Posamezna številka 40 vinarjev. Stev. 144. V LjoSiM, v Celriei, sne 26. Ma m. Leio xim »SLOVENEC« velja po poitl na vsa strani Jugoslavije in v Ljubljani: sa oelo leto naprej.. K 84-~ za pol leta „ .. „ 42-^. za oo trt leta „ .. „ 21*— za en mesec „ .. „ T— ta laozamttvo oeloletno K 95-— & Sobotna izdaja: = Za oelo lato.....K 15-— sa inoiematvo.... „ 20 — W Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 6/m. Hokopist se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telof. štv. 50, upravn. štv. 328. i Inserati: Unoatolpna petltvrsta (5U mat žlro:a In 3 mm vlso'*:; ali njo prostor) za en'rat . . . po K 1-20 uradni razglasi . :>o K 1'fiO Pri naročilu nad 10 obiav popust. S. imanjSioglas ;9/0m-?. K i'— Poslano: tfuostolpna potiUrsta K 3'— Izhaja vaak dan Izvzamšl po-ucdoljei: ln dan po praznika* ob 5. url zlutraj. Oprava je v Kopitarje?! ul. G. — Račan poštne bran. ljubljansko št. 653 za naročnino ln st. 349 za oglase, a73tr. ln čošie 24.797, ogr. 25.511, basn.-hsro. 7563. Dr. S. 'J, UMm dan. Kakor na posameznike, tako padajo jSestokrat tudi na narode dnevi polni grozot in strahot, dnevi, ki nikdar več ne morejo izginiti iz spomina. Najhujše je, ako laiki dnevi vržejo narod nenadoma iz življenja velike slave in mirne sreče v globoko gorje, v sužnost in propast; a zopet še neprimerno hujše, ako mora narod vse 4o nedolžen trpeti . . , Srbi so se bili dvignili pod Štefanom Dušanom (1331 —1355) svojim največjim vladarjem do prvenstva na .balkanskem polotoku. Njih carstvo je bilo tukaj najmogočnejše. Bili so kot narod popolnoma ujedinjeni, svobodni pod varstvom velikega para, mogočni po obsegu svoje države, prvaki med drugimi narodi na Balkanu, kajti Štefan Dušan Silni se je dal v Skoplju kronati za carja Srbov, Grkov, Bolgarov in Albanccv. Toda ni še prešlo 33 let po smrti Štefanovi, in srbske slave ni bilo več, car ubit, Srbija izbrisana iz vrst svobodnih držav. Uničilo jo je surovo nasilje tedari" ' Krvoločnega turškega imperijalizma. Sultan Murad I, je bil človek, ki je malikoval le divji sili ter sovražil vse, kar ni klonilo glave njemu. Ta človek je prinesel Srbiji gorjč. Bilo je sredi junija 1389, ko je srbski car Lazar na Kosovem polju zbral veliko vojsko v obrambo stare svobode. Pripovedujejo, da so Srbi ter njih zavezniki šteli več kot 200.000 mož; cvet vsega naroda je bil tukaj navzoč, da reši domovino pred Muradom in turškim nasiljem. Tri dni je trajala strašna bitka; Srbom je šlo za življenje in smrt. Tretji dan Je ležal na Kosovem polju cvet srbe " naroda strt in pokončan na tleh; car Lazar mrtev; razbita tudi Srbija in njena isvoboda. To je bil Vidcv dan leta 13G9. Preteklo je od tedaj več kot 500 let <— letos jih bo ravno 530 —, a srbski narod tega dne ni mogel pozabiti več. Pre-strašno je bilo gorje, prevelika nesreča, ki ga je tedaj zadela, da bi mu mogel izginiti iz spomina. Vidov dan sc je vračal leto za letom; a leto za letom se je srbs ki narod spominjal njegovih grozot in njegovega pomena. Klical mu je, naj se spominja mrtvih, ki so padli tedaj kot žrtev za domovino; in narod je molil v svojih svetiščih za mrtve tistega dne. Učil ga jc. da krivica ne more biti trajna zmagalka; zato naj zaupa v Boga in njegovo pravičnost; ta mora prej ali slej za Vidcv dan ustvariti dan vračila in privesti dan cšve-te za storjeno krivico. In narod se je zbiral v svojih svetiščih ter molil, da bi dan vračila čim preje prišel. Spomin in up sta ta dan posvetila ter napravila iz njega velik naroden praznik poln religiozne vsebine. Vera v nadsvetno pravičnost, vera v bodočnost se je ob spominu na preteklost iz tega dne razlivala na ves narod ter ga prešinila s tisto plemenitostjo in tistim ognjem domovinske ljubezni ter hrepenenjem po svobodi, ki odlikujejo pred vsemi drugimi slovanskimi narodi. Stoletja je bil Srbu VHov dan le spomin na gorje Kosovega polja in neprestan izraz vere v bodočnost. Danes je Srbu Vidov dan praznik stoletne vere, M stoji pred njim kot živa prekrasna resničnost! Letos praznujemo prvikrat Vidov dan mi Slovenci. Praznujemo ga s Srbi. Praznujemo ga v cerkvi s službo božjo in zunaj nje. Prečudna čustva rr.s navdajajo pri tem! Nimamo sicer takega s'evr.ega narodnega življenja za seboj, kakor so ga že imeli Srbi, ko je prišel Vidov dan nad nje. Pač pa smo živeli v cvetu n-;ve'ič-.stnej-ših idej, ki leže sedaj strte pred nami; verovali smo v pravičnost, v svebodo, narodno samoodločbo; mislili smo, de verujejo vanje tudi drug', nt>.ši zapadni sosedje; možje tudi, ki zr stopnjo svetovne države v Parizu; upali "mo. da Io ideja prineso v družbi z brati Srbi in Hrvati i nam, malemu slovenskemu nnrediču, nooolno osvoboditev iz stoletnih «ovr5»r.r>ih spon. Pa jc padel Vidov dan r.a nas. V svoje grenko razočaranje smo soo»nnIi, da jc mogočnežem ideia pravičnosti le prazna puhlica, in prav tako svoboda in narodna samoodločba. Sovražna pest je raztrgala naš narod; mi pa stojimo nad razvalinami naših upov, ko se zavedamo, kako nas je nasilje varalo in nas vrglo v prebridko narodno nesrečo. Kakor strašna mora počiva na nas zavest krivice, ki se nam godi, toliko strašnejša, ker je mi nismo zakrivili in ker nas je zadela kakor strela iz jasnega neba sredi naših najlepših nad. Prihodnjo soboto, 28. junija, praznujemo Vidov dan z globoko žalostjo nad nesrečo, ki nas je vhitela. Stoletja so ga Srbi tako obhajali, mi ga pričenjamo letos . . . Toda Vidov dan je bil Srbu veden opomin, naj veruje v bodočnost. Kajti Bog je nad nami, ki v pravičnosti vodi pota narodov in nc more nikdar dopustiti, da bi krivica trajno vladala. Vračilo, osve-ta pride. Čim pozneje, tem hujše za onega, ki je nositelj krivice! A r.rlde gotovo! Stoletja so Srbi čakali, jjredno je veta! Kara Gjorgje, slavni prednik Petra in Aleksandra; predno je prišlo Kumanovo in osve-ta za Kosovo; vera, ki so jo Srbi imeli v bodočnost, se je sijajno izpričala. Turek, nositelj krivice, jc zginil; Srbi pa stojo! Ta vera dajaj tudi nam moči! Krivica, ki jo naš narod zadela, nc bo obstala, ker no more in ne sme. Sobotni Vidov dan torej ne bo za nas samo dan globoke žalosti, cn bo tudi tih slavnosten protest proti krivici; on bo naš izraz vera v nacsvetno pravičnost ir. prepričanje, da bo pr; ■ .'ca zmagala ter tudi nam prinesla osvoboditev bratov iz turškega jarma na našem zapadu. To je torej Vidov dan za nas; kar je bil Srbom, to je tudi nam. In zatorej tisti dan vsi iz svojih hiš v cerkev pred oltar, da tam molimo za padle junake ,ki so življenje žrtvovali ~a bo?;2o bodočnost domovine; da tam milimo, prežeti vere v boljšo bodočnost, naj bi čim preje krivici tla izpodmaknil ter narod naš osvobodil popolnoma in hkralu vso državo blagoslovil, v kateri živimo; vsi iz svojih hiš tisti dan tudi na javne in odločene prostore, da se tam z darovi cpomlr emo letos junakov - invalidov, ki so trpeli in še trpijo radi domovine in da tam kar nr.jdostoj-nejše manifestiramo za pravico in za vero v boljšo bodočnost našega naroda. Vidov dan bodi nam vsem svet, veličastno resen naroden praznik! Ra£S& vprašaje Fmlm. Razgovor g predsednikom dešclnc v!-.de dr, Brcjoem. Včeraj popoldne je naš urednik imel priliko govoriti s predsednikom dežel e vlade g. dr. Brejcem, ki se je v torek vrnil iz Pariza, Iz razgovora lahko omenimo nekatere stvari, ki našo javne r. I prav posebno zanimajo. CELOVŠKA KOTLINA. Medtem ko se primorsko vp. \ v Parizu ža dalj časa nahaja v Stadiju neke stagnacije, se je Pariz zadnje čase zelo mnogo pečal z vprašanjem Celovške kotline, kjer so Jugoslovani ustvarili s svojo zasedbo dovršeno dejstvo. Zato je umljivo, da se je razgovor zasuknil najprvo na Koroško, Preteklo soboto, tik pred odhodom dr. Brcjca iz Pariza, je namreč svet dcsc-torice sklenil, da sc Celovška kotlina razdeli v dve coni A in 3, italijanska delegacija jc sicer predlagala, naj Jugoslovani izpraznijo celo Koroško. Tega predloga pa konfcrenca ni sprejela, marveč določila, naj Jugoslovani ostanejo v ozemlju A, Nemci pa naj zasedejo ozemlje B, Jugoslovansko ozemlje A jc vse ozemlje, ki ga na jugu obdajajo Karavanke, z Jezerskim in MfvV*ko dolino vred; na zapadu gre meja tega ozemlja od Mnloške Peči (Malcs.tigcr Mit'- ' kogel), zapadno od Kepe, preti severu, t k vzhodno od Ma-!ršč, lik z-.