UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska alic.1 St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne j ; ; sprejemajo ^ : : s NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. a ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko •* ■' •’ ob pol 11. dopoldne. •, •. . UPRAVN1STVO sc nahaja v Selenburgovi ulici štev 6 II in uraduje zn stranke od 8. do ,2. dopoldne in od 3. do'7.’zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ... in reklame 40 vin. — i.i.jial. ^nejeina npravništvo. Nefrankirana aii premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. . Stev. 471. V Ljubljani, v ponedeljek dne 30. decembra 1912. Leto II. Izdani železničarji. Z desetimi glasovi večine je državni zbor v soboto odklonil Tomschikov predlog, tla se dovoli 17 miljonov kron za zboljšanje železničarskih dohodkov. Samo deset glasov znaša večina; ali že ona je zadostna, da je predlog odklonjen in da so železničarji — ravno tako kakor državni delavci — zopet izdani. V Avstriji ni nič novega, da odklanja parlamentarna večina želje delavnega ljudstva, lepo kakor veleva slavna in visoka vlada. Ali četudi se ne čudimo, da se je zopet našla večina, ki ie vrgla Tomschikov predlog pod mizo, kajti čuditi se ne sme človek v avstrijskem parlamenti! ničemur, je vendar to glasovanje več nego bi človek mogel pričakovati v količkaj normalnih razmerah. Vladne stranke so zopet prav debelo pljunile v svojo skledo; snedle so svojo besedo; ko so glasovole proti Tomschi-kovemti predlogu, so glasovale proti rečem, katere so nekoč same predlagale. Vsa politična javnost se še spominja, najbolj pa gotovo železničarji, državni delavci in državni uslužbenci, kako velik boj se je bojeval pred dobrim letom zaradi njihovih plač. Vse, kar je vezano tia železniški promet, je trepetalo. da izbruhne železničarska stavka, zakaj državna železniška uprava je bila gluha za zahteve svojega osobja in zdelo se je, da je bojevit konflikt neizogiben. Tedaj so socialistični poslanci napeli vse moči, da bi v parlamentu pridobili tla' za izpolnitev nujnih železničarskih zahtev. Baron Gautsch. ki jc bil pred svojim odoliodm tako nervozen, da ni znal tehtati svojih besed, ie na javni seji žugal železničarjem in državnim 'uslužbencem. Ali naposled je vlada vendarle priznala, da kriče razmere teh slojev po reformah. Bila je pa velikanska razdalja med tem, kar so železničarji zahtevali in med tem, kar je vlada priznavala. Ker niso uprave cela desetletja izvršile nobene temeljite reforme, je naravno. da so postale potrebe sčasoma zelo velike. Ali od vladne strani se jc oglaša! stok: Ni denarja! Vršila so se pogajanja z vlado in naposled je sprejel državni zbor mescca decembra I. !. resolucijo, ki je pozivala vladi, da porabi 17 miljonov kron za zboljšanje želez-zničarskih dohodkov, ter potrebne zneske za povišanje mezd v državnih podjetjih. Socialisti niso bili navdušeni za ta način reševanja, ali Ko niso TTIOKT1 prlpnatl vefiine do odločnejšega koraka, so tudi oni glasovali za resolucijo, ki je bila potem soglasno sprejeta. Ali vlada sc ni brigala za sklep državnega zbora. In tej večini, ki se je že davno odvadila varovati svoje pravice napram vladi, ni prišlo niti na misel, da bi bilo treba pozvati eksekutivo na odgovornost. Pač pa so socialisti, ki so že prej opozarjali na to, da smatra vlada resolucijo za prazen papir, v proračunski razpravi predlagali, da se vladi v proračunu samem naloži, kar je izrekala resolucija. Toda zdaj je večina glasovala proti Tomschikovemtt predlogu; pokopala je v proračunu to, kar je bila v resoluciji sama zahtevala! Minilo je leto jn meščanske stranke so spoznale, kako sodijo železničarji in proletarski volilci sploh o tem izdajstvu. Ne iz ljubezni do teh slojev, ali iz strahu pred izgubo glasov so hoteli popraviti napako. Zategadelj so vložili jemški nacionalci dne 23. oktobra predlog, ki se je skoraj do pike vjemal s Tomschikovim, katerega s_o bili malo prej sami poteptali. Ali to je bilo meseca oktobra. Proračunski provizorij pa je prišel šele meseca decembra na vrsto, in vmes je za stranke, ki služijo vladi kakor pes gospodarju, časa dovolj, da pozabijo na svoje besede, na svoje obljube in na svoje sklepe. 1 reba je bilo zopet socialističnega drezanja; zaraditega je poslanec Tomschik po- novil predlog, da se v § 2. proračunskega pro-vizorija določijo omenjeni izdatki. Ce bi pri meščanskih strankah obveljalo to, kar so same kdaj rekle in sklenile, bi bil moral biti Tomschikov predlog na sobotni seji sprejet — ne le z veliko večino, temveč soglasno. Kar je človek meseca oktobia zahteval, za to bo pač meseca decembra glasoval, kajneda? No, v Avstriji ni tako. Tomschikov predlog jc padel. In ko je poslanec Baechle, ki je bit pn alfabetičnem glasovanju med prvimi, glasoval zanj, je bil gospod Stein\vendi.r ves razburjen, gospod Sommer pa je jezen zaklical; Tedaj pa vsi lahko glasujemo za!... Seveda niso tega storili, ampak nemško nacionalna ogorčenost je zadostovala, da so poilcj krščan-sko-socialr.i poslanci lepo po vrsti glasovali proti preuiogu. In tako je bil odklonjen z desetimi glasovi večine. Za železničarje in državne delavce je to drag nauk. Ali kadar bodo zopet volitve bodo lahko noka/ali če so se naučili, kar je potrebno. Doslej so nekateri med njimi še mislili, da so volilne obljube kaj več, kakor besede. Zdaj •so od lanskega do letošnjega leta lahko opazovali. In menda bodo znali izvajati prsledics. var DR. OTON BAUER; Nemško-angleško nasprotstvo. (Konec.) Razen železnic sta bila zboljšanje uprave in ojačenje vojske glavna predpogoja za oživ-ljenje močne turške države. Turčija obsega mnogo pokrajin, katerih prebivalci žive od pridelkov naturalne živinoreje, ki so ohranile svoj’ starodavni plemenski in rodovni ustroj, ki niso se podrejene turškim gosposkam in sodnijam in v katerih se še ne pobirajo davki, in ne nabirajo novinci. Ako je hotela Turčija postati moderna država z moderno upravo in močno vojsko, ako je hotala ustvariti predpogoje go-< spodarskega razvoja v svojih deželah, je morala uveljaviti centralno državno oblast napram tem narodom. Ne le v Albaniji, temveč tudi v ozemlju vzhodno od Li anona, v Kurdislanu in-v Arabiji je bilo trebabupostaviti namesto starodavne vlade rodbinskih poglavarjev, starešin in rodovnih knezov upravo turških gosposk, namesto krvne osvete sodstvo turiških sodišč-, razorožiti je bilo treba narode in uvesti nabore novincev in pobiranje davkov. Turška revolucija je uvedla uveljavljanje moderne državne oblasti nad starim rodovnim in plemenskim ustrojem. Ampak ti poizkusi so gnali te narode, ki bi jih morala centralizirana državna oblast stoprav osvojiti, v vstajo. V tistam hipu, ko so vstaje v Albaniji, Arabiji, na vzhodnem Libanonu, v Kurdistanu, slabile moč Turčije, je postala sporno jabolko velevlasti. Ker je pri železniških zgradbah dajala prednost nemškemu kapitalu, je delala Anglija nje finančni okrepitvi največje zapreke 8 *e.