da komaj zadostuje za voznino nazaj. Zato gre naše gospodarstvo navzdol namesto navzgor. če bo šlo tako naprej, bo prišlo čez par let vse na boben. Ko bi imeli tako potrebno cesto, bi vsaj les, ki ga je pri nas v izobilju in drva, ki guijejo brez koristi po naših gozdih, spravili lažje in bolje v denar. Ako kmet proda les, ga mora dati za nizko ceno, zato ker mora plačati trgovec dosti prevoznine, tako da je voznina akoraj višja nego je les vreden. — V nedeljo, dne 15. maja, sta se vršili pri nas dve igTi: F. S. Fin-žgarjeva »Razvalina življenja« in pa igra »Povodni mož«. — Slana je tudi nam naredila občutno škodo na sadnem drevju, ker ga je zalotila v najbujnej-šem cvetju. Mislili smo, da bomo vsaj sadja imeli, pa nam je slana uničila še to upanje. RETECE PRI ŠKOFJI LOKI. (Raino.) Naša dekleta so na praznik Vnebo-hoda priredile pod vodstvom g. A. Kanta lepo uspelo igro »Pod božjim varstvom«. Mešani zbor pa je zapel tri pesmi pod vodstvom tukajšnjega začasnega učitelja. S tem je pokazal pevski zbor, (bi je dobil izurjenega voditelja. Dne 12. junija bo pa na Godežiču vrtna veselica, in ob tej priliki bo pevski zbor iz iieteč zopet zapel nekaj pesmi. — Dne 12. maja je bila zelo huda slana, ki je napravila občutno škodo, posebno na fižolu in na orehih. DOLŽ-GABRJE PRI NOVEM MESTU. (šolski izlet J 21. maja sta napravili skupen majniški izlet na Zaplaz dvorazredni ljudski Soli v Dolžu in Gabrju. Izleta se je udeležilo 70 otrok. Otroci so bili zelo navdušeni, saj se jih je večina prvič peljala z vlakom, in tudi staršem se mora priznati, da so se radovaii ravno tega izleta. Zaplaz je krasna božja pot in obširna razgledna točka, ki nudi vsakomur srčne in duševne okrepitve. Bili smo že štirinajsta skupina učencev, ki je v majniku obiskala Mater božjo. Častiti g. župnik v pokoju Ignac Kutnar nam je bral sv. mašo, za kar se mu tem potom najprisrčneje zahvaljujemo in mu želimo še mnogo let zdravja in moči. Enako se zahvaljujemo cenjeni družini Skoda pri cerkvi, ki nam je dala na razpolago vse prostore in nam radevolje preskrbela vse, kar smo potrebovali. Bog povrnil Starše, ki so razumeli veselje otrok in jim omogočili izlet, pa prosimo, da ostanejo še v naprej šoli prijazni in da pomagajo skupno e cerkvijo vzgojiti mladino v veren, značajen in Izobražen del slovenskega ljudstva. — Šolski vodstvi v Dolžu in Gabrju. BREZNICA. (Pripravo za občinske volitve.) Demokratje Zerjavovega kova bi na BreznicI radi dvignili glave. Na pomoč hite nekdanjim or-Junašcm nekateri premalo zavedni delavci iz jeseniške ozir. javorniške tovarne. 11 pravijo, oa so socialisti, pa je njih srce na strani tiste stranke, katere pristaši so udeleženi pri polomu Slavenske banke. Z združenimi močmi in z zvijačami mislijo, da se bo posrečilo premotiti kmete in delavce brezniške občine, da bi eni in drugi ne videli svojih pravih koristi. Mi smo že danes prepričani, da je Breznica toliko zavedna, da nobeden ne bo rabil ameriške modrosti, da bi pljunil v lastno skledo. KAMNIK. Zaupnike SLS prosimo, naj zastavijo vse silo in pridno pripravljajo za občinske volitve. Iti je treba od moža do moža, dopovedati omahljivcem, da je nujna potreba, da gredo volit, ker zadnji čas je, da se Knlničani otresemo gospodstva demokratske stranke in vzame v roke mestno gospodarstvo SLS! Ne nasedajte agitatorjem od demokratske stranke, ki vas hočejo odvrniti od volitev, prav tako ne onim od »gospodarskega bloka«, ki vas vabijo, da glasujte ž njimi, najmanj pa onim na listi Blaža Itemsa, ka'era je samo privesek demokratov! Vsi kroglice v skrinjico SLS, ki bo po vrsti tretja! Občinske volitve. Zadnjič smo si malo ogledali demokratsko str;inko, ki ima na čelu liste znanega apotekarja dr .Karbo, sedanjega župana. Oglejmo si danes »gospodarski blok« in njegove može. Ali so za nas, ki nas vodijo tudi v gospo-darslvu občin krščansko-socialna načela SLS? Prvi Je upokojeni davčni nadupravitelj g. Kratnar, bivši vodja davčnega oblastva in nazadnje vodja davkarije v Kamniku. Mož je radikal, drugi je socialist g. Bešter. Tretji dosedanji podžupan in demokrat g. Škof itd., radikali, socialisti, samostojni kmelje, bivši demokrati. Cela me?anica brez jasne gospodarske črte, brez tiste enotnosli, ki jo mora imeli stranka, če hoče v občini gospodariti v javno korist. Kako bodo mogle po načelih in ravno po gospodarskih načelih si nasprotne stranke uspešno vodili občinsko gospodarstvo? Nemogoče! In še to pomislimo: svobodomiselc nima samo kulturnih