••>.-.dno <'' ' keg.i jezera do dravskega ko'era po l Vcrrhev;-m. Od tu gre mcia ob Dravi do Rcžcka, ki je naš. Fri Rožeku preskoči meja Dravo ter gre do Vrbe ob Vrbskem jezeru. Vrba je šc nemška .Meja preseka nalo Vrbsko jezero po sredini ter gre potem dalje ob vodi Glanfurt, ki teče iz jezera (2 km južno od od Cclovca), do njenega izliva v Glino pri Žrelcu, (ki jo naš). Meja je nato Glina do izliva v Krko pri Grabštajnu, ki jc jugoslovanski. Cd tu proli severu do Št. Janža na Mostiču tvori mejo reka Krka. Od Št. Janža proti vzhodu je severna meja jugoslovanske cono severna meja okrajnega glavarstva Velikovškega. Od te meje skoči meja med Št. Pavlom in Labudom (naš) na Štajersko. Ozemlje E ima na vzhodu in jugu žc meje označene, ker meji ob ozemlje A. Na zapadu in severu pa ima tiste meje, ki j'h naša delegacija zahteva za naše ozemlje. Od dravskega kolena pod Vcrnbergom gre meja proti severu nr Osojskc Ture, odiod proti vzhodu preko Urhcvc gore nad Cc-lovcem in Magdalcnske gore do Št. Janža, kjer meji na ozemlje A. To vse pa je povizori.čna vojaška ureditev. Če bo la rc3:tcv tudi diplcrnatično cicflnitivna (ki je v nc-. e ja, rr.zun Tirolsko, r.- more doc -i Po:.r rasita več Italije .Tir misel !C Y>7;'- !,-• v. cn ia j • ] i ponu. i' dalje olr vse ocoke Pol. pred Za Zodor bi bilo avtonomno me sto, čigar zunanje posle bi vodila Italija. Italijanska delegacija pa io odbila tudi la V/:'"arov prec-og in v o;'-tovor jc sledila t: ':oj neto dc-vlnija tl?.Iijr.n-.'ce v V t->.i;cm Ste vprr.'" ".jc rae-rr trmo cr.stno.' tem pa pr:'- ' ' ; kazanc spleti.e. di;u :i 11 i z Nemško Av-se ne vc. strijo označena kot če ostane pri loj rešitvi, kar seveda ni še gotovo, sc I . le v.-.l:! plebiscit najprvo v jugoslovanskem c e e m i; u A. Ko sc ta odloči za Jugoslavijo, bo tudi ozemlju i3 dana prilika, cla sc v !;ud dcera glasovanju lahko izreče, e.li je za Jugoslavijo, ali za Nemško Avstrijo, iz gospodarskih ozi-rov se ozemlju B r.c bo težko odločiti. ITALIJA IN JUGOSLOVANI. Padec italijanske vlade je v kavzalni zvezi s podpisom nemške pogodbe. Po tej pogodbi dobi Francija tudi. formalno vso, kar jc zahtevala, Anglija si ic kolonije vzela že poprej in so ji sedaj tudi formalno prisojene. Obe državi sta nasičeni; le Iiali- zati nobenega uspeha. ^ tsm jc nezmožnost italijanske politike, ki so io zarila ravno v našo jugoslovansko ozemlje, pred lastnim ljudstvom postala cčlča in slediti je moral odstop. S lom je tudi jugoslovansko stališče prccej olajšano, ker niti Francije.,'niči asno jc, da londonske pogodbe no bosta zatajili, toda s tako vnemo ko doslej, sc ne bosta več aspiracije. ItaHjani s i. orli i usodno potegovali za via:=j?nsks Obenem pa so nap"! o, ko so ti!: pred odhodom razrušili za seboj zadnji most sporazuma. Stvar Dne 22. aprila je V/ilson predlaval Ita-Ujanom svojo znano črto (R a š a) ter izjavil, da od tc črte ne odneha ter da nc podpiše drugačne pogodbe. Italijani so to V/iisonovo ponudbo — kakor znano — odklonili in ententa jc začela posredovati. Tako jc prišla na den. misel, da bodi Roka samostojna država. Doda naj so tej državi toliko ozemlja, da bi bila zavarovana železnica Št. Peter-Rcka. Naša dckgacija je ledaj v principu pristaja na ta kompromisni predlog, zahtevala pa jc, naj lc; novi državi pripade poleg Reke in ozemlja ob železnici Št. Peter-Rcka sc pazinski, lat 'njski in podgrajski okraj v Istri. Vršila so se pogajanja, katerih uspeh jc bil, da so Italijani ta načrt zavrgli in onemogočri. Sedaj je nastopil V/ilson drugič. Predlagal jc, naj se nova država (Reka) ustanovi na ozemlju med njegovo prvotno črto ' \e'.o) ter •med sedanjo demarkacijsko črto, Tako bi k tej novi državi prišli Td-ija, Postojna, Krk in Čres, medtem ko bi Su-šak priprl cl Jugoslaviji. Plebiscit bi se v tej državi vršil v 5 letih ter bi sc po pre-leku 5 let ljudstvo lahko odločilo za Jugoslavijo. — Da bi na Italijane pridobil za to _ dndc. s? ted"' na1'" a nef.e 1 '. : "- --i s rvc; > : ' V'. . i c V. Mcd-' "i '. ' ' er ti dojili r' telo Italijani z Ncmci in Mažari. Znano je, da so Italijani hoteli Eohinj, Bled in Gor. Savsko dolino — ne za se, ampak za Nemce. Dokazano jc, da so z municijo preskrbovali Nemce in sedaj mažarske boljševike proti Čehom. Tc ugotovitve naši stvari niso v kvar. Pa tudi to nam ni v kvar, če hočejo Italijani še vedno držati pod orožjem vso svojo armado, kar jih stane mesečno 2 mi-Ijardi, Boje se dcmobilizacijc in njenih posledic. Toda še hujše bodo posledice sedanjega stanja ,ki mu revna Italija ne. ho kos. Zato, ne obupajmo! & h CTi: /S Ei t.Su s« uBU i- ra CU a Pariz, 22. junija. Ko so se zavezni delegati pred kratkim zbirali v francoskem zunanjem ministrstvu, da sprejmejo na znanje mirovne pogoje za Avstrijo, je vzbudil pozornost Orlando s svojim ostentalivno nadutim drsanjem, češ, mi Italijani smo tu zmagovalci, mi smo odločili usodo svetovne vojne. Sedaj je ta mož izgi:'1 iz velike pozornice. i okopole so ga njegove lastne zmote. Še važneje pa jc, da izgine zii duh Orlando-vcf-a kabineta — Sr.nnlno, ta »senilna tr-mo;;.. /ost«, kakor ga czre.čiijo »Sccolo«. Sonnino je bil personilikaclja vsej-a, kar si kdo more slabega predstavliali pod pojmom modernega židovstva. Morala evropskih državnikov, kakor znano, ne stoji baš visoko, Locla Sonninova rakulislika presega vse meje, v. primeri z njim je še Machia-velli svetnik. Z brezmejnim, le degeneriranemu židovstvu lastnim cinizmom je spravil cb ves kredit italijansko zunanjo poli-■ tiko. Mednarodna zavezniška komisija je pred kratkim dognala, da jc c-iciclna Ita-li'a z orožjem zalagala madžarske boljševike, cb enem pa Čehom hiinila prijateljstvo. Avstrijska vlada sc je branila pustiti mur.icrjo preko mojo, a Italija ji je zagolo-"ila, da se to oro/.jc ne bo rabilo proti Nemcem, marveč drugim sosedom — Čehom in Romunom, O.ficielna Italija je isto-tako zalcge.la z orožjem .nemške roparske tolpe na Koroškem, in Bolgare jc ščuvala proti Srbom. Sedaj seveda skuša italijanska vlada zanikali vse to, a no pomaga nič. Italija jc do kosti kompromitirana. Kakor poročajo očividci, ki prihajajo iz An-;deškega, se lam javno mnenje vedno bolj obrača proti Italiji. V Amcrila so ondotni mnogoštevilni Italijani v zvezi z Nemci začeli kampanjo proti Wilsonu. Momentano sc jim morda posreči, vreči W isonu kako p-leno pod noge, celotni uspeh pa bo ta, da sc italijanska perfirinost pokaže v celi svoji luči. Jugoslaviji je bil Sonnino smrten sovražnik. Njegov načrt jc bil, staro Avstro-Ogrsko oslabili, siccr na rešiti. Slovenske zemlje bi sc naj razdelile med Italijane in Nemce, meja bi šla po priliki ob Savi. Hrvate so hoteli obrnamiti z nekako samostojno državico, ki bi bila torišče večnih intrig in orožje v italijanskih rokah proti sosedom. Srbijo jc pa hotel Sonnino stegniti v gospodarsko odvisnost od Italije. Združena Jugoslavija mu jc prečrtala te vražje nakane, le Radič mu jc šel na lima-nice. Odtod vse intrige in težave, ki jih je delala Italija naši državi znotraj in zunaj. Zašel je v zagato, ki si jo je sam pripravil. Kmalu bo prišlo do podpisa miru z Nemčijo in Avstrijo. S tem bi trebalo priznati Jugoslavijo kot samostojno državo. Druge države so to že storile, lc Sonnino s svojo senilno trmoglavostjo se jc vpiral. Seveda kabinet Orler.dov jc zadel tudi na skoraj nepremagljive težave v notranji politiki, a glavni sunek mu ^e cla! polom zunanje politike. Ob kraških in dalmatinskih čereh si je italijanska hidra skrhala zobe. Sedanja italijanska kriza jo globokega pomc;;-i; Italijan:' a politika mora iskati nove orientacije. Po dosedai v Pariz doli vesteh bi imel prevzeti vodstvo r.cve vle.'c Mifti, ki jc bc.i:'a eden najiutcligent-r. .'