isI. Izhaja vsak dni razen nedelje ta praznikov ob poln enajstih dopoldne. — Naročnin« i dostavljanjem na dom ali po poiti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4*50. — Za ino-aemstvo K 30-—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje** v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6. H. nadstr. Uradne nre za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. s Posamezna številka G vinarjev. Stev. 151. V Ljubljani, v soboto dne 2. decembra 1911. Leto L Razširjenost islama. Vojaška politika. Konrad pl. Hotzendorf, šef generalnega štaba avstrijske armade, je stal v prvi vrsti tiste družbe, ki je zahtevala padec bivšega vojnega ministra Schonaicha. Sedaj je šel gospod Konrad sam za SchOnaichom. Že takrat, ko je bila kriza v vojnem ministrstvu akutna, se je mnogo govorilo o šefu generalnega štaba in napovedovala se je tudi njegova demisij«. Prerokovanje se ni izpolnilo takoj. Schonaich je šel, Konrad je ostal. Utrdila seje že misel, da so popolnoma zmagali tisti krogi, ki so zahtevali Schonaichovo glavo. Sedaj je demisioniral tudi Konrad iu ima že naslednika. Ali politični pratikarji bi nam radi dopovedali, da je to čisto druga reč. Tako jo predstavljajo, kakor da ni med Kon radovo iu Schonaichovo demisijo nobene zveze. Šef generalnega štaba je moral odstopiti na zahtevo grofa Aehrenthala, ker mu je otfžaval zunanjo politiko. Gospod feldcajg-maj.ster je pričakoval prejalislej vojno z Ita lijo. pa je zahteval več in še več utrdb na jugu. Za stodeset milionov kron je hotel samih trdnjav. Kar bi veljale notranje uredbe, oborožeuje in kar spada zraven, tudi ne bi bila malenkost. Temu se je baje uprl grof Aehrentbal kot minister za zunanje zadeve Kako naj vzdržuje trozvezo, kako naj drži Italijo v ali-anci, če ji Avstrija neprenehoma kaže vojne priprave, ki ne morejo biti namenjene nikomur drugemu kakor Italiji ? Onstrau meje so že itak nervozni vsled vsakovrstnih dogodkov v 'n P°'eg tega je skupina Francija, Anglija in Rusija tako vabljiva, da ni posebno lahko vzdržavati trozvezo — si misli grof Aehreuthal. Dokler gradimo barke, še nekako lahko pripovedujemo, da je morje veliko in da potrebujemo drednote za Tihi ocean — si misli Aehrentbal. Ali če me vprašajo v Rimu, zakaj gradimo trdnjave na južnem Tirolskem in Goriškem, jim vendar ne morem reči, da jih potrebujem zoper Japonce iu Abesince — si misli Aehrentbal. Minister za zunanje zadeve je torej nastopil proti Konradovim namenom in je zmagal. Zato si ni treba misliti, da je Aehrenthal ua stara leta postal sentimentalen in da se mu smili ljudstvo, iz katerega bi zopet radi iz-prešali par sto milionov, ali pa da se je za pisal med sovražnike vojne. Le svoje obrti si ne da ovirati. Toda čudno bi bilo vendar, da bi bila Konradovo krizo povzročila šele tista notica v „Reichsposti“, ki je pripovedovala, da se [talija resno pripravlja na uskok iz tiozveze. Spominjamo se, zakaj je bil nastal spor med Schčtiaichom iu Konradom in zakaj je Scho-naich šel. To, kar je bil bivši vojni minister zahteval v delegacijah za vojsko in mornarico, je bilo premalo šefu generalnega štaba in tistim krogom, ki niso sami mogli zastopati svojih zahtev. Kakor je znano, je bilo tisto tudi dr. Šušteršiču premalo. Te zveze si bo treba zapomniti. Schouaieh je sicer dobil cesarjevo pred-sankcije za svoje predloge in obe vladi sta jima pritrdili. Ali že takrat je njegov položaj postal kritičen. Zakaj druge sile so bile nezadovoljne z njim, s „skromnostjo“ njegovih zahtev iu tudi z njegovo brambno reformo, ki je po njihovem mnenju tudi vse premalo zahtevala in — tudi po njihovem mueoju — delala ljudstvu vse preveč koncesij. Tisti krogi so imeli svoje načrte in Schonaich jim ni bil pran sluga. Zato je moral pasti. Tisti načrti pa niso posvečeni samo brigi za razvoj avstrijske obrambne sile, temveč se gibljejo tudi na političnem polju. V notranjo politiko posegajo iu v zunanjo. Nazadnje je minister, ki je odgovoren za zunanjo politiko, spoznal, da uničujejo, neodgovorni krogi, kar delajo odgovorni. Uprl se je iu Konrad je končal svojo kariero. Ali ta kriza ni bila le Konradova. Šef generalnega štaba je bil pač reprezentant gotove vojaške politike ne edini in ne najvišji. Njegova afera, ki je s Schonaichovo organično zvezana, razkriva vnovič, da je poleg oficielne politike, ki se vsaj v glavnih potezah lahko kontrolira v parlamentih in v delegacijah, še druga, tajna, vsaki