in verskih drugačnih nazorov od vernega katoličana, tudi gospodarsko se ločimo od njih. »Blaževa lista« nas je tudi osrečila. Vsem je jasno, da jo demokratski privesek. Kdo naj temu nasede? — Zato pa, volivci, vsi v boj za SLS in njeno kandidate, če hočete imeti v občini re din pravo gospodarstvo I VIŠNJA GORA. Na poročilo »Kmetijskega lista« št. 22, »Novice in razno«, da je narod večinoma izvolil naše delavne in sposobne može, mu povemo, da to ni res. V okraju Višnja gora je izvoljenih 9 pristašev SLS in 1 SKS. Resnica, kje si? IZ PREDDVORSKE OBČINE. (Občinske volitve.) ImeH smo že dvakrat občinske volil ve, pa vse stranke skupaj, kar se jih šteje med nasprotnike Slovenske ljudske stranke, se dosedaj niso dokopale do tegn, da bi sestavile nasprotno kandidatno listo. Zato se že dvakrat volitve niso pri nas vršile, ker je bila vložena samo lista Slovensko ljudske stranke. Sedaj se gotovi ljudje ia Spodnje Bele silno trudijo, da bi mogli zbrisati ta grd madež s preddvorske občine, da bi se še smelo reči: glejte, v Preddvoru ni nič liberalcev I Ta sramota mora izginiti. Vse, kar po liberalnem diši: par »Kmetijcev« in »Julrovcev«, nekaj socialistov, par gostilničarjev, nekaj »zrelih« ljudi iz vseh Strih fupmij, ki tvorijo preddvoreho obih« — to bo nova napredna liberalna fronta v pZ? dvoru. Kako bodo to stranko kratili, za.«kr8l ^ pli mano, Morda bo »gospodarska«, {e ne b« mrtev porod. Saj zanimivo Je, hakfino agitacijo ee posla, žujejo novi »gospodarji« preddvorske občine. Za* kaj niso s starim odborom, oziroma s pristaši SLS zadovoljni? »TI uaim slabo gospodarijo« — pia. vijo — »ker nam tako veliko davike nakladajo^ Enemu so kar naravnost rekli: »saj podpižeS polo, da se davld anižajo«! Včasih smo rekli ta. kemu početju: sleparstvol Tudi sedaj ne zasluJJ drugega imena. Kaj Je resnica? Vsak pameten oh, čan ve, da glavne davke odločuje Belgrad, m ceste pa cestni odbor, občina pa le za potrebščini domače občine. In kakšnd so bili v Preddvoru ob« činski davki? Lansko leto nismo Imeli prav nota, ne občinske doklade na direktne davke, letos pa samo 20%. Ako se pogleda po drugih občinah, ee jih najde množina, ki ima po 200 do 800% občin« ske doklade na zrtm Ijižki davek. In kljub temu se predrzne jo lagati, da Je njim bivši odbor ve. like davke nakladali Seveda nekaj morate reči) resnice ne marate, morate pa lagati, Če hočete koga preslepiti. Pa odkod je občina dobila denar za obilna potrebščine za štiri šole, občinske reveže in občinski urad? Večino ali skoraj vse od občinske trošarine na vino, pivo in žganje, kar je vrglo skupno okoli 50.C00 Din. Brez te trošarine, bi imela občina res tako velike davke, da bi jih občani ne zmagali Pa kakšno gospodarstvo hoče vpeljati no« va stranka? Trošarino hoče odpraviti, da se bo vsa potrebščina prevalila na gruntni davek. Presneto ste modri: v isti sapi zatrjujete, da hočete davke znižali, a v resnici se bi občinski davil neznosno zvišali, če bi vaša obveljala in la Iroša« rina odpravila. Sedaj se dobi po svetu prav malo občin, ki bi te trošarine ue imele. Vidi se, kakšni ljudje liče za to stranko: za javno blaginjo jim je malo mar, pač pa za gšeft in lasten žep in nekaj dima, češ, bom pa »mož«. Glavnim voditeljem je pa glavna skrb, da se zanese v občino svobodomiseln i liberalizem. Zato si malo oglejto liste može, ki jih bo ta stranka napisala na svojo kandidatno listo. Saj poznate nokatere še preveč, pa boste lahko presodili vrednost celo stranke. Možjo in fantje po občina bodo torej lahko odločali, na katero stran se bodo obrnili. CERKNICA. Dde 10. juhja bomo imeli občinsko volitve. Naša stranka stopa v volilni boj s svojim pravinl imenom. Lista jo že vložena in bo imela prva skrinjico. Na listi so možje vseh stanov, katerih preteklost jamči, da bodo delali z vsemi močmi za skupni blagor — in ne za lastne žepe. Tudi nasprotniki z mrzlično naglico iščejo kandidatom za svojo listo. Poizkus združiti vse takozvane aa« prednjake na eni listi se je izjalovil. Imajo preveč takih v svojih vrslah, ki bi radi komandirali, Vre" malo pa takili, ki bi se hoteli za skupni bldgo' žrtvovati. Značilno je, da si ne upajo s svojim pravim imenom na dani Dobro vedo, da njihovd lirma več ne vleče! Toda bodite prepričani, da tudi ime: Gospodarska lista več no vleče. Gospodje naprednjaki, če ste možaki pridite s pravim svojim imenom na dan. Pošten človek se ne lx>ii povedati nikomur, kdo da Je! GORENJI IG. Naša mala vas Je postavila lično kapelico, ■<> bo