šili italijanskih pell':':ov. Zunntve zr.de. vc bi prevzel Tiltoni, bivSi poslanik v Pa--izn. V ospredje stopa g .rmanofilski Oio-litti, ki želi vodili bode, ic volitve. Halja je v prcccpu, Z eno nogo žc stoii na slrani Nemčije, drugo še drži pri ententi, dasi oficiozna glasila z neko nervoznostjo zagotavljajo, da ostane smer zunanje politike ista ko doslej. Vsekakor se nagiblje Italija k Nemčiji, toda s pomočjo entente bi hotela doseči svoje aspiracije ob Jadranu in v Aziji. Ako se ji ugodi ob Jadranu, bo italijanski imnerializem začasno tu zasičen, treba pa bo paralizirati angleški in francoski vpliv v Sredozemskem morju, kar sc da izvršiti le s pomočjo Nemči'c. Ako jo pa v Adriji ne zadovoljijo, sc bo užaljena obrnila zopet k Nemčiji, ki ji lahko pomaga z industrijo. Toda boji se še Amerike, cd katere potrebuje veliko kapitala. Zato skuša s koruptno propagando v zvezi z amerikanskimi Nemci pridobiti javno mne" aje v Ameriki za Nemčijo. Bo li v najbližjem času nastopil vsled krize kak preobrat glede jadranskega vprašanja, je sedaj težko reči. Javno mnenje italijansko je preveč zastrupljeno z lažjo in znani »enfant terrible« D' Annunzio še zmiraj drži v roki bič, da ga zavihti nad tisto vlado, ki bi hotela popuščati. Mislimo pa, da je italijanska prevzetnost že prekoračila svoj vrhunec. Z dolgoveznim govorom je še zadnje dni skušal Sonnino prepričati »svet petorice« o potrebi, da [talija okupira Koroško. Starec je klobasa-ril brez konca in kraja, da sta Balfour in Lansing nevoljna odšla. Iz skrivnostne megle sveta petorice je v časnike prenik-nilo toliko, da Italiji niso ugodili. List »L Action« je imel značilno pripombo, da je svet petorice smatral za nev;;.rno (dgnge-rend), siliti Jugoslovane na Koroškem k evakuaciji, dočim je Italija zavzela Beljak in Št. Vid Dognalo se ]e, da je Italija to storila brez kakega pooblastila s strani entente. Da je Italiia s svojimi »okupacijami« tako vsiljiva, je razumljivo. Vse te »okupacije« sc po italijanski metodi tazbobnajo kot velike »vittorie« in s tem opijem se omamlja italijansko ljudstvo, da vsaj začasno pozabi na domačo mizerijo. Z druge strani pa ima italijanska vlada grozen strah pred demobilizacijo. Kam spraviti stotisočere množice, ki so sedaj pod orožjem. Še velika Anglija ne more dati dela odpuščenim vojakom, kaj šele zanikerna [talija, V Ameriko je sedaj selitev jako otežkočena, Avstrije ni več, na golem Krasu, tej »novi Italiji«, se tudi ne da tako živeti, kakor so vajeni Italijani. Kaj bodo počeli razni elementi, ki jih sedaj drži v redu vojaška disciplina? To so strahovi, ki strašijo po Italiji. Mi teh strahov nimamo. Kruha nam bo, če Bog da, prirastlo dovolj, nova indu-strialna podjetja bodo dala ljudem delo; delavskih moči bo pri nas poprej premalo, kakor preveč. Sedanja draginja naj nas ne plaši; V Italiji in Franciji je še hujša. Zaupanje v bodočnost naj nas drži po koncu in varuje pred neredi, ki bi bili le voda na mlin našim sovražnikom. Sedanja italijanska kriza kaže, da se nekaj lomi v Italiji in v Evropi. mM »©le »Journal des Debats« od 23. t. m, poroča: V trenutku podpisa mirovne pogodbe bi bilo nemško vojno brodovje avtomatično prišlo v last entente. Pripravljeno je bilo že vse, da bi v ponedeljek prevzeli nemške ladje, toda nemški mornarji so to preprečili s tem, da so ladje potopili. Vse nemške oklopnice in oklop-ne križarke izvzemši »Baden« so potopljene. Nemški kontreadmiral in večina nemških mornarjev je internirana na krovih angleških ladij. Nekatere nemške čolne, ki so sc oddaljili od ladij in na pove- L i m. Ije niso hoteli obstati, so Angleži obstreljevali ter je bilo pri tem mrtvih in ranjenih nekaj Nemcev. V smislu premirja jc bilo oskrbovanje nemških ladij prepuščeno gotovemu ( številu nemških mornarjev brez angleške- ; ga nadzorstva. * * * Od informirane strani smo o tem dogodku prejeli naslednje pojasnilo. Zadnjo soboto so Nemci potopili vso svojo mornarico, ki je bila internirana na Angleškem. Vse potopljene ladje znašajo 400.000 tonelat. Ladje so sc potapljale 4 ure. Potopile so se vse internirane nemške vojne ladje, razun križarke »Baden«, ki so jo Angleži rešili. Na ladjah so bile nemške posadke pod nadzorstvom Angležev. Ladje niso bile oborožene, ker so Angleži že prej spravili vse topove na suho. Skupna škoda, ki jc nastala, znaša 2 milijardi. Kakor znano, so prvotno Angleži predlagali, naj se nemško brodovje potopi. Temu so se uprli nealiiranci in asociiranci ter zahtevali, naj se nemško brodovje začasno internira in potem razdeli med ali-irane in asociirane države. Angleži so bili izpočetka proti temu, ker niso hoteli, da bi se kaka država ojačila z nemškimi vojnimi ladjami, med katerimi je bilo 7 drednotov. Potem pa so sc pomirili in pristali na to, da se nemške ladje začasno internirajo na Angleškem. Sedaj je spor glede nemškega brodovja na enostaven način rešen. Nemško brodovje je potopljeno, kakor so zahtevali Angleži. Ustreženo je s tem Nemcem, da se ž njihovo mornarico nc bo ojačilo nobeno drugo brodovje, ustreženo je tudi Angležem. Zato je v nedeljo v Parizu, ko je odhajal iz Pariza naš informator, prevladovalo mnenje, da so to povzročili Angleži, da izvrše svojo voljo in preprečijo, da bi se kaka druga država ojačila z nemškim brodovjem. Da se danes angleška javnost ogorča nad Nemci, je lc vihar v kozarcu vode, ker tako naiven Anglež ni, da bi take čine obešal na veliki zvon, LDU. Eelgrad, 24. junija. Današnjo sejo narodnega predstavništva otvarja predsednik dr, Pavlovič ob 16. uri 35 minut. Odsek za zakonski načrt o vseučiliščih jc podal svoje poročilo. Nadalje sta podali poročili tudi odsek za poslovnik začasnega narodnega predstavništva in odsek za izpremembo in dopolnitve zakona o moratoriju. — Poslanec Zlatic (demokrat) stavi predsedniku vprašanje, zakaj ni dal danes na dnevni red njegovih interpelacij na ministra za notranja dela in na ministra za vojno in mornarico glede včerajšnjih dogodkov, ko je on vendar stavil te interpelacije že pred 24 urami. Predsednik odgovarja, da se mora računati rok po poslovniku od onega časa, ko predsednik pošlje ministrstvu vprašanje, tedaj od časa, ko minister dobi vprašanje. Njegovo vprašanje pride jutri na dnevni red. Poslanec dr. Angjelinovič (demokrat) j stavi na ministra za vojno vprašanje o ureditvi odnošajev podčastnikov naše vojske, ki so bili prej v avstro-ogrski vojski, o odvzemanju oblek prostovoljcem, ki se odpuščajo domov, o naših državljanih, vojakih in častnikih, ki se nahajajo še vedno v Franciji in Angliji, nadalje o plači in dnevnicah podčastnikov in voja- kov, ki so služili prej v avstro-ogrski vojski, pa so sedaj sprejeti v našo vojsko. Vojni minister Hadžič odgovarja glede ureditve odnošajev podčastnikov, da se dela na to, da se podčastniki bivše av-stro-ogrske vojske izenačijo s podčastniki bivše srbske vojske. O odvzemanju oblek prostovoljcem veli, da so obleke morali odvzemati, ker je vojaške opreme primanjkovalo celo za tiste vojake, ki so ostali pod zastavo. Sedaj je oprema do-šla, tako da so vsi rekruti opremljeni z novimi uniformami in se poprejšnja naredba razveljavi. Naša država dobi iz Amerike 100.000 oblek, ki jih dobe demobilizirani vojaki v svojo last. Kar se tiče tega, da nekateri častniki in podčastniki na Hrvatskem niso redno prejemali plače, pravi, da }e za to odgovorna vlada Narodnega veča za Hrvatsko in Slavonijo, ki ji je ministrstvo odkazalo kredit za izplačevanje gaž, dokler se razmere ne urede. Za vse nedostatke so tedaj odgovorne intendance bivše narodne obrambe na Hrvatskem. Glede ujetnikov, ki se še nahajajo na Francoskem, veli, da razlikujemo dve skupini. To so najprej oni, ki jih je leta 1914. in 1915. ujela srbska vojska in jih po svojem umiku spravila v Francijo. Drugi so pa tisti, ki so jih za-robili zavezniki. O prvih