Ra SKff« PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Štpv onn /■\nnr\\ Poštnina plačana v gotovini — ocev. /IH) M ?QH) Spedizione in abbon. post. I. gr. Iniziamo la pubblicazione deli’ im-porfante articolo di Mil en ti je Popovič 0 al1 ie jugoslo- Nk »ttsnrS vo Postalo pri- "V- Juo„ i ars*,va kapitalističnih ^ iti na* ,°vanska zunanja trgo-41 dobro • na katerih temelji; aL^notT*- in isto velja, kar ^Ve. in „..a?Jega položaja nniB c. in n; pomlaja nase f^hlih , i Potrebno dajati !% b0lra2!ag y tem oziru. In ^^odgovj to potrebno, v ko li- ju ‘Stoti zrni ,orni politični voditelji . traii , - »vjetske propagande **U v ‘‘ ta dejstva —v—* a in jih prika-. “k stajjj.0"! luči, da opravičijo **%, e Jugoslavije pred F{jj, Sm** 'iddska republika »20^vaJeinneodvisna in suve-njeni narodi ter r’ToMti"vimvo niso pripravljeni ur koli, da bi se vmt' Cji^tvo SJvji «0Dlu v I^Sr s' ,i^hove “otranje zadeve Sl tike, “ ‘ Jugoslovanske zunanje h jugoslovanska vla- S'°io >1?lrebno Poudariti, da vodi WUnanjo *t Čn°stjo Politiko v skladu z i ter vUJlj!0 in suverenostjo drža-> Hiru ladu z naprednimi na-in E°delovanja med na- •Osti ttii s !’i i|,'’t, hv^Ve?nostiin, ki so in osta. hi. ^ dkfi ilioncIntrnncL-a jugoslovanske vla-lvlB5^8o5,ovansk‘ narodi in »g* vlada zaradi pripravljeni ^.Mgf '«•««* Pritiska, ki Ju ’n v *i’ *n 10 ‘z nobenega a°beni okoliščini. rifj vlada izraža svoje alrotie ne)^ aretacija nekate-teihn. lti fo,1* garde, — ki čeprav Tani, — »o ljudje s «QSi ‘jo, ki. so prekršili talni^c°i>ov»S*0*iubnost Jugoslavi-'Im ^ W?°®j tako žaljivo, bru-Vanl p e,ieno "Oto s strani NVn, vlado ■ senečenje jugoslo->u*4 VjarIle ae večje,, ker. je itriacj.a zamolčala vprašajo v „e jugoslovanskih o- "it s m So^vjetski zvezi; repa- ter j0 n'j^lovi starši in . 2veza vprašanje repa. is Wht„ JUSoslovanska ntovali tn ... vlado Hkrati zanemar- SS - ^ živij„Slovanskih državljank b.i V- sovjetski zvezi in 8re Vjet-'5ka vlada še iz- *)U(ij a .^Potovanje, čeprav »ačin’ l,niso nikoli in na '?'* >,v. Prekiv.ii^jgi,r,nr,,, gn. Zveze^lekra‘ii zakonov ‘ga m ki so na svobodi, dl pcudarja jugoslovan-r'rSar,0 ta S.,1? trditve, ki se na-do""' jugoslovanskih sovjetskih bivši SIZvi sti. so go večini ‘te j^r^oljenci, laži in iz %Sre’ kal,, Vele' Hjudje, za ka-'4. ,v Vrstj n r. t® hilo že obrazložiti b‘li a”J. jugoslovanske vla- t*i . s‘li jijDr, l ani. ker so težko °Vanske zakone zara- it^iega , Ssv sv0'>tlUnskeS'a delovanja Jega sovražnega delo ------------------------------------------ vanja proti jugoslovanski republiki, ki ima kot suverena država pravico braniti se proti takemu delovanju. Čeprav obstajajo neovrgljivi dokazi o krivdi teh ljudi, izraža jugoslovanska vlada svojo voljo, da se najde rešitev za sporna vprašanja med obema vladama, in se izreka pripravljeno izročiti vse te ljudi, ki so sedaj zaprti, sovjetski vladi v najkrajšem možnem času. Hkrati se izreka jugoslovanska vlada pripravljeno dati vsem sovjetskim državljanom, ki stalno bivajo v Jugoslaviji in ki bi to zahtevali, | takoj možnost, da zapustijo ozemlje Jugoslavije, ter jim nuditi v ! tem oziru vse olajšave. Jugoslovanska vlada in njeni odgovorni predstavniki so se vedno izrekli pripravljene najti sporazum s sovjetsko vlado za rešitev vseh spornih vprašanj med obema državama. Jugoslovanska viada izrablja ponovno priliko, da izrazi to svojo pripravljenost in izjavlja, da je pripravljena začeti pogajanja za rešitev vseh omenjenih vprašanj s sovjetsko vlado v duhu med- narodnih obveznosti, ki sta jih prevzeli obe vladi. sestanek Kosanovid-M lia Madžarskem so izvolili najvišje državne predstavnike BUDIMPEŠTA, 23. — Madžarski parlament je izv.lil za pre ssdsi-\VASHINGTON, 23. (AIS) — Da- j ka prezidija parlamenta dcsedanje-nes se je jugoslovanski poslanik 1 ga predsednika republike Szaka-Sava Kosanovič razgovarjal z na- I sitsa. Podpredsednika sta Karl Kis, mestnikom pomočnika ameriškega ] član stranke delavcev in Daniel zunanjega ministra Deanom Ru-1 Nagy, član stranke malih posestni- Irmr Sp-krpfar nrv;1nl Deanom skom. Jugoslovanski poslanik je označil sestanek kot nadaljevanje splošnega razgovora o gospodarskih vprašanjih. kov. Sekretar je postal bivši pred-srdnik parlamenta Oit. Novi predsednik p rlamenta pa je Drahos, poslanec stranke d slavcev. Ustavimo n« liKuMaiortem! Namestniki se dogovarjajo kako ko Avstrija p ačevala Sovjetski zvezi LONDON, 23. Na današnjem zasedanju so se štirje namestniki zunanjih ministrov razgovarjali predvsem o načinu plačevanja vsote 15 milijonov dolarjev, ki jih mora Avstrija plačati Sovjetski zvezi. Sovjetski načrt dovoljuje avstrijski vladi odloga 15 do 30 dni od dneva, ko bo stopila mirovna pogodba v veljavo, Za P.rvo plačilo 6.200.000 dolarjev. Britanski delegat Mallet pa je zastopal stališče, da bi morala istočasno s tem prvim plačilom s strani Avstrije Sovjetska zveza izročiti Avstriji imetje, ki so ga sovjetske oblasti zaplenile kot vojni plen. Zarubin je odgovoril, da se bo izročitev tega imetja izvršila postopoma v času dveh mesecev, zaradi česar on vztraja pri svojem prvotnem predlogu. Rri tem vprašanju ni prišlo do sporazuma. Vprašanje statuta za slovensko in hrvatsko manjšino se smatra kot praktično rešeno. Težave s tem v zvezi bodo v kratkem končno odstranjene. Kardelj sprejel flraunisa BEOGRAD, 23. — Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj je danes sprejel avstrijskega političnega predstavnika v ugoslaviji dr. Karla Braunisa, ki mu je pri tej priložnosti izročil svoje poverilnice. Abdulah pri Bevinu LONDON, 23. — Danes zvečer je zunanji minister Bevin priredil večerjo na čast transjordanskemu kralju Abdulahu. V britanskih uradnih krogih zelo molčijo o razgovoru, kj ga je včeraj imel Abdulah z Bevinom in ki je trajal pol drugo uro. Monsrluttlno nasilje ATENE, 23. — Na procesu proti 150 osebam, ki so bile obtožene makedonskega avtonomizma, je vojaško sodišče iz Florine izreklo 51 smrtnih odsodb, 12 tia dosmrtno ječo in 8 na razne zaporne kazni. Vojaško sodišče v Atenah pa je obsodilo 5 komunistov na smrt zaradi pomoči demokratičnim borcem. Sovražniki delovnega ljudstva bodo prejeli zasluženo kazen Jutri se bo v Bujah začela sodna razprava proti skupini teroristov, sovražnikov ljudske oblasti V Bujah je bil 8. septembra 1948 ljudski praznik ob številni udeležbi mladih in veselih ljudi. Italijanov in Hrvatov iz Buj in okolice. Godba, rajanje in ples razveseljujejo delovno ljudstvo, ki si je po dnevnem težkem delu pri gospodarski izgradnji Istrskega o-krožja privoščilo zasluženi počitek in razvedrilo. Toda stalno boljša-nje življenjskih pogojev v Istrskem okrožju povzroča nevoščljivost ostankov fašizma, ki je bil v osvobodilni borbi poražen in ki sedaj zopet, deluje v Trstu, kjer je idealno zavetišče za vse sovražnike ljudstva. Brezskrbna in vesela kakor vsi ostali sta tudi mladinca Križman iz Petrovije in Jugovac iz J«Ienšč. Niti od daleč si ne mislita, da Sta njuni imeni na »seznamu smrti», ki so ga pripravili organizatorji terorističnih dejanj v Istrskem okrožju. Po končanem prazniku se odpravita proti domu, toda čjm se oddaljita iz Buj, sta na divjaški način umorjena. Grozni zločin je povzročil bolesten vtis med vsem mirnim in delovnim prebivalstvom področja, VI obsoja izvršitelje zločina in njihove mandante. Toda zločinci so bili izročeni pravici in v četrtek se bo v Bujah začela proti njim sodna razprava. Nestrpno je pričakovanje prebivalstva, ki ve, da bo pravična obsodba zločincev služila v opomin vsem tistim, ki bi v bodoče hoteli služiti reakciji pri njenih zločinskih dejanjih, s katerimi hoče ta ovirati mirni razvoj socialnega življenja v coni B. Kdo sta bila Križman in Jugovac in zakaj sta bila umorjena? Oba sta bila borca v osvobodilni borbi. Nista bila umorjena iz osebnega maščevanja ali pa morda zaradi ropa. Vzrok je drugi. V zadnjem času so bili izvršeni atentati proti vojakom jugoslovanske armade Kdo jih je izvršil? Prav gotovo ne ljudstvo, ker ono "ceni svojo armado, ki ga je osvobodila od fašističnega zatiralca in ki mu dr.evno pomaga pri delu za gospodarsko izgradnjo. Ljudstvo je svojo ljubezen do osvobodilne armade pokazalo z javno obsodbo atentatorjev na množičnih zborovanjih in z darili, ki so jih prinesle številne delegacije. Toda še več. Nekemu kmetu v bujskem okraju so zažgali žito. Ta kmet je član ljudskega odbora. V Izoli so zažgali obleke srbskim otrokom, ki so v počitniški koloniji. Vsa ta izzivalna dejanja so bila izvršena v škodo ljudi, ki so bratsko povezani z novo Jugoslavijo, oodisi da so sc borili v vrstah njene osvobodilne vojske, kakor umorjena mladinca Križman in Jugovac, ali pa da predstavljajo ljudsko oblast, kakor omenjeni kmet, ali pa da so člani jugoslovanske armade, ali pa državljani nove Jugoslavije, čeprav nedolžni otroci. In kdo je tisti, ki je zmožen takih dejanj? Samo sovražniki nove Jugoslavije, sovražniki ljudske oblasti. Moramo in lahko razlikujemo te sovražnike vsega, kar je demokra- Anarej Haderlap. Govoril je o pre-rojenju slovenske mladine na Koroškem kot rezultatu osvobodilne vojne. Govornik je nato govoril o uspehih slovenske mladine na kulturnem in vzgojnem področju ter poudaril, da bo delovno ljudstvo in še posebno mladina posvetil^ v bodoče največjo pozornost vzgoji mladine, da očuva svoj narodnostni značaj in svoj materir. jezik. Na koncu zborovanja je sledila športna manifestacija in poslali so brzojavko glavnemu odboru Ljudske mladine LR Slovenije, v kateri je med drugim rečeno: «Qb priliki slovesnega zborovanja za proslavo dneva mladine v Blalu Vam pošiljamo tudi za vso mladino Slovenije in Jugoslavije naše bratske pozdrave. Kljub vsem napadom in pariškemu sporazumu, kj napravlja slovensko ljudstvo r.a Koroškem žrtev brezvestnega sporazuma, danes ponovno dokazujemo, da so pre> bivalci te vasi Slovenci in da bodo to ostali. Opirajoč se na borbene tradicije narodno-osvobodilne borbe bomo še nadalje zavračali vse napade proti slovenskemu ljudstvu r.a Koroškem in bomo ohranili borbenega duha naših partizanov, ki so se borili za narodnostne, socialne in kulturne pravice nažega ljudstva. Vemo, da so vsi proti nam, od naše buržoazije ir. zahodnih reakcionarjev do obrekovalcev Informacijskega urada. Toda vemo tudi, da je pravica na naši strani in zaradi tega bomo nadaljevali borbo še z večjo vnemo». Borba, ki jo vodi danes delavski razred v svehi proti imperializmu in njegovim zavojevalnim sistemom, proti izkoriščanju, proti ekonomskemu zusužnjenju in proti domači reakeiji posameznih držav, ki posebno sedaj, ko je minilo nekaj let po podcu fašizma, skuša spet po gaziti v krvi pridobitve širokih ljudskih množic, je danes center javnega zanimanja. Vse skozi črto, ki teče skozi a-meriški kontinent, zahodno Evropo, Afriko in Azijo, se vodi danes trda borba, na eni strani z orožjem tičnega in ljudskega, v tri kategorije: tisti, ki pripravljajo načrte, ?2as"šjRomunija slani nojieiiiico njihovimi dejanji. osvoboditve po sovjetski armadi Proces proti teroristom, ki je bil BUKAREŠTA, 23. - Včeraj zve- Oggi alle 20.50 il comp. Petro-nio pariera alla radio di Capo-distria sulla questione «La si-tuazione sindacale del T.L.T. e il congresso del Partito comu-nistaa. ff „Hočemo delati kličejo francoski delavci PARIZ, 23. — Z vzkliki ((Odprite vrata! Hočemo delati«, so sa danes zjutraj delavci tovarne aeronavtičnih motorjev v Argentenilu zbrali pred vrati tovarne, ki jo ščitijo mečne policijske sile. Zidovi tovarne so preprečeni z bodečo žico in na važnih točkah so postavljene straže, ki obvladujejo dohode. Ker je vodstvo tovarne odreklo sprejem delegacije odpuščenih delavcev, so tj v sprevodu odšli pred občinsko hišo v Argentenilu. Sploh vlada v tem kraju precejšnja vznemirjenost, kajti iz solidarnosti z delavstvom prej omenjene tovarne so prenehali delati tudi delavci kakih desetih krajevnih podjetih. lansko leto v Kopru, je dokazal, da je skupino obtožencev, ki bi morala izvršiti teroristična dejanja v škodo prebivalstva coipe B. vodil CLN. Dobijo se plačani izvršitelji zločinov in celo tako izbrani, da lahko včasih ali tudi vedno zbežijo pravici in- zvalijo krivdo na nedolžne ter pripišejo zločin žrtvam samim, sorodnikom ali prijateljem. V tretjo kategorijo spadajo obrekovalci vsake pobude ljudske oblasti; s svojim nčgativr.im stališčem in z zasmehovanjem naporov ljudske uprave dokazujejo, da pripadajo tistim ljudem, ki simpatizirajo in ki odobravajo provokacije in zločine reakcije, ter s tem moralno soglašajo za kar bi v kateri koli državi kazensko odgovarjali. Tej kategoriji spadajo tisti, ki so bili aretirani in glede katerih reakcionarni tisk vpije o ((množičnem preganjanju Italijanov«. Mi odgovarjamo da ne gre za Italijane ali Slovane, kakor tudi ne za maso in toliko manj za preganjanje: gre enostavno za ljudi, ki so delovali tako, da morajo sedaj imeti opravka a pravico. V kategorijo izvršiteljev terorističnih načrtov imperialistične reakcije spada skupina, ki jo bodo sodili v četrtek v Bujah. Ti ljudje so postali orodje nizkotnih zločinov, ki so jih pripravili isti hujskači in organizatorji, ki so organizirali razna _ druga zločinska dejanja šovinističnega neofašizma. S temi sovražniki ljudstva in