kontroli odtegnjena politika, ki deluje z intrigami; ta afera razkriva vnovič, da stopajo v službo te kamarilske politike visoki vojaški dostojanstveniki, ki bi morali biti po zakonu vseskozi nepolitični strokovnjaki. In s Konradovim padcem ni napravljen konec tej zakotui politiki, zasledujoči svoje posebne cilje s trdovratno doslednjostjo. O nevarnosti te vojaškokabinetske politike se je prepričal vodja zunanjih zadev. Ali nevarnost ni odstranjena, če prihaja Schemua na Konradovo mesto. Nevarnost je latentna; ne zato, ker obstoja nekakna misteriozna sovlada, ampak zato, ker nima ljudsko zastopstvo sredstev. da bi posvetilo v temne kote; dokler je vse diploinatično delo sama skrivnost, dokler nima parlament odločilnega vpliva na vso zunanjo politiko, dokler ni za vse, kar se godi v politiki, bodisi v notranji ali v zuuanji, ustanovljena stroga odgovornost napram parlamentu dotlej so take intrige mogoče in nevarne. Za vse, kar podpiše cesar, je odgovorna vlada. Za to, kar počenjajo drugi za cesarjevim hrbtom, ni odgovoren nihče. Privilegij take neodgovornosti napravlja iz vsake ustave karikaturo in iz »svobodnih “ narodov mariouete, s katerimi se igrajo nevidne roke. Vlada in poštni uslužbenci. Vlada se je po dolgem obotavljanju začetkom minulega meseca vendarle odločila, da odgovori na zahteve poštnih uslužbencev Odgovor pa se glasi kakor zasmehovanje poštnih tlačanov: vlada predlaga lSodstotno zvišanje draginjske doklade in v svojem motivnem poročilu prav ohlapno govori o „regulaciji“ plač v 1. 1908. času primerno je, da si nekoliko bližje ogledamo to slavno regulacijo. Zukon z dne 25. septembra 1908 je pač zvišal poštnim uslužbencem začetno plačo od 800 na 900 K, razloček med plačilnimi stopnjami pa je skrčil za poštne sluge od 100 K na 70 K in za poštne poduradnike od 100 K na 80 K; Po regulaciji čaka vsak poštni uslužbenec na višjo plačilno stopnjo tri leta, dočim jo je pred regulacijo dosegel povprečno v poltretjem letu. Iz navedenega je jasno, da regulacija z I. 1908 ni prav nič zboljšala plače poštnim uslužbencem in da že danes, po treh letih, stane ta regulacija vsakega poštnega uslužbenca 30 do 50 K Z leti pa bodo poštni uslužbenci to regulacijo še bridkejše občutili. Da navedemo en sam zgled: poštni sluga ima po desetih letih za 860 K in če odbijemo povišek začetne plače, za 260 K manj plače kakor pred regulacijo. Nič boljša pa ni 15odstotna aktivitetna doklada. Izza I. 1907 obsega aktivitetna doklada na Dunaju 55 odst., v mestih I. razreda 50 odst., 'f mestih II. razreda 40 odst. in v krajih III. in IV. razreda 30 odst. plače. Vsakdo misli, da bo znašala aktivitetna doklada po vladnem predlogu 70, 65, 55 in 45 odst. plače. Temu pa ni tako, zakaj 15odstotni povišek se meri ne od plače, temveč od dosedanje aktivitetne doklade; povišek je torej tako minimalen, da ne popravlja niti krivice, prizadejane poštnim uslužbencem z regulacijo 1. 1908, in poštni uslužbenci gi odločno odklanjajo. Za poštne uslužbence na deželi je stvar še hujša, ker prejemajo po regulaciji v juniju 1910 20 K manj na mesec kakor poprej, in iz vladne predloge ni razvidno nobeno izbolj- šanje te kategorije, ki dobiva mesečno 56 do 72 kron. Nasproti vladnim načrtom zahtevajo poštni uslužbenci z ozirom na neznosno draginto: 1. da se všteje poštnim uslužbencem ne-certifikatistom provizorična službena doba v plačilne stopnje, poŠtuim uslužbencem na deželi pa službena doba pred regulacijo 1910 v mezdne stopnje; 2. da se višajo plače od stopnje do stopnje za 100 K: 3. da se uvede 351etuo službovanje, in 4. da se vnaprej izplačujejo do zadnje regulacije obstoječe četrtletne remuneracije, dokler se službeno razmerje podeželskih uslužbencev ne zravna z državnimi uslužbenci. NOVICE. * NaSa današnja slika kaže, kako 80 pristaši mohamedanske vere porazdeljeni po deželah. * Novi uradniški zakoni. Dočim je v Bienerthovi predlogi bilo določeno č i n o vno napredovanje predlaga StOrgkbov načrt le časovno napredovanje v plači. To napredovanje je urejeno za različne uradniške kat°-gorije različno Uradniki s popolno srednješolsko in visokošolsko izobrazbo bodo dosegli najpozneje v 22 letih plačo sedmega, uradniki z absolvirano srednjo šolo in visokošolskim tečajem in pa z dižavnira izpitom bodo do-Begli najpozneje po 19 letnem službovanju, uradniki a absolvirano srednjo šolo najpozneie po 22 letuem in uradniki z absolviranimi štirimi razredi