v nedeljo 12. junija po sv. maši blagoslovljen*. Prijatelji in obiskovalci Krima ste vljuno vat* ljeni, da se slovesnosti udeležite. OlIPO DOMOVINI JARŠE PRI DOMŽALAH. Občinske volitve. Dne 19. t. m. imamo občin-6lie volitve. Vložene bo kar Štiri liste. Tretja Je lista SLS; četrta pa delavska lista. Kakor pri zadnji, občinskih volitvah, skušajo nasprotniki tudi sedaj pod krinko, da gre samo za gospodarske zadeve in s pomočjo rodiške liste doseči večino. To bodo pa preprečili zavedni naši možje, ki bodo vsi volili li«10 SLS' ki ima 8- (,reti0) skrinjico. Sramota bi bila za našo občino, da bi delala edina v kamniškem okraju žalostno izjemo in ne bi-imela župan", ki bi se odločno držal krščanskih načel tcr se bi bratil z demokrati. Vsi krščansko zavedni Jaršani in Rodičani volite dne 19. 1. m. SLS ki ima tretjo skrinjico! V nedeljo 12. t. m. bo ob pos 10 volilni shod v dvorani v Grobljah. Kot govorniki pridejo naši poslanci. Vsi volilcl pridite na shodi VRHNIKA. (Orlovska prireditev.) Naš Orel je vso zimo vadil in sad svojega dela bo pokazal dne 19. junija, ko bo imel svoj letni nastop. Ob pol 2. uri popoldne bo sprevod v tarno cerkev k večernicam. Nato pa ob pol 4. uri javna telovadba v idilični forovški dolini na letnem telovadišču. Deset prav lepih -in izbranih točk je na sporedu. Po telovadbi pa običajna družabna zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd. Pri vsej prireditvi sodeluje godba domačega društva, ki se je v nekaj mesecih zelo dobro razvila. Seveda nobenega ne cme manjkati na tej prireditvi. Ne bo nam žal, če Lomo prišli. JI ŽICA. Volilno priprave so v polnem teku. Mi delamo mirno in tilio, nasprotniki so v skrbeh za maloštevilne mandate love podpise pod vsemogočimi firmami, samo da bi prikrili pravo barvo. Socialisti in bivši komunisti so imeli sestanek, na katerem jo prišlo do prerekanja radi kandidatov. Nekateri so zahtevali, da sedanja njihova odbornika gg. liarnovž in Jakopič ne smeta več kandidirati. Ker pa g. Ramovž ne mara na željo nekaterih nesposobnih kričačev iz socialističnih vrst v politični pokoj, se je sklical v dogovoru z Žerja-voviini demokrati sestanek trgovcev in obrtnikov, da nastopijo z lastno listo. Nekaj jih je nalo pristalo in so podpisali kandidatno listo, med njimi par naših, seveda na takem mestu, kjer gotovo ne bodo izvoljeni. Toda par jih je kmalu uvidelo, kdo so skriva za trgovci in obrtniki in že obžalujejo, da so dali svoj podpis. Odkrito povemo, da bi prav loplo pozdravili samostojen nastop naših trgovcev hi obrtnikov, če bi bil res samostojen. Toda Je se je že v nedeljo neki demokrat (po poklicu ni ne trgovec, ne obrtnik) pohvalil: »Nekaj 8,110 jih pa le ujeli,« bo vsak spoznal, kdo je zadaj. Namera demokratov cepiti vrste SLS, ki združuje vse stanove, ki bodo v novem občinskem odboru pod okriljem SLS tudi primerno zastopani, se bo tudi z novo firmo ponesrečila. Ce bo pa boj, ki ga nekateri tukajšnji trgovci in obrtniki napovedujejo našemu kmetskemu in delavskemu ljudstvu, njim koristil, pa zelo dvomimo. SLS je dovolj močna, da bo šla tudi preko takih poizkusov do zmage. — V nedeljo 12. t. m. zvečer ob 8. uri bo pevski odsek ponovil »Mlado Bredo«. Vsi vabljeni. VODICE. (Orlovska prireditev.) Naš orlovski odsek obhaja letos 15 letnico "vojega obstoja. V proslavo 15 letnice bo v nedelo 19. junija prireditev, katere se udeleže sosedni 0(1*eki. Ob 1. uri popoldne bo sprejem gostov, ob 2. uri cerkvena slovesnost, ob 8. uri javna telovadba na travniku J. Jenkota. Po telovadbi prosta zabava ta srečolov. Pri telovadbi slavnostni govor. Priredite« se bo vršila tudi v slučaju slabega vremena v dvorani Doma. Namesto telovadbe na prostem bo akademija na odru. Prijatelji orlovske organizacije in naših krščanskih organizacij ste vabljeni k najobilnejši udeležbi. ŠMARTNO PRI LITIJI. Političen shod in občinske volitve. V nedeljo 12. junija po prvi sv. maši bo v društveni dvorani političen shod, na katerem bo porožal narodni poslanec g. Kremžar in oblastni poslanec gospod Lebinger. Naj nihče ne izioslane, ker je shod važen. — Za občinske volitve za občino Šmartno je vloženih šest list. Prve tri so nam nasprotne, pa so zataji'e svoje pravo ime ter se skrivajo pod vabeče naslove gospodarskih oziroma kmetskih delavskih list, ostale tri so liste SLS, in sicer na četrtem mestu za občino Vintarjevac, na petem mestu za podobčino Šmartno, na šestem za pod-občino Liberga. Tudi delavci so hoteli vložiti lastno lis'o, a so podlegli