družbe bo pravica neizprosna. Isto bo doletelo vsakogar, ki bi imel namen postati izvršitelj kakršne koli akcije, ki naj povzroči škodo in moti mirno življenje demokratičnega prebivalstva Istrskega okrožja. čer je bila v Bukarešti za peto obletnico osvoboditve veiika manifestacija, ki so se je udeležili člani vlade in tuje delegacije. Govoril je najprej generalni sekretar centralnega komiteja Delavske stranke Romunije Georgiu Dej, ki je poudaril nepozabne žrtve sovjetske vojske za osvoboditev Romunije. Zal ni mogel navajati tudi nepozabnih žrtev, ki bi jih bila dala romunska delavska stranka ■ za osvoboditev svoje dežele. In kakor je lepo, biti hvaležen sovjetski vojski za osvoboditev, tako je istočasno nekoliko neprijetno, ako si je treba priznati, da je bila samo sovjetska vojska tista, ki je osvobodila Romunijo. Take pomisleke je najlaže odgnati s klevetami nove Jugoslavije in »Titove krike«. In tako gospod Dej meče umazanijo svojih klevet na maršala Tita, ki se je na čelu svojega ljudstva ves čas boril za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma, medtem ko se je Dej »zmagoslavno« pojavil v Romuniji takrat, ko je sovjetska vojska pregnala nemsše naciste in obenem strla Romunijo, ki se je zvesto služeč trojnemu paktu borila proti Sovjetski zvezi. Nato je govoril predsednik sovjetske delegacije maršal Voroši-lov, ki je prinesel pozdrave sovjetskega ljudstva, sovjetskih oboroženih sil in Stalina. V svojem govoru je poudarjal tudi podporo, ki jo HZ nudi romunskemu ljudstvu pri izgradnji njegovega življenja. (Dobro bi bilo, če bi romunsko ljudstvo kaj natančnejšega zvedelo - sovjetsko romunskih petrolejskih v. roki za dokončno narodno osvoboditev, kakor na drugi za emancipacijo delovnega ljudstva za ohranitev pridobljenih socialnih pravic med osvobodilno borbo proti naci-fašizmu in za pridobiten novih, ki naj zagotove delavskemu razredu, zdravi inteligenci in vsemu delovnemu ljudstvu pravico do dostojnega življenja. Dokaz, da se je ta titanska borba prav v zadnjih mesecih razvnela s prav posebno silovitostjo, nam priča ofenziva finančnega in industrijskega kapitala v zahodni Evropi, ki se hoče s histeričnimi manevri proti osnovnim delavskim praincam kolikor mogoče bolj obvarovati pred prodirno silo proletariata v svetu in kolikor mogoče podaljšati obstoj svojih že trhlih temeljev. Da mora imperializem propasti pod udarci svetovnega proletariata, si je svesten vsak posamezni delovni človek, kakor so si svestni tega tlačeni in do krvi bičani kolonialni narodi. Toda prav danes je potrebna še zavest, da bo morala borba, ki jo vodi delavski razred v svetu, prekoračiti še najtežje čase, da bodo potrebne še trde bor- družbah, ki pri izkoriščanju romunskih pretrolejskih vrelcev znatno prekašajo nekdanje zapad-ne kapitaliste-izkoriščevalce romunskih zemeljskih zakladov). be in mnogo žrtev do končne zmage pravice in socialistične bodočnosti. Ko so delovne množice oborožene s to zavestjo, je bodočnost v njihovih rokah. Borba, ki so jo pričele demokratične množice v svetu za ohranitev miru proti vojnim hujskačem, ki vidijo le v vojni okrepitev svojih trhlih ekonomskih baz, je dala brez dvoma ogromen doprinos k splošni borbi, ki se danes vodi v svetu. Pri nas v Trstu stojimo danes v enem najvažnejših razdobij borb med delavskim razredom in industrijskim kapitalom, kar smo jih imeli od časa osvoboditve. In to še prav posebno, kar je pri nas delavski razred v posebnih organizacijskih okoliščinah, ki jim je treba najti nujno in brez odlašanja potrebno rešitev. Ce je delavski razred Trsta vodil v letih 11)46-47 še hujšo borbo za obstoj svoje industrije in proti lakoti in bedi na ekonomskem področju in borbo za ohraniteu miru na tem koščku zemlje ter za pravično rešitev tržaškega vprašanja, se je ta borba vršila v času, ko je delavski razred in z njim vse demokratične množice imel tako trdno razredno organizacijo, da je bila resnično kos vsem imperialističnim provokacijam in manevrom domače reakcije ter njihovih hlapcev. Danes, ko politično ekonomski (Nadaljevanje na 2. strani), ISTAMBUL, 23. — Dokončno število žrtev potresa, ki je 17. avgusta zajel pokrajino Erzerun v Turčiji, znaša 436 mrtvih, 340 težko ranjenih: 1.423 hii je popolnoma porušenih. Pomoč pošiljajo z letali. O PANAMA, 23. — Predsednik panamske republike Domingo Diaz Arosenena je umrl. O BEOGRAD, 23. — Sest jugoslovanskih enot se bo udeležilo veslaških tekem na Romskem jezeru, i bodo 11. septembra. II il il c s pogreb žrtev “(izrinili požarov i/ Eranoiji Vlada je bila zelo počasna s svojo pomočjo - Gozdovi gorijo tudi v Italiji, na Korziki, v ZDA in Kanadi BORDEAUX, 23. — Gozdni P» Žar severno od kraja Saucats v Gironi je začel spet razsajati in se širiti. Drugi val ognja se je zagnal tudi preko pokrajine Avey-ron v gozdove Tauriac in Meza-gues. Število žrtev požarov v gozdovih pokrajine Girone je danes zjutraj dospelo na 82. Ker ne javljajo o drugih izgubah, bi se moglo to šte-viol smatrati kot dokončno. Dan 24. avgusta bo proglašen za dan državnega žalovanja. Vlada je sklenila podeliti pod obliko pomoči vsoto 100 milijonov frankov prebivalstvu Land in drugih okrajev, ki jih je požar opu-stošil. Mnogi pariški listi pa danes kritizirajo vlado zaradi počasnosti, s katero se je lotila gašenja velikanskih požarov v okrožju Girone. Eden izmed listov graja notranjega ministra, da ni prekinil svojega dopusta v Avstriji, ko je zvedel za katastrofo. NEW YORK, 23. — Po raznih krajih severne Amerike, v Kanadi in ZDA divjajo veliki gozdni požari. Na stotine oseb je ostalo brez strehe in na tisoče živali je poginilo v plamenih. V ZDA so sedaj najbolj prizadete pokrajine na za-padu in srednjem zapadu. Gozdovi cone Fayette v državi Idaho in cone Yello\vstone v državi Wiyo-ming gore že od prejšnjega četrtka. Požar je tudi v Califomiji; zaradi močne suše se boje, da se ne bi ponovila požarna katastrofa iz leta 1947. V pokrajini Quebec v Kanad so doslej zaznamovali 80 požarov, v pokrajini Ontariv pa 113. Povsod pomaga vojaštvo civilnemu prebivalstvu v borbi proti ognju, javljajo že izgubo 8 vojakov. MILAN, 23. — Pet hektarov gozda sta uničila dva požara, ki sta si vkratki dobi sledila v gozdovih, ki obkrožajo letališče Malpense. Gasilci se se z gašenjem zelo mučili. AIACCIO. 23. — Ze tri dni gorijo gozdovi v pokrajini Col de Sarte. Plameni so zajeli že več kot 80 hektarjev zemlje. LONDON, 23. — To noč so vročinskemu valu sledile nevihte in nalivi, ki so v Yorkshiru povzročili mnogo poplav. popoviO onomskih odnosih socialističnimi državami j a prikazuje 1 razlike v storilnosti dela med državami socialističnega tabora: % v0a ZsSRr0izvodnja cSr ■ • • t01jska ’ ■ ■ V INDUSTRIJI: Crni premog v kilogramih na 1 delavca v 1 izmeni) !arska 1211 1121 1272 580 544 (povpreček 1- 1937) (4. četrtletje 1. 1948) (4. četrtletje 1. 1948) (povpreček 1. 1938) (1. 1948) % vha CSR Proiz' vodnja Rjavi p remog r kilogramih na 1 delavca v . . 2440 (4. četrtletje 1. . . 905 (1. 1948) 1 izmeni) 1948) Železova ruda c'tna Proizvodnja v tonah na 1 delavca) OSjjj 'Uska .... 300 (povpreček h 1938) pLRj ’...................410 (povpreček 1. 1939) •••:.. 220 (1. 1948) (L, ®tna proizvodnja v pLRj Surovo železo tonah 765 165 na 1 delavca) (1. 1937 (1. 1948) Proizvodnja jekla ®hia proizvodnja v tonah na 1 delavca) ZSSR FLR.j 1937) 1948) KMETIJSKI V 0s na hektar, v 460 (1 . 150 (1 PROIZVODNJI1 centih, povpreček l. 1934—38) hektaru nc storilnosti daje dela, ker iz nje ni razvidna proizvodnja enega delavca. Odnos storil- nosti dela bi bil 2« Jugoslavijo nedvomno mnogo slabši zaradi števila kmečkega prebi- vegjega valstva (glede na to tudi števila delavcev) na hektar kakor v drugih državah). Pšenica CSR .... Poljska . I . Madžarska 1 '. Jugoslavija . . 17 11,8 13,9 11.4 Krompir CSR . . . 132,2 Poljska . I- 140,7 Madžarska . 72,9 Jugoslavija 62 Sladkorna pesa CSR .... 284,9 Poljska . . . 216,3 Madžarska . . 206,9 Jugoslavija . 188,1 Iz navedenih podatkov je razločno razvidno, da je FLRJ precej pod ZSSR, Češkoslovaško in Madžarsko, da je glede na to v vrsti držav, ki spadajo v svetovni menjavi med izkoriščane. Kako se v praksi trgovinske menjave kaže pridobivanje ekstraprofitov iz neke zaostale države na temelju razlike v storilnosti, dela, kaže naslednja tabela: V 1937. letu je Bolgarija porabila: 71,818.713 delovnih dni za proizvodnjo izvož. surovin, 4,612.909 delovnih dni za predelavo izvož. proizvodov, skupno 76,431.622 delovnih dni, V zameno za to pa je dobila: surovine in polfabrikate, za katerih proizvodnjo j.e bilo porabljenih 18,785.576 delovnih dni. za predelavo pa 8,(73.704 delovne dni, skupno 27.559.280 delovnih dni. To pomeni, da je plačala Bol-gaidja vsak uvoženi dan živega dela z 2,7 dneva svojega živega dela. Pridobivanje ekstraprofitov iz zaostalih držav je edinstven ekonomski proces, ki se kot neizogiben nasledek kapitalističnih odnosov razvija na svetovnem kapitalističnem trgu. Toda vse doslej je temeljila naša teoretična analiza na predpostavki, da prihajajo države na svetovni trg z vrstami blaga, ki zvesto kažejo strukturo vse njihove nacionalne proizvodnje kakor tudi relativni delež posameznih vej v nacionalni proizvodnji. Sele s to predpostavko bo stopnja izkoriščanja nerazvite države določena z nižjo storilnostjo njenega nacionalnega dela, če ga pogledamo v celoti. Konkretna stvarnost svetovnega trga je takšna, da prihajajo posamezne države samo z določeno strukturo svojih vrst blaga. Pri tem je v praksi kapitalistične ekonomike tako, da prihajajo nerazvite države obenem na svetovni trg večidel s proizvodi tistih vej, v katerih je v okviru njihovih nacionalnih gospodarstev storilnost dela najnižja, to je, da se v tem primeru njihov položaj še poslabša. To prihaja od tega, ker so to obenem države z nerazvito industrijo. Potemtakem bo tudi v primeru, da imata dve državi enako splošno storilnost dela, a država A zvaža izdelane proizvode, do-čim država B agrarno-surovin-ske, država A vendarle izkoriščala državo B. (Nadaljevanje na 4, strani) MILENTIJE POPOVIČ Sui rapporii economici 1 r a gli s 1 a 1 i so c i a I i s 1 i I. Prescindendo dalle conseguenze negative che Ia Risoluzione del-l’U. I. ha avuto ed ha per il mo-vimento operaio internazionale, essa ha avuto on lato positivo in quanto ha fatto sorgere fra i co-munisti la discussione su tutta una serie di questioni sulle qua-li non v'era unita di vedute, e in merito a cui si commettevano di-versi errori, ecc. Prima della Rh soluzione non si fece parola di tali questioni, sia per temporanea opportunita politica o per rispet-to al P. C.(b), e alTURSS (nella misura in cui sia l’una che 1'aitra potevano essere oggetto di criti-ca), oppure non se ne parlo ipo-critamente o soltanto con mol-ta circospezione. L’anno trascor-so dalla pubblicazione della Risoluzione, con tutti quei fatti gra-vi che vi accaddero, basto a co-loro che ancora persistono a so-stengre la Risoluzione per pas-a-re su posizioni revisionistico-op-portunistiche. Una tra le questioni fondamen-tali, questione controversa e matura per la disoo^ione, e quella dei rapporti economici fra gli Stati socialisti«. Senza la giusts soluzione di tale questione non e assolutamente possibile la solu-zione di altri problemi. Per tale ragione e assolutamente necessa-rio porre chiaramente e senza ipocrisia in discussione questi problemi e affrontarne ia soluzione. II compagno Tito (discorso tenu-to alla seduta solenhe alTAcca-demia delle Scienze e delle Arti della Slovenia il 16 novembre 1948 a Lubiana) disse: «1 rapporti economici tra gli Stati socialistici poggiano ancor oggi sui sistema capitalistico del-lo scambio delle merci. In questo campo nulla vi e di cambiato. E’ comprensibile che simili rapporti non sono d’incitamento per un sempre maggiore avvicinamento fra gli Stati socialistici«. Lo scambio dei beni e gl; altri rapporti economici fra gli Stati socialistici o, in altre parole, i rapporti economici entro il sistema mondiale del socialismo si basano su prezzi e condizioni fondalmentalmente identici ai prezzi e condizioni praticate sui mercato capitalistico mondiale contemporaneo, per cui anche le conseguenze di tali rapporti fu-rono identične a quelle che si ve-rificano sui mercato capitalistico mondiale. Prima di addentrarci nelTespo-sizione ci sembra necessario spie-gare che cosa jntendiamo con la espressione «il sistema mondiale del socialismo«. per rendere la esposizione piu facile e meglio comprensibile, come pui-e per sottolinearc jmmediatamente il senso di queste parole, jn conira- sto con il senso come in generale lo intendono ipocritamente (e diversamente essi non lo devono intendere!) al.cuni fra j seguaci della risoluzione dell’U. I. Prima della seconda guerra mondiale il mondo socialistico era 1’Unione delle repubbliche socia-listiche sovietiche. — Uno Stato socialistico. La seconda guerra mondiale. guerra di liberazione, significo un grande passo in avanti nello sviluppo del socialismo come sistema mondiale. Essa ci porto una serie di nuovi Stati socialisti autonomi. Questi Stati si tro-vano su differenti gradi di sviluppo socialistico. tuttavia, tutti si avviano al socialismo, ed in tal senso