pravi, da je vse potrebno ukrenjeno, da se vrnejo domov, s čemur sc strinja tudi francoska vlada. Tudi akcija za povratek druge skupine se je že začela. Ker dosedaj šc nima odgovora, bo stvar urgiral. Poslanec Bertič stavi na ministra za vojno interpelacijo glede onih častnikov in vojakov, ki so v službenih in družabnih stikih s Hrvati in so podajali politične izjave, ki so za Hrvate žaljive. Navaja dva konkretna slučaja in povdarja, kako to škoduje zbližanju širokih narodnih slojev. Interpelant vpraša ministra, kaj bode ukrenil, da se to prepreči. Minister za vojno odgovarja, da mu dosedaj taki slučaji niso bili znani, ve pa, da obstoji naredba, ki ukazuje, takim slučajem se izogibati. Priznava, da narodna stvar trpi veliko škodo vsled nekorektnosti vojaštva, zlasti častništva. Njegov predhodnik je poslal takoj v začetku armijskim komandam navodila, da jc vojake opozoriti, ako je nastopati napram državljanom vseh ver in imen. Ko so bila stavljena šc nekatera vprašanja, so bili zapriseženi r.a novo potrjeni poslanci. — Nato sc preide na dnevni red. Glasovali so o zakonskem načrtu o izenačenju kvalifikacij za dosego advokature m javnega notarstva, Glasovalo jc 148 poslancev, vsi za. Začel pc je pretres podrobnosti. Stavljeni so bili nekateri predlogi, da se nekateri paragrafi stilistično izpre-nene. Poročevalec in minister za pravosodje sta se strinjala in zakon je bil sprejet po redakciji odseka. Na poziv ministra za pravosodje bodo predlagatelji revidirali novo stilizacijo pri drugem čitanju. Na dnevni red pride druga točka, to je poročilo imunitetnega odseka, da se izroče sodišču poslanci Nedeljkovič, Pctejan in dr. Miladinovič. Odsek jc predlagal, da se izročita sodišču poslanca Petejan in dr. Miladinovič. Plenum je njuno izročitev odklenil, ker se nihče teh treh poslancev ni pregrešil toliko, da bi ga bilo treba izročiti sodišču. Predsednik dr, Pavlovič zaključuje sejo ob 19. uri 45 minut in odreja drugo na jutri ob 16. uri. LDU. Bukarešta, dne 25. junija. (RKU. Dacia.) Oficijelno časopisje piše v odločnem tonu proti mirovnim pogojem. Ru- f&lzaSkl d&afoovnik. Iz francoščine prevel Daš. D. Pctkovič. V svoji mali, beli cerkvici je klečal duhovnik m vroče molil za mir. Nekoč, pred več leti, ko se je pretakala v njegovih žilah topiejia kri, si je pogosto želel vojne. Nič bolj naravnega ni bilo zanj, ko da se je navduševal za zedinjenje njegove zemlje s Francijo. Toda bilo je brez-miselno nadejati se tega brez misli na vojno. Sedaj pa je star; misel o krvopre-litju in uničevanju, ki se je razpaslo med tem. je postala grozna. Na kolenih je molil vroče molitve, da bi Gospod ustavil rušenje vsega sveta in vlil mir v srca narodov. Med tem je nastala gluha polnoč. Truden kot je bil, bi bil lahko zaspal. Toda neka podzav&st in otroška vera, on mnogo za visi od njegove molitve, mu j-3 pripomogla, da sc je otresel trudnosti in mogel moliti za človeštvo. Ob ene ii jc začel nek nenavTdcn š".:n. Nekak šum, ko da prihaja izpod cerkve- ____r. - '___— « P ^ -t K1 ] ;n -» rnrvlifnv in DO- De^a EnOf.i. • .i........ --■ sluhnil. Ali ga nc vara sluh? — Nc, ni se prevari)! ... „ — Top! — Top! — fop! petdesetimi leti, ko so Nemci korakali š ritozi Pariz. — Top! Top! Top! , , . Tu gredo nemški polki. Na Francosko gredo . . . Z lahkimi koraki ko mladenič, je stopil stari duhovnik do cerkvenih vrat. Tihi, enakomerni topol mnogih sto nog, je prihajal skozi nočno tišino; na če tudi so bili Nemci še zelo daleč, je bilo ozračje polno tega h ruma in šuma. Zaprl je vrata, obrnil ključ in porinil zapah in zgrabil za vrvi od zvonov. Z veliko močjo davno prošle mladosti je začel zvonili. Močneje in močneje je pel stari zvon; ni se čula vesela praznična pesem, niti žalostni zvoki mrliškega srrernljeva-nja zvon — je ječal v divji nestrpnosti, da vzbudi upor. Vaščani, ki so sc vzbudili, so začudeni prišli na okna. Ko so slišali vaščani zvon in slišali topot, so vedeli, za knj gre. Fran :a armada na meji, ki jc bila oddaljena kakih sedem kilometrov, ni mog'a slišati topot prihajajoče nemške vojske, a'i priš'i bodo do njih, četudi ne jr. 13i ra rezki in nestrpni glasovi zvona. pa .'Uiill, ZVOull P;ci so ga bolele cd napora, moč jc "i -'a r:c<< : vo "'aro telo in mlc-.le- i reve -ioci. V koliko časa bo munska se ne more in noče po tako ogromnih žrtvah za zaveznike podvreči podložnosti in rofestvu. Zato liberalna vlada mirovnih pogojev ne podpiše. — Glasila drugih političnih strank starega kraljestva tudi zavračajo misel, da se mir podpiše. — Splošno se sodi, da se sestavi narodna vlada, v kateri bodo igrah najvažnejšo vlogo ministri novih pokrajin. LDU. Bukarešta, dne 25. junija. (RKU. Dacia.) Dne 18. julija se začno splošne volitve, ki jih bo vodila najbrž narodna vlada. Minister za Sedmograško je izjavil, da se mora zagotoviti popolna svoboda, da morejo biti izvoljeni v konštituanto pravi zastopniki Velike Rumunske. LDU. Bukarešta, dne 25. junija. (RKU* Dacia.) Načelnik kmetske stranke, imenovane »Narodna liga«, general Keverescu* je bil sprejet od kralja v daljši avdijenci in jc podal veliko število dokazov, da liberalna vlada ni bila na mestu, marveč da je bila deželi celo škodljiva. LDU. Bukarešta, dne 25. junija. (RKU* Dacia,) Dne 17,, 18. in 19. septembra se( bo vršil v Bukarešti kongres vseh grško-orijentalskih župnikov Velike Rumunije, ki bodo sklenili že dolgo pripravljano zedinjenje rumunske cerkve. Razsta poročila. Prusija izstopi iz nemško državne zveze. LDU. Dunaj, 25. junija. (ČTU.) Svet četverice v Parizu jc dobil poročilo, da baje namerava Prusija v najbližjem času izstopiti iz državne zveze. V trdnem pričakovanju, da se na Pruskem kmalu vpo-stavi monarhistiška državna oblast, je< kakor se pravi, Prusija nepreklicno odločena, da sedanjega miru ne pripozna m da svojo integriteto, ako treba tudi z oboroženo silo naprej brani. Nemške čete napadla Poljake. LDU. Dunaj, 25. junija. (ČTU.) Poljska brzojavna agentura poroča iz Varšave: V noči od 22. na 23. junija so izvršile nemške čete v okolišu mnogih mejnih vasi Gornje Šlezije nepričakovane napade, naj-brže z namenom, izzvati splošno vstajo Y Gornji Šleziji. Napadi, katere je podpirala artiljerija, so bili povsod odbiti, Nemci so zažgali mesto Weruschow. Italijani zasedejo avrlro-ogrsko banko? LDU. Dunaj, 25. junija. (ČTU.) Včeraj so se tukaj razširjale vesti, da nameravajo italijanske čete v soglasju z nemško-avstrijsko vlado zasesti poslopje avstro-ogrske banke baje iz bojazni, da bi ga nepričakovano ne zasedli mažarski gardisti, ki stanujejo na Dunaju. Ta bojazen se je utemeljevala z okolnostjo, da mažarski vladi primanjkuje strojev za tiskanje bankovcev. Demobilizacija v Švici. LDU. Lyon, 25. junija. (Brezžično.) Švicarski zvezni svet namerava v kratkem odpustiti iz vojaške službe vse one letnike, ki so bili poklicani pod orožje za varstvo severne meje švicarsko no podpisanju mirovne pogodbe. Izbruh vuiko.na. LDU. Dunaj, 25. junija. (ČTU.) »Daily Express« javlja v obširnem poročilu, da je na otoku Java izbruhnil vulkan in pokopal 20 do 50,000 ljudi. Pepel se je razširjal na daljavo 80 km. Lava pa je zasula na 15 km širine vso zemljo ter uničila mesto Blitar in 15 vasi. še vzdržal, kar je naenkrat zaslišal topot konjenikov, ki so dirjali. Oddelek ulancev je z vikom in krikom prispel do cerkvenih vrat in jih poskušal odpreti. Ko so videli, da so vrata zaprta, so zahtevali s pretnjo, da cerkev odpre. Ko pa niso dobili odgovora, so s treskom začeli butati ob vrata, da jih strejo. Ves ta čas pa je duhovnik zvonil in šele, ko so sc vrata zgrudila pod zadnjim udarcem, je prenehal. Vrv od zvona jc visela sredi cerkve kot pri vseh malih francoskih in angleških cerkvah in ko so ulanci vlomili vrata in prišli v cerkev, so zagledali starega duhovnika z vrvjo v roki. Težko je dihal, stal je ponosen, njegove oči so bliskale. Častnik z golo sabljo v roki je stopil do njega; toda ko jc zagledal starega duhovnika, jc vtaknil sabljo v nožnico in dejal: »Ali veste, kakšno jo plačilo za izdajstvo?