srednje šole in s strokovnim izpitom po 26 letnem službovanju plačo osmega končuo uradniki z višjo kot ljudskošolsko izobrazbo najkasneje po 19 letnem službovanju plačo devetega činovnega razreda V nekaterih določbah se novi načrt ozira na sklepe odsekai sicer je pa močno podoben atari predlogi. V nekaj dneh predloži vlada podobno predlogo za sodne uradnike in za državne učitelje na srednjih in nižjih šolah. Naredbenim potom namerava vlada vpeljati podobne določbe za sluge, poduradnike, policijske, finančne stražnike, za žandarje, z dekretom in oo-godbeno nastavljeno osebe in za delavce (tobačne, rudniške, skladiščne, brzojavne in telefonske.) Vse vkup bo obremenilo drž. blagajno za 23 milionov. * Za tobačno delavstvo. V eni izmed zadnjih sej državnega zbora so vložili socialno demokratični poslanci uaslednjo interpelacijo na finaučnega ministra: ^Stanovanja se strahotno podražujejo. Vsled tega se morajo delavske rodbine zadovoljiti z majhnimi, nezdravimi stanovanji, tako da so prisiljeni ležati odrasli in otroci ne samo v skupnem prostoru, ampak tudi v isti postelji. Doraščajoči mladini prete vsled teh slabih razmer težke moralne nevarnosti, v veliki nevarnosti je tudi ljudsko zdravje. Umljivo je da mora polagati delavec največjo važnost na ohrano svoje delovne moči, ki je največkrat njegova edina posest; od tega ni odvisna samo njegova lastna usoda, ampak tudi usoda njegove rodbine. Toda tudi v interesu javne blaginje je, da je navezanih kar najmanj delavcev na javno usmiljenje. Tobačno delavstvo pa še posebno trpi vsled občutne stanovanjske bede. Cesto se je že sililo na odpravo teh nedostatkov, tudi tvornični zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere, žal popolnoma zaman. V državuem proračuuu za leto 1912 zopet ni nobenega zneska za zgradbe stanovanj tobačnim delavcem, nov dokaz pomanjkljive brige od strani države za svoje delavce." * Izstop khtollskega župnika. Župnik Ivan Oeler v teptiškem okraju na češkem je skrivoma zapustil svojo župuijo in odpotoval v nemško mesto Halle ob Saali, da nastopi tam svojo službo kot protest«ntovski župuik. V soboto dne 25 nov. je bil Oeler naznanil svoj izstop iz katoliške cerkve tepliškemu okrajnemu glavarstvu. Občini je pisal pismo, kjer pravi, da izstopa zategadelj, ker ga duhovniške ob lasti preganjajo zaradi njegovega svobodnega mišljenja. * Žrtev stanovanjske bede. Dunajska družba za varstvo mladine sporoča naslednji slučaj nenavadne stanovanjske bede na Dunaju: V IX. okraju stanujočemu krojaču Francetu N. so meseca oktobra odpovedali njegovo ubožno Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlšk rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratomt Cnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslovi Uredništvo »Zarje*1 v Ljubljani, Želenbargova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. la od ‘/26.—V»7. zv. — Reklamacije poštnine prost« stanovanje in je bil s svojo rodbino — ženo, ki je bila v blagoslovljenem 6tanju, in dvema majhnima otrokoma — naVesti, ker ni mogel dobiti drugega stanovanja. V tej stiski je dovolil hišni posestnik proletarski rodbini „stanovanje“ v podzemeljskem prostoru, ki niti za klet ni bil deber in je bil brez oken ter silno tesen. Ob slabem vremenu je pritekala v podzemeljsko luknjo voda Razentega je notri tako slab zrak, da človek komaj diha. Društvo za varstvo otrok se je zavzelo za otroke. * Državni poslanko je znorel. Poslanec šekelješkega volilnega okraja je zbujal dne 29. novembra mučno pozornost po ulicah mesta Dezsa. Brez povoda je pričel kričati in je zahteval avtomobil, da se odpelje v Budimpešto, kjer bo napravil red v parlamentu. Le 8 težavo se je posrečilo mimoidočim poslanca pomiriti in ga spraviti domov. Zdravniki so izjavili, da je poslanec nenadoma duševno obolel. Oddali so ga v kološko blaznico. Oboleli poslauec je v sorodstvu z angleškim princem Teckom in torej tudi z angleško kraljevo rodbino. * Umor cirkuškega ravnatelja. Nedaleč od Londona je bil 84 letni cirkuški in va-rietetni ravnatelj Georges Sanger na svojem posestvu žrtev umora. Sanger je bil v sobi skupno s svojim lektorjem, ki mu je bral iz knjige. Naenkrat stopi v sobo z veliko naglico neznan človek, ki je imel, v eni roki sekiro, v drugi ostro britev. Zločinec je trikrat udaril ravuatelia s sekiro, razentega ga je večkrat ranil z britvijo, prav tako tudi njegovega lektorja. Sanger je bil kmalu mrtev, lektorja