possiamo chiamarli socialistici. Proprio in questo mo-mento si stanno combattendo le ultime battaglie per la liberazione della Cina, dopo di che anche essa si incamminera con passi ancora maggiori sulla strada del socialismo. Inoltre, tali enormi vittorie hanno determinato il fatto, che in tutte le questioni di vita internazionale il mondo socialistico svolge un’azione deci-siva. Il mondo socialistico comtem-poraneo comprende, dunque, una serie di Stati socialistici. Il suo consolidamento e l’allargamento ulteriori porteranno alla creazio-ne dj nuovi Stati socialistici autonomi. In relazione a cio il problema delT-edificazione del socialismo comprende due fasi. La prima fase comprende la edificazione del socialismo allo interno di ognuno di questi Stati. Cio ha luogo in base alle esperienze generali delTedifica-zione socialistica conseguite dal-1'URSS. La seconda fase del pro- blema comprende 1’edlficazione del socialismo come sistema di Stati autonomi, Tedificazione dei rapporti socialistici fra di essi, ossia Tinstaurazione di tali rapporti reciproci da significare in tutti i campi della vita sociale la rottura con i vecchi rapporti ca-pitalistici fra gli Stati; la erea-zione, quindi. di nuovi rapporti, cioe 1’uguaglianza socialistica, 1’uguaglianza di diritti. In altre parole, in questo sistema di Stati bisogna cioe: 1) eliminare tutte le forme di sfruttamento e tutte le ingiustizie che sono una eredita del capitalismo; 2) risol-vere giustamente e sulla base dell’uguaglianza i rapporti fra i arandi e piccoli Stati, fra i gran-d; e piccoli popoli, aventi orga-nismi statali autonomi; 3) eliminare o creare condizioni atte a liquidare lo sfruttamento de-gli Stati piccoli e arretratti da parte degli Stati grandi e piu sviluppati, sulla base dei rapporti economici socialistici, ecc. In altre parole: al pošto di pili Stati socialistici, i di cui rapporti reciproci erano finora posti su una base errata, ossia tale da provocare controversie e contra-sti, si creerebbe— con la soluzione dei problemi di cui sopra — il sistema degli Stati socialistici che formerebbe la base per il loro avvicinamento sempre maggiore. L’edificazione di un tale mondo socialistico i oggi il principale do-vere internazionalistico di tutti i comunisti. Sotto ['espressione »il sistema mondiale del socialismo« noi comprendiamo proprio un simile sistema di Stati socialistici autono-mi, stretti da una collaborazione generale (politica, economica e culturale). (Continua). Ustavimo pot likvidatorjem! (Nadaljevanje s 1. strani) moment v svetu in pri nas zahteva trdno razredno organizacijo, stoji pred širokimi delovnimi množicami osnovna naloga, da dajo Enotnim sindikatom spet tisti razredno revolucionarni značaj, ki jim je bil lasten od njihovega obstoja. Taktika in politična linija, ki so jo uvedli današnji kominformistični provokatorji v tržaške Enotne sindikate Z vsemi posledicami, je vplivala na razvoj razredne borbe in ne enotnost demokratičnih množic tako kvarno, da danes lahko ugotavljamo vidne in težko popravljive posledice. Tržaški Enotni sindikati so bili od svojega obstoja od leta 1948 resnični nositelji in predstavnik teženj najširših ljudskih množic brez razlike na narodno pripad rtost in politično prepričanje in so tako združevali v. svoji organizaciji ogromno večino delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja obeh con. Sooial-patrioti Radichevega kova šo pa spremenili sindikate v ozko sekto tržaških kominformistov, u-Vedli so v. sindikat teroristične sisteme in končno spremenili to slavno organizacijo u navadno podružnico Vidalijeve politične frakcije na škodo občih interesov delavskega razreda. Posledica take likvidatorske potnike, ki je Z druge strani spremenila tržaške Enotne sindikate v navadno podružnico Italijanske zveze dela, je povzročila v delavskih vrstah popolno pasivnost in demo-ralizacijo, ki jo lahko tudi ugotovi no v organizacijskem razsulu, Jci se odraža p množičnem odpuščanju znanih in zmožnih sindikalnih funkcionarjev Z odprto nezadovoljnostjo organiziranih članov strokovnih zvez. Pristaši komunistične partije tn Ljudske fronte, ki so ostali zvesti zdravim revolucionarnim tradicijam, so svarili te likvidatorske voditelje, da se je prav v Enotnih sindikatih treba na vsak način ogniti temu ideološkemu razcepu, in so v vztrajno vabili, in še prav posebno sindikati cone B, naj bi se našla skupna pot trdne enotnosti kot porok bodočih zmag v borbi proti imperializmu in njegovi o-fenzivi. Toda ti poklicani razbijači niso poslušali teh besed in so šli naglo naprej z nadaljnjo likvidacijo sindikatov in njegove udarne sile. Ta skupina razbijačev je rajši ubrala drugo pot. Medtem ko so z ene strani vztrajno in trdovratno odklanjali enotnost vseh demokratičnih množic v sklopu Enotnih sindikatov, so z drugje strani klečeplaziti 'n iskali «enotno$ti» pri tržaških kle-rofašistih. Radichevo klečeplazenje pred Delavsko zbornico in njenimi de-mokristjanSkimi voditelji je pa vzbudilo gnus in odpor zdravih demokratičnih množic. Da bi dosegli to eenoinosts na škodo sramotnih popustitev na osnovnih načelih demokratičnega gibanja, se je Radich in kompa-nija pridružil tržaškim klerofaši-stom pri sramotnem obrekovanju jugoslovanskih narodov in da bi se prikupil tem ljudem, je prevzel prvenstvo v blatenju herojskih naporov delavcev cone B ljudske oblasti ter vidnih socialnih in gospodarskih pridobitev, ki jih je bilo istrsko ljudstvo deležno v teku štirih let. Tako so se znašli na isti črti z Delavsko zbornico, tržaškimi kle-rofašisli in imperialistično reakcijo pri obrekovanju s krvjo priborjene ljudske oblasti ter zatajevanju in sramotenju poti in borbe, ki so io prehodili Enotni sindikati tn tržaške demokratične množice. Proti enotnosti niso bili Enoinl sindikati nikoli. Napori Enotni sindikatov, da bi prišlo do enotnosti, so vsakomur znani. Ni minilo niti nekaj mesecev od tedaj, ko se je pokazal še enkrat pravi značaj Delavske zbornice in ljudi, ki tam manevrirajo. Voditelji Delavske zbornice, nesti tvojim načelom razbijačev delavskega gibanja, agentov tujega imperializma in direktnih kreatur domačega kapitala so se javno o-prcdeltli proti Svetovni sindikalni Zvezi in sdonilt no stran protltjnd-skih organi zarij, ki imajo samo eno zgadrrrinsl.-o nalogo, da ov'rajo delavski pok ret v svetu, do ustavijo zmagoslavno borbo ljudskih množic vsega sveta v borbi prrotl zasužnjevalnemu imperializmu, in končno nalogo, da podprejo težko breme propadajočega in škripajočega kapitalističnega sistema. Evo ti enotnosti z Delavsko Zbo/nico! Kaj so pr.dobili od tega Enotni sindikati? Pošteno lahko zabeležimo, da so Enotni sindikati na ta račun popustili mnogo v osnovnih načelih in celo na demokratičnih pridobitvah kakor n. pr. pri podpisu pogodbe o tovarniških odborih, v sestavu teh odborov po tovarnah in tako naprej dolgo vrsto sramotnih odstopanj. Zaradi vsega tega je danes težka rulloga pred delavskim razredom Trsta. Treba je dati delavskemu gibanju v Trstu stabilen in revolucionaren značaj. Treba je združiti v vrstah Enotnih sindikatov vse resnične demokratične množice. Treba je ustaviti pot likvidatorjem in jim vzeti možnost, da bi dokončno odpravili vse, kar je življenjskega v našem delavskem gibanju. Treba je na pravičnih osnovah ponovno združiti sindikalno gibanje obeh con. S tem bomo ponovno oborožili delavski razred Trsta, da ga tako pripravimo za nadaljnje, še težje napore v borbi proti imperializmu tn si priborili ramo ob rami v Vrstah demokratičnih množic vsega sveta sončne dneve dokončnega miru, mirne graditve in svobode. I. B. TRŽAŠKI DNEVNIK STAVKA ITALIJANSKIH ŽELEZNIČARJEV Tudi tržaški železničarski delavci bodo stavkali 2e dolgo vrsto mesecev so po Sajanja med glavno direkcijo italijanskih železnic in Zvezo železničarskih delavcev ter nameščencev Italije. Zaradi nepopustljivosti ura da za mezde pri ministrstvu za italijanske železnice v Rimu. so vsi mirni poskusi, da bi prišlo do skle nitve nove mezdne pogodbe in do povišanja bornih prejemkov teh delavcev, ostali na mrtvi točki. Tako so se 8. t. m. sestali v Rimu vsi tajniki departmanskih železničarskih sindikatov. Na tem sestanku je bil navzoč tudi zastopnik tržaških železničarjev. Namen sestanka je bil preučiti položaj, ki je nastal, ker oblasti niso hotele sprejeti zahtev omenjenih delavcev. Sklenili so, da bodo pričeli delavci s stavkami po vseh mestih Italije, da bi tako na energičen načir, prepričali oblasti o upravičenosti svojih zahtev. Tako bodo 29. t. m. tudi tržaški delavci nastopili s poldnevno stavko, da bodo tako s svojo solidarnostjo podprli upravičene zahteve italijanskih železničarjev in s tem pripomogli k rešitvi tega kočljivega vprašanja. Borba, ki jo vodijo italijanski železničarji, je pravična ir, zato se bodo tržaški železničarji prav gotovo odzvali temu povabilu ter dali svoj delež, da bi železničarskim delavcem priznali njihove pravice. m fhlm&ibhi dn e milil V izpopolnitev naših člankov o Pevskem društvu „Lipa" Ud našega čitatelja tov. Ferluge smo prejeli dopis, v katerem dopolnjuje naše članke o šOletnici obstoja Pevskega društva «Lipa» iz Bazovice. V dopisu pravi, da je narodno knjižnico ustanovilo tržaško akademsko fer. društvo «Balkdn», ki je priredilo poleti leta 1909 s sodelovanjem Pevskega društva «Lipan in drugih bližnjih pevskih društev veselico, katere namen je bil vsaj delna nabava potrebnih fondov. Jeseni istega leta je bila otvor-jena knjižnica,, ki je štela okoli 150 zvezkov. Knjižničar je bil Lovro Grgič, ki je vodil statistikOr na podlagi katere so bile trem najbolj marljivim čitateljem dodeljene knjižne nagrade. razno orodje za trgatev, kakor krivce, škarje, pipe itd., obstajajo še težave za nakup lesene posode in kletarskih strojev. Naša zadruga si ne more nabaviti v zalogo omenjenih potrebščin, ker ji za to primanjkuje kapital in prostor. Zaradi tega vabimo vse kmete-vinogradnike. člane in druge odjemalce, dta javijo pravočasno pri naši zadrugi vse svoje potrebe za trgatev in tudi druge kmetijske stroje. Prijave sprejema: Sedež zadruge v Trstu, ul. Ugo Foscolo, 1 — tel. 94-386, Poslovalnica v Trstu, ul. S. Mer-cadante, 4 — tel. 88-1Š. Poslovalnica v Miljah, ul. Mazzini. 1. ZAHVALA Jaksetich obsojen na 4 mesece ječe PROSVETNO DRUŠTVO BAZOVICA se s tem tovariško zahvaljuje za sodelovanje na proslavi petdesetletnice pevskega Obramba se sramuje veličastne stavke in trdi. da zbora «LIPA» prosvetnemu društvu «Lonjer-Katinara» za podarjeni trak naši društveni zastavi, godbi iz Flavij, pevskim zborom iz Nabrežine, Saleža, Opčin, Padric, Bar-kovelj, Sv. Ivana, Skednja, Sv. Jakoba, Doline, Plavij, Komornemu zboru, oktetu s Proseka-Kontove-la in oktetu iz Sempolaja. Ta dan in naš enoten nastop naj nam bo v spodbudo za nadaljnje kulturno delovanje v dobro našemu narodu. Slovenska pesem je bila vedno tista sila, ki nas je vse združevala v žalostnih in veselih prilikah. Tudi nedeljski nastop v Bazovici je dokazal, da nas bo prav ta pesem ponovno združila v berbi za naš nadaljnji obstoj na tem ozemlju. Bazovica 22. avgusta 1949. ODBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA BAZOVICA je zanjo odgovorno delavstvo ne pa stavkovni odbor Preden se je odvetnik Zennaro posvetil svojemu govoru, je predložil sodišču dve številki lista «11 Giornale Al!eato», iz katerih naj bi bilo razvidno, saj v pisanju, da je po oni odredbi vojaške uprave, ki je proglasila stavko za proti-zako-nito, stavkovni odbor opustil vodstvo stavke. V toliko naj bi namreč to služilo oportunistični liniji obrambe, ki je trdila, da pada vsa odgovornost za stavko prav za prav na delavstvo in ne na vodstvo stavkovnega odbora. Kakor da bi se bilo treba sramovati veličastne stavke. Uvodoma je odvetnik Zennaro dejal, da misli napraviti «chiacchie-rato», ker da ne ve kje začeti fte kje končati pri obrambi Jakseticha, kajti odločitev lanskega procesa ElsmriKo M naseli u M ; Razglas o sprejemu otrok v gluhonemnico v Portorožu Piščanci bodo po dolgem čakanju vendarle dobili elektriko - V Kopcih pri Kolonkovcu pa še vedno nimajo ne elektrike ne vode zveza za (ij omejuje prevoz Med številnimi zakoni in predpis; o kretanju vozil in vozov z živinsko vprego je tudi predpis, ki pravi, da kmetje ne smejo voziti gnoja niti pomij za živino po mestnih ulicah po sedmi uri Zjutraj. Predpis pravi, da se mora vsakega kršitelja te odredbe kaznovati z denarno globo. Jasno je, da naši kmetje vozijo iz enega kraja v drugi tisto, kar je potrebno. Tako kot vsi drugi je ravnal tudi Gec Viktor iz Podlc-njerja. Omenjeni kmetovalec redi 30 prašičev. Pomije zanje Pa dobi vsak dan v kuhinji hotela Savoja. ki jo odprejo šele ob 8.30. Torej mu po logiki ne preostaja drugega, kot da prašiče razproda in si pomaga kot ve in ena. Da se omogoči našim kmetom svobodnejše kratenje z vozovi po mestu je kmetijska stroka ES za prosila oblasti, da podaljšajo čas za kretanje z vprežno živino po me-tu v svrho prevoza gnoja in pomij vsaj do desete ure. Kmetje-vinogradniki! Kljub temu da uživa Tržaško ozemlje dobrote zapadnih imperialistov, ki se ponašajo z močno razvito civilizacijo, prebivalci Trsta in okolice ne moremo trditi, da bi živeli v kdo ve koliko napredni državi. Res je, da imamo tramvaj, avtobusne zveze, plin in tudi elektriko — toda ne povsod. V neposredni bližini mesta, v Piščancih nad Rojanom še vedno nimajo niti vodovoda kaj šele električni tok. Vaščani so že neštetokrat poslali vojaškim okupacijskim oblastem in predsedstvu cone resolucijo, v kateri so soglasno zahtevali, da občina oskrbi vas z električnim tokom. Dolgo časa so številne prošnje romale v koš. Mestni svetniki, ki so na svojih sejah govorili o ureditvi javnih parkov in podobnih manj važnih stvareh, so imeli za njihove prošnje zaprta ušesa. Vztrajnost prebivalcev vasi Piščanci pa je kljub nerazumevanju oblasti za najširše ljudske potrebe le žela uspeh. Pred dnevi so oblasti odobrile kredit za napeljavo elektrike. Z delom bo podjetje ACEGAT verjetno pričelo že v najkrajšem času. Podoben primer kot v Piščancih imamo tudi na drugi strani mesta v Kopcih pri KolonkoVcu. Razlika je samo ta, da se morajo tamkajšnji prebivalci še vedr.o boriti, da jim oblasti «prizriajo» to pravico in jim napeljejo elektriko V vas. Ravno te dni so prebivale! sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da poleg ejektrike napeljejo V vas tudi vodo, za katero je precej tsiske, ker se morajo zadovoljiti z vodo iz vodnjakov, ki ni zdrava in ki večkrat v marsikakšnem vodnjaka tudi usahne. Bliža se trgatev, eba pravočasno ebno opremo. Medtem ko dobi kmet z lahkoto z& katero si je preskrbeti po- Koliko odsekov ima vidalijev-sko prosvetno društvo pri Sv. Jakobu? Nove grobnice na pokopališču pri Sv. Ani Uprava občinskega pokopališča pr; SV. An; obvešča, da bo v najkrajšem času pripravljen za nove pokope prostor it. XXXI na oddelku It, kjer so posmrtni-ostanki pokopanih od 30. julija do 29. avgusta 1939. Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, se mora obrniti do 15. septembra n a odsek za pokopališča v ul. Teatro 5-111, soba 43. Po tern roku ne bo več dovoljen prekop. Nagrobne plošče in druge pogrebne znake pokopanih lahko dvignejo svojci proti potrdilu omenjenega urada. V nasprotnem primeru ostanejo last občine. * sit * Uprava pokopališča je zgradila nove podzemeljske skupne grobnice na pokopališču pri Sv. Ani. S tem daje možnost nakupa novih družinskih grobnic v trajno last. Ker so se nekatere družine upirale pokopavanju svojcev v skupne grobnice in so celo zahtevale, da jih pokopljejo v »kupen grob, bi uprava pokopališča rada pojasnila ugodnosti teh skupnih erob-nic. Poleg tega da so higiensko in tehnično boljše od skupnih grobov, imajo še to prednost, da je pokopavanje brezplačno in da vzdržuje občinska uprava notranji okras grobnice (skupna spominska plošča, cvetlični nasad in podstavek za rože). Kdor pa želi še posebno marmornato ploščo z napisom, plača samo stroške 2.000 lir. Poletje se vroča Marsikdo, ki je nameraval preživeti nekaj lepih dni v opojnem objemu planinskih krasot ali si privoščiti veselih užitkov ob morju, je bil za vse to prikrajšan, ker ga je vreme prisililo, da, je napravil prej vše drugb, kot da bi se potrudil poiskati počitek in razvedrilo pod jasnim nebom. Se danes je med nami marsikdo, ki toži: <:Za "Ferragosto,, sem šel v hribe. Na Triglav sem se namenil, toda prišli smo samo do polovice poti. Dež nas je močil in burja nas je premetavala». Res zavidljiv način praznovanja tako spoštljivega dne. Tudi oni, ki so se hoteli okopati v morju, so se skrivali pred dežjem, ki je tako ponižno — na jezo vseh — prišel izpod neba. Slovenski pregovor pa pravi, da po slabem pride dobro. Res je. Grdo vreme, ki je dalo slutiti, da smo na pragu jeseni, se je razkadilo. Sonce ponovno pripeka in ogreva zemlja 'in zrak. In to na veliko 'veselje vseh tistih, ki še niso izrabili svojega letnega dopusta. Hribi zopet vabijo in morje pričakuje novih gostov. Ob pričetku šolskega leta 1949-50 še bodo na prošnjo staršev ali njihovih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhonemi otroči-novinci. Pogoji za sprejem so sledeči: a) gluhonemost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora; ; b) izpolnjeno 6 leto starosti; c) primerna telesna in duševna sposobnost in zmožnost za izobrazbo. Od sprejema so- izključeni neozdravljivo bolnj in oni, ki imajo hude telesne hibe. Prošnje je treba nasloviti na ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu. Prošnji je treba priložiti: rojstni list otroka, potrdilo Q cepljenju kož. zdravniško spričevalo ter potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Prošnja in priloge morajo biti kolkovane po predpisani uredbi. Vse otroke, ki se bodo javili za sprejem, bo vodstvo zaveda poklicalo v pričetku šolskega leta k preizkušnji. Dan preizkušnje bo staršem javljen pravočasno. Staršem, ki imajo svoje otroke že v zavodu, ni treba vlagati ponovnih prošenj za sprejem. Poleg gluhonemih otrok-novincev bo gluhonemnica v Portorožu sprejemala tudi gojence z drugih zavodov, ki žele prestopiti vanjo. Tudi te otroke naj starši prijavijo z dopisom. Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši pri upravi zavoda ali pismeno. Ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu Bediiouo so M M izpilili Okrog prijateljice žalostno pre-j minule Gizeie Rustja »e sedaj pletejo najrazličnejše novice. Postala je pač atrakcija dneva. Edina novica Pa je zdaj ta, da so Godni-govo takoj po prihodu v Trst izpraševali 7 ur na ameriški policiji na Vrdeli, potem pa so jo izpustili. Dekle se je tako lahko vrnilo domov v Nabrežino. Včeraj popoldne pa so je spet klicali na policijo, kjer so jo začc-li zasliševali. Na prvem zaslišanju is Godhikova iz- ranil, javila, da tv. v nobeni zvezi s tia iičitj .-imtjo njene prijateljice. pa je bil vžigalnik, po katerem je Bcncicheva mahnila s sekiro. Ta vžigalnik pa jo je po eksploziji ranil. * * * Ob 11.20 so na opazovalni oddelek glavne bolnišnice sprejel t 29-letnega šoferja JitgoVaza Mark-, iz ul. Girunastica 24. Orno: itr.i Ima rabo nad levim očesom, jagovazt? je med potjo na ul. O-riueoi pc-stalo slabo. Pad«) j« na llai. in se proti ostalim članom stavkovnega .odbora, bo brezdyorono odločilna tudi za ta proces. Tu je odvetnika prekinil predsednik sodišča z izjavo, da sodi Jakseticha samo na podlagi onih dokazov, ki jih je slišal na tej razpravi v ponedeljek. Odvetnikovim besedam, da ne ve kje začeti in kje končati, se pridružujemo in to zato, ker člani stavkovnega odbora ne morejo biti krivi kakih kaznivih dejanj, saj to izpolnili le častno nalogo, ki jim jo je tedaj zaupalo tržaško delavstvo, ko je odgovorilo fašističnemu izzivanju z edinim orožjem, ki mu je preostajalo S samoobrambo: stavko. Zaradi tega je tudi včerajšnja obsodba Jakseticha krivična. V svojem kratkem, toda brez-dvomno zelo jedrnatem govoru, je odvetnik Zennaro -e enkrat oporekel zakonitost odredbe vojaške uprave, s katero je bila proglašena stavka za protizakonito. Okupacijska vlada v tem primeru ni bila upravičena izjavljati, ali je stavka zakonita ali protizakonita. Proglas maršala Aleksandra je priznal veljavo vseh do tedaj tukaj veljavnih zakonov ir. ti ne vsebujejo — sicer so bile pozneje izdane dopolnilne odredbe — določb, da bi se ne smelo stavkati. Sama Odredba, :b 18.58. Dolžina dn«a Jta, Vila j vzhaja ob 5.1". ob 19 29. Jutri četrtek 29. OTlj*9 Ludvik. Dragoi« SPOMINSKI DNEVI 1581 je pričela zasedati v Ljubljani protestantska komisija, hi je dala prrve smernice za ureditev pravopisa slovenskega jezika. Po teh smernicah je izdal A. Bohorič leta 1584 prvo slovensko slovnico. 1943 so bili boji pri Krvavi peči. Padlo je 200 Italijanov. Izlet v Kanalsko dolino Planinsko društvo Trstu organizira 27. t. m. izlet v Kanalsko dolino, in sicer na Višarje, na Lovca, na Ojsternik, v Ovčjo vas — Zajžero in k Belopeškim jezerom. Vpisovanje do 26. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra ; Rivi 2. Planinci in ižletftikl, ne zamudite te lepe prilike! ■H RADIO III Terčon Karel, 51-letni 90-letni Brand-';" ^ Clede Prerina. Nočna služba Mutua Impiegati, trg tel. 6120; Lloyd, ul. delit-6, tel. 6747; Zeleni ki fontane 39, tel. 90-857, «« '7^; donijev trg 8, tel. 8009. ~ ^ glia v Barkovljah, tel. coli v Skednju, tel. stalno nučno službo. 93245. I Zaradi počitnic so do 3- s2 bra zaprte sledeče lekar^-si, Cassa Prov. di Mal® i., la, Godina-Patuna, Mado-* | Mare, Piceiola, Pizdul-Cig Stanovanjska kriza vzrok pretepa Razne nevšečnosti, ki jih pri naša stanovanjske kri-za, razburjajo živce pred vsem gospodinjam. Včeraj sta se v ulici- Kotanja 48 stepli 49-letna Milessa Antonija, vdova Wrohlich in Gonte Stanislava, por. Fragiacomo. Izid pretepa je bil tak, da sta obe ženski morali iskati pomoč na ambulante glavne bolnišnice, kjer so jima obvezali brazgotine ;n podplutbe. TRST II. 7.15: Poročila. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 8.15: Poročila. 11.29: Otvoritev. 11.30: Za vsakega nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Znane orkestralne skladbe. 12.40: Poročila. 13.00: Glasba po Željah. 13.4.5: Lahka glasba. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanska glasba. 14.43: Citan.je večernega sporeda. 14.45: Zaključek opoldanske oddaje. 17.20: Plesna glasba. 18.00: Mamica pripoveduje. 18.15: Beethoven: Sonata št. 2 — op. 30 v c molu. 18.46: Glasba za saksofon. 19.00: Zdravniški vedež. 19.15: Vesele melodije. 19.45: Poročila. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Okno v svet. 20.45: Glasbene stike. 21.00: Razgovori pred mikrofonom. 21.15: Lahka glasba. 21.43: Simfonični koncert. 22.30: Večerna lahka glasba. 23.00: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2». avgusta 1949' se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb. porok pa je bilo 10. Cerkvene poroke: železničar Vermigli Armando in gospodinja Antonini Frančiška, Uradnik Zazi-novič Josip in gospodinja Kodar, Ivanka, pleskar Fevosa Albert in uradnica Balbi Lucia, mornarski kapitan Fabian Alojz in učiteljica Stefani Ivanka, tesar Mavelli Marino in šivilja Kajzei Iiliana, letalski podporočnik Furlan Josip in gospodinja Jakono Anita, električar Nadalin Frančišek in gospodinja Mlaq Giorgina, čevljar NordTo Domenico in delavka Frafta Arin*, ing. dr. Grignoio Ferdinand ih gospodinja Zozu-lič Klara, uradnik CP Franza Mareelkr in uradnica CP Gandusio Laura. Umrli so: 70-letni Petelin Josip, 74-letna Valent Clemente. 72-lefni = scsno ^ EXCELSIOR. 16.30: aSknvi*1 Harrisom), Joan Blondell. FENICE. Zaprt. FILODRAMMATICO. Zapri. ^ ITALIA. 15.30: oKristalfu V. Cortese, Mihael Deins®, J ALABARDA. 15.30: ladji Bounty», Clarke IMPERO. 16: »Pustolovščine ehiaraa, Stan Laure! in VIALE. 16: cDražest* R«» GARIBALDI. 16, na prost** «Usodne rože* Peggy Mature, E. Barrymore. MASSIMO. 16: cGianni v Holly(voodu». ARMONIA. 15: ((Trgovec m Wallaee Beery, VVarner • a NOVO CINE. 16: uWS- . (t MARCONI. 16:, na prost«* «IskaIc’I zlata*. _ KINO OB MORJU. 17= ubija», Douglas Forlea, - ‘ f RADIO. «Tako se konča » Prederic March. -jj). VENEZIA. 16: «Bodala V P ^ VlTTORIA. San«/ na 19.45: «Vreca zlata*. Ja** P. Goddara. .^yli GRAD SV. JUSTA. 2U *' zlato*,, Maurice ‘cnevali« AUSONfA. 21.30: «Notre ^ les Lauhgtdrt. Ttj f KINO V LJUDSKEM I. «Noč v bivaku*, Denis W j rte Wymar». SKOLJET. - na prostem «DežeIa izobčencev*. 3): GOSTILNA BROCCHETTA serjev zločin*. ot> Preklic ^ PODPISANA PAHOff f I GISKA preklicujem | Jih izrekla Tretjaki! Križa dne 2. junija NOVE KNJIGE s Nuji* SUMLJIVA OSEBA, broširano...............L ** Verga: PASTlfi JELI,, broširano...............* Percov; MAJAKOVSKI, broširamo.................? Broz-Tito; GRADITEV NOVE JUGOSLAVIJE II. knj. » 3 ' Verhovskij; ANORGANSKA KEMIJA I del za višje ^ 2*1' razrede gunnazij .........................* Oko si je ranila Včeraj iAj 12.J9 so z fč-ll/linj sv- *.om jmc.aUvvijR. k-.ga RK prepeDah v botn-išrdco 34-letno Bencich Evgenijo, poreč. Prheneich iz Savudrije, vila Lotto G. Omenjena ima precej težko rano nad levim oča-sem, teko da je poškodovano tudi oko. Zdraviti se bo morala 30 dni. ni Pa gotovo, ali ji bodo ohranili tildi vid. Ranjenka je povedala službujč-čemu zdravniškemu osebju, kako s* je ranila. V ponedeljek ie na dvorišču sekala drva. Med lesom Pes jo je ugriznil 12-lsVti* Umi,do Ev a se jt- včeraj isn'ala s svojo mata sestrično n« ulici Komagna pred št. ISO. V tem pa j« pritekel pes volčjak, ki j« mala Evo ugriznil v pr roko in zamrmrat. ^<1 »Irena? Kaj mi je v * na — dvorjanka hotnica Aba, da ostanem to ipf A d» J Cernu bi se ________________.! neh«- Irt) i« tegnil roke proti ne'5*- , F »Na bese, kaj prc^ifi p segaš dečko?« p0jav Pred Iztokom se Je jp dovan. pol'1*’ p\ »Oj, Očka! Ne sp,š: ^ sPiyl »Kdaj spim, zakaj n“ ji / ko spim: za vse to * 0 nisi kdo ve kai **e d ri, kar te vpraša “ lJe, »Ej, pa si slabe v J vane!« . fo^f. »Zopet se izogib^V^ mu se jeziš in suJ*^u gi CfF ti mescu kakor šibo proti nebu, klatil.« -t; rieou, d -e 5 (Nadalieva Is TRSKI DNEVN I K IgpftUtMICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTt 301/« PRITI. . TEL. 70 klovna brigada "Branko Babič" pri zadrugarjih ^Starem Mikarnoviču liw» brisa1?4'Gnkrat P°hva. 8» v “Branka Babiča« je fantkiJj\a'vgUsta obiskat S‘ železniški obdeloval®i zadrugi. Uvozov c iLpoS J1 čakalo1 nad '®toniki ? ^ s katerimi so se 2fw kr^kS1Iin P°l! km Sfio »dniarti tJ0.in napre- ^ *)l«o M ' P° J:e bil° vi' k‘ se te hitr° med navdušenim «2?