™’ .^a j* ]e odrekla posojilo in ugovanjala povišanju carin. Podpirala je uporne rodove v Arabiji s tem, da je omogočala tihotapski uvoz orožja po Rdečem morju; revolucijonarjem v Macedoniji in Albaniji je dajala potuho z obtožbami v svojem časopisju in z razpravami v parlamentu o grozodejstvih, ki so se dogajala pri razorožitvi vstašev. Ako bi se bila Turčija obrnila od Nemčije in iskala pomoči pri za-padnih velevlastih, bi se ji ne bilo prav nič bolje godilo, zakaj Anglija si ni mogla želeti premočne Turčije, ker bi preporod mohamedanske države ojačil revolucionarne struje v Egiptu, povečal v Perziji, Afganistanu, Beludži-stanu odpor zoper angleški vpliv in vzpodbudil nemara tudi mohamedance v Indiji, ki gledajo sovražno vsako koncesijo napram revolucijo-narnemu gibanja Indov. Dočim sta Anglija in Francija ovirali notranje ojačenje Turčije z namenom, da zadeneta Nemčijo, je morala Nemčija mirno gledati, da S0 nje zavezniki planili po Turčiji. Najprvo je Avstro-Ogrska v letu 1908 osvojila v 1. 1878 zasedeni turški pokrajini: Bosno in Hercegovino. To je bil prvi udarec zoper mladoturški režim. Od ustave si je Turčija obetala konec roparske politike kapitalističnih velevlasti; to upanje je pognalo vojsko in ljudstvo v tabor mladotur-škega razumništva. Udarec Avstrije je razdejal to upanje. In Nemčija, ki je Turčiji v zahvalo za železniško koncesijo in za industrijska naročila obljubila svojo mogočno zaščito, Nemčija, ki je hotela Turčijo uporabljati za zaveznico proti Angliji, je ne le mirno gledala ta udarec Avstrije, temveč je morala celo „s svetlo brambo bajonetov" pomagati Avstriji. Zakaj ravno tisti čas se je angleški imperializem trudil, da »obkroži" Nemčijo. Tako je angleško-nemško nasprotstvo prisililo Nemčijo, da se postavi ob stran Avstrije, da ne izgubi zaveznice in je ne požene v naročje pod angleškim vodstvom stoječe ^antante*4. Se uspešnejše je izkoristila Italija, druga zaveznica Nemčije, angleško-nemško nasprotstvo. Italijani tvorijo tretjino prebivalstva ob Sredozemskem morju; ob Sredozemskem morju, v Tuneziji in Tripolitaniji, je hotela Italija ustanovili kolonialno državo. Tu pa je zadela ob francosko konkurenco: ko si je Francija leta 1881 zagotovila oblast nad Tunisom, je nasprotje do Francije pognalo Italijo v zvezo z Nemčijo in Avstrijo. Leta 1882 je bila sklenjena trozveza. Ainpak stara zveza je v poslednjih letih močno trpela: spor zavoljo Albanije je znova oživil staro nasprotje med Avstrijo in Italijo. Od-sjej omahuje Italija med Nemčijo in Avstrijo na epi ter Anglijo, Francijo in Rusijo na drugi strani. Da jo izvabita proč od Nemčije, sta ji Anglija in Francija ponudili Tripolitanijo; Nemčija ni mogla preprečiti roparskega pohoda, ako ni hotela pognati zaveznice sovražni „antantiu v naročje. Tako se je Italija izrabivši nasprotje med Nemčijo in Anglijo lotila tripolitanskega ropa. Turčija, od obeh državnih skupin zapuščena, brez močnega brodovja, ni mogla braniti Tripolitanije. Zopet se je odkrhala pokrajina od turške države! Ugled mladoturkov se ,{e feesul. Oficirski zbov je odpadel od njih. Turska protirevolucija je letošnje pol e tl e vrgla mladoturke. Vsa prizadevanja mladoturkov, da izpopolne železniško omrežje, da okrepe državne finance, da centralizirajo državne finance, so se razbila ob angleško-nemškem nasprotju; državna blagajna se je posušila, vojska izčrpala v vojni zoper Italijo; častniški zbor se je v boju med mladoturki in nazadnjaki razdvojil; Macedonija razburjena vsled neznosne vojaške diktature, Albanija v očitni vstaji — tak je bil položaj Turčije v jeseni. In v tem hipu so balkanske države mobilizirale svoje vojske. Državni zbor. Dunaj, 30. decembra. Včerajšnja seja se je zopet danes zaključila. Trajala je skoraj do 3. zjutraj; pred odhodom na novoletne počitnice je morala zbornica še enkrat okusiti kos obstrukcije. Zanjo je skrbel Rusin Dnistrijanskij, ki je moral govoriti pet ur —■ dokler se niso zaključila pogajanja med Poljaki in Rusini zaradi rusinskega vseučiliškega vprašanja. Na dnevnem redu je bil proračunski provizorij in zbornica ga je po precej obširni debati rešila v prvem, drugem in tretjem čitanju. Po nekaterih manjših predlogah jc bila naposled po Pcrnerstorferjevem referatu sprejta še no- vela k društvenimi zakonu. Ob tričetrt na 3 Je predsednik poslancem voščil veselo novo leto Predsednik je otvoril sejo ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je proračunski provizorij. Manjšinskih predlogov je šestnajst. Med njimi jc Tomschikov predlog, ki zahteva v pro-vizoriju 17 miljonov za železničarje. Naši klerikalci igrajo z manjšinskimi predlogi burke: Vložili so tri enake, da se preide preko provizorija na dnevni red; vse tri so podpisali Gostinčar, Korošec in Dulibič, le da so na vsakem v drugem redu podpisani. Prva dva predlagatelja sta Gostinčar in Korošec. Zadnji pravi, da bodo slov. klerikalci obstruirali, kadar se jim bo poljubilo. Glasovali bodo proti provizoriju. Budžinovskij govori o znanih rusinskih pritožbah. Tomschik (soc.) utemeljuje svoj predlog, da se uvrsti 17 miljonov za železničarje v proračun. Deset miljonov je bilo lani določenih v ta namen. Ali če se preračuna, kar je vlada storila za delavstvo na državnih železnicah, mora človek dvomiti, da je porabila 10 miljonov. Zbornica naj prisili vlado, da izvrši, kar je parlament sklenil. Stranke večine naj se ne plašijo večnega vladnega žuganja s § 14. Če se ne bodo umikale vladnim grožnjam, bo morala vlada popustiti. Nemško-nacio-na zveza se je zadovoljila z resolucijami, ki so pozivale vlado, da izvrši, kar je parlament že sklenil. Njegov predlog gre za tem, da se vlada prisili na to, kar je njena dolžnost. Če ga zbornica sprejme, se vlada ne more izogniti. Nemec (češ. sep.) izjavlja, da bo glasoval proti provizoriju v protest proti reakciji, ki sc širi po Češkem in po vsej Avstriji, kar se je posebno pokazalo ob priliki evharističnega kongresa. Priporoča svoj predlog, ki je enak Tomsehikovemu in svari zbornico, da ne razdraži železničarjev do skrajnosti. Pantz (kršč. soc. divjak) ostro kritizira agrarno politiko v Avstriji. Leta 1900. se je v Avstriji produciralo 76.782 glav pitane goveje živine, leta 1910. pa le še 53.454. Leta 1901. se je vpeljalo za 34 miljonov koruze, leta 1911. pa za 74 miljonov. Leta 1906. se. je vpeljalo moke za krmo za 6 miljonov, leta 1911. pa za.lt in pol mil. kron. Nadalje polemizira s kršč. socialcem Huberjem. Maštalka (mladočeh) predlaga, da se dobavi 130miljonov za investicije s kreditno operacijo. V proračunu za 1. 