« Duhovnik pa rc je poklonil dostojanstveno, primerno njegovemu članu: »Čisto gotovo je odgovoril. In dodal jc s tonom , ki jc kazal ironijo ih •.;.->--n.ch v glasu: »Vr^cl sem, gospe:!.. &•> bom počival 7rrr.1v ki bo li !-:t irancoska.« n _ O razmerah pri ljubljanskem čekovnem uradu so začele zadnje čase po Ljubljani krožiti razne vesti, ki so se posredno tikale tudi nekaterih oseb v slovenski politični javnosti. Včeraj jc objavila »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani« naslednji poziv poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. Upamo, da preiskava, ki mora slediti tej objavi uradniške organizacije, prinese naši javnosti potrebne jasnosti. Pripomnili pa bi, da se podobne pritožbe tc vrste čujejo tudi iz delokrogov nekaterih drugih poverjeni- 1 štev. Objava »Zveze poštnih organizacij v Ljubljani« sc glasi: Na naslov poštnega in brzojavnega ravuaiuijstva. Med poštnim prometnim, računskim in posebno med čekovnim uradništvora vlada veliko razburjenje vsled zapostavljanja polno kvalificiranega uradništva napram nekvalificiranemu osobju, ki je bilo ne glede na preriizobrazbo, službeno dobo in brez predpisanih izpitov le vsled politične korupcije in prijateljskih zvez imenovano v činovne razrede, ki mu ne gredo po predizcbrazci in nc po službeni dobi, medtem ko se je polno kvalificirano uradništvo deloma popolnoma prezrio, deloma pa oškodovalo za več službenih let. Podpisana »Zveza poštnih organizacij« , najodločneje protestira proti takim krivi-• cam in odločno zahteva, da sc vsa nezakn. nita imenovanja prekličcjo. Menda še na Turškem ni mogoče, kar se je zgodilo pri čekovnem uradu, da je imenovano uradništvo z ljudskošolsko izobrazbo, oziroma z dvema ali tremi srednješolskimi razredi po 4 mesecih, reci po štirih mesecih službene dobe v XI., X. in IX. činovni razred zadnjo stopnjo. Vprašamo predstojništvo čekovnega urada, če mogoče že zadošča za napredovanje v službi, če je uradnica vzgojiteljica predstojnikovih otrok? Vsled takih krivic se žene uradništvo v boljševizem, jemlje se mu vsa vera v pravico in veselje do dela. Opozarjamo poštno in brzojavno ravnateljstvo, da nemudoma odpošlje ministrstvu za pošto in brzojav naše poročilo glede imenovanj, kakor tudi glede tihotapske afere, v katero je zapleteno vodstvo čekovnega urada, in izjavljamo, da bomo spravili zadevo v Narodnem predstavništvu v javnost, če bi jo kdo hote! potlačiti, »Zveza postnih organizacij v Ljubljani«. Polttlfine no^Sc®. r+ Vsem priateljskim narodom jc naslov spomenice jugoslovanskih intcligen-tov/katera se je razposlala v mnogo tisoč izvodih francoskim, angleškim, amerikan-skim in italijanskim mero '-jnim krogom. Spomenica pobija pretirane italijanske zahteve in se zavzema za naše pravice. Izmed Slovencev so podpisali spomenico: škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, bivši državni poslanec dr. Gustav Gregorin, predsednik trgovske zbornice Ivan Knez, dr. Karol Triller in predsednik socijalistič-ne zveze v Trstu Rudolf Guiouh. -f- Okupacija črte Beljak — Sv. Vid, Pod tem naslovom prinaša »La Tribuna« z dne 17, junija zemljepisno skico, na kateri je debelo zarisana tzv, transalpinska železnica. Spodaj pa razpravlja sledeče: V kratkem članku, ki je pojasnjeval brzojavko iz Sv. Vida o važnem prodiranju naših čet na črti Beljak—Sv. Vid, smo precl-očili veliko pomembnost tega podjetja z gospodarskega in vojaškega vidika. Naše prodiranje hoče preprečiti Jugoslovanom posest važne železniške proge, ki spaja Dunaj s Štajersko, Koroško in Kranjsko in služi trgovskemu tranzitu zaledja s Trstom. Da pa bo imela ta akcija popolen uspeh ter zavarovala Trst in druge jadranske luke v njih trgovski funkciji z bivšimi avstro-ogrskimi deželami, se mora cela transalpinska proga podvreči strogi kontroli. Od italijanskih vojakov započeta akcija mora dovesti do odstranitve vseh zaprek, ki bi jih stavili Jugoslovani na pot ekonomski ekspanzivnosti Trsta. Ne zadostuje nam, če posedujemo Trbiž in Beljak, naše čete naj nadzirajo tudi železniško središče Jesenice, ob izhodu iz karavanskega predora in ob hribovju, ki jasno loči nemško Koroško od Kranjske izročene Jugoslaviji. Razven tega so Jesenice prvovrsten obrtniški centrum, kjer se nahajajo plavži in tovarne Industrijske družbe, ki ima tudi v Skednju pri Trstu svoje plavže. Trst je bil pred vojno spojen po treh železniških progah z ozadjem. Glavna proga južne železnice teče mimo Ljubljane, Celja, Maribora, Gradca, Brucka, (od Postojne do Celja teče po jugoslovanskih tleh!) do Dunaja in na tej progi je danes kontrola otežkočena. Po sklepu miru pa se bo moral urediti tranzit blaga v Trst ali ven potom dogovora. Druga proga, ki je velikega pomena za Trst, je transalpinska, ob kateri se je za-pričela naša vojaška akcija. Ta proga je tej luki neobhodno potrebna in za to ne smemo dopustiti, da bi Jugoslavija imela kakršenkoli vpliv na njo. Mi moramo razpolagati z njo v vseh deželah, koder teče in ki težijo proti Trstu in Jadranu. Tretja je pontebska proga, ki je pa večje važnosti za Benetke nego za Trst. Ta ne spada k današnjemu vprašanju, kajti tja do Trbiža teče po ozemlju, ki ga mi nadziramo. Končujemo. Menimo, da bo ta vojaška akcija, zapričeta na široki podlagi, dosledna ter da meri na osvoboditev tržaške luke od vsega, kar bi utegnilo ovirati njen procvit. (P. P.) -f Nemška narodna skupščina od;io-dena. LDU V/eimar, 24. junija. (ČTU.) Narodna skupščina, — Današnja seja se jc po kratkem posvetovanju odgodila do 1. julija. -j- Proti Erzbergerju. LDU Weimar, 24. junija. (ČTU.) Preteklo noč se je pred gradom zbralo precej vojaštva, ki so zahtevali izročitev ministra Erzbergerja, kateremu pripisujejo krivdo, da se je mir pod* Eisal. Po dolgem čakanju so se vojaki raz-ropili, ne da bi kaj dosegli. < + Železniška stavka v Nemčiji, LDU Dunaj, 25. j'-nija. (ČTU.) »Neue Freic I'res-se« poroča iz Berlina z dne 24. t. m.: Kakor se govori, je pričakovati za jutri veliko železničarsko stavko, ki bo obsegala vso Nemčijo, Različni prekodeželni kolodvori so baje žc zaprti. Predmestni promet je ze ustavljen. -J- Boji med Ukrajinci in Peljal:'. LDU Dunaj. 24. junija. (ČTU.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Premirje med Ukrajinci i,i Poljaki ic imelo za pogoj, ua ga sprejmeta oba vrhovna poveljnika. Ker pa je ukrajinsko vrhovno poveljstvo zvedelo, da se zbirajo poljske čete, ni priznalo premirja. Da prepreči poljske načrte, katere sedaj natančno pozna, je ukrajin3ko vrhovno poveljstvo odredilo ctrambno ofenzivo. Ukrajinske čete so izvedle krepek suiuk zavzele Stanislavov, Erzezany in prodrle preko Rohatyna. -f General Kolčak pred Moskvo. LDU. Dunaj, 25. junija. (ČTU.) »Korres-pondenz Rundschau« poroča iz Ženeve: Iz Kristianije prihajajo vesti, da so se boljše-viški oddelki, ki krijejo Moskvo pred Kol-čakovo armado, morali razkropiti. Vsled tega sedaj admiral Kolčak lahko neovirano prodira proti Moskvi. Širijo se govorice, da prodira velika japonska armada, ki bo podpirala Kolčaka v boju zoper rdečo armado. — Predsedništvo deželne vlade javlja, da se je gosocd predsednik deželne vla^e dr. Janko Brejc povrnil iz Pariza in da yodi zopet posle predsedništva deželne vlade za Slovenijo, Vsled preobloženosti z uradnimi posli bo sprejemal stranke samo vsak torek med 10. in 13. uro, in sicer lc v važnih in nujnih zadevaK — Teoretski državni izpiti pravnikov. Kakor smo izvedeli, se določijo prvi termini za pravosodni (judicijelni) in za državoslovni državni izpit pred izpraše-valno komisijo v Ljubljani šele po počitnicah, torej koncem meseca septembra. Kdaj in kje se je treba kandidatom zglasiti, bode komisija pravočasno objavila. Rigorozi se delajo slej ko prej lc na vseučiliščih. — Vidov dnn v Mariboru, V proslavo Vidovega dne priredi mestno poveljstvo v Mariboru s sodelovanjem vojaške godbe in mariborskega pevskega zbora pod vodstvom deželno-sodnega svetnika Oskarja Deva dne 28. junija primerno slavnost in sicer: 1.) Dne 28, junija je vojaški praznik za vso mariborsko garnizijo, 2.) Na predvečer, dne 27, junija ob 20. uri se vrši vojaški mirozov z godbo in pohodom po glavnih ulicah mariborskih, med pohodom se priredi serenada pri stanovanju generala Maistra, pred okrajnim glavarstvom, pred knezoškofijsko palačo in rotovžem. Scrcnado izvaja vojaška godba in pevski zbor. 3.) Dne 28. junija ob 6. zjutraj slovesna budnica z vojaško godbo in pohodom po mestu brez izvajanja serenade, 4.) Ob 9. predpoldne slovesna sveta maša v frančiškanski cerkvi. 