* P^mi. Bil je Vtis. Jadru« '• vite veliko zmago. +**£** ie bi‘a vsa v za-IT *?' zadr«sarj| želeli V, , 2 . b«Sadnike, k; se ,«a»i J!estevii»imi drugimi bri-v j«!10, za izgradnjo socia- «o*L gosteviii. ! * Vas, so na-s otroci * P02dra^ali in vzidi*-1 ^ ^ in f-Hindr SNem ?• Dv, z*lo in edinstvu. Hiše so brejem * ln n;anovo pretoelje-r‘). dotna rj le bil v veliki ctvora-kot}|j e mladinki, oblečeni v ^*kn£S£“e ncSi- ?ta nam !K *°i> cvet^ 00 in poklonili ve->s tJ?:, Predsednik zadruge, ^v°i zo»-L1C pGr° te irael P°' $> VeM°r’ V katerem, je izrazil > l>ouaa*-12adru*ariev nad obi. *jev, k; »- e ie vztrajnost zadvu. -«* rj^iiT °*»te Proti vsem kle-:!!0 v'fita nwVr.aŽnikov' Z veUko k *^0 izvr-ria?cte s-vojo zadrugo Jčad -• Mjeio vse naloge, ki L.®°vor P^tavlja Partija. Prednik* je fc n„mL 1 v italijanski, an-f^nski jezik, ker so bile egj ^?ern kosilu I l-«I| r e najboljše pasme, na Ifc bri8ad,? iuTrv_ fRl J___ t< "i nj ^7'in v,v " m kozarcu “ 5,150 velik™0 ŠIi rla ogled' 0 ke modeme hleve. in več hlevov g jJbngi imata okoli 1500 51* vkihi* 310 druži* ž vsemi zadru- %^SfLnih v cbeh ib ® razi, ejo bldi svoio zave d. Wjo^me.Vanje za skupno ’ 0 zadrugarji poslali na » «»») ^-ste Zagreb-Beograd 'tflif. d mladincev. k ^2 *L *®tevana >. «^!a-n°vltena že leta 1946, tkijtfelv0?3 B'adič» pa letos. Veto? irnpi zadruge so vžpod-% 'e ,da so usta rte vili še L«V*J, S/K je 09talo le malo J**, ^ . So tudi ti že izrazili vstopili prihodnje «?*t lii 1 2abi nazaj vse VJ ZemIjo obde. ^ .PreskrbI}eno je za ‘n otroke. Na delo i Lavoslavaa v brigad*., .ip i z* ^ sk^ridelkn sprfeVtla'^) v 9V denarja se porazdelri 2 Kar je več kct| X j ‘'‘titanov oddajo državi. u, '*‘ Itlača.'« stroje in dru. ki in o obdeluj« in in razpolaga po N* ^ nakupne kupone do-'ga kar potrebujejo in .j aga, kuhinjskih po-«e . r,fteHo. Ce je letina sla-tilij tZaVj skoči zadrugi na po-Nj^ii 1p030j‘l°m. Vsaka dn-Sii. ^ttiij'osebno last hišo, kravo, prašiče **!>„; ^ lahko SVo .^žkom. ti^nte, kako gledajo na ette, i-i so ostali ■ k’ "»fc*! *°. nanl odgovorili: v 1°^'!° pomagati, ka-s 1° v**13 d'la. Mi jim vra- Vs teJ^ktasa?11100 s tem, da naši ^ jt, v.i* Pri obdelavi njihovi l- i kn*1Usarte opravijo vsa Jlaij 01 s0 Privatniki in tudi »lii, "9 sv J,h opravili, dokler so Kti> iee'1PllideIki 50 Ve*j> in Soitvpa ‘ del° in ti».? n«. ,eritx Piivatniki gle- s ta; ker so odvisni še “ dohiro ,,e P^očh °kr®ju imamo že 22 ob so vsi i . i bilo ^hT S3botaže pri delu. s° jz leta v leto vtčjr. ‘tl imamo ze th»Sri‘ rug' spd;,i s tij?a kaw° 2adr>vnljni in n 5) h.. sab,v*-i. ...... j Prvo1 leto smo gradili manjše hleve, nato večje, letos P®1 imamo v gradnji zelo velike ira modeme hleve. Vsako leto si zastavimo v načrt zgraditi nekaj novega j® izboljšati nekaj v kmetijstvu,, izmenjati semena, nabaviti stroje, itd. Zadružno življenje vzgaja nove ljudi, fci ljubijo dela, pravico in svobodo. Mi vsi se želimo naučiti dobro in napredno gospodariti in pomagati pri izgradnji socializma v naši Jugoslaviji. Mi imamo radi vse delavce in kmete na svetm, je ob zaključku poudaril tovariš predsednik. Vas, kjer je rie oko sve-Pha ”?eni(o, da kdor ima % ^»tcmaaene^° zvcz0 2 P)D.'.- **“ narn^°c Z* *» -.'“ten p'le se vleče skozi od * '’!cštva kakor krva- kr>: Sh°and£arejSih časov n. do Koliko gorja, in političnih vr„ - itn, ’ ”■ T,r- dijaki, \, G0a r>;. J?riznali praaco d< V1 ‘riperj. ” ~ C,dinijef An-\ <(nioč;ll 3 se ‘,,la zahvaliti bogastvu te dej-Prisvojil vse mor- V ?!» ,°ži 'b te«3bolj , ^n°ie. To, kar svetovn0 teak-5| ,ei>i »„ . e šoviniste z 11 iap’tra m te' ravno Usti ne ;e in S ne de ‘a Tita v Pulju, P°uetiai, da se Ju-C pedj s,‘ Vei odpoveda- 'S. Sv°mc mi V k KSr , del I. tak Oa nacionalnega e0a ozemlja je Nn,:„' “ni Pas od An- l‘K 5° ni fTrad(1' °b £i' nn, .e n> l3e‘ ki «o vozile iz \H po-1" hrastova debla, .0(1 1 r°Pttr V(L nekdanji ja- S-i l0d , ,. Benetke... S^a^hrepenenje za 'V-‘"ti , HiS ifc 'h . Vihtetjem lj sl ati tesij, tet* Pradedov starih Za&us,tili p red Pru'h.r,xiovitne Vre-> ■* *Pui- ?, m Panonije / ‘“te iU so lrxQ,a in Koprskega :X., in cit; čigar potomci l/^ke s r^S J«? '° ruzuujeli »kr yv"" * Prittetk S° Ji”1 proda‘ tudi v oblikah do 200 g, najvišja vlaga 31 odst, po 95 lir za kg. Ta odlok pokrajinskega odbora za cene bo potrjen • s posebnim prefektovim odlokom., ki bo v kratkem izdan. Ta odlok bo zahteval od pekov in prodajaln kruha, da moraj« dobaviti potrošnikom beli kruh po 93 lir za kg, kadar nimajo navadnega kruha, ki si ga ti želijo. Obenem opozarjamo, da bodo prekršitelji zgornjih doic-ib prijavljeni sodnim oblastem in da bodo uvedli proti njin> tudi upravne ukrepe, kakor jo začasna ustavitev obrata ali odvzem obttnice. Izlef na Višarje in lovca Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča vsem članom in prijateljem, da priredi v soboto in nedeljo 27. in 28. t.m. poslednji avgustov izlet na Višarje in Lovca. Odhod bo v soboto popoldne ob 14. uri s Travnika. Vozit bo opremljen kamion. Prijave se sprejemajo v trgovini Rolib na Verdijem korzu št. 5. Voznina stane za člane 650 lir in za nečlane pa 750 lir. Planinke iti planinci, ne zamudite tega razvedrilnega izleta. Prosiovolfna oddaja žilnih presežkov Pokrajinski agrarni konzorc . v Gorici je začel v sporazumu z ostalimi kmečkimi organizacijami s prostovoljnim odkupom žitnih presežkov letošnjega pridelka. Oddajo žita, lahko izvršijo poljedelci pri podružnicah agrarnega konzorcija v Gorici, v ul. Morelli, dalje v Lečniku, Karminu, Ramam-?u jn Gradiški (tukaj tudj za skladišče v Zagraju). Pri oddaji to ko-izorcii izplačal na račun po 5000 lir za stot pšenice temeljne specifične tež - 78. dočim bodn po končani prodaji izplačali razi ko. Prostovoljno c-ddijo žita bo nadzoroval poseben odbor pridelovalcev. ki ho upravljal z oddanim blagom ter skrbel za njegovo prodajo v najboli prtkladn m trenu‘ku jn na najbolj ugodnem tržišču. Nušič: SUMLJIVA OSEBA, br 180 lir, Verga: PASTIR JELI, br 50 lir, Percov: MAJAKOVSKI, br 120 lir; Broz Tito: GRADITEV NOVE JUGOSLAVIJE. II. knj. 330 lir; Verhovskij: ANORGANSKA KEMIJA, I. del, za višje razrede gimnazij 200 lir. GORIŠKI DNEVNIK g*:::,~:i.ssi:.'..ir—~-r,,rrr?:aL.'L^:,.--==::■.—rr-rrrjv ■■■iv.1 gr.■■*■■■— .v Hi.. Mii.—— ,,.-riT-STr-rj.;.- 1 j ~—:rr ,-r.-.t:. ■—rTr—r-rT-—Trasa PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 74» Poživitev gradenj v Novi Sorici Številne delovne brigade nat gradilišču Katere stavbe so sedaj v delu Poslauile flrtiMi ima na irflne noge Va«lal|n)e ugotovitve Delavske zbornice v zvezi z odlokom o novem davku Ko je bilo v začetku tega leta imenovano posebno ministrstvo za novo osvobojene kraje, je to ministrstvo prejelo od osrednje vlade še posebne viseke kredite, kj naj bi služili za odpravo posledic petindvajsetletnega socialnega in gospodarskega zatiranja pod fašistično Italijo in za uspešno obnovo teh krajev, fci so zelo mnogo trpeli predvsem v zadnjem vojnem obdobju, ko so se po Primorskem sprehajali okupatorji vseh vrst in ropali ter požigali. V drugi polovici tekočega leta, zlasti od 1. t. m. dalje, pa so »e delavci in množične organizacije zopet lotili v pospešenem tempu izgradnje Nove Gorice, Tako nameravajo še razširiti že obstoječo tovarno pohištva. V tem in drugem letu je predvidena izgradnja moderne restavracije in kavarne. V delu je obhodna cesta jn predor pod Panoveem in hribom sv. Marka, ki bo zelo skrajšal zvezo m-d Novo Gorico Šempetrom. Prav tako bodo zgradili moderno mestno klavnico, zaključili gradnjo že lani začetih stanovanjskih blokov ob glavni cesti jn pričeli z gradnjo še novih skupin stanovanjskih hiš. Posebni stanovanjski bloki bodo sezidani za delavstvo v tovarni pohištva. Poleg tega delajo tudi na ureditvi jn postavitvi naprav, ki so za novo mesto splošnega in temeljnega značaja, kakor je napeljava novega vodovoda, nadaljevanje del za izgradnjo kanalizacije, ki je bila ob magistrah urejena že lansko lete in is celo vrsto drugih takih d-1 in naprav, med katerimi je tudi nasad in negovanje mladih mestnih parkov in drevoredov. Prav tako so že začeli graditi veliko upravno poslopje oblastnega ljudskega odbora, kjer bodo imeli primeren sedež vsi osrednji organi ljudske oblasti in pa sed ž oblastnega odbora KPS. Prav tako bodo š? letos začeit z deli za srednje šole, predvsem zz učite!'išče in za dijaški konv>kt. V Sl-vnskem Primorju še vedno manjka okrog 12(1 učiteljev in zato bodo pole? učiteljišč v Tolminu in v Postojni odprli š? no-vo učitelj:šče v Novi Gorici, da bj se tako čimprej 0dpo. moglo temu pomanjkanju jn postavilo štVstvo na dostojno višino. S temi in drugimi gradnjami bo dobila Primorska v teku prihodnjih dveh let že lepo in moderno mesto, fci se bo v nadaljnjih nekaj letih razvilo v eno najlepših mest svobodne Stov»nt;o. v to namen so ž; to mesec prišle na gradbišče Nove Gorice številne delovne briga- de in po vsej Primorski se ustanavljajo nove frontne brigade, ki jim bodo prihitele na porneč. Zaradi občutnega pomanjkanja delovne sile to ni tako enostavna zadeva, vendar pa se Z dobrim političnim delom dviga jn utrjuje zavest solidarnosti, da se dnevno vedno nove sile uvrščajo v frontne brigade. V tem prednjačijo zlasti okraji Go. rica, Sežana in Tolmin. Med brigadami, ki so sedaj v Novi Gorici, prednjači brigada ((Ivana Regenta« iz II. Bistrice, ki je prejšnji teden napovedala tekmovanje ostalim delovnim skupinam na delovnem, disciplinskem in kulturnem področju. Goriška Valentičičeva brigada je dokončala svoje delo na gradilišču že 13. t. m. Zadnje čase je izkopavala temelje za palačo oblastnega odbora. Na .poslovilni svečanosti, ki je bila v nedeljo 14. t. m, ob prisotnosti vseh drugih brigad, so bili nagrajeni in pohvaljeni najboljši delavcj te skupine. Tako je dobila Brigida Milost jz Solkana za nagrado 500 din, Brankovič Marija iz Črnič, Podgornik Marija iz Nove Gorice in Furlan Jože jz Rožne doline, pa so bili nagrajeni s knjiga, mi. Pohvalo jn priznanje za svoje delo je prejelo še 10 drugih brigadirjev. Sedaj je goriški okraj ustanovil novo delovno brigado,, ki se imenuje po partizanskem pesniku Kajuhu in katera nadomestuje na gradilišču Valentinčičevo brigado. Sedaj pričakujejo, da bodo v večji meri priskočili na pomoč še delav-cj iz postonjskega okraja in iz Idrije. Ob nedeljah prihaja v Novo Gorico pomagat na gradilišče po 100 do 150 prostovoljnih delavcev iz bližnjih vasi. kakor n. pr. iz Dom. berga, Zalcšč, Vrtojbe, Saksida, Prvačine. preserjev in od drugod. Ce bo vreme ugodno, bodo že letos ta dela precej napredovala in bodo številne stavbe popotnomr dokončane, dočim bodo dela na drugih završili prihodnje leto in bomo takrat lahko tudi iz stare Gorice opazovali rast novega slovenskega socialističnega mesta. Počitnice goriški h občanov so bile pokvarjene ne samo od vremena, ampak jih je oblil tudi mrzel curek družinskega davka, posebno s svojo določbo o plačevanju za nazaj in z nizko davčno osnovo, po kateri ne bi bila tudi najrevnejša družing, izvzeta od plačevanja. Kakor pa se je izboljšalo vreme, tako se je zjasnilo tudi nebo krajevnih financ, ker se za vse letošnje leto ne more govoriti o di-užinskem davku. Vendar pa s tem problem še ni zaključen, n mpak ga je treba postaviti na zdravo podlago in ga uskladiti z duhom tistega zakona, ki j« ta davek priklical mi svet. Ta zakon ustvarja nov rir občinskih dohodkov, ampak po drugi strani določa pravično obremenitev in pove jasno in nedvoumno, da mora ta davek obremeniti «blago-stanje» ne pa socialne potrebe normalne življenjske ravni. To zakonsko navodilo pa občinska uprava na svojih sejah ni prav nič upoštevala. Ce torej pristanemo, da ni več govora o plačevanju za nazaj in da mora novi davek obremeniti IZPRED SOPIHA Poin žep ga je izdal Včeraj se je goriško kazensko sodišče sestalo na izredno zasedanje, da bi razrešilo sodne primere pre-kršiteljev zakona, ki so že dalj časa v zaporu in nestrpno čakajo dneva svobode. Sodniki so ta dan imeli pod predsedstvom dr. Suji-cha predvsem opravka s. prizivi. Izjemo je tvoril samo 624etni Vecchiet Evgen s P tac ut e št. 10, kateremu so sodili zaradi tatvine. Vecchiet Evgen je bil namreč obtožen, da se je julija letos skozi okno vtihotapil v stanovanje mesarja Donda Alojza v Moraru pri Koprivi in odnesel iz priprte skrinje 90.990 lir. Stari Vecchiet je tistega dne obiskal svojo sestro v isti vasi in opazil, da so njeni prebivalci malce razburjeni in presenečeni zaradi prihoda mistonarske Matere božje v vaško cerkev. Ker so bili poleg tega njegovi žepi prazni, se je domislil, da bi lahko uporabil to izredno priliko in si jih zopet založili. Ogledal si je hišo vaškega mesarja, ki je naj-premožr.ejši človek v tistem kraju in ugotovil, da je gospodinja šla v cerkev, medtem ko, je mož stal zamaknjen na cesti. Tedaj si pri sestri izposodi lestev in z njeno pomočjo zleze skozi odprto okno v mesarjevo hišo, naravnost v gospodarjevo spalnico, kjer si natrpa žepe z denarjem. Tatvini je seveda sledila najprej grenka izkušnja in nato Dondova prijava Pri orožnikih je Donda izjavil, da ni nikdar nihče prišel v njegovo hišo razen Vecchieta Orožniki so