demokratom, ki so delavcem pobrali podpise za demokratsko listo. Delavci so torej utonili v liberalni, kapitalistični demokraciji, ki je najhujša nasprotnica delavstva. Večina ljudstva bo šla preko prikritih demokratov, med katerimi je na prvih mestih največ gostilničarjev in trgovcev in volila s SLS, ki na dosegljivih mestih kandidira tudi delavce. n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. d Konvikt ra gimnazijske dijake na Rakovnik«. Vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku sporoča, da se bodo tudi prihodnje šolsko leto sprejemali v prehrano in stanovanje dijaki, ki obiskujejo javno humanistično ali realno gimnazijo in sicer od prvega do četrtega razreda. Namen Itonvikta je, da se omogoči študiranje tudi manj imovitim kmečkim sinovom, ki kažejo nadarjenost in veselje do učenja. Zato ie vzdrževalnina primerno znižana. Posebno je še pripomniti, da se sprejemajo le taki dijaki, ki so zdravi in povsem lepega vedenja ter so z dobrini uspehom dovršili ljudsko šolo ali prejšnji gimnazijski razred. Za pogoje in tozadevne dogovore se je obrniti osebno ali pismeno na vodstvo Salezijanskega zavoda na Rakovniku, Ljubljana. n Na Vrhpolju pri Moravčah v nedeljo dne 19. junija popoldne ob 8. uri gostovanje dramatičnega odseka Izobraževalnega društva i/. Dola s krasno komedijo »Namišljeni bolnik« v treh dejanjih. K obilni udeležbi vabi Dramski odsek. n Dramatični odsek v Dolu pri Ljubljani priredi v nedeljo 12. junija 1927 popoldne ob 3. uri predstavo »Namišljeni bolnik«, krasna francoska Molierova komedija v treh dejanjih v naslovni vlogi z g. Poldetom. Kdor se želi od srca nasmejati, naj ne pozabi v nedeljo popoldne v društvenem domu bolnika obiskati. Vljudno vabi Dramski odsoka A Vabilo na ljudsko veselico, ki se bo vršila v nedeljo dne 12. junija 1927 pri Sv. Trojici pn Moravčah. Ob 10. uri slovesna slusba božja. Po službi božji slavnostni govor domačina g. dr. Val. Rožiča. Prosta zabava: srečolov, ribolov, šaljiva pošta itd — Za jedila in dobro pijačo dobro poskrbljeno. Sodeluje viška godba. Cisti dohodek je namenjen za nabavo cerkvenih orgel pri Sv. Trojici. n Izgubilo se Je na binkoštni ponedeljek med 10 in 11. uro na poti od Suhe do Škofje Loke (do pošte) 2 tisočdinarska bankovca. Pošten najditelj so naproša, da denar odda v župnišču ali na orožnišftl postaji v Škofji Lokt nrotl "^..hi Q PO 5VETU ] Preganjanje katoličanov v Mehiki se nadaljuje. V Mehiki se je neki par pripravljal na poroko v cerkvi. Ko je policija za to zvedela, jearetirala ženina, nevesto, notarja in dva duhovnika ter dala vseh pet na cesti ustreliti. Njihova trupila je izobesila na javnem kraju v strašilo katoličanom, d ase ne bi dali poročati po katoliškem obredu. Tudi v Mehiki so pričeli a »kancelparagrafom«, ki se ga naši Žerjavovci tako vesele, obenem pa kričijo, da niso proti veri. Egipt se otrcsa Angležev. Egipt je bil do leta 1922. pod angleško oblastjo (pro-tektoratom). Od tega leta daHje pa je n« videz samostojna država. Ima svojega kralja, svoj parlament in svojo vlado. Toda ta: samostojnost je Ie navidezna, kajti Angleži skrbno pazijo na vsak korak egiptovske vlade in takoj zakričijo, če ta ne dela čisto po njihovi volji. Egipčani pa streme za tem, da se angleškega nadzorstva čim prej otresejo. Tekom zadnjih let se jim je posrečilo pomnožiti svojo narodno vojsko ter. odstraniti mnogo angleških častnikov. Vrhovni poveljnik je bil pa se vedno angleški general. Letos pa so tudi temu odpovedali službo. To pa je bilo Angležem preveč. Poslali so svoje vojne ladje proti Egiptu, egiptovski vladi pa so naročili, da mora takoj zopet izročiti vrhovno poveljstvo! vojske angleškemu generalu. Drugače pretijo, da bodo zopet preklicali samostojnost Egipta in ga spravili v popolno odvisnost. Razumljivo je, da je ta nastop Angležev povzročil med Egipčani, ki hočejo biti na svoji zemlji sami gospodarji, veliko razburjenje. Albanija že kaže rcžičke. Odkar se jei Albanija udinjala Italijanom, "je postala zelo korajžna in izzivalna. Menda se ji hoče sporov z nami, da bo prišla pri Italiji v večjo milost. Zato je pretekli teden aretirala uradnika našega zastopstva v Albaniji in to brez vsakega povoda. Naša vlada je takoj v zelo ostrem pismu zahtevala, da se zaprti naš uradnik izpusti. Albanija pa se zato ni zmenila, ampak je najprej protestirala proti ostremu tonu dotičnega pisma. Čisto gotovo jo hujskajo proti nam Italijani. Naša država je vsled takšne predrznosti prekinila vse zveze