5.) Od 11.30 do 12.30 pro-menadni koncert v mestnem parku, ki ga izvaja vojaška godba. — Letošnja procesija sv. Rešnjcga Telesa na Sveti Planini pri Zagorju ob Savi se preloži na 4. pobinkoštno nedeljo, dne 6. julija t. 1. Okrajni šolski komisarljat v Veli-kovcu poživlja vse učitelje- bcgunce, da čimpreje nastopijo svojo službo. Vzrok morebitne zakasnitve nastopa naj brzojavno javijo. — Na drž. gimnaziji v Novem mestu se bo vpisovalo v prvi razred v nedeljo, dne 29. junija od 10.—12. ure, za vnanje učence tudi v soboto, dne 5. julija od pol 9. do pol 10. ure. Sprejemni izpiti vseh priglašenih učencev pa bodo v soboto, dne 5. julija ob 10. uri. — Občni zbor »Društva vpokojsne^a učiteljstva« se bo vršil v sredo, dne 9. julija t. 1, ob 15. uri v sobi II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure pozneje drug občni zbor pri ■"sakem številu članov. Drugih obvestil naj se ne pričakuje. — Odbor. — Brezplačna pedelitsv obleke. Ker je kreclit za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila že izdatno prekoračen, se občinstvo opozarja, da so vse prošnje za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila, naslovljene na poverjeništvo za soci-jalno skrbstvo in Posredovalnico za begunce brezpredmetne. — Poverjeništvo za so-cijalno skrbstvo v Ljubljani. — Strela. V Št. Juriju pri Pcgoniku v graščini je 13. junija ob pol šesti uri zvečer ubila strela Alojzija Štojsa. — Drug dan ob 11. dopoldne je strela zopet udarila v oreh zraven graščine in ubila psa, ki je bil priklenjen. Žica, na kateri je bila obešena pasja veriga, je bila napeljana od oreha do hleva in po tej je šla strela v hlev, ki se je takoj vnel in zgorel. — Zaplenjeni konji. Dne 24. t. m. je bil v Mariboru zaplenjen konjski transport« ki je bil namenjen iz Zagreba na Dunaj in bil označen kot klavna živina. Konje so zaplenili na višji ukaz iz Beograda, Konj I je bilo 187, od katerih jih je vojaški veterinami referat zaplenil 103. Večina teh konj ce ho v soboto ob 10, dopoldne oddala po nizki ceni kmetovalcem: v prvi vrsti pridejo v poštev obmejni Slovenci iz ; Slovelije-graškega okraja, ki so pri zadnji nemški invaziji izgubili konje, potem pa kmetovalci iz mariborskega okraja. — Odvetniški in notarski uradniki v Mariboru so iincli dne 18. junija t. 1. stanovsko zborovanje, kjer so soglasno skle- nili ustanovitev lastnega društva odvetniških in notarskih uradnikov za celo mariborsko sodno okrožje s sedežem v Mariboru. Narodni preobrat v Mariboru je pokazal potrebo, da se organizira v tem mestu tudi ta stan ter intenzivno sodeluje povsod, kjer so do sedaj po večini nastopali številni nemški tovariši, ki pa se nikdar niso hoteli pridružiti našim stanovskim društvom, marveč so se po svoje organizirali z njih tovariši po Gradcu in Dunaju. Odkar je uveden novi civilnopravdni in izvršilni red in zlasti, odkar je raztegnjeno sodno zastopanje v smislu § 31. c. p. r. tudi na to v usposobljene pisarno-vodje, sc ustroj pisarniškega poslovanja po vsem razlikuje od uradovanja pod starim civilnopravdnim redom. Kakor se sedaj zahteva mnogo več znanja in odgovornosti pri sodnih uradnikih ter se jim je temu primerno spremenilo njih naslove in uredilo plačo, tako je tudi v odvetniških in notarskih pisarnah nastala potreba po stalnih, discipliniranih uradnikih z večjo izobrazbo, da zamorejo vršiti odgovorno službo v razbremenjenje šefov, v zadovolj-nost strank in olajšanje sodnega postopka. Temu primerno je urediti tudi njih imenovanja in plačo. Vse potrebne korake bode novo društvo sporazumno s tovari-škimi društvi v Celju in Ljubljani podvze-lo. Na zborovanju se jc nadalje soglasno sklenilo, da se mariborski tovariši pridružijo znani resoluciji celjskega društva odvetniških in notarskih uradnikov z istimi zahtevami in predlogi in da se te resolucije odpošlje odvetniškim in notarskim zbornicam ter odvetniški zvezi. Društvo je prepričano, da mu bodo zlasti v tem času svetovnih preobratov, ko se ustanavlja nove države, ko se ujedinjujejo posamezni narodi, ko iščejo zaščitbe in uspehov vsi sloji v njih stanovskih organizacijah, pristopili brez izjeme vsi odvetniški in notarski uradniki in uradnice, vštevši kandidate kot redni, odvetniki in notarji pa kot podporni in ustanovni člani po celem okrožju mariborskega sodnega okraja. V pripravljalni odbor so izvoljeni: Pi-sarnovodja Dragolin Gilčvert (pisarna clr. Rosina), Frarijo Moreše (pisarna dr. Ra-poc) in Franjo Moškon (pisarna dr Ser-nec), ki sprejemajo priglas? ter i?.- jejo vsa potrebna pojasnila. — Obletnica velikega poSara v Zagrebu. Včeraj je preteklo 225 let, odkar ie grozni požar 25. juniia 1694 leta skoraj popolnoma uničil zagrebško mesto. REGENT PRI INVALIDIH. LDU. Belgrad, 26. junija. Sinočnje »Invalidsko veče« je poselil prestolonaslednik v spremstvu vojvod^ Mišica, vojnega ministra Hadžiča in drugih. Prestolonaslednik je zbral okoli sebe invalide, a dva je pozval k sebi v lože. Razgovarjal se je z vsemi in se obnašal tako bratski, da je v mnogih prisotnih izzvalo solze. Prestolonaslednika je pozdravi! z odra predsednik društva vojnih invalidov dr. Milivoje Jovanovič, profesor, rezervni kapitan in invalid. V svojem govoru, ki je na vse globoko vplival, je govornik naglašal težki ocložaj naših invalidov, ki so izvršili svojo patriotično dolžnost in sc odtegnili javnemu življenju. Heroiska skromnost, ki je odsevala iz vsake njegove besede, je napravila na vse velik vtis. Prestolonaslednik jc podaril društvu 2000 dinarjev. VIDOV DAN V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 25. junija. Vidov dan se bo proslavil na posebno slovesen način, 28. t. m. se bodo vršile v vseh zagrebških katoliških in pravoslavnih cerkvah slovesnosti z requiem. Nato se bo vršil po mestu sprevod, katerega se bodo udeležila vsa društva, sokoli na konjih, akademska omladina, mladina, vojaščina, pevska društva, vojaške in civil -e oblasti. Na Wi!so-novem trgu bodo govorili dr. Paleček, poveljnik četrte armade general Jankovič ter dr. Marjanovič, član jugoslovanskega odbora. TEHNIKA V ZAGREEU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 25. junija. Pripravljeno je že vse za otvoritev visoke tehnične šole, samo šolski prostori še niso določeni. Najbrže sc bo uporabila v to svrho obrtna šola. Posebna komisija, ki proučava to vprašanje, se ni še definitivno odločila. LJUDSKA STRANKA V BOSNI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Sarajevo, 25. junija. V Stolcu sc je vršil ustanovni občni zbor Lj. stranke. Navzočega je bilo mnogo ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo ustanovitev ter izjavilo, da hoče delati samo za Ljudsko stranko. Ustanovil se je ljudski svet za mesto in okolico, IZ SRBSKE RADIKALNE STRANKE. (Izvirno poročilo »Slovcncu«,) m Sarajevo, 25. junija. Dr. Jeftanovič, sin poslanca Grigorija Jcftanoviča, jc izstopil iz izvrševalncga odbora srbske ra- dikalne stranke vsled znane afere s sladkornimi izvoznicami CENTRALNA ZADRUŽNA BANKA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 25. junija. Glavni upravni odbor zadružnih zvez je sklenil resolucijo, v kateri zahteva, da se ustanovi centralna zadružna banka. ARETACIJA. (Izvirno poročilo »Slovcncu«.) m Zagreb, 25. junija. Iz Dolnje Dubra-ve poročajo, da je policija aretirala člana ljudske stranke frančiškana Ambrozija ter ga odvedla v zapore. Vzrok je političnega značaja. i Dve smrtni obsodbi. Maribor, 25. junija. Po dvodnevni porotni razpravi sta bili sinoči izrečeni dve smrtni obsodbi. 