pričeli s preiskavo in najprej, pregledali Vecchietovo stanovanje v Gorici. Toda v stanovanju niso našli ničesar. K sreči pa so pred odhodom opazili, da je žep Vecchie*cvega jopiča, ki je visel v kuhinji, malo preveč napet, in ugotovili su da je napetost povzročil baš ukradeni denar. Ko se je preiskava zaključila, ni seveda Vecchietu preosta-jalo drugega, kot da prizna svoj greh. Istotako je storil tudi včeraj, pred sodnimi oblastmi, ki so ga obsodile na i leto in 4 mesece zapora, 10.687 lir globe in poravnavo sodnih stroškov Razprave proli prestopnikom meje Nato so pregledali priziv 30-let-nega Zorzetta Guida iz Mestre pri Benetkah. Tudi on je zaprosil zmanjšanje kazni, ki so mu jo naložili 28. junija letos, na goriški sodniji zatadi skrivnega prestopa meje. Obsodili so gp namreč na 4 mesece zapora irj 21.331 lir globe, ker je bil že predkaznovan. V svoji prošnji je Zorzetto sodišču pojasnil, da je oče štirih otrok, ki žive skupno z njegovo ženo v skrajni ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? bedi in da čakajo na njegovo pomoč. Sodišče je pristalo tudi na ta priziv in mu kazen zmanjšalo na 2 meseca in 20 dni zapora ter 13.556 lir globe. * * « Nato je prišel pred sodnike 23-letni begunec Bertoni Orland iz Pulja in bivajoč v begunskem taborišču pri Neaplju. Bertoni je junija letos prišel iz južr.e Italije v Julijsko krajino in tu brez dovoljenja prestopil mejo s Tržaškim ozemljem potem, ko je odnesel v Tržiču kolo. Ferčiča Lucijana. Zaradi tega so ga na sodniji v Tržiču takoj potem obsodili na 3 mesece zapora in 25.000 lir globe. Proti tej kazni je Bertoni vložil priziv, ki pa mu ga je sodišče zavrnilo ir ga obsodilo na plačilo novih sodnih stroškov. ((blagostanje#, naj danes navedemo, kakor smo že včeraj obljubili, nekatere naše predloge. Pri tem se držimo osnove, da kdor more, mora sorazmerno plačati. Ce naj bi obveljala klasifikacija davko plačevalcev, kakor jo je napravil občinski odbor, se pokaže v praksi, da je v protislovju s temeljno določbo zakona in da obremenjuje vse družine brez razlike, ki bodo preobremenjene tudi p primeru, da se dvigne davčna osnova. Z drugimi besedami, ni dovolj, da se dvigne najnižja davčna osnovg, od 38.000 lir na 240.000 tudi če bi se izkazalo kar pa v resnici ne odgovarja, da bi bile nekatere družine na ta način davka (znižanega na polovico za še težko breme 6240 lir letnega davka (znižanega na polovico za dohodke iz samega delaj, ki bi ga morala plačati ena družina. Jasno je torej, da je utemeljen naš predlog, naj določijo predvsem temeljno življenjsko potrebo posamezne družine in naj to osnovo oprostijo davka. Na ta način bi se držali namena, ki si ga postavlja tudi zakon o novem davku. Občini bi s tem ustvarili nov vir dohodkov, ki bi bolj odgovarjal po-večaniin upravnim potrebam njenih ustanov in bi obenem obdavčili izključno dejansko bogastvo, ne pa ono, ki nam ga predstavljajo var-Ijirse številke. Mislimo, da se nam ne more očitati pretiravanja, če smo določili Z Zneskom 240.000 lir osnovno potrebo družine z eno samo osebo, ne po drugi strani, da sf ta vsota postopoma dvigne do 850.000 lir za družine z do 13 člani. Pri tem naj omenimo, da navajajo takšni krogi, kakor je na primer družba Edison, že pred nekaj meseci z 55.000 lir najnujnejše mesečne potrebščine tipične družine. Od takrat so šle cene stalno navzgor, kakor da bi sledile strato&feričnim. poskusom. Sedaj ne preostaja drugega kakor da obravnavamo količnik, ki ga je treba določiti za novi davek. Toda to je stvar, ki jo bomo obravnavali nazadnje ker morama prej razpravljati še o našem predlogu glede imenovanja posebnih občinskih davčnih svetov, ki srno jih tudi že včeraj omenili. KINO VERDI. 17: »Kolesarska tekma v Franciji#. CENTRALE. 17: »Tatovi z rumenimi rokavicami#, J. Favne. MODERNO. 17: »Pustolovščina v Havani#, N. Shearer. EDEN. 17: ((Tarzanova revanša#, J. Weissmuellcr. , KDAJ O SLI V TRST ’ Trst par vozov, sena, da bi vsa) za silo ezamaših številne luknje na strehi. Pa tudi eksekutor Pe-rop.it je že večkrat grozil, da bo zaplenil krav o Smela, ki je še edina dajala nekaj kapljic mleka za številno družino. Zraven te ge je bil on še edina delovna moč pri hiši. Posestvo je bilo sicer še precej veliko, toda kaj je po magalo, če so ga pritiskali dolgovi po pokojnem očetu Ivanu. Sinova Vane in Florijan sta šla pred leti v Ameriko, da bi rešila posestvo, doma sta pustila po nekaj nedoraslih otrok, ki niso bili za rabo. Se največja pomoč dedu Ježetu je bila osemletna vnukinja Ema. Prav povsod ga je spremljala ga spraševala o vsem kar je slišala v šoli in ga večkrat spravljala tl zadrego. Vsako jutro je morala vstati zgodaj i n odgnati goveda na pašo, zdaj v Lačno, u Frato ali na Vatrdo, ou koder je opazovala morje, ki -je bilo vedno posuto z belimi pikami — jadrnicami. Cele noči je sanjala o tem kdaj bo lahko stopila v majhen čolniček in se prepričala, da res drži človeka. O tem so ji pripovedovali na paši njeni sovrstniki, ki so že bili v Kopru, ali celo v Trstu. Tudi ded Jože je pripovedoval pozimi zu ognjiščem razne »štorije# iz življenja mornarjev t’ Pulju, ko je. še služil pri mornarici, Nekega večera je slišala med dedom in babico sledeči pogovor: eVanca, ne gre drugače kakor peljati v Trst sena. Teta Mar-ščovka nam bo posodila vola, barba Tone vaz in bomo šli». «Pa kdo ti bo pomagal? Kaj če bi zaprosili svaka...» «Bom šla jaz z vami# — se j« naglo ponudila Krnu. ki je vlekla na uho vsako besedo. »Ne moreš, pupa, je preveč da-leč» — jo je poizkusil razgovoriti ded. Da bi jo nekako prestrašil, je še nadodal staro pravljico, češ da bo morala poljubiti na ((dacjri» pred Trstom staro, škrbasto babo... Da bi se je čim prej znebil, je brž prižgal feral in rekel: «Na, pupa, hodi lepo počivat, ker boš vstala zgodaj. Bomo šli na Vardo po seno za Trst». Erna je nerado ubogala in se izgubila na pod. ((Ben, mg znaš kaj» — je spregovorila babica — «pur bi bilo prav, da jo vzameš s seboj. Ti bo varovala goveda in končno je tako brumna (pridna), da... «Ma ja, ja, saj jo bom vzel, toda nisem ji hotel tega povedati že danes, ker bi ne imel več miru pred njo. Saj jo poznaš» — je odgovoril ded in se čudil, da ni uganila tega babica. Mala Erna ni spala te noči. V duhu je že gledala velike palače, trgovine, tramvaj in pa morje. Pa ne iz Varde ali Lačne, temveč tako blizu, da ga bo lahko poskusila, če je ves slano. Trdna je sklenila, da bo v vsem zadovoljila deda in babico, le da jib omehča. Ni jo bilo treba priganjati k delu. Stzma je tekla po vode, prinašala drva, prala poseda in pometala hišo. Babica je vse to opazovala in se m tihem smejala. Ko pa je opazila, da je ded nekega večera pripravljal jarem in kambe, mazal osišča, ji je bilo peč kakor jasno, da se približuje odločilen ternutek. Na-lašS se je sukala okoli voza v pričakotnvnju, da jo bo ded nagovoril prvi. Ker se to le ni zgodilo, je začela proseče: »Nemo, kaj ne da bom šla tudi jaz z vami?* — Nono, ki mu je bila ra d n o zdrknila nepogrešljiva pipa iz brezzobih ust, se je naglo obregnil: «Molči zdaj, ne vidiš, da nte motiš pri delu’#, — V hipu mu je bilo žal pretrdih besed. Zato je hitro nadodal: «Ben, ja, te bom vzel. Nocoj ob desetih gremo*. — Se isti večer je zvedela vsa vaška mularija*, da bo šla Erna v Trst. Vsak ji je nekaj naročil: ta pomaranče, oni «mušule*, no največ je bito takih, ki bi bili radi okusili tržaški beli kruh, ki ga jedo samo «gaspudi». Erna je sicer rada vsem obljubila, toda m pomislila, da je gg pse to potreben denar, katerega ni imela ne ona, ne ded, ki je že mnogo prej, točno razdelil izkupiček od prodanega sena in se je morala nona resno skregati z njim, da je pristal in obljubil, da bo prinesel tudi nekaj kave, riža in sladkorja. Pri sebi je že zračunal koliko bo o-stalo, za tobak, toda te ga s? m upat povedati babici, ki je že itak nosila vsak drugi dan eno jajce k trgovcu Segulinu za karto po «štiri». Se preden je bil voz naložen, je že stala Erna ob voličih, ki sta odganjala nadležne mufie in obade ter prebirala iz velikega kupa slajše seno. Danes jima ni kratil ded tega. Vožnja je dolga in bodo morali premagati marsikateri klanec, zlasti oni med aOrehom* in Domjom. »Zadosti ho.’» —- je končno zaklical ded sosedu, ki se je pripravljal, da vrže še ene vile sena na voz. Z rokavom si je obrisal potno čelo in povlekel na voz žrd, ki so jo pritrdili s «ko-luvretom* Se opasivnice in voz bo pripravljen. «Kaj deš, Tone, ga bo 7-8 centov, a?» — ((Tudi več ga bo, le da je cena nizka, pravijo. V Trstu je vedno manj kučerjev. Tej vražji «tomobili» jim odjedajo kruh* — je povedal sosed Tone. «Ben, ma vseeno mislim, da bo prglo 8-J0 goldinarjev. Saj je prvovrstno seno iz Varde*. . se je tolažil ded Jože, ki je bil že razdelil omenjeni znesek. Takole je računal po noči: osem kron za davke in eštevre*, devet za popravilo, strehe, ta drugo pa kakor bo. Po večerji sta biki poliča že zaprežem). Ema se j« med tem že »ugnezdila# na sredi voza in je ni bilo sile, kt bi jo pripravila do tega, da hi ostala doma. Jutri se bo uresničil njen dolgoletni sen. Videla bo morje iz bliža in ga na skrivaj poskusila, če je res — slano. S,e slišala ni, ko sta ji mati in babica priporočali to in ono. — Ded je napravil, po stari navadi, pred voliči križ z bičem, ju nalahko oplazil po plečih in dejal: «Buh dej srečo — demo!* — Voz se je premaknil z dvorišča ter zavijal počasi mimo Tinetovega vrta na glavno cesto, na kateri so že brleli številni prižgani feral i na vezeh. Tu je bil Očasič iz Popeter, ki je edini imel zaprežem konje, $,koj iz Gračišča ter Zmne Bužela iz Pregare, Za od nekdaj sp se u-stavljali vozniki v Podklancu, kjer so kupili po 2 »šo.ida# olja za /eral pri Prčanu, spili četrt vina in nakrmili živino. Vsi so se pozdravili z dedom Jožetom in mu obljubili morebitno pomoč u primeru kakšne nesreče. Karavana se je pomaknila počasi mimo Rižane, zavila na križišču proti Miljskemu hribu, od koder se je odprl edinstven pogled na Trst, ki je bil že ves v eni sami teči. Ern a, fci videla prvič v življenju toliko luči, se je predramila iz zamaknjenosti in vprašala: uNono, ma kaj gori mesto?* »Ne p upa, to je Metrika*, kakor pri nas feral.,.*. Erna ni bi Ig zadovoljna s takim odgovorom. Kako to, si je mislila, da rabijo toliko luči v Trstu, ko vendar nimajo, krav za pomolzli. Se bolj jo je skrbelo, ko so se približevali «dacji» pri Domju, kjer bo tretja poljubiti <(škrbasto» babo. — V sebi je sklenila, da se br/ zarila v seno, ali se skrila pod voz. Raje pa, kakor da bi jo vrnili domov, bo napravila vse, kar bodo zahtevali od nje. Končno, voz pred njimi se je naglo ustavil pred neko gredo čez cesto, kjer so čakali neki čihini možje, z visokimi kapami, podobnimi loncu, z golimi sabljami v roki. Erni je zastala kri in skoraj bi bila zajokala na glas, ko je ustavil voliva tudi ded z besedami; «Qo — štiil»_ - Možje so obstopili voz, vprašali če je kdo na njem in začeli prebadati senp z dolgimi sulicami, Erna se je stisnila v klobček, zaprla oči in prenehala dihati. V seb; pa je premislila: »Le iščite kolikor vas je volja, toda me ne bodete našli*. Ni znala, da stikajo adac.arjl* po skritih predmetih, za katere bi bilo treba plačati posebno pristojbino. Da, ljudem se je šlo z« vsak vinar, zlasti še, če so si ga izposodili pri vaškem trgovcu ali gostilničarju, ki nista poznala usmiljenja. Ko so se vozovi vzpenjali od sv. Ane proti sv. Jakobu, se je že danilo in Erni so se odprla nova odkritja največjega pomorskega mesta na Jadranu. Visoke hiše, drveči avtomobili, zlasti pa tramvaj jo je tako zmešal, da ni utegnila izpraševati deda o vseh teh čudežih. Kolikokrat je zaprla oči V strahu, da bo tramvaj ali avto naletel ravno na voz. .(Nadaljevanje sladil MIL E N TIJ E POPOVIČ 0 ekonomskih odnosih med socialističnimi državami (Nadaljevanje s 1. strani) Glede na to deli svetovni sistem kapitalističnih odnosov vse države na svetu v dva tabora: a) na tiste, ki izvajajo agrarno-surovinske proizvode in ki si obenem tehn.