pa so nevarno ranjenega prenesli v bolnico. Preje je bil morilec ua Sangerjevem dvorišču težko poškodoval hlapca. Morilec je izginil brez sledu. * Drzen roparski napad. V torek popoldne sta napadla v Parizu dva moška 70 letnega bančnega blagajuika Choueta, ko je prihajal iz banke. Pretila sta mu z revolverji in mu izpulila ročno torbico, kjer je bilo 70.000 fraukov. Nato sta hotela s plenom pobegniti. Roparski napad pa je opazil voznik, ki je za roparjema pognal svoj voz. Obenem so stekli za beguncema tudi pasauti. Ko sta roparja opazila, da ju zasledujejo, sta večkrat ustrelila na zasledovalce, a nista nikogar zadela. Dohiteli so ju iu prijeli. Na begu sta bila zagnala ročno torbico z denarjem vred v kanal. * Žrtev svojega poklica. V Lillu na Francoskem je zdravil profesor Lepin bolnega otroka Otrok je umrl. Otrokov oče je v obupni žalosti streljal na Lepiua in ga nevarno rani!. Napadalec je nato zbežal. Profesorjevo stanje je resno. Njegušev proces. Dunaj, 1. decembra. ^ Njeguš je obsojen, velika predstava je končana Deset porotnikov je izreklo, da je kriv poizkušanega umora in da je popolnoma odgovoren za svoje dejanje in sodniki so nato izrekli, da je sedem let težke ječe primerna kazen za poizkus, ki se je popolnoma ponesrečil, za poskus, o katerem sam državni pravd-nik priznava, da je bil storjen v naj višjem afekta. Zagovornik dr. Pressburger je vložil ničnostn* pritožbo in priziv; _ zagrinjalo torej še ni zad- njič padlo v tej tragediji. Ali da je tragedija, to so lahko pravi že danes. Toliko tragičnih momentov je v njej, da bi se o njih lahko pisale knjige. Razpravo proti mlademu Dalmatincu je vodil dvorni svetnik dr. Wach. Ou je gotovo prepričan, da jo je vodil z dovršeno objektivnostjo in da je iskal samo čisto resnico. Ali drugi ljudje bi bili iskali resnico po drugi metodi iu bi jo biji morda našli drugače. Naj-Vestnejša objektivnost ima tako različne barve. <3e se ima pred seboj porotnike, ki sodijo po vtiskih, ue pa po jurističnem spintiziranju, pač ni vseeno, po kateri vrsti dobivajo svoje vtiske. In človek s» ne more ubraniti pomislekov, če vidi, da prihaja vse. kar mora biti količkaj ugodno ra obtoženca, prvi dan na vrsto, vse kar mu škoduje in kar briše prvotne ugodne vtiske, je pa prihranjeno za drugi dan in se stira kakor po nekem zistemu, čimbolj so približuje konec. častniki stotnije, pri kateri je služil Nje-guš, so podali o njem čudovito simpatične in — človeške izjave. Kako so razumevali nestalnost njegovega temperamenta in koliko prisrčnih besed so imeli za njegovo blago dušo! Ali kakor da se je nekaj zasukalo na svetu. Pri teh možeh, katerim ni humanitarnost glavni poklic, je bilo več srca in več poglobitve v človeško posebnost, kakor tara, kjer bi je človek pričakoval. Vse te momente, ki so napravili ubogega vročekrvneža simpatičnega, je potem brisalo dejanje. Prvi dan je bilo popolnoma jasno, kako se je v se ? godilo. Njeguš je sam vse priznal. Eua priča je povedala, kako je bilo. Pa druga, pa tretja. Nič; cela dolga vrsta jih je morala prikorakati, da povedo eden to kar drugi: Revolver, dim, kroglje, justični minister, nevarnost. Cele ure so porotniki poslušali to davno znano istorijo. In nazadnje je prišla še demonstracija fotografij iz parlamenta in — trak z galerije, ki je imel porotnikom pokazati, da bi bil lahko ubit državni pravdnik, Če bi se bilo to zgodilo v porotni dvorani. Pa je itak že vsakdo vedel, da bi bil tudi Hocheri-burger lahko ubit, če bi ga bila — zadela kroglja. Ravuo tako bi bil lahko ubit Adler ali pa Pittoui, {Jče bi se izvršilo drugače. Ali nihče ni bil ubit, nihče ni bil ranjeu. Samo les je dobil luknje. Toda v čimbolj se je razprava približevala koncu, temveč so porotniki slišali le o streljanju, o nevarnosti. Potem je prišel psihiater dr. Havel do besede. Zelo obširno je mož govoril, ali našega rešpekta do te znanstvene profesionalnosti, ki ima deset ali dvajset novih rubrik pa misli, da mora vsakega človeka spraviti v eno ali pa v drugo, ni prav nič učvrstil. Tudi če bi bilo laiku popolnoma nemogoče razumeti reči, ki jih podobni strokovnjaki odevajo v kabalističen plašč, mora vendar razumeti pomisleke, ki jih je imel zagovornik ne le o izvtdeučevem mnenju, ampak tudi o načinu, kako ga je pudajal. Ta je bil bolj podoben plaidoyeru državnega pravduika kakor stroge mu mnenju zdravniškega izvedenca; podajal ni podlage za porotuiški votura, temveč ga