24letni Franc Kropeč in 22!etni Franc Kodrič iz Pečk pri Slovenski Bistrici sta bila zaradi roparskega umora in tatvin, oziroma zaradi soudeležbe obsojena na smrt na vešalih. Radi istih zločinov obtoženi Kodričev brat Alojzij je bil obsojen le na 8 let težke ječe, ker še ni dovršil 20 let. Tatvine hranilnih knjižic na ljubljanski glavri pošli. Ljubljanska porota je prisodila dne 25. t. m. delavki na ljubljanski pošti Ivani Ravniharjevi 1 leto in pol težke ječe. Rav-niharjeva je poneverila več hranilnih knjižic, ki jih je vzela na pošti in je od pone-verjenega denarja naložila 5000 K za svojega nezakonskega sina Ernsta, 2533 K 16 vinarjev so našli pri njej, 1000 K je pa posodila nekemu Zabenšku na Dunaju. Ko se ji je razsodba prebrala, je glasno jokala in klicala: »Kaj naj naredim z otrokom!« Tatvine v Vevčah. Ljubljanska porota je prisodila dne 25. t. m. Anionu Rantu, čevljarju v Vevčah 1 leto, Andreju Rantu, mesarskemu pomočniku v Vevčah 2 leti, Viktorju Dimniku, mesarskemu pomočniku v Vevčah, 15 mesccev, Ivanu Rcšku, mesarskemu pomočniku v Vevčah, 15 mesecev in Ivanu Jančarju, delavcu iz Zadvora, 8 mcsecev težke ječe. Anton Rant, Andrej Rant, Ivan Režck in Viktor Dimnik Su vlomili dne 16. marca 1919 v vojaško pralnico v Vevčah in vzeli vrliko platna in sukanca. Dalje so Andrei Rant, Viktor Dimnik in Ivan Jančar poi-oči 14. marca t. 1. ukradli iz zaprtega skladišča vevške papirnice več vreč moke in 1 zaboj mila. Andrej Rant in Ivan Jančar sta pa 20. novembra 1918 z več drugimi tovariši ukradli enega 140 kg težkega prašiča. lj S. K. S. Z. seja danes zvečer se ne vrši, ker je bila sklicana po pomoti brez vednosti odbora in ker je več odbornikov ta večer službeno zadržanih. lj Stolna Elizabetna konferenca ima danes ob 6. uri popoldne i t jo. lj Nočni častilci presv. Rešujega Telesa bodo danes zvečer od 9.—10, ure skupno molili presv. Zakrament v cerkvi presv. Srca Jezusovega, Prosimo obilne udeležbe, lj V uršulinski cerkvi se na praznik oresv. Srca Jezusovega prične slovesna osmina na čast Jezusovemu Srcu. Vsako jutro ob šestih je sv. maša z blagoslovom, vsak večer ob sedmih pridiga in slovesne litanije. lj Na IV. mestni deški ljudski šoli na Prulah se vrši v ponedeljek, dne 30. maja ob 6. uri popoldne roditeljski sestanek. Predaval bo šolski zdravnik gospod dr. Mavricij Rus. Starši in šolski prijatelji se vljuono vabijo k udeležbi. lj Začetek Ili. in IV. produkcije gojencev »Glasbene Matice« v četrtek in soboto sc jc nastavil na polosmo uro (19. uro in pol), da mladini gojencem ne bo treba v temni noči hoditi domov. lj Stanovanjska beda se bo obravnavala danes na shodu ob 21). uri v dvorani Mestnega doma. Prizadeti javni uslužbenci udeležite se ga! IjZrelostni izpit na SIIS državni višji realki so napravili dne 23. in 24. junija gg. abiturienti: Ivan Benkovič, Jožef Bučar, Mirko Čeme, Vilko Eržen, Hugo Fink, Franc Golob, Vcnceslav Glcščič, Jaka Je-sih, Janko Modrijan, Franc Mazi, Mirko Oražem, Adolf Paulin, Oskar Pečak, Stanko Rohrmann, Saša Stare, Saša Schvvarz, Ivan Vrč, Vekoslav Zupančič. lj Vrnitev vojaštvu posojenih konj. O priliki zadnje rekvizicije konj po vojnoda-jatvenem zakonu je došlo k povoznemu oddelku v Ljubljano 9 konj, za katere se ne ve, n|!i čigavi so, niti odkod so, ker so njih vozniki ubežali ali ostali doma. Ker se kor.ji ne potrebujejo več za vojaštvo in se zopet pošljejo domov, sc lastniki teh konj vabijo, da do 1. julija 1919 pridejo po svoje kor.jc, siccr sc konji na javni dražbi prodajo. Vsak tak lastnik ima prinesti seboi od svojega županstva uradno potrdilo, da je .bil njegov konj vpoklican in da njegov lastnik, oz. voznik ni prišel s konjem. lj Državna posredovalnica za delo. V preteklem tednu od 15. do 21. junija 1919 je iskalo delo 211 moških in 72 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 216 moških in 60 ženskih delavnih moči. Posredovanj se jc izvršilo 161. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« jc od 1. januarja 1919 ro 21. junija 1939 iskalo delo S567 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 7885 dehvccv. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2244. Delo iščejo: pisarniške moči (340), trgovski so-trudniki in sotrudnice (214), služkinje in kuharice (113), hišniki, pazniki, strojni ključavničarji, mehaniki, monterji, strojniki, šoferji, natakarji, natakarice, mesarji, &eki, mlinarji, poljski in tovar. delavci in delavke, dninar! ce, kurjači, kovači, žc-lezostrugarji, uradne m trg. sluge, šivilje, čevljarji, mizarji itd. Delo je na razpolago: rudarjem (500), služkinjam in kuharicam [148), težakom, hlapcem (125), poni. delavkam. v pletilni šoli, polj. in vino..', delavcem in delavkam, cest. in gozd. delavcem, tesarjem, zidarjem, mizarjem, žagar-lem, krojačem, šiviljam, usnariern, kleparjem, kovačem, kurjačem, slikarjem, ple-tkariem. nis. močem itd. li Našel sc jc krstni list glaseč se na Ime Jurij M u r k o. Lastnik ga dobi v našem upravništvu. ©rlovsfoll Mes&rBfii*. Gospodarski odsek Orlovske zveze ima danes, točno ob pol osmih zvečer, nujno sejo v pisarniških prostorih O. Z. Seja vaditeljskega zbora Ljubljanskega okrožja Orlov. Zastopani so bili sledeči odseki: V. O. Z., Sv. Peter, Ljubljana; Sv. Jakob, Ljubljana; Ilrušica; So*tro; D. M. Polje; Ježica; Št. Vid; Vič; Ig; Dol pri Ljubljani. Sklep vaditeljskega zbora Ljubljanskega okrožja Orlov je, da sc korpo-rativno udeležijo vsi odseki okrožnih prireditev v Hru.šici, Mostah ,Igu, Ježici in Sostrem, ob enem so pa tudi povabljeni drugi odseki, kateri se niso udeležili okrožne fcjs po svojih zastopnikih. Odseki naj sc pridno pripravljajo, da bodo okrožne prireditve kar najsijajnejše uspele. Glede prireditve na Štajerskem v Celju je vzel vaditeljski zbor Lj. okrož. Orlov z največjim veseljem na znanje. Vsi zastopniki odsekov so tc izjavili, da se po možnosti prireditve v Celju korporativno udeleže. Kličemo Vam, na delo bratje! S pridnim delom si bomo znsigurali našo bodočnost! Zbirajte pridno za »Orlovski sklad«, Na-zdar! — Vaditeljski zbor Lj. okrož. Orlov. Troben}.aška vaja za vse odseke ljubljanskega okrožja bo v nedeljo 29. t. m, cb 9. uri dopoldne v telovadnici v Ljudskem domu v Ljubljani Poživljamo vse okrožne odseke, da rc vaje točno udeleže. Na zdor! Zvezni trobentač. Prosveta. pr Milan P. čorčevič: O pogreškama u nacionalno) propagandi. Ta 56 strani obsegajoča knjiga je izšla v Genevi in obsega predavanje g. čorčeviča o navedeni stvari. Izvajanja so vsekakor zanimiva. Knjižica jc pisana v cirilici. pr Vrhbosna. Ta revija, ki izhaja v Sarajevu in je namenjena katoliški prosveti, je izšla v 10. in 11. številki in prinaša zanimivo vsebino. Med drugimi so tudi članki: »Religijozni problem južnih Slavena«, Za katoličku lijepu knjigu, Za naše crkve i oltare itd. Revija ima bogat »Vestnik« in rubriko »Prosvjeta«, pr Krijes, Prejeli smo 9. in 10. številko te revije, ki izhaja v Zagrebu. Urejuje ga dr. Velimir Deželič. Vsebina teh dveh številk je sledeča: dr. F. D. Marušič: Otac (Iz »Liječnikovih zapisaka«) Fr. W. Foerster; Izvan;e navike (Iz »Lebenssiihr.ing«.) August Šenoa: Kako došlo, tako prošlo. Prof, B. Stjcpančič: Kako je načinjen i kako da se načini balon. Pustolovine na izletu. Poruke uredništva. a Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani bo prodajala od vštete soboto dne 28. junija 1919 naprej v Ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu vsem javnim uradnikom in uslužbencem, vsem javnim in ubožnim zavodom, goveje zadnje meso s priklado po 12 kron za kilogram ter goveje sprednje meso s priklado po 10 kron kilogram. Vsak upravičenec se mora izkazati v mesnici z legitimacijo, t. j. s potrdilom svojega urada, da tam službuje. Meso se bo sekalo, kakor do sedaj v ponedeljkih, sredah in so-, botah od 6, do 10. ure. ________SBS Gospodu Antonu Pesek-u, odgovornemu uredniku »Jugoslavije< v Ljubljani Če bi bil napad v »Jugoslaviji« upravičen, Vam gotovo ne bi odgovoril v Poslanem. Ker Vam jc pa bivša pivovarna na Lescah tako na poti, da mislite, da je to državi v škodo, kar delam in kar mislim napraviti iz iste, mi to dokažite in če mi to stvarno utemeljite, Vam isto podarim. Na Vrhniki, dne 25. junija 1919. Mirko Korenčan. * Za vsebino pod tem naslovom ne pre« vzema uredništvo nobene odgovornosti.. Kdor ;e mnogo rta prostem in pa večkrat preseneti veter, dež ali sneg v pomanikljivi obleki, naj uporablja proti prehlajeniem dihalnih organov Fellerjev „El.sa-fluidil. 