1913. ni nobene izredne postavke za telefonske namene, ki so nujno potrebni. Dr. Diamand (polj. soc.) IMr naglasa potrebo, da se revidira naša trgovska politika. Med finančnimi potrebami in finančno močjo je velikansko nerazmerje. Vsled zvez z Nemčijo moramo na vojaškem polju storiti toliko kolikor Nemčija; toda gospodarsko smo zaostali, in če bi hoteli izpolniti omenjene zahteve, pridemo v največje finančne težave. Avstrija’ živi v iluziji, da je agrarna dežela. Ali ravno v krajih, kjer je malo industrije, je agrarna produkcija najslabša. Naše poljedelstvo ne more dati državi toliko finančnih sredstev, kolikor jih potrebuje. Industrija se mora z vsemi sredstvi pospeševati; to je tudi v interesu poljedelstva. Če se dvigajo cene živil v neizmernost, se mora opaziti nezadostna hrana in nezadostna produkcija povsod. Kako naj postane naša plačilna bilanca aktivna? Same dolgove imamo, na' nič dožnikov v tujini; vsako leto plačujemo 500 miljonov obresti. Naš kredit je tako pxidel, da smo peli hozana, ko so nam v Ameriki posodili borili 25 miljonov dolarjev. Tuji kapital iz- Umetnost in narod. Kar je čisto, kar je ljubko, kar se prijetno glasi, to razmišljajte. Filip. 4, 8. Da se narod dvigne iz blatnih nižav v jasne višave svobode, da se reši stradanja in bede in duhomorne skrbi, da doseže boljše življenje na zemlji — to je smoter socializma. Naloga, ki jo hoče izvršiti, ni nova. Od začetka sveta je vsako živo bitje hotelo izboljšati svoj položaj in ko je prvi človek zamislil prvo misel, mu je bila prva skrb: boljše, ugodnejše razmere. In ves napredek, kar ga je človeštvo doseglo tekom mnogih tisoč let, ni nič drugega, kakor posledica te velike, močne misli. Boljše življenje! Ali razlika med posameznikom, ki si skuša priboriti boljši položaj in med socializmom je v jtem, da poslednji misli na napredek vsega sveta, na boljše življenje vsega človeštva. In to priznanje mu nasprotniki vpisujejo v greh. Premotrite življenje katerega človeka hočete: v vsakem takem zemeljskem potovanju zasledite isti nagib: Vsak si skuša poboljšati razmere, dobiti službo, avanzirati, zaslužiti premije, dobro kupčevati, nabrati imetja in končno svojim otrokom zagotoviti ugoden obstanek. Ali kadar socialist izreče, da imajo isto pravico vsi ljudje, roti 136). Ravno tako sta odklonjena enaka predloga Nemca in Patitza, in potem po vrsti vsi manj-šinjski predlogi. Ob 1. ponoči ie proračunski provizorii v tretjem čitanju sprejet Nekaj manjših zakonov se sprejme brez de- • bate. Nekoliko razprave je zaradi novega zakona o kontroli državnega dolga. V tej debati govore Breiter, Seitz in Hummer. Sprejet je predlog, da ne more biti nihče član kontrolne komisije, kdor ima kakršnokoli mesto pri kakšni banki. Sprejme se zakon o davčni oprostitvi za zasilno klanje. „ . x.ra„a Pernerstorler poroča o noveli k društvenemu zakonu, ki se spreime z.0f,n,?1r’evini .° kom. da stopi zakon 1. maja 1913. v veljavo. Stransky (Ceh) vpraša predsednika, ce mu ie znano, da ima kršč. soc. stranka pogodbo s holandskimi dodajatelji tobaka, po kateri imajo vsako leto 10.000, vsako tretje leto pa 100.000 kron plačati v krSč. soc. volilni sklad. Predsednik Sylvester naznanja, da skliče prihodnjo sejo pismeno, želi poslancem veselo tiovo leto in zaključuje sejo ob tričetrt na 3. Ljubljana in Kranjsko. — Iz pevskih krogov nam pišejo: Zadnja leta se z napredkom vsega delavskega gibanja tudi petje med našim delavstvom krepko razvija. Deloma v izobraževalnih, deloma pa iudi v strokovnih društvih se snujejo pevski odseki, katerih je zdaj po slovenskih deželah 'že prav čedno število. Vsakdo mora z odkritosrčnim veseljem pozdraviti ta pojav. Petje je feabava, ki Je delavstvu prav potrebna, ker ga ttusevno poživlja in mu s tem olajšuje težo neveselega proletarskega življenja v naših časih. ne samo zabava. Petje je za delavstvo Še veliko več. Ono je prvi faktor, ki mu krči pot do spoznavanja in uživanja umetnosti, prva vrata v svet lepote. In ne da bi se izneverilo temu namenu, le obenem lahko izvrstno agitacijsko sredsvo. Ali da se doseže s petjem pravi cilj, se mora premišljeno voditi, in treba je za to tudi pravega materiala, ne le dobrih glasov, dobrih učiteljev, ampak tudi dobre šole in prave izbire pesmi, ki so primerne za delavske zbore. Kdor je imel kaj posla v delavskih društvih, ki st bavijo s petjem, pozna velike težave, s katerimi se je treba boriti, da se doseže uspeli, ki naj koristi ne le pevcem, temveč vsemu delavstvu. Kakor povsod, je pa tudi tukaj organizacija sredstvo, s katerim se olajšajo težave. Koristno bi bilo, če bi stopili vsi raznovrstni pevski odseki, kar jih imamo med organiziranim delavstvom na Slovenskem v tesnejše stike in si osnovale zvezo, katera naj bi prevzela tisto delo, ki je vsem pevcem skupno. S tako zvezo bi si odseki lahko pomagali posebno pri dobavljanju in izbiranju dobrega, primernega notnega materijala. V nekaterih slučajih bi se z njeno pomočjo lahko vpeljal boljši pouk. Sčasoma bi se lahko pomislilo na kakšen fckupen nastop, ki bi gotovo poživil vse posa-ftnezne dele in okrepčal njihovo voljo. Razvila bi se zdrava tekma, privabili bi se novi člani *n tako bi se polagoma lahko korakalo do viš- jih in višjih nalog. iJevskim odsekom svetujemo, da prevdarijo to. Treba bi bilo sicer nekaj dela, da so uresniči ta ideja, ali težave gotovo niso nepremagljive in uspeli bo vsekakor večji od truda. — Ljubljanski iniljonar Samassa je za božič odpustil več delavcev, dasi mu ne manjka dela, zakaj ravno sedaj išče delavcev pri dunajski podjetniški posredovalnici. Gospod Samassa je velik mož med kranjskimi industrijci, izvolili so ga zadnjič zopet za predsednika kranjske sekcije avstrijske industrijske zveze. Ves srečen je bil in ljubeznivo se je smehljal, ko je rekel dunajski Vetter, predsednik industrijske zveze avstrijske, da žive kranjski tovarnarji v dobrih razmerah, ker imajo opraviti z »dobrimi« slovenskimi delavci, ki nimajo nobene odporne sile. Samassa razsiplje z denarjem. ki so mu ga pribavili delavci, povsod, kjer ve, da pride njegovo ime v javnost, nima pa toliko človeškega srca, da bi bil obdržal svoje delavce v najhuišem času. Sploh je pri miljo-narju Samas§i uveden sistem, da gre vsakršna nekoliko slabejša konjunktura vselej in popolnoma na račun delavstva, in sicer tako, da skrajšava poljubno delovni čas in slabo plačuje delavce po delovnem času. Tovarna Samassa je rafinirana izkoriščevalnica delavstva, ki pozna vse metode, izkoriščanja in vse me-ode za osebno reklamo tovarnarjevo. Tako ravnanje, kakršno ima tovarna Samassova, je izzivajoče in le čudimo se kovinarjem, da prenašajo tolika poniževanja, a se ne oklenejo organizacije. Specialistka je firma Samassa tudi v tem pogledu, da izvablja v Ljubljano tuje kovinske delavce, jim obljublja sijajne plače, a ko vstopijo, jim noče plačevati tega, kar je ob-jubiia. Vse to postopanje je vredno miljonarja, ci se je nalezel miljonov s pomočjo delavskih krvavih žuljev in po vsej pravici so člani sekcije industrijske zveze lahko ponosni, da