je že obsegal. Da je sodišče odklonilo zagovorni kov predlog o fakultatuem mnenju, je marsikomu ostalo nerazumljivo. Predsedniku pa se je zdelo to mnenje po polnoma jasno in vsako natančnejše pojasnilo nepotrebno. Ni se mu pa zdelo nepotrebno, titulirati oba ministra neprenehoma z ekscelenco in pri nekaterih pričah vsako vprašanje spran ljati s frazo „če smem prositi". Kakor drugih prič, tako pač tudi Hocheuburgerja in Riughoferja ni imel kaj prositi, temveč jih vpraševati in oni so mu imeli brez prošnje od govarjati. Zakona, ki deli priče v različne razrede, pač še ni. Državni pravnik je govoril, kakor je bilo pričakovati od njega. Obtožba se mu je zdela dokazana v vsakem pogledu in obtoženčeva odgovornost uedvomljiva. Naglašal je pa, da ne toži v tem zmislu, kakor da je bilo dejauje davno pripravljeno in da za tako mnenje ni dokazov. Na razpravi je bilo vendar dovolj vprašanj tudi v tej smeri in konflikt med za govorništvom in famoznim tolmačem Krausom je nastal prav zaradi tega, ker bi bilo po tol mačevem prevodu besed „Dauas polazira" mi sliti, da se je Njeguš res že iz Trsta odpeljal na Dunaj z namenom, da pojde streljat ua Hochenburgeria. Vtisk, da je državni pravd nik šele med razpravo opustil idejo, da je pri šel Njeguš kot pripravljen ali pa morda celo naročen atentator na Duuaj, se ne da zavrniti. Obtoževalec je izkušal naslikati porotnikom hudiča na steno, češ kaj bi bilo, če bi tudi pii-staši drugih strank napravili tako! Hotel je torej obsodbo, da ne bi streljanje v parlamentu prišlo — v navado. Zagovornik dr. Pressburger je v celoti prav spr. tuo polemiziral z državnim pravdni-kom in psihiatrom in navaial vse momente, ki po megovom prepričanju kažejo, daje N|e-guš eden »najbolj čudnih obtožencev". Pa ne bi bilo — je vprašal — nobene razlike med plenaželjuim rokovnjačem in ubogim Njegu gušem? Po enem kopitu da bi merili oba? Ko je streljal, kako ni klical »Dol s Hocheu-burgerjeml", temveč »Živio socializem 1“ ? Zato ker je bila to eksplozija v njem; zato njegov klic ni bila kletev, temveč navdušenje. To je bilo jugoslovansko navdušenje, ki privede pač lahko tudi do hudega dejanja. Ge ste dali napraviti spominske obroče za luknje v parlamentu, naj bi to postali spomini na dunajske porotnike, ki oproščajo obtoženca nameravanega umora .. . Vest Vam mora reči: S tem obtožencem ne morem ravnati tako, kakor da vsega tega, kar smo slišali o njem, ne bi bilo; z njim ne morem ravnati, kakor z roparskim morilcem. Vpoštevati moram njegovo individualnost, njegove idealne cilje, njegove idealno stremljenje in zmoto njegovih možgan. če to upoštevate, boste zanikali vprašanje o poizkušenem umoru. Porotnikom so predložili troje vprašanj: Poiskušen umor proti justičnemu ministru ; prestopek proti telesni varnosti v zbornici; nedovoljeno nošenje orožja. Prvo in drugo vprašanje so porotniki potrdili z 10 proti 2, tretje pa z vsemi 12 glasovi. Sedem let težke ječe, vsakega četrt leta post in vsakega 5 oktobra temno celico — to sodbo so izrekli dvorni svetnik Wach, de-želnosodni svetnik Prauenfeld in sodnik Hčrtl. Pet let težke ječe je po zakonu najnižja kazen. Senat ni našel razlogov, da bi se bil po-služil izrednega olajševalnega prava, ki mu omogoča, da sodi tudi izpod te stavke. Niti za naj nižjo kazen ni našel dovolj razlogov. Ljubljana in Kranjsko. — Pod tremi cesarji! Vpokojeni cestar Prane Kosmač v Kranju, čvrst in zdrav starček, je danes vdrugič zagledal očaka Abrahama. Rojen je bil stoletnik 2. decembra 1811 v Gor. Gameljnih kot podložuik »cesarja Francozov". L 1831 je bil potrjen v vojake in je marširal s 17. polkom v severno Italijo delat pod poveljstvom Radeckega red in mir ... L. 1843. je doslužil cesarja Ferdinanda, pa so ga vzeli za pomožnega delavca na ljubljansko cesto, ki je bila tiste ča->e glavna prometna žila med jugom in severom. Nastopno leto je bil imenovan za definitivnega c kr. cestarja z mesečno plačo 12 goldinarjev. L. 1872. je avan-ziral za c. kr. cestarja prvega razreda z mesečno plačo 18 goldinarjev, ki se. mu je leta 1880. povišala kar na 20 goldinarjev. Kasneje je postal zopet provizoričen, ampak cestni mojster z letno plačo 350 goldinarjev in s potuim alom 130 goldinarjev. L. 1886. je dobit za svoje zvesto službovanje celo srebru, zaslužni križec; leto pozneje je stopil v pokoj. —Štorija stoletnega veterana, ki je služil pod tremi cesarji celih šestinpetdeset let, je zelo poučna. S