čno in gospodarsko zaostale, in b )na tiste, ki izvažajo pretežno industrijske proizvode in so praviloma tehnično in gospodarsko razvite. To je zakonita, logična posledica kapitalističnih odnosov: zaostalo državo v svetovni menjavi izkoriščajo j zaradi tega, ker je tehnično in gospodarsko zaostala, i , zaradi tega, ker nima visoke industrijske proizvodnje in mora izvažati agrarno-surovinske proizvode Toda velike industrijske države so v takšnem ekonomskem in političnem mednarodnem položaju, da lahko diktirajo zaostali državi (kar v praks; tudi počno) še hujšo, še slabšo strukturo menjave, kakor bi sicer objektivno lahko bila glede na raven razvoja njenega gospodarstva, S tem postaja položaj zaostale države še slabši. Prav zaradi teh razlogov se boj za soudeležbo pri svetovnem profitu ne bije samo pri vprašanju cen na svetovnem trgu, temveč največkrat tudi pri vprašanju blagovne strukture menjave. Boj za ugodnejšo strukturo ima tu ekonomsko vsebino, ker se vsaka država tolče, da bi zmanjšala soudeležbo agrarno-surovin-skega sektorja, in narobe, da bi povečala delež industrijsko-pre-delovalnega. V kolikor prihaja takšna težnja s strani zaostale države, ima svoje ekonomsko, politično in moralno opravičilo, ker pomeni boj za razvoj lastne industrije in dvig življenjske ravni. V kolikor pa prihaja s strani tuje razvite države, pomeni željo po okrepitvi izkoriščanja zaostalih držav. V. našem nadaljnjem izvajanju je struktura celokupne svetovne menjave zreducirana na tri osnovne skupine proizvodov: a) proizvode prve stopnje predelave (sem spadajo surovine in večidel agrarni proizvodi), b) proizvode druge stopnje predelave (sem spadajo polizdelki, za proizvodnjo katerih je treba več strojnega dela oziroma, ki vsebujejo delo večje storilnosti, večje specifične teže — kovine, valjani material itd.), in c) proizvode tretje stopnje predelave ali izdelane proizvode (ki vsebujejo delo največje storilnosti, največje specifične teže, ki se v svetovni izmenjavi naj-draže prodaja tudi tedaj, kadar je kvalitativno enako delu prve in druge stopnje proizvodnje). O strukturi menjave bomo ves govorili v nadaljnjem izvajanju. Neekvivalenlna menjava v pogojih monopolskih cen V pogojih imperializma se razlika med razvitimi in nerazvitimi državami kar naprej veča, izkoriščanje nerazvitih držav se zaostruje. Veliki koncerni se v svetovni menjavi pojavljajo kot monopolistični prodajalci izdelanih proizvodov (ki jih prodajajo v nerazvite države in kolonije), in kot monopolistični kupci a-grarno - surovinskih proizvodov (ki jih kupujejo v zaostalih državah in kolonijah). 'Ker monopoli lahko diktirajo cene, se čuti njihov učinek v svetovni menjavi: a) v smeri zviševanja cen izdelanih proizvodov, ki jih kapitalistični monopoli proizvajajo in prodajajo zaostalim: b) v smeri zniževanja cen a-grarno - surovinskih proizvodov 3n surovinskih, kmetijskih proizvodov, težnja po krepitvi izkoriščanja zaostalih držav. V obdobju krize monopolom kot gospodarjem proizvodnje izdelanih proizvodov uspe ublažiti učinek konkurence z znižanjem cen svojih proizvodov: nasprotno pa lahko zaradi tega, ker prihajajo v nerazvitih kapitalističnih državah in v kolonijah agrar-no-surovinski proizvodi večidel od drobnih proizvajalcev, še bolj pritisnejo na cene njihovih proizvodov in se poleg drugih tudii na ta način rešujejo iz krize. Potemtakem se kapitalistični monopoli bogate in rešujejo in krize ne samo s povečanim ropanjem •domačih« delavcev, temveč tudi z zniževanjem cen agrarno-surovinskih proizvodov, 7. ropanjem delavskega razreda in kmetov nerazvitih držav in kolonij. Tako monopolistični koncerni zaostrujejo izkoriščanje zaostalih držav naprej, večajo pridobivanje ekstraprofitov iz teh držav, ogrožajo življenjsko raven množic v teh državah in tudi njihovo gospodarstvo v celoti. Ekonomski razvoj zadnjega desetletja je na podlagi zakona o neenakomernem razvoju v kapitalizmu pripeljal do bistvenih sprememb na svetovnem trgu tako v odnosih med razvitimi, izkoriščevalskimi državami in nerazvitimi, izkoriščanimi, kakor tudi v odnosih znotraj bloka razvitih, izkoriščevalskih držav. Prvič. Iz svetovne konkurence je bila vržena skupina imperia- lističnih držav z Nemčijo na čelu, ki je bila za Ameriko indu strijsko in tehnično najbolj raz vita država na svetu. Drugič. Izkoriščajoč vojno in povojno konjunkturo so se izredno razvile proizvajalne sile ameriških monopolov, kakor tudi njihova udeležba v svetovni menjavi. Tretjič. V Ameriki je zaradi velikega tehničnega napredka prav tako zelo porasla storilnost dela. V istem času ostale razvite, industrijske kapitalistične države niso dosegle ali skoraj niso dosegle nikakršnega niti gospodarskega niti tehničnega napredka. To je pripeljalo do naslednjega: Prvič. Do okrepljenega pridobivanja ekstraprofitov, okrepljenega izkoriščanja zaostalih držav in kolonij na podlagi porasta storilnosti dela v industrijski A-meriki; s tem se pa zaostruje borba med ameriškimi monopoli in vrsto zaostalih držav in kolonij. Drugič. (Zaradi velike procen-tualne udeležbe v svetovni menjavi in zaradi tega, ker je pri njih storilnost dela visoko nad svetovnim povprečkom, pa tudi nad nivojem drugih industrijskih kapitalističnih držav, si ameriški koncerni prisvajajo največji del ekstraprofitov, medtem ko postajajo ostale kapitalistične države relativno čedalje bolj «revne». Od tod izvira tako vrtoglavo bogatenje Amerike ob istočasnem relativnem «obubožanju» na primer Anglije, Francije itd. To pomeni, da so danes v osnovi glavni gospodarji kapitalističnega svetovnega trga in glavni izkoriščevalci zaostalih držav in kolonij ameriški koncerni, medtem ko so ostale industrijske države čedalje bolj samo pomožni vzvod, s katerim to izkoriščanje izvajajo, to je, svoj posel opravljajo v korist ameriških monopolistov, pri čemer dobijo del tudi same. Značilnosti svetovnega trga Svetovni trg nastane kot rezultat razvoja kapitalistične blagovne proizvodnje zato, ker je ((kapitalizem samo rezultat široko razvite blagovne menjave, ki prehaja meje države».l (1 Lenin, Zbrana dela, ruska izdaja, lil. zv., str. 39.). Pojav neenakomernega razvoja je ^a kapitalizem zakonitost, ki vodi do tega, da rasto proizvajalne sile močno tudi tam, kjer ni ustrezajoče surovinske baze, zaradi česar zahteva nadaljnji razvoj ekonomsko povezovanje ogromnih ozemelj zaradi teh surovin in zaradi prodaje blaga. Zato pravi Stalin: ((Razvoj kapitalizma je še v preteklem stoletju pokazal težnjo po internacionalizaciji načina proizvodnje in menjave, po uničenju nacionalne zaprtosti, po gospodarskem zbliževanju narodov in postopnem združevanju velikanskih ozemelj v eno povezano celoto. Nadaljnji razvoj svetovnega trga... so še bolj okrepili to težnjo s tem, dia so povezali najrazličnejše narode z vezmi mednarodne porazdelitve deia in vsestranske medsebojne odvisnosti«. (Stalin: Marksizem in na- cicnalno-kolonialno vprašanje, izd. Kuturc, str. 148). V svojem najvišjem stadiju, v imperializmu, zavzema kapitalizem ves svet, postane svetovni sistem gospodarstva, ustvarja močan svetovni trg in z njim povezuje posamezna nacionalna gospodarstva v svetovni gospodarski sistem, v verigo, na kateri so nacionalna gospodarstva samo njeni deli, členi; kapitalizem vsa posamezna samostojna nacionalna gospodarstva vsestransko med seboj povezuje in jih spravlja v medsebojno odvisnost. Zato je svetovni trg postal pogoj obstanka razvitega kapitalizma Toda: «V kolikor je ta proces izražal velikanski razvoj proizvajalnih sil, v kolikor je olajševal uničenje nacionalne izoliranosti in nasprotij interesov različnih narodov, je bil in ostane progresiven proces, ker pripravlja materialne pogoje bodočega svetovnega socialističnega gospodarstva«. (Stalin: Marksizem in nacionalno-kolonialno vprašanje, izd, Kulture, str. 148). To pomeni, da mora iti nadaljnji razvoj svetovnega gospodarstva in svetovnega trga v smeri čedalje močnejšega povezovanja in krepitve mednarodnih ekonomskih zvez. Kljub različnim začasnim omejitvam in zastankom je svetovni trg edinstven ekonomski pojav, ki se vanj vključujejo gospodarstva vseh držav. Na ta trg prihajajo države s svojimi proizvodi — z blagom, kjer postane internacionalno, kjer dobi univerzalno vrednost, kjer podleže delovanju zakona vrednosti v njegovi internacionalni uporabi. Na tej osnovi se ustvarja svetovni profit, to je, v ta splošni svetovni kotel se zlivajo poleg blagovnih vrednosti tudi ustrezajoče v teh vrstah blaga zajete presežne vrednosti, ali z drugimi besedami — profiti nacionalnih gospodarstev, ki ustvarjajo svetovni profitni fond. Ker pa vladajo na svetovnem trgu kapitalistični ekonomski zakoni, se ta fond tudi porazdeljuje na kapitalistični način, z vsemi posledicami, ki jih kapitalizem prinaša. (Nadaljevanje sledi) muke fft4e&6 Kd dAncu m m QOS.PODARS TJ/ "finaM3 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • Položaj v ZDA Annec) PO NAPORNEM DELU NE GREDO RIBICI TAKOJ DOMOV. NJIHOVA GLAVNA SKRB JE MREŽA, KI JO JE TREBA OČISTITI, PREGLEDATI IN JO KONČNO RAZGRNITI NA SONCU. Na tem mestu smo že ponovno govorili o carinsko-tarifnih pogajanjih, ki so se pričela z največjo mednarodno udeležbo že 22. avrila t. I. v francoskem savojskem letovišču Annecy (prim P. D. 24. maja in 22. julija). Razgovori se razvijajo le s težavo, bodisi ker so nekatere delegacije slabo pripravljene nanje ali pa ker je v igri preveč interesov. Prvotno so napovedali kar 274 posebnih pogajanj (konferenca se vrši v obliki dvostranskih pogajanj) med posameznimi delegacijami, ki so jih skrčili nato na 160, do danes pa zaključili komaj dobrih 50. Trenutno razpravljajo še vedno o Italiji, kar bo trajalo menda do konca meseca. Konferenca ima manjši pomen, kakor bi kdo sodil na podlagi poročil. Razpravlja o izpo-polnjenju in raz širjenju na 11 novih držav splošnega dogovora o carinah in trgovinski politiki, sklenjenega jeseni 1947. Ta dogovor je glede svojih tarifnih ob- veznosti dobil veljavo 1. januarja 1948, vendar pa ga v celoti ni ratificirala doslej še nobena vlada. Znano je, da izvira iniciativa za tovrstna pogajanja, ki naj znižajo carinske tarife, i z kroga Trumanovih svetovalcev in so s zvezi s uHavanna Char te» iz 1947, ki napoveduje ustanovitev mednarodne trgovinske organizacije, dolgoletni sen ameriških krogov. Ta položaj pa skrbi ostale udeležence v Annecyju, ki se zavedajo, da se z izpreminjanjem splošnih gospodarskih razmer v ZDA izpreminja tudi stališče njene delegacije Četudi si ta prizadeva izvleči iz razgovorov glavno korist zase, bi morda le napravila tu in tam kakšno koncesijo in pristala na znižanje ameriških carinskih tarif, ki so zelo visoke ter skoraj izključujejo konkurenco evropskega blaga na tržišču ZDA. Toda položaj je danes drugačen kakor pred letom dni. Kaže, da ameriški krogi ne ■ so P mislijo popuščati. Do J ... k* morali pristati, da se -n , stara carinska 8 ^ Ijavi l. 1913, ki je nekaj mnenju evropskih delege u j vedno previsoka, skoraj . bilivna. Na ta način ni . odpraviti večne pasivnam '^ slce trgovinske bilance ZDA in torej ne dolarjev. Vse se v,l.-n K vprašanja ameriških cal!’jt; jih morali znižati, ako , od drugih kaj takega -a )( Do sedaj je bila S‘aV .J razgovorov prav za PraVE pravljanju o vsakovrs rih in diskriminacijskih kih med posameznimi Pritožbe so deževale na Južnoafriške unije, En zilije, Indije in Združeni v stotinah primerov, ngo šitev pa ni ravno preveč, renca se nadaljuje v Najbrže bodo septembrskaM nhinntonu Cn I janja v WashingtonU tudi na njen potek. Dan naših padlih in živih partizanov Odkritje spomenika na Poreznu Kako veličasten mir ,v^a^fp4 nes tu gori! Obnavljajo )■ J nine, popravljajo se ogi j li pašnikov, odstranjuje)0 ulov oi lij g ki so ^ zadnje žične ovire, , ■ kot strupena črna kača vezna. Kot ogromni piton/.Ž ■ -- - teh ” od Rima segal tudi po J Se vedno sem pod 'ojmom velikega dogodka, kateremu sem bil priča v nedeljo 14. t. m.; odkritju spomenika padlim borcem in slovesni otvoritvi planinske koče na Poreznu. To pišem - doma - v sobi, ki ima še polno znakov divjanja četmiških in ustaških band iz velike ofenzive zadnje dni aprila 194o. Miza ima globoke znake bodal, ker so se znašali nad njo smrdljivi odcedki in zadnje upanje nekdanjih oblastnikov stare Jugoslavij • v frak'h in črnih oblekah. Niso namreč dobili ljudi — borcev in aktivistov za svobodo — da bi jih bili mrcvarili in mučili. Se je tu omara z raz-bit:mi vrat', še so stare stene, začrnele oj dima. še štrlijo zunaj v vasi v zrak začrneli in so!; zidovi požganih hiš, hlevov, kleti in kozolcev. Preveč je bilo požganega, da bi bili ti pridni ljudje mogli v tem kratkem času popraviti. Dve hiši m dva hleva bosta celo izginila, da bo nova Dolenja vas lepša in bolj prost-ma. Na lhhko pada zunaj dež na širr ko istje lip in orehov. Zemlja s’ od-dihava od velike vročine in sprejema vas? z nekako občuteno hvaležnostjo vodo, ki jo tako enakomerno pr-šiljajo oblaki. Skozi odprto okno prileti trikrat zaporedoma lastavica, zaokroži po sobi. znova odleti nazaj in izgine med zeleno listje lip jn orehov. Ze takoj prvo leto po osvoboditvi so pripenjale svoja gnezda na podstrešja že pokritih hiš. Starejši ljudje v vasi so govorili: ((Dober znak. Upajmo, da se bodo z lastavicami vrnil; mirnejši in b-liši časi«. Pnsliiili in oilltrili sn spo-incuilf, Iti jn trudim burr.H partizana Ena in dvajset je bilo še začasnih grobov, raztresenih po visokem vopju vzhodnega in zapad-nega grebena Porezna. Kdo in od kje. nihče ni mogel zvedeti. In vendar so bili tako dom' -i, da so jih vsi poznali — borci za svobodo nove Jugos'avije, borci za boljj’ življenje naredom te nove Jugoslavije. Zato pa je vseh 21 nepoznanih herojev naše svobode dobilo spomenik, ki je do sedaj najvišji na vsem Primorskem: 1636 m visokega Fo- na vrhu rezna. Istočasno je ta spomenik tudi simboličen spomenik vsem padlim v narodnoosvobodilni borbi. Več tisce ljudi je prišlo na ta zgodovinski dan jz vseh krajev Primorske in tudi iz Trsta, da s? tu v teh višinah v navzočnosti Triglava poklonijo spominu in žrtvam naše današnje svobode. Videli smo med udel=ženci člena CK KPS tov. Jakopiča Albira-Kajtimira, pomočnika ministra za priključene ozemlje tov. Primožiča Jožeta-Miklavža. tov. Gina Gobba org. sekretarja Kp Istrskega okrožja, tov. Turka Danila od ZPP iz Trsta in druge. Visoki planinski mir Por-zna so ta dan skalile skupine