imajo tak krasen vzor »modernega« tovarnarja za svojega predsednika. — Amerikanski miljonarji čisto nič ne zaostajajo za ljubljanskimi mizarji, ki prirede jutri zvečer ob 8. v hotelu Tivoli svojo Silvestrovo veselico. Tega pa se veselični odsek tudi zaveda, zato je sklenil obdarovati ono gospodično, ki dobi na veselici največ razglednic, s krasno žensko uro. Seveda se bo vnela, kakor čujemo, huda tekma za prvenstvo. Kajti Šišenčani, Vičani in Moščani so napovedali Ljubljančanom neizprosen boj. Seveda se le-ti ne bodo dali meni nič tebi nič ugnati, zato pojdejo z vso rezervo v bojno črto. kjer se ima odločiti, kateri gospodični, oz. gospe pripade prvenstvo. Pa tudi za one, ki se ne mislijo udeležiti tekme, je preskrbljeno v polni meri. Kajti veselični odsek si je nabavil ogromno zalogo priletne zabave, ki bo vsakemu posetniku brezplačno in poštnine prosto na razpolago. Zraven tega pa veselični odsek tudi vobče na naše boljše polovice ni pozabil ter je zanje pripravil mnogo veselja. Krasna kredenca z lrfizo in stoli, ki bi še kakšni materi županji delala čast, bo na razpolago ženam, pa tudi dekletom, seveda če jo bodo zadela. Fantje in še celo možje pridejo na svoj račun, to jim garantiramo. Kajti Čsški oktet nam je obljubil zaigrati take poskočnice, da bodo zasrbele pete tudi najbolj zakrknjenega Donkišota. Vsi mladi in ,star); merni in veseli bodo našli na veselici najlepso zabavo. Zato naj se nihče ne izgovarja, da m ma časa. kajti tudi tem je veselični odsek olaj šal položaj. Kdor se ne more ali noče udeležiti veselice, naj pošlje za vstopnino denar in ostane doma. Mi pa bomo v veseli družbi pričakali prihod novega leta. — Silvestrov večer v Sp. Šiški priredita šišenska podružnica spl. delavske zveze »Vzajemnost« in podružnica strok, železničarske organizacije v torek dne 31. decembra 1912 v salonu gostilne pri »Anžoku« (J. Reberšak. Spored: Pred polnočjo: Koncert slavnoznanega orkestra na godala in pihala, ki se na svojem umetniškem potovanju po Kranjskem ustavi tudi v Sp. Šiški in edino na našem Silvestrovem večeru. — Posrečilo se nam je za komične nastope pridobiti tudi svetovno neznanega komi-karja Kokodajska, ki se je porodil v neznani Hripavi vasi za Stebalovim gradom ter se s svojim neznanjem povspel na »dilce«; poučil nas bo predvsem o nanjovejših paragrafih vseh pravovernih hišnih gospodarjev, posadil bo vse Slovence na pravo mesto ter dodal še več va-rietetnih točk. Šaljiva pošta. Nekrvava bitka. Srečolov s krasnimi dobitki. O polnoči: Nagovor in živa slika: Le združeni proletariat hiti v naročaj svobodi in boljši bodočnosti. Po polnoči ples do ranega jutra. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo; čč. članice proste. K obilni udeležbi vabita združena odbora. — Škofjeloška »Vzajemnost« priredi Silvestrovo veselico v gostilniških prostorih gospoda Josipa Hafnerja na Trati (nasproti škofjeloškega kolodvora) s sledečim sporedom: Godba, srečolov, šaljiva pošta, koriandoli kor-zo, ples, prosta zabava. Vstopnina 30 vin. za osebo, otroci prosti. Začetek točno ob 7. zvečer. Čisti dobiček je namenjen podružnični knjižnici. Na obilen obisk najvljudneje vabi odbor. — Sava-Jesenice. Društvo kovinarjev na Jesenicah priredi Silvestrov večer pri »Jelenu« na Savi na mesto navadne veselice praznovanje po sledečem sporedu: 1. Ob 8. zvečer predavanje o francoski revoluciji; predava sodrug Fr. Milost iz Trsta. II. Po predavanju do polnoči prosta zabava s šaljivo pošto. III. O polnoči govori sodrug Ignacij Mihevc iz Trsta o dolžnostih delavtsva v nov. letu. IV. Po nagovoru prosta zabava. — Tržič. V nedeljo, 5. januarja ob 3. pop. bo v gostilni pri Pelarju predavanje. Govoril bo ■sodrug E. Kristan iz Ljubljane o predmetu: »Socializem, njega izvir in vilj«. Vse sodruge in tovariše vabimo, da se udeleže predavanja v obilnem številu. — Zanimiv Sivestrov večer priredi letos ria čast članom združenih delavskih organizacij v Idtiji društvo »Splošna mladinska zveza« v dri ji ob 7. zvečer v društvenih prostorih sudr. »Tončka«. Kdor se hoče zadnji dan v letu krasno zabavati, naj nikar ne izostane od veselice. — Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredi v nedeljo, dne 5. jan. 1912 ob 8. zvečer dvorani »Mestnega doma« svojo prvo društveno veselico. Priprave za kar najbolj sijajno prireditev se že vrše in društveni odbor je poskrbel v vsakem oziru, da se bo občinstvo, ki jode posetilo veselico, kar najbolj zabavalo in da se bo vsakdo vračal zadovoljen in v zavesti, da je podprl s svojo navzočnostjo in svojim doneskom blag namen, ki ga ima veselica, in omogočil ustanovitev prepotrebnega podpornega sklada, ki bode zavetišče članom in njihovim družinam ob času bolezni in drugih nezgod. Vstopnice po eno krono bodo prodajali člani tudi v predprodaji in pričakujemo, da bo občinstvo pridno segalo po njih in se na ta način izkazalo hvaležno za razne usluge, ki mu jih društveni člani izkazujejo ob najrazličnejših prilikah. Z ozirom na dobrodelen namen želimo veselici najboljši uspeh. — Idrija. Blagajno političnega društva »Naprej« je po odhodu dosedanjega blagajnika sodruga Tomaža Brttša k vojakom z 28. decembrom prevzel sodrug Ivan Bezeljak. — Sodnika laika v rudarskih zadevah sta v Ljubljani postala vpokojeni rudarski ravnatelj Ferdinand Schiller in višji rudarski komisar Vinko Strgar. — Umrli so v Ljubljani: Dr. Friderik See-mann. c. kr. deželni sanitetni nadzornik, 43 let. — Martin Brezar, bivši tesar, 70 let. — Marija Čik, delavka, 34 let. — Ernest Čepelnik, krojaški pomočnik. 40 let. — Viktor Schaffer, strojnikov sin, 5 let. — Alojzij Jankovič, rejenec, pol leta. — Franc Turšič, delavec, 42 let. Josip Kralj, črevljarski mojster, 46 let. — Josip Gracar, rejenec, 1 mesec. — Helena Trdin posestnica, 50 let. — Nesreča pri streljanju. Ko je na sveti dan opoldne okoli 12 let stari Franc Sitar iz Stožic streljal s pištolo, se mu ista ni hotela sprožiti. Poklical je Franc Do.vča, iste starosti, da naj gre gledat. Ko ta pride, se pištola sproži in strel zadene Franc Dovča v obraz. Oddali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani. — Izgubil je knjigoveški vajenec Ladislav Križman zlat za 10 K. — Delavčeva žena Antonija Finkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Posestnik Ljudevik Šubert je izgubil rdečo konjsko odejo. V četrtek popoldne okrog 5. ure je na Dunajski cesti izgubila neka gospodična pompadurko. v kateri je bila denarnica, ključ in take malenkosti ter zlata ura z verižico iz korald. Pošteni najditelj naj odda pompadurko z vsebino proti primerni nagradi na policiji. — Izgubil je nekdo 25. decembra v Spodnji Šiški na potu od Zormanove hiše do državnega kolodvora zlat urni obesek. Pošten najditelj ga naj odda v Keršičevi gostilni v Spodnji Šiški. — Sedlar g. Jožef Keller je našel žensko ročno torbico z zlato uro. — Dijak Viktor Vodišek ie na£el daiw»m>co * šo vsoto denarja. Dijak Rafael Skopec je nase! denarnico s srednjo vsoto denarja. Na osrednji policijski stražnici se nahaja vreča leče, katero naj pride izgubitelj čimpreje iskat. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda, ki je dosegel dosedaj najboljši uspeh. Najbolj se odlikuje »Zenska brez srca«. Senzacijska učinkovitost v treh delili. Drugih 7 slik je prve vrste, med temi se* najbolj od likuje vojni film. Balkan v ognju — boji pri Ta rabošu in Skadru. Pripravlja se drama »Lov za miljoni«. V trgovinah zahtevajte Izrecno in odločno samo Kolinsko kavno primes, kajti le tako morete biti zagotovljeni, da dobite najizvrst-nejše blago domačega izvira, s katerim se napravi najokusnejša kava. Goriško. — »Javna ljudska knjižnica v Nabrežini«: napravi na dan 31. decembra 1912 ob 6. zvečer božičnico za našo mladino, ko ji se bodo razdala različna darila. — Nato sledi več pevskih točk, šaljiva pošta, tombola in prosta zabava Vstopnina k božičnici za odrasle 30 vin. Otroci prosti. — V Skriljah je bila 25. decembra pri so-drugu Vrčonu konferenca socialno demokratičnih zaupnikov za ajdovski okraj Skrilje-Dobravlje. Konference se je udeležilo iz 11 občin 42 zaupnikov. Največ zaupnikov je poslala občina Šmarje, namreč osem in iz Lokavca so prišli štirje. Na konferenci je poročal blagajnik okrajne organizacije sodrug Vrčon. Leta 1912 je imela okrajna organizacija okroglo 600 K dohodkov, ki so se porabili za naročnino „Zarje* in za nakup brošur. Organizacija je v letošnjem letu posvetila največ dela v to, da se je „Zarja“ razširila po vseh občinah. Uspeh je bil lep in v ajdovskem okraju je „Zarja“ močno razširjena. V Lokavcu se je ustanovila krajevna organizaeija, ki sama skrbi za plačevanje naročnine ,Zarje“. Okrajna organizacija je priredila dve konferenci zaupnikov in tri javne shode in sicer je bil po en shod v Ajdovščini, Šmarju in Lokavcu. Na vseh treh shodih je poročal sodrug dr. H. Tuma iz Gorice, Shodi so lepo uspeli v vsakem oziru: pomnožili so število zavednih socialistov in prepričali navzoče o krepkem napredovanju socializma. Na konferenci 25. t. m. je sodrug Vrčon temeljito pojasnil razliko med liberalno-klerikalno in socialno demokratično stranko. Krepko je pozval navzoče zaupnike, naj agitirajo za „Zarjo" in za razpečavanje socialističnih brošur, ker le tako bode ostala ideja socializma vedno živa med nami. Na konferenci se je razmotrivalo tudi vprašanje za izdajo mesečnika ali pa tednika kot priloga »Zarji", ki bi prinašal kmetijsko-gospo-darske vesti, ker so v naših organizacijah večinoma kmetje. Nato je sledila volitev petih članov v okrajni odbor. Izvoljeni so bili sledeči so-drugi: Kobal Anton (Šmarje-Gustini), Mrkelj Evgenij (Velike ŽabUe), Anton Vrčon (Skrilje), Su- lian Stanko (Lokavec) in Rustja Ivan (Dobravelj), Konferenca je tudi sklenila, da se v vsaki občini poveri agitacijo nekaterim zaupnikom, katerih naloga bo poleg tega tudi skrbeti za poročilo v list. Debate se je udeležilo več sodrugov, ki so vsi soglašali s tem sklepom. Lepo uspelo konferenco je nato zaključil sodrug Vrčon. Trst. — Pevski odsek društva »Ljudski oder" v Trstu vabi na Silvestrov večer, ki se vrši dne 31. decembra 1912 ob 8. zvečer v elegantni dvorani „Tresicore“, ulica Chiozza št. 7. Spored: 1. Petje. 2. Rdeči nosovi. (Burka v enem dejanju). 8. Petje. 4. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. (Burka v enem dejanju.) 5. Petje. 6. Polnočni govor. 7. Alegorija. 8. Šaljiva pošta, korzo, lcor-jandoli in druga prosta zabava. Po polnoči ples, ki traja do 4. zjutraj. Med veselico in plesom se vrši bogat srešolov s krasnimi dobitki. Vstopnina: v predprodaji 80 vinarjev, pri blagajni 1 krono. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri naših zaupnikih in pri sodrugu Vaupotiču v Delavskem domu. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Zadnje vesti. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA/ Dunaj, 27. decembra. Meseca januarja se bodo nadaljevala češko-nemška spravna pogajanja in vlada, ki bi rada sklicala češki deželni zbor na kratko zasedanje, se hoče energično udeležiti razprav, ker je sprava med Cehi in Nemci pogoj za finančno reformo. MIROLJUBNI DR. KRAMAR. Praga, 27. decembra. V »Narodnih Listih« objavlja dr. Kramar članek, v katerem se zelo intenzivno poteguje za češko-nemško spravo in utemeljuje svoje mnenje s tem, da je po končani slovenski in rusinski obstrukciji vladna večina tako velika, da lahko izhaja brez Čehov. Če bi ta položaj postal trajen, bi imeli Čehi veliko in trajno škodo od njega v narodnem in političnem oziru. Pa tudi Nemci na Češkem ne bi mogli biti veseli takega razvoja, ker je brez-dvomno, da bi se pri taki večini težišče premaknilo k zastopnikom pasivnih dežel, kar bi v prvi vrsti zadelo kulturne in gospodarske interese čeških Nemcev. Zato je v interesu Cehov in Nemcev, da se upro takemu premikanju moči z dovršitvijo češko-nemške sprave, ki gotovo ni nemogoča. SCHEMUA ZBORNI POVELJNIK- Dunaj, 28. decembra. »Mil. Korr.« javlja, da bo bivši šef generalnega štaba Schemua imenovan' za zbornega poveljnika v Dubrovniku. DAVEK NA VŽIGALICE. Praga. 28. decembra. »Nar. Listy« javljajo, da bo »mali finančni načrt« obsegal tudi da-»u •>« (Morda tudi Se na dihanle!) OBNOVLJEN PROMET. Belgrad, 28. decembra. Z današnjim dnem stopa nov provizoričen vozni red na železnici Belgrad - Niš - Caribrod - Sofija in na progi Belgrad - Niš - Skoplje v veljavo; brzovlak iz Belgrada v Sofijo oziroma v Skoplje odhaja ob 5. zvečer, v Belgrad prihaja pa ob pol 7. zjutraj. Med Skopljem in Solunom bo začasno vsak dan vozil mešan vlak. RUSKA DUMA. Peterburg, 28. decembra. Na včerajšnji seji je duma nadaljevala razpravo o ekspozeju ministra za zunanje zadeve Kokovceva. Vodja kadetov Miljukov je v daljšem govoru zagovarjal rusko politiko, očitanje, da Rusija ni znala preprečiti balkanske vojne, se mu zdi neutemeljeno. Balkanskega spora ni bilo mogoče rešiti diplomatičnim potom. Premagan je sedaj tudi najnevarnejši moment, ker se bo avstrijsko srbski konflikt rešil v miru. Stranka kadetov je odločno nasprotna vojni, ker ne gre, da bi se ruski kmetje pobijali za interese, ki se ne tičejo neposredno Rusije. Če kadeti nočejo vojne, sc je pa ne boje, če bi bila res potrebna. Ruski diplomaciji izreka Miljukov priznanje, da je znala ohraniti mir. FRANCIJA POSPEŠUJE ZGRADBO BOJNIH LADU. Pariz, 27. decembra. Mornariški minister Delcassč ima namen, pospešiti zgradbo križarke, ki je določena v novem mornariškem programu. Delo naj bi se začelo že oktobra 1913, namesto januvarja 1914. VIHARJI NA MORJU. London. 