svojim 56letnim zvestim in napornim delom si je prislužil — srebrni križec in cesarsko miloščiuo 56 vinarjev, ki jo dobiva vsak dan do svoje smrti . . . (Ali bi jo dobival, če bi bili uganili njegovo trdoživo, metuzalemsko naturo V) In pa pravico si je pridobil, da sme ob svoji sioletuici — brez zamere — apelirati na blaga srca svojih sodržavljanov in prositi za milodare ... Vi, državni uradniki in nastav-ljenci, ki se dolgočasite po kaneelijah in ki se dušite v sami izobiluosti božji, zgledujte se na Kosmaču! In če se vam plačilo Kosmačevo zdi preskromno, pomislite, da je očividno krivica njegova! Zakaj če šteje leto službe vinar miloščine, bi bil brez višje matematike lahko seštel, da je prehitro ubežal iz službe. In če je imel kaj skrbi za starost, zakaj ni služil sto, dvesto let . . . Vi pa bi radi po 35 letih obesili službo ua klin. — Iz Rožue doline. Draginja pritiska. Ouker se je podražil od 36 vinarjev na 54 do 56 kr. Kava je grozno draga — sedaj p a s o viške, kozarške iu šmarske mlekarice — najbrže nahujskane po klerikalcih — zdražile mleko od 20 vin. na 2 4 v l n. Delavke se kar za glavo prijemljemo! Kam pridemo, oh kam? Klerikalna politika je res nesreča za delavca — zaprli so nam meje, s tem so podražili meso, slanino, moko, sočivje — vse, kar delavski človek potrebuje — uahuj skali so kmete, da so zdražili vse poljske pridelke — in sedaj celo mleko ... Na delo, ženske, proti draginji! — Z Gline. Mleko se je podražilo na 24 vin Naše žene so razburjeue, da je gorje! Ni čuda — vse je vsak dan dražje; kam pridemo? V Rožni dolini so v sredo zvečer sklicale dt-lavske žene shod po § 2.; nad 100 se ga jih je udeležilo! Dve govornici (ga. Furla-uova in Novakova) sta ojstro kritikovali pošto panje mlekaric. 8kleuilo se je: bojkotirati mle karice. ki prodajajo mleko po 24 vin. Parola je: mleko mora biti po 20 vin. — Prihodujo sredo bo zopet shod, na katerem se bo sklepalo dalje o podraženju mleka ter sto rilo vse potrebne korake, da se ubranimo podraženju. — Podraženje mleka. (Dopis iz Rožne doline.) Branjevka Kušarca, ki prejema mleko od kmetov za konzumeute v Rožni dolini, se je dan pozneje izrazila, da je mleko še prepo ceni in ako vsi mleko odpovedo, ga bo ona vzlic temu jemala in tudi plačevala liter po 24 vin. Zraven je še prav mogočno dodala, da bodo vsako žensko, ki bi pričela mleko po 20 vinarjev liter voziti v Rožno dolino, takoj prijeli orožniki. Rožnodolinčani, zapomnite si to btezovško branjevko 1 — Pevski odsek »Vzajemnosti" ima danes, v soboto dne 2. decembra ob 8. zvečer izredno vajo. Sodrugi pevci so vabljeni, da se je zanesljivo udeleže, ker je zbor povabljen, da nastopi v nedeljo, 3. decembra na zabavnem večeru šentjakobske podružnice. — Našim otrokom za Miklavža. Bližata se sv, Miklavž in božič. Pri tej priliki iz-nova priporočamo kot najprimernejše darilo za naše otroke lepo ilustrovano knjigo »Modri Janko", ki jo je izdalo »deželno pomožno društvo za bolne na pljučih". Kojiga nam v krasnih verzih in pestrih slikah predočuje najvažnejše poduke o higijeni in o lepem vedenju ter tako spaja prijetno s koristnim. Lepo doneče Funtkove kitice ue gredo otrokom iz spomina, njih oko pa se ne more ločiti od slik, ki nam s prisrčno komiko predstavljajo različne otroške razvade in njih škodljive posledice. Knjigo je za ceno 2-40 K dobiti po vseh knjigarnah. — Kinematograf Ideal. Spored za soboto 2., nedeljo 3. iu pondeljek 4. decembra : Popoldanski spored: Stanovalci stoječih voda, znanstven naraven posnetek. Dragocen kip, komično. Provinca Južne Francije, lep naravni posnetek. Iznajditeljeva žena, senzacijska drama. Pri starem očetu v gosteh. — Večerni spored: Maščevalec svoje časti, senzacijska umetniška slika Nordiskfilms Oo.; predavanje traja eno uro, dolgost filma 1000 metrov. Zapomnite si natančno datum: od torka 5. dec. do vštevši petka 8 decembra: 4 hudiči, arti-stovska drama s senzacionalnim smrtnim skokom. Pripravlja se film Aste Nilsen: Tuja ptica. — Iz Tržiča. »Obrana" ne obstoja samo na Ruskem, imamo jo v Tržiču ; sedež iu tvornico ima v društvu sv. Jožefa. Namen zasleduje isti, kot ona na Ruskem. Snuje teroristične načrte, neti sovraštvo v družinah ter fabricira najinfamnejše laži, katere odlaga v »Naši moči" in »Slovencu". Tam seje rodila tudi gorostasna laž, da smo mi prosjačili pri klerikalcih za dva mandata. — V društvu Sv Jožefa so se svoj čas snovale najzahrbt-nejše deuuneiacije