z Albanijo ter odpoklicala našega poslanika iz Albanije. Nato je Albanija predložila zadevo Društvu narodov, na kar je seveda naša vlada poslala Društvu narodov svoje pojasnilo ter prošnjo, da se celo albansko vprašanje, ne samo zadeva zaprtega uradnika, reši pred Društvom narodov. Litovski general ustreljen. Litovski general Kleščinski je bil velik prijatelj sovjetske Rusije in ji je izdal neke vojaške tajnosti. Radi tega so ga zaprli, obsodili na smrt in 1. junija zjutraj ustrelili. Ruski zastopniki zapustili London. — Vsled zahteve angleške vlade so Rusi že zapustili London. Na kolodvor jih je spremila velika množica prijateljev iz vrst angleške delavske stranke s svojimi poslanci na čelu. Ko so pa istočasno Angleži zapu- 6* Lantfi Ta nesreCna mladina I Tiskana in pisana beseda. Spet nov vir, Lt katerega Izvira pokvarjenost med našo mladino. Z vsemi živimi barvami opisani dogodki Iz skrivnosti Človeškega življenja, po živinski strasti dišeče povesti, preživo opisani dogodki razbrzdanih lahkoživcev in lahkoživk, ki jih Išče in preganja mestna policija ljubljanska, mariborska, zagrebška aH belgrajska; vsa ta nedostopna-ao zadnje podrobnosti opisana brozga vpliva kvarno na mlada srca, ki prebirajo take pikantnosti. Pa bi skrili tak'6 reči pred otrokll SkrlH? Kako moreš kaj takega svetovati. Če v desetih hiSah take reči skrijejo, v enajsti jih pa ne, je že dostL In pa, če bi tudi najboljši človek ne bil tako pozabi ji v. Pa imamo cenzuro. Za pohujšanje malih je bila cenzura doslej slepa. Na eno oko prav gotovo, navadno pa na obe Očesi. Pa fie pisano besedo vzemimo na piko. Razna pisanja po javnih potih, hišah, po javnih In zasebnih straniščih, po železniških vagonih In še marsikje drugod pri-ta, kako nizko še stoji srčna izobrazba, če bi policija dala in ukazala take uma-atanostl temeljito zabrisati na račun lastnikov; mnogo brezposelnih bi dobilo dela. (n če bi varnostni in policijski organi nadzorovali samo javna poslopja in brisali razne pohujšljlve napise, bi imeli dosti dela. Ali naj omenim še razna pisma, ki jih pišejo naši ljudje drug drugemu v znamenju ljubezni. 0 ljubezni govore, po grdo-bijl smrde. Čudno, da nekateri ljudje tudi takrat, ko bi morali biti nežni in obzirni, bruhajo na dan le strup in umazanost! Ia če bi taka pisma brali samo tisti, katerim so namenjena! Še za tiste so pregroba. Na pošto pa hodijo po mnogih krajih otroci, šolarji, pisma nesejo domov, na poti pa že vse pregledajo. Otrok ne vpra- ščali Moskvo, jih je pa množica hotela iz-žvižgati, tako da je morala nastopiti policija. Po balkansko. V Rumuniji je kralj kar na lepem odstavil sedanjo vlado ter poveril sestavo nove vlade nekemu svojemu človeku, katerega glavna naloga naj bo Ščititi kraljevo hišo. V Rumunji se nabira toliko nevarnega razstreliva, da se je v do-glednem času bati tudi eksplozije. Atentat na ruskega poslanika. V glavnem mestu Poljske v Varšavi je neki ruski dijak ustrelil ruskega poslanika dr. Vojkova v Varšavi, ko je le-ta na kolo-«voru čakal ruskega poslanika iz Londona. Dijak je oddal osem strelov iz revolver-Ja. Poslanika so še živega prepeljali v bolnišnico, kjer pa je umrl. 5" ša: aH smem aH ne smem? Odpre, bere, gleda, kaže šo drugim in morje pohujšanja narašča od koraka do koraka. Slike. Koliko (e spet tu takega blaga, ki nima drugega namena In pomena, kakor da služi za pohujševanje! Vzemimo samo premnoge nedostojne, do ogabnosti risane razglednice. Majhen je na videz tak papir, pa koliko hudega naredi ena sama taka slikal Oh, to bi bilo misijonsko delo, preganjati take nedostojne slike! Če bi naši ljudje znali, vse bi šlo. Trgovcem, ki take umazanije prodajajo, obrniti hrbet. Seveda bodo taki ljudje na te besede koj zavpili: »Kje je pa tu ljubezen do bližnjega!« Ahal Povejte ml, aH bližnjega pohujšati ni greh zoper Isto ljubezen. In če bi mogel tudi obogateti 8 pohujševanjem. Poglejmo tudi včasih v najbolj preproste slike, ki jih izvršujejo naši otroci, učenci naših šol. Ne za šolo, ampak zase. Marsikatera mati bo ostrmela, če bo pogledala sempatja v šolsko torbo svojega »angelčka«. Strašansko gorje pa prihaja med svet Iz raznovrstnih klnopredstav. Le berite obravnave o mladih zločincih, zlasti v obližju mest, pa boste videli, kaj naredi kino. Mladi tatiči. morilci, oskrunjevalci, sploh zločinci vseh vrst imajo svojo visoko šolo v nečednih kinopredstavah. O tem govore že več ko dovolj glasno stene sodnih in porotnih dvoran, samo višje oblasti nočejo tega videti in vedeti. Menda jim je več za davek in za denar, kot pa za zdrav, krepak, pošten in značajen rod. In to se je že In se bo še nad državniki kruto maščevalo. VI hočete varčevati in vendarle okusno jesti. Potem rabite samo nmmm zabelo. VI bodete potrebovali manj mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake bodo vseeno močne in okusne. Zahtevajte izrečno „MAGGI"-JEVO ZABELO ter pazite, prosim, na ime *MAGGI* na rumeno-rdeči etiketi. Tabor na Limbarski aori pri Moravčah. 