27. decembra. Hudi viharji so povzročili ob praznikih mnogo nezgod na morju, zlasti v Devonu in Cornwallu, kjer je bil vihar združen z močnimi nevihtami. Dva potniška parnika in več drugih ladij je nasedlo. Mnogo brzojavnih in telefonskih zvez je pretrganih. V kanalu je bil brazilski potniški parnik »Goyaz« tako poškodovan, da ni za rabo, blizu *P»y-moutha pa tri manjše ladje. Tudi na suhem povzročil vihar mnogo škode. V Ply^° iz mnogih hiš odnesel strehe. ItalliansKo ladjo »Trlpolitano« Je razdejal, pri Čemer je neki mornar utonil. Dl. , , Southampton, 27. decembra. Plima je dosegla tako višino, kakor Petdeset let ne. Železnica je tako preplavljena, da so vlaki s kolesi DODolnoma v vodi« Tudi elektrarna je preplava ljena. Pešci po cestah so morali zbežati v čol- Cherbourg, 27. decembra. Ob francoskem obrežju razsajajo hudi viharji. Morje je silno nemirno. Mnogo jadrnic in parnikov je resno poškodovanih. * Za sobotno številko vsled tehničnih zaprek zakasnelo. ODGODENA MIROVNA POGAJANJA V LONDONU. Turški mirovni predlogi. London, 29. decembra. Na sobotni seli mirovne konference, ki se je vršila pod predsedstvom Rešid paše, so turški odposlanci predložili protipredloge, ki obsegajo naslednje točke: 1. Vilajet odrinski ohrani turško upravo. 2. Macedonija postane kneževina pod pokroviteljstvom turškega sultana. Glavno mesto je Solun. Kneza Iz nevtralne protestantovske dinastije izvolijo balkanske vlade, imenuje ga sultan. — 3. Albanija postane avtonomna kneževina pod suvereniteto sultana in pod knezom Iz osmanske dinastije, ki je imenovan za dobo petih let. , — 4. Vsi egejski otoki ostanejo turški. 5. O Krečanskem vprašanju konferenca ne razpravlja, temveč ga prepušča sporazumni rešitvi Turčije in evropskih velevlasti. Delegatje balkanskih držav so izjavili, da so ti predlogi absolutno nesprejemljivi in izrazili željo, da predlože turški zastopniki nove predloge. Turški delegatje so sporočili izjave balkanskih zastopnikov v Carigrad, vsled česar so se pogajanja odgodila na ponedeljek. Optimistično naziranje. London, 30. decembra. Danes ob 4. popoldne Se snide zopet mirovna konferenca. V krogih tialkanskih delegatov prevladuje mnenje, da se mirovno vprašanje ugodno reši. Da je predložila Turčija take absurdne predloge, odgovarja le barantavskim navadam turške diplomacije. KRVAVA PRIZRENSKA LEGENDA V NOVI OBLIKI. Frankobrod a. M., 29. decembra. »Frankfurter Zeitung« objavlja poročilo drugega kavasa (častnega čuvaja) na avstro-ogrskem konzulatu V Prizrenu o dogodkih, ki so sledili po vhodu Srbske vojske v mesto. Isa Hanum Ali pripoveduje. da je dal konzul Prochaska, ko se je eačuio streljanje, odpreti vrata konzulata; poslopje in vrt konzulata sta bila naenkrat polna bežečih domačinov, ki so pravili nezaslišane reči 0 srbskih grozodejstvih Kmalu se je pokazal pred konzulatom oddelek srbskih vojakov in častnik na konju je zahteval od konzula, da odpre yrata. Konzul Prochaska je odklonil zahtevo, Sklicujoč se na nevtralnost tal, ki uživajo varstvo avstro-ogrske zastave in Rdečega križa. Častnik se ni menil za ugovore in je ponovivši Svojo zahtevo ukazal vojakom, da šiloma udro y konzulatsko poslopje. Z viharnimi živloklici so Udrli vojaki v konzulat, strgali avstrijsko zastavo, jo povaljali v blatu in pomorili na naj-okrutnejši način ubežne albanske družine. Prizanašali niso niti ranjencem v lazaretu: na posteljah so jih masakrirall. Zenske In otroke so posabljali, poprej so jih še oskrunili; celo na mrtvih truplih so zadoščali nekateri svojim živinskim nagnjenjem. Konzul je svečano ugovarjat 4«aii-»xi»iiikivoni» a ..Šibi so se mu smejali. {Konzulovi osebi in njegovemu osobju niso vojaki nič žalega storili, le prvega kavasa Rijl Abdulaha so ustrelili, ker je vzlic prepovedi konzula Prochaske streljal na Srbe in enega usmrtil. Kato so Srbi uplenili arhiv, požgali akte, po-rall denar, dragocenosti in razdejali poslopje. {Konzul, tajnik in jaz — tako pripoveduje Isa Hanum Ali — smo bili odvedeni v srbsko taborišče. Zahteva konzula, da mu dovolijo nemoteno občevanje z dunajsko vlado, je bila odklonjena, češ da bo poveljstvo srbske vojske že samo opravljalo ta posel. Nato sva s konzulom ubežala v hribe, kjer sva se pod zaščito Albancev srkivala celih štirinajst dni, dokler ni prišel glas. da je avstrijska vlada odposlala konzula Edla. Nato se Je konzul Prochaska vrnil v Prizren, kjer je bil fcpreiet z vsemi vojaškimi častmi. Srbske oblasti so naposled od njega zahtevale, da s podpisom potrdi, da se mu ni nič žalega zgodilo In da ga nihče ni oviral na povratku. Ali je konzul pDdpisal, ne vem. 1 (Poročilo »Frankf. Zeitung« nadkriljuje po Svoji krvavosti vse dosedanje izdelke senzacij-skega časopisja- Vzlic temu, da velja list, ki ga le objavil, za resen in verodostojen, ni dvoma, tla Je ta krvava pravljica od začetka do konca glagana. Ce bi bili Srbi le desetino tega v Prizrenu zgrešili, kar jim očita, bi se dunajska diplomacija ne bila tako temeljito streznila in ifcrof Berchtold bi bil ubral drugačne glasove!) BEČARSKA VOLILNA REFORMA. Nova razkritja »Nepszave«. Budimpešta, 29. decembra. Socialno demokratično glasilo »Nepszava«, ki je pred tednom priobčila Lukacsev načrt volilne »reforme«, iobljvlja oficielne statistične podatke, ki ka-ižejo šele prav jasno vso zanikrnost vladnega ptnašila. Po splošni volilni pravici bi poskočilo Število volicev na več kot tri miljone, dočitn računa vladna reforma le z 1,700.000 volilci in fvolilno pravico bi imela po Lukacsevem na-Ičftu komaj desetina vsega prebivalstva na Ogrskem, Število delavskih volilcev ceni vlada na jštiristotisoč, t. j. na dobro petino vseh volil-'cev. vsled česar delavstvo ne more računati >na priboritev niti enega mandata. Čitanja in pisanja veščih, nad trideset let starih industrijskih delavcev je v deželi okroglo 300.000; vsled določbe, da ima le tisti delavec volilno pravico, kateri zadnji dve leti ni menjal gospodarja, izgubi nad 100.000 industrijskih delavcev volilno pravico — v Budimpešti bo od 60.786 nad trideset let starih delavcev po vladnem načrtu volilo le 33.345 delavskih volilcev. Izjava Krlstofilja. Budimpešta, 29. decembra. Bivši notranji tninister Kristoffy izjavlja, da je sedanji ministrski predsednik Lukacs soglašal z volilno •eformo Fehervaryjevo, ki je bila — oprem-jena s cesarsko predsankcijo! — uradno razglašena 19, .decembra 1905 in ki je dajala vo- lilno pravico vsem 24 let starim ogrskim državljanom. V sedmih letih je Lukacs — in ne samo Lukacs ! — temeljito izpremenil svoje naziranje. Predsankcija za Lukacsev načrt. Budimpešta, 29. decembra. Cesar je podelil Lukacsevi volilni reformi predsankcijo in pooblastil vlado, da predloži svoj načrt poslanski zbornici, ki je sklicana na torek na izredno sejo 151 MILJONOV ZA MOLOHA V RUMUNIJI. Bukarešt, 29. decembra. Finančni minister Marghlloman je predložil poslanski zbornici predloge za izredne kredite vojnemu ministrstvu v znesku 151 miljonov. RUSKI VOJNI MINISTER SUHOMLINOV V LIPSKEM. LlpskO, 29. decembra. Ruski vojni minister Suh o mlin o v, ki je osebno prisostvoval po-kladanju temeljnega kamna za cerkev na čast v bitvi pri Lipskem 1. 