potom anonimnih pisem ter se je na razne načine apeliralo na tovarnarja Gassnerja, da naj odslovi v^a socialno demokratične delavce ter tako uniči našo organizacijo. Ker se jim to ni posrečilo, se pa repenčijo v »Naši moči" nad Gassnerjem, češ da je naravnost protežiral in vzgojil socialno demokracijo v Tržiču ter mu dalje očitajo, da je uničil njihovo krščansko socialno organizacijo v prediluici. Zato da so ga baje pustili ua cedilu pri občinskih volitvah. Tu se jasno kaže klerikalna hinavščina. Ker že vrabci na strehah čivkajo, koliko je tovarnar Gassner daroval za razna klerikalna društva, naj dodamo še, da je ravno Gassner lansko leto največ agitiral za klerikalno jugoslovansko zvezo, ustanovni shodje pozdravil pismeno. Končno sta se odpeljala s shoda dr. Zajc in Piber tovarniški kočiji. V se to ne kaže, da bi bil Gassner uničevalec njihovih institucij Za vse te usluge ga hočejo sedaj naprtiti nam! Kmalu bode pristen socialni demokrat. Ne vemo, kako bo Gassnerju pri srcu, ko se bode moral sprijazniti z mislijo, da je redil gade, ki so čislali le njegove darove? »Slovenčev" dopisnik si domišlja našo stranko po svojem vzorcu, ker navaja imena naših sodrugov, katera se baje »s spoštovanjem izgovarjajo". Njegove domišljavosti mu seveda ne kratimo. Pri klerikalcih, kjer je hinavščina prvi pogoj za kvalifikacijo straukiuih pripadnikov, se lahko vsaka korifeja povzdiguje v deveta nebesa. Tržiškemu delavstvu svetujemo, naj dobro pre misli ter pretehta dosedanjo hinavsko politiko klerikalnih voditeljev, pa bo kmalu obrnilo hrbet »Ohrani" v društvu Sv. Jožefa in njegovim maziljenim kolovodjem. S tem bode tudi tržiško delavstvo krenilo na pot, po kateri koraka že ogromna vojska po celem svetu, namreč voiska združenega proletariata. — Pred Jeseniškimi volitvami. Delujmo, dokler je še čas! Jutri nam bo stopiti na volišče, da se nam odloči usoda naše delav ske občine. Skrbimo, da se odloči v delavskena zmislu! Volilci III. razreda — vsi za de, lavsko so c. dem. listino! Jutri, v nedeljo 3. dec. naj nihče ne ostane doma 1 Vsi na delo, vsi na agitacijo — da bomo storili vse, kar je storiti delavski stranki mogoče. Nocoj ob pol osmih zvečer pa vsi na shod k Paaru, ki utegne biti zelo zanimiv. O dnevnem redu bo govoril sodrug Etbln Kristan iz Ljubljane. Agitirajte za shod, ki bo zadnji apel na jeseniške volilce — tik pred bitko. — Tik prep bitko! Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Jutri v nedeljo se odloči, ali hočejo izročiti Zagorjani občinsko gospodarstvo resnim in delavnim možem, ali če ho če j o še nadalje trpeti, da dosedauja vladajoča liberalna klika občinsko gospodarstvo še vnaprej tako zanemarjala kakor ga je doslej. ua zadnjih občinskih volitev sem so se marsikomu odprle oči, da je spoznal brezbrižnost zagorske liberalne klike v občinskem gospodarstvu, spoznal pa je tudi lahko nje nedostojnost v jav nem življenju. Za mandate prodajajo ti ljudje svoje prepričanje 1 Zato pa bo vsak Zagorjan vedel, kako mu je glasovati. Da ne bo glaso' val klerikalno, je razumljivo samoposebi. Ds ne bo glasoval liberalno, je prav tako r$um-Ijivo spričo liberalne zanikernosti v občinskem gospodarstvu in neznačajnosti v političnem življenju. Komur je do tega, da se napravi v občini red, komur ni vse eno: značajnost in neznačaj-—ta bo glasoval in agitiralv nedeljo za socialno-demokra-tične kandidate! Zdravilna sredstva zoper haemoroide nameravajo odstraniti zaprtje, ki je glavni vzrok tega nadležnega zla. Poročila o poskusih na c. kr. splošni bolnici dokazujejo, da povzroči naravna Franc Jožef-ova grenčica že čez nekaj ur lahko odvajanje in se vsakokrat zmanjšujejo bolečine. Goriško. — Klerikalne laži iz Nabrežine. Dne 29. septembra smo imeli v Nabrežini sijajno protidraginjsko manifestacijo, ki je v dno črne duše spekla gospodo. Vstal je klerikalen lump. zagnal smrdljivo bembo v »Novi Gas in brž skril svojo roko. Ampak poznamo jo, to umazano roko. Glevek, ki požene na leto skozi svoje grlo do 20 hektolitrov vina in do 50 litrov tropinovca, ki prelumpa pri kvartah in pri pijači cele noči, očita delavstvu in njegovim govornikom alkoholiziranost, človek, ki se je pred leti od preobilo zavžitega alkohola zvrnil v greznico, zmerja delavske trpiue, ki so nezadovoljni z neznosno draginjo, s pijanci. Kakor je iz dopisa razvidno, lumpa grize, ker je obrtna mladina vsa v našem taboru, zato pa po njej z loparjem. Dalje laže