8 " Vsej bližnji in daljni okoiicUa. znanjamo, da bo v neeželio 19. junija na Limbarski gori pri Moravčah velik ljudski tabor, In sicerob 11. dopoldne. Govorijo poslanci in drug! Vabimo vse k obilni udeležbi. Zrna. Zločincem je na lici sled: na bledem rdeč, na rdečem bled. * Liišp, sijaj malokdaj vodi v prave sreče raj. * Kedor preveč je za pečjo, zmehča si rebra in glavo. * Red v spanju in hrani bolezni te brani; bolezen ogleda prej tam, kjer ni reda. * Najbolj kaže ceste dika, kakšna v kraju je olika. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg Hotels,Union4, Gbrestovanje najugodneje. Posojilo proti vknjižbi na posestva, proti _poroštvu i. t d. __. Amerikanski agent se je dogovarjal z nekim slavnim povcem v Evropi, da bi M z njim na gostovanje v Ameriko. Ker pa je pevec zahteval za to neznansko visoko vsoto, mu je agent odgovoril: »Toda to je trikrat tolikšna plača, kot jo ima naš predsednik Združenih držav.« Pevec: »Čemu pa potem prosite predsednika, da bi pel?« * Ivanka je bila kratkovidna in zdravnik ji je odredil očala. Ko je čez nekaj časa slučajno prišel mimo dotične hiše, je vprašal mater, kako je z Ivanko. Mati nato: w«» gospod doktor, veste to je hudo, nikakor je ne moremo do tega pripraviti, da bi nosila očala po dnevu, toda zvečer, ko zaspi, so priplazim k njeni postelji in ji očala nataknem na oči.« Istrsko BRINJE, SLIVE in FIGE oddajam po znižani ceni, dokler traja zaloga, FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta 36. LISTEK mwm mmm r are. »Torej si zadovoljen s svojim poklicem?« »Več kot to, Čiška: navdušen sem zanj. Moj poklic je vojna proti naravi, toda plemenitejša in vrtrajnejša kot vojna z orožjem, Mojc življenje jo: prodirati gore, postavljati mostove, reke spravljati v pravilen tek, ljudi osrečevati 1 Nič ni lepšega, kot utirati ovire, nositi blagoslov kulture v daljne dežele?« >To je velika stvar, Mihael! In se nisi pri tem odtujil svojemu domu?« »Domu? Ali imam kak dom?... Med visokimi gorami leži tiha vasica in tam je stala nekoč hiša, ki mi je bila prvi dom. Oh ,raje ne govorimo o tem.« »In kje delaš sedaj? 0 tem mi nisi povedal še nobene besede.« »Ob Renu, Čiška. V St. Gallenu v renski dolini. To je krasna dežela. Toda od časa do časa vdore Ren v ta paradiž in ga grozno opustoši... Sedaj pa se vrše velike poprave ob Renovi strugi...« »To je veliko delo, Mihaeli In delaš pri tem?« »Poklicali so me,« je rekel Mihael, ne brez ponosa, »in z veseljem sem sledil pozivu. To je delo zame, s katerim se bom proslavil. Prišla sta do brega in izstopila. Dan se je nagibal, a zlato solnce je še stalo nad gorami. Njegovi žarki so ležali kot ozki zlati trakovi preko jezera, poljubovali valove in vžigali živordeča plamena. Jezero je bilo podobno veliki goreči kotlini. Vse nebesno barve ro se zbrale na njem, ki so se ob vsakem vzvalovanju zažarile, kakor bliščeči potočki z rožnatimi, modrimi, zlatimi, vijoličastimi in rdečimi lučcami. Vsa zaverovana v to očarljivo igro barv sla obstala tik ob jezeru pod nekim jasminovim grmom. Ob vsakem njunem premiku se je vsul na nju dež belih, mehkih lističev s cvetočih vej, in objel ju je oblak vonja. Stala sta tesno skupaj, njune roke so počivale druga v drtigi. »čiška,« je rekel Mihael. »Ko ne bi bila moja usta zapečatena, bi moral sedaj govoriti » je ime po nekem lesu, a so ga domačini imenova* li brazil. Herero. Tako se fma, nuje narod f nekdanfi nemški južnozah. AtrikJ Pečajo se skoraj mklJuiV-no le z govedorejo fn imajo nad 30 raznih besedi za barvo živina. Umrljivost dojenShav Je največja v Južnoamar riški republiki Chile (i& govori: Cile). Od 100 otrok jih umre 28 v dobi dojenja. Najboljše V tem oziru so razmere * velikih avstralskih mestih. Polet preko Atlantskega oceana. Francoska dva letalca Nungesser in CoH, M sta hotela brei pristanka leteti preko Atlantskega oceana, sta se ponesrečila; nihče ne ve, kako; kar izginila sta. Najbrž sta padla v morje in sta utonila. Pač pa 8e je posrečilo Amerikancu Lindberghu, o katerem smo podrobno že zadnjič Soročali, da je letel in ew Yorka brez prestan-ka naravnost v Pariz, 6000 kilometrov. Vozli Je 88 ur in 80 minut, brea spremljevalca, čisto sani. To se doeedaj uri daljših vožnjah še nikdar ni zgodilo, da bi bil kdo letel sam; ameraj je spremljevalec zraven, da se pri krmilu menjata. Lind-bergh je bil pa sam, dve noči sam. Med strašnimi sneženimi viharjiJe vozil, aparat mu je poStajal težek, obrniti se je hotel, a Je le vztrajal in je pole! srefino končal. Ker Je vozil brez prestanka 6000 kilometrov, ie to več kot so dosegli pri drugih t9t kih poletih. In tem veo še, ker je vozjl čei morje, dočim so vsi drugi vozM ob suhi zemlji. To J« nekaj čisto drugačnega. Ltndbergh pravi, da aj nikdar v življenju nI bjl tako vesel kot tedaj, ki M spet sagledat suho •earvljo. vidnostjo in pametjo, možje hi žene so pomagale. Odkar so ljudje vedeli, da je prišel Mihael njim v pomoč in kakšne velike načrte ima, so videli v njem rešitelja in so se mu radevolje uklanjali. Alban mu je bil zvest, močen tovariš, ki ni delil p njim samo dela, temveč tudi ljubezen do doma. Mihael je bil duša vsega, vodil je vse, do najmanjše podrobnosti, v Albanu pa je bila vtelešena moč, ki je to duševno udejstvovanje izpremenila v delo. Hitreje, kot so ljudje mislili, je bila vas in vrtovi očiščeni blata in peska, kamnov ln polomljenih dreves. Mihael je prišel na praktično misel, da je ukazal zvoziti vso množino grušča in prodovine v brezno, v katero se je stekalo žrelo. Alban se je temu zelo začudil. »Ali hočeš zasuti ,Peklo'?« je vprašal. V Traiisv&ulu v , .. Afriki na kopljejo v^1 leto za 86 , l„V8Ji« gleških funtov X 1 lovlco ga porabijo u £ kit m za uniRtn. 10.000 milijonov dinar jev. Ce bi jih ra73' bi dobil vsak Sioven"' 10.000 Din. 6I1M Učitelj je poučeval o kiparstvu, »Kip Ima oči, pa ne more... »Učenci: »Videti.« »Ima ušesa, pa ne more... »Učenci: »Slišati.« »Ima ustnice, pa ne more..Učenci: »Govoriti.« »Ima nos, pa...« Učenci: »Se ne more usekniti.« Oblike za surovo maslo ter za košnjo prvovrstne vile, grab-Ije, kosišča, kose ter vse druge lesene in košarske potrebščine si nabavite najceneje pri H. ČEŠENJ. KRANJ Venjenemu občinstvu naznanjam, da sem v Šelenburgovi ulici št./. otvoril Cvetličarno tn trgovino cvetlic, kjer se sprejemajo in izvršujejo naročila za vence, šopke, dekoracije aranžmaje ter vsa nadaljna naročila vrtnarske stroke Ivan Šimenc Cvetličarna trgovsko vrtnarstvo Šelenburgova /. Oradišče I2< _Ljubljana je od vseh najboljša in najsvetlejša krema za usnje. — Zahtevajte jo v trgovinah, ker je tudi wjtenejža. Prva jug. izdelovalnica harmonik F. KUCLER, post. Drenovgriž, p. Vrhnika ^ Imam vedno na L zalogi najboljše -- harmonike. Predno kupite, se prepričajte o mojem izdelku. Ne dajte si usilje- vati harmonik inozemskih tvrdk o katerih niste že prepričani, da dobro postrezajo. Kupujte le pri domači tvrdki oooooooooooo ooooooooooo oooooooooo ooooooooo -^•^•V''V", i ' fe -i v.*.*•'.'' r.-ir i. - v. V VSAKO fflSO »DOMOLJUBA«! VENECIN izredno zdravilna voda proti renmatizmn in išiasu. Želodčnim in Črevesnim boleznim fer za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. REVMATIZEM! Tr„ile«Vinatl®em? Kostobolje? Trganje v glavi In zobeh? z zdravilom „AL6A" ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ^Domoljubov" Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Po zelo znižani ceni Hmečkega fanta, kupite razno manufak-turno blago za moške in ženske obleke, kakor tudi polsvilene in svilene rute, katere prodajam radi prevelike zaloge izpod cene 1 Anton Savnik, čikotja Loka. res veselje do čevljarske obrti sprejmem. Gorenjci imajo prednost. Nastopi lahko takoj. — Joško Sedlar, čevljar, Hrvatski trg 4, Ljubljana. Mizarskega vajenca Dehle pridn°in p°š: v zalogi in najcenejše prodaja :-: CV"»81f» I attar tapetnik — LJUBLJANA, r.CIsib dfiljCI - Sv. Petra nasip štev. 29, poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu. Ceneje kot pri vsaki ^asproetafi dobite od 25. maja do 15. junija 1927. Moške, fantovske in deške obleke pri tvrdki Josip Ivartcič Šelenburgova ulica št. 1, (dvorišče levo) Kadar potuješ v Ljubljano, oglasi se v novem vino-loču na Miklošičevi cesti (vhod tudi s Kolodvor, ulice 29). Tam boš vedno dobro posirežen s prist. lini in toplimi ali mrzlimi jedili. Kavarna (ob 4 z j. odprta), gostilna izvrstna kuhinja. - Cene nizke. Se priporočata Leon in Fani Pogačnik. 