1813 padlim 32.000 ruskim vojakom, je v razgovoru z zastopnikom „Leipziger Abendzeitung“ naglašal iskrene in prijateljske odnošaje med nemško in rusko vlado. „Lokalanzeiger“ pripisuje tej izjavi velik pomen za ohranitev miru, ker je vojni minister Suhomlinov velja 1 za sovražnika Nemčije in za glasnika hujskačev na Ruskem. RUSKA DUMA ZA OKTOBRSKI PROGRAM. Peterburg, 29. decembra. Duma je končala razpravo o vladni izjavi in je s 132 glasovi središča in levice proti 78 glasovom črnoso-tencev sprejela resolucijo, ki poziva vlado, da se odkrito in odločno loti reform, napovedanih v oktobrskem manifestu in da skrbi za strogo zakoniko upravo. RUSKO-ANGLESKE SPLETKE V PERZIJI. Teheran, 29. decembra. Veliko število duhovnikov iz Tebrisa je brzojavilo na teheransko vlado ter na angleško in rusko poslaništvo, da zahteva napredek Perzije odstavljenje sedanjega regenta, odstranitev Bahtjarov Iz kabineta In imenovanje Saad Ed Dauleh za načelnika vlade. Ako se ne izpolnijo njih zahteve, groze, da se pokrajina Aserbejdžan odcepi od Perzije in da proglasi svojo neodvisnost. Pozicija teheranske vlade je obupna. Ker brez ruske pomoči ne more zatreti gibanja v Aserbejdžanu. POGON NA SREDNJEŠOLCE V PETERBURGU. Peterburg, 29. decembra. Ruska vlada namerava veliko število gimnazijcev, ki jih je dala 22. t. m. aretirati, izključiti iz šol, dasi ni preiskava dognala nič kaznivega. Vzrok aretacij je protestno gibanje peterburškega dijaštva zoper policijski režim, ki ga je na gimnazijah uvedel sedanji naučni minister Kaso. Samomor gimnazijca Sergejeva je to gibanje še poostril in dijaki so svojemu tovarišu peklonili venec z napisom: Žrtvi gimnazijskega režima; vsled policijske prepovedi pa so venec zopet odstranili. ŽRTEV BALKANSKE VOJNE. Berlin, 29, decembra. »Beri. Ztg. am Mittag« poroča, da odstopi feldmaršal von der Golti paša, nemški inštruktor turške vojske, kot armadni nadzornik 6. armadnega nadzorništva. Vestnik organizacij. Strokovna organizacija krojačev naznanja svojini članom, da se prikrojevalni pouk začne v četrtek dne 2. januarja 1913 ob 8. zvečer v društveni sobi, Šelenburgova ulica št. 6, II. Poljanska podružnica »Vzajemnosti'* v Ljubljani ima v nedeljo dne 5. januarja ob 10. dopoldne sestanek članov pri Bončarju, Poljanska cesta 23. Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. Antialkoholnega kongresa se je hotelo deželno gledališče idejno udeležiti in je v ta namen snoči priredilo predstavo, katero je hotelo spraviti v sklad z nameni kongresa. To je hvalevredno. Ali gledališko vodstvo je imelo pri tem težavno stališče. Zakaj četudi je dovolj del z abstinenčno tendenco spisanih, je vendar malo takih, v katerih bi se z moralno tendenco družile umetniške kvalitete. Poseglo je torej po »Ubijalcu«. Emile Zola je svoj roman »L’ Assommoir«, ki je izšel leta 1877 kot del cikla »Les Rougon-Maquart«, napisal za knjigo. Dve leti pozneje sta William Busnach in Octave Gostineau napravila po romanu dramo. Zola sam je jako malo pisal za oder, in ko je sestavljal svojega »Ubijalca« gotovo ni mislil na gledališče. Zato tudi drama ne dosega romana, in ne more povečati slave velikega naturalista. Če čitamo, da ima prikrojitev pet dejanj in devet slik, se nam že pojavlja neza-upljivnost v duši Dejstva pa jo zelo opravičujejo. V romanu obsegajo dogodki lahko dobo sedemnajstih let; drami pa taka raz(’ilja med dejanji, ki jih moramo vse gledati, nik kor ne koristi. Seveda se na deskah izgubi čar Zolovega pripovedovanja in opisovanja; za to nas ne oškodujejo nerodni monologi in tendenčno podčrtane pridige. Manjka nam na odru tudi motivacije, katere avtor v romanu ni ostal dolžan. Zato pa se silijo posamezni enostranski momenti vse preveč v ospredje. Tako je navadno z vsemi dramatizacijami, in drugače pravzaprav tudi ne more biti, zakaj elementi romana so pač drugačni kakor elementi drame. — Velika težava je ta, da naš oder ni urejen za podobne prireditve. Na gledališkem listu smo Čitali, da bo predstava ob pol 10. končana, pa smo odšli ob tri-četrt na 11 iz gledališča. Devet slik, med vsako velika izprememba — to seveda ne gre drugače. Nekoliko je bil pač tudi tempo kriv, ki je bil večinoma vsekakor prepočasen. Sicer priznavamo, da so se sodelujoči precej potrudili in ravno najtežavnejše vloge so razmeroma najbolje uspele. Predvsem bi omenili go. Danilovo, ki je igrala Gervezo. V prvem dejanju je mlado dekle, lepo, polno življenja in polno upov, v zadnjem pa mati sedemnajstletnega dekleta, strta, prezgodaj ostarela žena, kateri ni življenje ničesar dalo, pa vse vzelo. To ni lahka naloga, temmanj, ker jo vidimo v dramatizaciji skoraj .vseskozi pa- sivno. Gej. Danilovi gre vse priznanje, da jo je izvršila brez prigovora, g. Skrbinšek je imel kot slepar Coupeau vlogo, ki se jako dobro prilega njegovim igralskim lastnostim, in jo je izčrpal do dna. Da nam ne more pokazati, kako je postal pijanec, ni njegova krivda. Ce bi blazno sceno pred smrtjo malo skrajšal, bi nič ne škodovalo; na odru so pač vse distance nujno manjše kakor v resničnem življenju. Sicer pa Je bila njegova igra premišljena, ter v akcentih, v mimiki in v gestikulaciji kakor tudi v maski jako dobra. Ga. Šetfilova je bila poklicana interpretka lepe bestije Virginije. G. Danilo je postavil z Lantierjem dobro zadeto realistično figuro na oder. G. Povhe je bil najboljši po svoji izpreobr-nitvi; pred tem je bil malo preveč Povhe in malo premalo Štefan. Pijano zidarsko dvojico sta dobro zadela gg. Bukšek in Molek. Kako pride tudi neznatna vloga lahko do veljave, je pokazal g. Buhoslav kot Lorilleux. Tudi ga. Kreisova je nekaj napravila iz svoje epizode. Gdu. Fišerju je nagajal organ in akcent; gdu. Bratini se ni poznalo, da je Poisson doslužen vojak. Sicer je vse dejanje polno neznatnih malih vlog, s katerimi se je moralo truditi vse dramatično osobje in še nekoliko opernih moči. —an. Novice. * Kaj vse je v Avstriji mogoče! Krščansko socialni zastop v Dombirnu na Predarlskem je zagrešil nesramno lopovščino: Izgnal je iz občine odgovornega urednika socialno demokratičnega glasila „Vorarlberger Wacht*, sodruga Hermana Leibfrieda, ki živi že dvanajst let v mestu. Leibfried je v zmislu zakona zahteval sprejem v občinsko zvezo in dornbirnski kristjani so odgovorili s tem, da so moža izgnali, ki jim je bil vsled ostre kritike že dalj časa v želodcu. Delavstva se je vsled krščansko socialne nesramnosti polastilo hudo razburjenje: v pondeljek se vrši nova seja občinskega zastopa in bodo dornbirnski mogočnjaki svoj ukaz najbrž preklicali. Proti predrznemu sklepu je bila vložena seveda tudi pritožba na okrajno glavarstvo. * Največja in najmanjša avstrijska mesta. Po zadnjem ljudskem štetju je na Avstrijskem 793 mest in sicer jih je na Nižje Avstrijskem 43, na Gorenje Avstrijskem 16, na Solnogra-škem 