dobro ozir. slabo znani neznanec v »Novem Času", da smo kmetom razbijali šipe. Ne glede na to, da je ta trditev vzpričo orožniške konsignacije abotna je pa tudi adsurdna z ozirom na lepo vzajemnost nabrežinskih kmetov in delavcev; oboji so složno organizirani v konzumni zadrugi, skupno gostilno imajo, skupno posojilnico, skupno knjižnico, skupno bodo v Vzajemnosti V vseh teh odborih delujejo delavci in kmetji v vzorni slogi, zato je trditev, da smo pobijali kmetom šipe. le izrodek od alkokola pre-razgretih možgan. Ge so bile šip- razbite, tedaj pač ne na kmečkih domovih ob demonstraciji, pač pa nekaj tednov pozneje na dopisnikovih očalih, tedaj namreč, ko ga je ohladila dekla preko nosu .. . Klerikalni dopisnik pa si dovoljuje še drugo lumparijo; laže, da smo klicali; Morte al Francesco Giuseppe! Naj raje pove podli in lažnjivi denunciant, kaj je kričala njegava rajna dekla na smrtni postelji.,. Dalje pravi dopisnik, da pardoniramo kapitaliste. Ko se je pa nabrežinsko delavstvo uprlo ekscesivnerau izkoriščanju kapitala, je klerikalni dopisnik v zvezi z gospodarji ustanovil kru-mirsko žolto organizacijo, vskočil borečemu se delavstvu v hrbet in oškodoval svoje zapeljance za okroglih 500 K, ki jih neče vrniti. Končno; Ce je kdo v Nabrežini objekt splošnega krohota, tedaj pač dopisnik »Novega Gasa", ki je priklical v življenje neštevilno organizacij in društev — sam jim gotovo ve več imena. Ampak vse te ustanove so imele toliko obstanka, kakor dim na vetru! — Mrtvega na železniškem tiru so našli pri Villi Vicentini v Furlaniji 19 letnega Al. Duca iz Škodovake Ne ve se, ali je bil izvišen samomor ali je kdo ubil Duca pa vrgel truplo na železniški tir. !!! železničarji, pozor! !! Pri nakupu sukna In manufakturnega blaga priporočamo trgovino Lenassi & Gerkman Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4. Deželna konferenca. 8 1 0 V. .De- ti e ž e l n e organizacijejugo soc. dem. stranke v Trstu bo v nedeljo dne 10. decembra 1911 v lavskem domu" v Trstu, II. nadst. Dnevni red: 1. Poročila političnega odbora; 2. Poročilo nadzorstva; 3 Poročilo tržaških deželnih poslancev in mestnih svetovalcev; poroča sodr. P u e c h e r. 4. Agitacija in organizacija; poroča sodr. P e t e j a n. 5. Kulturna orgauizacija; poroča sodr. dr. F e r f o l j a. 6. Volitev novega političnega odbora in nadzorstva; 7. S^čajnosti. Konferenca se začne ob 9. dopoldne in traja, z dveurnim odmorom opoldne, do izčrpanega dnevnega reda. Vse skupine, ki so dobile vabilo na konferenco so naprošene, da se ravnajo natančno po navodilih, ki so bila podana v vabilu in da naznanijo podpisanemu imena kandidatov naj-do 7. decembra 1911. Politični odbor Jugoslor. soc. dem. stranke ▼ Trstu« Dobita že 'mate nahod že 8te hripavi, zasliženi in težko dihate, Kellerjev tluid z znamko »Jttiisanuia.* mprican smo o« o».ui —---------------------------------------------- - r.-.-, • •— ' - KdulLC) ja ijage|j tolažečem vplivu. Tucat za poskušnjo 5 kron, dva tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 5 ( rva o), nahod, če ste hripavi, zasliženi in težko dihate, Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid." Prepričali smo se aami pri bolečinah v prsih, v vratu itd., o zdravilnem Umetnost in književnost Slovensko gledališče. Nocoj je tani-mira premiera Halbejeve drame „Reka“, jutri popoldne pa zanimiva izvirna noviteta. „Beka“ zaslužuje pozornost kot resno delo resnega dramatika. Peskova .Slepa ljubezen", ki se igra jutri popoldne, se pa priporoča kot slovenski spis s hvalevredno tendenco. Jutri zvečer se pojeta enodejanski operi »Ksenija" in BSuza-nina tajnost". Apoflo —c A/,!4>nl»urgova ulica 6. Prva, najveSja in najatareja od leta 1892 obstoječa trgovina s klavirji in godali ter izposojevalnica godai. Klavirji, pianine, harmoniji (ameriški) najbolj slovečih firm ROBler, Stelzhammer, Schandl, Horingl in edino zastopstvo dvorne firmev FOrster. Velika zaloga V' ’ - . - '5 ’ M ... ____________ violin, vseh drugih godal in pihal, stran in posameznih delov. Po »»ir.Uih cenah in na obroke. Poprav«* in isglaševanje klavirjev jako ceno. :: Potniki v severno in južno Ameriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro ■P H jvot 'ff- ,y. g*» v-t ‘'tfINJCTf3*7? z najnovejšimi brzoparniki z d verna vrtinicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakavrstna pojasnila dajo dra«e volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26«