1°-------- čo se zanemari pravilno negovanje celega telesa. Že naši očetje in dedje so vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega „Elsa-fluida" krepi mišice in kite, daje živcem moči in varuje pred boleznijo. Drgnenje in umivanje z Elsafluidom nas obdrži sveže in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine S svojo mnogostransko uporabo se pokazuje Elsaflujd odzunaj in znotraj vedno koristnim kot staro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih ajalnah izrecno »Fellerjev« pravi Elsafluid, v poizkiisnih stekieničieah po 6-- Din, v dvojnatih sto-"'onieah po !)•- Dln, ali speeijalnih steklenicah po Po n°s" pride tem cenejše, čim več so na-"01 naenkrat; z zavojnino in poštnino vred stane: J poizkus, ali 6 dvoj. ali 2spccijalni etekl. 81"- Din 18 „ „6 ., „ 18''- .. ,. 25®- .. , 8(i , 12 Naročila nasloviti razločno takole: fcUCIEN V. FELLEB. lekarna v Stnblcl DonJI, BI««' trg br. It, Hrvatska. _ ^ Najuspešnejše sredstvo za rejo domače Hvali je brezdvomno »M AS TIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabra-njenje rdečice so je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo Sadnikapjev sdravilni preSek zoper obolenje praSiCev To vodno učinkujočo aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužno bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim tor pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Providen rejeo imei la prašek vedno doma I i zavoj 13 Din, 10 zavojev 100 Din, preprodajalci poseben popust. Ce bo pošlje denar naprej poštnino prosto, sioer po povzetju. Izdelujo in razpošilja z natančnim navodilom samo Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 97. V zalogi so vsa druga zdravila. vezenino, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterij, in kratko blafo nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Na debelo) Pred škoiijo 15. Na drobno! Najboljši in najekonomičnejši iz znanih čeških tvornic Shodovih zavodov v PSzngsi se nahajajo v velikosti J/j KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. H.A.ŠTEDI Llubilaita, Selen&urgova i Tel. 2666 Najpopolnejši STOEUfER šivalni stroji ca Uril)«, krojač« ia čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit« stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L Baraga, Ljubljana šetenburg. nI. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo. Oglejte si nove štoie in cajge ter žensko blago za poletne obleke ki jih dobite po zelo nizkih cenah v manufakturni trgovini Josip Šlibar LJubljana, Stari trg 21 poleg Zalazniho znači nikdar iskr/vljeng ■■ ■■ < pete Imeti* " ' ----—------- --IU! , Ma]ceng$§e9 a vendar dobro kupite samo pri J©SI$> PETELINC-II blizu Prešernovega spomenika ob vodi potrebščine za šivilje, krojače, čevljarja sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice« dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje^ cepilne nože, nakit za obleke. Volneni popelin v nad 50 ih najmoder« nejših barvah v ceni Din 45.—, 55.—, najnovejše blago za lahke perilne obleke od Din 12.— do 25,—, pralna svila Din 24.-H do 46.—, kakor tudi vse drugo fino in navadno blago za moške in ženske obleke kupite nai« ceneje le pri F. in I. GORICAR »PRI IVANKI«, LJubljana, Sv. Petra cesta 29. — Pazite dobro n$ naš naslov in štev, 29. V vsako hišo Domoliuba! v ' K ti* .V* \V>} M* sV^ nVO č) ste1 P A00- - 500.000- ; sre^o š(ev> •*««•. -/»vu.UUU 500.000 500.000-4 oo.ooo--300.000-300.000-300.000'— 250.000-- 200.000'__ 200.000-_ 100.000-— 100.000'-60.000-— 60.000 — 60.000— ' 50.000-— " 40.000-— " 40.000— * 40.000-— " 40.000-— " 40.000-— " 40.000— " 50.000— " 50.000-- ; 'er dru"g!h J85* " 25.990 * 49.006 * 55.591 * 24.744 " 64.833 » 104.741 • 82.3 94 • 78.013 ' 91.787 • 61.642 » 91.792 - 2.746 • 22.752 ' 65.420 16.388 2.689 85.892 93.130 J9'162 106.122 122.866 5.935 44.657 scMf v«A Zadružna gospodarska banka d. d Telefon St. 2057, 2979 In 2470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.; Gospobanla lUJmi poitneft «»'«" siortnifo ▼ lastni palači (vis 6 vis hotela „Unlon"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad Din 25o,000.000-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kuouie in orodaia kar najbolje tuje Talute i« devize, .prejem, vloge n. tekoiem raiunu in na vloine knjižice ter pUskrbuje^ v.7Lnžne transa^ ^ Amerlkanski oddelek 1 Direktne zveze z ameriškimi bankami. _ Urejevanje ameriških zapuščin. Prodaja srečk Državne razredne loterife. m dajatelj: Dr Frant KbIovm. Urednik: Franc Zabrot. Ea Jugoslovansko tiskarno: Karel C«