3, na Štajerskem 22, na Koroškem 12, na Kranjskem 15. na Goriškem 7, v Istriji s Trstom 23, na Tirolskem 22, na Predarlberškem 4, na Češkem 370, na Moravskem 100, v šleziji 26, v Galiciji 101, v Bukovini 10 in v Dalmaciji 19. Največja mesta, urejena po številu prebivalstva so: Dunaj 2,031.498, Praga 223.741, Lvov 206.113, Trst 161.653, Krakov 154.141, Gradec 151.781, Brno 125.737, Cernovice 87.128, Plzen 80.343, Kraljevi Vinohradi 77.120, Žižkov 72.173, Line 67.817, Pulj 58.562, Pfzemysl 54.562, Ino-most 53.194, Smihov 51.791. Manj kakor 1000 prebivalcev je v 55 avstrijskih mestih. Na Kranjskem je šest mest, ki nimajo 1000 prebivalcev in sicer: Višnja gora 375, Kostanjevica 484, Lož 521, Radovljica 758, Krško 901 in Cer-nomelj 978. Najmanjše mesto na Avstrijskem je Hardegg na Nižje Avstrijskem, ki šteje 344 prebivalcev. * Navihanec. Trgovcu v Gfltzisu na Predarlberškem je dolgoval Švicar, ki je stanoval na drugem bregu Rena, precejšnjo vsoto. Predarl-beržan ni ne z lepo ne z grdo dobil denarja od Švicarja. Vso zadevo je izročil odvetniku, ki je sicer izposloval sodnijski odlok, s katerim pa ni v Švici ničesar opravil. Švicar se je zadovoljno smejal. Nekega dne pa pride k Švicarju agent, ves utrujen in izmučen. Dejal je dolžniku, da mora priti še danes v dve uri oddaljeni Gotzis, a da je tako truden, da ne more peš prehoditi pota; rad plača pet frankov, ako bi ga hotel Švicar peljati z vozom. Švicar ni dolgo premišljal, ampak urno zapregel in hitro sta zdrdrala čez Ren na avstrijsko ozemlje. Pred gostilno v Gdtzisu se je voz ustavil, utrujeni agent je ročno skočil z voza, iz gostilne pa je stopil avstrijski eksekutor in zarubil Švicarju konja in voz. Švicar pa jo je moral udariti peš domov. Prinesel je denar, da je rešil vprego. Zvijačo je izvršil iznajdljiv odvetniški kance-llst. * Ljubezenska drama dveh otrok. V občini Gostrema pri Reki se je zaljubil 15Ietni Ivan Rusič v 131etno Baldo Doričič. Starši deklice so prepovedali Baldi občevanje z Rusičem. Ko Jo Je ta srečal na cesti, jo je pozval na odgovor, zakaj da se mu umika. Deklica se je prestrašila in zbežala. Rusič je streljal za njo. En strel je zadel deklico. Mladega zaljubljenca so nato aretirali, a sodišče ga je z ozirom na njegovo mladost izpustilo. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Veselo novo leto želiva vsem častitim gostom KAVARNA VOSPERNIG kakor tudi vsem prijateljem in znancem ter se priporočava nadaljni naklonjenosti s spoštovanjem Jakob in Marija Vospernig, Sv. Jakoba trg St. 2. I« ULJ Kavarna »Central' Vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem srečno novo leto 1913 Štefan Miholič, kavarnar. MC Čevljarski obrt Josip Breskvar — Sv. Petra cesta št. 31 —.. * želi cenj. naročnikom in odjemalcem srečno novo leto! Zahvaljuje se za sedanje zaupanje in se najtopleje priporoča za nadaljne naročbe. jtllNMHHItHHHIlillHHNIMHINIHHIIIIIHIIHtlIHtHIHIHIimMIIHIIHmmilimNHIt Srečno in veselo novo leto! svojim cenjenim gostom Fani in Leon Pogačnik gostilna ,Leon‘ j kavarna ,Leon‘ Florijanska ulica št. 6. \ — Stari trg št 30. — Zahvala. Vsem, ki so z denarnimi prispevki, lepimi dobitki ali pa na kak drug način pripomogli k dobro uspeli božičnici, ki je bila dne ?2. decembra, izreka podpisani odbor na tem mestu iskreno zahvalo s prošnjo, da bi ostali naklonjeni društvu tudi vbodoče. V Ljubljani, dne 27. dec. 1912. Odbor dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem. Veselo novo leto želita vsem svojim cenj. gostom, :: znancem in prijateljem :: ter se priporočata Iv. in Ros. Pavšek restavracija, Martinovi cesti. Veselo novo leto želiva vsem cenjenim gostom in odjemalcem Iv. in Marija Marinšek gostilna Amerika in mesnica na Glincah. ...... KAVARNA ,EGIA‘ :: Veselo in srečno :: 1913 novo leto 1913 želiva vsem obiskovalcem svoje kavarne kakor tudi vsem prijateljem in znancem ter se priporočava Josip In Ana Čut er šE 1 Srečno novo leto }}= želi vsem Cenjenim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem Peter Stepič, vinski trgovec in gostilničar v Spodnji SlŠkl št. 256. lovroSabenikvŠiška K pri ljubkim o Kavarna ,Prešern4. Cenjenim gostom, prijateljem in znancem klče Veselo novo ieto želi vsem cenjenim gospodom odje inalcem, prijateljem in znancem JOS. ZIDAR v Ljubljani Karol Polajnar, kavarnar. .^pgp| /Tumiul l|]T°,Hr<:^Hc°ocro~T[l |uiMJTj||5E^y I KAVARHA ,AUSTRIA‘7i r-> Gostom, prijateljem in znancem želi j j srečno in [J I veselo novo leto. I | IVRN STRITAR, kavarnar. |j <^5gpiiniEiiiHn lile”)in imimiin^^ [TO t v p ▼ ? m Veselo novo leto 1913 želi vsem cenjenim gostom ter se pripo-—-......• roča tudi za naprej — Avrelija Šetina, gostilničarka pri „RAKU“, LJUBLJANA, Krakovski nasip štev. 4. gostilna pri „Gorenjki‘ Ljubljana, Komenskega ulica št. 36 nasproti sole na Ledini. Pozor! 50 tisoč parov črevtjev 4 pare črevljev za K 8-—. Znradi plnCevalnili neprilik več velikih tvornic, sem dobil naročilo, da razprodam veliko množino črevljev mnogo pod izdelovalno ceno Prodam tore) vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevljev na trakove, usnje rumeno ali črno, galoširano, s kapicami in z dobro zbitimi usnjenimi podplati, jako clogantni, nova fasona, velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo le K 8. Razpošiljam po povzetju. A. GELB izvoz črevljev, Krakovo St. Z 160. Zamena dopustna la denar nazaj. Vsem spoštovanim obiskovalcem brivnice želi ! veselo novo leto 1913 ! ter se jim tudi nadalje priporoča, zagotavljajo jim najboljše postrežbo. Franc Zajc, brivec, —— Dunajska cesta 12, ===== Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom, :: znancem in prijateljem :: ter se priporoča Ignacij Banko gostilna pri „Nacetu“ «==b*=«sbb Martinova cesta. . ~~ Jos. Dežman, knjigovez, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 2eli vsem cenjenim naročnikom sreeno in veselo novo leto ter se priporoča tudi za naprej. Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znan cem želim prav Gostilna pri Virantu Št. Jakoba trg št. 2 ‘eli vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem = srečno novo leto! Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočava tudi za nadalje prijazni naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem Marija in Fran Lekše. srečno novo leto! Kavarna JEUROPA* Srečno in veselo novo leto 1913 Anton in Terezija Tonejc. Priporočam se jim tudi v prihodnje ter bilježim z velespoštovanjem Mat. Dolničar, restavrater na južnem kolodvoru v Št. Petru na Krasu Vsem cenjenim trgovcem in odjemalcem 1913 Kolinske kavne primesi l l IT Z (žil , * .'V jTo-) srečno in veselo novo leto | |” Kolinska tovarna za kavno primes v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani Rezervni zaklad nad K 700.000, ==™=— obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1918 naprej po čistili ===== brez odbitka rentnega davka