0 clvojnatih ali 2 Specialni steklenici za 24 kron edino pristen pri lekarnarju F. V. Felleriu, Stubica, trg Elsa št. 134 (Hrvatsko). Mnogo nad 100.000 zahvalnih pisem hvali njegov clobrodejnl učinek Obenem se moroio naročiti Fellerjevo milo odvajalne ilbabarbara ,.Eisa-kr#g-ljice'. 0 škatelj star.o 12 K. Omot in poStnina se zaračuna posebej in najceneje. Kdor naroči več obe ara, mnogo prihrani. ia m se sivomi siroi u (Pelzniilimascliine). Ponudbo na trvdko A. PoTSSiio. Ljubi,ata. — mm posessva vodnrt moč, električna razsvetljava, v bližini Celja, se radi izselitve za nizko ceno proda. Pojasnila dobijo iz prijaznosti v Kolodvorski ulici itev. 21. fn»i Si-Timrdi cena s0 P''oda LBp flUiihijillj radi preselitve. Mari-bor, Schillerjeva c. 4, pritličje, levo. fcTnua Ivfol z veC Stanovanji i:i vrtom RUia ii'Slt tik mesta Ljubljane se takoj ugodno prod;:. Ravnoteko tudi mar. j že posestvo, pripravno za penzijoniste, kakih 15 km ou Ljubljane. Pismena vprašanja je ped: »Okolica« SškoJ poslati na upravništvo teg.-. lista. Drva, meterskp, žagana in ccpljena sc dobijo v Kolodvorski ulici št. 31. tmmmmm^mp^ fe m Zahval®. Za vso tolažbo, sožalje in zadnjo spremstvo povodom smrti našo predrage mame, I,., • gospe M(ll7f!3 kompletna postelja, mo- j ¥ i EJ i /v 3 c 13 illiLv, iko kolo, otroški vozi-ček nn prodaj. Slom5ko"a ul*ca štev, 6, I. nadstr. 3792 j« rujave barvo v velikem m pp formatu, v celih polah, fc odda v večji množini. Naslove re-flektnntov sprejema uprava ,Slovenca' pod Šifro ,.,Ovojnlk." Docent Dr. Botteri primarij okulističnega oddelka deželne bolnice ordinira redno od 11 do 12 uie. Sv. Petra c. 2. brez nakaznic, iiernak & Val, Ljubljana. Vodnikov trg 2. U J M E' "J U Zahvala. Izven možnosti, vsakemu ji {-/I posebej za iskrene dokaze srč- ; . ■ ■ j nega sočutja povodom težke Cfi fm Gradbeni očltlslek obr^i nerja ravnateljstva južne želežnice v nujno potrehujo Ljubljani pn'.!.^ se za stavbene risbe. Beflektanti •g naj ao osebno predstavijo pri £ ravnateljstvu (Gradb. odd.). SMžbc išče y izgube vsled smrti moje pre- j mož, ki razume vsa gospodarsk i dela drage, predobre in nepozab- it" 2eli se sta |l| Ijene soproge, gospe J a V6V L fl rsj. Fetiš so zahvaliti, bodi tem potom preč. g p. župnikoma Čižek in Jurko za vodstvo sprevoda, pevskemu zboru Narodne čitalnice v Slov. Gradcu za ga-V;i nljivo žalostlnko, darovalcem l.rasnih vencev in šopkov ter vsom ostalim za častno surem- Tužnoga stca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem Ij^j in znancem žalostno vest, da J/,;' je noš ljubljeni sin 111 brat, | gospod IVflNKECEL] šM mediclnec, sault. poročnik, j j. Izdihnil svojo blago dušo v 36. Svž; j fM lelu svoje dobe zu svobodo ju- '' ■ /. ftfi gosiovanske zemlje ter našel raS' i?.'* svoj grob tudi v njej. Jjfiil Pokopan je bil 23. junija 1S19 pl v Velikovcu. J S033 , ... Blagega pokojnika pripero- ■ ^ stvo predrage mi pokojno — čatno v molitev in blag spomin. ), ..«; r ! moja najprisrčnejSa zahvala Trzin, 25. junija 1919. p|!§| 8! i iii mizH _ _________alno mesto s popolno oskrbo v ;; ':'v| j hiši, tudi perilo. Plača po dogovoru., Naj-; j raje bi bil v Ljubljani ali okolici. Sel bi i 'A! tudi v kak rudnik. Nasiov: ^LarHn Hor-l 'f. vatnš, Zagreb, Ilaptol 20. 3791 Kupčijska posredovalnica ^ „MERKATOR". ^ 'Trgovska agentura in komisijska 3875 trgovina JSarlja Kecelj, mati. Jakob, Franc, brata. Ivana, Frančižka, m. AinmiVLv naznanja, da posluje v hiši Jurčičev irg 3 v Ljubijani. »»//tTAn«.....— Slovenjigradec, dne 22. rožnika 1019. Žalujoči soprog Štefan Biažič, »V.nlni 4 r. J ! lr posrednic kupčije vsake vrsle in osltrbaje za sSranke prodajo žss nakup vsakorsnerja blaga ali predmeta. Na kmetijo v kamniški okolici se sprejme pridno in pošteno 'P "'.'i 4 tečaji celotne mlinske oprave in 4 stope so takoj na prodaj. EiežžiriiRia v BrodeH pri Vranskem. Večja množina HH se dobi pri BRSSNIK & F^ETSCH, e že-I&smlna w Liabijani, PrancEvo o:a!3re2|2 st. H pri frančiškanskem mostu. 6139 Cenjenim trgovcem, občinstvu in drugim odjemalcem priporočam zalogo brunšviškiti salam, kakor tudi salam iz gnjati po najnižjih ceuah. Pri tej priliki opozarjam, da je moja tvornica za izdelavo različnih salam, klobas in klobasic dobre kakor tudi pokvarjene. Loj, pokvarjeno slanino, repno in bučno olje, sploh vsako maščobo sa kapi bodisi dobro ali pokvarjeno v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu in povzetju. — Ponudbe z navedbo cene iu množine se prosi pod »Ma« ščoba« na upravo tega lista. 3703 »r! Fina kolesna prva in efino tsbe jaaoslovansKo [iodietje 112 Kranjskem, j Moja tvornica jo bila žo i. 1904 nai mednarodni razstavi v Parizu najvišje" odlikovana. Pričakujoč mnogobrojnih naročil jamčim za točno in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Fratac GlgSeiEi, mesar in prekajevaiec v Sp. ŠisM pri Ljubljani. Inozemski Izdelek kompletne garniture r J. GOREČA® trgovina s kolesi v Lfnbljani, Marije Terez. c. 14. 9 oblastveno poverjeni stavbni inženir Spgcijalnc »pno oodlelle za lieioiiske, želszoiielonskB in vodae zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva uiica št. 7. fjp^^l/in^* NaPrave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elek-l£VliJllfu iSiluUuikalui trarne' betonske in železobeton. jezove, mostove, * železobetoaska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonsko konstrukcije. Provzema v strokovno izvršitev vse mičrte stavbeno inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah. Ze!nw 3731 Za vso dokaze globokega 30čustva povodom bridko izgube našo iskreno ljubljene s proge, sestre, teto in svakinje, gospe iliIMfl »1 it l*Al !\ i | vajeno kmetskega dola. živinorejo in I navadne kuhe. Naslov se poizve v ' j upravništvu „Slovenca" pod Stev. 3787. • . - *»// ^ ti a a B rf^Pli se tem potom naj topleje zahvaljujemo. Posebej so So zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. pevcem za ganljive žalo-stinke, slavni Mengeški godbi in sploli vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, vsem še enkrat: Bog plati! Mongeš, 25. junija 1919. , . .. ualiijoci ostali. II I uii rae sobsiS slikar Ljubljana, Mestni trg št. 12, se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča deln. Izvršitev točna, ceno zmerne. Oddala cela vagone. 3771 (4) Javna dražba toplokrvna!* žrefecev m kobil, ter huculov Isi oslov. m Večje število feji ' .7- UK! glVfcilSU f-: i I za vzdrževanje cest in ulic isčo mestna občina ljubljanska. Zglasiti se jc pri cestnem nadzorstvu na magistratu med 11 in 1 nro opoldne. P .V- Od strani državno žrebčarno na Selu pri Ljubljani se bodo vršila v Jorek dno dopoldne 1. julija 1919 ob 10. utl javna dražba dveh žrebcev arabake pasmo, osem huculskih žrobcev, štirih osiov in pet toplokrvnih ;}—6 let stanh kobil, na jahtUnom prostoru poleg plemenllne postajo na Selu pri Ljubljani. Kupci morajo prinesti povodce seboj. 3772 (4) Državna žrebčarna sna ScM pri Ljubljani. ICOUlisiia prodaja, dokler traja zaloga, prvovrstno — črno -tbes ^ ^ __\/f M 4 ^ Jj^ S p O ^B A.O ^ ^ Prodaja se samo v večjih množinah. ,.Balkan" 37G2 po K 21D0 za ducat.