liudi. k; so že vse od polnoči dalje prihajale jz vseh treh dol m in ustvarjale pravo partizansko razpoloženje. Občutno mrzel vzhodni veter je prisilil udeležence, da so iskali zavetja na južni in za-nadni stranj glavnega vrha Porezna. Nekaj boli pomehkuženih je še pred .pričetkom slovesnosti odšlo nazaj v dolino. Nekaj minut pred pol enajsto so trije rafali iz strojnice naznanili začetek proslave. Mlad zaščitnik je svojemu tovarišu naslonil kar na rame strojnico. Kako pomenljivo. Ko smo borbo začenjali. je bilo tako. Niti pedi naše zemlje ni bilo svobodne. Danes je skoro vsa. Mogočno so odjeknili rafali v Baško. Sorško in Cerkljansko dolino. Cez nekaj minut so se odbili od Peči, Triglava, Crnc prsti in Ratitovca. Vsi udeleženci, katerih je bilo nad 3000, so se zbran v živ venec okoli soomenika. Posamezne delegacije množičnih organizacij so prinesle velike vence in jih položile na skupni grob enaindvajsetih nepoznanih iunakov. Spomenik jn pokonališče stojita na istem mestu. kot je bila nekdaj planinska koča. Na poziv tovariša, ki jo vodil vso slovesnost, je bila odstranjena zavesa, ki je pokrivala spomenik. Na marmorni plošči je napis: Enaindvajsetim neznanim borcem NOV, padlim za svobodo domovine 24. marca 1945. Večna Vam slava in spomin! Spregovoril je nato predsednik okrnjenega odbora Zveze borcev, ki je po pozdravu vsem udele- žencem dejal: «Da počastimo spomin, ki je vreden partizana, smo postavili ta spomenik. Se poznim rodovom bo pričal, kako močna je bila misel, kako velika odločnost naših borcev. Istočasno se spominjamo vseh jurišev, ki smo jih skupno s temi jn ostalimi padlimi junaki delali na fašishčne in nacistične bunkerje] Ce bi danes vprašali matere vseh teh in ostalih padlih borcev, bi nam te odgovorile. ((Tako bi nadaljevali borbo za izgradnjo socializma, kot jo nadaljujete Vi. če bi še živeli«. sPOMENIIC PADLIM BORCEM 'llllll!'lllllll!lll!IIIIIIIIIHI!llllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllllllllllllll!llllllillllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!|lll!llllllllllllllllll!llllllll!llllll!llll!lllll!llllllllll!llll!lllll!nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!IIIH!ll Va (a.šisliiinih trdnjavah suhi postavili sjinuutnii;, hi Im priča! n vdihom junaštvu našega naroda V imenu CK KPS je spregovoril njegov član tov. Jakopič Albin-Kajtimir. Izročil je pozdrave in voščila KPS vsemu ljudstvu svobodne Primorske. Obrnil se je nato do borcev, ki počivajo svoj veliki zasluženi mir v teh viši- nah in dejal: «Ti padli junaki so s svojo srčno krvjo zacementirali našo svobodo. Na fašističnih trdnjavah smo postavili ta spomenik, ki bo pričal o velikem junaštvu našega naroda. Naša partija in tovariš Tito s.ta učila, da so bili borci pripravljeni dati tudi svoje življenje za boljšo bodočnost narodov na Balkanu.« V imenu Zveze borcev Trsta je prinesel pozdrave tov. Joco. Dejal je: ((Tovariši borci, ki tu počivate, tovariši borci in aktivisti tu prisotni! Zakaj so padli ti in sto in sto tgseči drugih?! Da danes lahko svobodno govorite po domače. Vseh 25 let niste več smeli. Zato naročam: Bodite močni v gradnji socializma, ker le če boste močni, boste lahko pomagali tudi nam v Trstu.« Predstavnik delegacije garibal-dincev je dejal: «V .tem velikem trenutku, ko odkrivamo spomenik enaindvajsetim neznanim, odkrivamo tudi spomenik vsem padlim v NOB, ki so nas učili borbe in bratstva. Močnejša je bila pest partizanov, ki, sg.se borili za bolj- še življenje delavstva, kot tanki, topovi in bunkerji vseh naših sovražnikov, ki so se boril; za listnice bogatašev. V imenu partizanov Italije pozdrav!« Se dva govornika sta v ognjevitih in navdušenih besedah poudarila pomen žrtev in njihovo veličino za današnji razvoj. Mladinska godba iz Idrije je nato zaigrala žalostinko ((Žrtvam«, katero so navzoči poslušali stoje. Trdnjave in .strojnična gnezda so najzgovornejše priče, dokaz naše moči in brezprimernega junaštva borcev Tako so, dobili neznani heroji naše današnje svobode vreden in dostojen spomenik,- Postavitev spomenika so izvedli delavci, ki so delali pri obnavljanju planinske koče. Glavni odbor Zveze borcev y Ljubljani in okrajni odbor Zveze borcev v Idriji sta prevzela stroške postavitve spomenika in preureditve začasnega pokopališča. Bilo je določeno, da prenesejo ostanke borcev, ki so bili pokopani sto metrov pod vrhom Porezna, na mesto, kjer je bila nekdaj planinska koča. To se je tudi izvršilo. Prekop in prenos ostankov so izvršili delavci sami. Kamenje za spomenik in ograjo pokopališča je bilo zbrano po raznih krajih pobočja, ostali gradbeni material pa je bil prepeljan iz Cerkna. Pri postavitvi spomenika in uredbi pokopališča je bilo opravljenih 1173 ur strokovnega dela in 919 ur prostovoljnega dela. Tako bo vsem ljubiteljem planin in gora, ki so danes tako svobodne, tako naše, tako privlačujoče lepe, tudi ugled tega najviše stoječega spomenika. Bivši partizani bodo prav tako radi prišli na ta vrh ir. se spominjali borb v Baški grapi, na Jelovci, v Cerknem, na Sebreljskem vrhu, Ce-povanu in zadnjih jurišev na Gorico in Trst. lepotah črni okupator, jf venski partizan se je 2 .*/ nim junaštvom upri z f™1 * mi ir, zmagal. Lepo in S .j vo je povedal ob otvori ^ ninske koče tov. Jereb: ^ se je morala umakniti 1 e gora. Po njej so ostale s.8 i ke utrdbe, kot priče hvalisane «kulture». Ne W ji stranjevali teh strojniških , j in drugih ofenzivnih n®5 so kot rar.e na teh 1 J/k bočjih. Dne sq najzg°v ^ priče in dokaz naše moči 4^ ^ primernega junaštva nas «v.> _ Tako je. In še več, d0Sp)T najprej tudi našim nadalJ vražnikom o velikanski m a nasnjega svobodnega us‘ narodov Jugoslavije. Ko smo se po žalni zazrli v spodaj ležeče , smo videli, da se dela za 8 * napredek. Na največji 1®" širni Sorški planini bod° rif velik hlev. Prav tako na Otavnik. Črede pasočega »"4 se bodo povečale za Koliko bo tistega zvon8ji^? sencah, ki jih bosta fecf„> - I ' * * J ‘■VI .j.: taja sem od zapada i.g/ tajur. Nekdanji čuvar. jF, kočt nam je zgovorno <■ doval, eda so bile nekdaj 'J Otavniku tri velike kine^f r.es ni po njih niti sledu. A preveč — brvežni — vi) zato so propadli. FjdM se je zgodilo z našimi s%i' ki. Bili so preveč — ^ za zidanje ječ, bunkerjev njav. Velik in slovesen dan j8 (ji' za Porezen. Zdi se, da_58 !S va razume to razpol°^e ’ $ vzhodnik zelo mrzlo p ^rij^T rzl° piuriij da posamezne skupine * borne ognje in se ob nj^a«! Dan padlih in živih l,a S9 Dan spomina na nekdan ^ nost, dar. velike misli na *e jj' prihodnost. Poleg Trigl naš simbol, je tudi P°re .(»» ustva,r7 mejnik pri našem — « vsake večje, višje in dočnosti, P. A. OG*' Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM Prosta luka je spremenila ekonomske osnove Trsta SO Pravijo, da je pri avstrijskem cesarju odločil tehtnico v prid Trsta pripadnik savojske rodbine, princ Evgen, to je tisti stari princ Evgen, ki je potem, ko ga je zavrnila Francija, postavil svoj meč in svoj um v službo Avstrije. Prosta luka, ki se začne v drugi polovici osemnajstega stoletja, spremeni ekonomske osnove Trsta. Pod vplivom proste luke se Trst razvije iz majhne tranzitne luke pred vzhodno italijansko obalo in kraji, ki ležijo tesno za njegovim hrbtom, v veliko mednarodno trži šče, tako rekoč v stalen velik semenj in v «emporij», kamor pokrajine ob Jadranskem in Egejskem morju ter sredozemske Evrope in Afrike prihajajo izmenjavat svoje produkte s pokrajinami Srednje Evrope. Tržaška trgovina se v tej dobi razvija predvsem v območju Evrope in Bližnjega vzhoda (prekooceanske dežele so še pre-daljne in neurejene, za v Indijo pa ni še odprt prekop pri Suezu) in zato Italija igra v njej slej ko prej izredno važno vlogo. Napoleonska vihra zavre za kratko dobo ta razvoj, toda takoj za njo se vzpon tržaškega emporija spet nadaljuje prav do predvečera zedinjenja Italije. Tik pred zedinjenjem Italije pa se začnejo pojavljati v tržaški trgovini znamenja tiste dolgotrajne krize, ki bo naredila iz Trsta to, kar je v začetku bil, to je zgolj tranzitno luko. To je splošen pojav in ga je treba pripisati vrtoglavi pospešitvi prometnih sredstev, ki popolnoma zmedejo klasično vlogo trgovine, to je vlogo posredovalca med proizvajalcem surovin ter njihovim predelovalcem ali neposrednim potrošnikom. Z izumom parnega stroja in elektrike se blagovni promet vrši v vse drugačnem tempu nego prej. Blago normalno ne ostaja več po luških skladiščih, da se tam z njim lagodno kupčuje, ampak je iz parnikov takoj naloženo na vagone. Železnice in parniki pa morajo biti nagli, poceni in v zadostnem številu, sicer se pronret usmeri drugam. Tako pride do tega, da država, če le hoče povečati tranzit ali pa zadrževati vsaj del ležeče trgovine, mora posegati vmes z raznimi pristaniščnimi, tarifnimi, trošarinskimi in drugimi predpisi. Kriza je tem večja, čim manj je država pripravljena nanjo in čim počasnejši so njeni nasprotni ukrepi. Avstrija v dvajsetletju 1849—1860 je vsa drugačna kakor prejšnjega stoletja, ko je pod vodstvom Marije Terezije spretno in modro pospeševala tržaško trgovino. Avstrijska gospodarska politika je posebno v dobi Metternichovega režima lena, zmedena in nedosledna. Iz strahu, da ne bi izgubila svoje nadvlade nad Italijo, in v upanju, da bo tako tesneje privezala nase Lombardsko - beneško kraljevino, Avstrija hoče prvotno no vsej priliki narediti iz Benetk, ne pa iz Trsta — in to proti vsem zgodovinskim in zemljepisnim pogojem — železniško izhodišče avstrijskega zaledja. Dejstvo je namreč, da Avstrija začne graditi px'ogo Benetke ■ Verona - Milan — mnogo preje nego progo Ljubljana - Trst. In vse do leta 1866 — razni politikanti, ki zagovarjajo svoje politične predpostavke z navideznimi ekonomskimi pogoji, trdijo, da so Benetke ključ in vrata Avstrije in Nemčije na Jadransko morje. Vendar pa se v desetletju 1849—1859 začne v avstrijski gospodarski politiki uveljavljati vpliv trgovskega magneta in ministra Brucka, ki je bil preživel dobršen del svojega življenja v tržaškem trgovskem okolju. Pod Bruckovim vplivom pride Avstrija v Trstu do nekaterih modernejših ekonomskih prijemov. Nova carinska tarifa je slobodnejša nego stara. Avstrija razširi carinsko ozemlje in mu priključi modensko in parmsko vojvodino in s tejn se italijanska trgovina v Trstu bogato okoristi. Toda zaradi značilne brezbrižnosti absolutistične birokracije in zaradi rastoče finančne stiske vsaka zdrava iniciativa propade. Stališče avstrijske države do Jadranskega morja je zanjo prav posebno neugodno in nasprotuje celo njenim dinastičnim in vojaškim interesom. Železnica Trst - Dunaj, ki jo Avstrija gradi sočasno z železnico Benetke - Milan leta 1857., je zgrajena prekasno, saj ima Dunaj železniško zvezo s Črnim morjem ze od leta 1851, s Prago pa celo od leta 1845. (Nadaljevanje sledi.) $ Najlepše Jadrana. In najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gor!V — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija> (I bife, koncerti, ples. — Novost useekend hišice z $ tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — ^ $ veznih listkov, vstopnic za kopališče, najem weekend ^ in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA - EXF° J TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. - Ves ^ iuli i in minusi hn Inrn 1 i-hm n nrkest.pr nuni, nnnnldnn in 2 Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnic0 NEDELJSKI VOZNI RED: VOZNI RED J Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaja: OB 7.30* 9.15 Iz Trsta: 8.15 10.15 8.15* 9.15 11.45 10.00* 10.15* 12.30* 11.00* 10.45 17.30 12.05* 11.30* 18.30* 14.00* 13.15 19.15 15.00* 13.45 20.00 14.30* 21.15 21.30* LAVNIK1 Iz SV. Nf “ 1 12.30 15.00* 17.45* 19.45* Ob lepem vremenu bo parnik «VIDA» (nosilnost 800 vsako nedeljo napravil eno izredno vožnjo v Sv. odhodom iz Trsta ob 14.45. Da bi se izognili gneči se parnik vračal iz Sv NikolHj8 nb 19.45 130 za tja in unznj in ealn|i v kopnlišča: OB NEDELJAH [N PRAZNIKIH; odrasli 200 L. *»ti OB DELAVNIKIH s parniki . odrasli 200 L. otroci ^ V Z motorno jadrnico «Levante» odrasli 170 L, otroci Gornji vozni red velja urnik označen : velja v celoti ob lepem vremena, zvezdico nb vsakem vremenu io‘- Redna avtobusna proga TRSI Sv NIKOLAJ fRsl ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJE: OB NEDELJAH: iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.30, 13.45: ,.,40. OB DELAVNIKIH: Sv Nikolaja: 12.25, 12.30. 19 00. iz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45 iz Sv Nikolaja: 12.25. 13.00. Ilcun Ijn in nn/uij (vKlii|ininn n kuputiščo ni vraču inli-imli l>. 1111), ntrnn) I.. 1211 UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCHI Stev. b, Ul. nad. - relefon štev. nrLASI od 8 30-12 in od 15-18, tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine OGLASI, od 8.30 iz pLRj: Za vsak mm š.rine j stolpca za Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gonca. UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 60. osmrtnice 70 lir. vse vrste oglasov po 10 Din. Svetogorska ul. 42, Tel. 749 • Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70. 2600 lir: Cona B In 165, Ljubljana, Tyrševa 34 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska